168. številka Ljubljana, v sredo 25. julija XVI. leto, 1883 I shaja vsak dan zvečer, izimai nedelje in praznike, ter velja po pošti pvejeman za a vstrij sk o-oge rske dežele za vse leto lfl gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., i*"^' jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1» gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tisku, po 6 kr. če se dvakrat, in p« • 4 kr., če se trikrat ali večkrat liska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka stolba". D p ravni lit v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbb administrativne »tvari. Novost v zemljeknjižnih stvareh. Dno 21. t. m. dobila je postava od 23. maja 1883 št. 82 drž. zak. svojo moč. S to postavo začel se je prevrat v načelu postopka v zemljeknjižnih stvareh. Prevrženo je namreč načelo, da se v zemljiške knjige ne sme upisovati uradoma. To pravilo je dozdaj imelo prav malo izjem; jedna posebno znamenita izjema je zaznamba eksekutivne prodaje. V obče pa je bila do zdaj za upis vsake privatne pravice potrebna prošnja udeležencev. Po citirani novi postavi pa je „zemljeknjižne upise, katerim so se podloge ustanovile v tečaji ostalinske razpruve, izprožiti uradoma", ako ni v Šestih tednih prošnje udeležencev. In taki uradoma zvršeni upisi so prosti kolekov. Ta postava pomeni olajšavo bremen zemljiških posestnikov. Kajti pri takih zemljeknjižnih upisih iznašal je kolek samo za prošnjo iu rubrike najmanj po 2 gld. in odvetnik ali notar tudi ni mogel prošnje napraviti zastonj. Pri malih posestnikih pa ?e 5 gld. tudi precej velja in oni si lahko zdaj ta izdatek prihranijo v slučajih, v katerih se po ostelinski razpravi last zemljišča preme-njava Predsednik nadsodnije v Gradci je izdal dolg pouk o rabi nove postave, v katerem pa po naših mislili postavna določila neopravičeno širi in krči. Njegova prevzvišenost gospod vitez Waser namreč pravi, da se nova postava ne dotika dedinske razdelitve, ki se godi po prisodbi, ampak da zadeva nova postava samo podloge zemljeknjižnim upisom, ki so se do prisodbe ustanovile. Ta pouk bode težko našel pritrjevanja sodnikov; kajti ovreči se ne bo dal nazor, da tudi razdelitev dedine po razsodbi, in n. pr. ponovitev ostalinske razprave, spada v „tečaj ostalinske razprave". Ostaliiiska razprava ni končana, dokler ni vsa zapuščina razpravljena in prisojena. LISTEK Deželna razstava v realki. (Dalje.) V veliko in lepih izvodih zastopane so majolike, najlepše utegnejo biti one gg. Viktora Smoleta, barona Lichtenberga, pl. Strahla, potem Pavle Me-rizzijeve, baronice Rechbacbove in drugih, in je ta „genrew tako mnogobrojen, da ima obiskovalec dovolj prilike za primerne študije. Posebne stariuske vrednosti sta dve krstni posodi (Taufbteken), v podobi velikega krožnika v starogotiškem slogu. Prva št. 180 ima sredi ubok njeno podobo Adama in Eve, okolu pa napis, katerega ni moči čitati. Ta posoda je lastnina furne cerkve v Koroški Beli. Druga št. 6G (mej predmeti cerkvene umetnije) lastuina g. Franje Ložarjeve v Vipavi, predstavlja Marijino oznanjenje. Obe sodite v 13. stoletje in pripadate najzanimivejšim preij-metom. Prezreti ae ne sme v srebro vzboknjena, z žlahtnimi kameni obdana podoba cesarja Maksa I. Dalje hoče prezident Waser, da se morajo v prihodnjič pri ostalinskih razpravah ustanoviti podloge zemljeknjižnim upisom, katere ima nova po stava v mislih; posebno da se mora V8e storiti, kar je treba za zavarovanje maloletuih dedičev, že pri razpravi. Tega postava pač ne veleva. V obče tudi ta pouk kaže načelo v sedajnem vodstvu „notranje-avstrijanskih" sodišč, da se s prezidijalnega stola diktirajo odloki. O tem vodilu VVaserjevem tožijo tudi sodniki višjega sodišča in prezidenti prvih instanc pravijo, da radi posnemajo svojega gospoda in mojstra. Predno sklepamo ta spisek, moramo javno izreči obžalovanje o nenatančnem uredovan ji slovenske izdaje državnega zakouika. Postava, o kateri smo govorili, ima jako moteče pregreške v slovenskem „prelogu". V §. 1. je namreč izpuščena beseda „nea in tako ima celi ta paragraf krivo določbo, nasprotno postavni vsebini. V § 1. rečeni črtež mora biti narejen od poljemerskega uradnika itd. pri delitvi par cele, ki rue" dela kvadrata u)i pravokotnika; ne pa tako, kakor slovenski državni zakonik. Beseda „ali-quote" je preložena z besedo „nekoliki14. To ne izraža v Nemcih rabljenega pojma „aliquot", nego latinski raliquot" (einige). Nemški „aliquote Theileu neso „nekoliki deli", ampak „alikvotni" deli. Mi ne vemo druzega isto zaznamujočega izraza, in Nemec tudi ne. Del glede na celoto odločen, ni „nekoliki1* del. Zopet kaže ta primerljaj, da se ne sme preveč puriticirati. — V §. 