v.. St. 76. V sobota 1 julija. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in so-hoto izhaja ih veljii v Mariboru bre« posiija- nja na tlom za vBe loto 8 g.—k, pni I«ta 4 četrt 20 /a vse leto 10 g. —k pol leta ćetrt „ 2 . UO SLOVENSKI NAROD. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto s« plačuje: t! kr. če se tiska Ikrat, akrat, Škrat. u ii i» >i ii »i »» y* Vredniitvo in opravniatvo je na itolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. ^-• • 'i veče pismenke so plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolok (dtempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Vabilo. j Slovenskem se le še v Primorji in na Goriškem boruje , mladostno navdušenje in pošteno rodoljubje proti zvija-častemu farizejstvu iu odkritemu sovraštvu. Pa tu li Vse naše naročnike, kterim poteče naročilo |tam se bode v kratkih dneh osoda določila in za vse konca meseca junija, pa hott naš list tudi v pri- (bodo nastopila doba rosnega premišljevanja, odvažnih hodnje dobivati, prosimo, naj svoja naročila bri.sklepov. ko bri ponovč, da bodemo vedeli dolomiti število Rp9 ie' da re9ultati ^enakih volitev niso povsod naših iztisov in da se dopošiljevanje ne pretrga Naš program ostane tisti, kterega smo se do zdaj držali zvesto in neustrašeno. P. n. bralci nam bodo dali spričevalo, do smo si pošteno prizadevali notranji zadržaj lista, kakor tudi njegovo zunajno obliko zboljšati in dopopolniti: V tem bomo napredovali, kolikor nam bode mogoče po naših razmerah in močeh, in kolike r nas bode podpiralo slovensko občinstvo. Cena je razvidna na čelu vsacega lista, denar naj se blagovoljno pošilja franko, najceneje po poštnih nakaznicah. Za natančne adrese prosimo, izostali listi naj se nemudoma reklamirajo. V Mariboru, konec junija J870. Vredništvo in lastniki „Slov. Naroda." taki, Uukoršnih bi bilo želeti, vendar smemo v obče biti zadovoljni in oko bomo skušnje zadnjih volitev vedeli rabiti kot trezni možje in umni politikarji, bodemo pri prihodnjih volitvah dosegli šo veče in bolje vspebe. Vsakako jo postala naša situvacijn jasnejša in čistejša. premikala in vse urade in spiceljne razvsopehala, ko je n. pr. lani v ljubljanski okolici mislila, da se je krivica godila nemškutarju. Mi ne vemo, koliko teh in enakih napak gre na račun dunajske vlade, koliko na račun njenih organov, to vemo, da se tako ne dela mir med avstrijskimi narodi ! Pa o tem nočemo obširneje govoriti, in prestopimo k nasprotnim kandidatom. Kolika korupcija! Ljudje, ki niso nikdar storili koraka za slovenski narod, hlinili so ljubezen do naroda; ljudje, ki so svoja imena po-tujčili, zopet so za nektero dni znašli slovensko kore-niko svojih imen; ljudje, ki so trdili, da jo slovenski Spoznali smo sami sebe in svojo moči, spoznali, na de- fjezik nekaj /mišljenega, skovanoga, na enkrat so pisali janjili spoznali krivico in napako volilnega reda, spo- in govorili v lepi čisti slovenščini; ljudje, ki pravijo, Izv. telegram „SI. t\ar/ V Ljubljani 1. julija. V velikem posestvu so izvoljeni : Dežtnan, Kljun, Wurzbach, Margheri, Rudež, Thurn, Langer, Apfaltrern, Aleksander Auersperg in Savinšek. Tretjina velikih posestnikov je volila narodno. znali smo konečno tudi svoje sovražnike, njih moči, njih sredstva in našli smo konečno med sovražniki tudi sedanjo vlado, in to spoznanje jo velike vrednosti. Kolikor smo tudi opazili napak v domačem taboru in kolikor bode v prihodnjo v lastni stranki treba čistiti in brisati, eno smemo ponosno registrirati : korektno in mož ko vodenje vrlega slovonskega naroda! Mirno in samosvestno je dohajal slovenski volilec v volilno kraje , mirno in samosvestno jo stopal pred volilno komisijo , mirno jo oddal svoj glas in se zopet mimo vrnil mi svoj dom. Na vsej liniji se Slovencem no more očitati ne ena nepostavuost , no ena krivičnost, še manj pa surovost ali posiljevanje. Kako visoko stoji v tem oziru »lovinski volilec nad nemšku i:» rjo m ! Ne bomo dalje omenjali besnega napada nera-škutarske razdivjanosti v Novi vasi , ne fantalinskega vedenja ptujskih nemškutarjev, ne krvavega dogodjaja, o kterem govori naš denašnji dopis iz Celja. Stvari so Po volitvah. I. Valovi, ki so se bili pred in med volitvami tako visoko zagnali , polegajo se, duhovi se vmirjujejo. Na da slovenski jezik ni za uradovanje in za vednosti, obširno so razlagali v ravno tem jeziku avstrijske