TRBEJ SMEJATI...« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. maja 2009 • Leto XIX, št. 21 Pogovor o možnostih sodelovanja med porabskimi mediji in RTV Slovenija Komisija RTV Slovenije za pro misije Janko Malle. Kot možnost gramske vsebine, namenjene je navedel izobraževalni center Slovencem v sosednjih državah, za novinarje, v katerega naj bi je v sredo, 13. maja 2009, v Slo povabili tako sodelavce oddaje venskem kulturnem in informa- Slovenski utrinki kot radia Motivnem centru v Monoštru orga nošter na nekajdnevno izobranizirala srečanje s predstavniki ževanje. Član komisije, novinar slovenskih organizacij in medi- Primorskih novic Tino Mamič, jev v Porabju. je še predlagal izdelavo spletneSrečanje je bilo organizirano ga portala, ki bi bil namenjen z namenom, da bi udeleženci vsem slovenskim manjšinam v v neposrednem pogovoru pre sosednjih državah, tako tudi Potehtali želje, potrebe in realne rabju. »Na tem portalu bi lahko možnosti za izboljšanje pretoka bili linki do vseh starih doku informacij in medijskega po mentarcev in vseh aktualnih krivanja življenja in delovanja problematik, ki so, lahko bi slovenske manjšine v Porabju pa dodajali stvari, ki niso ne ter programskega sodelovanja posredno v produkciji RTV, in izmenjave programov med ampak drugih medijev, ki jih manjšinskimi mediji in progra lahko objavimo. Torej lokalni mi RTV Slovenija. Srečanja se mediji v Porabju, kot časopis je udeležil tudi generalni konzul Porabje, Radio Monošter in R Slovenije v Monoštru Drago oddaja Slovenski utrinki,« je Šiftar. nega časa radijskega in televi-vendar madžarska televizija od-pripravljena dati pobudo mad-dejal. Udeležence sestanka je poz-zijskega programa. Razmere na daji ne more namenjati več časa. žarski televiziji. Pri tem je bilo Ob koncu sestanka je Janko Maldravil predsednik komisije za Radiu Monošter je predstavila Nekateri člani komisije RTV Slo-govora tudi o dopisniku iz Slove-le ugotavljal, »da smo Slovenci, programske vsebine dr. Janko sodelavka radia Monošter Mar-venija so ugotavljali, da glede nije, ki bi poročal o razmerah v ki živimo izven Republike Slo-Malle, ki je razlagal, da so za se-gita Mayer, ki je povedala, da jim na to, da je manjšina v Porabju Porabju pa tudi na Madžarskem, venije, zapostavljeni, da mestanek izbrali Monošter, da bi se manjka sredstev za razširitev precej ogrožena, saj je – kot so se vendar so člani komisije menili, dijsko nismo prisotni oz. smo člani komisije seznanili z medij-zdaj 8-urnega programa na 24 o tem tudi na dvojezični šoli na da je to iluzija, predlagali pa so, včasih celo negativno prisotni skimi razmerami v Porabju tudi ur tedensko. O vsebini progra-Gornjem Seniku prepričali – le da bi Porabski Slovenci sami kaj v slovenskih medijih. To se sena kraju samem. Ker se urednici ma je povedala, da je glavni na-zelo malo otrok, ki govorijo slo-prispevali za slovenske medije in daj spreminja. V komisiji smo časopisa Porabje Marijana Sukič men radia ohranjanje porabske-venski jezik – je programskega bi tako širili informacije o Porab-že sprejeli nekaj sklepov, ki so in televizijske oddaje Slovenski ga narečja, ki ga danes govori časa za manjšinske oddaje tako ju in slovenski manjšini na tem deloma že konkretno zastavutrinki Ibolya Dončec zaradi le starejša generacija. Prav zato ali tako dovolj. Menili pa so, da območju. »Pomembno je, da se ljene naloge. Se pravi, stvari drugih obveznosti sestanka ni-v oddajah lahko slišimo v prvi bi bilo smiselno, če bi iz RTV Slo-čim več poroča s tega območja se razvijajo na bolje, in vam, sta mogli udeležiti, je navzoče s vrsti reportaže s starimi ljudmi, venija prenašali v Porabje različ-zaradi nas samih Slovencev, da Porabskim Slovencem bomo problematiko manjšinskih me-ki pripovedujejo o življenju v ne oddaje, npr. otroške, in bi se spoznamo, kako živi tu sloven-zelo hvaležni, če nam boste še dijev v Porabju na kratko sezna-starih časih in o tem, kako živijo tako Porabski Slovenci večkrat ska manjšina. Po drugi strani pa naprej posredovali informacinil predsednik Zveze Slovencev danes. S programskim časom srečevali s knjižno slovenščino. zaradi raznih madžarskih obla-je in spodbujali v kakršnikoli na Madžarskem Jože Hirnök. ima probleme tudi televizijska Da bi za ta namen dobili porab-sti, ki iz takih impulzov morajo obliki, da bomo lažje ravnali Izpostavil je težave financiranja oddaja Slovenski utrinki, ki ski mediji malo več programske-reagirati na pritiske novinarjev,« v vaš prid in v vašo pomoč.« medijev in pa premalo oddaj-predvaja 25-minutni program, ga časa, bi bila RTV Slovenija je bil prepričan predsednik ko-Nikoletta Vajda 2 Minister dr. Boštjan Žekš se je na Goričkem srečal tudi s predstavniki Porabskih Slovencev Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je 12. maja obiskal Javni zavod Krajinski park Goričko. V okviru obiska se je na sedežu omenjenega zavo-Andreja Kovač in urednica časopisa Porabje Marijana Sukič so ministru predstavili aktualni položaj v Porabju, pri čemer so izpostavili predvsem težave na gospodar da pri Gradu na Goričkem srečal tudi s predstavniki Porabskih Slovencev. Predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave, Jože Hirnök in Martin Ropoš, direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina skem področju. »Porabski Slovenci imamo malo podjetnikov, zlasti uspešnih, zato je to tudi ovira za čezmejno gospodarsko sodelovanje,« je izpostavil Jože Hirnök in dodal, da so že večkrat prosili slovensko vlado, da bi bilo dobro, če bi podprla tista podjet ja, ki so pripravljena investirati v odprtje kakšnega obrata, bodisi, da je to v Porabju ali pa tudi na Goričkem. Po besedah dr. Boštjana Žekša ima Slovenija pri tem precej zvezane roke, saj »smo v Evropski uniji vsi enakopravni. Jaz ne morem s svojim denarjem priti čez mejo in reči: Dajte z njim nekaj narediti. Jaz ga moram ponuditi vsem. Če bi se Slovenija odločila za takšne ukrepe -in najbrž bi se morala, da se razvojni zaostanek na tej in oni strani meje zmanjša - bi morala financirati gospodarstvo nekega območja, in to za vse podjetnike, ne glede na to, od kod prihajajo.« Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je ob tem še izpostavil, da se je manjšina na letošnjih evropskih razpisih dobro odrezala, več pa bi kazalo storiti pri sodelovanju na območju parkov ob tromeji Slovenije z Avstrijo in Madžarsko. Silva Eöry, foto: T. Milanov 12. maja je na Gornjem Seniku potekala seja Šolske komisije DSS z obširnim dnevnim redom in v razširjeni sestavi, saj so, poleg članov komisije, bili prisotni še: Agota Kallay z Državnega inštituta za razvoj in posodabljanje šolstva v Budimpešti, ravnatelja števanovske in seniške šole Agica Holec in Tomaž Časar, podpredsednica DSS Erika K. Kiss, predsednica KŠK Erika Glanz, Ildiko D. Treiber, Laci Domjan in avtorica tega zapisa. Najprej je Erika K. Kiss predstavila poročilo o strokovnem nadzoru pouka slovenščine v Združenem vzgojno-izobraževalnem zavodu v Monoštru. Za nadzor jo je pooblastila Državna slovenska samouprava. Po obširni predstavitvi splošnih podatkov in prikazu poteka nadzora je podala ugotovitve. Na osnovnošolski ravni ni t. i. narodnostnega programa slovenskega jezika. Pouk poteka v obliki krožkov ali neobveznih dodatnih ur, večinoma v popoldanskem času, učenci niso ocenjeni, motivacija, posebej pa znanje, sta slaba. Učenci nimajo učbenikov, nekateri niti zvezkov. Tak pouk (Na to avtorica tega zapisa opozarjam že vrsto let!) je skoraj nesmiseln, saj učenci ne pridobijo niti minimalnega znanja. Morda bi bilo smiselno se potruditi v nižjih razredih in poskrbeti za dodatne ure, saj se učenci na razredni stopnji skupaj z učiteljico Marto Šerfec zelo trudijo. Tudi na gimnaziji stanje ni zadovoljivo. Moteče je v prvi vrsti to, da so skupine po znanju zelo heterogene, saj se dovoljuje, da se npr. dijaki brez znanja slovenščine k narodnostnemu pouku lahko vpišejo tudi v 3. letniku, in zaradi minimalnega znanja nimajo možnosti opravljati jezikovnega izpita ali mature iz slovenščine. Erika K. Kiss bo na opažene probleme opozorila vodstvo šole in predlagala odpravo pomanjkljivosti oz. nepravilnosti. Pod 2. točko sta ravnatelja Agica Holec in Tomaž Časar predstavila stanje narodnostnega pouka na svojih šolah. Oba sta ugotavljala, da je poglavitni problem stalno nižanje števila učencev, v razgovoru po poročilih pa smo si bili enotni, da nekateri, sicer redki, učitelji na obeh šolah še vedno premalo uporabljajo kot jezik komunikacije z učenci pri pouku slovenščino, zato se velikokrat dogaja, da učenci tisto, kar so se naučili v prvih dveh razredih, na žalost v naslednjem pozabijo. Čim bolj kvaliteten dvojezični pouk je odvisen od učiteljev, odgovornost za dosledno rabo slovenščine pa imajo vodstva šol. In za dobro dvojezično šolo si morajo prizadevati prav vsi. Agota Kallay je predstavila Razpis – TAMOP – 3.4.1., Eva Lazar, predsednica Šolske komisije DSS, pa je navzoče seznanila z letošnjim razdeljevanjem enkratnih štipendij učencem in dijakom ter dodatkom za delovno uspešnost učiteljem. Kot vsepovsod, so tudi tu finančna sredstva omejena, a kljub vsemu bo dobro delo nagrajeno. Ne bo pa skupne zaključne prireditve, ampak bodo učenci štipendije dobili ob razdelitvi zaključnih spričeval, učitelji pa skupaj s plačo. Šolsko leto se izteka, a pred učenci in učitelji so še številne dejavnosti, od prizadevanj za boljše ocene do ekskurzij, taborov in izobraževanj. Vsem dejavnostim pa je skupna skrb za ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika. In če se bomo trudili skupaj, bomo uspešni. VALERIJA PERGER Slovenija: začetek volilne kampanje VSAJ NA ZAČETKU, VERJETNO PA VSE DO KONCA: V POVEZAVI Z NEREŠENIMI MEJNIMI ZADEVAMI S HRVAŠKO Tudi v Sloveniji se je začela volilna kampanja za evropske parlamentarne volitve, kjer ima Slovenija sedem udobnih sedežev v evropskem parlamentu. Delov tednik Mag je na naslovnici objavil fotografije osmih nosilcev kandidatnih list in jih pospremil z izzivalnim naslovom Bruseljska vročica. Sicer pa se bo pomerilo skupaj dvanajst kandidatnih list, poleg sedmih parlamentarnih strank še pet ostalih, med njimi tudi Nova Slovenija, ki ima zdaj edina dva evroposlanca, na zadnjih volitvah pa ni uspela prestopiti parlamentarnega praga v Ljubljani. Od skupaj 81 kandidatov je 51 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk, vendar slednje nikjer niso nosilke kandidatnih list, ampak od drugega mesta dalje. Tako so na drugo mesto pri Liberalni demokraciji Slovenije uvrstili Mirjam Muženič, dolgoletno in izjemno delavno dopisnico RTV Slovenija iz italijanskega obmejnega prostora oziroma Trsta, pri Socialnih demokratih je na drugem mestu prav tako novinarka Tanja Fajon, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, pri Slovenski nacionalni stranki pa je na drugem mestu Barbara Jerman, bivša novinarka TV Slovenija, zdaj urednica ženske revije Lady. Koliko možnosti za izvolitev imajo ženske kandidatke, se bo pokazalo po rezultatih, zanimivo je, da sta tudi dosedanji evroposlanki Romana Jordan Cizej pri Slovenski demokratski stranki in Ljudmila Novak, ta čas tudi predsednica Nove Slovenije, na drugem mestu za moškima kandidatoma Milanom Zverom in Lojzetom Peterletom, tudi v tem mandatu evropskim poslancem. Borut Pahor je za nosilca liste Socialnih demokratov povabil nestrankarskega (?) Zorana Thalerja, nekdanjega slovenskega zunanjega ministra, Liberalni demokrati Slovenije imajo na prvem mestu dosedanjega poslanca Jelka Kacina, stranka Zares, ki jo vodi Gregor Golobič, se je odločila za dolgoletnega novinarja in diplomata Iva Vajgla, zdaj predsednika državnozborske komisije za mednarodno sodelovanje; Slovenska ljudska stranka, predsednik Radovan Žerjav, se bo pomerila z nekdanjim ministrom za lokalno samoupravo Ivanom Žagarjem, pri Desusu-demokratični stranki upokojencev, pa je na prvem mestu kar prvak stranke Karl Erjavec, zdaj minister za okolje in prostor, medtem ko Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča kandidira v politiki manj znanega Sergeja Časa. Izvenparlamentarne stranke so se v kampanjo, izjema je Nova Slovenija z zdaj dvema evroposlancema, vključile bolj iz prestiža in samopromocije, kot izgledi za uspeh na volitvah. Prvi komentarji napovedujejo, da bodo imele evropske volitve večji pomen, kot se zdi na prvi pogled, predvsem za parlamentarne in tudi za ostale stranke, pravi dr. Matevž Tomšič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene vede. Dr. Matjaž Pikalo z ljubljanske Fakultete za družbene vede pa vidi pomen volitev predvsem v tem, da se v kampanji ukvarjajo z nacionalnimi temami, kar »ni noben unikum v Sloveniji, saj se na evropskih volitvah kampanje vedno ukvarjajo zlasti z domačimi temami in zaradi tega hitro pristanemo na notranjepolitičnih delitvah.