Murska Sobota, 29- november 2001,Jeto LIH, št. 48, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit
BREZPLAČNI OGLASI
PREKMURJE tel: 02'25-15-795
V Muri in v Muralistu
131 presežnih delavcev str.
10
KOMMERS OGLASNIK
Nepravilnosti pri obnovi Španove domačije »Takih oslarij ne bomo več delali!«
Ludvik Novak:
»Naj se stvari očistijo«
str. 9
Zadeva Makoter
Ali vodilni vedo, da se socialna bomba ob hujših pretresih lahko aktivira?
Križev pot komasacijskih udeležencev vasi Grlave in Borec
Dvanajst let pravdanja
str. 13
Bo za tri milijarde tolarjev odšla na prostost?
Hotiza bo komunalna zadruga
hoti;
str. 1 7
str. 8
Jutri bodo odprli Dom starejših občanov Ljutomer
Sprejeli so prve stanovalce
2 AKTUALNO OKOLI NAS 29. november 2001 VKIMIK
Prvi kongres Nove Slovenije
Bajuk naprej predsedn
Komaj leto in pol stara stranka se je minuli konec tedna prvič sestala na kongresu v Rogaški Slatini
M
ogoče je ravno zaradi tega, ker je šlo prvič za najvišji organ stranke, vse potekalo mirno, v dobri organizaciji in popolnem zaupanju v strankino vodstvo.
Eden glavnih dokumentov kongresa se je glasil Za Evropo na slovenskih tleh in v luči tega je predsednik stranke Andrej Bajuk tudi opravil svoj enourni govor. V njem pravi, da je naša odločitev za Evropo močno hotenje, da se pri nas dosledno in praktično uveljavijo pravni, ekonomski in kulturni pogoji življenja, kakršne pozna Evro
pa. Naša odločitev za Evropo je tudi dejavno sodelovati pri razreševanju njenih problemov in načrtovanju njene prihodnosti, v katerem obzorju vidimo tudi same sebe. »Slovenci sodimo v Evropo; to je povsem nesporno geografsko, zgodovinsko, kulturno in civilizacijsko dejstvo.« Toda, kot dodaja, »ne želimo zgolj posnemati ali adaptirati
evropskih vzorcev, temveč prispevati svoj delež evropski kulturi; kajti ni nam treba oditi v Evropo, ampak zgolj omogočiti, da se ponovno razraste iz lastnih korenin tu v Sloveniji.«
V svojem govoru pa je še enkrat, kot že večkrat doslej, poudaril, da pri nas tranzicija še vedno ni končana, kar bi bilo pomembno na poti k demokraciji. Pri tranziciji bi moralo iti za proces, »ki naj bi bil izpeljan v določenem času - prehod proč
od starih totalitarnih vzorcev ’ novo stvarnost, v popolnom drugačno družbeno, civiliza cijsko, kulturno, ekonomsko ii pravno stanje, v katerem se raz padle zunanje strukture komu nističnega sistema nadomeš čajo z novimi, na podlagi na raščajoče uveljavitve meril de mokratičnega sveta. Tranzicij: na Slovenskem pa se odvija n; prav poseben način, ki sporni nja bolj na vrtenje v začaranen krogu kot pa na proces, čiga: cilj je jasen in dosegljiv v do
ločenem času.«
Na kongresu pa so delegati tudi volili. Predsednik stranke še naprej ostaja Andrej Bajuk, ki je tudi edini kandidiral za to
mesto, medtem ko je predsednik sveta, kot najvišjega organa stranke med kongresoma, postal Lojze Peterle. Izvolili pa so še svet stranke, nadzorni od
bor, izvršilni odbor in strankino razsodišče. Z večino glasov pa so sprejeli tudi nov statut stranke in osemnajst resolucij kongresa.	C. K. ■
Predsednik Urada za zamejske Madžare v Lendavi
V Prosenjakovcih vendarle dosegli kompromis
Bonitete za pripadnost
Obnova obstoječega ter dva zabojnika in zaščitna ograja
Predsednik Urada zamejskih Madžarov Tibor Szabo ni podprl pobude nekaterih, da bi veljale prednosti samo za zavedne Madžare. Le kako bi to merili? Besedilo in foto: J. G.
liža se 1. januar 2002, ko bo začel veljati Zakon o zamejskih Madžarih, ki ga je letos sprejel madžarski parlament. Minuli petek pa je obiskal Lendavo predsednik Urada za zamejske Madžare Tibor Szabo in na javnem forumu, ki ga je pripravil Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava seznanil prisotne z glavnimi značilnostmi tega svojevrstnega akta.
Zakon prinaša vrsto bonitet tako za narodnostne ustanove, društva in organizacije kot tudi za posameznike v sosednjih državah Madžarske (ob izpolnjevanju določenih kriterijev). Vse to so sosednje države Republike Madžarske, v katerih živijo kot avtohtone skupnosti tudi madžarske manjšine. Avstrija ni vključena, čeprav je tudi tamkaj (na Gradiščanskem) dokaj močna madžarska skupnost. Menda je razlog nevključitve avstrijskih Madžarov v tem, da je med njimi precejšnje število emigrantov (niso avtohtoni prebivalci) in da je tamkaj ekonomska situacija precej boljša kot drugje. Kaj vse si lahko obetajo Madžari v Sloveniji in odmeve na ta zakon pri nas bomo pripravili za eno od prihodnjih številk, saj tokrat nismo imeli prilož
nosti dobiti širšega vpogleda v vsebino zakona, kajti forum je potekal izključno v madžarskem jeziku, z obrazložitvijo, da je namenjen pač Madžarom. No, ob koncu je sicer sledila krajša tiskovna konferenca, na kateri je gost iz Madžarske odgovoril tudi na nekaj vprašanj za naš tednik. Med drugim je poudaril, da bodo prednosti lahko deležni tisti posamezniki, ki se bodo izrekli za pripadnike madžarske narodnosti, ob tem pa se bodo morali izkazati še z izpolnjevanjem vsaj enega od štirih kriterijev: ali da govorijo madžarski jeziki, ali so člani narodnostnega kulturnega društva, ali so vpisani v volilni imenik kot pripadniki madžarske manjšine, ali pa so pripadniki določene verske skupnosti, ki opravlja svojo dejavnost v madžarskem jeziku.
Seprav na začetku ni kazalo tako, pa so minuli teden v Prosenjakovcih domačini in notranji minister dr. Rado Bohinc vendarle dosegli kompromis o postavitvi bivalnikov za prebežnike. Minister, ki je bil v spremstvu župana Franca Cipota in kasneje nadaljeval pot na Madžarsko, se je izkazal kot človek, ki je pripravljen poslušati in s katerim se da doseči dogovor. Večkrat je ponovil, da je njegova prioriteta interes ljudi in pri tem je navedel primer Vidonec.
Po prvotnem načrtu je želela država postaviti v Prosenjakovcih še dvanajst zabojnikov, na koncu pa so se vsi strinjali, da bodo namesto tega obnovili že obstoječo stavbo Doma za tujce, tako da bo v njej lahko maksimalno 80 pre-bežnikov, poleg tega pa bodo postavili še dva zabojnika za sanitarije in socialne oz. zdravstvene delavce; domačini pa bodo dovolili tudi postavitev zaščitne ograje, čemur so doslej nasprotovali tudi po uradni poti. V zameno bo notranje ministrstvo sofinanciralo gradnjo vodovodnega omrežja in čistilne naprave; sicer še ni
znano v kakšnem znesku. Za obnovo vodovodnega omrežja bi od skupnih 25 milijonov tolarjev po prvotnem dogovoru ministrstvo plačalo 13 milijonov, vendar je župan Cipot ob koncu sestanka nagovarjal ministra, če bi lahko ministrstvo pokrilo celotni znesek. Le-ta je sprva zavrnil to možnost, na koncu pa vseeno dejal, da »bo premislil«, tako da upanje ostaja. Je pa zanikal trditve, ki jih je izrekla poslanka Pozsončeva na Murskem valu, da bi bilo ministrstvo dolžno financirati celotno gradnjo. »To ne drži. Treba pa se je zavedati tudi, da notranje mini
strstvo ni ministrstvo za razvoj, lahko pa v obliki finančnih in drugih prioritet favorizira tiste kraje, ki so mu pripravljeni pomagati pri problemu nastanitve prebežnikov.« Pri tem pa je opozoril tudi na novo nastalo situacijo: število prebežnikov v našo državo se je drastično zmanjšalo (v času njegovega obiska je bilo v prosenjakovskem domu nastanjenih le 12 tujcev), po njegovem mnenju pa se tako stanje ne bo več spremenilo. Vendar je za vsak primer treba imeti na voljo več ležišč kot doslej. Dokončno pa je potrdil, da je bojazen domačinov, da bi dom za tujce ostal tukaj še mnoga leta, neupravičen: »Dom bo tukaj do leta 2004, tako kot je navedeno v uradnem dogovoru, in od tega ni odstopanja!« Po tem roku naj bi se dom spremenil v mladinski hotel ali center.
Tomo Koles ■
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdala: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov In loto prelij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM za . leto 2001, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT • polletno. Izvod v kolportaži pa 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Naklada: 17000 izvodov.
Elektronska pošla:
Vestnik: vestnik@p-inf.si,
Venera: venera@p-inf.si,
Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si.
Antraks in druga biološka orožja
Bolezenske slike
Antraks lahko poteka v treh oblikah: kot kožna oblika pri vstopu spor skozi kožo, kot črevesna oblika pri vstopu spor s hrano in kot pljučni antraks, ki nastane pri vdihavanju spor. V 95-99 % poteka pri ljudeh kot kožni antraks. Pred obdobjem antibiotikov je prišlo do smrtnega izida v 10-20 %. Ob ustreznem zdravljenju so pri kožnem antraksu smrtni izidi danes redkost.
2-3 dni po okužbi odrgnine, vreznine ali po piku okužene žuželke se pojavi na tem mestu rdeča pega. V 24 urah se na vzbrsti (pa-puli) napravi ranica (ulcerira), istočasno pa se pojavijo okrog mehurčki. Centralna vzbrst se posuši in postane črna. Sega na mehurčke. To se zgodi v 5-6 dneh. Je čvrsto pritrjena na spodnja tkiva. V stroki ji rečemo eskara. Običajno meri v premeru 2 cm, lahko pa je večja od 10 cm. Te spremembe na koži vedno spremlja močno zatekanje okolice. Povečanje najbližjih bezgavk ni redkost. Rana se lahko okuži z bakterijami in se zagnoji. Sami bacili antraksa ne povzročajo zagnojitve. 10 dni po začetku bolezni se začne eskara zmanjševati in v 2-4 tednih pride do zacelitve, odvisno od njene velikosti in začetka zdravljenja. Kirurška incizija (odpiranje
eskare ali zatekle okolice) je zelo škodljiva. Vdor bacilov antraksa v kri (sepsa) se kaže z zelo visoko vročino, z mrzlico, glavobolom, s težkim dihanjem in šokom s smrtnim izidom. Črevesno obliko spremlja krvava driska, bruhanje, bolečine v trebuhu. Eskara se razvije večkrat na koncu tankega črevesa.
Bolnike lahko reši le hitra in intenzivna terapija. Bolezenski znaki so na koncu pri smrtnih izhodih enaki kot pri septičnem poteku kožnega antraksa.
Pljučna oblika nastane pri vdihavanju spor v industriji, pri vdihavanju spor v pisemskih pošiljkah kot se to trenutno dogaja v Združenih državah Amerike in kot nesreče v (vojaških) laboratorijih.
Bolezen se običajno začne po 2-5 dneh po izpostavitvi sporam, z zmerno vročino, utrujenostjo in suhim kašljem. Po tej začetni fazi, ki traja 2 do nekaj dni, sledi nenaden napad težkega dihanja z bruhanjem in tudi izkašljevanjem krvi. Vročina je lahko visoka, v šoku pa tudi pod normalnimi vrednostmi. Na pljučih lahko ugotavljamo poleg pljučnice tudi znake vnetja rebrnih mren. Hitro sledita nezavest in smrt.
Pri milejši okužbi in hitrem ustreznem zdravljenju je možna ozdravitev.
Antraksni meningitis
V 50 % nastane pri kožnem antraksu, v 10 % pa niso mogli najti mesta vdora. Prisotni so lahko vsi znaki gnojnega meningitisa. Krčevito stisnjene žvekalne mišice so zanj značilne. Možganska tekočina je krvava. Nezavest in smrt nastopita zelo hitro. Bacili antraksa izločajo snovi, ki zelo pospešijo nastanek meningitisa.
Ugotovitev antraksa
Pri kožni obliki ga lahko ugotovimo na podlagi pregleda. Potrdimo jo lahko z dokazom povzročitelja v eskari, krvi, možganski tekočini. Bacili so dolgi 5-8 m. Na koncu so kvadratasto zadebeljeni. Gojimo jih lahko na agarju.
Pri živalih se tvorijo spore v stiku s kisikom. Prisotnost virulenč-nih faktorjev, toksinov in kapsul lahko dokazujemo s polimerazno verižno reakcijo. Toksini so danes dobro raziskani kot tudi načini njihovega delovanja za nastanek edema, šoka in načina omogočanja prodora bacilov živčni sistem.
Preprečevanje in zdravljenje antraksa
Že leta 1881 je Louis Pasteur pripravil cepivo proti antraksu.
Sterne je pripravil cepivo iz spor netoksičnih bacilov antraksa, ki nimajo kapsule. Vse vrste bakterij,ki imajo kapsule, so namreč vedno bolj toksične od drugih bakterij iste vrste. V razvoju so številna cepiva, tudi rekombinantna, pri katerih prenesejo delce povzročitelja v drugega gostitelja, v bakterije ali glivice, ki izloča načrtovano snov, ki jo lahko uporabljajo za cepivo. Cepimo ljudi, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti, da se okužijo z antraksom. Po sedanjih izkušnjah je potrebno cepiti trikrat, nato ponovno po šestih mesecih, naprej pa enkrat letno. V področjih, kjer je antraks doma, uporabljajo neškodljive vrste spor, ki jih dajo enkrat letno pojesti domačim živalim. Penicilin ostaja antibiotik prve vrste za zdravljenje antraksa.. Pri ljudeh, ki so alergični na penicilin, uporabljamo glikozide, makro-lide, kinolone in tetracikline.
Pri pljučnih okužbah priporočajo takojšnjo uporabo antibiotikov v trajanju več tednov, takojšnjo uporabo hiperimunega gama globulina (gama globulini so razred protiteles, ki jih pridobimo iz krvi oziroma iz seruma ljudi, hipe-rimuni pa pomeni, da imajo najvišjo možno koncentracijo protiteles. Kri moramo odvzeti od ljudi, ki so bili kompletno cepljeni ali od Iju-
Piše: Prim. dr. Jože Bedern-jak, dr. med., spec, infektolog
di, ki so pred kratkim preboleli antraks). Razen tega ljudi, ki so bili izpostavljeni vdihovanju spor antraksa, tudi takoj cepimo. Spore antraksa se v pljučih počasi spreminjajo v bacile, zato s temi ukrepi lahko preprečimo antraks.
Zaključek
Spore antraksa ni težko pripraviti v laboratorijih v velikih količinah. Tudi jih ni težko razpršiti na različne načine. Škoda na živalih je lahko velika, človek pa ni najbolj sprejemljiv za pljučni antraks. Obramb proti okužbi je veliko. V pismih lahko pošilja spore človek, ki je imuniziran in dodatno zaščiten. Živeti mora v isti državi, da pisma niso sumljiva. Najbolj pomembno stvar pa povem na koncu: antraks se ne širi od človeka na človeka!
VESINIK 29. november 2001
AKTUALNO DOMA
3
Zaradi pomanjkanja sredstev ustavili gradnjo knjižnice
Komentar
S to knjižnico pade
ali se vzpostavi regija
arsikdo je bil presenečen, da se je vabilu na sestanek o dokončanju gradbenih del pokrajinske
knjižnice odzvalo osemnajst županov, eden pa se je opravičil. Mestna občina Murska Sobota je morala v teh dneh zaradi pomanjkanja sredstev ustaviti gradnjo, od izvajalca del pa so dobili dopis da je potrebno za zaprtje stavbe, fasado, steklarska dela in drugo, zagotoviti še sto milijonov tolarjev. Čeprav občine svoje obveznosti slabo plačujejo, so prisotni podprli skupen in prvi regijski projekt. Najbolj skrb zbujajoče pa je dejstvo, da treh največjih občin ni zraven.
Poleg občin, ki so že pristopile k temu projektu, nekatere so del svojih obveznosti tudi poravnale, so to pripravljene storiti še občine Beltinci, Turnišče, Kobilje in Križevci, in sicer do konca leta; dogovori tečejo z Veliko Polano in Ljutomerom, nobenih dogovorov še ni z občino Grad, najbolj negotova pa so pogajanja z občinami Sveti Jurij, Gornja Radgona in Lendava.
Jožef Kocet, turniški župan, je povedal, da se zaveda, da je to pomemben regijski projekt, hkrati pa je dejal, da imajo občine številne nujne investicije. Nekaj užaljenosti pa je bilo tudi med župani nekdanjih velike občine Murska Sobota. Tako je graški župan Daniel Kalamar poVedal, da niso pristopili k temu projektu, ker še ni rešen dolg velike občine do malih. Pravijo, da so nekoč financirali skupne projekte, sami pa so podedovali nea-sfaltirane ceste in neurejene ko-munalne zadeve. Podobnega mnenja je bil tudi župan iz Beltince Jožef Kavaš, ki je dejal, da bi občina Murska Sobota morala prispevati 10 odstotkov več, saj za skupne institucije tudi dobi več sredstev. Anton Slavic, župan mestne občine, pa je odgovoril, da na soboško občino že itak pade 266 milijonov tolarjev,
Jutri bodo odprli Dom starejših občanov Ljutomer
Sprejeli so prve stanovalce
Jutri bodo v Ljutomeru tudi uradno odprli Dom starejših občanov, za katerega so položili temeljni kamen februarja lani
re vsekakor za pomembno pridobitev v skrbi za starejše ljudi. Jutri pa se bodo lahko veselili že tudi prvi stanovalci. Ta teden so se namreč v domu posvetili dvema nalogama, pripravi otvoritve in delovanju doma ter sprejemanju stanovalcev.
»Sprejemati smo jih začeli ta teden, vsak dan po tri,« je povedal v. d. direktor doma Boris Šunko. Vodstvo doma se je namreč odločilo, da jih bodo sprejemali postopoma, torej da bodo iskali ravnovesje med gospodarnostjo, po kateri bi bilo dobro dom napolniti čim prej, po drugi strani pa jih strokovni in human pristop pri delu z ljudmi zavezuje k temu, da ne hitijo in se vsakemu posvetijo v zadostni meri. »Dobiti mora občutek, da je pri nas dobrodošel in da so njegove potrebe v središču naše pozornosti. Za
fe SRMlli
■i h i«

kolikor morajo prispevati vse ostale pomurske občine skupaj. Poleg tega so prispevali še komunalno opremljeno zemljišče v vrednosti nekaj manj kot 200 milijonov tolarjev. Preostale občine so do danes plačale skupaj 17 milijonov tolarjev, primanjkljaj pa je založila mestna občina.
Nekatere občine so bolj ali manj redno plačevale svoj obveznosti, zato je mnoge motilo, da prav velike občine niso pristopile k temu projektu. Nekatere manjše občine, ki svoje obveznosti plačujejo, so bile mnenja, da je vprašanje, kako bo s sofinanciranjem v prihodnje. »Saj se bodo ljudje smejali iz nas, da nekateri plačujemo, na koncu pa bo za vse isto.« Zanimiv je bil tudi zaključek razkriškega župana, da radi pravimo, da se v Pomurju težko dogovarjamo zaradi velikega števila majhnih občin, danes pa se je pokazalo, da so krive za nesoglasja prav velike občine.
Čeprav se je kdaj širilo tudi mnenja, da občine z desnega brega Mure ne želijo »iti zraven«, je na sestanku vladalo drugačno vzdušje. Razkriški župan Stanko
vsakega, ki se odloči za bivanje v domu, je to zelo velika sprememba,« je povedal sobesednik. Dom bo sprejel vseh sto oseminštirideset stanovalcev predvidoma v štirih mesecih, že doslej pa so odobrili vloge za dve tretjini postelj. Petdeset jih bodo namenili za stanovanjski del in osemindevetde-set za negovalni del, s tem da je dom in oprema zasnovana tako, da bodo to razmerje lahko prilagajali potrebam. V domu imajo štirinajst enoposteljnih sob, vendar pa sedaj ugotavljajo, da je povpraševanje po njih večje.
Ivanušič je mnenja, da je ravno ta knjižnica projekt, na katerem temelji razpadanje regije ali pa njeno povezovanje. Ta projekt je eden od temeljev nove kakovosti. Tudi veržejski župan Drago Legen je bil prepričan, da smo si s pristopom k tem projektu v slovenskem prostoru nabrali negativne točke.
Drugo problematično dejstvo pa je tudi to, da nekateri župani gledajo na knjižnico kot na ustanovo, ki je namenjena srednješolcem. Izpostavilo se je tudi vprašanje lastnine te knjižnice, na kar je Brigita Perhavec odgovorila, da je pol lastnine od države, pol pa od občin, ki jo gradijo. Sicer pa, kot je povedal poslanec Andrej Gerenčer, mestna občina od te ustanove ne bo imela nobenega dobička ali koristi, saj je le-ta namenjena izobraževanju. Poslanec Ciril Pucko pa je ostro nastopil in soboškemu županu očital, da prisotne župane obravnava, kot bi bili na zatožni klopi. Soboški občini je še očital, zakaj se je šla v ta projekt, če ni imela zagotovila od vseh občin. Slavic pa je odgovoril, da je morda res nepravi čas za gradnjo, ampak zanjo so se borili 15 let in
Večina bodočih stanovalcev je iz štirih občin ljutomerskega območja, nekaj pa tudi iz drugih krajev; po tem, ali bi imeli željo preseliti se v domači dom, pa so povprašali tudi stanovalce po drugih domovih. Za preselitev bližje domu se bo najverjetneje odločilo do trideset ljudi, ki sedaj živijo po drugih domovih za starejše občane. In tako, kot se postopoma vseljujejo stanovalci doma, se povečuje tudi število zaposlenih. V delovno razmerje so že sprejeli dvaintrideset delavcev, sedaj pa jih dela šestindvajset, vseh zaposlenih pa naj bi bilo dvainšestdeset. Tako bodo še zaposlovali predvsem zdravstveno in negovalno osebje.
M. H.l
če je sedaj ne bi začeli graditi, je morda nikoli ne bi imeli.
Dobrovniški župan Marjan Kardinar pa je še predlagal, da bi bilo glede ha stanje v pokrajini bilo, da bi poiskali še kakšne dodatne vire financiranja, morda tudi iz programa Phare. Menil je tudi, da je sedaj priložnost, da priskoči na pomoč regijska razvojna agencija Mura in svetuje, kako bi lahko prišli do dodatnih sredstev.
A. Nana Rituper Rodež ■
SLOWATCH
Smo podjetje mladih, dinamičnih ter ambicioznih ljudi. Medse vabimo novega sodelavca, ki bo z nami delil poslovne uspehe, in sicer
PRODAJALEC
ZA POSLOVALNICO V MURSKI SOBOTI
- V. stopnja izobrazbe trgovske smeri
- urejenost in komunikativnost
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (šest mesecev) s kasnejšo možnostjo za nedoločen čas.
Pisno prijavo z ustreznim dokazilom in pripisom telefonske številke pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
SL0WATCH, D. 0. O.
NEMČAVCI 1 D, BTC 9000 MURSKA SOBOTA
tudi mi obdarujemo
dodatni 3% PRAZNIČNI POPUST za stavbno pohištvo
JELOVICA
+ 6 % gotovinski popust + količinski popusti
ič. brezplačno strokovno svetovanje In Izmere na objektu
brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 Sit	montaža garancija : ? servis...
MURSKA SOBOTA
Nemčavci 1d (BTC), tel.,fax: (02) 522 19 21

»SO*«"’
L-«na industrija, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 04/511 30 00 faks; 04/513 42 61
http://www.jelovica.fii E - mail: iufo@jelovica.si
Lokalni oblastniki se utrjujejo na svojih okopih. Pri tem jim kar dobro pomagajo vladni uradniki, ki so seže izkazali kot dosledni poštenjaki. Tako jim je prvi pomagal minister Kopač s tisto močno na račun plačila odškodnin za sušo. Sedaj pa je izigral parlament minister Gantar, ki seje najprej lotil oblasti v Telekomu, namesto da bi se ukvarjal z zakon-
sko obvezo, ki mu jo nalaga Zakon o telekomunikacijah, v katerem je opredeljena tudi zaveza, da bi moral že dati zakon o povračilu vlaganj v parlamentarno proceduro. Toda od vsega tega nič.
Če tako delajo veliki izvršniki, zakaj tega ne bi počeli mali, kijih poosebljajo župani. Spomnimo se soboškega primera in povezanosti župana prek finančnega podjetja s podjetjem, katerega soustanoviteljica je občina. Potem so tu Moravske Toplice in ugotovitve računskega sodišča na eni in podpisovanje špekulativnih pogodb z nekaterimi KS. V Šalovcih pod pokrovom komasacije delajo ceste in igrišča z vprašljivimi prostorskimi akti. Na Tišini so izigrali pogodbo o sofinanciranju kanalizacije, ki jo bodo sedaj občani končno odplačali v celoti
Občinarji stojijo
kot stebri
koncesionarju. O lendavskih eksperimentih ne kaže izgubljati besed, saj so šli tako daleč, da so brez ustrezne dokumentacije na silo uvažali eksotične hrastičke; in tuje še Velika Polana, kjer je župan tako poln sam sebe in tako samozadosten, da se mu ni zdelo vredno pripraviti proračuna, razdelanega tako, kot mu to nalaga zakonodaja. In sedaj je, kot kaže, pred prisilno upravo. Ta čas najbolj pregledna zgodba pa se odvija v Puconcih. V tej občini se že nekaj časa odvija... recimo ji Španova zgodba, ki dobiva svoj epilog z dvema ali tremi za politiko značilno neodgovornimi potezami. Prva je županova, da ga s Španom nihče ne bo spravil z županskega stolčka. Potem značilna svetniška, da kljub »šlampariji« z nespoštovanjem zakonitosti, ki se jim je zgodila, bo »Špan« tu ostal in na koncu še napad na »ubogo paro«, ki si je dovolila anonimno ovaditi gospoda župana, odgovorne v občinski upravi in posredno tudi svetnike kriminalistični policiji. Kako si ni upal napisati svojega imena in priimka? To je tista najmočnejša, ki jo zgodovinsko naši politiki uporabljajo ne glede na sistem. Sedaj pa vprašanje, kako, spoštovana gospoda, pa se naj podpiše, ko pa vi z županom na čelu, ki mu je z ustavo naložena zaščita in spoštovanje zakonov, s tako brezobzirnostjo teptate zakone te države, kot da to ne bila vaša država. Če imate tak odnos do spoštovanja zakonov in s tem tudi do lastne države, ki se je morda zaveste ob zmagi nogometne reprezentance, je povsem normalno in jasno, da si nekdo, ki ni v vašem »špilu«, ne upa javno zastaviti svojega imena in ga postaviti na sramotilni oder. Že sedaj je bil popljuvan, kaj bi šele bilo, če bi se javno izpostavil. Popljuvan je bil, ker je površinsko pokazal na nespoštovanje v našem primeru zakona o javnih naročilih, kar vam je pokazal lasten nadzorni odbor. Torej, namesto da bi se ukvarjali z nezakonitostjo, so se rešili z anonimnežem. Poglejmo dejstva brez številk. Če zanemarimo denar, ki seje pretakal, tako kot se je, se zgodba začne in konča pri izboru izvajalca gradbenih del - pri Gradbeništvu Smej. To je zaradi visoke cene izpadlo iz igre, dobila ga je Prekmurka in njen glavni podizvajalec je bil prej omenjeno gradbeništvo, ki se po zakonu v nobeni vlogi,ne bi smelo pojaviti na tem objektu. To pa ni več samo problem svetnikov in župana, ampak si tudi občinski pooblaščenec - nadzorni organ - Daniel Srnec tega kot človek z ustrezno licenco in s tem strokovnjak, ki mu zakon o gradnji objektov in javnih naročilih ne bi smel biti tuj, ne bi smel dovoliti. Podobno je tudi z mnenjem neodvisnega strokovnjaka prav tako z ustrezno licenco, ki bi ne glede na to, kaj je napisal o posameznih postavkah, moral zaključiti pri tej temeljni nezakonitosti, ki odpira cel kup dvomov, ki bi bili ob računskem sodišču morda vredni preverjanja s strani Urada za pranje denarja. In še nekaj o
zaslužku nadzornega in projektanta v eni osebi. Dejanski knjiženi znesek za stroške je res nizek. Toda po izkušnjah so projektni posli nekoč tekli približno tako, da se je plačevala provizija od vrednosti projektiranih in vgrajenih materialov. V strojništvu je bil ta standard približno tri odstotke vrednosti iz popisa ma terialov. Sreča, da se je pojavil anonimnež, kije opral očitna nezakonita ravnanja tako svetnikov kot gospoda župana. No, pa Puconci niso osamljeni.
