49. številka. Ljubljana, četrtek 28. februarja. XI. leto, 1878. ENSKI lakaju vnhIc (Ihii, izvzoui&i puneitotike i. u.uivo ,»:> p.-nzusoih. tel <'vtj* p O DQttl prr.jnman s* a v ■ tt o o k o r h k o ttotoln r.a celo loto Ki r. Z* Ljnbljaau ta eourt lota 2 jrUi. 50 kr.. p«* poftti projotnan za iut.rc lota 3 ..Id. — Z, h oiiihiuIh »<• plucujo od čotiriatopue Mtit-flMa h kr , A« *o 01—llllo onkra; tiska. ?> kr., čo co dvakrat in 4 kr. ćo *u tri- nli venkrat tiaka. Dopisi naj ho tU rraakiratL — Rckoptci *o M vratajo. — Urudni A i v o jo v Ljnbljnni v Frn.no Kolmimovuj biti |*. 3 „glodaliakH atnlba". 0 pr a v n i s t v o , na kntoro t*j H • 'H^ovoiffo SH>6iljati na-oAni o '•-hbuniuvjo, oznanila, u j, adoniui8*.ra*3vno roAi, Jo v „N>irodni tiskarni" v KoIiuhiiovoj hiši. Badnjem trenotku vse dcmentira, kar jo po dolnjem delu skoinbiniral ua podlogi tega, kar je prej vedel. Tuko je tudi nam včeraj naredil bil. 1'redvčernnjem smo dobili od uda odbora slovensku kandidate štajersku in mislili, zdaj bode treba tudi novinarsko ugita cijo začeti. Malo manj kot pol lista: člauek in dva dopisa govore o volitvah na Štajerskem. A ko hočemo stavljeni list v tisek dati, pride nam drug telegram z Dunaja ki nam vse podere : volitve za deželne zbore bomI-NUraue, dozdanje volitve volilnih mož bo neveljavne, volitve bodo atoprav na jesen po Štajerskem, Koroškem, dolenjem in zgorenjem Avstrijskem, Češkem, Solnograškem, Bukovini, itd., kjer še uijso lani volili kakor mi na Kranjskem. Zakaj to V Kako da ministerstvo samo svoje naredbe oporeka? Kje so uzroki temu čisto neiiadejaneinu in v našem parlamentarnem življenji dozdaj še nezaslišanemu, brez-pi internemu postopanju V Si s 1.1 ni n j e ustave je bilo pod Bul-kredijem. Tučas so Slovanje v Avstriji boljših diiij pričakovali. Tačas je minister I Jelk redi zarod siBtiranja postal ljubljanski častni meščan! Ali si smemo tudi zdaj od tega novega nepričakovanega sistiranja le kaj dobrega pri čakovati ? Ko bi Časi, v katerih živimo, no bili tako siluo težki in malo razumljivi, ter menj izpremonljivi, rekli bi: da. Ali kakor je javna situvacija zdaj, mogočo je dvojno, — dobro in slabo, najboljše in najslabše za nas Slovane in Slovence posebej. Mogoče je, da so te, od ministerstva uže razpisane in užo vršeče se volitve za dežtlue zbore zarati tega ustavljene, odložene, s isti rane, ker zdaj uij nobenega parlamentarnega ministerstva. Krona morda hoče počakati, da drugo ministerstvo, S1 o v a n o m, in sploh pra-vej Avstriji prijaznejšo, volitve izvodu potem, kadar se zdanje notranje težave končajo. Zdanje ministerstvo nema zaupanja od parlamenta, torej se jo tudi visoka krona odločila tako važno delo, kakor so to volitve, druzemu ministerstvu prihraniti. „Vi boste tako odstopili in šli, kadar končate nagodbo z Ogersko, ali kadar, (da se po kuez-Auerspergovo govori) „pojde ta kolih mimo vas", čemu torej še volitev v dež. zbore ne prepuščate dr uze mu mini-sturstvu, ki za vami pri de V" Tako je utegnil cesar ministrom reči, ko jim je dejalt nuj siatirajo volitve. To je prvo naglo razlaganju