politične razmere, v tem jeziku govorili o šolali, o cerkvi, o značajih, o vednosti, o ustavi, direktnih volitvah, o politični in narodni prihodnosti, in za nobeno stvar jim ni pomanjkalo izraza, za nobeno hinavsko misel ni bil slovenski jezik preokoren, premalo oglajen in gibčen. Kakor se nam jo taktika naših nasprotnikov tudi gabila, eno so vendar nam na korist dokazali slovenski plakati nemškutarskih kandidatov: da se mora slovenski jezik vpeljati v šole, urade in javno življenje, kajti z nemškim si nemŠkutarji sami v praktičnem življenji ne upajo več shajati. * Pa Še nekaj so nam dokazali, in zasluga gre brež-kemu dru. Delkotu : da mora nemškutarija stati na prokleto slabih nogah. Dr. Delkot, znan nasprotnik narodnosti in cerkve je sam sobe toliko zatajil, da je npri Bogu, ki je nad nami" prisegal, kako bode branil izročene kazenskim sodnikom, v Ptuji samem so morali cerkev, in da jo z ginjenim glasom in roko na prsih Slovenci en dan izročiti pet tožeb zarad žaljeno časti, tožil: „Mi Slovenci smo najbolj tlačen na- Sodniki bodo imeli pokazati, ali so toliko nepristrani, da dobodo razžaljeni Slovenec vsaj pred sodnijo nekoliko zadostila za krivice, kterih enostranska administracija ni hotela zatreti, glede kterih tudi zdaj ne gane zadnjega uradnega mazinca, dasiravno je batalijone rod v A v s t r i j i I" Ko bi tiskovna svoboda dopuščala, imenovali bi tako vedenje po pravem imenu; to pa smemo brez bojazni izreči, da je bila poštenost le na slovenski strani in čem bolj primerjamo svoje volilce in svoje kandidate z nemškutarskimi, tem bolj moramo Jezikoslovna rasmiiljavanja. III. Glasovi. (Konoc.) Stožerno vprašanje je: kakšen pomen so imeli glasovi v prajeziku ? ali z drugimi besedami: ktero lastnost je vsak poedin glas v prajeziku zaznamoval V — Kaj jo n. pr. glas p v indoevropskom prajeziku pomenil? Za ktere stvari je bil glas r v prajeziku ime? Ktero vkupno, vsem očno lastnost so to stvari na sebi imele, zavoljo ktero so se ravno z glasom p naimonilc? — Vso to bo predmet IV. mojega jezikoslovnega raz-mišljavanja. Tukaj samo toliko rečem, da glas r, kakor tudi vsak drug glas ša denes nvno ono iste lastnosti zaznamuje, ktere je v prajeziku zaznamoval, in naj se jezik v prihodnje menja in premenjava, kakor in kolikor se hoče, glas r kakor sploh vsak drug glas, svoje prvobitne narave ne bo menjal. Pomeni glasov so v donos živečih jezikih oni isti , kteri so bili v začetku jezika, pa bodo tudi za naprej oni isti ostali. Ti pomeni se iz živečih jezikov prav lahko posneti d:ido. Narava in pomeni glasov so niti ne menjata niti degenerirata, če tega ne bi bilo, bi v kratkem zmešnjava brez konca in kraja nastala. Tisti pomen tedaj, ki ga je glas r v našem prajeziku imel, tisti pomen mora se tudi denes še v vseh tistih besedah naiti, v kterih se glas r sploh nahaja. Vso to besedo morajo v svojem pomenu nekaj vsem občega imeti, morajo v logični zvezi med seboj biti. Pa kako to občnost, to logično zvezo naiti? Lahko. Najpopreje je treba, da 80 vse besedo , v kterih so r v koreniki nahaja iz kakšnega slovarja izpišejo, in potem iz njih pomenov logična zveza med njim išče. Tako sem jaz delal, in pohvaliti so moram, da z najboljim vzpehom, kakor bom prihodnjič pokazal. Na temelji lastne izkušnjo tedaj morem reči , da logičen red iz vseh tistih besed sestaviti, ki imajo en občni glas, ni bog si ga vedi kako težavno. Za to ni treba toliko jezikoslovnega znanja, kolikor filozofije in prirodoslovja. Jezik je prvič produkt logike, in za spoznanje te jo treba, da je jezikoslovoc en kos filozofa. Jaz rečem on kos, kajti logika v jeziku ni bog si ga vedi kako skrita. Drugič je jozik izrazovatelj lastnosti prirodnih stvari, in za spoznanjo teh jo treba, da jo jezikoslovec en kos, in sicer en precej krupen kos prirodoslovca. Jezik se je stvoril v prostej prirodi, ne med četirimi stenami; on se je stvoril pod zelenim krovom pragojz-dov, no pod zelenim poklopcem oljnate lampo učenjaka; on 9e je stvoril na bregovih valovitega morja, ne pa ▼ parlamentarnih zbornicah in sijajnih sejah znanstvenih akademij, in zato je treba, da je jezikoslovec oster in kritičen opazovatelj prirode. Jaz se sicer no morem pohvaliti no s kosom filo-zofstva, ne s kosom prirodoslovca, in zato bo moje razvijanje fiziologijo glasov, to sam uvidim in pri poznavam, surovo, robato in neotesano delo; — vendar