« Zdaj so v ospredju političnega zanimanja v Sloveniji nerešena, zlasti mejna vprašanja s sosednjo Hrvaško. Kot je znano, je Slovenija zaustavila/blokirala hrvaški pogajalski proces za vstop v Evropsko unijo zaradi načina, kako si soseda zamišlja mejo med državama, še zlasti v Piranskem zalivu. Pravo podobo za dobro plačane sedeže v evropskem parlamentu bomo imeli proti koncu meseca, ob soočenjih kandidatov v elektronskih medijih, zlasti na obeh večjih televizijah. eR Porabje, 21. maja 2009 3 Izlet v mesto voda Benetke, sanjsko mesto za zaljubljence, za nekatere ljudi obrabljeni kliše, za druge pa najbolj očarljiv kraj na svetu. Benetke so eno izmed najbolj slikovitih mest Italije, ki leži v laguni na majhnih otokih in med kanali. V ozkih ulicah, med bogato okrašenimi hišnimi pročelji, razkošnimi palačami, butiki z raznimi spominki, cerkvami in muzeji je še vedno živ duh preteklih stoletij. O lepoti »kraljice morja« smo se prepričali tudi mi sami z gornjeseniške župnije. Gospod župnik Ferenc Merkli je organiziral enodnevni izlet v pravljično mesto na vodi za tiste, ki so bili jeseni v Rimu, toda zaradi pomanjkanja časa je ogled mesta Benetke odpadel. Čez nekaj tednov pa se je izkazalo, da je zanimanje za ta izlet večje, kot je bilo načrtovano. Iz Sakalovcev je bilo toliko prijavljenih, da smo napolnili en avtobus. Na drugem avtobusu so bili ljudje z Gornjega in Dolnjega Senika, z Verice, Števanovcev in tudi iz Monoštra. V soboto, 2. maja, smo se odpravili na pot v zgodnjih jutranjih urah. Jutro je bilo sončno in pot proti obali prijetna. Okoli pol enajstih smo prispeli v pristanišče, vkrcali smo se na ladjo in smo se odpeljali do osrčja beneške lagune – Benetk. Vožnja je trajala pol ure. Prvi pogled na Benetke je povedal več kot sto besed: elegantne palače, zanimiva Delovno srečanje ministra dr. Žekša s predstavniki slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK 11. maja so se v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v delovnem duhu z ministrom dr. Boštjanom Žekšem sestali člani slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK. Namen srečanja je bil seznanitev članov SLOMAK-a s predlagano spremembo Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki jo pripravlja Urad. Navzoči so predlagano spremembo pregledali, jo skupaj pre-učili in se o njej podrobno pogovorili. Pojasnjeno je bilo, da je sprememba zakona tehnične narave in se predvsem nanaša na nujno potrebne popravke zakona na področju repatriacije, gospodarskega in regionalnega sodelovanja, izvajanja finančne podpore, določanja mandata obeh Svetov Vlade ter varstva osebnih podatkov. Navzoče je minister pozval, da predlagane spremembe dodatno preučijo in se do njih tudi pisno opredelijo oziroma ministru predlagajo morebitne svoje predloge ter pripombe v zvezi z obstoječim krovnim zakonom. Delovno srečanje je bilo s strani navzočih ocenjeno kot pozitivno, saj je samo na temelju konstruktivnega dialoga mogoče doseči soglasje pri reševanju skupnih vprašanj, hkrati pa se tako pripadnike slovenske manjšine seznanja z aktivnostmi in stališči Republike Slovenije. lepo vreme, da smo lahko po-Preživeli smo lep dan skupaj gledali to čudovito mesto in v tem romantičnem vodnem tudi za to, da smo dobili mož-mestu, hvala gospodu župninost imeti mašo v tej prelepi ku za ta nepozaben izlet. Dobaziliki, kjer je bilo tisti dan bili smo vpogled v popolnoveč kot deset porok. Benetke ma drugačen svet, kot smo ga smo zapustili zvečer ob pol vajeni. Benetke so pravljica, osmih. Utrujeni, ampak polni ki jo je treba doživeti. doživetij smo ponoči prispeli domov. Anita Vajda baročno oblikovana okna in balkoni, velika vhodna vrata, mostički in gondole so bili pri- Zvonik, ki velja za najvišjo stavbo v Benetkah ča, da smo na najbolj romantični točki na svetu. Prva pot nas je vodila do trga sv. Marka, kjer na milijone tujih in domačih obiskovalcev že ne- kaj desetletij ustavi svoje korake, Benečani pa mu pravijo središče svojega majhnega vodnega mesta. Na tem trgu stoji bazilika sv. Marka, ki je glavna beneška katedrala in najboljši primer bizantinske arhitekture. Je zelo razkošna stavba s številnimi mozaiki, prelepim pročeljem in marmornatimi tlemi. Zgrajena je bila, da bi hranila posmrtne ostanke zaščitnika Benetk (svetega Marka). Povezana je z Do ževo palačo, saj je v preteklosti služila kot doževa osebna kapela. Doževa pala ča je tipična gotska palača v Benetkah. V njej je prebival beneški dož. Stavba na drugi strani Do ževe palače je bila zapor. Povezoval ju je most, ki so ga poimenovali Most vzdihljajev. Ta velja za najbolj romantičen most v Benetkah. Vendar je bila usoda vseh tistih, ki so ga prisilno prečkali, vse prej kot romantična. Kaz njenci so tam še zad njič pred priporom vdihnili svež zrak in uzrli luč dneva, pre- den so jih odpeljali v dožev zapor. Na trgu sv. Marka stoji še Zvonik, ki velja za najvišjo stavbo in statusni simbol me sta. Po ogledu teh znamenitosti smo imeli nekaj proste ga časa za kosilo, za samostojna po tepanja, nakup spo minkov in potep po skrivnostnih ulicah. Najbolj romantične duše so imele mož nost tudi za vožnjo z gondolo, ki slovi danes kot najbolj ro mantično prevozno sredstvo. Ob pol petih je naš župnik daroval sveto mašo v baziliki sv. Marka, kjer smo se zahvalili Bogu za lep dan, za Porabje, 21. maja 2009 4 Če se v Otkovce pripelamo, na lejvi strani pred bautov so eden za drugim nauvi rami, šteri so se deset, petnajset lejt nazaj zidali. Leko povejmo, ka je tau eden najlepši tau v Otkovcaj. Lejpi rami, lejpa okolica z dosti raužami pa pri vsakšom rami trava lepau dolapokošena. Tau je nej samo od sebe tašo gratalo, liki tisti so tak vönaprajli, šteri tü živejo. Margita Hegyvári z držinov je tö edna med tejmi, šteri so tü zidali. • Margita, gda ste vi svoj ram gorzozidali? »1986. leta jeseni smo začnili zidati, pa 1988. leta smo prišli se.