Na tej zgodbi se zastavlja vprašanje, ali ima ta država res tako slabe zakone, da jim ne kaže zaupati. Ali konkretno zakon o javnih naročilih ni bil sprejet zato, da bo posel čim bolj čist in čim bolj ugoden za davkoplačevalce.
/ J-V.i
4 LOKALNA SCENA 29. november 2001 WM
Iz občine Radenci
Do zajetij s kakovostno vodo
Dogovarjanje s križevsko občino
zdrževanje občinskih cest, izvajanje nadzora in urejanje cestišč so v občini Radenci zaupali Cestnemu podjetju Murska Sobota. Nekaj zadev s tega področja urejajo tudi krajevne skupnosti samostojno, kar velja zlasti za gozdne ceste, ki jih vsako leto enkrat ali dvakrat, odvisno pač od potreb, zavozijo z gramozom. Za vzdrževanje ostale infrastrukture, kot je npr. vodovod, pa je s pogodbo zadolžena firma Radenska -Ekoss. Slednja je odgovorna tudi za nadzor in izvajanje del nad ostalo komunalno infrastrukturo. Pri tem je treba navesti, da jim naloge in neposreden nadzor, ki naj bi ga opravljali, daje občinski komunalni nadzornik. Za odvoz smeti je zadolženo podjetje Saubermacher iz Lenarta, medtem ko so za plin podelili koncesijo Mestnim plinovodom Koper.
Trenutno Radenska nadaljuje z raziskavami, ki so jih opravljali že pred leti. Tako so naredili nekaj drenaž zunaj naselja Vučja vas in ugotovili, da niso dovolj »izdatne«. Zato bodo morali verjetno skupaj z Občino Križevci pri Ljutomeru to zajetje usposobiti, ker je voda zelo kakovostna, dovolj pa je je tudi količinsko. V načrtih je tudi ureditev vodovodov v zahodnem delu Kapele in v Kocjanu. Sicer pa sta v radenski občini še dva lokalna oziroma vaška vodovoda, in sicer na Hrašenskem Vrhu in v Murščaku. Dogovorjeno je, da bodo pripravili ustrezne projekte, ki bi omogočili podaljšanje vodne povezave do Murščaka.
Bistvenega pomena je tudi zagotavljanje varnosti udeležencev v cestnem prometu. Pri tem največkrat omenjajo odsek od poti za Strmec do vrha Paričjaka na regionalni cesti Radenci-Videm. Zato predlagajo, da si to cesto čimprej ogledajo predstavniki Direkcije za ceste RS oz. pristojna republiška služba, vzdrževalec te ceste Cestno podjetje Murska Sobota in predstavniki radenske občine. Ogrevajo se za ureditev bankin na tem cestnem odseku. Svoje pa bi moral povedati tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Milan JeršeB
Stisnjeni v kot
Sar nekaj časa je rogašovski občinski svet odlašal s sprejetjem zaključnega računa za lansko leto, dokler le ta res ni postal zelo pomemben za občino. Kot smo že pisali, naj bi imel zaključni račun, ki ga je občinski svet že večkrat imel na dnevnem redu, nekaj pomanjkljivosti, zaradi
katerih ga svetniki niso nikoli hoteli sprejeti.
Že marca letos, ko so prvič razpravljali o njem, so zamerili
županu Janku Halbu nekaj nepojasnjenih zadev v zvezi s cestami v Fikšincih, Sv. Juriju in Roga-, šovcih, ter »izgubljenimi« 12 milijoni SIT državnih sredstev, ki jih občina ni mogla izkoristiti, ker ni bilo prikazanih končnih situacij.
Sprejetje zaključnega računa je tudi ta petek, na redni seji občinskega sveta, obviselo v zraku. Toda tokrat zavrnitev le-tega ni pomenilo le načelno nasprotovanje županu, ampak so z njim zaustavili, kot je povedal eden izmed svetnikov, plačilo nekaterih že končanih naložb. Sprejetje zaključnega računa je namreč eden izmed predpogojev za pridobitev ugodnega kredita v višini 21 milijonov SIT. ki ga občina želi najeti. Ta kredit pa je že tudi vključen v rebalans proračuna za letošnje leto in ima pri njem pomembno vlogo za plačilo investicij. Torej, če ne bo sprejet zaključni račun, ne bodo mogli najeti kredita (rok se bo iztekel sredi decembra), če pa ne bo kredita, tudi rebalans proračuna ne bo mogel zaživeti, kar pa pomeni neplačani računi za nazaj. Na ta način, kot je povedal svetnik Štotl, jih je župan stisnil v kot, »saj naj bi potemtakem, v kolikor zopet ne bomo sprejeli zaključnega računa, bili mi svetniki krivi, če stvari v občini ne bodo šle naprej«. Podobno je menil tudi svetnik Gider, ki je povedal, da bi bil zaključni račun že zdavnaj sprejet. če bi župan dal vse razlage
za svoje »grehe«, ki jih je zahteval občinski svet. Zato so na tej seji
Zdravstveni dom G. Radgona z »novoletnim darilom« Cestnega podjetja M. Sobota
Opel Astra za patronažno službo
estno podjetje Murska Sobota je namesto poslovnih daril ob
prehodu v novo leto Zdrav
stvenemu domu Gornja Radgona podarilo osebni avtomobil Opel Astra 1,4, za katerega je avtohiša Dokl podarila enoletno servisiranje. V podjetju so se za novoletno obdarovanje v humanitarni namen odloči
li že drugič, in sicer so lani prispevali za gradnjo porodnišnice, letos pa so z osebnim avtomobilom podprli delovanje patronažne službe gornjeradgonskega zdravstvenega doma.
Cestno podjetje Murska Sobota z enotami v vseh štirih upravnih enotah je bilo poslovno uspešno tudi v tem letu, precej naročil za delo pa so dobili prav za območje treh občin, kjer tudi deluje zdravstvena služba gornjeradgonskega zdravstvenega doma.
»Patronažno službo in nego na domu opravlja osem patronažnih sester. Njihovo delo je
Priznanje Andragoškega centra
Vzorna skrb
za izobraževanje
obrtnikov
Andragoški center R Slovenije podelil priznanje Območni obrtni zbornici Murska Sobota
ndragoški center Republike Slovenije vsako leto podeli priznanja za izjemne dosežke pri učenju odraslih. Na ta način se spomnijo in zahvalijo tistim, ki v učenje veliko vlagajo in dosegajo lepe uspehe; kdor se izobražuje, spreminja sebe, osebnostno raste, si izboljšuje položaj in pozitivno vpliva na svojo okolico. Priznanja podeljujejo posameznikom, škupinam in organizacijam ter lokalnim skupnostim za izjemne dosežke pri učenju in bogatitvi lastnega znanja.
Med dobitniki priznanj, ki so jih podelili to jesen, je bila tudi Območna obrtna zbornica M. Sobota, ki je začela leta 1998 izvajati poseben projekt usposabljanja brezposelnih odraslih oseb. Lani je končala izobraževanje prva skupina »odraslih« vajencev, ki so imeli končano osnovnošolsko izobrazbo oziroma so začeli s poklicnim izobraževanjem in ga niso uspešno končali. Programi, ki se izvajajo v tesnem sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, srednjo poklicno šolo in aktivno vlogo Območne obrtne zbornice, na-
Naenkrat je zaključni račun :
postal pomemben za rogašovsko občino
hitro poskusili najti nekatere kompromise, da bi lahko spravili pod streho lanski proračun. Glede omenjenih težav s cestami v Fikšincih, Sv., Juriju in Rogašo-vcih so našli določene rešitve, glede zamujenih 12 milijonov pa je župan priznal, da sam stoji za
vpeto v vse pore našega življenja,« je ob prevzemu avtomobila poudarila direktorica zdravstvenega doma Marija Kuzma. Družinam pomagajo pri skrbi za novorojenčka, z nasveti velikokrat podprejo ljudi v stiski, njihovo pomoč
stajajo prav na pobudo drobnega gospodarstva in njenega institucionalnega zastopnika - Območne obrtne zbornice Murska Sobota. Le-tej je na osnovi dobre organizacije in aktivnosti članstva uspelo oblikovati programe, ki so bili zanimivi za delodajalce in delojemalce. K uspešnemu strokovno-teoretičnemu in praktičnemu izobraževanju je prispevala tudi dualna oblika organizacije izobraževanja.
Dober rezultat projekta je tudi zaposlenost večine kandidatov po uspešno končanem izobraževanju, to pa je za pomursko re-
tem. Toda kljub tem rešitvam in priznanju župana, zaključni račun za leto 2000 ni bil sprejet. Čeprav je, kot smo zgoraj opisali, to lahko težava za občino, pa iz-gleda, glede na to, da so takoj za tem vsi svetniki dali potrebno soglasje za najem kredita, da se bodo še pred iztekom roka za najem le-tega še enkrat sestali in sprejeli zaključni račun za lansko leto ter tudi tako potreben rebalans proračuna za letošnje leto z že vštetim kreditom. C. K. ■
pa potrebuje vedno več hudo bolnih. Ležalna doba v bolnišnicah se skrajšuje, zato pa bolniki potrebujejo dobro zdravstveno nego in pomoč na domu. Ob prevzemu avtomobila je Marija Kuzma še povedala, da ga sprejemajo z zavezo, da
gijo z veliko stopnjo brezposelnosti zelo pomemben prispevek.
Med posebne dosežke zbornice spada tudi program dodatnega izobraževanja in usposabljanja obrtnikov in podjetni-
Občinski svet Gornji Petrovci
Kdaj do odloka o stavbnih zemljiščih?
a izredni seji Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci so precej pozornosti namenili vzpostavitvi evidence zazidalnih in nezazadilnih stavbnih zemljišč. Občina Gornji Petrovci je namreč ena od redkih slovenskih občin, kjer še nimajo sprejetega tovrstnega odloka. V ta namen so na sejo povabili tudi predstavnika podjetja Mikrodata iz Maribora, ki je podrobneje obrazložil bistveni namen sprejetja dokumenta, ki ureja razmerja med državo in občino. O tem bodo svetniki še razpravljali in se dokončno odločali na eni izmed naslednjih sej občinskega sveta.
V nadaljevanju je bil govor o
zbirno-sortirnem centru za od
padke v Puconcih. Obravnavali so podpis aneksa k pogodbi o sofinanciranju občin. Nato so sprejeli sklep o nakupu računalniške opreme za Osnovno šolo G. Petrovci. Pomembno je, da bo polovico potrebnega denarja zagotovilo šolsko ministrstvo, preostali delež pa odpade na gornjepetrovsko občino. Svetniki so se prav tako strinjali s sofinanciranjem posebne aparature za potrebe ginekolo-ško-porodniškega oddelka soboške bolnišnice. Odločili so se, da
bodo znali še bolj prisluhniti in pomagati ljudem, direktor cestnega podjetja Marijan Pucko pa je izrekel upanje, da bodo lahko še naprej posodabljali tamkajšnje ceste.
M. H., foto J. Z.i
kov, ki ga že vrsto let uspešno izvajajo na svoji zbornici. Gre za prilagojene oblike izobraževanj, delavnic in usposabljanj, ki prispevajo k večji stopnji razvoja in vseživljenjskega učenja. Obrtniki in podjetniki pridobivajo skozi te oblike izobraževanja dodatna, predvsem pa nova znanja, ki jih vsakodnevno potrebujejo za uspešno uveljavljanje na konkurenčnem trgu.
»Med pomembne novosti, ki jih za uveljavljanje učenja uvaja zbornica, sodijo izobraževanja v majhnih skupinah, zlasti v obliki delavnic, kjer podjetniki znanja pridobivajo z reševanjem konkretnih (lastnih) primerov. Predavatelji so strokovnjaki, večina z mednarodnimi, v glavnem pa s praktičnimi izkušnjami. Rezultati posebnih izobraževalnih programov zbornice so zelo pomembni, še zlasti za lokalno okolje, saj se že kažejo številni pozitivni učinki,« je prepričana poslovna sekretarka na Območni obrtni zbornici M. Sobota in najbolj zaslužna za nadvse uspešno izobraževanje obrtnikov Marija Rogan.
B. B. P ■
bo Občina G. Petrovci v ta namen
zagotovila 100.000 tolarjev, Prepričani so, da bodo njihovemu zgledu sledile tudi druge pomurske občine. Ravno tako so prisluhnili potrebam športnega oddelka soboške gimnazije, ki jo obiskujejo tudi trije dijaki iz gor-njepetrovske občine. Zato ni bila odločitev o sofinanciranju te dejavnosti težka. Določen delež pa so zagotovili tudi društvu za med-sosedsko pomoč. Seznanili pa so se tudi s sprejetjem zakona o samoprispevku in zakona o prijavi prebivališča.	Milan JeršeB
Sveti Jurij ob Ščavnici
S e se hočejo občani Svetega Jurija ob Ščavnici odpraviti na večerjo ali nedeljsko kosilo, tega ne bodo deležni v svoji domači občini, saj že nekaj časa nimajo niti ene same gostilne, kjer bi lahko posedeli in tudi kaj pojedli.
Župan občine Slavko Mihalič pravi, da že dolgo časa iščejo vse mogoče načine, da bi občina vendarle postala bogatejša pri tej ponudbi, ki jo občani zelo pogrešajo, a zaenkrat še vedno ostaja le pri štirih majhnih barih, kjer hrane seveda ne ponujajo. Ena izmed možnosti se je pokazala v nekdanjem elektrošolskem centru, domačini ga poznajo kot »Vukovar«, ki so ga najprej ponudili Znanemu podjetniku Štormanu iz Celja, vendar pa zaradi drugih investicij takrat ni bil zainteresiran za nakup. Zdaj se po županovih besedah zelo zanima za nakup Drago Gomboc iz Šratovec, ki naj bi uredil gostišče z dvesto sedeži, zraven pa še mesnico. Občina že ureja dokumente za odkup na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki je lastnik zemljišča in objekta.
D. T. ■
VESTNIK november 2001	LO^kALNA SCENA
5
Moteče urejeno ljutomersko odlagališče 5
Nov zakon o samoprispevku
Jurševka
Pravi naslov je lastnik odlagališča, t. j. Občina Ljutomer, trdijo v Komunalno stanovanjskem podjetju Ljutomer

^«5
■ dlagališče komunalnih odpadkov za bivšo Občino Ljutomer in štiri naslednice je res na zelo neprimernem mestu - toda tam je že od nekdaj. Dokler je bi-
lo stanovalcev in smeti manj, niti ni bilo tako moteče; bilo je pač nekje zadaj za pokopališčem in na obrobju mesta.
Toda mesto se je širilo, smeti je bilo iz leta v leto več, predpisi pa so vse strožji. Povrh vsega je na drugi strani odlagališča nastalo elitno naselje mesta Ljutomer - Jurševka. Pa vendar, kot pravi direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Ljutomer Stanko Klemen, »odlagališče je bilo na tej lokaciji pred vsemi temi hišami, tudi pred temi dvanajstimi hišami, ki so sedaj v neposredni bližini nad smetiščem in katerih lastniki so vložili tožbo in zahtevek za odškodnino«. S. Klemen je tudi prepričan, da podjetje ni pravi naslov za tovrstne pritož-
".M«

»Pred kratkim so si sanirano deponijo ogledali predstavniki ministrstva in dobila je oceno odlično. Le redki se lahko pohvalijo tudi s tako čistilno napravo. Zakaj je šele sedaj začela motiti nekatere stanovalce na Jurševki, ki so gradili hiše, čeprav so vedeli, da je tukaj smetišče,« se sprašuje Stanko Klemen, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Ljutomer.
be, saj so le upravljalec odlagališča, medtem ko je lastnik občina oziroma kar štiri občine.
V zadnjih letih so namreč občine Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje vložile veliko denarja za sanacijo odlagališča, ki je bilo prej že res v kritičnem stanju. S tem so si pridobili uporabno dovoljenje do leta 2005 in se izognili največji možni taksi za odlaganje odpadkov, ki bo začela veljati 1. januarja 2002. Celotna sanacija je stala 119 milijonov SIT, 40 % vrednosti pa je prispevala država. V zadnjih dveh letih so tako uspeli odpraviti največjo sramoto mesta in
namesto njega urediti vzorno odlagališče komunalnih odpadkov s čistilno napravo in od-plinjevanjem. Staro odlagališče je zravnano, na njem sta navo-žena zemlja in gramoz, tako da je iz njega nastalo veliko parkirišče.
Čeprav je odlagališče vzorno urejeno in bo v uporabi kvečjemu pet let, pa so stanovalci Jurševke (12 bližnjih hiš) vložili tožbo, saj zahtevajo odškodnino zaradi bližine odlagališča. Njihova zahteva je na neki način logična - moteno je normalno bivanje. Nekoliko nelogična je višina zahtevane odškodnine (10 mi-
lijonov SIT), in to, da je uradna oseba, ki bo o tem odločala, tudi stanovalec na Jurševki. Če jim je bil vzor lendavski primer, je potrebno pojasniti, da v tistem primeru podjetje pobira denar skupaj s plačilom svojih storitev od vseh strank za potrebe občin, lete pa potem ta denar kot odškodnino nakažejo na žiroračun Krajevne skupnosti Dolga vas (ki si je uspela zgraditi velik vaš-ko-kulturni dom). Pa tudi to bo v prihodnje drugače, saj je komunalno podjetje obvezano, da najprej reši zahteve države - torej plačevanje takse.
Bernarda B. Peček ■
Piše:Venčeslav Smodiš, univ. dipl. prav.
tari Zakon o samoprispevku (iz leta 1985) je Ustavno sodišče RS v letu 1999 razveljavilo. Razveljavitev je začela učinkovati 9- 12. 2000. Očitke pobudnikov ustavne presoje, da pri samoprispevku gre za ostanek socializma, ki ni združljiv z novo ureditvijo, je Ustavno sodišče štelo kot neutemeljene. Razlogi za razveljavitev so bili v sistemski neusklajenosti zakona z ustavo, Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o financi-
ranju občin in tudi v neusklajenosti osnove za plačevanje samoprispevka.
Ustavno sodišče je ob razveljavitvi zakona v odločbi jasno zapisalo, da je v skladu z ustavo pristojnost občin, da predpišejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon. Samoprispevek je torej ohranjen tudi v novem sistemu lokalne samouprave; je javna dajatev, ki se od davkov razlikuje po tem, da je njegov namen vnaprej določen in da ga je mogoče uvesti le na referendumu izraženem soglasju glasovalnih upravičencev.
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 24. oktobra 2001 sprejel novi Zakon o samoprispevku. Objavljen je bil v Uradnem listu RS št. 87/2001, veljati pa je začel 23- novembra 2001.
Z novim zakonom je samoprispevek opredeljen kot strogo namenska lokalna dajatev. Sredstva samoprispevka so tako lahko namenjena za gradnjo ali rekonstrukcijo javne infrastrukture na področju komunale, prometa, otroškega in zdravstvenega varstva, šolstva, kulture, športa in druge javne infrastrukture, ki jih zagotavlja občina.
Samoprispevek se lahko uvede za celotno območje občine ali samo za njen ožji del (krajevno, vaško in četrtno skupnost) in največ za obdobje petih let.
Javna dajatev
Petina petletnikov ima zvišan holesterol
Bolezen sodobnega časa ne izpušča otrok
a strokovnem srečanju pediatrične sekcije slovenskega zdravniškega društva, ki je bilo pred nedavnim v Moravskih Toplicah, so si bili slovenski pediatri enotni, da mora merjenje holesterola v krvi petletnih otrok še naprej ostati v sklopu preventivnih sistematskih pregledov. Po doslej zbranih podatkih so namreč ugotovili, da ima kar dvajset odstotkov petletnikov zvišan holesterol v krvi.
»Podobno, kot je pri svojem vzorcu ugotovila kolegica s pediatrične klinike, smo ugotovili tudi mi pri našem, in sicer, da je okoli dvaindvajset odstotkov pregledanih otrok imelo vsebnost holesterola več kot pet mili-molov na liter,« je povedala pediatrinja z gornjeradgonskega zdravstvenega doma Anka Koro-šeč, dr. med, ki je s kolegoma Vladano Kosič Dakič, dr. med., in Vojkom Bercetom, dr. med., z otroškega oddelka murskosobo-
ške bolnišnice zbrala prve podatke za našo regijo. Vzorec je zajemal 314 otrok, 148 dečkov in 166 deklic, podatke o vrednostih izmerjenega holesterola pri otrocih pa so jim posredovali tudi kolegi z lendavskega in murskosoboškega območja. Ljutomerčani so z merjenjem holesterola pri petletnikih začeli nekoliko pozneje.
In zakaj so se slovenski pediatri sploh lotili tega problema? Z načrtnim pregledovanjem hole-
Slovesnost v cerkvi sv. Katarine
nedeljo, 25. novembra, ko je bil praznik sv. Katarine, kateri je posvečena tudi dvesto petdeset let stara župnijska cerkev v Lendavi, je bilo tampro-ščenje.
Letos je bilo še posebej slovesno, saj so do praznika opravili veliko del: izolirali temelje cerkve, prepleskali zunanjost in notranjost, vgradili nova okna, uredili novo razsvetljavo (novi lestenci!), v bogoslužnem prostoru so dali postaviti nov daritven oltar, obrnjen seveda k ljudstvu; postavili so krstni kamen, mizo za darove, ambon oziroma molitveno mizo ... V cerkvi sv. Katarine v Lendavi je nekaj novih klasičnih (cerkvenih) klopi. Novost je tudi talno ogrevanje. Vse to (in ne samo to!) je seveda veliko stalo. Precej so primaknili verniki, z nekaj milijoni pa je pomagala lendavska občina. V nedeljo popoldne, ko je mariborski pomožni škod dr. Jožef Smej blagoslovil vse te pridobitve, je bilo v lendavski cerkvi slovesno bogoslužje, ki so ga je posebej obogatilo petje cerkvenega pevskega zbora in ljudsko petje.	Š. S. ■
sterola želijo odkriti tiste otroke, ki imajo moteno presnovo maščob, z zbiranjem podatkov o izmerjenih vrednostih holesterola v krvi pa dobiti pregled nad njeno pojavnostjo.
Opozarjajo namreč, da je s preventivnim delovanjem in zdravljenjem presnove maščob potrebno začeti že v zgodnjem otroštvu, da so potem tudi posledice blažje ali sploh premaknjene v poznejšo starost.
Pri otroku, ki ima zvišane vrednosti holesterola,»... s pregledi naprej izključimo tiste bolezni, ki lahko povzročijo povišan holesterol, kot je nefrotski sindrom (prekomerno izločanje beljakovin in vode z ledvicami), sladkorna bolezen, glikogenoza (motena presnova glikogena) in hi-potireoza (moteno delovanje ščitnice). Sprašujemo tudi po pojavnosti določenih bolezni v družini, in če ugotovimo, da so otroci zaradi pozitivne družinske anamneze lahko bolj ogroženi, jim svetujemo spremembo prehranjevalnih navad in aktivnost otrok, kontroliramo pa tudi vrednosti holesterola.
Če pa so vrednosti holesterola višje od šest, otroka pošljemo na kliniko, kjer se potem na terciarni ravni odločajo o načinu zdravljenja,« je povedala pediatrinja Vladana Kosič Dakič, dr. med..
Čeprav slovenski in tudi pomurski vzorec pregledanih otrok še ni reprezentativen za postavljanje zaključkov, pa je prvi presek vendar že dal nekatere
zanimive ugotovitve. Samo v pomurskem vzorcu je namreč doktor Vojko Berce odkril pozitivno povezavo med dojenjem in holesterolom v krvi. Pri dojenih petletnikih so torej bile izmerjene vrednosti holesterola nižje kot pri nedojenih otrocih.
»Pri otrocih pa ni neposredne povezave med telesno težo in hiperholesterolemijo, s tem da je bila pri tistih, ki so imeli zvišani holesterol, v večjem številu zvišana tudi telesna teža,« je povedala dr. Koroščeva. Debelost pri petletnih otrocih torej še ne pomeni, da imajo že tudi motnje pri presnovi maščob, vendar pa slovenski zdravniki z vso resnostjo opozarjajo tudi na to, da so otroci vse bolj debeli. »Letos smo pri učencih sedmega razreda ugotavljali močan porast telesne teže; zanimivo, da bolj pri dečkih kot deklicah,« je opozorila Anka Korošec.
In prav telesna aktivnost otrok in zdrava prehrana lahko pomembno vplivata na zniževanje holesterola v krvi pri otrocih, tudi z visokimi vrednostmi, zato na kliniki zdravljenje začno ravno s spreminjanjem prehranjevalnih navad in spodbujanjem večje aktivnosti.
Toda spreminjanje življenjskih vzorcev pri otrocih je močno odvisno od tega, ali ga je pripravljena spremeniti cela družina. To pa je toliko težje, če starši na debelega otroka ne gledajo kot na bolnika, pa čeprav se bodo zdravstvene težave zaradi prekomerne teže lahko pojavile že v mladih letih. Večjo mero skrbi pa vendar pokažejo, ko otroku izmerijo zvišane vrednosti holesterola.
M. H.
Sedaj novi zakon sam določa, da se samoprispevek uvede po poprej opravljenem referendumu, na katerem se je za uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev na določenem območju, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina.
Obvezna podlaga za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka je v skladu s predpisi izdelan predlog investicijskega programa gradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture, ki ga sprejme občinski svet.
Po novem zakonu imajo pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka občani, s stalnim prebivališčem na območju, na katerem naj bi se uvedel samoprispevek ter tudi druge fizične osebe, ki imajo na tem območju v lasti oz. posesti svoje nepremičnine in se z uvedbo samoprispevka povečuje uporabnost j ali vrednost teh nepremičnin. Občani mlajši od 15 let ter tisti, ka-I terih obdavčljivi dohodki v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka ne presegajo 25 % povprečne letne plače v Republiki Sloveniji v letu, na katero se nanašajo dohodki, nimajo pravice glasovanja.
Zavezanci za samoprispevek po novem zakonu so fizične osebe, ki imajo pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka. Zavezanci plačujejo samoprispevek, katerega višina je odvisna od njihovega doseženega bruto dohodka v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka. Samoprispevek se odmeri največ po stopnji 2 %. Podlaga za zavezo za občane s stalnim prebivališčem na območju, za katerega je uveden samoprispevek, so lastni dohodki; za lastnike ali posestnike nepremičnin, ki nimajo stalnega bivališča na tem območju, pa last in posest nepremičnine.
Zakon določa, da na podlagi odloka o uvedbi samoprispevka, ki ga sprejme občinski svet, izda občinska uprava zavezancem odločbe o samoprispevku. Tudi o znižanju ali o oprostitvi plačevanja samoprispevka odloči občinska uprava z odločbo. Razlogi za oprostitev ali znižanje plačevanja samoprispevka ter način uveljavljanja znižanja ali oprostitev se določijo z odlokom o uvedbi samoprispevka.
Po zakonu se samoprispevek se plačuje v denarju, na ustrezni vplačilni račun in se razporeja v dobro občine. Nadzor nad porabo sredstev samoprispevka vrši nadzorni odbor občine.
S posebno določbo zakona so kot novost urejena pogodbena razmerja, s katerimi je omogočeno tudi zbiranje dodatnih zasebnih sredstev za gradnjo lokalne infrastrukture. Sklenjene pogodbe so na podlagi davčnih predpisov tudi podlaga za uveljavljanje ustreznih olajšav pri plačilu dohodnine.
V novem zakonu je tudi vsebovano določilo, da se samoprispevki, ki so bili uvedeni na podlagi starega, razveljavljenega Zakona o samoprispevku, plačujejo tako dolgo, kot je bilo to določeno z veljavnimi sklepi o uvedbi samoprispevka do konca obdobja, za katero so bili uvedeni.
Samoprispevek kot specifična samoobdavčitev občanov je torej spet možen. V dosedanji praksi je bil izjemen dodaten vir financiranja javnih investicij. S samoprispevkom je bilo predvsem v krajevnih skupnostih asfaltiranih precej kilometrov cest, zgrajenih nešteto vaško-gasilskih domov, mrliških vežic in športnih objektov. Bo tako tudi v prihodnje? Za uvedbo samoprispevka bo v prihodnje potrebno doseči visok nivo strinjanja zavezancev. Zato se zastavlja vprašanje, ali se bo referenduma udeležila večina glasovalnih upravičencev in ali se bo ZA samoprispevek izrekla večina teh, ki bodo glasovali. Odgovor na to bo prinesel morda prvi, drugi ali tretji... v praksi po tem zakonu izveden postopek za uvedbo samoprispevka.
