Poštnina pavšallrana. Strokovni list ih povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". ■ ■ ■ = List izhaja 20. vsakega meseca. = — = - Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5'—; posamezne številke 2 Din. ======= Cena Inseratom: ■ /« strani D 5* vključno davek, i Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ==-■-■- Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-a seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — Štev. 3. V Ljubljani, 20 ). marca 1924. Leto XI. Gostilničarski obrt ter prodaja alkoholnih pijač. Zakon o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923, Ur. list št. 368., vsebuje v tarifnih postavkah 60—66 poleg določil finančnega značaja tudi predpise, ki posegajo v obrtno pravo glede gostilniškega in krčmarskega obrta ter obrtov prodaje alkoholnih pijač na drobno in na debelo. Se več takih predpisov imata pravilnik ministrstva za notranje zadeve z dne 12. novembra 1923, Ur. list štev. 377 in pravilnik finančnega ministrstva' z dne 12. novembra 1923, Ur. list št. 378.1 njim se pri nas uvajata povsem nova pravna pojma gostilne in kavarne. Po členu 4. pravilnika notranjega ministrstva se namreč smatra za gostilno taka obratovalnica, kjer so poleg prostorov za točenje pijač pripravljene tudi sobe za prenočevanje potnikov, za kavarno pa ona obratovalnica, kjer ni sob za prenočišče. Dalje se skoro docela izpremenjena materijelna določila obrtnega reda glede prej omenjenih obrtov, kakor tudi postopek in pristojnost. Slednjič smo dobili1 nove takse in pristojbine. Predpisi so stopili v veljavo dne 15. novembra 1923 in povzročili v poslovanju obrtnih oblastev ne malo zmedo in nejasnost. 2e postopek sam1 se naslanja na novo ureditev politične uprave, ki pri nas še ni izvedena. Nastala so razna pravna vprašanja in bilo ni ne predhodnih določil, ne navodil za izvajanje novih predpisov, kakor tudi ni bilo znano, kakšno stališče zavzema k njimi trgovsko ministrstvo, ker pomenijo občutno okrnjenje njegovega1 delokroga, dočim pravilnika ne nosita klavzule o sporazumu ali sopodpis trgovskega ministra. Posledica tega je bila, da1 je nastal v reševanju predmetnih spisov popoln zastoj. Stoprav sedaj je stvar zopet prišla v tek. Ministrstvo trgovine in industrije je namreč z razpisom od 21. februarja 1924, št. 648/111. izdalo potrebna navodila in med drugim odredilo sledeče: 1. Pravilnik ministrstva za notranje zadeve uvaja za celo državo krajevno gostilničarsko in kavarniško ter osebno pravico. Krajevna pravica je vezana na zgradbo, koje sposobnost, da se v njej izvršuje gostilničarski ali kavarniški obrt, je potrjena po. predpisih omenjenega pravilnika. To svojstvo predstavlja dejansko realno pravico, ki more preiti na vsakokratnega lastnika poslopja. Osebna pravica pa je čisto individualne prirode. Presoja krajevne in osebne splošnosti se vrši izključno po odredbah omenjenega pravilnika in preide iz pristojnosti obrtnega v pristojnost policijskega oblastva. Pojem gostilničarskega in kavarniškega obrta se razume v širšem smislu, kakor to stori obrtni red. Kavarniški obrt vsebuje brez razlike vse pravice § 16., točke b, c, d, e, f in g obrtnega reda. Gostilničarskemu obratu pripada poleg tega še pravica do prenočevanja potnikov, dočim kavarniški obrt nima te pravice. Tem obrtom pripadajo omenjene pravice brez izrecne navedbe v izdanih potrdilih o krajevni in osebni sposobnosti. Ali prej, pred-no bi ti obrati mogli začeti i obrt po točkah a, b, f in g § 16. obrtnega redai, morajo predhodno dobiti dovoljenje za 'točenje alkoholnih pijač. Samostojno izvrševanje Obrta po točkah a, f in g imenovanega paragrafa po navedenem pravilniku mini- stra notranjih zadev ni več mogoče, temneč mora biti združeno s pravico do točenja alkoholnih pijač. Priprava in prodajal toplih in mrzlih jedi po točki b § lp. obrtnega reda, ki se vrši samostailno in brez zveze z obrtom po točkah a, c, d, e, f in g prej omenjenega zakona, ne spada pod kavarniški1 in gostilniški obrt in se obravnava«'! nadalje izključno po obrtnem redu. Prodaja vina in ostalih alkoholnih pijač na debelo in prodaja alkoholnih pijač na drobno v zaprtih posodah, katera trgovina je bila po obrtnih predpisih vezana na prijavo obrta pri obrtnemi oblastvu, za-visi po omenjenem pravilniku finančnega ministra od predhodnega dovoljenja finančnega oblastva. Tem obrtom pripadajo slične pravice in dolžnosti kakor točenju pijač na drobno. 