Leto XXXVII Št. 33
Murska Sobota 27. avgust 1987
Cena 350 din
Bomo morali kupovati helikopterje? Kako si Slovenija predstavlja enakomernejši razvoj republike, (str. 3)
Z OTVORITVE 25. KMETIJSKO-ŽIVILSKEGA SEJMA
Kaže, da jubileji med drugim rušijo tudi tradicijo — že lep čas smo bili namreč Pomurci vajeni, da se je ob otvoritvi radgonskega sejma vreme skisalo. Tokrat, ob 25., se je zgodilo obratno: dotlej slabo vreme se je prelevilo v pravo poletno.
Ta sončni meteorološki uvod je kaj lahko simboličen za prireditev v mestu ob Muri. Iz leta v leto je namreč sejem množičnej-ši, ob koncu pa bodo strokovnjaki ugotovili, če tudi kakovostnejši. Letos sodeluje 1200 razsta-vljalcev, večinoma jugoslovanskih, navzoče pa so tudi firme iz 12 drugih dežel. Razstavni prostor so letos znova razširili, zdaj zajema že 70 tisoč kvadratnih metrov. Otvoritveno slovesnost, pred začetkom katere je igrala godba na pihala, je s kratkim nagovorom ob jubileju začel direktor sejma, Ivan Kovač: Spregovoril je predvsem o razvoju prireditve in poudaril, da je sejemski vrvež že zgodovinska značilnost Radgone — znano je namreč, da so že pred 235 leti prirejali kramarski Leopoldov sejem.
Osrednji govor ob otvoritvi je imel predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo, Sava Vukkov, ki je ob sklepu svojih misli sejem tudi uradno odprl. Povzemamo dele njegovega govora:
»Naše možnosti za nadaljnji tehnološki prodor v proizvodnji hrane imajo realno osnovo: ugodne agroekološke razmere, naravni in z delom ustvarjeni proizvodni potenciali, že zgrajene zmogljivosti primarnih in
srednjih faz predelave, znanstveni in strokovni dosežki, znanje, pa tudi tradicija v proizvodnji. Toda zapletenost naše agrarne sestave, ki se kaže posebno v regionalnih razlikah pri stopnji dosežene splošne ekonomske in kmetijske razvitosti, zahteva veliko večjo mobilnost in enotnost akcije vseh družbenopolitičnih činiteljev za krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, zvišanje kakovosti ekonomije in samoupravne organiziranosti dela pri uporabi sodobnih dosežkov znanstveno tehnološkega napredka. Vse to je nujno uresničevati v razmerah delovanja tržnih zakonitosti in realnih ekonomskih faktorjev, pa tudi činiteljev spodbujanja in ekonomske prisile . . . Prav to so osnove v pripravah družbenega dogovora o uresničevanju strategije razvoja agroindustrijske proizvodnje do leta 2000. Kot je znano, je ZIS že v začetku julija pripravil načrt tega dogovora in izhajal iz dejstva, da je strategija razvoja kmetijstva definirana v dolgoročnem načrtu stabilizacije in dolgoročnem družbenem načrtu Jugoslavije za obdobje 1986-2000.«
Tik preden je sejem uradno odprl, je Sava Vujkov dejal:
Zasilni izhod ali slepilni manever?
Že na julijskem zasedanju slovenske skupščine so pomurski delegati sprožili pobudo, da bi tudi v Sloveniji prišlo do oblikovanja (republiškega) sklada za manj razvita območja, kot ga že
Ob jubileju — sonce!
Otvoritvene slovesnosti se je predvsem udeležilo veliko poslovnežev in političnih funkcionarjev. Jubilejno otvoritev je torej spremljalo sonce, česar pa ne bi mogli zapisati za razmere v kmetijstvu nasploh. Morda bo letošnji sejem med drugim tudi prispevek k izboljšanju slednjega.
Bojan Peček
imamo na zvezni ravni za manj razvite republike in avtonomno pokrajino Kosovo. Kako naj jo razumemo?
Predvsem je ta samo logična posledica skromnega uveljavljanja politike skladnejšega, mno-gosrediščnega razvoja slovenskega prostora. Toliko logična posledica, kolikor so tukajšnjemu prebivalstvu razvidna pravila igre solidarnosti in vzajemnosti, zlasti pa, v kolikšni meri je poskrbljeno, da bi bile tiste, redke gospodarske enote iz razvite Slovenije, ki so pripravljene vlagati sredstva, prenašati tehnologijo in znanje v obliki zanimivih programov ali projektov na pomurska tla, ustrezno spodbujevane. Mislimo na ugodnejša posojila, beneficirano obrestno mero, prila-godljivejše načine združevanja sredstev, določene druge olajša-, ve in ugodnosti.
V odsotnosti tržnih zakonitosti in ob prevladujoči dogovorni ekonomiji, ko so tudi lokalizmi in regionalizmi močneje izraženi, imata temeljna problema — pomanjkanje kakovostnih razvojnih programov in sredstev gospodarskih enot in bank za naložbe — tem večjo težo. Proces preustroja gospodarstva na manj razvitih območjih je tako znatno upočasnjen. Če vzamemo Pomurje, kjer sodita po veljavnih merilih med manj razvite občini Ljutomer in Lendava, občini Murska Sobota in Gornja Radgona pa med tiste, ki imajo manj razvita posamezna geografska in obmejna območja (Goričko, Slovenske Gorice), zbuja slika dovolj skrbi. Enostransko naravnano, razdrobljeno, manj zahtevno, delovno intenzivno pomursko gospodarstvo, ki reproducira nizek izobrazbeni sestav zaposlenih in vse večji delež mladih, ki po osnovnošolskem izobraževanju ne nadaljuje šolanja, zgolj potrjuje, kako zapleten in zahteven bo stvaren in ne samo navidezen (statističen) izhod iz kluba
manj razvitih.
Pomurci so torej dali pobudo za oblikovanje republiškega sklada za manj razvite v Sloveniji. Bolj ali manj znano pa je, da so recimo denar zveznega sklada na posameznih območjih manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo uporabljali za izplačila osebnih dohodkov, kritje izgub, negospodarske naložbe, infrastrukturo, družbene službe in podobno. Tu bi se tudi mogla zgodba o skladu končati. Znani slovenski ekonomist pomurskega rodu dr. Oto Norčič bi dodal: »Na videz ali v resnici je tako: nerazvita območja — in to ne le pri nas — se zavzemajo,za čim bolj širokogruden dotok sredstev za razvoj, a hkrati za njihovo čim bolj nekontrolirano porabo.« Obračanje solidarnostnih sredstev oziroma sredstev iz naslova skladnejšega regionalnega razvoja pa je tako kot drugje v Sloveniji tudi v Pomurju posebno poglavje.
Je potemtakem predlagani sklad izhod v sili ali celo nekakšen slepilni manever, da bi manj razviti tako ali drugače prišli do (pre)potrebnega kapitala za razvojne potrebe? Opredelili bi se za izhod v sili, še prej pa za vsestransko uveljavljanje formule (recepta) o združevanju sredstev in znanja na stvarnih ekonomskih osnovah.
Branko Žunec
Prepričan sem, da bo tudi ta mednarodna sejemska manifestacija vsaj majhen korak in spodbuda pri uresničevanju naših družbenih opredelitev in naporov za večjo usposobljenost in zainteresiranost gospodarskih subjektov za neprestano širjenje materialne osnove svojega in skupnega družbenega dela, povečanje produktivnosti in kakovosti v proizvodnji, pa tudi uspešnejše prilagajanje vse ostrejšim zahtevam domačega in tujega trga. To se v prvi vrsti lahko uresniči z aktiviranjem notranjih potencialov, z organiziranim in usklajenim delom pri modernizaciji in razvoju zmogljivosti visokih faz predelave, s krepitvijo poslovnih vez in z razvijanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vsej proizvodnji, predelavi in prometu kmetijskih in prehrambenih izdelkov, kar je pomemben faktor pri stabilizaciji našega skupnega družbenoekonomskega razvoja.«
V Dolini se je v petek končala zvezna mladinska delovna akcija Goričko 87. Več kot 300 brigadirjev je tudi to poletje gradilo goričke ceste in urejalo bankine ter potoke.
Mladi prostovoljci prve izmene so opravili več ur dela, kot so načrtovali in kot so jih mogli opraviti mladi druge izmene. Devetindvajset tisoč normnih ur so delali na cesti v Pečarovcih, dva dni so urejali potok Vaneča— Dolina, pionirski brigadi pa sta utrjevali bankine na magistralni cesti skozi Petanjce in Tišino. Vrednost opravljenih del prve izmene je več kot 70 milijonov dinarjev. Mladi brigadirji druge izmene so opravili polovico načrtovanega, to pa zaradi nepopolnih brigad — popolni sta bili le dve — ter slabega vremena, ki je oteževalo delo na delovišču. Delali so na cesti Dolina—Vaneča (2100 m),	Otovci —Mačkovci
(2000 m), en dan pa so urejali bankine na cesti Gerlinci — Fik-šinci, kjer jih je odplavilo neurje.
DRUGI »CESTNI PAKE
Minuli teden so na pomurskih cestah začeli z deli - v glavnem gre za obnovo nekaterih cestnih odsčkov, za katera so dobili drugi del denarja republiške cestne skupnosti. Gre za 440 milijonov dinarjev, k, j.h bodo razdelili za obnovo cest Iljaševci-Noršinci (201 milijon dinarjev), Cankova-mejni prehod (91 milijonov dinarjev), Hotiza Črensovci (189 milijonov di-SvHn obnova mostov na odseku Veržej Dokležovje (29 milijonov dt-nadev . Cestni odsek regionalne ceste Ilijaševci Noršinci m v načrtu cestne skupnosti in denar, namenjen za obnovo, gre iz elementarnega dela, nreostali triie odseki pa so v načrtu.	.
Čeprav ljutomerski del cest ni tako močno poškodovan, je pa ze močno stamn je potreben temeljite obnove. Sedanja prevleka je le začasna rešitev za obdobie 5—8 let. nato pa bo potrebno iskati trajnejšo rešitev.
Vsa dela bo Cestno podjetje Maribor, tozd VVC Murska Sobota skusa-10 °PPoieg tega delavci soboškega cestnega podjetja opravljajo dela tudi na nekaterih lokalnih cestah. Tako bo asfaltirano 1,8 kilometra dolg cestm od-ek v Bučkovcih 1.5 kilometra ceste Mala Polana - Žižki, obnovljen, pa bo-sn tudi krajevni cesti v Rihtarovcih in Dragotincih. Za omenjene krajevne ceste bodo zagotovili sto milijonov dinarjev.	q
Delo mladih obvezuje
Čeprav mladi niso mogli opraviti vsega načrtovanega, pa . so jim domačini hvaležni za delo, kar je v svojem govoru na koncu akcije povedal tudi predsednik
krajevne skupnosti Stanko Jaki-ša. Ob boljši cesti Dolinčani smeleje upajo, da bo tudi v njihovo vas zapeljal avtobus. Želijo si, da bi bil avtobus vsaj za osnovnošolce in malčke, ki obiskujejo šolo na Vaneči. Želijo pa si, da bi dobili tudi delavski avtobus.
Na proslavi ob sklepu akcije so se mladim za njihovo delo zahvalili še drugi' družbenopoliti
OHMI KASAŠKI ŠPORT
Adonis MS zmagal, Duena MS peta
Kasača iz hleva Marka Slaviča iz Ključarovec Adonis MS in Duena MS sta sodelovala na dirkah v Badnu v Avstriji ter dosegla lep uspeh. To še posebej velja za Adonisa MS, ki je z Markom Slavičem mlajšim zmagal v osrednji dirki za drugo skupino najboljših avstrijskih kasačev na 2100 m dolgi progiin si prislužil 20.000 šilingov. Dirka je bila med tednom. Zmagovalka jugoslovanskega kasaškega derbija Duena MS pa je startala v nedeljo in z odličnim kilometrskim časom 1:18,9 zasedla peto mesto ter zaslužila 5.000 šilingov.
F. M.
čni delavci, zahvalo pa so izrekli tudi številnim brigadirjem — krvodajalcem. Letošnjo akcijo pa je tudi tokrat sklenil predsednik slovenske mladine, Tone Anderlič. Ponovno je poudaril koristnost in potrebnost akcij za nerazvite dele Slovenije, vendar pa opomnil, da je zaradi krize mladinskega prostovoljnega dela treba iskati nove oblike in vsebine mladinskih akcij. V poznejšem pogovoru pa je še dodal:
»To, kar delajo brigadirji, je le ena etapa gradnje in tudi sam sem bil razočaran nad nekaterimi gradnjami iz preteklih let — brigadirsko delo na tem območju Slovenije spremljam že pet let — da ni sledila druga ati naslednja etapa, da bi ceste tudi asfaltirali ali jih ustrezno vzdrževali. Mislim, da bi skupaj, tudi prek bri-gadirstva, morali vztrajati, da bodo ceste usposobljene do konca. Mi, mladinska organizacija, imamo premajhen vpliv v tej verigi dogovarjanja, vendar bomo še naprej vztrajali, da je treba stvari delati celostno, to pomeni cesto usposobiti, da bo omogočala normalno kumunikacijo — prevoz.«
Majda Horvat
aktualno doma in po svetu
Iz Johannesburga poročajo, da so največje južnoafriške rudarske družbe doslej odpustile devet tisoč črnskih rudarjev, ki se niso vrnili na delo. Stavkovni val se nadaljuje, premogovniški delodajalci pa grozijo z novimi množičnimi odpusti.
Kateri izgubarji bodo prizadeti?
Podjetjem z nepokrito izgubo po zaključnih računih je novi zakon o sanaciji in prenehanju organizacij ostreje požugal. Bistvene spremembe so zlasti v krajšem roku za izvedbo sanacijskega postopka, pa tudi sredstva za kritje izgub morajo biti kakovostnejša. Zadnji sanacijski rok je z enega leta skrajšan na 7 mesecev, z izjemo letošnjega leta, ko je sanacija še možna v devetih mesecih.
Izgub ni več mogoče pokrivati s sredstvi republiškega ali občinskih skladov skupnih rezerv, ampak morajo podjetja najemati sanacijska posojila, bodisi pri gospodarskih organizacijah ali pri bankah. Ti krediti lahko financirajo največ do 70 odstotkov nepokrite izgube, 30 odstotkov pa naj bi pokrivali s sredstvi brez vračilne obveznosti in z odpisom terjatev.
Po stanju konec .letošnjega polletja so znašale nepokrite izgube trinajstih slovenskih podjetij še 5,3 milijarde dinarjev. Od teh jih je bilo pet v stečajnem postopku, ena organizacija je bila likvidirana, v dveh primerih pa je prišlo do statusne spremembe.
Težko je napovedati, če bodo zaostrene sankcije proti izgubarjem (poleg odpuščanja zaposlenih so znova pretežno namerjene
Nekaj radioaktivnega v zrak?
Predsednik sovjetskega komiteja za hidrometeorologijo in varstvo človekovega okolja Jurij Izrael je izjavil, da bi utegnila biti pred kratkim povečana doza radioaktivnosti nad skandinavskimi državami posledica podzemeljske eksplozije, ki jo je izvedla Sovjetska zveza 2. avgusta na otoku Nova zemlja.
Na srečanju z novinarji je dejal, da po podzemeljski eksploziji ponavadi uidejo v ozračje radioaktivni plini, ki pa niso nevarni, »ker se ne spremenijo v atomske padavine«.
Po besedah Jurija Izraela v Sovjetski zvezi skrbno spremljajo posledice podzemeljskih jedrskih poskusov, ki so jih obnovili pred pol leta. Pri tem si pomagajo s stacionarnimi inštrumenti na
gube skupaj merile okoli 105 milijard dinarjev. Izkazalo naj bi jih 259 gospodarskih organizacij s približno 704 tisoč zaposlenimi. Če številke primerjamo s končnimi poslovnimi izidi.lanskih pol-
Vsaj nekaj deviz za zdravila
Tovarne zdravil lahko danes naročajo surovine iz uvoza. Narodna banka Jugoslavije bo namreč glede na težavne razmere avansirala 40 milijonov dolarjev in zagotovila plačilo v dveh mesecih, je dejal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije Slobodan Stanojevič. To vsoto bodo razdelili med tovarne zdravil po razporedu, ki so ga pripravili v zveznem komiteju za delo, zdravstvo in socialno varstvo. Na podlagi tega seznama je Narodna banka Jugoslavije obvestila poslovne banke v republikah in pokrajinah, naj odpro akreditive za uvoz surovin za zdravila.
Farmacevtske tovarne bodo kasneje dobile še preostalih 80 milijonov dolarjev za nakup surovin v tem letu, ki jim pripadajo na podlagi odloka zveznega izvršnega sveta. Koliko bo katera dobila, bo spet določil zvezni komite za delo, zdravstvo in socialno varstvo, je poudaril Slobodan Stanojevič.
NI BILO ŠPEKULACIJ
Po mnenju izvršne komisije Evropske skupnosti so trditve njene kontrolne komisije, da so bili programi pomoči v hrani v preteklosti slabo vodeni, zastarele, zato jih je zavrnila. Kot je sporočila omenjena komisija, so v času med letoma 1976 in 1985 zabeležili 200 do 400 neuspešnih realizacij pomoči v hrani, ki jo pošiljajo tretjim državam. Obdelanih je 90 primerov, ko je bila poslana hrana slabe kakovosti, ali pa so se pošiljke kje zataknile.
Po proračunu bo EGS letos porabila za pomoč v hrani okrog 500
milijonov ecujev.
Tesneje z neuvrščenimi
Evropska skupnost je pripravljena okrepiti vse oblike sodelovanja z evropskimi neuvrščenimi državami — kot kaže, utegne postati Malta prva članica gibanja neuvrščenih, ki se bo pridružila temu združenju. To je izjavil vplivni zahodnonemški konservativni poslanec evropskega parlamenta Jiirgen Zahorka. Opozoril je, da status neuvrščenih ne more biti ovira za krepitev sodelovanja dvanajsterice z Jugoslavijo, Malto in Ciprom.
Omenjeni zahodnonemški politik, ki se je pravkar vrnil z Malte, je v pogovoru z novim pre-mierom te države Eddijem Fe-nechom Adamijem in vodteljem
zemlji in posebej opremljenimi, letali. Taka letala so pet dni po eksploziji na Novi zemlji preleta-la predele ob meji s Skandinavijo, vendar kake povečane radioaktivnosti niso zasledila.
Pač pa so Švedi II. avgusta opazili, da se je radioaktivnost v ozračju povečala, tako da je bilo kasneje v zahodnem tisku kar precej obtožb proti Sovjetski zvezi.
Sovjetska zveza je najprej odgovorila z uradnim sporočilom, v katerem je zagotovila, da je spoštovala vse predpisane ukrepe, hkrati pa priznala, daje »neznatna količina plinastih snovi« ušla v ozračje, česar pa se ni bati, ker se ti plini ne spreminjajo v radioaktivne padavine.
letnih obračunov, so letošnje izgube več kot dvakrat krepkejše, imelo jih bo skoraj enako število-podjetij, vendarle z okoli 20 tisoč več zaposlenimi delavci.
(po GV)
diplomacije Vincenzom Tabone-jem dobil vtis, da utegne Malta sredi prihodnjega leta vložiti uradno zahtevo za sprejem v Evropsko skupnost. Zahorka, ki je član zunanjetrgovinskega odbora evropskega parlamenta, je- izjavil, da bi krepitev tržnih komponent v jugoslovanskem gospodarstvu, spodbujanje samostojnosti gospodarskih organizacij, predvsem pa preprečitev rasti inflacije ugodno vplivalo na navezavo tesnejših stikov in višjih oblik gospodarskega sodelovanja z EGS.
Socialistični parlamentarni poslanec Edgar Shranz, ki je bil med vojno v koncentracijskem taborišču, je že 7. julija letos poslal zunanjemu ministru Aloisu Mocku nekaj vprašanj, na patera je zdaj dobil delni odgovori
Tako imenovana »zgodovinska« komisija, ki naj bi se začela v začetku septembra ukvarjati s preteklostjo Kurta Waldheima bo stala zvezno vlado milijon in pol šilingov. Schranza je poleg tega zanimalo tudi, kaj meni Mock o nekaterih čudnih izjavah predsednika komisije, Švicarja Hansa Rolanda Kurza, s katerimi se je pojavljal na televizijskem zaslonu: predvsem po Kurzevi »ugotovitvi«, da nemški napad na Jugoslavijo v drugi svetovni vojni ni bil nič drugega kot »državljanska vojna v Jugoslaviji«. Na to je povedal zunanji minister in podkancler: »Mislim, da ni naloga zunanjega ministra komentirati ugotovitve in sodbe vojaškega zgodovinarja.« Potem je še dodal: »Profesor Kurz je bil tudi naprošen, naj — dokler ne bo delo njegove komisije končano — ne daje javnih razlag o vsebini in napredovanju tega dela, da bi lahko prispeval k resni in nemoteni dejavnosti te komisije.«
Medtem je štajerski Kameradschaftsbund (združenje udeležencev nemškega Wehrmachta) sklical tiskovno konferenco, na kateri so njegovi predstavniki ponosno povedali, da so samo na Štajerskem že zbrali skorajda deset tisoč podpisov za akcijo solidarnosti z Waldheimom. Podpisani zahtevajo od ZDA, da jih, prav tako kot njihovega predsednika, uvrstijo na seznam pri njih nezaželjenih oseb.
Kar je tvoje, to je moje
globus
V Beogradu je kakor smo že večkrat pisali, svojevrsten način gospodarjenja. Osnova mu je čezmerna socializacija po metodi — deli in vladaj, ali — še bolj poenostavljeno — po pravilih — brezplačnega socializma. Dolga leta je veljalo pravilo toleriranja brezpravnega vse-Ijevanja v pralnice in sploh podstrešja, kar se nadaljuje zdaj z nasilnim vseljevanjem v izpraznjena stanovanja, odkar je uporaba podstrešij in pralnic v hišah z več stanovalcev uzakonjena zaradi pomanjkanja novih stanovanj, oziroma nesposobnosti beograjskega gospodarstva, da zagotovi dovolj stanovanj za svoje nepreskrbljene delavce.
Ustavno sodišče o tem zakonskem dopolnilu še ni razpravljalo, čeprav je bilo dovolj kritike takšnega odtujevanja nekoč že dobljenih stanovanj, oziroma kršitve, enostranske seveda, dolgoročnih pogodb, ki so del stabilizacije družbe, če se spoštujejo, kakor je to naravno v vseh pravnih državah. Pravzaprav je ustavno sodišče dolžno samoiniciativno začeti postopek.ugotavljanja zakonitosti vselej, kadar nekaj ni v skladu z ustavo. S tem pa je. ravno tako.
Ohrabreni s takšnim ponašanjem ustavnega sodišča in drugih dejavnikov družbe so posredniki med posamezniki in državo, pravzaprav okoreli birokatje, začeli nove postopke uveljavljanja podobnih idej. Zdaj je namreč že veliko govora o tem, da bi stanovalcem prevelika stanovanja zamenjali z manjšimi, kar pomeni, da bi stanovalcu, katerega otroci so odšli zdoma in si priskrbeli stanovanje, kratkoma-lo odvzeli dotedanje stanovanje zaradi odvečnega, zanj prevelikega stanovanjskega prostora.
Namesto da bi spodbujali mlade k ustvarjalnosti, ki bi bila vzporedno nagrajena ne samo z dobrim zaslužkom, temveč tudi z zagotavljanjem primernega stanovanja na podlagi njihovih rezultatov dela in solidarnega vlaganja v stanovanjsko gradnjo z udeležbo v odplačevanju dobljenega stanovanja, se torej birokrati zavzemajo za uradniško posredovanje v razpolaganju in uporabljanju teko imenovanih družbenih stanovanj, za ceno kršenja vseh pravil igre — ustavnih principov neodtujevanja minulega dela.
Ta predlog sicer še ni uzakonjen, niti še ni oblikovan v predlog zakona, vendar že desetletja straši ljudi in ustvarja hudo kri med mladimi in starimi — medgeneracijske spopade, seveda po načelu: deli in vladaj. Računa pa se z verižno reakcijo, kajti če je bilo omogočeno uzakoniti odtujevanje skupnih prostorov stanovalcev, zakaj ne bi bilo mogoče odtujiti stanovalcem tudi »presežek prostorov«? Seveda je za tem takoj pri roki naslednji člen verige nesamoupravnega urejanja zadev, saj že slišimo predloge, naj bi se upokojenci z velikimi pokojninami postopoma odrekali kakšnemu odstotku povečanja pokojnin v prid večjemu povečanju pokojnin onih, ki imajo izrazito Q majhne pokojnine. Sem pa sodi tudi že zdavnaj sporna parola: ^. »Imaš hišo — vrni stanovanje«, da o »idejah« o zmanjševanju na-ZJ; grad najbolje plačanih v prid najmanj plačanih sploh ne govorimo.
Vse to zelo spominja na tisto že prastaro parolo od začetkov so-\5 cializma, ki so jo izmislili prizadeti kapitalisti: »Kar je tvoje, to je Q moje — kar je moje, to se nikogar ne tiče!« Zvita birokracija si je to Uj kompromitirajočo parolo očitno prisvojila za svoja pravila igre: od-0Q kar gospodarjenje nazaduje, naj bi z delom pridobljeno, na ta in po-“ dobne načine, delavcem zopet odvzemali, da bi dosegli nekakšno pra-vičnost siromaštva.
** Zlasti delavci, ki so vse življenje izdatno prispevali za gmotno iz-Q boljšanje osnov družinam, so kajpak ogorčeni, saj se jim zdi, da so s tem načinom odtujevanja njihovega minulega dela pravzaprav kaz-novani za svoje dobro delo. Neuspešnosti gospodarjenja kajpak ne JO moremo pripisati vsem, zlasti ne onim, ki so imeli dobe rezultate de-la, bila pa je realizacija njihovih sadov dela slaba.
Če bi šlo za zablodo, bi lahko a vtorjem takšnih idej še kar oprostili, toda nizanje zakonov, ki odtujevanje dovoljujejo (kljub drugačnim ustavnim opredelitvam), sploh ni naivno. To je pravzaprav počasno, a zanesljivo spodkopavanje temeljev samoupravljanja. Nevarnost pa Je v tem, da dajejo tudi krivo osnovo spreminjaju ustave.
ŽARIŠČU DOGODKOV^sb^b^bb^b^bbbb
Večji izvoz in manjši primanjkljaj
Kljub mnogim oviram, ki bi jih z večjo preudarnostjo lahko vsaj ublažili, jugoslovanske delovne organizacije vlagajo velike napore v izvoz, zlasti na konvertibilno področje. Precejšnje uspehe pri tem so dosegle tudi z izboljšanjem kakovosti in večjo konkurenčnostjo. Kako torej poteka blagovna menjava s tujino v letošnjem letu?
Zvezni izvršni svet je sredi minulega tedna proučil blagovno menjavo s tujino v letošnjem prvem polletju in ugotovil, da so sprejeli ukrepe ekonomske politike s ciljem, da bi spodbudili gospodarstvo k večjemu izvozu in da je ob rasti prišlo do pomembnih sprememb v sestavi izvoza — jugoslovanski proizvajalci so namreč prodrli na tuji trg z nekaterimi novimi izdelki. Prav zato se je blagovna menjava s tujino v prvem polletju tega leta izboljšala v primerjavi z istim časom lani, izvoz pa se je povečal za 5,8 odstotka.
Posebno pomembna je 17-od-stotna rast izvoza na konvertibilno območje (uvoz se je povečal za 1,6 odstotka). Rast izvoza v razvite države pa je bila še večja — za 23,8 odstotka, medtem ko Se je uvoz iz teh držav povečal za 7,1 odstotka. Izvoz v države v razvoju je bil večji za 10,9 odstotka (izračunano po tekočem tečaju). Rast blagovne menjave s konvertibilnim območjem je očitna, če jo izražamo v valutah držav, s katerimi imamo največjo blagovno menjavo, ali pa s tako imenovanim statističnim primerjalnim tečajem. V istem času je bil uvoz pokrit z izvozom 85,1-odstotno — prej 78,9-od-stotno (v menjavi s konvertibilnim območjem se je ta pokritost povečala s 73,1 na 84,2 odstotka), tako da se je naš primanjkljaj v trgovski bilanci s konvertibilnim območjem občutno zmanjšal.
Zvezni izvršni svet je menil, da je treba še naprej spodbujati proizvodnjo za izvoz, zlasti ko gre za njene potrebe po uvoženih materialih, vendar pa si mora izvozno usmerjeno gospodarstvo prizadevati za čimvečjo konkurenčnost na tujih trgih, in sicer s skupnimi
Spet nov
Velimir Drecun, guverner Narodne banke Jugoslavije, je izjavil, da bo bankovec za 20.000 dinarjev v obtoku od L septembra.
Novi bankovec je izdelan po moderni švicarski tehnologiji in je zelo vzdržljiv (vzdrži lahko 2.500 prepogibov). Narodna banka Jugoslavije se trudi, da bi izdelala še trši papir, ker to zahteva avtomatsko štetje denarja. Doslej so to delo opravljali ročno in za to potrebovali ogromno delavcev.
Na novem bankovcu bo lik rudarja, ki naj bi ponazarjal razvito in vodilno gospodarsko panogo. Bankovec za 10.000 in 50.000 dinarjev bomo lahko začeli uporabljati v začetku prihodnjega leta, kakšna bosta, se še ne ve.
NEW DELHI — Štiri indijske levičarske partije, med njimi tudi obe komunistični, so se odločile, da bodo skupaj z drugimi socialističnimi in posvetnimi strankami organizirale gibanje, ki bo zahtevalo, da premier Radživ Gandhi odstopi. Kot so sporočili v New Delhiju, naj bi se voditelji teh partij sestali 1. septembra, da bodo pripravili program gibanja in pretehtali način za najučinkovitejše premagovanje problemov v državi.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so izdali zbornik izbranih člankov in govorov Josipa Broza Tita iz obdobja 1941 — 1979. Izbrana besedila predsednika Tita govorijo o mednarodnem pomenu Leninovega nauka in oktobrske revolucije in o njunem vplivu na revolucionarni proces v Jugoslaviji. Ocenjujejo, da ta knjiga, ki jo je tiskala založba Politisdat, omogoča globlje spoznavanje izkušenj pri socialistični graditvi v Jugoslaviji.
RIM — Papež Janez Pavel II. se bo od 10. do 21. septembra mudil v Severni Ameriki. Obiskal bo več mest v Združenih državah Amerike in Kanadi, 10. septembra pa se bo v Miamiju na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom. To bo njuno drugo letošnje srečanje. Med potovanjem po ZDA bo papež obiskal Teksas, Arizono, Kalifornijo in Michigan, v San Franciscu pa se bo ustavil tudi na kliniki za zdravljenje bolnikov, zbolelih za aidsom.
BEOGRAD — Povečanje blagovne menjave, razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja, ustreznejše rešitve zunanjetrgovinskega in gospodarskega sistema ter gospodarsko sodelovanje do leta 2000 bodo poglavitne teme pogovorov med šestdnevnim obiskom delegacije sovjetske trgovinsko-industrijske zbornice, ki je pripotovala v Jugoslavijo. Gostje iz Sovjetske zveze bodo med bivanjem v naši državi obiskali Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvaško in Slovenijo.
programi, večjo delovno storilnostjo; boljšo kakovostjo izdelkov, itd.
Zis se je seznanil tudi z rezultati turistične sezone v prvih sedmih mesecih tega leta. Po prvih podatkih se je devizni priliv od turizma v tem času povečal za 20 odstotkov v primerjavi z istim časom lani.
Na seji je zvezni izvršni svet proučil tudi položaj na trgu koruze, na katerem je v zadnjih dneh prišlo do motenj zaradi manjše ponudbe in večjega povpraševanja. Ker je pričakovati, da bo letošnji pridelek koruze manjši, so njene cene močno poskočile. Povpraševanje stopnjujejo predvsem živinorejske in druge organizacije, ki si niso pravočasno, ko je bila ponudba večja, cene pa nižje, zagotovile potrebnih količin koruze. Zvezni izvršni svet je sklenil, da bo za materialne rezerve uvozil 200.000 ton koruze. Sprejel je tudi sklep, da bodo izdelali program za odkup koruze letošnjega pridelka in da bo povečal sklad blagovnih rezerv koruze.
Ce se ob koncu vrnemo k prizadevanjem za še večji izvoz kakovostnega blaga, potem bo treba čimprej zagotoviti enostavnejše in trajnejše pogoje za uvoz najnujnejšega reprodukcijskega materiala. Okrog tega imajo namreč mnoge delovne organizacije še vedno največ preglavic, bankovec
STRAN 2
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
od tedna
Barometer človekove »protitočne« moči
LJUBLJANA — Odpravljanje posledic po toči je še vedno tema številnih sestankov na različnih ravneh. Na Vojkovi 1 b, v prostorih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, je zasedal koordinacijski odbor za obrambo pred točo. Šlo je predvsem za odkrivanje napak v obrambnem sistemu ob usodnih dneh. O podobnem bodo predvidoma razpravljali jutri ob 13.00 na sejmu v Gornji Radgoni.
MURSKA SOBOTA — Medobčinska gospodarska zbornica je sklicala sejo, na kateri so govorili o ukinitvah pomurskih lokalnih vlakov. Razpravljali so Koloman Cigiit, predsednik MGZ, Ludvik Hari, predsednik skupščine temeljne skupnosti za železniški in luški promet, Andrej Gerenčer, predsednik skupščine občine Murska Sobota, Osvald Tučič, predsednik IS Ljutomer, predstavnika občin Gornja Radgona in Ormož, predsednik MS SZDL, Boris Prejac in drugi. »Na drugi strani mize« so bili predstavniki ŽG Ljubljana in Železniške transportne organizacije Maribor.
MURSKA SOBOTA — Občinski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval elementarne nesreče v občini. Dokončno so ocenili škodo po toči 25. julija, številka pa je podobna že prej ocenjeni — 28,5 milijarde dinarjev. Razpravljali so tudi o drugi in tretji fazi ukrepov za odpravo posledic, posebej v kmetijstvu. Sprejeli so še prvo oceno škode po poplavah, ki so po neurju prav tako nrizadele soboško občino.
do tedna
BOMO ZACELI KUPOVATI ZASEBNE HELIKOPTERJE?
VSI UKINJENI
POMURSKI VLAKI
Kar nekaj jih je, pa tudi kar nekaj vprašanj, ki se gotovo porajajo vsakemu prebivalcu obmurske pokrajine, ko se zave, na kakšen način se v Sloveniji »trudijo« za udejanjanje deklarativno kristalno čiste politike skladnejšega regionalnega razvoja. Kar nekaj zgledov je, tokrat pa se ustavljamo ob zadnjem — železnici.
Zavoljo letošnjih katastrofalnih poslovnih razmer Železniškega gospodarstva (ŽG) Ljubljana (kot je dejal Branko Sok, član poslovodnega odbora, odgovoren za trženje) so prisiljeni ukiniti nerentabilne proge. Takih je po podatkih med potniškimi v Sloveniji 25. Toda kako verjeti, da je od teh kar tretjina pomurskih (točneje: osem)? Posebej ob dejstvu, da na ŽG trdijo, da je zanje vsak potniški vlak izguba. Če bi torej bili dosledni in bi enaki kriteriji veljali za vso Slovenijo, bi v vsej republiki morali prenehati prevažati potnike. A to se gotovo ne bo zgodilo. Dosledni pa so ostali na primer pri naši regiji, ki so jo kar lepo oklestili — po najnovejših odločitvah bodo poslej v Mursko Soboto ali iz nje vozili le še trije (3!) vlaki — tako imenovani zelenec in Mura expres v smeri proti Ljubljani in eden iz Ormoža in nazaj. To je vse. Sprva so nameravali ukiniti tudi slednjega, vendar je po posredovanjih odgovornih iz Pomurja ostalo namesto osmih pri šestih ukinitvah lokalnih vlakov. Res je sicer, da bo septembra in oktobra poskusno vozil še lokalni dijaški vlak, vendar se mora
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA MARIBOR, n. sol. o. 62d00 MARIBOR, KOPITARJEVA 6 • TELEFON: (002) H. C. 26-151
Skladno z dogovori s predstavniki območnih družbenopolitičnih skupnosti Murske Sobote, Ljutomera in Ormoža ŽG — ZTO Maribor
obvešča,
da bodo na progi Ormož—Murska Sobota 1. 9. 1987 prenehali voziti naslednji lokalni potniški vlaki:
vlak št. 6183 z odhodom iz Murske Sobote ob 4.05 in prihodom v Ormož ob 4.55,
vlak št. 6185 z odhodom iz Murske Sobote ob 10.55 in prihodom v Ormož ob 11.45,
vlak št. 6186 z odhodom iz Ormoža ob 11.55 in prihodom v Mursko Soboto ob 12.45,
vlak št. 6190 z odhodom iz Ormoža ob 16.03 in prihodom v Mursko Soboto ob 16.52.
Potnikom na tem območju zagotavljajo prevoze organizacije, ki opravljajo javni avtobusni promet.
Začasno pa še vozijo naslednji vlaki:
vlak št 6182/6184 z odhodom iz Ormoža ob 5.10 in prihodom v Mursko Soboto ob 6.43, ob sobotah, nedeljah in praznikih vlak ne vozi
vlak št 6189 z odhodom iz Murske Sobote ob 15.10 in prihodom v Ormož ob 15.58, ob sobotah, nedeljah in praznikih vlak ne vozi.
Vlak št. 6187 od 1. 9. 1987 po spremenjenem voznem redu samo do postajališča Ljutomer mesto z odhodom iz Murske Sobote ob 14.10 in prihodom na postajo Ljutomer mesto ob 14.32, ob sobotah, nedeljah in praznikih vlak ne vozi, vlak št. 6188 vozi od 1. 9. 1987 po spremenjenem voznem redu samo od postajališča Ljutomer mesto do Murske Sobote z odhodom s postaje Ljutomer mesto ob 14.37 in prihodom v Mursko Soboto ob 15.00, vlak ob sobotah, nedeljah in praznikih ne vozi.
Vozni red preostalih vlakov s prevozom potnikov ostane nespremenjen.
za ohranitev le-tega izkazati, da je rentabilen. To pa je po računih ŽG 90-odstotna zasedenost, kar pomeni, da mora biti od 150 zasedenih kar 135 mest. Kaj takega pa je utopično pričakovati, zato lahko že zdaj ta vlak tudi odpišemo. Prizadevanja pomurskih funkcionarjev, ki so na vse načine skušali razložiti predstavnikom ŽG in direktorju Železniško transportne organizacije Maribor, Ludviku Krajčiču, kako negativen vpliv na socialno okolje imajo tovrstne osamitve že tako odcepljenega Pomurja (slabe ceste so znane daleč naokrog), so bila malone brezuspešna, ves čas udarjajoč ob čeri »zdrave ekonomske logike« — pomurski vlaki so pač premalo zasedeni, zato so ukinjeni. Ko bi le povsod pri nas veljala taka načelnost!
Nerazviti tako kar naprej lezejo nazaj, meja med centrom in provinco, za katero bi mnogi radi, da bi bila zgolj umetna, oziroma fikcija nergačev, ki bi radi izsilili »od republike« kar največ, pa je vse trdnejša dejanskost. Ironično, pa vendar ne neresno se zato sprašujemo, ali je napočil čas, ko bo vsak Pomurec, ki bo o pravem času želel potovati in pripotovati v srčiko Slovenije ali v sosednjo občino, moral imeti namesto avtomobila v garaži svoj helikopter? Po projektu Slovenija 2000 (pa še nekaj desetletij zraven) morda že, pa seveda tudi »s pomočjo« skladnejšega regionalnega razvoja. Če z njim načrtno ukinjajo vlake in ne dajo denarja za popravilo cest, bi vsakemu Pomurcu lahko v nadomestilo kupili helikopter.
Bojan Peček
Ne nemoč
Če kdaj, potem so množični mediji ob slovenskih točah, predvsem pa ob najhujši, 25. julija na Goričkem, pravilno posredovali javnosti, da narava ni popolnoma neobvladljiva in da je zato obsegu naravne katastrofe botrovala tudi vrsta človekovih napak. Čeprav kaj takega (predvsem tisti, ki so za izvajanje obrambe odgovorni) mnogi ne slišijo radi in vse skupaj pripisujejo domnevni (včasih res tudi dejanski) novinarski nestrokovnosti. Toda zdaj je pred nami tudi uradni dokaz, da je bilo ob neurjih veliko napak, brez katerih bi bilo danes trpljenje goričkega kmeta manjše. 25. julij pa bo za sistem obrambe pred točo verjetno eden prelomnih datumov, ne le v republiškem, ampak tudi zveznem merilu. Zvezni izvršni svet je namreč o dogajanju tega dne že zahteval poročilo. Če je vse skupaj že tako daleč, ni nerealno pričakovati, da se bo nekaj resnično premaknilo. Upajmo, da na bolje.
Seje, dogovori in obljube ta trenutek kmetom niso potrebne. Iskanje krivcev je za mnoge tudi nepomembno, češ: »Saj sem tako ali tako vse zgubil!« Pa ni čisto tako: če bodo krivci za tokratne slabosti ostali na svojih mestih in delo še naprej opravljali z enako stopnjo ležernosti, se toča lahko ponavlja iz leta v leto. Tega pa si gotovo nihče ne želi. Predvsem na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije (HMZ) se te dni verjetno sprašujejo, kakšne bodo sankcije. Zavod je namreč edini odgovoren za strokovni del izvajanja obrambe. Tudi Andrej Kranjc, tv-vremenar in sedanji načelnik oddelka za obrambo pred točo, se odgovornosti zaveda. In prav zavoljo tega zavedanja so njegovi javni na-
-Ocenjena škoda po poplavah
V dveh tednih četrtina letnih padavin
Komaj so si Goričanci dobro opomogli od neurja s točo, so bile na istem območju še težave z vodo, tudi nekaj poplav. Od toče, torej 25. julija, pa do 10. avgusta je v soboški občini padlo kar 208 litrov dežja na kvadratni meter, kar je četrtina •letnih padavin, če računamo povprečje zadnjih trideset let. V občini so prestopili bregove Lukaj, Lipnica, Ledava in razbremenili kanal v Murski Soboti. Poplavila so 87 hektarjev zasebnih kmetijskih zemljišč, 73,5 družbenih, veliko škode pa je še na rastlinjakih, cestnih
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE O
Delu izvršnega sveta in občinske skupščine
V ponedeljek, 17. avgusta, so na seji predsedstva OK SZDL Gornja Radgona med drugim obravnavali poročilo o delu izvršnega sveta SO za obdobje maj 1986—maj 1987 in informacijo o delu občinske skupščine in njenih organov iz delovnih teles za obdobje april 1986—junij 1987.
Pobuda o spremljanju dela izvršnega sveta in skupščine se je pojavila na seji konference Socialistične zveze. Zaupanje ljudi je vse manjše, preveč je praznih obljub in besed, z delegatskim sistemom v zadnjih letih ne morejo biti zadovoljni — so ugotavljali člani predsedstva SZDL in predsedniki KK SZDL. Zato je prav, da ljudje izvejo, kaj je bilo od načrtovanega narejeno in kaj ne. Vendar to ni bilo razvidno niti iz poročila izvršnega sveta, še manj iz informacije o delu občinske skupščine.
Glede na podatke iz poročila bi lahko ocenili delo radgonskega izvršnega sveta kot uspešno — še bolj uspešno bi ga lahko ocenili v minulih dneh, ko je hitro reagiral in poskušal čimprej odpraviti posledice neurja. Pomoč vlade je potrebna skoraj na vseh področjih gospodarstva, zaradi pestre povezanosti je imela radgonska več dela kot druge. Tako se je ubadala z reorganizacijo Marlesovega tozda, s poslovanjem Line Apače po prenehanju ukrepa družbenega varstva, z novimi proizvodnimi programi ozdov, iskanjem strokovnakov (kar je še vedno eden največjih nerešenih problemov radgonske
- krivica posameznikov!
stopi kaj zbegani. Na zadnji seji koordinacijskega odbora pred točo, kjer je posebna komisija (katere član je bil tudi sam!) navedla, kaj vse v sistemu slabo deluje, je tako oporekal kar trem od devetih točk, čeprav je še prejšnjo noč sodeloval pri pisanju sklepov.
Da je zaškripalo prav na Lisci (se pravi, pri HMŽ) priča tudi dejstvo, da na isti seji predstavniki zavoda niso dvignili rok, ko je šlo za sprejem ugotovitev komisije. Preden jih zapišemo, dodajamo, da bodo z njimi seznanili komite za kmetijstvo, nato pa
Na novinarsko vprašanje, kako bo vnaprej z obrambnim sistemom pred točo, ki se je letos vsaj za severovzhodni del Slovenije že večkrat pokazal za zelo nezanesljivega, je Andrej Kranjc odgovoril, da temu delu Slovenije Hidrometeorološki zavod že zdaj ponuja, da si sam organizira letalski način obrambe, češ da je to možno tako iz Maribora kot iz Murske Sobote, kjer lahko sestavijo celo eskadriljo. Kaj ciničen in nestrpen odgovor ob tako resni problematiki so kasneje omilili in se zavzeli za načrtnejše reševanje težav, saj bodo pri HMZ v nekaj mesecih pripravili strokovno analizo sistema. Po njej bo mogoče natančneje reči, s kakšnim sistemom obrambe v Sloveniji naprej. Upajmo, da bodo dogovori sklenjeni pred naslednjim poletjem!
republiško vlado — znano je namreč, da je Dušan Šinigoj zahteval, da krivce najdejo in jih po potrebi odstavijo. Ugotovitve komisije, ki je analizirala delovanje obrambnega sistema ob točah 25. julija, 3. in 9. avgusta (v prvem in zadnjem primeru gre za točo v Pomurju): Ves sistem obrambe je zasnovan na enem radarju in enem računalniku, zato ni možnosti preverjanja pravilnega delovanja. Radar z računalniško opremo ni primeren, prilagojen je raziskavam in ne operativni obrambi, interval dobivanja podatkov pa je kar 6 do 8 minut. V programu računalnika ni dveh spremenljivk — smeri in hitrosti gibanja oblakov (s tem
objektih, pri objektih SGP Pomurje, sprožilo pa se je še nekaj plazov. Prva ocena škode, ki pa še ni popolna, ker so jo sestavili v naglici (zaradi zasedanja odbora podpisnikov solidarnosti v Ljubljani), je 548,2 milijona dinarjev. Natančna številka, ki jo bodo izračunali po ustrezni in zahtevni metodologiji, bo bržkone višja, saj v zdaj znano niso vštete poškodovane struge reke Mure in potokov, prav tako pa mora poročilo sestaviti še civilna zaščita. Poplave so v absolutnem smislu sicer povzročile veliko ško-
občine), na področju kmetijstva pa z izsuševanjem, zložbami in regulacijami, s čistilno napravo v Podgradu in gnojno-namakal-nim sistemom v Apaški dolini, turistično ponudbo so želeli obogatiti z vinotoči in sprejeli Odlok o vinotočih (do sedaj še ni odziva zasebnih pridelovalcev, sodelovali pri izdaji prospekta Pot v gorice in Vodnika po občini, ki je izšel pred kratkim v štirih jezikih, vplivali na odprtje trgovine Klas v Radencih in naročili Ureditveni načrt Blaguškega jezera. V okviru sejemske dejavnosti se dogovarjajo o vključitvi kmetij-sko-živilskega sejma v Gornji Radgoni v dejavnosti Alpe-Ja-dran, v preskrbi pa radgonski izvršni svet deluje »po politiki odprtega trga« — lani so dobili dve zasebni trgovini, specializirane trgovine (med drugim Lewis
Otroško igrišče in promet
O tem, kako severna obvoznica in (zaradi nje) za polovico zmanjšano otroško igrišče v Murski Soboti ne sodita skupaj, je bilo pred leti veliko napisano. Ne bo pa odveč pripisati ozroma opozoriti na nezdravo otroško igro v prahu, ki se dviga z makadamske ceste proti gradu.
Dokler ni bilo v njem Grajskega hrama (ki še zdaleč ni tako elitna gostilna, kot bi glede na lokacijo lahko bila), so se po omenjeni cesti vozili le v gradu zaposleni. Zdaj pa še vsi tisti, ki se (verjetno kar med delovnim časom ali pa neposredno po njem) ustavljajo v Grajskem hramu in očitno prav nič ne uživajo v idilični okolici soboškega parka. To poletje je v njem tudi izjemno hrupno, pa ne zaradi otroške radoživosti na igrijču. ainpak zaradi bučnega nabijanja po inštrumentih v grajski dvorani. Na otroškem igrišču pa malčki, ki jih starši tjakaj pripeljejo gotovo tudi zato, da bi se naužili svežega zraka, z njim použijejo preveč škodljivega prahu.
Da o tem, kako simbioza obvoznice in izpušnih plinov ni mogoča, vedno znova ne spominjamo na že znano resnico, ob kateri za to odgo /orni že dalj časa zatiskajo ušesa. Ali naj zato starši otrokom zatiskamo nos, ali pa počakamo, da odrastejo, tako kot smo generacije tega urbano tako neurejenega mesta, in upamo, da se bo vendarle našel kdo, ki bo odpravil napako.	bb
se bojda mučijo že dve leti). Zaradi pomanjkljivosti računalniškega programa je vprašljiva tudi učinkovitost (domnevno) pravočasno izstreljenih raket. Mreža strelcev je preredka in njihov razpored neustrezen. Ozemlje branjenih območij je za uspešno vodenje iz enega centra preveliko, saj je komuniciranje s kar 138 strelci po republiki praktično nemogoče (spet torej obuditev ideje po oživitvi centra na Žikarcah, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo). Zveze so sicer v redu, vendar pa strelci nimajo možnosti poziva centra. Kadrov
ska, torej strokovna zasedba ra-čunalniško-radarskega centra na Lisci je slaba, saj sploh ni vodje centra. In nazadnje: vzdrževanje opreme na Lisci je nekakovostno.
Te sklepe bo torej dobil v roke izvršni svet Slovenije, Dodali bodo podrobno analizo protitočnih akcij v vseh treh primerih. Tam so zapisana tudi imena tistih, ki so v relativno neuspešnih akcijah sodelovali. To pa je porok, da bo dokazana tudi krivica posameznikov, kar se v Jugoslaviji ne zgodi preveč pogosto. Je pa iskanje osebne odgovornosti tudi najmanj, kar lahko ponudijo prizadetim.
Bojan Peček
de, vendar pa premalo, da bi zavoljo teh lahko računali na republiška sredstva solidarnosti — spodnja meja škode je namreč tri odstotke družbenea proizvoda občine. Vendar pa je v tem primeru malce drugače, saj je škoda po poplavah v bistvu nadaljevanje naravne ujme s točo. Čeprav po pravilniku škod ne smejo seštevati, je zato pričakovati, da bo odbor solidarnosti poročilo soboškega izvršnega sveta sprejel in namenil določen del denarja tudi v ta namen.
bop
Snop) ter novo trgovino Mercator Sloge v Vidmu ob Ščavnici.
Kot pa smo že omenili — po trebno bo povedati tudi, kaj od načrtovanega in obljubljenega izvršni svet ni rešil (ali uspel ali mogel). Cesta Žihlava—Gomila je le ena od teh.
Prav tako bo potrebno glasno povedati in priznati napake dela zborov in predsedstva občinske skupščine. Še vedno je preveč nedorečenosti in prikritosti. Zadeva M (»izgubljeni« sklep o začasni odložitvi glasovanja o izvolitvi Petra Marinkoviča) je že ena takih, ki potrebuje dodatno pojasnilo.
Prav je, da se tudi delo »najvišjih« ocenjuje, so še dejali na seji predsedstva SZDL, saj bodo lahko le tako povrnili zaupanje in izboljšali delo delegatov.
Bernarda Peček
Kako z odpisom prispevkov po ujmi
Tudi ob zadnji elementarni nesreči je poslala republiška skupnost socialnega varstva občinskim interesnim skupnostim predlog kriterijev za dodeljevanje posebnih oblik pomoči kmetom in drugim prizadetim. Predlagani kriteriji so tudi osnova za pridobitev solidarnostnih sredstev iz republike.
Interesne skupnosti naj bi do srede septembra, ko bo skupščina skupnosti socialnega varstva, že pripravile podatke, koliko denarja bi potrebovale za posebno pomoč. Pomoči naj bi bili deležni kmetje, katerim je kmetovanje edini vir preživljanja, ter ostareli, osamljeni in invalidi, ki jim je bila uničena premičnina in nepremičnina, nujno potrebna za življenje. Ti naj bi bili oproščeni posameznih oblik družbenih dajatev oziroma ustreznega deleža. V prvo skupino so uvrščeni kmetje, ki jim je ujma uničila od 80 do 100 odstotkov poljščin, ter občani, ki jim je prav toliko uničena premičnina ali nepremičnina, potrebna za življenje, mesečni dohodek na člana družine pa po uradni statistiki ne presega višine minimalnih življenjskih stroškov.
Y drugi skupini so kmetje in prizadeti, ki jim je neurje uničilo 50 do 80 odstotkov pridelka ali toliko odstotka nepremičnin in premičnin, pri slednjih mesečni dohodek na člana družine ne sme presegati višine družbenih denarnih pomoči, kot edinega vira za preživljanje. Preostalim prizadetim, ki imajo do 50 odstotkov škode, morp socialni položaj reševati posamezna interesna skupnost po kriterijih pomoči v občini. Poleg skupin je skupnost predlagala tudi oblike pomoči, ki so že veljale pri elementarnih nesrečah prejšnja leta. Tako naj bi na primer pokojninska skupnost prizadetim v prvi skupini odpisala vse prispevke, drugi skupini pa do osemdesetodstotno. Tudi zdravstvena skupnost naj bi prizadete prve SKupine oprostila plačila zdravstvenih storitev. Tisti kmetje, katerim bo odpisana davčna obveznost, pa naj bi bili oproščeni še prispevka za zdravstveno varstvo.