2. stojite besedi „naj se", ki neste v nikakeršni zvezi s celim stavkom. Potem beremo tam, „upise izprožiti'1' za nemški pojem „be\virkeir\ Izprožiti je „veranlassen, in FiUBfl brin« genu; nbewirkenu se pravi zvršiti, ne samo izprožiti Treba bode dobiti praktičnega jurista za urednika slovenskemu državnemu zakoniku; nikakor pa ne ure tako izdajati uradne prestave zakonov. (št. Kil lastnina pl. Strahla), dve bodalci stev. 191 in 192 (lastnika gg. dr. Stikil in Viktor SmoU;), pahljača št. 326 (pl. Strani) s slonokoščenimi vitrami in lepo slikarijo, dalje pod ftt. 230 zlata tobačnica, nekdaj lastnina maršala Iiernadotte, sedaj gospe Katarine Florijauove v Kranji v slogu Ludovika XVI. Gospa Flori janova razstavila je tudi lepo izrezljano zajemalno žlico iz pušpana (št. 101) in srebrno jedilno orodje, nekdaj lastnina Ljubljanskega župana Hradeekega. Pod št. 202 nahajamo po/Jačena ključa Ljubljanskega mesta, katera sta se cesarju Karolu VI. o njegovem prihodu v Ljubljano prinesla nasproti, pod št. 203 pa na oknu viseče tri slike na steklo (Glasnutlerei) z letnicama 1544 in 1546. Mestna ključa in te slike so dopadale posebno dru. Ilgu, ravnatelju Dunajskih muzejev. Mej svetinjami odlikuje se po starosti dijaška svetinja (Praemienmedaille) z letu 1584 (štev. 289 lastnina župnika llazboršeka na Bledu), in tolar grofa Turjaškega (št. 238) brez letnice. Pod številko 338 razstavil je g. Viljem Doll-hof mali hišni altar (Triptvchon), ki je posebno vzbudil našo pozornost. Urez dvojbe je to staro delo, Postava sama bi bila bolj razločna, ako bi bila določila zadnjih dveh odstavkov tj. 3. zaznamovana s posebnimi V državnem zboru je pač za skrbno redakcijo tekstov premalo časa, — na kvur posebno pravosodnim postavam. Politični razgled. ^olrairj« «ležele. V Ljubljani 25. julija. Glede dalmalliiftlicfCA deželnega zbora se poizveda, da sicer ni bil razpuščen, da pa se je vender vsled Najvišje naredbe nagloma zaključil, predno se je bil zvršil dnevni red. Tako poroča „N. Fr. Pr." in dostavlja, daje poslanec 1'. i a ne h i ni, ko se je pročitala cesarjeva naredba, zakričal: „Mi obsojamo ravnanje vlade; a živio hrvatski kralj Fran Josip!" O immediatnej ulogi l>miajMkc»fra mestnega zbora, katero je sklenil predložiti cesarju glede „decentralizacije'1 železnic, piše „Presse", da izraža bojazni, ki nema jo v resnici nobene podlage. Mestni zbor pravi, da je minister-provmestnik dejal, da se bodo za državne železnice osnoval.< podvodstva, in ta izjava navdaja mestni zastop z veliko skrbjo. Čudno pa je, zakaj ni bil Dunajski mestni zbor jednako skrben in užaljen, ko so se pred jednim letom povodom organizacije zapadne železnic ne mreže osnovala v celej vrsti provincijalnih mest nižja in višja vodstva za železnični promet. Tedaj zdela ae je ta naprava vsakemu ob sebi umljiva in nobenemu ni prišlo na um govoriti o provimijalizovanji železnic Iu pri severno vzhodnej železnici naj bi bilo sedaj drugače V Kar smemo pa je, kar mestni zbor posebno poudarja v svoji iminediatni uloui, da bi I izpeljavo te naredbe mestu odtegnilo se veliko Število konsumentov. Mesto, ki ima biizu j eden milijon prebivalcev menda ne bo propadi", ribo ga zapusti kakih 200 uradnikov! Meseca junija imela je katolišlto-nocl-falna družba svoj shod v gradu liaid na Ceskem, čegar program se še le zdaj deloma poizveda. Program ^katoliških sonjalistov" zahteva za preustroj rokodelstva obligatorirne zadruge, rokodelski« kamore slog menda bizantinski, a kar je najvažniše na njem, so s t a r o s 1 o v a n s k i napisi, ki se brez lupe zaradi drobooati čitati ne mogo, le posamične brke mogli smo razločevati. Ta predmet je gotovo iz južnoslovanskih krajev, možno, da jako star, dobro bi bilo tedaj, da ga veščaki dobro ogledajo iu mu določijo izvor iu letnico. Veliko prostora zavzima kneza Auersperga knjižnica (št. 222, 223 in 224) in vredna je posebne pozornosti, kajti razstavljenih je mnogo redkih podob, knjig, atlantov. rokopisov in incunabel /. leta L466, 1481, 1487 in 1488, in knjig, ki so zlasti za knjigovezce zanimljive, Mej podobami odlikujeta se OBObitO „lloehzetliehes Klireufest Mihiehen 1508" v 15 prizorih in ..(Jeneral-Kendezvous der kais. Armee G. Mai 108.;". V ostalem pa ima ta knjižica le bolj za veščaka svojo posebnost. Kazen interesantnih mestnih pečatov v/, Kamnika, Lola, Višnje Gore, Krškega in Kočevja (štev. 240—245), vidijo se tudi kratkocevne srebrom kovane kranjske pipe, mej katerimi je z biserno matico uložena Aleš P avl i nova z Drezja (štev. 246) najlepša, stari srebrni ženski pa-ovi, tobačniee z ametisti, solnice s siebrnira obvodom, broša in uhani in sodišča, dokaz zmožnosti za mojstersko pravico, ustanovo cenovnih dvoran za pomočnike, upeljavo izpitov pomočniških, obligatorično mirovanje ob nedeljah in praznikih, in pa ureditev trženja z izdelki tako, da naj bi smeli po preteku določene prehodne dobe po postavi le zadruge, oziroma k njej pripadajoči mojstri, prodajati izdelke te zadruge. Glede delavskega vprašanja ima ta program določbo, da mora biti v mezdi zapopaden ekvivalent za vse, kar delavec ponuja, in da mora to plačilo delašcu podati vsa potrebna sredstva za življenje in še nekaj več, kar naj bi si shranil za čas, ko dela ne bode. Vii«*hJi» vojno miuisterstvo razpisuje v 1. dan septembra t. I. dražbo za 473 milijonov opek, ki se bodo potrebovale za fortifikacijo liukurešta. S Kruppom v Essenu vrše se dogovori za pridobitev 120 topov. — Bivši urednik listu „Indepen-dance Roumaine4', Emd Galli, kateri )e bil iz Bukurešta zapoden, priobčuje sedaj v tem listu dopis iz Dunaja, ki je polen sumničenj in ki obrača vso ostrino svojo proti ministroma Brati an o in Sturdza. V njem se mej drugim pravi, da je bil Sturdza zavoljo podonavskega vprašanja na Dunaji in da je določena stvar, da bode Rumunija vzpre-jela