bo pa v svojih glavnih obrisih, kakor sem prepričan', dosta raz-govetno; tako da bo denes aH jutri spretno ja roka še kaj več iz njega narediti mogla. Potrebno se mi vidi, pri tej priložnosti tudi Dar-vvinizem v misel vzeti. Potrebno se mi vidi to zavolj tega, ker sc z mojo ide;o vjerna, dat v nekih pogledih jo razjasnujo in podpira. Geneza in razvitok človeškega jezika se dti kaj lepo iz njega izpeljati in raztol-mačiti. Glavna misel Darvinizma sestoji v tem, da spe-cieso neka, veleč namreč , da je od celule pa gore do človeka samo ena nepretrgana vrsta organičnih bitij, v kterej stoje poedini organizmi kakor na lestvi od nižje do višjo stopinje, ter da speciesi^ niso nič drugega nego samo veči ali manji izrezki iz te ene vrste. Do denes se sicer ta vrsta popolnoma sestaviti ni dala, tudi s pomočjo paleontologije ne. Darwinizeni jo tedaj denes še za dobro polovico le zgolj teorija, pa bo še dosta 1812 biti ponosni nanje, če tudi tu pa tam nismo zmagali: z nepoštenostjo in surovostjo se Sloveuec ne boruje! Dopisi. Is LJubljane 28. junija [Izv. (lop. I Kljubu temu, da so ee po deželi včeraj volili v a i (šestnajst) narodni kandidati, so ljubljanski renegati in birokrati vendar hoteli ostati v protiglasji z ogromno večino narodnih deželanov. Delali in agitirali so pa tudi s takimi pripomočki, da se res ne morejo ponašati z izidom volitve, akoravno sta dobila večino glasov njihova kandidata dr. Supan in njegov tekmec dr. Kaltenegger. Birokraška falanga je primarširala in corpore na magistrat ; vsak „chef* je komandiral svoj uradniški oddelek, ravno tako kakor pelje korporal svoje prostake na Btrnžo. Uradniki, ki so poprej agitirali za narodna kandidata, so dali svoje glase nasprotnima, ali pa niso prišli k volitvi ter rekli, da pod tem regimom ne morejo voliti. Kje torej tiči zajec, ali za Potockega besedami : uradnikom naj se pri volitvah pusti prosta volja, ali kje drugod za kakim skrivnim „befelom" više ljublj. birokracije ( Dokler bo pa imela in izgojevala naša država tako boječe, tako malo samostojne, nezna-čajne uradnike, ne bo imela zaupanja na znotraj niti vpljiva na zunaj. „Slovenija" je zadnje dni pridno delala za narodna kandidata, vendar do take večine bi nemčurji nikoli ne bili dospeli, ko bi se bilo za p r i-četka jelo agitirati tako zoper nje, kakor 8e je ravnalo zoper dr. Zamika. A kar je, to je ; drugič mora biti drugače: exempla movent I Penzijonistov je prišlo k volitvi cele rajde; nekteri, ki so ležali celo leto bolni v postelji, pustili so se nesti po stopnicah v volilne lokale. Malo klasično je sicer to od zarjavelih Kranjcev, vendar istina je t Od vlade so se godile pri razpošiljanji volilnih listkov napake, ki v nebo vpijejo ; a nekteri so hoteli reklamirati, pa reklo se jim je, da je predzadnji dan že prepozno. Domači renegati, kojih število se je med škandaloznim Giskrovim regimom zelo pomnožilo, so se posluževali sredstev, kojih bi se moral sramovati pošten človek ; kader se bomo tacega liberalizma od njih naučili tudi mi, šli bodo ti ljudje iz dežele, da sami ne bomo vedeli, kedaj jih je zmanjkalo. Najbolj neoraikanih sredstev so se posluževali : direktor Mahr, zvonar Samasa, kustos Dežman in „dienstman" koošt. društva g. Terpin. Ker diferencija 100 glasov ni ravno majhna, se bodo volitve kljub čudnih napak, ki so se godile, od dež. zbora skoro gotovo potrdile, vendar od teh dveh tujih gospodov Potočki ne bode zvedel pravega ljudskega mnenja, ampak privatno mnenje ljublj. renegatov, birokratov in bolnih penzionistov. — Na deželi smo —'kakor že omenjeno — povsod zmogli; v mestih smo dobili pa za zbor naše kandidate ; v Kranji, v Novem mestu in Vrhniki; zgubili pa v Kočevji, Idriji in Tržiču, a zadnja volitev se bode anulirala, ker je bila polna napak, ko se je vršila. Kupč. zbornica je volila denes H o r a k a in V. C. Supa u a. Imamo toraj žo v dež. zboru, ki šteje 36 poslancev, narodnjakov 21; večino vsakako. — Is Celja 29. junija [Izv. dop.] Žal nam je, da moramo zopet o eni surovosti nasprotne stranke govoriti ali odkriti jo treba, da naše ljudstvo zve, s kakimi sredstvi se naša nasprotna stranka vojskuje, in med kakimi razmerami mi živimo, svet pa naj sodi, komu se krivica godi. Pred zadnju volitvo za mesta in trgo smo se Slovenci zbrali v gostivnici pri „Kroni", ker večina naših volilcev, namreč cela savinska dolina v