Prizadeti druge skupine naj bi bili oproščeni plačila zdravstvenih storitev, kmetje pa delno prispevka za zdravstveno varstvo. Posebne oblike pomoči naj bi bili deležni tudi osnovnošolski otroci ter otroci v vrtcih.
Skupnost socialnega varstva postavlja tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev pomoči. Krajevna skupnost mora imeti pregled nad oblikami pomoči, ki so jih družine ali posamezniki že prejeli (sredstva za regresiranje uničenih kmetijskih poljščin, zavarovalne premije, odpisani davki in prispevki ...), oceno pa mora dati posebna komisija v krajevni skupnosti. Posebne komisije že pripravljajo sezname, ki jih bodo poslale interesnim skupnostim. Pri organih skupnosti bodo sezname pregledali in se tudi dogovorili, ali bodo v celoti veljali kriteriji, ki jih je predlagala republiška skupnost socialnega varstva, ali pa bodo določena odstopanja ali na drug način sprejeta merila.
Majda Horvat
VESTNIK, 27. AVGlJsfA 1987
STRAN 3
ZA VSAKOGAR NEKAJ - Z DEBELIMI DENARNICAMI
Tudi na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni je nadvse živahno. Več kot 1.200 razstavijalcev je na sejemskem prostoru prikazalo tako rekoč vse, kar je najnovejšega med kmetijsko mehanizacijo, za to pa je med obiskovalci tudi največ zanimanja. Eni si stroje ogledujejo kar tako, iz radovednosti, drugi pa iz potrebe in v teh dneh se v Gornji Radgoni sklepajo številne kupčije.
Vreme, ki že po tradiciji rado ponagaja, v prvi polovici sejma ni razočaralo, na razstaviščni prostor pa je privabilo tudi številne obiskovalce. Denarja se ni bilo težko znebiti, saj so cene kmetijske mehanizacije dosegle že astronomske višine, pa tudi gostinci so poskrbeli, da vas je kar pogrelo. Slednjih se je letos v Gornji Radgoni zbralo toliko, da so presegli vse dosedanje rekorde, s sejma na nihče ni odhajal lačen in žejen, kvečjemu le s tanjšo denarnico. Sicer pa naj vam letošnje sejemsko vzdušje pričarajo fotografije.
Saj so lepe, pa tudi praktične, ni kaj, vendar je treba za eno odriniti kar nekaj sto starih milijonov.
Na letošnjem sejmu lahko vidijo obiskovalci prav vse, od strojev in orodij za vrtičkarje do najsodobnejših kmetijskih strojev.
Na zabaviščnem delu sejmišča je najbolje poskrbljeno za hajmlajše.
»Cejli svejt je ringišpil...«
Stiskalnice za grozdje bodo letos romale kar nazaj s prodajalci, saj je toča v Pomurju opravila trgatev.
ABSOLVENTOM
OSNOVNE
zaželjenega
programa.
Vabimo vas na neposredni
splošni ka
službi
PO-
pogovor dravski
Najprej se moramo dogovoriti s komunalci, da nam v vasi razširijo poti in šele prihodnje leto bom lahko razmišljal o kupčiji, je ob pogledu na ta orjaški traktor IMT v šali dejal eden od obiskovalcev. Zaupal nam je, da je kmet in mu bo na 3-hektarski kmetiji ta stroj zelo dobrodošel.
Sejemski popusti so sicer privlačni, vendar brez debele denarnice kljub tem popustom vseeno ne gre.
ki ste zaključili šolsko obveznost in vam ni uspelo uresničiti poklicne namere v nadaljnjem izobraževanju
omogočamo drugo poklicno odločitev, ki jo bomo lahko izpolnili.
;Kupite balone, otrokom bolj pristajajo kot odraslim.
Če vas zanimajo skrivnosti grafične in grafično predelovalne industrije, kako nastajajo grafični proizvodi in embalaža, le-te lahko odkrijete s srečanjem z nami.
Ponosno se bik Lok sprehaja po radgonskem sejmišču. Pa kdo ne bi bil ponosen, če bi imel za seboj že 10 tisoč potomcev...
MURSKI TISK M. Sobota, Lendavska 1, ki se ga lahko udeležite vsak dan od 7. do 15. ure do 10. septembra 1987.
Le komu se ob pogledu na vse te dobrote ne bi pocedile sline. Pa četudi bo denarnica ostala tanjša.
Zaradi zahtevnosti dela in specifičnosti stroke si želimo stikov z moškimi kandidati. Omogočili vam bomo, da se boste lahko po predhodnem rednem izobraževanju v prenovljenih grafičnih programih vključili v razreševanje problemov proizvodnega procesa in uveljavili na proizvodnem, tehnološkem in razvojnem področju.
Uganite, kaj razmišlja možakar, ki smo ga srečali na radgonskem sejmu!
Prepričali se boste, da ste našli iskano okolje in perspektiven grafični poklic.
PRIČAKUJEMO VAS -NAŠE KADROVSKE POTREBE SO ŠTEVILNE!

STRAN 4
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1887
Večja finalizacija
boljši dohodek mlekarjev
V Sloveniji imamo vse naravne možnosti, da lahko pridobimo dovolj mleka za maksimalno domačo porabo, smo slišali na seji izvršnega odbora za mlekarstvo pri Živinorejski poslovni skupnosti. Družba, ki se trudi za razvoj, razvija lastno oskrbo z mlekom in v Sloveniji smo že doslej na tem področju veliko naredili. Tržno pridobivanje mleka se je v naši republiki že približalo srednjeevropski ravni, medtem ko je v Jugoslaviji 5-krat manjše, in tako se Slovenija po porabi mleka na prebivalca uvršča med srednje razvite države, medtem ko je Jugoslavija na tem področju še vedno med deželami v razvoju.
Ce bi želela Jugoslavija zagotoviti kulturno oskrbo z mlekom, bi ga morali letno odkupiti od 6 do 7 milijard litrov, zdaj pa ga odkupimo le poldrugo milijardo. Veliko ugodnejši je položaj v Sloveniji, kjer so lani odkupili 360 milijonov litrov mleka, kar predstavlja dobro petino jugoslovanskega odkupa, do leta 2000 pa naj bi se odkup povečal na blizu 800 milijonov litrov. Ta cilj ni neuresničljiv, saj se v zadnjih desetih letih odkup nenehno povečuje, ob povečanem odkupu pa je treba skrbeti tudi za povečanje predelovalnih zmogljivosti. Za enostavno in razširjeno reprodukcijo bi mlekarska industrija do leta 2000 potrebovala po sedanjih cenah 250 milijard dinarjev.
Ob večjem odkupu in širitvi predelovalnih zmogljivosti je seveda potrebno storiti vse, da bo trg te količine tudi prevzel. Vsa prizadevanja morajo biti usmerjena predvsem v še večjo finali-zacijo, saj le takšna usmeritev
L. Kovač
Zanimivo tudi za nekmetovaice
KAREL KOŠAK, LAŠKO:
»Tale sejem v Gornji Radgoni obiščem vsako leto, čeprav je kar precej oddaljen od mojega mesta. Tudi danes sem šel z vlakom do Maribora, naprej pa z avtobusom. Pravzaprav sem pogledal tudi čez mejo, v Avstrijo, kajti iščem neke stroje. Tako sem jih pogledal v avstrijski trgovini in nato tukaj, na sejmu. Seveda je veliko cenejše tu, kakšna je kakovost naših strojev, pa tako vemo. Nisem kmet, toda vedno rad pogledam, kako je kaj. Sedaj grem pogledat še na živinski sejem. Tudi to me namreč zanima. Sem upokojen in imam nekaj arov zemlje. Nasploh je zame tukaj vse zanimivo.«
PERO KUNDIC, MARIBOR:
»V Gornjo Radgono sploh nisem prišel zaradi sejma, kajti kupujem si oblačila. Naključno sem torej v tem mestu, pa sem šel s prijateljem pogledat še sejem. Presenečen sem, koliko zanimivega je tukaj tudi zame, čeprav nisem kmet. Zdi se mi, da je po eni strani podoben ' mariborski Veseli jeseni, seveda pa tam ni živali. Najbolj sem navdušen nad konji, saj kar dolgo stojim tukaj. Konji so res plemenite živali. Zanimive pa so tudi vse tiste male živali. Ja, kar precej zanimivega sem videl in ni mi žal, da sem si ga šel ogledat. Mogoče bom prišel spet drugo leto.«
STJEPAN KOŠUTIČ, VEZIŠČE:
»Sem sicer že upokojen, vendar se še ukvarjam s kmetijstvom, sai imamo doma štiri krave in okrog 6 hektarjev zemlje. Skupaj z drugimi iz mojega kraja sem prišel malo pogledat sejem. Tukaj sem prvič všeč mi je vendar je vse drago. Tako je pač, te cene v kmetijstvu so grozne Vse druge cene so šle gor, le naše, to, kar naj bi dobili mi, ne Cene mleka so zaenkrat še ustrezne. Sicer pa že imam naslednika, to ie sedaj njegova skrb. Zdaj si grem še malo pogledat plemenske telice. To me še posebej zanima, ker jih imam tudi sam doma. Verjetno se bomo kljub vsemu še naprej ukvarjali z mlekarstvom.«
u
KATA NOVAKOVIČ, IVANIGRAD:
»Tudi me ženske smo prišle sem z zagrebško mlekarno. Same imamo doma krave in molzemo še na roko, zato so nas najbolj zanimali molzni stroji. Mi jih bomo verjetno kupili. Na sejmu je zelo lepo, lahko dobimo vse informacije, če nas kaj zanima. Sedaj čakamo na revijo goveje živine, kar nas še posebej zanima, ker imamo tudi doma krave. Včasih smo imeli pri nas pašnike za krave, konje, goske invse drugo. Zdaj pa je vse zaprto v hlevih. Tudi svinje so šle včasih v gozd, tam so bile od jutra do večera, tako da jih sploh nismo hranili doma. Paša je zdrava, zato jih bomo spet morali krmiti z zeleno krmo. To je še zlasti pomembno za krave mlekarice.«	Bernarda Peček
lahko zagotavlja večjo stabilnost v živinoreji in socialno varnost rejcem. Povečati je treba predvsem izdelavo mleka v prahu in masla, saj teh dveh izdelkov na jugoslovanskem tržišču še vedno primanjkuje, sočasno pa širiti tudi izbor izdelkov. Zlasti velja to za sire, ki ostajajo še naprej osnovna usmeritev mlekarske industrije, izdelavo sirov pa je treba razvijati tudi pri kmetih, saj bomo le tako ohranili domače sire in povečali njihov izbor. Mlekarji pa se morajo dogovoriti tudi za pametno delitev dela, da ne bo prihajalo do podvajanj, drobljenja proizvodnje in majhnih serij, ki samo povečujejo cene. Prihodnost in dodatni dohodek mlekarjev pa je tudi v nekaterih novih izdelkih, saj bi, denimo, že zdaj lahko dnevno posušili 300 tisoč litrov sirotke, ki nam povzroča ekološke težave, poleg tega pa na ta račun mlekarska industrija izgubi letno okrog 16 milijard dinarjev prihodka.
Mnenja razstavljalcev
Radgonska sejemska prireditev privablja iz leta v leto več razstavljalcev, predvsem domačih. Letos jih je skupaj s tujimi že 1200. V kratki anketi smo želeli izmeriti sejemski utrip med domačimi udeleženci. Čeprav je trojica sogovornikov, ki smo jih naključno izbrali, premajhen vzorec za kakršno koli utemeljeno sklepanje, pa lahko mirno zapišemo, da so vsaj tisti, ki v Gornji Radgoni razstavljajo, s sejmom v glavnem zadovoljni. Tudi v mnogih neformalnih pogovorih na sejmu je bilo o pripravi desetdnevne prireditve slišati podobno, kot so nam dejali trije sogovorniki.
Štefan Benko, Agrotehnika-Gruda, Ljubljana (direktor poslovne enote Murska Sobota, ki je sicer odgovorna za pripravo sodelovanja delovne organizacije na sejmu):
»Naš danes 1800-članski delovni kolektiv se prireditve v Gornji Radgoni udeležuje skoraj od začetka, na sejmu smo namreč že štiriindvajsetič. V teh letih je očiten premik na bolje, po moje ga je čutiti iz leta v leto. Iz kramari-je je to postala sodobna razstava kmetijske mehanizacije in živilske industrije. V prvi etapi je bil to bolj prodajni sejem, zdaj pa so vse bolj očitne razstavno-ko-
mercialne funkcije. Sejem je
si-
cer mednarodni, vendar pa
so
pri udeležbi tujcev po moje težave zavoljo naših togih predpisov. Naša delovna organizacija se ukvarja z dobršnim delom kmetijske ponudbe — mehanizacija tako za kmetijstvo kot gradbeništvo, gozdarstvo, vinogradništvo, ponujamo praktično ves kmetijski reprodukcijski material (zaščitna sredstva, umetna gnojila ...). Med drugim pa smo tudi največji jugoslovanski rejec goveje živine, prav tako pa je največ izvozimo. Na sejmu uporabljamo dodatne komercialne prijeme, kot so popusti. Bistvenih pripomb na pripravo sejma nimam, pred začetkom prireditve bi morda kazalo malo natančneje uskladiti obsejemski, strokovni spored. «
Obiskovalci so si lahko ogledali razne konjske pasme, ki jih redijo v Ameriki, predvsem v Kentuckyju, kjej so ob 80-kilometrski cesti same konjske farme. Cena za enega dirkalnega konja je bila leta 1977, ko se je dr. Kosch mudil tamkaj na obisku, okrog 20 milijonov dolarjev. Na konjskih, prireditvah pa se zbere okrog 80 tisoč obiskovalcev.

Aleksandar Nikič, Agroko-merc, Velika Kladuša (vodja predstavništva v Ljubljani):
»Na sejmu smo malone novinci, saj sodelujemo šele drugič. Lani smo namreč ugotavljali, da imamo slabo raziskano tržišče na območju Pomurja, Štajerske in Koroške, zato smo sklenili, da bomo sodelovali. Lanska udeležba se nam je obrestovala, saj je zanimanje za naše izdelke po sejmu naraslo, vse skupaj pa se je nato seveda poznalo tudi v lanskoletni realizaciji. Agrokomerc je sozd, ki v 13 delovnih organizacijah zaposluje 13 tisoč delavcev, predstavništva pa imamo po vsej Jugoslaviji. Za domači trg izdelujemo okrog 700 izdelkov, v celoti pa gre za živilsko proizvodnjo. Smo namreč največji rejec kokoši nesnic — letno 400 milijonov jajc — kar je polovica vseh v Jugoslaviji. Izvažamo v 38 različnih držav. Zanimanja za naše izdelke je tudi letos v Radgoni kar veliko, predvsem za »sladki del« programa. Afera z menicami na obisk naše stojnice ni vplivala, saj so poslovni partnerji ostali in imajo do nas enak pristop kot prej. Za sejem menim, da je občuten njegov hiter razvoj (osebno ga spremljam že več let), pomanjkljivosti pa razen nekaterih drobnarij praktično ni. Posebej bi opozoril na izredno uslužno vodstvo sejma, saj je vse probleme mogoče rešiti tako rekoč mimogrede, v kratkem pogovoru.«
V Egiptu je največja (državna) kobilarna na svetu, v kateri vzrejajo znamenite arabske (puščavske) konje, ki so odporni na pomanjkanje vode in krme. Kobile so stalno zunaj, ne glede na vreme, žrebeta pa zapirajo v hleve.
Dr. Werner je prikazal tudi nekaj zanimivih diapozitivom iz kraljevske kobilarne v Jordaniji.
Z obiska v ruskih kobilarnah pa so obiskovalci lahko videli diapozitive konj ahaltekinske pasme, ki je menda najstarejša na svetu.
Na diapozitivih, ki jih je dr. Werner posnel v matični domovini, pa so bili prikazani razni jahalni turnirji (Wiesbaden idr.) in svetovno znani nemški jahalci, kot je Neckermann, ki je danes star 75 let, pa še vedno vsak dan zajaše konja.
In kako so se odrezali domači raz-stavljalci konjev? Med hladnokrvno pasmo je komisija prisodila, zlate medalje kobilam Nadi (lastnik Alojz Senekovič iz Zg. Partinja), Gidri (lastnik Alfonz Mohorič iz Brengove) in Mal-ki (lastnik Jože Kraner iz Zamarko-ve). Med kasači pa so osvojili zlate medalje Dorica (last Marka Slaviča iz Ključarovec), Rebeka (last Branka Puharja iz Veržeja) in Fegrina (last Alojza Slaviča iz Križevec pri Ljutomeru), Venčeslav Toplak iz Zgornjega Partinja pa je bil pohvaljen za dobro oskrbo žrebca Stari vulkan. J. G.
Prvo ocenjevanje mlečnih izdelkov na Pomurskem sejmu
IZENAČENA KAKOVOST
V okviru letošnjega Kmetijsko-živilskega sejma so prvič pripravili tudi ocenjevanje mlečnih izdelkov. Prizadevanja organizatorjev, da bi to ocenjevanje vključili v strokovni program sejemskih prireditev, so po več letih rodila sadove in na prvo ocenjevanje so svoje izdelke poslale domala vse slovenske mlekarne. Ocenjevanje je bilo nagradno in ne potrošniško, kar pomeni, da je bilo to tekmovanje tehnologij in je lahko vsaka mlekarna pokazala, kaj je sposobna izdelati.
Letos so ocenjevali sire in maslo, saj je na osnovi teh izdelkov tudi najlažje oceniti kakovost, mlekarske proizvodnje, komisija, ki je izdelke ocenjevala po mednarodnih strokovnih kriterijih, pa ni imela lahkega dela, saj je bila kakovost precej izenačena. Izmed 40 vzorcev, ki so jih mlekarne poslale v ocenitev, je komisija 7 izdelkov uvrstila v ekstra razred in jim podelila zlato plaketo, 19 vzorcev, ki so bili uvrščeni v prvi razred, je prejelo sre-
Belisav Gvozdenovič, Zmaj, Zemun (šef službe za propagando in predstavitev):
»Zmaj zaposluje okrog 5 tisoč delavcev. V Gornji Radgoni predstavljamo predvsem naše nove izdelke, ki jih tudi prodajamo. Doslej smo v prvih tren dneh sejma že prodali sedem kombajnov, katerih vrednost je okrog 120 milijonov dinarjev. Na razstavnem prostoru je 25 naših izdelkov in prav vsi so že prodani, kupila jih je ABC Pomurka. Sicer se naša razstava izdelkov prilagaja potrebam tukajšnjega trga. Gre torej za kombajne univerzalnega tipa, kombajne za obiranje koruze in transport-
na sredstva. Pred dvema letoma smo v Gornji Radgoni na sejmišču zgradili lasten paviljon, pri čemer omenjam izdatno podporo vodstva sejma, saj smo dobili prostor zastonj. Od takrat razstavljamo tudi stroje za prehrambeno industrijo, ponujamo pa tudi kolesa za osebne avtomobile, tovornjake in kmetijske stroje.
Ker smo tukaj že dobro desetletje, si upam trditi, da se je prireditev zelo razvila. Najprej je bila to majhna vaška razstava, zdaj pa je napredek opazen iz leta v leto, tudi po širjenju razstavnega prostora. Ustreza pa nam tudi lega Gornje Radgone, saj prav zaradi tega sejma lažje komuniciramo s predstavnikom v Avstriji, torej lažje izvažamo na
Bojan Peček
RAZSTAVA
GOVEJE ŽIVINE
Živinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota je tudi letos organiziral kakovostno razstavo goveje živine lisaste in rjave pasme. Med 77 plemenskimi telicami sicer ni »francoskih lepotic« kot lani, prav tako ni prikaza pašnega načina krmljenja, kljub temu pa je vredno pogledati najboljše, kar se tačas ponuja tržišču. 25 francoskih plemenskih telic pri kmetovalcih zelo dobro uspeva (sedaj so seveda že krave), na osemenjevalnem centru pa imajo že tri njihove potomce—bike.
Franc Šonaja, strokovni sodelavec ŽVZ za selekcijo in prodajo, je tako ocenil letošnjo razstavo: »Predstavljenih imamo 63 lisastih plemenskih telic in 14 rjavih. Pri pomurskih rejcih smo jih dobili 45. Na sejmu je tudi kolekcija šestih plemenskih telic, namenjenih izvozu v Italijo. Lani smo v Italijo prodali okrog 800 glav, letos pa bo verjetno nekoliko slabše. Do-sedaj smo jih 212. Slabo je, da imajo Italijani za nas strožje kriterije kot za Avstrijo ali Francijo. Zaradi visokih obresti se je domače tržišče nekoliko umirilo. Vse razstavljene telice smo prodali AIK Valjevo, poljedelski zadrugi Lajkovac, ki je že naš stalni kupec.
Po oceni strokovne komisije je najboljša razstavljena žival ŠEMA lastnika Rudolfa Vukana iz Puževec 80, druga je ŠEKA lastnika Štefana Domjana iz Šalamenec 17 ter tretja VERONA Martina Trobca s Srednjega Vrha 14. V italijanski kolekciji je najboljša MACA Franca Čolnika iz Lukavec 44, med sivo-rja-vimi pa SOTLA Jožeta Acmana iz Brezij 34 in JASNA Franca Cvara iz Zamostca 35.«
Bernarda Peček
zahod.«
O konjih po svetu in najboljših domačih
Ponedeljek je bil na sejmu v Gornji Radgoni namenjen tudi rejcem konjev. Najprej so pripravili prikaz diapozitivov, ki jih je posnel dr. Werner Kosch iz Zvezne republike Nemčije, in sicer v Ameriki, Egiptu, Jordaniji in Nemčiji.
brne plakete, 14 vzorcev iz oru-gega razreda pa bronaste plakete.
Plakete so prejeli: KŽK Gorenjske, tozd Mlekarna Kranj (3 zlate in 1 bronasto), ABC Pomurka, Mlekopromet Ljutomer (2 zlati, 2 srebrni in 2 bronasti), sozd TIMA, Mariborska mlekarna (1 zlato in 2 srebrni), ABC Pomurka, Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota (1 zlato). Ljubljanske mlekarne, tozd Mlekarna Ljubljana (7 srebrnih in 3 bro-
NAJBOLJŠE POMUR-KINE MESNINE
Nosilec kakovosti mesnih izdelkov v Sloveniji za leto 1987, kot so v ponedeljek razglasili na sejmu v Gornji Radgoni, je ABC Pomurka — Mesna industrija Murska Sobota. Posebna komisija, ki je ocenila 253 poslanih vzorcev 18 slovenskih delovnih organizacij, je Mesni industriji dodelila 8 zlatih, 13 srebrnih in 5 bronastih medalj. Na drugem mestu je Mesna industrija Primorske Nova Gorica, ki je sicer osvojila enako število zlatih medalj, vendar manj srebrnih ih bronastih. Šampiona kakovosti za 3-kratno zaporedno osvojitev zlate medalje pa sta tlačenka Me-soizdelkov iz Gornje Radgone in milanska salama MIP Nova Gorica.
Ob podelitvi nagrad je mag. Stane Žlender dejal, da se kakovost mesnih izdelkov v Sloveniji izboljšuje, vendar so še prevelika nihanja med izdelki za najširšo uporabo. Z nekaterimi trajnimi mesninami pa dosegamo celo evropsko raven, vendar te zaradi visokih cen domačemu potrošniku skorajda niso dostopne. Sicer je možno vse mesne izdelke »ponarediti«, ker ni licenčnih zaščit. Največji rejci govejega mesa pa so države EGS, ZDA, Sovjetska zveza, Argentina, Brazilija in države Vzhodne Evrope. Na teh tržiščih je tudi največja kakovost mesnih izdelkov, zato je nekako čudno, da Jugoslavija »sili« z izvozom prav v te dežele. Zato pa je naš izvoz v zadnjih letih občutno upadel in je lani znašal samo blizu 29 tisoč ton, medtem ko je mnogo manjša Danska izvozila kar 180 tisoč ton. Prav gotovo tudi zato, ker se bolj prilagaja zahtevam tržišča. V Zahodni Evropi namreč vse bolj upada potrošnja klobasnih izdelkov, povečuje pa se zanimanje za mesne izdelke v obliki gotove ali pol-gotove hrane. Tudi naša mesna industrija bi morala slediti tem »novim težnjam v razvoju mesnin«.
J. G.
naste), Hmezad, Mlekarna Arja vas (4 srebrne in 5 bronastih), KK, tozd Mlekarna Ptuj (2 srebrni), Hmezad, Sirarna Šmarje pri Jelšah (1 srebrno in 1 bronasto), Kmetijska zadruga Vrhnika (1 srebrno) in . KZ Škofja Loka, Mlekarna (2 bronasti).
Organizatorji Pomurskega sejma si prizadevajo, da bi v ocenjevanje vključili tudi mlekarne iz sosednjih pokrajin, saj so Hrvati, Madžari in Avstrijci za to že pokazali zanimanje, zanimanje za ocenjevanje mlečnih izdelkov na radgonskem sejmu pa vlada tudi v vseh 13 deželah Alpe-Ja-dran. Vse torej kaže, da bo postalo to ocenjevanje že kmalu mednarodno.
L. Kovač
STRAN 5
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
s
* I ‘ S H j; Vremenski in podnebni 5 pojavi v Radencih ter £ okolici
Občutje vročine (neugodno toplo, obtežilno vroče in ekstremno vroče)
V povprečni dnevni vrednosti se to občutje z največjo verjetnostjo pri nas pojavlja v 1. junijski dekadi, v juliju in do 3. dekade avgusta. Opoldne pa že od začetka maja do začetka oktobra. V jutranjih urah pa le v 1. junijski in 1. avgustovski dekadi, vendar z enakim odstotkom verjetnosti kot občutje ugodja.
Konec
BiokHma Zdravilišča Radenska Radenci je ugodna, vendar ne ponuja vse leto enako ugodnih razmer. Problematičen je obtežilni učinek vročine, ki pa ga je možno omiliti s primernim ponašanjem in usmerjanjem fizičnih aktivnosti v jutranje in večerne ure oz. v senčni park. Občutje vročine je za bolnika in občutljive posameznike obtežilno le, če je navzoča dalj časa trajajoča sopara, kar pa pogosti prehodi hladnih oziroma nevihtnih front in porazdelitev padavin v tem območju preprečujejo. Poleg tega se obtežilno vročinsko obdobje pojavlja v Radencih le takrat, kadar vročina zajame večje območje: det Evrope, celo državo. Na podlagi večdesetletnega povprečja ugotavljamo, da obtežiina vrožinska obdobja oz. obdobja soparnosti niso lokalna značilnost Radenec.
Zdravilišče Radenci ima še to prednost, da se okrepljen veter z jakostjo nad 4 Beauforte redko pojavlja, in pa dejstvo, da imajo pozimi v povprečju 42—25 % več sončnega obsevanja kot urbanizirana kotlinska območja v Sloveniji.
Bioklimo v Radencih imamo za pomirjevalno, ki ponuja ugodno okolje za zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov ter rekreacijo in regeneracijo sodobnega človeka, ki ga stresni način življenja izčrpava.
Sodobno biokHmatsko analizo Zdravilišča Radenska Radenci so po mednarodnih kriterijih (na podlagi 10-letnega povprečja, kli-matološko povprečje pa se nanaša na 30-letni niz podatkov) izdelali strokovnjaki Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije:
Majda Vida, dipl. inž. met.:
Medicinsko meteorološka problematika, Bioklimatska analiza;
Boris Zupančič, dipl. inž. met.,
Samo Rink, dipl. inž. met.:
Računalniški programi;
Marija Bonač, dipl. inž. kem. :
Meritve in analize onesnaženosti zraka.
Za uporabo podatkov, brez katerih ta tekst ne bi mogel nastati, se jim najlepše zahvaljujem.	.
KOBAL
Že znani izdelovalec hlevske opreme Štefan Kobal, Tacenska 90, Ljubljana, razstavlja tudi na letošnjem Kme-tijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni. Ob hlevski opremi razstavlja tudi novost — stroj za molžo ovac in koz z avtomatskim premikom.
Jamstvo za kakovost izdelkov je 20 medalj in 2 pokala s sejmov v Novem Sadu in Gornji Radgoni.
Za obisk na sejmu se priporoča Štefan Kobal, Tacenska 90, Ljubljana.
FRANC ŠEBENIK
IZDELAVA HLEVSKE OPREME IN LIVARNA 61111 Ljubljana, Tržaška c. 315 teL (061)261-217
0 1961-1986
Iz našega proizvodnega programa vam lahko takoj dobavimo ali izde-amo po naročilu in konkurenčni ceni tele izdelke za opremo vašega tleva:
eievatorje za odstranjevanje gnoja iz hleva, napajalnike za živino, rešetke dimenzije 90 x 80 cm, 100x80 cm in110x80 cm, bokse naveze: ravna izvedba, zavita izvedba, bokse za prosto rejo telet, bokse za odraslo živino in samostojne premične bokse za spodrezovanje parkljev. Na željo kupcev izdelamo bokse za pujske pitance in odrasle puiske, porodne postelje za kotitev in vse vrste rešetk.
Izdelujemo tudi zaporna vrata za gnojevko pri rešetkah.
Za vse navedene izdelke priznamo dveletno garancijo.
Vsi izdelki so vroče pocinkani (razen napajalnikov). To pomeni trajnost jporabe do 30 let.
Se priporočamo!
RAVNA IZVEDBA— VBR1KALNA PRIVEZA
Nova izvedba transporterja
odstranjevanje gnoja

—D O M AN JŠEVCI-------------------
Koristno in prijetno
Počitnice so lahko zares prijetne, če si, denimo, v družbi tabornikov. Pretekli četrtek smo se tako pridružili članom taborniškega odreda Žlahtni trsi iz Radenec in tabornikom iz Murske Sobote, ki so bili na taborjenju v Domanjševcih. Tam imajo po-.
tako da nas je skupaj 20. Imamo se zares lepo. Poleg taborniških dejavnosti hodimo vsak dan v vas, v gozdove, nabiramo gobe, spoznavamo značilnosti okolice in dogovorili smo se tudi za obisk pri vojakih v bližnji karavli. Vse delamo sami in tako se
Taborniki iz Radenec in Murske Sobote v družbi vojakov karavle pri Domanjševcih. Tamkaj so jim pripravili prisrčen sprejem ter jim pokazali in povedali, kako živijo in kaj delajo, pa tudi zabavali so se.
murski taborniki tudi svoj dom, ki so ga.uredili v nekdanji šoli. -
»V Domanjševce smo prišli v nedeljo z namenom, da si v zadnjih dneh pred novim šolskim letom nekoliko spočijemo,' da si pridobimo oziroma utrdimo znanje iz taborniških veščin, kot so vezanje vozlov, postavljanje šotorov, orientacija v. naravi itd. V ponedeljek so se nam pridružili še taborniki iz Murske Sobote,
mlajši usposabljajo tudi za življenje, da bodo torej znali tudi kuhati, pospravljati in še marsikaj drugega,« nam je povedala vodja tabora Lidija Mohor, sicer učiteljica Osnovne šole Radenci. Ona ima veliko zaslug, da taborniška dejavnost tudi med. počitnicami ne zamre. Nekateri učenci pa ostanejo člani odreda še več let po končani osnovni šoli. Med njimi je tudi Mojca Šendlin-
---NOV DELOVNI USPEH V PRIMATU------------
Viličar za težka bremena
V Primatu v Lendavi so te dni dosegli nov delovni uspeh, predstavili so novi viličar, ki lahko prevaža tovore, težke do pet in več ton. Na predstavitvi so bili poleg strokovnjakov tudi potencialni kupci iz Pančeva in Maribora. Potreba po tovrstnem viličarju seje pokazala že pred leti, vendar so prototip naredili šele pred kratkim. Dele so v glavnem zagotovili doma, le pogonski motor so uvozili iz Nemčije. Novi viličar, prvi kupec je steklarna iz-Paričeva, je namenjen industriji stekla, gume, lesni industriji in industriji, v kateri se prevažajo težji tovori. Električni paletni voziček ESD-5 lahko izdelajo v različnih dimenzijah. Viličar lahko dvigne tovor, težak 5 ton, do višine 90 centimetrov. Novi Primatov izdelek bodo pokazali tudi na Zagrebškem velesejmu, že sedaj pa je zanj veliko zanimanje.
Jani D.
^Pokojninska doba in pokojnine kmetov
Nekateri kmetje so sicer dobro seznanjeni s problemi in načinom pri uveljavljanju obdobja starostnega zavarovanja kmetov v pokojninsko dobo in tudi uveljavljanja kmečke starostne pokojnine. So pa taki, ki temu ne namenjajo dovolj pozornosti, zato marsikdaj nastanejo nepotrebni problemi. Največkrat kmetje ne‘dostavijo pravočasno vseh potrebnih dokumentov. Pri tem lahko nekateri zahtevki propadejo in jih ne bo mogoče več uveljavljati. Tu gre predvsem za zahtevke uveljavljanja pokojninske oz. zavarovalne dobe s pričami. Kmetje so lahko vložili te zahtevke do 31.12. 1984. Rokov, v katerih je potrebno vložiti zahteve za varstvo pravic ali sodno varstvo, pa ni mogoče podaljševati oz. obnavljati, zato se jih je potrebno držati.
Znano je, da obdobje starostnega zavarovanja kmetov lahko uveljavljajo v pokojninsko dobo tudi'solastniki. Po stališču Spiza naj bi ta solastnina znašala okrog 1 ha. Postopek in način dokazovanja lastništva oz. solastništva je znan — ustrezen sklep sodišča ali izpisek iz zemljiške knjige Večina zavarovancev ima sklepe o lastništvu doma, zato naj bi bil izpisek iz zemljiške knjige v primeru, ko teh sklepov ni mogoče najti. Seveda je moral biti zavarovanec v času obdobja SZK kmet in mu je kmetijstvo moralo biti osnovni in glavni poklic, pa tudi prispevki za starostno zavarovanje kmetov so morali biti plačani od teh — solastniških zemljišč.
Solastniki lahko uveljavljajo tudi kmečko pokojnino — starostno, seveda po smrti »Uradnega« prejemnika. Pri tem še vedno velja načelo: ena kmetija ena pokojnina.
Jože Tivadar
Kako pomagati obsojenim osebam?
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v svojih določbah podrobneje opredeljuje tudi pomoč osebam po prestani kazni. Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, družinskih razmerah in izobraževanju. V lanskem letu je bilo iz lendavske občine obsojenih 47 oseb. Največ obsojenih oseb je starih od 22 do 27 let, torej v tistem življenjskem obdobju, ko je človek najbolj delovno aktiven in ustvarjalen. Največ oseb, in sicer 31, prestaja zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. Od 47 oseb, ki so bile obsojene, so imele le štiri rešeno
stanovanjsko vprašanje. Z vsemi ostalimi pa so velike težave zlasti zaradi tega, ker nimajo stalnega bivališča. V Centru za socialno delo ugotavljajo, da so pričakovanja odpuščenih oseb iz zaporov večkrat nerealna v zvezi z možnostmi zaposlitve in pridobitve stanovanja. Problematika oseb, ki prestajajo kazen, se ne rešuje enotno, zato v lendavski občini predlagajo ustanovitev koordinacijskega odbora, v katerem bi bili predstavniki socialnega varstva in skrbstva ter vseh služb, ki so po zakonu dolžne skrbeti za obsojene osebe.
Jani D.
ger, ki je v minulem.šolskem letu končala 4. letnik naravoslovno-matematične usmeritve v Murski Soboti in je sedaj Lidijina desna roka.
»To so moje najdaljše počitnice, saj bodo trajale skoraj tri mesece in pol. Če je le priložnost, sem še rada skupaj s taborniki. Tako sem se udeležila tudi Zleta tabornikov Jugoslavije v Beogradu, sedaj pa sem z mladimi taborniki iz našega odreda v Domanjševcih. Taborniške uniforme ne morem in ne morem zapustiti. Mislim, da moram svoje znanje, svoje izkušnje prenašati na mlade. Zato se tudi kot študentka nameravam vključevati v delo našega odreda.
V Domanjševcih nam je zares prijetno. To je nekaj čisto drugega, kot če imamo sestanke ali krožke v šoli. Vsak tabor, ki ga organiziramo, ni samo izletniški, temveč se zberemo zato, da si utrdimo znanje in spoznamo še kaj novega, da se zbližamo z naravo . ..«
Mojca je bila sicer že nekajkrat v Domanjševcih, prvič pa je lahko obiskala tudi bližnjo karavlo. To je bilo zanjo novo, prijetno presenečenje, tako kot tudi za vseh ostalih 20 tabornikov iz Radenec in Murske Sobote. Vojaki so jim pripravili prisrčen sprejem, jim pokazali, kako živijo in kaj delajo, potem pa so se pomerili še v košarki. Preden so se poslovili, so skupaj zapeli še nekaj pesmi. Združili so torej koristno s prijetnim. In med taborniki je vedno tako.
Jože Graj
Intenzivne geološke raziskave
Raziskave ležišč nafte in plina potekajo v mejah načrta za letošnje leto. Lanskoletni rezultati raziskovalnih del niso dali pričakovanih odkritij, so pa dali konkretne podatke za racionalno usklajevanje nadaljnjih raziskav. V Lendavi pravijo, da vrtina LIPA 1 sicer ni odkrila gospodarsko pomembnih količin ogljikovodikov, dala pa je podatke za širše območje, kar je pomembno za nadaljnje raziskave. Za to vrtino se zanima tudi krajevna skupnost Beltinci zaradi pridobivanja termalne vode za ogrevanje stanovanj. Tudi vrtina RAKIČAN 1 je potrdila predvidevano sestavo slojev, zanimiva pa je za nadaljnje raziskave zaradi skladiščenja zemeljskega plina.
Tačas vrtajo .raziskovalno vrtino GABRNIK 1 v bližini Ptuja, načrtovana pa je do globine 2500 metrov. Vrtina LJUTOMER I v bližini mesta Ljutomer spada med globoke, saj bo to doslej najgloblja v Sloveniji 4600 metrov. Z vrtanjem bodo dobili podatke o perspektivnosti tega območja. Vrtina bo imela izreden pomen tudi zato, ker na tem območju zaenkrat še ni nobenih globokih raziskovalnih vrtin. Pripravlja pa se lokacija za raziskave v bližini Veržeja. Naftarji upajo, da bodo dosedanje raziskave dale dobre rezultate, sicer pa se uspeh ne pokaže takoj po končanem vrtanju, z vrtino je šele potem veliko opravka.
Jani D.
Osem oračev na republiško tekmovanje
Na sobotnem območnem tekmovanju traktoristov v Preda-novcih, ki ga je organizirala ABC Pomurka, se je v teoriji, oranju in spretnostnih vožnjah pomerilo 27 tekmovalcev, in tekmovalk. Osem najboljših poklicnih in ostalih tekmovalcev bo na začetku septembra zastopalo Pomurje na republiškem tekmovanju v Kopru.
Njive so bile sicer še precej vlažne, drugače pa je bilo vreme tekmovalcem izredno naklonjeno. Vsi so se trudili, da bi oranje opravili kar se le da kvalitetno in večini je to uspelo. Na bližnje re-
Na sobotnem območnem tekmovanju traktoristov v Predanovcih je vseh 27 tekmovalcev in tekmovalk namenilo največ pozornosti kvaliteti.
publiško tekmovanje sta se med poklicnimi traktoristi v oranju z dvobrazdnim plugom uvrstila Vlado Kramar iz Velike Polane, ki so ga proglasili za najboljšega orača na tekmovanju in Jože Zver iz Brezovice, s tribrazdnim plugom pa Jože Režonja iz Male Polane in Anton Nežič iz Nedelice. Vsi štirje so zaposleni v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, OE Lendava. Mlade zadružnike — na tekmovanju jih je sodelovalo devet — bosta na republiškem merjenju znanja in sposobnosti zastopala Štefan Panker iz Brezovec, TZO Panonka in Franc Forjanič iz ekipe Brezovec, ženske pa Blanka Bukvič iz Lemerja in Silva Temlin iz Andrejec (Srednja kmetijska šola Rakičan). Mladi zadružniki in ženske so tekmovali z dvobrazdnim plugom.
Ob tekmovanju so nameravali prikazati oranje, po starem, vendar so to preložili na prihodnje leto, prav zanimivo pa je bilo tekmovanje sedmih zasebnih kmetovalcev. V oranju z dvobrazdnim plugom je osvojil prvo mesto Jože Granfdl iz Murskih Črnec, drugo Jože Celec iz Krajne in tretje Jože Debelak, prav tako iz Krajne.
Ob koncu še to: škoda, da tudi na letošnjem tekmovanju niso sodelovali orači iz ljutomerske in radgonske občine.
Janko Stolnik
STRAN 6 .
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
kmetijska panorama
Sava Vujkov, predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo, o položaju v našem kmetijstvu
Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Le z dobrim delom do boljših rezultatov
Pred otvoritvijo letošnjega kmetijsko-živilskega sejma se je Sava Vujkov, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo, pogovarjal s predstavniki pomurskih kmetijcev in novinarji, največ pozornosti pa so namenili položaju kmetijstva v sedanjih gospodarskih razmerah in vprašanjem, kako iz nastalega položaja. Zaostrene razmere gospodarjenja prizadevajo kmetijstvo še toliko bolj, ker je ta panoga gospodarstva še vedno v podrejenem položaju in je ne obravnavajo enako kot druge panoge. Kmetijstvo je pri nas še vse preveč v vlogi sociale, ki mora zagotavljati preskrbo, ob tem pa tudi ustrezen standard prebivalstva. Kmetijci so tako v primežu cen, ki se vse bolj stiska, cenovna nesorazmerja pa se povečujejo v njihovo škodo.
Kljub vsemu pa je naše kmetijstvo v zadnjem času zabeležilo nekatere dobre rezultate, čeprav poljedelcem tudi vreme ni bilo naklonjeno vse od jesenske setve do žetve. V Jugoslaviji smo letos pridelali 5,3 milijona ton pšenice, od tega jih je. 3,4 milijona ton končalo v skladiščih žitnopredelovalnih organizacij, prvič pa nam je uspelo odkupiti več kot 60 odstotkov pridelka. I I-odstotna rast kmetijske proizvodnje v letu 1986 potrjuje, da kmetijstvo že daje svoj prispevek k stabilizaciji gospodarstva, pa tudi izvozna prizadevanja se nagibajo v to smer, saj je jugoslovansko kmetijstvo v lanskem letu povečalo izvoz in zmanjšalo uvoz, ob tem pa je bila tudi založenost ' domačega tržišča dokaj dobra.
Kljub dokaj dobrim proizvodnim rezultatom pa kmetijstvo še vedno dosega slabe finančne rezultate. Akumulativ-nost je slaba, vlaganja v razširjeno reprodukcijo padajo, vse to pa bo lahko imelo daljnosežne negativne posledice. Potem ko se je položaj kmetijstva začel močno slabšati zlasti v zadnjih nekaj letih, so bili lani na ravni federacije, pa tudi republik in drugih družbenopolitičnih skupnosti, sprejeti nekateri ukrepi, ki so bili hrabrili
Zgled naše neorganiziranosti in nepovezanosti je položaj na tržišču s koruzo. Ker ni bilo trdnega dogovora med pridelovalci in porabniki, so bile jeseni zaradi prevelike ponudbe težave z odkopom in mnogi pridelovalci so morali prodati koruzo pod zaščitno ceno. Zaradi neustreznega deviznega režima je koruza že kmalu za tem postala zanimivo kompenzacijsko blago za izvoznike, ki so sklepali dogovore s tujimi partnerji brez čvrstega dogovora z domačimi pridelovalci. Povraševanje po koruzi je močno poraslo, tudi nekatere pozitivne težnje v živinoreji so vplivale na večje povpraševanje in cene koruze so začele vrtoglavo naraščati. Od jeseni so sc tako že podvojile in rastejo še naprej, saj bo po napovedih zaradi suše in toče na nekaterih območjih letošnji pridelek manjši. Da bi ublažili nered na tržišču in zadržali pozitivne težnje v živinoreji, je Zvezni izvršni svet že sprejel odločitev o uvozu 200 tisoč ton koruze.
kmetijske proizvajalce. Večina teh ukrepov je v veljavi še danes, vendar ti v galopirajoči inflaciji in nestabilnih razmerah gospodarjenja prehitro devalvirajo'in ne. dajejo željenih učinkov. Politika realnih obrestnih mer in realnega tečaja dinarja je zaradi specifičnosti v kmetijstvu vplivala na poslabšanje položaja te panoge.
Po besedah Save Vujkova pa smo v teh zapletenih gospodarskih razmerah v obdobju enega leta na področju kmetijstva le naredili nekatere premike, še posebej na področju politike cen. Težnja, da bi tudi v kmetijstvu prešli na svobodno oblikovanje cen za večino proizvo-
Usmeritev samo na domače tržišče pomeni ozko grlo za ofenzivno razvojno politiko v kmetijstvu. Zato je treba vse sile usmeriti v to, da jugoslovansko kmetijstvo leta 1990 ustvari 2 milijardi dolarjev izvoza, vendar je treba za uresničitev tega cilja izvoznika tudi ekonomsko motivirati. Ob prizadevanjih za večji izvoz pa je treba na vseh ključnih področjih kmetijstva zagotoviti takšno proizvodnjo, da bomo zadovoljili tudi domače potrebe.
dov, je prisotna, vendar se 40-letnih navad in izkušenj čez noč ne da spremeniti. Žal pa tudi v organizacijah združenega dela možnosti svobodnega oblikovanja cen ne znajo pametno izkoristiti, cesto prihaja do anomalij, ki velikokrat dobijo politično obeležje (cena kruha, cene mesa, mleka) in je potrebno uporabljati ukrepe, proti katerim se sicer borimo. Na uveljavljanje tržnih zakonitosti največkrat nismo pripravljeni, saj te zahtevajo boljše delo, večjo produktivnost in kakovost, če želimo ostati konkurenčni na tržišču in s'cenami v normalnih okvirih.
Kmetijci veliko pričakujejo od družbenega dogovora o strategiji razvoja kmetijstva do leta 2000, ki ga je Zvezni izvršni svet že pripravil in dal v razpravo zvezni in republiškim skupščinam. Najpomembnejše mesto v tem dogovoru zavzema
Kmetijstvo in kmetje niso nasprotna stran v odnosu do vseh, drugih. Delitev na delavce in na kmete je umetna. Takšna delitev v resnici ne obstaja, kot tudi ne obstaja interes, da bi v ekonomskem položaju eni druge ogrožali. (Sava Vujkov)
vprašanje razvoja, razširjene reprodukcije in naložb, saj je kmetijstvo v zadnjih letih zaostalo v razvoju. Zastale so predvsem naložbe, ki po svoji sestavi niso zagotavljale intenzivne proizvodnje in prestrukturiranja ter s tem prilagajanja zahtevam svetovnega in vse ostrejšega domačega tržišča. Po besedah Save Vujkova bodo v dogovoru dali večji poudarek tistim področjem kmetijstva, ki imajo naravne možnosti razvoja, posebej pa bo potrebno v njem opredelili skupne interese, ki jih moramo enotno reševati na ravni federacije, reševanje posameznih posebnosti pa prepustiti v pristojnost republik in ožjih družbenopolitičnih skupnosti. Posebno mesto mora v dogovoru dobiti vprašanje naložb, predvsem tistih, ki imajo infrastrukturni pomen (urejanje zemljišč), saj te ne
Sistem rezerv cesto še ne opradja funkcije, kot bi jo moral. To je potrdila tudi koruza, ki jo zdaj uvažamo. Ob lanski žetvi koruze namreč sistem rezerv ni bil materialno sposoben, da bi odkupil ustrezne količine za potrebe zveznih in republiških rezerv; ko so bila na voljo potrebna sredstva, pa je ponudba že padla. V Jugoslaviji smo do letošnje žetve, kljub letošnji izredno dobri letini, uvozili tudi 214 tisoč ton pšenice, od tega 100 tisoč za potrebe zvezne direkcije za rezerve in preostalo za potrebe republiških rezerv. Sprejeta je še odločitev o uvozu nadaljnjih 201) tisoč ton.
prenesejo komercialnih pogojev na tržišču kapitala, visokih obresti in kratkih rokov vračanja.
Položaj v kmetijstvu je težak, vendar ni. brezizhoden. Težav je veliko, čez noč se jih ne da odpraviti, prav tako pa jih ne  bomo- odpravili, če bomo le kritizirali. Le z dobrim delom bomo lahko dosegli tudi dobre rezultate, saj — tako kot za vsa druga področja —- tudi za kmetijstvo velja, da lahko le produktivno delo zagotavlja relativno poceni proizvode in visoke osebne dohodke. Za to pa ne rabinto veliko družbenih dogovorov, pač pa čim več konkretnih akcij in sprememb v našem obnašanju. Imamo družbe- . ni plan, imamo dolgoročni program gospodarske stabilizacije., preostaja nam le, da začnemo
Tudi v kmetijstvu se je treba opredeliti za dejavnike intenzifi-kacije. Opustiti moramo usmeritev za nadaljnji razvoj primarne in srednje faze predelave. Te imamo dovolj, zato moramo razvijati takšno predelovalno industrijo, ki bo delala končne izdelke, predvsem za izvoz.
vse to tudi izvajati. Veliko več bo pri tem moralo narediti tudi samo združeno delo, saj bi bilo nerealno pričakovati, da bo vse probleme razrešila zvezna vlada.
Ludvik Kovač
Potrebujemo ukrepe za stabilno proizvodnjo
Na osnovi ocene in stanja lahko letos pričakujemo v Sloveniji zelo dobre rezultate v kmetijstvu. Po besedah Milana Kneževiča, predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bodo rezultati boljši kot lani, pa tudi boljši od povprečja tega srednjeročnega obdobja. Pridelali smo več pšenice, več bo koruze, mesa in mleka, sladkorne pese, hmelja in grozdja, le sadja bo manj, saj je bila lanska letina nadpovprečna.
Čeprav bo proizvodnja tako po obsegu kot po kakovosti dobra, kar pomeni, da so kmetje in delavci v kmetijstvu dobro delali in racionalneje izkoriščali proizvodne možnosti, pa finančni re
Slovensko kmetijstvo dosega letos dobre proizvodne rezultate, pridelki so dobri, zato je zdaj osnovna naloga, da zagotovimo odkup tržnih presežkov. Pri ten» si morajo pridelovalci, predelovalci in trgovina porazdeliti breme, saj je znano, da prav zaloge predstavljajo največje breme. Pri razdeljevanju teh bremen smo v Sloveniji to že dosegli pri mleku, kjer predelovalna industrija in trgovina prispevata svoj delež k izboljšanju položaja rejcev. Naloga, ki je pred nami, pa je priprava na jesensko setev, saj jo moramo opraviti čim bolj uspešno. .
zultati ne bodo temu primerni. Ekonomski in reprodukcijski položaj kmetijstva se še naprej slabša, posledice takšnega stanja pa se bodo še bolj negativno kazale v prihodnje. Osnovni pogoj je zdaj stabilizirati proizvodnjo in pogoje gospodarjenja, zahtevajo slovenski kmetijci. Kmetijstvo je treba v pogojih gospodarjenja izenačiti z drugimi panogami gospodarstva, organizacijam združenega dela pa zagotoviti, da bodo sposobne same skrbeti za svojo reprodukcijo. Ob tem pa se zavedajo, da za vse težave ni kriv le. sistem, pač pa je precej rezerv tudi v združenem delu.
Osnovni problemi, s katerimi se v tem trenutku srečujejo kme-
Za varno delo v kmetijstvu
Ob vrsti strokovnih posvetovanj in predavanj za strokovnjake so tudi v okviru letošnjega Pomurskega sejma pripravili yeč predavanj za obiskovalce. Za nekatera vlada izredno zanimanje, v nasprotju s temi pa je sobotno predavanje za kmete O varnem delu š kmetijskimi stroji odpadlo. Baje, da med kmeti zanj ni bilo zanimanja ali pa so bili o.njem premalo obveščeni. Kakorkoli že, pri tem so zatajili tudi v zadružnih organizacijah, kjer so med drugim dolžni, da skrbijo za usposabljanje svojih članov.	, K
tijci, so v nestabilnih pogojih gospodarjenja, ukrepi, ki jih sprejemamo za izboljšanje stanja, so kratkoročni, zato ne dajejo željenih učinkov, neskladja med cenami, tudi znotraj kmetijstva, so še vedno prisotna, ob; vse manjši reprodukcijski sposobnosti kmetijstva pa se zmanjšujejo tudi možnosti vlaganja ne le v nove zmogljivosti, pač pa tudi za obnavljanje že obstoječih.
Slovenija podpira družbeni dogovor o strategiji razvoja kmetijstva do leta 2000, ki ga je treba čim prej sprejeti, v njem pa opredeliti rešitve, ki bodo zagotavljale dolgoročno stabilno proizvodnjo. Posebej se je potrebno tudi
dogovoriti, kateri ukrepi morajo veljati enotno za celo državo, medtem ko je reševanje posameznih specifičnosti treba prepustiti v pristojnost republik in celo organizacij združenega dela. Po mnenju sloyenskih kmetijcev mora družbeni dogovor enotno urejati vprašanje zaščitnih cen, posojilno-denarne politike, izvoza in uvoza ter rezerv. V dogovor morajo priti predvsem konkretne rešitve, določiti je treba konkretne nosilce in tudi odgovornost za njihovo izvajanje. Kot že'rečeno, morajo biti usmeritve dolgoročne, saj se kmetijstvo ne more iz dneva v dan prilagajati novim pogojem gospodarjenja.
