GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATEUE OPOZARJAMO da pravočasno obnove narodni no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHeisea 3—1242 CftUM Matter September list, 1W3 at Um Post Office U Ne« York. N- ondor Act af i oagrtM of Marek 3rd. 187t. No. 27 — Stev. 27. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 2, 193 9- 2. FEBRUARJA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK Volume XLVII. — Letnik XLVII. u D E M OK R A CIJ 0 JE TREBA RESITO-ROOSEVELT Chamberlain hoče dati Nemčiji kolonije ZDRUŽENE DRŽAVE MORAJO TRGOVATI Z JUŽNO AMERIKO, CE NE SI BO HITLER OSVOJIL TRG Predsednik Roosevelt je imel tajno konferenco s senatorji. — Obrambna meja Amerike je Francija. — Združene države bodo pomagale — brez vojne. — Svetovni položaj je razburljiv. WASHINGTON, D. C., I. februarja — Na zelo važni, dramatični konferenci v Beli hiši je predsednik Roosevelt povedal senatorjem, da morajo Zdru žene države, da rešijo svojo demokracijo, ščititi demokracijo, ščititi demokracije Anglije in Francije proti diktatorski nevarnosti. Skozi zaprta vrata je bilo slišati patriotične vsklike odobravanja, ko je predsednik kot vrhovni poveljnik armade in mornarice demokratskim in republikanskim članom senatnega vojaškega odbora izjavil, da se je odločil, da bo podpiral Anglijo in Francijo z vso industrijsko silo Združenih držav. Predsednik je opozoril senatorje, da naj opuste razprave o malenkostnih zadevah in se naj zavedajo, da preti ameriški demokraciji nevarnost od strani diktatorjev. Senatorje je prosil, da se naj izogi-bljejo podrobnosti in naj se zavzemajo za obrambo dežele in podpro Anglijo in Francijo, predno bo Hitler prišel z novimi zahtevami in bo vstvaril drugo Monakovo. Ako se boste morali Angliia in Francija vkloniti pred Nemčijo — je rekel predsednik Roosevelt, — potem pridejo na vrsto Združene države, in je nespametno varati same sebe, da do tega ne bo prišlo. Na tej konferenci je predsednik Roosevelt senatorjem naravnost povedal, da ima kot vrhovni poveljnik oborožene sile edini pravico in oblast dovoliti ali prepovedati prodajo ameriških aeropla-nov Franciji. Pozneje je predsednik Roosevelt na časnikarski konferenci rekel, da popolnoma podpira francosko vojaško komisijo, ki se sedaj mudi v Združenih državah v namenu, da kupi vojaške aeroplane. Rekel pa je, da s to prodajo Francija ne bo dobila nobene tajnosti v sestavi aeroplanov. Po konferenci s predsednikom so bili nekateri senatorji zelo resni in senator Gerald P. Nye je rekel: "Ker nam je naložena tajnost, ko bi bilo mogoče mnogo povedati, je več, kot žalostno. Ko se je senator Reynolds vrnil v svoj urad, je reke!, da je bil sestavljen odbor, ki bo skrbel za to, da Amerika ne gre v vojno. Rekel je, da nima nič proti temu, da Združene države prodajajo aeroplane Franciji, ker se s tem pospešuje industrija, toda izjavil je, da v prodaji aeroplanov vlada ne sme dajati prednosti nobeni državi in da more aeroplane kupiti vsaka država -brez razlike. Senator Bennet Clark je rekel, da pomeni pogodba za prodajo aeroplanov Franciji vojaško pogodbo, kateri bo nasprotoval z vsemi svojimi silami. Drugi senatorji pa so izjavili, da je na nje napravilo predsednikovo svarilo, da preti Angliji in Franciji "drugi Monakovo", globok utis. Roosevelt je rekel, da je v Monakovem zmagal Hitler samo zaradi tega, ker ima Nemčija premor v aero-planih nad drugimi državami. Predsednik Roosevelt je posebno poudaril, da morajo Združene države tekmovati z diktatorski mi državami v trgovini z Južno Ameriko. Zato je potrebno, da Združene države povečajo svoje tovarne in si pridobijo to trgovino. 'T* trgovine oi#TOQ 4QWU? — je pre^aetf- FRANCOSKA MEJA JE ZASTRAŽENA Italijani vodijo fašistično prodiranje proti severu.—V Barceloni prosijo zmagovalce kruha. PERPIGNAX, Francija, 1. februarja. — Francoske vojaške oblasti so pripravljene, tla postavijo celo mejo proti Špan-na "vojno podlago*', ako se prepričajo, da so resnična po~ rocila, da italijanske čete vodijo fašistično prodiranje skozi Katalonijo proti francoski meji. Nek francoski častnik je zastopniku ameriške časnikarsko agenture United Press rekel, da je položaj ob španski meji tako resen, da namerava vojaško poveljstvo poslati na mejo 50,fK>0 vojakov. Včeraj je bila straža ob španski meji povečana za 5000 vojakov. Francoski vojaški krogi so tudi zelo vznemirjeni vsled poročila, da namerava general Franco na severnem obrežju Katalonije izkrcati močno anizali jo MARTIN BAJE KRIV ZAROTE Nasprotniki v uniji avt-nih delavcev mu očitajo, da se je skušal izogniti določbam delavske postave. DKTROIT, Miti.., 1. jan.— Homer Martin, ki je bil odstavljen kot predsednik Fni-te svojimi nasprotniki. Pri Cradu za de lavske odnosa je so namreč vložili ]>roti njemu pritožbo, da njegovo poslovanje ni bilo et sprijazniti s Francijo in Anglijo in posebno z Anglijo, ker jo neobhodno potrebuje za Svojo varnost v Sredozemlju. Znano je, da je na Hitlerjevo željo von Ribbentrop povabil italijanskega \ nanjega ministra grofa Galeazza Ciana. da bi bil navzoč v nemškem državnem zboru, ko l>o Hitler imel svoj govor. Hitler je upal. da bo ob tej priložnosti prido-jker ni bil bil grofa Ciana, da podpiše j zapleni be vojaško zvezo z V ZAMENO MORA NEMČIJA PRENEHATI Z OBOROŽEVANJEM LONDON, Anglija, I. februarja. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v svojem naj-resnejšem govoru p° .monakovski konferenci v resnici ponudil Nemčiji mirovne pogoje za poravnavo nemških zahtev po kolonijah, za kar bo morala Nemčija v zameno pristati na razorožitev. Chamberlain je v poslanski zbornici objavil svoje pogoje, ki so odgovor na Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru v ponedeljek, ko je izrazil svojo željo za "dolgi mir'' in je obenem stavil nemške kolonija 1 ne zahteve. Ob 'koncu seje je zboru i.-a glasovala z 258 glasovi proti 133 za odgodite»v debate o vnanji h zadevah, s čemur je zbornica potrdila Chamberlainovo vnanjo politiko. Chamberlain je rekel, da želi Anglija, da je mir ziigotov-ljen ne samo z besedami, temveč s trdnim spoiazumom, da je oboroževanje omejeno. ''Ako pride ta čas," je rekel, "in se bo njihov duh približal našemu duhu, tedaj bomo pripravljeni prispevati za splošno pomirjen je Evrope." Svoji ponudbi pa je dodal resno svarilo efvropskim državam, da -si bo Anglija, ako bo prisiljena iti v vojno, s svojimi velikimi viri in z zvezami z drugimi državami zagotovila zmago. Chamberlain je pripomnil, da z veseljem pozdravlja Hitlerji govor, ker je izrazil željo za prijateljske odnošaje med Nemčijo in Anglijo. Todti takoj nato je rekel; "Ne maramo pa samo besed, ki izražajo željo po miru. Zahtefvamo fpripravljeno s t skleniti sporazum, če ne za razorožitev, pa saj za omejitev oboroževanja." Ob koncu svojega govora je rekel: "Dobil sem prav trden nti-, da to ni bil govor moža, ki >e pripravlja, da pahne Evropo v iicjMO vojno. V govoru je .bilo več stavkov, ki kažejo, da Nemčija potrebuje mir." tudi poroča no, da je bilo skupno s Codreanom ustreljenih 14 fašistov, toda znano je, d:i jih je bil ustreljenih desetkrat toliko. Tudi poljski vnanji minister .Josip Bee;k je Hitlerju v Ber-chtesgadeiiu naravnost povedal, da Nemčiji nikakor ne more dovoliti spletkarij v Ukrajini. Sledeč zgledu Romunske in Poljske tudi jugooročilo, je bilo zelo razburljiv. In komaj je prišel Karol v Bukarešto, je bil ustreljen voditelj Železne garde Corneliu Zelea Codreanu, ker je skušal "pobegniti", Tedaj je bito Bol-že par nigg pre|K)vedal. Po nekaterih katera -so zasedli po osvojitvi Avstrije. SMRTNA KOSA danes svoj 45. rojstni dan. Tu-™^"|kajŠnje ltolgarsko poslaništvo mu je priredilo ibanket. katerega se je udeležilo dosti italijanskih dostojanstvenikov. V svojem govoru je kralj Boris proslavljal trdno zvezo med Bolgarsko in Italijo. V South Xorwarku, Conn, je sinoči preminula plemenita Slovenka, žena in umiti Mr. Jo-sepha Prennru. Zapustila je poleg soproga Johna sedem sinov: Vlada, Kri sta, Mirka, TVneta, Makisa in Sliavka ter hčer Albino, poročeno Pregelj. Hndo prizadeti družini izrekamo naše iskreno aožalje, .................................................. lll»|flM||lti|lll»fM||jy.|t|»»»l||im|<|l>»l|||||||W Ako Vas zanima lc-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za feta 1929, m 1X9 IIA B 0J>A"—New York Thursday, February 2, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY 99 WGLAS NARODA (VOICE Or THE PEOPLE) Owned and Published by ILUVKMC PUItLlSiilNti COMPANY (A Corporation) Frank Sakv^r. Presides t J. Luptfit. dec. Place of butiiHi of thm corporation and addreanee of above officer*: llf WEST UU 8TKKKT NKW YOKK. N. 46th Year ISftUBD EVEMI D Al EXCEPT 81NOAYS AMD Hv>JLlL>AYa " ' "T--.J. „ . 