6 GOSPODARSTVO 29. november 2001 »BBB
Pripravništvo za mlade strokovnjake je plačano
Kandidatov pa ni
ed petimi v avgustu objavljenimi razpisi države, s katerimi želi pospešiti dodatno zaposlovanje in izobraževanje, je bil na kožo pomurske regije močno pisan tisti, s katerim država subvencionira pripravniško delo iskalcev prve zaposlitve s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe.
M
Zajezil naj bi beg možganov v tistih regijah, kjer je stopnja brezposelnosti višja od slovenskega povprečja. Po ključu, delež iskalcev prve zaposlitve s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe glede na število vseh iskalcev dela, so izračunali, da pomurska podjetja lahko kandidirajo za petinštirideset od dvesto subvencij. Razpis ima še vedno zeleno luč, dokler odobrenega denarja ne razdelijo, razgrabila pa ga niso niti pomurska podjetja, čeprav že pregovorno kadrovsko slabokrvna.
Po obvestilu, ki ga je centralna služba republiškega Zavoda za zaposlovanje poslala murskosoboški enoti, je na dveh odpiranjih vlog bilo šestim pomurskim podjetjem odobrenih trinajst pripravnikov, od tega sta dve lendavski podjetji dali vlogo za šest. Država je postavila pogoj, da kandidat za pripravništvo nima za sabo niti enega meseca dela.
To, da bi vodilnim v pomurskih podjetjih zaradi mlačnosti ob ponujeni možnosti jemali ostro mero, ne bi bilo pošteno, saj mlade z znanjem iščejo, še preden oddajo vlogo, vendar pa regijska ponudba ni posebej pestra. Na listi brezposelnih in iskalcev dela jih je dvajset s šesto stopnjo in triinšestdeset s sedmo stopnjo izobrazbe. Med slednjimi je pre-
cej pravnikov in ekonomistov, ni pa diplomantov tehničnih šol. O tem, da je med njimi tudi precej medlih, ki ne vedo, kaj bi sami s sabo, pa so po razgovorih z diplomanti razočarano ugotavljali pri enem od podjetij.
Po pričakovanju strokovne službe z murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje se bodo domača podjetja še ozirala po brezposelnih s končano šolo in brez zaposlitve, vendar je pred koncem poslovnega leta za to manj primeren čas. Lahko pa, da se bodo razgledali tudi širše. Razpis namreč ne preprečuje le bega možganov, ampak spodbuja tudi priselitev zaradi zaposlitve na območju s podpovrečno zaposlitveno sliko. Koliko bi bila pomurska podjetja in sploh regija atraktivna za mlade od drugod? Da bi drli na ta konec, ni pričakovati, lahko pa bi se zgodil vsaj kak zadetek. Podjetjem pa se jih splača povabiti tudi s finančnega vidika, saj bo država krila za pomurska podjetja 90 odstotkov plače pripravnika, prispevke delodajalca in delo mentorja v višini dobrih devet tisoč tolarjev. Delodajalčeva obveznost pa je, da po opravljenem pripravništvu delavca zaposli za dvojno pripravniško dobo.
M. H. ■
Slovensko gospodarstvo na ogled v Splitu
Že petič na Žnjanu
Slovenska podjetja so se predstavila na splitskem sejmu v organizaciji Območne gospodarske zbornice za Pomurje
Slovenska podjetja so se konec oktobra že petič predstavila na splitskem sejmu.
O
d 24. do 28. oktobra 2001 je potekal v Splitu na Žnjanu šesti sejem SASO, v sklopu katerega potekajo tematski sejmi gradbeništva, naprav, strojev, lesne in kovinske industrije, obrti in malega gospodarstva ter sejem energetike, elektrotehnike in telekomunikacije. Splitski sejem je v neprestanem povečanju, saj letos beležijo 42-odstotni porast razstavnega prostora in 34-odstotno povečanje števila razstavi j alcev.
Sejem poteka na 7400 m2 po- I na 6500 m2 odprtega prostora in kritega razstavnega prostora in I predstavlja največjo gospodar-
Pomursko društvo za kakovost med uspešnejšimi v Sloveniji
Preraščanje lokalnih okvirov
Izzivi prihodnosti je moto letošnje že sedme letne konference društva
P
omursko društvo za kakovost je bilo ustanovljeno leta 1993 s ciljem, da širi idejo o kakovosti in skrbi za njeno uresničevanje v praksi. V teh letih delovanja je
okoljem, ki je povezan s projektom ekošol, srednje šole pa podpirajo v njihovih prizadevanjih
Pomurju. Tem bodo podelili tradicionalno priznanje Pomurskega društva za kakovost - zlati znak kakovosti.
Ludvik Kovač
društvo upravičilo svoj obstoj, vsakoletne aktivnosti pa zaključi z letno konferenco. Kot je na novinarski konferenci povedala predsednica društva Helena Kosi, bo letošnja kon-
ferenca, ki bo danes v Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, že sedpia po vrsti, z motom »Izzivi prihodnosti« pa želijo organizatorji kar najbolj celovito zajeti področje kakovosti, tako v podjetjih, družbi in pri posamezniku.
za pridobitev standarda kakovosti.
Društvo sodeluje z različni-
mi klubi, še posebej s klubom PAC in Klubom menedžerjev in podjetnikov Pomurja, v sodelovanju s slednjim pa so letos prvič poskusno razpisali nagrado
sko prireditev in promocijo v Dalmaciji. Predstavilo se je 740 podjetij iz Hrvaške, Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Italije, Češke, Nemčije in Jugoslavije.
Organizator sejma je podjetje Sajam Split, kateremu je uspelo organizirati v sodelovanju z Obrtno zbornico Splitsko-dalma-
Oblikovanje
Letne konference Pomurskega društva za kakovost so že zdavnaj prerasle lokalne okvire in imajo ustrezen odmev v slovenski javnosti, kar nenazadnje potrjuje tudi množična udeležba strokovnjakov s področja kakovosti iz cele Slovenije. Ti bodo s svojimi referati posegli na različna področja, kjer so v zadnjem času prisotne večje spremembe, predstavili pa bodo tudi novo izdajo standardov serije ISO 9000:2000. Izkušnje s temi novimi standardi bodo na konferenci predstavila certificirana podjetja in certifikacijske ustanove.
Kot je povedala predsednica društva Helena Kosi, izzivi prihodnosti niso več samo kakovost izdelkov in storitev, pač pa celovito obvladovanje in združevanje kakovosti vsakdana posameznika, podjetja in družbe kot celote.
Posebno pozornost zato želijo posvetiti prav kakovosti življenja, ki se ob današnjem tempu dela vse prepogosto izgublja. Tudi to, kako užiti kakovost življenja v najširšem smislu, je po besedah Kosijeve eden izmed izzivov prihodnosti.
Branko Škafar, vodja izobraževanja pri Pomurskem društvu za kakovost pravi, da so si v letu 2001 zadali ambiciozne načrte na tem področju in jih tudi uresničili.
Mesečno so organizirali eno ali več izobraževanj in k sodelo-vanju pritegnili tudi zunanje strokovnjake, na petnajstih letošnjih izobraževanjih pa je sodelovalo več kot 200 udeležencev. Društvo se je med prvimi v Sloveniji lotilo usposabljanja mladih za kakovost. V osnovnih šolah uvajajo sistem ravnanja z
Pomurskega društva za kakovost »Pot do uspešnega podjetja«.
S tem želijo vzpodbuditi pomurska podjetja, da bodo uspešnejša, hkrati pa dobijo osnovo za prijavo za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.
Rezultate letošnjega poskusnega razpisa, na katerega so se prijavila tri podjetja, bodo objavili na jutrišnji letni konferenci, na kateri ne bodo pozabili tudi na tiste, ki so dali še poseben prispevek k razvoju kakovosti v
V Pomurju je bilo doslej podeljenih 47 certifikatov kakovosti, nekaj pomurskih podjetij pa ima kar več certifikatov. Slovenska podjetja se doslej ponašajo z 991 certifikati in napovedujejo, da bo še letos podeljen tudi tisoči certifikat. V podjetjih, ki so prejela certifikat, dela več kot 45 odstotkov zaposlenih v slovenskem gospodarstvu, med prejemniki pa prevladujejo podjetja, ki imajo več kot 250 zaposlenih.
tinske županije edini sejem v Hrvaški, ki beleži v primerjavi z letom 2000 pomembno rast.
Slovensko gospodarstvo se je na sejmu predstavilo že petič, in to na skupnem razstavnem prostoru velikosti 230 m2 v okviru Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije; na 80 m2 so se predstavila tudi skoraj vsa slovenska zdravilišča v okviru Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Podjetja, ki so se predstavila na sejmu v okviru gospodarske in obrtne zbornice, so: Agromex, Efekt-Proton, El-Term, Fori, Goriške opekarne, Izoterm Piama, Hidravlika&Mehanika Raf, Lima, TSE, Tovarna meril kovine, Unior, Litkom, Mit Grnjak, Winter šport, Kaij ter območne obrtne zbornice Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer in Slovenski Bistrica.
Nosilec projekta predstavitve slovenskega gospodarstva v Splitu je Območna gospodarska zbornica za Pomurje v sodelovanju s pomurskimi območnimi obrtnimi zbornicami, v okviru katerih se predstavljajo: Agrp-mex, Inoks, Roto, Modna kravata, Tiskarstvo Roškar, Sekcija energetikov, M Trade, Kit Cigan Anton in Elektrouporovno varjenje Vučak.
Na letošnjem sejmu so potekali tudi številne promocijske aktivnosti in poslovna srečanja gospodarstvenikov, promocija pomurskega gospodarstva, turizma in kulinarike ter srečanja turističnih agencij iz Slovenije in Hrvaške.
Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško po nekajletnem upadanju od lani ponovno raste.
B. B. P. ■
egionalni center ZOTKS M. Sobota je skupaj z OŠ II M. Sobota organiziral regijsko tekmovanje v znanju oblikovanja pisnih izdelkov s programom Corel in Word. Pomerilo se je 16 tekmovalcev iz 9 osnovnih šol v Pomurju, ki so bili najboljši na šolskih preizkusih. Tokrat so dosegli največ točk Marko Mlinarič (OŠ Turnišče), Filip Dobranič (DOŠ I Lendava) in Igor Novakovič (OŠ Beltinci). Prva dva sta se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 15. decembra v Ljubljani.
J. G.l
Moteči KEMOTOP iz Strukovec
Ima vse potrebne papirje!
Pet sosedov močno moti dejavnost g. Šiftarja sredi strnjenega naselja - Ekološka patrulja opravila ogled “na črno”, brez prisotnosti lastnika
rimer Kemotopa in destilacije topil v Strukovcih je že znana zadeva. Sosedje se ne morejo sprijazniti s to dejavnostjo sredi strnjenega naselja; ker jim ni hotel prisluhniti nihče od odgovornih, so se obrnili na nevladno organizacijo Slovensko ekološko gibanje, ki je na teren poslala svojo ekološko patruljo. Konec oktobra so na osnovi razgovora s petimi prizadetimi sosedi in ogleda okolice objekta (lastnika sploh ni bilo doma) prišli do ugotovitev, ki so jih posredovali Inšpektoratu za okolje in prostor, Upravi za varstvo narave, Zdravstvenemu inšpektoratu in Občini Puconci. Pa seveda medijem!
Pri proizvodnem procesu so menda sporne nevarne kemične spojine aceton, ksiol, butilacetat, nitrorazredčila, mešanica neho-genih topil idr. Objekti, kjer je proizvodnja in skladišče, naj bi bili okoljsko sporni zaradi požarne varnosti in vpliva onesnaženosti zraka na zdravje sovaščanov. Ob občasnem obratovanju (tudi ponoči) prizadeti vaščani čutijo predvsem smrad in dimne pline, že sedaj pa se pojavljajo v neposredni bližini obratovalnice topil obolenja, kot so alergije, bronhitis in rakasta obolenja. Za topila
je znano, da imajo na človeški organizem, predvsem na možganske celice, uničujoči učinek in lahko povzročijo huda reverzibilna stanja. Emisije in imi-sije (dioksini, furani) pa ne-le, da lahko vplivajo na ljudi, ampak škodljivo vplivajo tudi na rastlinstvo in živalstvo. Tako je zapisala ekološka inšpekcija v svojem poročilu.
Inšpektorat RS za okolje in prostor je opravil svoje delo, torej je ukrepal, vendar ni ugotovil nič katastrofalnega; o pomanjkljivostih na objektih je obvestil elektroenergetskega in-
špektorja, ki je izdal ureditveno odločbo za električne, strelovod-ne inštalacije in naprave. Prav tako so obvestili inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - o njegovih ugotovitvah bomo še izvedeli.
Zaenkrat pa so znana naslednja dejstva: KEMOTOP izvaja dejavnost v objektu, za katerega je bilo 1989 izdano uporabno dovoljenje. Za dejavnost predelave odpadkov ima samostojni podjetnik pridobljeno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, izdano 17. aprila 2000. Pri procesu predelave odpadkov nastajajo čisti produkti in destilacijski ostanek, ki ga predajo pooblaščenim organizacijam (evidenčni list je voden pravilno). Opravili so dve meritvi emisije snovi v zrak (1998. in letos), vendar emisije ne presegajo mejnih vrednosti, določenih z uredbo. Tudi skladiščenje je primerno, saj so posode za utrjeno betonsko podlago.
Bernarda B. Peček ■
wn 29. november 2001
GOSPODARSTVO
7
Saubermacher&Komunala
»Prosim denar vas - za vas!«
Komentar
V petek dobili soglasje za zvišanje cen še od zadnje od 12 prekmurskih občin
Spoštovani gospod in v slovenskem merilu priznani strokovnjak je v enem od svojih intervjujev povedal (nekako tako), da medijem pisanja niti ne zameri, saj vendar novinarji od tega živijo. To, da delamo zato, da se preživimo, je seveda svojsko vsem poklicem, vendar pa smo nekaterim pripravljeni priznati samo to. Tako kot omenjeni gospod, ki v novinar-
Majda Horvat ■
amen takse je dober, saj gre denar za zgraditev zbirno-sortirnih centrov in sili ljudi k združevanju. Ni pa ekološko to, koliko birokracije in papirjev je povezano s tem. Ker morajo k 50-odstotnemu zvišanju dati soglasje tudi lokalne skupnosti, sem moral za vse občine pripraviti celotno gradivo, in to je bilo ogromno papirja. Potem sem jim enostavno pojasnil, da »prosim denar vas - za vas«, kajti od tega denarja ne dobimo mi nič. Še sedaj ne vem, če bom zbral dovolj denarja za plačilo takse ali pa bomo morali dati zraven še iz podjetja,« je pojasnil zaplete glede uvajanja nove okoljske takse direktor podjetja Saubermacher&Komunala Branko Škafar.
odpadkov iz leta 2000. Za okrog 19 tisoč ton, kolikor so prijavili, bi morali državi plačati 85 milijonov SIT. Za občane to pomeni relativno 34-odstotni dvig cen oziroma od 100 do 110 SIT na prebivalca. Višina zneska je odvisna od velikosti posode, te pa so lahko 120-, 240- ali 110-litr-ske. Kdor ima večjo posodo, bo plačal več. Če pa nekdo meni, da
Murskosoboško podjetje ima najdaljšo tradicijo ločenega zbiranja odpadkov in je na ravni Slovenije nekakšen vzorec, kako naj bi zadeve potekale. Zato tudi ne preseneča, da je v 12 prekmurskih občinah, ki so vključene v sistem zbiranja odpadkov in ki tudi sodelujejo pri gradnji novega zbirno-sortirnega centra v Puconcih, toliko razumevanja ob uvajanju nove takse in s tem povezanem zviševanju cen na položnici, s katero plačujejo to storitev. V zadnjih treh mesecih je bil Branko Škafar gost vseh 12 občinskih svetov in minuli petek je soglasje sprejel še zadnji, rogašovski svet.
Taksa, ki bo uvedena z januarjem leta 2002, bo tudi za upra-vljalca puconskega odlagališča odpadkov izračunana na osnovi prijavljene količine odloženih
Branko Škafar, direktor Saubermacher&Komunala Murska Sobota, ki bo upra-vljalec puconskega odlagališča le še dobro leto.
tako velike posode ne potrebuje, jo lahko zamenja za manjšo ali pa smeti odlaga kar v posebne vrečke. V dogovoru s celotno vasjo, kjer zbirajo odpadke, lahko pobiralci odpeljejo smeti le na 14 dni ali enkrat mesečno -od vsega tega je odvisna cena, ki jo bomo občani plačevali za odlaganje odpadkov. V prihodnjem letu se nam na položnicah resda še ne bo poznalo tako močno, ker bo cena za odložene odpadke 4,5 SIT po kilogramu, vendar pa bo ta številka iz leta v leto naraščala (že prihodnje leto 8 SIT/kg) zato se bomo morali vsi, tako občani kot upravljalci odlagališča, truditi, da bomo odlagali čim manj odpadkov.
Tako kot do sedaj bodo tudi v prihodnje pobirali denar za plačilo odškodnine za vas Vaneča in KS Puconci. Seveda pa bo Saubermacher&Komunala le še kratek čas plačnik državne takse, kajti že konec prihodnjega leta naj bi začel delovati novi zbirno-sortirni center Puconci, katerega upravljalec bo mešano podjetje. Za zgraditev centra bodo porabili tudi zbrano takso iz vseh 12 občin (in drugih, ki so vključene v projekt).
Bernarda B. Peček ■
skem delu pač ne vidi nobenega drugega pomena in vrednosti, kaj šele poslanstva. Da bi tako razmišljal tudi o svojem poklicu, močno dvomim. Svojemu in še nekaterim drugim poklicem bi seveda priznal, da imajo pomembno poslanstvo, da s svojim delom pomagajo človeku in sploh na družbeni lestvici sodijo v paket poklicev, ki jim je in jim mora biti priznana pomembnost in častnost.
Častni in
manj častni poklici
Irski poslovnež bo v Lendavo prenesel proizvodnjo predpražnikov
Velikoserijska proizvodnja bo v dolgovaški opekarni
Konec poletja so si proizvodnjo na Irskem ogledali tudi državni uradniki
Čeprav ta zapis nastaja izpod novinarkinega peresa, je v njem to, kakšnem pomen spoštovani gospod daje novinarskemu delu, pravzaprav le iskra, kije zanetila razmišljanje o poklicih in o tem, kako jih razvrščamo na lestvico pomembnosti in častnosti. Te dni namreč osmošolci izpolnjujejo anketne liste o tem, kje bodo nadaljevali šolanje in kakšen poklic želijo opravljati. Razvrščajo se po lestvici šol in poklicev, strokovne službepa potem ugotavljajo skladnost njihovih želja s sposobnostmi učencev, možnostjo vpisa in poznejšim zaposlovanjem. Glede na to jim potem tudi svetujejo pri odločitvi.
Seveda jim o tem, da so nekatere šole bolj prestižne od drugih in nekateri poklici bolj častni od drugih, ne razlagajo. Jih bo tega že naučilo življenje. To so pač nepisane družbene norme, ki v uradno poklicno svetovanje ne sodijo. A se še kako manifestirajo tudi v javnih institucijah. O tem, koliko učencev je na primer v lanskem šolskem letu uspešno opravilo zaključne izpite in koliko si jih je pridobilo poklic, ministrstvo za šolstvo ni zapisalo niti vrstice. Govorili so le o učencih, ki so opravili maturo, pa o istih, ki so dosegli maksimalno število točk. Seveda, to so naši »zlati« učenci. In kaj so potem vsi drugi, kakšno vrednost ima njihov uspeh za narod in državo?
Otroci seveda že doslej niso odraščali zaviti v vato, da jih to, kam v družbeni in socialni sloj spada njihova družina, ne bi pošteno oplazilo. In tudi tega so se že naučili, da je to, kam spadajo, odvisno od tega, kakšen poklic opravljajo njihovi starši. In sami? Bodo šli po poti svojih staršev?
rski poslovnež James Dominic Donnelly iz Dublina se je iz navdušenja nad Slovenijo in ljudmi, s katerimi se je srečeval, odločil, da bo del svoje proizvodnje posebnih predpražnikov preselil v Lendavo. V obnovljenih prostorih dolgovaŠke opekarne naj bi podjetje Matshop int., d. o. o., v naslednjih treh letih razvili moderno, ekološko neoporečno in donosno proizvodnjo specialnih talnih oblog za domači, predvsem pa tuji trg vzhodnoevropskih držav, v Lendavi pa bi bil tudi skladiščni distribucijski center za prodajo vse do Turčije in Italije. Že prihodnje leto bodo v Lendavo prene-
sli tehnologijo za maloserijsko proizvodnjo, in sicer v najemne prostore distribucijskega centra družbe Mercator, druga začasna lokacija pa bo v Mariboru, ki bo ugasnila predvidoma leta 2004 oziroma 2005, ko bo dolgovaška opekarna dokončno pripravljena za zagon velikoserijske proizvodnje in skladiščenje. Že prihodnje leto bo na usposabljanje v matično podjetje Schmidt International Ltd. na Irsko in v Nemčijo odšlo pet do šest delavcev, v teh letih pa naj bi v Lendavi delo dobilo 76 delavcev.
Irskega poslovneža je v Lendavo pripeljal Anton Praprotnik, ki je s svojim podjetjem Tonka, d. o. o., iz Maribora, registrirano za trgovino in opravljanje storitev čiščenja stavb, z irsko družbo že tudi poslovno sodeloval. V zadnjih dveh letih sta obredla vso Slovenijo, vendar nikjer drugje njune ponudbe niso sprejeli. V predstavitvenem gradivu za novinarje so zapisali: »Na mnoga vrata smo potrkali, veliko kilometrov je bilo prevoženih -po cesti in zraku. Malo je manjkalo, da bi James opustil projekt Slovenija in kljub vsemu odšel drugam. Na pravem mestu, ob pravem času in na pravi funkciji se je pojavil človek, ki je hotel priložnost udejanjiti v svojem kraju. Hvala g. Mihaelu Feherju, direktorju razvojnega sklada, za vso energijo, voljo in prizadevnost, da je projekt uspel v Sloveniji ...« Podjetje Marschop int.,
d. o. o., Lendava so namreč ustanovili in ga registrirali v treh dneh. Gre za prvi primer vlaganja tujega kapitala na območju lendavske upravne enote, pod^ župan mag. Anton Balažek pa je ob prestavitvi projekta dejal, da gre za vzgled dobrega sodelovanja med tujim vlagateljem, slovensko državo in lokalno skupnosti. »Samo na višjo tehnologijo pač ne morejo računati,« je ob tem še dodal.
Čeprav je podjetje bilo ustanovljeno z danes na jutri, pa po besedah Balažka projekt ni plod slučajnega dela, ampak načrtnih prizadevanj zadnjih dveh let, da se okolje pripravi na nove vlagatelje. S svojo ponudbo v industrijski coni Lendava želijo pritegniti tako tuje kot domače vlagatelje in nanjo sta se že odzvala dva domača vlagatelja, eden iz Ljubljane in drugi iz Lendave.
Začetek velikoserijske pro
izvodnje družbe Matschop int. v Lendavi bo torej odvisen od tega, kdaj bodo zgradili primerne proizvodne prostore. Nakupno pogodbo za prostore nekdanje dolgovaške opekarne so želeli podpisati ravno na dan razgrnitve projekta za javnost, vendar pa do tega ni prišlo, ker je, kot je pojasnil Mihael Feher, premoženje stečajnega dolžnika pod hipoteko.
Nekaj ton črnega prahu, uvoženega iz Avstrije z namenom, da bi ga zapekli v opeko, bodo pod nadzorom pristojne inšpekcije in v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor kmalu odstranili, kmalu pa naj bi padel tudi nevaren opekarniški dimnik. Za načrtovani obseg proizvodnje podjetje Matschop int. potrebuje deset tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, sama investicija v dolgovaško opekarno pa naj bi znašala 1,2 milijona mark.
M. H. ■
Ko je hudo, me pokliči!
Centralna čistilna naprava v Ljutomeru - v drugo
Lokacijski načrt v javni obravnavi
jutomerski občinski svet je obravnaval predlog Odloka o lokacijskem načrtu centralne čistilne naprave v Ljutomeru, o katerem je že tudi bila opravljena javna razgr-
nitev. Predlog odloka bo v javni obravnavi mesec dni, svet-
niki pa so nanj dali že tudi nekaj pripomb, predvsem okrog tega, kako bodo urejene dovozne poti. V projektu so bile obdelane tri možnosti, in sicer prva mimo male železniške po-
staje v Ljutomeru, druga po poljski poti nasproti Imgrada in
tretja iz smeri Stročje vasi.
Svetniki so opozorili tudi na povečan tovorni promet preko železniških tirov, kjer prehod ni zavarovan. »To se bo reševala v sklopu reševanja cestno-želez-niške problematike Ljutomera,« je pojasnil tajnik Občine Ljutomer Branko Novak. Z zadnje seje pa so na križevsko občino naslovili tudi povabilo, da se priključijo načrtovanemu projektu.
Ljutomersko čistilno napravo bodo postavili na sotočju izliva Kostanjevice v reko Ščavnico, kilometer severovzhodno od Ljutomera v smeri proti Pristavi. Imela bo šestnajst tisoč populacijskih enot, deset tisoč za potrebe industrijskih obratov in šest
tisoč za gospodinjstva. Večina že zgrajenega kanalizacijskega omrežja je predvidena za mešano fekalno in meteorno vodo, del omrežja pa bo potrebno še zgraditi, odplake s čistilne naprave pa se bodo stekale v Ščavnico. Ob čistilni napravi je predvidena tudi manjša sortirnica komunalnih odpadkov, vendar bi projekte zanjo pripravljali posebej in v drugi fazi.
»Izbrana lokacija ni nova, saj je bila večina kolektorskega omrežja že pred leti načrtovana zanjo, tako da sedaj nismo iskali druge rešitve, pa tudi zemljišče je že odkupljeno. Sedaj smo začeli le z urejanjem potrebne doku
mentacije za gradnjo,« je povedal Branko Novak. Ljutomerski svetniki pa odlok o lokacijskem načrtu. za centralno čistilno napravo sprejemajo že drugič. Prvega so sprejeli leta devetindevetdeset, vendar ga je potem Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za izdajanje lokacijskega dovoljenja (velikost čistilne naprave namreč presega deset tisoč PE), zavrnilo. LJgotovili so nepravilnosti v postopku oziroma datumih izdanih soglasij glede na datum javne razprave. Takrat so svetniki že tudi sprejeli sklep o pripravi pogojev za sklenitev koncesijske pogodbe za čiščenje odpadnih in padavinskih voda v občini, vendar pa do uresničitve zaradi zavrnitve projekta s strani ministrstva ni prišlo. »V tem času pa se je tudi izkazalo, da bi lahko projekt izpeljali brez koncesije. Predvidevamo, da bi bila gradnja čistilne naprave z domačim znanjem nekoliko cenejša,« je pojasnil občinski tajnik. Zato bodo za izvedbo projekta zadolžili domače Stanovanjsko komunalno podjetje Ljutomer, gradili pa bodo z lasnimi sredstvi in sredstvi, ki si jih bodo pridobili na raznih razpisih. Koliko bi za gradnjo čistilne naprave prispevala gospodinjstva in koliko drugi investitorji, naj bi bilo znano v letu 2003, saj bo večina dokumentacije pripravljena v prihodnjem letu. V naslednjem proračunskem letu bodo tako za njeno pripravo namenili pet milijonov tolarjev. M. H. ■
8
IZBRANO
29. november 2001 VESTNIK
Svetovni dan boja proti aidsu
Zamislil sem
se ...Kaj pa ti?
etošnje geslo ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, je namenjeno vsem nam, predvsem pa poudarku vloge moških, ki lahko pomembno vplivajo na zmanjševanje širjenja te bolezni.
Zakaj je vloga moških tako pomembna?
-Moški predstavljajo dve tretjini ali še več(do 90 %) z virusom HIV in obolelih za aidsom v večini držav po svetu.
-Zaradi aidsa je že umrlo več kot 9 milijonov moških.
-Povsod po svetu imajo moški več zunajzakonskih partnerk, zato je nevarnost prenosa okužbe bistveno višja.
-Moški velikokrat vršijo nasilje nad ženskami in odločajo o spolnih odnosih: kdaj, kje, kako. Milijoni moških letno posilijo ženske, dekleta, druge moške, otroke.
-Moški manj pogosti iščejo zdravniško oskrbo kot ženske, številni prikrivajo svojo okužbo v strahu pred ožigosanjem in zavrnitvijo v svojem okolju.