2. Vsi prej omenjeni posli z novimi predpisi niso prestali biti obrti in obdrže značaj koncesijoniranih obrtov. Vsled tega mora stranka pred pričetkom izvrševanja obrta s posebno vlogo prositi pri pristojnem obrtnem oblastvu za vpis v obrtni register. Tej vlogi je treba priložiti pridobljena potrdila o krajevni pravici, o osebni sposobnosti in o pravici točenja alkoholnih pijač. Obrtno oblastvo potrdi to okolnost in izvrši na osnovi tega vpis brez predhodnega zaslišanja občine in pristojne zadruge. O vpisu v register izda to oblastvo potrdilo o registraciji. To potrdilo, zajedno s potrdilom o krajevni in osebni sposobnosti in z dovoljenjem za točenje stopi na mesto dosedanje koncesije. Na ta način se postopa i v slučaju omenjene trgovine z alkoholnimi pijačami. Pri vpisu v obrtni register se razlikuje samo kavarniški in gostilniški obrt, brez upoštevanja poedinih pravic, ki jih predvideva § 16. obrtnega reda. Če se ta prijava ne izvrši, postopa obrtno oblaistvo po predpisih obrtnega reda. 3. Z ozirom na rečeno se smatrajo v pogledu gostilničarskega in krčmarskega obrta in ostalih predpisov o prodaji' alkoholnih pijač za ukinjenje vse odredbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na potrdilo sposobnosti, zgradbe in osebe, kakor tudi predpisi, ki se nanašajo na izdanje dovoljenja in izvrševanja obrta, na namestnika in zakupnika, prenos in odvzetje obrtne pravice, na prestopke in kazni in na postopek in prizive. Vsi ostali zakoniti predpisi' pa, ki se nanašajo na te zadeve; in posli, katerih navedena pravilnika ne zadevata, posebno oni, ki se nanašajo na policijski nadzor, na obrtno zadrugo in na obrtni register, ostanejo i nadalje v veljavi. Zakon o točenju in prodajanju na drobno žganih alkoholnih pijač od 23. VI. 1881, drž. zak. št. 62, je istotako razveljavljen z omenjenim pravilnikom. Za mladoletne in vdove se zahteva potrdilo o osebni sposobnosti1 in potrdilo o pravici točenja. Od takse za osebno pravico so oproščeni! samo mladoletni otroci in pravne osebe. A zato morajo imenovani nastaviti poslovodje, ki morajo donesti potrdilo o osebni sposobnosti. Vdova ni oproščena te takse. Takso za pravico točenja plačajo i nedoletni otroci i vdova. V pogledu gostilničarskega in kavarniškega obrta je § 56. obrtnega reda stavljen izven veljave. Poslovodja je po novih predpisih dopusten, zanj&se ne zahteva ne potrdilo o osebni sposobnosti, ne prijava pri1 obrtnih oblas>tvih. Njega mora le odobriti finančno oblastvo, razven v slučajih, omenjenih v predidočem odstavku (slučaj mladoletnikov in pravnih oseb). Zakup je pri vseh gori omenjenih obr-tih nedopusten. Vsi poslovodje in vsi zakupi, ki datirajo pred, ko so stopili novi predpisi v veljavo, ostanejo nedotaknjeni. Odredbe izdanih pravilnikov o zakupih se uporabljajo samo na obrte, ki se stvorijo po uveljavljanju novih predpisov. V zvezi z navodilom je ministrstvo trgovine in industrije izdalo naročilo, naj se mu periodično poroča o vplivu novih predpisov na gospodarsko in upravno stanje pokrajine. Menim, da se da v tem pogledu že sedaj marsikaj reči. Da vsebujejo pri nas finančni zakoni poleg določb finančnega značaja tudi predpise, ki bi jih sicer ne iskali v teh zakonih, ni nič novega in v tem pogledu sledi sedanji taksni zakon le svojim prednikom. Pač pa sta morala marsikoga presenetiti pravilriika notranjega in finančnega ministra, ki naj bi sicer bila izvršilni naredbi; v istini pa ravno ona v glavnem izpremi-njata obrtni red, dočim je sedaj veljalo splošno priznano pravilo, da se more zakon izpremeniti le z zakonom. Postopek in podeljevanje koncesij je postal zelo kompliciran in zamuden ter bo zahteval več uradnega dela in pisarij, a od strank številne vloge in stroške. Novi predpisi izhajajo zgolj s fiskalnega stališča in se opirajo na pravni in dejanski položaj v Srbiji. Predvsem! slonijo na zakonu o kafanama i