pri nas, dasi nemamo pozitivnih poročil. Polog tega je samo še jedno drugi) mogoče, kakor se nam zdi. In to di ugo razlaganje za to nenadejauo sist. iranje ustavnega akta more biti, ako prej navedeno ne velja, samo — vojska. Dunajski in peštanski listi potrjujejo, da je situvacija tudi v nušej monarhiji postala pre-resnu. Gotovo je, da bode Andrassv te**jal od delegacij CiO milijonov kredita za naše vojno ntimeae. Ali pojdemo proti Kusiji ali poleg Kusov v JBosno V Ali je zarud te bližnje akcije na zunaj sistirana volilna agitacija znotraj? Vso mogoče. Vendar mi naravnost povemo, tla so nam ona prva mirnejša kombinacija bolj resnici podobna vidi. Mi ne moremo verovati, da bi se naša monarhija podala v boj z Kosijo, za katerega uijso vsi Slovanje (razen nekaj kop poljskih šlahčičov), in celo večjidel vsi ustavoverni in konservativni Nemci. Mi zaupamo v modrost cesarjevo, ki se dozdaj inj dal Magjarom pregovoriti. (Jo pa je prva kombinacija resnična in pride potom Slovanom prijaznejšo ministerstvo, I potem bodo pa tudi kranjski zbor raz- Telegrami. Dunaj 2(1. februarja. Zbornica državnih poslancev je s l(if> glasi proti 107 sprejela tri goltlinarski col n a p c t r o 1 e j. Berlin '20, februarja. Avstrijski cesarjevih ltudolf pride 3. marca sem cesarski dvor obiskat. Pariz 2(i. februarja. Cesarjevič Rudolf je včeraj večer sem prišel in o polu dne naredil pohod pri predsedniku republike, Mac-Mahonu. llerlin 25. februarja. Iz Peterburga se poroča: Mirovni načrti se podpišejo v soboto Ali nedeljo. Precej potem pojde veliki knez Nikolaj z jeduo divizijo garde in z jednim vojnim oddelkom, ki bode iz raznih polkov tsesian I jen, v Carigrad, kjer bodo ruski vo jaki tri dni ostali, a potem po morji odpluh V Sebastopolj in Odeso. Ituska vojska Otttane v Bolgariji, dokler su no narede ni izpolnijo kadri bolgar.-ke narodne vojske iu tvrdnja ve ne podere. Obrok 1 Va lota se bodu najbrž po trubo val. Pera 25. i'ebr. V tukajšnjih diploma-titndi krogih su misli, da kon ference morda niti ne bode. Mej Rusijo in poito jo bije Bklenena skrivna pogodba, vsled katere porta, tudi če bi povabljena bila, ne pride na konferenco. Trnovo 24, ftbr. Ukaz kneza Oerka-skega uvaja v Bolgariji dolžnost, da mora vsak vojne zmožen Holgnr biti vojak. — Ob jednem se je proglasila ravnopravnost Muha-medanov s kri&tijani, izvzeti pa so Čerkezi in bašibozuki. Volitve v deželne zbore odložene 1 Dan denašnji ima novinar mej mnogimi druzimi tudi to neprilike, da mu telegraf v r—-———■-- ' ~ —" — Ms te k. Prvi ruski pohodi v Carigrad. (Prosto po M. Pogodlnu.) U>ado.) 11. I! n riko va sopotnika Askold iu Dir, zapu Btivši prvotno stolico kneza Kuri k a — Mov-gorod — uže tačas siluo iu po trgovini bogato gluvno mesto Slovenov, odjadrala sta v lehkih ladijah po Dnjcpru mimo Smolcnska in Ljubeča do Kijeva, kjer sta si prisvojila vladanje. Tam sta počela strojiti ednodrevke — ladjice iz jeducga drevesa — in nabirali to-vurišev. Ko je bilo pripravljenih 1200 ladij, odpluli so po Dnjcpru — premagali slape ali „prugove" 8 tem, da so pred vsacim pragom na breg