Sl dolenjka d.d.
NOVO MESTO
UdODNE CENE V VSEH PRODAJALNAH Z ŽIVILI:
•	ODE 1/1 »ZVEZDA* ....... 199,90 SIT
•	RIZSPLENDOR 1/1 ........ 109,90 SIT
•	SADNI ČAJ ABC 50 G. (5 OKUSOV) ... 219,50 SIT
•	PRAŠEK PERSIL 5,4 KG .. 1.077,00 SIT
•	TOALETNI PAPIR TISSUE BEL110/1 .. 298,20 SIT ZA NAKUP SE PRIPOROČA »DOLENJKA-MOJA TRGOVINA*
m l
UNJD
Št. 45 (2517), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 13. novembra 1997 • Cena: 200 tolarjev
ISSN 0416-
2242 Po blatnih poteh do razhodnje
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
PRIZNANJE LUCIJANU REŠČIČU
LJUBLJANA - Na 13. slovenskem knjižnem sejmu, ki je potekal Prejšnji teden od 4. do 8. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, so Podelili vrsto nagrad in priznanj, eno od njih je prejel tudi knjižni ilustrator Lucijan Reščič iz Trebnjega. Strokovna žirija, ki je ocenjevala dosežke slovenskih ilustratorjev v zadnjih dveh letih, mu je dodelila Priznanje za ilustracije knjige Le-gende Indijancev TUpi, kije izšla pri Mladinski knjigi.
Enajsto potovanje po Levstikovi poti - Na razhodnji zaradi kislega vremena na začetku pohoda tokrat okrog 5000 ljudi - Polde Bibič o zapostavljanju slovenščine in o kljukcih
tošnjega sporočila prireditve »Učimo se jezika iz ljudstva« precej razhudil nad nemarno rabo in zapostavljenostjo slovenščine.
STRELI V NOČNEM KLUBU
KRŠKO-V četrtek, 6. novembra, ob pol štirih zjutraj je prišlo v Hotelu Sremič v Krškem v nočnem klubu INN do streljanja na hodniku pred vrati stranišča. Streljanja je osumljen 27-letni B. T. iz Krškega, ki je od blizu s pištolo v stegno ustrelil C. R.-ja iz Krškega. Ta je tako dobil lažje poškodbe, kaj se je dogajalo tistega zgodnjega jutra, pa bosta pojasnila še sodniku.
JOŽKO CUK NA SEVNIŠKEM PRAZNIKU
KRMELJ - Govornik na slavnostni seji sevniškega občinskega sveta, ki bo jutri, 14. novembra, ob 15. uri v telovadnici Osnovne šole Krmelj v počastitev občinskega praznika, bo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk. Na seji bo sevniški župan Jože Peternel podelil letošnja občinska priznanja. V okviru sevniškega praznika bo tudi sobotna proslava ob 60-letnici izgradnje kulturnega doma v Loki, na kateri bo govoril dr. Janko Prunk, nastopil pa bo tudi mešani pevski zbor Primož Trubar.
Bibič se je obregnil ob tretjerazredne angloameriške nadaljevanke na televiziji, podobno kot še marsikoga pa je tudi njega zbodlo, daje celo na uvodni predstavitvi kandidatov za predsednika Slovenije oddajo pričela in končala angloameriška pesem.
Najbolj pa so odmevale Bibičeve besede o aktualnih političnih razmerah. Dejal je, da je med vojno doživel Hitlerjeve čiste, po vojni pa da so se ga dotaknile tudi boljševistične. “Ko sem tistega decembra glasoval za samostojno Slovenijo, sem glasoval tudi zato, ker sem verjel, da bomo doživeli čas brez čistk. Nenadoma pa se prikažeta dva kljukca, ki ne delata drugega kot 'špetire’, odkar ju poznam, in zahtevata ponovne čistke. V tistem času bi prišli z lustracijskim zakonom! Zato bom tokrat glasoval za strpno, razumno in spravljeno Slovenijo, kakršno pooseblja Milan Kučan,” je zaključil Polde Bibič.
P. PERC
V četrtek, 20. novembra 1997, ob 19. url bosta nastopila v Kulturnem centru Janeza Trdine skupina Pepel in kri a pevko Ditko Habrl In narodnozabavni ansambel Nagelj Iz Kamnika. Vstopnine nll Prireditev organizira Slovenska
Uudska stranka.	Vl|udno vabljeni!
DIAKONSKO POSVEČENJE MARJANA LAMOVŠKA - Preteklo zahvalno nedeljo je bil spet pomemben dogodek v župniji sv. Ruper-ta, s katero so ponovno spomnili tudi na 500-letnico istoimene župnijske cerkve. Gotovo pa bo 9. november pomnil do konca svojih dni Marjan Lamovšek iz Kostanjevice, vasice v litijski občini, na tromeji s trebanjsko in sevniško občino. Lamovška je namreč posvetil v diakona sam papeški nuncij v Sloveniji, nadškof Edmond Farhat (na Posnetku). Diakonsko posvečenje Marjana Lamovška so s pesmijo polepšali še mešani, mladinski in otroški zbor, nuncija in farane pa je Pozdravil šentruperški župnik Janez Vidic. (Foto: P. Perc)
RAZHODNJA - Ta izraz je Levstik uporabil v smislu “spijmo še šentjanževca ", ko so se poslavljali v Bojčevi zidanici. Razhodnjo na Čatežu so po scenariju Staneta Pečka izvedli Aleš Valič, MoPZ Emil Adamič Mokronog, ŽPZ Gabrovka, občinski pihalni orkester Trebnje, trebanjske mažoretke, KS in turistično društvo Čatež ter društvo Popotovanje Frana Levstika. Glavni sponzor prireditve je bil PS Mercator, podprli pa sta jo še ZKO in občina Trebnje. Redki pa smo zvedeli, da se je žal dokončno ustavilo srce 68-letnega pohodnika B. V. iz Ljubljane, in sicer komaj 200 metrov pred ciljem, čeprav mu je zdravstveno osebje takoj priskočilo na pomoč. (Foto: P. P.)
OB DRVARNICI BOMBA
ČRNOMELJ - V sredo, 5. novembra, je na policijsko postajo Črnomelj prišel občan iz Kanižarice in izročil bombo, ki jo je dan prej našel ob drvarnici blizu stanovanjskega bloka zavito v časopisni papir. Policisti so ugotovili, da gre za bombo M 52, in jo predali pirotehniku.
POGIN RIB
SEVNICA - V četrtek, 6. novembra, je prišlo v Droža-njskem potoku do pogina rib in ostalega življa v njem. Policisti in odgovorne službe so odvzeli vzorce vode in poginule ribe. Opravljena bo analiza, škoda pa še ni znana.
NAGRADA ALENKI GOŠNIK GODEC
LJUBLJANA - Nagrado Hinka Smrekarja, ki jo podeljujejo za življenjsko delo na področju knjižne ilustracije, so letos podelili znani ilustratorki, avtorici več kot sto knjižnih in mnogih revialnih ilustracij Alenki Gošnik Godec, za samosvoj prispevek v sodobni slovenski ilustraciji.
KOČEVJE - Zbornica zdravstvene nege Slovenije in sekcija patronažnih medicinskih sester sta prejšpji petek v hotelu Valentin pripravili strokovno srečanje okrog 100 slovenskih patronažnih sester na temo “Problem drog v patronažnem varstvu”.
Dr. Dušan Nolimal z Inštututa za varovanje zdravja, ki je eden izmed avtorjev pred nedavnim objavljene knjige o drogah, je poudaril, da je število uživalcev
kain in ecstazy.
M. L.-S.
Berite danes
stran 4:
•Občina je prevzela hišo strahov
stran 5:
•Nesporazum med Zavodom in vaščani
strgn 7:
• Če ne bo miru, Brežice na svoje
stran 14:
•Odgovori in popravki po devetem
paragrafu
stran 16:
•Sandi prehiteval tudi po desni
stran 17:
•Zlato omizje za Leona Štuklja
stran 24:
•Hospic prazen, denarja pa nikjer
SLOVENSKA
POKRAJINA
DOLENJSKE TOPLICE - V razstaviščnem prostoru zdravilišča bodo danes, 13. novembra, ob 20. uri odprli razstavo Slovenska pokrajina slikarja Kostje Viranta. Kulturni porgram bo v zdraviliški restavraciji, nastopili pa bodo igralec Aleksander Valič, pisatelj Vasilij Polič in kitarist Dušan Pav-lenič.
IDOLENJSKI LISTI
DR. JOŽE BERNIK V NOVEM MESTU - Kot prvi v vrsti predsedniških kandidatov se je prejšnjo sredo v Novem mestu predstavil dr. Jože Bernik, kandidat S KS in SDS. Na Novem trgu se je zbralo kakih 300 ljudi, ki jim je dr. Bernik razložil svoj program in svoje videnje prizadevanja predsednika Slovenije. Če bo izvoljen za predsednika, je obljubil, da si bo prizadeval za pravno državo, za spoštovanje človekovih pravic, za zagotavljanje enakih možnosti za vse ter za tiste ljudi, ki so najmanj sposobni poskrbeti sami zase. Zbranim sta spregovorila tudi Lojze Peterle in Janez Janša, ki sta se pozivala k dokončnemu prelomu s starim sistemom. (Foto: A. B.)
Aids je v Sloveniji “na konici noža”
Izbruh lahko vsak hip pričakujemo, je na vseslovenskem srečanju patronažnih sester v Kočevju dejal dr. Dušan Nolimal z Inštituta za varovanje zdravja
VODE NARASLE, A VEČJIH TEŽAVNI BILO - Konec preteklega tedna so prestopile bregove številne slovenske reke. Tudi Kolpa je narasla, kot kaže posnetek s poletnega kopališča pri Podzemlju. In kar je “najvažnejše”: do novega gostišča na srečo ni prišla. Foto (M. B.-J.)
drog vsako leto večje. Po zadnjih ocenah je v Sloveniji 2.700 do 4.700 uživalcev opijatnih drog, za katere prihaja v poštev metadonski program odvajanja odvisnotii od drog, ki se je tudi v Sloveniji že uveljavil. Zaradi drog je lani umrlo 16 ljudi, kar je sicer v primerjavi s številom samomorov - lani jih je bilo 607 - malo, vendar pa, kot je dejal dr. Nolimal, je pri drogah poleg povečevanja klasičnega kriminala, uničenja družin in podobnega velik problem predvsem stalna nevarnost epidemij hepatitisa B in C ter aidsa. Za slednjega je dejal, da je v Sloveniji že “na sami konici noža”, in da lahko zato njegov izbruh pričakujemo vsak čas.
Eno od nedovoljenih drog je v Sloveniji poskusilo že 15 do 30 odstotkov mladih, kar je po mnenju dr. Nolimala podatek, ki kaže, da sta pri nas alkohol in tobak še veliko bolj problematični drogi. Največ zaseženih drog je v ljubljanski in koprski regiji, in čeprav je najbolj razširjen heroin, sta v zadnjem času kot moderni drogi vse bolj v porastu predvsem ko-
El VREME
Do konca tedna se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. Močnejših ohladitev še ne bo.
STOLETNICA ROJSTVA SLIKARJA MEŽANA
To nedeljo, 9. novembra, je minilo natanko sto let od rojstva slovenskega slikarja in grafika Janeza Mežana. Slikar, doma s Spodnjega Brnika na Gorenjskem, je študiral slikarstvo v Zagrebu, nato je nekaj časa deloval v Mariboru, kjer je ustanovil umetniški klub Brazde, iz Maribora pa se je za sedem let preselil v Novo mesto, kjer se je začelo njegovo novo in plodno ustvarjalno obdobje. Na Dolenjskem je naslikal vrsto uspelih portretov sodobnikov in številne akvarele s slikovitimi motivi pokrajine ob Krki in Kolpi. Po vojni je poučeval v Ribnici in na Ptuju. Umrl je 3. decembra 1972 na Hajdini
OB POBUDI ZA LUSTRACIJO
v
Čiščenje od komunizma
Netiva za politično meglo in dim je pa res moralo že močno primanjkovati, da so po več kot sedmih letih spremenjenega političnega sistema morali privleči na svitlo odrešilno lustracijo, to groteskno posodobljeno obliko rimskega slovesnega religioznega očiščenja in pomlajenja, ki spominja na srednjeveško inkvizicijo in na izganjanje hudiča, ne eksorcizem. Z lustracijo se nenadoma strahovito mudi, saj se bomo zdaj zdaj zadušili v mlakuži partijske kontinuitete, ki v tem predvolilnem času še posebno ogabno zaudarja. Stvar je nerodna le toliko, da sta se lustracijskega sojenja in očiščevanja od komunizma spomnila Janez Janša in Lojze Peterle. Pobudnik Janša je bil namreč že od mladoletnosti naprej zagret član ZKS in je po izključitvi lastnoročno spisal prošnjo, da bi še smel ostati v njenih avantgardnih vrstah. Njegov podpornik Peterle resda ni bil nikoli član ZK, kar pa ga ni oviralo, da ne bi ob ugledni vladni službi še v drugi polovici osemdesetih let predaval na seminarju politične šole CK ZKS v Mariboru, na Mladinski 9.
Seveda se vsak človek lahko zmoti in sme spremeniti svoje stališče. Zato bi bilo nepošteno to očitati le omenjenima gospodoma, če ne bi bila prav onadva predlagatelja lustracijskega zakona, ki bi tako očitanje ter na njem temelječe obsojanje in izobčanje tudi uzakonil. V demokratični družbi se kaj takega ne sme zgoditi, saj je lustracija zavestno delanje novih krivic v imenu popravljanja starih, je uzakonjanje ločevanja in izobčanja na osnovi sumljivih spiskov in ovaduških podatkov, je uzakonjanje dvomljive kadrovske odbire in je konec koncev slabo prikril revanšizem. Proti lustraciji je tudi Agenda 2000, saj gre za kršenje človekovih pravic.
MARJAN LEGAN
Kakšen Dolenjski list?
Ali med čtivom, ki si ga izbirate, najde mesto tudi Dolenjski list? Ali vam je Dolenjski list tak, kot ga dobivate v roke, všeč? Ali se vam zdi dovolj pester, tehten, informativen, zadosti nepristranski, pronicljiv? Ali je oglaševanje v njem odmevno? Ali
njem
»olenjskega lista moral biti prostor tudi za zanimivosti iz Slovenije in sveta? Kaj bi dodali ali odvzeli podobi in vsebini našega časopisa? Mnenjska Stranje v Dolenjskem listu odprta sicer ves čas; stalno lahko uredništvu sporočate svoje opažanja in predloge v zvezi z časopisom. Tokrat pa smo odprta vrata različnim mnenjem odprli še širše, saj smo namenili podobi in vsebini Dolenjskega lista tudi današnjo anketo. Anketa lahko zbere le nekaj mnenj bralcev s širokega območja, s kate-
Dolenjski list dobivalo še več bralcev, je stekla velika nagi na akcija, v kateri bomo med novimi naročniki izžrebali de nika hladilnika, med stare naročnike pa bo žreb poslal pralni največja dobitka, poleg ten pa bo v veliki nagradni manjših nagrad. O vsem tem lahko preberete tudi evilki časopisa.


i tem lahko preberete tudi
SLAVICA VOVK, gospodinja iz Slovenske vasi: “Zelo rada imam rože, ob tem pa si najdem čas tudi za branje časopisa. V Dolenjskem listu novinarji kar nekaj pišejo o našem kraju, pa tudi če bi prišli pogosteje v vas, bi imeli še kaj zapisati. Čim več naj bi se o kraju pisalo in po resnici. V tem časopisu bi lahko bilo več nasvetov za gojenje rož in na splošno za vrt.”
ROMAN PRIBOŽIČ, prodajalec iz Krškega: “Kot trgovec ga tudi prodajam. Tak kot je, je kar dober. Mislim, da je v njem kar nekaj novic iz naših krajev. V tem časopisu ne pogrešam novic iz sveta. Zanima me lokalna problematika, ki jo moramo mi tudi najprej rešiti. Ne bi mu mogel očitati, da je zaprt za objavo različnih mnenj.”
ALOJZ JANKOVIČ, trgovec z Bednja pri Adlešičih: “Na Dolenjski list smo naročeni že vsaj 30 let. Mislim, da kar mora biti pri hiši, saj prinaša obilo novic iz domačih krajev. Najprej v njem preberem “Halo, tukaj je bralec...” in Pota in stranpota, sicer pa naslove, in če me kaj posebej privlači in imam dovolj časa, tudi tekst. Sicer pa nimam posebnih pripomb na časopis.”
MARIJA SLANC, gospodinja iz Berčič pri Metliki: “Po mojem prinaša Dolenjski list dovolj informacij o dogajanjih v naši ožji domovini in zadostujejo za obveščanje iz tedna v teden. Mislim, da jih kaj več ne bi bilo potrebno, zlasti še, ker na kmetih nimamo ravno časa v izobilju, da bi časopis prebirali ves dan. V časopisu ne bi bilo potrebno po mojem nič spreminjati. Le tako naprej!”
JOŽE RADEJ, direktor MKT, d.o.o., Sevnica: “Na Dolenjski list sem že dolgo naročen in ga rad prebiram, predvsem zaradi informacij iz naših krajev, kjer poznam seveda največ ljudi. Moram pa reči, da je bilo zadnji mesec toliko dela, da tako rekoč tega svojega dobrega prijatelja nisem utegnil prijeti v roke in žal niti ne vem, o Čem ste pisali v zadnjih nekaj številkah.”
LOJZE RAJER, zaposlen na Komunali TVebnje kot upravnik za stanovanjske zadeve: “Žena je imela naročen Dolenjski list, a ga je lani odpovedala, ker se je naročila na Slovenske novice. Jaz Dolenjski list težko pogrešam in ga še vedno rad prebiram, le da to zdaj storim ob obiskih pri ženinih starših, kjer si sposodim časopis, najbolj pa me v njem pritegnejo domače zanimivosti.”
MITJA DULMIN, trgovec iz Kočevja: “Včasih smo bili naročeni na Dolenjski list, vendar ga je oče odpovedal. Zakaj, ne vem, ker je tega že veliko let. Sedaj imamo Slovenske novice in nimamo potreb po drugem časopisu. Dolenjski list kljub temu poznam, ker ga včasih preberem v knjižnici. Vendar pa me v njem zanimata predvsem šport in šah. Zato občasno kupujem tudi Ekipo.”
FRANC KLJUN, strojni tehnik iz Ribnice: “Doma imamo Nedeljski dnevnik, v službi pa Delo. Drugega časopisa ne berem, ker mi ne pride pod roko. Starši so bili včasih naročeni na Dolenjski list. Pred nedavnim sem ga kupil, ker je bil v njem objavljen prispevek o jamarskem društvu Netopir. Kot jamarja me takšne reči zanimajo in berem pač, kar me zanima.”
JOŽE GAZVODA iz Vinje vasi, Revozov delavec na čakanju: “Dolenjski list imamo pri hiši že več kot 40 let, jaz sem ga 2 leti dobival celo v vojsko. Zelo rad ga preberem, najbolj me zanimajo novice iz naših podgorskih krajev, še posebej pa rad preberem kaj o delu krajevnih skupnosti, pa naj bo to v naši ali katerikoli drugi občini.”
V NEDELJO , 23. NOVEMBRA, NA VOLITVE
Vsi kandidati za predsednika Slovenije
Slovenci bomo drugič v svoji lastni državi volili predsednika. Kandidatov je osem. Čeprav naša zakonodaja predsedniku države ne daje pomembne formalne vloge v oblasti, vsaj v miru ne, predsedniška vloga ni nepomembna, saj predsednik predstavlja državo v tujini, v domači javnosti pa ima velik simbolni pomen. Osem kandidatov predstavljamo po abecednem vrstnem redu.
Dr. Jožef Bernik je skupni predsedniški kandidat SDS in SKD, rojen je leta 1924 v Puštalu pri Škofji Loki, po končani gimnaziji v Ljubljani seje zaposlil kot časnikar pri Slovencu. Med vojno je kot civilist delal v domobranskem centru, leta 1945 pa gaje zaprl gestapo. Po koncu vojne je skoz Avstrijo zbežal v Italijo, v Rimu študiral novinarstvo in pravo, v Madridu pa še ekonomijo. Leta 1969 je v ZDA doktoriral iz prava in do upokjitve delal v velikem farmacevtskem podjetju. Od leta 1991 je član SKD in od leta 1994 predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.
Mag. Marjan Cerar, direktor Belinke, je samostojni kandidat z zbranimi 5213 podpisi volilcev, pri zbiranju pa so mu neuradno pomagali SKD, SDS, ZLSD in nekateri člani LDS, katere član je bil, dokler ni vložil kandidature. Rojen je leta 1943 v Nožicah pri Kamniku, leta 1966 je diplomiral na oddelku za kemijsko tehnologijo, leta 1973 je magistriral iz kemije in letos še iz organizacijskih ved. V politiko se je vključil po osamosvojitvi v vodstvo Slovenske demokratske zveze, po
njenem razpadu je deloval v Demokratski stranki in po njeni pripojitvi v LDS.
Dr. Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je kandidat Liberalne demokracije Slovenije. Rojen je leta 1952 v Celju. Leta 1975 je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, kjer je leta 1986 tudi doktoriral, strokovno pa se je izpopolnjeval v Angliji, Franciji, ZDA in Avstriji. Od leta 1991 je izredni profesor za področje ekonomije in primerjalne analize ekonomskih sistemov in je član več mednarodnih združenj ekonomistov. Član LDS je od ustanovitve stranke in vodi njen strateško-raz-vojni svet, od leta 1993 do letos pa je član ekonomskega sveta vlade.
Milan Kučan, sedanji predsednik Republike Slovenije, je kandidat s podporo 15.914 volilcev. Rojen je leta 1941 v Križevcih v Prekmurju. Leta 1964 je diplomiral na pravni fakulteti, nakar je začel delati v politiki. Zasedal je vrsto visokih funkcij, med drugim je bil predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije, predsednik skupščine SRS, predsednik CK Zveze komunistov Slovenije in predsednik predsedstva Republike Slovenije. Pred volitvami za predsednika Republike Slovenije leta 1992 je deponiral člansko izkaznico tedanje Stranke demokratske prenove, naslednice Zveze komunistov Slovenije in predhodnice ZLSD, in tudi tokrat nastopa kot nestrankarski kandidat. Politično podporo ima predvsem v ZLSD.
Več prosilcev za štipendijo
Za republiško štipendijo zaprosilo 4308 dijakov in študentov
NOVO MESTO - Letos so na novomeški enoti republiškega zavoda za zaposlovanje prejeli 4308 vlog za republiško štipendijo, to je kar 34 odst. več vlog kot lani. Na zavodu menijo, da je to posledica številnejše generacije in vse manjšega kadrovskega štipendiranja.
Letos prvič so za republiško štipendijo lahko zaprosili tudi izredni študentje. Razpisnim pogojem je ustrezalo 24 izrednih študentov. Do republiške štipendije so namreč upravičeni, če niso zaposleni, če niso prijavljeni na zavodu kot iskalci zaposlitve in če niso lastniki ali solastniki podjetja. Od ostalih prosilcev prejema štipendijo 67 odst. vseh, ki sojo zaprosili, kar je 4 odst. več kot lani. Še vedno pa imajo 40 vlog nerešenih zaradi nepopolne dokumentacije. Letos so dobili štipendijo skoraj vsi otroci iz kmečkih družin, saj je bil
* Republiška štipendija pa ne pripada učencem, ki se letos prvič šolgjo v dualnem sistemu, ker n^j bi prejemali nagrado od obrtnika, s katerim so sklenili pogodbo, kar je bil tudi pogoj za vpis v dualni sistem šolaivja.
spremenjen faktor za preračun katastrskega dohodka v ekvivalent osebnega dohodka od lanskega 7,8 na 1,8.
Zaradi spremenjenih, milejših pravil dodeljevanja Zoisove šti-
pendije jo letos prejema več mladih kot lani. To štipendijo prejema 289 dijakov in 264 študentov oz. kar 7 odst. vse generacije.
J. D
HRVATI V SLOVENIJI
NOVO MESTO - V sredo, 5. novembra, je bila v Dolenjskem muzeju 42. tribuna tukajšnjega Hrvatskega kulturnega združenja. Njena gostja je bila tokrat mag. Mirjana Domini, ravnateljica zagrebškega Inštituta za migracije in narodnosti. Predavala je o “Hrvatih v Sloveniji - včeraj, danes, jutri” in posegla v razvoj stoletnih odnosov med sosednima narodoma. Vrsta zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, geografskih, gospodarskih, političnih in drugih odnosov sestavlja pester mozaik medsebojnih stikov obeh samostojnih držav. Med drugim je načela tudi vprašanje priznanja Hrvatov kot narodne manjšine v Sloveniji, ko tak pravni položaj Slovenci, ki žive na Hrvatskem, že imajo. Predstavila je tudi zbornik “Hrvati v Sloveniji”, ki je izšel po lanskem znanstvenem srečanju v Zagrebu. Tako zbornik Slovenci na Hrvatskem kot nova knjiga o Hrvatih v Sloveniji govorita o strpnosti in raznovrstnih medsebojnih odnosih med našima narodoma.	_
Franc Miklavčič, upokojeni pravnik, je kandidat Krščanskosocialne unije oziroma krščanskih socialistov, zunajparlamentarne stranke, katere predsednik je, kandidira pa s podporo treh poslancev. Rojen je leta 1921 v Ljubljani, že pred vojno je bil levokrščansko opredeljen, med vojno se je vključil v OF in leta 1942 odšel v partizane. Po vojni je bil 30 let sodnik in nikoli ni bil član Zveze komunistov. Leta 1976 ga je tedanja oblast zaradi protidržavne-ga delovanja zaprla in obsodila na pet let zapora, ker je ustanovil krščanskosocialistično skupino, s katero je spisal program za samostojno Slovenijo. Po dveh letih so ga izpustih. Leta 1989 je bil med ustanovitelji SKD, leta 1994 pa je iz nje izstopil in leto kasneje prevzel vodstvo krščanskih socialistov.
Tone Peršak je kandidat zunajparlamentarne Demokratske stranke Slovenije s podporo 3448 volilcev. Rojenje leta 1947 v Slovenskih goricah. Diplomiral je iz svetovne književnosti in literarne teorije na ljubljanski filozofski fakulteti ter iz gledališke in radijske režije na AGRFT. V prejšnji državi je deloval v oporečniških kulturniških krogih v Društvu pisateljev in pri Novi reviji. Bilje med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze SDZ in poslanec prve večstrankarske skupščine leta 1990. Bil je podpredsednik Demokratske stranke, po njeni združitvi z LDS pa je ustanovil Demokratsko stranko Slovenije in je njen predsednik.
Janez Podobnik, predsednik državnega zbora in župan domače občine Cerkno, kandidat Slovenske ljudske stranke s podporo njenih poslancev. Rojen je leta 1959. Diplomiral je na medicinski fakulteti in je zdravnik splošne medicine. Je član Slovenske ljudske stranke in predsednik njenega programskega sveta. V politiko je vstopil leta 1990, ko je bil izvoljen v idrijsko občinsko skupščino, leta 1992 pa je bil izvoljen za poslanca državnega zbora. Leta 1996 je bil v državni zbor izvoljen drugič, predsednik državnega zbora pa je postal na osnovi dogovora o delitvi med SDS, SKD in SLS.
Marjan Poljšak, kandidat zunajparlamentarne Nacionalne stranke, dela s podporo treh poslancev. Rojen leta 1945 v Ajdovščini, po poklicu diplomirani inženir kemije. Leta 1992 je bil izvoljen v državni zbor na listi Slovenske nacionalne stranke, ki pa jo je kasneje zapustil in ustanovil Nacionalno stranko dela. Le-ta na lanskih parlamentarnih volitvah ni dobila dovolj glasov za vstop v državni zbor.
mankrieptm.
Pajčevine v mariborski mestni blagajni
Grdo so se ušteli
MARIBOR - Zaposlenim v tistih ustanovah, ki so finansirane iz proračuna mestne občine Maribor, se konec leta ne obetajo nič kaj lepi časi, saj bodo morah pošteno zategniti pas. V mestnem proračunu se je letos namreč zbralo 470 milijonov tolarjev manj, kot so računali. Pri sprejemanju proračuna so se mestni očetje očitno pošteno ušteli, saj so prihodki od koncesij za oglaševanje za 60 milijonov manjši od načrtovanih, dohodki iz tržnice za 10 milijonov manjši, prihodki od stavbnih zemljišč za 37 milijonov manjši in še bi lahko naštevali. Mariborski politiki pa tudi od ministrstev niso znali pridobiti toliko sredstev, kakor so računali. Ob sprejemanju proračuna so upali, da bodo na račun sofinansiranja iz Ljubljane uspeli “potegniti” okoli 200 milijonov tolarjev, vendar so jih doslej dobili le nekaj več kot 10 milijonov. Vse kaže, da mari-
borski lokalni veljaki s svojimi prijavami na različne državne razpise niso bili tako uspešni, kakor so pričakovali. Ah je to posledica slabih programov ali pa nesposobnosti za lobiranje, je ta čas še uganka.
Sicer pa se mnogi Mariborčani že sprašujejo, kdo bo sploh še polnil mestni in državni proračun. V mestu, ki ima okoli 68.000 aktivnih prebivalcev, je namreč že 35.000 upokojencev in skoraj 16.000 brezposelnih (v regiji je 32.000 brezposelnih). V mariborskem gospodarstvu je zaposlenih samo še 36.000 delavcev, v negospodarstvu pa okoli 15.000. Tako se je število upokojencev in brezposelnih delavcev v mestni občini Maribor izenačilo s številom zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu.
Zadnje čase si slovenska vlada prizadeva, da bi Mariboru pomagala priti do novih delovnih mest. Tako je vlada pred necelima dvema letoma v Maribor preselila sedež Pošte Slovenije, kar je mestu prineslo blizu 200 novih delovnih mest. Na začetku tedna so v štajerski metropoli predah namenu tudi nove prostore ministrstva za turizem in malo gospodarstvo, ki ga vodi Mariborčan Janko Razgoršek. Mariborčani upajo, da bo preko tega ministrstva v mestno gospodarstvo priteklo vsaj malce svežega kapitala.
TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
MARTIN - Zadnjo nedeljo je bilo po vinskih goricah in v številnih gostilnah veselo. Ljudje so ' martinovali. Ta lepi ljudski običaj pa zadnja leta koledarsko narobe razumejo. Po starem je Martinova nedelja nedelja po Martinovem godu ne glede na to, ali je ta v ponedeljek ali v soboto. Martinovanje pred Martinovim godom je tako, kot bi otroka krstili, preden se rodi.
KRST - Pa še nekaj o krstu. V časopisih na radiu in televiziji govorijo, da sv. Martin vino “krsti”, in v zvezi s tem opisujejo in prikazujejo bolj ali manj spakljive obrede “krščenja vina”. Po starem je sv. Martin vino blagoslovil, kajti take, ki vino krstijo, se Pravi mešajo z vodo, je treba zaničevati, preganjati in kaznovati.
INVALIDI - V ponedeljek dopoldne je starejši betežen možak taval po občinski stavbi na Novem trgu, iskal pisarno vojnih invalidov, a mu nihče ni znal ali ni hotel povedati, kam se naj napoti- In tako je revež s težavo hodil °d ene občinske hiše do druge. Še dobro, da ni zašel v kakšno tako pisarno, kjer bi mu očitali, da je invalid zato, ker je bil na napačni strani.
ŽALOST - Ob dnevu mrtvih ni bilo v Šentjerneju nobene žalne slovesnosti. Občinski možje so čez leto dobro poskrbeli za igre brez meja, izlete, sprejeme, pa jim je očitno zmanjkalo moči za °rganizacijo slovesnosti v spomin na mrtve. Ti pač niso volilci in tudi pritožujejo se ne.
Ena gospa je rekla, da so od Vs*h na otvoritvi obljubljenih plavokrvnih malteških darov za hospic v Šmarjeti ostali le neplačani računi in zaprta vrata.
MINI SHOW Z IZBOROM MINI MISS
NOVO MESTO - V soboto, IS. novembra, ob 15. uri bo v Prostorih bršljinske osnovne šole mini show z izborom mini •niss. Nastopili bodo: plesna šola Shoopv, mladi pevci agencije Birni in mali manekeni. Za izbor mini miss se lahko prijajo deklice, stare od 4 do 10 let, Po telefonu 061 71 51 98 do 14. tovembra. Vsi nastopajoči bodo prejeli nagrado, zmagovalka pa bo prejela zlat prstan. Pokrovitelji prireditve so: OŠ Bršjjin, Zveza prijateljev mladine Novo mesto, Vaš kanal in Belina iz Domžal.
Suhokranjski drobiž
Martinov teden - Mati narava je letos Suhokranjcem namenila leto brez večje zmrzali, •°če, preveliko moče in malo suše. V teh razmerah je rasla tudi naša šmarnica in nam dala izvrst-n.o letino. Letos je bilo po vseh vinskih goricah veselo. Še posebej Pa je bil vesel Slavko Legan iz Ljubljane (rojen na Podgozdu), kije te dni pod streho spravil svoj Uovi vinski hram na vinski gorici Pod Šentpavlom. Večina je opravila krst mošta v zidanicah, veselo pa je bilo tudi po gostilnah in
vinotočih.
. LOV JE ODPRT - Pred mar-tinovanjem pa so se pošteno pripravili tudi lovci. Kar nekaj (večina z ljubljanskimi registracijami) se jih je spustilo v lov na race, ki s° priljubljen dodatek k temu Prazniku, na Dvoru v okolici Plavža pa tudi na golobe.
Razstava skupaj s pokušnjo - Letos Društvo vinogradnikov Suhe krajine še ni pripravilo pokušnje mladega vina, bo pa skupaj z Aktivom kmečkih *ena pripravilo večjo razstavo, kjer bo poleg vseh dobrot prika-*ano tudi lovstvo, sadjarstvo, kmečke dejavnosti, ribištvo, čebelarstvo. Ihko je pred kratkim povedal predsednik društva Anton Konda, ki je tudi predsednik lovske družine Plešivica. Razstava naj bi bila predvidoma v lovski sobi v Žužemberku, tudi pokušaj® vin ne bo izostala.
S. M.
I Z N A Š I H O 8 Čl M MŠŠ
Sodobna telefonija v Podgorju
ZASLUŽNA - Trak pred novo telefonsko centralo v Vinji vasi sta prerezala Jože Gazvoda (levi) in Branko Turk, ki sta najbolj zaslužna, da so pred leti začeli graditi telefonsko omrežje v teh krajih. Gazvoda je bil takrat predsednik krajevne skupnosti, Turk pa prvi predsednik gradbenega odbora. (Foto: A. B.)
V KS Podgrad nova telefonska centrala, kabelski prenosni sistem s Stopičami in povečano krajevno omrežje - V dveh letih od 3 na 22,4 telefona na 100 prebivalcev
žitev optičnega kabla. Na novo so zgradili krajevno kabelsko omrežje od Koroške vasi do Vinje vasi ter v smeri Vinja vas - Konec -Podgrad - Pristava, drugje pa so pred leti zgrajeno omrežje obnovili in razširili. Tako je v tem omrežju 8.380 m zemeljskih in 16.490 m zračnih kablov. Vsa stvar pa je stala blizu 40,7 milijona tolarjev. “V omrežje smo vključili 123 novih telefonskih priključkov in tako je v KS Podgrad sedaj 22,4 telefona na 100 prebivalcev,”
VINJA VAS - V soboto popoldne so na prisrčni slovesnosti v Vinji vasi simbolično predali namenu tri za ta del gorjanskega Podgorja zelo pomembne telekomunikacijske objekte: novo sodobno digitalno telefonsko centralo zmogljivosti 255 priključkov, digitalni kabelski prenosni sistem s Stopičami in povečano krajevno kabelsko omrežje. Slovesnosti seje udeležil tudi generalni direktor Telekoma mag. Adolf Zupan.
ŠANCE PROPADAJO - Najstarejši ostanek nekdanjega novomeškega obzidja na kapiteljskih Šancah nezadržno propada. Če hoče mesto to stoletno pričo svoje bogate zgodovine obdržati, je zadnji čas, da se lotijo sanacije razpadajočega obzidja. Ob tem bi bilo treba urediti tudi Sance same, ki bi lahko postale prijeten in miren kotiček novomeške akropole. (Foto: A. B.)
Krajevna skupnost Podgrad je bila v telefoniji dolgo siva lisa. Se leta 1995 je bilo v teh krajih telefonov le za vzorec, saj so na 100 prebivalcev prišli le trije. Krajevno telefonsko omrežje v Podgradu so kot del omrežja telefonske centrale v Stopičah začeli graditi v letih 1988 in 1989, a je telefone takrat dobilo le 28 interesentov, ostalih 62, ki so tudi sodelovali pri gradnji omrežja, pa je moralo zaradi polno zasedene centrale na telefone čakati kar 6 let, ko so leta 1995 v Stopičah postavili novo in večjo digitalno telefonsko centralo. V tem času pa je bilo v KS Podgrad že 75 novih interesentov za telefon. A tudi to je bilo premalo, da bi bil velik strošek v razširitev krajevnega omrežja tudi ekonomsko sprejemljiv. Šele dogovor krajevnih skupnosti Stojiče, Dolž, Podgrad, Otočec in Žužemberk ter novomeške občine in Telekoma Slovenije in aprila 1996 podpisana pogodba so omogočili gradnjo telekomunikacijskih objektov v vseh petih krajevnih
skupnostih. Od 296 milijonov tolarjev, kolikor je vsa stvar stala, je delež Telekoma 77 odst., občina je prispevala 12 odst. in krajevne skupnosti 11 odst.
V tem okviru so tudi telekomunikacijski objekti v KS Podgrad. V Vinji vasi je nova digitalna centrala, priključena je na centralo v Stopičah; za medkrajevne zveze so med obema centralama zgradili medkrajevni kabel in nanj vključili digitalni kabelski prenosni sistem, na večjem delu pa so položili tudi cev za kasnejšo polo-
SKAMPERLETOVA KRALJEVA HČI
NOVO MESTO - Danes, 13. novembra, bodo ob 18. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predstavili knjižno novost, roman Kralje-
tudi avtor.
ZA VOŠČENE SVEČE - Stane Gorenc iz Šmarjeških Toplic je eden največjih in najbolj znanih čebelarjev v tem koncu in ima okoli 300 panjev. Okoli novega leta ima na novomeškem Glavnem trgu svojo stojnico, kjer toči vroče medeno žganje, prodaja med in voščene sveče raznih oblik. Stane je prav te dni kuhal satnice in tako pripravljal vosek za izdelavo sveč. (Foto: A. B.)
Prizadetost ni duševna bolezen
Z vikend seminarja za družine duševno prizadetih otrok
MINISTER GRAFENAUER V MIRNI PEČI - Na seji sveta šo pa sliki od desne proti levi: Zvone Lah, minister Grafenauer, podsekretar Železnik in poslanec v državnem zboru RS Janez Mežan. (Foto: L. M.)
OTOČEC - Že četrto leto zapored je Sožitje - društvo za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta pripravilo vikend seminar za družine duševno prizadetih otrok na Otočcu, ki se gaje udeležilo 11 družin. Prof. Peter Skuber, specialist klinične psihologije, je pripravil predavanje o sprejemanju drugačnosti otroka, prof. defektologije in logopedije Elza Sabolič je govorila o nebesedni komunikaciji, pediatrinja dr. Dijana Majstorovič je staršem predstavila razvojno ambulanto v novomeškem zdravstvenem domu, diplomirana socialna delavka Estera Dvornik pa vlogo centra za socialno delo pri delu z omenjenimi družinami.
Direktor Sožitja - Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Tomaž Jereb je dejal, da je odnos družbe do prizadetih oseb v zgodovini vedno rezultat nekega odnosa do vrednot povprečja, npr.: v antiki je bila v Sparti, kjer je vladal militarizem, ena od vrednot nadomeščanje naravne selekcije. Ker so potrebovali vojake, so prizadete otroke pokončali. V Holandiji, ki je bila kolonialna država, pa je bil prav zaradi tega družbeni odnos ra-
zumevanja mejnosti bolj liberalen kot v drugih državah.
Naša zakonodaja je po njegovem mnenju marsikje nedorečena, ponekod pa je celo nesmiselna. Primer: staršem prizadetih otrok se njihova roditeljska pravica po 18. letu starosti otroka podaljša, potemtakem se prizadetemu opravilna sposobnost ne more odvzeti, če je nikoli niti ni imel. Lahko pa se opravilna sposobnost vrne duševnemu bolniku, če se mu je zdravstveno stanje izboljšalo. “Duševna prizadetost je življenjsko stanje, medtem ko duševna bolezen izhaja iz zdravstvenega stanja, dogaja pa se, da tega dvojega mnogi še vedno ne ločijo,” je razložil Jereb.
Toda načelo povprečja ne velja nikjer, zato so tiste družine, ki imajo prizadeto osebo, še bolj prizadete. Jereb je poudaril, da prav zaradi tega potrebujejo “manjšine” dodatno zaščito, zato bi bilo zelo pomembno, da bi država za duševno prizadete izvajala princip subsidiarne odgovornosti, ki bi moral izhajati iz zakonske zaščite; država bi se morala le
Za občino bo odločilna volja ljudi
Minister za lokalno samoupravo mag. Božo Grafenauer z državnim podsekretarjem Železnikom o pogojih nastanka mirnopeške občinfe - Škocjanski župan podpira
MIRNA PEČ - “Če boste postali občina, lahko rečem, da bosta debelina platna in ostrina Škarij odvisna od vas,” je ob koncu srečanja s člani sveta KS Mirna Peč dejal minister za lokalno samoupravo mag. Božo Grafenauer, ki je skupaj z državnim podsekretarjem Milanom Železnikom 4. novembra sodeloval na 12. redni seji mirnopčškega sveta. Svet je na sejo, katere glavna tema je bila razprava o pozitivnih in negativnih straneh nastanka občine, povabil še škocjanskega župana Jožeta Povšiča, saj je škocjanska občina zelo primerljiva z bodočo mirnopeško.
Minister Grafenauer je povedal, da leta 1994 z uvedbo nove lokalne samouprave predvsem mestne občine niso bile ustanovljene s konceptom ustavnega sodišča, saj vsebujejo velik del podeželskega območja, v j bi samo moralo biti obema. Kot najizrazi-tejša primera je navedel Koper in Novo mesto, zato sedaj dokončujejo koncept 156 občin v Sloveniji. “V mestu gre za drugačne probleme kot na podeželju, zato smo poleg 9 vladnih sprejeli še nekaj drugih predlogov za nastanek novih občin, tudi vaše,” je dejal.
Vlada se bo odločila, kje so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ker bo tam predvidoma v začetku prihodnjega leta razpisala referendum. Treba upoštevati voljo ljudi. Če ti ne bodo zato, potem občine ne bo,” je razložil Grafenauer.
Predsednik KS Mirna Peč Zvone Lah je poudaril, da je splošen vtis z nedavnih zborov krajanov, da ljudje želijo novo občino, obstaja pa predvsem bojazen, kako se bo ta financirala. Podsekretar Milan Železnik je pojasnil, da se občina prvenstveno financira iz
lastnih virov, če ji to ne uspe, pa še s finančno izravnavo. Po približnih izračunih za mirnopeško občino - ta naj ne bi imela krajevnih skupnosti, zaposleni pa bi bili največ štirje - naj bi razpolagala s 107,7 milijona zagotovljene porabe, poraba na prebivalca bi bila približno 40 tisoč tolarjev. “Iz izkušenj lahko povem, da nismo do sedaj še iz nobenega območja prejeli predloga za ukinitev občine,” je poudaril Železnik, minister pa je dodal, da je trenutni sistem financiranja prijazen do novih občin.
Uspešnost škocjanske občine je tamkajšnji župan Jože Povšič razložil: “Dobro nam gre zato, ker smo že pred nastankom občine delovali tako, kot da smo občina. Odločili smo se pravilno, saj bi sicer to področje v razvoju gotovo stagniralo in tudi vam v Mirni Peči lahko uspe!”
L. MURN
* V kulturnem programu na slovesnosti so sodelovali podgrajski dekliški pevski zbor in učenci tamkajšnje osnovne šole. Generalni direktor Telekoma Adolf Zupan pa je izročil nagrade učencem za najboljše spise in pesmice na temo telefonije ter Jožetu Gazvodi, Branku Tbrku in Marjanu Erpetu, ki so najbolj zaslužni za gradnjo telefonskega omrežja v teh krajih.
je povedal Andrej Zupanc, direktor novomeške Telekomove poslovne enote.
A. B.
KITARIST GRAŠIČ PRI SLONU
NOVO MESTO - V soboto, 15. novembra, bo v znani novomeški gostilni Pri slonu zanimiv jazzovski večer. Ob 20. uri bo nastopil naš znani in vse bolj uveljavljeni kitarist Primož Grašič s svojim triom, v katerem igrata še pianist Blaž Jurjevič in bobnar Ratko Divjak. Vrhunski glasbeniki zagotavljajo vrhunsko glasbeno doživetje za ljubitelje jazza.
LITERARNI VEČER Z ANDREJEM ŽIGONOM
NOVO MESTO - ZKD Novo mesto in Literarni klub Dragotina Ketteja vabita danes, v četrtek, 13. novembra, ob 19. uri v prostore ZKD v KC Janeza Trdine na literarni večer z gostom Andrejem Žigonom. Predstavil se bo tudi novomeški literarni klub, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel Boštjan Vire.
KONCERT NA GRMU ODPADE
NOVO MESTO - Napovedanega 11. koncerta Novomeškega glasbenega festivala, ki naj bi bil na programu v sredo, 19. novembra; ob 18. uri v baročni dvorani gradu Grm, ne bo zaradi neizpolnjenih finančnih obveznosti pokrovitelja do izvajalcev.
• “V Sloveniji je od vseh duševno prizadetih oseb vključenih v institucionalno varstvo le 25 odst., ostali so doma in imajo zagotovljeno le minimalno materialno varnost, ko prejemajo nadomestilo za invalidnino,” je povedal Jereb. Zanje bi bila primerna pomoč na domu, ki je v zakonu že zapisana kot nadomestilo za institucionalno varstvo, a žal v praksi skoraj nikjer ne deluje, ker ni ne kadrov, ne mehanizmov za izvedbo, ne denarja...
delno vmešavati in skrb za prizadete prepustiti ljudem avtentičnega interesa ali drugače povedano - ljudem, ki imajo srce za to delo.
J. DORNIŽ
DREVI
PREDSTAVITEV AMBIENTA V HOTELU KRKA
NOVO MESTO - Nocoj ob 19. uri bodo v hotelu Krka predstavili mojstrovine iz etnološke zakladnice Dolenjske in Bele krajine. Nove izdelke domače in umetne obrti sta po lastnih zamislih oblikovali Jelka Kupec in Jožica Škof. O njunem delu in o predmetih, ki jih hrani Dolenjski muzej, bo govorila kustosinja Ivica Križ. Zapeli bodo člani Vinogradniškega okteta iz Šentjerneja, nastopila pa bo tudi skupina deklic iz novomeškega Kresa. Hkrati bo podjetje Ambient iz Novega mesta, ki se ukvarja s trženjem izdelkov domače in umetne obrti, posredovalo možnosti, ki jih nudi s svojimi izdelki za poslovna in protokolarna darila. Zanimiva razstava bo v vitrinah hotela Metropol odprta do konca novembra.
Tg.
mt
1 2 M A Š 1	1	H	1 OBČI	1 M
mi
Krajinski park ni indijanski rezervat
Manjka obveščenosti
ČRNOMELJ - V Beli krajini se vselej, kadar pride do predloga, da bi kaj naravovarstveno zavarovali, že v začetku zanesljivo zatakne. V semiški občini je na primer preteklo nekaj let za zavarovanje reke Krupe, prebivalci vasi v bližini krajinskega parka Lahinja so potrebovali precej časa, da so se navadili živeti s parkom. A si ga danes ne bi pustili več vzeti!
Prav krajinski park Lahinja in ljudi, ki živijo z njim, dajejo naravovarstveniki Belokranjcem za zgled. Tokrat je aktualen krajinski park Kolpa. Javne razprave, ki so jiE imeli v Damlju, Vinici, Adleši-čih, Starem trgu in Žuničih, so pokazale, da so ljudje povečini za zavarovanje. Pomisleke so imeli le v Žuničih - čeprav bo prav tam stal informacijski center za krajinski park in je zanj Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto že kupil belokranjski dvor -ter v Starem trgu. A tudi od prebivalcev teh dveh krajev pripravljala odloka o zavarovanju nimajo v rokah resnih argumentov proti parku. Zato pa je toliko več neobveščenosti in neosveščenosti.
Kako bi si sicer lahko razložili, da ljudje sprašujejo, ali jih bodo, ko bodo v krajinskem parku, začeli izseljevati ali pa se bodo znašli v nekakšnem indijanskem rezervatu, v katerem jim bo onemogočen kakršen koli razvoj. Boje se, da potem ne bodo smeli na njive s traktorji. In vprašanje je, če ob vseh teh svojih pomislekih sploh verjamejo zagotovilom z ministrstva za okolje in prostor, ki prav v parkih vidi razvojno možnost za obmejna in demografsko ogrožena območja.