tej gostilnici ostaja. Nasprotua stranka je povabila po tiskanih, in po vseh oglih prilepljenih oglasih, v o-lilce za mesta in trge, tedaj vse, kteri imajo pravico voliti, brez razločku, kteri stranki pripadajo, v gostiluico k „Lovu" in zbralo se jih je povsod velika množina. Mi smo se miino razgovarjali o mnogovrstnih, naše politično stanjo zadovujočih reč h, tudi govori so bili vsi jako mirni, kar uam bode tudi več privržencev od nasprotno stranko, kteri so nalašč, ali po naključbi k nam prišli, posvedočilo. čez nekoliko časa odide narodnjak g. dr. B. kteri je tudi volilec, v zbor nasprotne stranke, da bi vedel, kaj tam delajo, posebno kako kandidati govore. Ali komaj stopi v ograd, kjt-r se je nasprotna stranka sešla, stopi pred njega g. Schmid, tukajšnji meščan, in tesar, in ga razkačeno nagovori: Jopo se vaša stranka proti nam obnaša, da kamenje med nas meče". Pa komaj se je g. dr. B. proti temu s tim zavaroval, da on zu take sirovosti nikako ne more odgovoren biti, obstopi njega velika množina razdraženega ljudstva, eden kriči: ubite ga, drugi zija: ven ž njim, in komaj jo izgovoril besedo, da je tudi on poklican, se tega zbora volilcev vdeležiti, ker je tudi on volilec, pade od strani debela palica s svinčnato gombo njemu na obraz, in ga tako rani, da jih jo več obstoječih s krvjo poškropljenih bilo. Zdaj se začno hrup in krik, nekteri skočijo na mizo, drugi kričijo kakor divja zverjad: „ven ž njim", iu da ne bi nekteri poštenjaki mu na pomoč prišli, bi se znala nesreča zgoditi, ker razjarjena divjad bi bila ga gotovo pokončala, ker od možev, od kterih bi svobodno več zmernosti in takta pričakovali, so mu v obraz kričali : »kar ste iskali, to ste našli; teponjo sto iskali tepenje ste dobili". Res žalostno je, če vsak, kteri v družbo nasprotne stranke pride, že teponjo išče; celo stranko pa to jako hudo karakterizira, ako nobeden, kteri med nje pride, druga ne zasluži, in ne najde, kakor tepenje. Mi bomo si to dobro zapazili, naše ljudi pa opominjamo, da se naj ogibljejo te stranke „der Freiheit und der — Priigel" pri kteri jih drugo ne čaka kakor batina. — Če vprašamo po vzrokih, je na to lahek odgovor. Govori nasprotnikov so bili tako nesramni, razdražljivi za nasprotno stranko, iu pa razžiljivi za Slovence; da se ni čuditi, če ne-omikano ljudstvo fanatično postane, in priliko išče, da svojo jezo nad Slovencem izpusti. Čo pomislimo da stn g. brežki kandidat dr. del* Cutt, kakor njegov se-kundat g. usnjar Lassnig Slovence „Pfaffenhelden, Bettelvolk, elende Kreaturen, Tabernakelknechte, i. t, d. imenovala, potem se ni čuditi, da razdraženo ljudstvo po palicah seže, da si na tih „kreaturah" svojo jezo ohladi ; ves izobražen (?) del zbora pa je mirno poslušal tu salomonsko besede, in svojo dopadenje nad tem imel, ni eden glas se ni oglasil, da bi to nespodobno, ali razžiljivo bilo. Tudi g. Schonwetter je kot političen komisar to vse odobraval, ker so mu ni vredno zdelo, bar toliko govornike zavrniti, da ti gospodi niso pomirljivi nego ščuvalni. Slovenci pa sto menda spoznali žo tega ptiča, no samo po perji, nego tudi po mesi, bodite Vi proti njemu, kakor je on proti Vam. G. župan celjski, kteri je te dni lo kot prvi policaj fungiral, še jo pretil ranjenemu, da ga zapre, ako mirno no odide. Čez nekaj časa pride neki trgovsk pomočnik, in reče na ta surov napad: „to je nemška kultura", ko ga preo mestjani pograbijo, na vratu davijo, obleko z njega trgajo, in zna biti bi mu za življenje šlo, ako ga zmernejši nebi biti oteli. G. Schbuvvettor iu celjski župan kot prvi policaj sta vse videla in še nič proti tomu storila. Is Solkana, 28. junija. [Izv. dop.] Obljubil sem zadnjič, da spregovorim nekoliko tudi o „Sočinih" pri-poročencih za volilni okraj goriške okolice. Jožef F a-ganel, podžupan in kmečki posestnik v Oseku v šem-paški županiji, jo dovršil s prav dobrim vspehom nekoliko latinskih Šol, ktere je zarad posebnih družinskih razmer s težkim srcem popustil. Poznamo ga za zvedenega kmetovalca, kteremu so kot tacemu vse težave in pogrebe svojega stanu dobro znano in ker ima srce na pravem mestu in poguma tudi zadosti, se smemo zanašati, da bo koristi našega okraja dobro zastopal. Pokazal je že na sežanskem taboru v tehtnem govoru, kaj kmeta najbolj žuli in kakim napakam v državnem gospodarstvu se je deželnim in državnim poslancem najbolj upirati. Pri