1 » 11 * AdffrtlMtat on Agreement 7A 1-rtu leto velja Uat 1« Kanade ...... Za imjI UU........ Z« Četrt leta........ m Ajaerlko ........ttoc ........ ia.'io ........IL30 Za Ne« Torlr sa celo leto . . S7 00 Z« pol !eta ................ S3.r0 Za lnuwastTo aa celo leto .. fT.«»u Za Ml leta ................|3.50 m j ■■^■■Hpll« Vearly "olas N a.JiODA" IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV IZTZVMSI NEDELJ 'N NA KOD A". SI« TELEPHONE NEW VOU, H. V. CHrfwa 1—1242 Pod vaško lipo. Piše kakor mi*li FRANK KER2E DOPISI bres podplan In oaeimostl ne ne prloMnJe)o. Denar u naroCnlu? •nj aa bUsoroU pofilljati po liouey Order. Pri spremembi kraja naročnikov. |.roaUno. da aa nam t odi prejinje felrall&Ee naanani. da bltrej« uajde-mo naaiornlka. J UGOSLA VUA DOBI V TRSTU SVOBODNO LUKO? Na dobro obveščenih mestih v Rimu govorijo, da \h> italijanska via«la v kratkem slavila Jugoslaviji predlog, naj se ■v tržaškem pristanišču iloloči mesto, kjer'bo .Jugoslavija ime-la »vokalno luko ua fjodoben način, kot jo ima v Solunu. Italijanska vla*la jo baje pripravljena, «la svoji sosedi nudi taksno ugodnost, ki hi v prejšnji meri okrepila gospo «Urške sme med obema državama. Va istih mestih so izrazili tudi prepričanj«. d;i bo mo-goče /«• \ bližnji bodočnosti vyezti v prctroM vprašanje zgradit v«' omrežja a»\to»uol»ilskili cest v Jugoslaviji, k: hi h* priključilo na italijansko omrežje, tako da hi od Tr ta čez Lju-hlj ano ilo M a ril Mira (»cljala avtomobilska cesta za težke t-> vore. rod Italijanski *ns|>odar*ki krogi hi ta načrt j»odpHi. Z me ajne strani ta vest, ki že nekaj ča*a kroži |«i Bimu Še ni |»otr|ena, a tudi zanikana ni hila. Pričakujejo, da ho nastopj la jasnost v naj krajšem času. ho Zlii.i' išk«* |kiI BODOČNOST ŠPANSKE Španska državljanska vojna >c bliža komu. T« ga za Nemčijo, Italijo iti za generala Franca ua sli drugega, milijona španskih ter par tUoč nemških in italijan skih ži vit jen j. In kaj hilaj! Kako \*t s Š pauijo |mh! novo vlado / In kak -ua Im nova vlada? Ali !m» dohil general Franco, ki se jo jkj \Z|m I ua svojo mesto s |HUiiočjo laških in nemških bajonetov, na S(kiui-krm dovolj pristašev, da se ho mogel vzdržati. Kraneo namerava ustanovili fašistično držav o du Nemčije in Italije. Toda v državi hi imeli tudi katoličani in i u'»narh i »ti pre<-ejw«ij« besinUk. « c Im to šlo, je >eveda drugo vprašanje. Španska je ua:n-reč 'i I no jicstra dežela. Prebivalstvo posameznih provinc si* razlikuje med seboj |m> čustvih in običajih. Pretežna večina span ki ga naroda ne bo mogla nikdar odpustiti Francu, da »ej je }kivzfm*1 k moči s tujo pomočjo. In kaj bosta storili Italija in Nemčija? MiMsolini \m najbrž obdržal strateško i vain i otok Major-CO ter ne ho poklical svoje armade iz Španske, dokler ne i »o u-nodila Francija njegovim zahtevani glce iz dveh razlogov zanimata za span-ko Tam so -trateška ojKirišča, in španska uuilja je t»> «ata. PoM-bno rud in premoga Lina dovolj. Njena pristanišča » h Atlantiku in Sredozemskem uiorju so nadvse pripravne baze za submarine. l>oslej je Gibraltar obvladoval Špansko, vbo-«loče im gos | mm Ur Š|iai*ske tudi go^nxlar Gibraltarja. Stališee Anglije in Francije je zaenkrat še negotuvo. Mn-H)lini j<- obljubil angleškemu ministrskemu predsedniku < 'hauilierlainu, da 1k> po koncu državljanske vojne i>oklical la >ko vojaštvo iz Španske. Chamberlain mu verjame. Angleži in Francozi mu m. «. Fašizem je omrežil K|«nijo, in rešitev i« te mreže ji bo Uzaviia ali pa iu>iB«JtfiK*a. Nasi listi. Kdo« hoče im^ledati in preceniti življim.ie » nega naroda, more st enakih moolelih. Vsak ve, da se člani ene družine loči jo incul sa4»o, ne .samo na zunaj. anipak prav posebno na znotraj, to je |ki mišlljenju, prepričanju hi [»jimivanju. TrHia .je torej razumeti, da vsak narol »-e-taja iz mnogih skupin, ki se dokaj ločijo med sabo. To skttpine so včasih orira nizi rane. včasih pa ne. f-im je ka'ka skupina dovolj močna, S4' ji i ki javi ž«1ja, ki:.kor semenu v iHnnladaauskem sol ne u: da AT.kaJi, se razvije, (pokaže, da zahteva svoje ipraviee in svoj prostor na solnou. iS čim drugim r-e j»a more uveljaviti skupina l.juak list mora imeti gotovi* smernice, gotova načela, da npravi ene vi s|e misli v skupno celoto. P h g tega .pa mora vsak list priznavaiti življenje drugim skupinam, ki s:.* w stritijajo ž njim. To j«' tiisto veliko staro geslo, ki pravi: živet.i in pustiti živ« t?. t Jay. -cm v »vojem dolgem bivanju v Ameriki spremljal živ Ijcnje in "lnrmici' vsvh naših listov. Zaniiiml s«>m se ah li-teraturo in duhovno življenje našega naroda ž«' v stari domovini. višaj sem hpl član ti da Urš, ni l/hl boj princi po v, pač pa 'hoj z namenom, da okoristi vsak samega scdie in da ubij** nixprotnika. Nilcdar «e nismo zaveddli tistega veMkuga principa. da ima vsi*ka skupina enako pravico do življenja. <1 1 nekdaj' je šlo po principu: meni groš, t«1 bi n« ž. Na višku je bil ta h. j rul t-r(kdi ^vetovn«' vojne pa do začetika današnje krize. Gorje je bilo tistim, ki niso trobili v en ;ili druiri rog. Sam .sem bil tedaj v javnosti z listom <'as in vem eno: marsikatero dol>ro in pr. t robno misel sem moral |K^lo-/iiti: ad acta, zakaj v javnost nisem mogel, če ni nem hotel, da me ne začne mesariti ta ali ona dobro in močno organizirana skupina. Kdor ni v tistih časih identificiral ali *s soeijaJLsti aid kafeličani se j«' umaknil v mir no zatišje, koder živi še danes. Da ni to samo mfoje mnenje, ampak še koga drugega, mi j * plica list Naša Mih*, ki ira izdaja Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Lz |»osebne pr;-.jazno.^t: ga pošilja tudi nam. posameznim rojakom v Ameriki. In čitam v izdaji od januarja pismo iz OleveJjrnda. ki ga je pisal dr. F. Kern. Poslal jim je za p< 'kritje nekaj denarja in prijjiomnil v pis-mu, katerega ponati^cuje rečeni 1 i~t, med drmrim: **Pred lHi sem se silno z;T-nimail za vse, -kar je sloven-ko v Ameriki in stari domovini. Nekaj svojih misli sem povedal v "SiHiininiir*. ki jih je lansko leto tiskala tiskarna 4Merkur'. Zadnja leta opustil delo za javnost, k«'r sem nekak **div-jak" lirez stranke in bi bil bržkone. general brez armade, kar •-e je kazaJ«. v zadnjih 2-"» letih. \'aš •• slabša, ker so naši voditelji . . . bolj nagnjeni na osebne prepire in na o-»-ehrio zavist. So namreč ljudje nad nami, ki prav nobene stivari in nobc.noga pojava ne morejo gledati z vidika čisto Ko sem pri še, 4a7. v Ameriko "^•ijon.^nih in splošno nan^d-hilo je (na pomlad leta 15H)4 ti-ho zatišje, koder čaka vsak za«-e svoje umhIc. In ta usoda prihaja, pravzaprav je že tukaj. Kar ne motimo m*. Ris imamo še sedemnajst naših listov živih, ampak to življenje je tako. ka'kor list »-ga v aškega b. hača. A' nedeljo ,s»' jejK-ljal še s kočij.' in dvema 'konjema k maši, v pon-delj« k mu je bilo vse prinlaiio, da ni odnesel drugega, kakoi li»laČ4'. •Mi čii-to doltro vemo, tla 11« moremo vzdl /.aH i ost utnajst fist* v. Kaj bi iiilo bolj logično, kakor da li^ti stopijo skupi j in urede svoje razmer« • !tio bo pri pt /.no. I>a ima danes vsak li-t hoj za vsakega naročnika, to je znana stvar. Visa k naročnik pomrnja nekaj dolarjev, ki so vendar tak. potrebni, ('lovek hi mislil: li ti imajo ljudi zraven, ki imajo vsaj nekaj v glavi. Toliko nanirtč, da sedejo za mizo in preračunajo, kako dolgo Še pojde. Važno ni v življenju, da nekdo pride v težave, zakaj teh se ni mogoče izogniti. Vafžnc pa je. da jih človek reši na en ali -drug način. Copeti > pravo kranjsko trmo na tem, kar je in čakati, kdaj ho konkurenta vrag vzel, je kaj slaba kalkulacija. Za-kaj če pride do tega, bodo vsi enako tejjfc.ni. Naj -e noben list ne moti. da bo kaj .prof i-tiral s tonu če izgine drug iz javnosti. Zakaj ljudje b» do reWIi: kainor je šel r len. tje i>ojdejo vsi, kar je .seveda tudi ns. Nikdar niiso imeli naši list: tistih prepričanj, da sestoji vsak narod iz vseh mogočih grup in d:- je treba r- t'ni naravnim zakonom računati tako, kakor je pametim in pošteno. Nikdar niso skušali naši listi dvigniti sebe in svoj ughM z močnimi tpricipi in s ]irivoščij' ta "špa>'\ hi se la-ko molil. Vzemimo zt^nt Ch-veilan«l. Oba lista dnevni ka imata svojo tiskarno v obeh se tiska več *ioven>kih listov, ipnd vsem Glasil |»oil|»ornili organizacij. Pred no se pod piše |>ogodl>o, vprašajo pod|K»r-ikfi orgaiiizai/je p '.im- tiskarne, priil vsem .