Sicer pa so se strokovnjaki z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine potrudili, da so natančno predstavili bodoči krajinski park Kolpa, ki naj bi segal od Starega trga do Fučkov-cev. Še več, prepričani so, da so povedali že prav vse. Kako prepričljivi so bili, pa bo pbkazala končna odločitev za ali proti parku, ki bo politična, kajti o parku bo zadnjo besedo rekel občinski svet.
M. BEZEK-JAKŠE
KONFERENCA
ČASTNIKOV
ČRNOMELJ - Po pohodu častnikov na Smuk in streljanju s pištolo je imelo območno združenje slovenskih častnikov letno konferenco. Sprejeli so načrt dela v prihodnje ter pravila, prilagojena novemu zakonu o društvih. Za novega sekretarja so izvolili Dušana Horvata, poveljnik območnega štaba Slovenske vojske Bojan Muc pa je obljubil nadaljnjo logistično in kadrovsko pomoč.
So smreke in hrasti padali v tujih gozdovih?
Obdolženca se izgovarjata na zmoto o mejah
ČRNOMELJ - Decembra lani in februarja letos je bilo v gozdu pri Lokvah v k.o. Črnomelj posekanega okrog 300 prost, metrov smrekovega in hrastovega lesa dobre kvalitete. Najbrž pri tem ne bi bilo nič narobe, če se ne bi oglasilo devet oškodovancev, med njimi tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki so prepričani, da je šlo za nedovoljeno sečnjo v njihovih gozdovih.
Zato je v torek pretekli teden sodnica Okrajnega sodišča v Črnomlju Marija Črnu-gelj opravila ogled kraja kaznivega dejanja. Poleg sodnice so v gozd odšli tudi geodet, gozdar in lastniki gozdov, ki so na kraju samem ugotavljali, kje so meje parcel ter hkrati, kje sta dva obdolženca, ki sta se sicer izgovarjala na zmoto o mejah, sekala drevesa. Sodnica je v gozdu zaslišala stranke, prav tako pa tudi priče. To je bil sicer šele prvi korak k razčiščevanju, za kakšno sečnjo je šlo. Res pa je, daje že na začetku, predvsem pri lastnikih, ta sečnja povzročila precej razburje-
M. B.-J.
OGORČENOST V DESUS
ČRNOMELJ - Na seji črnomaljskega občinskega odbora DeSUS, kije bila 5. novembra, so bili člani ogorčeni, ker se nekatere točke sporazuma med LDS in DeSUS ne uresničujejo ali pa le delno. O DeSUS je v javnosti premalo informacij. Sicer pa je beseda tekla tudi o pridobivanju novih članov, čeprav se je v zadnjem letu članstvo precej povečalo.
Iz Kolpe letos veliko novega
Novosti pri pohištvu za kopalnice, kopalnih kadeh, masažah - Plod lastnega znanja je nov material kerasil - Kerrock odslej ne le za notranjo opremo, amprak tudi za fasade
METLIKA - Na ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki poteka te dni, se bo metliško podjetje Kolpa predstavilo kar na 400 kvadratnih metrih razstavnih površin. Poleg že utečenega programa kopalniške opreme, kuhinjskih korit in kerrocka bodo posebno pozornost namenili predstavitvi novosti, ki so plod njihovega lastnega znanja. Del razstavnega prostora bo namenjen tistim, ki iz Kolpinega kerrocka izdelujejo opremo za gostilne, banke, laboratorije, kuhinje.
Novosti ni malo. V programu Kolpa-san so izdelali tri nove modele pohištva za kopalnice
Tako so razvili kopalniške omare z umivalnikom in ogledalom v enem delu za manjše kopalnice, ki so primerne za tiste z bolj plitvimi žepi. Med njihovimi novostmi pa je moč najti tudi kopalniško pohištvo višjega cenovnega razreda za zahtevnejše kupce. Novost je tudi nova linija kopalnih kadi, s pomočjo katerih nameravajo utrjevati blagovno znamko Kolpe. Precej novosti je pri masažnih sistemih, saj v Kolpi izdelujejo poleg masažnih kopalnih kadi tudi masažne kabine z vgrajenim sistemom na vodno paro, običajne masažne kabine in masažne stene. Tudi ti izdelki so v različnih cenovnih razredih, tako da so primerni za vsak žep. Poleg masažnih kabin so razvili tudi sodobno tuš kabino,
• V teh dneh bodo v Kolpi zaključili gradnjo nove, tisoč kvadratnih metrov velike skladiščne dvorane. Po tej naložbi bodo imeli v podjetju več kot 12 tisoč kvadrat-mh metrov pokritih proizvodnih) skladiščnih in prodajnih površin.
ki bo prišla na trg januarja prihodnje leto.
V Kolpinem razvojnem laboratoriju pa so razvili nov material, ki ga bodo tržili pod blagovno znamko kerasil in bo v prihodnosti zamenjal material za kuhinjska korita Kolpa-ker. Prednost kerasila je, da ga je lažje vzdrževati in je površinsko veliko bolj odporen, s tem pa se mu podaljša življenjska doba. Že nekaj let je v podjetju zorela ideja, letos pa so dobili tudi vsa potrebna dovoljenja, da so pričeli kerrock, ki so ga doslej
O POKOJNINSKI ZAKONODAJI
ČRNOMELJ - Občinski odbori Demokratične stranke upokojencev iz Črnomlja, Metlike in Semiča vabijo v soboto, 15. novembra, ob 9. uri v črnomaljski kulturni dom na razpravo o smernicah nove pokojninsko-invalidske zakonodaje, problematiki zdravstva in delovanju poslanske skupine DeSUS. Na razpravi bodo sodelovali tudi poslanec DeSUS mag. Franc Žnidaršič in podpredsednik RO DeSUS Janez Železnik.
PODPIS POGODBE - Minister za obrambo Tit Turnšek (desno) in črnomaljski župan Andrej Fabjan pri podpisovanju pogodbe o prevzemu nekdanje vojaške ambulante na črnomaljskem Majerju, v kateri bo, ko bo obnovljena, dobil primernejše prostore varstveno-delovni center. Ko si je minister stavbo ogledal, je bil zgrožen nad razdejanjem v njej. Ministrstvo za obrambo je bilo očitno slab gospodar. (Foto: M. B.-J.)
uporabljali le za notranjo opremo, izdelovati tudi za fasadne elemente. Tako naj bi v prihodnje kerrock zamenjal kamen in steklo. Fasade, ki so jih naredili s tem materialom, so se dobro obnesle, seveda pa fasadne plošče iz kerrocka delajo le po naročilu.
M. BEZEK-JAKŠE
Potegavščina
Kako so gasilci po vaji na Sinjem Vrhu morali gasiti še zares
25. oktobra so imela prostovoljna gasilska društva Vinica, Uča-kovci in Sinji Vrh na Sinjem Vrhu gasilno-reševalno vajo, v kateri naj bi pogasili goreče poslopje in iz njega rešili dva stanovalca. Zvon je na krajevno običajen način naznanil požar, h kateremu so najprej prihiteli domači gasilci, potem pa poklicali na pomoč še Viničane in Učakovčane. Prvi so hitro prišli in ko so že reševali ponesrečenca iz goreče hiše (pri tem so naredili nekaj napak), so prihiteli še člani GD Učakovci.
Ker je šlo le za vajo in je vse skupaj potekalo precej lagodno, smo si bili opazovalci edini, da bi bilo ob hudem požaru pri takšni počasnosti gasilcev bolj malo rešenega. In odločili smo se, dajo gasilcem zagodemo. Ko so se ti zbrali v gasilskem domu na malici, smo gledalci vaje naredili grmado iz suhih vej, starih gum in podobnega, pritaknili vžigalico, začeli zvoniti z zvonom in meriti, kako hitri bodo gasilci, ki so sedeli pri obloženi mizi. Piromani smo bili zelo presenečeni, saj so gasilci prišli h grmadi v treh minutah in v četrt ure je bil ogenj pogašen. Ugotovili smo, da gasilci reagirajo povsem drugače, če zares gori, kot če le polivajo namišljeno gorečo hišo. Prebivalci Sinjega Vrha upamo, da nam gasilci ne bodo zamerili zaradi naše potegavščine.	v ^
Sinji Vrli
Občina je prevzela hišo strahov
Črnomaljski župan Andrej Fabjan in minister za obrambo Tit Ibrnšek podpisala pogodbo o prevzemu nekdanje vojaške ambulante, v kateri bo VDC - Grozljivo razdejana stavba
ČRNOMELJ - Pretekli petek sta minister za obrambo Tit TUrnšek in črnomaljski župan Andrej Fabjan v Črnomlju podpisala pogodbo o prevzemu nekdanje vojaške ambulante v sedanji poslovni coni Majer. V njej bodo uredili varstveno-delovni center (VDC) za prizadete odrasle iz vseh treh belokranjskih občin.
Delavnice pod posebnimi pogoji, ki sojih pozneje preimenovali v VDC, so pred dobrim desetletjem uredili v dijaškem domu, a so bile že takrat premajhne. Danes je stiska še veliko večja, poleg tega pa še precej ljudi čaka na
Martin vedno le ne naredi vina
V semiški podružnici Društva vinogradnikov Bele krajine ugotavljajo, da ljudje trgajo vse pozneje - Za martinovo marsikje mošt vre ali pa grozdje sploh še ni potrgano
SEMIČ - V Društvu vinogradnikov Bele krajine so bile ob ustanovitvi pred dvema desetletjema tri podružnice: črnomaljska, metliška in semiška. Namen društva je bil predvsem predstaviti belokranjsko vinogradništvo v Sloveniji. Črnomaljci so se nedavno odcepili in ustanovili samostojno društvo, medtem ko so Metličani in Semičani ostali v prvotnem društvu.
Semiški vinogradniki so začeli z vinskimi razstavami, ki so pozneje prerasle v Vinsko vigred, pred desetimi leti pa je semiška podružnica pričela z martinovanjem, katerega glavni namen je bilo ocenjevanje mladih vin, po katerem vinogradnikom svetujejo pri kletarjenju in odpravljanju napak pri mladem vinu. “Seveda je v vsakem vinogradniku nekoliko tekmovalnega duha, a tudi gostilničarji se lažje odločijo za vino, če vedo, kakšno oceno je dobilo,” pravi predsednik semiške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine Matija Hudak. V semiški podružnici je okrog 400 članov, torej vsak deseti občan, in je med največjimi društvi v občini.
“Zadnje čase si prizadevamo vključiti v podružnico čim več
mladih članov. Ne nazadnje tudi zato, ker namenjamo veliko pozornost izobraževanju vinogradni-
Matija Hudak
kov. V sodelovanju s svetovalno službo pripravljamo predavanja o izbiri tal in vinske trte, zaščiti vinske trte in kletaijenju. Pa strokovne izlete v vinorodna slovenska območja, vinske kleti in k večjim vinogradnikom ter tako izmenjujemo izkušnje,” pravi Hudak in pri tem pohvali člane podružnice, saj jim je letošnjega julija z veliko pomočjo občine v muzejski stavbi v Semiču uspelo urediti tudi vinoteko.
V Semiču zadnja leta opažajo, da se vse več vinogradnikov odloča za posebne trgatve, kar je pohvalno. Vendar pa to pomeni, da pri mnogih za martinovo mošt še vre ali pa je grozdje celo še na trtah. “Ker se trudimo osvestiti vinogradnike, da bi bolj kot količino cenili kakovost vina, jih spodbujamo k čim poznejši trgatvi. Zato pa že razmišljamo, da bi za vina posebnih trgatev pripravili ocenjevanje nekoliko pozneje,” načrtuje
M. BEZEK-JAKŠE
sprejem. Sedaj, ko je podpisana pogodba, je VDC bliže novim prostorom bolj kot kdajkoli doslej, čeprav je res, daje, kot je dejal Fabjan, storjen šele prvi korak. Za njegovo ureditev bodo sledili še dogovori z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter ostalimi belokranjskimi občinami. TUrnšek pa je dejal, da se včasih počuti kot direktor podjetja za nepremičnine, ki jih ima njegovo ministrstvo veliko. Kar ministrstvo dolgoročno ne potrebuje, daje v uporabo drugim. Ko si je ogledal stavbo, v kateri bo VDC, je menil, da bi morali že davno
DOBRODELNA TEKMA ZA VARSTVENO-DELOVNI CENTER
ČRNOMELJ - V okviru martinovanja priredita občina Črnomelj »n košarkarski klub Črnomelj v soboto, 15. novembra, ob 16. uri v športni dvorani v Loki dobrodelno košarkarsko tekmo. Pomerili se testa ekipi slovenskih novinarjev in slovenskih politikov. Med slednjimi bodo tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ministra Tone Rop in Slavko Gaber ter poslanca Borut Pahor in Tone Anderlič. Izkupiček od tekme do namenjen za ureditev varstveno-de-lovnega centra na Majerju.
podpisati pogodbo, saj je nekdanja vojaška ambulanta uničena, kar je sramotno.
Zares škoda, da v ministrstvu za obrambo niso prej vedeli, kakšna je stavba, katere lastniki so bili. Danes je namreč nekdanja ambulanta še v veliko slabšem stanju kot pred letom dni, ko si jo je ogledal minister Tone Rop in obljubil podpis najemne pogodbe. Okrog stavbe in po vseh prostorih v njej je po tleh steklo, pomešano s stekleno volno, ki je nekdaj služila kot izolacija na stropu. Kovinski nosilci, ki so držali montažni strop, so potrgani, da se vidi strešna kritina. Odtrgano je tudi skoraj vse, kar se je dalo
* Skratka, gre za pravo hišo strahov sredi Črnomlja, ki pa je nty-novejša zgradba v nekdanji vojašnici in je bila najbolje ohranjena, ko jo je zapustila jugovojska. Če bi jo, ko so pred časom iz nje odšli begunci, vsaj zaščitili in onemogočili vstop vanjo, bi ji bilo precej prizaneseno. In potrebnega bi bilo znatno manj denarja za preureditev v VDC.
odnesti, medtem ko je peč za centralno kurjavo razdejana. Potrgan je leseni opaž s pročelja stavbe, odpada zunanji omet, v propadajočih žlebovih raste mah in drugo
rastlinje. ^ BEZEK-JAKŠE
SREČANJE
UPOKOJENCEV
ČRNOMELJ - Društvo upokojencev Črnomelj pripravlja za soboto, 15. novembra, ob 16. uri v osnovni šoli Loka srečanje svojih članov. Za veselo razpoloženje bo poskrbel domači ansambel.
Sprehod po Metliki
V TEM TEDNU SE JE VSE POLITIČNO, družbeno, kulturno in športno življenje preselilo v zidanice, kjer moški pokušajo mošt, ki se spreminja v vino, žene pa strežejo s pogačami, narezki in, kjer ni tako, kot naj bi bilo, tudi s kislimi obrazi. Letošnji vinski pridelek je odličen in obilen.
KAKŠNIH POSEBNIH OBIČAJEV okrog martinovanja Belokranjci nimajo, in če človek išče koga, da bi bolj slovesno in po starih šegah krstil mošt, ostane praznih rok. Menda umetelnost krsta kljub tej ugotovitvi obvlada Simoničev fant iz Drašičev, zato se ni čuditi, da je v dneh okrog Martinovega goda tako zavzet, da mora doma na nočni omarici pustiti sliko, da ga domači prepoznajo, ko se ponovno vrne domov.
PRAVE “FEŠTE” ZA MARTINOVO BODO letos v Semiču in Črnomlju, v Metliki pa se bodo zadovoljili s skromnejšo zabavo v hotelu Bela krajina. Tam se že nekaj let zapored zbirajo metliški vinogradniki, ki vdihavajo, cmokajo in srkajo rujno kapljico, prisluhnejo harmoniki in pesnici Alenki Mežnaršič, ki vsakič pripravi kakšno duhovito prigodni-co.
Črnomaljski drobir
FOTOGRAFIJA - Ko je kmet Anton Filak iz Gribelj v časopisu prebral, kako se metliški in črnomaljski župan rada fotografirata z mišicami in vinskimi kraljicami, medtem ko je semiški dejal, da se bo raje fotografiral s Filakom, je slednji sklenil, da je sedaj zares skrajni čas, da začne pozirati z županom iz sosednje občine. Filak se je sicer imel priložnost fotografirati s črnomaljskim županom in fotografija je bila celo objavljena. A Anton je bil, ko jo je zagledal v črnomaljskem občinskem glasilu Novice, tako razočaran, da seje potožil na seji občinskega sveta. “Medtem ko je županu, ki mi čestita ob osvojenem 1. mestu na državnem prvenstvu oračev, na fotografiji videti stas in obraz, sta od mojih delov telesa vidna predvsem hrbet in zadnjica. Kot da je bil na tekmovanju glavni župan in ne jaz,” je bil jezen Filak in zahteval, da svojih fotografij ne dovoli več objavljati v Novicah. Še sreča, da imajo tudi Semičani občinsko glasilo.
DVE CVETKI - Ob podpisu pogodbe o prevzemu bivše vojaške ambulante na Majerju za varstveno-delovni center je župan Fabjan dejal, da je hvaležen, ker jim je uspelo tako hitro dogovoriti se o tem podpisu. V obsežni dokumentaciji, ki jo hranijo na občini, pa je zapisano, da si je župan začel prizadevati za to stavbo že marca 1995! Obrambni minister Tit Tlirnšek pa je ob istem dogodku omenil, da mora njegovo ministrstvo čimprej oddati objekte, ki jih ne bo potrebovalo, da ne bodo propadali. Ko si je ogledal nekdanjo vojaško ambulanto, ki je v razsulu, je spremenil izjavo.
POMOČ - V soboto bo v Črnomlju dobrodelna košarkarska tekma med novinarji in politiki za varstveno-delovni center (VDC). Osnovna šola Milke Šobar-Na-taše oz. VDC, ki deluje v okviru te šole, sta bila v preteklosti v predvolilnem času zelo primerna za nabiranje političnih točk nekaterih politikov. Zato je sedaj skrajni čas, da se politiki spomnijo na prizadete, ko slednji potrebujejo pomoč, in ne gledajo le na svoje koristi.
Semiške tropine
GRB - Semičani so, potem ko so poleti dobili svoj grb in zastavo, komaj čakali, da bodo občinske grbe ugledali tudi na avtomobilskih registrskih tablicah. A očitno je njihovo hrepenenje zaman, saj bodo po novem na tablicah le grbi občin, kjer so sedeži Upravnih enot. Semičani si pri tem ne morejo veliko pomagati niti s tem, daje načelnik Upravne enote Črnomelj iz Semiča.
ŠTREKLJEVEC IN ČREŠNJEVEC - Štrekljevčani se jezijo, da jim je poleti novinarka “odnesla” njihovo kapelico na Črečnjevec, pozneje pa je novinar črešnjevski s slamo kriti kozolec “prestavil” na Štrekljevec. A jeza ni tako huda, saj se ob teh časopisnih zmotah prijetno zabavajo. Dokler gre za kapelice in kozolce, še ni tako hudo, najbrž pa bi se na Štrekljevcu močno razjezili, če bi njihove olimpijske gasilce kdo pripisal Črešnjevčanom.
[Drobne jz Kočevja
PIONIRJI - Na prireditvi ob otvoritvi razstave “Jame in jamarstvo na Kočevskem” je mlado jamarsko društvo Netopir s podelitvijo priznanja kot zahvale Društvu za raziskovanje jam Kočevje za pomoč pri delu in pripravi razstave dokazalo, da do svojih starejših kolegov, s katerimi sicer ne morejo delovati v okviru istega društva, ne gojijo nobenih zamer. Hote ali nehote pa so svoj odnos do mladih jamarjev pokazali tudi člani Društva za raziskovanje jam, saj ie njihov najstarejši elan ob zahvali za prejeto priznanje dejal, da želi društvu “Pionir”, pa bi še naprej delali tako dobro kot doslej.
ŠTEVILKE - V zapisniku s 30. redne seje kočevskega občinskega sveta je svetnik Jože Novak naštel 29 strojepisnih napak. Cvetka med njimi je bila, da je svetnik Miran Novak prišel na sejo ob 7.35, svetnik Jože Hobič Pa ob 20.40. Za 34 strani dolg zapisnik pa število napak niti ni ono tako veliko, saj je prišla v Povprečju manj kot ena napaka na eno stran. Vendar so se napake, in to s številkami, dogajale tudi na sami seji. Zaradi dokazane nepravilnosti nekaterih številk in vzpodbujenega dvoma tudi v ostale številke je zmedeni predsednik sveta tudi sam storil napako in dejal, da pregledujejo zapisnik 3. redne seje, pa čeprav se je občinski svet sestal že tridesetkrat.
mrliška vežica
PRIHODNJE LETO
Dobrepolje - Priprava dokumentacije za mrliško vežico pri pokopališču na Vidmu se Je zavlekla, da ne bi bilo smiselno začeti z deli pred zimo. Tako bodo gradnjo začeli in zaključili v prihodnjem letu. Do takrat pa bodo izvedli tudi vsa opravila, ki so potrebna za začetek gradnje.
Ribniški zobotrebci
težave z DOMAČINI - Iz Področja Turističnega društva Ribnica je razvidno, daje letošnji 22. sejem suhe robe in lončarstva uspel. Vreme jim je bilo naklonjeno, sejemska ponudba pestrej-sa, kot so pričakovali, sončni dan Pive septembrske nedelje pa je v Ribnico privabil tudi tako veliko število obiskovalcev, da se organizator ni mogel pravzaprav nad ničemer pritoževati. Uidi izgredov ni bilo. Če je organizatorju kdo delal težave in grenil zadovoljstvo nad uspešno opravljenim delom, pa so bili to - tako kot si-ner že vsa leta tudi letos - domačini. Po mnenju Andreja Klemenca iz ribniškega-turističnega društva ne gre za reveže, ki si za Prodajo svojih izdelkov ne bi mogli plačati prostora, ki bi jim ga odredil organizator, ampak Prav nasprotno. Gre za dobro si-fuirane prodajalce in preprodajalce, ki pa so morda prav zato tako dobro situirani, ker jim moralne obsodbe ne pridejo do žive-
PLAKATNA MESTA - Tako kot je letos tudi sicer predsedniška volilna kampanja še zelo tiha ln mirna, pa bolj počasi potekajo tudi “priprave” na predsedniške vplitve v nekaterih občinah. V ribniški so šele prejšnji teden določili plakatna mesta, postavili Pa so jih šele ta teden. Mest bo Pet, in sicer tri v Ribnici, eno v Dolenji vasi in eno v Sodražici. Morebitne kršitelje tega, kijih do Sedaj še ni bilo, čakajo kazni.
Dobrepoljski krompirčki)
kdaj odvzeti grob? -
Prispevek za grobove je dolžan Plačati vsak, plačuje pa se za •tazaj, se pravi letos za lani. Če za grob tri leta ni plačana najemnina, se ga lahko odvzame. V občini je nekaj ljudi, ki s plačilom najemnine za grob odlašajo.
JANŠA BO PRIHAJAL - Janez Janša, poslanec v državnem zboru, bo sprejemal Dobrepoljce* vsak četri ponedeljek v mesecu v Poslanski pisarni (prostori občine) v Dobrepolju, in sicer od 17. do 19. ure.
POSOJILA OBRTNIKOM -Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva, ki mu predseduje diplomirani ekonomist Miljem Jamnik iz Dobrepolja, razpisuje kratkoročna posojila za obratna sredstva za dobo enega leta. Na razpolago je 30 milijonov tolarjev. Prošnje sprejemajo do 30. novembra.
. ODVZEM KRVI - Krvodajalci Z območja občine Dobrepolje bodo oddajali kri 21. novembra °d 7. do 12, ure v osnovni šoli Videm- Dobrepolje.
Jttii IZ NAŠ IH O B Č I M Mii
Odkrita je samo polovica vseh slovenskih jam
Razstava “Jame in jamarstvo na Kočevskem”
KOČEVJE - V petek zvečer so v Pokrajinskem muzeju v Kočevju odprli razstavo “Jame in jamarstvo na Kočevskem”. Razstavo je ob sodelovanju delavcev muzeja pripravilo domače jamarsko društvo Netopir, odprl pa jo je državni podsekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc.
Na razstavi je prikazana zgodovina jamarstva v svetu in pri nas s posebnim poudarkom na delu jamarskega društva Netopir, ki je razstavo popestrilo s fotografijami in načrti nekaterih najlepših jam na Kočevskem. Samo lani so člani pred komaj dvema letoma ustanovljenega društva odkrili 50 novih jam, kar jim je prineslo prvo mesto v državi, ki pa ga bodo, kot je ob otvoritvi razstave, na kateri so predstavili tudi jamarsko opremo, arheološke in druge najdbe ter živalstvo naših jam, povedal jamar Boštjan Blatnik, letos skušali obraniti. V kataster vpisanim 469-im jamam s Kočevskega se bodo zato že letos pridružile nove. S tem pa se bo povečalo tudi skupno število raziskanih in opisanih kraških jam in brezen v Sloveniji, za katere pa je Mladen Berginc dejal, da čeprav jih je že preko 7 tisoč, strokovnjaki ocenjujejo, da jih je le dobra polovica vseh, kolikor naj-bi jih v Sloveniji bilo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DELOVALA LE OBČINSKA DELEGACIJA
KOČEVJE - Programsko-volil-na skupščina Združenja borcev in udeležencev NOB je ob sprejemanju statuta odločila, da bo za območje celotne občine delovala le občinska organizacija. Združenje bo v okviru veljavnega zakona o društvih vključevalo organizacije krajevnih združenj borcev NOB Stara Cerkev, Rudnik -Šalka vas, Livold, Poljanska dolina s sedežem v Predgradu, Kočevska Reka, Kostel s sedežem v Vasi in Banjaloka ter mestno združenje borcev NOB Kočevje. Na skupščini so izvolili 11-članski izvršni odbor, ki naj bi vodil vsa organizacijska in druga dela. Zaradi tesnejšega sodelovanja s krajevnimi združenji borcev NOB iz območja KS Draga v Občini Loški Potok in Osilica v občini Osilnica so v tem odboru tudi člana iz teh dveh organizacij in član domicilnih enot. Želijo, da bi 55-letnico zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra, prihodnje leto ob oktobrskem občinskem prazniku proslavili na državni rav-
m'	V. D.
Kdo koga nateguje?
Stavba BPT ni prodana
LOŠKI POTOK - O nekdanjem obratu BPT Tržič, ki je dolga leta dajal kruh kakim 50 zaposlenim in je svoja vrata iz še vedno neznanih vzrokov zaprl že preteklo leto, smo že poročali, in sicer predvsem o prodaji obrata zasebnemu podjetju Pekarna Gorza iz Podpreske. Takrat nam je direktor pekarne Franc Gorza dejal, da bo veliko poslopje preuredil v prodajalno kruha, slaščičarno in obrat za proizvodnjo testenin. Gornje prostore pa je nameraval oddati v najem tovarni iz Prebolda, ki naj bi bojda izdelovala nogavice. Omenjen je bil tudi vplačan znesek kupnine.
Po nekaj mesecih molka pa je te dni pricurljala v javnost vest, da je stavbo kupila Dolenjska banka, za samo stavbo - verjetno za najem -pa je interesent Tom z Mirne. O tej zadevi smo se pogovarjali tudi s potoškim župnikom Francem Vidmarjem, ki je menil, da je vsaka kupčija brez pristanka župnije skoraj nemogoča, saj stavba stoji na nekoč nacionaliziranem zemljišču, kije ali še bo vrnjeno župniji.
Ker bi bil zagon kakršne koli proizvodnje za Potočane izrednega pomena, smo se pozanimali v matičnem podjetju v Tržiču, kaj ie na tem resnice. Pogovarjali smo se s tajnico Ano Rožič, ki nam je povedala, da so že večkrat razpisali licitacijo za prodajo tega obrata, pa do sedaj še niso našli resnega kupca.
A. KOŠMERL
Država ne more biti tudi banka
Minister dr. Marjan Senjur je v Osilnici spregovoril o nekaterih novostih, ki jih pripravljajo za demografsko ogrožena območja - Garancije ostajajo največji problem
OSILNICA - Na povabilo župana Antona Kovača je minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur prejšnjo sredo obiskal Osilnico. Ob izmenjavi informacij o delu občine in države je predstavnikom osilniške občine in njenega gospodarstva predstavil tudi novosti, ki jih pripravljajo na področju ohranjanja poseljenosti slovenskega podeželja.
Po predstavitvi občine je Anton Kovač poudaril, da bi radi ustvarili boljše razmere za življenje mladih, vendar jim brez večje državne pomoči to ne bo uspelo.
Dejal je, da so ljudje pripravljeni delati in vlagati, da pa težko pridejo do kreditov zaradi zahtevanih garancij. Minister Senjurje dejal, da so garancije poglavitni problem, s katerim se srečujejo povsod, da pa so problem bančnega sistema. Banke namreč nerade kreditirajo male projekte, vendar pa tega problema, kot je dejal Senjur, država ne more reševati,
MINISTER SENJUR V OSILNICI - “Če se ne boste sami potrudili za boljšo prihodnost, vam je ne bo naredil nihče,"je dejal Senjur. (Foto: M. L.-S.)
Delali bi lahko tudi pozimi
Cesta do Koprivnika bo morda končana še letos
saj ne more biti banka.
Za manjše občine, kot je tudi osilniška, je sedanja politika razdeljevnaja državnih sredstev po sistemu, da vsak dobi nekaj, sicer ugodna, vendar pa je na, splošno gledano, kot je dejal dr. Senjur, slaba, saj so sredstva preveč razpršena in lahko podpirajo le manjše investicije. Zato razmišljajo o uvedbi davčne olajšave za investicije na gospodarsko manj razvitih območjih, čeprav ministrstvo za finance meni, da niso potrebne. “Na republiški ravni bi morali imeti močnejše instrumente, da bi lahko kaj več naredili,” je dejal Senjur in dodal, da je eden izmed teh tudi ta, da bi lahko aktivneje sodelovali preko sklada za razvoj na področju ustanavljanja industrijskih con, razmišljajo pa tudi o ustanavljanju regionalnih razvojnih agencij.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KOČEVJE - Ob ugodni razdelitvi državnega proračuna ali pa pristanku izvajalca, podjetja Les-dog, da bi dobil za opravljeno delo plačano, ko bi občini uspelo pridobiti državni denar, bi lahko bila cesta Kočevje-Koprivnik, ki se sicer ureja že cela tri leta, končana še letos.
Za 80 prebivalcev Koprivnika bi dokončanje ceste pomenilo izboljšanje možnosti bivanja v vasi, ki je ostala edina v celotnem kočevskem Rogu. Urejena cesta
bi zagotovila tudi lažji dostop do Rajhenava, kjer se skuša mlada družina preživeti z živinorejo, pomenila pa bi tudi velik prispevek k oživljanju vasi Laze nad Onekom, Onek in Mačkovec.
Kočevska občina, ki je v preteklih letih za gradnjo te ceste vedno zagotavljala več kot država, čeprav je bilo dogovorjeno sofinanciranje v enakih deležih, je na dokončanje ceste pripravljena. V ta namen je tudi že nabavila potrebni nasipni material za celotno traso. Z izvajalcem del so k prvotni pogodbi že podpisali aneks v višini 50 milijonov tolarjev, pripravljajo pa še dodatnega za 10 milijonov, medtem ko bo končna višina denarja, ki ga bodo za cesto namenili letos, znana šele ob sprejemu državnega proračuna. Pretežno z denarjem iz občinskega proračuna in interventnih sredstev ža odpravo posledic zime bodo zagotovo lahko letos asfaltirali skupno le 5 kilometrov ceste iz smeri Koprivnika do dober kilometer iz vasi Laze nad Onekom in od konca asfalta iz smeri Cviš-lerjev do Oneka.
M. LESKOVŠEK-SVETE
USPEŠNA SEZONA TSD KOSTEL - Ena izmed številnih dejavnosti prizadevnih članov Turistično-športnega društva Kostel je tudi vsakoletni natečaj za najbolj urejeno okolico stanovanjske hiše in poslovnih prostorov v krajevni skupnosti, ki se poteguje za ustanovitev svoje občine. Komisija v sestavi Mojca Selan, Martin Marinč in Vinko Zajec je imela zahtevno nalogo izbrati najboljše izmed 25 prijavljenih, kar je veliko več kot lani. Komisiji sta pomagala tudi zunanja strokovna sodelavca Ljuba Turk Šega iz podjetja Drevesnica Pinus iz Kočevja in Marko Mikuletič iz Alboretuma Volčji Potok. Ugotovili so napredek urejenosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Na zaključni prireditvi v Kostelu so predstavili tudi letošnje dejavnosti društva. Prvo nagrado za najbolj urejeno okolico stanovanjske hiše je prejela Fani Čolnar iz Podsten, drugo nagrado je prejela Zinka Briški iz Laz in tretjo Marina in Matija Lisac iz Podna. (Foto: Milan Glavonjič)
Nesporazum med Zavodom in vaščani
Brez vednosti krajanov so v Zavod v Ponikve sprejeli tudi duševno motene osebe
PONIKVE, DOBREPOLJE - Že pred približno dvema letoma smo predstavili življenje, delo in težave v Delovno-varstvenemu zavodu Ponikve. Približno takrat pa so se začela tudi nesoglasja med zavodom in nekaterimi krajani Ponikev, ki imajo domove v bližini. Za razgovor o tem smo zaprosili predsednico vaške skupnosti Ponikve Tino Sha-wish, ki je povedala:
“DVZ Ponikve je bil ustanovljen že pred drugo svetovno vojno kot zatočišče za ostarele in onemogle, okoli leta 1960 je zavod sprejel v svoje okrilje še paraplegike. Naši krajani pa niso zadovoljni, ker je zavod pred dvema letoma brez njihove vednosti sprejel v oskrbo še duševno motene osebe. Ne moti jih sama duševna motenost, ampak početje teh ljudi po okoliških hišah in posesti, saj trkajo na vrata domačinov, prosjačijo, motijo mir in posest. Vse to počenjajo tudi ponoči in ob dela prostih dnevih, ko si domačini želijo miru.
Poleg tega domačine moti neurejenost zavoda in njegove okolice, predvsem parka in da ne deluje zavodova čistilna naprava, ki tudi ni ograjena. Zaradi vsega tega smo imeli že nekaj sestankov
in razgovorov, dobili od vodstva zavoda obljube, da bodo zadeve uredili, in to najkasneje do letoš-
Tina Shawish, predsednica vaške skupnosti Ponikve: “Nekdaj zgledno sodelovanje med zavodom in krajani Ponikev je začelo pred dvema letoma šepati. ”
nje jeseni. Jesen je tu, urejenega pa ni nič. Zato smo z vsem seznanili občino Dobrepolje in ministrstvo za delo in družino, ki sta nam dala prav, zadeve pa se kljub temu niso premaknile.” Očitno se torej gojenci na območju zavoda ne
* Iz pisma direktorja Hotimirja Koširja vaški skupnosti Ponikve povzemamo, da njihovi gojenci niso nevarni, daje zavod odprtega tipa in sprejema le osebe, ki jim niso odvzete poslovne oz. opravilne sposobnosti pa tudi niso v kazenskem postopku, zato jim je zagotovljena popolna svoboda gibapja.
počutijo najbolje, zato hodijo po okolici, pojavlja pa se tudi pijančevanje in razgrajanje, zato se nekateri vaščani gojencev že kar bojijo. Videti je tudi, da v obnovo zavoda in okolice že desetletja ni bilo nič vloženega, se pravi, da ni bilo nič narejenega za prijetnejše bivanje gojencev.
J. PRIMC
Šest predlogov za praznik občine Dobrepolje
Rojstna dneva Kraljev, kresni dan, vlak, posojilnica in šola
DOBREPOLJE - Na razpis za praznik občine Dobrepolje je prišlo doslej šest predlokov, kar polovico jih je predlagal Zvone Zabukovec. Njegovi predlogi so: naj bo praznik 26. september (ta dan leta 1895 je bil rojen slikar France Kralj) ali 23. avgust (na ta dan leta 1900 je bil rojen slikar Tone Kralj) ali 28. september (na ta dan leta 1893 je uradno zapeljal prvi vlak na progi Ljubljana-Ko čevje skozi Dobrepolje). Zupan Anton Jakopič je
raz-
res-
predlagal, naj bi občina p: novala 24. junija, ko je k ni dan, ljudski praznik. Naslednji dan je državni praznik (dan državnosti) in bi oba praznika lahko praznovali skupaj.
Igor Ahačevčič je predlagal, naj bi bil občinski praznik 28. decembra, ker je bila na ta dan leta 1894 vpisana v register Zadružna posojilnica, ki je v dobrepoljskem življenju pomenila novo prelomnico. Stane Vilčnik pa predlaga za praznik 24. julij z utemeljitvijo, da je na ta dan leta 1806 dvorna pisarna na Dunaju odobrila zidavo šole na Vidmu v Dobrepolju.
J. P.
VITRA PODOBO NA OGLED POSTAVI
KOČEVJE-Vitra iz Cerknice je pod gornjim naslovom postavila pregledno razstavo svojih dejavnosti v zdravstvenem domu v Kočevju. Odprli so jo 4. novembra in bo odprta ves mesec. Namenjena je spodbujanju prebivalstva za vključitev v Vitrine razvojne in revitalizacijske projekte. Na razstavi so prikazani uspehi triletnih dejavnosti dolgoročnega revitalizacij-skega projekta “Dežela suhe robe.” Na razstavi je prikazanih 9 mednarodnih prostovoljnih taborov, izvedenih v treh letih, program CRPOV in katalog razvojnih potencialov dežel suhe robe.
A. K.
DELAVNICA PETRA KLEPCA NA OGLED
OSILNICA - V petek so v gostišču Kovač v Osilnici odprli razstavo slik, nastalih v prvi likovni delavnici Petra Klepca od 15. do 22. oktobra letos. Jože Centa, Skender Bajramovič, Milena Bra-niselj, Zdenko Huzjan, Janez Černač, Stane Jarm, Janez Knez, Rado Jerič, Janez Ošaben, Veljko Toman in Maksim Sedej mlajši, so slovenski javnosti zelo znani ustvarjalci, vrhunski slikarji. Ob odprtju razstave v najmanjši slovenski občini, ki bo poslej tradicionalna in naj bi ljudem, živečim ob sotočju Kolpe in Čabranke, v neposrednem stiku z umetniki in njihovimi deli naredila življenje lepše in duhovno bogatejše, je spregovoril umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel, v kulturnem programu pa so nastopili učenci tamkajšnje osnovne šole.
“TRENUTEK”SE JE PREDSTAVIL
RIBNICA - Ob koncu tedna je imela svoj prvi samostojni koncert ribniška skupina Trenutek. Skupina prepeva od leta 1994. S prvimi javnimi nastopi v cerkvi ali kulturnimi prireditvami so člani spoznali, da vsak trenutek prinaša spremembe v njihovo življenje. Po nekaterih zamenjavah so oblikovali svoj repertoar in vizija Trenutka je zopet postala jasnejša. V skupini prepevajo Lea Maležič, Marijana Klun, Zdenka Mihelič, Maja Kozina in Tadeja Klun. Letos je skupina postala del KUD Gallus, kar jih bo še bolj utrdilo pri delu.
NA MARTINOVANJE
LOŠKI POTOK - Društvo upokojencev redno vsako leto organizira martinovanje, ki se ga lahko udeleže tudi nečlani in mlajši občani. Tokrat gredo na Kras, kjer bodo obiskali več kraških vasi, pršutarno v Kobjeglavi in eno izmed turističnih kmetij. Izlet bo 15. ali 22. novembra, tako da bo dovolj časa za prijave.
A. K.
KAMERA ODKRIVA - Kaj se ve, morda pa v ne tako daljnji preteklosti ne bi prišlo do gradnje dveh manjših šol na nekaj kilometrih razdalje, v Krmelju in Tržišču, ampak ene večje nekje na meji med obema krajevnima skupnostma, če bi se krajevni šolniki in politiki tako radi imeli kot sedanji ravnateljici Berta Logar in Breda Rman ?!
NEUČAKANO ODPELJAL -Prebivalci Ivančne Gorice in okoličani vedo, da je nekaj čisto normalnega, da določen del dneva preživiš pred zapornicami na tej ali oni strani ivanške železniške proge, kajti vlaki vozijo kar naprej. To pa je ujezilo nekega obiskovalca Ivančne Gorice s krško registracijo, kije sredi kolone avtomobilov nestrpno čakal na prost prehod. Vlaka ni bilo dobrih deset minut, nakar smo menda čakali še enega v drugo smer. Krčanu, ki seje očitno zelo mudilo, je bilo vsega dovolj, izločil se je iz kolone in se z namršenim obrazom in jeznimi zamahi rok, ki so bili zgovoren dokaz, da ima vsega dovolj, odpeljal v drugo smer. Bogve kje je našel bližnjico, ampak če bi počakal še minuto, bi se lahko odpeljal čez železniško progo. Potrpežljivost je božja mast, pravijo.
ŠE NI ODGOVOROV - Ivan-ški svetnik Jože Mihelčič je že 3. septembra županstvu občine postavil dve delegatski vprašanji: glede spomeniške zaščite mesta Višnja Gora in glede stanja in načrtov s hotelom Polževo. Odgovora pa tudi po dveh mesecih še ni. Že bonton zahteva čim hitrejši odgovor, takšen ali drugačen, ampak če je vprašanje pretežko...
ŽUPANOVE ZVEZE - Župana sosednjih občin, litijske Mirko Kaplja (LDS) in trebanjske Alojz Metelko (SLS), sta na razhodnji 11. popotovanja po Levstikovi poti pozdravila zbrano množico. Kaplja je kanil olja na ogenj evforičnega razpoloženja, ko je spomnil na 50-letnico priključitve Primorske Sloveniji in da ni Slovenije brez Primorske, tako kot je ni seve - brez Dolenjske. Metelko pa seje izognil politični tematiki s tem, da se je prelevil v Angleža, ki razpravlja o vremenu. Metelko je pohodnike spomnil, da jim je trebanjska občina izrazila najlepšo dobrodošlico, ko jih je po obupno slabem vremenu v prvem delu trase potlej pričakalo celo sonce. Metelko m povedal, če je lepo vreme naredil sam ali s kakšno pomočjo...
PREDSEDNIKOVA PROŠNJA - V zidanici letošnjega kralja cvička Staneta Ravnikarja v Ceruščku seje v soboto župan Lojze Metelko pohvalil predsedniku države Milanu Kučanu, da je bil že velikokrat pri čateških vinogradnikih na degustaciji in da je pripomogel tudi k izboru kralja cvička. Župan je bil precej zgovoren tudi pri predsednikovem poslavljanju oa družbe in kazalo je ze, kot da bi hotel imeti zadnjo besedo. Morda ga je zato Kučan ob slovesu glasno zaprosil, če bi mu šel za pričo, ko se bodo pričeli napadi nanj z lustracijskim zakonom...
SREČELOV - Sevniški salezijanci so v nedeljo zvečer po otvoritvi novih prostorov Salezijanskega mladinskega centra v Slomškovem domu opravili še žrebanje srečk. Simpatično ga je vodil župnik Ciril Slapšak, za katerega so se mnogi v natrpano polni dvorani čudili, od kod mu toliko kondicije, ko pa so oni po dveh urah komaj še stoje pričakali zaključek. Dvomili so, da bodo župnikove glasilke zdržale. Ker so nekateri družinski člani kot po tekočem traku hodili po nagrade, so ljudje že mrmrali, da je vmes “kuhinja”, Slapšak pa je, kot da bi slišal te pripombe, pojasnil, da so nekateri kupili zelo veliko srečk, delavke Jutranjke kar 170. Prvo nagrado - kolo je predsednica zabukovške podeželske mladine Mihaela, ki se je veselila živega kunca, pripeljala Idi Stopar, od veselja pa je zavriskala tudi dru-gonagrajenka Anči Kovač za masažno napravo...
NOVOMpŠČANOM ŽE TRETJIČ GRB OBČINE SEVNICA - Na meddružinskem tekmovanju v lovu rib s plovcem za prehodni pokal - grb občine Sevnica - ki so ga zaradi narasle Save drugo novembrsko nedeljo prestavili na ribnike v Krmelju in Sevnici, so bili že tretjič najboljši novomeški ribiču Najboljši posameznik med njimi Rafael Teropšič (na posnetku prvi z desne s pokalom, ob njem Vili Pintar in Srečko Lamut) je, ko je prejel pokal iz rok tajnika sevniške ribiške družine Silva Osovnikarja za 3440 gramov ulovljenih rib, skromno komentiral, da bi to lahko dosegel kdorkoli med 27 tekmovalci iz 9 ekip, če bi lovil na njegovem mestu. Novomeščani so skupno ulovili za 5020 g rib, sam Teropšič pa več kot drugouvrščeni koroški ribiči iz Slovenj Gradca (2980 g) in tretjeuvrščeni Kostanjevičani (2030g).
SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER (SMC) V SEVNICI - Glavni salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar je preteklo nedeljo popoldne pripeljal pred sevniško župnišče visokega cerkvenega dostojanstvenika, apostolskega nuncija Edmonda Farhata. Doajena diplomatskega zbora v Sloveniji je poleg sevniškega župnika Cirila Slapšaka pozdravil tudi sevniški župan Jože Peternel. Nuncij in župan sta zatem družno prerezala vrvico novih prostorov SMC, ki so si jih pretežno sami uredili farani z izjemno marljivim delom in prispevki, za kar se je župnik Slapšak v imenu mladine iskreno zahvalil vsem, ki so omogočiti začetek delovanja centra. Blagoslov je opravil Martin Lisec, ki je pred Slomškovim domom v bližini župnišča s sodelavci mladim pokazal, kako znajo salezijanci koristno preživeti prosti čas. (Foto: P. P. )
Stična v pripravah na praznovanje
T\idi ureditev središča potrebna za praznično leto 1998 - Prestavitev ceste - Sanacija potoka Stičnica - Ureditev parka - Prihodnje leto vodovod Stična - Štorovje
STIČNA - Občina Ivančna Gorica se zaveda nacionalnega pomena Stične, ki ni samo močno kulturno in turistično središče občine. In ker bo prihodnje leto praznično - ob 900-letnici ustanovitve cistercijanskega reda bo samostan Stična praznoval 100-letnico oživitve - se skupaj s KS Stična še posebej trudi pri njeni ureditvi, ki poteka po ureditvenem načrtu. “Letos je bilo veliko narejenega, precej pa ostaja še za prihodnje leto,” je povedal predsednik KS Stična Stane Okorn z Vira pri Stični.
PARK KOT SADOVNJAK - Desno od stiške opatije (zadaj) je že delno urejen park, pa ne s kakšnim okrasnim grmičevjem, pač kot sadovnjak. Na desni se vidi spomenik. Cesta ob samostanu je zdaj urejena kot peš pot, nad njo pa je nova asfaltirana. (Fotcf: L. M.)
Ureditev ceste ne bi bila mogoča brez sodelovanja samostana, ki je dal soglasje in zemljo za asfaltiranje glavne ceste, stara cesta ob samostanskem poslopju pa je pešpot, kar je bolje tudi za samo-
LETOS ZE 1010 SEVNIŠKIH KRVODAJALCEV
SEVNICA - Za dvodnevno krvodajalsko akcijo 3. in 4. novembra v Sevnici se je prijavilo 414 občanov, kri pa je daroval 401 krvodajalec. Prvikrat je krvi darovalo 18 krvodajalcev. Sicer pa se je na vseh letošnjih krvodajalskih akcijah v sevniški občini odzvalo 1010 krvodajalcev. Območno združenje (OZ) Rdečega križa Sevnica se vsem krvodajalcem iskreno zahvaljuje za solidarnost in human odnos do soljudi, zahvala velja tudi njihovim delodajalcem, ki so omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi. Še posebej pa se organizator krvodajalskih akcij - OZ RK Sevnica zahvaljuje Srednji šoli Sevnica za izreden posluh za humanitarno dejavnost in nudenje prostorov za izvedbo tokratne akcije.
stanski mir. “S samostanom in z ivanško občino se dobro razumemo. Letos smo od občine prejeli preko 20 milijonov investicijskih sredstev. Za dobro sodelovanje z občino imajo zasluge tudi naši svetniki,” je povedal Okorn in dejal, da bodo prihodnje leto pripravili najrazličnejše prireditve.
Desno od samostana je park, ki je urejen kot star sadovnjak, kot je bil že leta nazaj. Z novimi drevesi ga bodo delno pomladili ter prihodnje leto dokončno uredili. Stičani so veseli tudi sanacije potoka Stičnice, ki sta ga najbolj onesnaževali mlekarna in klavnica. Potok so delno poglobili, obložili s kamnom in pletenim vejevjem. V načrtu je sanacija Stičnice do Ivančne Gorice.
DANES LUTKOVNA PREDSTAVA
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 13. novembra, bo ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje druga predstava v okviru otroškega abonmaja. Predstavo Moj dežnik je lahko balon (Ela Peroci) bo izvedlo Lutkovno gledališče Fru-Fru iz Ljubljane.