mehanama. Tukajšnjih razmer ne upoštevajo ali vsaj ne zadostno; zato se je upravičeno bati, da bo pri nas fiskalnemu uspehu odgovarjal mnogo večji gospodarski neuspeh. Vsled mnogo večje konkurence bo ogrožen gostilniški stan, ne da bi se z novo konkurenco obrt po kakovosti zboljšal. Vsled velikih bremen in izrabljanja s strani imetnikov gostilniških lokalov bo zadušena podjetnost in vsakdo bo le gledal, da pride na svoj račun. Gostilničarske zadruge so izgubile skoro ves vpliv. Ta kolobocija po našem mnenju ne more držati. Kadar se bo izdeloval obrtni red, mora priti do sprejemljivih prena-redb. Organizacije morajo izdelati skupni program za drugačno ureditev gostilničarskih norm. Taki! predpisi in zmešnjave, ki se vsak trenotek popravljajo in za stan poslabšajo, ne zbujajo zaupanja, ponižujejo pa do skrajnosti idejo in stremljenje po modernejšem ustrojstvu gostilničarske obrti. Oblastva in naše pritožbe. Upravičenost pritožb, katere so podali delegati gost. zadrug na plenarni seji dne 15. febr. t. 1. je priznala tudi1 delegacija ministrstva financ v Ljubljani in podala kabinetu Ministra financ v Beogradu naslednje mnenje. Osrednja Zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani mi je priobčila priloženo spomenico, ki jo glede tar. post. 34 in 62 taksnega zakona predložila Generalni direkciji posrednjih poreza in ki jo po obliki in vsebini smiatram za dovolj važno, da z blagohotnim: posredovanjem p. n. kabineta opozorim nanjo tudi gospoda ministra. V prvem oziru je značilen nenavadno rezki ton, ki se ga poslužuj© Zveza in ki ga seveda ne morem odobravati, ki je pa veren izraz ogorčenja, s katerim so prizadeti krogi sprejeli dotična določila taksnega zakona in še bolj taksnega pravilnika. Razumljivo postane to razpoloženje, ako uvažujemo, kakšna in kolika so že doslej bila davčna bremena, ki jih nosijo gostilničarji v Sloveniji. Pridobnira. dohodnina, davek na poslovni prt met, invalidski davek, trošarina na pijače, trošarina na razsvetljavo, občinske doklade in jnaklade na vino, pivo, alkohol, davščina na nočni obisk, davščina na prenočišča in k vsemu temu se pridružijo sedaj taksa za račune, krajevna taksa na obrt, osebna taksa na obrt in končno trošarinska taksa. Priznati je treba, da je obremenitev kljub delni prevaljivosti res visoka. Kar pa prizadete kroge opravičeno še bolj razburja, je činjenica, da od samih taks in davkov takorekoč nimajo nikdar miru pred financo in to je tudi točka, na katero bi bilo iz davčno tehničnega stališča polagati največjo važnost: nebroj bremen povzroča njih nepreglednost, v konsekvencah pa nadaljujejo legislativne napake, vsekakor pa komplikuje in draži aparat tem bolj, ker najrazličnejše inštan-ce, ki so po našem sistemu žal čisto neza-visne druga od druge, posegajo vmes. Ne da se tajiti, da nove določbe pomienjajo v tem oziru velik korak nazaj in da se sumljivo bližamo časom in razmeram, ki sta jih moderna teorija in praksa že davno premagali. Glede vsebine se obrača spomenica v glavnem proti taksi iz tar. post. 34, pripomba 3, proti taksi iz tar. post. 62 in proti temu, da taksni pravilnik odvzema gostilničarskim zadrugam pravice, ki jim jih je dovoljeval obrtni red. Glede taks iz tar. post. 34, pripomba 3, mi je pripomniti, da davščina ni obča ne glede plačilcev in ne glede nosilcev davščine. Tako imamo v Sloveniji nebroj obr-tov, ki prodajajo alkoholne pijače bodisi v steklenicah, zaprtih po trgovskem običaju, bodisi v odprtih steklenicah preko ulice in ki niso zavezani taksi iz tar. post. 34, pripomba! 