stopili in ladije ua plečih nesli do spodnjega konca, ter po silnih težavah do- speli do Ornega morja — tio Konstatinopolja. A tam j i m |o raznesla in razbila burja skoraj vse ladiju iu le mala puščica predrznih pri hodnikov se je rešila. Ti osoda pa nij okrasila potomcev. Uže pivi Rurikov naslednik, knez Olcg, kateri je Askol a in Dira zvabil iz Kijeva iu to mesto izbral si za stolico, odločil se jo k novemu pohodu v Carigrad. V to svrho je dul stesati, oziroma nakujnti, UO(K) ladij. Leta o0(i so je dvignil z veliko množico Slovenov, VarjagOV, Cudov, Krivičev, Mercev, 1'oljancev, Sevei'jaDOV, Drevljunov, lhulimičcv, Horvatov, odplul po Dnjepiu, ki ima sedem pragov (slapov ali VI ■dopadov). Pred vsaenn „ piugom" niorali bo pohodniki stopiti na breg, deloma ladije tu vse orodje nositi na plečih, Prisedsl do OBtrova sv. Evferija nu dunavskom UBtji, spočili so se nekaj dnij in priskrbeli s> vse potrebno za daljnjo vožnjo, naložili ladije na vozove — paruau — dospeli k Doje&tru, k Belejreki, k Solini, iz Suline po Črnem morji na ladijah do Carigrada. Grki so se za-grailili iu mesto zaprli. O log iu njegovi vojaki, izstopivši ua breg, razsipali so z ognjem in mečem, kar so jim je ustavilo, zažigali cerkve, razbijali palače, rubili, streljali in metali plenjonike v morje. Ustrašeni Grki so začeli prositi mini za kakšne si bodi uvote (ali pogoje), da bi se lu prekratilo krvoprolitjo iu pustošenje. Oleg po'lje svojih mož k imperatorjema Levu in Aleksandru terjat, da se ea veže ta plačati mu danj (tribut). Kar je teijal, vse so i/polnili Grki. Po obojnej prisegi na mir obesil je Oleg svoj ščit na vrata Carigrada io s tem zaznamoval, daje to mesto zmagal, „pokaznjušče pobjedu". Ravno tako nabral je Olegov naslednik Igor 1. Dll veliko vojsko na pohod v Carigrad. Ko so je prikazal na Črnem morji, naznanili so Rolgari grškemu imperatorju, da p a Scen in pri novih volitvah se nič ne bojimo zmagati. Tako se uemškutarski kranjski zbor niti sešel ne bode, — mrtvorojeno dete. 0 vojski in miru Skleneno je torej, da bode naš minister vnanjih zadev, Magjar Andrassv, terjal od delegacij 60 milijonov za vojne priprave. Sicer poročajo, da delegacije nijso pri dobroj volji to veliko svoto dovoliti, ali pri nas smo vajeni, da parlamentne večine privoljevajo vse kar vlada zahteva. Dovolili bodo tedaj delegati tudi omenjene milijone in Andrassy pojde na konferenco (če se ta mej tem Čisto ne izgubi) oprt na meč. Ali proti komu bode z vojsko žugal ? Dan denes menda ne more vendar nihče misliti, da bi bila Rusija zastonj bojevala se in take čudežne zmage dosegla? Rusi so šli brate Slovane izpod turškega jarma osvobodit, a zdaj vendar ne bodo tako naivni, da bi brez storjenega celega dela domov šli V „Mar so v naših oficijalnih krogih popolnem prepričani o tem, da je Avstrija močna dovolj, sama boj prevzeti proti Rusiji in proti vsemu pod ruskimi zastavami zjedinjenemujugoslovanskemu svetu?" vpraša „N. fr. Fr." in njen odgovor je: n e. Zato bode pač treba, da bodo Magjari in drugi taki „prijatelji" Slovanstva radi ali neradi gledali pa