« • Žmetno je bilau? »Žmetno, dapa tak mislim, ka gnesden je ešče žmetnejšo. Pa tau je vse zato, ka nejmaš telko pejnaza, ka bi brez brige vcuj leko stano zidati. Tistoga reda smo mi staugezero forintov meli, pa tak smo vcujstanili zidati. Dočas smo pri stariši na Rigó brejgi bili. Dvajsti gezero smo plačali za parcelo, tak ka osemdeset gezero forintov smo meli za zidanje.« • Kak tau, ka ste nej na Rigó brejgi zidali? »Mena se je sploj vidlo tam, lejpa pokrajina je, samo težko je bilau od tistec sé dola k poštiji pridti. Po pejški pauti smo ojdli, pa ešče vleti smo do ko- Pri poštiji je baukše len mokri bili. Zavolo tauga smo si tak mislili, ka tü skrak pri poštiji mo zidali. Tistoga reda je ešče samo malo ramov bilau na taum tali.« • Te je drago bilau, gnesden pa ešče dragšo, kak je te leko šparo človek, če je zidati sto? »Več lejt prvin kak bi zidali, sam že dvejgezero forintov na mejsec notraplačüvala v »lakástakarék kassza« (namensko varčevanje za stanovanje). Tak sam te vküperprišparala stau gezero forintov, pa s tistoga smo te začnili zidati. Pri zidanji pa tak leko šparaš, če kaj sam napraviš, ali ti drugi pomagajo. Tistoga reda je ešče bilau lüstvo, šteri so pomagali, gnesden že bola težko se najde. Če ti pomagajo, te samo djesti pa piti plačaš, pa s tejm dosta leko prišparaš. Pri prevozi smo ešče dosta leko prišparali, zato ka je moj mauž na zadrugi delo, pa kakoli je trbelo, oni so nam domau pripelali. Lejs smo tö tak dobili, samo nam ga je tesati trbelo.« • Gda ste se pakivali, te je že ram vcejlak kreda bijo tak kak zdaj? »Nika drugo nej bilau te ešče kreda, samo künja, edna soba, kopalnica pa WC. Vse drugo smo samo potistim delali, gda smo že tü bili.« • Tisti čas, gda ste zidali, gde si ti delala? »Dva deteta mam, eno hči pa enga sina. Gda smo zidali, te sam doma bila z mlajši na porodniškom, gda smo že gorzozidali, potistim sam šla sé v Števanovce na pošto delat. Tau je zato bilau dobro, ka te je David ešče mali bijo, samo dvej leta pa pau star, pa etak sam ga te leko pelala v vrtec pa leko sam üšla po njega.« • Kak se ti je vidlo na pošti? »Rada sam delala na pošti, rada sam bila med lidami, samo naj bi tista administracija nej bila. Od leta do leta je več bilau, pa na konci mi je že začnilo više pridti. Tak sam te gorprajla pa sam v Varaš üšla delat v Dom za prizadete (Fővárosi Pszichiátriai Otthon), gde delam kot sestra.« • Hči ti v Angliji žive že več lejt, kak je ona taprišla? »Betti je v hoteli Lipa delala na recepciji, pa tam se je spoznala z možaum. Pau leta sta vküper živela v Varaši, naj vösprobata, če de tau šlau, pa te tak sta šla v Anglijo. Tam sta se te oženila. Sprvoga, na eden kratek čas sta pri Derila starišaj bila, potistim sta si pa küpila eden ram.« • Kelko lejt je v Angliji? »Sedem lejt je že tauma, ka tavö odišla.« • Navčila se je že angleški? »Morala se je, če je stejla ali nej. Dapa ona je malo že te znala, gda je ešče doma bila, zato ka v gimnaziji se je včila angleško.« • Vi ste že bili za njauv? »Bili smo že dvakrat. Mena se vidi, gde živejo. Od Londona se dvej vöre trbej pelati, tau je tö edna mala mirna ves kak Števanovci. Tak je bilau, ka letos mo tö šli, dapa tazaostalo, k leti se vejn posreči.« • Betti nejma domotožja? »Ma, sprvoga sploj fejst mejla, pa ešče zdaj tö. Na keden dvakrat, trikrat telefonira, pa tašoga reda edno vöro gučimo. Zdaj že sploj fejst čaka, naj domau leko pride. Lani novembra je bila doma, pa zdaj junija ške pridti, če se posreči.« • Gda sam prišo, ranč si v ograci delala, mate ešče njivo zvün tauga tö? »Nej, samo tisti ogradec, tau mena ranč dojda. Domau pridem iz dela, küjam, pucam, perem, potistim že tak nejmam nej časa nej vole od tauga več delati na njivi. Vekšo njivo nam nej trbej, ta nam ranč dojda. Dosta rauž mam, tiste tö moram vredi meti, pa polejvati.« • Pa ka delaš te, gda nika ne delaš? »Če rejdko se tak ma zgoditi, te televizijo gledam.« Karel Holec Porabje, 21. maja 2009 5 Jože Ftičar Tam, gde škrbetávka alelujo rúži … (5) Vej ne pravim, rejsan pošle nikše bačkare (gda je ma), ali tau kumaj dojde za gvant deci. Ti si zmožen, Gospaud, ti si po bridkij mokaj i smrti na kríži premago hüdobijo toga svejta pa se zdigno v nebésa. Valim te i molim, čiglij tak bole zmejšano. Vej mi znan, ne zamejriš, če te častim tü pri božem grobi, namesto ka bi slavo tvoje goristanenje i kričo alelujo z drugimi. Kak naj, krščán boži, če pa mam doma nepretrgani velki petek! Ne zameri mi, ali nikak nemrem iti vštric z alelujci. Vseedno mislim, ka sva si dobra. Tüdi tebé bantüjejo nepretrgoma, kumaj stopijo vö s cerkvi, te vnaugi že pošiknejo vö s svojij src. Zato mi boš, prijáteo pod križom, pomago, jeli, ka bouš? Ne boj čemeren, ka jo jemlem na vüsta tü, gde je tvoje mesto pa vsa dika pripada tebi, samo znaš, po meni je tüdi ona tü v dománjoj božoj rámbi. Ti njoj leko odpréš oči, ka njoj svetska sláva zasmrdi. Ka pride do spoznanja svojega žitka nevalánoga, tak, ka de njoj grej bole vonjo kak nej. Ti jo navdehneš, ka jo, tepešico potégne konči v dománji kraj, etise med naše njive, gáje i gorice, kak si položo v srca fticam pa vsój živádi na zemli, aleluja. Meni zapüščenci pa daj mouč, ka bom odgájo deco, kak se šika, pa tečas držo na pléčaj vse štiri kükle naše iže, nej ka bi pri tom krucifiksao ali se nalejvo s šmarnicov ali žganícov. Aleluja, aleluja. Nazadnje te prosim, operi sramoto z naše iže i ne püsti, ka jo vihéri razderéjo, dokeč ne pridejo zidarje, kak sva si z našov že dávenvejk dogučala. Tak, dosta sam ti naložo, Gospaud, kumaj boš bog-me vse tou leko spuno. Ali ti napovem: če me poslüneš po svojoj milostivnosti, ti zakörim krejs ober najvišišega drevja, zdaj sam pa büo malodüšen pa sam nej naložo najmešega ognjeca. Pa pogače