-eve la slovenske od Alii riske Domovine in Enakopravnosti. Ti začeo študirati lažne stroske. ki pa ni.-o glavno. Glavno je, da se da ceno, da «mi drugi ne ho mogel vzeti dela. Posledica je. da d -bivv'jo liogate in d narne po 1-jM»nie organizacije »voj ti-k na j)o! y.;ist» iij. Zdaj p.i pride na.;!ep;e: vse ;j»odpor:ie organizacije so nastala vslet devairja |Kisame^nib I v ti v*. Kaj so dobili aa' t< * Vsak p;»-srb' j i:i vsi skupaj: brco. Podporne organizacije so zavodi, katerih dolžnost bi bila j »odpirati na-e kulturno življenje. Ali ga podpiraj« * Kdo je kdaj slikal o tem? S tem, da Izdajajo ghi-ihf. ne p naselbinah, la z^lru-žimo naš živel j, hi bila dožnost listov, da se tudi združijo in okrtifM. IVeil vsem je dobro polje v (Mevelandu. koder sta.jii naselili na vedno bolj raztrgana. K j je treba mov, ko je» vsak za-1- in v^i skupaj največ — prazni. (V so bar.* polne, je samo znamenje, da gremo v napačno smer. Ta razkoli-nt^st v CleVelan Ul se najbolj vidi 1 mi 'tem, da je vsa velika Peter •• • • • tem, kar prav Američan: fair naselbina bi-z vsakega vod deal — to je živeti in pustiti živeti. Zm i raj so delali f>o znanem geslu: ne izknšrrj do-K-eči nasprotnika z uma svetlim mečem. fVmu'pa? Tukaj j«- lopar udri jm> glavi, ko-■!n*i' ga ho, pa boš ti prvi. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v atari kraj; •e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENI UBL1SHIJJG 00. 'OGLASA NAKOPA"...... _ w_a, . — ^ jWBS ia m Bo; za ne : . ' Toi*» mer adbor in pdtr^ben. — .je biki naše naseljevanje sicer še mlado, naše duševno živ 1 je nje pa dokaj živo. Našel sem ipred vsem list Glas Naroda, kiwh^r sem bil sodelavec skoro Štiri leta. BiJ je živ tednik Amerrkanski Sloven«-, ka-ten^ga ime je fjovzel kasneje, drug Iir*"t. da je tako še dane< žav. Bila j<*. na svetu Glas Svolboile, ki je zastopala okrajno lilieraJno stal«šče po vzoru ptKiobnili starokrajskih listov. V Clevelanrlu je bil dnevnik Nova Dnnovina in gori v Ca-lumetu je l«il Glasnik. Ziusto-patia so lfila katoliška načela s tednikom Ainierikaivski Silo-venei- i-n dnevnikom Nova Domovina. Zraven štejem lahko,tiste, ki s-e jim ne dajo. no gospodarskih koristi. Tako je in nič drugače. Zato smo ]K> večini'ljudje s širšim obzorjem, kakor naš -pesnik Ivan Zorman, umetnik Gregorij R. Prusheck in j »e vi-k i vodja mladinskih i^v-jških ilruštev Tx>jze Seme. tako izolirani, ker ne moremo spadati med one ki ^e kosajo, kdo fl»o lx>lj z loparjem udaril po sorojafku -z ma'lo drugačnimi nazori." BraHje moji, ta loj Jar je padal — pravim lopar, četudi sta bila 4Iva v časih naše straho-\1ltiile. Še lanes padajo, oziroma bi padali, če bi hila moč za njimi. Zfvkjij iz nekdanjih mogoč-nih loparjev so danes še sence, ki se vedno osmrkajo tudi caluiiletaki Glasnrk. ki je bil — kaj bi tvkel: »bolj zastran človeka, ki s<» ga imefli, kakor za s t ran kai drugega. Glas Svo-bmlfl je 'bil — kakor sem že jk»-vedal — ilo skrajnosti li.I»era-1 en1 Ust. ki ni toliko uveljavljal svolxAlomi^elna načela, pač pa je predvsem vodil oselme napade -na katoliške duhovnike. Glas Naroda je bil primeroma to, kar je še danes: list, ki je izkušall biti za vse, /posclmo pa za take, k&tcrini me;! se bojni bratski lxij ni ugaja I. Takih ljudi imamo danes vel:ko večino. Znano je, da boj v nobeni oblaki ne prinese pravili nHpehov, pač pa največkrat nafiela mt- Lopiirji S4> |H>gnali sinožaie ljudi in imrod iz javmnsti, kar; je največji" škoda in nevarnost. Jaz se trudim -že nekaj let. da prikličem v narodno delo vse, !ki so jih prepodili naši listi. Zakaj časi so Wki, da homo kar na lepem zmrznili, ee. «e ne ►živimo. To je najliolj žalostno poglavje našega duhovnega življenja v Ameriki. In zn'-luge za to imajo naši listi, naš tisk, ki se rti nikdar zavedal visokih nalog svojega |K>kliea. Mesto la bi fliili združevali, so razili-lVli. In i»osfcidice so naravno^ strašne. iZakaj vedite, da je ij^Astvo pust*o vse, stranke in Ifete, pa ao umaknilo v Mi do un čilih principov in zdravega zastopstva v javnosti, je vsak list i/kuŠal z vst mi silami |>odpir.?ti svoje in udrihati po uas^irotuem. To je |»:i pr'rviMllo ilo nadaljnih težtiv. Mesto da hi vodil list. ^o z;i čoli vsii'k list voditi ljudje 7. grožnjo: če tako in tako ne storite. liom pustil list. In to je privedlo tako da'lečt da so začeli listi ko|Kiti vsr/k svoj grob in |Kileg ti*gi» še jh>-11 lagati pri sosiilovem gnfbu, za tak'zvanega nasprotnika. Bili so časi in navade, da st> društva, ki rso kaj pri rej aH a, dajala nekaj poilpore listom v obliki oglasov. (V list iK^em priporoča v par vrsticah tisto prireditev, je nekaj umevne-ga. Ali vidite kdaj kakšen tak oglas, k- bi ipomenjal pcklporo kulturnega dela ' Kaj še. Napravi se. enostavno dopis, koder se pojamra malo o delavskih razmerah, za uvod namreč, »potem dnevnika Ameriška Domovina in Enakopravnost. Dopisi — dolgi, obširni in zaviti — am ptuk slednji se konča z kakim n-trznanihmi tega ali onega dru stva za veselico. Zato ni nii" čudnega, če T>oHtajaj(r čitatelj trudni in previdni, da grede najpop-ej ilo odstavkov, ki po' nmijajo naznanila veselic.; predno začno s čitanjm dopi sov. Potem se seveda dopisa ne čitn. C*o ik» spravijo stvari v en list, gre v drugega, največkrat pa v oba. Tako ima ".naše društvo" zabavo in dobiček, "listi pa, ki so delali brezplačno reklamo se oa brišejo pod nosom. Če zdaj kdo misli, da gre|stare Prati.k.p Jieftom teko dotro, da si lahko stiva. Kn skop«11 list hi hil lah 'ko vewlja, dva v kontkunnci sta razdiniča. Ni mogoče «lru-gače. pa Če hočete ali ne. Zakaj pri \>a'kem listu posebej ne .pride vprašanje.: kako je pravilno in |H>'šteuo za skupni narrnl, amjKik: kako bi dobil jaz več, kakor moj raised. I -mevno je to, ker je bul j za obstanek, toda pra* dno pa to ni. M«*ni je pre I vsem za prost • li>t«*, ne za lis-t«' |K;di|N>riiili organizacij. Ti imajo dokaj o-mejeno pt Ije in njihova prva in zadnji naloga je: reklamirati in širiti 44našo** < rganiza-cijo. Kot glasila mora jo seveda priobčevati vv^i mogoča ua-zvanila. In tako se zgoili, d- Lahkoživček >c je motovilil |io ulici. Nasproti mu pride eleganten gospod s j el«'- gantno žensko, ki je bila pa suha ko preklja. — Obleka draga in po najnovejši modi nareje-ua — -icer ]>a sama kost -n koža. Nehote in nevede se lahko živček zaleti v gospodovo spremljevalko, in ni do>ti manjke. priza- l,a V' l>0,,rl- — \'i, — ga nalniili go-po l —♦ z«ii se mi, da ste nekoliko preveč pili. Lahkoživček si zmenca o«' . pogle«la oba in pravi: — Meni se pa z«li, da je v i-ša žena premalo jedla. Dopis iz Fly Creeka, N. V., v današnji številki ii:e še posebej zato zanima, ker *'se tiste ljudi osebno poznam. Tako sem iz njega posnel, da se je poročil moj mladi prijatelj Ludvig Keržič, ki me j«' bil predlanskim viharni noči vozil napol mrtvega iz Cheery Valley proti Ziberšam. V ameriškem re>tavran!u sem bil tistega juti a nekaj pojedel in nekaj popil, pa me je začelo zavijati kakor otročni-eo, in oči sem izbulil kakor Jankarjcv bik. Ozdravila me je šele Masletova Reza. Svojemu žlahtnikn Janezu in njegovi zvesti zakonski zlatem jubileju, če nam Bog življenj«*, srečo in zdravje da. Rad bi pa bil na dan sv. A\, tona v prijaznem dvorcu v (Mu »rry Valley, ko je obhajali prijatelj Keržič svoj god. Šestdeset sveč «!a je gorel«« na kaksu, poroča dopisnici!, in šestdeset sveč nai nkrat 11 pihniti, ni kur-ihodi. Toda jaz poznam slovensko k< »renino, TVineta Keržiča. Orjak je po post it vi. po s r« >1 pa dobra «luša. Tisočake in ti sočake je žrAvoval v takozvaiu-narodne namene, pa kaj ima od tega? Nič drugega kot zavest, da je še vedno možak r.a svojem mestu. In i?las ima kakor grom, sapo pa kakor tor moram jaz v New Yorku iw»ži- nado, o čemer priča dejstv«., rati strani takih društvenih naznanil, mesto da bi na tistem prostoru našel (kaj vrednega. Je ironija, če društvo s par ducati člani vabi na seje ali ojMizarja ua asesmente. Zadeva se tiče torej par ducatov »članov. čitati nas mora pa tisoč pri'SNPJ. Tako (porabljajo neodvisni listi svoj pro-4or za zavite reklame raosnib skupin, glasila pa za svoja društva. Tisti, ki je žejen, in lačen dobrega gradiva. je narod, iki .postaja nazadnje sit vseg»a. Vse sorte sem ž«* pisal in v-e sorte predlagal, dosegel nisem do ditnes — nič. Namreč kar se ilistdv ali -iK>d|x>rnih organizacij tiče. Kar se tiče ljudstva. je »pov em drugo vprašanje. Za primero naj navedem samo New York: iw vseh dosedanjih sejah