3. Na drug strani pa so tudi gostilničarski obrti zavezani tej taksi samo v krajih, ki imajo več kot 2000 prebivalcev. S to davščino torej principu splo-šnosti, ki bi moral veljati za vsakošno obdavčenje, ni ustreženo.. Ker imajo v Sloveniji nad 2000 prebivalcev razen mest samo industrijski kraji, je v prvi vrsti nosilec te davSčine delavec. Ta si ne jruati rad vsiliti računov in je zaradi tega apri-ori uspeh te takse deloma ogrožen. Taksa iz tar. post. 62 (točarinska taksa) ima ostrine, ki bi jih bilo treba izgladi-ti, ako se taksa v obče obdrži. Zlasti uvr* ščenje podjetij v skupine, ločene po posameznih krajih in brez zveze z drugimi kraji in to vrhu tega na osnovi prometa, ki ga ima v dotičnem, kraju največje podjetje, ki naj spada vedno v orvo skupino, je zgrešeno in je produkt gole in neraci-jonelne fiskalnosti. Tudi ta novo'arija, da so prodajalci pijač na drobro izključeni od prodaje na debelo, ‘e trdota, ki bi jo bilo omiliti. Plačilo točarinske takse za drugo polletje 1923 se je menda odpravilo, kar je samo pozdraviti. Točarinske takse ne plačajo prodajalci alkoholnih pijač v originalnih steklenicah, pač pa razen vinotočev tudi trgovci, ki sami steklenice polnijo. Opozarjam, da bo napram tem tudi najstrožja kontrola komaj zadoščala. Če bo pa imela uspeh, je uvaževati, da ti trgovci, in takih je v Sloveniji veliko, že itak plačujejo trošarino in občinske doklade po višji tarifi za steklenice in torej ne bodo mogli, ker pridejo vrhu tetfa v višjo točarinsko skupino, Kakor navadno gostilničarji, konkurence več zdržati in bodo morali obrti opustiti. Kakor čujem, se to v resnici tudi pripravlja. Mi tudi mali gostilničarji ne bodo mogli več obratovati« z uspehom in je pričakovat obilo primerov, da se bodo obrti opustile. Kolikor zahteva spomenica za zadruge vpoštevanje dosedanjih pravic v obrtno pravnem postopanju, tre sicer za vprašanja, ki se ne tičejo finančnega resorta. Baš radi tega je pa finančna uprava najmanj poklicana, da kratko in malo razruši vse, kar se je na tem polju v dolgoletnem delu v prid stanu gostilničarjev, katerega zastopnice so ravno zauruge in v prid javnosti zgradilo. V obče sem mnenja, da bi se finančni efekt takse na račai e in točenje alkoholnih pijač (tar. post. 34 in 62) dal enostavnejše in finančno politično pravilnejše doseči z izenačenjem in primernim povišanjem trošarine. Po sistemu, ki je uveden v Slovenji, je znašala v letu !9.?3 samo trošarina na vino in vinski mošt 13.S0S.13S Din. Ako bi se ta povijala samo za li'0%, bi se bil torej pri nas dosegel znaten uspeh. Če bi se pa v Sloveniji veljavni sistem pobiranja razširil na vso državo, bi trošarina pač davno odtehtala trošarin-sko takso in takso na račune in zadoščeno bi bilo ob enem zahtevku po splošnosti in enotnosti in s tem pravičnosti trošarine na vino in vinski mošt. Prenis predlagam sočasno Generalp-direkciji posrcdnjih poreza. Delegat: Dr. ša v nik s. r. Ta jasni komentar naših pritožb od tako merodajne strani in po tako odličnemu veščaku, upamo vsaj. mora nekaj izdati. ' Davek na poslovni promet Na raznih sestankih, sejah itd. se je poudarjalo, da mali gostilničarji, ki ne delajo z pomožnim1 osobjemi po obstoječih predpisih o davku na promet, temu ne bi imeli biti podvrženi, a se ga vendar zaračunava. Podala se je tozadevno pritožba na delegacijo min. financ in opozarjalo, naj oblastvo zadevo uredi, kakor je v zakonu predvidena. Prejeli pa smo tole rešitev: Na vlogo z dne 28. februarja 1924 št. 15 glede odmere davka na poslovni promet čast mi je priobčiti' sledeče pojasnilo. Zakon o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922, (Ur. list št. 20/46 ex 1922) oprošča v členu S pod točko 12 tega davka le promet malih obrtnikov, ki ga opravljajo poklicno z največ dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema. Po došli avtentični interpretaciji je v smislu ravnokar cititane določbe oproščati davka le promet onih inalih rokodelcev, dosežen v izvrševanju poklica, t. j. njih osebnega dela v hiši, z izdelovanjem in Predelovanjem po naročilu, brez vloženega prometno obrtnega kapitala in ki nimajo odprtega poslovnega lokala, a delo vrse samo z uporabo delavne moči in rokodelske izurjenosti, naj si bo že z jed-nim ali dvema učencema ali pomočnikoma. Ker obratujejo gostilničarji, krčmarji in podobni obrati s prometnim obratnim' kapitalom in jih tudi sicer ni prištevati k zgoraj opisanim rokodelskim obrtom, se Jini v smislu točke 12, člena 8 leg. cit. ne more priznati davčna prostost, če tudi obratujejo sami brez pomožne moči in v kakem slabo-prometnem kraju. Po sami višini prometa se ne oprosti noben obrtnik od davka na poslovni promet, ampak višina promieta je le kriterij za vporabo ene ali druge vrste ob-dačbe t. j. za vprašanje, ali