drugi priliki je razložil v občnem zboru društva „Soče" , kako slabo so zdaj gospodari s trnovskim gozdom nad Gorico, s kolikimi nepotrebnimi stroški in na koliko škodo vsem posestnikom v goriškem okolišu. Sestavil je 6am, ker ni hotel nikdo drugi te naloge sprejeti, v tej zadevi pritožbo, ki jo bila z občno pohvalo sprejeta, iu ki se v svojem času izroči deželnemu zboru, da jo predloži vladi se svojo podporo. — Faganel je iskren rodoljub, ki se bo go- studij potreboval, preden se bo empirično popolnoma dokazati dal. Za genezo jezika bi jaz Darvfinovo teorijo po prilici tako-le akomodiral ali prilagodil. Kar je Daminu v organičnem svetu celula, to je v jeziku glas. Kakor ie v celuli zadržana klica cele vrate organizmov, ki so se iz nje razvili, ravno tako ima glas v sebi klico, za celo vrsto tistih besed , ki so iz njega izrastle. Kakor Darvvin več prvotnih celul , bitno med seboj različnih« pripoznava, ravno tako je tudi jezik ne iz enega nego iz več prvotnih glasov zraste). Kar so Darwinu v organičnem svetu speciesi, to so v jezikoslovji korenike: veči ali manji izrezki iz tiste logično sestavljene vrste, ki drži od enostalnega glasa, pa gore do denašnje besede. Kakor je Darvvin speciese nek al kot samostalne prirodno tvorine, ravno tako se morejo korenike nekati kot samostalne jezikove tvorine. Če je Darvvinovo teorija za organičon svet veljavna in resnična, kar je zdaj še dvomljivo, potem se mora tudi na genezo jezika vpotrebiti dati, in sicer tako, kakor sem gore pokazal. Schleicher je pisal o tem pred-niptu. Njegovo dotično delo — če se ne motim — ima naslov : »der Danvinismus und die sprache" v Zagrebu nisem mogel dobiti. Popraševal sem po njem, pn skor bi mogel reči, da te knjige denes v Zagrebu ni en iztis. Opirajoč se na lastne izkušnje bi jaz rekel, da se bo, ne mara. jezikoslovcem preje posrečilo logikon in-doevropšČine sestaviti , nego prirodoslovcem: vse organizme v tisti red postaviti, po kterem se je drug iz iz druzega razvil; — in to že za volj tega, ker je jezik mnogo mlajši , nego je orgauićna priroda. Tuno kjer prirodoslovce konča, t. j. pri človeku, tam jezikoslovec še-lo začne, in to je glede časne mere ogromna razlika I Način, po kterem se bo dal logikon sestaviti, se da laglje pokazati, nego v teoriji izreči. Vsaka teorija je pusta, in povrh tega, kakor učenjaki sami pri poznavajo, navadno na enej noge šautava. Jaz čestitega bralca z dolgosapnimi teorijami močiti nečem, celo ker kanim to teorijo v prihodnjem jezikoslovnem razmišlja-vanji praktično pokazati, in predočitii, kako vse tiste besede, ki imajo en obči glas, poleg svojega pomena se vso skupaj drže, kakor da bi bile vse na eni verižici napeljane. Kader bodemo naravo ali fiziologijo poedinih glasov ustanovljeno imeli, bodemo s tem vseobčen ključ v roko dobili, s kterim bo mogoče vse še tako tajne pre-delčke jezika odkleniti in razkriti. Fiziologija glasov nam bo pot odprla, po kteroj bodemo mogli celi jezikov obseg prehoditi. Fiziologija glasov bo merilo in za jezikovo prošlost, za jezikovo sedajnost, iu za jezikovo bodočnost će se nam posreči fiziologijo le samo enega glasa ustanoviti, bode po njej predor skoz celi jezik prekopan. Po tem celem predoru se bodo tam, kjer je dotičen glas z drugimi glasovi zvezan stranska pota za fiziologijo ravno teh glasov sama po sobi zaznamovala. Največ težavo bo razmerno gotovo pri prvom glasu, pri drugem bo že laglje šlo, in tako naprej pri vsakem slednjem laglje. Z ustanovljenjem fiziologije glasov bode jezikoslovna znanost gotovo dobro polovico svoje naloge rešila. Na temelji korenite etimologični pomen besed zasledovati in ustanovljevati ne more nikoli tako temeljito, tako zanesljivo biti, nego če so to osniva na temelj fiziologije vseh tistih glasov, iz kterih je korenika sestavljena, ki so njeni osnovni deli. Glasovi so tisti vir, iz kterega jezik izvira ; kdor hoče zdrave vode piti, pravi pregovor, ta mora na studenec iti. Že po kore-nikab se je dal lep vspeh doseči. Šafarik pripoveduje v svojoj zgodovini slovanskih slovstev, da je ruski minister in admiral Šiškov v etimologičnih leta 1819 izdanih tabelah iz ene samo korenike izpeljal še če/. 