mirni ostali, ko bode Rusija rešila orijentalno vprašanje, ali vsaj prvi glavni del njegov, v miru carigradskem. O tem, kakšen bode ta mir, poroča „Reu-terjev bureau" iz Londona sledeče uvete: „Bolgarija bode obsegala vse ozemlje mej Dunavom in Balkanom, mej Črnim morjem in Srbijo, večino Tracije in Macedonije, izvzemši Dobručo in A d r i j an op o I j. Knez bolgarski bode voljen v zboru veljakov (bolgarskih) in ga bode porta potrdila z vladami vred. 30.000 Rusov obdrži Bolgarijo zasedeno. Črnagora dobi Podgorico, morsko luko Bar.dto in še povečanja na severo zapad. Srbija se zlatno poveča proti Bosni in Nisu. Do/danje določbe o Dardanelih ostanejo v veljavi. Turška vojna odškodnina znaša 1400 milijonov rublje v ali pa odstopljenje (armenskega) ozemlja v Aziji tor šest oklopnih ladij. Poleg tega se ima 40 milijonov funtov šterlingov pokriti z dunji (tributi), 10 milijonov rubljev pa še posebej Turčija plača za odškodnino ruskim podložnim in za stroške turških vojnih ujetnikov." Še se ne ve, ali so ti mirovni pogoji tudi oficijalno potrjeni, a uže so Slovanom sovražni nemški časniki hudo črez nje in črez Rusijo padli. Mej drugim pravijo baš Nemci, da je Rusija neusmiljena s tepeno Turčijo. Nemci to pravijo, oni isti, ki so od veselja rokopleskali, ko so njih rojaki omikanim in kulturnim Francozom pred sedmemi leti vse neusmiljeneje na vrat stopili. Ker glede Dardancl ti mirovni pogoji ni česa ne terjajo, odpade Angliji popolnem ves uzrok, vmešavati se dalje v sklepanje miru. ker ona je le na morji interesirana. Pač pa se Turkoljubi srde, da ti mirovni pogoji „ža-lijo interese Avstrije", kar očividno nij res niča, ker magjr.rski in nemškutarski interesi nijso tudi avstrijski. Avstriji je in bode svoboda Slovanov le na dobiček. Zato delajo smrtni greh vsi oni, ki ščujejo Avstrijo na vojsko zoper Rusijo, velikodušno osvobodite-ljico naših bratov. dihnila dušo. To so krvave resničnosti, katere ne trebajo nobedneca razjasnenja " Nadalje poudarja ompnjeni memorandum velikodušnost in dobrosrčnost angleško, osobto navaja človekoljubno delovanje dveh angleških gos pij. Irhy in Johnston, kateri ste, kamor koli ste prišli, prinesli blagor, srečo in pomoč1 siromakom. Naposled se obrača spisatelj, Ilije Giiteša. do angleškega naroda ter prosi, da ne bi strašnega Turka zagovarjal, a da bi pomagal, da se tla cenej raji zagotovi življenje ter napredek in pristavlja, da pomoč, ki bi ob tem najvažnejšem času došla, ne bode brezi najplodnejšega sadii. pride Rus — 2000 ladij pokriva Črno morje. Rusi so jo okreuili po azijatskih bregih Črnega morja, opustošili Bitinjo, Parlagonijo, Niko-medijo, Pont. Prestrašeni carigradski imperator Roman Lakanin cele noči nij mogel spati; ker je bila njegova vojska odposlana proti Saracenom, skrbelo ga je silno, kako bi se Slovenom ubranil; a Igor je bil tako uverjen o zmagi, da je velel vojakom no ubijati Grkov ampak ujemati jih žive v plen. Vendar njegova nadeja ga je prevarila. Grki so metali gi>ki ogenj v ruske ladije in mnogo ladij požgali. Bud, videči, kako so naglo gorele njih ladije, poskakali