se posamezni davkoplačevalec obdači pavšalno ali' ne. Za delegata: podpis, d Iz organizacij. Občni zbor zadruge gotilničarjev v Kostanjevici se je vršil dne 7. marca 1924 ob zelo živahni udeležbi. Poleg poročila o delovanju zadruge, o računskem zaključku in drugih administrativnih opravkih se je vršila volitev v načelstvo. Razmotrival se je sedanji položaj gostilničarstva tako gledeHaksnih pred. pisov, meroiskustva po hramih in drugo, ter v obče povdarjalo, da) je konfuznost finančnih pa tudi drugih uradov ena kapitalnih lastnosti sedanjega časa. Pravila so se preuredila tako, da znaša sedaj sprejemninska taksa v zadrugo Din 250.—, vpisnina za Vajence Din 20.— in za. pomočniško spričevalo Din 30.—, zadružna doklada za leto 1924 pa za vsa-cega člana Zadruge Din 10.—. V novo načelstvo so bili izvoljeni: Bučar Lavoslav, kot načelnik, Kodrič Josip kot namestnik, Kuntarič Ivan kot tajnik in blagajnik, v ostali odbor pa Š e -bela Anton, Št. Jernej, Kalin Josip, Ovrež, Colarič Alojzi, Sv. Križ, R a d a j Martin, Čerina, in Gregorič Aleksander, Kostanjevica. Za delegate v Osrednjo Zvezo so bili izvoljeni: gg. Bučar Lavoslav, Kodrič Josip (Sv. Križ), Recelj Ivan (Št. Jernej) in Ra da j Martin (Čerina pri Čatežu ob Savi). Ob jednem se je na občnem zboru tudi pobrala naročnina za »Gostilničarja«. V Škofji Loki se je vršil občni zbor Zadruge gostilničarjev dne 27. februarja 1924 v občinski posvetovalnici ob 9. uri dopoldne. Navzočih 30 članov. Ker je bilo v določeni uri zadostno število navzočih, otvori načelnik g. Kavčič zborovanje, da prečitati zapisnik zadnjega občnega »b«,'-ra, ki se odobri in poda poročilo o delovanju Zadruge v preteklem letu. Zadružna doklada se je pobirala doslej na ta način, da so plačevali odjemalci piva pri dobavi istega mali povišek, kar se je odrajtalo Zadrugi ter je ta s tem tudi plačevala naročnino za stanovski list »Gostilničarja«. Tajnik g. Ziherl poroča o delovanju tajništva * in administrativnem delu Zadruge, iz katerega sledi, da je imela Zadruga 9 odboro-vih sej; mnogo dopisovanja na razna obla-stva, novih koncesij je bilo podeljenih 7, izbrisalo se jih je 6 in novih članov pristopilo 8. Ker je g. blagajnik bolan poda blagajniško poročilo istotako g. tajnik. Prebitek iz 1. 1922 znaša Din 2375.07 p; dohodki leta 1923 2992.50, izdatki Din 816.25 p. Rezervni fond znaša koncem leta Din 4551.32 p. Na poročilo g. Gosarja, da so revizorji račune pregledali ter vse v redu našli, izrečejo zborovalci odboru odvezo. Blagajnikom za bodočo funkcijsko dobo se izvoli g. Dajzinger. Kot vajeniška pristopninska taksa se določi na Din 25 in oprostnine pa na Din 50. Nato se razpravlja o novih taksnih predpisih, h katerim poda Zvezni tajnik nekatera pojasnila. Opozarja se posebno, da bi Šk. Loka ne imela spadati pod določbo pobiranja takse po 20 para od gostov, ker ima mesto s kraji Kapucinsko predmestja, Karlovec, Studenec in Trata, ki so takorekoč kraji vsaki zase, štejejo pa se skupno pod Škofjo Loko, a kljub temu štejejo vsi ti kraji le 1993 prebivalcev, se zatorej sklene podati ugovor finančni direkciji v Ljubljani. Ako bi ugovor oziroma pritožba ne imela uspeha, pa se bo priporočalo članom, da za male račune do Din 10 to takso pavšalno plačajo, za večje zneske od Din 10 naprej pa zaračunavajo po blokih. V ocenjevalno komisijo za določitev skupin se izvolijo za Poljansko dolino g. Brejc kot glavni zastopnik in g. Furlan njega namestnk. Za okoliš 'občine Stara Loka gg. Gosar in Cegnar. Za mesto samo pa gg. Hafner in Kavčič. G. Ziherl predlaga, da se mora glede dohodkov za Zadrugo tudi kaj ukreniti; ako se ne bo naložila direktna zadr. doklada za pokritje upr. stroškov, naj pa se i še nadalje sklene in naprosi založnike piva, da se v zadružne namiene pobira od vsacega hi prodanega piva Din 4 v zadružne svrhe. Predlogu se soglasno pritrdi. V razgovoru je bil tudi sklep, da bi se odločno protestiralo proti temu, da bi se pobirala polletna taksa še za poluletje 1923 nazaj in podal odločni protest. Ker pa se je zaznalo, da je fin. ministrstvo na pritožbe vseh Zvez in tudi Trgovske zbornice baje to namero že opustilo, se za enkrat ta protest