-Veliko moških pretirano popiva, posega po drogah, se vede agresivno in nasilno - takšno »mačistično« vedenje je tvegano za okužbo z virusom HIV njih samih kot tudi njihovih partnerk.
Vse našteto izhaja iz tradicionalnega pojmovanja moškosti in vzdrževanja ter sprejemanja takih moških vedenj v mnogih sredinah še danes. Je pa to zelo slab zgled za fante in mlade moške, ki prevzemajo vzorce obnašanja svojih očetov ali odraslih znancev v svojem okolju. Ko odrastejo, se tudi sami obnašajo enako ali še bolj »moško«, še bolj tvegano za prenos okužbe.
Najučinkovitejši načini preprečevanja okužbe z virusom HIV pri spolnih odnosih so:
-odreči se spolnosti - abstinirati,
-omejiti se le na spolnost z zvestim, neokuženim, stalnim partnerjem,
-pri spolnih odnosih vedno uporabljati kondom.
Pravilna in dosledna uporaba kondomov je. za zdaj edini način za varno preprečevanje prenosa okužbe. Širjenje aidsa bi se upočasnilo, če bi več ljudi uporabljalo kondome. Uporabljati kondom je danes zapoved, je moderno in odgovorno. Cilj je, da bi ga fantje in mladi moški, ki začenjajo svoje spolno življenje, uporabljali vedno. Tako bodo zaščitili sebe in svoje partnerice, užitek odnosov pa bo večji, ker bo odpadla skrb glede nezaželene nosečnosti ali okužbe. Dosegljivost kondomov mora postati še lažja povsod, kjer se zbirajo mladi in odrasli zaradi dela ali zabave (šole, klubi, delovna mesta, zabavišča ...).
Ob svetovnem dnevu aidsa bodo v različnih okoljih Pomurja potekale številne prireditve, pogovori z mladimi, informacijske stojnice, razdeljevanje informativnih gradiv, rdečih in belih pentelj. Z nošenjem belih pentelj ob rdečih se nadaljuje dveoetna svetovna kampanja za zmanjševanje nasilja moških nad ženskami. Rdeče pa-že leta pomenijo našo ozaveščenost in podporo varnemu življenju brez bojazni pred aidsom.
Zorica Levačič, dr. med. ■
Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice na podlagi 4. in 6. člena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem v Občini Moravske Toplice (Ur.list RS, št. 20/01) in sklepa Občinskega sveta z dne 22. 11.2001 objavlja
Javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v Fokovcih v najem
V najem se oddajo poslovni prostori v stavbi v Fokovcih št. 53, v izmeri 66 m2 (dosedanja prodajalna s pomožnimi prostori).
Pogoji najema:
- Namembnost poslovnih prostorov: trgovinska dejavnost, s tem da je obvezna prodaja prehrambnega blaga.
- Izhodiščna mesečna najemnina: tolarska protivrednost 202 DEM.
- Najemnik dobi v najem poslovne prostore pod pogojem, da na lastne stroške izvede vsa potrebna adaptacijska dela, da si uredi ogrevanje in drugo nujno potrebno opremo za opravljanje dejavnosti.
- Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas.
Interesenti lahko dobijo informacije o prostorih in ostalih pogojih najema na občinski upravi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice, soba št. 6 vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 ure ali po telefonu št. 02 548 17 65 interna št. 16. Pisne ponudbe morajo interesenti poslati priporoče-
no po pošti z oznako »za javni razpis - najem« najpozneje do 17. decembra 2001 do 15.00 ure na naslov: Občina Moravske Toplice, Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice.
Ponudbi je potrebno priložiti:
- dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti ali
- registracijo samostojnega podjetnika - priglasitveni list ali
- izpis vpisa v sodni register, star največ 30 dni.
V primeru, da pogoje za oddajo v najem izpolnjujeta dva ali več interesentov ima prednost tisti, ki ponudi višjo najemnino.
O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu odločitve o oddaji poslovnih prostorov v najem.
Občina Moravske Toplice
Hotižani upravljanje z vodovodom in kanalizacijo ne dajo iz rok
Izjave Kota o meji
so zanje žaljive
in neodgovorne
Hotižani so na zboru krajanov enoglasno odločili, da lastništvo in upravljanje s krajevnim vodovodom, kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo zadržijo v svojih rokah
ato bodo ustanovili zadrugo in nanjo prenesli upravljanje, če bo seveda to njihovo odločitev podprl tudi občinski svet. Po vsej verjetnosti temu ne bo nasprotoval, kar je pred krajani izjavil tudi direktor občinske uprave Franc Laj, saj so svetniki že sprejeli predlog o dopolnitvi Odloka o gospodarskih javnih službah in izvajanju gospodarske javne službe v Občini Lendava, po katerem bo naloge gospodarskih javnih služb lahko opravljala tudi krajevna skupnost. S tem so Hotižani tudi zavrnili predlog, da bi upravljanje s komunalnimi objekti, ki so jih sami zgradili, prenesli na pooblaščenega koncesionarja, za lendavsko občino je to Komunala Lendava.
Izkušnje iz preteklosti, ko so jim »odvzeli« transformatorje in telekomunikacijsko omrežje, je namreč dovolj boleča, da več ne pristajajo v to, da bi upravljanje s komunalnimi objekti predali v roke nekomu, ki bi si potem z njihovim premoženjem koval dobičke, so bili odločni krajani, tako na samem zboru krajanov kot že v času pripravljanja občinskih odlokov, ki so to predvidevali. Zaradi različnega razumevanja zakonodaje o tem, ali lahko naloge gospodarskih javnih služb opravlja tudi krajevna skupnost, so se predstavniki Krajevne skupnosti Hotiza podali v Ljubljano na Urad za lokalno samoupravo, kjer so zaprosili za uradno mnenje o tem. Septembra so potem prejeli uradno pojasnilo, po katerem lahko s komunalnimi objekti gospodari tudi krajevna skupnost oziroma organizirani uporabniki javnih dobrin. In ker je obstoj krajevnih skupnosti kot pravnih oseb že na prepihu, Hotižani predlagajo ustanovitev zadruge, ki bo lahko delovala ne glede na to, kako se bo spremenil status krajevnih skupnosti.
Ustanovitev zadruge je zahteven projekt, so pred krajani pou
darili njihovi izvoljeni predstavniki, vendar pa, kot je najavil Stanislav Gjerkeš, bodo zadrugo ustanovili v dobrem pol letu. Takšna oblika samoorganiziranja uporabnikov vodovodnega in kanalizacijskega omrežja pa bo te-
Ima prav inšpektor ali župan?
Gradnja z dovoljenji, vendar brez soglasja lastnika
Po veliki gradnji železnice in spremembah prostorskih planov so župani dobili občutek, da lahko delajo v prostoru vse, kar se jim zljubi
asebna lastnika je nedotakljiva. Nihče nima pravice posegati v tujo lastnino, ne stopiti na tvoje dvorišče ali v tvoje stanovanje, če mu lastnik tega ne dovoli. To načelo oziroma kar zakon je v zahodnem »razvitem« svetu najbolj spoštovan in kazni za kršenje tega zakona so med najvišjimi.
Pri nas pa je drugače: lokalni oblastniki se obnašajo, kakor da jim njihova funkcija dovoljuje, da s pomočjo svetovalcev, ki poznajo pravne luknje, lahko počnejo na svojem območju vse, kar se jim zdi - v imenu nekakšnega »skupnega interesa vseh občanov«. In če se tu vmes znajde nekdo, ki je vedno znova oškodovan, pa najsi gre za gradnjo ceste, melioracije, bencinsko črpalko ali komasacije, je to zgodba, o kateri mora izvedeti širša javnost.
V začetku novembra je urbanistični inšpektor prejel telefonski klic, nato pa še pisno pritožbo lastnika parcel s številkami 7061, 7062 in 7063 v k. o. Šalovci, da neznani investitor na njegovih gradbenih parcelah izvaja nekakšna dela, oziroma kar gradi dovozno pot na glavno cesto. Znano je, da je Občina Šalovci prejela 1. oktobra 2001 Odločbo o komasacijskem postopku, ki jo je izdala Upravna enota Murska Sobota - Oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo in ki je usklajena z veljavnim prostorskim aktom (prostorski akt pa je bil spremenjen in sprejet v okviru sprejetja načrtov za gradnjo železnice skozi šalovsko občino). Po tej odločbi naj bi na velikem 178-hektarskem območju občine izvajali komasacijska dela, ki so zaradi gradnje železnice res več kot potrebna, saj bodo
rjala tudi njihovo odgovorno ravnanje, saj bodo morali zagotoviti kakovostne storitve in nadzor v skladu z zakonskimi predpisi. Kljub temu da bodo z ustanovitvijo zadruge stroški upravljanja s komunalnimi objekti bistveno nižji, kot če bi to prepustili Komunali Lendava, saj bo veliko dela opravljeno tudi prostovoljno, pa se, kot je poudaril Štefan Kolman, morajo zavedati, da tako poceni javnih dobrin, kot jih imajo sedaj, več ne bo. »Da potem ne bi pozneje poslušali očitkov,« je še opozoril vse zbrane.
Upravljanje s komunalnimi objekti z upoštevanjem vseh zakonskih določil bo namreč dražje kot doslej, pa vendar v okvi-
na ta način rešili marsikateri problem dostopa in premajhnih parcel. V odločbi je res tudi zapisano, da lahko začnejo z deli, če pridobijo podpise od 80 % vseh lastnikov. Očitno spada
Župan meni, da razen dovoljenja za poseg v prostor ne potrebuje nobenega drugega dovoljenja za dela na 178 hektarjih površin. Niti dovoljenja lastnikov parcel, po kate-
rih bi speljali novo dovozno cesto!
omenjeni lastnik treh parcel med preostalih 20 odstotkov, ki se z zložbami ne strinjajo ali pa z njimi niso bili seznanjeni. Nerazumljivo je namreč, da tako velik poseg v prostor ne potrebuje drugačnih dovoljenj, niti ni bil razgrnjen načrt komasacije na javnem mestu, ampak so lastnike le pisno s kratkim nerazumljivim opisom obvestili, kakšna dela se bodo izvajala.
Tako so prizadeti lastniki šele takrat, ko so stroji začeli riti
ru zadruge cenejše, kot če bi to prepustili občinskemu koncesionarju. Predlagane cene storitev pa bo še vedno moral potrjevati občinski svet.
Hotižani pa se niso mogli raziti, ne da bi načeli tudi problem meje. Prizadelo jih je nastopanje predstavnikov Kota, ki so po medijih razlagali, da so pri določanju meje s Hrvaško Hotižani pridobili na njihov račun. Takšne očitke ostro zavračajo, saj so se sami, vse od leta petindevetdeset, zavzemali za to, da mora mejna črta potekati po reki Muri, in to ne le vzdolž njihove krajevne skupnosti, in da kriterij katastrska meja za Pomurje ni primeren, saj bodo zaradi tega izgubili veliko zemlje. Mejno vprašanje nikoli niso videli le kot njihov lokalni problem, še manj, da bi kdaj »trgovali« v svoj prid, zato izjave v medijih o tem, da so pridobili na račun Kota, obsojajo. S takimi izjavami škodujejo tudi nacionalnemu interesu, so menili, še toliko bolj, ker je podobne izjave mogoče slišati tudi s hrvaške strani. Zaradi nespametne politike naših državnih organov, ki so rekli, da naj bo meja po katastru, smo v lendavski občini izgubili vsi, je zatrdil predsednik krajevne skupnosti Štefan Sobočan. Hotižani tudi niso mogli mimo tega, da je nastope krajanov Kota podprla tudi poslanka Maria Pozsonec, ki je na eni zadnjih sej občinskega sveta predlagala, da se vprašanje meje pri Kotu uvrsti na dnevni red. Svetniki pa so potem prisluhnili predlogu Stanislava Gjerkeša, da bodo mejno vprašanje obravnavali v celoti.
M. H. ■
po njihovi zemlji, videli, da bodo ponovno oškodovani, tako kot pri prejšnjih gradnjah in posegih v prostor.
Zanimivo je tudi, da župan trdi, da to več niso gradbene parcele ampak zgolj kmetijske, medtem ko lastniki trdijo nasprotno. Če so njihovo kategorijo spremenili v novem prostorskem planu, je to še toliko bolj čudno, kajti v
drugih občinah so si župani prizadevali, da bi pridobili čim več gradbenih in zazidljivih parcel. Urbanistični inšpektor j,e po ogledu terena izdal odločbo v prid lastnika parcel: investitor mora do 1. marca 2002 odstraniti to novo cesto in vse drugo zgrajeno (izkopano) in povrniti prejšnje stanje. Če občina tega ne bo naredila, bodo naredili to na njene stroške drugi. Seveda pa je možen tudi dogovor.
Bernarda B. Peček ■
vestnik 29. november 2001
IZBRANO
9
Nepravilnosti pri obnovi Španove domačije
»Takih oslarij ne bomo več delali!«
Vsi obsodili pisca anonimke
HS ako simbolično! Izredna seja puconskega občinskega I sveta, ki jo je sklical župan Ludvik Novak in na kateri je SAJ bil govor o samo eni točki - pregledu investicije Španova domačija - je potekala na samem »kraju dejanja«, se pravi na Španovi domačiji v Moščancih. Nekdo od svetnikov je celo vprašal, če je to »psihološka fora«, dejstvo pa je, da je bila soba za vse sodelujoče in novinarje skoraj pretesna. Puconski župan je takoj na začetku opozoril, da je to izredna seja le po poslovniku in da ne gre za nikakršne »izredne razmere« ter da »naj se stvari očistijo«.
V kasnejši razpravi so svetniki v glavnem ponavljali očitke o nepravilnostih in zgrešenosti investicije, ki smo jih že slišali na eni od rednih spomladanskih sej in o katerih smo v Vestniku že poročali. No, tokrat so njihovi očitki bili tudi uradno podkrepljeni s poročilom nadzornega odbora, ki ga je vodil Igor Kos. In kot je dejal nazorno eden od svetnikov, »na štirih straneh ni najti niti ene pohvale«. Kot bistvo je Kos navedel, da je obnova domačije (občinska naložba) stala bistveno več, kot je bilo prvotno načrtovano. Že večkrat smo v našem časniku zapisali, da se je začetna cifra gibala nekje okrog 13 milijonov tolarjev, vendar so nato izvajali dodatna dela, ki v razpisu sploh niso bila navedena, kar je v nasprotju z zakonom. Na koncu je cena pristala pri 68 milijonih
Mednarodni bazar v Murski Soboti
nedeljo, 2. decembra, bo od 11. do 15. ure v Galeriji Murska Sobota
potekal osmi mednarodni
bazar v organizaciji združenja SILA. To je slovensko mednarodno, neprofitno, nevladno in neversko združenje žensk, čigar članice so soproge tujih diplomatskih in gospodarskih predstavnikov v Sloveniji, pa tudi Slovenke. Že od leta 1994 organizirajo dobrodelne bazarje, na katerih prodajajo značilne izdelke iz svojih držav.
Bazarja v Murski Soboti se bodo udeležile soproge diplomatov iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Indije, Nepala, Turčije, Belgije, Poljske, Italije, Madžarske in Avstrije, pridružili pa se jim bodo tudi pomurski umetniki in podjetja. Bazar bosta odprla župan Mestne občine Murska Sobota in častna predsednica združenja Štefka Kučan.
Izkupiček nakupov na bazarju bodo namenili nakupu prenosnega dvigala za paraplegike Pomurja.
V
tolarjev. Celo sodno zapriseženi izvedenec Radule Staševič, ki je opravil super nadzor, pa je ugotovil, da bi morala skupna vrednost celotne naložbe z davkom na dodano vrednost znašati dobrih 65 milijonov in ne čez 68 milijonov, kolikor je končna cena, čeprav nekateri svetniki, kot je npr. Leopold Crnkovič, večkrat ponavljajo, da je prava cena še višja in znaša čez 75 milijonov. Tudi opozorila župana, da je 23 milijonov nepovratnih sredstev prispevala država, ga niso prepričali, saj je menil, da je »tudi to naš denar«. Še več, nadzorni odbor je ugotovil, da so izvajalci izstavljali račune z veliko zamudo, nekaj pa jih sploh še niso napisali. In tu smo pri novem spornem dejstvu. Izvajanje del je namreč nadzoroval Daniel Srnec, ki je bil hkrati tudi projektant pri obnovi Španove domačije, zato, kot je slikovito dejal svetnik Jože Ficko, »sta se projektant in nadzorni lahko videla le zjutraj v ogledalu pri britju«, ker je to namreč bila ena in ista oseba, »in tadva sta se lahko o vsem strinjala«. Ali to dvoje sploh gre skupaj? No, treba je dodati, da je občinski svet že aprila potrdil, da družba Doming oziroma Srnec lahko »nastopa v dveh nasprotujočih si vlogah«. Kršitev zakonskih predpisov in dvom v pravilnost razpisa je nadzorni odbor ugotovil tudi pri izbiri ponudnika za obnovo domačije. Izmed dveh ponudnikov je bila kot ugodnejša izbrana TOZ Prekmurka, dejanski izvajalec del na gradbišču pa je bilo Gradbeništvo Smej iz Odranec, ki je bilo pri razpisu drugi ponudnik.
Poleg tega v predloženih ponudbah ni bilo navedenega popisa del, temveč le cene na enoto, »tako da ni mogoče ugotoviti, kako sta oba ponudnika sploh izračunala predračunsko vrednost«. Da ne govorimo o tem, da je izvajalec šele konec avgusta
izdal končno situacijo, čeprav so bila dela na objektu končana že junija, kar je spet v nasprotju z zakonskimi predpisi. »Zelo nenavadno je, da za drugo fazo, ki sploh ni bila v začetku predvidena, ni bilo sklenjene dodatne pogodbe oziroma aneksa s projektantom in nadzornim, to je družbo Doming, ki je vsa ta
moti to, da jih o poteku investicije nihče ni sproti obveščal, dejali, da naj pač Španova domačija živi naprej, ker so to naložbo že potrdili z letošnjim proračunom, Crnkovič pa je sebi in drugim izrekel opozorilo: »Naj nam bo ta seja in to dogajanje v poduk, da ne bomo več delali podobnih oslarij.« Ravno zato so na koncu seje sprejeli sklep, da bodo vse večje investicije v občini redno in pozorno spremljane ter preverjene. Pa še nekaj: Občina Puconci je odkupila 23-odstotni delež Biroja Rija v podjetju Naša vas, podobno pa se je podjetnici Janiti Kolmanič, ki se je medtem že odselila v Ljubljano, zgodilo tudi pri drugih projektih.
Zanimivo pa je, da so svetniki vsi po vrsti obsodili pisca anonimke, ki se je pojavila prejšnji teden v javnosti in ki je prispela tudi na policijo. Podpisana je z »občani«, čeprav je jasno, da
Prostor Španove domačije je bil skorajda pretesen za vse, v njem pa je bilo »zelo vroče«. Foto: T. K.
dela opravila do sedaj brezplačno«, je v svojem poročilu zapisal Igor Kos; to pa je Srnecu očital tudi svetnik Boris Vlaj, rekoč: »Vem, da so bili delavci plačani prek vas.« Srnec je to zanikal: »To ni res. Črnega fonda ni bilo. Zidarski mojster je plačeval delavce, sam ne vem kako. Poleg tega pa so vsi zapisniki na občini. Osebno jih je sprejemala Marta Horvat. Tam je zapisano, da je za vsako prekoračitev potreben predračun.« Crnkovič je zato obžaloval, da Horvatove ni bilo na izredni seji, oziroma da je župan nanjo ni povabil, saj je Horvatova - takrat še v občinski upravi - bila zadolžena za projekte CRPOV, kamor je spadala tudi obnova Španove domačije. Horvatova se je večkrat sklicevala na zapise sej t. i. projektnega sveta CRPOV, izkazalo pa se je, da ta obstaja le na papirju, saj ni imel niti ene seje, nekateri svetniki pa vse do letos sploh niso vedeli, da so člani tega sveta.
Kljub ugotovljenim nepravilnostim so svetniki, ki jih najbolj
je pisec samo eden, ki se je komajda prebil skozi pravopisne napake. V anonimki osebam z imeni in priimki očita o zgoraj omenjenih nepravilnostih, vendar je pri svetnikih dosegel ravno nasprotni učinek. »Če se ne upa javno izpostaviti, naj tega ne počenja,« je bilo njihovo mnenje; poleg tega pa so se podobna anonimna pisma menda pojavljala že leta 1998, svetniki pa so tudi nakazali, da vedo, kdo je njihov avtor. »Jaz sem se sam najavil policiji in imam čisto vest,« je dejal župan Novak, podžupan Ernest Nemec pa je dejal, da ta anonimka ni zanj ničesar novega: »Že odkar sem prišel v Puconce, moje delo spremljajo te anonimke. Mislim, da iz Puco-nec tudi izhajajo.
Kot da bi se nekdo želel »zahvaliti« za vso dobro delo, ki sem ga opravil. Tako kot druge bomo preživeli tudi to, se pa človek ne počuti dobro ne v domačem kraju ne drugje.«
Tomo Koles I
Lojze Kozar - rojar
ežim v travi za ogradcem in vsa lepota stvarstva se zliva vame. Zdaj vem, da se iz globin vznemirjen vračam domov, piše na nagrobniku odranskega župnika in pisatelja Lojzeta Kozarja, ki se je rodil 11. novembra 1910. leta, umrl pa 29. aprila 1999- leta.
Odrančani so ponosni na svojega prvega župnika, pisatelja, pevovodjo ... Imel je tudi več konjičkov oziroma prijetnih zaposlitev v prostem času, ko je hotel biti sam, da bi si nabral novih moči. Tako je bil tudi rojar. Na to temo je napisal črtico, v kateri je pojasnil, v čem je razlika med čebelarjem in rojarjem. Za svoje čebele, bolje rečeno roje, ki jih je imel v največ dvanajst panjih, je postavil na vrtu vinjak (čebelnjak).
Lojze Kozar je bil torej tudi rojar. To pa je bila tudi tema letošnjih Kozarjevih dnevov oziroma nedeljske prireditve v kulturni dvorani. Predstavili so njegove zapise o čebelah, rojarstvu, gradnji vinjaka ... Obiskovalci so se seznanili z razvojem čebelarstva v Odrancih, kar je predstavil šolski ravnatelja Anton Černi; lahko so okusili medeno pecivo in medeno žganje. Na prireditvi je pel moški pevski zbor, igral mlad trio, prebrali so spise šolarjev o čebelah, uprizorili so basen. Zares lepo popoldansko kulturno doživetje in seveda spomin na gospoda župnika. Njegovo krajše pripovedovanje, kajpak o čebelah, so videli tudi na videoposnetku. Š. S.
Anketa
Odpreti oči - za vsakim vogalom je
asilje se vedno dogaja nekje znotraj, za zidovi hiš, skrito pred očmi javnosti, včasih celo v krogu najbližjih; dogaja se v glavah prenapetih posameznikov in v dušah tistih, ki trpijo. Zgodi se najprej v glavah posameznikov, ki kot je povedala ena od sogovornic, ne vedo, nad kom bi sproščali svojo jezo. V ta namen pogosto zlorabijo tiste, ki so jim najbližje in jih lahko s tem tudi najbolj prizadenejo. Zato se dogaja nasilje tudi znotraj duše, kajti tisti, ki se z njim sooči, največkrat najbolj trpi prav v sebi, za zidovi svoje duše, kajti o nasilju se namreč ne govori na glas. Zato pa trpljenje, včasih tudi iz dneva v dan, vedno bolj trga in cefra človeka, ki mora prenašati izživljanje močnejšega od sebe.
Lidija Jurkovič, Kapela: »Mislim, da je nasilja veliko. Dogaja se nad ženskami, otroci ..., prisotno pa je že v vrtcih. Ampak nasilje največkrat ne pride na dan, saj ga mnogi raje držijo v sebi. Žalostno je, da se te stvari velikokrat skrivajo. Tako se že otroci bojijo zaupati svojim staršem in držijo skrivnosti zase. Če bi bilo več prireditev, predavanj, posvetovanj na to temo, če bi se bolj posvetili problematiki nasilja in bi bili bolj
seznanjeni s tem, bi bilo hudega manj. Psihologinje in socialne delavke bi lahko prispevale k temu, da bi se otroci bolj odprli.«
Marija Ferbežar, Murska Sobota: »Nasilje je zelo problematična tema, saj ga lahko opazimo skoraj na vsakem vogalu, že pri sosedovih lahko vidiš in slišiš kaj takega. Nekateri, ki trpijo, o tem govorijo, spet drugi pa si ne upajo. Nekatere ženske raje zadržijo zase, saj se bojijo moža, kako bo reagiral, ko bo izvedel. Tudi nad moškimi se dogaja, tako fizično kot psihično nasilje, ampak to je bolj redko. Veliko je tu
di nasilja nad otroki, in to me najbolj prizadene. Menim, nasilja čedalje več, ker je tudi situacija takšna; ljudje vedno slabše živijo, živci trpijo in marsikdo ne pomisli, nad kom
sprosca svojo jezo.«
Denis Lutar, Turnišče: »Nasilje, ki se dogaja predvsem
znotraj družin, je največkrat skrito za zidovi. Če pa je ženska bolj odprta, se komu zaupa, o tem spregovori. Menim pa, da je potrebno izpostaviti tudi problematiko nad mladimi, ki se dogaja v družinah in predvsem v šoli, med vrstniki. Odvisno je od razreda in posameznika. Če te kdo izsiljuje, je najbolje, da se temu izogneš. Nasilja nad moškimi pa menim, da
ga ni. Menim, da bi moralo biti več predavanj na to temo, in
ce bi bili ljudje bolj osveščeni, bi bilo nasilja manj.«
Ludvik Časar, Polana: »Če si priznamo ali ne, je nasilje
Marija Zemljič, Veržej:
pri nas zelo pereča problematika, saj je tega veliko. Vsekakor so najbolj izpostavljene ženske, pa tudi drugi, otroci. Morda tudi kakšen moški, kar pa mi ni znano in še nisem slišal. Če je v kakšni hiši nasilje, so to hude stvari in marsikdo si ne upa prijaviti, ker se boji posledic. Ljudje, ki trpijo, si lahko najdejo kakšno zavetje, lahko se obrnejo na domove in varne hiše. Žal pa teh pri nas še ni.«
»Nasilja nad ženskami ni malo, žal pa ni tistega človeka, ki bi se v ključnem trenutku postavil na njihovo stran. Mnoge je sram govoriti o nasilju, saj se lahko govorice hitro razširijo naokoli. Potem pa ženska samo še bolj trpi. Upam pa, da ima vsaka ženska v hudi stiski nekoga, ki se mu lahko zaupa. Ponavadi se nasilje dogaja tudi doma, nad otroki, za moške pa še nisem slišala. Žal vedno bolj živimo v času in družbi, kjer takšni
problemi gredo kar mimo nas, saj ljudje nimamo časa, da bi nekomu, ki se nam želi zaupati, prisluhnili.«
Nanainjurei
10
INTERVJU
29. november 2001 VESTNIK
0 podjetju Mura z drugega zornega kota
Prava informacija ob pravem času
Z Jožetom Turklom in Petrom Gruškovnjakom o informiranju, presežnih delavcih, krizi posameznih programov, plačah delavcev, zamudi z izplačilom oktobrske plače in še o čem
ežave, ki pretresajo tekstilno industrijo, niso obšle tudi soboške Mure, ki pa navkljub vsemu po številu zaposlenih še vedno ostaja v vrhu lestvice največjih slovenskih podjetij. V vodstvu podjetja že nekaj časa ugotavljajo, da v takšnem obsegu ne bo moč vzdržati v nedogled, zato so v razvojni viziji napovedali postopno zmanjševanje števila zaposlenih. Čeprav naj bi za zmanjševanje izbrali najbolj mehko varianto, brez nekaterih pretresov gotovo ne bo šlo. To seveda vnaša med zaposlene negotovost in nemalokrat tudi nerazpoloženje. Slednje je lahko še toliko slabše, če delavci nimajo pravih informacij, če pa se kje še dodatno zatakne, je toliko slabše. Tako je bilo tudi ob oktobrski plači, ko je prišlo do zamika pri izplačilu, ki pa je še vedno bilo v skladu s kolektivno pogodbo. Le prava informacija bi bila potrebna in vse bi bilo v redu, pravijo v vodstvu sindikata in svetu delavcev podjetja Mura. O tem in o drugih aktualnih dogajanjih v Muri smo se pogovarjali s sindikalnim predsednikom Jožetom Turklom in s predsednikom sveta delavcev Petrom Gruškovnjakom.