so v vodo in se mnogi utopili. G>tali so se rešili s pobegom ua maloazijatske bregove, — a tam jih je uže čakala mej tem se zabavali v miru in veselju, orez gneče, ko druge krate. Neki privilegirani kričači, katerim le alkohol jezik k petpi omaje, pa prej terja obilo tri buta, hoteli so društvu za ta večer črto črez račun potegniti, s tem, da bi bili zmotili igralca na glasoviru, kar se pa nij posrečilo. Domače stvari. — (Trgovinska zbornica kranjska) ima 1. marca ustanovi tel jno prvo sejo po zadnjih volitvah. — (V Ljubljano) dobosta — tako nam piše tržaški dopisnik — namesto seda-nega političnega komisarja Kavsa, nadkomi* sarja g. Sclnveigerja, kateri je slovenščine popolnem zmožen. — (Pevski večer.) V soboto dne 2. marca t. I. napravijo pevci tukajšnje narodne čitalnice svoj drugi letošnji večer, h kateremu se prijatelji petja in zabavnih večerov uljudno vabijo. Kakor se nam poroča, bode program jako pikanten in se ne hode pozabilo humoristično str ni. Sviralo se bode na ročno harmoniko, predstavljalo se bode „pritiklovca" i. t. d. Vstopnina je 16 kr. Čisti dohodek se bode izroči! pevske] blagajnici. — (Umrl) je 24. februarja bivši jurist Ferko Za lok ar po dolgom bolehanji doma v Metliki. — (Za štipendije u č i te 1 i s k i m p ri-p ravnikom) in pripravnicam v Ljubljani je ministerstvo dovoldo za 1878. leto 8000 gld. Če se k temu prišteje še 2420 gld. ostalih od lani, je tedaj 10.420 gld. za štipendije na razpolaganje, za čas od IG. sept. 1877 do konca decembra 1878. — (Naši kazinarji) so izdali poročilo o delovanji svojega konstitucijonalnega društva. Pravijo, da so pri zadnjih volitvah zmagali „freiheitliche principien!" — Vsak človek na Kranjskem pa vendar ve, da je zmagal le Kočevarjev in Keclov denar. — Če pa se konstitucijonalno društvo dalje baha, da „ima v svojej Bredi može, kateri so v državnem zboru za narodno-gospodarske stvari z vspebom delali", moramo le konstatirati, da je predsednik konstitucijonalnega društva dr. Supan v državnem zboru glasoval za po draženje kave, da si je mestni zbor ljubljanski, katerega ud je tudi dr. Supan, enoglasno peticijoniral proti podra-ženju kave. To se pravi z vspehom delati za gospodarske koristi! To so nemškutarski m o-žj e. Le pohabajte se s tacimi karakteri! — (Vabilo) k veselicama, kateri napravi društvo »Edinost" v Ajdovščini dne 3. in 5. marca v svojih prostorih. Program je: 3. marca: domači ples; 5. marca: popoludne ob 1. uri „Korso", zvečer kostumiran ples. Začetek je točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina k plesu 1 gld. Vstopnice Be dobivajo le proti izkazu vabila. Odbor. — (Požar.) Z Razdrtega se uam piše: V nedeljo 2 1. t. ni. mej dopoldansko službo božjo vnelo se je gospodarsko poslopje M. SmičiČa v Brezji. Ljudje so to opazili, ter so ogenj takoj pogasili. Pol ure potem pa se vname zopet hlev ravno tistega posestnika in 0g< nj se tako hitro razširi, da nij bilo na gašenje niti misliti. Ljudje, ki nijso bili šli v cerkev, prizadevali so si kolikor mogoče ob- varovati vsaj sosednja poslopja; toda veter, ki je ravno