Do vsake hiše v KS Stična mora priti vodovod, telefon in asfalt, je Okorn sklenil ob začetku mandata. “Telefonija je pokrita stoodstotno, za asfaltiranje je ostalo še približno dva kilometra make-damskih cest, čeprav bo marsikje treba misliti tudi že na preplastitev, največ dela pa imamo z napeljavo vodovoda,” je povedal. V sami Stični je brez vodovoda še okrog 40 odstotkov hiš. Letos so izdelali projekt za vodovod Stič-na-Štorovje, ki bo predvidoma stal 60 do 65 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa bodo začeli z izkopavanji in gradnjo novega rezervoarja nad Stično. Napajališče bo z levega pobočja. Eno potrebnejših del je tudi ureditev kanalizacije na Viru.
Po zaslugi KS Stična je letos urejena okolica osnovne šole (le nižja stopnja) in vrtca, ostala pa je še ureditev parkirišča. Sicer pa že potekajo resne priprave na gradnjo nove osnovne šole, saj bodo, če ne prej, pa z novo devetletko potrebe po šolskem prostoru gotovo večje.
1	L. MURN
•	Socializem je solidarnost in napredek. Toda med nami je nekdo, ki je ta ideal izdal, (di Pietro)
•	Kaj se dogaja z novinarstvom ? Je poneumljanje medijskega prostora doseglo že takšne razsežnosti, da ni več poti nazaj? (Robert
Novoles ni plačeval nadomestila
Novolesovo podjetje Ploskovni elementi na Račjem selu se je s svetom KS dogovorilo o izvensodni poravnavi dolga za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - Poslej tekoče?
TREBNJE, RAČJE SELO - Na svetu krajevne skupnosti Račje selo so se bo(j stežka sprijaznili z dogovorom o pobotu dolga Novolesovega podjetja Ploskovni elementi na Račjem selu do njihove krajevne skupnosti oz. občine Trebnje, kije nastal zaradi neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za to podjetje od leta 1995 do 31. julija letos. Dolg Novolesa je znašal 3.484.063 tolarjev in je zaradi obresti narasel 2. septembra na 3.556.131 tolarjev. Po soglasno sprejetem dogovoru med vodstvom krajevne skupnosti Račje selo, direktorja družbe Roberta Krvavice in pomočnice generalnega direktorja Cirile Zajc (trebanjsko občino je zastopala tajnica Mojca Peko|j) seje Novoles obvezal, da v 30 dneh po podpisu dogovora poplača zmanjšan dolg v višini 900.000 tolarjev.
Po pregovoru, na katerega je spomnil občinske svetnike trebanjski župan Alojz Metelko, “Bolje vrabec v roki kot golob na strehi”, so tudi ti sklenili, da občina podpiše ta dogovor. Če namreč ne bi prišlo do te izvensodne poravnave poplačila terjatve, bi bil po uradni dolžnosti uveden stečajni postopek Novolesa, kjer so se -začele blokade žiro računov že leta 1993; 30. junija letos je bil namreč v Uradnem listu objavljen
Šentjanci že dosti prispevali sami
V krajevni skupnosti Šentjanž so za nekatere večje naložbe, predvsem pa za posodobitev cest, v zadnjem času prispevali 28 milijonov tolarjev - Pričakujejo večjo pomoč
zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, na podlagi katerega je bila Občina Trebnje kot upnik pozvana za poplačilo izvensodne poravnave. Iz ponudbe poravnave z dne 8. avgusta letos je izhajalo, da dolžnik na podlagi veljavne zakonodaje ponuja v pobot petino celotne obveznosti, in sicer v roku 30 dni po podpisu tega dogovora (po zakonu lahko poplača 20 odstotkov v enem letu), kar znaša 697.000 tolarjev.
V morebitnem stečajnem postopku bi ugotovili višino stečajne mase in poplačila upnikov. Na trebanjski občini so opozarjali tudi vodstvo krajevne skupnosti Račje
ŠENTJANŽ • Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjanž Milan Jamšek je ob krajevnem prazniku primerjal junaški boj domačina Milana Majcna in Mokronožana Jančija Mevžlja v Murncah, ki sta se uprla mnogo številnejšemu nemškemu okupatorju. Po Jamškovih se po žilah tudi drugih Šentjancev pretaka podobna kri, saj takšno potrebujejo za trdo vsakdanje življenje.
Ker mineva letos 80 let, odkar je v Šentjanžu umrl dr. Janez Evangelist Krek, je Jamšek spomnil, da tudi Krekove ideje o zadružništvu in o povezovanju ljudi še živijo. Šentjanci so v zadnjem času s skupnim delom dokončali mrliško vežico, ki sojo pričeli graditi avgusta lani, zaključili so agromelioracijska dela na Osredku, asfaltirali cesto Osredek z odcepom proti Dobovcu in Rupi v dolžini 4800 m, asfaltirali 650 m ceste skozi vas Leskovec, končali cesto v Požarče z zaselkoma Ovseno in Nunski Log v dolžini 3400 m, za asfaltno prevleko je že nared 1200 m lokalne ceste Veliki Cirnik-Roženberk, ob 90-letni-ci GD Šentjanž pa so gasilci pre-
dali namenu gasilsko avtocister-
Milan Jamšek
“Za vse te naložbe so krajani največ prispevali sami. Kar 28 milijonov tolarjev v denarju, kar pomeni več kot 70.000 tolarjev na gospodinjstvo, nekateri pa so prispevali tudi po 500.000 tolarjev! Kljub vsem tem obremenitvam pa smo v maju izglasovali krajevni samoprispevek, kajti čaka nas še 70 km makadamskih cest, ureditev javne razsvetljave v Šentjanžu in po vaseh ter pločnikov, oskrbe s pitno vodo in druge potrebne investicije. Poslej pa ne
• Vinko Tori iz Nunskega Luga je prispeval za cesto 500.000 tolarjev!
bomo mogli več v tolikšni meri obremenjevati naših krajanov, saj njihovi dohodki zvečine zadoščajo le za preživetje, zato pričakujem pomoč širše skupnosti,”je povedal predsednik sveta KS Šentjanž, Milan Jamšek.
ZDRAVSTVENI DOM ZA ZGLED
IVANČNA GORICA -Med onesnaževalce Občine Ivančna Gorica in okolice ne spada več tamkajšnji Zdravstveni dom, ki je letos kotlarno zamenjal za tekoče gorivo. Tega je še posebej veselo Regijsko društvo ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica s predsednikom Francem Heglerjem, ki se z raznimi pobudami in akcijami stalno trudi za čistejše okolje. “Držali so dogovor iz leta 1996, ki smo ga na skupščini občine sklenili s takratnim direktorjem doma Štefanom Fortuno, županom Jernejem Lampretom in tajnikom Vinkom Blatnikom. Lani so v domu zamenjali potrebna okna in vrata, letos pa uvedli tekoče gorivo. Če bi vsi tako držali besedo, bi se onesnaževanje v našem okolju hitro zmanjšalo,” je povedal Franc Hegler.
selo, da nihče ne more predvideti, kolikšna bo stečajna masa niti s kolišnim odstotkom bodo morebitne prijavljene terjatve pokrite iz ugotovljene stečajne mase. To je očitno prepričalo svet KS Račje selo, ki ji občinski statut daje možnost, da celotno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč namenja za izvedbo programov v KS. In to navzlic nekaterim pomislekom, da Novolesu le ne gre tako zelo za nohte, ampak da se skuša tudi na tak način otresti nekaterih obveznosti. Novolesov-ci so vsaj Račjeselčanom obljubili, da bodo to nadomestilo poslej redno plačevali.
LOČANI IZDALI SVOJO RAZGLEDNICO
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Šele julija letos ustanovljeno Turistično društvo Loka pri Zidanem mostu, ki mu predseduje Franc Strajnar st., ima že okrog 30 članov. Društvo je po približno 20 letih izdalo novo razglednico s štirimi motivi iz krajevne skupnosti Loka, med njimi tudi z znamenitim rastiščem encijana na Lovrencu in Čelovnikom s spomeniško zavarovano cerkvico, znano tudi iz pohoda 14. divizije na Štajersko.
KMEČKI TURIZEM LAMOVŠKOVIH V MIRNI VASI
MIRNA VAS PRI TREBELNEM - Družina Lamovškovih iz Mirne vasi se že nekaj časa zavzeto pripravlja na začetek kmečkega turizma. Iz hiše, kjer zna ne le gospodinja Marija, ampak tudi hčerki pripraviti številne domače dobrote, se ni bati, da ne bi bili gostje zadovoljni. Seveda bo vse drugače, ko bo denarcev dovolj za ureditev 11 sob in še marisičesa; toda že v petek, 14. novembra, ob 16. uri, ko naj bi trebanjski župan Lojze Metelko prerezal vrvico in simbolično oznanil začetek kmečkega turizma Lamovškovih, se bodo gostje lahko prepričali, kaj zmore prijazna in enotna družina.
tttii I 2 MAŠ I H O 3 Č I M ttMfcfc
Sevniški paberki
Trebanjske iveri
Krjavljeve iskrice

Kfške novice
kandidat se predstavi
- Dr. Jože Bernik seje predstavil v nedeljo v Krškem in se ob tej priložnosti obrnil na udeležence 2 govorom. To je razumljivo, saj je predsedniški kandidat. Tudi Janez Janša, ki je bil navzoč ob dogodku, se je obrnil z govorom na udeležence, in to celo z daljšim kot njegov varovanec dr. Bernik. Ali je prišel Bernik predstavit Janšo ali Janša Bernika? To je zdaj vprašanje.
TURIZEM I - Na posvetu predstavnikov turističnih društev slovenskih mest v Brežicah so zaman pričakovali krške turistične delavce. Krčani so namreč prepričani, da znajo delati svoj turizem tudi brez Slovenije in še zlasti brez Brežic, ki so - tako je pač naneslo - Krškemu sosednje mesto.
TURIZEM II - V Krškem sije nekdo očitno naložil po nepotrebnem breme skrbi za turizem *n izdelave turističnega znaka. Javni odbor za turizem, ki deluje v spletu občinskih ustanov, tega bremena ne nosi, čeprav naj bi ga ysaj pomagal odnašati. Vendar pa je navedeni odbor doletela nenavadna čast. Imel je čast prvi videti nov turistični znak krške občine, ki gaje dal narediti župan. V večjo čast bi si odborniki šteli seveda to, če bi mogli kakšno predlagati o znaku, preden je ta nastal dokončno.
turistični znak
KRŠKE OBČINE
KRŠKO - Jutri ob 12. uri bodo v avli Kulturnega doma Krško predstavili znak občine Krško. Ob tej priložnosti bodo spregovorili o turistični in kulturni ponudbi krške občine, kar bodo podprli s turističnim katalogom in drugim materialom, namenjenim za širjenje informacij o krški občini.
Novo v Brežicah
HITENJE PRED ZIMO - Zima se bliža in skrbni gospodarji hitijo s pripravami za preprečitev nevšečnosti, ki jih ta lahko prinese. Tako so pretekli teden končali s prekrivanjem strehe glasbene šole, kar je po svoje zanimivo tudi zato, ker je Občinski svet finance za ta namen po zelo hitrem postopku odobril šele na zadnji seji. Nekaj pa se dogaja tudi s pokrivalom okrožnega sodišča. Sneg je Pač neprijetna zadeva, in ko se Prične taliti, je kapljanje za vrat lahko sila neprijetno. Poleg krovcev hitijo tudi cestarji. Te dni vneto postavljajo obcestne markacijske količke, se ozirajo v nebo in molijo, da bi sneg čimprej zapadel. Po mestnih ulicah jim namreč še ni uspelo dokončati spomladi začete obnove talnih označb, pod snežnim pokrivlom pa se ta njihov greh ne bo opazil.
DVAJSET LET, KOT BI MIGNIL - Na nedavni slovesnosti so se v Termah Čatež pohvalili, da so svojo ponudbo uspeli Približati tudi nemotoriziranim gostom. Zgradili so pločnik. Novi Pločnik, ki skupaj s starim pove-zuje čateške toplice s 6.357 m oddaljeno železniško postajo v Brežicah, so, gledano v celoti, gradili celih dvajset let, in tako ■majo Terme spet eno edinstveno znamenitost več, ki pa je novi brežiški turistični prospekt žal ne omenja. Pri turistični zvezi se menda bojijo, da bi potem po Pločniku marširalo preveč pešcev, zaradi katerih bi se lahko kolesarji spet znašli - na cesti.
ATTEMSI ŽELIJO NOČNE POSODE NAZAJ - Sicer pa ne v Termah ne v Posavskem muzeju ne spijo najbolj mirno, odkar so se nekdanji brežiški graščaki Attemsi pojavili z zahtevo po vrnitvi njihovega premoženja. V nekaj strani obsegajočem seznamu premičnin in nepremičnin, ki bi jih plavokrvni potomci želeli nazaj, so kar nekajkrat omenjene tudi nočne posode in pljuvalniki. Le čemu bodo služili?

brežiike po rod niiiUce!
V času od 18. do 29. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Kranjc z Dobrave 'Danijela, Darja Balantič z Rožna - Gregorja, Metka Umek z Zdol - Janjo, Bojana Cizel iz Brežic - Denisa, Bojana Podgoršek iz Podgorja - Luka, Suzana Volčanjšek iz Dolenje vasi ' Sebastjana in Barbaro.
Čestitamo!
IZ NAŠIH OBČI N
MM
Na potepu z ZPM
Izlet za odličnjake
Zveza prijateljev mladine Krško in njena požrtvovalna sekretarka gospa Vida Ban je v sodelovanju s potovalno agencijo Karantanija iz Krškega organizirala nagradni izlet za dijake gimnazije in ekonomske srednje šole Brežice in srednje šole Krško, ki so v šolskem letu 1996/97 zaključili razred v srednji šoli z odličnim uspehom.
Peljali smo se mimo Ljubljane do Radovljice, kjer smo se udeležili raftinga na zgornjem delu Save. Predtem smo si ogledali Bled. Po raftingu smo odšli v Kranjsko Goro, kjer smo se odpočili in okrepčali. Potem smo se odpeljali v Trbiž. Na poti domov smo si ogledali še Zelence, zanimiv izvir Save. Med potjo sem vzel v roko svinčnik in papir ter povprašal popotnike, kaj mislijo o tokratnem izletu. “Odlično je bilo,” je povedala Katja, “malo smo spremenili plan, kar nam je še bolj ustrezalo!” Saj res, nismo se povzpeli na Mangart, čeprav smo načrtovali. ’Kaj praviš ti, Borut?’ “Super!” Enakega mnenja je bila tudi Tanja, Andreja pa je še dodala, da je lahko tistim, ki se izleta niso mogli udeležiti, žal. Strinjam se z njo. Petra sta najbolj navdušila rafting in spoznavanje novih deklet. Povsem te razumem, Peter. Na tehnični šoli jih res lahko pogrešate. Hana pogreša Branko, Martina in Mitja nista zadovoljna z DJ-jem. Tudi Nataša, Jana, Robi, Drejka, Tanja, Matija in Boris se se dobro imeli in se zahvaljujejo za izlet. Ana je bila najbolj vesela sonca po vsem tistem bliskanju in grmenju. “Rafting je bil posebno doživetje,” je povedala. Vožnja z raftom je trajala približno uro in pol, prepluli smo 12 km dolgo pot. ’Kaj praviš ti, Nataša?’ “Super! Vodiču v rafterju smo mal’ težil’. Pa je preživel.”
Za drugo leto se bomo mi trudili, da bomo ponovili lanske rezultate. Vem pa tudi, da bodo tudi v zvezi prijateljev mladine Krško naredili vse, da bi tudi naslednje leto organizirali tak potep, zato se jim še sam zahvaljujem za lepo preživeti
dan'	BOŠTJAN ŠPILER,
Gimnazija Brežice
Na Senovem dovolj grobov za 30 let
Širše pokopališče
SENOVO-Ker je obstoječe pokopališče na Senovem premajhno, ga bodo širili. Krški občinski svet je pred nedavnim sprejel odlok o ustreznem ureditvenem načrtu. Sprva so pokopališče mislili povečati za hektar, potem pa se odločili za nekaj več kot 3 ha, kar bo zadostovalo za za 30 let.
Na pokopališču predvidevajo med drugim površine za klasične in žarne grobove ter prostor za raztros pepela. Do
• Na pokopališču bo poleg glavnega spomenika ob poslovilnem prostoru in piramidastega spomenika ob meji pokopališča z gozdom stal obstoječi križ, zato ga bodo premaknili na vidnejše mesto.
pokopališča bodo speljali dva dostopa z lokalne ceste Seno-vo-Dovško preko dveh mostov. Na terasi ob potoku bodo zgradili okrog 150 parkirnih mest.
Do kartice še dobre tri mesece
Kmalu znani dobavitelji blaga in storitev za uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja - Posavje kot sistem zdravstvenega zavarovanja v malem • Neznanke iz prakse
KRŠKO - Sredi tega meseca bodo izbrali dobavitelje blaga in storitev za uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja v Posavju. Izbor pomeni pomemben korak v pripravah na uvedbo novega elektronskega doku-manta. Kartico naj bi v vseh treh posavskih regijah začeli uporabljati 2. marca prihodnje leto.
Potem ko bodo izbrali dobavitelje, bodo pripravili prvo izdajo kartic za za zavarovance in zdravstveno osebje v Posavju. Hkrati s tem bodo podrobneje seznanili uporabnike z delovanjem novega elektronsko podprtega sistema, za kar pripravljajo informatiovno gradivo in predstavitve na terenu. Po uvedbi v marcu, kot rečeno, bodo kartico poskusno uporabljali do maja, nakar bodo ocenili prednosti in slabosti novega dokumenta. Po tej presoji, ki naj bi jo zaključili konec poletja prihodnjega leta, se bodo odločali, kako bi postopno uvedli kartico v vsej državi.
KATALOG BOLJKOVE DONACIJE
KOSTANJEVICA - Galerija Božidar Jakac je izdala katalog donacije Janeza Boljke. Predstavitev publikacije je bila v torek, 11. novembra, v stebriščni dvorani stalne Boljkove zbirke. Zbrane sta pozdravila direktor Galerije Bojan Božič in Lado Smrekar, o katalogu sta spregovorila pisec besedila Brane Kovič in oblikovalec Miljen-ko Licul, Miran Herakovič pa je predstavil prospekt 750-letnica Kostanjevice.
DR. JOŽE BERNIK V KRŠKEM
KRŠKO - Predsedniški kandidat dr. Jože Bernik je na dobro obiskani predstavitvi v Krškem v nedeljo poudaril med drugim pomen skrbi za mlade družine ter dejal, da v šolah mladina dobi premalo vzgoje in da tam ljudi premalo naučijo razmišljanja. Dr. Bernik je prepričan, da mora država bolje poskrbeti za razvoj malega podjetništva. Skupni predsedniški kandidat SKD IN SDS dr. Bernik je tudi dejal, daje za Slovenijo sramota toliko grobov brez imen. Janez Janša, ki se je udeležil predstavitve, je rekel, da je skupni predsedniški kandidat napoved zelo trdne koalicije obeh strank.
V
Ce ne bo miru, Brežice na svoje
Različni pogledi prebivalstva na pobudo o ustanovitvi novih občin Dobova in Čatež ob Savi - Svetniki pobude niso podprli, na vrsti je odločanje v Državnem zboru
BREŽICE - Najbolj žgoča tema v brežiški občini je prav gotovo nova javna obravnava predlogov o izločitvi posameznih delov iz sedanje občine Brežice ter ustanovitvi dveh novih občin: Dobove in Čateža ob Savi. Obravnava je v krajih ob Savi, Krki in Sotli potekala te dni.
Odločitev, da se krajani med sabo znova “pogovorijo” in vržejo karte na mizo, je pretekli mesec sprejel Državni zbor, med prizadetimi prebivalci brežiške občine pa so bili odzivi sila različni. V Dobovi, ki se je za osamosvojitev odločila prva, so bili ljudje mnenja, da je novo zborovanje in razpravljanje o zadevi, za katero so se nedvoumno izrekli že na poizvedovalnem referendumu, čista izguba časa. Od svojega namreč ne odstopajo, saj dosedanji občini še naprej očitajo zapostavljanje, s samoodločbo pa naj bi zagotovili hitrejši razvoj bodoče nove občine ter boljše življenjske možnosti. Zato so vsi navžoči glasovali za izločitev iz dosedanje občine in ustanovitev nove.
Popolnoma zrcalno sliko pa je bilo dan prej, v sredo, videti v Brežicah, kjer se je zbralo kakih trideset prebivalcev krajevnih skupnosti Brežice, Šentlenart in Zakot-Bukošek. Predsedujoči Tone Zorko je opisal razbijanje sedanje celovite občine kot poizkus destabilizacije tega jugovzhodnega območja Slovenije, ki bi tako, razdeljen na “kranjski” in “štajerski” del imel dosti manj možnosti za uveljavitev želje po lastni posavski regiji.
“Takšno strašenje prebivalstva nima nobene trdne osnove in ga štejemo za čisto dezinformacijo, naperjeno proti tistim, ki želijo na svoje. O formiranju regij bo odločal Državni zbor povsem ločeno in tu bodo imeli posavski poslanci priložnost, da pokažejo svoje politične sposobnosti. Od njih pričakujemo, da bodo čimprej pričeli delati v tej smeri, saj regijo Posavje resnično potrebujemo,” je povedala zagovornica
bodoče dobovske občine Darinka Cvetko Šegota. Slednja se je udeležila tudi zbora krajanov v Brežicah, medtem ko predstavnikov desnega brega Save tam ni bilo.
Kot kaže, onkraj Save ni vse tako, kot je kazalo na začetku in kot je zapisano v elaboratu, ki so ga zagovorniki nove občine Čatež ob Savi predložili Državnemu zboru. Mimogrede: ta pomembni akt vsebuje kar nekaj netočnih podatkov, saj sta se krajevni skupnosti Velika Dolina in Krška vas odločili, da bosta raje ostali v okrilju dosedanje občine, pisci elaborata pa so k opisovanju svojih prednosti prišteli tudi njihove prebivalce ter dolinsko osnovno šolo.
v Še večji udarec je ideja o občini Čatež doživela ob glasovanjih na omenjenih zborih po posameznih krajevnih skupnostih, saj so se v KS Jesenice na Dolenjskem s stoodstotno večino odločili, da ne želijo postati del morebitne prihodnje občine južno od Save. “V pogovorih s Čatežani smo našli pač premalo stičnih točk in to je odločilo,” pravi predsednik KS Jesenice na Dolenjskem Slavko Bizjak. Zelo tesno je bilo tudi v Cerkljah ob Krki.
Zanimivo je poslušati razmišljanje tistih, ki po številu prebivalcev in gospodarski moči tvorijo glavnino sedanje občine Brežice. “Če bodo krajevne skupnosti, ki so pričele postopek za izločitev iz dosedanje skupne občine, pri tem vztrajale še naprej, bomo v KS Brežice, Šentlenart, Zakot-Buko-šek in morebiti še Krška vas pričeli postopek za ustanovitev nove občino Brežice, ki jo bodo sestavljale le pravkar naštete krajevne skupnosti. Za to izpolnjujemo vse
V Posavju poizkusno uvajajo kartico zdravstvenega zavarovanja zato, ker je ena najmanjših pokrajin v Sloveniji. Z 71.431 prebivalci in zavarovanci s splošno bolnico, 3 zdravstvenimi domovi, 18 zasebnimi zdravniki 3 javnimi lekarnami ter 3 socialnimi zavodi predstavlja sistem slovenskega zdravstvenega zavarovanja v malem.
Pobudniki uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja so prepričani, da bo novi elektronski dokument naletel na dober spre-
• “Vse napake, ki sojih predvideli pri zasnovi celotnega sistema, so odpravili na papirju, v prihodnje bodo preverili, kako se dokument obnese v nekaterih posebnih paktičnih primerih. Tako bodo pomembna preizkušnja za celoten projekt zdravniški obiski bolnika na domu, nedelovanje čital-cev, okvara terminalov za “potrjevanje” kartice, izguba kartice, izpad električne energije ipd. Za večino takih situacij bodo pripravili posebna navodila.
jem tako pri zavarovancih kot pri osebju v zdravstvenih domovih in drugje, saj bo poenostavil delo.
M. LUZAR
Prijatelji Brežic za močnejše Brežice
Društvo Brežičanov
KAPELE - Tu so 7. novembra popoldne predstavili društvo Prijatelji Brežic, kije zaživelo pred kratkim in kije prvo tovrstno v Posavju. Kot je povedal Jože Avšič, predsednik društva, je zamisel o ustanovitvi dozorela te dni, potem ko so se prej o njej pogovarjali že dalj časa. Društvo naj bi po predsednikovih besedah v prihodnje združevalo čimveč tistih, ki so bili rojeni na območju sedanje občine Brežice in ki živijo ali v njej ali kje drugje. “Povezovalo naj bi yse tiste dobro-misleče in prijateljsko razpoložene prebivalce Brežic in krajev, povezanih v sedanjo občino, ki so se po končanem šolanju odločili nadaljevati živeti v domačem okolju, ter tiste uspešne in vodilne ljudi na različnih področjih delo-
vanja, ki so kakorkoli povezani z Brežicami in svoje življenjske cilje uresničujejo v drugih, razvojno uspešnejših in državno pomembnejših okoljih v Sloveniji in tujini,” je pojasnil predsednik Avšič. Društvo naj bi glede na svoje zapisane cilje med drugim vplivalo na vsestranski razvoj občine ter sodelovalo pri ohranjanju in revitalizaciji kulturnih in drugih objektov, pri čemer delovanje ne bo omejeno na ozemlje in ustanove občine Brežice.
K nastanku društva, ki je začelo pot zli ustanovnimi
• Društvo Prijatelji Brežic je pripravilo v petek v Kapelah martinovanje, na katerem so med drugim krstili mlado vino.
člani, je veliko pripomogla brežiška odvetniška družba Vidmar-Dokler-Šribar-Vu-
Č3jnk-	L. M.
pogoje,” je zagrozil predsednik KS Brežice Tone Zorko.
Vsaka stran ima torej svoj prav, pri čemer je tudi zakon precej raztegljiva reč. Tako se Dobovčani, ki jim po 13. členu Zakona o lokalni
• Na temo novih občin se je v ponedeljek na izredni seji sestal tudi brežiški občinski svet, ki je s tajnim glasovanjem ugotovil, da imata ideji o dveh novih občinah vsaj v svetniških vrstah premalo podpore. Zaradi bojazni, da bi morebitno ustanavljanje novih občin škodilo ideji o enotni posavski pokrajini oz. regiji, so brežiški svetniki sklenili, da pošljejo sosednjim občinam Krško, Sevnica, Šentjernej, Škocjan, Radeče in Kozje pobudo za razpis referenduma o ustanovitvi pokrajine Posavje.
smoupravi manjka kakih dva tisoč prebivalcev, lahko sklicujejo na svoj obmejni položaj, podobna določila pa gredo na roko tudi “Kranjcem”.	,
J	E. SEČEN
LOKOMOTIVA TRČILA V FANTA
KRŠKO - V ponedeljek, 10. novembra, nekaj pred 14. uro je 17-letni K. A. iz Brežic nameraval prečkati železniške tire pri tovornem skladišču. Takrat je bilo na enem od tirov več tovornih vagonov. K. A. seje povzpel na prostor med vagoni in nameraval prečkati drugi tir. Ko je sestopal s prostora med vagoni, gaje skušal prijeti in zadržati delavec železnice. V fanta je kfjub temu trčila lokomotiva tovornega vlaka. Po trku gaje odbilo in med tiri je obležal hudo poškodovan.
PRAZNIK V VRTCU - V otroškem vrtcu v Cerkljah ob Krki so pred nedavnim praznovali 30 let delovanja. Praznik v šolski telovadnici so z nastopom polepšali tisti, ki najverjetneje še ne znajo šteti let (na fotografiji). Pomagali so jim tisti za spoznanje starejši, ki imajo poštevanko in abecedo že dolgo v mezincu. (Foto: L. M.)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD BREŽICE Brežice, Cesta prvih borcev 39 A Telefon: (0608) 61-610
Na podlagi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 18/96) DURS, Davčni urad Brežice, odreja JAVNO DRAŽBO predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave, in sicer:
1.	v TOREK, 18.11.1997, ob 10. uri v BREŽICAH v podjetju Prevoz, d.d., Ulica bratov Milavcev 42, Brežice
•	OPEL Astra 1.6i GL, 1.94 - cenilna vrednost 1.210.000,00 SIT
•	JUGO 45E, I. 86 - cenilna vrednost 30.000,00 SIT
•	FAP TIP 1213-42,1. 86 - cenilna vrednost 1.030.605,00 SIT
•	LADA karavan 1500,1. 96 - cenilna vrednost 750.000,00 SIT
•	IMV R4 GTU, I. 88 - cenilna vrednost 180.000,00 SIT
2.	v TOREK, 25.11.1997, ob 10. uri v BREŽICAH - Bukošek 12, Brežice
•	gostinska oprema - cenilna vrednost 1.065.000,00 SIT
3.	v TOREK, 25.11.1997, ob 13. uri v BREŽICAH - Sobenja vas 16, Krška vas
•	gostinska oprema - cenilna vrednost 151.000,00 SIT Kupec mora položiti znesek kupnine, od dosežene prodajne cene plačati prometni davek ter prevzeti stvar takoj po končani dražbi. Dražba se ne bo opravila, če se za predmete ne doseže niti polovica cene, določene s cenitvijo.
Če zarubljeni predmeti ne bodo prodani, bo druga javna dražba:
-	podtočko 1: v SREDO, 26.11.1997, ob 10. uri na istem mestu.
-	pod točko 2: v SREDO, 3.12.1997, ob 10. uri na istem mestu.
-	pod točko 3: v SREDO, 3.12.1997, ob 13. uri na istem mestu.
Dr. Drnovšek o prihodnjem letu
V Čateških toplicah je na srečanju s slovenskimi direktorji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek predstavil usmeritev ekonomsko socialne politike vlade v letu 1998
Krka razdelila lanski dobiček
Skupščina delničarjev Krke
NOVO MESTO - V sredo, 5. novembra, je bila na Otočcu 2. skupščina delničarjev Krke.
Delničarji so z veliko večino sprejeli vse tri predloge sklepov, ki jih je pripravila uprava družbe. Kot rečeno, so lanski dobiček, ki znaša 3,117 milijarde tolarjev, razporedili za tri namene: 1,417 milijarde tolarjev bodo izplačali delničarjem in tako dividenda znese 400 tolarjev bruto na delnico; blizu 1,647 milijarde tolarjev ostane nerazporejenih, dobrih 53 milijonov tolarjev pa bodo izplačali vodstvu družbe kot udeležbo na dobičku, od tega tretjino v gotovini, ostalo pa v delnicah družbe.
Potrdili so tudi predlog za oblikovanje sklada lastnih delnic do višine 5 odst. osnovnega kapitala. Prejšnji torek se je na borzni kot-aciji A Ljubljanske borze pričelo trgovanje z 2.947.104 navadnimi delnicami Krke, kar je 83,19 odst. celotnega kapitala novomeške tovarne zdravil.	. „
A. B.
ČATEŠKE TOPLICE - V uvodu je predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek poudaril, da seje leto začelo s politično blokado, kije nastala po volitvah, in precej časa ni bilo mogoče skleniti koalicije in sestaviti vlade, kar je negativno vplivalo tudi na notranje gospodarske tokove in na tuje ocene gospodarske stabilnosti in varnosti naložb v naše gospodarstvo. Iz istega razloga je imela vlada tudi težave pri izdelavi proračuna za letošnje leto, ki kaže, da bo konec tega meseca le sprejef.
Ta čas vlada namenja pozornost	proračunske izdatke, zelo široko-
predvsem letu 1998 in obdobju do	grudni, pri povečanju plač pa so
leta 2000, ki naj bi bilo težko za	svoje prispevale tudi stavke in
proračun in javno porabo, saj so	napredovanja. Vlada že pripravlja
nekateri zakoni, ki vplivajo na	ukrepe, s katerimi bi te učinke
DR. JANEZ DRNO VŠEK Z MANA GERJI - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek (sredi slike) se je v sredo, 5. novembra, v Čateških toplicah sestal s člani upravnega odbora Združenja Manager, kjer je vodilnim slovenskim direktorjem opisal usmeritve ekonomske in socialne politike slovenske vlade v letu 1998. Ob tej priložnosti je minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop (levo) spregovoril tudi o politiki zaposlovanja in o pripravah na pokojninsko reformo. Srečanje je vodil generalni direktor Merkurja Jakob Piskernik (desno). (Foto: I. V.)
Dani drugo soglasje in zlate plakete
Lastninsko preoblikovanje podjetja v delniško družbo gre h koncu - Dana na radgonskem sejmu Sadje 97 prvič dobila zlate plakete tudi za sokove - Večja pozornost trženju
MIRNA • V mirnski Dani so 5. novembra prejeli nadvse prijetni uradni sporočili: odločbo o izdaji 2. soglasja za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register, na podlagi katerega se lahko Dana preoblikuje v delniško družbo, na radgonskem mednarodnem sejmu Sadje 97 pa je Dana dobila kar 6 zlatih plaket za svoje izdelke.
Kar okrog 80 odstotkov delni- škodninski sklad ter 118.710 del-
čarjev Dane prihaja iz Dolenjske. Osnovni kapital znaša 404.231.000 tolarjev in je razdeljen na 404.231 delnic z nominalno vrednostjo ene delnice 1000 tolarjev. V Dani so izbrali lastninsko preoblikovanje, po katerem pojde po 20 odstotkov družbenega kapitala za interno razdelitev delnic in prenos navadnih delnic na Slovensko razvojno družbo, po desetina družbenega kapitala za notranji odkup podjetja, prenos navadnih delnic na Pokojninski sklad in na Od-
nic v višini 30 odst. družbenega kapitala za prodajo. Dana je od Slovenske razvojne družbe v okviru notranjega odkupa takoj odkupila 22.205 delnic, preostanek delnic iz programa notranjega odkupa pa bo podjetje za udele-žnece odkupilo v štirih letih.
Kot pravi v.d. direktorja Jože Pravne, so v Dani z zaključeno naložbo v posodobitev polnilne opreme za sokove hkrati pridobili novo tehnologijo polnjenja sokov. S široko marketinško akcijo “Do-
BORZNI KOMENTAR
Krkini papirji v A-kotaciji
Tujci prodajajo, tečaji pa padajo - Krkine delnice po skupščini v A-kotaciji - Se zgodba o Mercatorju
V minulem tednu so se tečaji delnic v povprečju še nekoliko znižali. Ker so največ prodajale nekatere borzne hiše, za katere se domneva, da so v preteklosti kupovale za tujce, borzni analitiki sklepajo, da so v sedanjih razprodajah sodelovali v veliki meri prav tuji investitorji. Gre za tiste tujce, ki naj bi delnice kupovali še pred ukrepom Banke Slovenije, ki predvideva sedemletni moratorij na njihovo prodajo domačim investitorjem, zato jih le-ti lahko še prodajajo brez omejitev. Tem prodajam seveda sledijo tudi marsikateri domači lastniki in predvsem špekulanti, ki upajo, da bodo čez čas lahko delnice zopet kupovali nazaj po bistveno nižjih cenah. S svojo pasivnostjo in neodločnostjo pa zopet zamujajo priložnost za poceni nakupe najboljših slovenskih delnic institucionalni investitorji, banke in druge finančne organizacije. Ti imajo denar, a se ga še ne upajo nalagati v delnice ali pa vztrajajo v iluziji, da jih bodo kupili ravno takrat, ko bodo najcenejše.
Med novicami iz domačih logov je vsekakor treba omeniti uspešno izpeljano skupščino Krke in uvrstitev njihovih delnic v A-borzno kotacijo. Slednje
pomeni, da bo morala Krka izpolnjevati nekatere strožje borzne pogoje, ki jih ježe tako ali drugače izpolnjevala tudi doslej. Bodo pa njihove delnice odslej privlačnejše za tiste investitorje, ki jim zakonodaja predpisuje kakšne deleže premoženja morajo nalagati v vrednostne papirje iz uvrščene kotacije (npr. vzajemni skladi). Na skupščini delničarjev je bil potrjen sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic v velikosti 5 odstotkov osnovnega kapitala. Te delnice bodo verjetno kupovali postopoma in v daljšem obdobju, ne glede na to pa bo v končni fazi to le pomenilo določeno zmanjšanje ponudbe:
Delničarji Mercatorja še naprej razočarano spremljajo padanje cene njihovih delnic. Ta trenutno niha med 4.500 in 4.700 tolarji. Da zgodba še ne bo kmalu končana, je mogoče slutiti tudi iz novice, da so bile napovedane izpodbojne tožbe na sklepe zadnje skupščine tudi že dejansko vložene na sodišču.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 06813718-221, 3718-228 Fax.: 0681323-552
ber dan - vsak dan!”, ki bo na TVS končana 21. decembra z žrebanjem glavne nagrade - osebnega avtomobila VW Polo kupcu Da-ninih sokov, želijo približati kupcem nektarje, ki jih tržijo pod blagovno znamko Dan. Na nedavnem mednarodnem sejmu Sadje 97 v Gornji Radgoni so Mirnčani dobili potrditev, da so na pravi poti, saj so kar trije sokovi (Dan, nektar iz marelic in pomaranč, Dan, nektar iz banan in pomaranč, ter Vitka, pomarančni sok) prejeli zlate plakete, kar se v vsej Danini zgodovini še ni zgodilo. Tri zlate plakete je Dana dobila še za brinjevec, viljamovko in za dolenjski sadjevec, nadalje 3 srebrne plakete in 2 pisni priznanji. 17. novembra bodo v Dani odprli novo samopostrežno industrijsko prodajalno, v kateri bodo presenčali kupce tudi z raznimi akcijami.
P. PERC
KMALU BANKOMAT
LOŠKI POTOK - Te dni je NLB Kočevje dostavila podružnici v Loškem Potoku bankomat, ki bo, ko bo montiran, vsaj delno omilil jezo občanov, ki jo stresajo na to podružnico. Bankomat bo omogočal dvige predvsem tistim, ki se morajo voziti na delo drugam, kjer ostajajo cele dneve in so jim bančne usluge - ta namreč večinoma posluje le s polovičnim delovnim časom - nedostopne.
A. K.
MARTA PIKALO JE TAJNICA LETA 1997
LJUBLJANA - V soboto, 8. novembra, sta Združenje tajnic Slovenije in revija Tajnica slovesno drugo leto zapored razglasila tajnico leta. Letos je to Marta Pikalo, tajnica podjetja Johnson Controls - NTU iz Slovenj Gradca. Največ glasov občinstva je dobila Nada Centrih, tajnica podjetja Sodexho iz Ljubljane, priložnostno nagrado pa sta prireditelja podelila direktorju podjetja Sodexho Primožu Longyki. Prihodnje leto bodo tekmovanje dopolnili še s podeljevanjem nagrad za najboljše direktorje.
nevtralizirali in zmanjšali javno porabo.
Po zagotovilu dr. Drnovška vlada ne namerava popustiti pritiskom za povišanje prispevnih stopenj, s katerimi so razbremenili gospodarstvo, tako da bodo še naprej primanjkljaj v pokojninski blagajni pokrivali z denarjem iz proračuna. Pripravljajo tudi program varčevanja, sicer bi bil prihodnje leto proračunski primanjkljaj še večji in prav tako obremenitev gospodarstva. Proračunski primanjkljaj nameravajo zmanjšati tudi s prodajo dela državnega premoženja in deležev v mešanih podjetjih. Denar, pridobljen na ta način, bodo namenili gradnji avtocest in investicijam v energetiko. Investirali bodo tudi v železarstvo, ki naj bi ga tudi dokapitalizirali, lotili pa se bodo tudi modernizacije in racionalizacije železnic.
Omenil je davčne olajšave, ki naj bi vzpodbudile investiranje. Prihodnje leto naj bi delno, leta 1999, ko bo uveden davek na dodano vrednost, pa popolnoma odpravili davek na plače. Tudi politika vlade na področju zaposlovanja in socialnem področju naj bi bila aktivnejša.
• Leto 1998 naj bi bilo po besedah dr. Janeza Drnovška leto intenzivne gospodarske rasti, temelje zanjo pa vidi v zunanjih pogojih na trgih, kamor naša podjetja največ prodajo. V prihodnje bo vlada namenila največ pozornosti večji blagovni menjavi z jugovzhodnimi trgi oziroma z državami nekdanje Jugoslavije ter trgi srednje in vzhodne Evrope. Pomembna naloga slovenske zunapje politike je tudi ureditev diplomatskih odnosov z ZRJ, ki bi bila za naša podjetja lahko važen in donosen trg.
Na vprašanje članov upravnega odbora Združenja Manager o finančni nedisciplini, zaradi katere propada že druga generacija mladih podjetij, in ukrepih vlade v zvezi z njo, je predsednik vlade povedal, da že pripravljajo zakon o izvršnem postopku, ki naj bi ga državni zbor sprejel prihodnje leto.
I. VIDMAR
SESTANKI S ŠTIPENDISTI V POSAVJU
SEVNICA - Direktor Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Sevnica Toni Koren in vodja oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje Andrej Mihelin vabita konec tega tedna na sestanke dijake in študente, ki v tekočem šolskem letu prejemajo republiško ali Zoisovo štipendijo. Predvidoma v poldrugi uri naj bi jih seznanili z aktualnostmi na področju razvoja občine in štipendiranjem v šolskem letu 1997/ 98. Za nove štipendiste je udeležba obvezna. Sestanki štipendistov, na katere so povabili tudi župane občin Brežice, Krško, Sevnica in Škocjan ter predstavnike bank v Posavju, bodo: v Sevnici v petek, 14. novembra, ob 17. uri v dvorani Gasilskega doma, v Krškem v soboto, 15. novembra, ob 8.30 v dvorani Kulturnega doma ter v Brežicah prav tako v soboto ob 10. dvorani Prosvetnega doma.
JANŽEVEC SPET VINO MESECA
LJUBLJANA - Posebna strokovna komisija, v kateri je sodeloval tudi enolog in vodja metliške kleti Anton Pezdirc, je za vino novembra proglasilo janževec, letnik 1996, iz kleti Radgonske gorice. To vino ima najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno, to pa je pogoj za laskavi naziv “vino meseca”.
RAČUNALNIŠKI
SEMINAR
LJUBLJANA - Institut Jožef Stefan, Center za razvoj znanja na področju informacijskih tehnologij, vabi od 21. do 22. novembra na seminar “Uporaba računalniških komunikacij v izobraževanju”, ki bo v prostorih ljubljanske Pedagoške fakultete. Potrebne so predhodne prijave.
AVTOKLINIKA
® 068/ 323-035
Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi uradni zastopnik za športne vzmeti
’JANEXin amortizerieMOKRO£

fMONROEF
amortizerji
. . VEČJA VARNOST NA CESTI. .
RAM IN VEST
d.o.o.
Podjetje za investicijski inženiring Dunajska 47, 1000 Ljubljana tel.: 061/13-222-16 fax: 061/301-958
NAKUP ALI NAJEM TRGOVSKIH LOKALOV
V Ribnici, Črnomlju, Metliki, Trebnjem in v Grosupljem kupimo ali najamemo lokale za potrebe trgovine - drogerije.
Pogoji:
•	odlična lokacija v centru mesta
•	velikost od 180 do 200 m2
•	možnost dostopa z manjšim tovornim vozilom
•	lokali se morajo nahajati v pritličju.
Pisne ponudbe s podrobnim opisom lokala, lego lokala in ceno nakupa oz. najema pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: RAM INVEST, d.o.o., Dunajska 47, 1000 Ljubljana, z oznako “Lokali”.
Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Novem mestu št. 8/96-213 GIP PIONIR, p.o., v stečaju, Kočevarjeva 1, Novo mesto, obvešča zainteresirane o
JAVNEM ZBIRANJU PONUDB
za prodajo nepremičnin in premičnin na sledečih lokacijah:
1.	KRŠKO, k.o. Stara vas
-	Novi samski dom, koristne površine	1309 m2	70.780.058 SIT
-	Stari samski dom, koristne površine	717 m2	21.701.815 SIT
-	Menza, koristne površine	666 m2	66.257.832	SIT
-	Garsonjerski blok, koristne površine	302 m2	14.118.762 SIT
-Dvorišče	9719 m2	19.747.465	SIT
-	Travnik	4886 m2	737.786	SIT
Izklicna cena za nakup vseh nepremičnin skupaj je 193.361.718 SIT
2.	KRŠKO, k.o. Leskovec
-	Tesarska delavnica s poslovnimi prostori in
dvorišče, koristne površine	3637 m2	148.219.837 SIT
-	Dvorišče	7182 m2	15.062.680 SIT
Izklicna cena za nakup vseh nepremičnin skupaj je 163.282.517 SIT
3.	LJUBLJANA, Rojčeva 26
-	Skladiščni prostor, koristne površine 66,42 m2 4.588.849 SIT
4.	DOMŽALE
-	Delež v višini 21,47% vpisan za nepremičnine
pri ZKV št. 2222, k.o. Domžale, v vrednosti 81.229.422 SIT
Interesenti lahko dobijo vse informacije na telefonski številki 068/ 321-663 pri Francu Kuzmi.
Kompletni podatki in pogoji bodo objavljeni v Uradnem listu dne 7.11.1997.	Stečajna upraviteljica
MBA
Center Brdo, Sklad za razvoj managementa
vabi na predstavitev
mednarodnega
podiplomskega študija managementa International Executive MBA, ki bo v ponedeljek, 17. novembra 1997, ob 18. uri v Novem mestu,
v Domu kulture, Prešernov trg 3.
Predstavitev bo vodila dr. Danica Purg, direktorica EMBA ^rC*°’ sode*ova*' *30c*° Profesorji in diplomanti
Po uradnem delu predstavitve so vsi udeleženci vljudno vabljeni na priložnostni koktejl.
Vstop je prost.
Center Brdo, Sklad za razvoj managementa,
Brdo pri Kranju, telefon: 064/221-761.
ct:
Uj
kj
<o
Dobra letina z mnogo izločenimi vini
V Črnomlju in Semiču bodo za martinovanje številne prireditve ■ Pri ocenjevanju mladih vin v Črnomlju izločili vsak četrti, v Semiču pa vsak peti vzorec
ČRNOMELJ, SEMIČ - Društvo vinogradnikov Črnomelj in občina Črnomelj pripravljata konec tega tedna pod velikim šotorom pri črnomaljskem gradu turistično-vinarsko prireditev martinovanje, ki bb že šestič zapored. Poleg pokušine najboljših mladih vin bo na voljo tudi obilo zabave in glasbe, v restavraciji Grad bodo razstavljali čebelarji in sadjarji, v 1. nadstropju gradu pa bosta na ogled muzejska zbirka in likovna razstava.
V petek, 14. novembra, bo ob 16. cev, izloženih pa jih je bilo 215 ali
MARTINOV OBRED NA HRIBU
NOVO MESTO - V gostilni Na Hribu je bil na Martinovo, 11. novembra, zvečer slavnostni Martinov obred. Stari slovenski praznik, ko se mošt spremeni v vino, so pospremili z družabno-kultur-no prireditvijo, na kateri so nastopile predice iz Adlešičev ter pesnik in recitator Smiljan Trobiš. Program je vodil in povezoval Rudi Škof.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je bila tržnica slabše obiskana kot v petek, čeprav so branjevke imele bogato ponudbo. Na prodaj so ponujale: radič in endivijo po 200 tolarjev kilogram, zelje po 100, rdeče zelje po 150, špinačo po 600, ohrovt po 200, fižol po 400 do 500, kolerabo po 100 do 200, koren in redkev po 200, šalotko po 300, kislo repo in zelje po 200, česen po 400 do 600, rdečo peso po 200, posušene jabolčne krhlje po 600 do 800, suhe slive po 600, sadjevec po 800, med od 800 do 900, fige po 600, lešnike po 1400, orehe od 1000 do 1200, sirček po 400, lonček smetane po 500 do 700, krvavice po 600 do 700, jajca pp 25 do 30, zavitek domačih rezancev po 250 in kilogram domačega zajčka po 900 tolarjev. Jabolka so bila po 60 do 90, hruške po 80 in grozdje po 250 do 280 tolarjev kilogram.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 120 do 3 mesece starih prašičev, 70 v starosti 3 do 5 mesecev in 40 starejših. Prvih so prodali 70 po 360 do 400, drugih 45 po 320 do 350, tretjih Pa 35 po 260 do 300 tolarjev kilogram žive teže.
uri predavanje o pripravi suhomesnatih izdelkov, ob 18. uri bo godba na pihala vabila na martinovanje, ki se bo s slavnostno otvoritvijo pričelo pol ure pozneje z govorom župana Andreja Fabjana in otvoritvijo sadjarske in čebelarske razstave ter razstave učencev osnovnih šol. Sledila bo podelitev priznanj za mlada vina in zabava z ansamblom Vagabundi. V soboto bo ob 9.30 prikaz obrti in vinogradniških običajev, ob 16. uri predavanje dr. Mojmirja Wondre o ocenjevanju vin, uro pozneje vodena degustacija ter ob 18. uri nastop Kristine, Petra, Judite in Toneta. Ob 19. uri bo podelitev zlatih in višjih priznanj ter zabava z ansamblom Vasovalci. V nedeljo, 16. novembra, bodo ob 8.30 nastopili mladi tamburaši iz Dragatuša in črnomaljska godba na pihala, sledil bo blagoslov mošta, razglasitev najboljših spisov in likovnih del osnovnošolcev, predstavitev knjige dr. Petra Kapša Vino in zdravje ter ob 10,30 vodena degustacija.