L. Kovač
Tone Slavič, inž. agr.
DESETLETJE UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V POMURJU
Leto	ha	v Sloveniji	v Pomurju Delež Pomurja v %	
1973-1975	ha	3636	751	20,65
1976	ha	3475	1180	33,96
1977	ha	940	320	34,04
1978	ha	3835	679	17,71
1979	ha	2612	847	32,43
1980	ha	3007	1292	42,97
1981	ha	4121	1229	29,82
1982	ha	5508	2190	39,76
1983	ha	6562	1357	20,68
1984	ha	7927	2510	31,66
1985	ha	4128	931	22,55
Skupaj	ha	45751	13286	29,04
Pred letom 1977 so se meliorirala le družbena zemljišča, od tedaj dalje pa vsa zemljišča po enotnih kriterijih, ne glede na lastništvo, kjer je to po usklajenih načrtih »zelenega plana« omogočala osnovna odvodnja.
Območna vodna skupnost Mura (= OVS Mura) je odgovorna za razvoj vodnega gospodarstva, hkrati pa usklajuje tudi načrtovanje melioracij v Pomurju med investitorji, kmetijskimi organizacijami na tem območju. Po zaslugi upoštevanja strokovnosti v temeljnih načelih vodnega gospodarstva so se regulacijska in melioracijska dela izvajala po prednostnem vrstnem redu, ki so ga narekovali regulirani potoki Zato tudi ni bistveno, če se je. v neki občini melioriralo več ali manj hektarjev. Bistveno je torej, da bi morali investitorji melioracij (kmetijski ozdi) meliorirati vsa zemljišča, kjer to omogoča osnovna odvodnja Pri izvedbi te družbene naloge vse pomurske občine niso bile enako uspešne, zato pa tudi nismo (po lastni krivdi) izkoristili vseh možnosti.
V zadnjem desetletju smo v Pomurju izvedli zložbo zemljišč praktično povsod tanr kjer smo meliorirali kmečka zemljišča, torej zemljišča v lastnini. Bolj kot stroškovni vidik obdelave nas je v zložbo zemljišč prisiljevala kanalska mreža odvodnikov in poti, ki jih pogojuje sprojektiran in izveden nov hidrosistem na kmetijskih zemljiščih.
Zaradi izredno majhne, kmečke posesti (glej tabelo posestne sestave) ne more biti z zložbo zemljišč dosežen tisti učinek, kot bi ga dosegli s formiranjem večjih zemljiških tabel pri drugačni — večji posestni sestavi. Vse dosedanje težnje skupnega obdelovanja pa se pri pomurski kmečki proizvodni usmerjenosti niso obnesle.
Vse komasacije v Pomurju je izvajal Geodetski zavod Slovenije na podlagi zakonskih predpisov, ki v celoti upoštevajo lastninske pravice posestnikov. Razen manjših izjem so bile zamenjave zemljišč speljane v zadovoljstvo t.i. komasacijskih udeležencev.
3.	UČINKI IZVEDENIH MELIORACIJ V POMURJU
3.1.	Ocena uspešnosti izvedenih melioracij iz vidika rabe tal.
Za vrednotenje uspešnosti izvedenih melioracij nimamo ustreznih enotnih kriterijev. Tehnični pregled po končani naložbi je le presoja tehnične izvedbe del glede na projekt in upravičenosti porabe družbenih sredstev.
Praviloma bi morali ureditev kmetijskih zemljišč z agrarnimi operacijami za intenzivno rabo ocenjevati po doseženih proizvodnih rezultatih pred ureditvijo in pozneje. Pri tem pa bi morali ugotavljati tudi druge Vzporedne vplive, ki prispevajo k povečani donosnosti urejenega zemljišča: obdelava, obratna vlaganja, način rabe, tehnologija itd.
Pozabljamo tudi na sekundarne pozitivne učinke z,melioracijo dosežene povečane produktivnosti tal. Večji dohodek iz zemljišča omogoča kmetu, kmetijskemu delavcu in vsemu prebivalstvu kmetijske pokrajine hitrejši razvoj in napredek: kultura, stanovanjski standard, komunikacije, delovanje društev, organizacij itd.
Zaradi površne, dostikrat rutinske ocene v raznih poročilih se pogosto širša javnost napačno informira, lahko bi rekli dezinformira. Tudi sredstva javnega Obveščanja pogosto objavljajo enostranske ocene teh odločujočih posegov v pokrajino, ko skušajo prikazati prednosti posameznega, ne pa skupnega interesa.
Vpliv na okolje in razmerja med koristniki naravnih danosti kmetijskega prostora bom skušal nekoliko podrobneje obravnavati v nadaljevanju. Na tem mestu pa hočem opozoriti na uspešnost melioracije iz vidika rabe tal za kmetijsko proizvodnjo — za proizvodnjo hrane.
V zgodovinskem razvoju človeka in tal, kot osnove za preživetje človeka, je definirana njivska raba zemljišča kot najvišja stopnja kultiviranosti. V Pomurju smo dosegli z melioracijami spremembe kulture pri rabi tal tako, da smo pridobili od nekaj nad 13.000 ha meliori-ranih zemljišč v zadnjem 10-letju kar 80% ali dobrih 10.000 ha novih njivskih površin. Že ta podatek neizpodbitno dokazuje obsežnost in veličino novega gospodarskega potenciala, ki bo omogočal dolgoročno večji dohodek ljudem, ki živijo na tej zemlji in od nje in ki bo znatno in trajno prispeval k slovenski prehrambeni bilanci.
Ker nimamo nekih družbeno verificiranih menil za presojo povečane produktivnosti melioriranih tal, bom kot zgled prikazal podatke, ki jih ugotavlja investitor ob sodelovanju zunanjih sodelavcev za družbeni kompleks 72 ha v Ščavniški dolini in za naselje Cezanjevci, prav tako v Ščavniški dolini.
3.2.	Raba tal po melioraciji 72 ha družbenih zemljišč v k. o. Kokoriči
Komleks 72 ha njivske površine je nastal z arondacijo po regulaciji Ščavnice na tem območju leta 1976. Pred melioracijo so bili tod zamočvirjeni kmečki travniki z eno do dvema letnima košnjama trave.
V arondacijskem postopku so kmetje svoja zemljišča (slabe travnike) radi zamenjali za družbene njivske površine, ki so bile izven poplavnega in melioracijskega območja.
Poprečno se je pred melioracijo na tej površini pridelalo 5 ton mrve/ha, ali skupno 360 ton.
Zemljišče je bilo meliorirano v letu 1976, ko je bila površina preorana, torej spremenjena v njivo.
Po melioraciji je bila na tej novi njivi dosežena naslednja pridelava:
leto	kultura	pridelek/HA	pridelek skupno
1977	koruza	8.430 kg	606.960 kg
1978	pšenica	4.400 kg	316.800 kg
1979	koruza	7.580 kg	545.760 kg
1980	pšenica	4.820 kg	34.040 kg
1981	sladkorna pesa	44.5980 kg	3,210.480 kg
1982	koruza	7.810 kg	562.320 kg
1983	pšenica	3.833 kg	275.975 kg
1984	sladkorna pesa	42.890 kg	3,081.600 kg
1985	pšenica	4.330 kg	311.760 kg
1986	koruza	6.893 kg	496.296 kg
1987	pšenica	4.965 kg	357.480 kg
Prikazan je doseženi fizični obseg proizvodnje na obravnavanem zemljišču pred melioracijo in za vsa leta po njej. Povečano vrednost proizvodnje je možno na podlagi doseženih pridelkov tudi denarno izračunati za vsako leto posebej in skupno.
3.3	Dosežena tržna kmetijska proizvodnja v naselju Cezanjevci
Cezanjevci so naselje v Ščavniški dolini, oddaljeno 3—4 km od Ljutomera. Štejejo 76 kmečkih gospodarstev. K. o. meri 203 ha kmečke obdelovalne zemlje.
Ker je bila v tem naselju vsa kmetijska zemlja meliorirana, investitor vodi posebno evidenco o doseženi tržni proizvodnji pred melioracijo in za vsa leta po tem.
Upoštevana je ocena, da je samooskrba po melioraciji enaka prejšnji ter se povečan dohodek odraža le v tržni proizvodnji.
Odliv prodaje tržnih presežkov mimo evidence investitorja je minimalen, zanemarljiv, če se spregleda prodaja vinogradniške proizvodnje, kar nima neposredne zveze s povečano produktivnostjo melioriranih zemljišč.
Prodaja tržnih presežkov v letih 1978—1986 v primerjavi z letom 1975
vrsta proizvoda	1975	1978	1980	1982	1984	1986
mlado pit. gov. v t.	21	16	17	18	24	27
mleko v 000 1	94	109	157	204	246	269
prašiči v t	20	17	15	19	20	21
pšenica v t.	—	5	9	36	94	98
slad, pesa v t.	—	20	148	153	167	206
’(n a'd a 1 j e v a n je p r i hb d n j i č)
.VESTNIK,^7-AVGUSTA 1987 - -
STRAN 7

nxZBUVW Ka
DELOVNA ORGANIZACIJA
naši kraji in ljudje
AGROSERVIS, p. o.
Murska Sobota
Vas, ki izumira?
SERVISI - PROIZVODNJA - TRGOVINA
— POPRAVLJAMO osebna vozila, tovorna in dostavna vozila ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo.
PONUJAMO svoje servisne storitve za osebne avtomobile, tovorne avtomobile, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo za ZASTAVO, TAM, TORPEDO, DEUTZ, IMV, ZETOR, CIMOS, URSUS, TAS, ISKRO, IMT, ZMAJ.
— OPRAVLJAMO tehnične preglede motornih vozil doma in na terenu, podaljšujemo registracije in zavarovanja vozil, organiziramo vleko s posebnim vozilom in dajemo nasvete s področja avtomobilizma.
— IZDELUJEMO rotovatorje (freze), pločevinasto posodo za gorivo, zaščiteno s protieksplozivnim materialom, sestavne sklope za vozila TAM in razne druge kovinske izdelke.
Freza, ki jo izdeluje in prodaja soboški Agroservis in jo lahko kupite tudi v poslovalnicah Agrotehnike in drugod.
— PRODAJAMO osebna in tovorna vozila zastava, rezervne dele za vsa vozila, za katera imamo servisne storitve, avtomobilske prikolice, dodatno opremo za osebna in tovorna vozila (vlečne kljuke, sedežne prevleke, okrasne dodatke, avtoradie in drugo tehnično blago), po želji kupca tudi montiramo vso dodatno opremo.
— PRODAJAMO VOZILA
PO SISTEMU STARO ZA NOVO!
Tudi tovorna vozila iz programa ZASTAVA lahko kupite pri soboškem Agroser-visu.
OPRAVLJAMO
PROTIKOROZIJ
SKO ZAŠČITO VOZIL PO SISTEMU
DINITROL
S TRILETNO
-GARANCIJO! -
OBIŠČITE NAS NA RADGONSKEM SEJMU V HALI ABC POMURKE.
Priporočamo vam, da si na našem sejemskem prostoru ogledate tudi razstavo lovskega orožja / iz proizvodnega programa Crvene zastave. /
Dolgo vrsto let so veljali Ži-tkovci za vas v krajevni skupnosti Dobrovnik, kjer niso imeli samoprispevka. Potem ko so v drugih krajih urejevali najbolj pereče komunalne probleme, so v Žitkovcih razmišljali o tem, ali se splača storiti kaj večjega, saj so opazili, da mladi počasi zapuščajo vas. Še pred dobrega pol stoletja je bilo v Žitkovcih blizu 400 duš, danes jih je za polovico manj. Dokaz več, da ta mala vasica izumira. Potem pa so prišli na krmilo vasi mlajši. Tem ni bilo vseeno, kako se živi, skušali so zajeziti izseljevanje mladih, ustvariti razmere, da bi bilo življenje na vasi lepše, da bi se kmet po trdem delu lahko razvedril. Med takšnimi zagnanci je Štefan Beko. Zaposlen je v lendavskem komunalnem podjetju, vendar ves prosti čas izkoristi za to, da skupno z vaščani ureja probleme, teh pa v zadnjem času ni malo.
Več kot 50 Žitkovčanov je zaposlenih v delovnih organizacijah v Lendavi, veliko mladih obiskuje šole, starejši pa se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom. V bližini vasi je kmetijsko posestvo, od katerega se je marsikateri kmet naučil bolje gospodariti. To posestvo je pravzaprav edino, kar v vasi imajo, saj v Žitkovcih zaman iščete, trgovino, šolo ali gostilno, tega preprosto nimajo. Imajo pa vaško-gasilski dom, na katerega so zelo ponosni, ta pa je v pravem pomenu dom za vse vaščane, saj se tudi srečujejo ob delavnikih in nedeljah. Cerkve, v kateri bi se zbirali ob nedeljah, nimajo. Kljub vsemu, pravi Štefan Beko, je v zadnjih letih tudi v Žitkovcih bolje. Dom so gasilci uredili, pred nekaj dnevi pa so bile asfaltirane vaške ulice.
Vsak vaščan je prispeval za asfaltiranje ulic, saj so se vsi želeli znebiti blata in prahu. Dovolj
imajo še makadamskih kolnikov, da pa bi glavna ulica le postala »gladka«, so ljudje rade volje dali denar. Seveda pa so pomagali tudi posestvo, vodno gospodarstvo, komunalna skupnost in občina. Asfajt bo omogočil boljši promet, v Žitkovce se bo laže prišlo in gotovo se bo marsikateri vaščan dodobra premislil, preden se bo odselil v drug kraj. Nič
silskem domu in prav v tem se je rodila prenekatera ideja, ki so jo občani realizirali. Tu seje rodila ideja o asfaltiranju ulic, tu so sklenili, da bodo postavili avtobusno čakalnico, le da bi avtobus ustavljali tudi v vasi in ne le ob glavni cesti izven vasi. V vaškem domu bodo razvili tudi gasilski prapor in tako proslavili 50-letnico delovanja društva. Le-
Glavna ulica v Žitkovcih je bila asfaltirana pred nedavnim. V vasi pa je še veliko cestic, ki jih morajo vsako leto popravljati. Žitkovčani se radi odzovejo takim akcijam, saj so namenjene za boljše življenje in delo. Žal pri njih sodeluje premalo mladih.
ne de, če ni trgovine, Dobrovnik, središče krajevne skupnosti, je blizu, pa tudi trgovina v Gente-rovcih ni daleč. Da pa ni gostilne, je najbolj všeč vaškim ženam, ki laže krotijo svoje može. Žitkovčani imajo sicer svoje vinograde, eni v dobrovniških goricah, drugi v dolgovaških in lendavskih.
»Vaška« politika se kroji v ga-
to je edino, ki poganja kolo napredka v vasi, v njem pa sodelujejo stari in mladi, tudi Štefan Beko je med njimi. »Jutri, ko bomo dobili telefon, se bomo lahko večkrat pogovarjali,« šo dejali ob koncu obiska v Žitkovcih; upati je, da bodo telefon res dobili, če ne letos, pa drugo leto.
Jani D.
KRAJEVNA SKUPNOST BUČKOVCI
Kopališče in ceste — pomemben
dejavnik razvoja
Krajevna skupnost Bučkovci še vedno sodi med manj razvite v občini. Ljutomer. Razlog je preprost. Na tem območju ni nikakršnih industrijskih objektov, zasebna obrt je slabo razvita, poleg tega pa je precej hribovito, tako da intenzivno kmetijstvo, predvsem poljedelstvo, ni mogoče, razvijali pa bi lahko živinorejo in seveda sadjarstvo. Pred leti so takšni načrti obstajali, v zadnjem času pa so nanje nekako pozabili. Krajani in vodstvo krajevne skupnosti pa se- ne glede na manjrazvitost iz dneva v dan srečujejo s težavami. O njih smo povprašali predsednika sveta KŠ
di ne zmore takšnih naložb. Zato bi radi našli koga, ki bi bil pripravljen vlagati denar, recimo v pokrit bazen, ki bi ga potrebovali za nemoteno delo, tudi ob slabem vremenu in mogoče celo pozimi. Dobrodošel bi bil kakšen manjši lokal, da bi lahko gostje v miru in spodobno pojedli in popili. Takšen razvoj pa bi omogočil tudi celotni krajevni skupnosti lepšo prihodnost, saj bi krajani lahko več in rajši vlagali v opremo hiš, kjer bi gostje lahko prenočevali. To je en vidik razvoja KS s pomočjo kopališča.« Kaj pa drugi?
»Glede telefonije pa tole: postopek za širitev telefonskega omrežja se vleče že precej dolgo. Ze tri leta imamo obljubljeno centralo. Tačas je pri nas 40-številčna, razširili pa bi jo radi na 200-številčno. Pri nas je veliko krajanov, ki bi radi imeli telefon, vedno pa je problem izvajalcev. Predračun še dobimo, ko pa bi morali začeti delati, se z deli zavlačuje, stroški rastejo ... Tačas sodelujemo pri gradnji telefonskega omrežja v Radoslavcih. Skupno vlečemo 50-parni kabel za vas Dra-kovci in spodnji del Bučkovec.« ,
Za konec pa še pogled na vaš kulturni utrip. Občutek je, da je kultura v zadnjem času nekoliko zamrla.'To drži?
Bučkovci Vlada Bolkoviča:
»V naši krajevni skupnosti so največji problem ceste. Imamo jih precej, a večino neasfaltira-nih, zato je vzdrževanje precej drago, saj je veliko klancev in ob večjih nevihtah moramo vedno znova in znova te ceste popravljati, navažati gramoz .. . Čeprav na videz na tem področju ni večjih sprememb, pa se vendar nekaj premika. Za urejevanje cest imamo dva denarna vira: to so redne dotacije, ki jih dobi krajevna skupnost, in krajevni samoprispevek. Najpomembnejša naložba je tačas v cesto Bučkovci—Batjan, ki je občinska, a ker gre za povezavo s sosednjima ob-
činama Radgona in Ptuj, je toliko pomembnejša. Celotna naložba bo stala našo krajevno skupnost okoli 14 milijonov dinarjev. Tudi gramozenje je stalo več, kot smo načrtovali, zato bomo del denarja ponovno morali vzeti iz krajevnega samoprispevka. Pred kratkim pa smo vplačali tudi vodno črpalko za kopališče v Moravcih, stala je 6 milijonov dinarjev. To kopališče je v lasti krajevne skupnosti in iz tega lahko razberete, da smo nekaj že naredili.«
Ko smo že pri kopališču — kakšno vlogo pa ima v razvoju krajevne skupnosti?
»Termalno kopališče Moravci v Slovenskih goricah je po vseh dosedanjih analizah eno najbolj zdravilnih v Pomurju. Kot vidimo, pa ni tistega, ki bi pri nas vlagal denar v njegov razvoj. Krajevna skupnost pa seveda tu-
Mir, čisti zrak, neokrnjena narava in to| Moravci v Slovenskih goricah. Včasih je radi vlagali več. Takole pa uživajo gostje
»Ker je voda v našem kopališču topla, imamo tudi vse možnosti za razvoj gojenja vrtnin v pokritih rastlinjakih. Doslej so bile že narejene nekakšne analize in načrti, a je vse padlo v vodo. Zadnje čase pa se pojavlja nov interesent — Krka, ki bi vlagala denar v pokrite rastlinjake, ogrevane z našo toplo vodo. Gojili bi zdravilne rastline, ki jih potrebujejo za zdravila, in obenem tudi šampinjone. Verjetno bomo še v letošnjem letu začeli s konkretnimi pogovori o prihodnjem razvoju.«
V vaši krajevni skupnosti imate le 12 telefonov. V zadnjem času je v vseh krajevnih skupnostih velik poudarek na razvoju telefonije. Kako je s tem pri vas?
da voda so aduti termalnega kopališča to premalo, zato bi v krajevni skupnosti v Moravcih.
»Pred enim letom smo imeli pri nas problemsko konferenco. Ugotovili smo, da nam kultura počasi zamira, zalo smo izvolili novo vodstvo. To je aktivno, saj tačas vlagajo vse napore v obnovo našega kulturnega doma, obudili so kinosekcijo, vendar pa je vse to premalo, zato bi več naporov morali vložiti v usposabljanje kadrov, ki bi vodili posamezne kulturne sekcije, recimo dramsko, kakšen pevski zbor, folkloro ... Tudi to je ena nalog, ki bo zahtevala od nas veliko de-la.«
Takšen je torej utrip v krajevni skupnosti Bučkovci danes. Želja veliko, denarja premalo, a zato ne zmanjka volje do dela. Tudi zastonj, če je treba.
Dušan. Loparnik
STRAN 8
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
kulturna obzorja
SPASO Č ANKO VIČ:
0 MODI, SEBI IN DOBRIH LJUDEH Z GORIČKEGA
Prišel je k nam v uredništvo, da bi govoril o dobrih ljudeh z Goričkega, kjer nekaj mesecev živi. Potem je več povedal o sebi, največ pa o svojem odnosu do mode oziroma tistih, ki jo oblikujejo, predvsem pa o njej pišejo. Tudi sam to počne, na svoj način, in v kratkem bo v samozaložbi izšla njegova druga knjiga Ljudje govorijo o modi. Prva — Govorica obleke — je izšla lani v zbirki Biblioteke: Ritem kulture v Zagrebu. Kot zgovorno potrjuje podnaslov, so to eseji in članki o oblačenju in modi; pri likovni opremi pa mu je z ilustracijami pomagala Murina oblikovalka Katja Čelič. Publicist Spaso Čankovič, ki je svoje prispevke o modi objavljal tudi v časopisih: Oko, Sedam dana, Maneken in 15 dana, je nekonvencionalen človek. Za to okolje posebnež, ki izvira izpod planine Grmeč v Bosni, Zagrebčan, ki se je odločil za samoto domačije v Gornjih Slavečih 20 in v njej že nekaj časa živi, pravi, da mu daje priložnost za zrenje vase. Njegovo prevozno sredstvo je kolo in z njim je prepotoval Jugoslavijo, takšnega kotička, kot je tu, pa očitno drugod ni našel, in zato se je preselil na Goričko. Seveda ga je odkril zato, ker je v Murski Soboti tovarna oblačil in perila Mura, o kateri je pisal, potem pa ostal zvest pokrajini.
Na vprašanje o motivih preselitve iz velikega mesta v majhno vas, je odvrnil: »Zdi se mi, da bi morali vprašati ljudi v velikih mestih, ki jim po naravi dela ni potrebno biti tam, zakaj ne živijo na vasi. Zakaj ne pobegnejo iz mesta?
To, da sem jaz prišel iz Zagreba v Gornje Slaveče je za zdaj nenavadno, toda sčasoma bo običajno — in obratno. Stvar je preprosta: Če čas namenjam pisanju in ga prebijam tudi z branjem potem je logično vprašanje, zakaj naj bi to počel v umazani, smrdljivi, strupeni, hrupni okolici, če pa lahko v zdravem okolju. V okolju, kjer je možna maksimalna koncentracija, kjer se človek želi sestati sam s sabo. Vsi ljudje te potrebe nimajo, pravzaprav se jih večina boji samote in zato vzpostavljajo nepotrebna prijateljstva in tudi zveze. Ko pa se človek do neke mere izgradi, naredi temu ustrezne korake.
Zakaj sem pravzaprav prišel na Goričko? Če ne bi sem, pa bi šel kam drugam, ker sem že dalj časa razmišljal o tem, da bi zamenjal okolje. Iz urbanega, ki obremenjuje, sem si vedno želel v biološko in mentalno zdravo okolje podeželja. Tudi zato, ker so tu pristnejši, elementarni odnosi med ljudmi, ki te, če živiš med njimi, pobarajo po zdravju, počutju in drugem in ni take brezosebnosti kot v velikem mestu, kjer na primer greš na tržnico in si samo eden v množici.«
Toda, ali človeka, ki želi biti sam, ne moti preveliko zanimanje drugih za njegovo početje? Naši ljudje na Goričkem so res čudoviti, toda v provinci je velikokrat običaj, da želijo ljudje več vedeti o posamezniku, kot on sam. To je za zrenje vase lahko ovira.
»Jasno mi je, da prevelika radovednost (ki je lahko lastnost z negativnim predznakom, ko gre za drugega Človeka) slabost, za katero pa menim, da je povsod prisotna, ne le na vasi. Čeprav so tu bili ljudje na začetku mojega bivanja res malo po svoje radovedni. Zdaj te radovednosti ni več, ker vedo, zakaj sem prišel živet mednje, kdo sem in dodatnih vprašanj ni več.«
Torej oni vedo, zakaj ste prišli mednje, pa vi? Je jasno vam?
»Da. Sem sem prišel zato, da živim bolj zdravo: tako biološko kot mentalno, da lahko boljše delam. Tu na Goričkem sem res bolj produktiven. Posebno pod lipo v teh poletnih dneh, kjer sem si namestil delovni stol. V teh nekaj mesecih mi ie uspelo napisati več kot v Zagrebu v dvojnem obdobju.«
Zakaj prav na Goričkem?
»Pred dvema letoma, ko sem prvič videl to pokrajino, me je fascinirala, kot konfiguracijsko najbolj zanimiv in najlepši del naše dežele, Ti blagi vzponi z izjemno bujno vegetacijo se zelo življenjsko in čisto doživljajo. V teh krajih naravna danost m porušena s posegom ljudi. Zato sem si, ko sem kolesaril po Goričkem, nekega poletnega popoldneva, zaželel, da bi bival v tej pokrajini. Ob pomoči prijateljev sem potem zvedel, da je naprodaj tipična prekmurska hiša s sadovnjakom in vrtom. V njem zdaj gojim zelenjavo in se tako tudi preživljam. Z zadovlojstvom, da uživam plodove svojega dela1.«
to zdaj, poleti, kako pa boste preži
veli pozimi, ko je kolo dokaj neuporabno prevozno sredstvo in je do trgovine daleč?
»Goričko sem videl tudi v snegu in zdi se mi idilično. Res bo potrebna sosedska pomoč, ko bo zapadlo veliko snega, toda upam, da bomo trije, ki živimo oddaljeni od glavne ceste, s skupnimi močmi pljunili v roke in z lopatami naredili, kar bo potrebno. V trgovino pa bom potem šel kar peš, na to sem pripravljen.«
Torej ste se odločili za stalno bivanje v Gornjih Slavečih, in to ni le avantura tega poletja?
»Ne, ni. Že dolgo sem si na jasnem, kaj bi rad počel. In to gotovo ni življenje v najeti sobi ali malem pol-komfortnem stanovanju v mestu, ki bolj občutljivega človeka iritira, ogroža in obremenjuje.«
Neverjetno je, kako si človek, rojen v vasi pod planino Grmeč, iz katere je osem kilometrov daleč do šole, (po Zagrebu) ponovno želi živeti na vasi. In to v času, ko se ljudje množično izseljujejo v mesta in je po goričkih vaseh veliko praznih hiš.
Poznam to željo po begu v velika mesta, po lastni izkušnji, vendar zdaj o tem razmišljam povsem drugače.«
Ali ni dalja, ki vas loči od Zagreba, tolikšna, da bi onemogočala stike z založbami in uredništvi, ki so za publicista nuja?
»Meni je jasno, da je kontakt po: treben in da so uspešnejši ljudje, ki se pogosteje pojavljajo pri urednikih. Tudi veliko drugega vem, toda nikoli v življenju nisem delal kompromisov, da bi iz poslovno-profitnih razlogov počel nekaj proti svoji volji, notranji nuji. 'Skozi življenje grem po črti zavesti: delam tisto, za kar se mi zdi, da je potrebno početi s stališča očloveče-nja, ne glede na posledice in možne težave. Na primer: Pred predajo rokopisa knjige Govorica obleke sem se zavedal, da bi imela večjo odmevnost v javnih medijih, če bi črtal nekatera poglavja in izbrisal nekatera imena. Ta knjiga je delno prikaz nekaterih nepravilnosti v uvodni kritiki časopisov in revij, kot so Jana z Bernardo Rakovec, Svijet z Djurdjo Milanovič — skratka, uporabljal sem polna imena in priimke ljudi. Zato nihče, ki bi po naravi dela moral predstaviti to knjigo, tega ni storil. Prepričan sem, da bi bilo'povsem drugače, če ne bi bilo spornih imen, vendar sem vztrajal, čeprav na račun manjšega zaslužka. Prepričan, da tako moram, zaradi škode, ki jo posamezniki delajo na področju mode. To potrjuje, da ne kalkuliram, ali bom več tekstov prodal v Zagrebu, ampak razmišljam o človeškem življenju in početju širše. Tako imam mirno vest, morda pa bo sčasoma nemirna vest drugih.
Omenili ste Bernardo Rakovec, ki že leta in leta kot prva pri Jani (in svojčas v Delovem tozdu Revije) kroji okus številnih bralk. Kaj menite o tem?
»Ona je eden, vendar žal ne edini primer, meni nepojmljivega in nerazumljivega odnosa do medija. Presenetljivo je namreč, da družbenopolitične strukture dovolijo, da desetletja v neki reviji vsiljuje svoje videnje stvarnosti. Vsi vemo za obvezen pretok kadrov v posameznih medijih po občih aktih, ker prav javna beseda vpliva na ljudi, po drugi strani pa prav revijalni tisk z največjo naklado ni deležen sprememb in drobnogleda oblasti. Poleg neumnosti, ki se plasirajo v tej in podobnih revijah na področju mode, so v modnih rubrikah nepismeni teksti, ki vplivajo na množice. Druga dimenzija pa je neobjektivnost, pristranskost, reklamerstvo posameznikov, koristoljubje in še veliko drugega-
Modno zavest v Sloveniji na Žalost oblikuje Jana, in kar obstaja, je njena urednica in avtorica večine besedil Bernarda Rakovec, ki sodi med tiste ljudi, ki ne dovoljujejo pluralizma mnenj in ne dovoli objave tekstov tistih avtorjev, ki o modi mislijo drugače kot ona.«
Tako Jana, kaj pa televizija, kot najbolj odziven medij, ki ima velike prednosti prav na področju vizualne predstavitve?
»Tudi na televiziji ni relevantnega prikaza oziroma govora o modi: Razlogi so v tem, da pojem moda v zavesti ljudi ni razjasnjen. To pa zato, ker blagovnemu trgu zelo odgovarja, da funkcionira moda kot umetni način spodbujanja potreb pd posameznih izdelkih. Preden fizično zastarijo obstoječi kosi garderobe, tekstilna industrija izdeluje in vsiljuje nove (modne) izdelke. Biti modno oblečen — to pa v sedanjem svetu velikokrat razumemo, kot biti v toku dogajanja — aktualen in zato se dogajajo drastične stvari. To, da posamezniki raje slabo ali pa sploh ne jedo, da si lahko kupijo modni kos ali dva zase, ker je z načrtno marketinško koncepcijo, oblikovanja v visoko razvitih deželah Zahoda, vsiljeno prepričanje, da mora vsak sodobni človek spremljati modo, ker to potem pomeni korespondenco z duhom časa. To idejo vsiljujejo tudi naši ženski listi oziroma revije, ki so povrhu še slaba kopija (kradejo fotografije iz zahodnoevropskih revij) in nekritično prenašajo tuji koncept v naše okolje. Izvirnosti naših kreacij pa uradna kritika ne priznava in v toliki meri vpliva na trg, da trgovci ne naročajo izdelkov posameznih izdelovalcev, če njihove kolekcije niso v soglasju z modnimi tokovi.«
Letos arheološka izkopavanja
»Pri arheološki topografski akciji smo imeli leta 1979 v obdelavi tudi Bukovnico in ko sem prišla sem, sem zasledila oziroma ugotovila, da je bilo to območje naseljeno v mlajši kameni dobi, in sicer po tem, ker so nekateri domačini našli kamnite sekire. Natančno smo jih proučili in se vedno znova vračali v ta kraj, pobirali najdbe iz sveže zoranih njiv in se na osnovi tega odločili za arheološka izkopavanja,« je dejala arheologinja Irena Šavel in pripomnila, da ima velike zasluge pri tem Martin Gje-rek, ki jih je sam našel kar dvanajst, vseh pa je 25 kamnitih sekir s tega območja. Prav tako je iz okolice Bukovnice veliko kosov lončenih posod in uteži, vre-
Delo arheologinje Irene Šavel si je na terenu pri Bukovnici ogledal tudi vodja projekta Kulturna dediščina Prekmurja, dr. Dušan Nečak, dekan Filozofske fakultete v Ljubljani in priznan zgodovinar. Na sliki z družino v skupini navdušencev nad tovrstnim izkopavanjem.
Ledina Kot je poimenovano zemljišče, ki so se ga lotili arheologi letos, v pomoč pa so jim tudi študentje in učenci. Tam, kjer je do žetve raslo žito, kopljejo v nedrje ilovnate zemlje in čakajo, da bo pospravljena še koruza, kajti prav pod njo se skrivajo zanimivi predmeti naselja iz daljne preteklosti.
Martin Gjerek je na njivah pri Bukovnici odkril dvanajst sekir in posamezne kose stare peči ter z njimi vzbudil pozornost raziskovalcev. Kot priča njegov izraz na obrazu, je zadovoljen in naklonjen arheološkim izkopavanjem ter kulturi nasploh, saj piše tudi pesmi.
Kaj pa večni jeans? Na videz je odpravil socialne razlike, posebno v šolah, in prestopil generacijske stopnice.
»To se samo talo zdi, sicer pa tudi on funkcionira po vseh modnih zakonitostih in je produkt dobre marketinške propagande, za katero se dajejo velika sredstva.«
V Pomurju imamo Muro. Ce tovarne oblačil in perila ne bi bilo, bi bili vi tu?
»Res je, da sem prvič prišel v Mursko Soboto z nalogo, da kot urednik rubrike v Oku (zagrebškem listu za umetnost in kulturo) napišem besedilo o Muri, ki slovi po kakovostnih kreacijah. Seveda pa so tudi drugi razlogi, da se piše o njej. Toda moja odločitev, da živim na Goričkem, nima nobene zveze s tekstilno tovarno.«
Samota in publiciteta sta v razkoraku. Pri Čankoviču ne, čeprav trdi: »Povsem nevažno mi je, če je že ali bo kdo kdaj slišal ali zvedel zame. Pomembno pa mi je, da prodre od mene do ljudi nekaj tistega, od česar lahko imajo korist. Nisem tendenciozen in zato me ljudje, kljub dolgim lasem in neobičajnemu oblačenju, sprejemajo. In to najpreprostejši — elementarni ljudje. Seveda pa so povsod dobri in zli, toda Goričanci so dovolj široki ljudje s strpnostjo in prirojenim'občutkom do soljudi. Brigita Bavčar
v Bukovnici
tene za statve, ostankov hišnega lepa, kar vse priča, da je bila tukaj naselbina iz časa eneolitika — to je bakrene dobe, ki je bila 2000 let pred našim štetjem.
Najdb je največ na ledini Kot, zato prav na njej te dni potekajo sistematična arheološka izkopavanja. Pred njimi je bilo potrebno narediti geodetski posnetek, na katerem so vrisane plastnice in kvadranti.
Med njimi sta kvadranta 148 in 173 tista, ki sta trenutno v obdelavi, lotili pa se bodo tudi kvadranta 50, ki je nekoliko nižje, na polju pa še raste koruza in bodo (tako kot so na žito), počakali, da jo pospravijo. Dela so se
namreč arheologi lahko lotili šele po žetvi, saj je delovišče sredi polja, ilovnata zemlja pa jim otežuje izkopavanje. Odkopali so prvo plast, planum, in pokazale so se prve lise kolov — ostankov hiš v skrajnem jugozahodu prvega kvadranta.
Na terenu jih je osem: arheologinji, ki vodi sistematična arheološka izkopavanja, je v pomoč restavrator, tehnični delavec muzeja Jože Varga in študentje arheologije, pa tudi učenci, ki si krajšajo čas pred šolo, obenem pa se veselijo simboličnega honorarja. Spopadajo se s trdo ilovico in vreme jim pri delu prve dni ni bilo naklonjeno, potem pa seje uneslo in na terenu je postalo prijetneje.
Sedmi dan izkopavanja, torej natanko teden dni potem, ko so v ledini Kot zasadili prvo lopato, je bil v številni skupini,,ki se je odpravila na ogled v Bukovnico tudi dr. Dušan Nečak, vodja projektnega sveta Kulturne dediščine v Prekmurju, v katerega se raziskovalna naloga Eneolitska naselbina v Bukovnici vključuje.
Izkoristili smo priložnost in priznanega zgodovinarja ter novega dekana Filozofske fakultete v Ljubljani prosili, da predstavi celoten projekt, obenem pa predstavi predvsem arheološka izkopavanja, ki so bila izhodišče zanj. »Ideja o projektu je nastala v moji glavi pred kakima dvema letoma, ker sem tudi vodja podobnega projekta na Primorskem. Tam se je izkazalo, da je interdisciplinarno raziskovanje kulturne dediščine na določenem geografskem obpiočju izjemno koristno, uspešno, in tudi rezultati so običajno vredni objave. Za Prekmurje sem se posebej odločil tudi zato, ker je med zgodovinarji označeno kot tako imenovana siva lisa, obenem pa si prizadevati tam, kjer je (kot na področju arheologije) že dosežen pomemben korak in nadaljevati z vključitvijo ostalih kulturnih področij, - da bi projekt lahko vnovčili.
Arheološki raziskovalni nalogi se priključuje zgodovinska raziskovalna naloga za čas po letu 1945, ki jo pripravlja druga kustosinja Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti — Metka Fuis. Potem je napovedana še slavistična raziskava Jožeta Vugrinca o slovenskih tiskih med obema vojnama in umetnostnozgodovinska raziskava, ki jo obdeluje Franc Obal, vodja soboške galerije, in galerijske dejavnosti pod okriljem Kulturnega centra. Nenavadno pa bi bilo, če na območju Pomurja ne bi vključili tudi lingvističnih ali sociolingvisti-čnih raziskav, saj smo na dvojezičnem območju, kjer živijo poleg Slovencev tudi Madžari, tako da mislim, da se bo v doglednem času to razširilo tudi na družboslovje in humanistiko.«
Na vprašanje, ali finančna predpostavka v teh časih dopušča širitev in ali bo šlo to teže skozi, se je dr. Nečak nasmehnil in priznal, da je zelo težko odgovoriti naravnost in enoznačno. »Dejstvo je, da je danes relativno več denarja, za raziskovalno dejavnost tudi na humanističnem in družboslovnem področju, kot ga je bilo pred petimi-, šestimi leti. To pa še zdaleč ne pomeni, da smo v enakem položaju, kot je na primer tehnika, ali pa raziskovanje v gradbeništvu. So le neke načelne perspektive, seveda pa je zelo težko govoriti o možnostih konkretnega projekta in hitrega finančnega razvoja — iz enostavnega razloga, ker je pravzaprav to šele začetek. In mislim, da je bil največji korak po finančni plati storjen s tem, da smo sploh prišli v tako imenovani PORS 10, ki nam je dodelil nekaj sredstev. Za začetek zelo malo, vendar upam, da bomo že v naslednjem letu to vsoto lahko povišali in da bomo lahko finančno bolj utemeljeno delali.«
Razmerje med tem, koliko sta prispevali občinska raziskovalna in kulturna skupnost in koliko je prišlo sredstev iz republike priča, da odločno prednjači doma zbrani dinar. Posebej pri arheoloških izkopavanjih, ki imajo že tradicijo. Stanje pa je mogoče popraviti preko znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, vendar pa je možnost zaenkrat le teoretična in, kot je dejal dekan Filozofske fakultete dr. Dušan Nečak, »sejo bo morda dalo z delom uresničiti.«
Ves čas našega obiska in pogovora z udeleženci na terenu je bil prisoten tudi domačin Martin Gjerek. Dobrodušni možakar se je odzval povabilu, naj pride bliže, in natanko seje spomnil, kako so domačini na Baboševih njivah izorali najprej dve, potem pa našli še več sekir. Ker ga je zgodovina vedno zanimala in je za trdo delo pre-rahlega.zdravja, seje zavzel in v svoje veliko zadovoljstvo našel veliko sekir. Odnesel jih je v muzej, čeprav to nekaterim kmetom na vasi ni bilo všeč, pa tudi sedaj mu niso naklonjeni. Zato pa je priljubljen med terenci, ki jim za parkiranje jeklenih konjičkov odstopa dvorišče idilične kmečke hiše, v kateri živi, ne mine pa tudi dan, da jih ne bi pobaral, kako je z delom. Tudi mi smo najmlajše med kopači in Matej Fišer nam je ponosen pokazal, da kljub trdi ilovici še ni prislužil nobenega žulja. Saša Šavel pa je priznala, da že pogreša prijateljice iz šolskih klopi, in ker je dopoldan dolg, raje pomaga mami, kot pa da bi prodajala dolgčas.
Ce bo vreme vzdržalo in če prej ne bo zmanjkalo sredstev, bodo sistematična arheološka izkopavanja predvidoma končana do I. septembra, ko se bodo ponovno odprla šolska vrata in se bo to poznalo na številu udeležencev, ki vztrajno kopljejo na ledini Kot. Zaželimo jim kar največ najdb, saj je prav vznemirljivo, ko se pokaže kak predmet ali kos bivališč iz naše davne preteklosti.
Brigita Bavčar Foto: Geza Vogrinčič
Soboški pevci pred 20-letnico
Sindikalni mešani pevski zbor Stefan Kovač Murska Sobota začne 3. septembra ponovno z rednimi vajami. Zaradi letnih dopustov nekaj časa ni nastopal in vadil. Minulo obdobje je bilo za zbor izjemno delavno in uspešno. Omenimo le gostovanje v Budimpešti, v avstrijski Radgoni in nastop v republiški skupščini v Ljubljani. Koncertov je bilo izredno veliko in zbor si je utrdil ugled doma in v tujini in znatno pridobil na kakovosti.
Zbor bo praznoval v začetku prihodnjega leta 20-letnico obstoja. Vso skrb bodo člani namenili pripravi jubilejnega koncerta. Prijavili se bodo tudi na sodelovanje na Naši pesmi, ki bo spomladi v Mariboru. Na prireditvi sodelujejo najboljši zbori Slovenije in petje ocenjuje strokovna komisija. Pred leti je prejel zbor na Naši pesmi bronasto odličje.
V zboru poje 50 pevk in pevcev. Ob začetku vsakega novega kulturno-prosvetnega obdobja se zbor pomladi. In tako bo tudi letos. Zbor vabi v svoje vrste mlade pevke in pevce, ki jih odlikujeta lep glas in volja za vztrajno delo v tej pomembni kulturni skupini.
Vaje bo imel ponovno v prostorih soboške srednje ekonomske šole ob torkih in četrtkih zvečer. Pevci so hvaležni tej šoli, saj jim že nekaj let daje brezplačno zavetje in tako omogoča delo.
F. Štefanec
kulturni koledar
GORNJA RADGONA - Parada kmečkih opravil in običajev se bo od Avtoradgone do sejmišča letošnjega jubilejnega — 25. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma vila med 10. in 12. uro.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju, ki je (razen v ponedeljek) odprt med 10. in 12. uro, sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka.
DRAGICA ČADEŽ: TORZO, poli-hromiran les. 1987. (Z 8. jugoslovanskega bienala male plastike v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec.)
SLAB OBISK 8. JUGOSLOVANSKEGA BIENALA MALE PLASTIKE
V šestdesetih dneh, kolikor so bile na ogled, sije male plastike 8. jugoslovanskega bienala v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti ogledalo manj kot tri tisoč obiskovalcev. S tem zaposleni v soboški galeriji niso najbolj zadovoljni, kot razlog pa navajajo neustrezen termin. Razstava je bila na-ogled od 18. junija do 18. avgusta. Gizela Luthar nam je povedala, da so bili običajno bienali bolje obiskani, predvsem pa je bilo med obiskovalci veliko učencev. Zdaj pa se pozna, da ni pouka in so šolska vrata zaprta, na oddihu pa tudi likovni pedagogi, ki imajo oglede take in podobnih razstav vključene v program dela.
Če je bilo že število obiskovalcev letošnje osrednje likovne manifestacije v Pomurju pičlo, pa je toliko bolj zanimiva pestra sestava obiskovalcev. Med njimi je bilo namreč že prve dni po odprtju veliko Nemcev iz Zvezne republike Nemčije (18 malih plastik na 8. jugoslovanskem bienalu male plastike so oblikovali gostje iz te zahodnoevropske države}, prav tako so si razstavo, ki jo je postavi! arhitekt Milan Zornik iz Ljubljane, ogledalo tudi veliko Madžarov in celo nekaj Rusov, ki so se na razstavo v Murski Soboti odpravili z obiska v Mariboru.
Po Murski Soboti bodo male plastike na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani. kjer bo razstava v septembru, za tem pa še v veliki galeriji Kulturnega centra v Novem Sadu.
LENDAVA — V lendavskem gradu, kjer poteka 15. mednarodna likovna kolonija, so razstavljene stalna muzejska in likovna zbirka ter spominska soba kiparja Gorgya Zale.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin do 10. septembra razstavlja dvajset olj Veronika Rakuš.
LJUTOMER — V galeriji so na ogled izbrana dela z dosedanjih likovnih kolonij Ante Trstenjak.
VPgrrnK Ž?. AVGUSTA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
INVAZIJA BERAČEV NA PRESTOLNICO
Brazilci so si zaželeli spremembe tudi na plažah. Samo poglejte, kako čudovito se priležejo tile samolepljivi okraski.
Beračenje nobeni deželi ni v ponos, zato se ga skuša znebiti na najrazličnejše načine. Sicer pa v zadnjem obdobju ne gre več toliko za ljudi, ki bi prosili zaradi resničnega pomanjkanja, ampak za organizirane skupine »poklicnih beračev«. Tako je v tem poletju tudi v Beogradu, zato nič nenavadnega, če se je ob to invazijo obregnil tudi Tanjug.
Na račun pohabljenega otroka, »krive« roke in naivnih ljudi ti »reveži« sijajno zaslužijo. Ko se proti večeru ohladi in se naveličajo preklinjanja in molitev, se s svojim bogatim plenom razkropijo po cenenih »penzionih« Ja-
taganmale, barakarskega naselja na Mirijevu, bivšega boljšega trga v Zemunu ... Pri beograjskih barakarjih lahko za boljši tranzi-'stor, pritihotapljen iz Italije, prenočujejo tudi po ves teden.
Prosjačenje ni za amaterje. To je »obrt«, ki po zaslugi dobre organizacije in že pravega profesionalizma naravnost cvete. V glavno mesto se hodi »na delo« v organiziranih skupinah, v katerih so ženske, otroci in zvodniki. Njihova naloga je »delavce« razporediti na najprometnejše točke v mestu. Povprečno nadarjena beračica z dvema (vseeno čigavima) otrokoma lahko v treh, štirih
urah naprosjači do 30.000 dinarjev, torej približno novi milijon na mesec.
Berači našega časa so vedno bolj razgledani, zato hodijo tudi »na začasno delo v tujino«. Pot jih je najpogosteje vodila v Italijo, dokler jih niso pred nekaj meseci z zakonom pregnali. Žal pa na domačih pločnikih predpisi nič ne zaležejo. Poleg tega so jim v prid zakonske »sentimentalnosti«, saj otroka ni mogoče aretirati, matere (ali »matere«) ni mogoče ločiti od otroka itd.
V zadnjem času so postali berači množičen pojav tudi zaradi zmanjšane pripravljenosti milice, da bi se z njimi borila. Kot pravi direktor Nešič, jih s pločnikov še najbolj zanesljivo spravijo, če jih obdolžijo, da so kalili javni red in mir. Dotlej pa bodo Beograj-' čani solidarno pomagali pri njihovem bogatenju.
TELEFONSKO OLAJŠANJE
Telefoni so koristne in potrebne naprave. A večkrat je tako, da se telefon spremeni v pravo mučilnico. Neznanci ponoči kar tako za šalo zbujajo telefonske naročnike, ljudje, .ki jim v glavi nekaj škriplje, izrabljajo telefone za pripovedovanje najbolj opolzkih stvari, anonimneži vseh vrst prek telefona sejejo nezaupanje v prijatelje in znance, zakonskega tovariša ipd. Skratka, telefon je dostikrat nadležen, ker pač sogovornika ne vidiš, ker ob dvigu slušalke ne veš, kdo te kliče.
Zato bo marsikdo z veseljem pozdravil izum kanadske družbe Notrhern Telecom, ki je poslala
na tržišče telefonske aparate, s katerimi se je mogoče ogniti takšnim neprijetnostim.
V novem telefonu je vgrajen prikazalnik, na katerem se ob zvonenju zapiše telefonska številka klicatelja. Tako lahko ob izsiljevanju, nadlegovanju ipd. zabeležiš številko in ima milica precej lažje delo. Možno pa je tudi v elektronski pomnilnik vpisati do 100 telefonskih številk znancev, prijateljev, sorodnikov in poslovnih sodelavcev, tako da se ob telefonskem klicu poleg številke klicatelja izpiše tudi njegovo ime. Neznanci tako ne morejo klicati in vznemirjati, če telefonski naročnik ne želi.
«JELOVICA
Lesna industrija Škofja Loka
Manj maščob
Posledic prehude vročine ne občutijo samo ljudje, prava nadloga so lahko tudi za živali. Avgustovska vročina je spravila japonske krave v hudo depresijo, njihovo mleko pa ima zaradi tega veliko manj maščobe kot ponavadi. Farmarji jse pritožujejo, da so krave zaradi vročine izčrpane in njihovo mleko ima namesto 3,5 samo 3,2 odstotka maščobe.
Japonske krave, ki so večinoma holsteinske pasme, zelo slabo prenašajo vročino, nagnjene so k stresom in pogosto izgubijo tek. Farmarjem priporočajo, naj jim dajejo le lahko prebavljivo hrano in naj jim omogočijo bivanje v hladnejših prostorih.
Živinorejcem ostajata tako predvsem dva problema: kje najti dovolj primerne hrane in hladnih prostorov.
Mojster Marič se je upokojil
Urarski mojster Ivan Marič iz Beltinec, ki je znan daleč po Jugoslaviji kot strokovnjak za popravila in vzdrževanje stolpnih ur, se je upokojil. Doslej je sam izdelal osem stolpnih ur in prav mika ga, da bi še kakšno. Upokojitev ni ovira, saj ima popoldansko obrt.
Stene Maričeve urarske delav- nekaj prehodnega, da se mnogim nice krasijo ure, takšne in druga- baterije pogosto hitro praznijo čne, na mizi pa so razvrščene ro- in . . . nič več. Skomignil je z ra-
uro v Crenšovcih, nato pa še domačo, beltinsko, ker ga nekateri že preveč zbadajo. Tudi soboški
10% POPUST na sejmu v Gornji Radgoni
•	stavbno pohištvo in
•	lesene obloge
Ugodna prodaja na sejmu
MIZA ZA DELO IN RAZVEDRILO — tapetarska miza
tudi z 10% popustom
DANES POMISLITE NA VAŠ DIMNIK! GRADNJA Z vami sta m ŽALEC schiedel8 JSl tel. (063) in zT\ 701 011
čne. ki jih je mojster po popravilih zadržal na kontroli. Sam pravi, da popravilo navadnih ur ni nič kaj donosno, vendar, je vesel, ko potrka kakšna stranka. Rad se pogovarja, pa ne samo o urah, času in vremenu, ampak tudi o predvojnih težkih časih, o naglem razvoju po osvoboditvi in sodobnem času, ko vzmetne ure vse bolj izpodrinjajo elektronske. Tu sva še zaustavila. Kako bo z urarji v prihodnje? Še bodo morali dopolnilno usposabljati in kakšna je sploh njihova perspektiva? Prav strnjenega odgovora nisem dobil na nobeno od vprašanj, zato povzemam le to, da so elektronske ure verjetno
meni, kot da ga to, sedaj, ko je v pokoju, preveč ne zanima in že sva bila pri stolpnih urah. Mnogo temeljitih popravil sta z očetom, ki se je za urarja in finome-hanika izučil v Budimpešti, opravila širom po Sloveniji in tudi izven njenih meja, sam pa jih ima za sabo že 63, tudi v Dalmaciji in Bosni. Zavzeto je sledil očetu, ki je izdelal pet novih stolpnih ur, in ga celo prekosil — doslej jih je izdelal osem in prav mika ga, da bi še kakšno. Prav zadovoljno bi si oddahnil, če bi številko zaokrožil na deset. Sicer pa ima naloženega že precej dela. Najprej bo temeljito popravil cerkveno
sta potrebni temeljitega popravila, vendar ga za to ni -nihče zaprosil, sam pa se ne bi rad ponujal. Mimogrede je vrinil vprašanje Ljutome.rčanom: »Kje sta tista dva prelepa zvonova, ki sta visela ob sedaj pokvarjeni javni uri na Glavnem trgu?«
Med obiskom sva se povzpela še v beltinski zvonik, kjer je masivna ura pravkar odbijala dvanajsto. »Vem, da bom imel z obnovo veliko dela, vendar se izplača. Ko bo vse opravljeno, bo spet točno merila čas.«
Se bo urarska tradicija pri Maričevih nadaljevala? Odgovor je bil kratek, vendar nič kaj nejevoljen: »Hčerka se je izučila za urarko, vendar si je raje poiskala drugo zaposlitev . . .«
Janko Stolnik
DRZNA PLAVALKA
Tridesetletni ameriški plavalki Lynn'Cox, prvi ženski, ki je preplavala Rokavski preliv,'se je posrečil izjemen podvig; preplavala je Beringov preliv, morsko ožino med Sibirijo in Aljasko, edino skupno mejo Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Od ameriškega otoka Mali Diomed do sovjetskega otoka Veliki Diomed (Ostrova Diomida), ki ju loči 4.340 metrov morja, je potrebovala dve uri in pet minut, preplavala pa je najmanj deset kilo- . metrov v cikcaku, saj so v prelivu zelo močni tokovi.