precej ostro od severa pihal, oviral je njihova prizadevanja in v kratkem so pogorela poslopja štirim posestnikom. Od teh so bili trije zavarovani pri banki „Slaviji" ; toda Sinifit', pri katerem je goreti žarelo, je plačilo zamnlil. Četrti uij bil zavarovan. — (Požar) Piše se nam z Motnika: 19. februarja je pogorel posestnik na Baroib, Lanskega leta 2. novembra so pa pa pogorele Kalane. Zavarovani nijso bili. (Judno je le, da naš kmet rajši v taberui denar zapravlja kakor da bi majhen znesek kakej zavaroval niči plačeval. Kadar rudeči petelin po strehi skače, tačas je prepozno žalovati. Razne vesti. * (Minister — meni h.) ()gerskega ministra ziubogoeastje, Tretorta, so 24. t. m. v Testi instalirali za konfratra ondotnih frančiškanov. Ob toj priliki je bila velika pojedina, pri katerej so bili navzočni mnogi konfra-tri, mej njimi tudi znani skladatelj Liszt. Vsak konfrater ima pravico priti kadar ga je volja v kakov klošter na obed. * (Z a d n j a baronica P a r a v i c i n i) je v visokoj starosti umrla minuli teden na svojem gradu Iiundeggu na Tirolskem. Nje stari oča seje bil oženil 1. 1749, ko je bil uže 84 let star. Soproga mu je rodila še 8 otrok in ker je mož dosegel 104. leto ter se je bil v svojem 14. letu prvič oženil, stala je pri Bmrtnej postelji očetovej hči v HO. letu. * (O novem papeži) zdaj časopisi mnogo pripovedujejo. Vsi pravijo, da je jako strog in da odpravlja dozdanje navado denarnega lehkega gospodarstva. Narodno gospodarstvo. Kmetiška društva za mejsobojno zavarovanje. Nij še dolgo tega, kar smo poročali o knjižici »Zavarovanje proti požaru", katero je izdal profesor Žitek na Ptujem. V tej knjižici obrača se pisatelj proti takoimenovanim kmetiškim zavarovalnim društvom, katera se posebno mej nemškimi, duševno topimi, kmeti na St irske m iu Gorenje-Avstrijskem ne le ohranjujejo, ampak culo razširjajo. Profesor Žitek je v tej knjižici svojim Gorenje-Iladgon-skim rojakom, katerim so nekateri spekulativni polukinetje — ki so pa za-se jako slabi gospodarji — začeli dopovedovati o koristih, ki jim bodo nastale, ako ustanove takovo društvo, na podlagi neovrgljivih statističnih dat, dokazal, da bi po ta ko vem društvu le škodo trpeli. Ko smo ono knjižico brali, nijsmo si mogli misliti, da se nam bo kmalu treba pečati z enakim projektom na Kranjskem. Piše se nam namreč, da si hočejo kmetje pri sv. Trojici nad Cerknico po nasvetu njihovega župnika osnovati mejsobojno zavarovalno društvo. Mi bi ne bili nikedar verjeli, da bo s takovim projektom more pri nas na Slovenskem kedo pečati, kajti prepričani smo bili, da ima naš prosti možak več inteligentnosti, ko bližnji Bosed njegov, gorenjo-štirski ali gorenje-koroški trotelj; ko hiiio se pa v svojej sodbi tako ne prijetno zmotili, tolaži nas samo okoliščina, da ideja, o katerej govorimo, prihaja iz naših hribov, kjer so slovenskim kmetom nujbližuji sosedje volkovi. Dasiravno je* stvar sama na sebi smešna, moramo jo vendar tudi nekoliko ogledati od resne strani, kujti nahaja se sem in tja celo mej izobraženci ljudij, katerim so vsaka, še tako prismojena