Konec preteklega tedna pa so v Črnomlju že ocenili mlado vino. Vinogradniki so prinesli 832 vzor-
skoraj 26 odst. Največ, kar 298 vzorcev, je bilo belokranjskega belega vina, šampion pa je z oceno 18,43 postal rumeni muškat Poldeta Štuklja z Rožanca. Pri ostalih sortah pa so se najbolje odrezali: družina Nemanič, Slamna vas (belokranjsko belo 16,93); družina Štrugar, Črnomelj (belokranjsko belo-zvrst 17,3), šipon 16,37 in sivi pinot 17,47); Stane Verdnik, Ručetna vas (rumeni plaveč 15,47 in renski rizling 17,23); Franc Ivanušič, Preloka (kraljevina 16,03); Peter Šneljer, Radoviča (laški rizling 17,63); Jože Perko, Novo mesto (šardone 17,5); Marko Barič, Črnomelj (kerner 17,1); Janez Hozner, Petrova vas (beli pinot 17,83);, družina Imširo-vič, Črnomelj (sovinjon 17,93); Slavo Lozar, Rožanec (rizvanec 16,23); Franc Novak, Dol. Paka (zeleni silvanec 16,27 in traminec 17,4); Pavle Štefanič, Svibnik (belokranjsko rdeče 16,9); Aldo Gregorič, Črnomelj (metliška črnina 17); Matija Absec, Mihelja vas (modra frankinja 16,63); Franc Jakša, Zajčji Vrh (rose 16,1); Jože Župan, Črnomelj (muškat otonel 17,57); Srečko
MARTIN KRSTIL VINO - Čeprav šport in alkohol praviloma nimata prav nič skupnega, je nekaj povsem drugega, če je športniku ime Martin in če gre za martinovo. Tako je društvo za vzpodbujanje ustvarjalnosti Grad Mala Loka na gradu Mala Loka pripravilo martinovanje z najbolj znanim Mok-ronajzerjem, našim najboljšim vztrajnostnim plavalcem Martinom Strelom. Skupaj s šentlovrenškim župnikom Stankom jstefaničem sta krstila letošnji pridelek, ki je pred krstom kot mošt dobro teknil s kostanjem, po krstu pa z odojkom in janjčkom. Martin Strel se je tudi tokrat izkazal v več vlogah, od kostanjepeka, natakarja, izvrstnega jedca in pivca do kulturnika, saj je njegov pravi poklic učitelj kitare. (Foto: I. Vidmar)
kmetijski nasveti
Dognojimo lahko skozi luknjo
Nekaj železnih pravil za gnojenje trajnih nasadov
Ob rigolanju zemlje za napravo vinograda je gnojenje na zalogo nujno potrebno, sicer v kasnejših letih ne bo ne zdrave vinske trte ne kakovostnega pridelka. Predvsem fosfor in kalij, delno pa tudi magnezij, je treba zadelati v zemljo na mestu, kjer se bo razvilo največ korenin, to pa je 20 do 50 cm pod površino zemlje. Uporabljamo mineralna gnojila brez dušika ali z malo dušika, Priporočljiva pa je tudi analiza zemlje, da natančneje poznamo Založenost tal s hranili ter tako lažje določimo potrebe po gnojenju. Založno gnojenje lahko zahteva od 500 do 2.500 kg/ha mineralnih gnojil.
Pri gnojenju ob saditvi moramo dosledno spoštovati nekaj strokovnih navodil. Tako mora biti nad koreninami in ob cepljenki le rahla zemlja, hlevski gnoj pa ne sme priti v stik s koreninami ali steblom cepljenke. Če ob rigolanju nismo ustrezno in dovolj gnojili, lahko mineralna gnojila dodamo še ob saditvi, vendar cisto na dno saditvene jame. Naj naštejemo nekaj primernih mineralnih gnojil za gnojenje na zalogo, ob saditvi in za gnojenje mladih m starejših vinogradov: PK 0-26-26, PK 0-30-21, PK 0-23-30, PK 0-18-24 in 5 odst. MgO, NPK 3-24-24, NPK 2-20-30 idr.
In kako izboljšamo rodovitnost vinogradne zemlje, če nismo gnojili na zalogo ob rigolanju oz. ob saditvi vinske trte? Gnojenje s fosforjem, kalijem in magnezijem po površini zemlje kaj ntalo pomaga, saj raztopljeno gnojilo le počasi pronica v globlje plasti zemlje, komaj centimeter na leto. Zato je treba mineralno gnojilo v zemljo zadelati z okopavanjem, tako da bo gnojilo prišlo Čim globlje v zemljo in v bližino korenin. Če imamo vinograd že zatravljen, lahko nad vinsko trto (na naklonjenem zemljišču) 30
globo-_ la brez
___________________ Tahko pomagamo tudi pri
drugih večletnih rastlinah, na primer v sadovnjaku.
Foliarno gnojenje vinske trte je samo delna in trenutna rešitev Preskrbljenosti s hranili. Primerno je zlasti za gnojenje z magnezijem, kalcijem, železom in borom, opravimo pa ga hkrati s »kropljenjem proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Osnovna lastnost foliarnih gnojil je, da so povsem topna. Natančnejša navodila dobimo na embalaži, ali kar je še boljše - pri strokovnja-
u za gnojenje.	Inž joŽE POVŠIČ
Fertil, Trebnje
VINO IN ZDRAVJE
NOVO MESTO - Hi teden, na martinovo, se je po starem izročilu mošt spremnil v vino, žlahtno pijačo, ki pa jo je treba piti s pravo mero, da bo srcu v veselje in telesu v zdravje. Prav o vinu in zdravju govori knjiga dr. Petra Kapša, ki je pred kratkim izšia pri novomeški založbi Erro. Knjigo bodo slovesno predstavili jutri, 14. novembra, ob 17. uri v gostilni na Hribu. Program, v katerem bodo nastopili kvartet Amulet, oktet Adoramus, citrar Rudi Mlinarič ter pesnik in recitator Smiljan Trobiš, bo povezoval Rudi Škof, strokovnjaki metliške vinske kleti pa bodo predstavili svoja vina.
KATARINA JENZUR NOVA VINSKA KRALJICA
GORNJA RADGONA - Na sejmišču Pomurskega sejma so v torek, na martinovo, ok ronali slovensko vinsko kra Ijico za leto 1998. Laskavi naslov sije prislužila dvain dvajsetletna Katarina Jen žur iz Leskovca pri Krškem TUdi njena prva sprem|jeval ka, dvajsetletna Mateja Ra dej, je iz Krškega, natančneje s Sremiča. Nnj omenimo, da je bila prva vinska kraljica Mavretičeva iz Drašičev, lanska pa je prihajala iz Marezig pri Kopru. Upajmo, da bo nova vinska kraljica pomagala pri popularizaciji posebneža med rdečimi vini - našega cvička.
Zupančič, Lokve (malvazija 15,4) in Ana Bezek, Metlika (žametna črnina 16).
Prav tako so mlada vina minuli konec tedna ocenjevali v Semiču. Od 503 vzorcev je bilo neocenjenih 108 ali 21,5 odst. Pri izločenih vinih so bili najpogostejši oksidacija, okus po žveplovodiku in mlečni cik. Ocenjena vina, med katerimi so prevladovale bele sorte, pa so dobila visoke ocene. Najvišjo oceno 18,68 je dobil sovinjon Alojza Hoznerja iz Ručetne vasi, sicer pa so najboljša mlada vina pridelali Igor Štrbenc, Stara gora (belokranjsko belo 17,48); Anton Malnarič, Strekljevec (mešano belo 17,72); Stane Golobič, Vavpča vas (kraljevina 16,78); Avguštin Dichlberger, Črnomelj (šipon 17,58 in traminec 15,56); Vinko Plut, Oskoršnica (laški rizling 18,16); Alojz Derganc, Semič (rizvanec 15,92); Matija Ivanetič, Oskoršnica (zeleni silvanec 17,26); Stanko Stariha, Praproče (beli pinot 17,18); Milan Rižnar (Novo mesto (sivi pinot 16,9); Milan Malnarič, Vavpča vas (šardone 18,4); družina
• SEMIČ - V petek, 14. novembra, se bo ob 15. uri v selniški vinoteki pričela pokušnja mladih vin, ob 18. uri pa bo podelitev priznanj vinogradnikom in rajanje v penzionu Smuk. V soboto bo ob 12. uri pokušina mladih vin v vinoteki, ob 18. uri veseli Martinov večer v kulturnem domu ter ob 20. uri krst mošta in martinovanje v Smuku. V nedeljo bo ob 8. uri pokušnja mladih vin, ob 10. uri pa v Smuku vodena degustacija.
Štukelj, Trebnji Vrh (kerner 18,1); Slavo Česar, Kot (renski rizling 18,04); Matija Hudak, Kašča (rumeni muškat 18,06); Čiril Švajger, Kašča (rose 16,62); Ivan Drganc, Gaber (metliška črnina 17,18); Anton Novak, Komenda (belokranjsko rdeče 16,84); Igor Štefan, Kot (žametna črnina 16,88); Kmetijska zadruga Metlika (portugalka 17,4); Mirko Pezdirc, Semič (modra frankinja 17,42); Silvo Murgelj Prečna (šentlovrenka 17,4) in Milan Vajda, Metlika (game 16,1).
M. B.-J.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Martinovanje
Narava nam je bila letos naklonjena. Kako je pa vinskemu patronu uspelo spremeniti mošt v vino, pridno ugotavljamo že cel teden. Sv. Martin, kije živel v četrtem stoletju, seje uveljavil med ljudmi zaradi pobožnosti, izredne skromnosti, ljubezni in strogega življenja. Tudi vinska trta je skromna rastlina in je bila od nekdaj hraniteljica in rešiteljica ljudi v najrevnejših kmetijskih predelih ter hvaležno nas jeseni nagrajuje z darovi; hvaležna za pozornost, ki ji jo izkazujemo. Od tod tudi pregovor: “Trta ima rada senco svojega gospodarja.”
Velik pridelek grozdja je želja vinogradnikov po celi Sloveniji. Letos se je uresničila v več vinorodnih okoliših in vinska posoda je bolj napolnjena kot običajno. Toda vino se vse težje prodaja in med vinogradniki se slišijo zaskrbljeni pogovori. Na srečo pa vino ni krompir, ki ga moramo nujno prodati v enem letu. Vino potrebuje čas za počitek, zorenje, in njegova kakovost z leti raste. Redka so vina, ki ne bi pridobivala na kakovosti dve leti. Zato strah ni potreben. Letošnja obilna letina v Sloveniji, če jo gledamo z ravni cele države, je taka, kot je bila leta 1983! Upajmo, da bo trta dobro obrodila tudi naslednje leto, toda kdo lahko to jamči?
Letošnji letnik ima možnost za odlično zorenje. Prepričan sem, da bodo tisti, ki bodo znali “zoreti” vino, le-to dobro prodali. Lažje je hraniti vino v steklenicah, vendar je žal ma-
njši delež tistih, ki stekleničijo in kletarijo na taki ravni. “Stara navada je železna srejca,” pravi znani slovenski pregovor, ki pove, da se ljudje težko odrečejo svojemu načinu dela. Na žalost velja to tudi v kletarstvu.
Za varno zorenje vina pa je potrebno imeti določeno posodo in tudi dovolj zaščiteno z žveplom, vendar ne preveč. V cisternah s plavajočim pokrovom se da vino s pomočjo parafinskega olja lepo zavarovati pred zrakom. Parafinsko olje lahko nalijemo takoj, ko smo prvič vino pretočili, ali počakamo do drugega pretoka, ko bo vino že čisto. Kljub neproduš-nosti posode se namreč žveplo počasi spreminja v vezavo, ki je neučinkovita, saj se vino med pretoki toliko napije kisika, da se prosti S02 porabi. Zato je priporočljivo kmalu po prvern pretoku določiti prosti SOr Če ga vino vsebuje med 15 in 20 mg/l, smo lahko mirni mesec dni., Nato ponovno preverimo stanje žvepla v vinu.
Leseni sodi gotovo omogočajo najboljše zorenje vina, dokler so dotočeni. Če je sod štirinajst dni načet, bo vino v njem toliko oksidiralo, da ga takega ne bomo smeli nameniti za dveletno zorenje. Zato svetujem, da uporabljate lesene sode za hrambo rdečih in močnejših belih vin, lažja bela in rdeča vina pa spadajo v cisterno, kjer jih zavarujemo pred zrakom. Če bomo spoštovali zahteve vina tako, kot se posvečamo trti, potem bomo dobili blagoslov vinskega zaščitnika Martina.
Na zdravje!
dr. JULIJ NEMANIČ
Pravi postopek za siljenje radiča
Z nekaj iznajdljivosti si lahko vsakdo pripravi svež radič za zimski čas
Radič za siljenje posejemo na njivo že v juniju ali juliju, torej dovolj zgodaj, da se razvije močna korenina radiča, ki je vir hrane za razvoj listov v času siljenja. Najprimernejša debelina korenov radiča za siljenje je 3 do 5 cm in dolžina 15 cm. Za siljenje se uporabljajo sorte, kot je castel franco z zelenkastimi listi in rdečimi pegami, treviški list z dolgimi, ozkimi in rdečimi listi in belim rebrom ali treviški rdeči z majhno rdečo in čvrsto glavico, pa tudi drugi.
Pred nastopom zimskega mraza, navadno v začetku novembra, pospravimo radič s polja. Izkopa-mo ga skupaj s koreninami. Liste porežemo 2 cm nad koreninskim vratom in porabimo za solato. Nato obrezan radič zložimo v silnico. To je temen in primerno topel prostor. Za domače potrebe lahko radič položimo v platoje za sadje ali podobne zaboje. Platoje obložimo z folijo in vanj položimo radič enega zraven drugega, ter korenine zasujemo z nekoliko zemlje in pazimo, da se nam ne izsušijo, zato jih občasno zalijemo z vodo. Na m2 vložimo 250 do 300 sadik radiča. Radič prekrijemo s črno folijo ali damo v temno klet. Silimo lahko tudi v toplih gredah, hlevih, kleteh, rastlinjakih, le da radič prekrijemo s črno folijo. Ni nujno da se korenin drži zemlja. Namesto prekrivanja korenin z zemljo, lahko uporabimo vlažen pesek, žagovino. Na območjih z milejšo zimo lahko silimo tudi na prostem, kjer položimo na njivi v brazde šope radiča in prekrijemo s slamo, koruznico ali folijo. Pri prekrivanju zaradi zavarovanja pred mrazom in temnenjem rastlin pazimo, da je dostopen zrak in
MARTINOVANJE V TANGU
OTOČEC - V petek, 14. novembra, ob 20. uri vabi restavracija Tango na martinovanje, kjer bo prikaz obreda - krst mošta. Gost hitovega večera bosta Alfi Nipič in ansambel Objem. Potrebne so rezervacije.
vlaga, sicer se nam rastline zadušijo.
Optimalna temperatura siljenja je med 8 in 15° C. V začetku naj bo nižja, nato višja. Pri tej temperaturi se rdeče sorte radiča zelo lepo obarvajo. Previsoke temperature povzročajo prebujno rast. Listi so preveč nežni in preteg-
njeni. Pri nižjih temperaturah pa traja postopek siljenje dlje časa.
Pridelek pobiramo po enem mesecu, oziroma v fazi normalno razvitih glavic ali rozet, listov. Radič za prodajo očistimo propadlih listov. Da glavica ostane dlje časa sveža, se pusti 5 do 6 cm dolgo, obeljeno korenino. Pri nas se sicer tak ne prodaja, v svetu pa se trži le tak.
Po sadiki pridelamo 10 dkg ali več, oziroma 30 kg pridelka po kvadratnem metru.
Inž. MARJETA UHAN Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto
Helena MRzuKAR] gospodinjski kotiček
Pot do mehkega zrezka
Mehkobo prištevamo med najpomembnejše senzorične lastnosti mesa. Na jedilno kakovost toplotno obdelanega mesa pa poleg mehkobe vplivata še sočnost in aroma. Na mehkobo mesa vplivajo številni dejavniki, ki so navzoči pred smrtjo živali in po zakolu.
Vezivo starejših živali je bolj odporno proti toploti kot meso mlajših živali, zato se počasneje mehča. Stres živali pred zakolom povzroči temno, čvrsto in suho stanje mišičnine. Zaradi prehitrega ohlajanja, t.i. hladilnega šoka, se močno skrčijo mišična vlakna in posledica je hladilna trdota. Takšno meso je za uživanje neustrezno, ker se po toplotni obdelavi ne zmehča. Če na primer pljučno pečenko, ki se odlikuje po svoji mehkosti, kmalu po zakolu zamrznemo, bo po pečenju ostala trda in pusta.
Številne kemijske in bi
iokemij-mesu
ske procese, ki potekajo v mesi od zakola do shranjevanja, im enujemo zorenje. Ob tem pridobi meso ustrezen pH (5,4 - 5,8). Zorenje poteka različno dolgo, odvisno tudi od surovine, name-
na uporabe (zrezki, pečenke) in kosa mesa. Običajni čas zorenja poteka 10 do 14 dni pri temperaturi od 0 do 4° C. Preprost način zorenja je ta, da kose mesa v posodi prelijemo z oljem in pustimo v hladilniku več dni.
Pri mehanski obdelavi najbolj poškodujemo mesna vlakna s tolčenjem in različnimi pripomočki za mehčanje mesa. Te metode pri zdravi pripravi hrane opuščamo, ker med toplotno obdelavo izteče večina mesnega soka, zrezek postane trd in pust. Naravno mehki kosi mesa, kot so pljučna pečenka, šimbas in bržola, bodo ostali mehki, če jih pripravljamo s suhimi, hitrimi postopki (pečenje z vročim zrakom, pečenje na žaru). Naravno trde kose mesa (bočnik, vrat, stegno) z veliko veziva pa pripravljamo z vlažnimi ali kombiniranimi postopki s temperaturo pod 1004 C, kot sta dušenje in parjenje. Pri premočni toplotni obdelavi po naravi mehkega mesa lahko dosežemo, da postane meso trdo, vlaknasto in razpadajoče. Med naravna mehčala prištevamo kuhinjsko sol, kis in limonin sok.
Barve strasti na slikah R&ZIlolikost oblik, potCZ, bttrv
Največja odlika slikarke Jerce Šantej je, da najde avtentično barvo strasti - Koncert Vlada Kreslina
V Galeriji Krka razstavlja kostanjeviški akademski slikar Jože Marinč - Iztok Premrov: “Ploden slikar in človek, poln ustvarjalne energije” - Katice in ljudska pesem
VILINCEK Z LUNE
NOVO MESTO - V četrtek, 20. novembra, bo v Domu kulture gostovala gledališka šola Centra kulturnih dejavnosti pri ZKD Kranj z igrico Bena Minolija in Van Rooga Vilinček z lune. Predstava bo ob 10. uri.
RECITAL IVANA JAKOBA
ČRNOMELJ - Danes, 13. novembra, bo ob 18. uri v novi dvorani glasbene šole recital kontrabasista Ivana Jakoba iz Ljubljane. Glasbenik sodeluje že vrsto let z Glasbeno mladino Bele krajine pri Glasbeni šoli Črnomelj.
Nastop Tria 3
Komorna koncerta v Novem mestu in Črnomlju
NOVO MESTO - Glasbena mladina Slovenije je za sedmo sezono koncertnega cikla mladih Oder 97-98 pripravila vrsto večernih koncertov, ki bodo potekali po večjih slovenskih mestih in na katerih se bodo predstavili kvalitetni mladi slovenski glasbeniki ali komorne skupine v starosti do 25 let. V sodelovanju s Kulturnim centrom Janeza Trdine je bil to sredo, 12. novembra, zvečer v Novem mestu prvi od teh koncertov, in sicer je v dvorani Glasbene šole Marjana Kozine nastopil Trio 3, ki ga sestavljajo flavtistka Ana Kavčič, violončelistka Helena Naveršnik in pianist Blaž Pucihar. Na koncertu so zaigrali skladbe Bohuslava Martinuja, Primoža Ramovša, Dušana Bavdka in Jean-Michela Damasea.
V sodelovanju z Glasbeno mladino Bele krajine bo Trio 3 v ponedeljek, 17. novembra, ob 19. uri nastopil tudi v glasbeni šoli v Črnomlju.
SEVNICA - Uvod v drugo samostojno slikarsko razstavo 33-letne Sevničanke Jerce Šantej, ki jo jev sevniški galeriji na , gradu pripravila ZKD Sevnica, je bil znova odličen koncert' Vlada Kreslina v Lutrovski kleti pod gradom. Šantejeva je z nekaterimi svojimi deli začasno opremila tudi prizorišče koncerta, kar je dajalo Lutrovski kleti s freskami nabožne vsebine sicer nekoliko provokativno podobo, a nedvoumen i pečat avtoričine v njenih slikah * neizogibne erotične motivike.
Jerca Šantej je diplomirala na FNT, smer oblikovanje v Ljubljani in je imela že vrsto likovnih predstavitev v Sloveniji, j j razstavljala pa je že tudi na Danskem in v Švici. Živi in ustvarja v Ljubljani kot samostojni na kulturna delavka. Po bese-| j dah kustosa Vodnikove domačije, Milana Pirkerja bi lahko zelo posplošeno rekli, da je slikarstvo Jerce Šantej manično bipolarno. Na eni strani je cikel skoraj monokromatskih “modrih” slik, iz katerega veje vase obrnjena melanholija in otožnost, na drugi strani pa je cikel prav tako skoraj monokromatskih “rdečih” slik, polnih strastne odprtosti svetu. Na
nekaterih slikah ji erotična motivika, brez katere pravzaprav ne naredi slike, služi samo za simbolno poudarjanje določene sporočilnosti, na drugih
prevzame centralno mesto, postane sporočilo samo.
Šantejeva nedvoumno slika spolni akt, dotik in žensko telo, strastno pripravljeno na združitev. Ni je strah bizarnosti niti ostrih robov, zaradi katerih bi ji lahko občutljivejši konzumenti likovne umetnosti pripisali koketiranje s pornografijo. Brezkompromisno, ostro in natančno slika tisto, kar je eden od bistvenih elementov življenja, včasih bi temu lahko rekli celo sol življenja.
P. PERC
NOVO MESTO - Vsaka razstava je lep dogodek, če pa gre za domačega umetnika, še toliko bolj. KUD Krka ima v gosteh v svojih galerijskih prostorih v Ločni do 2. decembra akademskega slikarja Jožeta Marinča, ki živi in dela kot svobodni umetnik v Kostanjevici na Krki. Na otvoritvi razstave v sredo, 5. novembra, je umetnika predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, številne obiskovalce pa so ta večer navdušile tudi glasbene gostje, vokalna skupina Katice, ki ohranjajo slovensko ljudsko pesem. Programje dobro povezovala Barbara Barbič.
Razstava kaže, da se je likovna ustvarjalnost Jožeta Marinča v zadnjih nekaj letih izčistila, postala enotna. Vsebuje zanj bistveni likovni prvini: gesto in preko nje barvo. “Marinč je slikar izjemnih barvnih občutij. Barva je eden temeljnih elementov, s katerim se svobodno giblje v svetu ustvarjanja in odkriva pred nami novo motiviko. Je izjemno odprta, simbolna, vendar pa Marinč poskuša med različnimi barvnimi skalami
PREDPREMIERA FILMA MILICE
NOVO MESTO - V Kulturnem centru Janeza Trdine bo v petek, 14. novembra, ob 18. uri predpremiera najnovejšega filma, ki je nastal v produkciji Festivala Novo mesto. Gre za akcijsko komedijo z naslovom Milice. Njeni avtorji Sašo Du-kič, Franci Kek, Jani Muhi?, Petra Škerlj in Rok Jožef so jo zasnovali kot komedijo s političnim ozadjem in situacijsko komiko.
ujeti soglasje in na koncu delu vdihniti vsebino,” je povedal Premrov.
PRIZNANJE - Akademski slikar Jože Marinč prejema čestitke na otvoritvi svoje najnovejše razstave. (Foto: L. M.)
Za razumevanje njegovega “sproščenega slikarstva” je dobro vedeti, da dela nastajajo na poseben način, kot slojenje oziroma plastenje različnih barvnih nanosov, kar je Premrov označil za njegovo posebnost. “Slikar je v tem pogledu arhitekt, ki podobo v transu gradi od spodaj navzgor, od znotraj navzven.” Slikarjeva občutja dajejo torej tempo in ritem sami izvedbi. Dela imajo odtenke tako toplih kot hladnih barv, dostikrat gre za prelivanje in njihovo presevanje skozi vrhnje plasti.
“Večina kritikov Marinču pripisuje abstraktno slikarstvo, kar je res. Njegove podobe so v smislu abstraktne umetnosti, saj poskuša svoje motive interpretirati in jim dati novo vsebino. Vendar pa se pri tem obrača v resnični svet. V ozadju je vedno čutiti konkreten motiv ali notranjo pokrajino kot plod njegove domišljije,” je Premrov dejal o Marinču, umetniku, ki je po njegovih besedah nekaj posebnega tudi zato, ker ustvarja v mestu, kjer na enega prebivalca pride kar pet likovnih del. Zasluge za to ima Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.
L. MURN
Ustvarjalci pod grajsko streho
Društvo Artis v delno obnovljenem gradiču Mala Loka pri Trebnjem pripravlja vrsto kulturnih in drugih prireditev - Doslej že štiri samostojne likovne razstave
MALA LOKA - V galeriji Vurnikova rotunda na gradu Mala Loka so v soboto, 8. novembra, popoldne odprli razstavo male plastike akademskega kiparja in restavratorja Petra Malija. Razstava z naslovom Vino in Bakhus je bila ravno prav uglašena za martinovanje, kije tega dne potekalo na gradu in s katerim se je Društo za spodbujanje ustvarjalnosti Arti izkazalo ne samo kot organizator kulturnih, ampak tudi turističnih prireditev.
razstavne prostore, sanitarije in prostore za prehrano, da bo grad polno zaživel kot novo kulturno središče na Dolenjskem.
M. MARKELJ
Kipcem trebušastih malih bak-husov z vinskimi grozdi v rokah ali na glavi, ki so kraljevali v galeriji,
ZAHVALA ZA DOLGOLETNO DELO - V slavnostnem delu seje uredništva revije Rast, ki je bila prejšnjo sredo, 5. novembra, zvečer v Trdinovi sobi gostišča Breg, je župan Franci Koncilija kot predstavnik izdajateljice revije, Mestne občine Novo mesto, podelil grafike Rudija Stoparja zunanjemu sodelavcu Janezu Komelju, dosedanjemu resornemu uredniku Franciju Šaliju (na sliki) in dosedanjemu odgovornemu uredniku Jožetu Škufci, ki se podeliltve žal ni udeležil, kot priznanje za njihov pomembni prispevek pri nastanku in razvoju revije. (Foto: MiM)

V SVETLOBI KONCERTNIH LUČI - V galeriji Luna v Novem mestu so v četrtek, 6. novembra, zvečer odprli razstavo fotografij koprskega fotografa Maria Gregoriča (na sliki desno). Mladi ustvarjalec se je tako po letu dni že drugič predstavil novomeškim ljubiteljem fotografije, tokrat z dvanajstimi povečavami posnetkov, nastalimi v lanskem in letošnjem letu. Gre za cikel portretov znanih in manj znanih glasbenikov, ki so nastopili na koncertih v Križankah, MGL, Kudu France Prešeren, na Tmfestu in še kje. Gregoričeva kamera jih, obsijane z reflektorji, lušči iz popolne črnine ozadja, pri čemer avtor učinkovito uporablja črno-belo fotografsko tehniko. (Foto: M. Markelj)
so v ljubezni do sokov vinske trte delali konkurenco številni živi častilci Bakhusa, ki so kot gostje našega znanega ekstremnega športnika Martina Strela in ob sponzorstvu Mesarstva Cetan v gradu okušali pečen kostanj, mošt, ki je vino postajal, in mesne dobrote z žara. Za prijetno vzdušje so s poskočnimi vižami poskrbeli člani trebanjske pihalne godbe.
Grad Mala Loka, ki je zdaj v lasti Dušana Sparavca, se je z vsemi letošnjimi prireditvami, ki se vrste, odkar je na gradu sedež društva Arti, že zaznavno vpisal na kulturni zemljevid Dolenjske.
“Letos smo se registrirali kot Društvo za spodbujanje ustvarjalnosti Arti in v nekaj mesecih nam je uspelo izpeljati več prireditev: slikarsko kolonijo s pregledno razstavo ustvarjenih del, literarno delavnico in štiri samostojne likovne razstave,” pravi predsednica društva Arti Meta Trampuš iz Ljubljane. “Naše ambicije pa so večje. Radi bi pripravili še več slikarskih, fotografskih, literarnih, oblikovalskih, restavratorskih, glasbenih, plesnih in drugih delavnic, v katere bi vključili tudi otroke, dijake in študente iz različnih slovenskih občin in iz tujine. Dogovarjamo se tudi za skupne literarne, glasbene in likovne projekte z ZKD Novo mesto, ZKD Trebnje in Špeličevo hišo Črnomelj. Želimo, da bi grad postal zbirališče mladih, ki jim je blizu ustvarjanje v kulturi, hkrati pa odpiramo vrata že utečenim projektom. Skratka, radi bi prispevali svoje k populariziranju kulture in umetnosti.”
V ta namen člani društva Arti, zdaj jih je okrog trideset, pomagajo pri obnavljanju in opremljanju gradu, ki je spomenik 1. kategorije. Trenutno je v gradu že mogoče bivanje, urediti pa je treba še
KONEC RAZSTAVLJA
BREŽICE - Danes, 13. novembra, bodo ob 18. uri v galeriji tukajšnje Dolenjske banke odprli razstavo del akademskega slikarja Alojza Konca. Kulturni program bodo izvedli gojenci brežiške glasbene šole. Razstava bo odprta do 14. decembra.
Meta Trampuš, predsednica društva Arti
Pesnik na mostu v onkraj
Nova pesniška zbirka Janeza Kolenca
mečev stope kakor žito," se glasi zadnja kitica pesmi Tri. A pred-no pesnik sprejme to resnico in se z njo povsem sprijazni, opravi zanimivo pesniško pot. V prvem razdelku zasluti “most”, ki se pne med nevidnima bregovoma bivanja. Pesmi tega razdelka imajo izrazito avtobiografsko ozadje; pesnik je v bolnišnici med čakanjem na operacijo in po nji živo čutil, kako blizu je prehodu iz bivanja v temo smrti, neskončnost, večni mir, k absolutnemu, hkrati ko se mu je na zaslonu večnosti odsvitalo tuzemsko življenje v novih barvah in lepoti. V tem in obeh naslednjih razdelkih pesnik meri in tehta življenje ter ga premišlja v pestri množini njegovih pojavnosti, tudi takih, ki mu zbujajo ogorčenje in razočaranja, ali takih, ki mu vračajo vero vanj, v nara vo, v lepoto in poezijo. Pesniški premislek mu zori v ključno spoznanje, da “nič ne more/ v nič izhlapeti/... Vse se mora/ znova in znova/ iz hipnega biti/ v večno vživeti. ” Življenje je osmišljeno z absolutnim, most ne vodi v nič. M. MARKELJ
NOVO MESTO - Pri novomeški založbi Erro je v knjižni zbirki Veronika izšla že sedma pesniška zbirka plodovitega dolenjskega literarnega ustvarjalca starejše generacije Janeza Kolenca. Avtor je nekaj več kot 70 svojih pesmi zbral pod skupnim naslovom Most med nevidnima bregovoma, znotraj zbirke pa so porazdeljene v tri razdelke: Slutnja mostu, Pogovor pred mostom in Sredi mostu. Spremno besedo jim je napisal Jože Medle.
Tako naslov zbirke kot naslovi razdelkov dovolj jasno približujejo bralcu osnovno naravnanost zbranih pesmi in potrjujejo, da se v njih Kolenc ukvarja s svojo tudi sicer priljubljeno tematiko: iskanjem in preverjanjem smiselnih temeljev življenja. V tej zbirki se mu človekovo bivanje na svetu kaže v vsej svoji krhkosti in minljivosti, drobno pred strahovito neskončnostjo in neznanim, iz katerega izhaja in se vanj po neizprosni logiki izteka, a vendar dragoceno. “Drsi... drsi... drsi... drsi./ Vsi padamo skoz neko sito!/ In neka roka vse lovil in
Skoraj dve uri filmske zabave
V produkciji Festivala Novo mesto je nastala filmska akcijska komedija Milice -Festival je organizator številnih zabavnih in kulturnih prireditev
NOVO MESTO - Pred petdesetimi tedni sta Franci Kek in Marjan Pirnar iz Novega mesta ustanovila Festival Novo mesto z namenom, da s posredovanjem zabavnih in kulturnih prireditev popestrita tovrstno ponudbo. Petdesettednico bosta počastila jutri, i4. novembra, ko bo v Kulturnem centru Janeza TFdine predpremiera akcijske komedije Milice, Filma, kije nastal v produkciji Festivala Novo mesto, njegovi avtorji pa so Sašo Dukič, Franci Kek, Jani Muhič, Petra Škerlj, Sebastijan Ajdišek in Rok Jožef.
“Film smo zasnovali in uresničili skupinsko, glavno besedo pa je imel Sašo Dukič,” pravi Franci Kek. “To je sicer že naš tretji film. Milice smo začeli snemati bolj sebi v zabavo kot z namenom, da nastane kaj več. Vendar nas je delo tako pritegnilo, da smo nazadnje posneli kar 86 minut dolg celovečerni film v beta video tehniki. Prvi odmevi na posneti material so nas prijetno presenetili. Filmski kritik Marcel Štefančič jr. nam je, denimo, po ogledu posnetkov predlagal, naj film pošljemo na festival v Novo Gorico in Celovec, češ daje nekaj svežega v slovenski filmski produkciji.”
Naslov filma Milice je sestavljenka iz besed police in milica, govori pa o predvolilnem času, ko se lokalni oblastniki trudijo na vsak način obdržati na oblasti,
vendar jim to nehote preprečita dva dobrohotna miličnika. Vse niti drži v rokah starejša prodajalka gob (aluzija na nekdanjega
Franci Kek
slovenskega politika, nabiralca gob).
“Film je stal nekaj manj kot 10.000 nemških mark, kar je za nas sicer veliko, vendar pa se s tem zneskom ne uvršča niti med nizkoproračunske filme. K sreči so nam pri tem projektu pomagali podporniki, med njimi so se najbolj odrezali Mestna občina Novo mesto, Tabakum in Dolenjske pekarne,” pravi Kek. Festival Novo mesto s samo filmsko produkcijo in organizacijo prireditev ne bi posloval z dobičkom, nad vodo ga drži komercialno bolj donosno ozvočevanje javnih prireditev. Na tem področju je med tremi najkvalitetnejšimi v Sloveniji.
Festival je bil v skoraj letu dni delovanja uspešen. Med najbolj odmevnimi prireditvami v njegovi organizaciji je bil Rock Otočec 97, ki bo verjetno proglašen za najbolje organizirano tovrstno prireditev v letošnjem letu. Tako organizatorji kot ljubitelji rocka upajo, da bo prireditev tudi prihodnje leto, kar pa je odvisno od tega, ali bo lastnik prostora prisluhnil željam in potrebam.
M. MARKELJ
POTA IN ST#
■t)
O
H
>
dežurni
poročajo
Z BOMBO NA AVTOBUSU - 6. novembra popoldne je na mejnem prehodu Obrežje v Slovenijo kot potnik na avtobusu vstopal 55-letni državljan Nemčije W. J. Policist je pri mejni kontroli v njegovi potovalki našel ročno bombo M 93. Zo-per njega je bila podana kazenska ovadba.
BLIZU REKORDA - V četrtek, 6. novembra, nekaj pred polnočjo so policisti na magistralni cesti Grmovlje - Obrežje blizu Drnovega merili hitrost vozil. Po cesti, na kateri je dovoljena hitrost 100 km/h, je mimo njih z mercedesom s hitrostjo 201 kilometer na uro pripeljal 31-letni Hrvat. Zagovarjal se je pred sodnikom za prekrške.
ZGOREL KOZOLEC - 3. novembra so bili policisti obveščeni o požaru na kozolcu, ki je last P. F. iz Dolenjega Boštanja. Ogenj je uničil kozolec, seno, traktor IMT z enoosno prikolico, kosilnico ter nekaj traktorskih priključkov. Ogenj so pogasili gasilci PGD Boštanj.
VLOMILI V VIKEND - V noči na 6. november je nekdo v Dolnjem Kotu vlomil v klet vikenda, last F. M. iz Soteske, in mu ukradel električni vrtalni stroj, iz soda pa mu je iztočil okoli 15 litrov belega in 15 litrov rdečega vina. Lastnika je oškodoval za okoli 80 tisočakov.
ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO
KRŠKO - Ker se bodo v prometu kmalu pojavile zimske razmere, so se policisti UNZ Krško odločili, da bodo med 17. in 30. novembrom izvedli preventivno akcijo “Varna zimska vožnja”. Glavni namen akcije bo kontrola motornih vozil, da se ugotovi, ali so tehnično sposobna za varno zimsko vožnjo. Policisti bodo najbolj pozorni na gume, luči in zavorne sisteme, ugotavljali pa bodo tudi, ali imajo vozniki predpisano zimsko opremo. Med akcijo bodo voznikom delili zloženke “Varna zimska vožnja”, iz katere je razvidno, kako pripravljeni dočakamo dež, meglo, sneg in poledico.
Poziv ženskam, ki trpijo nasilje v svojih družinah
Center vabi
NOVO MESTO-V Sloveniji živi na stotine žensk, ki so žrtve nasilja v družini. V svoji nemoči in strahu ter zaradi osramočenosti ne znajo ali pa ne zmorejo poiskati pomoči. Le redke se obrnejo na center za socialno delo. V okviru novomeškega centra za socialno delo pa že peto leto uspešno deluje ena redkih Skupina za samopomoč ženskam, žrtvam nasilja v družini, v Sloveniji. Vanjo je vključenih od 7 do 9 žensk.
Pobudo za ustanovitev skupine so dale socialne delavke. Ustanovile so skupino, kjer so ženske s podobnimi težavami in izkušnjami, zato se lažje odprejo, ena drugo razumejo in si pomagajo. Pomembno pa je tudi redno druženje. Namen skupine je, da v ženskah vzbudi samo-zaščitniško delovanje, da so razumljene in sprejete in da se lahko z nekom družijo.
Center za socialno delo poziva vse ženske, ki prenašajo nasilje v družini, naj se oglasijo pri diplomiranih socialnih delavkah Mariji Gril ali Mariji Zupanc, ki bosta letos vodili skupino.
J. D.
Vse več odkritih spolnih zlorab
Policisti odkrijejo in zasežejo iz leta v leto več mamil - Vse več preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji - Hiše, zidanice in avti pod nadzorom vlomilcev
dejanj s področja gospodarske kriminalitete. V največjem porastu so sleparstvo pri poslovanju z vrednostnimi papirji in pri pridobivanju posojila, goljufije, ponarejanje ali uničenja uradnih listih ter kazniva dejanja davčne utajive, upada pa število kaznivih dejanj ponarejanja ali uničenja poslovnih listin, zlorabe položaja ali pravic odgovorne odsebe, izdaj
NOVO MESTO - Če gre verjetni statistiki, je devet mesecev letošnjega leta za prebivalce Dolenjske in Bele krajine minilo nekoliko varneje kot lani. Kršitev javnega reda in miruje bilo sicer nekoliko več kot lani, manj je bilo kaznivih dejanj, občutno pa seje izboljšala tudi prometna varnost.
Na območju UNZ Novo mesto so v devetih mesecih obravnavali nekaj več kot 900 kaznivih dejanj, od katerih so jih raziskali 76,4 odstotka. Glede raziskanosti je novomeška uprava v slovenskem merilu na tretjem mestu. Med splošnimi kaznivimi dejanji upada število tatvin, velikih tatvin, roparskih tatvin, ropov, goljufij, tatvin avtomobilov in prikrivanja, več pa je bilo odvzemov motornih vozil in poškodovanj tujih stvari.
Kot je na novinarski konferenci povedal načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše, je vlomom v vikende in avtomobile - ti so značilni predvsem za čas trgatve -skupno to, da so vlomilci (običajno gre za lomljenje ključavnic in razbijanje) s samim vlomom povzročili večjo škodo kot so vredni odnešeni predmeti.
Skrb pa vzbuja naraščanje števila kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Lani so jih v devetih mesecih obravnavali 15, letos kar 29, zaradi kršitev zakona o proizvodnji in prometu z mamili pa so
Stroka o Ljubljanski cesti
Poslovni kompleks zahteva urejeno cestno omrežje - Na Društvu za ceste podprli izbrano varianto
Franci Povše
napisali 41 predlogov sodniku za prekrške, kar je za dobro tretjino več kot kot lani v enakem obdobju. Iz leta v leto narašča tudi količina odkritih in zaseženih mamil, zato Povše obljublja še ostrejši nastop proti drogam.
Kriminalisti UNZ Novo mesto so v prvih devetih mesecih obravnavali za slabo petino več kaznivih
NOVO MESTO - Urejanje Bršljina in ceste skozi ta del Novega mesta se vleče že 15 let in tokrat so tamkajšnji prebivalci kot uporabniki Ljubljanske ceste, po kateri gre dnevno več kot 20.000 vozil, najbližje rešitvi. Po tehnični preveritvi sedmih različnih variant ureditvenega načrta centralnega dela Bršljina, pri katerih so na mestni občini Novo mesto upoštevali tako sam promet, stroške, ekologijo in druge dejavnike, so izbrali eno. Za isto so se odločili tudi na ministrstvu za promet in zveze, o tem pa je tekla beseda še na okrogli mizi z naslovom Prometna ureditev Ljubljanske ceste od severne obvoznice do šmihel-skega mostu. Razpravljalci so prav tako podprli predlagano rešitev.
Nov prostorskoizvedbeni načrt bo nejjosredna podlaga za rekonstrukcijo tega predela. Dokument temelji na Urbanistični zasnovi Novega mesta, kije tik pred sprejetjem in temelji na obsežnih prometnih študijah, saj je največji problem tega območja ustrezna rešitev cestnega omrežja.
Bivši Pionirjev kompleks je namreč tesno povezan z Ljubljansko cesto, ta pa zopet s cesto proti Bršljinu in z železnico. Čeprav je priprava novega prostorskega dokumenta zaradi raznolikosti interesov v tem prostoru in zahtevnosti prostorskih problemov, ki jih je potrebno razrešiti, zelo težavna, je novi ureditveni načrt potrebno čim prej izpeljati do konca, saj lahko pomanjkanje ustreznega prostorskega načrta tam privede do prave prometne in komunikacijske zmede.
ZLORABIL KARTICO
KRŠKO - A. B. je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne kartice, ker je od 6. avgusta do 10. septembra lani izdal 8 čekov in izvršil 32 dvigov gotovine iz bančnega avtomata ter si tako protipravno pridobil premoženjsko korist v višini več kot 500 tisočakov, za kolikor je tudi oškodoval Novo kreditno banko Maribor, agencijo v Krškem.
ELASTIKE ZA CELO ŽIVLJENJE
METLIKA - Konec oktobra je nekdo iz skladišča podjetja Beti Preja v Metliki ukradel 5 kartonskih škatel, v katerih je bilo 124,7 kilogramov ovitega elastomera. S tej je omenjeno podjetje oškodoval za dobrih 700 tisočakov.
Sicer pa je ureditev Bršljina povezana tudi z gradnjo severne obvoznice, za katero je občina zagotovila denar, čaka se le še na potezo države. Ko bo ta obvoznica zgrajena, se bo tudi promet skozi Bršljin za pol zmanjšal.
T. G.
SEMINAR O SPOLNIH ZLORABAH
GOTENICA - V Vadbeno-os-krbnem centru slovenske policije v Gotenici je bil prejšnji teden tridnevni seminar o spolnih zlorabah, trpinčenju otrok in medinsti-tucionalnem sodelovanju. Seminar je nadaljevanje lani začetega tečaja, ki ga je pripravila uprava kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve v okviru sodelovanja s Surrey Police. Udeležili so se ga načelniki uprav kriminalističnih služb, tožilci, vodje centrov za socialno delo in drugi, s katerimi policija sodeluje pri reševanju te problematike, ter kriminalistična inšpektorja in direktorja otroških ustanov iz Makedonije. “V Sloveniji smo v preteklih letih razkrili več primerov zunanjih napadalcev na otrokovo nedotakljivost, zadnji dve leti pa razkrivamo vedno več primerov spolne zlorabe v družinah. O zunanjih napadalcih otroci praviloma ne molčijo, zato ga prej razkrijemo, o zlorabah v družini otrok težko spregovori. In ravno tukaj je znanje bistvenega pomena,” je povedala inšpektorica Katja Bašič.	w „
M. G.
STISNILO MU JE ROKO
TREBNJE - V četrtek, 11. novembra, nekaj po 13. uri je 28-letni Branko R. z Rihpov-ca s sodelavcem pobiral komunalne odpadke. Peljala sta se na tovornjaku. Ko so se ustavili na Vrhtrebpjem, sta odšla po kovinsko posodo za odpadke, nato pa je Branko položil posodo na dvigalo in stresel smeti v kontejner. Ker so v posodi še ostale smeti, jih je hotel odstraniti in z levo roko segel med nosilec dvigala in ohišje vozila, z desno pa potegnil za vzvod. Dvigalo seje dvignilo, pri tem pa je nosilec dvigala stisnil levo roko ob ohišje tovornjaka. Branko seje hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Preizkus je pokazal, da je imel v izdihnjenem zraku kar 3,34 promila alkohola.
• Na UNZ Novo mesto obravnavajo tudi vse več spolnih zlorab. Lani so v devetih mesecih obravnavali 3 primere posilstva, letos 7, iz lanskega enega pa seje kar na pet dejanj povzpelo število spolnih napadov na otroka.
nekritega čeka, kršitev temeljnih pravic delavcev in overitev lažne vsebine.	T. G.
Prvi sneg ni presenetil
Letos več cest za vzdrževanje - Dovolj peska in soli
KOČEVJE - Kočevska enota novomeškega cestnega podjetja, ki v občinah Ribnica, Kočevje in Loški Potok vzdržuje in čisti 54 kilometrov magistralnih, 101 kilometer regionalnih in več kot 250 kilometrov lokalnih cest, je dobro pripravljena na zimo.
Na zalogi imajo okrog 800 ton soli in 900 ton posipnega materiala, drugi material bodo dobavljali od dveh zasebnikov iz Ribnice, ki bosta plužila in posipala vse lokalne ceste. Tretji pogodbeni izvajalec pa bo opravljal dela v hribovitih predelih občine. Pločnike v Kočevju bo čistila Komunala, v Ribnici jih pa bodo dali v najem. Oktobrski sneg jih ni presenetil, sicer pa se čiščenje uradno začne 15. novembra. Kaže, da bo letos standard nekoliko padel, saj država nima denarja za vzdrževanje, zato bodo čiščenje najbrž začeli pri več kot osem centimetrih snega na cestah. Če bo zima “normalna”, bodo potrebovali okoli 1.000 ton soli in 2.000 kubikov peska.
Direktor kočevske izpostave Josip Abramovič opozarja, da so delavci zelo preobremenjeni, očitke o prepočasnem čiščenju ob velikih padavinah oziroma o bolj “suhi” magistralni cesti od Ortneka do Škofljice, ki jo vzdržuje ljubljansko cestno podjetje, pa zavrača kot neutemeljene.
M. GLAVONJIČ
Uničenih 60 ton koruze
Zgoreli dve sušilnici KZ Krka v Draškovcu - Požar naj bi nastal na traktorju
ŠENTJERNEJ - V petek okoli 19. ure zvečer je zagorelo na gospodarskem poslopju MKZ Krka v Draškovcu pri Šentjerneju. Kot so ugotovili kriminalisti, je ogenj po vsej verjetnosti nastal na traktorju, nato pa se je razširil na dve sušilnici in ju popolnoma uničil ter na ostrešje pred kratkim obnovljenega lesenega objekta, velikega 12 x 40 metrov, pod katerim sta bili sušilnici.
Na kraj požara je prišlo okoli 60 gasilcev iz Maharovca, Šentjerneja, Dolenje Stare vasi, Grobelj, Ostroga, Vrhpolja,
Orehovice, Stare vasi - Loke in Cerovega Loga. Gasilcem je uspelo rešiti 12 ton koruze, uničene pa je okoli 60 ton koruze, ki je bila večidel v lasti Kmetijske zadruge. Požar je povzročil za okoli 20 milijonov tolaijev škode, saj je uničil še ne leto stari sušilnici, vredni vsako po 55 tisoč mark, v kateri so sicer sušili koruzo tudi od drugih kmetov. Zadnje tri dni pred požarom sušilnica ni bila v obratovanju, sicer pa med sušenjem ni prišlo do nobenih nepravilnosti.
T. G.
ZA 20 MILIJONOV TOLARJEV ŠKODE - Petkov požar je uničil sušilnici, ostrešje nedavno tega obnovljenega lesenega poslopja, velikega 12x40 metrov, in okoli 60 ton koruze. (Foto: T. G.)