Temperatura vode je bila štiri stopinje Celzija nad ničlo in nad morjem je ležala gosta megla. Pogumno plavalko sta spremljala dva eskimska čolna iz mroževe kože, na zadnjem delu poti pa tudi motorni čoln sovjetske mornarice. Mlado Američanko je
Rokavskem prelivu je hotela nekaj pomembnejšega, bolj dramatičnega, nekaj, kar bi bilo tudi simbol povezave med ljudmi in' narodi. Trenirala je v severnih islandskih vodah in tam se ji je posrečilo plavati dve uri in pol. Potopila se je tudi v Glacier Bay  na Aljaski — tam je bila voda tako mrzla, da se je termometer zdrobil. Pol ure je šklepetala z zobmi, medtem pa je njen spremljevalec razbijal led, ki je oklepal čoln.
Lynn Cox je plavala dve uri in pet minut, premagala je morske tokove in vrtince, mraz in strah. Dokazala je, da je imela prav ona, in ne Eskimi, izkušeni in pogumni ljudje, ki so ji podvig odsvetovali in ki za njeno življenje niso bili pripravljeni staviti niti centima ali kopejke.
med drugim sprejel bivši sovjetski prvak in sedanji plavalski trener Vitalij Medjanikov; izjavil je, daje bil podvig zelo tvegan in da je Lynn prava junakinja.
Podvig je bil zares zelo tvegan in vsak bolj mršav plavalec bi prav gotovo umrl. Telesna temperatura Lynn Cox se je precej znižala, vendar je ostala v mejah normale — mala Američanka (visoka je 165 centimetrov) tehta namreč 81 kilogramov, 35 odstotkov njenega telesa sestavlja maščoba in ta naravni izolator ji je rešil življenje.
Lynn je o tej ledeni kopeli sanjala že pri devetnajstih letih; po
znak ki vam daje
GARANCIJO kvalitete
*•*•*.*.*
IZOLACIJE SERVIS &CO PTUJ
SLAVKO FURMAN - PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
generalna popravite neb raamli lamnovaJnikor in Mnhv ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO
GARANCIJO
vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
Za blažitev bolečin
Nobenega smisla nima, da bolnik trpi bolečine, menijo strokovnjaki, ki so se zbrali v Hamburgu na svetovni konferenci, posvečeni medicinskim in psihološkim vidikom telesne bolečine. Na nedavnem simpoziju se je zbralo tri tisoč strokovnjakov iz 59 držav, organiziralo pa ga je mednarodno združenje za proučevanje bolečin.
Po mnenju montrealskega profesorja psihologije Rolanda Melzacka, ki je vodil konferenco, še vedno vlada prepričanje, da so analgetiki nevarnejši od hude bolečine. Zdravniki in bolniki se bojijo, da bo jemanje zdravil proti bolečinam pripeljalo do odvisnosti in paciente spremenilo v narkomane. Dr. Melzack zatrjuje, da je ta strah neutemeljen. Od 20.000 ljudi, ki so med izrael-sko-arabsko vojno dobivali morfij proti bolečinam, jih je samo pet postalo odvisnih. Vse raziskave so pokazale, da so si bolniki, ki so dobili raka, dajali morfij v predpisanih dozah.
Strokovnjaki si prizadevajo, da bi vsi kronični bolniki, ki trpijo bolečine, dobili analgetike in da jih družba ne bi obravnavala kot narkomane.
Poleg toče velko neurje zajelo je cejlo Pomurje. Drevgye, gorice, kukorca, repa ne pomore se več zlepa.
Ali že poznana bratska pomouč prišla je friško, kar čez nouč.
Kse ka trbej: gnojilo, krmilo v zadrugaj fal je toga obilo.
Od lejpe Brene, Dudeka, Slakov po tablaj, lokalaj je telko plakatov, ka eden od ovoga vb se ne vijdi; pomouč za Goričko od driijgec lij prijdi!
Kulturni center pa Zveza organizacij bogme ne niica nikši sanacij.
V prehodi ljubljanske soboške banke, z njigvi oglanih desk mo delali »planke«.
JUGOSLAVIJA
RADGONA
/^1 KOM PAS PE GORNJA
Vas vabi, da obiščete v času sejma v Gornji Radgoni brezcarinsko proda-
jalno ter gostinske obrate: bife, bistro in pivnico.
STRAN 30
za vsakogar nekaj
Pet pravil za uspešen začetek šolskega leta
"	A.........
Bliža se šolsko leto. Mamice se
že pripravljajo, da bodo svoje mi-Ijenčke prvič peljale v šolo. Kako naj se otroci navadijo življenja v šoli? Mamice naj v nekaterih primerih ostanejo z otrokom nekaj minut v šoli, da otroka ohrabrijo. Če ima otrok zaupanje v starše, bo odhod v šolo sprejel z veseljem. Otroci, ki so bili že v vrtcu, bodo šolo sprejeli normalno, kot prehod v višji razred. Da bi otroku in sebi olajšali delo ob vstopu v šolo, pa se skušajte držati naslednjih pravil:
prijazna in ostali otroci simpatični, bo vaš otrok to sam opazil. Pustite ga, da se bo ob vrnitvi iz šole sam izpovedal, sam povedal svoje vtise. Sprijaznite se z dejstvom, da ste vi samo spremljevalec in da šola ni svet staršev, temveč otrok.
Vzemite si prost dan
Zelo pomembno je, da sami odpeljete otroka v šolo. Ta dan predstavlja otroku največjo spremembo. Otrok to občuti, je vznemirjen in negotov. Vaša prisotnost mu je potrebna kot nikoli prej. Ne bodite še sami nervozni, saj boste to nervozo prenesli na otroka.
Pazite na garderobo
Zelo pomembno je, kako boste otroka oblekli. Ne preveč preprosto in ne preslovešno! Zlato pravilo je čisto In udobno ter neu-padljivo. Zakaj? Zato, ker šola ni samo mesto, na katerem se uči, šola je življenje v družbi in je za otroka zelo pomembno, da se tej družbi prilagodi in da iz nje ne izstopa. Preveč vpadljiva garderoba je lahko samo v posmeh drugim. Na tak način bi bil prvi šolski dan za otroka veliko razočaranje.
Prepustite mu besedo
Prvi šolski dan je navadno poln nervoze in vznemirljivosti. Niti starši niti otrok ne vedo, kako poteka sprejem v šolo. Kljub temu pretirano ne ščitite otroka, saj je to njegov, ne vaš dan. Ne odgovarjajte v njegovem imenu, pustite ga, da se počuti odgovornega in samostojnega.
Več poslušajte, manj govorite
Razumljivo je, da so na slovesnosti tudi starši vznemirjeni. Toda ne tolmačite otroku svojih vtisov, pustite ga, da sam sprejema ugotovitve. Če je šola lepa, učiteljica
Iz debelejše bombažne ali sintetične vrvice izdelamo pogrinjke in podstavke za kozarce. Za 2 pogrinjka in za 2 podstavka potrebujemo 27 m vrvice s premerom 1 cm, 2 tubi lepila, kos lepenke. Vrvico narežemo na dva kosa, dolga 12,5 m, in dva kosa, dolga po 1 m. Lepenko položimo na mizo in začnemo zvijati vrvico za pogrinjek. Vzamemo enega daljših kosov in ga zložimo v oval, dolg_8 cm. Okrog tega ovala navijamo vrvico in jo sproti lepimo z lepilom. Ze zlepljeni del pogrinjka sproti spenjamo z bucikami, ki jih zabadamo skozi vrvico v podloženo lepenko. Pustimo, da se lepilo posuši, šele nato snamemo pogrinjek z lepenke. Enako delamo drugi pogrinjek. Za podstavke zvijemo vrvico v krog. Iz previdnosti psutimo pogrinjke in podstavke pripete na lepenkasto podlago čez noč, da se lepilo zares strdi.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
2.
3.
4.
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, v oddaji 21 232.
Najboljše uvrščene ta teden:
Living daylights — A-HA
Nina — Komet
Poet — Janez Bončina — Bene
1	wanna danče with somebody — Whitney Huston
5. Hold me now — Johny Logan
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon: 25-577
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NASA RISBA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: imperij, zlatica, Zatopek, at, loka, kinin, Olaj, AP, Nemanja, GC, ADN, R, sokot Esad, VE, Semenko, Adorjan.
Osvežene kavbojke
Zapomnite si, da je prvošolček še vedno otrok s svojimi potrebami za igranjem, sanjarjenjem. Otrok se s prvim dnem v šoli ne poslavlja od otroštva, temveč se srečuje z novimi nalogami v novi fazi razvoja. Pritisk, ki ga doživlja na začetku, je velik in ne pričakujte, da bo takoj vse obvladal. Bodite potrpežljivi in polni razumevanja, ko se bo počutil slabega in čestokrat izgubljenega.
Otrok ostane še vedno otrok
Pogrinjki iz vrvice
Bakterije v energetiki
1 <*<*«*«^4* * t
% 1
Kavbojke so običajno vaša vsakdanja garderoba. Če jih nosite vsak dan, se jih včasih naveličate. Če želite, da jih vsaj malo osvežite, ne potrebujete veliko le kos tkanine v karo, progastem ali pikčastem vzorcu. To zašijete na rob hlač v obliki manšete širine 3 do 5 centimetrov. Če iz enakega materiala zašijete še srajco, bo učinek še večji.

Letni prirast biomase na Zemlji znaša okoli sto milijard ton. Preprosto rečeno: za toliko več je rastlinja. Veliko ali ne — človek se je že moral zamisliti nad vprašanjem, kaj in koliko bo jemal iz 'rastlinskega sveta brez škode. Kadar gre za kmetijske. odpadke, pomislekov ni. A tudi . tu se že oglašajo strokovnjaki, ki opozarjajo, naj kmetijskih odpadkov ne bi preprosto sežigali, predelali naj bi jih v učinkovitejša goriva. Izdelali so tudi že metode, kako iz rastlin dobiti gorilni plin in špirit, celo bencin.
ANEKDOTE
Guya Falconeta. osebnega zdravnika francoskega kralja Ludvika XV., je nadlegoval namišljeni bolnik. Na zdravnikova vprašanja je moral priznati, da je s tekom, da si prav rad privošči kozarček dobre kapljice, da dobro spi in da sploh ne čuti simptomov kake bolezni.
»No lepo,« je dejal zdravnik. »Prepustite to meni! Kmalu bo čisto drugače!«
Nemški državnik Gustav Heinemann, predsednik Zvezne republike Nemčije v letih 1969 do 1974, je bil prav gotovo najmanj »slovesen« predsednik, kar jih je imela kaka nemška država. Na uradnih sprejemih ni bilo več obvezno nositi fraka z odlikovanji smokinga ali uniforme.
»To sem storil zaradi tistih,« je pojasnil svoj ukrep, »ki se počutijo brez odlikovanj na prsih na pol goli.«
Avstrijski feldmaršal, doplomat in pisatelj Charles Joseph knez Li-gne je bil dalj časa ljubimec dveh mikavnih sestra, ki sta stanovali v tretjem nadstropju neke palače. Ko so ga začela pritiskati leta je sklenil prekiniti razmerje z njima in jima je poslal pismo: »Ljubici moji, dobro vesta, da sem vaju oboževal. Najbolj sem ceni! pri vama, da nista imeli otrok ne psov. Toda zdaj so se mi začele noge upirati, da bi hodile po mnogih stopnicah v tretje nadstropje. Živita srečno! Prisegam vama, da sta bili edini ženski, ki sem ju ljubil v tretjem nadstropju.
VAS PRIPIS
Kako ukaniti
notranjo uro
Danes v New Yorku, jutri v Frankfurtu, čez nekaj dni v Tokiu. Tudi za politike in poslovneže, ki so vajeni potovanj, je tak program zelo naporen. Vsako potovanje na Vzhod ali Zahod zmede njihov ustaljeni štiriindvajseturni ritem. Če potujemo na Zahod, se dan podaljša, če potujemo na Vzhod, se krajša. Posledica je takozvani »jet lag«, ki sicer ni bolezen, povzroča pa obilico težav. Počutimo se neprespani, ob belem dnevu utrujeni, ponoči pa popolnoma budni. Z nekaj zvijačami pa se da take težave omiliti.
Tri dni pred poletom ne pijemo nobenih poživil, na primer kave, čaja ali kakava, ki vplivajo na notranjo uro. Na dan poleta navadimo s kavo, čajem ali kakavom notranjo uro na novi ritem.
DOPOLNILO
V 27. številki Vestnika (16. julija) smo objavili nadaljevanje strokovnega sestavka Grete Gomboc — Dieta je še vedno osnova zdravljenja sladkorne bolezni, v katerem je bilo naštetih pet prodajaln Potrošnika, kjer lahko kupite izdelke za sladkorne bolnike. To pa seveda več ne drži, saj je Potrošnikov tozd Preskrba že 20. maja zaradi sorazmerno majhnega kupovanja diabetičnih izdelkov le-te združil v eno trgovino, in sicer Bomboniero na Titovi cesti v Murski Soboti.
Uporabna rešitev je tudi sistematično pridelovanje biomase. Na Škotskem na primer gradijo termoelektrarno, ki jo bodo kurili s topolovim lesom. Topol namreč zelo hitro raste. Vendar je naravni prirast še vseeno skromen. Človek premišlja, kako bi ga povečal vsaj za desetkrat, če ne že na stokrat.
Bakterije lahko predelajo biomaso v gorivo. Lahko jih je tudi prepričati, da delajo hitreje in da naredijo več: samo temperaturo zvišamo in predelava steče hitreje.
Ali bakterije lahko proizvajajo tudi elektriko? Ali bi bile takšne bakterije lahko osnove za sončno elektrarno? Tačas tega ni mogoče z gotovostjo reči. Znanstveniki šele razvozlavajo mehanizem nastajanja električnega naboja v živi celici.
MNOGI, KI SO GA ŽE POSKUSILI, PRAVIJO: TO JE
'IZDELEK, KI SE i HVALI SAM!
MURSKA SOBOTA
SESTAVIL MARKO NAPAST	VODNO-GRADBE-NIŠTVO	AMERIŠKI DRAMATIK (EUGENE)	PROIZVOD ČEBEL, MED	PREDMET POGOVORA	NASLOVNI JUNAK GOTOVČEVE OPERE	PASMA LOVSKEGA PSA	V JOGI POLOŽAJI ZA MEDITIRANJE
TURISTIČNA USLUŽBENKA							
ZANIMANJE ZAKAJ							
SLOVENSKI TENORIST (ANTON)							
CESTNI ZAVOJ, OKLJUK					GLAVNI ŠTEVNIK LJUDOŽEREC		
PIJAČA STARIH SLOVANOV			IZKLICANA BARVA PRI IGRALNIH KARTAH	OŽINA NA MALAJI PLETENA POSODA			
RABOTA						LEPILO ZA FILME IN TOPILO ZA LAKE	SAMOKOL- NICA
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		VRELEC ROGAŠKE SLATINE RACMAN					
KRAŠKA PLANOTA V ZAHODNI SLOVENIJI							
FR. FILM. IGRALKA (MARIE-JOSE)				ENOTA V TELEFONIJI ŠAHOVSKI IZRAZ .			* ‘
IVAN CANKAR			RODITE- LJICA TUPOLJEV				
PREGLEDEN SEZNAM, IMENIK			-				
NAGLASNO ZNAMENJE. OSTRIVEC					NATRIJ		
VESTNIK. 27. AVGUSTA 1987
STRAN 11
dopisniki so zabeležili
Čigava je okolica?
Resnica in podoba nekega pokopališča
ČLOVEKOVO OKOLJE JE EDEN IZMED MEDIJEV, S KATERIMI SE SPRIJAZNIMO, ALI PA NE. KAKO JE Z OKOLJEM POSAMEZNIH BLOKOV IN STANOVANJSKIH SOSESK? KDO SKRBI ZA STVARI, KI SO VKLJUČENE (VSAJ NA PAPIRJU) V BRUTO OSEBNI DOHODEK, SAMOPRISPEVEK IN STANARINO, KATERE POLOVICA NAJ BI BILA PORABLJENA ZA INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE, PA- NE DOBITE NITI PALICE, DA SE UDARITE PO GLAVI ZARADI NAIVNOSTI?
Kako je res z bloki in najbližjo okolico * stanovanjskih sosesk, kjer so gospodarji vsi in nihče?
Običajno hišni sveti težko urejajo čiščenje stopnišča in ostalih skupnih prostorov znotraj zgradbe, o okolici pa že ne upa nihče ničesar ziniti. In nasploh je komunalna politika pri nas na psu, tega ne moremo zanikati. Poči vam recimo cev v zidu, pa vas delavci komunalnega podjetja skušajo prepričati, da ste krivi, ker so v času gradnje pač bile v skladišču nekakovostne cevi. Koga zanima, da je potekel rok garancije, razen njih samih, ki so prej koristili nezaslužene prihodke za osebne dohodke, namesto za investicijsko vzdrževanje? Ali ste že kdaj doživeli, da bi vas delavec komunalnega podjetja prišel vprašat, ali je v stanovanju vse v redu, ker je pač potekel rok
V gornjeradgonski občini je izsušenih in zloženih okrog 3500 hakta-rov zemljišč. Do 1. novembra letos naj bi izsušili dodatnih 329 hektarov ter regulirali Ščavnico na območju Grabonoš—Spodnji Ivanj-ci. Izvajalca del sta Vodno gospodarsko podjetje Maribor in Mura Murska Sobota. Zaradi slabega vremena so z deli zaostali za približno dva tedna, kar je prvič v zgodovini izsuševalnih del na tem območju.	Bernarda Peček
BELTINCI
Upokojenci na Osankarici
Prirejanje izletov za člane je ena izmed aktivnosti Društva upokojencev Beltinci. Pred kratkim so organizirali izlet na Pohorje, kjer so si na Osankarici ogledali spominsko sobo iz prizorišča zadnjih bojev Pohorskega bataljona.
Ob vračanju s Pohorja so se ustavili v kmečkem turizmu v Siam-njaku, kjer so se okrepčali.	A. H.
--->KL NOVA ----------------------------------------
Popravljajo poškodovane ceste
V preteklem neurju, kije divjalo v radgonski občini, so močni nalivi uničili precej cest. Tako je bilo tudi v vasi Kurtova, ki sodi v Krajevno skupnost Negova, uničenih več kot tri kilometre cest. Cesta Kunova —Črno Hojčje je tako zdelana, daje neprevozna. Vaščani so za to te dni pripravili delovqo akcijo in se lotili popravila cest.
Popravljali so le glavne ceste, očistili jarke in razgrinjali navožen gramoz. Računajo pa tudi na pomoč iz skupne krajevne ali občinske blagajne, saj sami ne bodo zmogli tolikšnega bremena. Pri ureditvi vaških cest so jim v veliko pomoč tudi gozdarji K K Radgona, ki vzorno skrbijo za gozdne ceste.
L. Kramberger
8
PETER NOVAK
trajanja inštalacije? Jaz še nisem, pa živim v družbenih stanovanjih XY let. In seveda plačam stanarino in vse ostale prispevke, od krajevnega do . ..
Priselite se v novo stanovanje v novi stanovanjski soseski in seveda pričakujete marsikaj. Pričakujete lepo urejeno okolico, dobite kupe peska in blato. Pričakujete urejeno novo stanovanje, pa vam curljajo pipe, odpada omet, vrata se ne dajo zapreti in zakleniti, pa še in še... Kje iskati krivca? Kdo je kriv?
Kdo je kriv, da v dragi stanovanjski soseski kraljuje smrad? Septična jama namesto čistilne naprave gotovo ni otroško igrišče, na katerem naj bi se igrali otroci. Pa vendar se igrajo. Vprašali se boste, kje? VSAKA PODOBNOST Z LENDAVSKIM HONDURASOM JE NAMERNA!
Zakaj ravno tako tragično ime, kot je Honduras, gotovo ni naključje. Namesto trupel revolucionarjev vidite propadle dele pohištva, odpadke raznih kuhinj, iztrebke ljudi in živali . . . da ne nadaljujem. Komu na čast? Kaj bi želeli še več?	fuj
Zakaj tako?
Vse od podražitve moke in kruha v trgovinah ni cenejše moke, po kateri potrošniki povprašujejo. Dobi se namreč le moka z oznako na vrečki »namenska moka«, ki pa je za 100 odstotkov dražja in stane kilogram 998 dinarjev.
Potrošniki se sprašujejo, kje tiči zajec? V 100 odstotno višji ceni — v tem primeru bi morala biti kakovost moke za toliko boljša od navadne — ali pa v oznaki »namenska moka«?
Anton Horvat
Pod tem naslovom smo v Vestniku prebrali kritiko židovskega pokopališča v M. Soboti. Večina bralcev verjetno soglaša ter obsoja neodgovorna (ne)dejanja tistih, ki naj bi končno skrbeli med drugimi tudi za izgled okolja, še posebno če gre za vidno bližino ob tako prometni cesti. Urbanisti so očitno med temi, ko so dopuščali gradnjo hiš v taki bližini, da so izmaličili pokopališče. Morda so tudi tu bili takšni pojavi kot pri Šiftarjevem mlinu.
Če se je že prostorno omejilo pokopališče, bi bila umestna razprava in odločitev, mar ne bi bilo bolje v celoti odstraniti vse individualne spomenike. Na istem mestu pa v opomin nad dejanji fašizma postaviti skupni spomenik Židom in tega obdati z eksotičnimi drevesi. Tudi to bi bilo priznanje vsaj onim 387, ki so zapisani v knjigi F. Godine Prekmurje 1941 — 1945 ter uničeni po taboriščih. Čemu smo jih zapisali v grozote fašizma, ko jim tega ne priznavamo, saj so vendar bili tudi ljudje. Smo dežela spomenikov in spominskih parkov, ki se še vedno dokaj razkošno gradijo, zakaj potem takšno razlikovanje.
Že v letu 1985 je Vestnik objavil, informacijo o ureditvi tega pokopališča, žal naše veliko govorjenje ne spreminja naših razmer, ne dejanj. Tedaj je bilo v
prispevku rečeno, »ali je tisti, ki je odločal o rušitvi sinagoge, že dobil družbeno priznanje — odlikovanje, četudi posmrtno«!
Generacije se pomlajujejo, ali bodo zanamci nadoknadili to, kar danes uničujemo — podcenjujemo.	j. k

Delovna organizacija
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
Murska Sobota
ABC POMURKA, DO ZUNANJA TRGOVINA Murska Sobota, Lendavska 9
objavlja
prosta dela in naloge pripravnika z visokošolsko oz. višješolsko izobrazbo za določen čas — čas pripravniške dobe.
Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok in opravljen vozniški izpit B kategorije.
Obvladati mprajo vsaj en tuji jezik, zaželjeno je znanje madžarskega jezika.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od obiave na naslov:
ABC POMURKA, DO ZUNANJA TRGOVINA Murska Sobota, Lendavska 9.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave.
RAZPISNA KOMISIJA
ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB, n. sol. o. tozd Elektromaterial
Lendava, n. sol. o.
po sklepu delavskega sveta tozda
DELAVSKA UNIVERZA
Murska Sobota
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJE KONTROLE
KAKOVOSTI
Pogoji:
— višja izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri
— štiri leta delovnih izkušenj na področju kontrole kakovosti in operativne priprave dela
— pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja
Dela in naloge vodje kontrole kakovosti se razpisujejo za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ELEKTRO-KONTAKT, tozd Elektromaterial
Kolodvorska 8
LENDAVA
(za razpisno komisijo)
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Z izobraževanjem je treba začeti čimprej
— 1. septembra bo vpis na TEHNIŠKO FAKULTETO (ob delu) — ob 12h pridite vsi, ki vas zanima matematika!
— 7. septembra bo vpis na VEKŠ (ob delu), SLO II bo že 4. 9.!
— Ali ste že spoznali, da brez znanja TUJIH JEZIKOV ne gre? Če ste, potem si znanje lahko pridobite ali izpopolnite v naših tečajih ANGLEŠČINE, NEMŠČINE in drugih tujih jezikov za odrasle, otroke in mladino
— Kmalu bomo začeli z delom tudi v STROJEPISNEM'TEČAJU!
— Osnovno šolo je končala velika večina Slovencev. Če ste ostali v manjšini, potem pridite v našo OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE — šolanje je prilagojeno odraslim in je brezplačno!
Vas zanima še kaj več? Oglasite se na Delavski univerzi Murska Sobota (nasproti avtobusne postaje), ali po telefonu 21 137.
Do Severnega rta in nazaj
Urni kazalci so kazali na šesto uro, če pa je bilo to zjutraj ali zvečer, smo ugotovili šele po nekajminutnem posvetu. Vseeno je bilo proti večeru. Malo smo bili razočarani nad to skrajno točko, čeprav smo že prej vedeli, da tam ni ničesar. Našli smo le siv neskončen dan, zavit v melgo in objet v razbesnelo valovje tam nekje spodaj pod skalnatimi stenami. Najbolj smo pogrešati tisto sonce s slik, ki v tem času ne zaide, in pa bele ladje ter kričeče galebe. Kmalu smo bili potolaženi, ko smo izvedeli, da je tukaj res malo sončnih dni in za te moraš gotovo biti rojen pod zelo srečno zvezdo, da lahko ujameš nekaj sonca tu na robu Evrope. Moram še omeniti, da stoji tu turistični objekt s pošto in s spominki. Ustavili smo se le za kratek čas. da smo oddali pošto in potem spustiti še nekaj kapljic kačje sline na zob za boljše zdravje. Sicer je pa to itak ceremonija, ki sodi na take skrajne točke, kot smo ji h osvajati.
KmaTu smo se vrniti do naselja Skarsvag, kjer smo se skoraj po vojaško utaboriti. Težko je bito najti raven košček terena za šotor. In če si ga našel, je tam gotovo stala mlaka. To pa niso bili tako nedolžni problemčki, saj je bi! dober počitek prvi pogoj za uspešno pot. Že smo se malo ustrašiti, ko nas je obiskat neki stric, saj ne veš. s kom imaš opravka. Kdo drug kot nemški turist, ki mu ni šlo v glavo, da smo iz Jugoslavije priromali sem gor.
Sam se je predstavil kot geolog iz Bremna in povedat da tukaj že dalj časa proučuje kamnine. Naša slivovka mu je presneto prijala, saj je v trenutku pozabi! na svoio stroko.
Po najdaljši obali
Odslej se vračamo. To je bila naša skupna ugotovitev po dobrem počitku. Vreme je kazalo na bolje, toda da bi tu dočakati sonce., tega še enajbolj nepopravljiv optimist ni upal pomisliti. Po visokih planotah smo se spuščali proti mestecu Alti ob Altafjordu. Že po privh kilometrih smo doživljali zanimive scene, kaj bo šele po nekajtisočkilometrski vožnji po Norveški Njena obala s fjordi meri kar neverjetnih 27000 kilometrov. Najdaljši je Songnefjord. dolg 170 kilometrov in na mestih globok do 1200 metrov. Pred vstopom v fjorde se dvigajo vzdolž obale številni otoki in otočki, večinoma goli ih skalnati, ob katerih se razbija razdivjano morje. Zahodni veter žene valove neprestano proti njim. Sive megle ob obali včaish zastirajo pogled, te rahlo se razločijo obrisi strmih pobočij.
Čeravno divja zunaj vihar, pa je morska gladina v fjordu mirna in ladje drsijo gladko vedno globlje v notranjost. Gole stene padajo navpično v morje. Ob ozkem vznožju na majhnih naravnih pomolih se je naselil člov.ek. Skromne so njegove njivice. Toda prijetno je to zelenje med sivo, megleno in vlažno okolico. Tu uspeva že sadje, precej nižje pa tudi žito. Gotovo se tu še mečneje-čuti vpliv-zalivskega toka. Posa-ben okras fjordu so številni slapovi v stranskih dolinah. Cesto se spuš
čajo neposredno izpod ledenika, ki polzi s fjella proti fjordom. Veličastni fjordi se vtisnejo tujcu neizbrisno v spomin. Šumeči slapovi, mirna gladina morja, strme skalnate stene, zeleni otočki in pomoli z lesenimi hišicami ribičev ga spremljajo od vstopa v zaliv pa vse do konca. Tod živi že od davnih časov krepak in podjeten rod, ki pa najtesneje uravnava morje. Od tod so v preteklosti odhajali na zahodnoevropska obrežja drzni Vikingi, od tu plujejo danes po svetovnih morjih številne norveške ladje.
Lov na polenovke
Že od nekdaj je tlela v meni želja, da bi šel z ribiči na odprto morje. Zdaj je bil .samo čas tisti, ki mi je to preprečil. Med velikim lovom na polenovke so najmodernejše ladje na morju noč in dan. Na mestih, kjer
ribiči pričakujejo ribje jate, polagajo obtežene mreže tudi do deset kilometrov. Cela veriga ladij zapira dohode ribjim jatam. Neprestano so na preži, seveda telefonsko povezani z obrežnimi postajami. Včasih so ribiči tudi po cele tedne na morju, ne glede na dež, viharje in meglo: Trdo je njihovo delo. Čim zasledijo novo jato rib, sporočijo na obalo in veliki lov, ki je do potankosti pripravljen, se začne. Že davno so mreže razpete, težke uteži jih držijo globoko v vodi. Vse poti so zaprte.
V pristanišču čakajo pripravljeni zaboji, sodi in kadi. Že prihajajo zastopniki tovarn za konzerviranje rib, da bi začeli sklepati prve kupčije. V pristanišču sp zmeraj živahne priprave. Povsod tekanje in beganje. Številne ladje čakajo na odhod. Motorji zamolklo ropočejo, ladje drgetajo, zatohel dim nizko leta nad vodo in pomol. Bibiči in delavci v modrih oblačilih, s kučmami ha glavi in obuti v visoke škornje imajo še mnogo opravka.
In ko je vse pripravljeno, zdrsijo ladje za vodnikom iz mirnega pristanišča na viharno Severno morje. Na obrežju zmeraj spremljajo njihov odhod žene in otroci s klici in željami. Napočil je veliki dogodek za celo naselje, lovna polenovke. Od tega je odvisno življenje in obstanek teh majih ljudi, raztresenih ob fjordih, pod fjelli.
Proti Narviku
Na tej poti smo srečevali vse več pastirjev ovac in ribičev. Drugi nas niso motili, ker so drseli po mirnih fjordih, prvi pa so preseljevali cele trope bundastih ovac kar po cesti. In če je za njimi pripeljalo kako vozilo, se sploh nihče ni zmenil zanj. Pastir mirno pred čredo, ovce pa so drobile za njim. Tudi mi smo se počasi cizili za njimi, ker se nam je zdelo. da je v tem trenutku to najbolj prav. Vožnja ob fjordu Lyngen je bila nekaj nepopisnega. Vodovje, posrebreno od sončnih žarkov, zadaj fjelli s snežnimi kapami, z njih pa so drli kristalni slapovi in se zlivali s fjordi. Pri Overgardu smo zavili na bližnjico čez Soivang in Skjold. Po ozki soteski smo dreveli v globino neznane dežele. Pozno je bilo. Tudi razjasnilo se je že med tem časom, česar smo se najbolj veselili. Sonce je plavalo nekje za fjordi, da smo zdaj lahko videli le osev njegovih žarkov na bližnjih planinah. Sicer pa. kakorkoli bi bil dan dolg, zmeraj bi nam zmanjkalo časa za spanje. Našli smo pravo mesto za počitek. Nocoj smo večerjali tiho, skoraj neslišno, le slapovi neznane reke so šepetali večno pesem. Ob vodi si poiščem skalnato rebro, od koder imam dober razgled na rečno strugo. Ura je polnoč. Vitke breze neslišno migetajo, v daljavi je opaziti odsev sonca. Tu niti komarjev ni, kar je skoraj čudež. Zdaj se mi pridruži še mlajši Bojan, drugi pa že sladko sanja v šotoru.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK. 27. AVGUSTA 1987
šport
KONJSKE DIRKE V GORNJI RADGONI
Duvan MS (Marko Slavič) prvak med dveletniki
Konjeniški klub Ljutomer je preteklo nedeljo pripravil na hipodromu na Tratah v Gornji Radgoni v sodelovanju z organizatorjem Kmetij-sko-živilskega sejma velike kasaške dirke. V ospredju so bile tri dirke: republiško prvenstvo za dveletnike in triletnike ter hitra dirka za nagrado Kmetijsko-živilskega sejma. Med dveletniki je zmagal prvi favorit Duvan MS z Markom Slavičem starejšim iz Ključarovec, medtem ko je naslov republiškega prvaka med triletniki osvojila Lady Lucy z Vladom Rančigajem z Brda. V najhitrejši dirki z dvema tekoma, kjer pa sta manjkala odlična kasača Marka Slaviča Duena MS — zmagovalka jugoslovanskega kasaškega derbija — in pa tretjeuvrščeni Adonis MS, ki nastopata v Avstriji, je zmagal Fit Avia z Jožetom Hrovatom iz Ljubljane, ki je v drugem teku tudi dosegel odličen kilometrski čas, blizu rekorda 1:17,9. V prvem teku pa je odlično tekla Fita z Jožetom Sršenom iz Veržeja, ki je dosegla kilometrski čas 1:19,0. V lepem, sončnem vremenu in pred okrog 6.000 giedalci so nedeljske dirke lepo uspele.
Rezultati — I. dirka 3- do 12-letnih kasačev, 1600 m: 1. Nurmi B (Franc Slabe, Brdo) 1:21,3, 2. Depo (Miro Cvetko, Maribor) 1:21,4, 3. Nepal B (Lojze Gorjanc, Brdo) 1:21,4. II. dirka — prvenstvo Slovenije za 2?letnike, 1600 m: 1. Duvan MS (Marko Slavič starejši KljuČa-rovci) 1:24,6, 2. Nena II (Miro Cvetko, Maribor) 1:25,0, 3. Duet (Vlado Lešnik, Maribor) 1:26,1. III. dirka 3- do 12-letnih kasačev za pokal Pomurskega sejma, 1600 m: Prvi tek: I. Fita (Jože Seršen, Veržej) 1:19,0,. 2. Madaun (Jani Pogačar starejši Ljubljana) 1:19,4, 3. Carl Prost (Avgust Kovačič, Maribor) 1:19,6. Drugi tek: I. Fit Avia (Jože Hrovat,. Ljubljana) 1:17,9, 2. Calipso (Matevž Krušič, Ljubljana) 1:18,1, 3. Carl Prost (Avgust Kovačič, Maribor) 1:18,1. Vrstni red po dveh tekih: I. Fit Avia 5 kt, 2.-4. Carl Prost, Fita in Madaun po 6 kt. IV. dirka — prvenstvo Slovenije za 3-letnike, 2200 m: 1. Lady Lucy (Vlado Rančigaj, Brdo) 1:22,1, 2. Kitan B (Konrad Hojs, Ljubljana) 1:22,8 in 3. Apolon (Damjan Oražen, Ljubljana) 1:23,2.
F. Maučec
---TENIS-------------------------—---------------
Odprti turnir v Radgoni
Teniška sekcija TVD Partizan Gornja Radgona organizira 29. in 30. avgusta 1987 osmi odprti teniški turnir za plaketo Pomurskega sejma. S svojo osemletno tradicijo in odlično organizacijo si je tovrstni turnir med ljubitelji tenisa iz Slovenije, dela Hrvaške, Madžarske in Avstrije pridobil sloves enega najkakovostnejših turnirjev v Sloveniji. Po tradiciji dobi zmagovalec turnirja nagrado Mure — Mode iz Gornje Radgone, tokrat v vrednosti 200.000 dinarjev. Sicer pa znaša fond nagrad 600.000 dinarjev. Organizator pričakuje, da bo na turnirju sodelovalo okrog 60 igralcev. Rok za prijave je 27. avgust 1987 po tel. št. (069) 74 851. Žrebanje bo 28. avgusta 1987 ob 19. uri v hotelu grozd v Gornji Radgoni.
---ROKOMET*--------------------------------------
POLANA TRETJA
Na mednarodnem ženskem rokometnem turnirju je ekipa Polane med štirimi ekipami zasedla tretje mesto. Polančanke so izgubile tekmo z Zakom 13:16 ter premagale Kormend z 18:8. Vrstni red: I. Za-ko, 2. Lenti, 3. Polana in 4. Kormend.
MOTOCIKLIZEM
Smrtna nesreča Ščapa
V Slavonski Požegi je bila četrta dirka za državno prvenstvo v cestnohitrostnem motociklizmu. Zaradi premajhnega števila tekmovalcev kategorij 50 ccm junior in 125 ccm niso točkovali za državno prvenstvo, temveč le za nagrado pokrovitelja. Na dirki se je smrtno ponesrečil Benjamin Ščap iz Murske Sobote. V kategoriji formule TT do 750 ccm je bil Štefanec iz Murske Sobote tretji.
N Murski Soboti
Dirka za državno prvenstvo
Klub avtomodelarjev Murska Sobota organizira v nedeljo, 30. avgusta 1987, ob 10. uri na asfaltni ploščadi pred domom učencev v Murski Soboti državno prvenstvo avtomobilčkov mini formule na daljinsko upravljanje. Sodelovali bodo vsi najboljši tekmovalci iz Zagreba, Ljubljane, Titovega Velenja, Maribora in Murske Sobote. Sodelovali bodo tudi trije domači tekmovalci: Obal, Štelcl in Cor. Vodi Punčuh iz Ljubljane, ki je zmagal na vseh treh dirkah, pri vrhu pa so še Matušič in Sakač iz Zagreba ter Obal iz Murske Sobote. To je že druga letošnja dirka, ki jo za državno prvenstvo organizira Klub avtomodelarjev Mprska Sobota.
ŠPORTNIKI IZ PORABJA V KROGU
V Krogu so gostovali športniki iz Porabja ter odigrali v okviru stalnega sodelovanja dve rokometni srečanji.
V ženski konkurenci je Beltinka premagala Monošter s 24:15. Pri domačih so bile najbolj učinkovite: Kociprova, 6, -Tkalčeva in Baševa, po 5, ter pri gostjah Barnyijeva, 11 zadetkov.
V moški konkurenci pa je moštvo 'Kroga’hudo porazilo mlado moštvo Monoštra z 32:10. Pri Krožanih so bili najbolj učinkoviti: Varga, 7, Benko 6, Kreft, 5, in Habjanič, 4, ter pri Monoštru Orabec, s 7 zadetki.
tg
Strelstvo
Pokal OSZ Pomurja
V Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z MK puško.za pokal občinskih strelskih zvez Pomurja. Rezultati — ženske, ekipno: L Murska Sobota 462, 2. Ormož 432 krogov; posamezno: 1. Dragica Vogrinčič 180, 2. Cvetka Rengeo (obe Murska Sobota) 161, 3. Danica Majcen (Ormož) 148 krogov. Moški ekipno: 1. Murska Sobota 944, 2. Radgona 922, 3. Ormož 743, 4. Lendava 729 krogov. Posamezno: 1. Janez Horvat 244, 2. Karel Turner (oba MS) 241, 3. Branko Korošak (Radgona) 237 krogov.
,F. Matko
Noršinci pred Muro
Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila občinsko prvenstvo v streljanju z MK puško za pokal maršala Tita in pod pokroviteljstvom občinskega štaba teritorialne obrambe. Sodelovalo je 10 ekip oz. 42 strelcev in strelk. V ekipni konkurenci je zmagala SD Noršinci s 1031 krogi pred SD Mura, 990, in SD Panonija, 984 krogov'. Med posamezniki pa je kar pet tekmovalcev doseglo po 259 krogov: Karel Turner (Panonija), Branko Bukovec (Noršinci), Viktor Dundek (Mura), Dragica Vogrinčič (Noršinci) in Marjan Balažič (Ganča-ni).
F. Matko
SPEEDWAY
Kocmut peti
V Ljubljani je bilo mednarodno tekmovanje v speedwayu, na katerem so sodelovali dirkači iz CSSR, Italije, Avstrije in Jugo-slavije. Zmagal je Karnas iz ČSSR, najboljši Jugoslovan je bil Radgočan Albert Kocmut, ki si z 9 točkami deli 5.-7. mesto. Čaba Lazar je zbral 7, Artur Horvat, oba Lendava, pa 5 točk.
— Tenis- ...." 1
Sodelovalo 83 tekmovalcev
Teniški klub Pomurje iz Murske Sobote je organiziral klubsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 83 tekmovalcev. Zmagovalci po starostnih skupinah pa so bili — do 16 let: Dejan Kološa, do 35 let: Saša Babič, do 45 let: Kuki Potočnik, nad 45 let: Tone-Camplin, ženske: Petra Kuharič.
- NOGOMET-------------
Seminar za trenerje in delegate
Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota organizira v petek, 28. avgusta 1987, ob 18. uri v Partizanu v Murski Soboti seminar za delegate pomurskih klubov. Trenerska nogometna organizacija pa prireja v soboto, 29. avgusta, ob 9. uri tudi v Partizanu v Murski Soboti seminar za trenerje pomurskih ekip. Odslej bodo rnorali trenerji, ki vodijo pomurska moštva, imeti licence.
Pokalne tekme
V drugem kolu pokalnega tekmovanja na območju Občinske nogometne zveze Lendava so igrali — Nafta B:Kobilje 4:1, Nedelica:Mladost 3:2, Lakoš:Pe-tišovci 2:1, Črenšovci :Turnišče 4:3, Renkovci.’Odranci 4:0 in Mostje:Bistrica/1:2. Pokalne tekme so bile na sporedu tudi na območju Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota — Li-pa:Veržej 1:3, Hodoš:Beltinka 2:4, Selo:Gančani (4:4) 9:7.
— ODBOJKA-------------
ZA POKAL POMURSKEGA SEJMA
Odbojkarski klub Pomurje iz Murske Sobote organizira v soboto, 29. avgusta 1987, ob 9. uri v telovadnici osnovne šole v Gornji Radgoni v okviru sejemskih prireditev tradicionalni odbojkarski turnir. K sodelovanju so povabili OK Ljutomer, OK Stavbar (mladi) Maribor in OK Olympia Gorica (Italija).
MARIBOR PREMAGAL MURO
V prvem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je bila v Murski Soboti pred okrog 800 gledalci derbi tekma ekip iz severovzhodne Slovenije med Mariborom in Muro. Sobočani so tekmo dobro začeli in v prvem polčasu z golom Kardoša povedli. Žal pa so v nadaljevanju igrali premalo pazljivo, kar je bilo usodno. Osem minut pred koncem je namreč Maribor dosegel zmagoviti gol. Sodil je Kac s Ptuja, ki je pokazal štiri rumene kartone. V drugem kolu igra Mura s Steklarjem v Rogaški Slatini.
Državni prvak tokrat tretji
Tudi minuli konec tedna je bila prvenstvena preizkušnja za kaja-kaše in kanuiste na divjih vodah iz Slovenije. Tokrat je bilo republiško prvenstvo na reki Savi pri Hrastniku, in sicer za starejše mladince ter člane. Sodelovali so tudi tekmovalci obeh pomurskih brodarskih društev (Mura Krog in Bistrica). Najboljši med njimi je bil tokrat Štefan Varga iz Kroga, ki je v konkurenci K-l člani v spustu zasedel 3. mesto, v isti konkurenci je bil Milan Karas (Krog) 5., Miran Vereš, ki je prvič nastopil za Bistrico, pa je zasedel 7. mesto. Varga-Karas-Kiiz-mič so se pomerili tudi v moštveni vožnji (3 x K-l) in bili 4.
Na prvenstvu za starejše mladince v spustu (K-l) je Roman Kovačič zasedel 4., Simon Kovačič 9., Simon Novak 11. (vsi Mura Krog) in Alojz Ozbetič (Bistrica) 13. mesto. V kategoriji C-2 pa sta bila zelo uspešna Kuzmič—Gujtman, saj sta zasedla 2. mesto. V moštveni vožnji (3 x K-l) za starejše mladince je bila ekipa iz Kroga (Kovačič— Kovačič—Novak) 3.
J. G.
RAZPORED TEKEM
Pomurska nogometna liga
L kolo - 30. 8. 87 Bakovci : Tišina Beltinka : Odranci Črenšovci : Mladost Hotiza : Dobrovnik Renkovci : Turnišče Dokležovje : Veržej
II. kolo - 6. 9. 87
Tišina : Veržej
Turnišče : Dokležovje Dobrovnik : Renkovci
Mladost : Hotiza Odranci : Črenšovci Bakovci : Beltinka
III. kolo - 13. 9. 87 Beltinka : Tišina Črenšovci : Bakovci Hotiza : Odranci Renkovci : Mladost Dokležovje : Dobrovnik Veržej : Turnišče
IV. kolo - 20. 9. 87
Tišina : Turnišče Dobrovnik : Veržej Mladost : Dokležovje Odranci : Renkovci Bakovci : Hotiza Beltinka : Črenšovci
V. kolo - 27. 9. 87 Črenšovci : Tišina Hotiza : Beltinka Renkovci : Bakovci Dokležovje : Odranci Veržej : Mladost Turnišče : Dobrovnik
VI. kolo — 4. 10. 87 Tišina : Dobrovnik Mladost : Turnišče Odranci : Veržej Bakovci : Dokležovje Beltinka : Renkovci Črenšovci : Hotiza
VIL kolo - 11. 10. 87 Hotiza : Tišina Renkovci : Črenšovci Dokležovje : Beltinka Veržej : Bakovci Turnišče : Odranci Dobrovnik : Mladost
VIII. kolo - 18. 10. 87 Tišina : Mladost Odranci : Dobrovnik Bakovci : Turnišče Beltinka : Veržej Črenšovci : Dokležovje Hotiza : Renkovci
IX. kolo - 25. 10. 87 Renkovci : Tišina Dokležovje : Hotiza Veržej : Črenšovci Turnišče : Beltinka Dobrovnik : Bakovci Mladost : Odranci
X. kolo - 8. 11. 87 Tišina : Odranci Bakovci : Mladost Beltinka : Dobrovnik Črenšovci : Turnišče Hotiza : Veržej Renkovci : Dokležovje
XI. kolo - 15. 11. 87 Dokležovje : Tišina Veržej : Renkovci Turnišče : Hotiza Dobrovnik : Črenšovci Mladost : Beltinka Odranci : Bakovci
40 LET KOLESARSKEGA KLUBA POMURJE
“ ““ OB TRIDESETLETNICI BLOUDKOVA PLAKETA
Med najuspešnejšimi beltinskimi kolesarji-turisti v letu 1974 je bil Stanko Benko, ki je na državnem prvenstvu v Novi Gradiški zasede! drugo mesto, postal zmagovalec dirke Po Pomurju in bil drugi na Kriteriju narcis v Veržeju. Poleg njega velja omeniti Cirila Škafarja, ki je posta! absolutni prvak Slovenije v gorski vožnji, zasede! drugo mesto na dirki Po Pomurju in osvojil več prvih mest na meddruštvenih tekmovanjih. Uveljavil se je tudi Jože Kavaš, ki je turistično kolo zamenjal za »specialko« in nastopal med najboljšimi kolesarji v državi. Ekipa Pomurja iz Beltinec je na državnem prvenstvu turistov zasedla tretje mesto, vendar zamudila lepo priložnost za zmago. Beltinski kolesarji so bili namreč po 40 kilometrov vožnje v vodilni skupini, žal pa so v Enišu popustili. Sicer pa je ime! klub v tem času v svojih vrstah mlado in zelo perspektivno ekipo, ki so jo sestavljali Ciril Škafar, Zlatko Devetak, Stanko Balažič, Bojan Gjerek, Jože Rous in Drago Apatič, ki so prvič nastopali na tekmovanjih s specialnimi kolesi. Z ustanovitvijo
Telesnokulturne skupnosti Murska Sobota in vključitvijo Kolesarskega kluba Beltinci v Športno društvo Pomurje Murska Sobota, seje materialni položaj precej izboljšal. To pa je tudi pripomoglo, da se je v klub lahko vključilo večje število mladih kolesarjev, pa tudi strokovno delo, ki sta ga opravljala Janez^Sreš in Slavko Sva-tina, je bilo opazno. Rezultat tega je bil, da je Ciril Škafar leta 1975 osvojil tretje mesto v skupni uvrstitvi petih največjih tekmovanj v Sloveniji, ki so se točkovala za republiško prvenstvo. Za Ropertom iz Save in Mijajlovičem iz Novoteksa je zaostal le za minimalno razliko točk.
Škafar pni kolesar v reprezentanci SRS
Poleg osvojenega tretjega, mesta v Sloveniji pa je bi! najpomembnejši dosežek Cirila Škafarja m celotnega kluba njegova zmaga na 10, jubilejni dirki za Veliko nagrado veteranov v Ljubljani. Po teh uspehih je bi! C iril Škafar kot prvi pomurski kolesar uvrščen v slovensko reprezentanco, ki je sodelovala na etapni mladinski dirki po Istri. Žal ni imel sreče
in se je zaradi padca s svojim VALY-jem že drugi dan mora! žalosten vrniti domov. Tako tudi ni dobi! povrnjenih 800 dinarjev obrabnine za kolo, ki so jo po uspešnem nastopu na dirki na predlog republiškega kapetana prejeli drugi reprezentanti, četudi je bilo njegovo kolo povsem uničeno. Med turisti je bi! ponovno najuspešnejši Stanko Denko, kije med drugimi dobrimi uvrstitvami na
Najboljši kolesarji na prvi dirki Priložnost za mlade leta 1975.
medklubskih tekmovanjih zasedel tretje mesto na republiškem prvenstvu, na državnem, ki je bilo v Dolu, pa je bil celo drugi ter tako ponovil uspeh prejšnjega leta. Za leto 1975 je tudi značilno, da je Kolesarski klub Pomurje Beltinci prvič organiziral medklubsko dirko Priložnost za mlade, ki je potem postala tradicionalna. Na prvih treh dirkah so tekmovali le mlajši in starejši mladinci, v
naslednjih letih pa so na dirkah Priložnost za mlade tekmovali pionirji A in B, mlajši mladinci, mladinci in člani C- V naslednjem letu beltinski kolesarji niso ponovili uspehov iz pretekle sezone, ker je bilo celotno delo usmerjeno v priprave mlade in perspektivne ekipe. Danilo Ivančič, Lojze Štiblar, Peter Zrinski in Zvonko Jelen so imeli še premalo izkušenj za uveljavitev na večjih tekmovanjih. Ciril Škafar in Jože Kavaš, ki sta nastopala v članski konkurenci, pa sta prepozno dobila specialna kolesa. Tako je Škafar na državnem prvenstvu zasede! dvanajsto mesto, Kavaš pa je bi! na najtežji dirki Okoli Pohorja šestnajsti. Med turisti pa je bilo tokrat premalo organiziranih tekmovanj. V tej konkurenci sta največ dosegla Kavaš in Denko. Na republiškem prvenstvu v Kokrici je bi! Jože Kavaš drugi, ekipa Pomurja iz Beltinec pa prva. Ekipa Pomurja je leta 1976 zmagala tudi na dirki Po Pomurju, medtem ko je bi! Kavaš drugi, Denko pa tretji.
Priznanja ob 30-letnici kluba
V letu 1977 je Kolesarski
klub Pomurje iz Beltinec praznoval 30-letnico-uspešnega delovanja. Ta jubilej so proslavili s številnimi prireditvami in slovesnostmi. Organizirali sb pio-nirsko tekmovanje v ciklokrosu v Beltincih, na katerem je sodelovalo 258 pionirjev. Pripravili so tretjo dirko ^Priložnost za mlade z mednarodno udeležbo tekmovalcev z Madžarske, bili pa so tudi organizator 20. jubilejne dirke Po Pomurju z močno udeležbo. Ob tem jubileju je bila tudi slavnostna seja predsedstva Kolesarske zveze Slovenije in Kolesarskega kluba Pomurja'iz Beltinec, na kateri so zaslužnim podelili priznanja. Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec je ob 30-!et-nem jubileju tudi preje! številna priznanja. Med drugimi je poleg Bloudkove nagrade Konjeniškega kluba Ljutomer kot prva telesnokulturna organizacija v Pomurju dobi! Bloudkovo plaketo — najvišje republiško priznanje v telesni kulturi. Preje! je tudi priznanj OK SZDL Murska Sobota, plaketo 7 KS Murska Sobota, srebrno plaketo KZ Jugoslavije, priznanje KZ Slovenije in ZTKO Murska Sobota in druga.
(nadaljevanje) J
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
STRAN 13
INEX-LIFAM
NA 25. KMETIJSKO-ŽIVILSKEM
SEJMU
KOMBAJN
ZA SILIRANJE LIPAM 30

- PRIMORJE EXPORT
nova goric« p.o. fugosl«vlf«
65000 NOVA GORICA, Vipavska cesta 13 telefon: 065 32-901, 32-837
NA POMURSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI


1
n

Enovrstni kombajn je namenjen za kakovostno spravilo koruzne silaže, namenjen individualnim kmetijskim proizvajalcem. Uporaben pa je tudi za družbeni sektor na'manjših posestvih.
Kombajn je priročen, zanesljiv in enostaven za vzdrževanje. Enovrstni nošeni kombajn se priključi na traktor zelo hitro in enostavno v treh točkah.
Tehnični podatki:
delovna hitrost — do 8 km/h zmogljivost — do 30 t/h dolžina rezanja — 4—10 mm minimalna moč traktorja — 26 kW teža kombajna — 430 kg
STISKALNICA ZA BALIRANJE SLAME IN SENA



Glavni reduktor je robusten Vezalec pick-up veže bale natančno in zanesljivo. Za vezivo se lahko uporabljajo 'sisalska vlakna ali sintetična vrv.