spečém, kifline i prejsne, šče znábiti bider, zdaj sam pa spražo samo trosko. Zaistino ti povem: zospejvlem ti, nej jes sám, vsi ti zospejvlemo ALELUJO, tak glasovito, ka de šau rüm po logáj i doláj … – Šče k Mariji je stopo, čirávno se je je malo hábo, ka njoj je nigdasvejta skračüvo slávo nájlepšega stvorénja ženskoga. Una je nedvojbeno zastoplenica Ejvinoga roda, zato se šika obrnauti k njoj. To je fčino zdaj s prošnjov, naj njegovoj živlenskoj tivaršici, ki je nenapovejdano vujšla z douma, pobidi ponovno tisti vzgoun, šteri vleče krščansko ženo k mouži pa mater k deci. Tečas kak nazaj pride – za povrátek se je že zgučo ž njénim odíčenim sinom – pa je pri vouli, ka vsakovrstno skrb za dečico prevzeme on, Tjašek, šče bole za hasek, kak se njemi posrečilo dotegamao. – Zmolo je šče za mater, naj njoj milostivno nebou podugša žitek zemelski i nakloni potrejbno zdravje, če nej po njegovom zaslüženji, te bár zatou, ka je mogo prestati prerano očino slovou … Vsem svecom pa je priporóčo lübi kmečki stan, naj ga ne pistijo prepasti, kak tüdi tou, ka sprosijo krajini dober pauv. Zmérjeni z nebeščáni je šou te olekšani domou. Sám saméren je válo Bogá pa čüto, kak njemi srcé, prle razdrapano, zdaj plava v nikšen nevsagdanéšnjem pomirénji, léko je skoro kak pérje. Tüdi njemi, Tjašeki, grejšniki i sirmaki je bilou dano, ka je kaušto mér boži i prijao k sebi stajénskoga ágnjeca. Kak je stapo med njivami, se njemi tak vidilo, ka se veseli ž njim vsa natúra, radüjeta se očivesno zemla pa nebou. Spejvlejo vsi pernati prebiváoci nebe, sunce sija z dvojnov močjóv, pofríšana trata i prvo zelénje njiv – vse ftegüvle vujška rosnata stébelca i šéri dišéčo vonjávo. Zagledno se je Tjašek v vso to lepoto i vdejno z zdrávjom napunjeni sprotolejtni zrak. Ne dá se tajiti: tüdi natúra slavi, v nejmoj ali živoj stajenskoj prošeciji stople vse stvárstvo. ALELUJA!! Gda se bližao dománjoj iži, je vpámet zeo, ka njemi sivo nebou poslalo tüdi že njou, ki njemi falila vso dugo zimo: štrkovo držino. Prestáplala se je preci gizdávo v svojem gnejzdi, s prótja vküpznošenim, tam na vriji viskoga brejsta prisejkanoga. – Pozdrávlena, zvejsta mi pajdašica! Z dobrotlivov rokóv te postavo Stvariteo se, ge nega brgóv, nej püstin; dnike i mlák, s tem tüdi golázni je pa zadovolé. Vsi te radi glédamo v rázgoni za plügom, na vratnicaj pa na senžati pokošenoj. – Štrkova držina je Tjašeki vrla poslanka nebá. Živi zgléd držine. Tá ftica je nedvojbeno prava sezonka, vörna svojemi rodi i svojemi poslánstvi roditelskomi; zanjega napravi na jezere kilometrov z ednoga kunca svejta do drügoga. Ne gleda samo na sebé, liki se svojoj domačiji pa svojemi rodi do kunca prejkdá. Tak se svojemi ajteki srčno prejkdala tüdi mlada držinica pri Forjanekovij. Za obloženim stolom, punim pijsanij bilíc, dišéčij fánk kak tüdi dobrout s požegnanoga korbla ga je čakala na vüzenski zajtrk. Prle kak so si kcójseli, sta Bárica i Kristinika ponüdili ajteki svoj prvi dár – kvačkani ostov pa prtíček z vüzenskim ágnjecom na srejdi. – To je nej od Karitasa, ajtek, liki od najnij dróbnij prstekov – za tebé, ajtek naš dragi! – je skoro zospejvala že preci velka Bárica. Oča Tjáš se zgledno na žaréče sunce v očáj svoje dicé pa si nej mogo kaj, ka je ne bi obíno i sküšüvo vse po vrsti. Nácek se tüdi nej mogo stávlati, ka ne bi za tou rejdko držinsko goščénje zaigrao na nove citre Karitasove, takše na dvej rendi. Zvün radošče punij vüzenskij víž je zašpilo šče hupkasto šamarjanko. (konec) “škrbetávka” -lesena naprava, s katero so namesto zvonjenja ropotali 3 dni pred veliko nočjo, na t.i. tridnevje Kristusovega trpljenja (knjižnoslov. izraz zanjo: raglja; madžarski izraz: kereplő). 6 »Čimveč se trbej smejati…« Tak pravi Andrej Lainšček, nje, šče drugo dejanje… Bro-so igralci vsi amaterji, praus-pejnez dobijo od občine, do-maš živali pa mlajše, gvüšno, steri je napiso tekst za nauvo do sam si, ka preveč daleč ni lidgé, steri cejli keden de-stavse pa sami člani naredijo. ka de se lidam vido. »Te smo igro Kulturno-umetniškoga nazaj ne idemo, mogli smo lajo. Majo pa nika skritoga v Pri letošnji igri že majo več si pa šče najšli edno kravo, društva Büdinci, s sterov so se pa igro dati v naš kraj, v Bü-sebi, ka trbej vöpotegniti. Nje-rekvizitov (kellék), stere so ka znamo, ka je včásin pri v Varaši v gledališkoj dvorani dince, ka de za domače lidi mi je bole za tau, ka se lidgé v si več ali menje vse sami na-granici kakšna krava vujšnotapokazali 15. majuša. Igra bolj zanimivo (érdekes).« drüštvi družijo, ka leko kama pravili. »Če oni kaj sami na-la z ene strani na drugo. Pa »Lajoš na karavli«, po naše idejo, se pokažejo na odri. pravijo, s tem si dvigajo tüdi te je včásin tak bilau, ka so v laktanji ali kasarni, nas pela Pri tej igri špila kakšni 25 lidi samozavest, samopodobo jo nej mogli nazaj spraviti. nazaj v tiste cajte, gda je ešče iz vesi. Če vejmo, ka Büdinci (sami sebé bole spoštüvlejo Tau je cejla procedura bila, bila sigurna (stroga) granica majo samo kauli 150 lidi, je pa cenijo). Kak deci trbej v mogli smo glasiti (javiti) v med Vogrsko pa Jugoslavijo, tau kauli dvajsti procentov šauli dvigati samopodobo, Belgrad.« gda so ešče na obadvej strani vesi. Na pitanje, če je lidi tež-tak trbej odraslim tö.