STISNILO MU JE ROKO
KRŠKO - V sredo, 5. novembra, popoldne je 34-letni H. J. v tovarni ICEC Krško pregledoval transportni trak za odvzem lubja iz čistilnega bobna. Pri tem je po vsej verjetnosti z desno roko segel med transportni trak in napenjalni valj transportnega gumijastega traku, da bi odstranil lubje. Transportni trak mu je stisnil roko ob vrteči se napenjalni valj in mu jo hudo poškodoval.
PADEL S STREHE
URŠNA SELA - V soboto, 8. novembra, je I9-letni J. Š. z Urš-nih sel pomagal pri montaži sne-gobranov na strehi, kije last S. B. z Uršnih sel. Okoli 12. ure je J. Š. padel s strehe in se hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
NOVA ODVETNIŠKA PISARNA
ČRNOMELJ - V začetku novembra je začela z delom nova odvetniška pisarna v Črnomlju, ki jo je odprl odvetnik Jože Vardjan. Sedež pisarne je v občinski stavbi v črnomaljskem gradu.
VOZNICA UMRLA
KRŠKO - V torek, 4. novembra, ob 15.15 je 74-letna Angela F. iz Krškega vozila po regionalni cesti od Brežic proti Krškemu. Ko je pripeljala na Spodnjo Libno, kjer cesta poteka v blagem levem ovinku, je zapeljala na travnato bankino, po njej vozila 18 metrov, nato pa trčila v betonski propust obcestnega jarka. Tedaj je zadnji del juga zaneslo v levo, nato pa se je prevrnil in s pokrovom trčil v lesen nosilni steber vrtne ograje. Zaradi trka se je avto prevrnil in obstal v jarku. Voznica je zaradi hudih poškodb umrla.
Z avtom za nagrado do kazni
Okrožno sodišče ugotovilo, da je bila nagradna akcija časopisa Profit, s katero je dobival naročnike in v njej med drugim obljubljal tudi avto, nelojalna konkurenca
NOVO MESTO - Zadnje čase smo potrošniki dobesedno bombardirani z najrazličnejšimi reklamnimi oglasi. In da bi vsaj del teh dosegel svoj namen, se podjetja odločajo za različne nagradne igre z bolj ali manj vabljivimi nagradami. A pri tem veljajo določena pravila igre in že nekajkrat se je zgodilo, da je kakšna igra pristala na sodišču. Na okrožnem sodišču v Novem mestu se je prejšnji teden znašel tudi časopis Profit oziroma podjetje Alpha, ki časopis izdaja, ter njen direktor Jože Simčič.
V začetku letošnjega leta so se pri Profitu odločili, da bodo pridobili naročnike z veliko akcijo, v kateri so starim in novim naročnikom obljubljali več nagrad, med drugim 10 televizorjev, 9 hladilnikov, pralni stroj, več manjših nagrad in tudi avto. Prvo žrebanje je že bilo, potem pa je vmes - po prijavi Gospodarskega vestnika -posegla inšpekcija in akcijo ustavila, tako da avto, za katerega sicer ni bilo javno znano, kakšen bo, ni bil podeljen. Igra naj bi bila namreč prepovedan prijem nelojalne konkurence, saj so bile obljubljene nagrade nesorazmerno visoke glede na kupljeno blago, torej glede na plačilo naročnine.
Kot je v svojem zagovoru povedal Jože Simčič, sicer nekdanji novinar Dolenjskega lista, časopis Profit izhaja od leta 1991 in je bil pri gospodarst-
venikih dobro sprejet. A ker je naročnike težko pridobivati, so se z nekaterimi podjetji dogovorili za sodelovanje. “Namesto da bi oglase plačevali, so ponudili izdelke. Teh nismo mogli prodati, da bi z denarjem lahko kupili na primer knjige, s katerimi bi lahko obdarili vsakega bralca, kot to v podobni akciji počne konkurenčen, prav tako gospodarski časopis,” je med drugim dejal Simčič.
Simčič je oporekal ugotovitvam tržnega inšpektorja in tudi okrožnemu državnemu tožilcu. Ta ga je med drugim obtoževal, da je bila akcija mamljenje potrošnikov, s čimer pa se obtoženi ni strinjal, saj da akcija ni bila objavljena po drugih najbolj odmevnih medijih, pač pa je bil reklamni domet akcije omejen zgolj na naklado Profita. Tudi o konkurenčnosti Gospodarskemu vestniku, ki izdaja 10 edicij,
bi po njegovem težko govorili, saj je to družba s 50-letno tradicijo, 100 zaposlenimi in nekaj milijoni mark letnega prometa. Sicer pa po njegovih besedah akcija ni dala posebnih rezultatov, kakšni so bili, pa na sodišču ni hotel govoriti zaradi prisotnosti novinarke Dolenjskega lista, časopisa, ki naj bi bil Profitu konkurenčen. Simčič je opo-
• Sodišče je podjetje Alpho in ivjenega direktorja Jožeta Simčiča spoznalo za kriva gospodarskega prestopka po 13. členu zakona o varstvu konkurence. Pri določitvi kazni je upoštevalo omilitvena določila in določilo najdaljši rok plačila kazni. Podjetju Alpha je naložilo milijon tolarjev kazni, odgovorni osebi pa 100 tisoč tolarjev. Za tak prestopek so sicer zagrožene kazni od 3 do 108 milijonov za pravne in od 250 tisoč do 6 milijonov tolarjev kazni za odgovorne osebe. Sodba še ni pravnomočna.
zoril tudi na druge časopise, ki na podoben način pridobivajo nove naročnike.
T. GAZVODA
DVAKRAT NA MIRNI
MIRNA - Dolenjski balinarji so se pred kratkim pomerili dvakrat na Mirni. 26. oktobra je na turnirju posameznikov med 24 balinarji zmagal Boris Jezernik (Šentjanž) nad Milanom Škufco (Dana) in Janezom Zuletom (Sodček Kočevje). Na turnirju trojk za Martinov pokal je med 16 posadkami zmagala Dolenja vas nad Krmeljem, Dano in Upokojenci Mirno.
ŽIGA TRIKRAT PRVI
MIRNA - Na mednarodnem mladinskem turnirju v badmintonu v Poreču so se v konkurenci igralcev iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije izkazali tudi Mirnčani. Tako je Žiga Strmole v kategoriji do 17. leta zmagal kar trikrat: med posamezniki, v paru s sosedom Blažem Strmoletom in med mešanimi pari skupaj z Majo Klemenčič. Poleg tega je Maja Klemenčič med posameznicami osvojila drugo mesto, v kategoriji do 13. leta pa sta bili Taja Borštnar in Katja Strmole tretji.
SREBRO IN BRON ZA TOM
Elan princ v nogometni pravljici
Nogometno moštvo novomeškega Elana seje uvrstilo v polfinale slovenskega pokala, kar je največji klubski uspeh - Junak srečanja vratar Ivica Pavič - Potem še Dravograd
NOVO MESTO - Kakovostna razlika med slovensko prvo in drugo nogometno ligo je tako velika, da velja že uvrstitev drugoiigaša v četrtfinale pokalnega tekmovanja za veliko presenečenje, nastop v polfinalu oziroma med štirimi najboljšimi moštvi pa je že stvar, ki sodi bolj v pravljico kot pa v slovensko nogometno resničnost. A nogometašem novomeškega Elana, ki so ob tem celo novinci v drugoligaški družbi, je uspelo, da so se preko trupel dveh uveljavljenih prvoligašev zrinili med velike štiri.
Po tekmi osmine finala slovenskega pokala, ko je Elan na eni sami tekmi na domačem igrišču izločil Beltince, ni nihče prav verjel, da bi bili lahko uspešni tudi v četrtfinalu, ko je mlado in pretežno iz doma izšolanih nogometašev sestavljeno moštvo na prvi tekmi na domačem igrišču z 1:0 premagalo cejskega prvoligaša Protonavto Publikum. Fante je namreč čakala še povratna tekma na Skalni kleti v Celju, kjer pa so zaigrali kot v pravljici. Prav nobenega spoštovanja niso pokazali do domačega prvoligaša in že takoj na začetku so Celjane potisnili do
REKORD VEBROVE
NOVO MESTO - Trebanjske kegljavke Škedljeva, Rifljeva, Dal-macijeva, Vebrova in Prosenikova so s 7:1 (2270:2100) premagale lendavsko Nafto in vodijo na lestvici. Vebrova je na tej tekmi podrla rekordnih 426 kegljev. V soboto se bodo Trebanjke pomerile z mariborskim Krilatim kolesom. (N. G.)
njihovega kazenskega prostora, strela Zofiča in Žagarja pa žal nista končala v mreži celjskega vratarja.
V nadaljevanju srečanja so Celjani sicer prevzeli pobudo, a Novo-meščani vseeno niso ostali brez
ZAHVALA
Vsi, ki smo se udeležili ogleda tekme košarkarjev Krke v soboto,
8.	novembra, v Idriji, se iskreno zahvaljujemo vsem sponzorjem. Ti pa so: Salon pohištva Krajnc, Jure, d.o.o., Urarstvo Klemenc, Usnjarstvo Simčič, Modno in ortopedsko čevljarstvo Lopatec, Parketarstvo Novak, Pizzeria klet
9,	Tiskarna Vesel, Frizerski salon Milka, Moneta Dežan, Kapucinka, HG tisk, d.o.o, Pizzeria Eldo-rado, MPM Pušič, Sadje in zelenjava Pavlovič, Latino bar, Brane Vidmar, Bistro Slavček in Čevljarstvo Glavan.
Vsem skupaj iskrena hvala! Navijači KK Krka iz Novega mesta
priložnosti, zdržala pa je tudi njihova obramba na čelu z vratarjem Ivico Pavičem, nedvomno najboljšim na tekmi, tudi po tem, ko je bil zaradi grobosti v 54. minuti izključen Gorazd Plevnik.
Uvrstitev Elana v polfinale slovenskega pokala je največji uspeh kluba, saj je povrhu vsega dosežen povsem na račun dobrega dela domačih privržencev nogometne igre, ki so kljub težki krizi po izpadu iz prve lige obdržali moštva v vseh starostnih kategorijah in prav člani mladinskega in kadetskega moštva iz časov prvoligaške avanture danes tvorijo jedro presenetljivo uspešnega moštva, ki se po uspehu v Celju ni predalo zmagoslavju, ampak je že nekaj dni kasneje v gosteh premagalo Dravograd.
I. VIDMAR
POLICIJA Z 8:0
METLIKA - Nogometaši metliške občine so odigrali prvi krog zimske malonogometne lige. Krokarje s 3:1 premagal Radovico, Metlika 5 z 2:0 Rosalnice, Metlika 2 s 3:0 Mladino, Okrepčevalnica Kučar s 4:2 Suhor, Grabrovec s 6:0 Lokvico in Policija z 8:0 Slamno vas.
Krka gre po lojtrci gor
Krka si je z zmago nad Topolšico v gosteh najbrž zagotovila obstanek - Dve podobi Novomeščank
MIRNA - Na državnem prvenstvu v badmintonu za igralce do 15. leta sta v Lendavi v igri moških parov Bojan Kolenc in Nejc Vojnovič zasedla drugo mesto, med posamezniki pa sta oba izgubila polfinalna dvoboja in osvojila bron. “Bronasta” je bila tudi Urška Silvester med osameznicami in skupaj s sestro pelo v igri ženskih parov.
ČETRTA ZMAGA
NOVO MESTO - Kegljaška vrsta Novega mesta je v ligi območne kegljaške skupnosti Posavje - Zasavje dosegla četrto zmago. S 7:1 je premagala čateške Terme. V nedeljo se bodo Novomeščani v Krškem pomerili s Sevničani. (N. G.)
Odbojkarji novomeške Krke so po izgubljenih prvih dveh nizih in ogorčenem boju v nadaljevanju srečanja v Šoštanju proti Topolšici dosegli izjemno pomembno zmago, ki jih bo najverjetneje obdržala v družbi najboljših. Krkaši so namreč še povsem neuigrani in slabo pripravljeni s Topolšico izgubili tekmo prvega kroga na domačem igrišču, v nadaljevanju prvega dela pa premagali le še dejansko najslabše moštvo
prve lige Kamnik. Tako Kamnik kot Topolšica sta sedaj na dnu lestvice s po eno zmago. Pričakovati je, da bo Krka Kamničane premagala tudi na njihovem igrišču, s tem bi si dokončno zagotovila mesto v prvoligaški druščini tudi v drugem delu sezone, ko naj bi, če bodo šlo po njihovih načrtih, med najboljšimi igrali tudi Žužemberčani.
Novomeščanke so v soboto pokazale dve popolnoma nasprotni si podobi. Medtem ko so v prvem nizu igrale zanesljivo in nakazale, da drugouvrščene Koprčanke zanje niso nepremagljive. V drugem nizu so popustile prvič, drugič pa se jim je to zgodilo v četrtem nizu, ko so po na razliko dobljenem tretjem nizu zmogle osvojiti eno samo točko. Poraz je sicer nepomemben; le s tretjega mesta na lestvici so zdrsnile na četrto, a se lahko že v soboto po tekmi s tretjeuvrščeno Soboto vrne-
Žužemberčani nikakor ne morejo nastopiti s popolnim moštvom, tokrat pa v njihovih vrstah ni bilo obolelega Petkoviča in poškodovanega Černača. V njuni odsotnosti je glavno vlogo prevzel povratnik Gregor Novak, kije bil na mreži nerešljiva uganka za goste iz Izole. V soboto čaka Žužemberčane drugi dolenjski derbi, tokrat pa je na vrsti srečanje v Kočevju. Prvo tekmo so brez težav dobili Suhokranjci; glede na kakovostno razliko pa tudi na položaj na lestvici so Žužemberčani tudi tokrat favoriti.
I. V.
V KRMELJU ŠITNIK
KRMELJ - Na hitropoteznem šahovske turnirju ob prazniku občine Sevnica se je v Krmelju pomerilo 44 šahistov iz Posavja in Dolenjske. Med posamezniki je zmagal Igor Šitnik (Triglav Krško) nad Andrejem Brcarjem (TTebnje) in Gorazdom Novakom (Tfiglav Krško). Med devetimi ekipami je zmagal Triglav Krško, druga je bila prva Sevniška ekipa, tretje pa Brežice. (J. B.)
PETI IN DEVETI
NOVO MESTO - Na svetovnem prvenstvu v borilni veščini low kick v Dubrovniku sta kot edina slovenska predstavnika v disciplini full contact pod pokroviteljstvom podjetja Golf nastopila člana novomeškega kluba Scorpion David Župe-vec, kije v kategoriji do 57 kg osvojil 5. mesto, in Gašper Cajner, ki je bil v kategoriji do 75 kg deveti.
KRKA IN REVOZ
NOVO MESTO - V kegljaškem delu delavskih športnih iger občine Novo mesto je pri ženskah zmagal Revoz nad Krko in Kmetijsko zadrugo Krka, pri moških pa Revoz nad Krko Novoterm in Kmetijsko zadrugo Krka. (N. G.)
PODPORA SANDIJU
NOVO MESTO - Sekretariat za kulturo, šport in mladino pri Mestni občini Novo mesto je v posebnem pismu izrazil podporo novomeškemu kolesarju Sandiju Papežu, pri katerem so na dirki Po Poljski našli sledi prepovedanih poživil. V pismu podpore poudarjajo, da Sandija poznajo kot vzornega športnika in poštenega človeka in izražajo dvom o dejstvu, da sije na dirki Po Poljskem skušal pomagati na nedovoljen način oziroma daje to storil zavestno. Poleg tega so v pismo - podpisala sta ga svetovalec za šport Marjan Menger in po pooblastilu župana sekretar Robert Judež - zapisali, da si Sandi ob zaključku uspešne kariere tega ni zaslužil, in mu v težkih trenutkih, kijih preživlja, stojijo ob strani.
Prireditev ob 20* * letnici kolesarjenja Sandija Papeža
Jutri ob 19. uri v novomeški športni dvorani
NOVO MESTO-Letos mineva 20 let, odkar je prvič sedel na tekmovalno kolo in se tako podal na izjemno uspešno tekmovalno pot legenda slovenskega in dolenjskega kolesarstva Sandi Papež. Kolesarski klub Krka Telekom, ki mu je Sandi ostal zvest vseh 20 let, je Sandiju ob tej priložnosti pripravil slovesnost, s katero se mu bo jutri, 14. novembra, ob 19. uri poskušal zahvaliti za vse kar je kleni Ratežan dal društvu, dolenjskemu kolesarstvu in športu nasploh.
Prireditev bo vodil Sašo Hribar, kije tudi sam navdušen rekreativni kolesar. S Sandijem bosta obudila spomine na najlepše trenutke njegove tekmovalne kariere, da bo vzdušje bolj veselo pa bodo poskrbeli glasbeni gostje Peter Lovšin s Križarji, Avtomobili in Dan D.
ZA VRA T - Tekma med Krčani, ki so bili še pred dvema krogoma po zmagi nad Pivovarno Laško presenetljivo na vrhu prvenstvene lestvice, in Tre-banjci v leskovški športni dvorani je bila enakovredna le do izida 5:5, potem pa so si gostje z delnim izidom 8:2 že v prvem polčasu tako rekoč zagotovili zmago. Bojevitega Blaža Iskro je trebanjski ostrostrelec Gradišek skušal zaustaviti kar z judoističnim prijemom (na sliki). Tokrat so bili zadovoljni tudi Dobovčani, ki so v gosteh ugnali Škofljico, pa tudi Sevničani so v Ljubljani presenetljivo kar precej namučili favorizirane Pnde 67. (Foto: I. Vidmar)
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
•	RIBNICA - Tekma 5. kroga med drugoligašema Grčo Kočevje in Svišem iz Ivančne Gorice zelo razburljiva in negotova. Ekipi sta se ves menjavali v vodstvu. Gostje so že vodili z 22:21, a so Kočevci nekaj minut pred koncem še tretjič povedli in zasluženo zmagali s 23:22.
•	RIBNICA - Igralci rugby kluba Ribnica so na igrišču Ugar odigrali zadnjo tekmo jesenske sezone v Adria-ligi skupina sever za igralce do 19. leta. V zanimivi in kakovostni tekmi so zasluženo premagali borbeno ekipo Policijske akademije iz Zagreba s 24:10 (17:0). Tbčke za RFC Ribnico so dosegli: Peter Tanko 10, Robert Smolič 9 in Klemen Andoljšek 5. Ribničani bodo sezono zaključili v nedeljo v Ljubljani, kjer bodo odigrali zaostalo tekmo 4. kroga proti Kolinski Bežigradu.
•	KOČEVJE - Člani in članice kočevskega kegljaškega kluba so
odigrali 6. krog v drugi ligi. Člani so premagali EP Commerce iz Ljubljane s 7:1. Članice so izgubile proti ljubljanskemu Noriku s 7:1.
•	KOČEVJE - V 6. krogu 2. košarkarske lige, zahod, so igralci Snežnika premagali Parmalat Parkle s 75:69. V prvem polčasu so igrali sproščeno in ves čas vodili, v nadaljevanju pa zaradi zgrešenih metov za tri točke in slabe obrambe gostom dovolili 12 točk prednosti. V končnici so z natančnimi meti za tri točke spremenili potek dogodkov in zasluženo zmagali.
•	KOČEVJE-Na novembrskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Kočevje je zmagal Malnar, drugi je bil Bajo, tretje mesto pa sta si razdelila Miklič in Podkoritnik. V Štalcerjih sta na turnirju dvojic zmagala Malnar in Podkoritnik (Gostišče Jana).
M. GLAVONJIČ
ODBOJKA
1. A liga, moški, 8. krog - ŠOŠTANJ TOPOLŠICA : KRKA NOVO MESTO 2:3 (13, 14, -6, -5, -12); LESTVICA: 1. Pomgrad 14, 2. Fužinar 12, 3. Salonit Anhovo 12... 6. Krka Novo mesto 4 itd. V soboto, 15. novembra, bo Krka ob 16. uri doma igrala s Pomgradom.
1.	A liga, ženske, 8. krog - TPV NOVO MESTO : KEMIPLAS KOPER 1:3 (11, -3, -14, -1); LESTVICA: L Infond Branik 16,
2.	Kemiplas Koper 14, 3. Sobota 10, 4. TPV Novo mesto 8 itd. V soboto, 15. novembra, bo TPV ob 18. uri doma igral s Soboto.
1. B liga, moški, 8. krog - ŽUŽEMBERK : HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA 3:0 (9, 4, 7); KOČEVJE : BREZOVICA 3:0 (7, 8, 14); LESTVICA: L Bled 16, 2. Žužemberk 12... 7. Kočevje 4 itd. V soboto, 15. novembra bo Kočevje igralo doma z Žužemberkom.
3.	liga, zahod, moški, 6. krog -LOGATEC : MOKRONOG 3:1 (-1, 11, 12, 6); LESTVICA: 1. Mokronog 8... 9. Kan Kovinar II 0 itd. V soboto, 15. novembra, bo Mokronog igral doma z Narodnim domom, Kan Kovinar II pa v gosteh z Gostilno Jarm Kropa. 3. liga, zahod, ženske, 6. krog -KOČEVJE : TPV NOVO MESTO II 3:1 (-6, 12, 4, 11); LESTVICA: 1. Bohinj 10... 3. Kočevje 6... 6. TPV Novo mesto II2 itd.
KOŠARKA
L A liga, 10. krog - KRŠKO: SLOVAN 76: 78 (44:38); KRŠKO: Ogorevc 4, Miller 27, Krajcar 18, Rozman 5, Bell 8, Vukič 14. IDRIJA : KRKA 68:75 (31:35); KRKA: Jevtovič 4, Samar 2, S. Petrov 9, Smodiš 28, Grum 6, Plevnik 14, Stevič 12. LESTVICA: L Union Olimpija 18... 5. Krka 15... 12. Krško 11.
V soboto, 15. novembra, bo Krka ob 20.30 igrala doma z ZM Maribor Ovni, Krško pa v gosteh s Pivovarno Laško.
ROKOMET
L liga, moški, 7. krog - KRŠKO : TREBNJE 20:27 (9:13); KRŠKO: Medved, German 2, Božič, Iskra 4, M. Urbanč, Martinčič 1, Glaser 6, Kukavica 4, Bašič, Kekič, Deržič, D. Urbanč 3; TREBNJE: Torlo, Višček, Bregant 7, Blagojevič 3, Šavrič 5, Sto-
jakovič 4, Hribar l^Zarabec, Bil-bija 1, Ojsteršek, Žitnik, Gradišek 6.
ŠKOFLJICA : AFP DOBOVA 18:19 (8:9); AFP DOBOVA: Denič, Djapo 2, Begovič 1, Simonovič 5, Bogovič, Voglar 2, Ocvirk 8, Deržič, Kranjc 1, Levec, Sladič, Kostevc.
PRULE 67 : SEVNICA 30:24 (14:13); SEVNICA: Marcola, Hadjiali, Simončič 3, V rtovšek 6, Povše, Plazar 3, Sirk, Rupret 4, Sečki 5, Lupše 2, Teras 1, Godec. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 12, 2. Gorenje 9, 3. Prevent 9, 4. Krško 9... 7. Trebnje 8... 10. AFP Dobova 5, 11. Sevnica 3 itd.
V	8. krogu bo Sevnica igrala doma z AFP Dobovo, Trebnje s Slovanom in Krško v gosteh z Gorenjem.
1. liga, ženske - ROBIT OLIMPIJA : KOČEVJE 33:21 (16:13); KOČEVJE: jančič, M. Dragičevič 5, Vuk 6, Zbašnik, Jurkovič 2, Ilc 1, Mihič, L. Dragičevič, D. Kers-nič 3, Mikulin 4, Tekavec; LESTVICA: L Krim Elekta 18, 2. Robit Olimpija 16... 6. Kočevje 6 itd. Prvenstvo se bo nadaljevalo 17. januarja, ko bo Kočevje igralo v gosteh z Vegradom.
1. B liga. moški - INLES RIBNICA : CHIO BESNICA 22:20 (11:7); INLES RIBNICA: Ška-per 4, Hojč 4, Lesar 4 itd.
NAMIZNI TENIS
1.	liga, 6. kolo, moški - KRKA : SELDA PACK PRESERJE 1.6 (Hribar: Wei 1:2, Retelj: Petrovčič 0:2, Komac : Petelin 2:0, Hribar - Komac: Wei - Petrovčič 1:2, Hribar : Petrovčič 1:2, Komac : Wei 0:2); LESTVICA: L Selda Pack Preserje 12... 5. Krka 8 itd.
V	soboto, 22. novembra, bo Krka igrala v gosteh z Radgono.
NOGOMET
Četrtfinale slovenskega pokala, povratno srečanje - PROTONAVTO PUBLIKUM: ELAN 0:0; izid prve tekme v Novem mestu je bil 1.0 za Elan, zato se je v polfinale uvrstil Elan.
2.	liga, 14. krog - DRAVOGRAD : ELAN 1:2 (1:1). Zadetke so dosegli Javornik v 3. minuti za Dravograd in Šumar v 26. minuti ter Rodič v 56. minuti za Elan. LESTVICA: L Triglav TeleTV 37,2. Koper 33,3. Železničar 26... 5. Elan 23 itd. V nedeljo, 16. novembra, bo Elan igral doma s štirinajstouvrščenim Zagorjem.
v
Srečanje z Leonom Štukljem
Nagrajenka Dolenjskega lista dobila Štukljevo knjigo -Sama se odpravila po podpis - Ta teden 99 let
Za sodelovanje na športni strani Dolenjskega lista sem za nagrado prejela knjigo Leona Štuklja o njegovih uspehih, športnika, katerega korenine segajo v Starihov Vrh pri Semiču, kjer je bil rojen njegov oče. “Knjiga bo več vredna z njegovim podpisom,” sem si dejala ter se 16. januarja pojavila na vratih njegovega doma v Mariboru. Kljub temu da nisem bila naročena, sta me z ženo lepo sprejela.
Leon Štukelj mi je ob medaljah na steni razložil svoje doživljaje: “Športno zdravo življenje, nastopi, služba, delo, družina, vse to mi je izpolnilo življenje.” Žraven mi je na stolu demonstriral svoje veščine. “Trenutno predelujem Kanta in Nietzscheja, nato bova s soprogo predelala italijanščino, ker imamo v Istri vikend in se bova
VODI OSO
NOVO MESTO - Po dveh krogih novomeške občinske rekreacijske lige v odbojki s štirimi zmagami vodi moštvo OSO, drugi so 69-ersi in tretji Festival Novo mesto.
VPRAŠANJI
NOTRANJSKEGA RADIA
LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden postavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kako se glasi geslo podjetja Lido? in Kaj pomeni "Mobikart” in “Indokarting”? Odgovore je treba poslati do sobote, 15. novembra, na naslov Daša Košir - za NTR Logatec, Tžža-ška 12/b Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Blanka Hutinski iz Ljubljane in Vera Bogomolec iz Preddvora.
lažje sporazumevala,” je povedal ter se zanimal za trte, rože. Vsak dan se tudi sprehaja. Pokazal je kup pošte iz vsega sveta in povedal, da ga prosijo za podpise, pa ima premajhno pokojnino, da bi vsem odpisal. Pisma pa hrani. Dal je podpis zame pa tudi za ostale tri izžrebanke. Dejal je, da k njemu še vedno hodijo stranke po strokovne nasvete - in io pri njegovih 99 letih!
Prijetno je bilo pri njem na obisku. Knjiga z njegovim podpisom mi je izredno dragocena
ANTONIJA SODJA Celje
HOBY
PROGRAM
d.o.o., GROSUPLJE
LESNI CENTER
PRODAJA LESNIH
REPROMATERIALOV
*	IVERAL - domačih in tujih proizvajalcev
*	IVERNE PLOŠČE
*	ULTRAPAS
*	LAMINATI MAX - uvoženi
*	MEDIAPAN
*	ULTRALES
*	PANEL PLOŠČE
*	OPAŽNE PLOŠČE
*	BUKOVE VEZANE PLOŠČE
*	VEZANA PLOŠČA Z NEDRSEČO POVRŠINO (za kamione in dostavna vozila)
*	ZAKLJUČNE LETVE (talne, stropne)
*	KUHINJSKI PULTI
SKLADIŠČE IN PRODAJA GROSUPLJE, Taborska 24 (nasproti pošte)
Tel./fax: 061/761-194 GSM: 041/630-527
Delovni čas: pon.-pet.: 8.00-16.00
»MERK
cvrtnik, BOSCH, TFB 2001, posoda iz nerjavnega jekla, do 2,51 olja, pokazatelj nivoja olja, okolju prijazen filter za maščobo
I Jmt	1
■' L- -...... ,
pralni stroj, ZANUSSI, FLS 624 C,
600 obratov na minuto, možnost nastavitve temperature, za 5 kg perila, Poraba energije 1,4 kWh,
Poraba vode 801, mere: 85 x 60 x 54,1 cm
magnetni nosilec a 2 para smuči,
FAPA, 30980	^
televizor, GOLDSTAR, CA 21 E20X, ekran 55 cm, teletekst, 80 programskih mest, OSD: prikaz vseh funkcij na ekranu, možnost sprejema kabelskih in satelitskih kanalov
prenosni radiokasetofon s CO-gramolonom, GOLDSTAR, CD 670, 2 x 7 W izhodne moči, digitalni radio, dvojni kasetofon, hitro presnemavanje, daljinsko upravljanje
lestev, FRAMAR, Major 150, 3 stopnice, bela
rezalni stroj, SIEMENS, MS 48506, moč 110 W, elektronska nastavitev števila obratov, brezstopenjska nastavitev debeline rezin do 20 mm, varnostno stikalo za trenutni in trajni vklop, zavarovan pred možnostjo ponovnega vklopa
električni agregat, LEUROPEA, HG 1700, izhodna napetost 230 V, izhodna moč 1,5 kWA, motor Honda G 150, moč 2 kW, teža 25 kg, mere: 530 x 580 x 465 mm
nosilec za 4 pare smuči, FAPA, 3D700
glasbeni stolp, PHILIPS, 335, glasbena moč 2 x 30 W, RDS, možnost nastavitve 20 radijskih postaj, DBB: dinamično ojačanje basov,
DSC: digitalna nastavitev zvoka, dvosistemski bas refleks zvočniki
Pomivalni stroj, ZANUSSI, zw 416,
4 Programi, za 12 pogrinjkov, temperatura pranja 65°C, poraba energije 1,6 kWh in poraba vode 291, mere: 85 x 60 x 57 cm
predalčnik, ZAG, 40420
vibracijski vrtalnik, ISKRA ERO, SRE 5-813, moč 800 W, elektronsko stikalo L/D,
600 in 1700 vrt/min, vrtalna glava 13 mm
hlevska lopata, DOLENC, PVC, nasajena
medeninasta kljuka na ključ ali cilinder,
ARIENI, Alcor 5040
palični mešalnik, BRAUN, MR 555 MCA, moč 200 W, regulator hitrosti
skobeljnik, ISKRA ERO, SK 175, moč 800 W, hitrost 1300 vrt/min, širina reza 82 mm, globina reza od 0 do 2,5 mm
garnitura meril, KOVINE, libela 40 cm in meter z zaponko: 3 m
hidravlično zapiralo, DORMA, 3
žaga lisičji rep, SANDVIK, 246 - 400,400 mm
spenjalnik, BLACK & DECKER, KX 418 E, moč 1500 W, za sponke od 6 do 14 mm in žebljičke 14 mm
7-delni čokoladni fondue, DOMESTIC
ker ima pestro izbiro dobrega blaga,
petrolejka, 865,
višina brez ročaja: 300 mm
ker mi pri nakupu znaio svetovati.
ker z Merkurjevimi karticami nakupujem še ceneje.
% Merkurjevo kartico zaupanja PRI TAKOJŠNJEM PLAČILI nad 5.000 SIT ŠE OD 4 DO 10 % CENEJE!
Pri plačilu s kreditno-plačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4% CENEJE.
CD + 0. ~ ® - ker laflko nakupujem tudi na 12 obrokov.
Pri plačilu na čeke z odloženim plačilom: do 5 čekov BREZ OBRESTI! Pri nakupu na posojilo: do 5 obrokov BREZ OBRESTI!
Pri nakupu nad 5 čekov oz. obrokov pa so obresti naslednje:
6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%.
umivalnik, 0LYMPIA, Ambra, 600 mi beli, komercialna kvaliteta
ponev za palačinke, TEFAL, Resistal
ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno,
ili rts - ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, ker lahko najamem orodje in stroje za domača dela.
električni grelnik vode, TIKI, GT 80, 80 litrov
GRADAC: NOVOTEHNA. GROSUPLJE: Vimont. KOSTAHJEIIICA NA KRKE NOVOTEHNA. KRŠKO: NOVOTEHNA. NOVO MESTO: PC Železnina, NOVOTEHNA - Glavni trg, NOVOTEHNA - Tehnični center in NOVOTEHNA - Gradbeni center.
ŠENTVID PRI STIČNI: Agrograd. SLOVENSKA VAS PRI ŠENTRUPERTU: Kovinoprodaja. TREBNJE: PC Kovinoprodaja in NOVOTEHNA.
parni likalnik, BOSCH, TDA 7550, moč 1320 W, keramična likalna ploskev, primeren za uporabo navadne vode, likanje s paro ali brez, super izpust pare, vertikalna para, samočistilni sistem, z ločenim rezervoarjem za vodo
Z	brivnik, PHILIPS, HQ 2425, sistem
^	PHILISHAVE "rota action", vgrajeno	rezilo
“	za daljše dlačice, samodejna prilagoditev
'J	na omrežno napetost
VfC-školjka, OLYMPIA, Ambra, simplon, bela, komercralna kvaliteta

MERKUR JE MOJ SVET.
OBIŠČITE MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE
AU MERKURJEVE SPLETNE STRANI: WWW.MERKUR.SI
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9,
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-ljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Kaj vera, gozdovi, gozdovi!
Dol. list št. 44, 6. novembra
Spoštovanemu čateškemu župniku g. Jožetu Packu, našemu dolgoletnemu dopisniku in polemiku, ki je dve številki nazaj na tej strani zapisal za nas tako spodbudno mnenje o uredniški politiki Dolenjskega lista, moram, četudi nerad, ob njegovem zadnjem zapisu ugovarjati. Hkrati pa mi to daje dodatno možnost, da obširneje utemeljim tistih nekaj s prostorom omejenih vrsti v “spornem” uvodniku, in kar je še važnejše, odgovor mi daje priložnost, da zavrnem vsakršen namig o podcenjevanju ali celo zaničevanju vere in vernikov, kar mi seveda ne pade na kraj pameti.
Naj ponovim, kar sem zapisal in kar še vedno trdim na podlagi dejstev, rimskokatoliška cerkev oz. Ljubljanska nadškofija nima pravice do sporne veleposesti ne po posvetnih in ne po cerkvenih postavah. Dobi jih lahko le ob evidentni kršitvi dveh temeljnih značilnosti demokratične družbe, ki sta si resda včasih navzkriž: načela pravnosti in načela pravičnosti, za nameček pa še ob kršitvi lastnega nauka. Ne v Sv. pismu (dekalog!) ne v Kristusovem nauku ni moč najti prepričljive utemeljitve za vztrajanje pri pridobitvi tuzemskega bogastva, kar tisoči hektarjev najlepših slovenskih gozdov nedvomno so.
A se povrnimo najprej k načelu pravnosti! Sporni gozdovi na Pokljuki in Mežaklji, pa tudi zgornjesa-vinski, so nesporno fevdalnega izvora. Prve je takratni briksenški škofiji leta 1004 dodelil cesar Henrik II., druga pa ljubljanski škofiji leta 1461 cesar Friderik III. Zgodovinsko nesporno je, daje pokljuške gozdove sredi prejšnjega stoletja briksen-ška škofija z dovoljenjem papeža prodala industrialcema Viktorju in Vincencu Ruardu in da so v kasnejših letih ti gozdovi prešli v državno last oz. njen verski zaklad. Po pravno sporni vladni uredbi, ki je imela razvidno politično ozadje, so bili veleposestniški gozdovi preneseni in državne lastnine v lastnino ljubljanske škofije, čeprav je veljal zakon Kraljevine Jugoslavije o agrarni reformi, po katerem bi Cerkev lahko imela največ tisoč hektarjev zemlje, in čeprav “Koroščeva” uredba - to ustavni sodnik in profesor prava dr. Janez Šinkovec posebej poudarja v svojem ločenem mnenju - ni imela zakonske moči. Zakon je pač močnejši pravni akt od vladne uredbe. Daje dr. Koroščeva politična kupčija očitna, dokazuje uredba sama, saj dodelitev gozdov ni v skladu z njenim prvim členom, ki pravi, “da se z verskimi zakladi razumejo tisti zakladi in fondi, ki so bili ustanovljeni iz imovine katoliške cerkve z verskimi dokladami in prostovoljnimi prispevki vernikov in služijo cerkveno-prosvetnim namenom cerkve.” Spornih 24.955 ha namreč ni bilo pridobljenih z verskimi dokladami in prostovoljnimi prispevki, pač pa jih je država kupila.
Iz povedanega je tudi laiku jasno, da ljubljanska nadškofija ni upravičena dobiti sporne gozdove po denacionalizacijskem zakonu, saj ne more biti upravičena do vračila nečesa, kar sploh ni bilo njeno. Žal spolitizirano slovensko ustavno sodišče, ki si tako zlahka zapravlja svoj ugled, ni zmoglo tega jasnega zaključka.
Še bolj kot avtoriteta in ugled sodišča je načeta čast vodstva ljubljanske nadškofije, ki ob kršitvi pravnosti vztraja tudi pri kršitvi načela pravičnosti. Po francoski revoluciji in odpravi fevdalizma se je
namreč začel vseevropski proces sekularizacije prava, v katerem je Cerkev postopno izgubila pravne pristojnosti. Ob zemljiški odvezi, torej ob odpravi fevdalizma in tlačanstva, se je začelo uveljavljati pravično načelo, da zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo, to je kmetom. Tako je bilo postopno konec zgodovinsko preživetega in družbeno krivičnega reda, s tem pa se mora sprijazniti tudi vodstvo RKC.
O kakšnem odvzemanju župnijske lastnine ali celo sakralnih objektov, kot ironično namiguje g. Pacek, seveda ne more biti niti govora. Konec koncev njegova trditev, da je krščanska vera iz fevdalnih časov, niti ni natančna. Vera je še starejša, saj sega v sužnjeposestniški . red in je izšla iz večne človekove želje po pravičnosti.
Naj za konec g. Packu bolj osebno odgovorim še na očitek o mojem (nepotrebnem) dušebrižništvu. V Šlovarju slovenskega knjižnega jezika 1995 piše, daje dušebrižnik (nav. šalj.) izraz za duhovnika, ki ima pač na skrbi duše. Duhovnik nisem, bi pa skorajda postal, če ne bi pred pol stoletja razočaral svojega dobrotnika g. Vinka Šege, zdaj župnika v Robu pri Velikih Laščah, taistega Vinka Šege, kije bil kot mlad kaplan v Grahovem pri Cerknici priča grozljivemu koncu pesnika Franceta Balantiča. Dobri Vinko, ki je kot hišni prijatelj v tistih sirotnih povojnih letih brez “lotlampe” znal tako mojstrsko zakrpati skodelo, iz katere sem jedel, in čigar med sem pokusil prvič v življenju, je želel, vsaj tako mi je namignila mati, da bi kot njegov ministrant študiral teologijo. To se ni zgodilo, zakaj, tega ne bi javno razglašal, ker imam vernost ali nevernost za človekovo intimno stvar. Vsekakor pa sem lahko v vsakem primeru dostojen človek in konec koncev tudi dober Slovenec, kar pa mi, ne znam si - razen z nestrpnostjo - pojasniti zakaj, nadškof dr. Franc Rode odreka.
Ko se g. Pacek boji za vzdrževanje verskih objektov, naj bo brez skrbi in naj bolj zaupa ljudem, vernim, drugače vernim in nevernim. Tudi sam sem, čeprav tam več ne živim, prispeval za obnovo cerkve v domačem Žužemberku. Naj imajo moji Suhokranjci svetišče, če jim to pomaga živeti in odgovarjati na skrivnosti življenja, ki je, kot pravi Finžgar, tako skrivnostno zapleteno in skrotovičeno, da ga nobena učenost ne bo razvozlala. Kdor misli, da bo z nasiljem in nestrpnostjo napel človeka na en in isti vzorec, je v hudi zmoti. To velja za vse, tudi cerkvene dostojanstvenike.
MARJAN LEGAN Dolenjski list
Zgrešena naložba tepe delavke
Dol. list št. 44, 6. novembra
S svojim prispevkom želim osvetliti dogodke v takratnem podjetju tako, kot sem jih videla in doživljala kot delavka in funkcionarka sindikata.
Res je, da je v letu 1994 stekel postopek osamosvojitve in odkupa obrata v Adlešičih od matičnega podjetja Tekstil Ljubljana. V tem postopku je 39 delavcev in delavk vzelo po 1.192 DEM posojila, in sicer smo sklenili pogodbo z Dolenjsko banko na svoj račun. Z odplačilom kredita pa bi dobili lastninski delež v podjetju. Sedaj, ko je znan rezultat, se seveda pojavlja vprašanje, zakaj smo kredit vzeli, in od tod tudi česta primerjava posojiloje-malk z domačimi živalmi, ki brskajo po dvorišču.
Ko smo dobili prvo ponudbo za lastninjenje in najem kredita, smo bili v glavnem vsi zaposleni proti tej obliki reševanja težav. Vendar nas je tedanji direktor prepričeval, da poslujemo dobro, da bomo na ta način zmanjšali strošek za plačilo najemnine, da bomo s tem postali solastniki in delničarji in si z dobrim delom zagotovili dividende. Na podlagi vztrajnega zagotavljanja, da dobro poslujemo, in čestega direktorjevega prikazovanja ugodnih poslovnih rezultatov smo nekateri počasi začeli verjeti, da je poteza dobra in pomeni rešitev za nas in za naše delo v bodoče. Poznali smo tudi primer metliškega Kometa, kjer so delavci s sovlaganjem, z dobrim delom, z resnim vodenjem, predvsem pa s sposobnim in poštenim direktorjem že občutili prve učinke vložka v podjetje. Vendar nas je tako razmišljal le manjši del, večina delavk je bila proti, morda tudi iz razlogov, ker so bile plače izredno nizke in je kredit pomenil za večino nas skoraj polletni čisti zaslužek. Večina si tega stroška ni mogla privoščiti.
Tedaj seje začelo. Na nas je začel pritiskati najprej direktor, nato banka ter občinski gospodarski in politični veljaki. Že takrat smo poslušale, da smo nerazgledane, celo neumne (odvisno od ravni sogovornika), da ne razumemo procesa lastninjenja in da je to edini način, da se rešimo iz težav. Še sedaj hranim doma fax sporočilo, s katerim me je tedanji predsednik Izvršnega sveta občine Črnomelj Anton Horvat, dipl. oec., vabil pod nujno na sestanek zaradi dogovora o najetju posojila. Prisotni predstavniki obrata smo spet postavili vprašanje, kaj pa če ne uspe in bomo mi, ki živimo med delavci, deležni njihove jeze in ogorčenja, vendar se je ponovila zgodba o našem inteligenčnem kvocientu, o tem, da ne razumemo zadeve, in o dobrem poslovanju. Pod pritiskom diplomiranih ekonomistov, direktorja in ostalih smo pač popustili in se spustili v prepričevanje delavcev, ki niso bili pripravljeni najeti posojila. Svojo metodo prepričevanja je vzporedno vodil tudi direktor, ki je tistim, ki niso hoteli skleniti pogodbe, grozil z delavsko knjižico oziroma z izgubo dela. Pravico do dela naj bi imeli po novem samo solastniki.
Večina nas je podpisala kreditno pogodbo, banka je pričela odtrgo-vati posojilo do minimalnih plač in upali smo, da se bodo zadeve uredile. Delavci takrat nismo vedeli, da direktor posojila ni najel in da kredit ni zavarovan za primer stečaja podjetja. Mislili smo, da so to strokovne službe uredile.
Kmalu po tem so se začele dogajati v obratu čudne reči. V začetku delovnega tedna - datuma se ne spominjam - pet delavk ni prišlo v službo. Nihče od zaposlenih ni vedel, kje so. Ko je vodja proizvodnje oziroma mojstrica v obratu
vprašala direktorja, kje so delavke, ji je menda v jezi zabrusil: “Šta ti pa
to mar, brigaj se za svoj posel!” Kot da razporejanje delavcev in njihovo evidentiranje ni posel vodje proizvodnje. Kasneje je bilo rečeno, da so te delavke na dopustu, tako smo jih vodili tudi v naši firmi, njihove delavske knjižice so bile pri nas. Dejstvo je, da se po tistem niso več vrnile v naš obrat, vedeli pa smo, da delajo pri drugem podjetniku že od prvega dne, ko so zapustile naš obrat. Povem lahko, da je bilo tudi meni in še eni sodelavki previdno ponujeno delo pri drugem delodajalcu.
Po tistem je skladiščnik povedal, da manjkajo bale blaga, spisek manjkajočega blaga je imela tudi vodja proizvodnje. Sosedje pri obratu so spraševali, če delamo tudi ponoči, ker se je večkrat ponoči pojavila luč, delali pa smo samo v dopoldanski izmeni. Vse to sem kot zaposlena videla in slišala, kasneje so stvar menda raziskovali tudi organi za notranje zadeve, kakšen je rezultat in koliko je v tem resnice, mi ni znano.
Po nadaljevanju agonije in pogosti menjavi direktorjev je bil 29. novembra 1995 oklican stečaj podjetja, delavci smo iz stečajne mase dobili nekaj obresti od neizplačanih plač in obvestilo banke, oz. zavarovalnice, da moramo vrniti najeti kredit, katerega dobršen del smo že odplačale.
V zvezi s sklepom občinskih svetnikov, naj občinska uprava ugotovi, zakaj je prišlo do teh razmer v adlešiškem Tekstilu, lahko povem še tole:
Po stečaju sem bila pred samozaposlitvijo prijavljena kot brezposelna na Zavodu za zaposlovanje. Tam sem se v vrsti čakajočih srečala tudi s svojimi bivšimi sodelavkami, ki so čakale na potrditev, da so brezposelne, da smo lahko dobile 18 tiso-
čakov mesečnega nadomestila. Še isti dan oziroma naslednji dan sem videla nekatere svoje sodelavke in druge iz zavoda, ki so se v času malice z bivšim direktorjem odpravljale iz šiviljske delavnice (last našega bivšega direktorja) na malico. In to v stavbo, kjer so imele sedež občinska uprava, državna uprava in inšpekcijske službe. Če bi hotel kdorkoli od odgovornih kaj raziskati, bi lahko to opravil že zdavnaj pri belem dnevu, dokazov ne bi bilo težko zbrati, vendar to očitno ni nikogar zanimalo niti motilo. Zato močno dvomim, da bo tudi sedanja občinska uprava kaj dosti raziskovala. Pri tem ne mislim ničesar očitati svojim bivšim sodelavkam, ki so si na ta način poskusile izboljšati gmotni položaj. Morda bi tudi sama v podobni situaciji ravnala enako, če me pri tem ne bi nihče oviral.
Vsi bivši direktorji naše nekdanje firme imajo sedaj uspešna podjetja v glavnem iste dejavnosti in vsem lepo cvete posel. Delavci smo se morali znajti po svoje. Nekateri z zaposlitvijo v drugih podjetjih, eni smo poizkusili s samozaposlitvijo. Najtežje bo za naše sodelavke, stare blizu 50 let, ki so trenutno še na zavodu in prejemajo 18 tisočakov mesečnega nadomestila. Večina teh bo nadomestilo kmalu izgubila, možnosti za zaposlitev nimajo, za pokojnino nimajo dovolj delovnih let in niso dovolj stare. Ena od teh je dejala, da ji v skrajnem primeru preostane še hruška pred hišo in štrik. Obrat, v katerem bi lahko še delale, pa sameva v Adlešičih.
Ker nisem več tako naivna, ne pričakujem, da bo moj prispevek vzpodbudil koga od odgovornih k raziskavi dejstev.
Na koncu se moram v svojem imenu pa tudi v imenu svojih bivših sodelavk zahvaliti vsem, ki so nam pomagali pri povračilu kreditov. Ker sem na teh sestankih sodelovala, vem, da nobeden od tistih (izjema naj mi oprosti), ki so takrat tako vneto silili v najetje kredita, sedaj niso niti s prstom mignili za njegov odpis, čeprav so še zmeraj na položajih. Pomagali so v glavnem ljudje, ki z zadevo niso bili obremenjeni.
VIDA NOVAK Mala sela 2
referendum za uvedbo samoprispevka na območju mestnih krajevnih skupnosti Novega mesta in sklenil, da uvedbe samoprispevka ne podpira oziroma ji nasprotuje. Za uvedbo samoprispevka ni nikakršne utemeljene potrebe. Javno predlagani program, kaj bi naj financirali s samoprispevkom, kaže, da gre za naložbe in dela, ki bi jih morali plačati država in občina Novo mesto, saj moramo občani plačevati dohodnino, davke, prispevke, takse in še kaj. Občani naj bi torej dodatno plačevali to, kar nam je s predpisi že zagotovljeno in za kar dajemo državi in občini denar.