KONSIGNACIJSKA PRODAJA
kmetijski stroji BCS
pnevmatsko kmetijsko orodje CAMPAGNOLA
nahrbtne škropilnice TEKO
peči za centralno kurjavo
UNICAL
štedilniki LA FAGAGNESE
posoda iz nerjavečega jekla
CHRISTINE, DIAMANT

UVOZ ZA OBČANE


'	& .j
pletilni in šivalni stroji
DEFENDI BROTHER
likalniki
video rekorderji NEC
TV sprejemniki SALORA
H?, r.
Tehnične karakteristike:
max. dolžina — 4.000 mm
max. širina — 2.470 mm
max. višina — 1.350 mm
teža — 1.375 kg
dolžina bale — 300 do 1.200 mm
masa bale. — do 300 kg
učinek:
seno — do 15 t/h, slama — do 9 t/h
Ostali proizvodni program:
— program strojev za spravilo sladkorne pese
(3- in 6-vrstne linije, 6-vrstni enofazni kombajn, 6-vr-stni samohodni enofazni kombajn)
— program za silažo koruze
— stiskalnice za baliranje,
— nakladalci bal na traktorsko prikolico
— transporterji bal zaskladiščenje
— transporterji za koruzo
— rotacijski izkopalniki krompirja
— drobilci in luščilci koruze
— univerzalni sekalci za vse vrste kmetijskih pridelkov
— mešalci za beton
— samokolnice
INFORMACIJE:
Predstavništvo za Slovenijo:
Alojz Toplak, Ptuj, Zicherlova ploščad 7/17, telefon: 062/775 549. Vse izdelke lahko kupite tudi v vseh prodajalnah s kmetijsko mehanizacijo.
NA Kmetijsko živilskem sejmu v G. Radgoni do 30. avgusta
lifom
INDUSTRIJA MAŠINA I HIDRAULIKE 22300 STARA PAZOVA
Golubinački put bb telefon: 022/311 610
HALA C, razstavni prostor 304
as
'STRAN'14
VESTNIK', 27. AVGUSTA 19^7
tehnostroj
69240 LJUTOMER, PREŠERNOVA 40, TELEFON: (069) 81 615
NOVOSTI, NAGRAJENE NA NOVOSADSKEM SEJMU
STROJ ZA PRAZNJENJE BUČ SLB 1500 je namenjen praznjenju in čiščenju semen bučnic. Stroj dela med prevozom po njivi ali na mestu.
Tehnični podatki: zmogljivost stroja na najslabših terenih 2 ha/dan, lastna teža 700 kg, maksimalna hitrost 10 km/h, gume 6,50—16, potrebna moč traktorja 30 KW, prostornina rezervoarja semena 0,5 m3.
Letos smo dopolnili stroj za praznjenje buč s strojem za PRANJE BUČNIH SEMEN.
Tehnostroj je izdelal na univerzalnem traktorskem podvozju — na katalnem prekucniku — ŠKROPILNICO z delovno širino od 12 do 24 metrov. Škropilnica je sestavljena iz dveh rezervoarjev za škropivo in vodo.
Tehnostroj predstavlja na radgonskem sejmu še paleto nadgradenj za univerzalno podvozje. Med drugim cisterno za prevoz vode in fekalij, zaboj za prevoz grozdja, trosilnik gnoja.
IZKORISTITE IZJEMNO UGODNO PRODAJO NA OBROKE - BREZ OBRESTI. Vse informacije: na sejmu ali v Tehnostroju Ljutomer, Prešernova 40, tel.: (069) 81 615.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Peter Brunec
podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota in dolgoletni družbenopolitični delavec. Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 24. avgusta, na soboškem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Skupščina občine, izvršni svet in DPO občine Murska Sobota
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba
Varna pot otrok v šolo in domov
Prvi septembrski dnevi vedno znova še posebej zaživijo. Prihaja namreč čas, ko bo na tisoče otrok moralo v šolo. Čeprav je zadnja leta že dokaj dobro organiziran prevoz otrok v šolo, še vedno pešači vsaj del poti veliko otrok, precej se jih vozi tudi s kolesi, mladinci že tudi s kolesi z motorjem.
Lesna industrija Idrija n sol o 65281 Spodnja Idrija
KAKO DO NOVE SPALNICE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
£& ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
POMURSKA BANKA MURSKA SOBOTA DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI
RAZPISUJE za dobo 4 let
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA PE MURSKA SOBOTA
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
Imeti morajo višjo strokovno izobrazbo (VI. stopnja) ekonomske ali druge ustrezne usmeritve in 4 leta delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah.
Ponudbi za razpis mora kandidat priložiti dokazilo o šolski izobrazbi. Iz ponudbe morajo biti razvidne delovne izkušnje na zahtevnih področjih dela za razpisana dela in naloge.
Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: LB, Pomurska banka, Murska Sobota.
Statistični podatki vsako leto prinašajo visoke odstotke prometnih žrtev med mladino in osnovnošolskimi otroki. Takšno stanje že dolgo zahteva ustrezno graditev prometnih površin in naprav, ustrezne preventivne in vzgojne ukrepe. Zato je več kot nujna zahteva, da pričnemo že v rani mladosti spoznavati promet in njegove nevarnosti, tehnična sredstva, prometne predpise, pa tudi lastnosti človeka in razmere, v katerih se ta prometa udeležuje v najrazličnejših oblikah — kot pešec, kolesar in voznik motornega vozila.
Zato tako razgiban promet je treba otroka pripraviti, da. se bo znal na poti v šolo in iz nje varovati in da se bo lahko čimprej samostojno vključil v promet. To so hkrati posebne naloge prometne vzgoje, namenjene zlasti staršem kot najštevilnejšim varuhom in prvim vzgojiteljem otrok. Otroku je med drugim treba poiskati najbolj ustrezno oz. najvar-
nejšo pot v šolo in domov. Če je le mogoče, se je treba izogibati prehajanju prometnejših cest, zlasti prehodov v nepreglednih ovinkih in na drugih nevarnih mestih. Otroke je potrebno naučiti, da bodo ceste prehajali na prehodih za pešce, da bodo hodili po pločnikih, kjer so zgrajene steze, pa po njih. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morajo med hojo po cesti nositi na vidnem mestu ustrezno odsevno telo, »kresničko« idr. Za otroke, ki se bodo vozili v šolo s kolesi, pa je treba poskrbeti, da bo kolo vedno tehnično brezhibno. Kolo lahko samostojno (brez spremstva oseb, starih nad 14 let) vozijo v prometu le otroci,'ki so stari nad 7 let in so se v šolah usposobili za vožnjo koles. Otroke je treba zlasti na začetku šolskega leta vsakodnevno opozarjati na pravila vožnje, predvsem pa, da se bodo vozili po prometnih površinah, ki so name.njene za vožnjo s kolesi oz. do 1 metra od ro-
ba ceste, da ne oodo nenadoma . zavijali, se vozili vzporedno, vozili drugih itd.
Kot že vrsto let bo tudi letos že pred začetkom šolskega leta v Pomurju morala steči akcija za varno pot otrok v šolo in domov. Zajeti mora kar najširši krog družbenih dejavnikov. Poleg milice. ki bo tudi letos vsestransko vključena v akcijo, morajo svojo vlogo oz. delo opraviti v prvi vrsti, še občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vzgojno-izobraževalne inštitucije, komiteji za.SLO in DS ter drugi.
Milica si je v letošnji akciji zadala poleg rednega nadzora in kontrole cestnega prometa še vrsto nalog, s katerimi naj bi zagotovila kar največjo varnost otrok v prometu, predvsem na poti v šolo. Že pred začetkom šolskega leta bodo miličniki pregledali cestnoprometno signalizacijo na območjih osnovnih šol, in če bodo ugotovljene pomanjkljivosti, bodo o tem obvestili vzdrževalce cest z zahtevo, da se pomanjkljivosti odpravijo. V osnovnih šolah bodo skupaj z vodstvi šol pregledali načrte varnih poti v
šolo in po potrebi predlagali spremembe in dopolnitve. Skupaj z vodstvi šol bo milica sodelovala v razgovorih s starši in otroki, predvsem »prvošolčki«, katerim bo med drugim pojas-njevano, kako ravnati in se obnašati v prometu, da bo pot v šolo in iz nje kar najvarnejša. Poostren nadzor milice bo obsegal tudi kontrolo tehnične brezhibnosti in opremljenosti vozil, s katerimi se prevažajo otroci. Miličniki bodo z večjim angažiranjem predvsem v bljižnjem območju šol s svojim preventivnim in represivnim delovanjem zagotavljali ustrezno disciplino vseh prometnih udeležencev, zlasti voznikov motornih vozil, predvsem glede hitrosti, da bodo vsestransko dovolj pozorni na otroke v prometu.
Z ustrezno dejavnostjo in sodelovanjem vseh, ki jim je dolžnost delovati na področju prometne varnosti, in z doslednim upoštevanjem cestnoprometnih predpisov ter strpnostjo voznikov do otrok bo nedvomno lahko zagotovljena varna pot otrok v šolo in domov.
Viktor Grah
Ivan Marič — predsednik komisije za SLO in DS pri ZLD Prekmurje1
Lovstvo ima pomembne naloge v SLO in DS
Lovstvo je dejavnost, ki ima pomembno vlogo tudi na področju SLO in DS. O tem smo se pogovarjali s predsednikom komisije za SLO in DS pri Zvezi lovskih družin Prekmurja Ivanom Maričem.
O izbiri kandidata na razpisana dela in naloge bo odločal .delavski svet delovne skupnosti.
Kandidate bomo o izbiri obvestili pisno v 30 dneh po izbiri.
— Ali imajo lovske organizacije ustrezne akte za SLO in DS?
»Tako kot ozdi in KS obstajajo aktivnosti za potrebe SLO in DS tudi v društvih in DPO, tako tudi v lovskih družinah. V naši organizaciji gre za določene posebnosti v načinu gospodarjenja in poslovanja. Gre za ogromno družbeno lastnino, ki zahteva posebno varovalno in zaščitno delovanje, razvito varnostno kulturo, zavest, moralno in materialno odgovornost. Tako morajo imeti vse lovske družine vsebine, naloge in cilje za potrebe SLO in DS opredeljene v svojih obrambnih načrtih.«
— Kakšna pa je vloga vaše ko-
misije za SLO in DS pri ZLD Prekmurja?
»Kot sem že povedal, so za obrambno in samozaščitno organiziranost in delovanje odgovorne same lovske družine. Pri tem je pomembno, kako se izvajajo zahtevane naloge ravno v družinah. Zato morajo biti v skladu s pravili lovskih družin za to področje dela posebne komisije. Komisija za SLO in DS pri ZLD Prekmurja je bolj v posredni vlogi izvajanja nalog s tega področja. Člani komisije skušamo biti med drugim v vlogi koordinatorja, spodbujevalca in svetovalca v odnosu do lovskih družin.«
— Kako pa lovske družine
konkretno izvajajo te naloge?
»Konkretnih nalog je precej. Tako je naloga slehernega lovca, da varuje divjad kot naravno družbeno bogastvo pred nezakonitim prisvajanjem in uničevanjem, da skrbi za ohranitev določenih živalskih vrst, Polovica lovskih družin v Prekmurju ima svoja lovišča tudi ob državni meji, zato lovci s svojimi obhodi po loviščih lahko veliko prispevajo k varovanju državne meje, če že ne drugače, vsaj z javljanjem in obveščanjem o opaženih spremembah v prostoru pb meji. Potem z organizacijo raznih strelskih tekmovanj skrbimo za dvig kakovosti lovcev pri uporabi strelnega orožja, kar predstavlja ogromen potencial za morebitne potrebe SLO in DS. Skrbimo za krepitev obrambno-varnostne kulture pri delovanju lovskih
družin, sodelujemo z obrambnimi in samozaščitnimi strukturami na področju našega delovanja itn.«
F. M.
KRAJEVNA SKUPNOST PARTIZAN MURSKA SOBOTA
OBJAVLJA PO SKLEPU SVETA KS
Javno dražbo
za prodajo nagrobnih spomenikov na opuščenem židovskem pokopališču v Murski Soboti:
Št. spomenika	Material	Vrednost
7	sivi granit	145.000,-
9	sivi granit	45.000.—
11	sivi granit	130.000,-
12	sivi granit	50.000,—
13	sivi granit	80.000,-
20	sivi granit	80.000,—
23	sivi granit	200.000,-
25	sivi granit	85.000,—
27	sivi granit	145.000,-
3	črni granit	280.000,-
4	črni granit	180.000,-
5	črni granit	300.000,-
5a	črni granit	300.000,-
16	črni granit	600.000,-
22	črni granit	350.000,-
31	črni granit	120.000,—
36	črni granit	300.000,-
37	črni granit	220.000,-
41	črni granit	185.000,—
48	črni granit	90.000,—
6	marmor	3.000,-
14	marmor	20.000,—
50	marmor	5.000,—
51	marmor	4.500,—
52	marmor	5.500,-
53	marmor	5.000,—
54-55	marmor	15.000,-
49	pohorski granit	30.000,—
60	pohorski granit	30.000,—
ter več podstavkov ter drugih elementov.
V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek, ki ga je dolžan poravnati kupec.
Javna dražba bo 5. 9. 1987 ob 9. uri na opuščenem židovskem pokopališču v Mali novi ulici.
Interesenti si lahko navedene spomenike ogledajo na dan dražbe med 7. in
9. uro. Številka spomenika je na hrbtni strani spomenika.
Interesenti morajo uro pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Delavska univerza Gornja Radgona razpisuje v dogovoru s Srednjo agro-živilsko šolo Maribor vpis v šolo za voznike (SKR-program, II. stopnja). Informacije: Delavska univerza Gor. Radgona, Trg svobode 4, tel. (069) 74 054.
Če vaša septična jama (greznica) ne sprejema, ne absorbira fekalne vode, pokličite pooblaščeno podjetje
BALKAN
Balkan zagotavlja brezhibno delovanje greznic.
Gradimo 30 odstotkov ceneje z garancijo za opravljeno delo. Postavljamo kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni in zasebni sektor. Gradimo nove septične jame s posebnimi materiali.
Vse informacije dobite po telefonu 061/226 513, Ulica Milke Kerinove 15, LJUBLJANA.
SOBOTA
Komunalna, obrtna, vrtnarska in tapetniška dejavnost, ri. sol. o., tozd Vrtnarstvo, o. sub. o..
Kopališka 2
MURSKA SOBOTA
Na podlagi določil Statuta tozda Vrtnarstvo in sklepa DS tozda Vrtnarstvo
razpisujemo
dela in naloge s posebnimi pooblastili
DIREKTORJA TOZDA VRTNARSTVO
za dobo štirih let.
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske smeri,
— da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj,
— da ima organizacijske sposobnosti, — da je družbenopolitično aktiven.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Sobota, tozd Vrtnarstvo, Kopališka 2, Murska Sobota, z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o'izidu obvestili v osmih dneh po izbiri.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
NESLAVEN REKORD V PROMETNIH NEZGODAH
Minuli teden je bil po številu prometnih nezgod v naši pokrajini rekorden. Zgodilo se jih je namreč 25, vse pa so bile bolj ali manj posledica neprimerne hitrosti in vinjenosti voznikov.
Trčil ob betonski prepust
17.	avgusta seje peljal po lokalni cesti v Sebeborcih z neprimerno hitrostjo in vinjen voznik osebnega avtomobila Vladimir Koltaji iz Berkovec. V ovinku ga je zaneslo v jarek in betonski prepust, kjer se je hudo poškodoval. Škode je 800 tisoč dinarjev.
Izsledili neznanca
17.	avgusta seje zgodila prometna nezgoda pri Otovcih. Voznik avtobusa Jože Žido iz Markovec je peljal pravilno po svojem delu cestišča, ko mu je nasproti pripeljal neznan voznik katrce. Vozili sta se oplazili, katrca pa je odpeljala v neznano. Naslednji dan so ugotovili, da je katrčo vozil Franc Rogač.
Kmečki voz je prepolovilo
18.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda, pri Strehovcih. Marija Horvat iz Strehovec seje peljala na kmečkem vozilu s kravjo vprego. Voz ni bil pravilno osvetljen, zato ga je prepozno opazil voznik osebnega avtomobila Franc Horvat iz Strehovec, ki se je zapletel vanj in ga prepolovil. Horvatova se je hudo poškodovala, škode pa je 1,6 milijona dinarjev.
Cik cak po cesti
18.	avgusta seje iz M. Sobote proti Pušči peljala s kolesom Terezija Horv<y. s Pušče. Za njo je pripeljal voznik kolesa s motorjem Ladislav Koler iz M*. Šo-bote. Ko jo je hotel prehitevati, je Horvatova zapeljala predenj in padla po cestišču ter se poškodovala.
Ni se prepričal o varnosti
20.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda pri Ljutomeru. Iz Stročje vasi proti Ljutomeru seje peljal voznik osebnega avtomobila Ernest Mesarič iz Re-beljčje vasi (občina Ptuj). Ko je v Ljutomeru pripeljal do križišča z ulico Anteja Trstenjaka, mu je iz te pripeljal pred avtomobil kolesar D. B. iz Dremovca (občina Tetovo), ne da bi se prepričal, če je cestišče prazno. Kolesar se je hudo poškodoval.
Padel iz traktorske kabine
20.	avgusta se je voznik traktorja Ludvik Jonas s Hodoša peljal,po lokalni cesti. Na prikolici je peljal slamo, v kabini pa se je peljal še Nikolaj'Kerčmar s Hodoša. Pri srečevanju s peško je zavozil na skrajno desno in nenadoma opazil, da sopotnika ni v kabini. Ugotovil je, da je ta padel iz nje v jarek in se hudo poškodoval.
Smrt kolesarja
20.	avgusta se je iz Ižakovec proti G. Bistrici peljal kolesar Anton Gyura iz Melinec. Bil je pod vplivom alkohola. Padel je po cestišču in se hudo poškodoval. 23. avgusta je zaradi poškodb v bolnici umrl.
Zadel pešca na prehodu
22.	avgusta se je iz Beltinec proti M. Soboti peljala z osebnim avtomobilom Tatjana Trstenjak iz Banfija (občina Čakovec). V Rakičanu na zaznamovanem prehodu za pešce zaradi neprimerne hitrosti ni mogla pravočasno ustaviti. Zadela je pešca Gezo Peterko iz Rakičana in ga hudo poškodovala.
Padla iz prikolice
22.	avgusta se je iz Turnišča proti Gomilici peljal voznik traktorja Jože Dominko iz Lipe. Ni imel vozniškega dovoljenja, pa še vinjen je bil. Na s koru-zinjem naloženi prikolici je peljal ženo Gizelo. Pri odcepu proti .omilici je naglo zavil, pri tem pa je žena padla s prikolice in se hudo poškodovala.
Našli pogrešanega otroka
20.	avgusta proti večeru je bila postaja milice v G. Radgoni obveščena, da je od doma odšel otrok Ž. A. s Ptujske Ceste. Otroka so začeli najprej iskati starši in prijatelji, po prijavi pa so pripravili akcijo iskanja, v kateri je sodelovalo več delavcev milice, gasilcev, pripadnikov JLA, lovcev, delavcev zdrastvene-ga doma, teritorialne obrambe in občanov. Našli so ga zdravega in nepoškodovanega prihodnji dan ob 9. uri.	.
STRAN 16
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
Radijski in televizijski spored od 28. avgusta do 3. septembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
16.'00 Najlepše želje, s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 Turistična oddaja, 17.30 Sejemski vrtiljak, reklame, 18.00 »21-232« propagandno glasbena oddaja, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno — Danes, skupna oddaja Radia Maribor in Radia Murska Sobota iz Gornje Radgone, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Vključitev
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 Športna oddaja, 17.30 Reklame-glasba, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 V živo, 17.30 Reklame-glasba, 18.00 Sotočje, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega programa.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 Gospodarska tema,
17.30
Reklame-glasba,
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 Oddaja o kulturi,
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
osrednjega sporeda.
9.00 do
21-232)
slovenskega DEŽURSTVO: 13.00 (telefon:
TV LJUBLJANA
/O ljubljanska banka
Pomurak« b*nk*
18.00 Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 Lepo je v naši domovini biti mlad - mladinska oddaja, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.30
Reklame-glasba,
18.10 Miš-maš, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
18.25—00.00 Teletekst rtv Ljubljana. 18.40 Poročila. 18.45 Dr. Who: Ladja v vesolju; 4. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 E. Dark: Brezčasna dežela, 5. del. 21.00 Ljubitelji narave, dokumentarna serija, 10. del. 21.25 Tv dnevnik. 21.40 Poletna noč. Ciklus Chabrola: Tik pred nočjo, francoski film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Tito o vzgoji in izobraževanju. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Henček. 19.3(7 Tv dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.45 Poročila. 20.55 Vlak za dva potepuha, ameriški film. 22.50 Marušič: Obraz strahu (do 23.00).
16.15-00.00 Teletekst rtv Ljubljana. 16.30 Kljukčeve dogodivščine, L del. 16.50 Moj prijatelj Piki Jakob: Piki piše pismo, 1. del. 17.10 Jakec in fižolček, japonski risani film. 18.40 Kornati, dokumentarna oddaja TV Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Careyeva metoda, ameriški film. 21.55 Tv dnevnik. 22.10 Poletna noč. Sever in jug, 18. del ameriške nadaljevanke (do 00.40).
TV LJUBLJANA
9.55-13.05
in
15.35-23.30 Teletekst rtv Ljubljana. 10.15 Živ žav.
11.00'Dr. Who: Ladja v vesolju, ponovitev 4. dela.
11.25
Domači ansambli:
Alpski večer, 4. oddaja.
18.25-23.30 Teletekst rtv Ljubljana. 18.45 Radovedni taček: Slika. 19.05 Pamet je boljša kot žamet: O polžih za kralje, in ušeh za kraljice. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 B. Taylor—Bradford: Bogatašinja, 5. — zadnji del. 20.55 Poletna noč. Sever in jug, 20. del ameriške nadaljevanke.
I TV LJUBLJANA
ODDAJNE FREKVENCE RADIA MURSKA SOBOTA:
12.00
Kmetijska oddaja
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Cagney in Lacey, 21.00 Koncert Jasne Zlokič, 22.00 Dnevnik 22.20 Kultura, 23.50 Program plus
Oddajniki II. TV mreže:
13.25 Pobožaj mačka po ušesih, mladinski češkoslovaški film. 14.55 Zgodbe iz tovarne, tv nadaljevanka. 15.55 Koncert za Unicef. 16.35 Dallas, ameriška nadaljevanka. 17.25 Rim: SP v atletiki, prenos. 21.00 Poročila. 21.05 Glasbeni večer. 22.30 Svet na zaslonu. 21.10 Jazz — vključitev. 23.35 Športna sobota. 23.55 Šahovski komentar, iz Cetinja.
15.55 Zdravnik umirajočega časa, 5. — zadnji del. 17.10 Sanje mesta, serijski film. 20.00 V. Nedeljkovski: Pretežno vedro, 2. del. 21.00 Poletna noč. Zdravo. Sever in jug, 19. del ameriške nadaljevanke.
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Rim: SP v atletiki, prenos (slov. kom.). 20.15 Poljudnoznanstveni film.' 20.45 Poročila. 20.50 Mali koncert. 21.10 Serijski film. 22.00 Mejaši, dokumentarna oddaja. 22.45 Poezija.
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Rim: SP v atletiki, prenos, (slov, kom.), 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Mali koncert resne glasbe, 20.45 Poročila, 20.55 Domači kino: Portret igralca in ujetnik 2. avenije, ameriški film. 22.25 Znanost.
/O ljubljanska banka
Pomureka bank*
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v I šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 f Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki,
20.15 Komisar, 21.25 bene anekdote, 22.15 vana žensk (film),
Glas-
Kara-
Drugi program
12.55 Šport, 16.35
Luč
pravičnih, 17.30 Pionirji preteklosti, 18.00 Tednik, 18.30 Hardcastle in McCormick, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kolo (dok. oddaja), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Fbi, 23.00 Šport
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.05 Ministrski predsednik, pon. TV film. 11.10 Telovadba za invalide. 11.20 Stari, pon. kriminalke. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Delfinov dan, ameriški film. 21.50 Novi val. 22.50 TV dnevnik.
17.00 Otroški program. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Veronica — telenovela. 20.30 Brahmsove simfonije Orkester Dunajske filhar-monije-dirigira Leonaid Bernstein. 21.50 TVD vsedanes. 22.05 Balet: Royal ballet — 2. del.-23.00 Moč spomina — pričevanja znanih osebnosti skozi stoletje 24.00 Novice v nemščini in angleščini.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Poletno dopoldne, 16.15 Rokomet, 17.35 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Umazana igra (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Tv scena, 22.30 Program plus,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.00 Počitniški spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Cirkus, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Od Broadwaya, do Hollywo-
oda, 21.50 Srečni
22.50 Šport
vitez,
Drugi program
15.00 Tedenski tv spored, !5.25 Šport, 16.10 Pogled v deželo, 16.55 Ti Drombusc-hi, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljubezen in vojna (film), 22.00 Ljudje brez milosti (film), 0.00 Serpico
TV MADŽARSKA
9.00 Družinski festival za zdravje. 9.05 Za cicibane. 9.25 Pantomima. 9.40 Gospodična piratka, 2. del. 10.05 Cirkus. 11.15 Naš ekran, pon. 14.05 Kneginja Janka, pravljica. 15.15 Mozambik. 15.55 Barkochba. 17.00 Dnevnik. 17.15 Začimbe. 17.40 Pop glasba. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Hooperjev poslednji lov, kriminalka. 21.15 Tolkala. 21.40 Ljubezen do prve krvi, madžarski film. 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke: Risanke. 17.25 Rim: Lahka atletika — svetovno prvenstvo. 21 00 TVD Vsedanes. 21.15 Billy Joel - Koncert. 22.00 Rim: Lahka atletika. 23.00 Skrivnosti morja
-Jacques Cousteau. 24.00 Novice v nemščini in agnleščini.
TV ZAGREB
TV ZAGREB ,
TV LJUBLJANA
17.45—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 18.05 Ex Libris: Matjaž Klopčič, 20.00 M. Karadžič: Stara mati še ni umrla, kdaj bo, se pa še ne ve, drama TV Titograd. 21.15 K. Cipci: Turjaška Rozamunda, balet. 21.55 TV dnevnik, 22.10 Poletna noč, Sever in Jug, 21. del ameriške nadaljevanke.
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Rim: SP. v atletiki, prenos. 20.00 Tehnike likovnega ustvarjanja: Reševanje umetnin, dokumentarna serija. 20.40 Žrebanje lota. 20.45 Informativna oddaja. 21.00 Narodna glasba. 21.50 Muppet show.
TV ZAGREB
Prvi program
10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Vsi smo hodili v šolo,
Prvi program
Prvi program
15.00
Nedeljsko dopoldne,
16,55 Morje, ljudje, obale, 17.30 Marianna moje mladosti (film), 18.55 Muppet show, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pretežno jasno, 20.55 ZG blues, 21.40 Dnevnik, 22.00 Športni pregled, 22.45 Program plus,
9.00 Počitniški spored, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Labodova smrt (tv drama), 21.30 Evropska civilizacija na pohodu, 22.20 Dnevnik, 22.45 Program plus,
9.00 Počitniški spored, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lulu, 21.15 Politični magazin, 22.15 Dnevnik, 22.35 Program plus
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.00 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Adela Sandrock — spomini, 21.00 Anima (tv film), 22.20 Šport
Prvi program'
9.00 Poročila, 9.05 tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.05 Arhitektura, 22.55 Šport
"9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Afera Paperclip, 21.15 Dallas, 22.00 Šport
Drugi program
9.00 Matineja, 13.30 Športno popoldne, 16.55 Narodna glasba, 17.40 Pop glasba, '18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina,’ 22.00 Hotel, 22.45 Sam proti mafiji
Drugi program
17.00 Sport, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Schwarzwaldska klinika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nemogoča oseba (tv film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, ^2.05 Zadnja izdaja (film), 23.55 FBI,
Drugi program
16.45 Evropski narodni parki, 17.30 Usmeritev, 18.00 Kviz, 18.30 Schwarzwaldska klinika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Neverjetno (show), 21.15 Čas v sliki, 21.50 Stanovanjske vizije, 22.35 Berlinski sejem elektronike, 22.50 Kavarna Central
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.45 Pisarna na Piccadil-lyju, 5l del. 9.15 Okrogli svet. 9.30 Risanka. 9.55 Glej! 10.20 Kraljevič in berač, 2. del. 11.25 Rokomet. 14.40 Plesna suita. 15.05 Grbavec, pustolovski film. 16.50 Novo šolsko leto. 17.10 Delta. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Hooperjev poslednji lov, 2. del. 21.45 Skozi stoletja. 21.55 Telešport. 22.40 Poročila.
17.25 Poročila. 17.30 Svetovno prvenstvo v atletiki, prenos tekmovanj iz Rima. 20.10 Večerna pravljica. 20.30 TV dnevnik. 21.00 Pojoče filmske kocke; Rapsodija v modrem, ameriški č/b film iz leta 1945. 23.25 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
9.05 TV. satira. 9.35 Posebni oddelek, kriminalka. 10.00 Delta, pon. 10.25 Telovadba za invalide. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Poljska balada, dokumentacija. 17.35 Koledar 1987, način življenja in zdravje. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Verdi, 4- del italijanske serije. 21.15 Studio ’87, kulturni TV tednik. 22.15 Festival diamantnih nagrajencev, belgijski film. 22.35 TV dnevnik.
16.25 Rim: Lahka atletika — svetovno prvenstvo. 20.30 Film: Dobrodošli otroci. 22.00 Rim: Lahka atletika. 23.00 Louvre.. dokumentarec. 24.00 Novice v nemščini in angleščini.
TV KOPER
/O ljubljanska banka
Pomurak* b*nk«
TV KOPER
17.00 RIM: lahka atletika — svetovno prvenstvo 20.00 Tvd Stičišče 20.30 Film: Dobrodošli otroci ponovitev 22.00 Tvd vsedanes 23.15 Nenavadne zgodbe Edgarja Allana Poa 24.00 Novice.v nemščini in angleščini
TV KOPER
16.00 Odprta meja 16.25 Rim: lahka atletika — svetovno prvenstvo 19.50 Tvd Stičišče 20.20 Loto — žrebanje 20.30 Film: Nesporazum 22.00 Tvd vsedanes 22.15 Rim lahka atletika SP 23.15 Zločin in kazen — 5. in zadnji del Tv nanizanke
18.20—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 18.35 Poročila. 18.40 Kljukčeve dogodivščine, 2. del. 18.50 Moj prijatelj Piki Jakob: Medvedja šola 2. del. 20.00 Film tedna — Bledomo Dražen-ska pisava, 1. del avstrijskega filma. 22.05 Po sledeh napredka. 22.45 TV dnevnik. 23.00 Poletna noč, Sever in Jug.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Banja Luka: Nogo-
met
kvalifikacije za
olimpiado Jugoslavija:Fin-ska, prenos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 Umetniški večer: Shakespeare na TV: Henrik I.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Počitniški spored, 14.40 Program plus, 17.20 Nogomet, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarfana svetlova, 22.15 Dnevnik, 22.35 Program plus,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.20 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljubezen in vojna, 21.45 Pravi dunajčan ne potone, 22.35 Šport, 23.20 Serpico
Drugi program
16.15 Šport, 17.00 Vzgoj--na oddaja, 17,30 Dežela in ljudje, 18.00 Bill Cosby, 18.30 Schwarzwaldska klinika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stoletje operete, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Razredno srečanje, 22,35 Življenje je roman (film)
TV MADŽARSKA
9.05 Živela enakopravnost, TV igra. 10.35 Studio ’87, pon. 16.50 Svet jezika. 17.30 Ob prazniku SR Vietnama. 18.05 Novi Reflektor, magazin. 18.50 Cim cim, literarne uganke za otroke, Sandor Wores. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog, možnosti. 20.55 Resna glasba. 21.05 Frigyes Karinthy, in memo-riam ob 100-letnici rojstva. 21.45 Graditelj Eugenio de Savoya. 22.15 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke 17.25 Nogomet: Jugoslavija - Finska kvalif. za olimpiado 19.15 Odprta meja 19.30 Tvd Stičišče 19.45 Veronica — telenovela 20.30 Pod zvezdami
glasbena oddaja 21.45 Tvd Vsedanes 22.00 Rim lahka atletika - SP 23.00 Film: Mladi policaj
UKV: 87,6 MHz srednji val: 648 KHz
TV LJUBLJANA
18.00—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 18.15 Poročila. 18.20 Jesen v dolini ribnikov, otroška oddaja. 18.35 Športnik Billy, risanka, 19.00 Štiri skladbe za harfo. 20.00 Tednik. 21.05 P. O. Enquist: Avgust Strindberg, 2. del švedske nad. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Poletna noč, Sever in Jug, zadnji del ameriške nadaljevanke.
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Rim: SP v atletiki — prenos, (slov.. kom.). 20.15 Narodna glasba. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Dokumentarni večer. 22.45 Odprta knjiga.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Počitniški spored, 15.40 Program plus, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 Call (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki,
20.15 Ljubezen in
21.50 Sam proti
22.50 Šport
Drugi program
17.00 Planet
vojna, mafiji,
zemlja,
18.00 Tv kuhinja, 18.30 Schwarzwaldska klinika, 19.30 Čas v sliki, 20,15 Politični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Klub 2
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Čao, mami! 9.45 Koledar, pon. 10.35 Novi Reflektor, pon.
16.30 Jeras
Pompei
vzhoda, angleški film. 17.15 Za umno prizadete. 17.20 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 17.45 Dokumentarni film. 18.40 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Konec noči, TV igra. 21.15 Panorama. 22.15 Umetnina tedna. 22.20 TV dnevnik.
TV KOPER
16.00 Odprta meja 16.25 Rim: lahka atletika SP 20.15 Tvd Stičišče 20.30 Film: Gung Ho! 22.00 Tvd Vsedanes 22.15 Rim: lahka atletika SP 23.15 Mali moderni Svet - 3. in zadnji del nanizanke
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
STRAN 17
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 27. avg. do 3. sept. 1987
27.	avg. ob 18. in 20. uri franc, 'krim. film SOKOL NAPADA.
28.	avg. ob 18. in 20. uri amer, pustol. film ZAKLAD CARJA SALOMONA.
30.	avg. ob 16., 18. in 20. uri amer, pustol. film ZAKLAD CARJA SALOMONA.
31.	avg. in 1. sept, ob 18. in 20. uri brit, komedija ZABAVA PRI LARRYJU.
2.	sept, ob 18. in 20. uri amer, znan.-fantast. film NOČ KOMETA.
3.	sept, ob 18. uri amer, znan.-fantast. film NOČ KOMETA.
3.	sept, ob 20. uri' amer, film LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Režija: Miloš Forman, igrajo: Jack Nicholson, Louise Fletcher idr.
Prodam
PARCELO ZA VINOGRAD, 21 arov, sončna lega, asfalt itd., prodam. Ponudbe po telefonu: (069) 25 520. M-23559 -
LADO 150 LS, dobro ohranjeno, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 81. M-23592
PUJSKE PRODAM. Nemčavci 32, telefon: 24 414. M-23634
VEČJE ŠTEVILO MLADIH ZAJCEV-KUNCEV, samcev in samic, brejih zajkelj ali že z mladiči različnih sort in velikosti prodam. Tone Brus, Trubarjeva 4, (po Pintaričevi) G. Radgona, telefon: 74 260 dopoldne do 10. ure in popoldne po 15. uri. M-23636
KORUZO ZA SILAŽO prodam. Telefon: 71 168. M-23714 WARTBURG LIMUZINA, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Murska Sobota, Lendavska 15 a. M-23730
DEKLIŠKO USNJENO JOPO prodam. Brezovci 65 a, telefon: 72 646. M-23732
FORD 15 M prodam. Telefon: (069) 71 020. M-23735
KAVČ IN DVA FOTELJA prodam. Slava Kosec, Murska Sobota, Staneta Rozmana H, telefon: (069) 22 636. M-23736
OSEBNI AVTO CITROEN GS 1,3 SUPER, prevoženih 60.000 km, prodam. Turnišče, Štefana. Raja 15, telefon: 70 297. M-23737
MOTORNO KOLO BT 50 in OSEBNI AVTO SPAČEK prodam. Černelavci, Tavčarjeva 4. M-23738
ENOOSNO PRIKOLICO (av sirijsko), lopo 5,50 x 9, krito z opeko, prodam. V račun vzamem kravo. Karel Huber, G. Slaveči 89, p. Kuzma. M-23740 ’ ZASTAVO 101 GTL, novejši tip, in moped APN 4 prodam. Stanko Srša, Banovci 1, Veržej. M-23741
TOMOS AVTOMATIK, starejši model, in kavč prodam. 24 639 — popoldne. M-23742
ZASTAVO 750, letnik 1976, ugodno prodam. Jeneš, Lipovci Sl
... JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota,
Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri
in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
### WW
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
DVE VOZILI RENAULT 4, letnik 1979, prodam za 120 SM. Branko Bogataj, Žepovci 59, p. Apače pri Gornji Radgoni. M-23744
ZASTAVO 101 prodam, černelavci, Zadružna 29, telefon: 23 828. M-23748
PLEMENSKO SVINJO, brejo 3,5 mesece, prodam. Nedelica 145 a. M-23750
PARCELO ZA POČ. HIŠICO IN VINOGRAD v Zg. Moravcih prodam. Telefon popoldne: 22 753. M-23751
TROSED, dva fotelja, taburet in kot regala dragica prodam. Katarina Vervega, Stara 8. M-23752 MOPED APN 6, star manj kot leto dni, prodam. Rogač, Stara 22, telefon: 23 503. M-23753
SILAŽNI KOMBAJN SIP 80 prodam. Sakovič, Pertoča 97. M-23754
KRAVO, brejo štiri mesece, staro šest let, prodam. Domajinci 3, p. Cankova. M-23755
KRAVO, staro deset let, s teletom, prodam. Pečarovci 48. M-23756
Kam na kozarček in pico? Na Hotizo v Osmico!
ZAMRZOVALNO OMARO, 200 1, prodam. Ivanka Mežan, Generala Maistra 2, telefon: 22 985. M-23757
KUHINJSKI ŠTEDILNIK, večji, prodam. Anica Sraka, Lipovci 51. M-23758
RENAULT 4, registriran do 1. maja 1988, prodam. Kapca 99. LE-10908
VOZ ZA TRAKTOR, skoraj nov, prodam. Gaberje 149. LE-10906
ZASTAVO 101 MEDITERAN 1300, 40.000 km, prodam. Rakičan, Tomšičeva 8. M-FH ENOSOBNO STANOVANJE Z VSEMI PRITIKLINAMI V DVOSTANOVANJSKI HIŠI V LENDAVI, prodam. Informacije po telefonu: (069) 75 556. M-23760
RENAULT 16 prodam. Cena 350.000 din. Telefon zvečer: 25 375. M-23762
DVOREDN1 OBIRALEC ZA KORUZO ZMAJ prodam ali menjam za SIP, enoredni. Hamler, Črešnjevci 127. M-23763 ZASTAVO 101, letnik 1977, in APN 4 prodam. Telefon: 26 155. M-23764
STAREJŠO ZIDANO HIŠO v BREZOVCIH (pribl. 30 arov parcele), ugodno prodam. Kre-nos, Černelavci, Ledavska 26, telefon: 26 085. M-23766
KRAVO, staro pet let, brejo pet mesecev, prodam. Lipa 53. M-23768
MALE PUJSKE prodam. Tišina 48. M-23769
AVTO PZ 126, registriran junija letos, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 21 165. M-23770
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano za eno leto, prodam. Va-darci 27, telefon: 76 856. M-23771
DIANO, letnik 1980, prodam. Puževci 42, telefon do 14.30 ure: 21 048. M-23772
POHIŠTVO ZA SPALNICO (še zapakirano), prodam. Milan Horvat, Murska Sobota, Ulica ob progi 55, telefon: 23 555. M-23773
OPEL KADETT 1,3, nov, prodam. Informacije dopoldne: telefon (069) 48 296. M-23778
ZASTAVO 101, letnik 1977, ohranjeno in registrirano do 14. avgusta 1988, ugodno prodam. Kobilje 41. M-23779
MEŠANI GOZD NA GORIČKEM V KRIŽEVCIH (v izmeri 48,25 in 30,46 arov), prodam. Štefka Banfi, Moravske Toplice, Rumičev breg 48. M-23774 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE, desni, prodam. Vadarci 90. M-23775
SEDEŽNO GARNITURO, omaro in žensko kolo po .ugodni ceni prodam. Tomšičeva 48. M-23776 ZASTAVO 850, letnik 1984, v dobrem stanju, ugodno prodam. Kobilje 223 A. M-23779
GOZD V K. P. GALUŠAK pri Vidmu ob Ščavnici, približno 80 arov, prodam. Boris Knez, Ptujska 80, Miklavž. M-23780 VESPO PX 200 E, letnik 1987, prodam. Telefon: 23 191. M-23781
ZASTAVO 750 prodam. Jože Glavač, Melinci 133. M-23782 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s ko so in priključki, prodam. Beltinci, Panonska 91. M-23783 RDEČE samorodno vino, 1001, prodam. Cena 500 din za liter. Janez Slavinec, Podgradje 17 a (pri gasilskem domu), p. Ljutomer. M-23784
PUHALNIK IN VETROBRANSKO STEKLO ZA GOLFA prodam. Telefon: 78 042. M-23785 TRAKTOR IMT 533 de luxe, s koso, prodam. Tropovci 50. M-23787
NEMŠKE OVČARJE poceni prodam. Kapca 4 a, p. Lendava. M-23788
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Miro Štrakl, Murska Sobota, Štefana Kovača
3.	M-23789
OTAVO V VUČJI GOMILI št. 10 prodam. Telefon: 23 985. M-23791
VINO (klinton, jurka), 350 din za liter, prodam. Informacije zvečer: (069) 74 461 ali Stojanovič, tržnica M. Sobota (torbice). M-23792
AUDI 100, letnik 1975, in AUDI 100, letnik 1980, prodam. Černelavci, Gorička 75. M-23794 ZASTAVO 101 prodam. Murska Sobota, Mikloš Kuzmiča 36, telefon: 26 082. M-23795
REGAL ZA DNEVNO SOBO in kompletno otroško zibelko prodam. Cvetkova 18 A, telefon: 25 254. M-23796
OSEBNI AVTO GS KARAVAN, registriran do julija 1988 (za 70 SM), IN KOMBAJN ZMAJ 780, v delovnem stanju, prodam. Milan Zach, Trnje 150. M-23798 STISKALNICO ZA KOMBAJN EPLLE HT 211 in jermena prodam. Farkaš, Trnje 39. M-23799 POHIŠTVO ZA SPALNICO, rabljeno, poceni prodam. Ogled v soboto. Šticl, Lendavska 25 a. M-23 800
CITROEN GS, letnik 1979, prodam. Lang, Pertoča 42. M-23801 TRI KRAVE, breje, in telico, brejo pet mesecev, prodam. Viktor Lukač, Bakovci, Zvezna 2. M-23802
AVTO SPAČEK, letnik 1975, registriran do julija 1988, prodam za 70 SM. Vojko Mecilovšek, M. Sobota, Okt. revolucije 28, telefon: 26 373. M-23803
TELICO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Gradišče 4. M-23804
MALE PUJSKE IN BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. M. Črnci 17. M-23806 MLADIČE, nemške ovčarje z rodovnikom, prodam. Jožica Ce-ner, Vanča vas 58. M-23809 MALE PUJSKE PRODAM. Ana Žeželj, Murski Črnci 36. M-23810.
SMREKOVE PLOHE (4 cm) prodam. Vaneča 14. M-23&11 EKSPRESO AGE, 2 skupini, nov, prodam. Telefon zvečer: 25 341. M-23812
OSEBNI AVTO ŠKODA 100, registriran do aprila 1988, generalno obnovljen, ugodno naprodaj. Vanča vas 43. M-23815 VISOKOTLAČNO STISKALNICO PANONIJA ZA seno in slamo ter enoredni trgalnik koruze zmaj prodam. Krog, Brodarska 19. M-23816
ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE, skoraj nov, po ugodni ceni prodam. Telefon 25 23 L. M-23817 GUMIJAST ČOLN ZA 5 OSEB IN TOMOS 4 prodam. Telefon 76 374. M-23018
KRAVO s teletom, staro štiri leta, kontrola A, prodam. Pečarovci 70. M-23819
TRDA DRVA PRODAM. Informacije zvečer po telefonu: 22-987. M-23820
TOMOS BT 50, 1986, in JUGO 45, 1982, prodam. Telefon: 25 529. M-23821
OPEL KADET RALLYE, letnik 1980, in opeko isospan prodam. Naslov v upravi lista. M-23822 UTO (11 x 6) prodam. DVE NEOPREMLJENI SOBI ODDAM. Murska Sobota, Trstenjakova 38. M-23823
VINO IZ LENDAVSKIH GORIC prodam. Telefon: 70 169. LE-MM
TRAKTOR 504 ŠTORE, 700 delovnih ur, in kosilnico, priključek na vse traktorje, prodam. Beračeva 43. M-23824
DESKE (5 cm) ugodno prodam. Moščanci 62 a. M-23826
TRAKTOR ZETOR 4245, pred nji pogon, originalna češka kabina, letnik 1985, 630 delovnih ur, prodam. Cena 650 SM. Avgust Borko, Stanetinci 50, 42312 Stri-gova. M-23827
KORUZO V ZRNJU, 500 kg, prodam. Ivanci 1, p. Bogojina. M-23828
MALE PUJSKE in voz z gumijastimi kolesi prodam. Murski Črnci 26, telefon: 46 073. M-23829
ZASTAVO 126 P, letnik 1978, registrirano do maja 1988, prodam. Jože Cifer, Rakičan, Tomšičeva 16. M-23830
FIAT 126 P, letnik 1980, 43.000 km, nujno prodam. Ogled od 18. do 20. ure. Dolnja Bistrica 92. LE-10912
KOSILNICO BCS (italijansko) zelo ugodno prodam. Informacije po telefonu: 75 849. LE-10911 GOLF JL, letnik 1980, karambo-liran, zelo ugodno prodam. Informacije po telefonu: 75 849. LE-10910
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam za 70 SM. Anton Lasbaher, Iljaševci 23 a, Križevci pri Ljutomeru. IN-18356
JUGO 55, letnik 1985, prodam. Informacije po telefonu: (062) 750 123. IN-18358
PLANTAŽNI VINOGRAD s počitniško hišico in inventarjem na Železni Gori 81 prodam. Informacije: Ana Vurušič, Preloška 10, Čakovec, telefon: 042 813 579. IN-18360
CITROEN GS 1,3 SUPER, letnik 1980, odlično ohranjen, ugodno prodam. Štefan Baler, Sebeborci 80, Martjanci. IN-' 18359
NOVE BRANE Z DVOJNIMI JEŽI — VALJI po stari ceni prodam. Stane Štingl, Podgorje 7. GR-13604
STARO HIŠO V MURSKIH ČRNCIH 50, z 12 arov vrta, prodam. Telefon: 061 454 429. M-23835
FORD TAUNUS 1,6, letnik 1977, ugodno prodam. Veščica 50 c. M-23831
KRAVE (PO IZBIRI) prodam. Črenšovci 56. M-23832
FREZO S PRIKLJUČKI prodam. Naslov v upravi lista. M-23833
ZASTAVO 101 GT, dobro ohranjeno, prevoženih 22.000 km, prodam. Nada Hozjan, Postruž-nikova 10, Ljutomer. M-18366 TRAKTOR IMT, 70 KS, dvojni pogon, prodam. Branko Ščavni-čar, Robadje 116 (Globoka), 42312 Štrigova. IN-18364
VINO, laški rizling, 9001, prodam. Telefon: (069) 81 283. IN-18363
LADO 1500, letnik 1979, ugodno prodam. Boris Žitek, Mota 8, Ljutomer. IN-18362
ZASTAVO 750 prodam za 600.000,— din. Informacije dopoldne po telefonu: 81 712, interna 20. IN-18361
MALE PUJSKE PRODAM. Bo-rejci 23, Tišina. M-23836
VOLVO 144, generalno popravljen, po ugodni ceni prodam. Zdravko Novak, Hlapčina 140, p. Martin na Muri. M-23838 MLADO brejo kravo prodam. Dobrovnik 29.
MALE PUJSKE PRODAM.
Krog, Trubarjeva 90. M-23838 CITROEN GS 1,3, letnik 1980, 80.000 km, prodam. Ogled v nedeljo ob 9. uri. Žilavec, Murska Sobota, Ok. revolucije 13. M-23839
OTAVO ZA KOŠNJO prodam. Rakičan, Kotna ul. 27. M-23840 REGISTRIRANO TOVORNO VOZILO s kesonom, za kategorijo B, mercedes benz, letnik 1961, prodam. Telefon: 22 790. M-23841
ELEKTRIČNO KITARO FENDER MUSTANG prodam. Franc Husar, Bakovci, Ribiška 6. M-23842
RENAULT 9, 83, rdeč, garaži-ran, malo vožen, prodam. Kličite po 20. uri: (069) 73 585. M-23843 RENAULT 4 TLS, letnik 1983, dobro ohranjen, nujno prodam. Miroslav Vuk, Dolnja Bistrica 116 a. M-23843
GOLF DIZEL, letnik 1984, PEUGEOT 305 . SR, letnik 1983, in kombi IMV 2200 D, keson, prodam. Krog, Plečnikova 51. M-23844
VESPO PX E, novo, prodam. Telefon zvečer: 25 338. M-23845 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 36. M-23846
OSEBNI AVTO OPEL REKORD 1900, izvedbe C, in zastavo 750, po delih, prodam. Murski Petrovci 23. M-23847
AVTO SUNBEAM, letnik 1976, prodam. Bodonci 45. M-23849 ZASTAVO 750, letnik 1968 (za rezervne dele), prodam. Kupšin-ct 60. M-23853
DVOJNA BALKONSKA VRATA (220 x 80), termotorn, prodam. Miran Lipuš, Murska Sobota, Lendavska 4. M-23851 EDELPUTZ 0—3 mm (za fasade), prodam. Franko, Puconci 79 a. M-23854
KRAVO, brejo šest mesecev, prodam. Puconci 18. M-223855 TRAKTORSKO KOSILNICO OLT IN OBRAČALNIK ZA SENO PANONIJA, malo rabljeno, prodam. Karel Banfi, Kapca 67. M-23857
TRAKTOR 539, star dve leti, prodam. Naslov v upravi lista. M-23858
KORUZO ZA SILAŽO, 80 arov, prodam. Štefan Antalič, Mali Bakovci 43. M-23859
KOMBI ZASTAVA 412 NF, letnik 1979, naprodaj. Telefon: 71-175. M-23862
HARMONIKO (prostotonsko) in ovčarja, starega devet mesecev, z rodovnikom, prodam. Štefan Baranja, Krašči 50. M-23863 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Štefan Vučko, Gornja Bistrica 194. M-23864
MLADO KRAVO Z DRUGIM TELETOM (črno-belo) in teličko, staro šest tednov (črno-belo), prodam. Dolnja Bistrica 43, p. Črenšovci. M-23865
STAREJŠO HIŠO in 2 ha zemlje z gozdom v Pečarovcih št. 96, prodam. Telefon: 062 302 701. M-23866
SOD ZA GNOJNICO, 12001, beli, pocinkani, ugodno prodam. Bakovci, Zvezna 7. M-23871 DIANO, letnik 1979, prodam. Simonič, Lendavska 8, telefon: 22 924. M-23870
kupim
LES ZA OSTREŠJE, dolg 5.30 m, kupim. Žižki 77. M-23739
BALIRANO SLAMO KUPIM.
Telefon: 78 786. M-23747
ČESEN KUPIM. Informacije po telefonu: 26 082. M-23786
Sobe
ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ali okolici išče mlada družina. Naslov v upravi lista. M-23727 ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ali okolici nujno išče mamica z otrokom. Jožica Šebjanič, Bodonci 16. M-23759
DEKLE NUJNO IŠČE SOBO V MURSKI SOBOTI. Telefon: (069) 81 034, od 20. do 21. ure. IN-18365
zaposlitve
NATAKARICO (-JA) in KUHARICO (-ja), zaposlim. Gril JULIE, M. Sobota, Tišinska ulica. M-MM
IMP PANONIJA
Industrija kmetijske mehanizacije
in montaže
MURSKA SOBOTA
Delavski svet IMP PANONIJA, industrija kmetijske mehanizacije in montaže, Murska Sobota, Bjedičeva 1 —3
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
1.	DIREKTOR
FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE
2.	DIREKTOR
PLANSKO-ANALITSKO-ORGANIZACIJSKE SLUŽBE
Pogoji:
Pod 1: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja nalog pri finančno-računovod-skih opravilih;
Pod 2: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomsko organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih.
Kandidati morajo imeti družbenopolitične in moralno-etične kvalitete in smisel za delo z ljudmi.
Prijavo je treba vložiti na naslov: IMP PANONIJA, razpisna komisija, Murska Sobota, Bjedičeva 1—3, kadrovsko-splošna služba, v 15 dneh od dneva objave.
GOSTILNA SLAVICA ŠPL LAK PUCONCI vabi v petek, soboto in nedeljo, 28., 29., in 30. avgusta
NA DOMAČE KOLINE Postregli vam bodo tudi s POSOLANKO.
DVA KV AVTOMEHANIKA sprejmem v redno delovno razmerje. Zaželjena 5-letna praksa. Rihard Tiirha, Dolnji Lakoš. LE-10900
Razno
GOSPODINJE! *
TRILETNA GARANCIJA ZA MENJAVO IZOLACIJE NA VSEH VRSTAH ZAMRZOVALNIKOV, ki točijo, rosijo, ledenijo! Telefon: (062) 413 606, od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure vsak dan. Viktor Pajek. -M-17923 VRTNA VESELICA!