za skupno de lo vseh naših društev, nisem slišal niti enega glasa, ki bi ne bi'1 povdarjad potrebe ti^a ko-ra-kju Ljudstvo uvideva, da je možno našo narodno življenj« san*o, če se al rušimo. Listi menda še ne čutijo te potivbe. četudi bi morali biti vodniki vsega tega. Knatko ji* - p« d-jiorniini organizacijami. I11 -tako se genii, da traši naš narod we vnlno >to'tilo\ ensieni domu. Kakor vsaka, Ihi tudi sobotna prireditev prvovrsten u >l>e!i. Tudi mene vabijo, ker pa nisem sebičen človek, prepuščam prvo nagrado domačinom. Če bi namreč jaz prikrev -sat v cPvorano, bi mi prva na -grada ne odšla. "OLA 8 NA E O D A"—New York • "t —t- Thursday, FeSruary 2, 1939 _ r SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin V SOBOTO, 4. FEBRUARJA Kot eem že poroča! v tem listu i n glasilu KSKJ, pri rede »kupna, oziroma združena slovenska. d ruMivu On-aUT N«*w Yorka Bvojo prvo omo le kopo dobitkov, katere bodo odneeli ti>*ti, ki bodo najbolj sreč-Jii. Seveda bo tudi pomorančni ples ter izvrstna domača godba kot že zadnjic poročano. Kalkor znano, so se združila vsa rtlovonska društva za skupno delo v nasšem velikem mestu. K«r je imel Slovenski I>om "bas prosto dvorano, pa um« rekli: napravimo kaj či-?4o domačega. Se b<>imo vsaj videli med seboj, pozdravili se in pogovorili o tem, kako bi se dalo največ uspeha doseči, da zmiada med nami res tisto pritfnino razmerje, katerega Hino do danes talko pogrešali. In s tem našim večerom želimo pridalbitL Ikar mogoče dosti prijateljev. Če hočemo nam-rcv, da napravimo resničen uspeli tega vdlikega koraka, moramo delati vsi vsak nekaj. Dovolj na« je, a smo tako razkropljeni Ln razdvojeni, da človek ofrovdka ne sreča po več iot. Ni mtuo še velika sila, toda abrati se moramo in delati na to, da ne bomo doma tarnali, kijo nekaj dobitkov, se jih je tkoro du«cat priglasilo z besedami: "Jaz boin .tudi nekaj dal v ta namen.*' Kajne, da bo nt<» dali tudi vi od »v>o je strani? Pridite, khlor more, povejte svojim znanoem in prijateljem, zakaj čim nas bo toliko bolj bo manifestirala misel velikega skup nega dela slovenskih newyor-skih društev. Ni maramo 'biti več mrtvi, ampak tako živi, da bo slovenski Nar. Dom veliko bolj pri-fjubljen, In tako je prav praznih dvoran smo itak navajeni, i zakaj bi ne imeli tmikrat pol-'nih T Pomnite, ta družinski večer je za stare in mlade. Je to ne-jkaka poskušnja, kateri bo sie-jdilo v l>od6če dosti takih večerov, da bomo n-ewyorski Slovenci zares kakor/ena sama velika družina. Torej ne pozabite sobotnega večera1, pa naj Ik> slabo ali lepo vrenue, zakaj kjer je doibra volja tam je tuidi dober u^peh. In tega hočemo napraviti vsi, vi in mi. Naj še omenim, da se je pri zadnji odborovi seji islclenilo, da se Ibo vršil velik spomladanski koncert v nedeljo dne 2,'i. aprila; ne pa v nedeljo 30. •apriila, (koit .je bilo prvotno po-rečeno. To pa vsled tega, ker 30. ajrrila »bo namreč otvoritev veksejma (Warfil's Fair). Toliko za sedaj v pojasnilo. Kličem vam visom skupaj na veselo kuhinje prihodnjo solvit« v Slov. Nar. Domu v Brook Ivnu. Pozdrav! Anthony Svet, tajnik odružeuih is lov. društev v New Yorku. VABILO NA MASKERAPNO VESELICO! ^——————^^^^^ DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, K. S. K. J. v LITTLE FALLS, N. Y. PRIREDI Maškeradno WOKO V SOBOTO VEČER 4. FEBRUARJA, 1939 VABLJENI STK VSI SLOVENCI IN SLOVENKE IZ MESTA IN OKOLICE, DA SE PO MOŽNOSTI UDELEŽITE TE ZABAVE. -Vstopnina za vse odrasle 23 centov; otroci prosti.- IGRALI. BOSTA TUKAJŠNJA HARMONIKARJA RAZNOVRSTNE KOMADE RAZDELILO SE BO Tl'DI NEKAJ NAGRAD MED NAJBOLJŠE MASKE. — ZABAVE IN POSTREŽBE BO DOVOLJ. . TORAJ NA VESELO SVIDENJE 4. FEBRl'ARJA OB 8. URI ZVEČER V SI/)VENSKEM DOMU NA 36 DANUBE STREET. — ODBOIt SPOMINI NA MLADA LETA DELO IX)BE 1ZVEŽBANE S IV A L K E ŽENSKIH SLAMNIKOV SOMERS BROS. HAT OO. 129 WEST 22nd STREET NEW YORK, N. Y. vsi V* AKO NAMKK\V\TK . OBISKATI SV K TOV NO HA/STAVO. VAM ZKMUKVIO \ Ki)It Hšom spominu, ,saj me je npremila trikrat pri odhodu v Ameriko, četrtič ipa ni mogla več od doma. Tako so odšli drug za »drugini. Pokoj njeni blagi duši! Pozdrav! Jože Zelene, Lake Villa pri Waukegann, TU. IZ JUGOSLAVIJE smo zopet dobili zalogo blaga ter po-sebn opriporomamo: SUHE (»OBE, FINO AJDOVO IN KORUZNO MOKO, PROSENO IN AJDOVO KAŠO, JE-ŠPRENJ, FIŽOL. BUČNO OLIK, KNAJPOVO IN RŽENO KAVO, itd. ŠPANSKI ŽEFRAN t šk. po 3«c in 50c. — MLŠKOPLET, LORBER JAGODE, MAJE RON PLEVCE. OGER-SKA PAPRIKA v &k. po 25c in 40e. KNAJPOVA ZDRAVILA, kakor KAMELICE, TAVZENTROŽE, EN-CJAN, LAPUH. LIPOVO CVETJE, PLJUČNIK, BEZGOVO CVETJE itd., v šk. po 25c in 40e. MARIA CELJSKE KAPLJICE za želodec, velika steld. $1.25. Glavno zastopstvo in edina zaloga v Ameriki svetovno-slavnega "BAHOVEC PLANINKA** ZDRAVILNEGA CAJA. — Cena 1 šk. $1.0«, 3 čk. $2.90. BLASNIKOVE ALI DRUŽINSKE PRATIKE po 25c komad. Dokler bo zaloga trajala, bomo poslali z vsakim naročilom, ki znaša več kakor $1.00 nad lep VELIK STENSKI KOLEDAR; z naročili $2^0 ali več pa KOLEDAR In zraven še lep STA-ROKRAJKKI PIPEC. Pošljite naročilo takoj ali pišite po cenik. Dopisnica zadostuje. STEVE M0H0RK0 CO. »4 SOUTH 2nd STREET MILWAUKEE, WIS. POZORI Rojake opozarjamo, da lah-T*o, ko naročijo posamezne ko-nade Slovensko-Amerikanske-ši glavni tajnik JPZS, ki ga je glavni nadzorni odlbor te orgamizaci-je dal aretirati, je bil 20. jan. izpuščen proti kavciji. Dne 3. februarja bo sp*4 zaslišan pred sodiščem. Lenko je formalno obtožen poneverbe v vsoti $8.000, vendar bo ta vsota znižana, če preirikaiva, ki je zdaj v teku, jK>kaže. manjši deficit. Lenko jo izjavil pred sodnikom, opravila na s\ojodIegel je j^tiki. Zapušča ŽHTio. dva -sinova iila pri nobenem el Ermemčev pogrelmi za- iZfidnii te«dem je desei Slovencev in Hrvatov prejelo i|. nn^HutnniH^Mm.tniii''!!!,,,,,,!!!1«!!!;,,,,.!^ NAROČITE SE NA -GLAS tfARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V \M ERIKI ' Iz starti ne sem bil obveščen, da je umrl 30. dec. Jacob Kočevar, star 75 let. Pokopan je bil na novega leta dan ab treh popoldne pri sv. Ivanu v Petrovi vasi. Odgojil je veliko -družino, od katerih živita -dva sinova v Califo^rniji in sicer starejši John Kotclievar, veteran :n penzijonist iz svetovne vojne,, ki si je postavil tukaj svoj dom. Brat Jože je zaposlen v San Francisco. Ena hči živi nekje v Pennsylvaniji. V Portervil-l|e, Cal„ zapušča tudi brata Johna Kotdhevarja-, ki biva tukaj stalno že čez petdeset le*. V mladih letih si je uredil moderno farmo, toda žal, že več let je nezmožen kakega dela. Ima bolezen, ki je podoflbna ti-fiti, 'kakor jo je imel pokojni Frartk Sakt=er. Doma žalujejo z>a njim soproga, dva sina in dve hčeri. Izrekam moje globoko sožalje prizadeti družini. Sedaj' poglejmo malo v zgodovino. Pokojni Jakob Kočevar je bil dvakrat v Ameriki. Bilo je 11. avgusta 1892, ko sva r^e bližnja soseda! podala na daljno pot v Californijo. On je bil oženjen in je zapustil doma mlado ženo in malega sinčka. Njegova ločitev cd doma je bila težka, kajti takrat ni bilo drugega pripomočka, da se olfclrži stara domačija kakor pot po svetu za zaslužkom. Svetovne meje bo bile odprte. Baš v tistem času je začela trtna uš uničevati belokranjske vinograde. Vink>reja je l>il glavni vir in dohodek za belokranjskega kmeta. Občinstvo je s strahoma gledalo v negotovo bodočruvtf. Mnogi gospodarji pa šli po svetu, seveda največ v Ameriko. Doma so o-•stale samo ženske, katere vedo povedati o napornem delu v vinogradih. Jaz nisem nikoli opravljal takega dela doma in sem se umaknil pravočas-Tio. Ru< •evske hribe som lah'k o pozabil. Tokrat sem bil star 19 let. Od očeta je bila težka W«i-tev, ki ga nisem potem nikoli več videl. Mati je umna v moji nežni mladosti. Takrat r*em prvo leto h-oidil v novomeško gimnazijo. Materina smnt me je tako potrla, da sem še pred koncem leta zepustil ta zarod, oče pa je tudi želel, da pridem domov, ker naj bi postal njegov naslednik na kmetiji. To se pa ni zgodili o. Pičli hrani v frančiškanskem samostanu se je bilo težko privaditi. Bilo nas je takrat na hrani v samostanu 12 fantov, ki smo morali opravljati dela v oorkvi, sit reč i pri sv. maši, pometaati in drugo, da smo zaslužili et navdala želja po ameriških dohirjih. Prišel je drugič in je ostal pet let. To pot je delal stalno v oranžnrh nasadih. Bfl spreten obvje-zovaleč drevja in -vešč umetnega zan»?tkanja. V domovini je bil večkrat izvoljen za podžupana ter je ibil šolski odbornik in občinski svetovalec. * * * Vreme imamo letošnjo zinro v Californiji dokaj po\*>ljno. S setvijo smo gotovi, zgodaj posejaria ipolja zelena in govedo na pašnikih se krmi z novo raščo. Pozdrav naročnikom in bralcem Glasa Naroda. J. R Sinrciiicli. DVOJE SLOVENSKIH JUBILEJEV Aiidnjlč semi poročala, da na< samo strašijo z zimo, zdaj smo pa dobili sneg in precej mrzlo vreme. Toda vse se bo prestalo. V starem kraju so rekli: Zdaj gredo zimski možje notri, potem bo pa kmalu sv. Valentin in začetek pomladi. Dosti čitam o svetovni razstavi^ ki bo letos v New Yorku, par tudi pri nas v Cooj>er-townu ise bodo vrtšile velike slavnoiti. 