Londonsko pogodbo. Iz vsega dopisa veje strast in poželjenje, zaprečiti sporazumljenje mej Avstrijo in Rumuuijo. V glavnem mestu Egglpta so razmere jako žalostne. Kolera davi ljudi brez usmiljenja in umrljivost še vedno ura za uro narašča. Povrh vsemu pa so domači uradniki čisto nezmožni ter se vedno prepirajo z angleškim •. Udje zdravstvenega konusi jona so mej seboj Dojedini. Nitjbolj razsaja strašna ta bolezen v okraji Bulak; tako da je mor.da policija odrediti izpiazuenje tej>u mestnega dela iu so angleški vojaki imeli skrbeti za to, da so gs. vsi prebivale: zapusti) v 10 uridi V nedeljo umrlo je v celej Kairi 481 osob, Rar,en tega je umrljivost velika \ Abbaste, Itsmaila m Damanhur in skoro po vseh mestih, izim&i Aleks;»ndrijo in Port Said. Po največ krajih ni dobiti primerne brane, nahajajo se le gnjile ribe in okužena govedina. — Mej na rodni namestnika barona Kubecka po glavi šume: „daftir haben Sie von mir keineu Danck und ich glaube auch von Sr. Majestiit nicht." G. Premerstein šel je v svojej strasti tako daleč, da je hotel vse uničiti, kar bi kazalo slovenski značaj našega okraja. Hotel je prepovedati slovenske nagovore; posrečilo se mu je, določiti drug pot, kakor je bil poprej v spora-zumljenji c. kr. namestnika določen, samo za to, da cesar ne bi videl kranjsko-slovenske zastave na »Narodnem domu", — razobesile so se frankfurtarce in g. vitez Premerstein še vedno nema križeca, katerega se je sigurno nadejal. Vsakdo si lahko misli, da je moral g. c. kr. namestnik Kiibeck — če tudi Slovencem ni prijazen — zelo razburjen biti nad Premersteinom, ko je izustil navedene besede, kajti v moči Premersteina je bilo prepovedati razobešenje frankfurtaric. Iz vsega njegovega početja pa smo razvideli, — akopram smo ga že tudi poprej dobro poznali — da je ljut sovražnik Slovencev, če tudi je sam rojeu Slovenec. Ker nam ta mož vedno ovire dela, treba nam bode bili pazljivim pri bodočih volitvah v okrajni zastop, vsaj nam je znano, da j3 mož velik prijatelj naših rogoviležev nemčurjev, kar je to tem bolj čuda, ker so mu početja te klike dobro zuana. G. glavar pa bi najbolje storil, ko bi jo odkuril j cesarko himno menljivosti dneva imel obširen in temeljit govor ter na konci govora zaklical: „Slava Fran Jožefu I. Slava vsej Habsburškej rodovini!" Za tem govorom zapela se je cesarska pesen. — Potem se je vsa šolska mladina obdarovala z bukvicami: „Habsburški rod" in s spominsko svetinjo. Šolsko vodstvo se v imenu mladine za ta darila primerno zahvaljuje krajnemu šolskemu svetu, ki se precejšnjih stroškov v proslavljenje tega dneva ni ustrašil. — V poveličanje slavnosti priredil je g. J. Knez, predsednik krajnemu šolskemu svetu, zajutrek, katerega so se udeležili učitelji in krajni šolski svet. Da se je pri tej priložnosti razgovarjalo jedino le o imenitnosti dneva in cesarjevem prihodu, razume se ob sebi. V veselej nadi, za malo ur videti presvetlega in premilega cesarja, razšlo se je društvo. U—. Iz Cerknice 23. julija. [Izv. dop.J Tudi pri nas obhajala se je „Habsmirška" svečanost na dostojen način. Že 10. t. m. naznanjevale so cesarske in slovenske zastave, vihraje na taboru, lipi in na hišah našega trga, patrijotični praznik. Dne 11. t. m. bila je ob 8. uri slovesna sv. maša z zahvalnico in v nemške kraje, kajti namenjena stopinja mu je vsled njegovih neprevidnih dejanj — splavala po vodi. Iz JLitlJe 24. julija. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo so Vesteneckovi jogri v Litiji dokazali, kaj da so, kaj znajo in koliko jih je. V saboto nalepili Po cerkveni slovesnosti podali so se krajni šolski svet, šolska mladina in drugi šolski prijatelji v praznično okrašeno šolsko sobo. Po odpeti slavnostni himni razloži gosp. dekan šolski mladini v lepem patrijotičnem govoru pomen slavnostnega dne. so se plakati z vabilom h koncertu, katerega čisti Deklamovali so potem sposobnejši učenci, ter vmes dohodek je namenjen pogoreeem v Terbojab. Dasi-ravno ni bilo pričakovati velicega dohodka, vender peli primerne pesni, h koncu pa cesarsko himno. Naposled razdelilo se je 150 knjižic »Habsburški odškodninski ko mi si j on v Aleksandri)! likvi doval je do 30. junija 5469 reklamacij v skupnem1 sflbo.i st- ■ 08,1 Plta"i da Je b,,a «r01!a' so se pustili tudi nekateri narodnjaki zapeljati k I rod", ter naznanilo otrokom, da se zbero 15. t. m. obisku tega nem^urskega gnezda, a kljubu temu je j v šolskih sobah, od koder se podajo na Rakek k bil brutto dohodek 10 gld. in nekaj krajcarjev. Da- i pozdravu Nj. Veličanstva. Z velikem veseljem kora-siravno je bila vsa nemfiurska baza skupaj, je vender j knli so dečki in belo oblečene deklice z zastavami le komaj toliko došlo, da so se mogli godci izpla- i proti postaji, pogovarjaje se mej potjo o prihodu 5ati, pijačo so jim pa plesalci plačevali. To je dokaz, I cesarja. Po odhodu dvornega vlaka, katerega sprem-koliko jih je, in kake pomoči se more človek od Ijal je gromoviti „živio", bila je šolska mladina po-njih sploh nadejati, ako ga nesreča zadene. Kaki so ; gostena, ter vrnila se je na svoj dom z veliko rado-ti ljudje, so dokazali v teku večera, ker so jednega stjo, da je videla osobno presvitlega cesarja, narodnjaka napali, ki je mej nje zašel, kakor besni, N*j