Vabljeni na VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo v soboto, 29. avgusta, ob 19. uri v Gederovcih. Za prijetno razpoloženje bosta skrbela DUDEK IN REGICA z ansamblom. 23668
IZDELUJEM ROTACIJSKE
-MULČNIKE raznih velikosti, primerne za vinogradništvo in sadjarstvo. Dobava takoj. Karel Svetec, Černelavci, Lendavska 17, telefon: 22 943.- M-23637 KMETOVALCI!
Menjavam gume na ličkalnikih koruze. Valje si označite, snemite ter dostavite na naslov: Stanko Praprotnik, HUM 32 (Krčevina), 62270 Ormož, telefon: 062 701 593 (po cesti v Pavlovcih na levo, ter druga cesta desno). 1N-18330
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 157321, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Katarina Kocet, Melinci 184 a. M-23733
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost obračunskega lista 01395 z dne 13. 8. 1987 od prodaje pšenice, izdanega pri HKS KZ Panonka M. Sor bota. Marija Hidič, Moravske Toplice, Na bregu 11. M-23749 KOLINE!
GOSTILNA ZADRAVEC, BREZOVCI, vabi v soboto, 29., in v nedeljo, 30. avgusta, na DOMAČE KOLINE. M-23805 OBVESTILO!
Obveščam javnost, da Anton Fuks iz Domajinec ne sme prodajati gradbenega materiala ali drugih premičnin, ker ni lastnik. Morebitne kupce bom sodno preganjal. Apton Cehtel, Domajinci 40. M-23808
V neznano se je zatekel pes volčjak, sliši na ime DIKSI. Ima rumeno glavo in noge, po telesu je sivo-črn, obe ušesi ima presekani. Osebo, h kateri se je zatekel, ali informacije sporočite po telefonu: 24 391, za kar se že vnaprej zahvaljujem. M-23825 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 14411-3, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Jožefa Gumilar, Gradišče 13, p. Tišina. M-23767
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost obračunskega listka od prodaje mleka ža vpis v hranilno knjižico št. 14885, KZ Panonka M. Sobota. Emilija Ficko, Trdkova 45, p. Kuzma. M-23793
K HIŠI SE JE ZATEKEL ŠKOTSKI OVČAR. Oglasite se pri Gaberjevih, Nemčavci 2 f. M-23848
STRAN 18
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
' bl -J.:	SM?
 ./ 'T ’
' '; , * . , 41 ' ->
Te d4>tWj)atM^^ v domfevhi. &
, st&	Ve^jt^Tw ^ros!^o,.db -
rite in s$ oplašite da »pravi Vestnika, titovk 29?L ^M. :
: ,	PA^	/:'
Gornji Radgoni	; . /IC . ; '
»HIM	;' / • ’W fc *
____	’ v L n I U u Avtobusni promet Maribor, n. sol. o.
F~ J TOZD
AVTOBUSNI PROMET
CERTUS, tozd Avtobusni promet Murska Sobota
Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1.	Mazanje vozil
za nedoločen čas
Pogoji:
— dokončana osnovna šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj — priučitev
— poskusno delo 1 mesec
2.	Čistilka avtobusov
za določen čas 9 mesecev
Pogoji:
vsaj 6 razredov osnovne šole
— ženski spol — telesno zdravje
— poskusno delo 1 mesec
—bivališče v M. Soboti ali okolici
3.	Čiščenje poslovnih prostorov
na AP v Murski Soboti za določen čas 6 mesecev Pogoji:
— vsaj 6 razredov osnovne šole
— poskusno delo 1 mesec
Prijave pošljite v 8 dneh od dneva objave v tajništvo tozda Murska Sobota, Bakovska ul. 29.
Niti zbogom nista rekla, niti roke nam podala, smrt vaju je vzela prehitro, a v naših srcih bosta ostala.
V SPOMIN
24. avgusta je minilo leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in sestra
27. avgusta pa mineva 10 let, odkar je zastal korak dragega očeta
Karla Oučka
iz M. Sobote
Šarika Ouček
iz M. Sobote
Ostali so rjam sledovi vajinih pridnih rok in grenko spoznanje, da se nikoli več ne vrneta med nas, toda v naših srcih živita, dokler bomo živeli mi.
Spominjamo se vaju z bolečino v srcih in vračamo ljubezen s cvetjem in plameni sveč na vajinem grobu.
SIN VLADO Z DRUŽINO, HČERKA BEBA Z DRUŽINO, SESTRE, BRATJE IN DRUGO SORODSTVO
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa naju je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče
Ludvik Kočiš
iz Kančevec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, dragemu pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS.
Žalujoči: žena Irena, hčerka Irena in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 83. letu starosti zapustila
Frančiška Fiiredi
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje in prispevke v dobrodelne namene ter izraženo sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju, sostanovalki Kutoševi in vsem, ki so ji kakorkoli lajšali bolečine v Domu oskrbovancev v Rakičanu.
Hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ah, kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, najdražje na svetu smo izgubili, tebe, sin in brat ljubljeni.
V SPOMIN
29. avgusta bo minilo šest žalostnih let, odkar je prenehalo biti srce dragega
Štefana Korpiča
iz Šulinec 39
Grenko je spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, toda v naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
NEUTOLAŽLJIVI VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Te dni mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi oče
Franc Švare
iz M. Sobote
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, postojite ob njegovem grobu in prižgete sveče.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
28. avgusta 1987 je minilo eno leto, odkar smo se za vedno poslovili od naše drage mame, stare mame in babice
Frančiške Horvat
iz Puconec 13
Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, hvala!
VSI NJENI
V SPOMIN
w
Stefanu Srešu
iz Melinec
Oče, trdne in žuljave so bile tvoje roke, vendar nežne, radodarne za nas otroke. Naj ti bo za vsa čustva, ljubezen in d^lo, ki si jih razdajal za nas, zahvala in zlat, neizbrisen spomin, da te bomo v naših srcih in delu v vsem posnemali in ostali vedno tvoji.
Globoko boleč je spomin na 26. avgust, ko sta minili dve leti bridke žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prerano zapustil za neizprosno boleznijo naš najdražji, nikoli pozabljeni mož, oče in dedek.
Svečke in cvetje so dokaz, da te imamo še vedno radi.
Z ŽALOSTJO OSTAJA ŽENA MARIJA Z OTROKI
V SPOMIN
Sonji Novak
roj. Zrinski iz Otovec
ki počiva v Makolah. 6. septembra 1987 bo minilo eno leto, odkar si odšla na zadnjo pot, odkoder ni vrnitve.
Toliko let prehitro si nas zapustila, ljubila si življenje in svoje drage in do zadnjega si imela upanje, da boš tudi sedaj premagala bolezen. Usojeno ti je bilo samo 40 let življenja.
Tvoj prelep dom, prav tako prijazen, je postal čisto tuj, kajti vse veselje si vzela s seboj. Le praznina in cvetje, s katerim, ti krasimo zadnje počivališče, je ostalo. Ob plamenih svečk se te spominjamo. Pozabljena ne boš nikoli.
SESTRIČNA HELENA Z DRUŽINO IN DOMAČIMI
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe, naša mama, ni, da bi skupaj še bili.
N SPOMIN
2. septembra je minilo eno leto, odkar je prenehalo biti srce naše drage mame in stare mame
Marije Gomboc
iz Beznovec
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v iskrenem in lepem spominu, se ustavite ob njenem preranem grobu, ji poklonite cvetje in prižigate svečke.
VSI NJENI
V SPOMIN
24. avgusta sta minili dve leti žalosti, bolečine in praznine, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče in dedi
Rudi Zrinski
iz M. Sobote
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje in prižgete svečo. ,
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
3. septembra mineva žalostno leto, odkar smo se poslovili od naše drage mame, sestre in tete
Anke Bistrovič
roj. Vohar iz Dokležovja
Kruta je resnica, da te ni, vendar si v naših srcih m mislih vedno z nami.
Vsem, ki ste io ohranili v lepem spominu, in darovalcem za maše — iskrena hvala!
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
MESNA INDUSTRIJA n.sol.o.
VT? MURSKA SOBOTA /
SEJA SOLIDARNOSTNEGA ODBORA V LJUBLJANI:
Še 1,5 milijarde soboški občini
NA 25. MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU, GORNJA RADGONA
Poletna neurja, ki so pustošila predvsem v severovzhodni Sloveniji, so sodeč po zahtevkih, ki jih je prejel republiški odbor podpisnikov družbenega dogovora o delitvi sredstev solidarnosti, povzročila za 533 milijarde dinarjev škode. Za solidarnostni denar se poteguje kar 12 občin, med katerimi tudi tri pomurske — Murska Sobota, Ljutomer in Gornja Radgona.
Za slednji velja naslednje: prva ocena škode v Ljutomeru je nekaj čez milijardo. 15 odstotkov zneska bodo dobili iz tega sklada, akontacija pa bo znašala okrog 105 milijonov. Radgončani so škodo ocenili na 2,46 milijarde, dobili bodo 10 odstotkov od ocenjenega, takoj pa 172 milijonov. Za obe občini pa velja, da se lahko nadejata še večjemu nadomestilu, saj je po najnovejšem sklepu vse , poletne škode mogoče seštevati. Zato bodo prišteli še škodo 25. julija.
To je tudi datum, ko je soboška občina utrpela 29,224 milijarde dinarjev škode (upoštevaje še poplave 5. avgusta), kar je 34,7 odstotka lanskega družbenega proizvoda. Kot je znano, so 2 milijardi
ŠOLA JE TU
IZKUŠNJE PRINAŠAJO KAKOVOST
NOVO !Z MESNE INDUSTRIJE
•	MESNI IZDELKI V ASPIKU
•	LOVSKINAMAZ
•	PIVSKI NAREZEK S ŠAMPINJONI
POSKUŠNJE:
Petek, 28. avgusta
Poskušali boste nove izdelke soboške Mesne industrije: lovski namaz, pivski narezek s šampinjoni in mesne izdelke v aspiku.
MESNA INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA
— največji proizvajalec mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji
— velik izvoznik na skoraj vse konce sveta
— največji izdelovalec hitro pripravljene hrane v Jugoslaviji
Program ESKO
DOBIMO SE V HALI ABC POMURKE NA SEJMIŠČU POMURSKEGA SEJMA OD 21. DO 30. AVGUSTA
solidarnostnih dinarjev že nakazali (zadnji obrok 25. avgusta). Na tokratni ljubljanski seji so soboški predstavniki (s strani IS Janez Štotl, Anton Slavic in Ervin Pitz ter direktor Panonke Franc Vratarič) skušali doseči, da bi gorički kmet prejel upravičeno pomoč. Zato so pravočasno sestavili dokončno poročilo o škodi, ki ga je odbor zahteval vsaj 30 dni po neurju. Toda ta isti odbor od petka do torka poročila baje ni mogel verificirati, zato so se znova lahko pogovarjali le o dodatni akontaciji. Tako bodo v Mursko Soboto nakazali še dodatno milijardo in pol, to pa je 80 odstotkov denarja, na katerega je iz tega sklada mogoče računati.. Denar bo gotovo olajšal predvsem kmetijsko sanacijo v drugi fazi, ko naj bi prišli na vrsto vsi oškodovani, ne le živinorejci. Za uspešnost druge faze bi sicer res rabili 9 milijard dinarjev, toda solidarnostni denar je le eden virov financiranja. S tokratno torkovo odpravo Pomurcev v Ljubljano smo torej lahko zadovoljni — predvsem pa tisti, ki od družbe pomoč upravičeno pričakujejo.
Bojan Peček
Če učitelji ne bodo motivirani____
Novo šolsko leto že dokaj glasno trka na duri. Pravzaprav so jih po 20. avgustu tako rekoč povsod odprli, kajti začela so se strokovna izpopolnjevanja (seminarji, aktivi), razni sestanki, pa dodatni pouk. Prav zares pa se bo seveda začelo v torek, 1. septembra, ko bo zakoračilo čez šolski prag tudi nekaj čez 14 tisoč pomurskih osnovnošolcev in okrog 3.300 učencev srednjih šol v Pomurju.
Kaj pa prinaša novo šolsko leto?
O velikih spremembah in novostih ne moremo govoriti, čeprav je bilo, denimo, veliko govora o ponovni prenovi srednjega usmerjenega izobraževanja, ki naj bi bolj kot doslej usposabljalo učence za delo, spremenili pa naj bi še marsikaj drugega. Zdaj je, kot vse kaže, tako, da bodo v 3-in 4-letne srednje šole (IV. in V. zahtevnostne stopnje) uvedli prenovljene programe, ki bodo imeli vgrajeno tako imenovano »nivojsko diferenciacijo« pouka pri slovenskem in tujem jeziku ter matematiki. Tako sta za te predmete pripravljena tudi po dva učna načrta — posebej za 3-in 4-letne šole. Prenovljeni pro-
grami pa so v predmetnikih drugače razporejeni po letnikih, ali pa se je spremenil obseg (OZ, STM, GE, OTP, RA). Spremembe pa se ne obetajo v naravoslo-vno-matematični in družboslovni usmeritvi, ker so ju prenovili že v lanskem šolskem letu. Kot no vost za Pomurje pa kaže omeniti da bodo na srednji šoli v Ljutomeru uvedli poleg družboslovno-jezikovnega programa tudi program naravoslovno-matematična tehnologija..
V osnovnih šolaj pa bodo naposled uvedli nov programa dela “in živjenja tudi v osme in prve tri razrede osemletk s prilagojenim učnim programom.
Stroški šolanja in delovanja šol postajajo vse večji, zato je pričakovati, da se bodo razmere v šolstvu zaostrile. Zaradi zaostajanja v nagrajevanju, v Pomurju so trenutno v najbolj neugodnem položaju v ljutomerski občini, pedagoški delavci ne bodo dovolj motivirani za dobro opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela. Zares bo škoda, če bo tako! Kot je tudi škoda, da se za učitelje zadnja leta odločajo večinoma dekleta in zato se šole vse bolj »feminizirajo«. Strokovna sestava pa se sicer izboljšuje.
Kot pomurske »novosti« kaže še omeniti, da so pri osnovnih šolah Turnišče in Videm ob Ščavnici začeli graditi prizidka, prav tako pa gradijo tudi nov objekt Vzgojno-varstvenega zavoda Veržej in telovadnico pri OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti.
Pa srečno v šolo!
Jože Graj
PONOVNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE GORNJA RADGONA
Skupščina delegatskih pobud
Če je seja radgonske skupščine 27. julija odpadla zaradi nesklepčnosti delegatov v zboru združenega dela, je bila udeležba na četrtkovi seji, dan pred začetkom radgonskega sejma (21. avgusta), nad pričakovanji. In kakor da so hoteli delegati nadoknaditi zamujeno — slišali smo veliko delegatskih pobud in vprašanj ter bogato razpravo.
Že v začetku se je seja zavlekla zaradi številnih delegatskih vprašanj, pa tudi vse naslednje obravnavane zadeve — informacija o poslovanju organizacij združenega dela v gospodarstvu in negospodarstvu v prvem polletju, poročilo o delu izvršnega sveta, informacija o delu skupščine, predlog podelitev občinskih priznanj in plakete ter drugo — so kar klicale po razpravi. Ni bilo prvič, da se je pojavilo javno nezadovoljstvo nad delom Samoupravne stanovanjske skupnosti. Tako je tudi tokrat delegat DPZ zahteval ustanovitev posebne komisije, ki bi pregledala delo te (po mnenju nekaterih preveč monopolne in samovoljne) skupnosti. Povod so bili razni zapleti pri dodeljevanju stanovanj in posojil, ko strokovni kadri Avtorad-gone ne morejo dobiti stanovanja, čeprav so na prednostni listi, nekdo drug pa jih dobi brez težav.
Delegata Gorenja Elrad in Zveze združenih borcev sta se med drugim dotaknila varčevanja vodilnih občinskih ljudi. Zakaj je potrebno kupovati nova službena vozila, koliko jih je v radgonski občini in kdo se z njimi vozi — da prihodnje skupščine želijo dobiti odgovore na ta vprašanja. Delegat občinskih upravnih organov je podal pobudo (in hkrati kritiko), povezano s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ti naj bi vsaj enkrat na teden namenili več pozornosti občini Gornja Radgona, saj je počasno in nezainteresirano delo strokovnih delavcev spiza vse teže prenašati.
Delegatka v družbenopolitičnem zboru pa je predlagala, da skupščina občina Gornja Radgona in druge pomurske občine poskušajo vplivati na republiško skupščino in bi tako s skupnimi močmi relff1 problem obrambe pred točo in neodgovornega rav-
nanja. Kdaj bo znan krivec za milijonske škode v murskosoboški gomjeradgonski in ljutomerski občini?
V nadaljevanju seje skupščine je podpredsednik izvršnega sveta predstavil poslovanje radgonskega gospodarstva v prvem polletju. Kar veliko delegatov se je prijavilo k razpravi, vse pa so se »gibale« okrog prenizkih osebnih dohodkov in previsokih prispevnih stopenj. Zakaj so prispevne stopnje v radgonski občini toliko višje od stopenj v drugih pomurskih občinah? Odgovor je bil nekoliko obširnejši, zapleten in njegovo bistvo je, da dobi radgonska občina manj republiških sredstev, zato morajo toliko več plačati delavci — ker pa ni velike industrije in velikega števila zaposlenih, je tudi manj sredstev. Denar, ki
ga potrebuje občina, pa je treba zbrati, zato toliko višje prispevne stopnje. Tako so delavci v gospodarstvu dobili za 30 tisoč dinarjev nižje osebne dohodke (v negospodarstvu celo za 50), kot pa delavci v drugih pomurskih občinah. Povprečni osebni dohodek v prvem polletju je bil za več kot 20 odstotkov nižji od republiškega povprečja.
Ne le previsoke prispevne stopnje, tudi povečevanje števila zaposlenih v negospodarstvu so trn v peti radgonskega gospodarstva. Med številnimi sklepi, ki so jih sprejeli na predsejem-ski skupščini, so tudi komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj bo dodatno izračunal prispevne stopnje, začeli bodo z reorganizacijo strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in poskušali zvedeti, kako učinkovita je bila interventna zakonodaja.
Radgonska občina je znana po zapletih pri najpreprostejših zadevah — lani so postavili v neroden položaj dobitnika priznanja, letos dobitnika plakete.	Bernarda Peček
r—MORAVSKE TOPLICE
NOVA BREZCARINSKA
V petek so v Moravskih Toplicah odprli novo brezcarinsko trgovino. Tokrat je ta trgovina iz sklopa Brodokomercove trgovinske mreže, ki je najbolj razširjena v Jugoslaviji, saj je petkova novost 158. povrsti. Brodokomerc ima tako 40 odstotkov vseh brezcarinskih trgovin v Jugoslaviji. Sodelovanje z Radensko je sicer že trajnejše, a tokrat so začeli tudi na tem področju, ki ga nameravajo v prihodnje tudi razširiti. Dejstvo je, da je Brodokomerc tudi turistična organizacija in tako se področje sodelovanja z Radensko kar ponuja , predvsem pri popestritvi turistične ponudbe obeh partnerjev, kakovostnejših turističnih storitev in večjega deviznega iztržka. Brezcarinsko trgovino v Moravskih Toplicah je v prisotnosti predstavnikov Radenske in Moravskih Toplic odprl Janez Škofič, pomočnik direktorja za zunanjo trgovino reške delovne organizacije.	o. l.
STRAN 20
VESTNIK, 27. AVGUSTA 1987
EHADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 27. avgusta 1987	Št.: 21
URADNE OBJAVE PO MURSKIH OBČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorili urednik: Martin Vinčec
175.	Družbeni plan razvoja občine Lendava za obdobje 1986—1990
175
Na podlagi 62. in 139., 140 in 141. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) in na podlagi 38., 39. ter 47. in 50. člena statuta občine Lendava (IjJradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota, št. 37/81, 39/83 in 9/86) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. 6. 1986 sprejela
družbeni plan razvoja občine Lendava za obdobje 1986—1990
Uvod	~\
Obdobje 1986—1990 predstavlja prvo obdobje dolgoročnega plana občine. Družbeni plan občine pomeni konkretizacijo usmeritev in strategije dolgoročnega plana v prvem obdobju njegovega izvajanja in zagotavljanja pogojev za njegovo postopno uresničevanje.
Pri izdelavi osnutka družbenega plana občine smo izhajali tudi iz smernic za družbeni plan občine za obdobje 1986—1990. Predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za obdobje 1986—1990 ter razpoložljivih planskih dokumentov OZD in KS.
Razvojne usmeritve so usklajene z družbenim planom SR Slovenije za obdobje .1986—1990.
Kot izhodišče za opredeljevanje nadaljnjega razvoja je bila tudi ocena dosedanjega razvoja, analize ključnih problemov na prehodu iz prejšnjega v prihodnje obdobje ter analize možnosti nadaljnjega razvoja. Ker je to temeljito obdelano v analizi razvojnih možnosti v obdobju 1986—1990 z nekaterimi elementi do leta 2000, v tem dokumentu tega ne ponavljamo.
1.	Cilji družbenega razvoja občine
Upoštevaje izhodišča za opredelitev razvojne politike, v tem okviru pa zlasti cilje dolgoročnega družbenega plana občine, ki poudarjajo krepitev družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi in občanov kot temeljni razvojni cilj ter upoštevaje možnosti in pogoje razvoja občine, so temeljni cilji družbenega plana občine v obdobju 1986—1990 naslednji:
1.1.	Razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
Pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bomo posebno pozornost namenili uveljavljanju odločilne vloge delavcev v združenem delu svobodni menjavi dela, samoupravnem združevanju sredstev na dohodkovnih temeljih ter nadaljnjemu razvoju in krepitvi vloge delegatskega sistema.
Zagotavljali bomo odločilno vlogo in odločanje delavcev v združenem delu o možnostih, .sredstvih in rezultatih dela v celotni družbeni reprodukciji.
Osrednjo pozornost bomo namenili nadaljnjemu razvijanju koncepcije dohodka kot temeljnega motiva za delo in gospodarjenje. Doseči moramo kakovostne premike pri uveljavljanju delitve osebnih dohodkov po delu, rezultatih dela in minulega dela. To mora delavca ekonomsko spodbujati k uresničevanju stabilizacije. Krepili bomo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in usposabljali integracijske procese, ki bodo prispevali k hitrejšemu družbenoekonomskemu razvoju občine.
1.2.	Stabilna gospodarska rast
Zagotoviti moramo stabilno in skladno gospodarsko rast v občini. To bomo dosegli z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa, boljšo organizacijo dela, s prestrukturiranjem proizvodnje, ki ni rentabilna ter s proizvodnim ukrepanjem za odpravo izgub. Hitrejšo rast bomo dosegli s preusmerjanjem proizvodnje v izvoz in izkoriščanjem komparativnih prednosti občine.
Zaradi skladnejše strukture gospodarstva bomo pospeševali razvoj terciarnih dejavnosti (turizem, drobno gospodarstvo, trgovina).
1.3.	Povečanje izvoza
Uspešnejše uključevanje v mednarodno delitev dela bomo dosegli z boljšo kvaliteto izdelkov, z uvajanjem novih izvozno zanimivih proizvodenj in povečevanjem izvoznih storitev. V naslednjem srednjeročnem obdobju moramo doseči povečanje deleža izvoza OZD, ki so se dosedaj premalo vključevale v izvoz. Povečano vključevanje gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove bo zagotovljen selektiven vpliv zunanjih trgov na gospodarjenje, kar naj bi spodbudilo uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja in pozitiven vpliv sodobne tehnologije na proizvodnjo.
1.4.	Tehnološko posodabljanje gospodarstva
Prehod k tehnično in tehnološko intenzivnejšim oblikam gospodarjenja bo mogoč le s stimulativno mobilizacijo vseh domačih razvojno raziskovalnih potencialov in tesnejšim sodelovanjem z znanstveno raziskovalnimi institucijami.
Pri razvoju osnovnih proizvodnih faktorjev bo odločilno vlogo odigralo znanje. Zato moramo povečati intelektualni potencial, ki bo poglavitni dejavnik pri dviganju delovne in tehnične produktivnosti. V zvezi s tehnološko preobrazbo bo pomembna naloga izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih. Bistveno moramo omejiti ekstenzivno zaposlovanje nekvalificiranih in priučenih delavcev in zaposlovati, kvalificirane kadre in s srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
Ob upoštevanju selektivnih investicijskih kriterijev bomo pomembnejši del sredstev namenili zamenjavi iztrošene opreme, posodabljanju proizvodnje v smeri tehnološko in razvojno intenzivnih in računalniško podprtih proizvodnih programov. Z vlaganjem sredstev za reprodukcijo v novo opremo bomo zagotovili, da se zniža stopnja odpisanosti opreme.
V okvire tehnološke preobrazbe gospodarstva spadajo tudi naloge v zvezi z racionalnejšo porabo surovin in reprodukcijskega materiala, večjo uporabo sekundarnih surovin, smotrnejšim izkoriščanjem razpoložljivih naravnih virov in danosti.
1.5.	Intenzivnejša kmetijska proizvodnja
Povečanje obsega tržne kmetijske proizvodnje, ki bo tudi ekonomsko zanimiva, bomo dosegli s smotrnejšim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč, agro in hidromelioracijami in večanjem hektarskih donosov. Povečanje živinorejske proizvodnje bo temeljilo predvsem na lastni krmni osnovi v občini. Bolje bomo izkoristili možnosti v vinogradništvu, sadjarstvu in pridelavi vrtnin. Razvoj kmetijstva bomo še naprej podpirali s spodbujevalnimi ukrepi kreditne in davčne politike in sredstev intervencij v proizvodnji hrane.
1.6.	Gospodarska in komunalna infrastruktura
V okviru politike izboljševanja življenjskih razmer bomo intenzivneje razreševali problematiko infrastrukturnih dejavnosti (PTT, ceste, komunalne naprave in objekti).
V tem srednjeročnem obdobju bomo povečali delež družbenega proizvoda, ki se namenja za urejanje gospodarske in komunalne infrastrukture, k čemer bomo pritegnili tudi sredstva občanov.
Začeli bomo razreševati problematiko komunalne energetike za potrebe občanov in gospodarstva.
1.7.	Družbene dejavnosti
Temeljni cilj na področju družbenih dejavnosti bo ohranjanje doseženega standarda v okviru prilagajanja materialnim možnostim družbe.
V skladu s programom dolgoročnega programa stabilizacije bomo intenzivirali tiste programe, ki najbolj vplivajo na ustvarjalno moč družbe in posameznike. Ustvarjali bomo pogoje za uveljavljanje dvojezičnosti in sožitja med narodi in narodnostmi Jugoslavije.
Socialna politika bo naravnana v spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, spodbujanje vsestranskega razvoja družbe, osebnosti ter doseganje materialnih in socialnih ciljev. Prizadevali si bomo, da bo socialna politika temeljila na rezultatih dela, na uveljavljanju ustvarjalnosti in nadaljnji humanizaciji odnosov med ljudmi ob upoštevanju upravičene solidarnosti in vzajemnosti.
1.8.	Smotrna raba prostora in urejanje okolja
Razvoj v prostoru bomo usmerjali z usklajeno prostorsko, zemljiško in urbanistično politiko. Dosledno bomo izvajali politiko policentričnega razvoja občine in pri tem odpravljali neusklajenosti deagrari-
zacije in urbanizacije. Preprečevali bomo nesmotrne posege v prostor. V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine bomo za vsa zemljišča določili namensko rabo, kjer bo imelo prednost izboljšanje in varovanje kvalitetnih zemljišč za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo.
Ustrezneje bomo varovali okolje, predvsem s sanacijo obstoječih virov onesnaževanja. Varstvo okolja mora postati sestavni del ravnanja organizacij združenega dela in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev ter v vsakodnevnem življenju in delu.
Kvalitetneje bomo varovali naravno in kulturno dediščino ter dobrine skupnega družbenega pomena.
1.9.	Skladnejši razvoj občine
Nadaljevali bomo s pospeševanjem skladnejšega razvoja občine, tako da bomo postopoma zmanjševali razlike med mestom in vasjo ter preprečevali pretirano koncentracijo prebivalstva na eni in odseljevanje na drugi strani.
1.10.	Medobčinsko in obmejno sodelovanje
V okviru skladnejšega razvoja v širšem območju bomo spodbujali večje medsebojno sodelovanje s sosednjimi  "inami in občinami v katerih imajo naše OZD sedeže delovnih ali sestavljenih organizacij. OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti bodo v okviru svojih razvojnih načrtov opredelile in izvajale različne oblike sodelovanja s sosednjimi območji Madžarske in Porabjem.
1.11.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Nadaljnjo krepitev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotavljali s stalnim povečevanjem učinkovitosti mobilnosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti prebivalstva. Usposabljali bomo delovne ljudi in občane za preprečevanje in obvladovanje vseh vrst družbenoškodljivih pojavov v miru in učinkovito delovanje v primeru naravnih nesreč in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer in vojne. Obrambne in samozaščitne dejavnosti bomo razvijali kot sestavni del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitičnega delovanja delovnih ljudi in občanov.
II.	GLOBALNI MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
2.1.	Družbeni proizvod, dohodek in njegova delitev
Izhajajoč iz analize razvojnih možnosti občine za obdobje 1986—1990 z nekaterimi elementi do leta 2000 bomo v prvih petih letih dosegali nekoliko nižje povprečne letne rasti gospodarskega razvoja kot v povprečju do leta 2000. Ustvarjanje družbenega proizvoda bo v glavnem odvisno'od intenzivnosti koriščenja obstoječih produkcijskih faktorjev, zatečenega stanja glede pogojev pridobivanja dohodka in dinamike spreminjanja pogojev gospodarjenja, učinkov ukrepov SR Slovenije za skladnejši regionalni razvoj, intenzivnosti vključevanja OZD v mednarodno menjavo in povečevanje izvoza proizvodov višje stopnje obdelave na konvertibilno področje ter od dinamike vlaganj investicijskih sredstev v perspektivne proizvodne programe v sklopu prestrukturiranja gospodarstva občine.
Za uresničevanje skupnih ciljev gospodarskega in družbenega razvoja občine Lendava v obdobju 1986—1990 bo potrebno in na osnovi ocen razpoložljivih produkcijskih faktorjev tudi možno doseči 4 % povprečno letno reamo rast družbenega proizvoda.
Načrtovano gospodarsko rast bomo dosegli na osnovi kvalitetnejših dejavnikov razvoja kot so: večja produktivnost družbeno priznanega dela; povečevanje izvoza; ustrezna delitvena politika, ki bo prispevala k večji proizvodnji; selektivna investicijska politika; produktivno zaposlovanje, posodabljanje sredstev za delo in boljša izraba kmetijskih površin, izraba turističnih možnosti. V procesu prestrukturiranja gospodarstva in družbenih dejavnosti bomo hkrati ustvarjali pogoje, ki so nujno potrebni za doseganje dolgoročno zastavljenih ciljev.
Načrtovano dinamiko gospodarske rasti v obdobju 1986—1990 v občini Lendava bo možno doseči na osnovi naslednjih parametrov razvoja:
—	realna rast družbenega proizvoda 4 % povprečno letno s tem, da bodo v povprečju v strukturi več kot v preteklih letih prispevale tercialne dejavnosti;
—	rast obsega industrijske proizvodnje in rudarstva 4,5 %. Glede na pričakovane učinke novih proizvodnih kapacitet, načrtovano večjo produktivnost dela, vlaganja v posodabljanje opreme in prispevek rudarstva proti koncu srednjeročnega obdobja je načrtovana rast realno dosegljiva;
—	povprečna letna rast kmetijske proizvodnje najmanj 4 % je dosegljiva z intenzifikacijo predvsem rastlinske proizvodnje in preko izboljšanja pogojev gospodarjenja v panogi;
—	rast izvoza blaga in storitev za 7 % s tem, da se bo ugodno razmerje prodaje na konvertibilnem trgu v odnosu na klirinški trg vsaj obdržalo;
—	rast uvoza 6 %, v tem okviru pa se bo povečal delež uvoza opreme za proizvodnjo
—	sredstva za amortizacijo se morajo povečati realno za 5,3 % letno, z racionalnejšim poslovanjem pa bo dohodek realno naraščal po 3,7 % povprečni letni stopnji;
—	zaradi bistveno večjih potreb po zagotavljanju novih delovnih mest v primerjavi s povprečjem republike Slovenije bo letna stopnja rasti zaposlovanja 2,5 %, družbena produktivnost dela pa bo prispevala k rasti družbenega proizvoda 1,5% letno;
—	pri razporejanju družbenega proizvoda bo nujno zasledovati dva cilja: ohranitev deleža akumulacije v razporejenem dohodku in hkratno povečevanje realnih osebnih dohodkov. Delež dohodka, ki bo namenjen za razširitev materialne osnove dela se v nobenem letu ne sme zmanjšati izpod 23 % razporejenega dohodka, to je deleža, ki je bil dosežen v letu 1985. Realna rast povprečnih osebnih dohodkov bo v posameznem letu odvisna od rasti produktivnosti dela;
—	sredstva za reprodukcijo bodo povečala možnosti za investicijske naložbe predvsem na račun hitrejšega naraščanja sredstev za amortizacijo. Tako bomo za investicije lahko namenili letno okrog 2.200 mio din s povprečno rastjo realne vrednosti okrog 1 — 2%.
V obdobju 1986—1990 načrtujemo v občini Lendava oz. v republiki Sloveniji naslednje osnovne parametre razvoja:
Povprečna letna rast v % Občina SR Slovenija
Družbeni proizvod	4,0	3,5
Dohodek	3,7	3,2
Industrijska proizvodnja	4,6	. 4,0
Kmetijska proizvodnja	4,0	2,5
Izvoz	7,0	5,8
Uvoz	6,0	5,2
Zaposlenost	2,5	1,2
Produktivnost	1,5	2,3
Realni osebni dohodki	1,3	1,0
Načrtovani parametri razvoja so nekoliko višji od povprečja v republiki Sloveniji s ciljem in možnostjo, da se v obdobju 1986—1990 zmanjšajo razlike v razvitosti občine Lendava v primerjavi z razvitostjo republike. Slabša razvitost proizvajalnih sredstev ne omogoča večje rasti produktivnosti to pa tudi negativno vpliva na akumulativno sposobnost gospodarstva. Za hitrejše približevanje Lendave povprečno razvitim občinam V Sloveniji bo v večji meri potrebno izkoristiti lastne razvojne potenciale (kmetijstvo, energetika, delovna sila, bazna kemična industrija) ter izkoristiti prioritete, ki izhajajo iz politike skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije. Bistveno večjo stopnjo rasti načrtujemo pri zaposlovanju saj je v občini problemjskanja zaposlitve še vedno med najbolj perečimi v republiki.
2	.1.1. OBLIKOVANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA PO PODROČJIH
Iz dolgoročne strategije razvoja občine izhaja, da bo industrija v prihodnjih letih sicer še vedno nosilec gospodarskega razvoja, vendar terciarna področja dejavnosti morajo dosegati hitrejši trend razvoja. V prvem 5-letnem obdobju bo industrija sicer še rahlo povečala delež v ustvarjenem družbenem proizvodu, in sicer za 0,9 strukturnih odstotkov, vendar bo ta porast bistveno počasnejši kot v predhodnem srednjeročnem obdobju. Skupina terciarnih dejavnosti se mora razvijati bistveno hitreje, da bi se dolgoročno približalo v razvitosti slovenskemu povprečju. Predvidevamo, da bodo področja prometa in zvez, gostinstva in turizma ter obrti ustvarile v letu 1990 za 25 % več družbenega proizvoda kot v letu 1985.
Hitrejšo rast družbenega proizvoda bomo dosegli z večjim učinkom lastnega znanja in na osnovi tesnejšega sodelovanja OZD z raz-vojno-raziskovalnimi institucijami ter visokošolskimi ustanovami. Za večji prispevek lastnega znanja pri ustvarjanju nove vrednosti bomo v tem srednjeročnem obdobju več sredstev namenili za usposabljanje deficitarnih strokovnih kadrov, predvsem preko štipendijske politike, z večjim vlaganjem v opremo za raziskovalno dejavnost kakor tudi s stimulativnim nagrajevanjem raziskovalnega razvojnega in inovacijskega prispevka pri doseganju večjega dohodka.
Pomembna naloga OZD bo ustanavljanje razvojnih oddelkov oz. enot in v sodelovanju občinske raziskovalne skupnosti doseči njihovo tesnejšo medsebojno povezanost v občini.
Po posameznih področjih dejavnosti načrtujemo naslednjo letno rast družbenega proizvoda:
	1985	— v 000 din — v cenah 1985 !990Povprečna letna rast v %	
Gospodarstvo skupaj V tem:	17.596.400	21.408.710	4,0
— združeno delo	15.432.040.	18.685.114	4,9
Industrija in rudarstvo	11.279.290	13.918.500	4,3
Kmetijstvo	2.252.340	2.660.530	3,4
Gozdarstvo	170.970	170.970	0,0
Gradbeništvo	1.460.500	1.693.157	3,0
Promet in zveze	580.675	716.727	4,3
Trgovina	1.143.765	1.358.450	3,5
Gostinstvo in turizem	314.140	391.481	4.5
Obrt	334.330	426.705	5,0
Stanovanj.-komunalna dej.	35.190	42.404	3,8
Druge proizv. storitve	25.200	29.786	3,5
V strukturi družbenega proizvoda ne bo prišlo v naslednjih petih letih do bistvenih sprememb, v razmerju združenega dela in zasebne
ga sektorja. Na področju kmetijstva se bodo sicer povečevale površine obdelovalnih površin v družbenem sektorju na račun zasebnega, vendar bo ta proces počasen na drugi strani pa načrtujemo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju.
Načrtovana gospodarska rast bo v veliki meri odvisna tudi od realizacije načrtovane investicijske aktivnosti, predvsem posodabljanje sredstev za proizvodnjo, razmer na domačem in tujem trgu surovin ter repromateriala, še posebej pa od uspešnosti izvoza.
GLOBALNE USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETIH 1986—1990 BODO ZAHTEVALE NASLEDNJE RAZPOREJANJE DOHODKA GOSPODARSTVA:
—v 000 din
— v denah 1985
Povprečna
Element	Realizacija 1985	Plan 1990	Skupaj 1986-1990	letna rast v %— 1986-1990	Struktura	
					1985	1990
Bruto dohodek	11.621.074	14.116.069	65.461.225	4,0		
Amortizacija skupaj	1.937.755	2.508.654	11.342.573	5,3		
Doseženi dohodek	9.683.319	12.007.415	54.063.433	3,7		
Izguba	674.151	.	395.873	2.476.952	-10,1		
Razporejeni dohodek	10.357.470	12.403.288	56.540.385	3,0	100,0	100,0
Obveznosti iz dohodka	3.671.619	4.212.510	19.942.870	2,8	35,4	34,0
Skupaj poraba	693.947	856.540	3.943.835	4,3	6,7	6,9
— Davki iz dohodka	162.019	162.019	810.095	0,0	1,6	1,3
— Obresti za kredite za OS	1.036.175	1.236.607	5.768.003	3,6	10,0	10,0
— Drugo	1.779.478	•	1.917.003	9.305.871	1,6	17,2	15,5
Razporejeni čisti dohodek	6.685.853	7.794.904	36.669.714	3,1	64,5	62,8
— Bruto OD	4.452.254	5.339.170	24.857.607	3,7	43,0	43,0
Od tega						
— Neto OD	3.316.853	3.753.936	21.623.075	2,6	32,0	30,0
— prispevki za SIS družb, d.	508.359	609.627	2.838.245	3,7	4,9	4,9
— prispevki za SPIZ	555.641	890.805	3.720.661	9,9	5,4	7,2
— davki in prisp. iz OD	71.401	84.802	396.286	3,5	9,7	0,7
Skupna poraba TOZD	498.213	577.565	2.724.433	3,0	4,8	4,7
Sredstva TOZD za stanov, izgr.	195.734	195.734	987:670	0,0	1,9	1,6
Akumulacija	1.539.652	1.682.435	8.124.087	1,8	14.5	13,6
Reprodukcija	3.477.407	4.191.089	19.466.651	3,8	33,6	33,8
Pri posameznih področjih dejavnosti bo prišlo v strukturi družbenega proizvoda do naslednji sprememb:
Struktura v %
1985	1990
Gospodarstvo	100	100
Industrija in rudarstvo	64,1	65,0
Kmetijstvo	12,8	12,4
Gozdarstvo	1,0	0,8
Gradbeništvo	8,3	7,9
Promet in zveze	3,3	3,4
Trgovina	6,5	6,4
Gostinstvo in turizem	1,8	1,8
Obrt	1,9	2,0
Stanovanj.-komunalna dej.	0,2	0,2
Druge proizvodne storitve	0,1	0,1
Čeprav je načrtovani hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti, to zaradi majhnega deleža teh področij ne bo bistveno vplivalo na spremembo strukture družbenega proizvoda v naslednjih petih letih. Še vedno bo največji porast v strukturnih odstotkih prispevala industrija, čeprav predvideni dolgoročni trendi razvoja kažejo na hitrejši razvoj drugih področij dejavnosti.
2.	1. 2. Razporejanje dohodka gospodarstva
Zaradi nujnosti hitrejšega obnavljanja in posodabljanja osnovnih sredstev v materialni proizvodnji, bo amortizacija naraščala hitreje od rasti dohodka.Pri načrtovani letni rasti dohodka 3,7 % bo letna rast amortizacije 5,5 %, to je skupaj 4 % povprečna letna rast bruto produkta. Pri razporejanju doseženega dohodka moramo še naprej izboljševati dosežene relativne odnose med akumulacijo in tekočo porabo. V tako opredeljeni politiki globalne delitve ustvarjenega dohodka morajo zakonske, pogodbene in samoupravne obveznosti, ki jih gospodarstvo pokriva iz dohodka, rasti počasneje od dohodka, da bo organizacijam združenega dela ostalo več čistega dohodka za uresničevanje politike realne rasti sredstev za . bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
Obseg sredstev, ki se bo iz dohodka in čistega dohodka izločal za stanovanjsko gradnjo bo ob predvidenih spremembah v strukturi virov financiranja in ob planiranem obsegu stanovanjske gradnje v tem petletnem obdobju ohranil realno raven iz leta 1985. To pa pomeni, da se bo stopnja izločanja sredstev iz dohodka in čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo nekoliko znižala.
Načrtovano razporejanje dohodka izhaja iz strategije delitvene politike v sprejetih smernicah za družbeni plan občine Lendava za obdobje 1986— 1990. Osnova za doseganje hitrejše rasti gospodarskega razvoja občine od povprečja republike Slovenije, je poleg ostalih dejavnikov, zagotavljanje lastnih virov financiranja za postopno prestrukturiranje gospodarstva. Izvajanje opredeljene delitvene politike bo omogočilo izločanje sredstev za razširitev materialne osnove dela v letih 1986 do 1990 v skupni višini 8.124.078 tisoč dinarjev v cenah iz leta 1985. Razpoložljivi viri izločenih sredstev za celotno reprodukci
jo bodo tako znašali okrog 19.466.651 tisoč dinarjev s predvideno povprečno realno letno rastjo 3,8 %.
V okviru sredstev za reprodukcijo bo združeno delo namenilo skupne naložbe,, druge dolgoročne plasmaje in kreditiranje prodaje v druge republike"in avtonomne pokrajine, obveznosti do gospodarko manj razvitih SR in SAP Kosovo, finančno sanacijo izgub ter za pokrivanje tečajnih razlik tako, da bo za investicije v osnovna in obratna sredstva ostalo okrog 75 % sredstev za reprodukcijo. V strukturi virov financiranja se bo povečal delež lastnih in združenih sredstev na račun deleža kreditov.
Oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb bo v skladu z doseženo rastjo dohodka in drugih kvalitetnih pokazateljev gospodarjenja. Pri planirani 3,7 % rasti dohodka se bodo sredstva za čiste osebne dohodke lahko povečala za 2,6 %. Bistveno hitrejša stopnja rasti zaposlovanja v primerjavi z povprečjem v republiki bo onemogočila hitrejšo rast fizične produktivnosti dela. 2,5 % rast zaposlovanja bo ob predvidenem povečanju produktivnosti za 1,5 % omogočilo v globalu povprečno realno rast osebnih dohodkov za 1,3 % letno na zaposlenega.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v občini na osnovi svobodne menjave dela bodo v petletnem obdobju naraščala po povprečni stopnji 3,7 % letno.
S predvideno rastjo osebnih odhodkov in skupno porabo v TOZD, načrtovano dinamijo stanovanjske gradnje, razvoja družbenih dejavnosti lahko pričakujemo, da je življenjski standard prebivalcev približno na ravni iz leta 1980.
Rast sredstev po posameznih samoupravnih intresnih skupnosti bo različna glede na dogovorjeno prioriteto in obseg novih obvezno sti.
Za potrebe družbenih dejavnosti bo leta 1990 namenjeno 1.358,— milij. dinarjev, kar je za 23 % več v primerjavi z letom 1985, skupno se bo v petih letih zbralo 6.256 milj, dinarjev.
Zbrana sredstva skupne porabe za redno dejavnost bodo omogočila enostavno reprodukcijo s povečano stopnjo amortizacije ter usklajevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom občine.
Proučili bomo racionalnost in možnost združitve strokovnih služb SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti in v primeru pozitivnih spoznanj pristopili k reorganizaciji teh služb.
Sredstva za splošno porabo bodo naraščala nekoliko počasneje od rasti ustvarjenega dohodka in sicer po povprečni letni stopnji 3,5 %. Za splošno porabo bo v letih 1986—1990 zbrano v občini 1.456.682 tisoč dinarjev. Navedena sredstva bodo namenjena za izvajanje zakonskih obveznosti, posodobitev upravnih prostorov povečanje učinkovitosti funkcioniranja organov družbenopolitične skupnosti in usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v upravnih organih z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu občine.
2.	2. Proizvodnja in izvoz
Industrijska in kmetijska proizvodnja bosta v obdobju 1986—1990 še vedno nosilki gospodarskega razvoja občine. Na osnovi prizadevanj za nemoteno preskrbo s surovinami in repromateriali,
boljše organizacije dela, skrbi za kvaliteto proizvodov, intenzivno raz-vojno-raziskovalno in inovativno dejavnostjo ter marketinškim pristopom do trženja bomo dosegli stabilno rast industrijske proizvodnje s povprečnim letnim povečanjem za 4,5. K povečani proizvodnji bodo prispevale poleg večjega izkoriščanja obstoječih proizvodnih kapacitet tudi naložbe v tehnološko posodabljanje proizvodnje in naložbe v povečanje proizvodnih kapacitet.
Za povečanje kmetijske proizvodnje bo odločilnega pomena ureditev cenovnih nesorazmerij med kmetijskimi pridelki in reprodukcijskimi sredstvi. S prispevkom sodobnih agrotehničnih ukrepov, pridobivanjem novih obdelovalnih površin oz. izboljšanjem pogojev za doseganje višjih hektarskih donosov bo možno doseči najmanj 4 % povprečno letno rast kmetijske proizvodnje.
Stabilnejšo gospodarsko rast bomo lahko dosegli z intenzivnejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela. Poleg fizičnega povečevanja izvoza bo pomembna tudi struktura izvoza in uvoza glede dolgoročne dohodkovne uspešnosti.
Na osnovi razvojno-raziskovalnega dela, posodabljanja proizvodnje za izvoz, višjih oblik povezovanja z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji, izboljšanja strukture uvoza v korist deleža sodobne opreme za proizvodnjo ter sodobnega marketinškega pristopa se morajo vključiti v izvoz tudi organizacije, ki še nimajo stalnih izvoznih poslov. Organizacije, ki so se že uveljavile na tujem tržišču bodo poleg razvojno-raziskovalnega dela namenile več pozornosti kvaliteti proizvodov, spoštovanju dobavnih rokov, sklepanju dolgoročnejših poslov in prilagajanju potrebam kupcev. Z ralizacijo tako zastavljene politike ekonomskih odnosov s tujino lahko v letih 1986—1990 dosežemo vsaj 7 % letno rast izvoza in to v večinskem deležu na konvertibilno tržišče. V istem obdobju se bo uvoz povečal za 6 % tako, da se bo pokritje uvoza blaga z izvozom povečalo od 171 .dstotkov v letu 1985 na 175 odstotkov v letu 1990.
2.	3. Zaposlovanje
V letih od 1986 do 1990 bomo v občini dosegli predvsem na račun produktivnega zaposlovanja povprečno 2,5 % rast zaposlovanja. Povečevanje zaposlovanja, ki bo pomenilo produktivno zaposlovanje je mišljeno zaposlovanje predvsem strokovno usposobljenih delavcev v neposredni proizvodnji in razvojnih enotah organizacij združenega dela.
Število in deleži zaposlenih delavcev v združenem delu po kvalifikacijsko — izobrazbenih stopnjah.
	1985		1990		Povpr. letna stop, rasti 86-90
	struktu-		število	strukt. v %	
	Število	ra v %			
Vsi zaposleni	7.147	100	8.008	100	2,3
— visoka izobrazba	207	2,9	250	3.1	3,8
— višja izobrazba	372	5,2	488	6,1	5,7
— srednja strok, izobr. in VKV	1.515	21,2	1.800	22,7	3,5
— 3-letna srednje in KV	2.508	35,1	2.880	36,2	2,8
— PKV in NKV	2.545	35,6	2.590	31,8	0,3
V naslednjih petih letih pričakujemo precejšnje spremembe v kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Leta 1990 se bo najmanj povečalo število zaposlenih polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev na ravni iz leta 1985, medtem ko se bo najbolj povečal delež zaposlenih z višjo in visoko strokovno izobrazbo, katerih število se bo skupaj povečalo za 159 delavcev.
Na večje možnosti za zaposlovanje bodo imeli poklici, ki so v občini deficitarni. Po posameznih stopnjah zahtevnosti so to naslednji poklici: kmetijci, rudarji, metalurgi, oblikovalci in obdelovalci kovin, monterji, električarji, elektromonterji, zidarji, tesarji, železokrivci, izo-laterji, pleskarji, steklarji, mizarji, živilski delavci iz lil in IV zahtevnostne stopnje; rudarski tehniki iz zahtevnostne stopnje; metalurški, strojni in elektro inženirji, predmetni učitelji matematike — fizike tehnične vzgoje in glasbe, varnostni inženirji iz VI. zahtevnostne stopnje; dipl, kmetijski, rudarski, metalurški, strojni inženirji in dipl. inž. kmetijske tehnologije. Število potreb za posamezne poklice po OZD bo opredeljeno v dogovoru o temeljih družbenega plana za obdobje 1986-1990.
Načrtovani pospešeni razvoj drobnega gospodarstva bo omogočil 5% letno rast zaposlovanja. V negospodarstvu bomo še nadalje težili k relativnemu zmanjševanju zaposlenosti na osnovi racionalizacije dela in obstoječih programov.
2.4.	Investicije in prestrukturiranje gospodarstva
Osnovna usmeritev investicijskega načrtovanja v občini za obdobje 1986—1990 bo usmerjena v naložbe, ki bodo prispevale k posodabljanju obstoječih proizvodnih kapacitet in spremembi sedanje gospodarske strukture, ki bo omogočila ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, omogočala večji izvoz, investicije, ki bodo prispevale k uvajanju proizvodnje višje stopnje predelave in
racionalno koriščenje obstoječih razvojnih resursov. S spreminjanjem strukture proizvodnje želimo predvsem povečati delež tehnološko in razvojno intenzivnih programov.
Se intenzivnejša morajo biti prizadevanja za pridobivanje sredstev sovlagateljev iz razvitejših območij Slovenije zaradi šibke akumulacijske sposobnosti lendavskega gospodarstva.
Večina OZD bo vlagala svoja prosta investicijska sredstva v posodobitev opreme in uvajanje novih tehnoloških postopkov. Največja sredstva za tovrstno investiranje bodo namenile organizacije: Gorenje Varstroj, Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče, INA Nafta in LEK Ljubljana TOZD Kozmetika.
Usmeritev v prestrukturiranje gospodarstva bo zahtevala intenzivno kadrovsko načrtovanje. Nujno bo dati večji poudarek usposobljenosti in opremljenosti raziskovalnih enot v OZD, ki bodo v večji meri sodelovale tudi pri pripravi investicijskih projektov.
V občini bo potrebno dati več poudarka razvoju maloserijske proizvodnje ter nekatere programe industrijske proizvodnje prenesti v enote drobnega gospodarstva v obliki trajnega kooperacijskega sodelovanja.
Za vse investicijske projekte v občini bodo veljali kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, ki bodo opredeljeni v Dogovoru o temeljih družbenega plana v SR Sloveniji. Dogovorjeni kriteriji ne bodo veljali za investicije širšega družbenega pomena kot so področja elektrogospodarstva, pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina, industrije barvastih kovin in nekovinskih rudnin. Za te vrste investicij bodo uporabljena specifična merila, enotna za SR Slovenijo.
Investicije na področju kmetijstva bodo namenjene za usposabljanje kmetijskih površin za večjo primarno proizvodnjo hrane, novogradnje in posodobitev živinorejske proizvodnje in racionalnejšo predelavo kmetijskih pridelkov.
Dinamika vlaganj sredstev za večjo primarno kmetijsko proizvodnjo v glavnem bo odvisna od dinamike združevanja sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane v republiki Sloveniji.