'Praznovali bodo namreč stoletnico žoigometne j gre. Ta fcjfert se je naniiHv začel pred sto leti v tem kraju razvijati. Kakor rečeno, vedno je kaj novega. Dne 14. .januarja so mojega moža in mene silno presenetili ob 25 obletnici najinega zakonskega življenja. Ko sem of lazila pred hišo z na rto karo, sem se ,zelo ustrašila, misleč, da se je pripetila kakšna nesreča. Toda bilo je baš nasprotno. Najine hčere so vse na tiho priredile, tako da z možem nisva nič slutila. Zdi se mi, da si je najbolj jprizadevala Mrs. Mary Knapp, pa tudi Mrs. Mi-klavazina mi je prinesla toliko dobrot, da je bila vsega dovolj. Najlepša hvala hčeram, sinu in sinahi, enako hvalo Franku Knappu, ki je na tihem pijačo preskrbe!. Vso hvalo zaslužijo tudi: Mr. in Mrs. Mi-klavazina ter njun sin Joseph, Mr. in Mrs. Frank Korošec, Mr. in Mrs. Adolf Križ in Mrs. Fr. Kavčič, Miss Madeline Karučič, Mr. Anton Kržič„ Mr. in Mrs. Miohael Omerzu, Mr. in Mrs. Ludvig Keržič, Mr. in Mrs. Andrew Khm Jr., Mrs. A. Khm Sr. H\ialia vsem za lepe darove i.n hvala tukli Mr. in Mrs. Raiperskn 75a poslani dar. Upam, da se nama bo kdaj nudila prilika, da vam bova mogla že vsaj deloma povrniti. Vesela bi bila, če bi b-il tudi Peter Z, da priprav-! skein nebu, ko sem krenil v 1 jam Hvoja dejanju daleč na • Italijo. V Egiptu sem jo sjK't prej. Leto dni, d\c leti naprej že vem, kaj boru storil. Moje Tedaj je Napoleon nasmehu d. liazntncl jo je, da v branja domovini zvestobo, ■n uičeniurno mislil na to, da ho ee s teln zgolj slavo njegove Ustne lie/ele. "Pati^ieti moreš," je rekel. "Kur sem obljubil, bom tudi storil. Vse to pa ni delo enega dne. Za obnovo Polj-ke je storjen šctfr >1 J jen je vse prihodnost i. Davi «eni na primer doloeli, kaj storim prihodnje [joletje. Daj, da ti {>©vem, Marija, a »trogo zaupno. Julija meseca 18. bom na Dunaju..." '1V go>teli pri cesarju Fran cii začudeno vprašala Ma- rija Walewska. *f "Nu, mi-lini, d;« mojega obiska ne lx» posebno vesel." "KajTako liitio spet vojna "Da," je rekel Xajnileon. **Neogibna je. Avstrija se no-'"*»• vdati. Skrivaj >e oboroži: je. Jaz se delam, kakor da ne bi bilo nič, v tem pa pripravljam v,-e, da Avstrijo presenetim.. i Kaj ti je?" Guba se je bila zarezala Mariji Waiewski krasno, l>elo čelo. /a>e|>etala je: 44 Bojim >e. . . /a vas in za-se, sire, se bojim teli vojn, ki bi tiliajo vsak trenutek." *'Zame' Kako to misliš* . . In ee bi že umrl! Kaj pa ie smrt? Večno spanje. . . " Promolknil je. Marija Wale \v.ska si je bila |»okrila oei z roko in tiho zajokala. Napoleon jo je poljubil. "Kakšen otrok si! Jokati — zato! Saj se le šalim, Marija. ' 44Ne govorite več takih stia-šnili reči." 4tNe bom, obljubim ti. Saj mi je tudi treba življenja, bolj kakor kakemu navadnemu Murtiiiku, da utrdim vse, kar m'iii ustanovil. A bovine, dovolj m oei je še v meni, da učakam let. Nikoli nisem imel težav, ne z glavo ne s srcem ali ž"-1 od celil." . Zabrundal je }>e-iuico, po kateri je plesal nekdanje dni, ko je bil še |K>roonrk Valenci. Zdaj ni več plesal, a ta popevka mu je bila ostala ljuba... Obraz Marije VValewske se je bil ny»et zjasnil. 44 Vidiš,*' je izpregovorii, 44zame se ni bati svinčenke. — Naloženo ini je, da izpolnim u-sodo, in usoscjano z zve-| /dami. "Glej." je tiho dejal, "ona-le. ki so tako blišei — nedaleč od velikega medveda — ta ie no*a moja, Marija! — Dokler jo bi m videl, bo sreča z meuoj." Marija Walewska je zmajala z x'hvo, kakor da ne moro ve r je« i. Tedaj je burno \zkliknil: 4'Menda ne dvomiš, da stvari, ki jih človeško oko ne more pred ret i, in da poseza u soda v našo pot * Al" nisem sam primer, da je tako ' Kaj bi bil »lane- vkljitb suoji volji, da .-e |H>vzdignem in dosežem u-pe-!, če bi ne bilo naključja, če bi ne bilo nepričakovanega dogodkci — če bi ne bilo sreče, ki je da la, da sem se povzpenjal od stopnje do stopnje, dokler nisem sedel na prestolu? Malo je manjkalo, pa bi se bil leta 17111». izselil. Samo pomanjkanje denarja mi je ubranilo. . . Zakaj so izbrali prav mene, da sem dne 13. veudemaiaira rešil ko 11 ve nt ? Zato* ker je bi! Barras v Toulonu slučajno govoril z menoj. . . " IzMekel je tohačnieo, potegnil njen vonj v nosnice in jo spustil nazaj v žep. 4 4 Oli, kak roman je moje življenje! (e primerjam svoj današnji položaj s težkimi leti svoje mladosti, se mi zdi, da sanjam..." In že je jel opisovati Mariji Waiewski svoje inladeništvo, leta na vojaški šoii in teža\e slabotnega, malega štipendista, norčevanje tovarišev, k; so bili imenitne j šega rodu. . . In potem čase, ko je bil mlad častnik v Auxonnu rn je glodal suh kruli, si sam snažil obleko in poznal samo eno radost, samo eno tolažbo: delo. Divje, srdito delo, ob katerem je časih kar omedlel! Ni-koli ga ni motila v teh dolgih samogovorih, v katerih je Knjige Dt^he sv* Mohorja SEST KNJIG 1. Koledar leto 1939 2. Zgodovina slovenskega nahoda Spisal DR. JOS. MAL 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večemice P0VE8T—'CIZUM" Hpisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MARIJA AHAClC 6. Ura češčenja i < VSEH SEST KNJIG z* JI .3 5 Naročite pri: KNJIGARNA "GTLA5 WX"ftODA" I8th BTKEBT KBW YOBK, N. ¥. tako rad pripovedoval o sebi, se razčlenjeval in grabil po o-zadjih in tajnih vzmeteh svojega ravnanja. Pri drugih poslušalcih se mu je pogosto dogajalo, da je olepš^val in se ni zvesto držal resnice; pri Mar-ji Walews-ki je bil pa bolj |K»sten. Vedel je, da ga razume. Kakor on, je-tudi ona pomnila težke čase. Zaradi te po dobnosti svojih u*od sta čutila drug do drugega še toplejšo nežnost, da, nekakšno soro< stvo, ki je }>oglaliljalo njuno ljubezen. 4'Tudi jaz sem bila siroma šna,'' je rekla. 44Moji ljudje ^ živeli v hudi stiski. Saj prav zato sem se odločila, da ji'i zapu-tim in se omožim. Poleir. pa dolijo nisem več okusila vo jselja."' 44Ke- je, Marija ln tvoj vdani, nekam otožni značaj in to nagnjenje k resnobi, ki jo pri ženskah tolikanj ljubim, sta prav gotovo tisto, kar me izvleklo k tebi." Nato se je znqva vrnil k sebi iu se potopil v svojo pre tek lost, ob kateri je že žive je doživljal blišč sedanjosti. "(V bi me bila poznala v ča-»ili revolucije! Takrat sem bil j>uli in bled. S svojimi slokin i ! rameni, vdrtimi prsi in slabo | uniformo ni-em bil prav nič fKhloben tistim, ki ugajajo le-pim ženam. A vendar sem stopal po ulicah lalikili nog, z glavo polno načrtov. Veroval sem ft ase. Zmerom sem veroval vase. tudi v najtemnejših trenutkih!" Ta vera je pojasnjevala večino njegovih dejanj. Dovoljevala mu je napon in odločnost, preračunanost in neskrbnost ter mu dajala čudovito mnogo-ternost bitja, ki ga je dolu o časa varovala prevelike utrujenosti. Obnrdvljal >e je slcher ni dali. Napoleon je hodil nekaj minut som ter tja, nato pa -pet pri sedel k dragi in jo prijel za roko. Marija Walewska ni več nosila poročnega prstana; na domestil ga je foil votel obroč, v katerem so bili NajKjIeonovi lasje in v katerega je bilo vrezano j)osvetilo: 4*Kaoš več ljubila, te bom jaz še vedno ljubil." Cesar ji ga je bil podaril v Kraljeveu. (,'a-sili j<' postala Marija WaleA'-^ka žalostna in rekla, da ona pač ne bo prva nehala ljubiti, ampak slutnja ji prajvi, da bo dalj ljubila kakor on njo. Nad tem se je Napoleon vsa-kikrat razjezil. 44Mar ne veš," je vzkliknil, 44da se bitje, kakršni >em jaz, nikoli ne izpre-jneni t Rojen sem bil za rodbinsko življenje. t'e sem Jo-žefino varal, sem jo varal le zato, ker me je ona začela vc-rati. Toda ženske, ki sem jih \ imel, ne pomenijo nič več ka-| kor obed, ki sem gu použil pred dvema letoma. Pri tebi, Marie, je t^tvar povsem drugačna. Ti lie bi smela dvomiti o meni." Marija se je takoj raznežila in ga jela prositi odpuščanja. A tudi on se je opra^eil:44 Vojak sem, nagel in robat. Niso me vzgojili na dvoru.. . " Drugekrati, kadar je po dva dni nepretrgoma delal in spal le malo ur in je bil zaradi tega izmučen, je priletel v hišo kakor vihra. Ob takih dneh mu je bil zatohli sobni zrak neznosen. Povabil je Marijo Wale w.