Informacija naj bo čim bolj neposredna
Seznanjanje delavcev z dogajanji v podjetju ni na zadovoljivi ravni, zatrjujejo v sindikatu. Sindikat informacij, ki jih dobiva, ne zapira in jih je voljan posredovati naprej do zaposlenih, bodisi preko sredstev informiranja ali s pomočjo oglasnih desk, vendar v sindikatu ne prevzemajo odgovornosti, da bi sami seznanjali delavce z razmerami v svojem delovnem okolju. V prvi vrsti bi to morala biti naloga vodstva družbe, ki bi moralo zaposlene večkrat in bolj neposredno seznanjati z aktualnimi dogajanji. To seveda ne pomeni, da informiranja ni, vendar Turki vztraja pri trditvi, da je premalo prav tistega neposrednega informiranja.
Sindikat od vodstva Mure dobiva pisne in ustne informacije. Poslovna poročila, denimo, dobi vseh 77 sindikalnih zaupnikov in ti z njim seznanjajo preostale člane sindikata, vendar je to premalo. Zdaj so sicer drugačni časi, vendar predsednik Murinega sindikata pogreša zbore delavcev kot eno od oblik seznanjanja delavcev. Takšni zbori bi morali biti vsaj dvakrat letno in potem bi bilo tudi manj dezinformacij, ki se često razširijo med zaposlenimi. Ko je bil še bolj aktualen promet z delnicami zaposlenih, so bili zbori delavcev pogostejdi, letos pa so imeli le en zbor delavcev v začetku leta. Pravzaprav so bili to delni zbori, saj bi bilo v praksi težko zbrati vse zaposlene na skupnem zboru delavcev. In izkušnje s teh zborov kažejo, da so bili uspešni, udeležba na njih je bila dobra, kar potrjuje, da delavce zanima, kaj se v podjetju dogaja. Na njih je bilo podanih tudi več pobud, vendar je vprašanje, v kakšni meri jih vodstvo upošteva. Se pa Turki strinja, da bi lahko ti zbori bili še boljši in učinkovitejši, če bi zaposleni že pred njihovo organizacijo posredovali svoja vprašanja in pobude, organizatorji pa bi temu ustrezno lahko pripravili dnevni red.
Ena do oblik informiranja zaposlenih je seveda tudi preko sveta delavcev in preko delavskih predstavnikov v nadzornem svetu družbe. Vendar pa
tudi Peter Gruškovnjak, ki je že drugo mandatno obdobje predsednik sveta delavcev v Muri, ni ravnodušen do sedanjega stanja na področju informiranosti. 21-članski svet delavcev je sestavljen iz vseh struktur zaposlenih, od proizvodnih do strokovnih delavcev, sestaja pa se enkrat mesečno. Člani sveta dobivajo poročila o poslovanju v pisni obliki, na seje sveta pa prihajata tudi predsednik uprave in delavski direktor. Sam je tudi član nadzornega sveta delniške družbe kot predstavnik delavcev, ki imajo v desetčlanskem nadzornem svetu pet svojih predstavnikov in je tudi na ta način ustrezno informiran, vendar takšna ugotovitev ne velja za celovito informiranje v podjetju. Tudi interno glasilo Naše delo, ki izhaja na dva meseca, te vrzeli ne odpravi, je pa predsednik sveta delavcev zadovoljen z odnosom, ki ga imajo pri glasilu do .sveta delavcev, saj so objavljene vse pomembnejše informacije z njihovih sej.
Koga med presežne delavce?
V tem trenutku je v Muri gotovo med najbolj aktualnimi vprašanje presežnih delavcev. Kot ena od nalog, sprejetih z Murino razvojno strategijo, je tudi postopno zmanjševanje števila zaposlenih. Za okoli 200 letno naj bi se zniževalo število zaposlenih, to zmanjševanje pa naj bi bilo kar najmanj boleče. In kako to komentirata predsednik sindikata in predsednik sveta delavcev?
O tem, da je zmanjševanje števila zaposlenih nuja, pritrjujeta tudi Turki in Gruškovnjak, vendar je po njunem potrebno pri tem najti najprimernejše rešitve, predvsem tako imenovane mehke variante. V sindikatu odločno nasprotujejo določanju presežnih delavcev med redno zaposlenimi, dokler podjetje zaposluje delavce za določen čas. V sindikatu bi bili najbolj zadovoljni, če bi vodstvo podjetja preskrbelo dovolj dela vsem zaposlenim, vendar je v praksi drugače. S tistimi, ki so imeli sklenjeno delovno razmerje za določen čas, so zato delovna razmerja že prekinili in zdaj bodo
prišli na vrsto tisti, ki so zaposleni za nedoločen čas. Predsednik sindikata nima podatka o številu delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas in jim je delovno razmerje prenehalo, ve pa, da med zaposlenimi ni več tujcev. Pri tem ima v mislih hrvaške delavce, ki so delali v Murinem obratu v Ljutomeru.
Do presežkov delavcev je v Muri prišlo po združitvi ženskih programov in od vodstva podjetja so že v oktobru sprejeli sklep, da je v Muri in v Muralistu 131 presežnih delavcev. V pripravi je poimenski seznam in k sodelovanju pri njegovem nastajanju so povabili tudi sindikat in svet delavcev. Oboji bodo vztrajali pri iskanju najboljših možnosti, predvsem takšnih, da bi tisti, ki bodo ostali trenutno brez dela, ponovno dobili zaposlitev - bodisi s prekvalifikacijo ali kako drugače. Pri ugotavljanju presežnih delavcev se bodo držali pravilnika in ustreznih za
JOŽE TURKL: »V sindikatu ne prevzemamo odgovornosti, da bi sami obveščali delavce o dogajanjih v podjetju.«
konskih določil.
Poudariti pa je treba, da so ti presežki le v ženskih programih v Murski Soboti, medtem ko delovna mesta tistih, ki delajo v ženskih programih v Gornjih Petrovcih in v Gornji Radgoni, za zdaj niso ogrožena. V sindikatu in v svetu delavcev pa nimajo tudi informacij, da bi se potreba po ugotavljanju presežnih delavcev pojavila v moškem programu.
Kriza v ženskih programih
Zaposlene seveda najbolj zanima, ali bo v prihodnje dovolj dela za vse, zato predstavniki sindikata in sveta delavcev apeli
rajo na vodstvo družbe, da delavce čim prej seznani z dejanskimi razmerami v podjetju, z napovedmi do konca leta in z obeti v prihodnjem letu.
Predsednik sveta delavcev ugodno ocenjuje razvojno vizijo podjetja, vendar se mu zastavlja vprašanje, v kolikšni meri bodo uspeli tej viziji tudi slediti. Vizija ne predvideva nekega drastičnega preobrata in se nagiba k mehki varianti zmanjševanja števila zaposlenih. In tako je prav, saj so v svetu delavcev prepričani, da se tudi vodstvo podjetja zaveda, da Mura v tem prostoru predstavlja socialno bombo, ki bi se ob hujših pretresih aktivirala.
V sindikatu so kritični tudi do ravnanja v preteklosti, ko se je v devetdesetih letih marsikje zaposlovalo premalo premišljeno, vendar zdaj ni čas, da bi kritizirali pretekle napake. Zdaj je treba gledati naprej in misliti predvsem na prihodnost. Pred leti, ko je bila kriza v moških
programih, so težave uspeli prebroditi, pravi Turki in prepričan je, da bodo obvladali tudi težave, ki so zdaj v ženskih programih. Moški program zdaj uspešno posluje in je stabilnejši, vendar je povsod potrebna strpnost, zatrjuje predsednik Murinega sindikata.
Letos jeseni, ob prehodu sezon, posebnih težav z zasedenostjo proizvodnih zmogljivosti ni bilo, po zagotovilih vodstva pa so te zapolnjene tudi za sezono pomlad-poletje, tako da je trenutno dela dovolj, ob konicah pa ga bo celo preveč in bo zato potrebno dodatno delo. V sindikatu niso proti podaljšanemu delu, vendar mora to biti v skladu z zakonodajo. Problem je pr-
PETER GRUŠKOVNJAK: »Prepričan sem, da se v vodstvu družbe zavedajo, da Mura v tem prostoru predstavlja socialno bombo, ki bi se ob hujših pretresih lahko aktivirala.«
edvsem dodatno delo pred delovnim časom in po jem, ki ga zaposleni velikokrat ne evidentirajo. Tudi v svetu delavcev pravijo, da bo s takšno prakso potrebno prekiniti. Uprava in svet delavcev sta si pri tem enotna, vendar se to ne izvaja na nižjih nivojih. Na osnovi evidenc prihodov in odhodov so v sindikatu skušali ugotoviti, koliko je takšnega dodatnega dela, vendar tudi to ni dalo pravih rezultatov, saj delavci predčasnih prihodov in poznejših odhodov niso evidentirali. Ali se za takšno dodatno delo odločajo delavci sami ali pa jih v to silijo nadrejeni, ostaja vprašanje.
Ker je eno od meril za določanje presežnih delavcev tudi delovna uspešnost, v sindikatu sumijo, da se delavci zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta sami odločajo za takšno delo. Vendar to ni prav, trdi Turki. Če so norme previsoke, je treba preveriti normative. Takšno dodatno delo, ki ni evidentirano, lahko ima namreč za delavca tudi negativne posledice. Denimo v primeru nesreče pri delu, če se zgodi v času, ki ga delavec ni evidentiral.
Dobre plače so v Muri preteklost
Mura je bila včasih sinonim za dobre plače, žal danes ni več tako. V sindikatu pravijo, da so plače delavcev Mure v zadnjih desetih letih zaostale za okoli 40 odstotkov, to pa je gotovo tudi eden od razlogov za spremembo lastniške sestave delniške družbe. Če so bili delavci včasih večinski lastniki podjetja, se je njihov lastniški delež zdaj zmanjšal na tretjino, saj so mnogi prav iz materialnih razlogov prodali svoje delnice.
Čeprav povprečje plač v Muri močno zaostaja za republiškim povprečjem, pa so vseeno v skladu s kolektivno pogodbo, kar je po svoje nesmisel, pravi predsednik sindikata Turki. Na to kaže tudi razkorak med osnovnimi oz. izhodiščnimi plačami delovnih mest v nižjih tarifnih razredih in minimalnimi plačami. V prvih treh ali celo štirih tarifnih razredih izhodiščna plača zaostaja za minimalno, zato morajo ti delavci dobivati razliko do minimalne plače. To še posebej prihaja do izraza v mesecih z manjšim fondom delovnih ur, ko delavec kljub dobremu delu in izpolnjevanju norme
ne zasluži minimalne plače in mu jo mora zagotoviti podjetje. Delavcev, ki dobivajo razliko do minimalne plače, je v Muri od 8 do 12 odstotkov, pravi predsednik sveta delavcev, kar pomeni, da so nekatere delovna mesta nizko ovrednotena.
Sicer pa se je sindikat z vodstvom Mure uspel dogovoriti, da se plače usklajujejo dvakrat letno v skladu z zakonodajo. Po januarskem povečanju so se plače delavcev Mure s 1. avgustom povečale za 4,4 odstotka, takšen dogovor velja že tretje leto in s tem doslej ni bilo težav. Če se uprava tega dogovora ne bi držala, bi sindikat vztrajal pri njegovem izpolnjevanju.
Mura pa do zaposlenih izpolnjuje tudi ostale obveznosti iz kolektivne pogodbe, kot so nadomestilo za prehrano, regres za letni dopust, povračilo potnih stroškov...
Prvič zamuda z oktobrsko plačo
V preteklosti je bila v Muri nekako ustaljena praksa, da so zaposleni plačo za pretekli mesec dobili peti delovni dan v naslednjem mesecu. V zadnjih letih je pri izplačilu prihajalo do zamikov za dva, tri ali štiri delovne dneve, v letošnjem novembru pa se je prvič zgodilo, da se je izplačilo oktobrske plače zavleklo v sredino meseca. Izplačilo je bilo 15. novembra, vendar tako v sindikatu kot v svetu delavcev pravijo, da tudi to še ni kritično in je v skladu s kolektivno pogodbo.
Napaka je bila morda v tem, da delavci niso bili seznanjeni, zakaj je prišlo do zamude in kdaj izplačilo dejansko bo. Okoli 13., 14. novembra so delavci že začeli spraševati, zakaj ni plače, ker ni bilo pravih informacij, je prihajalo do dezinformacij, to pa je negativno vplivalo tudi na samo delovno vzdušje. Verjetno pa tudi v vodstvu podjetja niso zanesljivo vedeli, kdaj bodo lahko zagotovili denar za plače, zato tudi niso mogli dati prave informacije.
Prava in pravočasna informacija je torej tista, ki lahko tudi v zapletenih razmerah pomiri in prispeva k boljšemu delovnemu vzdušju, medtem ko pomanjkanje informacij ali celo dezinformacije lahko razmere še bolj zapletejo.
Ludvik Kovač Foto: Jure Zauneker ■
WBK 29. november 2001
KULTURA
11
Slikarska kolonija
Izšla zgoščenka Mlade beltinske bande
Primož Trubar
hotelu Vivat v Moravskih Toplicah so do 9- decembra razstavljena dela, ki so nastala na letošnji slikarski koloniji Primož Trubar. Svoje slike je razstavilo osem umetnikov.
Nikolaj Beer se je rodil 12. septembra 1945. Njegova rojstna vas so Križevci v Prekmurju, po končani šoli za oblikovanje v Ljubljani pa ga je pot vodila na Akademijo likovnih umetnosti. Njegov veliki učitelj je bil profesor Gabrijel Stupica, čigar vpliv na Beera je očiten v njegovem slikarstvu iskanja in razumevanja barve, vendar je Beer kmalu ubral lastno pot v slovenskem likovnem prostoru. Na akademiji je diplomiral leta 1973 in postal eden vodilnih umetnikov svoje generacije. Danes živi kot svobodni umetnik na Izlakah. Njegova dela so bila predstavljena na številnih osebnih in pomembnih skupinskih razstavah doma in v tujini od leta 1972 dalje, nagrade pa je prejel na Madžarskem, v Zagorju ob Savi in Murski Soboti.
Robert Černelč se je rodil 7. januarja 1970 v Murski Soboti. Po končani srednji živilski šoli se je vpisal na akademijo za likovno umetnost in tam leta 1999 tudi
diplomiral. Trenutno je v drugem letniku študija magisterija slikarstva. Samostojno je razstavljal v Moravskih Toplicah, Murski Soboti in drugod. Sodeloval je na več skupinskih razstavah, med najpomembnejšimi so tiste v Pragi, Benetkah, Ljubljani, Ribnici, Potsdamu, Bruslju, Kopru, Celju, Mariboru in drugod.
Samo Šiles se je rodil 3. decembra 1963 v Ljubljani. Obiskoval je šolo za oblikovanje in študiral na likovni akademiji. Diplomiral je leta 1992 pri profesorici Metki Krašovec. Trenutno je zaposlen kot učitelj umetnosti na Gimnaziji in Ekonomski šoli Trbovlje. Sodeloval je na več skupinskih razstavah in imel samostojne razstave v Medijskih Toplicah, Trbovljah, Škofji Loki in Zagorju.
Tomaž Kržišnik se je rodil 9. novembra 1943- Končal je šolo za oblikovanje in višjo pedagoško šolo v Ljubljani in magisterij na akademiji za likovno umetnost v Varšavi. Imel je več
Predstavitev projekta Prekmurska nerbij a
soboto sta predstavila beltinsko kulturno društvo in Mlada beltinska banda projekt z naslovom Prekmurska her-bija - Ljudska instrumentalna glasba prekmurskih Slovencev ob prehodu v tretje tisočletje. Prireditev so pripravili ob izidu zgoščenke z 18 ljudskimi pesmimi, ki jih je zaigrala Mlada beltinska banda. Skupino sestavlja deset šolarjev iz beltinske osnovne šole pod mentorskim vodstvom Sama Budne.
Predstavitev je bila obenem tudi prvi samostojni koncert Mlade beltinske bande, ki je sicer v prejšnjih letih že veliko nastopala na raznih prireditvah v domačem kraju in drugje. Kot je bilo povedano tudi na predstavitvi med izvajanjem skladb, pa pomeni njihovo delo dejansko le nadaljevanje glasbene tradicije in ohranjanje ljudskega glasbenega izročila Beltinec in okolice, to pa sta v preteklosti med drugim počeli že banda Kociper - Baranja in Marko banda.
Bojan Klančar, Drevo
kot petdeset samostojnih razstav doma in v tujini. Sodeluje na vseh pomembnih razstavah grafičnega oblikovanja pri nas in drugod. Prejel je kar nekaj nagrad: nagrado Prešernovega sklada, naziv Stadtmaler Leverkusen, Plečnikovo nagrado in Prešernovo nagrado Gorenjske.
Bojan Klančar se je rodil 27. aprila 1954, po končani šoli za oblikovanje v Ljubljani pa je študiral in končal likovno akademijo v Prištini. Imel je preko dvajset samostojnih razstav. So-
Za dunajskimi muzikali »ponoreli« tudi Pomurci
M
arsikdo v Murski Soboti se je pred kratkim spraševal, kaj pomenijo veliki plakati, na katerih je pisalo Mozart, Falco ali Hair, besedilo zraven pa je bilo napisano v
nemščini ali angleščini. »Skrivnost« nam razkriva direktor Kompasa Pomurje Branko Farič: »Turistična agencija Kompas je • ekskluzivni predstavnik za Slovenijo za oglede muzikalov, ki potekajo na Dunaju v okviru Vereingten Buhnen Wien. Mi kot Kompas Pomurje smo organizirali že oglede muzikalov Mozart, Falco, Joseph And The Amazing Technicolor Dreamcoat in Hair, ker je povpraševanje zelo veliko. Doslej smo na vse muzikale skupaj prepeljali že okrog dvajset polnih avtobusov.« Program je orientiran na določeno ciljno skupino, ki ima rada kvalitetno kulturno ponudbo. Tako so na muzikal Hair oz. Lasje (zelo znan je istoimenski film), ki je na sporedu Raimund Thea-tra na Dunaju, od letošnje pomladi doslej prepeljali že tri avtobuse, naslednji ogled pa je predviden 22. decembra. Vsa mesta so že skoraj zasedena, bo pa Kompas Pomurje zato naslednjo pomlad organiziral še en prevoz za vse, ki bi si radi ta muzikal ogledali. Za ilustracijo, za kako velik kulturni dogodek gre, naj povemo, da je muzikal Hair na sporedu vsak dan razen ponedeljka do 30. junija 2002! Da ne govorimo o tem, da so nekateri omenjeni muzikali po Dunaju gostovali tudi na svetovno znanih odrih v Hamburgu in New Yorku. Tako je vrhunska kulturna ponudba zelo približana tudi pomurskim ljubiteljem, ki si poleg muzikala vedno ogledajo tudi Dunaj kot sodobno kulturno metropolo, poleg tega pa je Kompas Pomurje omogočil že tudi ogled razstav, kot so Gustav Klimt in Nepojasnjene skrivnosti -slednja je edina tovrstna na svetu. T. K.
deloval je tudi na več kot 35 skupinskih in 20 selekcioniranih razstavah doma in po svetu.
Rudi Benetik se je rodil 16. februarja 1960 v Podjuni na južnem Koroškem. V letih 1981-1985 je študiral pri profesorju Janezu Berniku in profesorju Bogdanu Borčiču na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1982 je pri profesorju Andreju Jemcu in profesorju Rudolfu Hradilu (mednarodna poletna akademija v Salzburgu) študiral jedkanico, leta 1983 pa kiparstvo pri Markušu Liipertzu (mednarodna poletna akademija v Salzburgu). Dela in živi v Podjuni, Celovcu in Trentu v severni Italiji. Prejel je več nagrad na številnih samostojnih in skupinskih razstavah.
Vida Slivniker se je rodila 6. oktobra 1945 v Radljah ob Dravi, likovno akademijo pa je končala v Ljubljani. Imela je več samostojnih razstav, med drugimi v Ljubljani, Miinchnu, Leverkuse-nu, Torontu, Montrealu, New Yorku, Podgorici, Novem Sadu, Trstu, Čedadu, Rimu in Gradcu.
Goce Kalajdžijski se je rodil 8. maja 1941. Po rodu je Makedonec, ki živi in dela že več kot 35 let v Šentjurju pri Celju. Likovno akademijo je končal v Beogradu. Sodeloval je na več kot sedemdesetih razstavah doma in v tujini.
T. K. ■
Mlada beltinska banda med sobotnim nastopom
Na zgoščenki so mladi glasbeniki posneli 18 skladb, kot so San se šetao, Drmač, Marko skače, Vsi so venci vejli, Gorički čardaš, Ša-marjanka in druge. V skupini Mlada beltinska banda igrajo: na cimbalah Anja Sraka in Dani Kolarič, na violini Rok Sraka, Miha Kavaš in Urška Legen, na kontrabasu Luka Ščavničar, na klarinetu Denis Du-gar in Blaž Ščavničar, na harmoniki pa David Santro in Miha Legen.
Zgoščenka je izšla v okviru projekta Etno glasba Mura 2000+ in programa Phare za male projekte, glavni cilj projekta pa je, izdelati okvirni pregled stanja instrumentalne ljudske glasbe Slovencev na levem bregu reke Mure, posnete na nosilcih zvoka, in jo primerno dokumentirati. Vodja projekta snemanja zgoščenke je predsednik KUD Beltinci Stanko Sraka ob sodelovanju strokovnega sodelavca Tomaža Raucha, Razvojne agencije Sinergija, beltinske občine in ob finančni podpori programa Phare Evropske unije. Zgoščenki je priloženo še besedilo s predstavitvijo prekmurske ljudske glasbe in
Mlade beltinske bande.
Jože Gabor!
Pevci Glorie v Ankaranu
Slani komornega pevskega zbora Gloria iz Velike Polane -njihov umetniški vodja je Jože Gerenčer, predsednik pa Štefan Žerdin - so se tudi letos odpravili na 4-dnevne intenzivne pevske vaje v Ankaran. Poseben poudarek so dali pesmim, s katerimi bodo imeli božično-novoletne nastope. Zbor deluje sedmo leto in šteje petindvajset članov iz različnih krajev v Prekmurju. Vsi razen enega so bili na teh intenzivnih vajah, ki so bile po njihovem mnenju zelo koristne. J. G.
Pojbiču druga in tretja nagrada
Do 9. decembra letos je v Modemi galeriji v Ljubljani na ogled svetovno znana razstava Andy Warhol - življenje in delo (1928-1987) o karizmatičnem in nenavadnem ustanovitelju 1.1. pop arta. Razstava je projekt ameriškega State Departmenta, na svoji poti pa je doslej obiskala že trinajst mest - pred Ljubljano je bila na ogled v Zagrebu, po 9. decembru pa se seli v Prago. Je del razstave iz Muzeja Andyja Warhola iz ameriškega Pittsburgha, ki je bil ustanovljen leta 1996, v svoji zbirki pa hrani več kot tri tisoč Warholovih del in je največji ameriški muzej, posvečen samo enemu umetnikp.
Novica, ki je pomembna za vse Pomurce, ki živijo ali študirajo v Ljubljani, je, da bo razstava v ponedeljek, 3. decembra, ves dan brezplačno na ogled. Razstavljenih je sedemdeset risb, grafik, objektov in slik, med deli pa so tudi svetovno znani portreti iz šestdesetih let (Marilyn Monroe, Mao Ge Tung, Sonja Rykiel, Judy Garland, Liza Minelli) in pločevink juhe CampbeH’s.
T. K., foto: J. Z.
klubu PAC so razstavljene najboljše slovenske umetniške fotografije na 39. državni pregledni razstavi. Na najpomembnejšo tovrstno slovensko prireditev, ki sta jo organizirala Fotografska zveza Slovenije in Fotoklub Murska Sobota, je skoraj sto avtorjev iz devetnajstih slovenskih klubov
poslalo več kot petsto barvnih in črno-belih fotografij. Izbor najboljših je opravila žirija, v kateri sta bila mojstra fotografije Joco Žnidaršič in Bogo Čerin ter umetnostni zgodovinar in likovni kritik Janez Balažič. Žirija je ob dvanajstih diplomah podelila tudi šest nagrad oziroma medalj Fotografske zveze Slovenije.
Prvi oziroma zlati sta dobila Jure Kuštrin iz Fotokluba Nova Gorica in Vitomir Pretnar iz Fotografskega društva Jesenice, drugi nagradi sta dobila Jože Pojbič iz Fotokluba Murska Sobota in Branko Zorovič iz Fotokluba Maribor, tretji pa someščan slednjega Matej Kline in spet Jože Pojbič. T. K.
Član žirije Janez Balažič, nagrajenec Jože Pojbič, predsednik soboškega fotokluba Jože Benko in Marjan Maučec (od leve proti desni) na slovenski pregledni razstavi fotografij. Foto: N. J.
12
AKCIJE/OGLASI
29. november 2001 VESTNIK
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Gospod Geza Krančič starejši praznuje rojstni dan. Ob častitljivem prazniku mu želim večjo pokojnino in obilo sreče in zdravlja njemu in njegovim najdražjim - tvoj pajdaš.
Te dni praznuje šestdeseti rojstni dragi mož in oče Teodor Horvat iz Turnišča. Želimo ti polno zdravja in sreče ter da bi bil še naprej tako dober in skrben - žena in otroci z družinami.
Sedemdeseti rojstni dan praznuje Frančiška Žižek iz Hrastje - Mote. Ob jubileju ti iz srca želimo srečo, zdravje in veselje, predvsem pa trdno zdravje - sin Bojan z družino.
Te dni praznuje rojstni dan Tatjana Smele Borko iz Polic. Želimo ti vse najboljše, obilo zdravja in zadovoljstva - tašča in tast.
Dragi dedi Teodor Horvat iz Turnišča praznuje šestdeseti rojstni dan. Dedi, želimo ti mnogo zdravja, sreče; da bi bil še naprej tako dober in nas imel vedno tako rad - vnukinje Melanie, Saša, Laura in Katja. Pošiljamo ti šestdeset vročih poljubčkov.
Devetnajstega novembra je praznoval sedmi rojstni dan dragi sin Uroš Bokan iz Sebeborec. Iz srca mu želimo veliko zdravja, uspehov v šoli in da bi bil tudi v prihodnje tako vesel, razigran in priden - mamica in ati.
Štefan Sečko z Gorice pri Puconcih praznuje šestdeseti rojstni dan. Ob praznovanju ti želimo srečo, zdravje in veselje - žena Ana, sin Bojan z ženo in vnuka Tadej in Amadej.
David Gyuran iz Gaberja praznuje štirinajsti rojstni dan. Vse lepo in vse najboljše - vsi, ki te imamo radi.
Kmalu bo praznoval petnajsti rojstni dan Andrej Kaučič. Vse najboljše, veliko sreče in zdravja, predvsem pa še naprej veliko dobrih ocen v šoli - sestrični Daniela in Sanja ter vsi ostali domači. Sedmi rojstni dan je v krogu domačih praznoval Uroš Bokan iz Sebeborec. Veliko zdravja, uspehov, brezskrbnih in veselih dni ter da bi nas s svojo domišljijo razveseljeval tudi v prihodnje - obe stari mami in oba dedka.
Drugi rojstni dan praznuje dragi sin, brat in vnuk Amadej Sečko iz Gorice pri Puconcih. Mnogo sreče v življenju, zdravje in veliko otroškega veselja mu želimo - mama in ata, brat Tadej in babica ter dedek.
Te dni praznuje osemnajsti rojstni dan Daniela Feher z Gornje Bistrice. Želimo ti vse najboljše, veliko uspehov v življenju ter da bi bila še naprej tako pridna - botra z družino in babica.
Dragi prijateljici Suzani vse najboljše za osemnajsti rojstni dan, veliko sreče, zdravja in zadovoljstva želimo - Mičo, Estera, Ibek in Luki.
Enajsti rojstni dan praznuje Primož Zrim iz Motovilec. Želimo mu zdravje, srečo in dober uspeh v šoli - družina iz Sotine, posebej pa mala Nuša.
Mariji iz Male Nedelje prijeten konec tedna in na svidenje na običajnem mestu - oboževalec.
Mojemu dragemu bratu Jožeku Lebarju iz Turnišča! Hvala ti, Jožek, za vsak topel sprejem na naši domačiji. Ob šestdesetletnici veliko zdravja in veselih trenutkov - sestra Olga z družino.
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: _______________________________________________________________
Naslov pošiljatelja: _______________________________________________________________
B^nka Koper - Postna Banka Slovenijo - Banka Celje Slovenska zadružna kmetijska banka - Gorenjska Banka Krekova Banka - Nova kreditna banka Maribor
Sestavi in zadeni!
vsak četrtek vsak dan
I ljub mrazu in neprijaznemu vremenu se je v pone-| deljek pred Pomurkino mesnico na soboški tržnici ' zbralo veliko prijateljev Vestnika in Papija. Z domislicami in šaljivim nastopom jih je več kot dve uri ogreval Korenov Lujz, golaž in prebranec ter kapljice Ljutomerčana.