Občina Novo mesto daje denar za tisto, kar bi morala plačati država in ga odteguje za potrebe v našem mestnem okolju. To občinsko širo-kogrudnost oziroma prilizovanje državi pa naj bi sedaj nadomestili mi s samoprispevkom. Seganja v žepe ljudi je že več kot dovolj, zato nasprotujemo dodatnemu praznenju denarnic s samoprispevkom.
Predlagani program (kaj bo narejenega s samoprispevkom) obsega niz manj važnih stvari, ki so očitno v njem le, da je program daljši, številna podobna opravila pa v drugih občinah plačajo izključno občine same. Zato menimo, da je smotrno za žepe občanov, naj na referendumu glasujejo proti uvedbi samoprispevka.
Gospodarski odbor SDS Novo mesto JOŽE TURK
Zbirajo podpise za zaščito žrtve
posilstva
Dol. list št. 43, 30. oktobra
Novomeška kronika
Dol. list št. 42, 23. oktobra
V vašem cenjenem časopisu ste v rubriki “Novomeška kronika” zapisali, da se nova oblast zavzema za uvedbo samoprispevka. Gospodarski odbor naše stranke SDS, ki je v občini Novo mesto del nove oblasti, izrecno nasprotuje uvedbi samoprispevka v Novem mestu, torej zapis, vsaj glede nas, ne drži. Naj to utemeljimo.
Gospodarski odbor pri SDS Novo mesto je na svoji seji obravnaval
Da bi se po posilstvu v šmihelski šoli zganila javnost in povzdignila svoj glas, sem poklicala vodstva vseh političnih strank v Ljubljani, a ni nikogar zanimala stiska otroka. Prosila sem, grozila, nič. Povsem slučajno sem poklicala še na ZLSD. Poskusila sem in prijazna ženska me je vezala k Sonji Lokar. Tiho me je poslušala, nato pa rekla: “Tukaj je treba takoj ukrepati!” In zadeva je stekla. Dobila sem nekoga z izkušnjami, človeka - ŽENSKO, ki nam je z nasveti in dejanji stala ob strani. Uspeli smo in stvari so se premaknile. Sklicali smo sestanek vseh pristojnih in predstavnikov strank v Novem mestu in ne morem si kaj, da ne bi navedla nekaj “cvetk”. Po telefonu mi je gospa iz županove pisarne mestne občine Novo mesto rekla, da je to, kar počnem, brez smisla, samo kaplja v morje, in naj raje odneham. Pričakovala sem, da bo na sestanku župan Franci Koncilija, pa ga ni bilo. Je bil zaseden.
Tudi na sestanku 24. septembra je bilo izrečenih nekaj cvetk. Nekdo je
rekel, da žrtvam ne smemo prevei pomagati s terapijo, da jim s tem c dopovedujemo samo to, da so žrtve, s naj jih pustimo pri miru, da bodo F prej in lažje pozabile. Na moje s vprašanje, ali je gospod že kdaj bil c žrtev, se je za to neumno izjavo i opravičil. Neki drugi razpravljalec je r spraševal, zakaj ne bi prešolali dek- c lice. Naj bo torej žrtev ponovno, f žrtev, storilec pa naj mirno živi da- v Ije. Vprašanje prisotnih: zakaj na osnovi enega samega primera razpravljati? Koliko otrok, spoštovani I gospodje, mora biti trpinčenih, I spolno ali drugače zlorabljenih, da I se vam in vašim strankam splača 1 nekaj storiti? To ni prvi primer v ' Sloveniji in žal ne zadnji!	1
Iz načina reševanja tega žalostne- '■ ga primera so se tudi naši otroci ] nekaj naučili. “Dokler smo otroci, 1 lahko storimo vse, kar se nam zaho- 1 če, nihče nas ne bo podučil in nič se 1 nam ne bo zgodilo, saj smo samo otroci!” In ko že nekateri odrasli i govorijo take bedarije, se sploh ne 1 čudim nekemu dečku, ki je tej isti, že zlorabljeni deklci dejal: “Sama si kriva!”
V tej grozljivi zgodbi mi srce greje topel občutek - še so ljudje, ki hočejo pomagati. Ogromno ljudi je podpisovalo peticijo, sočustvovali so z otrokom in s starši ter ponujali pomoč.
Pa še to: s problemom spolno zlorabljenih otrok že dolgo delajo in se trudijo strokovnjaki in o njihovem trudu premalo vemo. Morda tudi zato, ker jim do sedaj ljudje nismo pomagali s svojimi pritiski na vlado in na druge pristojne organe. Morda se bo po izkušnji z osnovne šole Šmihel tudi na tem področju kaj spremenilo na boljše. Primer še ni končan, tako kot bi bilo prav, vendar so odgovorni obljubili, da bodo vse uredili do 20. novembra.
OLGA DERNOVŠČEK Novo mesto
Gradbeni odbor mrliške vežice nepreklicno odstopa
Dol. list št. 43, 30. oktobra
Marko Pršina, ni mi bilo potrebno brati tolikokrat kot tebi, da bi razumel članek. Jasno se vidi, da si me tokrat osebno napadel, navedel številne neresnice ter pri tem uporabil nekaj tujk, ki naj bi te pri bralcih nekoliko dvignile (mislim glede izobrazbe). Dejstva, ki sem jih navajal v Dol. listu št. 41, niso osebno moja, ampak so sklepi in ugotovitve celotnega nadzornega organa pri KS Dol. Toplice. Res je, da sem predsednik tega organa jaz. Pod tem imenom sem se ob članku tudi podpisal. Citate sem le prepisal iz pisma, ki si ga ti, Marko Pršina, naslovilj županu Mestne občine Novo mesto Franciju Konciliji, 16.7.1997. Osebnih mnenj ne želim izjavljati za javnost preko časopisa, ampak se bom potrudil, da o navedenih klevetah s tvoje strani obravnavajo pristojni organi.
Glede argumentov naj zapišem le to: nadzorni organ pri KS Dol-Toplicejih imavsvojem arhivu in jih je pripravljen dati javnosti, če se bo pokazala potreba. Tokrat navajam samo nekatere dokumente,
L Lažno in žaljivo poročilo gradbenega odbora 15.8.1997 (g. Boštjan Fabjan). 2. Sporazum med gradbenim odborom in g. Boštjanom Fabjanom. 3. Fizični napad g. Marka Pršine na g. Boštjana Fabjana (g. Boštjan Fabjan, zapisnik policije). 4. Obljube g. Branetu Brkiču o izpla-1 Čilu za opravljeno delo (g. Boštjan Fabjan). 5. Grožnja g. Branetu Brkiču (g. Brane Brkič). 6. Pismo g. županu Franciju Konciliji (g. Marko Pršina).
Tokrat sem omenjene citate zapisal v svojem imenu. Iz pisma, ki si ga napisal županu g. Franciju Koncili-. ji, navajam le dva citata: 1. Mestna občina Novo mesto zagotovila sredstva za dokončanje mrliške vežice. 2. Župan protipravno zavira porabo proračunskih sredstev.
Na koncu Marko Pršina, zapiši, : da je izbira naslova članka odvisna od župana.
Bralcem sem dolžan odgovoriti, ! da nisem namenjen osvojiti Olimpa, zato ne čutim nobenih ovir in jih, . hvala bogu, ne bo potrebno obiti. Vesel sem, da si celo sam opazil mojo pomembnost in neposredno bližino župana Mestne občine Novo mesto. Vsak si tega ne zasluži ali morda ne zna izrabiti.
Dovoli mi majhen nasvet: kaz- j nuje naj le tisti, ki zna tudi ljubiti, ali to: več poslušati in manj govoriti! ;
Predsednik nadzornega organa
ROBERT VINŠEK
O raku na dojki
Seminar v Novem mestu
NOVO MESTO - V torek, 18. oktobra, je imelo Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Novo mesto na Otočcu strokovno srečanje z naslovom “O karcinomu dojk”, ki se ga je od 660 članov udeležilo 230. V kulturnem programu je medicinska sestra-babica Anica Macele-Kolar predstavila svojo Pesniško zbirko Moje pesmi in voščila.
Temo o raku na dojkah so izbrali, ker je ta po umrljivosti za rakom Pri ženskah na prvem mestu. O diagnostiki karcinoma je predavala specialistka patologinja in ekologinja dr. Nada But-Cigler; višja medicinska sestra Jožica Rešetiq,se je v svojem govoru obširno dotaknila Priprave bolnice na operacijo in njeno nego po operaciji; o operativni tehniki karcinoma dojk je predava! spec. kirurg-plastik dr. Franke Dolšek iz Splošne bolnišnice Novo mesto; o sami fizioterapiji po operaciji je spregovorila višja fizioterapevtka Duška Grgič iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Predstavila se je tudi sekcija žena po operaciji dojk, ki jo vodi dr. Terezija Krese.
Potrbno se je zavedati, da vsaka pravočasna diagnoza lahko pomeni Popolno ozdravljenje. Krka, ki je največji sponzor društva, je predstavila program zdravil za lajšanje bolečin. Na koncu se je predsednica društva Zdenka Seničar v imenu vseh članic zahvalila dolgoletni in vestni tajnici višji medicinski sestri Dariji Gorenc za dobro opravljeno delo v društvu.
ZVONKA DAVID Novo mesto
SILA BAZAR ZA BOJ PROTI RAKU NA DOJKAH
LJUBLJANA - Društvo SILA(Slovene International Ladies Association) pripravlja že 4. mednarodni dobrodelni bazar, ki bo v soboto, 29. novembra, od 9. do 16. ure na Trgu republike 3 v Ljubljani. Zbran denar bodo namenili boju proti raku na dojkah. Ta bolezen je na drugem mestu med povzročitelji smrti slovenskih žensk. Društvo želi zbrati dovolj denarja za raziskave in nakup ma-mografa ter spodbuditi čim več žensk, da bi se odločile za Preventivni pregled dojk. Na lanskem bazarju so zbrali 60.000 nemških mark in jih namenili skrbi za prizadete ljudi. Na letošnjem bazarju bo sodelovalo 29 različnih držav. Bazar nudi obiskovalcem enkratno priložnost za internacionalni predpraznični nakup, pestro in zanimivo izbiro ter mnogo zabave in nenavadnih prodajalcev. Vstopnine ni. Vabljeni!
OVCE IN ODBIT ZVONIK sta med mnogimi značilnostmi Poloma, ki ima gostišče, trgovino, turistično kmetijo, podirajoče se župnišče in cerkvico, ki se je podrla, a so jo delno že obnovili. Pri eni hiši pa vam lahko pokažejo tudi pravega odraslega živega medveda. (Foto: J. P)
Kam s Polomom in Sečem?
Ali kako so si prisvajali velike in manjše dele kočevskega gospostva, zaradi česar so spori še danes
Poročali smo, da se krajani Poloma in Seča ob ustanavljanju novih občin niso strinjali, da jih izločijo iz kočevske občine in jih vključijo v novo dobrepoljsko občino. Zato so tudi bojkotirali takratni referendum.
Kot smo zvedeli na občini v Dobrepolju, tam prebivalcem teh vasi ne branijo, da se “odcepijo” od občine Dobrepolje in se vključijo v občino Kočevje. Vendar po sedanjih predpisih ni dovolj, da se tako odločijo le prebivalci teh vasi, ampak je treba izpeljati tudi referendum v občini Kočevje. Referenduma je potrebno izpeljati do aprila prihodnje leto.
Nekoliko sem pobrskal po zgodovinskih virih in v knjigi 500 let mesta Kočevje, ki je izšla leta 1971. Tam zgodovinar Ivan Simonič ugotavlja;
“Leta 1574 so spadala v sporno ozemlje tudi naselja Topla Reber, Beli Kamen, Novi Log, Seč, Polom in Vrbovec, ki so bila sicer vedno v kočevskem gospostvu, a jih je hotelo pridobiti višnjegorsko gospostvo. Komisija, ki je bila odrejena, da prouči pripadnost spornega ozemlja, je leta 1613 omenjena naselja prisodila kočevskemu gospostvu. Kočevsko naselje Kukovo, ki se leta 1574 še ne
omenja, je pripadalo čušper-škemu gospostvu.” Naselja Kukovo tudi danes ni več. Parcele na tistem območju pa so od nekdaj kosili Stružanci, zato tudi zdaj Stružanci in z njimi Dobrepoljci menijo, naj bi jih še naprej koristili Stružanci, se pravi, da naj bi bile v občini Dobrepolje.
Ob vsem tem pa velja omeniti, kako so si tudi drugi po izumrtju grofov Celjskih skušali prisvojiti dele kočevskega gospostva in kako so pri tem tudi uspeli. Zgodovinar Ivan Simonič v istem članku pravi:
“Pod kočevsko-reški urad (mišljena je Kočevska Reka) sta spadala tudi Osilniška dolina in gerovsko županstvo, ki so si ga v 16. stol. prisvojili Frankopani in za njimi Zrinjski ter ga spremenili v poseben urad (...) S priključitvijo gerovskega županstva, ki jesegalo od grobni-skih mej do Čabranke, k Fran-kopanskim vinodolskim posestvom se je kočevsko gospostvo skrčilo za cca. 4 kvadratne milje (...). Po kasnejši tožbi in vlogi kranjskih deželnih stanov iz 1.1671 si je to ozemlje iz teritorija kočevskega gospostva nasilno prisvojil Nikola Zrinj-
rh I ^
JOŽE PRIMC
Kam gre novomeški urbanizem?
Iz odprtega pisma županu Franciju Konciliji: Zakaj dopuščate aroganco in samovoljo, kakršne si v “enoumju” ne bi nihče upal privoščiti?
Spoštovani g. župan!
K odločitvi, da vam napišem to pismo, je pripomogola sedanja javna razgrnitev programskih zasnov in osnutka urbanističnega načrta centralnega dela Bršljina in s tem povezani postopki. Kot dolgoletni prebivalec sem zelo navezan na mesto. Pozorno spremljam vse, kar se na tem področju dogaja. Tako so me prijetno presenetili tudi vaši osebni pogledi na pomen urbanizma, ki ste jih 28. decembra 1996 zapisali v uvodniku kataloga razstave “Kandija iz preteklosti v prihodnost”. Mislil sem, da je naše mesto končno dobilo župana, ki ima jasen koncept vodenja in jasno vizijo in odločnost podpirati v urbanizmu neko celovito usklajeno strategijo, ki je to mesto še ni nikoli imelo.
Ob omenjeni javni razgrnitvi ter postopkih, ki jo spremljajo, pa žal ugotavljam, da je bil napisan uvodnik le priložnostno leporečje, ki z realnostjo nima nič skupnega. Urbanizem v Novem mestu je še danes brez pravega vodila, sestavljen iz parcialnih, med seboj sprtih idejnih rešitev aktualnih vodilnih arhitektov, polovičarski, razpet med politiko in različnimi interesi; zanemarja stroko, izigrava zakonodajo in vsiljuje eno resnico brez pravih argumentov. Vse to nam je znano že 40 let. Razlika je le v tem, da je bilo takšno stanje včasih pokrito s “splošnimi družbenimi interesi”, danes pa samovolja, aroganca in privatizem sploh ne potrebujejo kritja.
Mislim, da bi se morali vprašati: kam to pelje in komu koristi? Ali
SREČANJE V SEMIČU
SEMIČ - Po dogovoru staršev učencev vseh treh enot glasbene šole Črnomelj (še Metlika in Semič) o tesnejšem medsebojnem spoznavanju so v sredo, 12. novembra, pripravili prvo srečanje. Metliški učenci so obiskali vrstnike v glasbeni podružnici v Semiču, semiški pa jim bodo vrnili obisk
10.	decembra.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK Novo mesto so prispevali: sodelavci g. Andreja Bleiweisa iz Revoza namesto cvetja na grob pokojne mame Marije Blei-weis 9.000 tolarjev; Ankica Avguštin, Nad mlini 33, Novo mesto, namesto cvetja na grob pokojne Marije Šobar 1.000 in pokojnega Jožeta Kastelica 1.000; Sindikat Beti Mirna Peč - sodelavci Marka Makšeta namesto cvetja na grob pokojnega očeta Janeza Makšeta *" 15.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Območna organizacija Rdečega križa Novo mesto
niso številni zgrešeni in nedokončani “spomeniki” takšnega urbanizma, ki nam danes grenijo življenje, že dovolj velika negativna izkušnja? Očitno ne, saj se, tudi z vašim blagoslovom, praksa nadaljuje.
Naj se vrnem k razgrnitvi urbanizacije Bršljina. Zadeva predstavlja značilen primer znane prakse priprave in sprejemanja urbanistične dokumentacije, kakršna ne bi smela biti.
Naj vas opozorim, da je bijo obelodanjenih in celo sprejetih načrtov za urbanizacijo Bršljina od leta 1957 vsaj pet (da ne govorimo o številnih študijah, skicah, začasnih dokumentih itd.). Vse po vrsti so bile naročene in dobro plačane pa tudi že takoj onemogočene z izsiljenimi posegi v prostor. Tudi to, ki je sedaj predmet javne razgrnitve, verjetno čaka podobna usoda. Gre za projekt daleč od okolja prijaznih rešitev in želja ljudi, ki na tem delu živijo, pa tudi daleč od čistih končnih rešitev. Očitno je važna samo prva faza, katere osnovni namen je zadovoljiti bodoče investitorje, ki so že kupili parcele na neurbaniz-iranih površinah propadlih podjetij. Največji med njimi so seveda tujci (Stuag, Schell, Interspar
itd.), ki jim prav gotovo ni mar, kako bodo v bodoče živeli ljudje v tem okolju. Z rešitvami, ki ne ponujajo alternative, so jim dane proste roke, da tukaj počno, kar hočejo. (Nekateri to nekaznovano izkoriščajo že sedaj.)
Bolj kot vsebina in rešitve pa me moti način, s katerim jo skušajo avtorji čimprej spraviti pod formalno streho mimo motečih drugačnih mišljenj, kot edino resnico. Gre za aroganco in samovoljo brez primere, ki si je v “enoumju” ne bi nihče upal dovoliti. Ali imate pravico, g. župan, da dopuščate komurkoli briti norce iz občanov, raznih komisij, občinskih svetnikov, veljavnih aktov in zakonodaje? Tudi če niste strokovnjak, bi si pri takšnih projektih morali prizadevati za popolno uskladitev več neodvisnih strokovnih mnenj in temu primerno ravnati.
Preprečite torej samovoljo, napihnjenost in izsiljevanje posameznikov ter končno poskrbite za celovit usklajen koncept stroke na tem področju. Če tega ne zmorete, pa nam prizanašajte vsaj s podcenjujočim ponujanjem idej posameznikov na tak način. Ne bi vam smelo biti vseeno, kako bo mesto “dihalo” v prihodnosti.
MARJAN KUHAR. diol. inž.
Stari ljudje danes in jutri
V Sloveniji že 300 skupin starih za samopomoč
Po klasifikaciji Združenih narodov je Slovenija zelo stara država, saj je v njej vsak sedmi prebivalec star nad 65 let. Demografski izračuni kažejo, da bo v začetku prihodnjega stoletja vsak peti prebivalec star nad 65 let, torej bo starih veliko več. Vsakega upokojenca bo moral preživljati po en sam zaposleni prebivalec.
Dajiašnji stari generaciji je v domovih za starostnike zagotovljen visok materialni standard, starostniki v domačem okolju prejemajo pokojnine ter socialno podporo. Na drugi strani pa so stan ljudje zelo osamljeni, njihovo življenje je odrezano od srednje in zlasti mlade generacije, katerima ne morejo posredovati svojih življenjskih izkušenj in čustev. Njihove tegobe se kopičijo, ne doživljajo pravega smisla starosti, pogosto jih napade zlovešča bivanjska praznota. Rezultat tega je zelo nizka kakovost življenja sodobnega starega človeka pri nas.
Danes se resno razpravlja, kako reformirati pokojninske sisteme, da bomo na starost imeli vsaj del materialne varnosti, ki jo imajo današnji starostniki. Prav tako nujno pa je, da se današnja srednja generacija pripravi na svojo
starost, da ne bo venela v osamljenosti, ločena od mladine in srednje generacije, zagrenjena. Sedaj je pravi čas, da vpeljemo mrežo skupin starih za samopomoč, kije zdravilo proti osamljenosti starih ljudi.
Projekt skupin starih za samopomoč, ki ga vodita Združenje za socialno gerontologijo in geronta-gogiko ter Inštitut Antona Trste-
kupine starih za samopomoč delujejo v Sloveniji že deset let. V njih je nad štiri tisoč starih ljudi. V več kakor 100 krajih deluje 300 skupin starih za samopomoč, za leta, ko bo starih v Sloveniji največ, pa se načrtuje več kot 4 tisoč skupin, v katerih naj bi vsak deseti stari človek lahko našel možnost prijateljevanja v družbi. Za njihovo ustanavljanje in vodenje je potrebno izšolati 900 prostovoljcev srednje generacije, ki bodo posvetili dve uri tedensko vodenju skupine. V dosedanjih desetih letih je srednja generacija pokazala veliko dobre volje za to prostovoljno delo, tako voditelji kot starostniki v skupinah poudarjajo, da sta dve uri skupinskega srečanja med najlepšimi v celem
tCdnU' Dr. JOŽE RAMOVŠ
Janez Jaklič
«
Tajska - dežela smehljaja
fj\ Tempelj What Phra Suthep leži v v-^ njenem bregu 1.650 metrov visoko.
Do svetih prostorov sva stopila pre-
348 stopnic, ki jih stražita dva grozljiva Zmaja, nemarno razvlečena po celi dolžini stopnišča. Resnici na ljubo je potrebno reči, da je azijski zmaj v očeh evropskega duha bolj podoben neskončno dolgi kači z zverskim gobcem. Lične stavbe na marmorna-tem dvorišču za obzidjem so bile narejene v 14. stoletju. Največja znamenitost svetišča je 32 metrov visoka stupa, sestavljena iz bakrenih in bronastih plošč, ki so vse po vrsti Pozlačene. V teh dragocenih zrcalih se lovi Sonce, nato pa ogledala njegove silne žarke Pošiljajo vse do prestolnice severa, mesta Lhiang Mai. Orlovsko gnezdo, čudovito razgledno ploščad, ki v svojem zahodnem svetišču skriva tudi večji kip sedečega Bude ‘z čistega zlata, sva zapustila, ko so tempelj Zaprli, pravzaprav sva bila iz njega izgnana. Ker so vsi turisti izginili in z njimi tudi taksiji, sva se lotila štopanja. Imela sva srečo. Prodajalka kakijev, ki je služila kruh ob 'etnplju, se je s svojim tovorom odpravljala Za kupci v mesto, da bi tako podaljšala delavnik pozno v noč.
Predno sva se pridružila kakiju v pietetam košu in kovinskemu “lavorju” na zad-njem delu tovornjačka, sva se pogodila za peno prevoza z gostobesedno branjevko. Kot vse druge stvari je potrebno v Aziji plakati tudi avtoštop. Vožnja v mesto je trajala ravno toliko časa, da sva se nasitila sladkih sadežev, in že sva stala na cesti ob ostankih testnega obzidja. Še vedno sem zrl v zad-nj° steno oddaljujočega se avtomobila, ko
me je zadela strela z jasnega neba. Srce se mi je pretrgalo: na tovornjačku se je odpeljal moj mali nahrbtnik s fotoaparatom! Pomagal ni ne tek za avtomobilom ne občutek žalosti in onemoglega besa. Občutek globoke krivice, da sem za trenutek nepazljivosti plačal previsoko ceno, se je priplazil vame in naredil iz mene utrujeno cunjo. Preostanek dneva sva obiskala vse tržnice severne prestolnice, obrnila nešteto košar s sadjem in pogledala številnim branjevkam naravnost v oči. Vse je bilo zaman. Na koncu sem odtaval še na policijsko postajo, tako za vsak primer, če bi nova lastnika fotoaparata dobila napad poštenosti. Začudeni policist, ki je le težko razumel mojo neverjetno zgodbo, mi ni vlil nobenega upanja.
Še vedno žalosten, vendar sprijaznjen z izgubo, sem s prijateljem šel proti domu po ulici, polni stojnic s pisanim trgovskim blagom, hrano in podobno kramarijo, namenjeno zapravljivim turistom. Naenkrat sva obstala. Kot magnet naju je pritegnila belo emajlirana posoda, iz katere so se smejali sončni kakiji. Pogled navzgor je odkril znano žensko. Začudenje je bilo obojestransko. Na moji strani veselo, branjevka pa ni mogla skriti kislega nasmeška. Ker se je ženska obdala z zidom nevednosti, sva pograbila njenega moža, ki je pokazal več razuma in naju odpeljal do avtomobila. Nahrbtnik je sicer kazal sledove hitrega pregleda, vendar v njem ni manjkalo ničesar. Bil je moj srečen dan in to sem začutil že zjutraj.
Prvi del noči sva preživela v restavraciji “Stari Chiang Mai”. V njej so ob dobri tajski hrani nastopala dekleta različnih narod-
nostnih skupin iz severa dežele. To pot so plesala samo zame.
Na Malajskem polotoku
Tajska, ki je približno tako velika kot Francija, leži v osrčju jugovzhodne Azije. Kljub njeni velikosti in pomembnosti jo vse premalo poznamo. Območje zlatega trikotnika na severu je najvišji predel dežele. Nižje na severovzhodu leži planota Korat, ki je zaradi nerednih padavin revnejša. Tu živi skoraj tretina tajskega prebivalstva, ki se pravzaprav imenuje ljudstvo Lao. V preteklosti so bili povezani tako z laoškim in siamskim kraljestvom. Po tradiciji so bili precej samostojni in so celo nasprotovali osrednji vladi. Proti jugu dospemo na veliko osrednjo ravnino z reko Chao Phraya. Th svet je raven, do kamor seže oko. Včasih so se tu razprostirali obširni gozdovi, ki pa sojih do danes skoraj do zadnjega drevesa zamenjala riževa polja. Večina prometa se odvija po mreži potokov in kanalov. Tajci iz te rodovitne ravnine so pravi Siamci, to so dediči izročila siamske države iz obdobja Ayut-thaye.
V višini Bangkoka se dežela močno zoža in nadaljuje v Malajski polotok. Ih se nahajajo bogata rudna nahajališča in majhne plantaže gumijevca. Na severnem delu nad ozko ožino Kra si polotok delita tako Tajska kot Burma. Obe državi deli gorska veriga. Ker v tem svetu ni cest, so te gore za sodobnega popotnika hujša prepreka, kot so bile nekoč za tajske in burmanske vojske. Zaradi lege je ob obali veliko slikovitih ribiških vasi. Na jugu polotoka, ob meji z Malezijo, živi nekaj milijonov Malezijcev, ki so skoraj vsi muslimanske vere.
In prav Malajski polotok je bil najin na-sledni cilj. Ker sva si severni del dežele ogledala že na poti v Chieng Mai, sva se v Bangkok peljala preko noči, nato pa sva se postopoma spuščala proti Maleziji. Prvi
najin postanek je bilo mesto Nakhon Pat-hom. ib kraljuje oranžno rjava zvonasta stupa, ki je z svojo višino 127 metrov najvišja stavba Tajske, hkrati pa tudi največji budistični spomenik sveta. Megalomansko zgradbo je dal preko starejše razrušene stupe, ki je datirala v predsiamsko dobo, leta 1855 zgraditi kralj Mongkut. Ker je vso svojo mladost do zrelih let, ko je zasedel prestol, preživel kot menih, je njegova skrb za verske objekte razumljiva. S kraljem menihom sva se ponovno srečala v mestecu Petchaburi, kjer si je na griču uredil čudovito letno rezidenco v neoklasicističnem stilu. Z observatorija - kraljevi konjiček je bila astronomija - je čudovit pogled na številne mestne templje in okolico. Sicer pa se južni ■ del dežele po arhitekturi ne more primerjati s severnim, kjer seje rojevala tajska zgodovina.
Je pa polotok sinonim za vse, o čemer sanjari romantična, a dostikrat premalo poučena evropska duša, ko si predstavlja raj na zemlji: sinje morje, peščene plaže, toplo sonce, lepa dekleta... S prijateljem sva se namerno izogibala krajem, kot sta Phuket in Pattaya, kamor se danes zliva množica agencijskih turistov, mesta, kjer se namesto skromnih ribiških hišic košatita beton in jeklo, in si izbrala otok Koh Samui, ki je verjetno zaradi odmaknjenosti ohranil še nekaj eksotične lepote.
Ekonomija otoka, poleg turizma v novejšem času, bolj kot na ribolovu, temelji na kokosovem orehu. Th trdoživi sadež lahko ponovno zaživi po večmesečnem namakanju v slani vodi. Prav zaradi te lastnosti, zmožnosti dolgih morskih potovanj - Kolumb je bil proti kokosu pravi vajenec - še danes ne vemo, kje je njegova pradomovina. Notranjost oreha, ki skriva v debelem hranljivem ovoju pitno tekočino, je zaščitena z dvojno lupino. Ta je skrivnost njegove trdoživosti. Oreh domuje v vrhovih visokih, vitkih palm,
ki valovijo in šumijo v vetru po celotnem otoku. Obirajo jih veter, človek in največkrat marljive, skrbno zdresirane opice. Resnici na ljubo so te zadnje najbolj primerne za delo na deset do trideset metrov visokih “jamborih”. Otok je posejan z romantičnimi postajami, kjer kokos zbirajo, sekajo, izrezujejo belo hranljivo sredico in jo sušijo.
Otok je z motorjem v nekaj dneh obvladljiv. Vožnja v prijetnem vetru, kopanje v turkizno zelenem morju, raziskovanje samostanskih dvorišč, opazovanje ribičev pri delu z njihovimi poslikanimi čolni, pohajkovanje ob samotnih rekah globlje v divjino, opazovanje celotne poljedelske veje s predznakom kokos je prava hrana za romantično pustolovsko dušo. K prijetnemu počutju pa nemalo pripomorejo otočani, katerih prijaznost je še za spoznanje večja kot prijaznost sorodnikov s celine. Vendar se je najin čas nepreklicno iztekal. Otok sva po treh dneh zapustila in nato preko mesta Songhkla in Haad Yaija prestopila v Malezijo.
Thjska je danes prijetna in varna dežela, ki je zaradi cenenosti dostopna tudi našim ljudem. Največji garant varnosti je tajski človek, ki je vedno nasmejan, dobrovoljen in miroljuben. Večfna Tajcev še danes živi v vaseh, kjer v svojih ličnih hišicah na kolih živijo umirjeno življenje ne glede na menjavo oblasti v Bangkoku. Notranjo trdnost mu daje miroljubni budizem, kjer pa ta zaradi odmaknjenosti, vzvišenosti odpove, se zateče po bolj praktično duševno pomoč k domačim dlihovom in zaščitnikom. Tbjec ostane dostojanstven in umirjen tudi v najbolj nemogočih trenutkih. Ježa in razburjenje je za te ljudi nekaj nezaslišanega in z njima ne prideš nikamor. Izjema so le tajski boks in petelinji boji. Ob teh igrah se Thjci razživijo do nerazpoznavnosti. Skratka, Tajska je res dežela smehljaja, ki ima kaj ponuditi.
Konec
ZAIM IH IVO JTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DO P IZMIKOV ■ ZAMIfHIVOJTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV
I
ZGODBA O SANDIJU PAPEŽU
Sandi prehiteval tudi po desni
Sandija Papeža imajo mnogi za Bojana Križaja dolenjskega kolesarstva. Tako kot plavolasi Tržičan, ki je pred leti slovensko smučanje iz sivega poprečja popeljal med svetovne velesile, je tudi Sandi Papež dolenjsko kolesarstvo oziroma novomeški klub popeljal na sam jugoslovanski vrh. Oba sta za sabo potegnila tovariše, in ko sta zapustila tekmovalne vrste, za njima ni ostala luknja. Da, tudi Sandi Papež je tekmovalno kolo postavil v kot. Več kot dvajset let je vsak dan vrtel pedala, prevozil na stotisoče kilometrov cest na vseh celinah sveta, doživljal sijajne zmage, a okusil tudi razočaranje neuspeha. Dve desetletji je na Dolenjskem veljal za vzor športnika, kar si je prislužil ne le z uspehi, ampak tudi s svojim odnosom do dela, do tovarišev v moštvu in ne na koncu do številnih navijačev.
Začel na prvenstvu Slovenije
Na tekmovalno kolo je Sandi sedel, ko je obiskoval sedmi razred osnovne šole. Starejši brat Branko je moral v Novem mestu prevzeti novo tekmovalno opremo za novo sezono in je Sandija nagovoril, da ga je pospremil in mu odpeljal domov motor, s katerim sta prišla v mesto. Klubski prostori so bili takrat kar pri Antončičevih v Žabji vasi. Tudi večina kolesarjev novomeškega kluba je bila tedaj iz Žabje ali sosednje Gotne vasi. Tedanji trener Stane Fink je pogledal plavolasega fantiča: “Kdo si pa ti?” ga je vprašal. “Brat od Braneta,” mu je Sandi korajžno odgovoril. Stane je Sandijevemu bratu dejal, naj fantiču da dres, hlačke in staro kolo, s katerim je do tedaj treniral, pa naj pride v soboto na prvenstvo Slovenije v cik-lokrosu, ki so ga Novomeščani pripravili na Žibertovem hribu. Fantiču so se kar zasvetile oči, saj do kolesa na prestave z dirkalno zakrivljenim krmilom takrat ni bilo lahko priti. Čeprav brez vsakega treninga, Sandi ni bil zadnji, 14. mesto med 22 kolesarji pa je bil zanj uspeh, ki je malega Ratežana še bolj podkuril. Kmečki fant, vajen ubogati in trdo delati ter prenašati mraz in vročino bolje od razvajenih mestnih otrok, je hitro napredoval. Še isto sezono se je na nekaterih tekmovanjih med pionirji povzpel na stopničke za zmagovalce, prvo mesto pa je bilo tedaj rezervirano za nepremagljivega Ljubljančana Roberta Pintariča, ki je od Sandijeve generacije edini, ki še tekmuje. A je Sandi še v pionirskih časih premagal tudi njega. Na dirki v Kobaridu je Roberta presenetil na makadamskem klancu, izkoristil svojo izjemno moč in sam pripeljal na cilj. Že naslednje leto, zadnje v pionirski konkurenci, Sandijeve zmage niso bile več redkost.
To so bili pionirski časi novomeškega kolesarstva. Posebnih treningov za pionirje ni bilo, saj je od Sandijevih vrstnikov vadil le še Jože Smole. Pridružila sta se kar mladincem in članom in jim poskušala slediti čim dlje. Od začetka je bil zanju usoden že prvi klanec na Petelinjek, kasneje sta starejšim sledila do Rateža in do Mokrega Polja. Sandiju nihče ni pravi čas razložil, da mora vrteti pedala s čim večjo frekvenco, zato je fant vozil v težkih prestavnih razmerjih samo na moč, kar je ostala njegova značilnost vseh dvajset let.
Veliko spremembo v načinu treniranja novomeških kolesarjev je prinesel Janez Jagodic, ki je prišel iz ljubljanskega Roga, takrat najboljšega jugoslovanskega kolesarskega moštva. Fantje so trdo delali celo zimo, tekali po Gorjancih, plavali v otoškem bazenu, tekli na smučeh, vadili v telovadnici in vozili ciklo-kros. Trdo delo se je obrestovalo in Sandi je postajal nepremagljiv. Zmagova! je na številnih dirkah, odlikoval pa se je predvsem tam, kjer je bilo najtežje, in med mladinci osvojil prvenstvo Jugoslavije v več disciplinah. Bližala se je članska doba. Medtem ko so novomeški kolesarji v mladinski konkurenci tudi pred Sandijem že dosegali lepe uspehe, zmagovali na državnih prvenstvih in večkrat oblekli dres državne reprezentance, so prvi večji uspehi med člani čakali Sandija.
Višek balkansko zmagoslavje
Kar preveč je uspehov, ki jih je Sandi dosegel v dvajsetih letih, da bi jih vse našteli - blizu 30 naslovov državnega prvaka, številni nastopi na svetovnih prvenstvih, kjer se je vedno uvrščal med najboljših 30,
olimpijske igre, zmage na dirki Po Jugoslaviji, tudi v skupnem vrstnem redu. Njemu samemu je najljubša zmaga na Balkanskem prvenstvu, ki so ga leta 1985 Novomeščani pripravili na Dolenjskem in v Beli krajini. Balkanskega članskega naslova na cestni dirki Jugoslovan do tedaj še ni osvojil, pred Sandijem so to poskušali taki asi, kot so bili Ropret, Čerin, Bulič, Pavlič, Vsi ti so nastopili tudi na prvenstvu v Novem mestu, zato Sandiju nihče ni prisodil prve vloge v državnem moštvu, kar pa tedaj 20-letnega Ratežana ni motilo, da se ne bi junaško spustil v boj tudi z odličnimi Bolgari, ki so tedaj spadali v sam svetovni vrh.
ski šport zahteva popolno predanost.
Že lani bi kolo postavil v kot, če ne bi v Novem mestu prav tedaj ustanavljali prvega slovenskega poklicnega moštva. Nastop med profesionalci, merjenje moči z najboljšimi na svetu, to je bil tudi zanj prevelik izziv, da ne bi svoje tekmovalne poti podaljšal še za eno leto. Čeprav se je na sezono pripravil še posebno skrbno, pogoje za vadbo pa je imel boljše kot kdajkoli, rezultatov, ki bi mu jih vsi želeli, ni bilo. Večkrat je na cilj prišel z velikim zaostankom, razliko med njim in najboljšimi profesionalci pa je po neki dirki slikovito opisal: “Imam


Čeprav je od balkanskega prvenstva minilo že 12 let, se Sandi svoje življenjske dirke še danes spomni do zadnje podrobnosti. Kot še večkrat kasneje na isti progi, ki se ji je po Sandijevi zmagi na balkanskem prvenstvu prijelo ime balkanski krog, je tudi takrat zmagovalca odločil struški klanec, sorazmerno kratka, a težka strmina med otoškim gradom in Ratežem. Sandi je bil že celo dirko zelo aktiven, ves čas je napadal in skušal pobegniti, medtem ko so ostali reprezentanti hranili moči za zaključek dirke. Bil je izredno motiviran, saj je bila dirka na njegovem domačem terenu in je prav takrat služil vojaški rok. Zmaga bi bila tako dokaz, da mu nadrejeni niso zaman pustili trenirati. Ko seje Sandi tudi v zadnjem krogu na struškem klancu znašel na čelu kolone, je začutil svojo priložnost, pospešil je in pobegnil. Sledili so mu le trije Bolgari ter Sandijeva moštvena tovariša Primož Čerin in Janez Lampič.
Pred vrhom klanca prad Ratežem je Sandi pobegnil še tem in v dolino čez Ratež sta mu sledila le še Bolgara Hubenov in Petrov, ki sta se mladega Jugoslovana skušala na vsak način otresti. Ni jima uspelo in do kandijskega mosta so pripeljali skupaj. Na koncu mosta sta Bolgara v ospredju Sandiju zaprla desno stran in pazila, da ju ne bi prehitel po levi. Sandiju je bilo jasno, da odličnih šprinterjev ne more prehiteti drugače, kot da tvega po desni. Stisnil seje med Bolgara in množico gledalcev ob progi na glavnem trgu, in preden sta Bolgara to opazila, je bil že pred njima. Dolenjska je slavila.
Njegov čas je minil
Tfej zmagi so sledili še številni uspehi, po Sandijevi poti pa so stopili številni novomeški fantiči in Dolenjska je postala pravo kolesarsko središče. Stotisoči kilometrov na kolesu so na Sandiju pustili sledi. Mladi, ne le da so se mu postavili ob bok, ampak so ga začeli tudi prehitevati. Ob tem sije Sandi ustvaril tudi družino, najstarejši od njegovih otrok, Žiga, pa je vse težje prenesel, da ati odhaja zdoma včasih tudi za več tednov. Za trening je bilo še vedno dovolj volje, na tekmah pa so Sandiju misli vse bolj uhajale domov, kolesarstvo pa kot vsak vrhun-
občutek, kot da bi se oni vozili z mo-toijem, jaz pa z navadnim kolesom.” Saj bi obesil kolo na klin že sredi sezone, a to mu ne bi bilo podobno, saj je svoje obljube vedno držal. Vztrajal je do zadnje dirke, čeprav bi bilo morda bolje, da ne bi.
Eden njegovih zadnjih nastopov je bila dirka Po Poljski. Ni mu šlo in nabral si je že kar precejšen zaostanek, na koncu pa so ga organizatorji zaradi prevelikega zaostanka za prvo skupino skupaj z več drugimi kolesarji izločili iz dirke. Čeprav je bila dirka Po Poljskem zanj končana, je bil izžreban in je moral vseeno opraviti doping kontrolo. Na njegovo grozo in na presenečenje številnih ljubiteljev kolesarstva in športa nasploh, so ga pred kratkim obvestili, daje izid kontrole pozitiven. V njegovem urinu so odkrili preveč testosterona, moškega hormona, s katerim so si nekdaj metalci, dvigov-alci uteži in s katerim si danes predvsem mišičnjaki pomagajo do večje mišične mase. Kolesarji se ves čas borijo, da bi bili čim lažji. Kako je testosteron prišel v njegovo telo, niti sam ne ve, vsekakor pa mu lahko verjamemo, da ga ni zaužil namer-
no, žal pa je na njegovo svetlo zvezdo prav na koncu športne kariere padla senca.
Sandi je dogodke na Poljskem razložil sam: “Ni mi povsem jasno, kako naj bi testosteron prišel v moje telo. Bil sem na zaslišanju pri slovenski protidopinški komisiji, kjer sem se pogovarjal tudi z dr. Jožetom. Osredkarjem, največjim Specialistom za doping pri nas, ki meni, da bi testosteron lahko zaužil s hrano ali pijačo, ki sem jo na dirki dobival od drugih tekmovalcev oziroma od drugih moštev. Trener Srečko Gli-var je namreč spremljal našega najbolje uvrščenega tekmovalca An-dreo Zattija in je bil s spremljevalnim vozilom spredaj, tako da od njega nisem mogel dobiti okrepčila. Ni mi jasno, zakaj bi posegel po nedovoljenih poživilih, če sem bil celo sezono tako slab. Če bi kaj jemal, bi bil zagotovo boljši, kar velja tudi za dirko na Poljskem. Dr. Osredkar mi je povedal, da v raznih fitnes centrih po Sloveniji in v tujini prodajajo različne preparate, v katerih je marsikatera snov tudi na listi prepovedanih poživil, a te snovi niso navedene v navodilih, ki so ponavadi zelo površno napisana. Naš klub ima stalnega dobavitelja, kije zanesljiv, in nemogoče je, da bi bili njihovi vitaminski, energetski in drugi preparati oporečni, česa drugega pa nisem kupoval. Tako ostane edina možnost, da sem testosteron dobil na dirki ali, kot sem že povedal, od drugih tekmovalcev ali pa kako drugače. Dirko Po Poljskem so Poljakom pomagali organizirati Italijani, našemu moštvu pa sta pomagala tudi dva Italijana, ki sta nam čistila in popravljala kolesa ter pripravljala napitke in hrano za med dirko. To, kar sem dobil, vsekakor ni bilo namenjeno meni, a jaz sem nastradal. Odkar sem zvedel za to, da so pri meni odkrili doping, ne morem spati, izogibam se ljudi, saj imam občutek, da me vsi obsojajo, kot bi bil kriminalec. Vso kariero sem bil nasprotnik jemanja prepovedanih poživil in prav vse večja odvisnost športnega uspeha od medicine in farmacije mi je zadnja leta jemala voljo, da bi še naprej vztrajal. Vse svoje uspehe sem dosegel z discipliniranim športnim življenjem brez alkohola, cigaret, z zdravo prehrano, dovolj spanja in trdim delom.”
“Nikoli mi ni bilo žal, da sem toliko let pustil v športu. Doživel sem toliko lepega, nabral sem si ogromno izkušenj, videl veliko sveta, spoznal številne prijatelje. Naučil sem se delati tako, da so me ljudje sprejeli in me imeli radi. Žal mi je, da nisem ob vrtenju pedal več mislil na šolo in sem končal le poklicno šolo za avtomehanika. Mladim športnikom svetujem, naj ne pozabijo na šolo. Uidi če jim gre študij zaradi treningov in tekmovanj bolj počasi, naj vztrajajo do konca. Po drugi strani pa naj pazijo, da ne bodo zamudili vlaka. Če imajo priložnost prestopiti v velik klub, če imajo priložnost zaslužiti, naj ne omahujejo. Jaz s športom nisem obogatel, saj nisem tekmoval le zaradi denarja. O zaslužku sem začel razmišljati, šele ko me je v to prisilila družina. Danes je vrhunski šport denar in kdor je res dober, lahko obogati. Kdor je dovolj dober, naj svoje priložnosti ne zamudi!” IGOR VIDMAR
Intt
pomsmnmsoLi.
SVETR
a
Ja. če si do 10.12. /997 izmisliš
duhovit odgovor na vprašanje
Kaj je internet?
in ga na razglednici pošlješ na naslov
Slovenija Online. nc6 Ljubljana
Pohiti! Čas je za odkrivanje realnih in 4navideznih svetov!
Na potovanju po internetu se ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči Teletrgovino v Novem Mestu kjer ti bodo postregli z vsemi mtormacijami o priklopu, ali pokliči na brezplačno teletonsko številko 080 8765
te v sliki
in besedi čaka tudi na naši spletni strani
v
Šport je poln skritih čeri
Vrhunski šport ni romantična zgodba ■ Kljub dopingu naj Sandi Papež ostane vzor mladim športnikom
Novica, da so na protidopinški kontroli na dirki Po Poljskem pri novomeškem kolesarju Sandiju Papežu odkrili sledi nedovoljenih poživil, je odjeknila kot strela z jasnega. Nihče ne more verjeti, da je Sandi, najčistejši vzor med dolenjskimi športniki, skušal na prepovedan način priti do uspeha. Protislovno je predvsem to, da Sandi ob zaključku kariere še zdaleč ni bil tisti Sandi Papež, ki je kot za stavo zmagoval na domačih in tujih cestah. Njegov čas je bil mimo in tega se je tudi sam že dobro zavedal in komaj čakal, da bo sezone konec in bo tekmovalno kolo za vedno postavil v kot. Zakaj bi se torej poslužil prepovedanega, saj od tega ne bi oziroma ni imel nič.
Mednarodni olimpijski komite si skupaj s številnimi nacionalnimi športnimi zvezami in drugimi organizacijami močno prizadeva, da bi preprečil uporabo prepovedanih snovi, zato ni večjega športnega tekmovanja, na katerem ne bi opravil antidoping kontrole. Po drugi strani je medicinska, farmacevtska in kemijska znanost poleg številnih in vse bolj učinkovitih snovi, ki vzpodbudijo človeški organizem k boljšemu dosežku, odkrila tudi snovi, ki zakrijejo sledi prepovedanih poživil, zato jih tako na protidopinški kontroli ne morejo odkriti. Gre za pravo vojno, katere edine prave žrtve so športniki sami.
Kdor misli, da največji delež stroškov pri vrhunskem športu odpade na kakovostno tekmovalno opremo in na priprave, se moti. Vrhunski športniki - kolesarji so med najbolj izrazitimi primeri -največ denarja porabijo za medicinsko pomoč - za zdravnike in medikamente.
Sandi mi je velikokrat potožil, da mu to ni všeč in da se na tak način hi več pripravljen boriti. Medicinskih pripomočkov, brez katerih v športu danes ni več možno uspeti, se je bal in nikoli jim ni povsem zaupal. Zato ne verjamem, da se je dopinga poslužil namerno. Kako je prišel do prepovedanega testosterona, sedaj niti ni več pomembno, bolj pomembno je opozorilo, ki ga iz Sandijevega primera lahko prevzamejo mladi, ki se na športno pot šele podajajo. Vrhunski šport pač ni romantična zgodba. Je kot plovba med atoli, v morju, polnem nevarnih podvodnih čeri. Na eno izmed skritih čeri vrhunskega športa je nasedel tudi Sandi Papež. A jaz še vedno verjamem vanj in v njegov vzor. Dobro ga poznam in vem, da si zasluži, da sega bomo tudi sedaj, ko se je odločil končati svojo tekmovalno pot, spominjali takega, kakršen je bil vseh 20 let - delaven, vztrajen, skromen, dosleden in pošten, skratka pravi vzor športnika.
I. VIDMAR
ZDRAVNIŠKA RAZLAGA
prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA
Vzroki in razpoznava depresije
Običajno so depresije posledica več vzrokov. Študije so pokazale, da so pri depresijah, ki se izmenjujejo z maničnimi fazami, zelo pomembni genetski dejavniki. Sorazmerno hude oblike se pojavljajo izrazito družinsko, kot posledica vzgoje. Pri depresivnih reakcijah so pomembnejša dogajanja in obremenitve v vsakdanjem okolju pa tudi človekova naravnanost za depresivno dogajanje. So namreč ljudje, ki se pogosteje odzovejo na življenjske obremenitve z depresijo kot drugi ljudje.
Hude depresije trajajo v povprečju 3 do 5 mesecev, pri nekaterih ljudeh pa le nekaj tednov. Ženske pogosteje trpijo zaradi depresij kot moški. Najpogosteje prizadenejo ljudi med 35. in 45. letom starosti. Strokovna poročila kažejo, da narašča zlasti pogostnost depresij pri otrocih in mladostnikih ter odraslih že po 25. letu starosti. Depresije so pogostejše tudi po porodu. Praviloma se depresivno reagiranje pokaže pri hudo obremenjujočem življenjskem dogodku. Zlasti pri ženskah so pomembna osamljenost, nezadovoljstvo s spol-
nim življenjem in partnerskimi odnosi ali prisotnost majhnih otrok v družini. Verjetnost ponovitve depresij je precejšnja in “recidivi” pogosti.