-ko v svoj voz;.peljala sta se po Parizu in bližnji okolici ali pa v Sevres, Meudon ali Boulogne na i-zprehod. Nekoč ji je pokazal Malmaison, drugič jo je zapeljal na Sorbonski trg ter obiskal z njo atelje svojega najljubšega slikarja Dtfvdda, ki je bil pravkar dovršil velikansko sliko kronanja. Čeprav je imel Napoleon malo nagnanjenja do umetnosti in ni mnogo ražtitnel o slikarstvu, je'brl vendar vzhiČen, ko je vi 4 del, da je Davidov čopič triko veličastno zajel uro njegovega vzvišenega zmagoslavja. Čestital je mojstru in ga prosii, in u- naj začne slikati prijateljičin portret. David je bil od Marijine miline, kakor tudi od nekaterih pametnih be-cu, ki jih je izrekla o njegovih .-likali, ves o-čnran iu je privolil, da zaradi nje zapusti svoj atelje, česar ni hotel storiti niti cesarjevim -estram na ljnl>o. Prišel je v Houssavevo ulico ter jo naslikal v njenem belem budoarja, na pol ležečo na zofi, z roko na polodprti knjigi, - jasnimi, -i-« njimi očmi in otožnim smehlja- m ,tj jim obrnjenim proti svetlobi.' >>v \ ■ stoval POUCI1 Kri RY NAČRT ' . , .vest, njegovo dovzetnost, spret Že nekajkrat je Fouclie ob- nost in ogromno znanje, vse iskal grofico Walewsko. Zine to ima zanj poseben mik. Ta rom najde za -voj obisk wgo-|dva tolikanj različna značaja den izg(<»or. Zdaj ji mora spo-'se vzajemno či-lairf in ]>ritez&- Ijubezuiv, dobrodušen st reži ji v. Počasi se je Marija Walewska privadila lijeuove odurne bledosti, njegovega dolgega, suhega obraza in njegohega rezkega glasu. Marija Walev.-| ski gre njegova skrbljivost dr>; živega, in njegovega vnema ji 1 dobro de. Tudi H>. kar cesar govori o njem, mu je v njenih očeh več koristi kakor škodi. I Foucheju sije ob tem času solnee. Napoleonove naklonjo-Pa ne. da bi cesar spt)-njegov značaj; a Kon-•ehejeva uem^-jnlna samoza-: IIU.,j.ril««U|„,.|llIl'hi,1 u,,|llllll|i^illll'lllii, .(illllll!!,. I|||IIM!|||..(||IIIIII||,| ,||ll'lll>.,. ,| iM'LMliiiitill'.'Miiiiigiti'^ltiiigiii^-jHiiiiiiiili^lliiiiiiiil** j 'Hm :mil»'* na ftTK\'II.KK polr^ luislnvs, ki pomenijo' |irt:i mr^-r. rini«;-« dan in Irrlh |>a lrl». kdaj vim naročnina M»lrrr. N^privcr: — 30.39 TO 1'UiMENI. da vam Jr naročnina potekla 30. jan. 93(> 1'ošljite pravočasno, opominov. da tram prihranile nepot<-ebno delo pobijanja »LAS NARODA, 216 I b St., New York Nek« la j je ;voj vpliv s hotel zagotoviti tem, da i>i dal > a- ročiti kako novico, zdaj pride, da ji stori uslugo. Četrt ure ta. in Zato ni u Napoleon vse bolj poleonu ljubico. Pri tem je i- i->bolj poverja izvedbo naj- \ slil m« gospo Kecumierjevo. A posedi v Houssavcvi ulici, na-1 važnejših političnih zadev. Iz niti ta tolikanj oboževana že- to se pa vrne k svojim opravkom, k velikim in malim. Pri teh kratkih obiskih je zmerom policijskega ministra je postal, na uiti cesar nista bila nak!o malo manj ko pn\ i minister, j njena njegovema načrtu; zato Pri vsaki reči ima prste vinoi.j ira je takoj spet opustil. Otik;«: j« -topila na |>in' rija Wah'W-ka, >e uk\a Poiielu* z drugim načrtom. i t r j J Kaj iiiPii Fouche v ini>hi, piišlo na ■lan prihodnjič trk« »vi pri Togi. Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelju, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$125 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bnlver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Po se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkovc pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač i»a krohot. Cena.....................$2.40 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi radovednosti za.šla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$l-r>0 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših. črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljivc po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1-00 kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon- kaj takega kot je 4'Ogenj.'* Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter feohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih < pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Xc bo nm žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VIS0§KA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (41S strani.) "Cvetje v jeseni" in Vi.soška kronika" sta najboljši de. li pisatelja Tavčarja. Kritika je glasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil sann,;,:i sobo. Obe jan ji se vršita v £ k of ji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$1150 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Fi^nc Jaklič. (20S strani.) Tudi doleujska. Ribnica je imela svoj čarov ni-ki proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena...................... $1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorod m ■ga češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena....................... 85 c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaborian jo bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne ruši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.0Q gicna usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova pnntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih Črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja, Cena......................$1-50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR, Spisal Janko Kersnik. Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po- vanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikanen. Da-ei je snov povesti neverjetna, se lahko £ita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. 0- pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi Mladega Iztoka je aanesla pot v Bi- činskt (151 strani.) Nas najboljši sal M. Rider Haggard. (383 strani.) humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob citanju zares uživa. Prisebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 zane, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaipan prizadevala njeti ga v svoje naveže. Cena......................$4.00 Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena š- $1.50 r ttovenic Publishing Company satelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena....................... $2.00 leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v dragi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z nžitkom. Cena......................$1.00 Thursday, February 2, 1939 SLOVENE '(YUGOSLAV! DAILY iWi;^ ■J -A * Kratka Dnevna Zgodba I I KOVU** .ložA SVECN1CA in« v»i Sv»vn;ea je biia s na-i dru k i pogn^a krepkih go«s| »udarni \i«in«i pia/.nik ljubezni in . ikili dlani. iin» |Hislo-1 izgubili, 1»i 1 je železniear, lukolin -t i va je zdiobila njegovo ue-i;< zrbiiO telo in na> sn eo. Kri LUi'K«', BefH>- 't. zni«"iio jutru i ll obraziiV, ki re«li na-ili >anj. mogli za>pati, ua «ln»b:.c jil. proti Keth «* i JJh-ll«' m la.tke! ,iU ,p.«lno ! e z Iramili IUW IliMllt -uio mislili up .»vitke, ki nam Mjnbila iua-li. Slutili Miro i-n<* st op! n j - * |*a>tireev, ki -o j|H».-iel katerim m* je t rnzMcstcht velieaM-/. ange! j ski m -lavo-Zla-l: jezieki -redi svitkov -<» nam razo-\« dno milili- fn»bo-li ter olw«tali milost «'tiiisko »i eei>. Se >o «• lm zim n«' Jiožieiie , ki s«* j»• rt« jo o.j raz-.I<*zuso\ ih naročja tu solz«', muka in briilkosti >o se v rani mladosti pritaknil ;UjpLuj.im.. O prazni- nki za i ia ni. voščenih «l«-vali i ž,?«"-.riih t miru in sr hl*>-ti - k i i vno,-pio-trtili Marijini*1 slej p<»1 j-sj ki nh je i««s!al svoje znaine-n.p*. «la je blizu ter ncrJ ne Im> pozabil. Xa sveenieo smo to znamenj«' >e prav |x»ebno občutili. S trni praznikom so odlikovane one družine, ki jih j«- neizprosno življenje pahnilo v ijorje, da so ostale brez očetov, pa se matere žrtvujejo ter sprejemajo borbo in križ, «la r< m jo sr«*<"o otrok. Tudi naša mati j«' sledili? tem svetlim >«č:e do vz-.rledom. Tiho inropazeno n na:ih 'i je -ivel v borbi la- za latsom. znatnih sledov se je krizah' prid jaslicami, v katerih j«' č.-meio betlehenjusko Dete, slaml-ea in ubt;.