še omenim, da tudi trg o slavnosti ni za- in tu se je ravno njih omika pokazala. Kričali so ostal. Pokanje možuarjev povikševalo je slavnost v tako, da je že vsem glas pošel, po mizah razbijali cerkvi in v Boli. Goreli so kresovi po bližnjih hribih, in rukali jih sem in tja, da so kozarci |>o tleh leteli, mej ter v trgu bila je razsvitljava in sicer zaradi nevar- a vender so v ' nosti ognja le samo po varnejih hišah, od katerih znesku 50,176 980 frankov. Avstrija z-Vzema s sto-'jedni sapiupili- wir smd ehrliche Deutsche, wir sind j odlikovalo se je posebno s transparenti razsvitljeno jimi 444 terjatvami v mesku 4,688.940 fr. Četrto | in einem deutscben GaBtbause und wegen dieser Nati-j stanovanje gosp. kaplana Rota. Iznenadil nas je umetni ogenj mej pokanjem možuarjev na Slivnici, eden V itd. Celo rudarski delavci so se jeli po prsih katerega sta preskrbela in vodila gospoda J. Ster- mesto po številu reklamacij, a drugo po denarnej j onaleil durften wir nicht ein ehrlich deutsches \Vort vrednosti. jpisi. Iz IMuja 21. julija. [Izv. dop | Odkar je presvetu vladar zapustil in-se mest.o, od tistega rusa sem imi» naš gospod „tukcijozni" vitez Premerstein kisel obraz. Baje mu še vedno besede gospoda c. kr. iz filigran-zlata (št. 258, 259, 285 in 280, lastnina g. Hočevarja v Ljubljani), eiita^ti krožniki m po ode z raznimi podobami in razn h časov, star.nsko orodje, sploh vsega toliko, da se obiskovalec prepriča, ka ima tudi Kranjska v sebi mnogo zgodovinsko važ nega in v umetniškem oziru odličnega blaga ; škoda, da tuii. v tej razstavi še ui vse združeno, ker se marsikdo ni udeležil razstave. Če prestopimo v oddelek cerkvene umetnijo, zanima nas poleg po Rembrandtu 1. 1033 radiranega »Snemanja s križa" (št. 175) takoj pri vratih viseča podoba papeža Pija II. (št. 172), a ne zaradi umet niške vrednosti, temveč zaradi napisa: Aeneas Sjlvius patria Seuensis, olim parohus s. Pacratii in Foro antiquo extra Slavi Graecium itd. Menda bode malo, ali celo nobeue podobe več, na katerej bi se Slovenji Gradec imenoval »Slavi Graecium" Predno gremo dalje po razstavi, popraviti nam je hibo, katere nesmo mi zakrivili. V katalogu stoj v oddelku B pisano, da sta .-> štev. 10. m K!. zaznamovani sliki lastnina gosp. dra. Voki. To pa ni istina, omenjeni sliki, predstavljajoči grofa Kobendja sta lastnina jjosp. Josipa Majerja, graščaka Ložah pri Vipavi. (Dulje priti. biti in kričati: vvir sind Deutsrhe; pa brž ko ne so bil« zadnji najeti v sviho, da bi bili poprijel), ako ji bilo treba. Ali ni se jim posrečilo, ker so ravno »Nationalei" pokazali, da d680 tako surovi, ker so im mirno svoje mnenje poveiiali in jim potem hrbet obrnili. (Jeza in togota jih lomi, da je ravno njih ljube zadela ta čas* oskruniti se s surovim obnašanjem pri ljudski veselici, ker je vse drugo lepo izteklo, z«tO so pa nad jednim samim izlili žolč iu tako stresli svojo jezo. Obžalovati je le to, da je bil ravno c. kr. davkarski kontrolor tisti, ki je najbolj razsajal in najbolj kričal, da je Nemec (ehrlich Deutseher). Da bi vender rešeni bili teh „ebrlich Deutsche" ! — Hz Sis.'tc 18. julija. [Izv. dop.] Tudi pri nas smo siavili 11. julij, kot najimenitnejši zgodo vinski dan nase ljubljene domovine, dostojnim načinom. — Rano zjutraj zaceli so možnarji oznanjevati prebivalstvu, da je blizu oni srečni trenutek, ko obišče naš presvetli cesar narod slovenski. V praznične j opravi začela se je zbirati šolska mladina že okolu (i. ure v okrašenem šolskem poslopji. Veselje in radost bili ste brati vsacemu otroku na lici, da mu je dana sreča, udeleževati se te slavnosti. — Ob 7. uri bila je v Spodnješišen-skej cerkvi peta sv. maša s „Te Deum laudamus", katere se je udeleževala skupna šolska mladina, kraj ni šolski svet in velika množica prebivalstva, tako, da je bila cerkev čez in čez uatlačena. — Po maši se je podala šolska mladina in krajni šolski svet v šolsko poslopje, kjer je šolski vodja o po- guljc In A. Kraševec. ttZivio-klicia, petje cesarske himne razlegovalo se je daleč okrog. Vsem onim pa, kuteri so pripomogli, da so se vršile te slavnosti v popolnem redu, naj bode tu izrečena presrčna zahvala! Drag o t in. Iz Hoteđršice 21. julija. [Izv. dop.] Od vseh krajev, koder je naš milostljivi cesar potoval, donašajo časniki poročila, samo od nas ni ničesar čuti. Dovolite t. laj meni v ta namen nekoliko prostora. Ob 7. uri zjutraj 15. t. m. zbralo se je vse domače ljudstvo na cesti skozi vas, h temu pridružilo se je tudi mnogo ljudstva iz bližnjih vasij, ter stopilo na oba kraja ceste redno v vrste. Pred vasjo stal je prvi slavolok, pred taistem stala je vsa šolska mladina z gospodom učiteljem na čelu, na drugem k ruj i ceste stal je g. župan z odborniki, tik zraven gospod župnik Belar, poleg njega pa tukajšnji poštar g. Korče. Mežnar na Ravniku pri tukajšnji poddružnici imel je ukaz, zvoniti, kakor hitro bode zagledal od Logatca prihajajoče vozove. Vsak je radovedno poslušal, kdaj bodo zvonovi zapeli na holmcu, in ko so zapeli, postal je marsikateri prej rudeči obraz bled kakor zid, kajti mislil si je, vsaki hip v idil bodem pred saboj najvišjega vladarja iu dobrotnika avstrijske države. Kakor blisk pridrdra prvi voz, na katerem se je vozil naš vse časti vreini okrajni