Bolnik je videti žalosten, potrt, brez volje, z upočasnjeno gibnostjo in revne mimike. Včasih je napet, nesproščen, vzdra-žen, brez obstanka, nemiren. Mišljenje je upočasnjeno in živ-ljenje brez pravih motivov. Podobno je z razumevanjem in izražanjem. V pogovoru bolnik slabo sodeluje, je tih in tarna ter joka. Kaže brezvoljnost in brez-idejnost ter nihilizem. Ima hi-pohondrične bojazni, fobije, ideje brezvrednosti, občutke grešenja, krivde, brezupnosti, brezizhodnosti, misli na bližnji konec, smrt. Želi si umreti, ima samomorilne krize in včasih poskuša narediti samomor. Toži o utrujenosti, izgubi vitalnosti, o bolezni, strahu, tesnobi in nespečnosti. Ima slab apetit. Poleg tega pri bolniku pogosto ugotavljamo nizko srčno frekvenco, motnje v delovanju žlez, zaprtost in modrikavost.
Seveda bolnika, ki bi imel vse te bolezenske znake, ne srečamo pogosto, ponavadi najdemo le kak del tega opisa.

VARTA
THE BATTE RY E X P E R T S
VSE
VRSTE
BATERIJ
NAJVIŠJEGA
KAKOVOSTNEGA
RAZREDA
- alkalne - cink-ogljikove - foto - urarske - litijeve .
- akumulatorske - telefonske - video
Odslej v trgovinah:
£
ELEKTROTEHNA SET d d
MARIBOR, Ljubljanska 1 CEDE, Stanetova 16
NOVO MESTO, Novi trg 7 NOVA GORICA, Erjavčeva 24
ViUL, JIUI------ _	______________
DOMŽALE, Ljubljanska 92 KOPER, Ferrarska 8 LJUBLJANA, Dalmatinova 11
GENERALNI UVOZNIK IN DISTRIBUTER VARTA: I
d.o.o., Brnčičeva 31, Ljubljano
ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE ■ PRISPEVKI DOPISNIKOV
ODMEV NA NAŠ ZAPIS
Malo drugače o Turjaku
Prejšnji mesec je v Dolenjskem listu izšel zapis o Turjaku in Turjačanih, ki ga je po pripovedovanju vodičke po turjaškem gradu Alojzije Lukančič napisal Jože Primc. Kmalu po tem se je oglasil Anton Klepec iz Kloštra pri Gradcu v Beli krajini, ki je povedal, da ima knjižico z naslovom “Turjačani", kjer so nekateri podatki zapisani drugače kot v prej omenjenem zapisu.
Drobno knjigo, ki jo je napisal Lojze Zupanc ter jo, kot je zapisal v uvodu, posvetil borcem za svobodo naše besede in kulture, Anton Klepec čuva kot punčico svojega očesa. V njej je namreč posvetilo, na katerega je še posebej ponosen. “Svojemu najboljšemu računarju, učencu Antonu Klepcu, poklanja Lojze Zupanc,” je v Gradcu zapisal 27. februarja 1946 avtor “Turjačanov”, ko je - tako vsaj je takrat zatrdil - svoj zadnji izvod knjižice podaril sed-mošolcu Antonu. A Klepcu knjiga ni drag spomin le zaradi posvetila, temveč tudi zato, ker je gotovo še eden redkih primerkov v Sloveniji. “Knjiga, ki jo je ilustriral Tone Ljubič, je izšla leta 1937, založila in tiskala pa jo je tiskarna Jos. Pavliček v Kočevju. Avtor mi je povedal, daje izšla v majhni nakladi in že takrat, ko mi jo je dal, je rekel, da jih je v Sloveniji le še nekaj. Spominjam se, da mi je dejal, da se je pri pisanju opiral na različno literaturo. Tako verjamem, da vse, kar je zapisal, v resnici drži,” je prepričan Klepec.
Klepec je svojega učitelja Zupanca, kije šel iz Gradca učit v podzemeljsko osnovno šolo, ohranil v zelo lepem spominu, čudi pa ga, daje v slovenski literaturi tako zapostavljen:
In kje se razhajata zapis v Dolenjskem listu in Zupančeva knjižica? V časopisu je zapisano kot zgodovinsko dejstvo, da je dobil grad Turjak ime po turih, torej divjih volih, ki so živeli v okolici. Tltrjačani so imeli tura tudi v grbu. V Zupančevi knjižici pa piše, da o turih govore pripovedke, medtem ko zgodovina poroča drugače, dasiravno so si, kot pravi Zupanc, mnenja o nastanku grba turjaških grofov in o naselitvi Turjačanov v slovenske dežele precej nasprotna. Potem Zupanc navaja več razlag o naselitvi Turjačanov na Turjaku. Na koncu teh razlag pa pravi: “Toda vse to so le več ali manj verjetne zgodovinske podmene. Gotovo je le to, da so turjaški grofje iz nemške plemiške rodbine Auersperg. Der Auer se v nemščini imenuje divji vol ali tur.”
O Herbartu Turjaškem in Frideriku Višnjegorskem je v časopisu zapisano, da sta bila mlada in razposajena, pa sta na Turjak sporočila, da bosta kar sama opravila s Tbrki na Hrvaškem in jih pobila. V knjigi pa je zapisano, da je bil Herbart Turjaški namestnik glavnega poveljnika Vojaške krajine in deželni glavar Kranjske, in ko je
leta 1569 na svojem gradu na Otočcu pri Novem mestu umrl poveljnik Krajine Ivan Lenko-vič, je to važno nalogo prevzel Herbart. “Takrat mu je bilo 41 let in je bil v najlepši moški dobi. Vse do svoje smrti, ko mu je bilo komaj 47 let, je bil poveljnik Krajine. A došla je vest, da nameravajo Turki napasti utrjene postojanke v Krajini. Slučaj je hotel, da se je Herbart Turjaški prenaglil in je 22. sep-
Anton Klepec s knjižico “Turjačani’’ Lojzeta Zupanca
tembra 1575 z malo četico svojih vojakov udaril na številnejšo turško vojsko pod poveljstvom Ferhad paše,” piše Zupanc ter dodaja: “Pomoč ostalih poveljnikov je dospela prepozno, Herbart Turjaški pa je svojo poveljniško pogreško plačal s smrtjo.” Tako torej piše o enem najslavnejših Turjačanov avtor knjige, pri tem pa navaja še več primerov njegovega uspešnega bojevanja s Turki. Nikjer ne omenja njegove razposajenosti, temveč le zelo premišljeno bojno taktiko.
Ko zapis v časopisu govori o Juriju Dalmatinu, pravi, da so mu, ko so začeli protestante preganjati, uredili nad kapelo skrivališče in v njem je Dalmatin prevajal Biblijo. Zupanc pa piše: “Na Turjaku še živi spomin na Jurija Dalmatina, ki ga je preprosto ljudstvo imenovalo 'predikant Jurij Kobila’. Ker so ga katoličani zelo preganjali, je bil v tuijaškem gradu nekaj časa skrit v podzemeljski obokani kleti in sicer še preje, preden se je za stalno naselil v gradu. Zaradi preganjanja so mu končno Turjačani dali stalno zavetje v gradu, da se je laže posvetil svojemu pisateljevanju. Temen vhod v podzemeljsko klet se pri ljudstvu še danes imenuje 'Luknja predikanta Jurija Dalmatina’.”
Tako torej časopis in knjiga. Ali drži prvo, drugo, ali je resnica povsem drugačna, morda so že ali pa še bodo ugotovili tisti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem življenja Turjačanov. Očitno pa je predvsem eno: daje bilo življenje te plemiške družine tako zanimivo, da bo gotovo še dolgo burilo duhove zlasti tistih, ki jim žilica za zgodovinsko raziskovanje ne da miru.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
NAJSTAREJŠI OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC NA SVETU
MODNI KOTIČEK
Vrhunska kozmetika
Ponudba najrazličnejših kozmetičnih hiš je z novimi laboratorijskimi izumi iz dneva v dan bogatejša. V visokokakovostni razred sodi vrhunska kozmetika Elizabeth Ar-den. Ime izvira iz osebnega imena prve izdelovalke kozmetike, ki se je 1885 rodila kot Florence Nightingale Graham v Woodbridgeu v Kanadi. Leta 1908 je odšla v New York. Sodelovala je s podružnico londonskega podjetja Eleanor Adair, ki je bil pionir na področju kozmetike. Leta 1910 je začela sama, preimenovala se je v Elizabeth Arden in leta 1911 na newyorški Peti aveniji odprla prvi lepotilni salon.
Letos so svetovnemu trgu predstavili novo istoimensko dišavo. Leta 1915 je v sodelovanju z evropskim kemičnim podjetjtm Stili & Gladding začela izdelovati kozmetične izdelke, ki so nosili njeno ime. V 50. letih so bili njeni saloni v vseh glavnih ameriških in evropskih mestih. Elizabeth Arden je bila in je znana po vsem svetu. Pomembna pa je predvsem informacija, da je zaslužna za vpliv na emancipacijo žensk v 20. letih in za predstavitev podjetij evropske visoke mode v ZDA, saj tako lažje razumemo neizmeren uspeh velike ustvarjalke.
Danes pod istoimensko blagovno znamko prodajajo izdelke za negovalno in dekorativno kozmetiko po vsem sve-
tu'	JERCA LEGAN
Zlato omizje za Leona Štuklja
Včeraj je čil in zdrav obhajal 99. rojstni dan Leon Štukelj, najstarejši olimpijski zmagovalec na svetu. Gospod Štukelj je rojen Novome-ščan in tudi sedaj, ko že dolga desetletja živi v Mariboru, je še vedno srčno navezan na rodno mesto, v katerem je začel svojo uspešno pot svetovno znanega orodnega telovadca in kamor so ga, ko se je poleti leta 1924 vrnil z olipijskih iger v Parizu z dvema zlatima medaljama, z bršljinskega kolodvora telovadci na ramah prinesli pred novomeški rotovž, kjer ga je župan dr. Josip Režek ob popolni tišini nepregledne množice pozdravil z latinskim vzklikom, namenjenim zma-
govalcem: Ave triumphator!
Na nedavnem 44. Gostinsko-turističnem zboru v Termah Čatež je ekipa Krke Zdravilišč dobila zlato medaljo tudi za pripravo slavnostnega omizja, srebrno pa za svečano večerjo. Oboje so pripravili v počastitev 99. rojstnega dne Leona Štuklja.
Slavnostno omizje je pripravila
nega kristala z zlatim dekorjem, servis iz najboljšega porcelana in srebrni svečnik. Prt iz žakarda je v enakem slogu kot oblazinjenje stolov, nadprt pa je iz najfinejšega damasta. Strokovnjaki so zelo pohvalili eleganco in skladnost celotnega omizja.
In kaj so za to priložnost pripravili mojstri kuharji? Pod vod-
APLAVZ NI OBVEZEN
Narod nakupovalcev
Slovenci smo narod pesnikov in nakupovalcev. Pred leti smo drveli v Trst po kavbojke in druge capice, natepavali po . tamkajšnjih ulicah Špeh s čebulo, čakajoč na odprtje trgovin, v katerih so nas potem trgovci obravnavali kot potencialne tatove. Zviška so metali pred nas krpe in krpice, misleč, da bo te vrste trgovina cvetela najmanj do konca sveta, če ne še dlje.
Leta pozneje smo Slovenci preusmerili svojo nakupovalno histerijo v avstrijske obmejne trgovine. Kupovali smo predvsem kavo, praške, južno sadje, pač tisto, kar je bilo pri nas dražje oziroma se zaradi neumne politike ni dobilo. Trgovci naše severne sosede so v času slovenske nakupovalne invazije govorili naš jezik, tudi tisti, ki so pod plaščem noči morda barvali dvojezične krajevne napise. Biznis je biznis, so si mislili in tlačili v blagajne na stotisoče mark.
Zdaj se potrošniške procesije vijejo v madžarski Lenti. Tam je menda vse noro poceni. Nakupovalci se vračajo v Slovenijo z bundami, rokavicami, žabami, s koluti sira, s papriciranimi salamami, kravatami, šali, kapami in drugo navlako. Služijo naši prevozniki in tamkajšnji trgovci, ki si lomijo jezike s kranjščino. Potomci Hunov so spoznali, daje biznis biznis.
Pri nas pa se itak nič ne izplača. Če bi se, bi imeli tudi v Sloveniji kakšen Trst, Pal-monuovo, Celovec ali Lenti.
TONI GAŠPERJČ
LEON ŠTUKELJ ODKLONIL ČASTNI NAZIV - Pred 90 leti je bila slovenska sokolska organizacija sprejeta v mednarodno organizacijo kot prva športna panoga v Sloveniji. Ta dogodek naj bi po sklepu Gimnastične zveze Slovenije od letos dalje obeleževali kot začetek obstoja te zveze. Ob tem jubileju pa je skupščina te organizacije želela olimpionika, našega novomeškega rojaka Leona Štuklja, imenovati za častnega predsednika, kar pa je 99-letnik odklonil. “Ne zamerite, ker te časti ne bom sprejel, saj sem prepričan, da jo bolj zaslužijo funkcionarji nove dobe. Tedanje sokolske organizacije ni mogoče enačiti z gimnastiko nove dobe, mene pa čustva vežejo na takratne čase, "je bil vljuden, a odločen Leon Štukelj. Predsednik zveze Janez Matoh (na sliki levo) je kljub temu Štuklju odvrnil, da je ne glede na to zanj in za zvezo častni predsednik. Hkrati je bil ustanovljen tudi sklad Leona Štuklja za razvoj slovenske gimnastike. (Foto: M. Klinc)
skupina preizkušenih gostinskih delavcev z Otočca: Milan Rižnar, vodja gostinstva, Igor Kralj, vodja strežbe v Gradu Otočec, in Rudolf Gorišek, vodja izmene. Rudi se je pomeril tudi v razrezu gosi, kjer je bil prepričljivo najboljši, saj je gosko mojstrsko in brez napak razrezal v 6 minutah, veliko hitreje kot drugi.
Slavnostni pogrinjek Krke Zdravilišč je med poznavalci in gosti vzbudil še posebno zanimanje, ker so ga pripravili na izbrani stilni mizi v baročnem slogu, stari več kot 100 let. Stilni so bili tudi stoli in vitrina, ki je služila kot servirna mizica. Vse to dragoceno in izredno ohranjeno stilno pohištvo - poleg tega še komodo in lestenec - so kupili pred nedavnim od stare ljubljanske družine. Ob pohištvu so kupili tudi zlat jedilni pribor za 6 oseb, kozarce iz bruše-
stvom Braneta Finka, vodje kuhinje v Gradu Otočec, so bili v kuharski ekipi še Peter Kotar, Stane Potočar, Berta Grmek, Ivo Dominič in Josip Pogačič. Pripraviti so morali dva jedilnika -narodnega in svečanega. Narodni jedilnik se je imenoval “Večerja po trgatvi v Beli krajini”. Za predjed so bila plečka mladega prašička v žolci, za glavno jed jegenjček po belokranjsko, s skuto nadevan krompir in dušeno rdeče zelje; za sladico pa ajdov triet.
Drugi jedilnik pa se je imenoval “Svečana večerja ob 99. rojstnem dnevu g. Leona Štuklja”. Začel se je z gosjo jetrno peno z brusnicami, sledila je kremna juha iz zelene, za toplo predjed so pripravili postrvjo simfonijo v burgundski omaki, za glavno jed telečjo ribico s pehtranom, za sladico pa jubilejno torto. K jedem so izbrali najboljša dolenjska vina.
“Seveda stilnega pohištva, zlatega jedilnega pribora in ostalega nismo kupili samo za to tekmovanje,” pravi Vlado Petrovič, direktor Krkinih Zdravilišč. To bo sedaj v posebnem predsedniškem apartmaju na otoškem gradu in bo služilo za luksuzne postrežbe in posebej slovesne priložnosti. “Želimo, da bi gospod Leon Štukelj s svojimi gosti sedel za tem omizjem ob svoji 100-letnici,” pravi Petrovič. A. BARTELJ
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
SLAVNOSTNO OMIZJE - Razkošno slavnostno omizje so pripravili (z desne) Milan Rižnar, Rudolf Gorišek in Igor Kralj. Poslej bo to omizje z drugim stilnim pohištvom v predsedniškem apartmaju v otoškem gradu. (Foto: A. B.)
NOVOST NA NAŠIH CESTAH
Kangoo - katrca za novo tisočletje
Prejšnji teden so slovenski novinarji in njihovi kolegi iz Hrvaške, Bosne in Makedonije po jesensko obarvani Istri preizkušali novi Renaultov avto nenavadne oblike in nenavadnega imena - Kangoo. Gre za avfo, ki ni neposredni naslednik nobenega od Renaultovih modelov, uvršča se med Twinga in Meganea ter ob bok Cliu. Ta avto, ki naj bi predstavljal nov koncept “avtomobila življenja ”, pač ne more in noče skriti, da izhaja iz izročila modela Renault 4 - priljubljene katrce, ki so jo nazadnje izdelovali v novomeškem Revozu, a s prepoznavno Twingovo filozofijo in nekaterimi Scenicovimi posebnostmi. Pri nas ga bodo začeli prodajati decembra letos, izvedenko express, se pravi lahko gospodarsko vozilo, pa februarja prihodnje leto.
Vsekakor ta avto že na prvi pogled izstopa s svojo obliko in prekinja tradicijo dokaj asketskih oblik, ki so značilne za večino vozil v tem tržnem razredu. Gre za izrazito družinski avtomobil, ki so ga zasnovali posebej za prosti čas. Kot kupce vidijo predvsem mlade družine.
Čeprav meri v dolžini le 399 cm, ima Kangoo 5 sedežev in velik, kar 600-litrski prtljažnik. Če prevrnemo zadnjo klop, dobimo 2.600
litrov uporabne prostornine, največja dovoljena obremenitev tega avta pa znaša glede na različico in opremo od 580 do 750 kg. Pomembna novost Kangooja so za-steklena drsna stranska vrata, zadnja vrata pa so lahko po izbiri dvižna, ki pod seboj ponujajo kar 191 cm stojne višine, ali dvokril-na, nesimetrična, ki jih moč odpreti tudi na tesnem parkirnem prostoru. Za prevoz dolgih predmetov ponujajo kot dodatno opremo dvižni rob strehe nad zad-
njimi vrati; v francoščini se mu reče girafon, v slovenščini pa naj ne bi bilo primerne besede za to stvar. Urednik novomeškega radia Studio D Jože Musa je takoj predlagal ime frčada.
V Kangooju je polno odlagalnih prostorov, od velikih predalov na vratih do odlagalne police pod stropom nad prednjima sedežema. Vsi Kangooji imajo tonirana stekla, na slovenskem trgu bosta v serijski opremi tudi servo volan in polica prtljažnika,
NOV RENAULTOV AVTO - Pri prodaji novega Renaultovega avta Kangoo računajo na široko paleto kupcev. Prihodnje leto naj bi v Sloveniji prodali okoli 1000 osebnih Kangoojev in 350 izvedenk express.
v bogatejši opremi RT so tudi: električno nastavljivi in ogrevani stranski ogledali, električno odpiranje prednjih stekel in meglenke. Serijska notranja oprema vključuje varnostna pasova z zategovalni-koma, sistem za programirano popuščanje varnostnega pasu, po višini in v opremi RT tudi po naklonu nastavljiva zglavnika, na zadnji klopi pa tri tritočkovne varnostne pasove in po višini nastavljive
• Točne cene še niso znane, vsekakor pa se bodo sukale od okoli 1.850.000 tolarjev za osnovno različico 1,2 RN do 2.150.000 tolarjev za najbolj opremljeno različico 1,4 RT.
zglavnike. V vseh različicah je serijsko 60-litrska varnostna zračna vreča za voznika, za doplačilo pa je na voljo tudi 120-litrska za sovoznika. V serijsko opremo sodi tudi sistem blokade vžiga, kar je učinkovita zaščita pred krajo.
Slovenski kupci bodo lahko izbirali med tremi motorji: 1,2- in 1,4-litrskim bencinskim in 1,9-litr-skim dizelskim s 60, 75 oz. 65 konjskimi močmi, povprečna poraba goriva pa je 6,9,7,5 oz. 6,8 litra na
100 km.	, _
A. B.
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, IS. XI.
SLOVENIJA 1
7.15-0.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 9.50 VIDEORING
10.20 TEDENSKI IZBOR
HOGANOVA DRUŠČINA, amer. na-niz., 17/26
10.50 PAZI SE MORNAR, amer. film 2.35 DIVJA AVSTRALIJA, poljudno-znao. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.55	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.30	OGNJENI VIR, ponov. Šved. drame, 2/2
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM SPREHODI V NARAVO
17.25 DENVER: POSLEDNJI DINOZAVER, naniz., 4/20
18.00	PO SLOVENIJI
18.40 KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.10	PREDSEDNIŠKE VOLITVE 97 21.45 FRAISER, amer. naniz., 22/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -12.45 Tedenski izbor: Filmski triki; 13.10 Koncert -14.00 Tenis -16.30 Tedenski izbor: Grace na udaru, naniz., 11/25;
16.55	Pacific drive, avstral. nadalj., 63. del -
17.25	Tri krone, Šved. nadalj.,. 11/13 -18.15 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. naniz., 1/15 -19.00 Resnična resničnost -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 64. del - 20,00 Antonia, nizozem. film - 21.40 Portret: Jože Spacal
-	23.10 Mojstri jazza, 1. oddaja - 0.10 Šport
HTV 1
7.35 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Santa Barbara (serija) -13.10 Živa resnica -13.40 Poslovni klub -
14.15	Poročila -14.20 Program za mladino -
16.05	Poročila -16.15 Krivda (serija) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Dokumentarna serija - 21.35 Z namenom in razlogom -22.40 Opazovalnica - 23.15 Kraljevske skrivnosti (dok. serija)
HTV«
14.25	TV spored -14.40 Begunec (film) -16.45 Program za otroke in mladino -17.25 Telo in duša (serija) -17.50 Smerokazi -18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Župa-nijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport
-	20.10 Kviz - 20.30 Dosje X (serija) - 21.35 Fraiser (humor, serija) - 22.05 Dragi dnevnik (ital. film)
PETER, 14. XI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.35	VIDEORING
10.05	TEDENSKI IZBOR
TRI KRONE, Šved. nadalj., 11/13 11.20 ANTONIA, nizozem. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE
13.35	OMIZJE
15.05	PERCUSSION PLUS, 4.del
15.35	PRZORI IZ ŽIVLJENJA PRI HLE-BANJEVIH, ponov. dok. oddaje
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI 18.40 HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.10	PRDSEDNIŠKE VOLITVE 97
20.35	AGENCIJA
22.15	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.00	EWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 3/22
23.25 ORHIDEJIN DOTIK, franc, film
SLOVENIJA S
9.00	Euronevvs - 9.30 Tedenski izbor: Mostovi;
10.00	Resnična resničnost; 10.30 Mojstri jazza, 1. oddaja; 11.30 Portret: Jože Spacal -13.00 Zgodbe iz školjke -13.30 Fraiser, amer. naniz., 22/24; 14.00 Tenis -16.50 Pacific drive, avstral. nadalj., 64. del -17.20 Vžigalice, franc, nadalj. -18.10 Jeklene ptice, angl. naniz., 3/6 -19.00 Zenit, dok. oddaja -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 65. del - 20.00 Bitlermoon, franc,-angl. film - 22.20 10000 obratov - 23.10 Holy-wood, angl. dok. naniz., 6/12 - 0.05 Rok Golob & Stop the band
HTV 1
7.35	Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Santa Barbara (serija) -13.10 Z namenom in razlogom -14.20 Program za mlade -
16.15	Krivda (serija) -17.00 Hrvaška danes -
18.00	Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravlju -19.05 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dediščina - 20.50 Lepa naša - 22.00 Pol ure kulture - 22.35 Opazovalnica - 23.10 HTV tednik - 0.15 Nočna
straža: Oddelek za umore (serija); 1.20 Popolni svet (amer. film); 3.35 Šedmi element + Svet zabave; 4.15 Filmska klapa; 4.45 Mladi levi (amer. film)
HTV*
15.10 Tv koledar -15.20 Vedno obstaja jutri (film) -16.45 Program za mlade -17.30 Telo in duša -17.55 Iz sveta znanosti -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stranka (serija) - 21.20 Popolna tujca (serija) - 21.50 Hladni in nori (amer. film) - 23.15 Izterjevalec dolgov (film)
SOBOTA, 15. XI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.30 TELETEKST
8.00	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.20 SPREHODI V NARAVO 8.35 MALE SIVE CELICE, kviz 9.20 TIBETANSKI UMETNIKI, 1. del
9.50	TEDENSKI IZBOR VŽIGALICE, fran. nadalj., 6/6 10.40 HUGO
11.10	TEDNIK
12.10	10000 obratov
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz., 27/28
14.55	TABORNIKI IN SKAVTI, 43. oddaja
16.25	STORM BOY, avstral. film
17.00	OBZORNIK
17.10	SVET ODKRITIJ, serija, 9/9
18.05	NA VRTU
18.30	OZARE
18.40 HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19:30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	PRAVI BIZNIS
21.15	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
22.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.30	WYCLIFFE, angl. nadalj, 7/8
SLOVENIJA 2
8.00	Euronews - 9.15 Zgodbe iz školjke - 9.45 Tedenski izbor: Bittermoon, franc.-angl. film;
12.00	Pomp; 13.00 Pacific drive, avstral. na dalj., 65. del -13.30 Tenis -16.25 Košarka
17.55	Rokomet -19.30 Pacific drive, avstral nadalj., 66.del - 20.00 Lov na Sregnerja, angl film - 21.45 National geographic, amer. dok serija - 22.35 Zlata šestdeseta - 23.35 V vrtincu - 0.05 Sobotna noč
HTV 1
8.15	Tv koledar - 8.25 Poročila - 8.35 Risanka -
9.00	Dobro jutro -11.00 Program za mlade -
12.00	Poročila -12.25 Maya (amer. film) -14.05 Briljanteen -14.50 Zverinjak v Bronxu (serija) -15.40 Televizija o televiziji -16.20 Dr. Ouinn -žena vrač III (serija) -17.10 Vesoljci v družini (humor, serija) -17.40 TUrbo Limach Show -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.35 Oznočen za umor (amer. film) - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Nočna straža: Zova; 2.00 •Zaupno - 2.50 Psi faktor (serija); 2.05 Čudežni svet Paula McKenne; 5.10 Največji uspehi v hrvaškem športu - 7.10 Jazz pred jutrom
HTV*
8.25	Tv koledar - 8.35 Krivda (serija) -12.25 Dosjeji x (serija) -13.10 Amer. film -17.20 Po meri -17.50 Narava - Mačke -18.45 lepa naša -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.15 Zagrebfest 97 - 22.15 Zlati gong - 23.00 Poročila - 23.10 Potovanja - 23.35 Oprah Show
NEDELJA, 16. XI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.50 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.05	OZARE
8.10	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, ris. naniz., 16/24 8.35 ŽIV ŽAV
9.25 SPREMINJAJOČI STROJ, polj. naniz., 6/7
9.55 NEDELJSKA MAŠA
11.00	DIVJA AVSTRALIJA, serija, 11/12
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	POMAGAJMO SI
12.30	NA VRTU
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.35	AGENCIJA
15.15	DOBILI SMO KINO, franc, film
17.00	OBZORNIK
17.10	ZMENKI, amer. naniz., 11/16
17.35	PO DOMAČE
18.35	PO DOLGEM IN PO ČEZ: VAČE
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.25	MOŠKI ŽENSKE
22.15	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.25	MRZLICA, kanadski film
SLOVENIJA 2
8.00	Euronews -10.10 Tedenski izbor: V vrtincu; 10.40 Zlata šestdeseta; 11.40 Pacific drive, avstral. nadalj., 66. del -12.05 Balet -13.30 Košarka -14.00 Tenis -17.55 Rokomet -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 67. del. - 20.00 Svilena obleka, valiž. nadalj., 2/4 - 20.55 Slo-
venski magazin - 21.25 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., angl. dok. serija, 1/26 - 21.55 Šport v nedeljo - 22.55 Ave v ZDA
vo življenje; 14.20 Newyorška vročica, amer. naniz., 3/22; 14.45 Osmi dan; 15.25 Sloves, angl. dok. serija, 2/9; 16.15 Slovenski magazin; 16.45 Banan ni, angl. nadalj., 10/10; 17.35 Simpsonovi, amer. naniz., 91/92 - 18.05 Havajski detektiv, amer. naniz., 22/25 -19.00 Dober večer -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 68. del -20.00 Romero, amer. film - 21.45 Tok noč tok -22.45 Somrak stoletja, nizozem. dok. oddaja
SREDA, 19. XI.
PONEDELJEK, 17. XI. slovesi« ,
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.05 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.05	VIDEORING 10.35 TEDENSKI IZBOR
ZMENKI, amer. naniz., 11/16 11.00 LE PISSENLITS, franc, film
12.30	UTRIP
12.45 ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.40	LJUDJE IN ZEMLJA
15.10	MOŠKI ŽENSKE
15.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.30	POUKA JE KONEC, niz. nadalj., 12/13
17.40 MEJNIKI, nem. dok. serija, 25/50
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3x3PLUS6
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.10	PREDSEDNIŠKE VOLITVE 97 20.45 ODDAJA O TURIZMU
21.15	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz., 20/21
23.05	SAMO PREK MOJEGA TRUPLA, nem. film
SLOVENIJA *
9.00	Euronetvs - 9.10 Na potep po spominu 10.20 Tedenskiizbor: Zoom; 11.30 Zenit, dok oddaja; 12.00 Šport v nedeljo; 13.05 Tibetan ski umetniki, 1. del; 13.35 Karavane iz Dži butija, franc. dok. oddaja; 14.25 Obzorje duha;
14.55	Ave v ZDA; 15.55 Ho!lywood, angl. dok. oddaja; 16.45 Svilena obleka, valiž. nadalj, 21 4; 17.35 Pacific drive, avstral. nadalj., 67. del
18.05	Lovejoy, ang. naniz., 10/13 -19.00 Re cept za zdravo življenje -19.30 Simpsonovi amer. naniz., 91/92 - 20.00 Banan ni, angl. nadalj., 10/10 - 20.55 Sloves, angl. dok. serija, 2/ 9 - 21.45 Pomp - 22.45 Brane Rončel izza odra
TOREK, 18. XI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.15	VIDEORING
9.45 TEDENSKI IZBOR
LOVEJOY, angl. naniz., 10/13 10.35 OBLJUBA, nem. film 12.30 PO DOLGEM IN PO ČEZ; VAČE IN..., 1/5
13.00	POROČILA
13.05 LINGO, TV IGRICA
14.30	PO DOMAČE
15.30	ODDAJA O TURIZMU 15.55 MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25 SPREMINJAJOČI STROJ, polj. naniz., 7/7
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.10	PREDSEDNIŠKE VOLITVE 97
20.40	GORE IN UUDJE 21.35 STUDIO CITY
22.25 ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.10	MARTIN LUTHER, nem. nadalj., 3/5 00.40 SVET POROČA
SLOVENIJA S
9.00	Evronews -11.20 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.20 Pomagajmo si; 13.50 Recept za zdra-
NAGRADJ V NOVO MESTO IN DOLENJSKE TOPLICE
Žreb je izmed reševalcev 27. nagradne križanke izbral Branka Čretnika iz Novega mesta in Tilna Goršiča iz Dolenskih Toplic. Čretniku je pripadla denarna nagrada, Gorsič pa bo prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 24. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 29". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 27. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 27. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ALASKA, SENIOR, JAHANJE, UNA, DON, STRINA, KITA, PRADO, KUL, RAMA, AM-ARO, ETA, OPDALEC, LIZIKA, RIBE, ENAČEK, ASEN, TANARO, TLA.
7.15	-1.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	VIDEORING
10.00	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz., 22/25
10.50 ROMERO, amer. film 12.30 VELIKI MITI IN SKRIVNOSTI, angl. dok. oddaja, 1/26
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.05	PRAVI BIZNIS
15.05	SVET ODKRITIJ, serija, 9/9
15.55 SLOVENSKI UTRINKI, madžar. TV
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.10	PREDSEDNIŠKE VOLITVE
20.40	OUTSIDER, sloven. film
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.15	GRACE NA UDARU, amer. naniz., 12/25
23.40	HIŠA TUJCEV, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -11.30 Tedenski izbor: Svet poroča; 12.00 Dober večer; 12.30 Somrak stoletja, nizozem. dok. oddaja; 10.50 Hudsonova ulica, amer. naniz., 20/21; 13.55 National geographic, amer. dok. serija, 19/20; 14.45 Studio City; 15.30 Martin Luther, nem. nadalj., 3/5;
17.00	Pacific drive, avstral. nadalj., 68. del -17.35 Hoganova druščina, amer. naniz., 18/26 -18.0(1 Filmski triki -18.30 Karaoke -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 69. del - 20.00 Košarka - 21.40 Koncert sinfonikov RTV
Prva svečka Maxa
Radio Max povečuje slišnost in skuša pridobiti čimveč poslušalcev
TREBNJE - Radio Max, kije nedavno zaokrožil 1. leto delovanja, podjetna direktorica Neva Pevec uspešno vodi in trži, kljub temu da Pevčeva vztraja pri vsebinski zasnovi, da na tem radiu (še) v izrazito podeželski občini ne vrtijo, kot pravi direktorica, “goveje”, se pravi narodnozabavne glasbe. Radio Max, katerega slogan je, daje to “maksimalno dober radio”, ima pač drugačno ciljno poslušalstvo, kot si predstavljajo nekateri, ki pozabljajo morda poglavitno, da je nastal z zasebnim kapitalom in se mora komercialno obnašati, a ne za ceno spremembe temeljne vsebinske zasnove, kamor spada tudi predvajanje razovrstne glasbe.S povečanjem slišnosti radio Max še zdaleč ni zamejen v občinskem krogu. Zato ga ni kaj posebej prizadelo niti stališče trebanjskega občinskega sveta, ki je vlogo radia Max, da bi si občina s plačilom 4.500.000 tolarjev zakupila letno 3.560 minut, to je 10 minut na dan programa, razumel le kot prošnjo za finančna sredstva, za katero
svetniki, vsaj v letošnjem občinskem proračunu, še niso videli prostih sredstev. Bo prihodnje leto morda drugače?	p R
HUMANITARNI KONCERT EN SVET, ENO UPANJE
LJUBLJANA - Slovenski odbor za Unicef vabi na humanitarni koncert En svet, eno upanje, ki bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncert je del širše akcije Slovenskega odbora za Unicef za pomoč afriškim otrokom, žrtvam AIDSA. Na koncertu bodo za slovenska nacionalna ambasadorja Unicefa proglasili priznana slovenska igralca Mileno Zupančič in Borisa Cavazzo^ Nastopili pa bodo še MiavŽnidaršič in Števen KJink, Sukar, Zoran Predin, New Swing Quartet, Vokalna skupina Pinocchio, Plesna skupina Kazina, Muskafiber in mnogi drugi. Cena vstopnice je 3.000 tolarjev, naročite pa jih lahko tudi na telefonu: 21-430, ali jih kupite osebno na novomeški območni organizaciji RK na Rozmanovi 30. Iz Novega mesta bo v Ljubljano odpeljal tudi poseben avtobus ob 18. uri.
RADIO KRKA
Novo mesto
106,6 MHZ
vsoko soboto od 17. do 23. uro
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
DESET ‘DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mimi Zalokar iz Šmarja 1, Šentjernej. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1. (1) Če bi bil jaz cesar, kralj... - Miro Klinc in Jože Galič
(4)	Sprehajam se v dežju - ansambel Tonija Verderberja (3) Najin srečni dan - ansambel Korenine (2) Matiček - ansambel Vasovalci (6) Žlahta, raztrgana plahta - ansambel Savinja (9) Moje dekle - kvintet Sonček
(5)	Med dolenjskimi griči - ansambel Jožeta Kuplenka z Dolenjci
8.	(7) Stare ljubezni - ansambel Bobri
9.	(-) Nočna vila - ansambel Poljub
10.	(8) Spet konjičke so napregli (venček) - ansambel Lojzeta Slaka Predlog za prihodnji teden: Gorjanska pravljica - ansambel Lojzeta Slaka
----------------------------------------------Zg
2.
3.
4.
5.
6.
7.
KUPON ŠT. 45
Glasujem za:_
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 29
AVTOR:
JOŽE
UDIR
POMEMBNO
HRANILO
TIGROVA
SAMICA
EGIPČ. BOG SONCA
BARVA
POITI
REKA NA PELOPONEZU (EVROTAS)
SIR IZ
OSOLJENE
SMETANE
NAJ SVET
lejša
ZVEZDAV
ORLU
NAUK O RAVNOVESJU SIL, DEL MEHANIKE
KNJIŽEVNIK
SMRTNI
BOJ
SKUPINA
ŽIVALI
RUŠA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
OKRASNI
KAMEN
(MOTEN
KALCEDON)
CIRKUŠKI
IGRALEC
PESNIŠKA
KITICA
(TUDI
OKTAVA)
HUDA NALEZLJIVA BOLEZEN (ČRNA SMRT)
BIVAUŠČE
MLAKAR
IZTOK
PLATNO,S KATERIM SE IZKORIŠČA MOČ VETRA ZA PREMIKANJE PLOVILA
IME ŠPORT NOVINARJA BERGANTA
ATLETSKA
DISCIPLINA
BOTANIČNI VRT, KJER GOJIJO DREVESA IN GRME
FRANCOSKO LETOVIŠČE OB AŽURNI OBALI
IME DVEH GRŠKIH POVELJNIKOV PRED TROJO
PREPOVED,
USTAVITEV
PRITOK BAL HAŠKEGA JEZERA
IME VEČ PAPEŽEV
POVRŠINSKA
MERA
REDKEJŠE M IME
STARO
VINO
IZRASTEK NA GLAVI
BODITE TUDI POZIMI NA TOPLEM
Izkoristite ugodno ponudbo kurilnega olja!
GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA:
pri nakupu nad 1000 litrov	45,80 SIT/liter	brezplačen prevoz
pri nakupu nad 2000 litrov	45,30 SIT/liter	brezplačen prevoz
OBROČNO ODPLAČILO:
^ pri nakupu nad 1000 litrov
v 3 obrokih	46,60 SIT/liter	brezplačen prevoz
v 5 obrokih	47,60 SIT/liter	brezplačen prevoz
MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI, NAROČENO KURILNO OLJE VAM BOMO PRIPELJALI OB DOGOVORJENEM ČASU.
Za naročilo pokličite:
bencinska servisa
od 8.00 do 20.00 ure:
BS Črnomelj 068/53-245 BS Kočevje 061/851-461
SKLADIŠČI
od 7.00 do 15.00 ure:
skladišče Brežice 0608/61-188 skladišče Novo mesto 068/323-814
PETROL
Prinašamo Vam varnost, udobje, ekonomičnost in dobro ceno.
Z Vami bomo v novembru:
rptrtpk 1 a 1 1 NOVO MESTO-----
AVTO HIT d.o.o., Podbevškova 4.
Delovni čas: delavnik 10.00 -17.00
Avto, ki vam zleze pod kožo
Zadruga “RESA”, z.o.o.
UPRAVNI ODBOR Cesta krških žrtev 67 8270 KRŠKO
Na osnovi 34., 42. in 44. člena Zadružnih pravil Zadruge “RESA", z.o.o., Krško razpisuje upravni odbor prosta dela in naloge
DIREKTORJA ZADRUGE
Kandidat mora poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje:
*	da ima najmanj srednješolsko izobrazbo
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih
*	da je s svojim dosedanjim delom dokazal, da je sposoben opravljati razpisana dela
•	da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik
Izbrani kandidat se imenuje za dobo štirih let in je po poteku tega časa lahko ponovno imenovan.
Kandidati morajo svojo vlogo z vsemi prilogami, ki dokazujejo izpolnjevanje gornjih pogojev, najkasneje v 15 dneh po objavi v časopisu poslati na naslov: Zadruga “RESA”, z.o.o., Cesta krških žrtev 67, 8270 Krško - Upravni odbor.
O izboru bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po poteku razpisa.
»Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni«

PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE
NEDELJA. 16. novembra 1997
•	začetni tečaj ob 16. uri
•	nadaljevalni tečaj ob 18. uri
•	izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
ČETRTEK. 20. novembra 1997
•	začetni tečaj ob 18. uri
•	višji nadaljevalni tečaj ob 20. uri
PETEK. 28. novembra 1997
•	nadaljevalni tečaj ob 18. uri Informacije: telefon: 068/321-685 ali 44-803
CailOll URADNI PRODAJALEC in servis
IMEDIC
AKCIJSKE CENE V NOVEMBRU!!
Canon FOTOKOPIRNI STROJ NP 6112 FORMAT A6-A4, 12 KOPIJ/MIN,70-141%
140.000.	00 SIT
Canon FOTOKOPIRNI STROJ NP 6216 FORMAT A5-A3, 16 KOPI J/MIN,50-200%
210.000.	00 SIT
V AKCIJI TUDI TISKALNIKI, FAKSI, KALKULATORJI IN FOTOAPARATI
NOVO MESTO, Jmtbova
Id. 068 321 610 — ^-d @ 0 c fax. 068 321 500
Audi
Prednost je v tehniki
AUDIA3	33.166	DEM
AUDI A4	38.990	DEM
AUDI A6	57.630	DEM
Ugoden nakup na PORSCHE LEASING ali potrošniški kredit. Posebno ugoden nakup na obroke za AUDI A4.
POSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE IZ DOLENJSKE IN BELE KRAJINE.
Vabljeni na preizkusne vožnje!
IZID ŽREBANJA AUDIJEVI JESENSKI DNEVI:
1. nagrada: 5% vrednosti pri nakupu novega AUDIJA KOČEVJE: Bojan ŠOBAR, Tesarska 5/b RIBNICA: Melanija ANDOLJŠEK, Prešernova 6 TREBNJE: Janko ŠIREC, Gubčeva cesta 18 METLIKA: Jadranka VLAH, Vejar 13 ČRNOMEU: Avgust MUC, Ločka 29
2. nagrada: avtoradio BLAUPUNKT Franc JEVNIKAR, Gubčeva 18, Mirna 3. nagrada: priponka za kravato AUDI Franc VESEL, Kot 10a, Ribnica
4. nagrada: kemični svinčnik AUDI Vojko JAKŠA, Vapča vas 13a, Semič
Audi
Avtohiša Berus Podbevškova 1. Novo mesto tel.: 068/342-360, 25-098
#> MERKUR Tehnični center
Rozmanova 38, Novo mesto tel. 068/321-279,324-007
^'"'4 5% popusta
I 99.995
GUSBEMI STOLP MHCM1SH
- 5% popusta
184.878
- 4% popusta
86.262
GLASBENI STOLP MHC-RX 90
BTV KV-25 Cfl » ftllPFRTRINITRON BTV KV-29 X 1 • SUPERTRINITRON
63 EKRAN • STEREO • TTX	72 EKRAN • STEREO • TTX
A**
4% popusta
69.548
GLASBENI STOLP MHC-RX 70
BTV KV-25 X 1 » SUPERTRINITRON
63 EKRAN • STEREO • TTX
NOVOTEHNA
- 4% popusta
ELEKTRONSKI PIKADO ZA 2 IGRALCA
- 4% popusta
49.846
BTV SAMSUNG
51 EKRAN • TTX
MERKURJEVE VROČE CENE! • POPUST 4 - 8% PRI NAKUPU Z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA
KEMIČNA ČISTILNICA, PRALNICA IN BOUTIOUE
‘Vtne.ra
Matjaž Dular, s.p.
*
Nudimo kvalitetne storitve Vavta vas 5, Straža čiščenja oblačil in pranja perila, tel./fax: 068/83-763 tudi za obrtnike in podjetja.
Del, čas: pon. - pet, od 7. do 19. ure, sob, od 7. do 12. ure.
Za vsako storitev ali nakup dobite brezplačno kavo v bližnjem lokalu Caffe bar “D”.
ZAHVALA
Če drugim rad potožil bi, besed ti najti ni mogoče in sebipraviš:"Saj ni nič!", in vendar te pustiti noče.
Poslovili smo se od
MARIJE ŠEMROV
z Mirne
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Komunale Trebnje in Kolinske in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Steli Munkovi, patronažni službi ZD Trebnje ter govornikoma in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in bo spomin nanjo ostal v vaših srcih.
Žalujoči: vsi pjeni
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brdt, tast, stric, stari oče in praded
JANEZ TOMC
iz Krivoglavic 2
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi GD Dobravice in Primostek, govornikom, izvajalcu Tišine, pevkam, g. Piškuriču za opravljene pogrebne storitve in g. župniku za opravljen obred.
. grafika
sodi
• časopisi v 24 urah • komercialni tisk • knjige J • brošure • plakati • oblikovanje • marketing kopitar • trgovina • servisiranje računalnikov
| CT 068/323-611; fax: 068/321-693
ZAHVALA
V 88. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama
LEOPOLDA VRABEC
roj. Hočevar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v težkih trenutkih delili z nami bolečino, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Srčna hvala gospodu župniku za tople besede slovesa in lepo pripravljen obred. Hvala vsem, ki ste mamo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Želite spoznati partnerja za resno zvezo, avanturo ali le pomenek?

mp*\ ■ff	w	0 šotori zeleni, o jase, krajine zorečih samot! Vaš les me sprejel bo vase, r ko se utrga mi pot.
	V 53. letu starosti se je utrgala življenjska pot našemu dragemu
*' 1	IVANU
V s	ŠIMENCU
	iz Straže pri Novem mestu
Iskrena zahvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo medicinskemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso zdravniško pomoč in oskrbo. Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam nudili denarno pomoč in številne sveče, hvala Gozdnemu gospodarstvu Straža, Ergu Dvor, dijakom in učiteljem Šolskega centra Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi g. Jerneju Piškurju za tople besede slovesa in g. župniku za pogrebni obred.
Žena Zvonka, sin Damjan in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 85. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in sestra
MARIJA
SEPAHER
Vrdun 2 pri Uršnih selih
*
ZAHVALA
V 93. letu starosti me je zapustil moj dragi ata
JOŽE
BRLOGAR
iz Martinje vasi
Zahvaljujemo se vsem, ki so se od daleč in blizu prišli poslovit od naše mame. Posebna zahvala Pogrebni službi Oklešen, PE Pošta Novo mesto, kolektivu Market Straža, pevcem iz Šmihela, govorniku g. Murnu za besede slovesa pred domačo hišo in g. kaplanu za pogrebni obred. Vsem sosedom izrekamo zahvalo za pomoč, ki so nam jo nudili ob smrti naše drage mame.
Ob boleči izgubi dragega ata se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Marti Pančur za zdravljenje, sestri Nevenki za nego na domu, Pogrebnemu zavodu Novak, pevcem iz Mokronoga, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala za lepo zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: otroci z družinami
Hčerka Majda v imenu vsega sorodstva
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Tako se v sreči nam godi, da se čez noč sesuje.
V spomin tožnih nam srce po njej vzdihuje.
Evgen Cestnik
12. novembra sta minili dve leti, odkar nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, očka in stari ate
DRAGO NOVAK
iz Krškega
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Anica ter hčerke Breda in Majda z družinami in Tanja z Blažem
ZAHVALA
Delo, skrb in trpljenje-tvoje je bilo življenje.
V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON VODNIK
železničar v pokoju iz Gor. Podboršta 13 pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste ga poznali, mu darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še posebno ge. Jelki Gašperič ter tovarni Revoz, d.d., Novo mesto, DURS DU Novo mesto, Izpostava Novo mesto, in Elektru Bevec Novo mesto. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
Ob boleči izgubi dragega moža
FERDINANDA KRNCA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli s cvetjem, pevcem, godbi, govornikom za lepe besede, vsem, ki ste sočustvovali z mano in mi ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekam družinama Oštir in Mevželj, Marjani in Tomažu Povšiču, sosedi Tereziji Zgonc, StojanuVojnoviču ter Milojki in Ivici Vitez.
ZAHVALA
Željko, odšel si tiho brez slovesa, nisi roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal.
V 31. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, oče, mož in brat
ŽELJKO STEKOVIČ
iz Novega mesta
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala dr. Vukoviču in dr. Mlačku iz Metlike, PTT Slovenija-Enoti Novo mesto, HKU Novo mesto in sosedom ter prijateljem iz Metlike, Črnomlja in Novega mesta, govornikom g. Kapšu iz Novega mesta in g. Drakuliču iz Metlike. Posebno zahvalo izrekamo ge. Zlati iz Šegove 60, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala!
Žalujoči: oče, mama, hčerki Laura in Ines, žena Suzana, sestra Branka z družino ter ostalo sorodstvo
Žalujoči: žena Marica in sestra Anica ter drugo sorodstvo
OSMRTNICA
V najlepših letih in še poln glasbenih načrtov in načrtov za trpeče je umrl naš upokojeni sodelavec iz Službe za informacijske tehnologije in telekomunikacije
MARJAN NOVINA
z Gumberka 4, Otočec ob Krki
Od pokojnika smo se poslovili v torek, 11. novembra 1997, na pokopališču v Šmihelu. Pogrešali ga bomo!