štvo sta sr držala njegovih ličec in rožnih dlani. Nam se je zdelo. IoIhio brazdi »redi tidin^ke^a co: Kilo in četve-pa revna , topla in l m »v'/i vala trudu, -ki i< el ja i« jo s POZOR ROJAKI! V ZALIN21 I M A NH > NOV K I'tll-XlLKhNK ZKMUK VII »H : N «* I i k pr«'gledcn zemljevid J t GOSI. A VIJE (Na njem so označen«' |m>-!eg mest tudi v«'rje slo-\en-ke vasi) stane $ L— Manjši Kemljevi«! JUGOSLAVIJE stan«* J.jc Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 2oe Z«'iiilj*'vid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajin'a 4H str., seznam večjih meat s številom prebivalcev. Stane SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York Urivnostl t«-i 1 l>-orero junaštev*, za katere zve«lei, jo in vredno bi srd. ki jih človek iz '■c o t otrok ter s«' konču solzami in šepetom. I ako -«' s]M)ii>iiijam n«'ke s\r»"nier. k«» smo stanovali v pušn jih kri val božični sneg, ki ima pos«»hen sijaj in čar. Tu je tisti la-Ii, m« liki prt. ki so nalkale n«ižne kal. Mati klenila roke |av jn oženili "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . Dne lli. januarja j«* v Oak ( -reck, Colo., umrl rojak Jakob Schwab (Žvah), star naselji« me in pionir v vi-oki staro sti !H> l«-t. liojen j«' bil leta IS4H v \"«>jni vasi pri (1rnom Iju v IJrli Krajini. V Auirri ko je prišel pre <|okn g .">() h»ti. Nokje v Ameriki ima sina, toda ni vedel, kje je. Drugih sorodnikov tu n:n«. iu bivajo pri družini Franka Pan jana l?0 let in pri Neži Plut 14 l«-t. t Twin lin'ilgrs, M«.nt., j« umrl Math Balkove«*. star oT let in «loma iz lira.-ta pr: \'i-nici v Beli Krajini. \T Ameriki je'bival okrog 40 let in tu zatjju^ča, dva brata, tretjeg . }>a v stari domovini. t Y Mont«'vi«leo, I'rugvaj, du-žna Amerika, se jo pri 'delu v tovarni z vr«'lim svincem hmlo opekel 26-letni Slavko Cinger-li. — Franc Samsa .^e je močno poškodoval ]>ri pa«lcu iz bu-sa. — Pavel M isle i se je ]»o-ročil z Miliko Selameneki noml-no fM)in«Mikavali. Tisočem ne- s«* /. In«w-k; nu in petji m poslovili o«l laslic. I^i'vk », in-pf zal-iir lučke! K lo vas lxi pr«*št«'l. komu sr L«'ste - iiillli', fk'» Injste mine-vide in ugašal" kraj naših str-*ili -i ■! Dajte. razg«/v rit" se še eirkr;Nt. zatrnite tiho in prijazno. Xaj zamigljajo va-ši n«'i»ozalini zlati plamenč4vi, da Imuiio prisrčno strnili naša obličja in zazrli ii«*kdanje drtin-sk«* «1 n«*ve. Morda bomo še enkrat vrsrli. ko lurtjo stiskali v prrmrlih rokah voščera* r-vit ke. lie vda bo'uio očiščeni in -rečni, ko Ihmoo začuli iz milih ustnic naše malert* božično po-seiu: fll«'j. zvezdice božje migljajo I«-|h»! RAD BI IZVEDEL — za naslov svojega brata JOJIXA VKBDERBKK iz va--i Sooevre, Stari trg ob Kolpi, Slovenija, če kdo ve zanj, kje se nahaja, naj mi sporoči njegov- naslov. Zailnji čas jr bil v Michiganu. ( e i»a sam či-ta t«' vrstice, naj se oglasi bratu, M Ali K FKRDERBER, P. O. Box 77, Bourlamague, guebec, Canada ___(oX) (iertrud« Mlakar v Aurora, III, s«' je baš odpravljala v cerkev, ko j«* (loma v kuhinji padla tako nesrečno, da <-i j«* z!«>-mila ki.st v stopalu. Prvo zdravniško pomoč je «lobihi v bolništnici In zdaj se zdravi doma. ADVERT lS E n "GLAS NARODA" Vem, da jt* že več rojakom znano, da imamo v Kil klan J Laki . < »lit.. pO* lip« l'R;: di uštvo pod imen mi Slovciisko-Kad-nadsko Po«I]M>mo Društvo.'* Namen dnfctva je i-t i k .t namen Jcdnot v Zdi-užeuiii dr-žiivah: ipo-zabimo našega milega slovenskega j« zi'ka. Ker j«* vložena prošn ja va\ pi stavno poslovanje (charter) in upam. da ga dobimo v do-gleHlnem času, j«* namen «lru- štva, da -se u-tauovijo o«l>«'ki tudi )»' drugih naseHnnah. Zato bi prosil rojake po naselbinah, da ipišejo po navodila in ako hočejo tudi usta-n viti društvo, kot «»ds«"k. kateri l»o takoj ko izide charter, označeno <-=• prvo številko. Dragi roja'ki. |w»služit«' sr prilike, katera je vam korist v vseh slučajih. Držimo gesla: 4'Svoji »k svojim!" t'lan-tvu polagam nekaj n »srce. .Bratje i'n scstu*. spoštujte pravila, katera st<- si r-a mi napravili, iio limo si d -bi i med seboj, k« r s t« m ka žemo. da kakorŠni smo mi. tako je tudi društvo. Vrni. da j«' bila dosedanja uprava precej |»ovršna, kar «lo'kazujejo toda upam. da se bo "knjige. sedajni novi odbor pnprij«'J dela, ki ga čiiika, z resno voljo in ne z krcgoiiL, kot je že običaj pri naših Iju leh. Uradniki, zganite -e! Nadzorni odbui*. kje si * Enako tudi čL-nstvo! Plačujte redno svoj a.stninent, da ne bo tajnik zalagal in v slučaju, da j«* član suspendiran, da ne 1 j zamere, zakaj pa nisi ti založil.' Hodite nnlno n se jr. ki se vršijt* vsako prvo nedeljo po «leseteni v me--eeu, da veste, kaj se godi v društvu. "Zaspancivstani-te in pridite na 12. februarja popoldne ob 2. na -42 Main St., t«-r naj v-a k pripelje vsaj enega novega člana, ter seveda, tudi denar za mesečni ases-ment. Pri«irte za g«>t«»vo! Pozdrav vsem bralcem lista (i las Naroda, ter ostajam vas prijatelj. Frank (»rebene, tajnik Slov. Kan. Pod. Dr. McKelvie Ave. Kiikland Laike, r)nt„ Can ^ ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-^ kanski Koledar za leto 1939? PROTI OGLAŠEVANJU PO RADIO Ouborniki lokalne nnije Ann riske zveze radio umetnikov so o«H>brili nrtrajk proti agentnram. ki oglašajo po radio. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRI2EM PO JUTROVEN2 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* sem v Mekko romal. — Pri fiamarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjeifta. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladž^ja. — Koča v soteski. Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, 8 slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na rfledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri KomanČih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. »GLAS WA B 0 T> Tori Thursday, February 2, 1939 i • BLOVENB TTtTOOSLAVT DATLT SLEHERNI ^oca* Sooovčasih greši. Iz slo renskih naselbin ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLA8 NARODA" PRIREDIL t. R. == 45 1 RAZNO IZ PITTSBURGHA, PA. Pri ubnovitvi nitje ujroeui- piv«. Potem je rekel, da 1110-ne »a "Glas« Naroda'* v no- re po>sti 48 jaje, funt masla, vernimi prešlega leta sem c.b-, en iženi hleb krulia ter tc vse rjmbil, da bom v kratkem ea-'zalrti z galono vina. su stlačil skupaj kai d< ipus. Pa tad e'"kratki ea»" se1 je precej daleč ziivl&kel. Cu m* nisem i-1 CIO unija mu je Jal-a krasen Vence in tri člane za nosilce pri J>qgrebu. Tudi od društva — , * • <•* a- desedaj r^lasiL, je največ kri- številke je drug^a, kot da svoji sestri .Hjorocite, da sem va, vq ' Je skdni aa g um" **" Ker je samostojna dama, je v njenem etanovanju žejo pokojnem" u nem eittmnw, « . . lnjo čast, storili nj^ucui ciouu«««^ nj Kmu<* neum ixl delt ni tin«1 v ipolni meri svojo do'znost. morem povabiti, da bi „ n , 4 . —tJi- bll° w«- Pero PriJ(-ti. Zraven Pravo *afc,van> sem ložnost. lie morem obiskati, krtkor je tudi ne prišla v stanovanje ubojih starišev, to razumete, Toda "»o- ^ ^ drugtv«ii gore svojo sestro pregmonte, da ^ nu more pn mojem izpre- 'odbornik dosti dela s stvarmi, hodu zaupno pridružiti in ne samo za pet minut bnkrat se ^^ sem mnr j Drr«*boj najlažje rešiti. CJunter zamišljeno gleda ipred se. Gotovo, smatrati mo re za yelLko artfc, ako bi se Chinda poročila s tem mladim, m ^^ (Ml(k;ir ^ pnktjpljivim možem, toda se ne slisi zvonit, poročnih zvonov. ^ v -!auku Mr R K.-ržeta„Sprohe Nekoliko negotovo rece: _ „„„ • ... -..„ . ' ' - aii>e za «-obrj-ton, je nastopilo št le, k » -o šli od pogroba vn so se nekateri po^rebei ustavili v znani «r.- dm do JUGOSLAVIJE s najhitrejšim p&mikom sveta QUEEN MARY Prihodnja odplutja is New Torka: QUEEN MART—Feb. 10-24, Mar. 10 24 AQUITANIA- Feb. 18, Mar. 4, Apr. 3-15 BRITANNIC—Marca 18 Toda moja Vem in ve rja murni, da Nfr. Kerže in doti njemu enakih, papir v pisarni, m* sliši jo radi, ako berejo delavsko jedikova-nje. Ali pribita resnica je, da ise delavec svojemu sotrpinu najraje potoži potom svoje«ia časopisa kot jc -na primer naš delavski 1*4 (ibi> Nan »da. Da naši rojaki radi zasledujejo v (kspi-ih delavsko gibanje, vem dobro iz svoje lastne iskušiije. T-Iko sem,bil nekoč (je 20 M tega) dal v (Mar? Naroda do-pi-s, v k.*iN rem sem med drugim poročal, da se je pri nas de'o na l>olje obrnilo. "lo ze davno vem, pa tudi jaz nisem Krez. j »iuj« - .- i * -i i ... iii -i * i- ma.,° uopiM. v katerih se da- ► lu/ba se ie poiKjlnorna dobro razvila, sem tudi pravni sveto- i__.