glavar gospod Mahkot, koj na drugem vozu pripelja se cesar sam, iu visokorodni deželni predsednik baron Winkler. Vsi vozovi se ustavijo in cesar stopi urnih nog iz voza ter se obrne proti g. župniku, kateri je cesarja s krepkim, precej dolgim slovenskim govo rom nagovoril. Cesar se je zahvalil v nemškim jeziku, in stavil g. župniku tri vprašanja, na katera je gospod župnik prav dobro odgovoril. Potem je mili cesar stavil zraven stoječemu poštarju g. Kor-četu devet vprašanj, na katere vse je tudi ta 6vr-Bto in neustrašeno odgovoril, in ko je deveto vprašanje tikalo se tukajšnje šole, pozvan je bil takoj pred cesarja učitelj g. Ivanetič, kateri je tudi na dve vprašanji cesarjevi čvrsto odgovoril. Presvitli cesar se je potem uruo usel na voz in se odpeljal proti Godoviču. Ljudstvo je glasno in navdušeno pozdravljalo cesarja z živio-klici. Obžalovanja vredno je, da se oseba, katera se je imela pri tej priliki naj bolj postaviti, nam ni po misli obnesla. Rodoljub Iz Preddvora 20. julija. [Izv. dop.] Čakam, da bi se kdo s spretnejim peresom oglasil, kako smo v našem kraji sprejeli presvitlega vladarja, pa ga ni ; tedaj sprejmite blagovoljno moj dopis. Že 11. dan julija smo praznovali zvezo Kraujske z Avstrijo slovesno sv. mašo, pri katerej smo peli Forsterjevo „Kranjska z Avstrijo", cesarsko pesen, sicer pa latinsko mašo. Udeležilo se je te slavnosti tudi srenj-sko predstojništvo, krajni šolski svet, obilo šolske mladine in dosti ljudstva. Po zahvalni pesni pa smo se podali z mladino v šolo, kjer se jej ješejeden-krat v spomin poklical slovesni dan, in potem, ko se je odpela „Kranjska z Avstrijo", cesarska pesen, „Ponižen grof je v Švici bil", „Naš cesar mi je vedno ljub", razdelila se je mej mladino knjižica -Habsburški rod". čije ter milostno nagovarjal duhovnike, učitelje in župana Šentjurskega, ki je nagovoril in pozdravil presvitlega vladarja. Zopet zapojo Šentjurski pevci a svojimi krepkimi glasovi in, ko se še cesar zahvaljuje, Brno že morali dežnike razpeti, ker silno je začel dež liti, — stoterni „živio" pa so spremljali cesarja na Njegovem potu v Kranj. Dež je ljudi hitro razkropil na vse strani, mi pa smo šli z učenci na dva županova poda. Na jednem je bilo 10Q> deklic, na drugem 80 dečkov, pevke in več drnzih ljudij, ki so prišli za s troboj-nicami okinčanim vozom, ki je vozil naš provijant: 200 štrukljev, vedro vina, 100 klobas, sodeč piva itd. Tudi g. župnik, žandarji, dobrotna gospodičina poštarica itd. prišli so k nam. Da je bila prva na pitnica presv. vladarju, potem presvitli cesarici, prestolonasledniku in vsi ceparski rodbini, to se tako ve. Takega veselja in rajanja naša mladina še ni imela. Povsod se je reklo: Oj, to je lepo ! Za cesarsko pesnijo sledila je še jedenkrat „Kranjska z Avstrijo" in več druzih napitnic in šolskih popevk. Vse je bilo veselo današnjega dne, najbolj pa obdarovana mladina. Hvala prisrčna dobrotnikom za vse to! L. K. Domače stvari. — (Deželni glavar) grof Thurn vrni se je včeraj iz Radovljice, kjer se je nekaj časa bavil na svojej graščini, v Ljubljano in se nastanil zopet v deželnem dvorci. — (Najboljši strel v črno) na slav nostno tarčo, „Habsburg" imenovano, pri slavnost- zatišja gledajoč si mislim: naj si dečki posmodijo prste, jaz si jih ne bom. Najprvo pozdravi turnarje Sprechvmrt" Prus Riiting, naznanjaje, da bode pijača danes gratis, kajti prijatelj njihov podaril je sodček piva. Potem so odpeli stoječ in odkriti ndas deutsche Lied". Zatem ustane c. kr. učitelj telovadbe g. Schmied in napije Ljubljanskemu turnar-skemu društvu. Go3pod c. kr. učitelj Schmied pravi v svojem govoru, da se društvo sicer imenuje „Lai-jacher Turnverein", da so pa vender le „ deutsche Turneru, ime „Laibacher Turnverein" je le zato, da tudi druge Nenemce privabijo v društvo. Ta govor so turnarčki pozdravljali z „wacker!M, „schr wacker!u. Doslej je bilo še vse prebavljivo. Ali zdajci ustane znani „dichter" in uradnik v c. kr. drzavnej oskrbi stoječe cesarjevič Kudolfove železnice, g. Oskar Klini, in prične prebirati svoje Knittelverse", v katerih opisuje prihod Nj Veličanstva v Ljubljano. Nepopisljivo je, koliko je v teh „Kmttelversih" nugromadenih psovk in surovo-stij, zaničevanja, srda, sovraštva in lažij proti slovenskemu narodu, slovenskim društvom, posebno pa proti „Sokolu". Kri mora zavreti v žilah najmirnej-šemu človeku, ko čuje, kaj si upa tak dečak, ka-keršen je Oskar Kttnl, ki je menda pevsko žilo podedoval po svojem strijcu dru. Keesbacherji, izustiti o slovenskem narodu. Najprvo Kttnl pripoveduje, da se ni udeležil slavnosti, zakaj ne, za to ne bode navajal uzrokov. Potem pravi, da, ko bi „Erzbengel" na slavoloku pri Tavčarji in „Friedensbengel" v Zvezdi s svojih višin stopila na tla in bi čula vesti „von der Friedens- unri Versohnungsiira", takoj bi pred isto zbežala. Potem pripoveduje, kako lepo in taktno so se vedli turnarji, da so bili nastavljeni blizu Dne IG. t. m. pa je bil pravi slavnostni dan Tudi mi smo želeli videti presvitlega vladarja milo naš narodni trgovec in znani izvrstni strelec g. Re obličje. Peljal pa se je dobro uro hoda od nas. Šli J gor še k in sicer s svojo izvrstno puško, s katero smo tedaj na Luže. Več dnij poprej smo se že pri je blagovolilo tudi