opusti. Razgovarjalo se je še o raznih stanovskih zadevah ter nato občni zbor ob 12. uri zaključil. Vinska pokušnja na Grmu. Agilno vinarsko društvo v Novem mestu je priredilo povodom svojega letnega zborovanja v prostorih drž. kmet. šole na Grmu dne 24. februarja t. 1. vinsko pokušnjo, ki je bila od strani vinogradnikov cele Dolenjske, da celo Bizeljskega^ zelo dobro obiskana. Udeležilo se je je okoli 120 posestnikov. Namen te prireditve je bil, da se upo-zna, kakšno vino, koliko vina in po kateri ceni imaio vinogradniki na Dolenjskem še ” na prodaj. Okoli 200 pokušenj vina se je preskusilo, popisalo in določil se je alkohol. Seznam teh vin je vsakemu intere-sentu-kupcu na zavodu na vpogled. Ponujena vina so imela 8—10%, boljša 11 in več in sortna vina 12 do 15% alkohola. Izbira je bila toraj prav velika. Zal, da je bila udeležba od strani kupcev prav slaba, dasi se jim je tu nudila lepa prilika upoznati v par urah, kaj> jim nudi vinorodna Dolenjska. Vinsko pokušnjo je posetil okr. glavar, vlad. svetnik dr. Svetek v Novem mestu, državni višji kletarski nadzornik g. Gombač iz Ljubljane in več drugih strokovnjakov. O priliki zborovanja Vinarskega društva je kmetijski svetnik Skalicky pojasnil pomen vinarskega društva kot člana vsedržavne, velike organizacije »Zveze vinogradnikov Jugoslavije«, ki se je pravkar ustanovila v Zagrebu. Opozoril je na pretečo nevairnost uvoza italijanskih in drugih vin, potrebo izvoza domačih vin in nujno potrebo, da se pri sklepanju pogodb s tujimi državami upoštevajo potrebe in želje vinogradnikov. Vinogradništvo je važna gospodarska panoga naše države, ki grozi propasti, ako se jej ne utrdijo življenjski pogoji. Najizdatnejše sredstvo za dosego življenjskih ciljev vinogradništva je trdna strokovna organizacija, kateri mora pripadati vsak zaveden vinogradnik. Društvu je pristopilo veliko število vinogradnikov. Konečno se je sprejela resolucija, s katero se zahteva, da vlada prepreči uvoz italijanskega vina in da pospešuje izvoz našega vina v tujino. Zastopniki gostilničarjev, ki ste izvoljeni v ocenjevalno komisijo, dogovorite se. z načelstvi zadrug kako bodete zastopali interese svojih tovarišev. Pravilnik k taksnemu zakonu pravi, da mora v vsakem kraju priti po eden gostilničar ali točilec v prvo skupino. To pa ni Piravično. Oni, ki potoči n. pr. 30 hi pijač na leto, vendar ne sme biti siljen plačevati 1500 D takse, kakor oni, ki iztoči še enkrat toliko, čeravno sta obadva ena najboljših vsak v svojem kraju. To odmerjanje mora imeti tudi svoje meje. Zato se je^ dogovoriti, do katere količine iztočenih pijač se naj devljejo gostlničarji v 4 to, 3 tjo 2 go in prvo skupino. V ljubljanski okolici so določili zborovalci pri volitvi zastopnikov, da se prvič pošlje zastopnike za okoliš posameznih občin (ne krajev) in pa da imajo ti zastopati energično stališče, da se tisti, ki potoči do 50 hi dene v IV., ki potoči do 100 hi v III. tisti ki potoči do 200 hi v II. in tisti ki iztoči nad 200 hi v I. skupino. Temu primerno naj delujejo vsi zastopniki gostilničarstva po deželi. Zaradi pritožbe poslabšan položaj! Ali nevarno Je leva buditi! V konkretnem slučaju je meroizkusni urad nekemu gostilničarju konfisciral eno ^ 1 steklenico, ker ni držala označene količine in pristojno okrajno glavarstvo je gostilničarja zato tudi kaznovalo. Gostilničar je na to prosil ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu za spregled kazni. V svoji tozadevni prošnji se je skliceval na to, da je 1. 1920 kupil v steklarni v Zagorju večjo množino steklenic, ki so bile že vse tamkaj cementirane, med temi tudi to, ki mu je bila sedaj konfiscira-na. Gostilničar je zlasti poudarjal, da je med kupljenimi steklenicami dobil tudi več takih, ki držijo več, kot je označeno na steklenici, a da meroizkusni urad tega sploh ni upošteval pri reviziji. Na predmetno prošnjo je omenjeno ministrstvo z odlokom z dne 22. februarja 1924 št. 1758/III določilo, da ob priliki revizije mer se konfiscirajo vse nepravilne mere in ne samo one, ki so premajhne, kajti zakon ščiti enako i prodajalca kot kupca. S tem se poostri naredba ministrstva trgovine z dne 12. julija 