misel zdi biti izvrstna, samo ako se o njej prej še nij govorilo toliko, da bi se bila zadostno dokazala njena sredo-večnost. Svetotrojiškim kmetom in njihovemu župniku zde bo morebiti vsa zavarovalna društva čisto nepotrebna; kajti, tako modiujejo ti ljudje, čemu bi mi nosili denar raznim blagajnioam, ko si ga vendar lehko ohranimo v žepih. Dogovore se tedaj mej soboj, izvolijo blagajnika, — menda župnika kot glavnega faizeurja tega podvzetja — ter plačuje|o njemu vsako leto premijo, tako nizko, da no znaša uiti polovice tistega denarja, katerega so prej nosili plačevat „na Grac, mi Prag, na Trst" in druge kraje, kjer se nahajajo njihovega denarja željni judovski in nejudovski zavarovalci. — Kaj pa, če bi gorelo V Kedo pravi, da bo gorelo, kaj nijsmo dali sv. Florijanu na stranskem altarji takovo i;ohdo v roko, da zalije z njo celo cerkniško dolino, ko bi bilo tega treba! In vendar, ko bi do požara prišlo, kaj bodo počeli Svetotrojičanje, ki so bdi dosedaj zavarovani pri različnih dobrih društvih, sedaj pa se zanašajo na vlast no slabo moč in pomoč. V tacem slučaji bilo bi potreba, da bi ostali členi kmetiške zadruge plačali vso škodo pogorelemu, to je tedaj najboljši pripomoček, da cela okolica v kratkem pride na beraško palico uli pa, da si bodo ljudje ene občine v kratkem posegali mejsebojno v lase kot sovražniki drug druzemu, namestu, da bi pomagali drug druzemu. Na tak način bi bila vsa zavarovalna društva čisto nepotrebna, kajti, ako se hoče vsak sum pri sebi zavarovati, stori to lehko brez daljših okoliščin in sitnosti). In kaj so takova di ušiva brez vsakoršnega premoženja, ustanovljena pod predsedništvom sv. Fiori-juna, druzega, ko zavarovanje vsacega pri samem sebi V Država se pač enakemu združevanju ne more upirati, ker je saukcijonirala zakon o zadrugah, zato bi morala pa biti skrb in naloga vsacega domoljuba, posebno pa našega časnikarstva, da se z vsemi silami beri proti takovomu Abderitovstvu, katero bi utegnilo razdejati enako raku naše sicer zdrave narodno gospodarske odnošaje. JPOMlttllO. Nij pokoja nij miru, od kur so se v našo sronjo naselili dubovi ratpora, ki neprenehoma hujskajo zopor mojega očeta, bivšega župana 11 let. Da bi mu vsaj nekoliko olajšal surih let iln »ve, uio aili otroška do'žnost, od'.očao se oglasiti zopar tako spletke, kakoršnu prihajajo od svojati g. Poharca. Hoj ode jo župai.ovHl dobrdi 11 let. V tem čisu je bil v občini inir, vse je šlo prav, vse jo bilo zadovoljno. Kar pride g Peharec in skali ta ljubi mir. Po njegov« m prizadevanji ao vob nov župan, ki je bil po njegovi volji. Kako jo bil pa po volji občine, kaže to najboljša, da jo v dveh letib za njim uže tretji župan. Županovaujo mojega očeta je bilo občini ceno, kor za vso svojo obda dolo nijso računili nič; z d.tj pa je drUgaČB. Novi župani stanejo občino leto in dan več ko 300 gld Na inuBto pa, da bi novo županstvo pelo hvalo za njegovo nesebičnost, terja od njega za pretekla leta njegovega župauovanja nič manj ko 994 gld., kar na kratko, hm/, kakih daljših dokazov. To bo prisililo mojega očeta, da