2000 besed. To jo gotovo lep vspeh I Koliko jezikovih tajnosti nam je žo naš Trstenjak iz korenik razkrit*! Kaj so bo pa Še le iz fiziologije glasov narediti dalo 1 Ferdo Kočevar. toTO trudil za blagor svojo domovine, posebno pa za koristi svojega stanu. Dr. Lavrič biva žo dolgo let na Goriškem , najprej kot državni pravdnik v Sežani, potem kot advo-v Tominu, pozneje v Ajdovščini in zdaj v Gorici, tedaj pozna vse strani naše dežele, njih razmere in potrebe. 0~njegovem rodoljubji bi nam skoro ne trebalo zgubljati besedice, saj ga poznajo že daleč čez meje Goriške grofije. Posvetil je on vse svoje delovanje, vse svoje prizadevanje, in ne le to — ampak tudi vse svoje zaslužke slovenskemu ljudstvu. Lavrič ne hrepeni niti po časti niti po dobičkih, njegovo geslo je: „vse ca narod, napredek in svobodo44 in za to edino se trudi, pa ne pozna sebičnih namer. PovBod, koder je do zdaj živel, trudil se je v prvi vrsti za povzdigo ljudske omike. Torainci in Ajdovci lehko spričujejo, s kolikim trudom, je podučeval mladino v deklamaciji v čitalnicah, ktere so se prav po njegovem prizadetji ustanovile; koliko je potrosil za knjige, ktere je čitalnicam podaril in med ljudstvo razdelil, koliko se jo trudil, da so jo vpeljalo lopo vbrano petje, namesto prejšnjega surovega vpitja. Posebno je bilo Lavriču od nekdaj na srcu in mu je šo vedno, da bi se slovensko ljudstvo začelo zavedati svojih pravic, da bi se svobodnejši gibalo ter tudi samo za so delalo in skrbelo. Pojem svobode naj rajše razlaga ljudstvu, koderkoli mu je prilika dana: „svoj bodi, za se delaj in skrbi." Samodelavnost ljudstva mu je temelj pravega napredka. Kdo se jo najbolj trudil, da se je napravil prvi tabor na Goriškem, na šempaskem polji in za njim še trije drugi v Biljani, v Tominu in v Sežani? — Dr Lavrič, ki je hotel ravno po taborji zbuditi goriške Slovenco k čvrsti narodni zavednosti in spodbuditi jih k pravemu, svobodnemu državljanskemu življenju. Kdor ga je pri Šempasu slišal izgovoriti navdušene besede „To jo najlepši dan mojega življenja" — ta bo gotovo prepričan, da je ni žilice v Lavriču, ki bi ne gorela — za slovensko ljudstvo — za Slovenijo ! Lavriču bije v prsih preblago srce. Slovenski vo-lilcil Marsikteri vaših sinov slov. bratov na dunajskem in graškem vseučilišči in na goriški gimnaziji bi vam lehko povedal, kako mu je Lavrič pomagal in ga podpiral. Ako bi nam bilo dovoljeno in bi nam tega tudi posebna delikatesa ne prepovedala, bi prav radi o tem kaj natančneji poročali. Zs Trflta 30. jun. t [Izv. dop.] Včeraj jo bil zarad velikega dežja tabor odložen na 14. avgusta Vipavski trg je bil krasno okinčan, lepi slavoloki umetno narejeni so bile na koncih trga postavljeni, na visokih majih so bili tu in tam trobojnice, ki so že or daleč vidne po zraku vihrale. Ko smo se čez Kras pe ljali, smo tudi na Krasu zapazili velik napredek na rodne zavesti, kajti vihrala je tu v kaki vasi narodna zastava v znamnje edinosti. Taboriti so iz raznih krajev prihajali v trg, uazoč je bil ljubljanski, postonjsk sokol, in mala deputacija začasnega primorskega so kola, čitalnica tržaška, rojauska, kolonska in mnogo drugih z narodnimi zastavami. Vsak oddelek se zastavo je spremila tržaška okoličanska godba. Dež je začel pogosto padati in potem je prav nenavadno deževalo Taboritov je bilo že toliko narastlo, da niso več krčmah zavetja dobiti mogli. Sokoli in prvaki so imel splošni obed pri dehantu. Po obedu, pa so so taboriti se zastavami na čelu v čitalnično dvorano podali Sokol je napravil kolo in odbor tabora jo tabor pro nesel na 14. dan avgusta, kar je ljudstvo splošno po trdilo. Po sklepu je čvrsta ipavBka Slovenka imela lep nagovor in potom so so trakovi in lipovi venci zasta vam delili. Is Istre 24. junija, [izv. dop ] Mi isterski Slovan zlo obžalujemo, da se za našo deželico ni šo politično društvo ustanovilo; mislili smo, da nam bodo Blovonsk rodoljubi v Trstu kaj takega za nas na noge spravil da bi potem skupno za Istro in tržaško okolico delo vali. Preteklo dni se nas jo več rodoljubov v pesjansk čitalnici zarad tega razgovarjalo, pa za te volitve jo prepozno in v kratkem bodemo sami osnovali društv za brambo narodnih pravic. — Ker sedaj no moremo Še za druge isterske okraje poslancev za deželni zbo nasvetovati, smo le za koperski okraj dva kandidata postavili. Naj Častitim bralcem razjasnim, kako so nam zviti Italijani enega poslanca vzeli. Poprej so kmečke občine koperskega okraja z Milami dva poslanca volile; sedaj pa Mila (Muggia), z trgi Bolzet (Pinguente) in isela enega poslanca