1885 drž. zak. list 102, s katero se je določila konfiskacija le onih mer in steklenic, ki so bile premajhne. Vabilo- Zadruga gostilničarjev v Tržiču vljudno naznanja, da skliče svoj redni občni zbor v ponedeljek dne 7. aprila ob 2. uri popoldne. Pri nezadostnem številu 1 uro kasneje v prostorih g. Karla Ruecha v Tržiču. DNEVNI RED: 1.) poročilo načelnika; 2.) poročilo tajnika; 3.) računski zaključek; 4.) slučajnosti. Po sklepu občnega zbora 23. aprila 1923 se kaznjujejo člani, kateri se brez opravičenja ne udeleže občnega zbora, na Din 10 — globe. Karl Ruech t. č. načelnik. Vabilo. Odbor Gostilničarske zadruge za sodni okraj Vrhnika je v svoji seji z dne 12. t. m. sklenil sklicati svoj redni občni zbor dne 10. aprila 1.1. ob 2. url popoldne v gostilni »Jurca" na Vrhniki. DNEVNI RED: 1.) poročilo načelstva; 2.) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3.) poročilo blagajnika; 4.) potrdilo računov in proračun za 1.1924; 5.) raznoterosti. Ivan Kos načelnik. Dopisi. Iz Gorenjskega. V enem strokovnem listu sem čital te dni poročilo o vinskem tržišču, kar mi je dalo povod, da tudi po svoje nekaj povem, če bodete gosp. urednik hoteli to priobčiti. O vinskem trgu jo bila notica ta-le: Ponajveč se kupuje vino le za domač konzurn. V okolici Zagreba kretajo cene novemu vinu od 2.50—5 Din po kakovosti. Stara vina so večinoma razprodana, cena je od 8—15 Din. V varaždinski okolici notirajo nova vina 3 do b Din, dočim so stara razprodana. Medjimti • ska vina so v ceni nazadovala, ker se ne prodajajo prav lahko. Cena dobrim vinom je 2—4.50 Din. V okolici Požege notira vino 5—8 Din, v okolici Broda 3—6 Din, v okolici Vršca 12—13% vina 5—8 Din za liter. V Srbiji razmere niso nič boljše. Ne-gotinska vina notirajo 3—5 Din po kakovosti, prodaja je konstantna, večinoma v Beograd. — V Sloveniji so razmere nespremenjene. — Avstrija: Situacija je po-voljna. Cene so čvrste. 9—10% vina notirajo 6500—9000 Ka. — Češkoslovaška: Tržišče je živahno. Nova vina notirajo 4— 5 Kč za liter. Češki veletrgovci z vinom kupujejo znatne količine vina v Italiji. — . Italija se nahaja v trgovskih pregovorih z našo državo, pri katerih igra tudi vmo precejšnjo vlogo. V Italijo se namerava dovoliti uvoz 100.000 hi dalmatinskih vili in nasprotno iz Italije v Jugoslavijo 100.000 hi visokoodstotnih laških vin. Sicer pa situacija v Italiji ni prav rožnata. Povod razmišljanja mi je dalo največ naznanilo, da misli Jugoslavija dovdliti uvoz stotisoč hi italijanskega vina in kakor se čuje le visoko odstotnih italijanskih vin. Naši slovenski bratje Vipavci, iz Goriškega in tužne Istre bi sedaj niti ne prišli v poštev. Za dogovor nam gotovo nič ni ker bi močna italijanska vina pokupili zopet samo le vele-tržci in ga pomanipulrali z domačimi najslabšim ter ga prodajali ponajveč spet za ljutomerčana kakor tedaj delajo z banača-nom. Dan za dnevom naletiš kako z saharinom oslajeno pijačo in na vprašanje kaj je to za eno vince ko je tako neprijetno oslastno, dobiš odgovor — ljutomerčan! Vse toči že ljutomerčana, srečni vinore;ci Včasih so pridelali v teh krajih komaj za buteljke, dandanes pa je njihovega pridelka polen svet. Samo tega noče povedati nobena Statistika, da uvozijo vse te firme od Ptuja pa do laške meje cele vlake banaške-ga vina, »birtq« pa brijejo pod nosom z Iju-tomeržanom.« In cene v Banatu 2.50—4 D za liter. V Istri in Vipavi 1 liro t. j. 3.50 Din, • na Dolenjskem 6—7 Din. Vprašanje, ali v Sremu obdelovanje toliko manj velja ali kaj, menim, da ne. Resen Dolenc vinore-jec mi je razodel, da ga velja pridelek, ker dela povečini z najetim delavstvom 1.75 Din t. j. prejšnjih 7 K za liter, zakaj zahteva potem za vino 3 do 4 krat toliko — mi ni razodel. S tovarišem sva pilo v Ljubljani, kjer obratuje neki Primorec dobrega črnega istrana, ki zelo spominja na kraškega terana po 12 Din liter. V netfi drugi ne prvovrstni gostilni pa sem položil na mizo. da plačam ^ 1 belega neprijetnega vina, enega kovača, ko pride natakarica vprašam za račun pa pravi je ravno prav. Tudi pri nas na Gorenjskem sem že naletel na gostilno, ki se je računalo tak »ausešpu-kante« liter 80 kron. Treba bo