3.	Razvojne naloge v gospodarstvu
Poleg opredeljene strategije v razvoju industrijske proizvodnje, glede uvajanja proizvodnje višje stopnje predelave, povečevanja proizvodnje za izvoz in iskanja razvojno intenzivne proizvodnje, bomo ustvarjali ugodnejše pogoje za hitrejši razvoj področij, pri katerih bistveno zaostajamo glede učinkovitosti za razvitimi občinami. To so predvsem: drobno gospodarstvo, turistična ponudba, specializirane trgovine pa tudi intenzivna kmetijska proizvodnja. Za hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti bomo pritegnili investicijska sredstva za sovlaganje iz razvitih pddročij republike ter poiskali učinkovite oblike za vlaganja sredstev občanov, predvsem zdomcev.
Predvideni razvoj premogovništva v občini bo zahteval prilagajanje razvojnih usmeritev ostalih gospodarskih in družbenih področij dejavnosti, predvsem infrastrukturnih dejavnosti.
3.1.	Industrija in rudarstvo
Z realizacijo načrtovanega posodabljanja opreme za proizvodnjo, povečanjem proizvodnih zmogljivosti, predvsem pa z dvigom kvalitete gospodarjenja z razpoložljivimi sredstvi bo v naslednjem 5-letnem obdobju doseči 4,5% letno rast industrijske proizvodnje.'Zaradi večjega izvoza in predvidevanja, da v razmeroma kratkem roku ne bo možno bistveno izboljšati dohodkovno učinkovitost izvoza, se bo rast družbenega proizvoda v industriji povečal za 4,3 % tako, da se bo strukturni delež industrije v skupnem družbenem proizvodu leta 1990 povečal le za 0,9 odstotkov.
V	naslednjih petih letih bodo cilji oziroma osnovne usmeritve razvoja posameznih dejavnosti oz. organizacij združenega dela v občini naslednje:
INA Nafta Lendava se bo usmerjala predvsem v take razvojne programe, ki bodo pomenili uvajanje proizvodnje višjih stopenj predelave rafinerijskih in petrokemičnih izdelkov, povečevanje izvoza ter izvajala raziskovalna dela na nafto in plin na področju celotne Slovenije.
INA Nafta bo investirala poleg programov za posodabljanje tehnološke opremljenosti proizvodnih procesov tudi v nove proizvodne zmogljivosti.
Na osnovi obstoječih proizvodnih kapacitet metanola bodo investirali v projekte za proizvodnjo intermedijerov kot so:
—	proizvodnja dimetiletra, kapacitete 1.200 ton/leto
—	proizvodnja metilaminov, kapacitete 10.000 ton/leto
—	priprave na realizacijo projekta metil-ter-butil-etra (MTB).
Formaldehidne kapacitete bodo osnova za postopke nadaljnje fi-nalizacije proizvodov z naslednjimi investicijami:
—	proizvodnja paraformaldehida, kapacitete 3.000 t/leto
—	proizvodnja heksametiltetramina, kapacitete 3.000 t/leto
—	proizvodnja pentaeritritola, kapacitete 9.000 t/leto
Za ta projekt je kot investitor predvidena Belinka Ljubljana.
Razvoj petrokemične industrije bo intenziven tudi na raziskavah in razvoju novih tipov karbomidnih fenolnih, melaminskih in ostalih modificiranih lepil. V tem srednjeročnem obdobju bo TOZD Petrokemija investirala v postrojenje za kontinuirano proizvodnjo karbomidnih lepil. Eden od pomembnih ciljev, je doseči takšno kvaliteto lepil, da bo ta proizvod primeren tudi za izvoz.
Naslednje razvojno področje so raziskave in proizvodnja novih tipov smol na bazi aminoplastov za potrebe papirne in tekstilne indu
strije ter razvoj fenolplastov za potrebe tekstilne industrije, proizvodnje lakov in brusov.
Sedanji način proizvodnje izolacijskih proizvodov je zastarel in neracionalen, zato bo TOZD Petrokemija investirala v postrojenje za kontinuirano proizvodnjo lendapora, kapacitete 150.000 mVleto. Prioritetnega pomena bo tudi razvoj drugih izolacijskih proizvodov na osnovi fenolformaldehidne pene.
Program rafinerijske dejavnosti bo razvojno usmerjen v izboljšanje kvalitete naftnih derivatov in njihovo nadaljnjo finalizacijo.
Za obdobje 1986—1990 načrtujejo vlaganja v naslednje projekte:
—	desulfurizacija primarnega bencina, kapacitete 100.000 ton letno,
—	proizvodnja brezaromatskih topil z adsorbcijo, kapacitete 5.000 ton letno,
—	proizvodnja aromatskih topil in
—	program drobnih izdelkov (impregnacijska sredstva za les ipd.)
INA Nafta TOZD RPNP kot nosilec raziskav na nafto in plin v Sloveniji bo v letih 1986—1990 opravila naslednje pomembne naloge:
—	raziskava ležišč nafte in plina na območju občine in perspektivnih območij, celotne Slovenije ter priprava primernih polj za pridobivanje,
—	aktualizacija ležišč odnosov in razdelava slojev s ciljem, da se poveča izkoristek iz že odkritih naftnih in plinskih polj
—	obnavljanje in nabave potrebnih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti.
Za izboljšanje pogojev dela in večjo proizvodnjo lastne opreme za vzdrževanje postrojenj INA Nafte, kvalitetnejše in kompletnejše opravljanje storitev za druge naročnike, bo zgrajena hala za vzdrževanje, površine 2.300 m2.
Pri proizvodnji termo-električne energije bo TOZD Energetika sledila razvojnim potrebam rafinerijske in petrokemične dejavnosti.
Gorenje Varstroj Lendava bo usmeril razvojna prizadevanja v tehnološko posodobitev postopkov in posodabljanje proizvodne opreme na podlagi računalniško podprtega informacijskega sistema. Razvoj varilne tehnike bo deležen bistveno večjega prispevka lastnega strokovnega kadra kakor tudi rezultatov sodelovanja znanstvenoraziskovalnih in visokošolskih ustanov.
Pomembnejše aktivnosti oz. razvojni programi na področju varilne tehnike bodo:
—	proučevanje sodobne tehnologije varjenja v magnetno rotirajočem bloku
—	uporaba invectorskih elektronsko krmiljenih izvorov za obločne postopke varjenja z robotiko
—	razvoj programa rezalnih miz za rezanje s sodobnimi postopki kot so laser in plazma ter z CNC krmiljenjem
—	uvajanje linij za mehanizacijo in avtomatizacijo varilnih postopkov
Gorenje Varstroj Lendava bo v naslednjih petih letih namenil okrog 500 mio investicijskih sredstev za razvoj varilne tehnike.
Osnovni program proizvodnje elementov bo ostala sanitarna kabina z njenim nadaljnjim izpopolnjevanjem, predvsem glede tehničnih rešitev za možnost proizvodnje v paketu. Cilj programa sanitarnih kabin je tesna poslovno-tehnična povezanost programa s področjem gradbeništva doma in v tujini. Pod tem pogojem bo v proizvodnja tega elementa dobila dolgoročno perspektivo in možnosti za hitrejši razvoj.
Spremljajoči programi sanitarne kabine bodo proizvodi drobne galanterije in betonski strešniki. Gorenje Varstroj bo v programe gradbenih elementov vključeval tudi enote obrtnih dejavnosti za proizvodnjo in storitve, kjer bo tako povezovanje racionalno.
Razvojne usmeritve montažne dejavnosti in proizvodnje izolacijskih elementov, bodo temeljile na posodabljanju in širitvi proizvodnje razteznih posod in ventilacijskih cevi oz. posodabljanju tehnologije pri proizvodnji izolacijskih materialov. V naslednjem 5-letnem obdobju bi moralo priti do tesnejšega sodelovanja na programu izolacijskih materialov med Gorenje Varstrojem in INA Nafto glede možnosti proizvodnje termoizolacijskih elementov na bazi fenolfcrmalde-hidne pene.
Primat TOZD Skladiščna oprema Lendava bo dal poudarek razvoju in osvajanju sistemov skladiščenja. Cilj razvoja v 5-letnem obdobju je proizvodnja sodobne skladiščne opreme z uporabo avtomatizacije in računalniško podprtega sistema skladiščenja. Poleg postopnega osvajanja elementov, za sisteme skladiščenja bodo v Primatu delali tudi na razvoju dvižne opreme za posebne namene na napravah za notranji transport ter manipulacijo.
Prioritetna naloga bo izvajanje nadaljnje selekcije obstoječega proizvodnega programa in posodabljanje tehnične in tehnološke opremljenosti proizvodnje za perspektivno skladiščno opremo.
Elektrokontakt TOZD Elektromaterial Lendava se bo v tem srednjeročnem obdobju vključila v razvojne usmeritve bodoče matične delovne organizacije Elektrokontakta iz Zagreba. Osnovni proizvodni program bo ostal na področju proizvodnje elektromateriala za potrebe elektroinštalacij, predvsem sodobnih vrst stikal za različne namene. Prioritetna naloga za doseganje konkurenčne sposobnosti na domačem in tujem tržišču bo posodobitev tehnološke opremljenosti proizvodnje, razširitev kapacitet, kakor tudi tesnejše poslovno-tehnične sodelovanje z uveljavljenimi proizvajalci s področja elektronike. TOZD Elektromaterial načrtuje v okviru svoje razvojne politike teh
nološko posodabljanje proizvodnih kapacitet in izgradnjo nove proizvodne hale površine okrog 1300 m2.
Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče bo svoj proizvodni program prilagajala predvsem potrebam inozemskega tržišča v sklopu skupne izvozne politike Planike. Temeljna organizacija bo svoja razvojna prizadevanja usmerila v delno prestrukturiranje proizvodnje v smislu povečevanja obsega zahtevnejših proizvodov kot so: modna obutev, vbrizgana obutev in planinski čevlji na račun zmanjševanja proizvodnje športne obutve.
Kadrovska politika bo usmerjena v izboljšanje strokovnega kadra, predvsem tehnične usmeritve iz vrst lastnih štipendistov in usposabljanjem že zaposlenih delavcev.
Indip Lendava se bo v organizacijskem in tehnološkem smislu tesneje povezal z Muro iz M. Sobote, ki je nosilec razvoja tekstilne industrije v Pomurju.
Nujno bo potrebno povečati proizvodne kapacitete za potrebe tekstilne konfekcije, posodobiti opremo in usposobiti strokovni kader, da bi se kvaliteta proizvodnje potrdila tudi na zunanjem tržišču. Bistveno povečanje izvoza tekstilnih izdelkov je cilj delovne organizacije, da bi tako lahko obdržali tudi program dežnikov na solidnem tehnološkem nivoju. Indip bo vodil aktivnosti za izgradnjo nove proizvodne hale, velikosti okrog 1000 m2 in rekonstrukcijo sedanjih proizvodnih prostorov.
Delo za TOZD Konfekcija Velika Polana bo s pridobljeno investicijo prizidka in proizvodni hali povečal konfekcijsko proizvodnjo za 30 % in izvoz za 15 %. V naslednjih petih letih bo osnovna naloga razvoja vlaganja sredstev v sodobno proizvodno opremljenost dela in usposabljanja večjega števila strokovnih kadrov. TOZD Konfekcija se bo v razvojni politiki vključeval v skupna razvojna prizadevanja matične delovne organizacije.
SGP Konstruktor TOZD Opekarna Dolga vas bo nadaljevala s prizadevanji za sanacijo opekarniške proizvodnje. Zaradi energetsko zelo intenzivne proizvodnje je perspektiva razvoja v iskanju programov in tehnologije, ki bo prispevala k zmanjšanju porabe energije na enoto proizvoda. Glede na pričakovano stagnacijo investicijske aktivnosti bo Opekarna intenzivno delala tudi na prestrukturiranju sedanje proizvodnje. Delni nadomestni program je predviden z uvedbo uporabne in okrasne keramike,, z letno proizvodnjo 120 ton.
V	okviru združenih sredstev SGP Konstruktorja Maribor bo zgrajena in opremljena proizvodna hala za keramiko. Program bo tudi izvozno intenziven saj predvidevajo polovico proizvodnje prodati na tujem tržišču.
ABC Pomurka, Agromerkur — TOZD Tovarna močnih krmil bo nadaljevala s proizvodnim programom krmil predvsem za potrebe — lastne potrebe v okviru delovne organizacije. Glavna skrb bo namenjena iskanju možnosti za večje izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Za nemoteno proizvodnjo bo TMK postavila dve celici za skladiščenje gotovih proizvodov. Izvozna usmerjenost proizvodnje je vgrajena v skupno razvojno politiko delovne organizacije, predvsem z izvoznimi programi perutnine.
Toko Domžale bo pri obratu v Žižkih pristopil k razrešitvi proizvodnih prostorov. Okrog 70 % proizvodnje bo prodano na tujem tržišču, povprečna letna rast proizvodnje pa bo 5 %.
Lek TOZD Kozmetika Ljubljana bo v obratu za proizvodnjo higienskih izdelkov razširila asortiman proizvodnje s ciljem pestrejše ponudbe predvsem za izvoz. Obrat za fermentativno proizvodnjo antibiotikov bo razširil proizvodne kapacitete.
Razvojne usmeritve bodo temeljile na širitvi biosinteznih obratov v Lendavi.
Zlatorog Maribor bo v sklopu obstoječega obrata za hidrogenaci-jo maščob nadaljeval z izgradnjo naprav za predelavo maščob. Predračunska vrednost objektov in tehnoloških naprav je ocenjena na 900 mio. din.
ABC Pomurka TOZD Predelava lesa-žaga bo dogradila decimer-nico v deklasirani les z namenom omogočiti predelavo manj vrednih desk v enostavnejše elemente za izvoz. Temeljna razvojna usmeritev TOZD ostaja še naprej proizvodnja polfinalnih lesnih izdelkov in proizvodov žaganega lesa.
3.2.	Kmetijstvo, lov, ribolov
Osnovni cilj razvoja kmetijstva je povečati obseg kmetijske proizvodnje z intenzivnejšo in racionalnejšo obdelavo kmetijskih zemljišč, pri tem pa bo nujno usklajevanje interesov med večimi panogami in dejavnostmi z namenom, da se v čim večji meri ohrani naravno ravnovesje in značilnosti pokrajine. Intenzivnejša in racionalnejša kmetijska obdelava bo nujno zahtevala tudi spreminjanje družbeno-eko-nomskih odnosov tako, da se bomo v okviru kmetijsko-zemljiške politike dolgoročno povečevali število čistih usmerjenih kmetij- S tem bomo ustvarili tudi pogoje za produktivno zaposlovanje. Osnova za povečevanje števila čistih usmerjenih kmetij bo ureditev takih ekonomskih odnosov, ki bodo trajneje zagotavljali stabilnost in ekonomičnost v usmerjeni kmetijski proizvodnji. V sklopu ukrepov tekoče gospodarske politike SR Slovenije za večjo pridelavo hrane bomo za realizacijo navedenega cilja vztrajali pri zahtevah glede zagotavljanjaka-kovostnih obratnih sredstev, ugodnejših kreditnih pogojev in glede tržnega oblikovanja cen kmetijskim proizvodom.
Osnovni povdarek v strukturi proizvodnje bo še vedno dan rastlinski proizvodnji. Živinoreja bo dopolnjevala rastlinsko proizvodnjo z dinarttiko, ki jo bo dovoljevala doma pridelana krma, predvsem v organizirani zasebni kmetijski proizvodnji.
Zaradi izboljšanja pogojev pri odkupu mleka bomo gradili in opremili zbiralnice mleka v naseljih.
Povečanje rastlinske proizvodnje bo možno s povečanjem porabe umetnih gnojil, boljšim sortnim izborom ter učinkovito zaščito rastlin. Največje rezerve glede doseganja večjih hektarskih donosov so zlasti v zasebnem sektorju.
Z uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov, zlasti pa z intenziviranjem rastlinske proizvodnje v zasebnem sektorju, bo možno doseči v petih letih naslednje povprečne letne rasti hektarskih donosov: pri osnovnih poljščinah pšenica 3,5 %, koruza za zrno 3 %, koruza za sila-žo 2,5 %, sladkorna pesa 2,3 %, krompir za 4,5 %.
- v ton						
	zaseb. sektor		družb, sektor		skupaj	
	1985	1990	1985	1990	1985	1990
Pšenica	8.156	9.186	3.804	4.410	11.960	13.596
Koruza za zrno	14.516	16.240	7.220	8.370	21.736	24.610
Silažna koruza	20.776	22.506	3.922	4.437	24.698	26.943
Sladkorna pesa	5.855	10.000	11.586	12.792	17.910	22.795
Krompir	9.804	10.780	—	 —	9.804	11.512
V petih letih se bo proizvodnja osnovnih poljščin skupaj povečala pri pšenici za 13,7 %, koruzi za zrno 13,2 %, silažni koruzi za 9 %, sladkorni pesi za 10% in krompirju za 12%. Ob hitrejši rasti hektarskih donosov v zasebnem sektorju se bodo povečevale površine v družbenem sektorju letno za okrog 10 ha.
Od načrtovanega obsega proizvodnje bo prodana celotna proizvodnja sladkorne pese in pšenice v družbenem sektorju. Samostojni kmetijski proizvajalci bodo predvidoma realizirali naslednjo tržno proizvodnjo:
	enota	1985	1990
pšenica	ton	3.700	4.000
koruza za zrno	ton	1.000	2.000
sladkorna pesa	ton	5.855	10.000
krompirja	ton	3.000	4.000
Struktura kultur se bistveno do leta 1990 ne bo spreminjala razen pri povečanju površin pod sladkorno peso, kjer naj bi se površine povečale za okrog 70% na račun pridobljenih površin z melioracijami. Bistveno povečanje pridelka pričakujemo pri pridelku grozdja, kjer bo ob normalnih vremenskih pogojih dosegla tržna proizvodnja okrog 1.500 ton.
Živinorejska proizvodnja bo v obdobju do leta 1990 dosegla povprečno letno rast 4 % v glavnem na račun povečanja proizvodnje pitanega goveda. Odkup mleka se bo povečal od 7.000 tisoč litrov v letu 1985 na 7500 tisoč v letu 1990.
Večja živinorejska proizvodnja bo zahtevala tudi povečano skrb veterinarske službe predvsem za preventivno zdravstveno varstvo. Veterinarska postaja in kmetijsko-pospeševalne službe bosta poskrbeli za tako vzrejo in selekcijo, ki bo omogočala večjo prirejo mesa, izboljšala mlečnost krav in tako omogočili tudi večji izvoz kmetijskih pridelkov.
Investicijska sredstva bomo v kmetijstvu uporabili za naslednje investicije:
I.	Investicije skupnega programa TOZD Poljedelstvo in govedoreja ter Kmetijske zadruge Lendava:
— postopna izgradnja vinske kleti v Lendavi v obodbju do leta 1990 bo zgrajen prevzemni center za grozdje in objekti za primarno predelavo,
— hidromelioracije s komasacijami gosposko-Grudje 491 za in Dobrovnik—Strehovci 250 ha
II.	PLAN INVESTICIJ KMETIJSKE ZADRUGE LENDAVA
Vlaganja v hidromelioracijske posege s komasacijami bodo predvidoma opravljena na skupni površini 1.217 ha na naslednjih področjih: Gradišče—Žižki 477 ha (I in II)*, Ložič 190 ha (II), Mosjte 150 ha (I), Renkovci 300 ha (I) in skupni program s KG Rakičan TOZD Motvarjevci na področju Kobilja, hidromelioracije na površini 100 ha.
Agromelioracije s komasacijami bodo izvedene na površini 1300 ha in sicer: Nedelica 400 ha, Genterovci 150 ha, Radmožanci 300 ha. Gomilice 450 ha. Sistemi za namakanje bodo postavljeni na področju Turnišče II.
Poleg navedenih posegov bo KZ Lendava investirala v nakup cca 50 ha, povečanje hlevskih kapacitet za govedorejo v predračunski vrednosti 400 mio din in prašičerejo v vrednosti 100 mio din. Za povečanje oz. obnovo strojnega parka bo porabljeno 250 mio din in posodobitev mlinske proizvodnje 100 mio din.
III.	PLAN INVESTICIJ KG RAKIČAN TOZD POLJEDELSTVO IN GOVEDOREJA LENDAVA
Hidromelioracije bodo izvršene na površini 160 ha od tega Dobrovnik 100 ha (I) in Genterovci 60 ha (I).
Sistemi za namakanje bodo postavljeni na površini lOOo ha in sicer: Ginjevec 400 ha (II), Žitkovci 200 ha (II). Benica 200 ha (I) in Ivankovci 200 ha (I).
Pri navedenih posegih v prostoru bo kmetijstvo usklajevalo interese z lovskimi družinami in ribiško družino Lendava s ciljem, da bi v
čim večji meri ohranili pogoje za razvoj teh dejavnosti, predvsem zaradi prizadevanj za varstvo in izboljšanje naravnega okolja kakor tudi zaradi rekreacijsko-turističnega pomena.
* Številka I. oz. II. pomenijo prvo oz. drugo prioriteto. Prva prioriteta zajema področja, kjer je že opravljena osnovna odvbdnja.
3.3.	GOZDARSTVO
V gozdarstvu bodo vsa prizadevanja usmerjena v ohranitev in ja-čanje funkcije gozdov, maksimalno izkoriščanje kvalitete lesa ter krepitev produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč.
Na področju gozdarstva bomo obdržali skozi srednjeročno obdobje približno enake gozdne površine. Zaradi zaščite gozdnih površin in njihovega vzdrževanja bo območje Pomurja razdeljeno v interesne predele med kmetijstvo ingozdarstvo in to tako da bomo določili prioriteto enega področja dejavnosti nad drugim. Skrbeli bomo za vzdrževanje gozdnih površin z zasajevanjem drevja v pasovih, ki bodo ščitili kmetijska zemljišča pred vetrom in z izvajanjem melioracij v skladu z interesi obeh področij dejavnosti.
Povečanje poseka bomo omogočili s kvalitetnejšim gojenjem drevja in boljšo zaščito gozdov. Gozdne površine bodo stagnirale, zaradi intenzifikacije gojitve pa bo izkoriščanje gozdov naraščalo po povprečni letni stopnji 0,5 %.
V večji meri moramo gozdno bogastvo izkoristiti doma, v smislu višjega ovrednotenja lesnih proizvodov. Lesnopredelovalna industrija se bo zato morala usposobiti za višjo stopnjo finalizačije v manjših obratih. Les, ki se bo predeloval na območju občine, bi moral zagotoviti tudi del sredstev za razširjeno reprodukcijo.
3.4.	GRADBENIŠTVO
Počasnejša dinamika investiranja v nove proizvodne objekte in objekte družbenega standarda, umirjena rast stanovanjske gradnje kažeta, da bo rast gradbene dejavnosti do leta 1990 za 0,4 indeksne točke počasnejša od rasti družbenega proizvoda. Bolj dinamičen razvoj lahko gradbeništvu omogoči le dodatno angažiranje v tujini. Pri čemer bomo kos vse ostrejši mednarodni konkurenci le s kompletno ponudbo znanja, tehnologije in kompleksnih uslug. Zagotovili bomo višjo raven strokovne usposobljenosti delavcev in kar največjo možno industrializacijo gradnje ob bistvenem zmanjšanju udeležbe živega dela na račun tehnologije in organizacije ter boljše tehnične opremljenosti.
Gradbene organizacije ter proizvajalci gradbenih elementov se bodo tesneje povezovali v zaokrožene reprodukcijske enote, k sodelovanju pa bodo pritegnili tudi drobno gospodarstvo. S tem bomo dosegli povečanje izkoriščenosti kapacitet, večjo racionalizacijo dela in izboljšanje opremljenosti gradbene operative ter kompletnejšo ponudbo. Proizvodna dejavnost gradbenih organizacij se bo usmerila na proizvodnjo betonskih gradbenih in pregradnih elementov, ki bodo izolativno, transportno in delovno primernejši. Gradbene organizacije bodo sodelovale s svojimi storitvami pri raziskovalnih delih na rudniku v Benici.
Zelo pomembno za gradbeništvo v občini in regiji bo sporazumevanje in povezovanje glede razvojnih programov gradbenih OZD, OZD zaključnih del v gradbeništvu in enotah zasebnega sektorja, (nosilci SGP Konstruktor TOZD Gradbenik, Gorenje Varstroj TOZD Montaža-Purlen, Gidos TOZD Obrtno inštalacijska dela in obrtna zadruga Lindau). Cilje in smeri razvoja posameznih nosilcev bomo uskladili v dogovoru o temeljih planov občine za obdobje 1986—1990.
Zaostreni pogoji gospodarjenja narekujejo gradbeništvu izboljšanje kvalitete dela, skrajšanje rokov gradnje, omogočitev manjše odvisnosti gradnje od vremenskih razmer, racionalizacijo transportnih stroškov itd.
3.5.	PROMET
V tem srednjeročnem obdobju bomo pristopili k organiziranju racionalnega potniškega in blagovnega prometa, ki bo zagotovil varen, hiter, kakovosten in učinkovit prevoz blaga in potnikov. Za dosego boljše usklajenosti in racionalnosti potniškega in blagovnega prometa bomo preusmerili predvsem prevoze na daljše razdalje s ceste na železnico. V ta namen bomo železniško postajo v Lendavi usposobili za sodobno manipuliranje blaga. V srednjeročnem obdobju 1986— 1990 bomo izgradili industrijske tire za potrebe Primata TOZD Skladiščna oprema, za potrebe Premogovnika in druge uporabnike na tej relaciji, razširili pa bomo tudi prometna terminala in ju opremili z elektrorelejnimi varnostnimi napravami.
V cestno tovornem prometu bo TOZD Promet in delavnice, ki je edina organizacija s področja prometa v občini, specializirana zg prevoz tekočega in razsutega tovora še naprej razvijala svojo osnovno dejavnost, to je prevoz blaga s cestnimi motornimi vozili ter dopolnilno dejavnost vzdrževanj? in popravila motornih vozil in kmetijske mehanizacije. Razvojne usmeritve te prometne organizacije bodo usmerjene v nabavo prevoznih enot za razsuti tovor, predvsem za prevoz premoga iz rudnika v Benici že v času raziskovalnega izkopavanja. Glede na deficitarnost servisne dejavnosti za motorna vozila in kmetijsko mehanizacijo bo TOZD Promet in delavnice izboljšala organiziranost servisne službe ter namenila več pozornosti za pridobivanje potrebnih kadrov. V tem srednjeročnem obdobju bodo dokončali in opremili halo za tehnične preglede, zgradili bodo objekte za čistilno napravo ter avtopralnico za osebna vozila. Vzpodbujali bomo vključevanje
privatnega sektorja v organizirano dejavnost režijskega prometa v okviru poslovne enote Avtoradgone.
Zaradi zadovoljevanja potreb potnikov tako glede obsega kot kvalitete avtobusnega prevoza, bomo tako, da bo ustrezal potrebam delavcev in občanov. V začetku tega srednjeročnega obdobja bomo nadaljevali z gradnjo avtobusne postaje v Lendavi. Nosilec investicije je Certus TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, kot sovlagatelji pa bodo sodelovale zainteresirane gostinske in trgovske OZD ter ostale OZD v občini.
3.6.	TRGOVINA
Temeljna naloga trgovine bo njen skladen razvoj z razvojem in proizvodnjo in končno potrošnjo, posodabljanje in specializacija trgovin s tem pa izboljšanje preskrbe, predvsem z blagom široke potrošnje.
Kot nosilec dejavnosti v občini bo DO Mercator Univerzal preko povezave.z drugimi trgovskimi in proizvodnimi organizacijami zagotavljalo ustrezen nivo ponudbe blaga, hkrati bomo poiskali tudi možnosti za ustanovitev poslovne enote trgovine na debelo za preskrbo industrijskih OZD s potrebnim repromaterialom.
Trgovina bo v razvojnih usmeritvah upoštevala neenakomerno razvitost trgovske mreže na območju celotne občine. V občinskem središču bomo nadaljevali s specializacijo trgovin po vrstah blaga, v ostalih trgovinah z mešanim blagom pa izboljšati asortiman blaga ter posodobitev trgovine na podeželju. V ta namen bo pri investicijah v prodajni prostor prioriteta dana:
—	.novogradnji samopostrežbe v Hotizi
—	'adaptaciji zadružnega doma s trgovino v Odrancih
-	novim prodajnim kapacitetam in povečanju asortimana blaga v Turnišču
—	razširitev poslovnih prostorov v Črenšovcih z odkupom poslovnih prostorov Ljubljanske banke, ki se preseli v novi prostor.
Ostale OZD s področja trgovine, ki imajo poslovne enote na območju občine se bodo vključevale v skupni program razvoja trgovine. V skladu z zakonom o blagovnih rezervah bomo tudi v tem obdobju zagotavljali sredstva za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo zgrajeni silosi za moko, pri katerem bo 1/3 sredstev zagotovil »Intes« Maribor. 1/3 Zavod za republiške zadeve. 13 pa občina iz sredstev za blagovne rezerve.
V okviru maloobmejnega gospodarskega sodelovanja z LR Madžarsko bo posrednik Mercator Univerzal in se bo angažiral za povečanje obsega in oblik tega sodelovanja.
3.7.	GOSTINSTVO IN TURIZEM
Gostinsko-turistična dejavnost bo v naslednjem obdobju usmerila svoje aktivnosti za popestritev turistične ponudbe na osnovi naravnih danosti, povezovanjem in sodelovanjem z ostalimi dejavnostmi gospodarstva in družbenih dejavnosti, ter tako dosegla kvaliteten premik ter ustvarila boljše razmere za celovitejše zadovoljevanje turisti-čno-gostinskih in rekreativnih potreb domačih in tujih gostov.
Zdraviliška dejavnost bo osnova turistično zdraviliške ponudbe, ki jo bomo dopolnjevali z oblikami kot so: kmečki turizem, rekreacija, lov, ribolov, izletniški turizem.
Sedanjo turistično infrastrukturo bomo dopolnili s spremljajočimi turističnimi in gostinskimi objekti. Investicijske aktivnosti na področju gostinstva in turizma bodo usmerjene v:
—	gradnjo menjalnice z gostinskim objektom na mejnem prehodu v Dolgi vasi
-	- gradnjo gostinskega objekta na avtobusni postaji v Lendavi
—	adaptacijo restavracije Park
—	dokončanje izgradnje letnega kopališča pri hotelu »Lipa«
Pri vseh navedenih naložbah bo soinvestitor Integral Golfturist TOZD Naravno zdravilišče Lendava.
Za obogatitev gostinsko-turistične ponudbe v občini bomo poskrbeli tudi z večjo vključitvijo kulturnih in naravnih spomenikov in rekreativnih objektov v kompleks turistične ponudbe. V ta namen bomo morali zagotoviti tudi sredstva za ohranjanje in obnavljanje navedenih objektov v okviru Spomeniškega varstva, Turističnega društva Lendava in s prispevki OZD. Prenočitvene zmogljivosti bomo povečali z izgradnjo prenočitvenih zmogljivosti v zasebnem sektorju.
Gostinsko-turistična dejavnost ima perspektive razvoja, v kolikor se intenzivneje vključi v procese povežovanja in sodelovanja za nudenje celovite in kvalitetne turistične ponudbe v pomurskem prostoru. H kompleksni turistični ponudbi bodo prispevale ostale gospodarske ter družbene dejavnosti. Zasebni sektor se bo vključeval v turistično ponudbo in bo v sodelovanju z družbenim sektorjem prispeval k razvoju turistične ponudbe. Pospeševali bomo razvoj kmečkega turizma in ga vključevali v celovito turistično ponudbo v različnih oblikah (na primer izletniški kmečki turizem, možnost najemanj vinskih kleti).
Proučili bomo potrebo po organiziranju obrata za družbeno prehrano za celotno združeno delo.
3.8.	DROBNO GOSPODARSTVO
Na področju drobnega gospodarstva bo poseben povdarek na področju odpiranja obrtnih obratovalnic za storitvene dejavnosti in
na razvoju novih proizvodnih programov na bazi kooperacijskega sodelovanja med zasebnim sektorjem in organizacijami združenega dela.	’
Drobno gospodarstvo bo v večji meri postalo dopolnilni člen industrije in gradbeništva. Z dodatnimi ugodnostim! pri kreditiranju, s selektivno davčno politiki in s cenovno in prostorsko politiko bomo pospeševali razvoj drobnega gospodarstva, od katerega pričakujemo realizacijo naslednjih nalog: izboljšanje kvalitete osebnih in drugih storitev, krepitev kooperacijskih odnosov z združenim delom za odpravo ozkih grl in izvajanje programov, ki zaradi neracionalnosti ne sodijo v industrijski način proizvodnje, nadomeščanje uvoza, pospeševanje izvoza, uresničevanje inovacij v proizvodnih procesih in zagotavljanje dodatnih zaposlitev.
V	okviru tako zastavljene politike bomo spodbujali ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela.
V	skladu z določili obrtnega Zakona bomo omogočili opravljanje popoldanske dejavnosti tam. kjer ni pogojev za redno obrtno dejavnost ali uvajali popoldansko dejavnost kot obliko prehoda v redno obrtno dejavnost.
V	procesu usmerjenega izobraževanja je potrebno izkoristiti vse možnosti za izvajanje praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse v združenem delu in pri samostojnih obrtnikih, tako da učenci že v času šolanja pridobijo ustrezno splošno in strokovno znanje za delo v drobnem gospodarstvu.
Z razvojem poslovnega sodelovanja in kooperacije med drobnim gospodarstvom in industrijo, gradbeništvom in turizmom ter drugimi dejavnostmi bomo zagotovili boljšo oskrbo tržišča s storitvami in proizvodi drobnega gospodarstva.
3.9.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Razvoj komunalnega gospodarstva bo v tem srednjeročnem obdobju sledil razvoju in potrebam gospodarstva v občini s ciljem izboljšanja življenjskih pogojev prebivalstva. Razmeroma skromni materialni okviri bodo v komunalni dejavnosti zahtevali racionalno, učinkovito in usklajeno delovanje. Nujno bo tehnološko, kadrovsko in organizacijsko usklajevanje pri premagovanju problemov in pomanjkljivosti komunalnega gospodarstva.
Posebna skrb bo pri razvoju komunalne infrastrukture do leta 1990 posvečena realizaciji prioritetnih nalog kot so oskrba prebivalstva in gospodarstva z zdravo pitno in tehnološko vodo, razširitev primarnega vodovodnega omrežja, opravljanje komunalnih dejavnosti nedoločljive rabe za razširitev vodnih zajetij, razširitev primarnega kanalizacijskega omrežja z izgradnjo čistilnih naprav za Lendavo in Turnišče, redno in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, pridobitev strokovnih podlag ter ureditev novega odlagališča smeti in odpadkov.
Na področju vodooskrbe bomo v naslednjih petih letih racionalizirali in konsolidirali obstoječe vodooskrbovalne sisteme, kar je pogoj za nadaljnji tehnološki in ekonomski razvoj vodooskrbe. Povečali bomo varnost koriščenih virov pitne vode v kakovostnem in količinskem pogledu, saj je večina vodnih zajetij nezadostno zavarovana pred onesnaževanjem.
Pri kanalizaciji se bo razvojna politika usmerila v izgradnjo novih kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav, ki so potrebne tam kjer odplake vsebujejo kemikalije.
Za hitrejše reševanje problema odlaganja smeti in odpadkov bomo v tem srednjeročnem obdobju pridobili ustrezne strokovne podlage in usposobili primerno lokacijo za centralno odlagališče smeti in odpadkov.
Izdelali bomo kataster odlagališča za komunalne odpadke, lokacijo odlaganja posebnih odpadkov pa bomo poiskali v okviru regije ali republike.
Za vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe bomo pripravili kriterije, normative in standarde.
V skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih bomo novoplanirana. območja kompleksne gradnje opremili z zadostnimi kapacitetami komunalnih dobrin kjer bo sklad stavbnih zemljišč nastopal kot investitor. Na področju pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za potrebe družbene in individualne gradnje bomo izhajali iz načela. da bomo stavbna zemljišča urejevali na manjvrednih kmetijskih površinah, kjer so že sprejeti urbanistični redi oziroma zazidalni načrti.
4.2.	PROMET
V tem srednjeročnem obdobju bomo oblikovali funkcionalno enoten in strukturno usklajen prometni sistem, ki bo zagotovil varen, hiter, kakovosten in učinkovit prevoz blaga in potnikov. Osnovna usmeritev pri razvoju prometne infrastrukture bo temeljila na nadaljnji modernizaciji in rekonstrukciji regionalnega in lokalnega cestnega omrežja. Upoštevali bomo načelo kontinuiranosti planiranja in bomo zato nadaljevali ter zaključili odseke lokalnih in regionalnih cest ter objektov na teh cestah, ki so bili planirani v prejšnjem srednjeročnem obdobju, pa niso bili dokončani. Zagotovili bomo enakomeren razvoj regionalnega in lokalnega cestnega omrežja v smeri, kjer so intenzivnejši prometni tokovi med večjimi naselji in občinskem središču.
V tem. srednjeročnem obdobju bomo izvedli modernizacijo in ojačitev vozišč na naslednjih odsekih regionalnih cest:
Št. ceste	Odsek	Vrstni red	Dolžina v m
R 357	Dobrovnik—Dolga vas	1	7.650
R 351	Dobrovnik—Renkovci		
	(Dokončanje)	2	712
R 351	Renkovci—Gančani	2	550
R 357	Lendava—Pince	3	1.200
R 351	Meja M. Kobilje —Dobrovnik	5	3.900
R 357	Lendava—Pince	5	350
	Skupaj		14.362
Do leta 1990 bomo izvedli asfaltiranje na naslednjih odsekih lokalnih cest:
Cesta št.	Odsek	Vrstni red	Dolžina v m
L—4213	M. Polana	1	1.200
L—4212	G. Bistrica—Melinci	1	996
L—4201	Petišovci—Benica	2	2.565
L—4208	Žižki—V. Polana	3	1.200
L—4208	Trnje—R 358—Črenšovci Gomilice	4	520
L—4210	Kobilje—Motvarjevci	5	1.919
	Skupaj		8.400
Zaradi dotrajanosti asfaltnih vozišč bomo izvedli ojačitev z asfaltno prevleko na relaciji Lendava—Trimlini — Petišovci v dolžini 2.200 m in Gomilice—Lipa dolžine 690 m. V tem obdobju bomo rekonstruirali most na Ledavi na relaciji Dobrovnik—Renkovci in most na Ledavi v Benici.
Na magistralnih cestah bomo izvedli ojačitve cest na odsekih Črenšovci—Lendava, Lendava—Dolga vas in Dolga vas — državna meja v skupni dolžini 7.670 m ter manjšo rekonstrukcijo na odseku Ceste Črenšovci—Lendava, dolžina vkopa bo 5.500 m.
Občinska skupnosfza ceste bo koordinator pri usklajevanju interesov med investitorji za modernizacijo cest skozi naselja in krajevnimi skupnostmi glede dogovorov o istočasnem urejanju plačnikov v naseljih.
V letu 1986 bomo dokončali gradnjo 1. faze postajnega objekta avtobusne postaje v Lendavi. V skladu s potrebami potnikov po obsegu in kvaliteti avtobusnega prevoza s potrebami potnikov po obsegu in kvaliteti avtobusnega prevoza bomo usklajevali medkrajevni potniški promet. Posodobili bomo mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi in se zavzemali za posodobitev cestne povezave na slovenski cestni križ. Za potrebe ureditve hitre ceste Lendava—Maribor in Lendava— SR Hrvaška bomo ohranili rezervat, ki je bil sprejet v preteklem srednjeročnem planu.
Na območju občine bomo v tem srednjeročnem obdobju vzdrževali 112 km cest in obstoječe cestne objekte, pri čemer bomo največ pozornosti namenili vzdrževanju cestnega telesa in prometnih površin izven vozišča, objektov, cestnega zemljišča, opreme in naprav ter zagotavljanju prevoznosti cest v letnem in zimskem času. Odpravljali bomo zmrzlinske in druge poškodbe ter odstranjevali ovire nastale zaradi elementarnih dogodkov ali povzročenih po uporabnikih cest.
Na področju železniškega prometa bomo pristopili k izgradnji industrijskih tirov za potrebe OZD — industrijski coni, predvsem za potrebe Gorenje-Varstroja in Primata. Vodili bomo tudi aktivnosti za izgradnjo železniških tirov za potrebe rudnika v Benici, tako, da bo izgradnja zaključena do začetka redne proizvodnje v rudniku ter ojačitev proge Lendava—Čakovec za večje osne pritiske.
V tem srednjeročnem obdobju bomo proučili realnost načrtovanja izgradnje železniške povezave med Lendavo in Redicsem na Madžarskem.
4.3.	VODNO GOSPODARSTVO
Na področju vodnega gospodarstva bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju varovali in razvijali razpoložljiva vodna bogastva tako, da bomo zagotovili zadostne količine kakovostne pitne in tehnološke vode ob vsakem času. V tem petletnem obdobju bo vodno gospodarstvo vzdrževalo vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi ter vzdrževalo in urejalo korita naravnih vodotokov za ohranitev obstoječega vodnega režima. Zaradi vedno večje porabe pitne in tehnološke vode bomo nadaljevali z raziskavami in odkrivanjem novih vodnih virov ter jih ustrezno zavarovali, posebno skrb pa bomo namenili racionalizaciji porabe zdrave pitne vode in vode za potrebe industrije. Zagotavljali bomo boljšo kakovost vode s postopnim zmanjševanjem onesnaženosti s strani neposrednih onesnaževalcev. Po potrebi bomo izvajali regulacije in gradili zadrževalnice za zmanjšanje oziroma preprečevanje nevarnosti poplav.
Do leta 1990 bomo za potrebe melioracij in obrambe pred poplavami regulirali Črnec, Ledavo in Kobiljski potok ter Kopico. Pri teh
posegih pa bo upoštevano varstvo vodnega življa. Družbeno-politična skupnost bo zagotovila pravno zaščito varstvenih voda ter v sodelovanju s sosednjimi DPS zagotovila nadzor nad onesnaževalci ter z vsemi pravnimi sredstvi zagotovila zmanjšanje onesnaženosti voda že pri izvoru. Z izvedenimi regulacijami in z urejanjem osnovne odvodne mreže bomo omogočili izvedbo hidromelioracij na površini 2.130 ha kmetijskih zemljišč in za namakanje 1.250 ha.
Sodelovali bomo v komisiji za spremljanje aktivnosti pri izgradnji hidroelektrarn na reki Muri, ki je ustanovljena na nivoju Pomurja in prispevali k temu, da bodo izkoriščeni pozitivni učinki, ki jih bo prinesla gradnja hidroelektrarn in da bodo negativni učinki zmanjšani na minimum.
Pri izvajanju vodnogospodarskih posegov bomo ohranjali krajinski izgled in z ustreznimi ukrepi omogočili ohranitev nižinskih gozdov.
4.4.	PTT PROMET
Do leta lv90 bomo dosegli takšen samoupravno organizacijski in tehnološki razvoj PTT prometa, da bo kot osnovni sistem za prenos informacij sposoben količinsko in kakovostno čim bolj obvladati potrebe po pretoku informacij. Povečali bomo dostopnost vseh vrst PTT storitev in zmanjšali razkorak med potrebami in možnostmi zadovoljevanja potreb uporabnikov po PTT storitvah. S povečanjem obsega in izboljšanjem kvalitete PTT storitev ter z uvajanjem sodobnih delovnih priprav in sodobne organizacije dela bomo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva in družbe ter k varčevanju z energijo in materialnimi stroški. V obdobju od 1986—1990 bomo širili in posodabljali pošto v Lendavi in krajevne poštne enote, poštne storitve pa bodo porasle za 1,6 %.'
Telegrafsko omrežje bomo povečali za 5 teleks priključkov, s tem bomo dosegli 6,2 teleks naročnika na 10.000 prebivalcev, hkrati pa bomo izboljšali kvaliteto in hitrost prenosa telegrafskih sporočil s povečanjem posredovanja telegramov po telefonu in teleprinterju. Do leta 1990 bo zgrajena nova digitalna teleks centrala v Ljubljani, obstoječi in novi teleks naročniki pa bodo vključeni v promet preko kon-centratorja v Murski Soboti.
Pri razvoju telefonskega omrežja bo dan poseben povdarek razširitvi kapacitet vozelne avtomatske telefonske centrale z ustreznimi prenosnimi sistemi do končnih avtomatskih telefonskih central. Telekomunikacijski sistem bomo razširili za 1.412 naročniških priključkov in s tem dosegli leta 1990 9,3 telefone na 100 prebivalcev. Izgradnja kabelske kanalizacije v smeri Lendava—Orešje Lendava—Lakoš in Lendava—Dolga vas ter izgradnja medkrajevnih kabelskih povezav bo osnova za povečanje telefonskih naročnikov. Osnova za povečanje števila naročnikov telefona bo gradnja krajevnih telefonskih omrežij, usposobitev poštnih objektov v Črenšovcih in Dobrovniku ter povečanje zmogljivosti central v omenjenih krajih. Hitrejši razvoj PTT prometa bomo vzpodbujali s sofinansiranjem iz občinskih referendumskih sredstev. V letu 1986 bomo montirali 120 kanalni prenosni sistem Lendava—Murska Sobota. V tem srednjeročnem obdobju bomo postavili 14 novih telefonskih govorilnic.
Prizadevali si bomo za kvalitetnejše delovanje telefonskega omrežja, kar bomo dosegli z modernizacijo PTT zmogljivosti, z rednim in kvalitetnim vzdrževanjem ter s hitrim odstranjevanjem napak in prekinitev na PTT omrežju in napravah.
Vključili se bomo v izgradnjo slovenskega sistema za prenos podatkov in s tem omogočili povezavo posameznih uporabniških terminalov na računalnike.
4.5.	KANALIZACIJA IN VODOOSKRBA
Naraščajoči porabi vode je v preteklih obdobjih še nekoliko sledila izgradnja vodovodnega omrežja in črpalnih naprav vode, zaostajala pa je gradnja kanalizacijskih sistemov in naprav za čiščenje odpadnih voda. Njihovo vlogo opravljajo v preveliki meri greznice, po-nikovalnice in vodotoki. Potreba po zaščiti bivalnega okolja in naravnih virov bo narekovala prednostno vlaganje sredstev v posodabljanje in dograjevanje komunalne infrastrukture. Razvojno politiko bomo pri kanalizaciji prvenstveno usmerili v izgradnjo novih kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav.
V tem srednjeročnem obdobju bomo pristopili k etapni izgradnji biološke čistilne naprave za Lendavo. Rekonstruirali bomo obstoječo kanalizacijo v Spodnji, Vodni, Riharjevi, Rudarski in Kranjčevi ulici. Obstoječo kanalizacijo bomo povezali na kolektor za fekalne vode št. 1. Izgradili bomo kanalizacijo in čistilno napravo v Turnišču.
Sedanji vodni viri zadoščajo za oskrbo s pitno in tehnološko vodo, ne zagotavljajo pa perspektivne porabe glede na predviden razvoj gospodarstva v občini. Problem zagotavljanja zadostnih količin pitne vode je predvsem.v dotrajanosti, zastarelosti in v različni zmogljivosti lokalnih vodovodov, kar povzroča težave glede krožnega sistema vo-dooskrbe v občini.
Investiciji na področju vodooskrbe bomo v obdobju 1986—1990 usmerili v razširitev vodnega zajetja s krožnim vodom, črpališče D. Lakoš—Trimlini — Lendava. Rekonstruirali bomo vodovod v Kolodvorski, Partizanski in Spodnji ulici. S težnjo po izboljšanju oskrbe s pitno vodo bomo izgradili vodovodno omrežje v vaseh Dolnji Lakoš—Gaberje in v Mostju—Radmožancih—Genterovcih. V tem srednjeročnem obdobju bomo pridobili idejne študije za sanacijo vodo-oskrbnih sistemov in ostalih komunalnih naprav v KS.
Rezervate pitne vode v podtalnici bomo ustrezno zavarovali in s tem zagotovili kakovostno in varno oskrbo prebivalstva z vodo.- Za zaščito vodnih virov bomo morali uveljaviti sodobne, strokovno dognane in že standardizirane metode, ki omogočajo istočasno varnejše in racionalnejše reševanje tega vprašanja.
V. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Na področju družbenih dejavnosti kot sestavnega dela celotne družbene reprodukcije bomo vložili vse napore za ohranjanje dosedanje ravni in za nadaljnji kvalitetni razvoj v skladu in odvisno od razvoja gospodarstva. Izboljšali bomo smotrnost in učinkovitost, organiziranja teh dejavnosti. Prednost bo dana tistim programom, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva. Težili bomo za enakomernim policentričnim razvojem občine na vseh področjih družbenih dejavnosti. Nadaljevali bomo z uveljavljanjem ustavnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti na področju izobraževanja, vzgoje, kulture in informiranja. Naloge na področju družbenih dejavnosti bomo izvajali na osnovi usklajenih in sprejetih samoupravnih sporazumov in srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti.
5.1.	OSNOVNO ŠOLSTVO
V osnovnem šolstvu bomo nadaljevali z uvajanjem življenja in dela reformirane osnovne šole. Prednost bo imel zagotovljeni program, ki bo omogočal izenačeno raven osnovnega izobraževanja za vse otroke. V vzgojno izobraževalni proces bomo vključili sodobne oblike izobraževanja, še posebej na področju politične vzgoje, skladno z materialnimi in kadrovskimi možnostmi izvajalskih OZD ter kadrovskimi potrebami združenega dela. Zasnova dela vsake osnovne šole se bo z menjavanjem izobraževalnih, rekreativnih in fakultativnih dejavnosti približala značilnostim celodnevne šole. Najugodnejši razvoj vsakega učenca bomo omogočili z razvijanjem programov, ki bodo še bolj notranje diferencirani po sposobnostih in nagnjenjih učencev.
Za dejavnost osnovne šole s prilagojenim programom bomo zagotovili program na osnovi zakonskih opredelitev, ki jih določa zakon o osnovnem šolstvu in zakon o usposabljanju otrok ali mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
V korist razvoja izobraževalnega procesa bomo več pozornosti namenili permanentnemu izobraževanju strokovnih kadrov. Skladno s konceptom življenja in dela ter vzgojnoizobraževalno in družbeno funkcijo osnovne šole se bodo učitelji začeli izobraževati po programih visokega šolstva.
Nadaljnji razvoj glasbene vzgoje kot'pomemben činitelj v vzgoj-noizobraževalnem procesu bo usmerjen v čim večje vključevanje otrok in mladine v glasbeno izobraževanje. Kvalitetnejše povezovanje dejavnosti med osnovno šolo in glasbeno šolo in krepitev zmogljivosti dislociranih oddelkov bo omogočilo masovnejše vključevanje mladih v tovrstno izobraževanje.
Delavska univerza bo namenila večjo pozornost učinkovitemu izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju odraslih že zaposlenih občanov. Pripravila bo programe za izobraževanje delavcev, da bi delavci, ki nimajo poklica, pridobili poklic ne glede na to, da nimajo končane osnovne šole. V ta namen bo delavska univerza tesneje sodelovala z organizacijami združenega dela, predvsem kadrovskimi službami ter v primeru izkazanih potreb proučila možnost organiziranja študija ob delu za strojništvo v Murski Soboti.
S posebno pozornostjo bomo spremljali razvoj dvojezične osnovne šole in sedanji sistem dvojezične osnovne šole dograjevali in ga dvignili na še kvalitetnejši nivo.
Investicije v ureditev in razširitev osnovnošolskega prostora bomo uvrstili med prioritetne. Prioritetni program ureditve in razširitve osnovnošolskega prostora s programom kontinuitete v srednjeročnem obdobju 1985—1990 je določen v programu razvoja mreže šol v občini Lendava v letu 1983. Sredstva bomo zagotovili z občinskim referendumom, krajevnimi referendumi, sredstvi osnovnih šol, republiškimi sredstvi za razvoj narodnosti in iz sredstev za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji.
5.2.	USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
V procesu oblikovanja usmerjenega izobraževanja bomo razvijali tiste programe, ki bodo izobraževali kadre za prednostne gospodarske panoge in družbene dejavnosti v občini. Organizacije združenega dela s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti se bodo vključevale v vzgojnoizobraževalni proces tako, da bodo zagotovile pogoje za izvajanje proizvodnega dela, delovne prakse in pripravništva.
Na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja v Lendavi bomo poleg usmeritev, ki izobražujejo za potrebe lendavskega gospodarstva kot so kovinarska, pedagoška, ekonomska in rudarska usmeritev, razvijali tudi tiste, ki zadovoljuje uresničevanje pravic narodnosti, obenem pa ustvarjajo pogoje za uveljavljanje fnkcionalne dvojezičnosti (naravnoslovno-matematična usmeritev). Zagotovili bomo, glede na materialne možnosti, združevanje sredstev za sofinanciranje programa posodobitve strojne opreme v šolskih delavnicah, učno tehnologijo in opreme za potrebe srednje šole v Lendavi.
Prioritetna naloga na področju poklicnega usmerjanja bo prido
bivanje mladih za izobraževanje v poklicih za potrebe rudarstva.
V usmerjenem izobraževanju bo delavska univerza imela posebno vlogo pri razvijanju sistema permanentnega izobraževanja in dograjevanje pridobljenega znanja.
5.3.	ZDRAVSTVO
Pri nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva kot dejavnosti posebnega družbenega pomena bomo zagotovili hitrejši razvoj osnovnega zdravstvenega varstva in specialističnega ambulantnega zdravljenja na osnovi veljavne delitve dela v Sloveniji ter relativno počasnejšo rast bolnišničnega načina zdravljenja.
Predvsem je treba zagotoviti večji obseg preventivne in dispanzerske metode dela za obvladovanje socialnomedicinskih problemov pri nas.