on od svoje Btrani položi račun za svoje delo, skrb in lastno stroške, in ta račun hodu innogo večji, kakor je znesek, ki ga novi župan po pritisku g. Peharca od njega torja. Tedaj bo občina izpoznala, kateri županje bil boljši, kajti moj oče je pripravljou dati svojo pravico sodniji v roke. » otem se bo pokazala „korist", katero je gosp. Peharee z novim županom občini obetal pred vseiu sveiom. Moj oče bi nikoli ne bil na nogo stopil, ko bi ga g. PeharČeva svojat no sil hi braniti svojo čast, katero jo toliko let no-oskruneuo obranil. Toliko v premislek Medvodakej srenji, ki naj se, če bo prišl t v škodo, zahvali za to sedanjemu občinskemu zastopu, ki je ubra t po gosp. rohar-čevej volji. V Medvodah, 25. svečana 1878. (66) NiknlaJ -M umni k. T ujel. 27. februarja: Pri lfinil Tdata renta....... 74 ISnO dri. posojilo .... . 110 * It Akeijo narodne banke . , . . 790 H ■ kreditne akcije ..... . 2-J9 ■ W topol......... y - 63«/, „ Oa kr. cekini...... 5 ■ 6» Srebro ........ . ion n 80 Državno marke..... . 58 lioterijne srećke. V Trstu 23. febr.: 54. 70. 2. 64. 17. V Liuci 23. febr.: 52. 77. 2. 22. 17. 1. ia i__ Sprej m 8 s > učenec v prod ijaloico na dežoli. Več se izve pri opravnistvu „Slovenskoga Naroda". (03—2) t Vsem prijateljem in znancem naznanjava tužnim srcem, da so vsi naju ljubi otroci Josip, Henrijeta in Marijca, zamrli, ter ob jednem Izrekava p. n. občinstvu krškega mesta za izkazano sočutje srčno zahvalo. Anton Zaclnik, Henrijeta Zadnik. Krško, 24. februarja 1H78. (64—2) r Adolf Eberl A ua Murijnem trgu poleg fruiieiskaii-4 skega mosta v Ljubljani, " prodaje nnJbolJAe in nttjcenejeo i oljnate barve in firneže t M NVOJe llllkl-iltlK-i j«-. >K A Jja^"~ KarnvhG fio t«'« stf i z-* r-iujti s \ ^ »mvmrtimm* (67—i) V Centralni bureau trtmi z Masom in pridelki! tudi za pridelke gospodarstveno, obrtske, rudniške iu gozdniške! Nakupuje in prodaje ne blago in deželni pridelki za prek lipo, zaloge za poukusinje in naročila, tudi so mogu takoj dajati vsakovrstne jiredjilača v gotovini; za kakova večja podvzetja jo na ra/pilagnijo obilno naloženega denarja, kateri so more prejemati gotovo in točno. Občna tnjovska agentura za uvažanje in izvažanje z zastopnici v naših in v tujih deželah ter sč ČMtnimi zvezami i vsemi večjimi kraji za obrtstco in s pristanišči vse Evrope; Leo Hinder, Ifien, Julrntncr-liing J, & ter/. Juimtnerstrasse 50, na Danaji ustanovljena od 1. 185 t). Posebni oddelek človekoljubnemu zavodu za uradnike iu nam c&šcu/n v višje službo za oba spola. a«sr- Iščoče službe, -s*c t' trgovske/, tefiničnej, tjozdniškej, kmetijski j, kulturne}, o/ulskej, umi ti ■fjni.odi in družinam, prav kakor žole. itd. v največjo sadovcajnoat in brezplačno; pri tem no gledamo, da se z denarjem okoristimo, nego to opravljamo zgolj iz človekoljubnih namenov ter žrtvujemo vse avijo moći, tla dosežemo svojo humanno tntrho, liC€l JSillMlor, (278—9) glavni agent, lastnik- in utemeljitelj tega človekoljubnega zavoda, (\\ien, Stađt, veri. J\iirntuerstrasse 05). Isdatelj in urednik Jo&ip Jurčič. Lastninu m tisk „Naredne tiskarne*.