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto
ZAHVALA
Mama, imeli ste pridne roke in zlato srce, srce je vaše dalo 'vse, kar je imelo,
nobene bilke zase ni poželo.
V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ANTONIJA
ZAGORC
roj. Piletič
iz Cerovega Loga 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje in nam pomagali prenašati bolečino. Zahvaljujemo se Društvu zveze borcev NOV, Društvu upokojencev Šentjernej, kolektivu Dolenjka, Pogrebnemu zavodu Oklešen ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojno v tako velikem številu pospremili pa zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za darovano mašo, ge. Tinci Kuheli za eanliive besede slovesa. Devskemu zboru Ajda in godbi iz Šentjerneja za občuteno zapete pesmi. Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le k njemu pristopite, spomnite-se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA CECILIJA MIKLIČ
roj. Murgelj
iz Gor. Kamene 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi delavcem Elektra Ljubljana, PE Novo mesto, Kovinske galanterije Miklič in ŠC Novo mesto. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Kamence ter g. Oklešnu za pogrebne storitve. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi lojeni
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat, stric, tast in stari oče
LEOPOLD
ŽALEC
iz ul. Na bregu 12, Črnomelj
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, vence in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, g. Janezu Gregoriču za lep govor, vaščanom Zapudja, LD Dragatuš za nepozaben obred, RD Črnomelj, zdravstvenemu osebju, g. Maleriču za pogrebne storitve in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
S tesnobo v duši tvoje želje so tonile, a v mojem srcu rane se globile.
Zdaj ob grobu tvojem v mislih sem ob tebi in lučka v ljubezni vdano ti gori.
dragemu možu
STANISLAVU LINDIČU
iz Šegove 16
10. novembra je minilo leto brez tebe in vendar s tabo. V mojem srcu ti živiš, zato pot me vodi tja, kjer mimo spiš. Hvala vsem prijateljem, ki mu prižigate lučko na grobu ali vsaj z lepim spominom postojite ob njem.
Žalujoča žena Betka
V SPOMIN
Čakamo te, da boš prišel, resnica pa boli, tako boli, odšel si tja, od koder ni vrnitve.
Minilo je leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dobri mož, ate, stari ate, brat, stric, tast in svak
JOŽE PIRC
iz Straže
Vsem, ki ga imate v lepem spominu, mu prižigate sveče, darujete cvetje in postojite ob njegovem preranem grobu, iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta
iz Črmošnjic 9 a
Ob izgubi naše tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala g. župniku za prisrčno slovo, govorniku za lepe besede in pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njeni
ZAHVALA
Živeti-umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen!
Glej to drevo, za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen...
V 62. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat
JOŽE ŽAGAR st.
mizar v pokoju iz Mokronoga
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožaljje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. M. Gorencu, Marjani Žagar in ostalemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Pogrebnemu zavodu Novak, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Trebelno, govornikoma Mihu Bregantu in Petru Kurentu za besede slovesa, Obrtnemu združeTiju Trebnje, tovarni zdravil Krka,tovarni TOM Mirna, OŠ Škocjan, OŠ Mokronog. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, tri hčere z družinami in sin ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
7. novembra smo se na pokopališču v Šmihelu, Novo mesto, še zadnjič poslovili od naše ljubljene mame, stare mame in prijateljice
ANGELCE KOS
roj. 191»
iz Skalickega ulice 4, Grm, Novo mesto
Hvala vsem, ki ste bili in ste še z nami v najtežjih trenutkih. Hvala, da ste jo imeli radi in bo spomin nanjo ostal v vaših srcih.
Žalujoči: sinova Boris in Mihael z družinama in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
12. novembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil sin
DRAGO MURN
iz Podturna 71
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njegovi
FRANČIŠKA
HROVAT
ZAHVALA
V 44. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustil
ANTON
CVITKOVIČ
iz Gribelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter darovali pokojnemu cvetje in sveče. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu Mikolašu za lepe besede, izrečene v slovo, pevcem, Pogrebnemu zavodu Malerič ter črnomaljskemu kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, zaman te iščejo solzne oči, a tebe, dragi oči, ni.
11. novembra je minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dragi mož in oči
PAVLE JUDEŽ
Klemenčičeva 1, Novo mesto
Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Življenje celo si garal, za svojce, družino vse bi dal.
Sledi od dela tvojih pridnih rok ostale so povsod.
Danes, 13. novembra, mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil
MATIJA BASAR
iz Kočevja 10/a pri Črnomlju
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
z Otovca 16
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili do njenega poslednjega doma. Posebna zahvala govornici Dragici Hiti za besede slovesa pred domačo hišo, pevkam z Otovca, Pogrebnim storitvam Hiti ter g. kaplanu iz Črnomlja za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Hiša bo prazna, ko tebe, mama, več ni, za vedno zatisnila si trudne oči.
V 89. letu nas je zapustila naša draga
MARIJA VIDNJEVIČ
Paunoviči 2
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami. Hvala govornikom in gospodu župniku za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, da ste jo imeli radi in da bo spomin nanjo ostal v vaših srcih.
Žalujoči: vsi njeni
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
ANTONIJA
GRAHEK
TA TEDEN ¥^S ZA
M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 13. novembra - Stanislav Petek, 14. novembra - Nikolaj Sobota, 15. novembra - Polde Nedelja, 16. novembra - Jerica Ponedeljek, 17. novembra - Gregor Torek, 18. novembra - Roman Sreda, 19. novembra - Elizabeta
LUNINE MENE
14. novembra ob 15.12 - ščip
kino
BREŽICE; Od 13. do 16.11. (ob 16.30) mladinski film Willy 3. Od 13. do 16.11. (ob 18. in 20. uri) in 17.11. (ob 20. uri) komedija Mr. Bean. 19.11. (ob 20. uri) komedija Moj bivši se poroči.
ČRNOMELJ: 14. in 15.11. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Letalo prekletih. 16.11. (ob 18. in 20. uri) slovenska črna komedija Stereotip.
DOBREPOLJE: 14.11. (ob 19.30) ameriška komedija Prijateljici. 16.11. (ob 15. uri in 19.30) ameriški grozljivi film Krik.
GROSUPLJE: 14.11. (ob 19. uri) ameriški grozljivi film Krik. 15.11. (ob 19. uri) ameriška komedija Prijateljici.
KOSTANJEVICA: 15.11. (ob 20. uri) akcijski fantastični film Element.
KRŠKO: 14.11. (ob 20. uri) in 16.11. (ob 18. uri) ameriška komedija Modri obraz. 18.11-. (ob 18. in 20. uri) komedija Mr. Bean.
METLIKA: 14.11. (ob 19. uri) slovenska črna komedija Stereotip. 16.11. (19. uri) ameriški akcijski film Letalo prekletih.
NOVO MESTO: Od 13. do 19.11. (ob 16., 18. in 20. uri) parodija George iz džungle.
RIBNICA: 15.11. (ob 21. uri) ameriški grozljivi film Krik. 16.11. (ob 16. uri) ameriška komedija Prijateljici.
SEMIČ: 16.11. (ob 15.30) slovenska črna komedija Stereotip.
ŠENTJERNEJ: 14.11. (ob 20. uri) akcijski fantastični film Element.
VELIKE LAŠČE: 15.11. (ob 19. uri) ameriški grozljivi film Krik. 16.11. (ob 19. uri) ameriška komedija Prijateljici.
TREBNJE: 14.11. (ob 20. uri) in 16.11. (ob 17. uri) film teorija zarote.
POLEG PROGRAMA SENČIL SEDAJ ŠE
PVC
OKNA IN VRATA
ŠENTJERNEJSKA CESTA 13 8000 NOVO MESTO TEL.: 068/323-673, FAX; 068/34 1
•673
BELA TEHNIKA
PRALNI STROJ, star 2 leti, prodam. Tt (068)47-724.	10460
ELEKTRONIKA
OSEBNI RAČUNALNIK 386, 8 Mb RAM ugodno prodam. tt (068)25-322, zvečer.
10408
GLASBENI STOLP Soundmusic, star 2 leti, lepo ohranjen, prodam. tt (068)73-650.
10439
DELNICE SKLADOV in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu! tt (041) 676-170 ali (061)575-287.	10405
DELNICE Telekoma, Krke, Arkade, Zlati medaljon in ostale kupim, tt (061)16-86-055 ali (0609)639-664.	10420
. SMUČI in opremo, tudi otroške, kupim. It (068)24-895.	10498
DELNICE Telekoma in S-Hrama kupim. Plačilovgotovini! 0(068)41-160.	10443
STALNO odkupujem smrekovo hlodovino. Plačilo takoj! 0(068)48-521.	10478
SMREKOVE PLOHE, debeline 5 cm, cca 0.5 m3, kupim. O (068)323-038.	10456
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR ZETOR 47 12 prodam, kupim pa traktor Zetor 52 45 4x4. 0 (0608)82-398, zvečer.	10512
BRANE oz. predsetvenik ugodno prodam. 0(068)78-527.	10422
DVOBRAZDNI PLUG Regent in silorezni-co Eple prodam. O (068)78-033.	10425
ROVOKOPAČ MF 50 H, balirko Class za oglate bale in krožne brane prodam. O (068)42-598.	10491
KOMBAJN CLASS prodam ali menjam za traktorsko prikolico. O (068)73-293. 10419
KUPIM
CERTIFIKATNE DELNICE Telekoma, Intereurope, Dane, Gorenja, Kompasa in ostale odkupimo z gotovino. It (041)669-221.	9880
NAJVEČ NUDIMO za delnice Colorja, Pivovarne Union, Droge, Save., Gorenja, Krke, Petrola, Kolinske C in ostalih privatizacijskih delnic. Gorenjsko borznoposredniška družba, »(064)380-100.	10276
MOTORNA VOZILA
R 19 1.4 RT, letnik ’93, rdeč, metalik, prodam ali zamenjam za R 4, z doplačilom. Informacije po 15. uri na « (068)83-465
R 5 CAMPUS PLUS, letnik 1991, bel, lepo ohranjen, prodam, tt (068)24-374 ali (0609) 628-851.	10334
OPEL VECTRO 1.6 i GL, 5V, dobro ohranjeno, letnik 1990, prodam, tt (0608)74-076. BMW 316, letnik 1986, prodam ali zamenjam. tt (068)81-149 ali (041)690-082. CLIO 1.2, letnik 1993, 66.000 km, registriran do 5/98, prodam. TT (0608)87-043. OPEL KADETT 1.4, letnik 1991, bel, radio, nove gume Michelin, prodam. TT (068)67-246, Robert.	10433
SUZUKI 1.6 GLX, letnik 1994,50.000 km, dodatna oprema, prodam. TT (068)49-239. 126 P, letnik 1987, registriran do 8/98, prodam. TT (068)42-492, zvečer.	10440
JUGO KORAL 45, 1. 88, prodam. tt (068)84-484.
BMW 318, letnik 9/92, nujno prodam. • (068)25-115.

IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: infa@dol-Ust.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 90, reg. 10/98, prevoženih 105.000 km. prodam. «(068)75-334.
OPEL VECTRO 2.0 IGT.Jetmk '92/10, z vso opremo prodam. » 22-917.
R 21 GTS 1.7, letnik 1988, registriran do 10/ 98,176.000 km, dodatna oprema, bel, ugodno prodam ali menjam za R 4. TT (068)322-827.	10470
JUGO 55, letnik 1989, prodam. TT (068)50-481, po 13. uri.	10481
R 11, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, in traktor 1MT 555, letnik 1980, prodam. TT (068)53-803.	10483
R 5, letnik 1991, prodam. Janez Pleško, Nad mlini 102, Novo mesto.	10488
VECTRO 1.6 i, letnik 1991, registrirano do 2/98, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Gorenc, Vel. Brusnice 2, Brusnice. 10471
R11GTL, letnik 12/85, prodam. TT (068)52-804.	10499
JUGO, letnik 1987, za rezervne dele, prodam. TT (068)30-088.	10486
R 19 CHAMADE, letnik 1990,125.000 km, z varčnim., 1.9 D motorjem, z veliko dodatne opreme, prodam. TT (068)47-918. 10448
R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 9/ 98, prodam. TT (068)78-022, zvečer. 10490 OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1984, prodam. TT (068)49-371.	10509
R 5 GTS, letnik 1989, prva lastnica, redno servisiran, odlično ohranjen, prodam. TT (068)342-355.	10469
GOLF SX D, letnik 1988, registriran do 23.6.1998,3V, in menjalnik za opel vedro 2.0 avtomatik prodam. TT (068)89-198. 10467
R 4 GTL, letnik 1992, prevoženih 56.000 km, kovinsko moder in žago za obžagovanje, na vozičku, prodam. «(068)26-726.	10477
126 P, letnik 1988, registriran do 11/98, prodam. tt(068)83-353.	10444
GOLF CL D, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. «(068)81-433.	10504
VW POLO, letnik 1982, registriran do konca maja 1998, prodam, tt (068)81-135.
10464
R 4, karamboliran, letnik 1992, prodam, tt (068)73-720.	10495
GOLF D, S paket, letnik 1984,5V, registriran do 9/98, prodam, tt (0609)627-537.
10502
POČITNIŠKE PRIKOLICE
Odkup za gotovino in prodaja.
Campus, d.n.o.
Tel. 061/123-28-62 Mob. 0609/622-896
lJJ
AVTOSERVIS MURN, s.p. Resalova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER
# SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezat, deli in dodatna oprema
•	servis
•	kleparske in ličarske storitve
•	ugodni krediti 7+6%
*
Pripeljite stari MARUTI in odpeljite novi ALTOl *
Izjemno ugodne novembrske cene:
BALEN01.3 GL 3V 19.990 DEM BALEN01.3 GL 4V 21.990 DEM
VITAM VX3V od 32.990 DEM VITAM VX5V od 34.990 DEM \______________________________/
POHIŠTVO
KUPUJEMO in prodajamo rabljeno stanovanjsko opremo, tt (068)325-523 ali (061)1 33-94-54, Wisdom.	9624
STARO POHIŠTVO (kolovrat, tehtnico, sani, ure)., prodam, tt (0608)62-687. 10511
JEDILNI KOMPLET (miza in 6 stolov), rdeči bor, prodam za 39.000 SIT. tt (068)76-051.	10463
POSEST
V MOKRONOGU ugodno prodam dve njivi (64 in 41 a) » (068)49-650, po 20. uri. GOSPODARSKO POSLOPJE, trifazni tok, voda v objektu ali bližini, v izmeri 200 do 300 m2, za skladišče in mirno dejavnost, za obdobje najmanj 5 let najamem. Dostop s kamionom s prikolico, smer Dolenjska, oddaljenost 60 km iz Ljubljane, tt (041)662-149.
10411
988 m2 vinograda (polovica cepljenke), v Migolski Gori 9, na sončni strani, oddam v najem. Možen kasnejši odkup. Dostop urejen! Trte so na žici in stebrih, tt (061)14-24-046.	10457
V GABRSKI GORI prodam vikend v gradnji z vinogradom na žici, velikosti 13 a. Cena 18.500 DEM. «(068)85-757.	10496
GOZD pri Dvoru prodamo, tt (068)65-371.
10466
3 KM IZ TREBNJEGA prodam opremljen vikend, tt (061)805-120.	10446
HIŠO z vrtom v Krmelju prodam, tt (0608) 84-018.	10315
VINOGRAD z nedokončano zidanico, 18 a, v Ažentalu, ugodno prodam, tt (068)44-236.	10407
PREKLICI
JOŽE JERMAN, s.p., Hrib pri Orehku 9, Novo mesto, s 1.1.1998 preklicujem obrt.
10503
PRODAM
DVA 130-UTRSKA soda in enega 310-litr-skega prodam, tt (068)325-040 ali 76-708.
KROMPIR, lanski uvoz, za nadaljnje sajenje, sorte karlingford, navan, frizija, sante in dezire prodam. «(061)785-097.	10485
NAŽAGANA bukova drva prodam, tt (068)325-042, popoldan.	10493
ŽENSKI zimski plašč, velikosti 46, 100 % runska volna, pepelnato sive barve, kot nov, ugodno prodam, tt (068)85-881.	10497
DIATONIČNI HARMONIKI, ena Kapš ce, ef, be, druga Železnikar, be, es, as, novejša, prodam, tt (068)51-002.	10454
MLIN za žito (šrotar) s trifaznim motorjem prodam, tt (068)69-471.	10479
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ prodam. tt(068)58-687.	10432
MEŠANA suha drva prodam, tt (068)78-428.	10421
Dvoje kril garažnih vrat in različno gostinsko opremo ugodno prodam. B 75-700, int. 33, ali 21-764
SUHA bukova drva, 12 ali 18 m , prodam. Janez Opara, Biška vas 5, Mirna Peč. 10449 LES ZA OSTREŠJE, obžagan na željeno dimenzijo, plohe, deske prodam, tt (068)7 8-105.	10494
KALANA bukova in gabrova drva, po želji tudi nažagana, prodam z brezplačno dostavo. tt(068)78-466.	10412
TRAJNO ŽAREČO PEČ Tobi prodam, tt (068)25-750.	10455
BUKOVA DRVA in grob v Šmihelu prodam, tt(068)28-007.	,	10507
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5 KW, dobro ohranjeno, ugodno prodam, tt (068)81-328.	10430
NOVA garažna in dvoriščna vrata z daljinskim odpiranjem ali brez prodam, tt (068) 42-635.	10434
MESO polovice mlade krave prodam, tt (068)76-150.	10413
POLOVICO KRAVE prodam, tt (068)45-570.	10489
STREŠNA OKNA, balkonska vrata in okna, radiatorje, rabljeno, prodam, tt (068)64-005 10452
VEČJO KOLIČINO tropinovega žganja poceni prodam, tt (068)52-447.	10513
GOBELIN, uokvirjen, Zadnja večerja, prodam. tt(068)84-746.	10438
RAZNO
POZOR! Če imate težave z izpadanjem las, uporabite Brezolin plus. Naročila sprejemamo na tt (063)763-346.	10416
V	SEVNICI prodamo trgovino, papirnico in
fotokopirnico. tt (061)482-195 ali fax: (061)482-057.	- 10429
MEDNARODNO PODJETJE DHL INT, d.o.o. išče v Novem mestu nizkopritlične pisarniške prostore, cca 40 m2. tt (068)341-885 ali 341-886.	10445
.GARAŽO na Cankarjevi 3 v Novem mestu oddam, tt (068)25-938.	10473
V	NOVEM MESTU na ugodni lokaciji od-
damo v najem pisarniški prostor v izmeri 25 m: ter poslovni prostor v izmeri 10 m2. Možna je uporaba večjih parkirnih prostorov. Avto moto Novo mesto, d.o.o., Zsvittrova 1, Novo mesto, tt (068)322-159.	10474
PROSTOR, 300 m2, damo v najem za poslovne ali skladiščne namene, tt (068)321-082 ali 322-944, od 7. do 15. ure.	10514
V	ŠENTJERNEJU oddam prostore za
poslovno ali obrtno dejavnost, tt (061)485-041, popoldan ali zvečer.	10515
OTROKE vzamem v varstvo, tt (068)21-934.	10428
GOTOVINSKO posojilo do 3000 DEM, garancija čeki TR. * (0609)630-013.
Vodim poslovne knjige ^ obrtnikom In podjetnikom.
V	_________P 068/24-791______________J
SLUŽBO DOBI
DEKLE dobi delo v okrepčevalnici. Okrepčevalnica Lipa, Konec, • (0609)653-773. KUHARJA ali kuharico z izkušnjami zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. Zaposlimo tudi natakarico v Dolenjskih Toplicah. • (041)637-352.	10417
DELO DOBI dekle za delo v strežbi.Kava bar Oaza, «(041)617-842.	10418
V HARLEY BARU redno ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo, tt (0609)621-890.	10435
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo, tt (068)52-530.	10468
NA MIHOVICI PRI ŠENTJERNEJU zaposlimo mladega ključavničarja ali mladega fanta za priučitev. tt (068)81-571 ali 42-437.
10476
ŽELITE POVEČATI dohodek in žrtvovati nekaj časa? Vključite se v mrežni marketing! Ni prodaja! Pokličite na tt (0608)32-097.
10508
DEKLE za delo za šankom zaposlim. Zaže-ljene delovne izkušnje, tt (068)322-952.
10410
SLUŽBO IŠČE
V POPOLDANSKEM ČASU iščem delo (pomoč v gospodinjstvu, likanje, pospravljanje). Šifra: Prizadevna.	10465
STANOVANJA
MEDICINSKA SESTRA išče eno- ali enoinpolsobno stanovanje v Novem mestu ali okolici, tt (068)43-984, popoldan. 10406 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamem, tt (068)76-707.	10475
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam, tt (068)28-229.	10480
OPREMLJENI SOBI s kopalnico, CK, oddam samskim. Koštialova, Novo mesto, tt (068)25-624.	10437
ŽIVALI
PRAŠIČA, 170 kg, prodam, tt (0608)57-400.	10442
KRAVO SIVKO z mladim mlekom prodam ter oddam psičko, podobno škotskemu ovčarju, tt (068)51-820.	10510
2 TELIČKA-BIKCA, stara 7 dni, prodam, tt (068)30-243.	10501
VEČ BIKCEV, starih do 10 tednov, kupim. Jože Bradač, Selišče 4, Dolenjske Toplice.
10462
SI VO-RJAVEGA bikca, starega 10 dni, prodam. tt(068)87-608.	10459
ODOJKE za rejo ali za zakol prodam, tt (0608)57-786.	10414
TELIČKA, starega 1 teden, in trajno žarečo peč prodam, tt (068)78-414.	10487
KRAVO, staro 5 let, brejo 7 mesecev, pro-dam. tt (068)342-117 ali 49-518.	10492
5 TEDNOV staro teličko sivko prodam, tt (068)89-458.	10453
KRAVO za zakol prodam, tt (068)89-565.
10458
VEČ plemenskih telic frizijk, brejih 7 mesecev, prodam ali menjam za jalove, tt (068) 76-527.	10461
PRAŠIČKE, težke 20 do 35 kg, prodam, tt (068)83-245.	10500
PRAŠIČE, 70 kg, prodam. Možen zakol, tt (068)81-488.	10447
PRAŠIČA, 130 kg, prodam, tt (068)42-554. DVA BIKCA (sivo-rjava), stara 1 teden, prodam. tt(068)40-005.	10484
PUJSKE, stare 10 tednov, prodam, tt (068) 73-317.	10505
TELIČKO FRIZIJKO, staro 14 dni, in telici frizijki v šestem mesecu brejosti, vrhunskega porekla, prodam. «(068)73-327,	10472
PUJSKE, stare 8 tednov in telico simentalko, 400 kg, prodam, tt (068)73-443. 10424
2 TELIČKI SI VK1, ena stara 4 tedne, druga 8 tednov, prodam, tt (068)45-296, po 15. uri. 2 LETI staro telico za zakol prodam. Alojz Zupančič, Dol. Ponikve 11.	10441
KRAVE PO IZBIRI prodam, kupim pa bikca za pitanje, tt (068)85-632, zvečer. 10451
VEČ KRAV frizijk in nihalni krožni cirku-lar na traktorski pogon, s tekočim trakom, prodam. «(068)83-227.	10482
DVETELIČKI,stari lOdni,prodam, tt (068)84-086.
LIKI, d.o.o.
Celovška 34,1000 Ljubljana Prodaja osebne delovne zaščite na veliko in malo: tarmer obleke, kombinezoni, hal/e, rokavice, telovniki, čevlji In ostala zaščitna oprema.
^ Informacije po tel . 061/132-73-25. j
® (068) 324-377
DOLENJSKE
BELE KRAJINE
m m
'3.0 MHZ
		
Mira Rustja, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto *
naročila po
068/22-361
V................. :J) I
vašem
kanalu
sobota ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30!
V	J
S
OGNJIŠČE
Krvavec Kum 104.5	105,9
NOHTI
• Podaljševanje nohtov • Frizerstvo • Ličenje
Tel.: 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč
RADIO MAX
88,90 MHZ 89,70 MHZ
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Icanall
s Trdinovega vrha
na kanalu
SLOVENSKI I LUNIN | KOLEDAR 1998
Leto 1998 bo v znamenju Merkurja, ki je bil po ostromitološkem izročilu bog trgovcev in prevarantov. In ker se Slovenci radi ukvarjamo s trgovino, si pravočasno zagotovite Lunin koledar Mete Malus.
Poleg setvenega koledarja, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenje živali, hujšanje, dnevna opravila ter neugodnega časa za operacije vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšim časom za ljubezen. Koledarju bo tudi tokrat priložen kupon, ki ga lahko izpolnite z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno izračunala, v katerem znamenju je bil Merkur, ko ste se rodili, in vam pojasnila, kaj to pomeni, kako vpliva na vaše življenje po delovni in čustveni plati, ter vam namignila, na kaj ne bi smeli pozabljati - ali česa bi se bilo koristno odvaditi, da boste izrabili vse dobre vplive Merkurja in se ogibali njegovim manj prijetnim pastem.
Cena koledarja je 840 SIT, za stalne naročnike pa je 15% cenejši (v ceno nista všteta 20% prometni davek in poštnina). Ce želite postati stalni naročnik, označite to na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo.
Vse naročilnice sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov:
KMEČKI GLAS Železna c. 14, 1000 Ljubljana
ali 24 ur na dan po telefonu 061/173-53-79
Naslov:
Pošta:
Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja (označite s križcem) □
Datum:
Podpis:
Frizerstvo Karmen
Ilirska 6, Šentjernej Tel. 068/81-017
1	MATRIX — friziranje	i
1 z vrhunskimi ameriškimi ■ lasem prijaznimi 1 preparati.
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
•	hiše: v Novem mestu, Črnomlju, Brežicah, Semiču, Metliki, Mirni, Mokronogu, Krškem, Šentjerneju, Dobruški vasi, v okolici Šmarjeških Toplic in Straže, Brestanici, Žužemberk, Zbure
•	stanovanja: v Novem mestu, Črnomlju, Straži, Žužemberku, Šentjerneju, Krškem, Brežicah, Radečah pri Zidanem mostu, Sevnici
•	vikende-bivalne: Križe, Vinji vrh, Metlika, Kot pri Dvoru, Semiču, v okolici Cerkelj ob Krki, Vel. Rigelj pri Dol. Toplicah, Vrhpolje-Orehovica, Stra-žni vrh, Bučka
•	zidanice: Straža, Vinji vrh, Hrušica, Gabrje, Križe-Potov vrh, Zagradska gora, Čilpah, Karteljevo, okoklica Škocjana
•	parcele za gradnjo: Šmarješke Toplice, Mokronog, Boršt-Ajdovec, Vrh nad Šentrupertom
•	kmetije: Mala Strmca, Lisca, Zameško, Uršna sela, Verdun pri Dol. Toplicah, Mavr-len, Brestanica, Bučka, Trebnje, Grablovec, Brezovica pri Metliki, Gradac, Petrova vas
Telefon:
068/322-282
068/342-470
mobitel:
0609/633-553
OBVESTILO
Občina Šentjernej je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Uradom RS za prostorsko planiranje Ljubljana in podjetjem TOPOS, d.o.o., Dol. Toplice, izvedla
VABLJENI NATEČAJ
ZA PRIDOBITEV URBANISTIČNO-ARHITEKTURNE REŠITVE ZA UREDITEV OŽJEGA JEDRA ŠENTJERNEJA
Prispele natečajne rešitve z oceno natečajne komisije bodo
JAVNO RAZGRNJENE v času od 17. novembra do 2. decembra 1997 vsak delovni dan od 7. do 15. ure oz. ob sredah do 17. ure v prostorih upravne stavbe Občine Šentjernej.
Vabimo vas, da si prispele natečajne rešitve ogledate in podate tudi svoje mnenje, ocene, pripombe oz. predloge.
Občina Šentjernej
Upravni odbor TPC Metlika
razpisuje opravljanje upravniške funkcije v Trgovsko poslovnem centru Metlika. Ponudniki morajo ponudbi priložiti objavo oglasa z registracijo firme, predlog sistema upravljanja v TPC, referenčno listo in pogoje s točno definirano ceno upravljanja. Ponudbe v zapečateni kuverti pošljite na naslov: Upravni odbor TPC Metlika, Stanko Matekovič, Kidričevo naselje, 8330 Metlika, do vključno 22.11.1997.
TOM Oprema, d.o.o.
Mirna
TOM Oprema, d.o.o., Mirna, zaradi povečanja proizvodnje in tesnejšega sodelovanja s Preventom iz Slovenj Gradca
išče večje število proizvodnih delavcev za šivanje avtosedežnih prevlek na lokacijah Mirna in Ribnica.
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom, usposabljanje za šivanje tudi za nekvalificirane delavce, stimulativno nagrajevanje in socialno varnost v hitro rastočem podjetju.
Direktor Miran Uhan vabi vse zainteresirane, da oddajo svoje vloge ali se osebno zglasijo na sedežu družbe na Mirni, Glavna cesta 41, 8233 Mirna.
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v j po ® 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU j	
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 tt 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
ULTRAZVOK - prim. dr. Marko DEMŠAR in sodelavci	Pregledi v specialističnih ordinacijah v Ljubljani (Center Murgle in Bežigrad) vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Naročanje: TT 061/33-43-88 in 13-29-199
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. UGODNO! Cena tečaja za samoplačnike: trije mesečni obroki po 5.640 SIT. Prijave in informacije na rt 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
PARKETARSTV0 IN TALNE OBLOGE Ravbar Matej s.p. K Roku 36, Novo mesto Tt 068/ 27-033	Polaganje, brušenje in lakiranje vseh vrst parketov ter obnova starih. Polaganje tapisonov, plute in toplih podov. Storitve opravljamo z vašim ali našim materialom. Plačilo na več čekov.
PANASONIC FAKSI, TELEFONI, GSM FENIX TRADE, d.o.o. Kandijska 20, Novo mesto	faksi na navaden Daoir 97.900 + o.d. - telefoni žični in brezžični -GSM EB-G500 samo 74.900 + p.d. - vse na obroke -■S 068/322-126, fax: 068/322-145
dermatolog ALEKSIČ, dr. PREDRAG	Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil in kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj in kapilar na obrazu, o 061/445-080
http://www.fcdekom.st/fckjnica
Telekom*^) Slovenije
O

P
Sem Telekomova telefonska tajnica, majhna in sposobna.
Ali veste, da me lahko kupite za 17.232 SIT in še to na 3 obroke? Prav imate, zelo ugodna cena!
Na Vašo žefjo me brezplačno prinesejo in priključijo pri Vas doma. Vse to lahko lepo uredite po telefonu na brezplačni telefonski številki 080 88 22 ali osebno v vseh Teletrgovinah Telekoma Slovenije.
Pokličite zdaj!
VELIKA NAGRADNA AKCUA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA
V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pripravili veliko nagradno akcijo.
Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki si ju bo izbral na spodnji naročilnici.
S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika hladilnika,
med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil
pralnega stroja.
Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že
"L j pripravljamo še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb.
K-
-Ȥ
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI UST za: ime in priimek:______________________________
upokojenec:	da
naslov (kraj, ulica, hišna številka):.
pošta:_
Izjavljam, da naročilo res velja zame najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list.
Za nagrado v naročniški akcyi sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo:	koledar:
•	Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI	• setveni stenski koledar
•	Jože Dular: SMEH NA PREPIHU	• umetniški stenski koledar
kraj:
datum:
podpis:
PORTRET TECjA TE<JnA
Ivan Mastnak
“Letošnja letina bo nadpovprečna, belega nismo nič do-sladkali, rdeče pa malenkostno. Vinska trta vrača ljubezen in skrb, toda za res dobro vino je potrebno predvsem znanje. Pri našem društvu vinogradnikov smo veliko naredili ravno za usposabljanje, zato dosegamo vse boljše uspehe na ocenjevanjih naših vin, ” pravi 70-letni upokojeni vlakovodja Ivan Mastnak z Orehovega pri Sevnici, ki bo jutri v Krmelju prejel ob sevni-škem občinskem prazniku priznanje Dušana Kvedra-Tomaža.
Mastnak je bil eden pobudnikov za ustanovitev podružnice v okviru takratnega Društva vinogradnikov Dolenjske. Priznanje bo dobil zaradi dolgoletnega ustvarjalnega dela v društvu in dovzetnosti za novosti v vinogradništvu, ki jih s pridom uporablja ne le pri svojem vinogradniškem in kletarskem delu, temveč jih nesebično razdaja drugim.
S sinom, priznanim enologom inženirjem Zdravkom, ima v hektarju vinograda na Zajčji gori dogovorjeno delitev dela: Zdravko na približno polovici površin vinograda goji sorte, ki dajejo vrhunsko kapljico, vse bolj cenjeno penino Valentino, našpor-
tetriranec Ivan pa skrbi za “klasične” sorte, ki so osnova za dober cviček. Še Ivanov oče Jože je bil spoštovan vinogradnik in vinograd je pomenil glavni vir dohodka za kmetijo z 12 ha zemlje, od tega je bilo polovico obdelovalne. Sedmero otrok ni bilo treba nikoli priganjati k delu, ker se je to v teh hribih ponujalo kar samo.
Med 2. svetovno vojno so Ivana vpoklicali v nemško vojsko, a ker je bil oče že vključen v OF, ni končal v nemški uniformi kot starejši brat Pavle na ruski fronti, ampak se je 1. maja 1943 umaknil v ilegalo. Nemci so razpisali tiralico in nagrado za Ivana, živega ali mrtvega. Na Kozjanskem okrožju OF je bil Ivan sprva obveščevalec, jeseni 1944 pa je stopil v 3. bataljon Kozjanskega odreda. Ko je odšel s skupino partizanov čez Savo v Belo krajino po prepotrebno orožje za mobilizacijo na Štajerskem, so jim bili belogardisti ves čas za petami in trije soborci so padli pri Žužemberku.
“Mi se nimamo s kom spraviti. Oni se nam morajo opravičiti, ker so naredili toliko gorja in so korakali vštric z okupatorji, ki so jih tudi oborožili, "pravi odločno sicer umirjeni mož. Poudarja, da je iz krščanske družine, da pa bolj poredko hodi v cerkev, odkar je med vojno marsikaj videl in skusil. Še najhujši udarec je družini prizadejala očetova smrt na pragu svobode: 9. maja 1945 so ga zverinsko mučili in ubili ustaši. Kmetija je obvisela na plečih Ivana, kajti brata Pavleta so spustili iz ruskega ujetništva na pol mrtvega in je kmalu umrl. Ivan si je s sodelovanjem na prvi mladinski delovni akciji Brčko-Banovičiprislužil “vstopnico”za službo na železnici. Na Zajčji gori je z Janezom Hohkravtom pripomogel, da so prišli tudi do 2 km asfalta skozi vas, na Orehovem pa je vodil akcijo za nov vodovod. PAVEL PERC
Umrl je Marijan
NOVO MESTO - “Samo življenje za druge je vredno življenja,” je bilo geslo, ki je Marijana Novino z Gumberka pri Otočcu povezalo in združilo s številnimi bolnimi, predvem z otroki in ljudmi, ki so pomagali drugim. Čeprav se je Marijan več kot osem let boril z rakom, je bila tokrat bolezen močnejša. Umrl je, star 47 let, še poln načrtov in želja pomagati bolnim, predvsem otrokom, obolelim za rakom.
S svojo družino, najprej z sinovoma Marijanom in Borutom, kasneje pa se jim je pridružil še najmlajši Tomaž, je pred 12 leti ustanovil ansambel. Od leta 1989, ko je izvedel, daje hudo bolan, so na več kot 130 dobrodelnih koncertih zbrali več kot 60 tisoč nemških mark, s katerimi so kupovali aparature, inštrumente in igrače za bolnišnice, zavode in druge ustanove.
Čeprav je Marijanovo življenje že večkrat viselo na nitki, se ni vdal. Pesem, vera in družina so spodbujali njegovo željo po delu, darovanju in življenju - življenju za druge. Aprila letos je preživel že sedmo hudo operacijo. Čeprav mu tumorja ni bilo možno odstraniti, je, kot je dejal na poslovilnem koncertu junija letos, še vedno upal, da bo bolezen premagal. Vendar se to žal ni zgodilo.
• Kot zadnje izgubimo upanje. (Metastasio)
V novomeških izložbah tudi brez cen • Romom prostor - Priprave na širitev smetišča v Leskovcu • Na Otočcu razsvetljava te dni - Delovni čas SKB v Brežicah - Pohvala Californii
Andreja iz Novega mesta je
povedala, da jo moti, da v trgovinah v izložbah v Novem mestu ni povsod cen. “Pri objavljanju cen bi moral biti red. Trgovci pravijo, da s tem, ko ne napišejo cen, privabijo kupce v trgovino. Marsikdo pa bi se o nakupih odločal že npr. ob večernem sprehodu, ko bi v miru pregledal in primerjal cene v izložbah.”
Roman Miklič je sporočil, da se ne strinja z mnenjem iz rubrike Halo v prejšnji številki Dolenjskega lista. “Kdor je napisal, da nasprotuje pripravam prostorskih dokumentov za romski naselji v Šmihelu in na Ruperčvrhu, naj se raje pozanima, koliko denarja gre v Šloveniji za begunce. Naj pogleda tudi, koliko zemlje so dali nazaj grofom in drugim! Miklič meni, naj bi to zemljo raje prodali, denar od tega pa dali npr. bolnišnicam. “Mi na Ruperčvrhu se želimo civilizirati. Mi na Ruperčvrhu sami plačujemo elektriko in drugo. Rom, kije slovenski državljan, mora imeti prostor, da si uredi bivališče. Tisti, ki ima denar, naj ima možnost kupiti zemljo. Če ne bodo Romom dali legalizaranega
r	>
Hab, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
naselja, bo v Sloveniji nastal tak problem, kot so v Ameriki prepiri med belci in črnci.”
Meto iz Leskovca pri Brusnicah zanima, kako misli Komunala Novo mesto izpeljati napovedano širitev odlagališča v Leskovcu. Občanka je prepričana, da deponija ne bi smela nastati, ne da bi vprašali za mnenje prebivalcev iz okolice odlagališča. Pred širitvijo bi morali Leskovčani dobiti, kar jim je bilo obljubljeno v preteklosti, ko je nastalo sedanje, zdaj že skoraj polno smetišče, meni Meta. V Komunali Novo mesto je Slavko Janežič povedal, da je bil o predvideni širitvi že sprejet program priprave sprememb in dopolnitev prostorskega načrta za širitev odlagališča in program priprave lokacijskega načrta za sanacijo in razširitev odlagališča komunalnih odpadkov Leskovec. Te dokumente sta obravnavala in potrdila občinska sveta v Šentjerneju in Novem mestu, o dokumentih pa je razpravljal tudi svet KS Brusnice.
Ulica Nad Krko v Otočcu je že nekaj mesecev brez javne razsvetljave, kot je sporočil tamkajšnji domačin. V Elektru Ljubljana -PE Novo mesto v službi prijav napak na omrežju, so nam v petek zagotovili, da bo podjetje Elektro popravilo omenjeno javno razsvetljavo naslednji teden.
Bralec Jože iz okolice Brežic bi se razveselil, če bi banka SKB v Brežicah imela prikladnejši delov-
ni čas. Bolje bi bilo brez opoldanskega premora in ko ne bi bilo v soboto in nedeljo zaprto. “Pogosto bančni avtomat 'trenutno’ ne dela, ampak ta 'trenutno' traja od petka popoldne do ponedeljka zjutraj,” ugotavlja Jože. Več bomo o tem pisali prihodnjič na krško-brežiški strani.
Marija iz Semiča bi se rada javno zahvalila trgovini California Krško, ki večkrat prodaja v hotelu v Semiču. “Zadnjič sem nekaj kupila in tam pozabila blago. Prijazna prodajalka mi je ob naslednji prodajni akciji vrnila blago. Bilo sem presenečena nad tako pošteno in prijazno prodajalko, zato se ji zahvaljujem.”
ROCK DELAVNICA V STRAŽI
• TREBNJE-Rock delavni- 1 1 ca 97, ki jo je letos po več- 1 1 letnem premoru na Mirni 1 pripravil podjetni Trebanjec Janez Ilnikar, nadaljuje us-, pešno turnejo po Sloveniji. V ( , soboto, 15. novembra, bo , , rock delavnica v Straži v , , tamkajšnjem kulturnem do- , i mu oz. kinodvorani. Poleg ( i Aristokratov in Big Bible , i Brothers Band naj bi nasto- ■ i pile še dve ali tri predsku- ■ i pine.	i
CTI.pestiva! (TTrcžice'98
18.7.-1.8.
& ARS RAMOVŠ
Oslo, London, Pariz, Tel-Aviv, Frankfurt, Praga, Madrid, Dunaj, Perugia in Amsterdam so kraji, od koder prihajajo naši vrhunski umetniki v juliju 1998. Na Aronovih viteških igrah pa spektakularen sežig čarovnice in dvoboji s turnirsko sulico. Vljudno vabljeni!
(061) 125 3366
Hospic prazen, denar pa nikjer
Bivšo kaplanijo v Šmarjeti je vzela v najem Slovenska malteška bolniška pomoč, ki jo vodi grof Carl Villavicenzio-Margheri - Otvoritev je bila junija - Neplačana obrtniška dela
ŠMARJETA - V soboto, 7. junija letos, je bila v Šmaijeti slovesna otvoritev malteškega hospica sv. Janeza Krstnika, ki ga je v bivši kaplaniji uredila Slovenska malteška bolniška pomoč za oskrbo starih, ubogih in bolnih ljudi. Telefon za hospic in nekaj denarja za zunanjo ureditev je prispevala tudi šmarješka krajevna skupnost.
Ta dan se je v Šmarjeti, kot smo poročali, zbralo veliko ljudi, med njimi in tudi državni sekretar ministrstva za zdravstvo dr. Janez Zajec in nadškof dr. Alojzij Šuštar. Na koncu slovesnosti sta hospic simbolično s prerezom traku odprla grof Carl Villavicenzio-Margheri, predsednik Slovenske malteške bolniške pomoči, in veliki prior malteškega viteškega reda z Dunaja princ VVilhelm von Liechtenstein.
Od otvoritve je minilo že pet mesecev, vendar je hospic še ved-
* Slovenska malteška bolniška pomoč deluje pri nas dobri dve leti. Sicer pa ima malteški viteški red že dolgo zgodovino. Nastal je v 12. st., vseskozi sta njegova osnovna cilja obramba vere in pomoč ubogim.
no prazen. Na zaprta vrata so naleteli tudi obrtniki, ki so bivšo kaplanijo obnavljali, pa večina njih za opravljena dela do sedaj še ni dobila niti tolarja. Obnovljena hiša stoji prazna in zaradi zapuščenosti že propada. Po drugi strani pa je vse več ljudi, ki bi potrebovali domsko varstvo. Novomeški dom starejših občanov je poln do zadnjega kotička, prošenj za sprejem pa imajo toliko, da bi lahko takoj napolnili še en tako velik dom.
Župnik Jože Glas, ki je v Šmarjeti deset let, si je že dalj časa prizadeval, da bi katero od stavb, ki pripadajo župnišču, namenili za dobrodelno dejavnost, naj si bo za zdravljenje zasvojenih z mamili ali za bivanje starih in ubogih. Tako bi pred leti lahko tu nastal center za zdravljenje odvisnikov, a je krajevna skupnost to zavrnila. Potem se je za prostore začela zanimati Slovenska malteška bolniška pomoč, kije želela kaplanijo preurediti v hospic za stare in bolne ljudi. Slovenski škofovski ordinariat je stavbo dal v najem za 99 let Slovenski malteški bolniški pomoči, ki jo vodi grof Carl Villavicen-cio-Margheri.
Danes so domačini razočarani, prizadet je tudi njihov župnik, ki pravi, da kaj takšnega ni pričakoval. Čeprav s hospicem nima nič -izključili so ga celo iz gradbenega odbora - se vsi, ne le obrtniki, obračajo le nanj. Sprašujejo ga, kam je šel denar, zakaj hospic ne
POMOR RIB - "Drožanjski potok bo 2 do 3 leta mrtev. V potoku, ki se izliva v Savo, je v dolžini 1250 m pomorjeno na stotine rib, predvsem avtohtonih potočnih postrvi, rakov jelševcev, skratka vsa favna in flora. Pomor se je zgodil že 4. novembra, policijo in nas pa so krajani obvestili šele dva dni kasneje. V Drožanjski potok smo nameravali še vlagati mladice, večje postrvi pa odlovih in prestaviti v Sevnično za športni ribolov. Seveda zdaj ne bo iz tega nič. Škoda je velika, kolikšna, pa bo znano šele po opravljenih analizah, ki naj bi odkrile tudi povzročitelja, ” nam je povedal tajnik sevniške ribiške družine Silvo Osovnikar. (Foto: P. P.)
deluje, kaj bo z njim. Pa jim ne more in ne zna odgovoriti. Do končnega odgovora pa tudi mi nismo prišli, predsednika grofa Margherija nismo dobili, ker je v tujini, vsi ostali, ki delujejo v Slovenski malteški pomoči in se pogovoru o tem niso izogibali, pa
so povedali, da jim je žal, da je do tega prišlo. Povedali pa so, da je vse finančne zadeve vodil grof Margheri, ki je še na otvoritvi zatrjeval, da z denarjem za obnovo ne bo težav.
Sedaj pa so ostale le težave.
J. DORNIŽ
HOSPIC V ŠMARJETI - Vrata poleti odprtega malteškega doma za stare, bolne in uboge so še vedno zaprta, zaprta pa so tudi za šmarješkega župnika Jožeta Glasa, ki kaj takega ni pričakoval, saj je pobudo za ustanovitev hospica prostodušno podprl. (Foto: J. Dorniž)
RAZSTA VA MALIH ŽIVALI - Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Krka iz Novega mesta je minuli vikend pripravilo v telovadnici grmske osnovne šole že četrto razstavo malih živali. Večina članov društva je razstavljalo okrog 500 živali, med katerimi je bilo več pasem kuncev, perutnine, golobov, okrasne perutnine in ptic. Šodniški zbor zveze društev gojiteljev malih pasemskih živali pa je ocenjeval kunce in golobe. Med njimi je bilo kar 72 prvakov. Eno najuspešnejših tovrstnih razstav v Sloveniji sije ogledalo okrog 2000 ljudi.
Predsednikov kunec najlepši
Najvišje priznanje sivemu ovnaču Francija Adamiča -Tildi šolar Štrubelj odličen rejec malih živali
DOBREPOLJE, VELIKE LAŠČE - Dve sto kuncev, 70 raznih kokoši, veliko raznih ptic in golobov pa še morskih prašičkov, hrčkov, rac, gosi in tudi koze so prikazali člani društva gojiteljev malih pasemskih živali Velike Lašče na nedavni razstavi v Dobrepolju.Najvišjo strokovno oceno je dobilo 22 živali, med njimi 19 kuncev, dve kokoši in račka- man-darinka. Med najvišje ocenjenimi živalmi jih je kar deset last predsednika društva Francija Adamiča, med njimi je tudi sploh najvišje ocenjena žival železnosivi ovnač.
LEPOTNI ZMAGOVALEC - Železnosivi ovnač
Ostali rejci najvišje ocenjenih živali so še Simon Zabukovec, Branko Ilič, Jože Škulj, Zvonimir Zabukovec, Tone Marolt, Slavko Zabukovec, Jože Jaklič, Marko Štrubelj (najmlajši razstavljalec, učenec 4. razreda osnovne šole!), Tone Hren, Milan Škrjanc (vsi so razstavljali kunce) in Jože Vesel, ki je dobil najvišjo oceno za izvirno račko- mandarinko. Obe najvišje ocenjeni kokoši (zlata vi-andota s črno obrobo in italijanska črna kokoš) pa sta last rejca in
predsednika društva Francija Adamiča.
Razstava je bila postavljena v starem kulturnem domu, ki žal propada, njegova lastnica pa je kmetijska zadruga. “Ih dom zaživi le ob razstavah živali članov našega društva,” je povedal Franci Adamič in dodal, da je v društvu okoli 60 članov, največ iz občin Dobrepolje in Velike Lašče, nekaj pa še iz Ivančne Gorice in Škofljice.
“Naslednjič bomo s podobno razstavo nastopili sredi septembra prihodnje leto v Velikih Laščah. Takrat bodo v Laščah praznovali 85-letnico Govedorejskega društva Velike Lašče, ob tej priložnosti pa bodo pripravili tudi večjo razstavo goveda,” napoveduje predsednik Adamič.
J. P. in Z. Z.
Vsah teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Obrtniška
Oni dan se je v knjigovodstvi Gozdnega obrata Podturn zglasil avtoprevoznik Jože Gril iz Kočevskih Poljan in na hitro stresel najnovejši vic. Če ga niste medtem že slišali, ga preberite.
32-letni zasebni mehanik je na hitro umrl in prišel pred sv. Petra ter se pričel kregati nanj, zakaj ga je tako kmalu poklical.
“Kako kmalu?" se je začudil .vv. Peter. “Po naši evidenci si po urah, ki si jih zaračunal svojim strankam, star vsaj osemdeset let."