« V predstavi je proslava tö, kak stale laktanje (stražnice), po ko pridobiti, če je fejst trbej Nastaupat ojdijo največkrat so go meli za den graničagranici so ojdli sodacke, gra prositi, se Andrej Lainšček za-brezi vstopnine, če leko, kakš-rov (határőrség napja) inda, ničarji. smejé: »Tau, ka smo Društvo je prvo igro predsta mala ves, je dob-ro. vilo lani, pokazali so, kak se je Smo se hecali, ka eden z vesi, steri je emo dvej mamo fejst malo lejve noge, včijo plesat, pa kak dvorano (terem), so potejm organizirali folklor zatok mi moramo no skupino. Andrej Lainšček, steri ovak biti vsi na odri, ka Andrej, steri je nauvo igro po-dela na šauli kak svetovalec, do drugi, ka pridejo stavo na oder pa go notnavčo pomaga mlajšom, če majo gledat, meli mesto tö, na pitanje, zakoj si je ranč kakšne probleme, težave, je v dvorani. In smo temo soldačije (vojske) ode-lidi, steri špilajo v igri, že poz-tau resno vzeli. Med brau, pravi: »Nikak tak je no, zatok je vloge (szerep) za vasami je pa tak, ka bilau, ka s tejmi lidami, ka glavne like tak piso, ka kon-se ena prauti drugi špilamo, smo po vajaj (pró-kretno za tistoga človeka, za rade vöpokažejo. In ba) šče tam ostali pa se po-steroga si je on mislo, ka de zdaj naše člane tau gučavali. Moški pa fejst radi tau špilo (Kristjan Lainšček, tüdi vküpdrži. Meni gučijo o vojski. Pri nas je Renata Varga, Vendel Žido, je najbole fanj, ka tau šče ostalo, ka so ponosni Dušan Slankovič, Tončka Ne-nam je uspelo vcuj dobiti stare ženske, ne prostovoljne prispevke zbi-tak ka se na njej popejvajo ka popejvajo, pa ti-rajo. »Odpelamo se največ-jugoslovanske pesmi. Tü so ste, ka zdaj odijo v krat s svojim autonom, pa vcüjpotegnili vse lidi, ka se je srednjo šaulo. Zdaj nišče ne guči, ka bi njemi dalo, najstarejše pa najmlajše. že celau vcujvlečemo kakšen bencin trbelo pla-Ranč o tom prizori je povedo šaulsko deco, mlaj-čati.« Andrej si želi, naj bi tau Andrej Lainšček, gda sam ga še. Zatok ojdijo na tak ostalo tö, namesto vstop-pitala, kak so lidgé reagirali: vaje družinsko.« nine raj vidi, če je pozovejo na »Pravli so mi, ’joj, mi smo v Letošnjo igro so se že kakšno večerjo, na liter vina, tom živeli’. Tak je pač telko lani novembra začnili ka so te leko vküper. pa telko lejt bilau. Kakkoli je včiti, so jo dugo delali, V Büdincaj vsakšo leto majo že bilau, lidam je tau ostalo ka kak je režiser pa proslavo za materinski den, v spomini, kak nekšni čustavtor teksta nvpamet letošnjo igro so tö na tom veni dogodek.« vzejo, se igralci doma dnevi najprvin notapokazali. V zadnjom dejanji sta glavna dosta ne včijo, zatok Mogauče se zatok začne pa pá mama pa Lajoš. Lajoš, stese pa te več dela na konča igra z mamov, stera ščé ri se zalübi v žensko (pevko), vajaj, stere so pa nej svojomi sineki zrihtati dobro napravi en incident, staupi samo vaje, liki nikšna vojsko, ka bi on nej daleč kraj prejk granice pa ga vogrski (büszkék) na tau, ka so bili meš). Lidi za stranske vloge družabna srečanja tö, vej pa odišo. Te sinek je bole takšen sodacke dolavzemejo. Velki v vojski. Dja sam tö biu šče v (mellék szerep) so pa vcüj-po vajaj ešče kaj posedijo, se srmaček, nesamostojen, za-problem grata s toga, žena jugoslovanskoj vojski. Vsi so potegnili po tejm, steri kelko pogučavajo. Andrej pa pazi tok ma mati vsefelé nosi na se lauči od njega, te pa mora pripovejdali nikše hece, ka je leko zašpilo. »Kristjan La-na tau tö, ka lidgé z vaj ne granico, ka bi njemi lepše bi-oditi prejk granice. so se v vojski vsigdar noro-inšček, steri špila glavnoga bi domau nesli kakšne male lau. Z njim se pa tam vsefelé KUD Büdinci je v Varaš posti delale. Te sam si dja tau lika, Lajoša, je pito, če bi zamere (sértődés), ka bi tau godi, srečüvle lidi, domanje zvau Karči Holec, predsednik malo zapomno pa sam si par kil doldau, pa smo ma škaudilo skupini. Pri tom ma pa druge. Gda pa pride ena Porabskoga kulturnoga in par stvari zapiso, nastala so pravli, ka nej, ka za tau pomaga njegvi poklic tö. oficirska prejdnja iz Belgrada, turističnoga društva Andovci, nekatera dejanja (jelenet), vlogo je ranč tak dober,« se Kak je pravo, KUD ma malo se njemi vrag pokaže. predstavo si je poglednilo kauvcüj sam djau šče eno deja-smegé Andrej, steri pravi, ka finančne podpore, nika malo Pravijo, ka če v ednom filmi li 220 lidi. M. Sukič Porabje, 21. maja 2009 7 EVROPSKA VAS 2009 8. maja že tretjič. Vsaka šola je pred-nalepili različne slike o krtu, ki Upam, da so naši učenci v ok-takih pri smo se stavila izbrano državo. Mi je znani lik češke risanke. Figu-viru sodelovanja bolj spoznali reditvah, saj ro vojaka Švejka smo posadili smo izžrebali letos Republiko države Evropske unije, njihovo prireditev »Evropska vas« v Mursko Soboto. To prireditev je organiziral Evropski socialni sklad, v sodelovanju s Šolo za ravnatelje. Iz pomurske regije je nastopilo 31 osnovnih šol. Naša, števanovska šola, je bila povabljena Češko. Dobili smo stojnico, ki smo jo morali okrasiti. Naredili smo razne plakate, na katerih so obiskovalci lahko videli in brali o zemljepisu, o umetnosti Češke, o znanih osebah te države. Naredili smo zastave in znamke. Na znamke smo pred stojnico. Razstavili smo steklenice čeških piv in drugih pijač, ponudili smo sirove in šunkine pogačice. Naši učenci so se predstavili s kratkim kulturnim programom, plesali so s trakovi na pesem Karla Gotta, ki govori o karnevalu. Prireditev je odprla ravnateljica OŠ II. Murska Sobota, Suzana Fartelj Utroša. Tudi soboški župan je pozdravil sodelujoče. Ta dan je bil v Murski Soboti tudi predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ki je obiskal prireditev. Zelo nas je veselilo, da nas je posebej pozdravil pri naši stojnici, z njim je bil tudi bivši veleposlanik v Budimpešti Ladislav Lipič. Dan Evrope 2009 je bil tudi Vestnikov dan, zato so odprli tudi novinarske delavnice na Trgu kulture. Slovenska manjšinska samo-pozdravu je na kratko preduprava na Gornjem Seniku je stavila potek programa. Pre10. maja organizirala družin-den se je program začel, so Učenci šole so zaigrali na raznih inštrumentih ski dan. Lahko rečemo, da je učenci, ki igrajo na kakšen ta dan na Gornjem Seniku že inštrument, zaigrali nekaj tradicionalen. Tudi letos so po-pesmic. Na harmoniki so zasvetili nedeljski popoldan dru-igrali: Krištof Sukič, Silard ženju. Udeležili so se ga učenci Gyeček ter Krištof Šerfec. Na in učenke šole, njihovi star-sintetizatorju je dve pesmi zaši ter večina učiteljev. igral David Labric, na kitari pa rali iskati bonbončke okrog šole. Kdor jih je zbral največ, je dobil maksimalne točke. V drugi igri so dobili ovojnice, v katerih so našli razrezano razglednico Gornjega Senika in razglednico Porabja. Najprej jim je bilo treba sestaviti razrezane slike, potem pa na drugo stran napisati ime vasi v dveh jezikih. Tretja naloga je bila, da so morali starejši otroci in odrasli na plečih nesti enega manjšega otroka. Potem pa so dobili dve steklenici z vodo in kozarec za kompot. Tu sta morala