voli, druge občine pa združene z tatov, kakor jih želimo. Stojiti si dve stranki med Slovenci nasproti: samostojna in pa vladna. Naj se opravduje g. Marušič kakor se hoče, to je gotovo, da je izdajal „Domovino", list ki je bil za vlado, za dualizem, torej proti Slovencem. In Pino je lahko vse hvale bolzeškim okrajem pa le dva poslanca voli, kar jo ne- • vreden mož, a vladni sluga in Neslovcnec. Zatorej se pravično, morali bi tri poslance voliti; pa naj bo, naši moramo čuditi, kako pridejo „Novice" do tega, da ta-prihodnji narodni poslanci Be bodo krepko za to po-jcega moža, kakor je dr. Lavrič v zadnjem listu s tegnili, da dobimo toliko poslancev, kolikor nam jih po pravici, številu prebivalcev in davkov gre. Dva poslanca za kmečke občine koperskega in bolzeškega okraja, ktere nasvetuje več volileov, sta : Gospod France Ravnik, profesor na gimnaziji v opru in gosp. Juri Jan, dekan v Dolini. Rojaki I na srce vam polagamo, da na dan volitve vsi enoglasno olimo imenovana dva gospoda, naj svetu pokažemo, a ni v Isri Slovan še izginil; v imenu očetnjave vas prosimo, ne dajte se zapeljati Lahonom, kteri vam raj beČajo, ampak slušajte rodoljube, kteri za vas in za arod gore in za vaše blagostanje skrbo. — Rodoljubi v koperskem in bolzeškem okraji! za-otovljeni smo, da pri volitvi zmagamo, pa ne držimo rok križem, ampak delajmo do zadnjo ure, da bode Slovenija ponosno na nas gledala. Več volilcev koperskega in bolzeškega okraja. Is Novega mesta, 28. junija. [Izv. dop.] Kako se nemškutarji prizadevajo nevednežev na svojo stranko edalje več Bi pridobiti, da bi večino glasov imeli pri olitvi deželnega poslanca, naj vam sledeči prigodek dokažo: Prišel je te dni uradnik k nekemu hišnemu gospodarju, ki je bil preje narodnjak, vprašaje ga, bo i volil ali ne? ali narodnjaka ali liberalca? Doje bo, da bi no smel pri volitvi po nobenem načinu glasovati, nagovorjeni prav junaško odgovori: „Ako bodem smel voliti, volil bodem liberalca Kljuna." Pri teh besedah mu dodeli uradnik dovoljenje, rekoč: „Ako g. Kljuna volite, tu. imate list; le bodite liberalec, saj vidite kako so Slovenci zabiti." Uradnik jo mož zaslug in zasluži, da se mu podeli križec. Politični razgled. Na Štajerskem so zdaj končane volitve tudi za veliko posestvo. Volili so samo liberalci, ker so bili konservativci vide, da so v manjšini odšli. Volj eni so : grof F. Attems, vitez Kameri, v. Konrad, b. Hakelberg, b. Hainroer-Purgstall, b. Kellersperg, grof Kotulinski, Mat. Lohninger, Mandell, Neupauer, Pauer, VVaclitler. Na zgornjem Avstrijskem so po mestih večidel zmagali liberalci. Ravno tako na Koroškem. Na spodnjem pak so konservativci prodrli v velikem posestvu. V hrvaškem saboru je interpeliral Brlič vlado, zakaj je postavljen Mihajlovič za nadškofa, in Vukotinovič, zakaj se ne sklicujejo komitatski shodi. Na Moravskom so v fidejkomisnem volikem posestvu zmagali nemški ustavoverneži. Sv. Petra in Pavla praznik je proč, iz R i m a pa hvala bogu ni nič poročila prišlo, da bi se bil dal papež za nezmotljivega narediti, kakor so je govorilo, da so zgodi na omenjeui dan. V Hamburgu so oblasti zaprle odbor delavcev, ki je imel uravnanje delavskega „striko" priskrbljevati Zarad tega so jo nabralo v upornem namenu okoli 2000 delavcev, ktere so morali z orožjem razganjati Mnogo je ranjenih. V severni nemški bund se tudi volitve začno v teh dneh. Vso stranke si prizadevajo svoje programe razviti. Pa ker tam ne gro za narodno ali nenarodno politiko, jo volilno gibanje bolj mirno. Konservativci se gibljejo tudi tam. Kazne stvari. * (Volitve pri goriških Slovencih) se bodo to dni vršile. Agitacija je bila po Goriškem jako živa, kar je vsakakor dobro in za prihodnjost koristno ako tudi morda precej no bomo videli praktičnih resul tem podirati hočejo, da pravijo ka ima „protivnikov dokaj, kajti ob volitvah se vleče vse na dan, kar je bilo ali ni.