Njegovo Veličanstvo ustreliti pravljali in nabralo se )e toliko radovoljnih darov, '> dvakrat v tarčo „Habsburg". Kot dobitek dobil je nem streljanji Nj. Veličanstvu na čast, je napravil na Ljubljanskem strelišči mej mnogimi tisoč streli I'kolodvora, in da so otvorili „d»e deutsche VViener- da smo mogli omisliti tudi 180 trobojuic, da jo je vsak učenec dobil in da je bilo veselje toliko večje. g« Regoršek masiven srebern service v vrednosti i 150 gld. Znamenito je, da je bilo mej mnogimi Omenjeni dan odrinemo tedaj v najlepši obleki, ki( tisoč streli samo trinajst v črno in g. Regoršeka jo kdo ima, s šopki ua prsih. Dobilo je tudi 5D najpriduejih svetinje v spomin od si. deželnega odbora po c. kr. okrajnem šolskem svetu. S to kolajno so se pa še bolj postavljali. Počasi smo korakali na omenjeni kraj. Skozi katero vas smo šli, povsod se nam je pritrkovalo, mi pa smo se za- trinajsti strel najboljši, to je datum dneva (13. jul.) ko je presvitli cesar blagovolil počastiti strelišče s Svojo navzočnostjo. — (Prevzvišeni knezoškof dr. Poga-čar) ostavil je pretočeni teden Ljubljano in se podal za štirtiajst dnij v Gornji Grad. Ko se vrne od hvaljevali z daleč razlegajočimi se wživiou-klici. In j tam, bode dlje časa bival v gradu na Goričanah. čez poldrugo uro pridemo skozi Visoko na Luže; kako se zavzamemo, ko ugledamo dva izredno visoka mlaja, mej katerima je bil napravljeii za take vaščaue nepričakovano lep slavoluk z napisom: Pozdravljen Fran Jožef 1,1" Mlaja pa je daroval gra-Ščak g. Ed. Urbančič. ki je k slavnosti pripomogel, kakor je le vedel tu znal. Pri slavoloku so že bili učenci iz Šentjurja, iz Lokve iu iz Viševka. Se ve, da je imela \saka šola svojo zastavo, Šeutjurci iu Vokljani nalašč nove za to slavuost. S Šentjurja prišlo |e več žensk v pečali, Šentjurski kaplan g. J. Lavtižar pa je pripeljal svoje nenavadno dobro izurjene pevce in pevke. Ti so še pred prihodom zapeli nekatere zbore tako milo, da se je moral vsak zavzeti. Ljudstvo, ki v teh krajih tacih priprav še ni videlo, se je solzilo in slišal sem staro ženo, ki je dejala: Oh, ali bo v nebesih tako lepo V Posebno so ugajali banderci pri otrocih, slišali so se vzdihljaji; Oj, lepo, prelepo! Nastavljeni so bili tudi žandarji, pa red vzdržaval se je sam ob sebi po navzočuih gg. duhovnikih in učiteljih. Ko kake pol ure počijemo, zasliši se iz Cerkljau mogočno zvonenje in strel, tedaj smo vedeli, da v dobri V* uri pride cesar s svojim spremstvom. Pred vso vrsto se še postavijo trije korenjaki z velikim cerkvenim banderjem, ki navdušeno zakriče „živio" ko se pripelje druga kočija. Preddvorski pevci učenci vred pa so speli ravno tri kitice cesarske himne iu ravuo ponavljali: „Fran Jožefu, Eliza beti, celi hiši Habsburški !u, ko gre počasi mimo kočija s cesarjem, ki se je na naše globoke priklone tudi prijazno priklanjal. Mej tem pa se oglasi staro in mlado, učenci, učenke in učitelji s stoternimi „živio". Pred slavolokom pa je stopil cesar iz ko — (S ko f S tr os s m ay er) prišel je, kakor vsako leto, tudi letos na Slatino v toplice, kjer je letos veliko hrvatskih gostov. — (Ljubljanski mestni odbor) bode v petek 27. dan t. m. popoludne ob 6. uri zboroval. Dnevni red seji priobčimo jutri. — (Deželni u r a d i), vsi, izvz'emši blagajnico, preselili so se z včerajšnjim dnem v deželni dvorec Tam poslujejo tudi gg. deželni od '»omiki. Deželna blagajnica pa se preseli še tekom tedna v deželni dvorec. — (Žuniberk.) Iz Metlike se nam piše 24. julija: Dune» sta prišla gg. Taray iz Pešta in Badovinac iz Zagreba. Ogled mej se prične, kakor hitro pridejo mape iz Ljubljaue. — — („Turnerkneipe" v Švica rij i.) Nulla dies sine linea! Vsak dau, ako mogoče, drug škandal, to jo gaslo Ljubljanskih nemškutarjev in Nemcev, in te prišlovice se drži tudi Ljubljanski „Turn verein", kateri, kakor „Ljubljanski butolj" trdi, združuje pod vodstvom Prusa g. Riitinga „die Intelligenz der Stadt uuter seinem Banner", kateri pa, kakor trezni ljudje mislijo, šteje v svojih vrstah jako mnogo dečkov, katerim bi dosti bolje pristajala še šolska klop, nego krivači na klobuku. Zadnjo soboto imel je ta Ljubljanski „Turnvereiu" v Švicariji svojo „kneipe", ali uradno naznanjeno ali ne, ne vemo, saj ti gospodje (!) lahko delajo kar hočejo Zbralo se je kakih 00 turnarčkov, mej njimi smo opazili jako mnogo dijakov, tudi sina deželnega in žeuirja g. Witschlua. Plačal je nam neznan dobrot nik turnarjern sodeč piva, najbrže kak skriven agent provocateur, ki si je mislil: Kaj, če dam 10 gld. za pivo in animiram t. ur nareke k škandalom, sam pa iz strasse". Žalostno je bilo le to, da so bili postavljeni pri „Sokolih", ki v svojih rudečih srajcah izgledajo tako, kakor rabeljni preteklega stoletja zafrancozke revolucije m kateri bo vinjeni kranjskega cvička, s slovenskim duhovnikom na čelu in s tisoči slovenske soiirge (Pobel) napali Nemce v paviljonu za šampanjec, Nemce, ki neso storili druzega, nego da so držali v kozarcih kipečega šampanjca. Potem pravi, tla je slovenska sodrga Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja s svojim tulenjem zaničevala. Turnarji so v jedno mer ploskali in klicali „wacker" in kjer je bilo največ surovine proti slovenskemu narodu, uim so klicali „sehr