dva člana skupine ciljati z vodo v kozarec. Zmagala je tista skupina, ki je imela največ vode v kozarcu. Imeli so tudi humoristično nalogo. Prvi je dobil tri krompirčke in jih je moral pod stolom »zakopati« drugi pa jih »izkopati«. To se je nadaljevalo do konca vrste. Pri naslednjih dveh igrah so po kulturo, nošo, običaje, zastave. Naredili smo pa korak tudi pri spodbujanju medkulturnega razumevanja, tolerance, solidarnosti, spoznavanja drugih narodov in držav. Naša šola je zelo mala, ampak zmeraj ponosna, če lahko sodeluje na vest, da obstajamo in delamo. Rada bi se tudi preko časopisa zahvalila organizatorjem za vabilo in za sodelovanje. Agica Holec ravnateljica DOŠ Števanovci glasbo. Na koncu so bili že vsi čke, ki so jih morali drug druutrujeni, ampak pred njimi so gemu z žebljem preluknjati. še bile naloge. Morali so oti-S tem se je tekmovanje kon- Starši in otroci so se skupaj igrali pavati, kaj je pod kuhinjsko krpo. Bile so naslednje stvari: koruza, krompir, fižol, bučno seme ter pero. Tu so še morali napisati tri navade, ki so povezane s temi besedami. Naprimer: v Porabju »lüščijo kukarčalo, otroci so dobili darila za udeležbo. Nato se je začelo pečenje hrenovk in slanine. Ob pol sedmih so dobili otroci tudi sladoled. Vsaki prireditvi je enkrat konec, tako je bilo tudi na Gornjem Seni- Eva La-tekmovati. Dobile so različne valci skupin. Pri drugi igri pa petelinji boj. To pomeni, da so Zakoč zar. V naloge. Najprej so otroci mo-so morali zaplesati na različno na desne noge zvezali balon- Porabje, 21. maja 2009 skupin, ki so morale med sabo obleke, ki so jih imeli tekmo-v skupinah, saj je bila naloga Martina Patrik Polgár. Po dobri glasbi klicali tudi druge, ki niso bili co pa gra«. Naslednja igra je ku. predsednica so bili učenci razdeljeni v šest v skupini, saj so morali zvezati bila namenjena bolj odraslim PETEK, 22.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 ZGODBA O PISMU, KRATKI FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 JASNO IN GLASNO, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KULT SAMOMORILSKIH NAPADALCEV, ANG. DOK. SER., 14.05 DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 NEVIDNA DEKLICA, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 22.05.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 22.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.15 TV PRODAJA, 12.45 GLASNIK, 13.10 OPUS, 13.40 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 13.50 EVROPSKI MAGAZIN, 14.20 ČRNO BELI ČASI, 14.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.05.1991, 15.05 ŽOGARIJA, 15.35 TV PRODAJA, 16.05 CIRCOM REGIONAL: HIŠA NA AVGUSTOVI ULICI, 16.30 MINUTE ZA ..., 17.00 ŠTUDENTSKA, 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA, 20.00 TAJNI ARHIVI INKVIZICIJE, AVSTRAL. DOK. SER., 20.50 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 21.40 LJUBEZEN IN PIŠTOLA, AM. FILM, 23.15 AVDICIJA, KAN. FILM, 1.05 SVITANJE, AM. NAD., 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 23.05.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: TRAVICA; ZAJČEK BINE: LETENJE; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; SKRIVNOSTNI PERU, OTR. NAD., 9.10 OFSAJD, BELG. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.55 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.00 ZGODBA O PISMU, KRATKI FILM, 14.15 DEDEK NA PREIZKUŠNJI, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.50 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 PENELOPA, AM. FILM, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 RIM, ANG.-AM. NAD., 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.05.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SOBOTA, 23.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.45 TV PRODAJA, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.05.1991, 9.00 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT, 10.00 POSEBNA PONUDBA, 10.20 HIŠA NA AVGUSTOVI ULICI, 10.45 MINUTE ZA ..., 11.15 ŠTUDENTSKA, 11.35 TAJNI ARHIVI INKVIZICIJE, AVSTRAL. DOK. SER., 12.25 TV PRODAJA, 12.55 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.50 DAN DRUŽENJA IN GIBANJA TREH GENERACIJ, 14.45 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 15.15 ROKOMET (M), FINALE POKALA EHF: GORENJE -GUMMERSBACH, 17.25 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: MARIBOR - INTERBLOCK, 19.30 PRED TENIŠKIM TURNIRJEM ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 20.00 ETNO VEČER ZORANA PREDINA, 21.45 BLEŠČICA, 22.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.45 NIXON, AM FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 24.05.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RISANA NANIZANKA, 5/26;MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŽOGARIJA, 10.15 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 GOVOREČE GLAVE, DOK. PORTRET, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 NIKOLI VEČ, AM. FILM, 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 24.05.1991, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL NEDELJA, 24.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.25 TV PRODAJA, 7.55 SKOZI ČAS, 8.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 24.05.1991, 8.45 GLOBUS, 9.15 KONCERT OB 60. OBLETNICI FS TINE ROŽANC, 9.40 TV PRODAJA, 10.10 TRANZISTOR, 10.45 MED VALOVI, 11.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.45 SLOVENCI PO SVETU: ŠRILANKA, 12.15 RAD IGRAM NOGOMET, 12.45 TV PRODAJA, 13.20 TURBULENCA, 14.15 FILM, 15.50 VELIKI SPOMLADANSKI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ, 16.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: HULL - MANCHASTER UNITED, 19.00 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 20.00 500 LET BAZILIKE SVETEGA PETRA, NEMŠ. DOK. ODD., 20.55 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. LIT. NAD., 21.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA, 0.10 ALAMO, AM. FILM, 2.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 25.05.