*4 Precej za tem se pa njegov protikandidat, vladni gsp. P in 6 hvalil Tako ravnanje nam bogme Slovenije ne bo ustvarilo. Dr. Lavrič je delaven mož, pošten in čist značaj kot zlato, mož, ki bode svojo obljubo spnlnil kakor jo je vselej in ki ne bo pozabil, da zastopa katoliško ljudstvo. Zatorej je jako nenarodno, Če „Novice" tega moža spodrivajo na drugi strani Marušiča priporočevaje „če bo duhovččini le količkaj mar za čast cerkvene zastave" — ali pa: o prvem (Lavriču) se jako malo govori." Za vzbujenje slovenske zavednosti ni na Goriškem nihče več storil kakor dr. Lavrič, in to brez vse samopridnosti. * (Dr. Del ko t) je baje v Celji dru. Zamiku o-čital nedoletnost, ker je Z. za dekana Kosarja agitirah Delkot je hotel kratkočasiti svoje poslušalce ; naj mi kratkočasimo svoje bralce. Ko je pri predzadnji volitvi dr. Delkot pal proti Lenčeku, se je Delkot srdil: „Ko bi bil pal proti omikanemu dekanu Kosarju, bi nič ne rekel, ali da sem pal proti Človeku kakor je Lenček, to je odveč." Pri zadnji volitvi je pal proti Kosarju. Zdaj se je zopet jezil: „Nič bi ne rekel, ko bi bil pal proti liberalnemu Lenčeku ; ali da sem pal proti ultra-montanskemu dekanu, to me jezi, da bi počil." Kaj ne, g. Delkot I to je tudi prav kratkočasno 1 * (S m e š d i ne bođite.) V ljubljanskem listu beremo, da je g. dr. Zamik voljen na predlog dr. Po-klukarja. G. Poklukar je menda pošten narodnjak, ali da bi on smel milosti deliti dr. Zamiku, to se nam pa vendar zdi smešno in kdor govori ada je konec raz-pora", pa tako govori — žali. Naj kdo reče proti Zamiku, kar hoče, to mu mora vendar vsak trezen človek priznati, da si je kot sloveusk literat, poslanec, če hočete kot slovensk agitator pridobil toliko imena n zasluge, da no potrebuje in tudi ne mara Poklukar- jeve protekcije — o kterem do zdaj druzega ne vemo, kakor da je v Ljubljani koncipijent in da ga je na milost „Slovenije" ljubljanska okolica volila za poslanca. V Zarnikovem volilnem okrogu posebej ima g. Poklukar samo to zaslugo, da je bil tam nekje njegov strijc župnik — on sam pa je tam tako obskuren kakor po drugi Sloveniji. G. dr Bleiweis pravi: Est modus in rebusi * („S lovenskega Pravnik a") tretja številka je prišla na svetlo. Razposlala so je samo na-naročnikom. Zadržaj 3. štev. je prav zanimiv. Naj ga tu posnamemo : „0 razlastitvi. — Razlastitev, oziroma politično dovoljenje vozne služnosti na korist gospodarstva pri zasebnem zemljišči. — Pravni primerljaj o zavezi maloletnib. — Izvršba na prihodko bilježniške pisarnice je pripustljiva. — Zapis (inventar) občinskega premoženja. — Predznamba kazenske razsodbe. — Slovenske tiskanice. — Prošnja do c. k. deželne sodnije v Ljubljani." — Na koncu lista g. vrednik Razlag naznanja, da se je 3. št. „Pravnika" poslala samo gg. naročnikom, in da je za nove naročnike še nekoliko odtiskov vseh dosedanjih številk pripravljenih. Mi imamo dostaviti samo še prošnjo, naj bi Slovenci prav pridno segli po edinem našem pravniškem časniku in naj bi ga pravniki prav marljivo podpirali z duševnimi doneski. Pri nas pač potreba, da vsakdo prime za delo, ako hočemo, da napredujemo. * (V Kamniku) je za deželnega poslanca voljen g. dekan Toman s 75 glasovi izmed 87. Narodna večina v deželnem zboru Kranjskem je torej brezdvoj-bena. * (Krška omika.) Prebivalci krškega mesta so 29. junija z blatom onečedili tablo banke „Slavije." Brž ko ne jo krške nemškutarje jezilo , da je lastnik hiše, ki je ob enem znstopnik „Slavije," v Novem mestu glasoval za narodnega kandidata g. Rudeža. Res to maščevanje jo jako možko in nas spominja na prigovor: kjer se osel valja 4 tam dlako pusti — kjer se nera-škutar pokaže, tam blato pusti. Poslano. V Gorici, 30. junija 1870. 0. gospođu Andr. Marušič-u na poslano 25. junijn. Ali sem Vam znan, ali ne, to me presneto malo briga. Jaz Vas tudi dobro poznam in prav zarad tega odsvetujem odukom, tako da vsakdo lahko copra a a prof. I i osen, 1 kaseta po pripravah po gl. : 1 40, 1.80, 2.80, 2.80, 3.50. zemlja in njeni prebivalci, za umne otroke jako priporočljivo; to jo etui b globom pravilno delanim in vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih nošnjah, pod vsakim Sjezično ime, velja samo 35 kr. Živali s kožo preoblečene, prav trajljive, po kr.: 85, 60, 80, gl.: 1, 1.30, 1.50, 2. Razno živali z naravnim glasom po kr.: 50 80, gl.: 1, 1.80, 1.50, 2, 2.50. Kositarjove prav trajljivo delane kočije, ca-briolots, iiacres, comfortable in drugi veči in manji vozovi, vsi s konji, po kr.: 30, 50, gl.: 1, 1.60. Dunajska konjska železnica, železnice in barko po kr.: 00. 80, gl.: 1, 1.5(\ Fotograf, zabavljiva igro, s ktero jo res mogočo fotografije delati, s podukom, po 20, 40 kr. "V -C: Krasobazar, A, JFrieclmaiiii na Dunaji Praterstrasse Nr. 96. (8) Iidatelj in vrednak Aaton Tomi le. Lastniki: Dr. Jote Voćnjak lu drugI. Tiskar Ednard Janile.