vvacker". Posebno se je odlikovala tudi g. Zenari-jeva, ki je vsem podlostim „Kuittel-versov" proti Slovencem navdušeno klicala bravo, ob dlani tleskajoč. Ko je Klini zvršil čitanje svojega pamfleta, ustane g. magistrati« komisar T o m n c od svoje mize, «e poda h K ii n 1 u in se mu kot Slovenec in član Sokola zahvali za prebrane surovosti proti Slovencem in Sokolu, rekoč, da bi kaj tacega od omikanih ljudij ne bil pričakoval. Takoj počno turnarji kričati; „Ein Spion iu unserer Mitte! Pfui! Spionl llaut ihn nieder!" Posebno se je pri tem vpitji odlikoval c. kr. poštni praktikant Kobba, ki je bd menda ne zaradi prevročega avstrijskega domoljubja prestavljen iz Pulja ali Trsta v Ljubljano, n kateri se tu kot C. kr. uradnik ponaša s tem, da demonstrativno nosi plavice. Gosp. Tomec je zahteval poizvedeti ime g. Robbe, na kar ga je g. Riiting predstavil. (I. Tomec je potem turnarč-kom povedal, da ako še jeden izusti besedo „špiou", dobi od njega zaušnico, da jo bode pomnil, na kar je nastal mir. Gratis pivo je bilo pop to in turnarčki so se razšli. — Kaj ne, kako lepo se obnaša „die alte Iliege" ? Sicer pa hode o „ Knittelversih" g. Kiinl-na še govor pri sodniji, Kajti gosp. Tome je vso stvar c kr. vladi objavi in videli bodemo, ali imajo de-čaki a la Kttnl pravico nesramno blatiti slovenski narod. Tudi „Sokol" bode tožil Kiiui-ni /uradi raz-žaljenja in prijatelj plavic g. Etobba imel bode j»ri-liko zagovarjati se zaradi „ftpiona" na poziv gospoda Tomca. Kaj ne, to je „Intelligenz in Capital" pri turnarjih! — (Letno poročilo državne višje realke v Ljubljani) za preteklo šolsko ieto ima prav obilo gradiva. Kazen spisa gosp. profesorja Stauberja „Les romanciers de l1 Empire et de la Restauratiou", ki je za nas bolj eksotičnega po- mena, nahajamo v tem poročilu času prikladno razpravo „Kranjske šole in Habsburžani, njihovi po-speševatelji," katero je z običajno natančnostjo spisal naš znani pisatelj g. Ivan Vrhovec. Po raznih zgodovinskih virih nabranega in celotno zvezanega je toliko zanimljivega gradiva, da se ta razprava prav prijetno čita in nam podaje pristen pogled v pretekle čase. Statističnemu razkazilu povzamemo, da je bilo koncem leta 208 učencev, 101 Nemec, 80 Slovencev, 3 Hrvati, 2 Čeha, 21 Italijanov, 1 Francoz, mej njimi 81 Ljubljančanov, 63 z dežele, 53 iz Cislitvanije, 9 iz Translitvanije, 1 iz Bavarske, 1 iz Italije. Z odliko dovršilo jih je 9, prvi red jih je dobilo 142, izpit ponavljati jih sme 24, 24 pa je dobilo drugi red, 7 tretji red. Najmlajši učenec bil je 10, najstarej: 22 let star. Šolnine se je plačalo 3059 gold., učenci uživali so 17 ustanov v skupnem znesku 1510 gold. 46 kr. Znamenito je, da so učenci v I. b., ki so sami Slovenci in se imajo tedaj boriti s težavami nemščine, bolje napredovali, nego oni v I. a., ki so sami Nemci. Kaj dobro izbrane so slovenske naloge. Čudno pa se še vedno čita, da je slovenščina le relativno obligatna in se v spored stavlja s francoščino. Obrtno-nada-Ijevalna šola imela je 148 učencev. Vse poročilo pa je sestavljeno prav pregledno in natančno. — (Na podgimnaziji na P tuji) bilo je letos 107 učencev. Mej temi 72 Slovencev, 33 Nemcev, 2 Magjara. Z odliko dovršilo jih je 12, 68 dobilo je prvi, 14 drugi, 4 tretji razred, — (Šišenska Čitalnica) prireni na korist pevskej blagajnici keglanje z dobitki, ki se bode vršilo v gostilnici pri Čadeži v Spodnji Šiški od 29. t. m. pričenši do 19. avgusta. Po-drobneji program sledi. — (Vsem An cikam in Anam na čast) priredi jutri v četrtek ob Va8 uri zvečer g. Ferlinc v svojej gostilnici „pri Zvezdi" soarejo, pri katere j svira godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Vrt bode lepo okinčan iu krasno razsvitljen. — (Toča) uničila je pretekli ponedeljek v več občinah pri Šmarijah in Slatini vse pridelke popolnem. — (Razpisane službe:) Profesarja nemščine na mornarskej akademiji na Reki s 1. dnem septembra. Plača IGOO gold., petletnico po 200 gold., stanovanje v akademijskem poslopji, eventuvalno odškodnina za stanovanje s G04 gold. Prošnje do 10. augusta na vojno ministerstvo. — Učitelja na jed-norazrednici v Ilotedršici. Plača 450 gold. in stanovanje. Prošnje do 25. avgusta. — Učitelja na jed-norazrednici v Godoviči. Plača 400 gold. in stanovanje. Prošnje do 20. avgusta na okr. šol svet v Logatci. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bern 25. julija. „Bundesratn" bode Ameriki ponudil dogovor, da se vsi prepiri moj Švico in Ameriko sodijo po izbranem sodu (Schiedsgericht). London 2f>. julij«. A' spodnjej zbornici naznanil je Northcote predlog adrese na kraljico, da se pri pogajanji o kanalu Sueškem priznanje izključnega monopola ne dovoli. Novi York 2f>. julija. Iz Baltimore došli potovalci pričakovali so na nasipu prihod ladije. Nasip se je zrušil iu 70 jih je utonilo. Meteorologično poročilo. Dan CHS /ovanja Stanje barometra v min. m 7. zjutraj 786*17 mm. ± pop. 788*70 mm. - i>. /.večer 788*10 mm. (M peratura Vetrovi Mo- Ncbo kriim v nun. Nebo jo bilo nekoliko oblačno, /.večer precej jasno, po noči pa deževno. Srednja temperatura je znašala -f 179u, za 1'7° pod normalom. Tržne cene v IJ uhlja nI dne 25. julija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , . . . Ječmen „ - . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, n ... Koruza, „ . . . Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ Speli frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . , Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram I Telečje „ „ j Svinjsko „ „ Koštrunovo „ B j Kokoš....... . Golob........ I Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . » mehka, „ „ „ gld. kr. 7 80 4 55 4 6 2 92 4 71 4 53 40 8 — 8 — 10 _ 94 — 88 — 72 — 78 — 85 — 2V, — 8 — 60 — 52 — 62 — 32 — 40 — 18 -2 16 1 78 6 40 4 20 ZD-vxixa-jsls:a, borza dne 25. julija. (Izvirno tele#rmićii'> poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... . . . . Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke . ..... Kreditne akcije...... . . London . ..... . . Napol. ........... (J. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne Brečke iz 1. 1804. 100 „ 4% avstr. zlata renta, davku prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ n n n ^* /o ...... „ papirna renta f>%..... 5°/„ (štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 50/o . . 100 gld. Zcinlj. obč. avstr. 4V*°/o zl«-ti 9M%. liati . Prior. oblig. Elizabetine zapad, železnice [Pri'tr. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauimway-druSt. vel j. 170 gld. a. v. 78 gld. 90 kr 79 60 t. 99 it 45 n 93 M 35 r. H.'J7 D — n 294 S 10 n 119 S 95 n Q n 50«/, R 5 n 65 n 58 n 50 n 119 r 50 n 169 n — n 99 n 50 n 119 n 90 n 88 T) 55 n 87 » — n 103 » — 71 114 p 75 n 118 r — n 108 „ — n 105 n 50 n 171 n 75 n 20 — n 108 n 50 n 221 — n K sv. Ani! Priporočam ravnokar v mojej zalogi izšlo in po visoko čast. knezoškoHjskem urada potrjeno molitveno knjigo: „Sveta Ana ali molitvene bukvice v češčenje svete matere Ane, obsegajoče njeno življenje in vse navadne pobožuosti. Sestavil Kriaogon Maj ar, mašnik iz reda svetega Frančiška. (Jena: v polusnji 60 kr., v usnji 80 kr. in 1 gld. — Po poŠti za vsako knjigo 10 kr. več. ■tfazprodajalcl dobe rabat. (504—2) J- (jfiontini v Ljubljani. Deček, 14 let star, doma na deželi, dovelj močan, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi priti v pouk h kakemu rokodelcu, naj si bo mizar, ključar ali kovač. — Kdo in od kod pove upravniStvo „Slov. Naroda". (489—3) Kleparski učenec (492—3) se takoj sprejme pri HT. S. TVolli-ji, Valvazorjev trg št. 2. Koleselj, eleganten, za štiri ljudi, jako priročen, malo rabljen, proda se v ceno v I ..Ju t >1 fsi n i. na (Št. Jukobskom ti-*rn štev. f>. (496—3) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Umetne (234—28) ustavlja po najnovejšem amerikauskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plouiliovanja in vse zobne operacije j zobozdravnik A. Paichel, + poleg Hradeckrjevega mostu, I. nadstropje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »>♦♦♦♦♦<►♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦»♦»»♦ Št. 10.40'2. (497—2) Razglas. V poljedelske] razstavi odlikovane' I iiirnllioi «> lulatlliiice s srebrno državno svetinjo; Kroglejevc preN«k jal ulice xa plevel) z bronasto državno svetinjo; Klciuer Fleiueliuiaimvo uile-lturNk«! oriMljt* z bronasto državno svetinjo je razstavil in ima v zalogi JAN. J. VVINKLER, v Ljubljani pred Križank1, posebej odlikovan za poijetMakt stroji m orodje r bronasto drznem) srvtiiijo. (506—1) Za 1882. leto je druga Anton Itnabova ustanova 200 gld. na leto za oddati. Pravico do jedne polovice te ustanove ima ubožna in poltena udova Ljubljanskega niesčsna, do druge polovice pa ubožna in dobro odgojenu hči Ljubljanskega meščana, ki je zaročena, in sicer koj po poroki. Prošnje, katerim je priložiti dokazi* ubožtva, dobrega zadržanja in meščanstva ulože naj se do -tO. ;»% i; u»i * t. I. pri podpisanem mestnem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 17. dan julija 1883. Župan: Grasselli. medicinska tovarna pastilj '■T s parom iu strojtun 3Piocoli-j©., lekarnarja Mprl angelji", v Ljubljani na IMm»j.ski resti. Antikatarrhalične salicil-pastilje draženost, dajo slino iu stajdjajo sli/.o, proti kašlju, !iripavo«ti, bolečinam v pljučab, v prsih in vratu, najboljše obvarovalno sredstvo proti d i It e r i t i d i. Jedna škateljoa 20 kr. Gummi-bonbons pj0«^1^ ^ipavos«. v ikateijcan po Bonboni i/, sladnega ekstrakta prebavljivi, tečni, utišajo razdra/.i'nost, dajo slino in stapljnjo bIIsO, proti kašlju, bripavosti, bokičinam na pljučab, pršili in v vratu. V škateljcah po 10 kr. i'/ nnncnVP llll»flk Obranjajo redno prebavljeni e, US M. I j C l/i II lin ll. pospešujejo slast in bo uspeSno sredstvo proti sbibostiin in kn'-u v^želodcu itd. i t«1. Nepogrešni so tudi /-a kadilce in za elegantno gospodo. Škatoljce po lO kr. S>-l*Jiiir < sU.llUHIIOt)! Vsaka pastilja ima 005 santonina i USI/llJC ►> M1IUU11IIIUIII. iu najbo\J«e sredstvo proti glistam za otroke in odrašeene Skateljca po 10 kr., posameznih 100 pastilj 70 kr., 1000 pastilj za gld. 6.50. PiWiilu> w v l»rij«!ten okus, krepijo oslabel želodec, poli «i > i ' ' p' H BUllUt Bpeinjejo prebavo, store neškodljive proobile kisline prebavilnib organov. Jedna škateljoa 10 kr. Sl"^" Kuyprodujalci dob«' rabat. ^W Naročila zvršujejo se točno po ]ioštneiii povzetji. (291—.r>) I/datelj in odgovorni urednik MakHO Armic. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1*. 3837