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.35 ŽOGARIJA, 10.05 IZ POPOTNE TORBE: NEVIDNA DEKLICA, 10.25 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.10 MIT KLEMENTA JUGA, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.40 ODDAJA Z ANDREJEM HOFERJEM, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PALČEK, RIS., 16.05 SKRIVNOSTNI PERU, OTR. NAD., 16.25 AN BAN PET PODGAN: ZAČETEK, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009, 21.00 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. NAD., 21.30 NA LEPŠE, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 UMETNOST IGRE, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 25.05.1991, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 25.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.10 TV PRODAJA, 10.40 SOBOTNO POPOLDNE, 12.50 TV PRODAJA, 13.20 KONCERT OB 60. OBLETNICI FS TINE ROŽANC, 13.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.00 SLOVENSKI UTRINKI, 14.30 POSEBNA PONUDBA, 14.50 RAD IGRAM NOGOMET, 15.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.05.1991, 15.45 OSMI DAN, 16.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.20 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. HUM. NAD., 19.00 LABIRINT – ALTERNATIVA, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 CITY FOLK, 22.45 PREVAJALKA, ŠVIC.-RUS. FILM, 0.15 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 26.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PIKA NOGAVIČKA, 9.30 ZLATI PRAH: PRAVLJICA O ZVEZDOOKEM OVČARJU, 9.40 SKRIVNOSTNI PERU, OTR. NAD., 10.00 AN BAN PET PODGAN: ZAČETEK, LUTK. NAN., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 11.55 GOVOREČE GLAVE, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 UMETNOST IGRE, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 18.05 GENERACIJE ZNANOSTI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 TALILNICA, FR. DOK. ODD., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 26.05.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 26.05.2009, II. SPORED TVS 6.55 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 NLP, 11.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.10 NA LEPŠE, 12.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.10 CITY FOLK, 13.40 BLEŠČICA, 14.10 STUDIO CITY, 15.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 26.05.1991, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 ROKOMETNI MAGAZIN, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: KSENIJA BENEDETTI, 20.00 MUZIKAJETO, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE, 23.00 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 23.50 ROKOMETNI MAGAZIN, 0.15 TRANZISTOR, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 27.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 GRIMMOVE PRAVLJICE: PALČEK, RIS. NAN., 9.55 ODDAJA ZA OTROKE, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG: DRAVINJA, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 11.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS. NAN., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 TSOTSI, ANG.-JUŽNOAFR. FILM, 21.35 SLOVENIJA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 27.05.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SREDA, 27.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 10.50 SPET DOMA, 12.40 HRI-BAR, 13.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 27.05.1991, 14.05 PRAVA IDEJA!, 14.30 GLASBENI VEČER, 16.00 GENERACIJE ZNANOSTI, 16.20 TV PRODAJA, 16.50 MOSTOVI - HIDAK, 17.20 ČRNO BELI ČASI, 17.40 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.10 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.55 NA VRTU, 19.20 Z DAMIJANOM, 19.55 KOŠARKA (M), PRVA TEKMA FINALA LIGE UPC, 21.45 AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: THE PHOTERS, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 28.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 POD KLOBUKOM, 10.10 ČAROBNO DREVO: PAR, OTR. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: TRENTA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 ODRASEL KOT OČKA, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 DRUGA SVETOVNA VOJNA -ZA ZAPRTIMI VRATI, ANG. DOK. SER., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 BESEDE IN SLIKE, 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 28.05.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 28.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 GLOBUS, 11.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.05.1991, 11.25 KITAJSKA NA DLANI, AM. DOK. SER., 12.20 500 LET BAZILIKE SVETEGA PETRA, NEMŠ. DOK. ODD., 13.10 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.40 PO POTEH USHUAIE, FR. SER. 14.10 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: THE PHOTERS, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 20.00 SEDEMDESETA, AM. FILM, 21.55 KARAJAN -MOJSTER ZA EKRAN, NEMŠ. DOK. ODD., 22.50 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.30 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL.NAD., 1.05 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Vabilo Klub PAC (Pomurski akademski klub) in Zveza Slovencev na Madžarskem vas vljudno vabita na koncert flavtista ALEŠA KACJANA in pianista ALEKSANDRA SERDARJA, ki bo v četrtek, 28. maja 2009 ob 19.00 uri v refektoriju (stavba občine) v Monoštru. Meghívó A Muravidéki Akadémiai Klub (PAC) és a Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt ALEŠ KACJAN (fuvola) és ALEKSANDER SERDAR (zongora) koncertjére, melyre 2009. május 28-án (csütörtök) 19.00 órakor kerül sor Szentgotthárdon a refektóriumban. VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem in Slovenska manjšinska samouprava Monošter-Slovenska ves vas vabita na koncert ansambla GAUDEAMUS, ki bo v monoštrski baročni cerkvi v nedeljo, 31. maja 2009, ob 16.45 uri (po slovenski maši). MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége és Szentgotthárd-Rábatótfalu Szlovén Kisebbségi Önkormányzata tisztelettel meghívja Önt a GAUDEAMUS EGYÜTTES koncertjére, melyre 2009. május 31-én (vasárnap) 16.45 órakor kerül sor a szentgotthárdi barokk templomban (a szlovén szentmise után).