Z žrebanjem kuponov se je namreč končala nagradna igra Vestnika in Pomurke Sestavi in zadeni. Več kot 700 sestavljank Papija je prišlo na Pomurkin naslov, 151 pošiljateljev pa bo tudi nagrajenih. Srečni izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo!
Ste že izbrali darila za vse vaše sorodnike in prijatelje? Zdaj je pravi čas za praznične nakupe. V novem Merkurjevem katalogu boste našli vsa novoletna darila. Na stotine
Veselo na delo!
Da vam bo v novem letu zares uspelo!
idej in več kot 120 vročih cen! Ob tako bogati izbiri vas bo gotovo zamikalo, da bi obdarili tudi sebe. Zakaj pa ne?
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Vedno pomembna, včasih glavna.
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Heleni iz Neradnovec! Pot, ki jo moraš prehoditi, je dolga; tudi ovire so na njej, vendar nikoli ne obupaj in potrudi se, da ti bo lepo. To ti želimo - Jože, Sonja, Suzana, Janez in Medo.
Damjanu Gašparju iz Šulinec 68, ki praznuje rojstni dan, iskrene čestitke, veliko sreče in zdravja ter izpolnitev vseh skritih želja - mama in ata.
Dragi očka Janez Divjak iz Polic 70! Prinesli šopek sva besede, z darilom tople te besede. Naj sonce sreče se ti smeje, naj te ljubezen najina greje in vedno spremlja z njo veselje! Za praznik to so najine želje - hčerki Nataša in Tamara, tvoja najdražja ljubezen.
Te dni bo Abraham obiskal Pavlo Kuzma iz Renkovec. Ob tem lepem jubileju ji iskreno čestita in želi veliko sreče, posebno pa zdravja - kolegica Anica iz Turnišča.
Rojstni dan praznuje Damjan Gašpar iz Šulinec 68. Srečo, zdravje, ljubezen in izpolnitev vseh skritih želja mu želi in pošilja dvajset poljubov - Aljoša z mamico in atijem.
/WW Radio Murski val 94,6 Mhz Vedro v dobro jutro!
Vsak dan ob 5.00
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota
2 ^1722 J J
V Poštni banki Slovenije bomo prihodnje leto praznovali 10 letnico delovanja in veseli bomo, če boste praznovali z nami.
Vsem, ki boste odprli tekoči račun do konca tega leta, bomo v jubilejnem letu vodili tekoči račun brezplačno.
Posebne prednosti tekočega računa PBS:
•	kartice sistema Activa, [ A
•	poslovanje preko 540 pošt od 7.00 ure naprej,
•	poleg bankomatov, čekov, plačilnih kartic, trajnikov, tudi izplačilo prejemkov na dom,
•	vezava sredstev od doma - nalog za vezavo brezplačno oddaste v poštni nabiralnik.
POHITITE NA NAJBLIŽJO POŠTO!
10 let
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
VKMK 29. november 2001
KMETIJSTVO
13
Križev pot komasacijskih udeležencev vasi Grlave in Boreči
Dvanajst let pravdanja za pravico
Ponovno dobili cesto, ki so jo že stoletja uporabljali njihovi predniki, a so jo med izvajanjem melioracij preorali
onec minulega tedna so se v Borečih na zaključnem zboru zbrali komasacijski udeleženci iz vasi Boreči in Grlava ter ugotovili, da je bilo dvanajstletno pravdanje z državo in kmetom nenaklonjenimi posamezniki naporno, vendar hkrati uspešno, saj so ponovno dobili cesto, za katero
so se toliko let pravdali.
Pravzaprav sega začetek celotne zgodbe v sredino februarja leta 1986, ko so se ljudje v teh krajih odločili za melioriranje in komasiranje kmetijskih zemljišč na območju vasi Grlava in Boreči. Že sam začetek ni bil zakonit, trdijo prizadeti, saj so ureditvena dela na območju Virje- Koza-rica izvajali mimo sklepa zbora občanov, da naj se Virje ureja po starem jarku, novi jarek Kozarica pa se ne koplje. Izvajalec tega ni upošteval, med izvajanjem del pa so prekopali in preorali tudi medkrajevno cesto Boreci-Grlava, ki je nato postala kamen spotike in pravdanja, ki je dobilo epilog sicer že z rJzsodbo Vrhovnega sodišča 22. novembra
1989, vendar je odgovorni niso spoštovali.
Potem ko je občina Ljutomer zavrnila zahtevo po ponovni ureditvi ceste, ki so jo prizadeti komasacijski udeleženci in uporabniki omenjene ceste sprejeli na protestnem zboru 24. julija 1989, slednjim ni preostalo drugega, kot da zoper odločbo občine vložijo tožbo na Vrhovno sodišče. Ta je o sporu odločilo v 60-tih dneh ter ugodilo komasacijskim udeležencem in razveljavilo odločbo občine v tistem delu, ki se nanaša na medkrajevno cesto Boreci-Grlava. Tu pa se križev pot prizadetih tako rekoč šele začenja. Odgovorni na občini so se na razsodbo Vrhovnega
sodišča požvižgali in dve leti 1991. niso pokazali volje za obnovo cesto. Prizadeti zato s tožbo na Temeljnem sodišču zahtevajo izvršitev sodbe Vrhovnega sodišča, to pa je potrebovalo kar 30 mesecev za ugotovitev, da tožba ni utemeljena. Vendar komasacijski udeleženci ne odnehajo in vložijo pritožbo na Višje sodišče, ki potrebuje dve leti, da pritožbo zavrne in potrditi razsodbo Temeljnega sodišča. Sodbo Višjega sodišča pošljejo v presojo na Vrhovno sodišče, ki je prav tako odločilo, da se tožba zavrne kot neutemeljena.
Ker kmetje niso dobili podpore v javnem pravobranilstvu in sodstvu, v občinskem vodstvu in drugih organih pa so se celo veselili, da so prizadeti tožbo izgubili, so reševanje spora nadaljevali po upravni poti. Njihovi pritiski na upravno enoto so bili
Pri ZKD Lendava deluje študijski krožek, ki ga vodi mentor Štefan Hozjan. Člani krožka seznanjajo kmete na območju UE Lendava o prednostih in posledicah, ki jih za kmetijstvo prinaša vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo. V pogovoru skušajo najti rešitve za slovenskega (pomurskega) kmeta. Posnetek je s pogovora v Veliki Polani. Foto: J. Ž.
tako močni, da je ta zaprosila ministrstvo za kmetijstvo za strokovno oceno zahtevka komasacijskih udeležencev za ponovno vzpostavitev medkrajevne ceste Boreci-Grlava in gradnjo mostu preko regulirane Kozarice. Upravičenci namreč svojo zahtevo utemeljujejo z dejstvom, da je omenjena cesta, ki povezuje krajane vasi Grlava, Krištanci in Ša-linci s Križevci za tožnike najkrajša in edina varna pot do šole, pošte, banke, zadruge, trgovine, zdravnika, cerkve in pokopališča. Brez nje je prekinjena povezava kmetov iz Borec z Boreš-kim poljem in njivami proti Gr-lavi, promet s ttaktorji pa preusmerjen na prometno obremenjeno regionalno cesto. Strokovni izvedenec je v strokovnem izvedeniškem mnenju ocenil, da so zahteve kmetov upravičene.
Pa tudi s tem težav ni bilo konec, saj so se nasprotovanja posameznikov in tudi občinskega sveta nadaljevale. Prizadeti so najbolj kritični do takratnega ljutomerskega župana Ludvika Bratuša, ki je odkrito nasprotoval njihovim zahtevam ter na takratno predsednico občinskega sveta Darjo Odar. Oktobra leta 1998 bi namreč moral občinski svet sprejeti odlok o ponovni vzpostavitvi cestne povezave med Boreči in Grlavo ter ureditvi ustreznega prehoda čez potok Ko-zarica, vendar je pred tretjim branjem Odarjeva ta odlok
umaknila z dnevnega reda.
Ker je bil ta odlok usklajen in pripravljen za sprejem, občinskemu svetu pa se je iztekal mandat, so prizadeti iskali poti, kako ga ponovno spraviti na dnevni red in ga tudi sprejeti. Na vidiku je namreč že bila delitev ljutomerske občine na več novih občin, to pa bi reševanje tega problema še bolj zapletlo. To jim je tudi uspelo, saj so prizadeti obiskali kar osem članov občinskega sveta, kolikor je po statutu potrebno, da se na dnevni red seje lahko uvrsti dodatni predlog. Na predlog Tomija Nemca je občinski svet odlok ponovno uvrstil na dnevni red in ga tudi sprejel.
Zakonski pogoji za ponovno vzpostavitev zahtevane ceste so bili tako izpolnjeni in v avgustu lanskega leta so izbrali najugodnejše ponudnike za izvedbo del. Most in cesta od mostu do gramoznice sta bila zgrajena že lani, preostali del ceste pa je bil dograjen letos septembra.
Prebivalci omenjenih krajev so tako ponovno dobili cesto, ki je več stoletij povezovala tukajšnje vasi in ljudi, ostal pa jim je grenak priokus, saj so potrebovali kar dvanajst let pravdanja, da so prišli do svoje pravice. Žal je iskanje pravice trajalo tako dolgo, da jih kar sedem te pravice ni dočakalo.
Ludvik Kovač
Cene	
mineralnih gnojil	
v kmetijskih trgovinah	
SKZ Kmetovalec Ljutomer	
Vrsta mineralnega gnojila:Pakiranje: MFC v sit/kg	
KAN 27% N	50/1	40,50
UREA 46% N	50/1	46,00
NPK 15-15-15	50/1	48,20
NPK 7-20-30	50/1	61,20
NPK 0-10-30+3 Mg+0,1 B50/1	53,50
Cene veljajo samo za plačila do 05.12.2001.	
SKZ Murska Sobota	
Vrsta mineralnega gnojila.Fakiranje: MFC v sit/kg	
KAN 27% N, madžarski50/1	41,00
KAN 27% N, Agrolinz 50/1	42,00
KAN 27% N, Ina Kutina50/1	43,00
NPK 15-15-15	50/1	51,00
NPK 7-20-30	50/1	64,00
Za večje količine-nad 10 ton, dostavijo na dvorišče kmetov.	
KZ Martjanci	
Vrsla mineralnega gno|ila:Pakiranje: MFC v sit/kg	
KAN 27% N, Ina Kutina50/1	42,90
UREA 46% N	50/1	48,40
NPK 15-15-15	50/1	51,40
NPK 7-20-30	50/1	63,90
NPK 8-26-26	50/1	70,30
NPK 0-10-30+3 Mg+0,1 B50/1	60,60
NPK 0-10-30+0,2B	50/1	45,00
NPK 9-9-15+2 Mg 50/1	53,60
APNENEC	50/1	10,90
KZ Radgona, prodajalna Radenci	
Vrsta mineralnega gnojila:Pakiranje: MFC v sit/kg	
NPK 7-20-30*	50/1	62,22
NPK 0-10-30+0,2B	50/1	' 47,95
NPK 15-15-15	50/1	57,67
NPK 8-26-26*	50/1	69,32
APNENEC	50/1	11,22
‘Cene veljajo samo do konca novembra.
Pomen čebel za sadno drevje
Na mednarodnem ocenjevanju v Kutjevu
Velika zlata medalja kapelskim vinogradnikom
a mednarodnem ocenjevanju ene najbolj razširjenih vinskih sort - vina laški rizling ki je potekalo v hrvaškem mestu Kutjevo, so se med skupno 269 vzorci iz šestih držav (Avstrija, Češka, Madžarska, Slovaška, Slovenije in Hrvaška) izvrstno odrezali slovenski vinarji. Ti so namreč na ocenjevanje poslali 91 vzorcev ali eno tretjino vseh vzorcev, osvojili pa so dve tretjini vseh podeljenih odličij. Strokovna komisija je našim vinarjem dodelila kar 17 (od skupno 26) velikih zlatih medalj, 22 (od 49) zlatih, 32 (od 51) srebrnih in 17 (od 33) bronastih medalj.
Od slovenskih vinarjev so se v Kutjevu odlično odrezali tudi vinarji z območja Radgonsko -Kapelskih goric. Z vzorci sta sodelovali podjetji Kapela - vinogradništvo in vinarstvo, d. d., in
Radgonske gorice, d. d., ter Vinogradništvo Vlada in Franca Kupljena in Vinogradništvo Anice in Edeka Kosija. Veliko zlato medaljo je prejelo podjetje Kapela - vinogradništvo in vinar-
stvo, in sicer za ledeno vino laški rizling, letnik 1997. Brata Kupljen pa sta prejela dve zlati medalji, in sicer za laški rizling, pozna trgatev, letnik 1997, ter za laški rizling, izbor, letnik 1995.
Uspeh kapelskih in drugih slovenskih vinogradnikov v sosednji državi pa odpira našim vinogradnikom in vinarjem še boljše tržne možnosti na Hrvaškem, kjer so dobra vina še posebej iskana v poletni turistični sezoni.
O. B. ■
Iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja
Sot kaže, bo letos izplačevanje kmetijskih subvencij potekalo z manjšimi zapleti kot lani, ko so se izplačila zavlekla vse tja v prvo polovico letošnjega leta. Na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so nam povedali, da so letos prejeli 64.005 vlog za izplačilo subvencij, v proračunu kmetijskega ministrstva pa so za to namenili 13,5 milijarde tolarjev.
Do minulega torka je agencija izdala 34.000 odločb in prejela nanje 72 pritožb, upravičenci pa
naj bi že prejeli 5 milijard tolarjev. Na agenciji pravijo, da bodo med prvimi dobili denar tisti upravičenci, ki so poslali popolne zahtevke, nazadnje pa tisti, ki so upravičeni do sredstev iz slovenskega kmetijskega okoljskega programa (SKOP). Za slednjega so v agenciji dobili okoli 13 tisoč zahtevkov.
Odgovorni v agenciji napovedujejo, da bodo do konca leta izdali okoli 50 tisoč odločb, še letos pa naj bi izplačali tudi večji del sredstev. Izplačila bodo tekla v skladu s finančnimi možnostmi.
L. K. ■
Oprašitev
V naravi se rastline razmnožujejo na različne načine. Tako poznamo vetrocvetke in žužkoc-vetke. Žužkocvetke so rastline, katerih cvetni prah prenašajo s cveta na cvet žuželke. Dozorel cvetni prah ali pelod prenašajo žuželke s cveta na cvet. Ko se pelod po prenosu dotakne zrele brazde pestiča, ki je lepljiva in se zato nanjo prilepi, pravimo, da je pestič oprašen. Pojav imenujemo oprašitev.
Pri sadnem drevju ta oprašitev poteka predvsem s pomočjo žuželk, to je čebel in čmrljev. Raziskave so pokazale, da imajo čebele pri oprašitvi sadnega drevja pomembno vlogo. Čebele opravijo od 70 do 90 % oprašitev sadnega drevja, ker so prisotne v času cvetenja in pri roki v zadostnih količinah, ker prezimijo kot družina. Čebele na kraju samem se vračajo vedno na isto mesto pri izletih, to je lastnost, ki je nima nobena druga žuželka.
Pomen čebel
Čebele so posebno pomemben partner za sadjarje zato, ker odločilno prispevajo k pravilnemu letnemu donosu in kvaliteti pridelka v sadjarstvu. »Gospodarski pomen čebel za sadjarje je desetkrat večji, kot uporaba čebel za pridobivanje medu.«(F. Kobel).
Kaj zmorejo čebele
Družina, ki prezimi, šteje v povprečju 15000 čebel delavk, močne družine v poletnem času imajo od 30000 do 60000 čebel delavk. Od tega je dobra polovica pašnih čebel. Ena čebela dnevno, glede na razdaljo izleta in vremenske pogoje naredi od 7 do 24 izletov. Za en izlet porabi 15 do 25 minut. Na minuto obišče v povprečju 12 cvetov, v 15-ih minutah torej obleti 150 do 200 cvetov. V 15-ih izletih na dan lahko ena čebela obleti 3000 cvetov. Pri ugodnih vremenskih razmerah lahko močna čebelja družina s približno 30000 do 60000 čebelami obišče okrog 8 do 16 milijonov cvetov, ki jih lahko tudi opraši. Podatki kažejo na to, da imajo lahko čebele neverjetne zmogljivosti pri opraševanju rastlin.
Čebele povečujejo kvaliteto sadja
Dobra oprašitev in oploditev ugodno vplivata na kvaliteto sadja. Rezultati jasno kažejo na povezavo med številom semen na plod in velikost plodu. Tako sorazmerno narašča velikost ploda z naraščanjem števila oplojenih semen.
Plodovi s številčnejšimi semeni so lepše oblikovani. Vsak milimeter glede na presek plodu preko
70 mm, pomeni 4 % večji pridelek.
Potrebno število čebeljih družin
Za optimalno oprašitev in za doseganje dobre kvalitete sadja je potrebno 2-3 čebelje družine na hektar površine sadovnjaka.
Tabelal:
Število čebeljih družin, glede na sadovnjake in kmetijske površine pri nas
	SLOVENIJA	POMURJE
Kmetijske‘površine (ha)	862.434	126.094
Sadovnjaki (ha)	34.847	9.965
Čebelje družine	150.159	16.599
Čebel, druž./ha kmet.površin	0,17	0,13
Čebel, druž./ha sadovnjakov	4,31	1,66
Iz tabele je razvidno, da so razmere za Slovenijo ugodne, kar se tiče sadjarstva.
Vendar so podatki delno zavajajoči, saj se čebelarji zaradi intenzivne uporabe in tudi nekontrolirane uporabe sredstev za zaščito rastlin v sadovnjakih in kmetijskih površinah, umikajo v gozdne predele, oziroma v področja manj intenzivnega kmetijstva.
V Pomurju, kjer je področje intenzivnega kmetijstva, tudi statistični podatki kažejo na skrb vzbujajoče razmere. Ti podatki bi morali biti v opozorilo sadjarjem in ostalim kmetovalcem, saj se ponekod pojavljajo področja brez čebel, na katerih ni več zagotovljeno kvalitetno opraševanje.
Viri literature:
Schwezerische Bienen-Zeitung 1/1999
Enciklopedija Slovenije 11/1997
Poročilo VZS za leto 1995 in 2000
Lidija Matavž, dr. vet. med.
Veterinarski zavod Slovenije, OE M.Sobota I
Izobraževanje čebelarjev
omurski odbor za napredek čebelarstva in KSS za Pomurje pripravljata predavanje, ki bo 5. decembra 2001 ob 10. uri v predavalnici SKŠ Rakičan na temo »Kako po hemovarju« (Oksalna kislina, Ivo Planinc, dr. vet. med., Veterinarski zavod N. Gorica; Mravljična kislina, Vida Lešnik, dr. vet med., Veterinarski zavod Maribor; Pirizin, Lidija Matavž dr. vet. med., Veterinarski zavod M. Sobota.
Po predavanjih bo ob 12. uri podelitev priznanj za kakovost medu, ki jih bosta podeljevala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk.
14 IZ NAŠIH KRAJEV 29. november 2001 »KIIM
Srečanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici
Prostovoljno gasilsko društvo Selo
Radi bi novo orodno vozilo
V krajih svetojurijske občine živi nekaj manj kot tri tisoč ljudi, od tega jih je tristo enaindvajset, ki so stari nad sedemdeset let. Zanje je pripravila krajevna organizacija Rdečega križa tradicionalno srečanje, ki se ga je udeležilo sto dvainpetdeset starostnikov. Začelo se je s kulturnim programom, ki so ga izvedli: mladinski pevski zbor OŠ in mešani pevski zbor DU ter recitatorji OŠ in DU. Potem so zbrane nagovorih: predsednica 00 RK Gornja Radgona Truda Kampuš, direktorica CSD Marija Šauperl, ravnatelj OŠ Ivan Dobaj in še nekateri drugi. Na koncu sta bila pogostitev in veselo druženje. - Foto: L. Kr.
Mladi in gore 2001
Pobudniki srečanj istoimenskih krajev
dkar nimamo več SZDL, so v mnogih krajih gonilna sila gasilci. Zelo dejavni so tudi v goričkem Selu. Njihove dosežke in načrte je predstavil predsednik Zlatko Bala jc.
O
»Iz ustnega izročila izhaja, da so ustanovili prvo gasilsko društvo v našem kraju 1912. leta, vendar štejemo za uradno ustanovitev leto 1924, ko je bil pobudnik ustanovitve učitelj Ala-
M
ed dejavnostmi, ki posebej zanimajo učence osnovnih šol pri nas, so tudi planinsko- pohodniški krožki, kakršen že tretje šolsko deluje tudi na OŠ Bakovci pod vodstvom mentorice Brigite Čeh. Obiskujejo ga učenci razredne in predmetne stopnje. Med drugim so že organizirali tri planinske tabore, na pohodih pa se jim pridružujejo še starši učencev. Minulo soboto so bili tudi organizatorji regijskega tekmovanja Mladina in gore 2001, ki se ga je udeležilo 26 ekip. Največ točk so zbrali učenci OŠ Fram, med devetimi ekipami, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, pa je tudi OŠ Gornja Radgona.	j. G. I
Dve skupini soboških gimnazijcev, ki bomo maturirali iz zgodovine, črpamo znanje tudi zunaj šole. Tako smo bili pred kratkim s svojimi profesorji na ekskurziji po avstrijskem Koroškem. Na Gosposvetskem polju smo si ogledali vojvodski stol, postavljen v devetem stoletju. Obiskali smo cerkev sv. Marije, ki je imela veliko vlogo v času pokristjanjevanja za širjenje krščanstva na našem območju, saj je v njej deloval irski misijonar Modest. V Celovcu smo si ogledali deželni muzej, v katerem so tudi spomeniki keltske, rimske in kulture poznejših obdobij. V avli smo videli znani knežji kamen, na katerem so Karantanci ustoličevali svoje kneze, pozneje pa Korošci svoje vojvode. Na koncu smo se zapeljali še ob Vrbskem jezeru in se sprehodili v zanimivem mini-mundusu, v katerem je tudi (pomanjšana seveda) Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica. Bojan Zadravec
dar Verteš,« je povedal zelo zagnan sedanji predsednik Balajc, potem pa nanizal pridobitve.
»Leta 1956. smo zgradili gasilski dom in kupili motorno brizgalno Savico, deset let pozneje, leta 1956, pa smo kupili bolj zmogljivo, a rabljeno motorko Ro-senbacher. Rabila nam je do 1978. leta, ko smo kupili novo osemstolitrsko brizgalno Zie-gler. V letu 1987 smo kupili orodno motorno vozilo TAM 75 za prevoz motorke in devet oseb. V letu 1991 smo zgradili prizidek h gasilsklemu domu. V tem dodatnem prostoru imamo zdaj gasilsko garažo in orodja,- V istem letu smo kupili tudi deset paradnih uniform. Leta 1995 smo kupili in razvili gasilski prapor, naslednje leta pa izpopolnili opremo za vozili in poglobili stare ter izkopali sedem novih mlak za požarno vodo...«
Predsednik Balajc je nizal kronologijo dogajanj v gasilskem društvu, kateremu je zelo predan, zato je bil vrsto let poveljnik, od leta 1998 pa je predsednik. Pred njim (v letih 1991-1998) pa je bil predsednik Jože Zadravec, v čigar mandatu so veliko naredili v selanskem gasilskem društvu. Tedaj, leta 1997, se je uvrstila ženska desetina
PGD Selo na državno prvenstvo in tekmovala v vaji tridelnega napada. Sicer ni pristala pri vrhu, pomembno pa je, da je sodelovala na državni ravni.
»Gasilsko društvo Selo je bilo
Zlatko Balajc, zaposlen v prosenjakovskem Pletilstvu, je zelo angažiran tudi v selanskem gasilskem društvu, zato so ga izvolili za predsednika. Vozi pa tudi gasilsko cisterno. - Foto: Š. S.
1997. leta pobudnik srečanj krajev z imeni Selo, Sela, Sele ... Prvo srečanje, ki se ga je udeležilo štirinajst krajev, je bilo pri nas; na letošnjem, ki je bilo v Selu pri Žireh, pa je sodelovalo že petinsedemdeset krajev,« je nadaljeval predsednik.
Leta 1998 so sprejeli v PGD Selo pobudo predsednika Ba-lajca o nakupu avtocisterne. Odločili so se za nakup rabljenega vozila Stayer s štiritisočlitrsko
cisterno za vodo in dvesto litrov penila ter seveda z vso pripadajočo opremo. Vozilo so kupili v avstrijskem Apfelbergu, stalo pa je šest milijonov tolarjev. Več kot polovico denarja so zbrali sami, preostalo pa sta primaknili moravskotopliška občina in zavarovalnica Triglav.
Danes je v PGD Selo sedemdeset članov. Imajo pet desetin: pionirsko, mladinsko, žensko in dve članski (A in B). Letos so bili selanski gasilci gostitelji vaj
prosenjakovskega sektorja, v katerem je enajst gasilskih društev. Selanski gasilci - člani so zasedli drugo mesto, ženska in mladinska ekipa pa sta bili prvi - so brez konkurence.
V PGD Selo posvečajo veliko skrb izobraževanju članstva, strojnikov, nižjih častnikov in častnikov. Letos so gasili dva požara, v mesecu požarne varnosti so sodelovali v mokri vaji v Kan-čevcih, v sušnem obdobju pa so
vozili vodo vaščanom in tudi gospodinjstvom v soseščini, katerih vodnjaki so presahnili. V decembru bodo izročili vsem gospodinjstvom koledarje, hkrati pa bodo tudi opravili preventivne preglede dimnikov.
Načrti? Razkril jih je seveda sogovornik predsednik Zlatko Balajc: »Orodno vozilo, ki smo ga kupili 1978. leta, je dotrajalo in treba bo kupiti novo. Upam, da bodo imeli za naše potrebe občinski svetniki razumevanje
in z občinskim proračunom za prihodnje leto predvideli nakup orodnega vozila v Selu. Seveda pa bomo tudi v gasilskem društvu skušali zbrati del denarja. Veliko ga najbrž ne bo, kajti gasilci sami ne smemo imeti več veselic, po drugi strani pa je tudi res, da, četudi bi jih imeli, se veliko ne bi steklo, kajti danes gasilske veselice niso več to, kar so bile nekoč.
Štefan Sobočan ■
Komu je napoti Kosijeva domačija?
V OŠ Stročjo vas so prišli gostje iz Ljubljane
Marta Kosi iz Noršinec 4 a pri Ljutomeru nas je povabila na obisk, da bi nas na kraju samem seznanila s svojim problemom: že kar serijskimi zdrsi avtomobilov in ponavljajočo se škodo, ki pa ni prizadela le Kosijevih, ampak tudi dva soseda: družini Stanka Novaka in Anice Belec.
»Naša domačija je ob regionalni cesti Ljutomer-Noršinci-Križevci in po njej je gost promet. Stanovanjska hiša, ki ima tudi gospodarsko poslopje, je - gledano iz ljutomerske smeri - ob levem ovinku. Pred dobrimi tridesetimi leti smo uredili ograjo z betonskimi sohami, a so jo avtomobili, ki so zapeljali s ceste, kmalu podrli. Potem nismo več postavljali nove, saj se v tem ovinku nesreče kar dogajajo in doslej jih je bilo devet. Nazadnje 17. novembra ob 4.15. Kot da bi slutila, da se bo zgodilo kaj hudega, tisto noč nisem spala v spalnici, katere okno je obrnjeno na cesto, ampak v drugem prostoru, v katerega se manj sliši ropot s ceste. Pa vendar sem se prebudila, kajti, kot sem ugotovila pozneje, s ceste je zdrsnil osebni avto MS 41 06V, ki ga je vozilo dekle. V vozilu so bili še ena punca in dva fanta. Avto je dotolkel še zadnje, kar je bilo na našem gruntu med cesto in hišo: okrog dvajset let staro okrasno grmičevje in dve brezi s premerom debla okrog štirideset centimetrov...«
Marta Kosi se seveda čuti ogroženo. Prav na dan našega obiska je pisala pismo na ljutomersko občino in murskosoboško izpostavo RS za ceste. Nekaj je treba narediti s tem ovinkom. Meni, da ni pravilno grajen. Predlaga postavitev cestne varovalne ograje. Ta bi najbrž preprečila, da vozniki, ki v ovinku ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov, ne bi še naprej »leteli« na Kosijevo dvorišče in uničevali premoženja, ampak bi se ustavili ob ograji. Potem pa bi Marta Kosi oziroma njena družina spet postavila svojo ograjo in nasadila okrasno armičevie. No, gospodje na »cestnem«, boste ukrepali? - Foto: Š. S.