„. . - • • - - , i i i --i i za • * -i i i • Ja\ci pritožujejo, tes: pn naN ■» alec neke delnusSce družbe in pravni zastopnik neke zaloz- , , . „ . ... a i r . , K, * • i • -i z delom vse po starem; tu- oi^ke družbe. Lnam r-,eer bo^ate^a strica, ki nu bo zapu- ^ ni(X ^ -til precej veliko premoženje, toda zahteva, da ee moram jioročiti z bogato nevesto, toda, seveda, iz tega ne bo nič. Morebiti *e »bo zgodilo, da te dedščine ne dobim toda, kot re cono — moj položaj je na vsak način zagotovljen. Od svojih ^tari-šev tudi ne morem ničesar pričaikovati, edino po njihovi .»mrti to hišo. Tako nekoliko vidite moje razmere. Ali mislite, da bo ž njimi vaša sestra zadovoljna!" Gimter mu stisne roko. "»Moja r<*stra 4»o zadovoljna z vsako usodo — samo ako vas ljubi. Toda tega ne vem, ker mi o tem ni še ničesar posedala. Za uione je dovolj »|>orcštva, da se hočete vsemu odpovedati — samo, da dobite mojo sestro. Toda, kaj bodo vaši stariši rekli'k temu?" 44Moja mat*, je te na moji strani itn je že pri mojem diplomatskem riboru, namreč, enkrat videl, mu bo všeč. V tem oziru sem popolmnne miren." Nekaj časa Ki oba rtojita molče nasproti. Nato pa pravi Ounter: *4Torej, govoril Ikjiu s svojo sestro — in — če je — z vašo - dam»s popoldne ob štirih na Istem kraju, na stezi med vilo in jezerom, kjer sta se tedaj ž njo slučajuo srečali. Če je Tie lx> tam — potem — potem boste vedeli, da je bila vaša nruubitev brezu/si>ešna. Več za vas ne morem storiti. Ali ste s tein zadovoljni T" Hmu> stisne (Junterjevo r«4co, kolikor more, in pride mu iz dua srca, ko rece: "Tako globoka, resnična lju6e*«n. kot je mioja, ne more ostati brez odmeva — na to smem in hočem trdno verovati." Poslovita se z rosnim pogledom iu Gunter gre v hišo. Ko gre po stopnicah gori, pomisli, kako je dr. Roland svojo zadevo pojasnil osto Ln brez ovinkov. In Gunter .ie bil prepričan, da bo -njegova« ljubezen našla ljubezen, baiuo ko bi se mogel sam tako zanašati, da ga tudi Joana Wei«derjeva tako ljubi. . Toda Kedaj ima drugo opravilo, (kot pa bi se bavil s tem, kar »e je tikak) njega. V ospredju stoji sedaj samo zadeva njegove sestre. Gunda mu pride naproti zelo nemima in zl>egana. "Oh, Gunter — na vrtu eem te vPdela — z dr. Rolandom. Kaj pa je liotet od feltr!" To ni «zgloloži roko na njetno ramo in ji ostro pogU^la v oči. 4 4 To ti ltiihko hitro povem, Gunda, po vseli preti pis i h je mene prosil za tvojo refeo." Gunda zardi in takoj zakrije svoj obraz na bratovih prs«li. 44Oh, Gunter! Kaiko i>a more to? Saj smo vendar revni," pravi tiho. Gunter ji boža lase in sedaj ve, da je Hans Roland trdno tičal v njunem srcu. Vesel nasmeh leti okoli njegovih ust. 44Zdi se mi, da to zanj ni n&aka zapreka, Gunda. Samo skrtri ga, da ti bo to, kar (i more nuditi, premalo." Gunda ga naglo pogleda. "Kaj, jaz? Toda nočem mu »biti ni kaka coklja, ki bi ga zadrževala." 44Niti najmanjšega vtisa ni napravil ua mene, da bi ga moglo tka j ovirati na uiegovi |»oti. In kolikor mi je pojasnili svoje razmere, nni v njegovi službi gre zelo dobro. Njegova mati je ie zadovoljra, njegov oče na najboljši poti do teira, njegov stri« pa ne bo imel nobene besede pri njegovi odločitvi. Rekel win mu, da naj pomisli, da si rev-no dekle; toda kot rečeno, ga to ne plaši. Nestrpno hrapeni, da mu daš en krat priložnost, da »e more s U&< i razgovoriti." "Kako to9 Spočetka sem mislila, da to smatra za 4gra; ko pa sem opazila, da mi*li resno, tedaj sem se prestrašila in *em M-pv strahu izogibala, da bi ga- — oh, Gunter — dovolj težko mi Je biloV* 44In — ali bi bila zadovoljna (xrstati njegova, žena?** Obraz ji -z« h*ii. . "Oh, (Sunter! Hmatrj^a za največjo sn-čo! Ali veš, kako sva *e ^ptttnala?" "Vse ;nič«ar n;i ni prikril, od vajinega prvega svidenja ua postaji do dane*;." Gunda ga nfriovo p«^gletla. 44 Kako ti 1caj všhč T' * 44Z«k> je ia«ft>m«*n, razuiihen in jako %>rikupljiv.** Gunda g* negotovo pogleda. "Kaj naj torej Ktorim?" •"Kar ti reče srre." "Srna pravi da — tisočkrat da!" Oonar jo poljubi. "Toraj, zato mora« biti dan«s popoklne ob štirih na- stezi »kjer al ga -yidnjic —popolnoma slučajno—' srečala." i-t;liii .Jožefa Šprohar-a. P(» par fKižirkih dobre tekoč:nc sv je že sljšala vesela slovenska »m-cm. Pri tem jim j - Mr. r nrijjoumiU da -edai kjer pravi, da n.}<'^a ne zani-.samo še Škubeta manjkr.. Živeli veseli pogrebniiki! Posebno velikonočno odplutje: QUEEN MARY24. marca Vprašajte zrn brezplačno knjižico "Kako dobiti Vaše sorodnike Iz Evrope." Poizvedite pri Vašem pa-robrodnetn agentu za vse podrobnosti: LEO ZAKRAJSEK Gen'l Travel Service Inr. 302 East "2nd St. New York CUNARD WHITE STAR Je že en mer-ec za nami, ou-kar je »prijatelj prijatelju in znanec znancu segei v roko ai' katerih zanimanje je pero in potom |>ošte želel: Vesel božič! Še nikdar v življenju ničem toliko božičnih kart dobil ko minule praznike. Žal mj je, da j sem pri tem : stal do-sti df>!žan. j To je, nisem mu^d na vse pismene č«istktke odgovoriti. Za- DOMAČI ZVONOVI Kdo se z veseljem ne sponi:-' nja domačih zvonov, kako so doneli njihovi glasovi iz visokih lin, posebno še ob velikih praznikih. Te glasove se je nam posrečilo spraviti na plošče.' Imamo dve taki piošči, na ka-1 terih je kitic zvonenja in to >e tein potom vsem najlepše|l)0trkavaiija, na e?li dve in dru- gi tri kitice. Vsaka plošča stilne $1.— in Vi plačate poštnino. Tisti, kateri so jih že prejeli, so se o njih pohvalno in zadovoljno izrazih. Kdor jih želi naročiti, naj pUe na A. GRDINA iu SINOVI, MH!I St.' ('lair Avenue, ali pa ua E. G 2nd Street, Cleveland, < K ' <:>x — lx wkly) hitel gledat, kaj lttun je v 44raj sem bil besoz»bil, j>a pride mi ene- pečata, st.m koj ztiče! ugibati, ga dne bolj postaven možak,'kdo mojrh prijateljev j«* inoj-'m vpraša za moje ime. Koj ster v 'tinki pisavi." Sumu jo mu priznam, t-zdravnika 4'checker boaiei*', v katerem je bi-1 že do takrat vložBI nič lmanj ikot 7500 posameznih komadov lesa t* « da jih še »kaklli 3000 potrebuje. To redko zsnimi'vost ' i želi podpisani enkrat ogledat'. ^ * * pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Ka $ -Mr. $ 4.7.". * $11 .INI poskusi erečo. Xo, in rezultat mojega o!oža-,ja je bil: jaz sem -e bil za fanta zavzel, mu di'lo dobil ter sva bila pozneje še zauor>°- prijatelja pri delu in veseljačenju. Sedaj se je že več rojakov, ki so že po par men cev brez dela, obrnilo na mene s prošnjo, da jim delo dobim. * Te-jprav »bi rad vsake nun, posebno mojim rojadvoim i>omagal kolikor je v mojih močeh, žil" bo g tega setlyj pri najbolj'' v >lji ne moreni, ker j»o novem letu še sam ne delam več kot dva do tri dni ua teden. Ako kaj kiralu delavski položa.i na liolje obrne, bom na ljubo in mogoče v korist rojake«, delavcem drage vol.ie poročal. Pn d dvema tednoma je tu — Ali ste že prejeli zadnjo številko Glasa Naroda, v kateri >e <4Tedenisiki kotiček? — me je včeraj vtpra^ala boljša polovica mo,}ega prijatelja Lojzeta. — Mislim, da pride jutri — sem odgovoril. — Kaj pa ima biti takega, da me to vprašate? kaj umrl Hrvat Štefan Boži- _ o, kar tako vas vprašam. cevic, vdovec, doma od Oguli-na. Tiikaj zapujšča sestro in svaka. Bil je dober član CIO unije. Pripadal je k SNPJ. V svojem življenju se je rad (tonašal s tem, koliko jedi in pijače more spraviti v svoj ž"-lodee. Tako je na primer zastavo na dušek popil galcno I #1 i" V ■V *• - BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th StraM Pfw Twfcf>. T* - nimi domačimi klobasami in ne bo tudi drugih dobrot kuharske umetnosti manjkalo. (»Škoda le, da zraven klo-ban ni še kislo zelje omenjene, potem bi Zgago, čeprav je še-(pašt ka.ko sem skomandiral. naj bi bil tudi on teh dobrot deležen.) Torej od moje strani najlepša hvdla za prijazino povabilo. Obljubljam, če mi boj le mogoče, da pridem. Pozdrav! Nieik Skube . i »m. 1 »tU. 1 »in. I »rn. l»iu. IU) dUl lo»-o l>iii. JUtMl V Italijo: Za $ *; :u» * 12 — $ - $ 57.-$U!7.— Lir 100 Lir Lih MM> Ur 1000 lJr LfHtO Lir 3000 KER SE CENE SEPAJ HITHC MENJAJO S<» NAVKPENE Vh. NE IMlpV ItŽKNK S PREMEMU I colli ALI 1H1I.I Za izplačilo vetjih zneskov kot /goraj navfdrno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo 6e boljše pogoja. NUJNA NAKAZILA IZVRfcU-&IEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST.. NEW YORK VSE P ARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. TTTliOSUV TRAVEL PEIT 216 W. 18ib SL, New Vork, N. V v kateri je zaigral >voj deiuir. Ubiti j« Keith P. Hughes, jh BARTEXDBB UBIL I letni delavec V Republic Steel BEŽEUEOA TATU. kvarni. M-ž. ki *a je ubil, V Olevelamlu je bil usirJi* Mm Marti.ac je ■ • . v.. , . ' , , - , , bartender v oni 'iijeni u:o>t:In!. Ijen m ubit nek, mlad jeklar-1 siki delavec, ki je hotel zbežatij Ihr^le s je zvi čer v stil s posesti White Hor, kj<*r je izgubil }»et dolarjev. ^icer pa lk>sfce že videli. Tn res. danen, >ko sem se spravil k pisalnemu Ntro.iu, p^ mi pride Glas Naroda. Taskoj sem i kjer je vlomil v "sl-ot mašino**, To ga je tako ujezilo, da se j« KKETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEW.** 4. februarja : Conte «li Savo i a Genoa Aurg .'i. iii ar*-a : NoriuanMie v Havre 4. mami : Hex v