drugačne orijentaciije. Meje naj se odpro, da dobir 10 spet vipavca, reboljco, bržanko, istrskega muškata, terana itd. po dostojnih cenah, ker sicer mora število abstinentov naraščati gostilničarstvo pa pešati. Vlada naj s tem prisili vinogradništvo k primernejšim cenam. Vzemimo za primer samo uvoz masti; fina, topljena amerikanska se dobi po 28 Din kg, domačin oziroma hrvatski žid pa zahteva zanjo 40 Din. Ergo! — Inče-res kmetov in vinogradnikov je, kričati proti uvozu, interes gostilničarjev in tudi nas konzumentov pa je zahtevati »efecta« to je odpri se uvoz boljšim in cenejšim živ-ljenskim potrebščinam. ’ RAZGLAS. Po odloku generalne direkcije posr^d-njih davkov z dne 6. marca 1924., št. 9201, je izdal gospod minister za finance nastopno odredbo: »Usvajajoč predlog generalne direkcije posrednih davkov, odrejam: Opravljanje gostilničarskega in kavarnarskega obrta se dovoljuje onim osebam, ki imajo te obrate v poslopju s krajevno pravico ter imajo same osebno pravico, ali, če je nimajo, nadaljujejo točenje, kjer je bilo to po prejšnjih predpisih dopuščeno', ter so poleg tega predložile prošnje za osebno pravico pred dnem 15. novemibra 1923. in zaprosile za pravico točenja pijač po tarifni postavki 62. taksnega zakona. Izza dne 31. marca 1924. leta se ne more dovoliti nadaljnje poslovanje v kavarni ali gostilni nikomur, ki ne bo imel vseh pravic za točenje pijač.« Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne lp. marca 1924. Za delegata: Jerovec s. r. Listnica upravniŠtva. Novim naročnikom smo vstanu do-poslati samo 1. štev. letošnjega leta, 2. nam je že pošla. Naročamo vsem onim, ki lista ne mislijo plačati, da nam 2. štev. vrnejo, da zamoremo tistim, ki hočejo imeti list kompleten, ustreči. Današnja številka izide v zadostni izdaji. Pozor gostilničarji! Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega =dalmatinca= črnega kakor belega, katerega oddajam po :: konkurenčno nizkih cenah. :: Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem Ivan Kočevar Gosposka ni. 3 »Zlatorog11. Zaloga Spodnja Slika Savškova ul. 255. Priporoča se pristen brinjevec ^ lasten izdelek P eter Smii, Selca nad Škofjo loko 1. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. d. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: »odaeloo, pokalloe, naravni malinov in citrono* sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodove«;, nektar, kristalno citronado, jabol-čnl biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! Delniška pivovarna Laško ■m priporoča svoje h dvojno marčno pivo marčno temno porter V * V v jS <• v v v M V s >• V v v r v ^ * V * * V Utemeljeno 1908. god. Utemelleno 1908. god. Hrvatska središnja vinara Zagreb PODRUMIe Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva. Največ e uzorne pivnice i skladište odleianih vina Iz svlju vinogorja Jugoslavije: dalmatinsko, hrvatsko, srljemsko, banatsko, i ljutomerško vino. V Fina izbrana vina n butlljama iz vlastitlh vinograda. •sr V •>.* V <* V •s v •s f» v * V • r V v "V V v ** v •v ,* v v s * V V priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Dfa Iz dalenjsklh, Uniatskih In Štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. a kavo c •lektrlbnlm obratom. — = — Zaloga mineralnih vod. I Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor t marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dob* se tndl tropine In sladne cime, ki so kol ilvlnska krma zelo priporočljive. A. & L Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. \ Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti In cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfmejega Sifona, batista in cefirja. Otrcško perilo za dečke, deklice in dojenčke Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svle in etam na. NaJvečja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolemc >n gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne tnko In g ače rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce. sviterji. športno per lo. kopalne obleke itd- V Solidna in točna postrežba. Izdaja In zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec — Tisk ..Narodne tiskarne".