Druženje, spoznavanje
M
ednarodni dan otrok, ki smo ga »praznovali« minuli torek, je bil gotovo dan sreče, veselja... tudi za učenca šestega razreda OŠ Stročja vas Dejana Pihlarja (s slabim vidom) ter za njegove starše, učitelje in prijatelje
Na osnovno šolo v Stročji vasi so prišli gostje iz Ljubljane -sedem učencev Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana z njihovo spremljevalko Aksi-nijo Kermauner -, poleg njih pa
liko mero potrpežljivosti, ki sem je deležen. Hvala tudi vsem sodelujočim. Posebej bi se rad zahvalil gospodu ravnatelju Leopoldu Horvatu, lanskoletni razredničarki gospe Mileni Pavličič
Za igranje šaha je bilo precejšnje zanimanje, drugi pa so se lahko tačas zabavali ob glasbi v šolski telovadnici. (Foto: J. G.)
še pedagoški svetovalec (tiflope-dagog) Milan Bobinski, tajnica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Marjeta Grabar ter starši Dejanovih sošolcev, ki jih je vse prav on posebej pozdravil in jim zaželel tiobrodošlico. Ob tej priložnosti se je tudi zahvalil vsem, ki mu stojijo ob strani pri njegovem usposabljanju.
»Hvala za ves vaš trud in ve-
- Kozlar, ki je vodila ta projekt, mojemu razredniku gospodu Tomislavu Ivančiču in mentorici pevskega zbora gospe Jožici Ivanušič. Hvala tudi.vam, dragi sošolci, sošolke in prijatelji! Medse ste me sprejeli kot sebi enakega in mi izkazali pravo prijateljstvo. Vedno ste našli čas zame, me pogosto presenetili, razveselili, osrečili...«
Dogodek so poimenovali sr-
Eno izmed najbolj zanimivih martinovanj so bili deležni obiskovalci Vinotoča Belec v Železnih Dverih, kjer so poleg običajnega krsta mošta pripravili še presenečenje z nastopom igralca Iva Godniča v vlogi Maršala Tita. Po opravljenem krstu se je novemu vinu poklonil tudi Tito in ga je seveda tudi poizkusil, v svojem nadaljnjem govoru pa je Tito najprej kritično ocenil današnji sistem in navzoče spomnil na dobre čase v nekdanji Jugoslaviji. Ob tem se je tudi »spotaknil« ob nameri Slovenije, da gre v Evropsko unijo, kjer »budemo hlapci«, moti pa ga tudi, da se nikakor ne moremo dogovoriti s Hrvaško glede meje. Odlično zaigrana vloga Tita je navdušila goste, Godnič pa je v družbi Prlekov ostal vse do jutranjih ur in ob tem izkazal navdušenost nad prleškimi običaji in tamkajšnjimi vinskimi griči. D. T., Foto: arhiv Belec
ečanje učencev in učiteljev Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana ter OŠ Stročja vas. Pripravili so kulturno-zabav-ni program, tekmovanje v šahu
med gosti in gostitelji ter obiskali tudi Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer, kjer so se jim predstavili tamkajšnji učen-
ci. Na videz nepomemben dogodek je bil v življenju Dejana in njegovih gostov vsekakor zelo velik.
J. Graj ■
fSHB 29. november 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Marjeta Flisar, soboška gostinska delavka s petimi zvezdicami
Delo ti ne sme biti v breme
dni voditeljica strežbe hotela Diana. In zatem se odpravi v Prekmurski hram, kjer vodi obrat. Pod njenim okriljem so bili Prekmurski hram, gostilna Kolodvor, Sejmišče in restavracija Čarda. Od otvoritve Zvezdine pivnice v Murski Soboti razdaja znanje in izkušnje mlajšim sodelavkam in sodelavcem v tem sta-rožitnem in spet uveljavljenem soboškem gostišču.
O svojem delu pravi: »Do-
Vsa družina dela v gostinstvu
rijeten nasmeh, prijaznost, primeren odnos do gostov, sodelavk in sodelavcev so odlike gostinske delavke Marjete Flisar iz Murske Sobote. Prek 36 let jo srečujemo na pomembnih delovnih mestih v gostiščih v Murski Soboti. In za njeno pridnost, predanost poklicu ji simbolično poklanjamo pet zvezdic.
Oni dan sva se srečala v pivnici soboške Zvezde in razprla se je pisana pahljača Marjetinih izjemno dejavnih let. In v tem času so zrasle nove generacije Pomurcev. Doživljala je lepe in naporne dni, večere, noči. Gostje pač včasih segamo čez rob dovoljenega. Naporni postajamo, preveč razigrani ali »težki«. A se je Greta, kot jo nekateri tudi kličejo, na vse to navadila. Znala je najti primerno besedo. In tekel je čas, a prijazna gospa je ohranila nasmejan obraz in kot sveča pokončen stas.
Za pokušino je začela delati v gostinstvu v Soboti »pri Pola-nički«. Od tam se je napotila v Radence, kjer je končala gostinsko šolo. Delati je začela v restavraciji Zvezda v Moravskih Toplicah. Bila je ob prvobitnem bazenu. In leta 1967 je bil predan namenu soboški hotel Diana. Greta dela nekaj časa v tamkajšnji slaščičarni. In kmalu jo
Domača in umetnostna obrt
Novi mojster za vitraže
Konjiček mu je postal popoldansko delo
I vaintridesetletni Ferdinand Stajnko s Cvena je elektro-monter, zaposlen v Eletro Maribor v Ljutomeru, ki pa se _____I v prostem času ukvarja z izdelavo vitražev. Nekoč mu je bilo to delo le konjiček, odkar pa ima »popoldansko« obrtno dovoljenje, mu je delo s steklom tudi pridobitna dejavnost.
Ferdinand je v začetku kramljanja povedal, da poznamo klasično in tehniko tifany izdelovanja vitražev oziroma raznih izdelkov, sestavljenih iz več raznobarvnih stekel. Naši ljudje najbolj poznajo barvna cerkvena okna s podobami svetih oseb. Za klasično tehniko izdelovanja vitražev, staro več kot tisoč let, je značilno, da so raznobarvna stekla vpeta v svinčeni profil oziroma okvir oblike črke U in da so spajkani le posamezni spoji teh profilov. Tehnika ti-fany pa je novejša, stara kakih sto let. Izdelava vitraža poteka nekako takole: mojster ustrezno razrezana stekla obrusi in obrobi s samolepilno bakreno folijo, nato jih sestavi na ravni podlagi in spajka. Ko je podoba vpeta v okvir, je skoraj enako trdna, kot če bi bila narejena po klasični tehniki. Oba načina izdelave pa imata (primerjajoč drug drugega) seveda svoje prednosti in pomanjkljivosti. Tako, na primer, pri obnovi vitražev, narejenih po klasični tehniki, seveda ni mogoče uporabiti tehnike ti-fany in obratno.
Ferdinand Stajnko je hvaležen svojemu žal že pokojnemu stricu Cirilu Stojku, ki je imel v Ajdovščini delavnico za izdelavo vitražev. Ferdinand je rad zahajal k njemu že kot osnovnošolec in mu pomagal pri izdelavi serijskih izdelkov. Začel je rezati
srečujejo gostje v Dianini kavarni, ki je takrat slovela daleč naokoli kot enkraten kraj za preživetje prijetnih večerov ali noči ob živi glasbi. Sprva v kavarni, pozneje v bližnjem baru.
Leta 1983 postane vodja obrata picerije Central in gostilne Kolodvor. Tu preživi ob spretnem organizacijskem delu dobrih 12 let. Vse do takrat, ko so zaradi denacionalizacije gostišče zaprli. In s tem je izgubila Sobota lokal, ki je bil po celotnem Prekmurju in drugod znan po nekdanjih tradicionalnih jedeh. Sem so prihajali meščani ter podeželani od blizu in daleč. Naročali so kislo juho, juho z mesom, vampe, jetrca, pasulj brez mesa, bograč ... In v tistih letih v mestu še ni bilo številnih »ka-fičev«, kot so danes. Mladi so množično zahajali v picerijo. In prijetno je bilo preživeti trenutke v Centralovi »podmornici«...
Po zaprtju Centrala je leto
svinčene profile, nadaljeval z izrezovanjem stekla, vpenjanjem v profile, spajkanjem ... Dejavnost v Ajdovščini ni izumrla, saj jo nadaljuje stričeva vdova. V domačem Cvenu pa gre delo dobro od rok tudi Ferdinandu, ki si je pridobil 1996. leta od Obrtne zbornice Slovenije mnenje, da je izdelava vitražev domača oziroma umetna obrt, in potem mu je območna obrtna zbornica izdala ustrezno dovoljenje, s či-
Del izdelkov iz vitražne delavnice mojstra s Cvena, ki pa ne le, da izdeluje nove, ampak tudi popravlja oziroma nadomešča kose stekel v starih vitražih.
Marjeta Flisar že 36 let skrbi za prijetno počutje gostov v soboških gostiščih. Foto: F. Š.
mer je dejavnost legalizirana. Mojster Stajnko je seveda tudi član obrtne zbornice in svoje izdelke je že predstavljal na sejmu v Gornji Radgoni in na razstavah obrtne zbornice Ljutomer v Veržeju in Ljutomeru. Pokazal pa je tudi album s posnetki nekaterih do sedaj narejenih vitražev. Zanj pa ne velja rek, da je kovačeva kobila bosa (lastnik kovač je ne po
dkuje), kajti v stanovanju ima kar nekaj svojih izdelkov, na primer luč v dnevni sobi, sestavljeno iz šeststo koščkov raznobar
vnih stekelc. Sicer pa izdeluje vitraže za vhodna in notranja vrata, predelne stene, ogledala, razne okrasne predmete, luči, vitraže z nabožnimi podobami ... Nazadnje je naredil take vitraže za kapelico v Cerovcu, zdaj pa jih izdeluje za kapelico v Kokoričih. Mojster s Cvena je tudi vešč izdelovanja raznih steklenih mozaikov, ko so stekelca zalepljena na neprosojno podlago. Ko pogledamo nanje od daleč, pa se pojavi določen lik oziroma podoba.
Nekaj besed sva rekla tudi o steklih za vitraže. Povedal je, da uporablja kate-
živela sem marsikaj, a največ je bilo prijetnih trenutkov. Zadnjič mi je pri Zvezdi dejal neki gost, da me je prvič videl kot otrok v Dianini slaščičarni. Tja ga je pripeljala babica. Zdaj je odrasel mož in prihaja k Zvezdi... Z menoj je zrasla generacija...«
Gostinstvu je predana vsa Marjetina družina. Mož. Laci se vrti med gostilniškimi gosti že 37 let, sin Robert pa deset. In ko je le mogoče, se družina odpravi na Marjetino domačijo v Središče pri Prosenjakovcih. Tam stoji prijazna hiška na bregu in pogled na domačo pokrajino spočije duha in telo.
»Če delaš z veseljem z ljudmi, boš delal podnevi in ponoči in ti delo ne bo v breme ...«je samozavestno končala pogovor soboškemu gostinstvu zvesta Marjeta Flisar.
Franček Štefanec ■
Ferdinand Stajnko je hvaležen svojemu stricu, pri katerem se je naučil izdelave klasičnih in vitražev tifany. - Foto: Š. S.
dralna, transparenta in opalna stekla. Prvi dve vrsti sta predvsem za okna, opalno pa za luči. Kakovostna stekla so iz uvoza iz Amerike in Nemčije. Poleg osnovnih barv so na trgu tudi stekla v več odtenkih posameznih barv.
Izdelovalec vitražev mora biti ne le vešč izrezovanja posameznih kosov stekla, sestavljanja, spajkanja..., ampak mora imeti tudi smisel za izbiro pravšnje barve. Res pa je tudi, tako je na koncu povedal Ferdinand, da prav vsega ni mogoče narediti oziroma ponazoriti z izrezanimi in spetimi kosi stekel, ampak je treba določen lik, na primer obraz »znanega« svetnika, narisati na steklo in potem barve »zapeči«.
Ferdinandu želimo uspeh v službi in v popoldanskem času v njegovi »vitražni« delavnici, ki obsega petinštirideset kvadratnih metrov v kletnih prostorih družinske stanovanjske hiše na Cvenu 50.
Štefan Sobočan ■
Murski Petrovci so najmanjša vas v KS Gederovci in občini Tišina
Gradijo vaško kanalizacijo
Ulično razsvetljavo imeli med prvimi, a so že četrt stoletja brez nje
urski Petrovci so obcestna vas poleg avstrijske meje. Razprostirajo se ob cesti, ki vodi s Petanjec v Gederovce. V 36 domovih živi 130 prebivalcev. Leta 1937 je bilo 21 prebivalcev več in 12 hiš manj kot danes. Naselje obdaja razsežna ravnina s prevladujočimi njivami in manjšimi travniki. Vmes so ob Muri in Kučnici logi najrazličnejšega listnatega drevja. In lepe domove obdajajo sadno drevje, brajde z vinsko trto.
Murski Petrovci so najmanjša vas v Krajevni skupnosti Gederovci in v občini Tišina. Prebivalstvo v zadnjem obdobju nekoliko narašča, ker so si tu zgradile domove mlade družine. Volilnih upravičencev imajo sto in 30 je mladoletnikov. Predsednik vaškega odbora Ivan Ciglar mi je povedal, da je tukajšnje območje izrazito kmetijsko. Pravih kmetov pa skoraj nimajo več, saj je od vsake domačije kdo zaposlen. Posest obsega od pol do 30 hektarjev. Pridelujejo pšenico, koruzo, sladkorno peso. Govedoreja izumira. Zbiralnico mleka imajo v sosednjih Sodišincih.
Vedno bolj se ukvarjajo s prašičerejo. Redijo plemenske svinje in bekone. Posamezniki redijo 400, drugi 200, 150 ali manj bekonov, svinj. In v Murskih Petrovcih je doma Jože Andrejč, ki je največji čebelar v občini Tišina. Ima okoli 130 panjev. Čebele vozi na pašo v tovornjakih v oddaljene kraje. Tja, kjer je ustrezna paša. Oliver Berden vrtnari. Podjetje Vega produkt Viktorja Vrečiča izdeluje žitne sejalnice, brane, silose za krmila...
Murski Petrovci so ravninska obcestna vas med Petanjci in Gederovci. Kraj je predstavil predsednik vaškega odbora Ivan Ciglar (na fotografiji). Foto: F. Š.
M
Leto dni imajo sodobno mrliško vežo. Gradili so jo štiri leta. Pokopališče je lepo urejeno in je precej oddaljeno od naselja. Sicer pa so bili Murski Petrovci včasih drugje. Blizu vasi je bil vodonosen Murin rokav. Sicer pa spominja na nekdanjo rečno razvejenost še Murin rokav Rjavec. Ob deževnih obdobjih je v njem voda. Vaško prostovoljno gasilsko društvo je staro več kot sto let. Ivan Ciglar pa je 20 let predsednik društva. Leta 1988 so dogradili nov vaško-gasilski dom. Imajo dvorano za skupne potrebe vasi, kuhinjo, sejno sobo, prostore za gasilsko opremo... Vaške ulice in ceste so asfaltirane do pokopališča in karavle. Lepo vzdržujejo makadamske ceste, ki vodijo na polja, in še bi se kaj našlo. Te dni urejajo vaško kanalizacijo v okviru programa občine Tišina. Za vse hiše bo zgrajen priklopni jašek. Stroške si delijo: občina, krajevna skupnost in naročniki. Kanalizacija bo povezana s čistilno napravo, ki bo zgrajena na Petanjcih. Vodovod imajo vsa gospodinjstva. Sprva so imeli svdje vodovodno zajetje. In ker so tu tudi izviri slatine, se je začela ta mešati s pitno vodo. Zaradi velike vsebnosti železa je postala voda rjava. Zadnja leta črpajo pitno vodo iz zajetja v bližnjih Sodišincih.Med prvimi v Prekmurju so imeli ulično razsvetljavo. In zdaj je nimajo 25 let. Da bi izboljšali napetost električne energije, so postavili pred leti lasten pretvornik. In tu se je zapletlo. Želijo si, da bi jim ulične luči spet kmalu svetile.Z letošnjim novim letom je vaščanom prenehalo plačevanje krajevnega samoprispevka. V zvezi s tem je predsednik poudaril: »Včasih smo imeli svoj denar, s katerim smo lahko razpolagali za vaške potrebe. Zdaj se moramo znajti drugače.«	Franček Štefanec ■
Jelenovi iz Krišta-nec (pošta Križevci pri Ljutomeru) so med sprehodom po domačih travnikih našli veliko gobo, ki ji tam pravijo marela. Odnesli so jo domov in nastala je tale fotografija bratcev Davida z dudo in Tobiasa, ki drži v roki maralo. Posnetek (in pozdrave) nam je poslala mamica Klaudia.
Travniška marela iz Krištanec
Iz naših krajev
Cankova
V cankovski občini so sprejeli sklep o znižanju tržne vrednosti nepremičnin. Gre v bistvu za znižanje kupnine za prodajo dela občinske zgradbe na Cankovi. Zgornje prostore občinske zgradbe namreč prodajajo že tretjič na dražbi. Znižanje zn
aša za 50 odstotkov od prvotno postavljene cene. M. J.
Cankova
Začasno deponijo kosovnih odpadkov bodo poskušali poiskati v občini. Te dni so namreč razvozili zabojnike gospodinjstvom, ki jih še nimajo. M. J
16
REPORTAŽA________________29. november 2001 VESTNIK
Posebnež in strokovnjak z Gornjega Senika v Porabju
Zaradi velike vlažnice kupil kmetijo s 3,5 ha zemlje
Sli so s trebuhom za kruhom
Skupina delavcev iz naših krajev, fotografiranih na sezonskem delu v Bački. Oglasite se Ani Uhan!
Ste se morda prepoznali na posnetku?
na Uhan se je rodila 1939- leta v Moščan-cih. Že triindvajset tet živi v Apačah; bila je naša zanimiva sogovornica. Predvsem je pripovedovala o svojem sezonskem delu v Banatu.
»Nekega dne spomladi 1955. leta se z je z vlakom s soboške železniške postaje odpeljalo na sezonsko delo trideset ljudi. Med njimi sem bila tudi jaz in moja sestra Micka, tedaj stara triindvajset let. Za sezonsko delo v Banatu sva se odločili, da bi z zaslužkom pomagali staršem, saj so imeli le pol hektarja zemlje. Nastanili smo se v Vasi Čoka
Ana Uhan je po triindvajsetih letih novega zakonskega življenja spet vdova. V veliko veselje sta ji vnukinja Mateja in tale »trobenta« z dvesto cvetovi. -Foto: L. Kr.
pri Senti. Spali smo v skupnih sobah, jedli pa v menzi. Na jedilniku so bili najpogosteje makaroni, krompir ali zelje, meso pa zelo redko. Dovolj pa je bilo
ukaj nekateri živijo še slabše kot midva,” pove prostodušno teta Ema, naloži drva v starinski štedilnik, nato pa nam ponovno nalije v kozarce omamno dišeči metin čaj, ki smo si ga sladkali z medom. Vzdušje okrog stare mize v kuhinji, katere pol prostora je zavzemal veliki zidani štedilnik, je prijetno domače in zaupno. Je kriv čaj, prijazna gostobesednost gostiteljev, stara zgradba, lokacija?
Čeprav je na videz izgledalo vse neurejeno, se takoj opazi, da je to zaradi neprestane gradnje, urejanja. Hiša namreč še ni dokončana. “Samo obsedenci se lahko lotijo tega, kar sva se midva. To je zaradi sina, zaradi njegovih gob,” pojasni Ema njuno odločitev, da bosta obnovila skorajda porušeno hišo. Z njo smo se pogovarjali, dokler ni prišel sin Tibor, ki je v Monoštru pri prijatelju pisal članek na računalnik - mora ga do roka poslati na Dansko, da bo objavljen v svetovno znani reviji...
Tibor Zagyva je namreč eden največjih strokovnjakov za gobe - mikolog - na evropski ravni. Zaradi gob, ki jih je odkril v po-rabskih vaseh, je že pred leti (aprila 1997. leta) uspel zbrati 2800 podpisov in pridobiti na svojo stran pet župnikov; najprej se je oblastem in glavnim v nacionalnem parku zameril, pa vseeno mu je uspelo, da bo Porabje zaradi te vrednosti dobilo svoj samostojen krajinski park. Razglasitev bo spomladi prihodnje leto, to pomeni, da bodo lahko dodatno poskrbeli za zaščitena območja,
kruha, a smo si ga morali posebej kupiti. V skupini smo delale samo ženske, le delovodja je bil moški, in to Prekmurec. Delali smo na poljih in v vinogradih, in to ves dan. Plačilo je bilo borno; kupila sem si lahko le obutev in obleko. Ob vrnitvi smo prejeli tudi plačilo v naravi: dvesto kilogramov moke po delavcu ...«
Ana je bila na sezonskem delu večkrat, in sicer od spomladi do jeseni. Hodila je tudi na žetev v Srem, Bačko in Slavonijo. Tudi koruzo je hodila trgat na ta kmetijska območja. Poročila se je 1957. leta. Leta 1966 pa je odšla na delo v Avstrijo, kjer je prav tako le sezonsko delala osem let oziroma sezon: na polju in v vrtnarstvu. Potem je postala vdova. Sreča je, da je imela sina Sreč-I ka. Leta 1976 je po naključju
bogata s posebnimi rastlinami in gobami, ter si pridobili tudi kaj sredstev za komunalno urejanje in razvojne programe. Prej se je ves denar zbiral v “centralni parkovni upravi”, ki je oddaljena 150 kilometrov. Velik dosežek za Porabje. Kdor pozna proble
spoznala Vinka Uhana iz Apač in se še istega leta z njim poročila. Po triindvajsetih letih je spet vdova. Sedaj živi s sinovoma Vinkom in Bojanom, Srečko pa si je že ustvaril svojo družino. Zelo rada ima vnukinjo Matejo, ki jo vsak dan obišče; večkrat postojita ob rožicah na gredicah, še posebej pa ob trobenti, ki ima dvesto cvetov.
Ana Uhan, ki je že šestindvajset let naročnica Vestnika, je že nekaj časa upokojenka. Zdaj, ko je delo na poljih, vrtu ... opravljeno, ima nekaj več časa za obujanje spominov. Prosila je, če bi objavili fotografijo s sezonskega dela v Bački. Upa namreč, da ljudje s posnetka še živijo in se ji bodo oglasili na njen naslov: Apače 57, pošta Gornja Radgona ali pa na telefon: 569 10 93-
Ludvik Kramberger ■
me manj razvitih območij, ve, kako težko je premagati stereotipe, češ da siromaštvo ni razlog, da bi bil tukaj krajinski park -takšen je bil odgovor ministra za okolje - ali da to področje še ni dovolj raziskano - ker ga pač
niso raziskovali “njihovi” strokovnjaki. Tibor je v sedmih letih raziskal 70 % območja; pozna resnično vrednost neokrnjenega Porabja. Najboljši predeli za gobe so v Verici, Andovcih in Šte-vanovcih. Ko je čas za to, Tibor vodi skupine na gobarjenje, ne
kaj denarja za preživetje pa si zasluži tudi s pisanjem in predavanjem.
Sicer pa je Tibor Zagyva po poklicu stomatolog. Diplomo ima nostrificirano, vendar mu za opravljanje poklica manjka uradno pripravništvo. Tudi to bi se dalo rešiti z denarjem ... Pa nima interesa. To, kar je našel na Gornjem Seniku, mu pomeni vse. Prihodnost vidi tudi v krajinskem parku in sprejemanju turistov - ljubiteljev narave in gob -na Svoji kmetiji. Toda prej ga čaka še veliko dela, čeprav je že do sedaj naredil veliko. Obnove hiše se je lotil temeljito, tako kot je temeljito njegovo znanstveno delo - najprej je hodil po vaseh in fotografiral podobne tipične hiše, potem pa se je lotil obnove, in to brez zidarjev; ti so mu govorili, da se to ne da, da mu bo vse odpadlo ... Pa ni. In hiša iz-gleda tako, kot bi jo nekdo obnovil pod strokovnim vodstvom
spomeniškega varstva. Razlika je le v tem, da je stalo precej manj.
Družina Zagyva je prej živela v kraju Vrbac pri Somboru v Vojvodini; predniki so imeli znano kavarno. Tibor je 199.1 leta odšel v Nemčijo, kjer je v Heidel
bergu delal kot bolničar - tam je tudi spoznal znanega mikologa. Njegov brat je istega leta odšel v Avstralijo. 1992. je prišel na Madžarsko, 1993- je v Sombotelu dobil stanovanje (ker so madžarske narodnosti, so jih obravnavali drugače kot navadne begun
ce), tega leta pa je morala emi-grirati tudi mama Ema. Najprej je bil v muzeju Savaria vodič po skanzenu za nemško govoreče goste, nato pa je od 1993 do 1996 učil na pedagoški fakulteti v Sombotelu v okviru predmeta biologija. Vsak konec tedna se je z vlakom pripeljal v Monošter ter nato s kolesom naprej do po-rabskih vasi.
Najprej je naletel na marto-vko, povsem novo vrsto gobe, ki po vseh pravilih naj ne bi rasla na Madžarskem, ampak le v višjem alpskem svetu. Potem pa je 1995. našel to globel in veliko vlažnico...
1996. je končno dobil madžarsko državljanstvo, tako da je leta 1997 lahko kupil hišo in travnik, kjer rastejo redke vrste gob. Tako se je začelo. Zgodba še ni končana. Za Porabje je to šele začetek...
Bernarda B. Peček ■ Posnetki: Nataša Juhnovi
29. november 2001
KRONIKA
17
Smrtna
nesreča
pri
kotaljenju hlodov
■ a Moti je nova žaga z velikim dvoriščem za odlaganje hlodov in skladiščenje razrezanega lesa. Žagarstvo je dopolnilna dejavnost kmetije, katere lastnik pa ni dovolil, da se njegovo ime omenja v zvezi s tragično nesrečo, ki se je zgodila v ponedeljek, 26. novembra, ob 14.45. Sam je namreč opravljal druga dela in žaga sploh ni delovala, pač pa sta brata Bojan in Andrej Štefanec iz Krištanec sama razlagala (kotalila) hrastove hlode s traktorske prikolice, da bi jih kdaj pozneje razžagali. Na žalost pa se je zgodila tragedija: en hlod je padel na dvajsetletnega Andreja in ga tako hudo poškodoval, da je med prevozom v bolnico umrl. Na nesrečo spominjajo (in opominjajo) sveče in prerani grob. - Foto: Š. S. ■
Zadeva Makoter ne miruje
»V pol ure boste v luftu«
Ponujena rekordna varščina za Milico Makoter
čitno primer Makoter, ki je bil na murskosoboškem okrožnem sodišču zaenkrat končan z obsodbo vseh vpletenih v umor podjetnika Janka Makoterja, še vedno razburja duhove. Policija namreč raziskuje, kdo se skriva za najnovejšimi grožnjami svojcem družine Makoter s Cvena, preiskava pa še poteka.
O
Tako naj bi bil tarča groženj po telefonu sin obtožene Milice Makoter Sašo in njegova družina ter še nekateri svojci. O tem noče javno nihče govoriti. Zvedeli pa smo, da glas po telefonu grozi, kako bodo »v pol ure v luftu«. Pri vhodu na dvorišče Saševega tasta in tašče Jožeta in Anice Osterc v Bunčanih, ki sta starša znanega
Makoter, ki je bila obsojena na 30 let zapora, predlagana rekordna varščina v zgodovini slovenskega pravosodja. Sin obtožene Sašo je v dogovoru z zagovornikoma pripravljen ponuditi najmanj 30 milijonov nemških mark varščine (okrog 3 milijarde tolarjev). Toliko naj bi bile vredne zastavljene nepremičnine,
S Policijske postaje Ljutomer
nogometnega zvezdnika Milana Osterca, so bile postavljene tri sveče ravno v noči, ko je pri njih
kot so hiša, stanovanja, družinska tovarna, oprema in drugo. Zanimivo je, da so tudi zaposleni
Prijeli so tri vlomilce
Hišne preiskave so bile upravičene
tevilo vlomov na območju Pomurja se na žalost ne zmanjšuje. Nekateri celo pravijo, da jih bo še več. To pa je treba vsekakor preprečiti. Načinov je več in niso
tema tega pisanja.
Tudi na območju PP Ljutomer ne manjka vlomilcev, kajti na leto oškodovanci prijavijo v povprečju dvajset vlomov. Prav gotovo je takih protipravnih dejanj še več, saj nekateri oškodovanci, ki imajo manjšo škodo oziroma ostane le pri poskusu vloma, nepovabljenih »gostov« ne prijavijo.
Lani in letos je bilo največ vlomov na območju Male Nedelje in Stare Ceste. Na PP Ljutomer so seveda začeli temeljito
ni izostal, kajti prejšnji teden so sklenili preiskavo vlomov na širšem območju Male Nedelje.