Za krepitev zdravstvenega varstva bo potrebno zagotoviti sodobno medicinsko opremo, hkrati pa bomo poskrbeli za kadrovsko ojačitev zdravnikov splošne prakse in dispanzerjev..
Obseg zdravstvenih storitev bomo glede na prednostne naloge opredelili z normativi, ki bodo omogočili hitrejši razvoj zdravstvenega varstva aktivnega prebivalstva, starejših občanov, borcev NOV, otrok v vzgojnovarstvenih zavodih šolske mladine ter žena. Zagotovili bomo kadrovske in materialne pogoje za normalno delovanje zdravstvenih postaj v policentrih.
Osnovno zdravstveno dejavnost bo treba okrepiti in usposobiti z nujno medicinsko pomočjo na nivoju delovnih organizacij. Naraščanje stroškov neposrednega zdravstvenega varstva bo treba ustaviti, kar pa seveda med drugim omogoča učinkovita preventiva, ki bo morala postati sestavni del skrbi za delavca v sleherni organizaciji združenega dela.
Kot prednostne naloge zdravstva se bodo izvajale naslednje aktivnosti:
—	- redni zdravstveni pregledi 3-letnih otrok;
—	pravočasno ugotavljanje določenih motenosti v duševnem in telesnem razvoju pri predšolskih otrocih na podlagi katerih bi lahko WO organizirala razvojni oddelek;
—	obiski zdravnikov po vrtcih, še posebej v jasličnih oddelkih v romskem oddelku.
Na osnovi analize dela in vloge Pomurskega zdravstvenega centra na področju delitve dela bomo spremljali in dograjevali organiziranost službe na področju regije in občine.
Na področju investicijske dejavnosti bomo pristopili k ustrezni sanaciji sedanjih prostorov lekarne v Lendavi v smislu razširitve in rekonstrukcije obstoječih prostorov in opreme. Pri novih investicijah bomo dali prednost nabavi sodobne medicinske opreme. Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju medobčinske zdravstvene skupnosti Pomurja bomo nadaljevali z akcijo dograditve regijske bolnice.
5.4.	otroško varstvo
Na področju otroškega varstva se bo razvijala celovita družbena skrb za otroke od rojstva do vstopa v osnovno šolo, pri čemer bodo prizadevanja usmerjena v vzpostavitev približno enakih možnosti za celovit razvoj ter odpravo socialnih razlik.
V	programu vzgojnovarstvene dejavnosti bomo organizirali celotno pripravo otrok na osnovno šolo in vzgojo in pripravo otrok do priprave na malo šolo. V okviru programov vzgojnovarstvene dejavnosti bomo opredelili tudi naloge za ohranjanje m razvoj dvojezičnosti.
V	smeri izenačevanja pogojev in približevanja vzgojnovarstvenih dejavnosti vsem otrokom, ki niso vključeni v VVO, si bomo prizadevali vključiti čim več predšolskih otrok v različne krajše oblike predšolske vzgoje. V ta namen bomo izvajali dodatne dejavnosti za pripravo na osnovno šolo.
V	organizirano vzgojno delo bomo vključili tudi vse predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Otrokom iz socialno in materialno ogroženih družin bo solidarnostno zagotovljena dogovorjena raven socialne varnosti predvsem v funkcionalni obliki (subvencije).
Zaradi fizičnega in psihosocialnega zdravja otrok bomo podaljšali porodniški dopust na eno leto. Upravičencem bodo dane različne možnosti načina izrabe tega dopusta.
Nezaposlenim porodnicam, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije, bodo 84 dni zagotovljeni denarni prejemki za nego in varstvo otrok. Kmetbvalke bodo glede pravic do denarnega prejemka za čas poroda ter za nego in varstvo otrok postopoma izenačene z delavkami.
Investicijska aktivnost na področju otroškega varstva bo morala biti usklajena z demografskimi gibanji. Zaradi naraščajočih potreb po večjih zmogljivostih v policentrih, bomo poleg dosedanjega večjega izkoriščanja širili obstoječe zmogljivosti. Investicijske aktivnosti bodo usm’erjene predvsem v naslednje objekte:
—	novogradnja v Črenšovcih za 125—150 otrok
—	novogradnja vrtca v Bistrici
—	dograditev zunanjih igrišč z igrali
Sredstva bomo zagotovili z amortizacijo VVO, občinskim referendumom in krajevnimi referendumi KS Črenšovci in KS Bistrica.
5.5.	KULTURA
V	kulturi in kulturnih dejavnostih bomb v naslednjem planskem obdobju pospeševali razvoj tistih dejavnosti, ki omogočajo čim večje vključevanje delavcev in občanov vse oblike kulturnega življenja, kot tudi v kulturno vzgojo šolske in predšolske mladine.
Poseben povdarek bomo dali razširitvi in utrjevanju ljubiteljske kulturne dejavnosti v KS in OZD. Ljubiteljsko umetniško izražanje bo tudi zagotovilo alternativne in ustvarjalne oblike izkoriščanja prostega časa.
Prednostna naloga na področju spomeniškega varstva bo ohranitev in obnova naravne in kulturne dediščine.
V okviru prizadevanj za skladni razvoj kulture slovenskega naroda in madžarske narodnosti bomo poglobili in razširili sodelovanje na kulturnem področju z LR Madžarsko in razvitimi kulturnimi centri in organizacijami v Sloveniji.
Investicijske aktivnosti na področju kulture bodo usmerjene v naslednje objekte:
—	dokončanje kulturnega doma v Dobrovniku,
—	obnova vaških domov, ki so v slabem stanju, — obnova dvorane Nafte v Lendavi.
Za potrebe kulturnih dejavnosti v občini bo možno koristiti tudi večnamenski prostor v osnovni šoli Drago Lugarič, ki ga bo osnovna šola opremila tako, da bo primeren tudi za koriščenje v te namene.
Pri načrtovanju investicij v nove prostore za kulturne dejavnosti bo vsekakor potrebno upoštevati potrebe občanov v zaokroženih stanovanjskih območjih (naseljih).
Ob skrbi za približevanje kulture delovnemu človeku in občanu bomo posebno pozornost namenili nadaljnjemu razvoju knjižničarstva, kjer bomo skrbeli za večji dotok knjig.
Dejavnost kina bomo usmerjali v smotrnejšo programsko politiko in k filmski vzgoji mladine. Razvijali bomo gledališko dejavnost s poudarkom na razvoju amaterskih društev.
Prioritetno bomo razvijali galerijsko in muzejsko dejavnost, s poudarkom na ustvarjanju pogojev za likoyno ustvarjalnost ter do-skončni ureditvi muzeja v lendavskem gradu.
Posebno skrb bomo namenili zavarovanju objektov naravne kulturne dediščine, s poudarkom na objektih, ki ohranjajo identiteto slovenskega naroda in madžarske narodnosti ter kulturne krajine.
5.6.	SOCIALNO SKRBSTVO
Zagotavljanje socialne varnosti bo pomembna sestavina programov družbenih dejavnosti, Center za socialno delo se mora uveljaviti kot osrednja socialnoskrbstvena ustanova, ki bo sposobna socialne varnosti ljudi. Spremenjen obseg in vsebina potreb pa bo narekovala tudi nadaljnje uveljavljanje in razvijanje njegove preventivne vloge ob uvajanju oblik skupnostnega in svetovalnega dela. Pri načrtovanju prednostnih nalog socialnega skrbstva bomo v naslednjih letih v večji meri preprečevali nastajanje socialnih problemov, zagotavljali raven socialne varnosti posameznikom in družinam kot tudi preko sistema solidarnosti skušali odpraviti nekatere prevelike razlike v možnostih zadovoljevanja socialnovarstvenih storitev.
V skrbi za varstvo otrok in mladostnikov motenih v telesnem in duševnem razvoju bomo zagotovili, da bodo vsi taki otroci in mladostniki vključeni v organizacijo za usposabljanje. Za varstvo in zaposlovanje težje duševno prizadetih invalidnih oseb bomo poskrbeli v zavodih za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji v Lendavi. •
Cim večjemu številu starejših bomo z različnimi prostovoljnimi in strokovnimi storitvami omogočili življenje na svojih domovih. Zato bo socialno skrbstvo v sodelovanju s področjem zdravstva razvijalo zdravljenje in nego na domu ter v okviru društev in družbenih organizacij ter vzgojnoizobraževalnih ustanov uveljavilo in razvilo prostovoljno socialno delo.
Večjo pozornost bomo namenili celovitejšemu reševanju problematike Romov. V sklopu te naloge bodo predvsem OZD in skupnost za zaposlovanje iskale možnosti za hitrejše zaposlovanje Romov.
Nadaljevali bomo z načrtnim urejanjem stanovanjskih razmer predvsem tistih romskih družin, ki se bodo vključevale v ukrepe družbe za njihovo socializacijo.
5.7.	TELESNA KULTURA
Na področju telesne kulture bomo krepili množičnost in skrbeli za športno aktivnost vseh ljudi, zlasti pa otrok in mladine. Telesno-kulturna skupnost bo zagotavljala vso podporo pri izvajanju množične telesne kulture ob skladnem sodelovanju organizacij združenega dela, telesnokulturnih društev in klubov ter krajevnih skupnosti. Te-lesnokulturna skupnost bo uskladila telesnovzgojne, športno-rekreati-vne in tekmovalne programe z interesi čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov.
V krajevnih skupnostih, kjer rekreativna dejavnost ni zaživela, bomo nadaljevali z ustanavljanjem društev, katera bodo izvajala rekreativne aktivnosti za tisto kategorijo krajanov, ki niso vključeni v obstoječe programe selektivno-tekmovalnega športa.
Selektivni dejavnosti bomo namenili posebno pozornost in omogočili sposobnim in uspešnim mladim športnikom, da se bodo vključili v delo sekcij. Ekipam in posameznikom, ki so že vključeni v šport-no-tekmovalne sisteme občine, regije in republike, bomo zagotovili
ustrezne materialne in strokovne pogoje za delo.
Za področje selektivnega športa, kakor tudi za potrebe rekreacijske dejavnosti bopio v večji meri skrbeli tudi za ustrezno kadrovsko bazo. Stalno bo treba usposabljati amaterske strokovne kadre v klubih in društvih preko seminarjev in tečajev, ki se organizirajo v te namene.
Investicijske aktivnosti na področju telesne kulture bodo usmerjene v nadomestitev neustreznih in gradnjo novih zunanjih objektov pri osnovnih šolah in v krajevnih skupnostih, ki po površini telesno kulturnih objektov na prebivalca zaostajajo za povprečjem v občini. Površino pokritih telesnokulturnih objektov bomo bistveno povečali z izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli v Odrancih, Turnišču, Črenšov-cih, Dobrovniku in Bistrici.
5.8.	RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Na področju raziskovalne dejavnosti bo treba zagotoviti pogoje za širjenje raziskovalne dejavnosti ter doseči večjo povezavo raziskovalne dejavnosti z organizacijami.združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Raziskovalna skupnost bo ustvarila boljše splošne razmere za kakovostnejše in bistveno večje vključevanje znanja v gospodarski in družbeni razvoj. To bo odvisno tudi od ustvarjanja takega družbenoekonomskega okolja, ki bo zahtevalo večje znanje in izsledke znanstvenega raziskovalnega dela.
Občinska raziskovalna skupnost bo s sofinanciranjem uporabnih raziskovalnih nalog spodbujala raziskave na področju: možnosti koriščenja lastnih energetskih virov, prestrukturiranje gospodarstva, racionalizacije porabe surovin in repromateriala, raziskave novih programov in proizvodov.
Med prednostne naloge bomo uvrščali tudi raziskave na področju družbenih dejavnosti s posebnim poudarkom na raziskavah dvojezičnosti, boljše organizacije dela ter realnejšega planiranja potreb po storitvah družbenih dejavnosti v občini.
V okviru raziskovalnih nalog in študij, ki se bodo pripravljale na regijskem nivoju, se bo vključevala občinska raziskovalna skupnost, po potrebi pa'tudi druge organizacije in skupnosti.
6.	SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE IN RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Razvoj krajevnih skupnosti se bo nadaljeval v skladu z ustavnimi opredelitvami. Posebno pozornost bomo namenili specifičnim razvojnim problemom manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij. Na podlagi odloka republiškega izvršnega sveta bodo v prehodnem obdobju do leta 1988 imeli status manj razvitih območij vse krajevne skupnosti, po tem letu pa samo krajevne skupnosti: Čentiba, Dobrovnik, Dolga vas, Orešje-Dolina, Petišovci, Turnišče, Lakoš, Gorice pri Lendavi in Polana.
Ukrepi za pospeševanje hitrejšega razvoja manj razvitih območij bodo opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Ti ukrepi bodo vzpodbujali k vlaganju v razvojno perspektivne obrate, na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, ki bodo omogočali hitrejše produktivno zaposlovanje prebivalcev.
Konkretne obveznosti in aktivnosti glede pospeševanja skladnejšega razvoja v občini prevzemajo OZD in SIS z dogovorom o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990.
Krajevne skupnosti bodo svoje programe uskladile s programi SIS in OZD. Pomemben vir za realizacijo srednjeročnih planov krajevnih skupnosti bodo krajevni samoprispevki. V občini bomo s samoupravnim sporazumom o sofinanciranju programov krajevnih skupnosti v obdobju 1986—1990 združevali sredstva po stopnji 0,40% od bruto osebnih dohodkov, iz čistega dohodka. Sredstva se bodo delila krajevnim skupnostim po principu solidarnosti. Za obdobje 1986—1990 se bodo izdelali novi kriteriji za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti in naselij v občini.
S politiko urbanizacije in določitve omrežja naselij bomo oskrbne in storitvene ter proizvodne dejavnosti razmeščali tako, da bo dosežena enakomerna razporejenost lokalnih središč, pomembnejših lokalnih središč in občinskega središča.
Za krepitev in razvoj vloge krajevnih skupnosti bomo vzpodbujali in jzpopolnjevali delovanje delegatskega sistema. Posebno pozornost Bomo namenili povezovanju organizacij združenega dela in kra-jevnitfskupnosti pri razreševanju skupne problematike.
Nadaljevali bomo z aktivnostmi za pridobitev novih proizvodnih obratov za manj razvite KS s tem, da bo dana prioriteta policentričnemu razvoju.
7.	DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA
, Na področju družbenega sistema informiranja bomo ustvarjali pogoje za postopen prehod na celovit in enoten sistem družbenega informiranja v občini. Zato bomo modernizirali in uvajali tehnične osnove sistema v OZD in skupnostih, znanstveno-tehničnih, finančnih in drugih informacij, kar bo prispevalo k večji učinkovitosti odločanja organov upravljanja, poslovodnih organov, delegatskih skupščin ter k bolj učinkovitemu spremljanju izvajanja odločitev.
Za usklajeno akcijo različnih nosilcev družbenega sistema informiranja bomo v vse evidence, ki se nanašajo na občana, vnesli enotno matično številko občana, vzpostavili register teritorialnih enot ter nanj vezali podatke, ki se nanašajo na prostor.
Preko sredstev javnega obveščanja in delegatskih gradiv bomo vsem občanom in delegatom skupščin zagotavljali kakovost odločanja. Zato bo glasilo Informacije še naprej služilo potrebam obveščanja in dela delegatov in delegacij.
Vestnik in Radio M. Sobota ter Nepujsag in glasila OZD bodo tudi v prihodnje opravljali funkcijo medija javnega obveščanja delavcev in občanov v občini. RTV Ljubljana bo morala zagotoviti tehnično posodobitev in posebno frekvenco za radijski program v madžarskem jeziku, kar bo podlaga za povečanje obsega tega programa.
8.	POVEZOVANJE OZD IN OBČINE V MEDOBČINSKEM SODELOVANJU
V občini bomo vzpodbujali in pospeševali vsestransko sodelovanje naših OZD z OZD iz drugih občin oziroma republik, pri čemer bomo krepili obstoječe oblike povezav in razvijali nove. V okviru medobčinskega in medrepubliškega sodelovanja OZD bomo zasledovali interese dolgoročnega plasmana proizvodov in dolgoročne oskrbe, s surovinami in repromaterialom.
Medobčinsko sodelovanje na nivoju pomurske regije bomo dogovorili z Dogovorom o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja za obdobje 1986-1990.
V okviru tega dogovora bomo usklajevali in izvajali skupne interese in cilje na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture raziskovalne dejavnosti, informiranja varstva okolja in SLO.
Razvijali in okrepili bomo sodelovanje v okviru bratskih občin SRS in SRH, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili sodelovanju s sosednjo občino Čakovec na področju gospodarskega sodelovanja, političnem področju, varstva okolja in urejanja prostora ter SLO.
Ohranili in krepili bomo gospodarsko sodelovanje z občinami, v katerih imajo naše TOZD sedeže delovnih ali sestavljenih organizacij združenega dela.
Posebno pozornost bomo posvetili sodelovanju s sosednjo republiko Madžarsko na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. V okviru dogovora o medsebojnem sodelovanju občine Lendava z mestnim svetom Lenti in Monošter bodo svoje oblike sodelovanja razvijale tudi OZD in skupnosti.
9.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
9.1.	SLO
Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot oblike in vsebine obrambne organiziranosti naše socialistične samoupravne družbene skupnosti se bo nadalje uveljavljal kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in kot neločljiv del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitične aktivnosti delovnih ljudi in občanov.
Temeljne naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so:
—	nadaljnji razvoj teritorialne obrambe s poudarkom na usposabljanju starešin, poveljstev in enot teritorialne obrambe občine;
—	nadaljevanje narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela;
—	razvoj civilne zaščite, s poudarkom na usposabljanju štabov in enot civilne zaščite v katero bi vključili do 17 % prebivalstva. Opremljenost s predpisano opremo bo dosegla 80 % MTS.
—	razvoj upravnih zvez ter sistema opazovanja in obveščanja s poudarkom na nabavi tehničnih sredstev, ki zagotavljajo ustrezne zveze z osnovnimi nosilci obrambnih priprav;
—	nadaljevati proces podružbljanja SLO in DS s težiščem samozaščitne in obrambne aktivnosti delovnih ljudi in občanov v OZD in v KS v najbolj neposrednih in življenjskih objektih;
—	zavzemanje za uresničitev celovitega sistema samozaščitnega in obrambnega usposabljanja, ki naj vključuje vse delovne ljudi in občane predvsem pa mladino v vzgojnoizobraževalnem procesu;
—	dograjevanje in izpopolnjevanje obrambnih priprav na vseh področjih s poudarkom na večjem vključevanju organov DPS, kot usmerjevalcu obrambnih priprav na svojih področjih dela;
—	načrtna in organizirana gradnja zaklonišč osnovne zaščite, predvsem dvonamenskih ter družinskih zaklonišč dopolnilne zaščite in zagotavljanje materialnih sredstev za zaščito prebivalstva v primeru vojne ter ob nevarnih in drugih nesrečah;
—	oblikovanje blagovnih rezerv posebej še v zdravstvu in kmetijstvu.
Družbeno samozaščito bomo uresničevali kot del skupne idejnopolitične, samoupravne in družbene aktivnosti. S stalnim spremljanjem varnostnih razmer in ocenjevanjem pojavov, ki vplivajo na te razmere, bomo s sprejemanjem konkretnih odločitev v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah zagotovili varovanje samoupravnih pravic, družbenega premoženja ter osebne in materialne varnosti.
9.2.	POŽARNO VARSTVO
Z namenom, da bo razvoj požarnega varstva v tem srednjeročnem obdobju sledil razvoju celotnega gospodarstva bomo razvijali požarnovarnostno kulturo pri vseh uporabnikih o samoupravnih organizacijah, kakor tudi v krajevnih skupnostih. Uveljavljali bomo učinkovitejše in racionalnejše oblike požarnega varstva ob sodelova
nju Občinske gasilske zveze in Občinskega štaba civilne zaščite. Gasilske enote v organizacijah združenega dela in v prostovoljnih gasilskih društvih, kjer sedanje stanje požarne varnosti ne ustreza minimalnim potrebam požarne preventive, bomo kadrovsko izpopolnili in tehnično opremili. Kadre bomo strokovno usposobili za učinkovite intervencije ob požarnih in drugih elementarnih nesrečah. Zagotovili bomo ustrezne in zadostne količine gasilsko tehničnih sredstev in opreme skladno z razvojem in stopnjo nevarnosti v naši občini, hkrati bomo skupaj z drugimi subjekti zagotovli zadostne količine vode skladno s potrebami požarne obremenitve. Uredili bomo primerna orodišča za gasilsko tehnično premo in zagotovili dežurno službo. Temeljne investicijske aktivnosti na področju varstva pred požarom bodo usmerjene predvsem za nabavo gasilskih motornih brizgalno gasilskih vozil, osebnih zaščitnih sredstev, delovnih oblek in škornjev, opreme za reševanje z višin, opreme za gašenje gozdnih požarov, za reševanje iz vode, za reševanje ob razlitju škodljivih snovi, gasilskih sredstev in druge gasilske opreme po posebnem programu. V tem srednjeročnem obdobju bomo uredili center za dojavo požara in dežurno službo ter servisno delavnico. Nekaj investicijskih sredstev pa bomo namenili za izgradnjo vodohramov in za vzdrževanje vozil in ostale gasilske opreme.
10.	OKVIRI IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA
10.1.	S tem družbenim planom opredeljujemo okvire in ukrepe za ukrepanje na področjih, ki so temeljnega pomena za razvoj občine. Ukrepi bodo temeljili na nalogah, ki so jih sprejele samoupravne organizacije in skupnosti v svojih planskih aktih. V teku uresničevanja družbenega plana občine bodo poleg navedenih sprejeti še drugi ukrepi, če bo prihajalo do večjega odstopanja v uresničevanju sprejetih ciljev in politike na ključnih področjih, kot so:	X
—	temeljna razmerja na področju delitve dohodka za tekočo porabo iz razširitev materialne osnove OZD;
—	oskrba prebivalstva z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, oblikovanje občinskih blagovnih rezerv;
—	zagotavljanje z zakonom določenih pravic na področju skupne in splošne porabe;
—	prometna in komunalna infrastruktura, zaščita vodnih virov, urbanizacija in varstvo okolja;
—	zagotavljanje nalog na področju SLO in DS.
Občina bo v primeru motenj na navedenih področjih v okviru zakonskih določil predlagala obvezno združevanje sredstev in sprejela druge ukrepe.
10.2.	Ukrepi skupščine bodo usmerjeni v nadaljnje uveljavljanje kriterijev prestrukturiranja gospodarstva, ki so določeni v dogovoru o temeljnih družbenega plana SR Slovenija. Te in druge kriterije bodo nosilci razvoja uporabljali pri načrtovanju in ocenjevanju investicijskih naložb v nove proizvodne programe v industriji, smiselno pa tudi v drugih dejavnostih.
10.3.	OZD bodo vzpodbujale tehnološki napredek dela. V okviru tega bodo izvajale aktivnosti na področju organizacije dela, usmerjanja in zaposlovanja kadrov, združevanja dela in sredstev, razporejanj dohodka.
OZD bodo dopolnile svoje samoupravne akte o združitvi v delovno organizacijo glede na pogoje za uresničevanje skupnih razvojnih interesov, združevanje dela in sredstev in organiziranost razvojnih funkcij.
10.4.	OZD bodo pospešile procese združevanja dela in sredstev v okviru občine in v širšem postoru. Ob podpori izvršnega sveta občine bodo povečale napore za pridobivanje novih proizvodnih programov.
10.5.	OZD bodo zagotavljale usmerjanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka na akumulacijo in porabo, tako da bodo ustvarjene podlage za samoupravno urejanje odnosov na področju oblikovanja in razporejanja akumulacije ter oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Sredstva amortizacije bodo realno naraščala hitreje od rasti dohodka, zlasti v dejavnostih, kjer se osnova sredstva hitreje starajo.
OZD bodo ob podpori gospodarske zbornice in pristojnih organov sprejele in izvajale ukrepe za zmanjševanje stroškov, predvsem materiala in energije. OZD bodo ukrepale za racionalno porabo in varčevanje z energijo. V ta okvir sodi tudi nadomestitev porabe tekočih goriv s premogom, kjer je to tehnološko izvedljivo, narodnogospodarsko upravičeno in ekološko dopustno.
10.6.	Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo izvesticijske aktivnosti izvajale na osnovi skupno in medsebojno usklajenih programov. V planih samoupravnih interesnih skupnosti bodo morale biti zagotovljena sredstva za izvedbo programa izvajalske organizacije, kateri bo objekt dan v upravljanje, sicer se investicije ne bodo mogle začeti.
10.7.	OZD s področja predelave, predelave in prometa s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi bodo v okviru poslovnih skupnosti oziroma splošnih združenj sklepale letne sporazume o pridelavi, predelavi in prometu s kmetijskimi proizvodi in oskrbo kmetijstva in živinske industrije z reprodukcijskim materialom.
Za uresničitev povečanja družbene organizirane kmetijske proizvodnje bo v občini zagotovljeno združevanje potrebnih interventnih sredstev.
Občina bo v planu opredelila območja urejanja kmetijskih zemljišč (osuševanje, namakanje, agromelioracije in komasacije).
Kmetijska zemljiška skupnost bo do konca leta 1987 zagotovila izdelavo agrokarte. Zagotavljala bo racionalno koriščenje kmetijsko zemljiškega sklada s tem, da bo zemljišča dajala v zakup kmetijskim organizacijam ali kmetom v organizirano kooperacijsko proizvodnjo ter zagotavljala obdelovanje kmetijskih površin ostarelih občanov skupno s skupnostjo socialnega skrbstva v skladu z zakonom o preživninskem varstvu kmetov.
Kmetijske OZD bodo izvajale melioracije in komasacije po sprejetem programu ter skrbele za vzdrževanje melioracijskih sistemov.
10.8.	Na področju cen bodo OZD gospodarstva ob uveljavljanju ekonomskih zakonitosti samostojno odločale o cenah svojih izdelkov in storitev ter pri tem upoštevale tržne zakonitosti.
V okviru politike cen bodo postopoma uvedene ekonomske stanarine do konca srednjeročnega obdobja. Stanovanjska in komunalna skupnost bosta v skladu z določbami zakona o cenah samostojno oblikovali cene komunalnih storitev in stanarin tako, da bodo le-te do leta 1990 zagotovile enostavno reprodukcijo stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
Za zaščito življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov se bo za cene osnovnih ževljenjskih proizvodov izvajala poostrena družbena kontrola cen, po potrebi pa predlagali tudi ukrepi neposredne kontrole cen.
10.9.	Za zaustavitev padca življenjskega standarda bodo sprejeti določeni ukrepi. Na področju sebnih dohodkov bo dosežena njihova realna rast, usklajeno z rastjo produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka, s čimer se bo krepila njihova ekonomska funkcija in s tem motivacija za čim kvalitetnejše delo.
Upravičencem družbeno denarnih pomoči bomo na osnovi sporazuma o zagotavljanju socialno varstvenih pravic zagotovili dogovorjeno raven socialne varnosti, ki se bo ohranjala z letnimi in po potrebi medletnimi valorizacijami. Ti ukrepi ne bodo smeli destimulativno vplivati na prizadevanje delavcev za boljše delo.
Sštipendijsko politiko bomo vzpodbudili izobraževanje na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja učencem in študentom iz materialno ogroženih družin.
10.10.	OZD bodo v okviru skupnosti za zaposlovanje na osnovi SaS o letnih načrtih zaposlovanja uresničevale usmeritve in naloge iz družbenega plana glede politike zaposlovanja, uveljavljale načelo produktivnega zaposlovanja in kadrovsko štipendiranje za načrtno in organizirano zadovoljevanje kadrovskih potreb.
Na delovnih mestih s težkimi in zahtevnejšimi pogoji bodo organizacije združenega dela pričele skrajševati delovni čas.
10.11.	Z občinsko davčno politiko bomo še nadalje vzpodbujali razvoj inovativne dejavnosti, razvoj kmetijstva in drugega gospodarstva.
10.12.	Na področju turizma bo občina pospešila urbanistično urejanje prostora ter izdajo dovoljenj za gradnjo gostinskoturističnih objektov ter pospeševala razvoj kmečkega in izletniškega turizma. Na področju samostojnega osebnega dela bo občina vzpodbujala gradnjo gostinskih objektov na turističnih točkah in tranzitnih poteh pri čemer bodo kriteriji zaostreni v smeri višje stopnje gostinskih uslug.
10.13.	Na področju drobnega gospodarstva bomo v občini v okviru Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva dali poudarek zlasti izvajanju nalog in ukrepov, ki zadevajo: pospeševanje kooperacije industrije z drobnim gospodarstvom, ukrepe občine pri ustvarjanju pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, ugodnejše kreditne pogoje.
10.14.	V občini bomo vzpodbujali razvoj enakomerne osnovne oskrbe občanov, specializacijo trgovine v pomembnejših lokalnih središčih ter oskrbo gospodarstva s surovinami in repromaterialom.
10.15.	Na področju družbenih dejavnosti bodo v vse programe in naloge vključeni elementi ekonomske stabilizacije, ki bodo usmerjeni v skrbnejše gospodarjenje, varčevanje in racionalizacijo. To bo prispevalo k prestrukturiranju programov družbenih dejavnosti.
S ciljem učinkovitejšega urejanja investicijskega vzdrževanja in sanacij bodo izvajalske OZD združevale del sredstev amortizacije. IS bodo izvajale investicije, ki so dogovorjene v občinskem referendumskem programu.
10.16.	Sistem skladnejšega razvoja krajevnih skupnosti bo temeljil na:
—	ukrepih republike Slovenije za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja;
—	kriterijih za delitev sredstev za sofinanciranje razvojnih programov KS;
—	programih investicij SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti.
10.17.	Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo na podlagi obveznih izhodišč iz dolgoročnega plana SR Slovenije in bilanc namenske rabe zemljišč, zavarovali vse naravne vire: vodne vire, mineralne surovine, kmetijska zemljišča, naravno in kulturno dediščino, območja za gospodarsko infrastrukturo in območja stavbnih zemljišč.
Strokovni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine bodo opredelili koncept obvarovanja naravne in kulturne dediščine.
Izvršni svet bo sprejel program, s katerim bo opredelil dinamiko zagotavljanja sredstev za izdelavo in uskladitev prostorskih izvedbenih aktov ter nosilce finansiranja.
Občina si bo preko sklada stavbnih zemljišč prizadela za pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter s tem orno gočila
nemoteno oddajanje stavbnih zemljišč ter izvajanje plana stanovanjske izgradnje.
Geodetska dejavnost bo usmerjena v izdelavo evidence nepremičnin, pri čemer bo dana prioriteta obnovi zemljiškega katastra v ravninskih območjih, ki so namenjena iztenzivni kmetijski proizvodnji.
10.18.	Organizacije združenega dela, SIS in druge samoupravne organizacije in skupnosti bodo v svojih planskih aktih določile pogoje in sredstva za izgradnjo in prilagoditev določenih proizvodnih zmogljivosti za usmerjeno proizvodnjo v skladu s sprejetimi načrti proizvodnje in storitev v vojnih razmerah, za oblikovanje zalog deficitarnih surovin, repromateriala in drugih obrambnih potreb za delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih razmerah.
Izvršni svet skupščine občine bo skrbel za izvajanje zakloniščne politike, programa občinskih blagovnih rezerv ter programa na področju urejanja prostora, ki imajo posredno obrambni pomen (vodni viri, male hidrocentrale, ipd).
11.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
11.1.	CILJI, KI JIH JE TREBA V SREDNJEROČNEM OBDOBJU URESNIČITI
11.1.	Cilji na področju urejanja prostora
Na področju urejanja prostora bomo uresničevali cilje, ki smo jih zastavili v dolgoročnem planu. Predvsem bomo ohranjali in varovali zdravo življenjsko okolje in skrbeli za smotrno izrabo prostora. S skladno namensko izrabo površin bomo obvladovali in preprečevali konflikte med uporabniki prostora in ekološko nevarnostjo. Posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bomo dosegli optimalne učinke glede naravnih pogojev ekonomskih efektov in interesov investitorjev.
Pri vseh posegih v prostor bomo upoštevali širši družbeni interes pred kratkoročnim individualnim. Razvoj bomo načrtovali usklajeno in po etapah, ki so določene v urbanističnih dokumentih.
11.1.2.	Cilji na področju komunalnega urejanja
Z načrtovanim komunalnim urejanjem bomo nadaljevali pričete akcije iz preteklega srednjeročnega obdobja. Z novimi posegi bomo zagotavljali kvalitetnejši nivo oskrbe s komunalnimi storitvami na območju občine ter prispevali k čistejšemu in bolj urejenemu okolju. Prednostno bomo reševali komunalno problematiko v novih in obstoječih stanovanjskih soseskah, kjer bo komunalno urejanje zemljišč sledilo stanovanjski gradnji.
11.1.3.	Cilji na področju urejanja infrastrukture
Nadaljevali bomo z obnavljanjem cest, s čimer bomo, povečali propustnost in dostopnost do centralnih naselij. V železniškem prometu bomo razširili mrežo železniških tirov do večjih DO, tako da bi pripomogli k preusmeritvi tovora iz ceste na železnico.
11.1.4.	Cilji področja varovanja okolja
Na področju varovanja okolja bomo nadaljevali z aktivnostmi za ohranjevanje in izboljšanje bivalnega okolja. Vsak poseg v prostor bomo obravnavali iz vidika varovanja okolja, izvajanje tega pa dosegli s sprejemanjem ustreznih odlokov in programov za varovanje.
Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine bomo vse posege v prostor preverili tudi iz tega vidika.
11.2. RAZVOJ V PROSTORU
11.	2. 1. Površine za stanovanjsko gradnjo
Družbeno stanovanjsko gradnjo in organizirano individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na območja, ki so določena v dolgoročnem planu občine in dogovorjena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti.
V tem srednjeročnem obdobju bomo družbena stanovanja v Lendavi gradili na območju centralne cone med Kranjčevo in Partizansko ulico, v centralni coni ob Župančičevi ulici, ter v Turnišču in Črenšovcih.
Prenovo stanovanjskih objektov bomo izvajali v Tomšičevi in Partizanski ulici, kjer bomo pridobili 31 stanovanjskih enot.
Individualno gradnjo bomo usmerjali le v zapolnitve obstoječih območij (v Lendavi) ter na območja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj primerna ter področja, ki so, oz. bodo urejena z zazidalnim načrtom. Posamezne lokacije bomo opredeljevali na podlagi urbanistične dokumentacije.
V Lendavi bomo v okviru stanovanjske zadruge pričeli z gradnjo 30-tih stanovanjskih enot na lokaciji, ki bo določena z urbanistično zasnovo naselja (le-ta bo končana do predloga srednjeročnega plana).
Tabela: Stanovanjska gradnja v letih 1986—1990
Lokacija	Blokovna Zadružna		Prenova	Potrebna urban, dokumentacija
	gradnja	gradnja		
Centralna cona Lendava — med Kranjčevo in				sprejet ZN
Partizansko	42			
— Župančičeva ul.	44			sprejet ZN
Turnišče	8			sprejet ZN
Črenšovci	6			nadom. grad.
				(LD)
Lendava — Tomšičeva ul.			14	ureditveni
				načrt
— Partizanska ul.			17	urbanistič.
— severni del naselja		30		nov ZN
11.2.2. Površine za industrijsko in obrtno dejavnost
Za industrijske dejavnosti so opredeljene lokacije v industrijski  coni v Lendavi, ter na nekaterih že obstoječih lokacijah s proizvodno dejavnostjo. Obrtno dejavnost bomo usmerjali v obrtno cono v Lendavi ali na posamezne lokacije v ostalih naseljih, kot to opredeljuje urbanistična dokumentacija.
Posege na nove površine bomo izvajali delno v skladu z že sprejeto urbanistično dokumentacijo, ali izdelali ustrezen prostorski izvedbeni akt.
V srednjeročnem obdobju 1986—1990 načrtujemo:
—	izgradnjo nove proizvodne hale v industrijski coni INA-Nafta (Ina TOZD Strojne delavnice)
—	širitev proizvodnih prostorov Planike v Turnišču
—	novo proizvodno halo za 1NDIP v Lendavi in pripravljalna dela za nadomestno zgradbo, ki bi jo pričeli graditi v naslednjem srednjeročnem obdobju
—	širitev proizvodnih prostorov Deloze v Veliki Polani in TOKO Žižki
—	rekonstrukcijo klavnice (ABC Pomurka, TOZD Predelava mesa)
—	širitev proizvodnih prostorov (ABC Pomurka, TOZD Tovarna močnih krmil)
—	izgradnja novih hlevov na Ginjevcu (ABC Pomurka, KG Rakičan TOZD PG Lendava)
—	določitev nove lokacije za selitev spremljajočih dejavnosti in izdelava zazidalnega načrta (TOZD Gradbenik)
nadaljevanje izgradnje avtobusne postaje (TOZD Avtobusni promet)
—	izgradnja zbiralnice grozdja v Centibi (KZ Lendava)
—	izgradnja silosov za moko v Lendavi
11.2.3.	Urejanje kmetijskih zemljišč
V tem srednjeročnem obdobju bomo za povečanje kmetijske proizvodnje uredili 2130 ha kmetijskih zemljišč. Za vsa območja bomo pripravili ustrezne prostorske izvedbene akte, v katerih bomo poleg tehničnih rešitev upoštevali tudi naravovarstven vjdik in potrebo po varovanju krajine.
Vsak ureditveni poseg bomo uskladili še z interesi lovskih in ribiških družin.
Tabela: Program urejanja kmetijskih zemljišč
	Skupaj	1. prior.	2. prior.
Obč. Lendava	2330	722	1408
KG Rakičan	310	310	—
— Genterovci	60	60	—
— Dobrovnik—Strehovci	.-.250	250	—
KZ Lendava	2020	412	1408
— Gradišče —Žižki	477	—	477
— Gosposko—Grudje	491	—	491
— Ložič	190	—	190
— Kobilje	300	300	—
— Dobrovnik	112	112	—
— Mostje	150	—	150
— Renkovci	300	200	100
Poleg navedenega posega za urejanje kmetijskih zemljišč bomo dokončali hidromelioracije na področju Turnišča II pod L prioriteto na površini 300 ha.
11.2.4.	Urejanje gozdnih zemljišč
Zaraščene površine, za katere ocenjujemo, da jih je na območju občine cca 270 ha, bomo namenili primarni rabi. Na osnovi dogovora med gozdno-gospodarskimi organizacijami in KZS bomo določili površine, kijih bomo usposobili za kmetijsko proizvodnjo oz. jih prepustili gozdu.
11.2.5.	Vodnogospodarske ureditve
V tem srednjeročnem obdobju bomo izvedli regulacijo Kobilj-skega potoka, zaradi obrambe pred poplavami, za potrebe melioracij pa regulirali strugo Ledave in tudi Kobiljskega potoka. Pričeli bomo tudi s sanacijo Črnca za potrebe oskrbe s pitno vodo in melioracij.
Še naprej bomo vzdrževali vodnogospodarske objekte in naprave, urejali korita vodotokov, ter z vodnogospodarskimi ukrepi omogočali izvajanje hidromelioracij in usposabljanje kmetijskih zemljišč.
11.2.6.	Ureditve v zvezi z raziskovanjem rudnih nahajališč
Za potrebe premogovnika v Benici bomo pričeli s pripravljalnimi in prvimi ureditvenimi deli, ki zaenkrat še ne bodo fizično posegla v kvalitetne kmetijske površine.
Prav tako bomo nadaljevali z raziskovanjem ležišč nafte in plina na območju občine, za kar bomo opredelili poseben režim pridobivanja zemljišč in dokumentacijo.
11.2.7.	Površine za rekreacijo, turizem in ljubiteljsko kmetijstvo
Za rekreacijo namenjamo že opredeljene površine v Petišovcih, Lendavskih goricah in Bukovniškem jezeru. Na rekreacijskem Območju ob hotelu Lipa v Lendavi bomo dokončali izgradnjo letnega kopališča. Območja, ki so predvidena za organizirano vinogradniško proizvodnjo bomo postopoma urejali in z ustrezno urbanistično dokumentacijo omogočali gradnjo gospodarskih kleti.
11.2.8.	Površine za komunalne dejavnosti
Površine za pridobivanje gline so določene v Dolgi vasi in se bodo v letih 1986—1990 povečale za približno 1,8 ha. Površine za pridobivanje gramoza so opredeljene v bližini Petišovcev, v letih 1986—1990 se bodo povečale za cca 1,5 ha.
V začetku tega srednjeročnega odbodja bomo še koristili odlagališče odpadkov pri Petišovcih, pričeli pa bomo z izdelavo prostorske preve-re za novo odlagališče komunalnih odpadkov za potrebe celotne občine. Ko bo lokacija izbrana, bomo ustrezno dopolnili tudi prostorski del družbenega plana.
11.2.9.	Sanacija območja razvrednotenih dobrin splošnega pomena
V tem srednjeročnem obdobju bomo sanirali in določili novo namembnost opuščenemu glinokopu pri Dobrovniku (površina 2 ha). Postopoma bomo tudi sanirali mala odlagališča odpadkov ob naseljih.
11.2.10.	Pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč
V prihodnjih 5 letih bomo komunalno uredili in opremili 2 ha zemljišč za potrebe organizirane stanovanjske gradnje. Nova stavbna zemljišča bomo urejali na manj vrednih kmetijskih površinah in na območjih, ki omogočajo doseganje minimalne gostote poseljenosti in izrabe zemljišč glede na ekonomske možnosti opremljanja s komunalno infrastrukturo.
S pridobivanjem zemljišč bomo pričeli tudi na območju premogovnika v Benici.
11.2.11.	Urejanje vodovodnega omrežja
Urejanje vodovodnega omrežja bo sledilo gradnji stanovanjskih sosesk, sanacijo najbolj vodovodnih sistemov in širjenje primarnega omrežja v vaška naselja, kjer vodooskrba ni zadovoljivo urejena.
V letih 1986—1990 bomo izvedli sledeče:
—	razširitev vodnega zajetja, krožni vod Črpališče Dol. Lakoš, Trimlini, suha Terma
—	rekonstrukcija vodovodnega omrežja v Kolodvorski, Partizanski, Vodni in Spodnji ulici,
—	novogradnja vodovodnega omrežja Dol. Lakoš—Gaberje
—	novogradnja vodovodnega omrežja Mostje, Radmožanci — Genterovci
—	pridobitev idejnih študij za sanacijo vodooskrbnih sistemov v KS in ostalih komunalnih naprav,
—	dovod protipožarne vode v industrijsko cono v Lendavi
—	izgradnja vodovodnega omrežja Genterovci—Kamovci . (200 m)
—	izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja v Radmožan-cih, Kamovcih, Genterovcih (4500 m)
—	širitev sekundarnega omrežja na območju Lendavskih goric (2500 m)
—	širitev sekundarnega omrežja v Žitkovcih
—	širitev sekundarnega omrežja v Turnišču
11.2.12. Urejanje kanalizacijskega omrežja v letih 1986—1990 načrtujemo sledeče:
—	etapna izgradnja čistilne naprave za Lendavo
—	rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja v Spodnji in Vodni ulici
—	povezava obstoječe kanalizacije na kolektor št. I
—	kanalizacija in čistilna naprava v Turnišču
—	rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja v Riharjevi, Rudarski in Kranjčevi ulici
—	izgradnja kanalizacijskega omrežja v Kamovcih (1500 m), Genterovcih (1500 m) in Radmožancih (2500 m)
—	širitev kanalizacijskega omrežja na območju Lendavskih goric Dolac — trgovina v Dolgi vasi (250 m)
—	Stara opekarna — Lendava (80 m)
—	Posebna šola — Altovi (50 m)
—	Vinska klet — L Rajon (50 m)
—	IV. Rajon (400 m)
—	Izgradnja sekundarnega omrežja v Dobrovniku, Strehovcih in< Žitkovcih
—	Izgradnja sekundarnega omrežja v Mostju
—	Izgradnja sekundarnega omrežja v Orešju, Zataku in Čentibi
11.2.12.	Lokacije novih infrastrukturnih omrežij
Prometna infrastruktura
Pri izgradnji prometne infrastrukture bomo delovali v smeri nadaljnje modernizacije in večjega tekočega in investicijskega vzdrževanja. V tem srednjeročnem obdobju bodo imele prednost investicije, ki zaradi manjših materialnih možnosti niso bile realizirane v obdobju 1981 — 1985, te investicije so:
—	asfaltiranje ceste Dobrovnik—Rašica v dolžini 1262 m
—	modernizacija ceste Lendava —Pince v dolžini 1550 m
—	modernizacije ceste Dolga vas—Dobrovnik v dolžini 7.650 m
—	asfaltiranje ceste Velika Polana—Nedelica v dolžini 2000 m
V obdobju 1986—1990 so planirane naslednje investicije na magistralnih cestah:
—	ojačitev ceste Črenšovci —Lendava, dolžina vkopa 5.670 m
—	manjše rekonstrukcije na odseku ceste Črenšovci —Lendava, dolžina vkopa 5.500 m
—	ojačitev ceste Lendava—Dolga vas, dolžina vkopa 1.300 m
—	ojačitev ceste Dolga vas—državna meja, dolžina vkopa 1.870 m
Asfaltirali bomo naslednje odseke lokalnih cest:
—	Petišovci —Benica v dolžini 2.565 m
—	Odranci—Trnje—Gomilica v dolžini 520 m
—	Mala Polana v dolžini 1.200 m
—	Žižki —Velika Polana v dolžini 1200 m
—	asfaltiranje ceste Gornja Bistrica—Melinci v dolžini 996 m — asfaltiranje ceste Kobilje—Motvarjevci v dolžini 1919 m — asfaltiranje ceste. Nedelica—V. Polana, dolžine 2515 m
Na področju železniškega prometa bomo pristopili k izgradnji industrijskih tirov za potrebe OZD v industrijski coni, predvsem za potrebe Gorenje—Varstroj in Primata ter vodili aktivnosti za izgradnjo železniških tirov za potreba rudnika v Benici tako, da bo izgradnja zaključena do začetka redne proizvodnje v rudniku.
Elektrogospodarstvo
V skladu s sprejetim srednjeročnim planom za obdobje 1986—1990 bo TOZD Elektro Murska Sobota nadaljevala z izgradnjo nizko napetostnega omrežja in z rekonstrukcijo 10 KV daljnovodov na 20 KV napeljalno napetost z izgradnjo daljnovodov in kablovodov na relacijah:
—	DV Lendava—Dobrovnik v dolžini 15 km
—	DV RTP Lendava—Lendava v dolžini 2 km
— DV RTP Murska Sobota—Gaberje v dolžini 10 km
—	DV RTP Murska Sobota—Gaberje v dolžini 12 km
Predvidena je izgradnja 16 transformacijskih postaj s priključki v skupni moči 1.500 KVA in gradnja poslovnih prostorov za rajon Lendava.
Sodelovali bomo pri pripravah gradnje hidroelektričnega sistema na Muri, pri čemer bomo zasledovali cilje čim bolj usklajenega poseganja v prostor ob reki Muri.
PTT dejavnost
V tem srednjeročnem obdobju bodo imele prioriteto izpadle investicije iz obdobja 1981 —1985 kot so položitev koaksilnega kabla Lendava—Murska Sobota, razširitev telefonskih central v Dobrovniku in Turnišču in PTT kanalizacija na relaciji Lendava, Hotiza, Lendava— Mostje in Lendava—Pince.
S tem se bo precej povečalo število telefonskih naročnikov (za 1400) in javnih telefonskih govorilnic (za 14).
Za potrebe 120-kanalnega prenosnega sistema VF PCM med GATC M. Sobota—VATC Lendava, bo v Lendavskih goricah montiran mikrovalovni reflektor na parcelni št. 4619/4 k. o. Lendava.
11.2.13.	Lokacije objektov družbenih dejavnosti
Za zadovoljevanje potreb občanov in povečevanje družbenega standarda bomo v naslednjih letih izgradili naslednje objekte:
—	prizidek k šoli v Turnišču, telovadnice v Turnišču, Črenšovcih, Dobrovniku in Bistrici,
—	izgradnja vrtca v Črenšovcih, Bistrici
—	končanje kulturnega doma v Dobrovniku, ureditev dvorane v O. Š. D. Lugarič v Lendavi
—	izgradnja trgovine v Hotizi in Turnišču,
—	adaptacija združenega doma v Odrancih za potrebe trgovine
11.3.	PRIPRAVA PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV (PIA)
11.3.1.	Dopolnitev ali ali sprememba veljavnih PIA
Za izvajanje načrtovanih posegov v prostor na območjih, ki so že izdelana z urbanistično dokumentacijo, novi poseg pa ni v skladu z veljavnimi predpisi, bomo obstoječo urbanistično dokumentacijo dopolnili in uskladili z vsebino nove zakonodaje.
Take dopolnitve bo potrebno izdelati za:
—	ZN industrijske cone v Lendavi se spremeni in dopolni
—	ZN za del centralne cone v Lendavi se spremeni in dopolni
11.3.2.	Priprava PIA za posege v prostor
Za vse posege prostor, ki nimajo veljavne urbanistične dokumen-. tacije, bomo izdelali nove prostorsko izvedbene akte:
, KZ za območje Črnega loga pod Veliko Polano
PUP za območje izven naselij
URN za Kobilje in del Velike Polane
ZN za del naselja Odranci
ZN za del naselja Čentiba
ZN za del naselja Turnišče
ZN za območje ob Kolodvorski ulici v Lendavi
ZN za Tomšičevo naselje v Lendavi
ZN za stanovanjsko območje med Dolgo vasjo in Mlinom v Lendavi
PUP za naselje Petišovci, Lakoš, Gaberje, Kapca, Bistrica, Trnje, Žižki, Gomilica, Renkovci, Nedelica in Genterovci.
Do sprejetja PIA za naselja bomo lokacijsko dokumentacijo izdelovali na podlagi določil urbanističnega reda.
PIA —. prostorski, izvedbeni akti
ZN — zazidalni načrt
URN — urbanistični red naselja
PUP — prostorski ureditveni pogoji
11.3.3.	Priprava strokovnih podlag
Za izdelavo PIA, ki urejajo večje ali krajinsko (oz. urbano) občutljiva območja, bomo pripravili ustrezne strokovne podlage.
Strokovne podlage bomo pripravili za:
—	ureditvene načrte melioracij
—	prenos središča Lendava (URN)
—	urbanistični red naselja za Kobilje.
11.4.	ZBIRNI PRIKAZ POSEGOV V PROSTOR V OBDOBJU 1986—1990
Stanovanjska gradnja
—	centralna cona v Lendavi	nov ZN
—	prenova stanovanj v Lendavi .	URN
—	zadružna gradnja v Lendavi	nov ZN
—	Turnišče	LD
—	Črenšovci — stanovanjsko-poslovni prostori	LD
'industrija
—	INA TOZD Strojne delavnice izgradnja nove hale	LD
—	Indip — Nova proizv. hala	sprememba ZN
—	Planika Turnišče — Ureditev prostorov	LD
—	Delo za V. Polana — razširitev proizv. hale	LD
—	INA Nafta — prizidek pri tovarni fenolnih smol —	LD
razširitev avtomatske tel.centrale	LD
Prizidek k laboratoriju	• LD
—	Gorenje Varstroj —. vratarnice in proizvodna hala	LD
skladiščni prostori	LD
—	Toko Žižki — prizidek k proizvodni hali	LD
—	skladišče za žitarice pri mlinu v Lendavi	LD
—	TOZD Gradbenik — selitev vzporednih dejavnosti
v indust. cono	nov ZN
—	TOZD Avtobusni promet — Izgradnja avtobusne
*	postaje	LD
—	Intes — izgradnja silosov za moko	LD
—	Zlatorog Maribor — podpostaja za vodik pri obratu hidrogeniranja maščob	LD
kmetijstvo
—	ABC Pomurka — TOZD TMK: razširitev proizvod-
ne hale	LD
—	ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD PG Lendava, hlevi na Ginjevcu	LD
—	ABC Pomurka — KZ Lendava — zbiralnica grozdja v Čentibi	LD
—	ABC Pomurka — KZ Lendava TZO Dobrovnik prizidek k poslovnim prostorom in skladišču
turizem in gostinstvo
—	gradnja menjalnice ter gostinskega objekta na mejnem prehodu v Dolgi vasi	ZN
—	gradnja gostinskeg aobjekta v Lendavi (Avtobusna postaja)	LD
—	izgradnja letnega	kopališča v Lendavi	LD
—	brezcarinska trgovina na mejnem prehodu v Dolgi
vasi	LD
trgovina
—	samopostrežnica v Hotizi	LD
—	adaptacija zadružnega doma v Odrancih	LD
—	trgovina v Turnišču	LD
—	prodajni center Gorenje Commerce v Lendavi	LD
družbene dejavnosti
—	izgradnja vrtca v Crenšovcih	.	LD
—	izgradnja vrtca v Bistrici	LD
—	dozidava šole v Turnišču	LD
—	izgradnja telovadnice v Crenšovcih	LD
—	Dozidava telovadnice v Dobrovniku	LD
•	— dozidava telovadnice v Bistrici	LD
—	prizidek pri Ljubljanski banki v Lendavi	LD
—	obnova dvorane nafte	LD
energetika
—	Elektro M. Sobota — delovni prostori za rajon Lendava	’	LD
obrt
—	Obrtna zadruga LINDAU — izgradnja poslovnih prostorov v Lendavi	LD
promet
—	TOZD Promet in delavnice — izgradnja avtopralnice	LD
—	Certus TOZD Avtobusni promet — izgradnja avto-
busne postaje v Lendavi	LD
—	ureditev avtobusnih postajališč v Trnju, Nedelici, Renkovcih, Črenšovci, Gomilice, V. Polana in drugih naseljih	#
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudi LEINER L r.