V soboto,’ 17. novembra, so, potem ko so si pridobili ustrezno dovoljenje sodišča, opravili več preiskav pri treh osumljencih. V hišnih preiskavah pri A. V. iz Sitarovec, A. V. iz Male Nedelje in J. S. iz Bučkovec so zasegli večje število raznih tehničnih predmetov in gradbenega materiala. Gre za reči, ki so jih osumljenci pridobili z vlomi oziroma
dokazati, da so jih pridobili legalno (niso imeli računov o nakupu itd.). Policisti so tudi ugotovili, da so osumljenci večino predmetov že prodali na »bolšjem« sejmu v Mariboru. Pri J. S. so tudi našli 136 gramov prepovedane marihuane, ki naj bi jo sam pridelal in jo je nameraval prodati.
»Z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem izvora zaseženih predmetov smo ugotovili, da je omenjena trojica izvršila najmanj sedem vlomov v stanovanjske in počitniške hiše na omenjenem območju v letu 2000, en vlom pa so izvršili na območju PP Gornja Radgona. Ugotovili pa smo tudi, da so v letu 2001 enkrat vlomili v Vidanovcih, vendar pa ga oškodovanec ni prija-
in dodali, da so zoper osumljence podali kazenske ovadbe. Na sledi pa so tudi vlomilcem, ki so v letošnjem septembru in novembru vlomili v trgovino in gostinski lokal v Mali Nedelji.
Š. S.I
prespala Saševa družina. Ker sveče pomenijo smrt, so nekaj večerov pri njih dežurali kriminalisti, ki so čakali na domnevne storilce in iskali bombe. Na srečo ni prišlo do uresničitve groženj.
Neznanci pa so po telefonu klicali tudi Miličino sestro Verico in njeno bodočo snaho ter jim grozili. Na osnovi klicev po mobilnih telefonih sklepajo, da so storilci z mariborskega območja.
Po drugi strani pa je za Milico
Utrujeni ilegalci
ani v tem času smo poročali o »navalu« ilegalcev, zdaj pa se je število tujcev, ki brez dovoljenj prečkajo mejo, zmanjšalo; vsaj na pomurskem območju. Je za to »kri-
va« prekinjena Lončaričeva naveza?
Poglejmo, kako je bilo v Pomurju z ilegalci med 21. in 26. novembrom!
21. november: Niso prijeli nobenega ilegalca, pač pa so na
mejnih prehodih zavrnili petnajst tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo.
22. november: Zavrnili so deset tujcev.
svoji bivši direktorici, ki naj bi ji še vedno zaupali, pripravljeni zastaviti svoje premoženje.
Že v času glavne obravnave so ponujali podobno varščino, vendar jo je sodišče v obeh primerih zavrnilo. Ker ima Milica Makoter tudi v tujini premoženje in številne poslovne partnerje, so ji zaradi hudega kaznivega dejanja podaljšali pripor, saj naj bi sicer obstajala nevarnost njenega pobega.
Milanjeršel
23.	november: Zavrnili so sedem tujcev.
24.	november: Zavrnili so štiri tujce.
25-	november: Zavrnili so tri tujce, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo, v notranjosti Pomurja pa so prijeli enega ilegalca.
26.	november: Zavrnili so šest tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo.
Š. S.I
poizvedovati za storilci. Uspeh
za stvari, za katere niso mogli
vil,« so zapisali na PP Ljutomer
Zgodilo se je...
Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 96. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99 in 52/01) in sklepa mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota z dne 5.12. 2000,
JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnin v k. o. Murska Sobota,
in sicer:
I. stavbno zemljišče skupne površine 4589 m2, ki ga sestavljajo pare. št. 1350,1354,1355 in 1358 k. o. Murska Sobota, namenjeno zazidavi v skladu s opredeljenimi dejavnostmi po ZN za ožje mestno središče mesta Murska Sobota (Uradni list RS, št. 79/97), za izhodiščno ceno 107.809.000,0(1 SIT. Izhodiščna cena predstavlja ceno stavbnega zemljišča, ne vključuje pa komunalnega prispevka in izdelave lokacijsko-tehnične dokumentacije.
II. Pogoji razpisa:
1.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične - pravne osebe pod naslednjimi pogoji:
■ da v ponudbi navedejo stavbno zemljišče in ceno nad izhodiščno, - da vplačajo varščino v višini 10 % od določene izhodiščne cene zemljišča, na transakcijski račun pri Banki Slovenije, štev. TRR 01000-0100011448,
- izbrani ponudnik mora v 15 dneh od izbire skleniti pogodbo.
2.	Davek na promet nepremičnin, stroške sestave in overitve pogodbe ter zemljiškoknjižnega urejanja nosi kupec.
3.	Ponudniki morajo poslati ali oddati pisne ponudbe v zaprti ovojnici v 15-ih dneh po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, z oznako »Javni razpis - prodaja stavbnega zemljišča v k. o. Murska Sobota - NE ODPIRAJI«
4.	Ponudba mora vsebovati:
- priloženo potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe,
- potrdilo o vplačilu varščine,
- dokazilo o boniteti BON-1 in BON-2 ali BON-3,
■ izdelano idejno programsko zasnovo zazidave v skladu z zazidalnim načrtom, ki mora vsebovati situacijski načrt, tloris kleti, pritličja in etaž v M 1:100, z izpisom neto koristnih površin, vzdolžni in prečni prerez objekta, fasado in prikaz 3D o vključevanju objekta v okolje.
- navedbo plačilnih pogojev, načina zavarovanja plačil, roka zazidave, referenc in ponujenih drugih ugodnosti.
Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno nepremičnine, neuspelemu pa vrnili v 8-iti dneh po končanem postopku razpisa. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve nepremičnine In ne sklene pogodbe, zapade varščina v korist Mestne občine Murska Sobota.
5.	Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki za stavbno zemljišče ponudi višjo ceno, ustreznejšo idejno programsko zasnovo zazidave, boljše plačilne pogoje, zavarovanje plačil, reference, druge ugodnosti ter krajši rok zazidave,
6.	Pravočasno prispele in popolne ponudbe bo obravnavala Komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v Mestni občini Murska Sobota ter o izbiri vse ponudnike pisno obvestila,
7.	Mestna občina Murska Sobota na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti pogodbe z nobenim od ponudnikov.
Podrobnejše informacije o razpisu in grafične podlage za izdelavo idejno programske zasnove lahko dobijo interesenti na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, soba št. 23, tel.: (02) 531 10 00 (int. 442).
Gradišče
V petek, 23- novembra, ob 17.50 se je S. K. peljal z osebnim avtom po glavni cesti L reda iz Murske Sobote v smeri Radenec. Zunaj Gradišča je dohitel kolesarko V. K., ki je v križišču glavne in lokalne ceste za naselje Gradišče nameravala zaviti levo. Avtomobilist je trčil v zadnji del kolesa, zato je kolesarka padla na vozilo, nato pa še na vozišče, kjer je obležala s hudimi poškodbami. Zdravijo jo v soboški bolnici.
Rakičan
Alen G. se je v soboto, 24. novembra, peljal z osebnim avtom po glavni cesti I. reda iz Murske Sobote proti Rakičanu ter med vožnjo zapeljal s ceste čez kolesarsko stezo in trčil v drevo. Voznik se je hudo poškodoval, sopotnica Nataša F. pa je imela v nesreči srečo, saj je dobila le lažje poškodbe. Škode na avtu je za 450.000 tolarjev.
Pomurje
V nedeljo, 25. novembra, se na območju Pomurja ni zgodila nobena nesreča, v kateri bi skupil človek, pač pa so vozniki povozili pet živali - divjadi. Seveda bi zdaj lahko razglabljali, kdo je kriv: prehitri vozniki, ki se ne menijo za prometne znake, ali pa divjad, ki steče čez cesto tudi tam, kjer ni prometnih znakov divjad na cesti. Kako učeno!?
Terbegovci
Vozne razmere so se nenadoma poslabšale, zato je treba dosledno upoštevati prometne predpise, vsekakor pa hitrost prilagoditi voznim (vremenskim) razmeram.
Na to opozarja tudi prometna nesreča, ki se je zgodila v ponedeljek, 26. novembram, ob šesti uri vTerbegovcih. C. Š. je zaradi neprila
gojene vožnje zapeljala v obcestni jarek, kjer se je avto prevrnil, voznica pa se je huje poškodovala.
Dolina
V Dolini pri Lendavi je v soboto ob 20. uri zagorelo ob dimniku na stanovanjskem poslopju. Ogenj je zajel okrog šest kvadratnih metrov strešne površine. Še dobro, da so bili ljudje doma in so ogenj brž pogasili. Na kraj dogodka so se pripeljali poklicni gasilci Nafte.
V Murski Soboti pa se je poškodovala podzemna plinska cev, zato je začel plin uhajati. Na mesto so prišli soboški gasilci in odgovorna oseba mestnega plinovoda, ki je do popravila poškodovane cevi zaprla dovod plina.
Pomurje
V Gaberju je izginil osebni avto. Policisti so ga odkrili pri Vrhniki, prijeli pa so tudi dva tujca, ki sta prišla z Madžarskega ilegalno v Pomurje, ukradla omenjen avto in se peljala proti italijanski meji.
V petek je v Murski Soboti nekdo poškodoval parkiran osebni in tako povzročil za več kot 30.000 tolarjev škode.
Oh, ta BTC v Nemčavcih, veliko kupcev je tam! Najde pa se tudi kdo, ki nima denarja, določeni predmeti pa ga mikajo. Ob koncu prejšnjega tedna so prijeli enega, ki je stvari, ki si jih je nabral, »pozabil« plačati.
V nedeljo so pomurski policisti obravnavali dva vloma: vlom v počitniško hišico, kjer je domnevno ilegalec samo prenočil, in na drugem območju Pomurja, kjer je nekdo vlomil v klet in potem odnesel motorno žago.
Ta ponedeljek je v Bučečovcih nekdo ukradel akumulator z delovnega stroja in lastnika oškodoval za nekaj desettisočakov.
Š.SI
18
ŠPORT
29. november 2001 ISTIH
Mali nogomet
1.	MNL Lendava
Nogometna liga Si.mobil
V prvenstveni tekmi druge slovenske lige vzhod malega nogometa je ekipa Tomaž Poetovia premagala Križevce z rezultatom 10 : 2 (Žnidarič, Nemec). (N. Š.)
Na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol v malem nogometu, ki je bilo na soboški tretji osnovni šoli, je med štirimi moštvi zmagala OŠ Beltinci pred OŠ Bakovci, OŠ lil Murska Sobota in OŠ Bogojina. Na regijsko tekmovanje sta se uvrstili OŠ Beltinci in OŠ Bakovci. (F. M.)
Kegljanje
Poraza
Nafte in Radenske
V osmem kolu prvenstva v državni moški kegljaški 1. B-iigi sta oba pomurska ligaša izgubila. Gorica je premagala Nafto s 6 : 2 (5765:5556).
Gorica: Nafta - Prosen : Matko 1 : 0 (1015:918), Radočaj: Peric 0 : 1 (930:973), Fras : Kerman 1 : 0 (955:862), Marinič : Matjašič 0 : 1 (927:927), Turk : Horvat 1 : O (981:932), Hlede : Žalik 1 : 0 (949:944). Ljubelj pa je premagal Radensko z 8 : 0 (5615:5411).
Ljubelj: Radenska - Čerin : Kovačič 1 : 0 (957:892), Mejač : Kučan 1 : 0 (948:885), Geršak : Kuzma 1 : 0 (948:930), Praprotnik : Harc 1 : 0 (908:899), Ahačič : Šebjanič 1 : 0 (939:897), Poljanec : Borovič 1 : O (915:908). (M. Ž„ F. M.)
Sinet	8	7	0	1	48:16	14
Ljubelj	8	6	0	2	44:20 12
Hidro	8	5	1	2	35:29 11
Gorica	8	5	1	2	35:29 11
Rudar	8	4	1	3	35:28	9
Radenska	8323	26:32	8
Jesenice	8	3	0	5	28:34 6
Nafta	8	1	2	5	23:41	4
Adria	8	1	1	6	20:44 3
Korotan	8	1	0	7	18:46 2
Taekwondo____________________________
Med člani najboljši Germadnik
V Ljubljani je bilo na sporedu drugo kolo državnega prvenstva WTF v borbah, na katerem so sodelovali tudi člani Taekwondo klubov Meteor Črenšovci in Orion Murska Sobota ter dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Mitj$ Germadnik (Orion MS), ki je zrna-'
Strelstvo - liga treh dežel
Vodita Maja Dular in Pomurka
V Gornji Radgoni je bilo tretje kolo mednarodnega strelskega tekmovanja v ligi treh dežel. Sode
lovalo je 55 strelcev iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Zopet so bili izvrstni pomurski strelci, saj je eki-
Nedelica jesenski prvak brez poraza
V jesenskem delu prvenstva v lendavski prvi medobčinski nogometni ligi, kjer tekmuje zaradi odstopa Kobilja le devet moštev, so odigrali 12 krogov. Naslov jesenskega prvaka so osvojili zasluženo brez poraza nogometaši Nedelice, ki so razred zase. Nogometaši Nedelice so že v prejšnji tekmovalni sezoni osvojili naslov prvaka v lendavski prvi medobčinski ligi, vendar so se zaradi pomanjkanja denarja odpovedali tekmovanju v tretji državni ligi vzhod. S prihodom trenerja Stanka Mujdrice iz Turnišča pa se je moštvo Nedelice brez težav sprehodilo skozi jesenski del tekmovanja in doseglo 45 zadetkov ali skoraj enkrat več kot drugouvrščeno Mostje, prejelo pa le 7. Dve točki so izgubili šele v zadnjem kolu, ko so doma igrali neodločeno s Panonijo iz Gaberja. Osem točk prednosti pred drugouvrščeno ekipo je najbrž dovolj, da bodo nogometaši Nedelice obdržali prvo mesto tudi na koncu tekmovanja. Za drugo mesto se potegujejo Mostje, Polana, Lakoš in Panonija, medtem ko Petišovci, Čentiba, Renkovci in Olimpija iz
Nogometaši Nedelice - jesenski prvaki v 1. MNL Lendava. Stojijo od leve: Damjan Toplak, Boštjan Režonja, Andrej Kohek, Alojz Režonja, Boris Petek, Boštjan Denša, Alojz Čizmazija, Simon Gjerkeš, Alojz Magdič, Avgust Sobočan (predsednik), Stanko Mujdrica (trener), Marjan Zver; čepijo: Bojan Ftičar, Bojan Žižek, Tomaž Zver, Dejan Prša, Kristjan Zadravec, Boris Lutar, Janez Sobočan, Martin Pučko, Boris Ternar, Štefan Sobočan. Manjka Jože Žižek. Fotografija: Nataša Juhnov
gal med člani v kategoriji do 62 kg in je po dveh kolih na prvem mestu. Rok Horvat (Meteor Črenšovci) je bil v kategoriji do 72 kg peti. V mladinski konkurenci se je izkazala Laura Granfol, ki je zasedla v kategoriji do 49 kg prvo mesto in vodi po dveh kolih, Dejan
Kerčmar (Pomurka) je s 1764 četrti, Robi Markoja (Turnišče) s 1764 peti, Dušan Ziško (Tišina) s 1758
šesti, Drago Pertoci (Tišina) s 1756 sedmi, Rajko Robnik (Ljutomer) s 1755 osmi, Gorazd Koc-
1. MNL Lendava 2001/2002
	1	2	3	4	5	6	7	8	9
1. Nedelica		10:1	5:1	8:1	4:1	3:0	3:0	3:2	6:0
	-	2:0	-	1:1	-	-	-	-	
2. Mostje	1:10		2:0	2:1	2:0	3:4	1:2	1:1	2:1
	-		-	-	1:1	8:0	-	-	2:1
3. Polana	1:5	0:2		1:1	2:1	5:2	3:2	4:1	5:1
	0:2	-		-	-	-	-	3:1	-
4. Lakoš	1:8	1:2	1:1		1:0	4:2	2:2	3:1	6:1
	-	-	-			1:1	-	0:0	2:1
5. Panonija	1:4	0:2	1:2	0:1		1:1	1:0	2:1	7:1
	1:1	1:1	-	-		-	3:2	-	-
6. Petišovci	0:3	4:3	2:5	2:4	1:1		1:1	1:0	3:3
	-	0:8	-	1:1	-		-	1:1	-
7. Čentiba	0:3	2:1	2:3	2:2	0:1	1:1		1:1	1:2
	-	-	-	-	2:3	-		-	5:0
8. Renkovci	2:3	1:1	1:4	1:3	1:2	0:1	1:1		2:1
	-	-	1:3	0:0	-	1:1	-		-
9. Olimpija	0:6	1:2	1:5	1:6	1:7	3:3	2:1	1:2	
	-	1:2		1:2	-	-	0:5	-	
Dolge vasi zaostajajo za preostalimi moštvi. Nogometaši Nedelice so bili tudi najbolj disciplinirano moštvo v jesenskem delu prvenstva s 40 kazenskimi točkami pred Renkovci, 41, Polano, 54, Mostjem, 69, Čentibo 71, Lako-šem, 74, Olimpijo, 82 in Petišovci, 109 kazenskih točk. Najboljši strelci so bili: Štefan Sobočan (Nede-
Geder (oba Orion MS) pa je bil v kategoriji do 78 kg peti. Med pionirji sta zasedla prvi mesti Špela Horvat (do 45 kg) in Blaž Fuks (do 27 kg) in po dveh kolih vodita, Erik Vučko (vsi Meteor Črenšovci) pa je bil v kategoriji do 50 kg drugi. (F. M.)
stitvi v tekmovanju s puško je pomurska regija s 3.023 krogi zasedla tretje mesto. (F. M.)
Judo - srednješolsko prvenstvo
lica), Boris Radikovič (Polana) in Laszlo Horvath (Lakoš), vsi s po 12 zadetki. Sledijo: Boris Lutar in Bojan Žižek (oba Nedelica), po 10, Goran Jezernik (Petišovci), Ladislav Vida (Čentiba) in Dejan Kovačič (Olimpija), vsi po 6, Alen Šimonka (Petišovci), Marjan Bru-nec (Mostje) in Dejan Prendl (Panonija), vsi po 5 zadetkov. (F. M.)
Rokoborba
Zmagal Andrej Slavič
V Prosteyu na Češkem je bil mednarodni rokoborski turnir v grško-rimskem slogu. Med 158 tekmovalci iz 6 držav so sodelovali tudi štirje pomurski rokoborci in se lepo odrezali. Lep uspeh je dosegel Andrej Slavič (59 kg), ki je zmagal v kategoriji starejših dečkov. Med kadeti je bil Jure Kuhar (76 kg) tretji, Aleš Krojs (58 kg) pa sedmi, vsi Murska Sobota. Ljutomerčan Mitja Sedmak (85 kg) je zasedel tretje mesto. (F. M.)
Mura: Gorica 0: 2
Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.000. Sod nik: Kandare (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Šabec (63), 0 : 2 Srebrnič (75).
Mura: Botonjič, Žilavec, Reljič, Gabor, Kožul, Adjei (Vršič), Jukan (Ba gola), Dvoršak, Erniša (Ivanič), Ristič, Kokol.
Nogometaši Mure, ki so nastopili močno oslabljeni, brez osmih igralcev (Cifra, Prednika, Blatnika, Vogrinčiča, Sebastjana Žilavca, Čauševiča, Grizolda in Raguža), so doživeli četrti zaporedni poraz. Sobočani so tekmo začeli zelo solidno, bili v prvem polčasu boljši nasprotnik in si ustvarili dve idealni priložnosti ter nekaj polpriložnosti, ki pa jih žal niso izkoristili.
Najzrelejšo priložnost je imel Dvoršak v 22. minuti, vendar je s petih metrov zgrešil prazna vrata. V 40. minuti pa je Kokol zadel okvir vrat.
V drugem polčasu so domačini popustili, trener Luka Bonačič pa tudi ni imel sreče z zamenjavami, tako da so pobudo na igrišču prevzeli gostje, dosegli dva zadetka in odnesli točke iz Fazane-
Hokej na travi
Lek četrti v Nemčiji
Hokejisti Leka iz Lipovec so sodelovali na mednarodnem turnirju, ki ga je pripravil Cam club iz Niirn-berga v Nemčiji, s katerim Lipo-včani že nekaj časa sodelujejo. Med 7 moštvi iz Slovenije, Češke in Nemčije je Lek zasedel četrto mesto.
Kegljanje
ŠD Policijske uprave Murska Sobota je na kegljišču v Radencih pripravilo tekmovanje v kegljanju med enotami. Sodelovalo je 13 ekip.
Zmagala je ekipa PMP Dolga vas s 646 podrtimi keglji pred 0KC Murska Sobota 634 in PPM Murska Sobota I s 631 keglji. Med posamezniki je zmagal Jože Kranjec (PP GR) s 189 podrtimi keglji pred Robertom Rožancem (PPP MS I) 185 in Francem Špindlerjem (OKC MS) 181 podrtih kegljev. (F. M.)
Nogomet
3. SMLvzhod					
Beltinci	1311		1	1 75:10	34
Črenšovci	1311		1	1	57:4	34
Lesoplast	13	9	2	2 41:21	29
Čarda	13	9	1	3 40:21	28
Bistrica	13	8	2	3 56:19	26
Turnišče	13	6	1	6 34:28	19
Veržej	13	5	3	5 38:44	18
Kerna	13	4	3	6 40:36	15
Apače	13	5	0	8 22:33	15
Rakičan	13	4	0	9 23:47	12
Odranci	13	3	2	8 23:41	11
Tromejnik	13	2	5	6 16:50	11
Hotiza	13	3	010 19:68		9
Dobrovnik	13	0	112 8:70		1
rije. V 63. minuti je ne preveč zanesljivega vratarja Botonjiča premagal Šabec, v 75. minuti pa Srebrnič. V soboto gostuje v M. Sobo-
ti Maribor. (F. M.)
Rezultati -18. kolo:
Mura: Gorica 0: 2
Primorje: Publikum 1: 0
Domžale : Koper 1 : 2
Olimpija: Triglav 4 :0
Maribor: Korotan 6:1
Rudar: Šmartno 1 :1
Primorje 18 12 3 3 34:11 39
Koper	18 9 6 3 31:14 33
Maribor 18 9 5 4 31.19 32
Olimpija 18 8 5 5 23:20 29
Šmartno 18 6 8 4 24:18 26
Publikum 18 7 5 6 27:22 26
Mura	18 7 4 7 18:22 25
Rudar	18 6 6 6 28:29 24
Gorica	18 5 6 7 15:21 21
Triglav	18 4 410 20:35 16
Korotan	18 3 411 15:29 13
Domžale 18 1 611 16:42 9
Lipovčani so premagali Cam club iz Niirnberga s 7 : 4, igrali neodločeno z Galdbachom 5 : 5 ter izgubili z Leipzigom 2 : 8, s NH TC 1 : 3, Dortmundom 2 : 4 in Prago 3 : 5. Zmagal je Dortmund pred Prago, Leipzigom in Lekom. (F. M.)
V osmem kolu prvenstva v prvi državni ženski kegljaški ligi je Mi-roteks iz Celja premagal Kroteus iz Postojne z 8 : 0. Najboljša je bila Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki je podrla 493 kegljev. (F. B.)
Badminton
V Lendavi je bil drugi pozivni D turnir v badmintonu. Med 17 tekmovalci je zmagal Boštjan Šomen, Simon Kezel (oba Lendava) pa je bil drugi. (F. B.)
V drugem kolu tekmovanja v drugi slovenski badmintonski ligi je druga ekipa Mladosti iz Lendave premagala drugo ekipo Argusa iz Maribora s 5 : 1.
Po dveh krogih imajo Lenda-včani 7 točk. (F. B.)
Judo
V hrvaškem mestu Kutjevu je bil mednarodni turnir v judu. Sodelovali so tudi člani KBV Lendava in dosegli lep uspeh. V svojih kategorijah so zmagali Andrej Brda (55 kg), Sendi Lešnjak (57 kg) in Sebastjan Čirič (50 kg). Drugo mesto je zasedel Marko Čirič (55 kg). (F. B.)
pno zmagala SD Pomurka Ml iz Murske Sobote s 1755 krogi pred SD Kolomana Flisarja s Tišine 1752. SD Štefana Kovača iz Turnišča je bila s 1736 četrta, SD Radgona s 1717 osma, SD Ljutomer s 1704 enajsta in SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 1693 krogi dvanajsta. Po treh krogih vodi SD Pomurka Ml MS z 90 točkami (5272) pred SD Kolomana Flisarja Tišina 82 (5256) in SD Štefana Kovača Turnišče s 74 (5228) točkami. Med posamezniki je zmagal Miroslav Turk (Zelenbor) s 591 krogi pred Tomažem Kerčmarjem (Pomurka Ml) 590 krogov. Gorazd Kocbek (SD Janka Jurkoviča), Maja Dular (Pomurka Ml) in Dušan Ziško (Tišina) so nastreljali po 587, Rajko Robnik (Ljutomer) 586, Robi Markoja (Turnišče) 585 in Valter Pajič (Tišina) 584 krogov. Po treh krogih vodi Maja Dular (Pomurka Ml) s 1768 krogi. Tomaž I
bek (SD Janka Jurkoviča) s 1750 deveti, Branko Bukovec (Tišina) s 1742 enajsti, Denis Lebar (Turnišče) s 1741, Bojan Babič (Pomurka) s 1738 štirinajsti in Milan Svetec (Radgona) s 1736 krogi petnajsti. Četrto kolo bo 8. decembra v organizaciji SD Franc Lešnik Vuk. (F. M.)
Valter Pajič prvi v Šoštanju
V Šoštanju je bilo tekmovanje za pokal Strelske zveze Slovenije. Lep uspeh so dosegli pomurski strelci in strelke. Rezultati puška - pionirke: 3. Jasna Jaušovec (GR) 172; ml. mladinci: 2. Uroš Maučec (Turnišče) 376; mladinke: 2. Vesna Draškovič (Turnišče) 382; mladinci: 1. Valter Pajič (Tišina) 584; članice: 3. Maja Dular (Pomurka) 393; člani: 2. Robi Markoja (Turnišče) 591 krogov. Pištola - mladinci: 2. Sandi Ciglarič (Coal) 546. V skupni uvr-
Lea Benko in Maja Uršič prvakinji
V organizaciji Srednje poklicne I bilo v dvorani OŠ III srednješosko in tehniške šole Murska Sobota je I državno prvenstvo v judu. Prvega
Razglasitev najboljših v kategoriji do 57 kg. Stojijo od leve: Eva Zorko (2. mesto), Maja Uršič (1. mesto), Katarina Borovšak (3. mesto). Medalje podeljuje predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar.
tovrstnega tekmovanja v Murski Soboti se je udeležilo 112 dijakov in dijakinj iz 42 slovenskih srednjih šol. Nekaj odmevnih rezultatov so dosegli pomurski srednješolci. Najuspešnejši sta bili Lea Benko (do 70 kg) s Srednje frizerske šole Bakovci in Maja Uršič (do 57 kg) iz Murske Sobote, ki obiskuje Srednješolski center v Celju; obe sta postali državni srednješolski prvakinji. Med dijakinjami sta tretji mesti zasedli Mateja Rojko (do 52 kg) in Katarina Borovšak (do 57 kg), obe iz Gimnazije Murska Sobota. Med srednješolci je bil najuspešnejši Boris Rudaš (do 55 kg) iz Gimnazije Murska Sobota, ki je bil drugi. Tretja mesta so zasedli: Alen Rogan (do 50 kg) iz Gimnazije Murska Sobota, Marko Mlinarič (do 73 kg) iz Gim-
nazije Ljutomer in Aleš Nedelko (do 81 kg) iz Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota. Med dijakinjami je bila Srednja frizerska šola Bakovci ekipno s 83 točkami tretja, pri dijakih pa Gimnazija Murska Sobota s 101 točko peta. Ob tej priložnosti je avtor Iztok Babič predstavil svojo kpjigo Judo za mlade, ki jo je izdala Judo zveza Slovenije. Tekmovanje v Murski Soboti je bilo dobro organizirano. (F. M.)
V Zagrebu je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Maksimira. Med 120 tekmovalci so sodelovali tudi člani JK Lendava in dosegli lep uspeh. V svojih kategorijah sta zmagala Tadej Časar (50 kg) in Aleš Nedelko (81 kg). Drugi so bili: Marko Mlinarič, Tadeja Rojko in Lea Benko, tretja pa Rok Dominko in Matej Časar. Ekipno je JK Lendava zasedel četrto mesto. (F. H.)
VESTNIK 29. november 2001
ŠPORT
19
Rokomet
Radovljica premagala Arcont
V osmem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Radovljica nepričakovano premagala Arcont iz Radgone z rezultatom 29 : 24 (17:14).
Arcont Radgona: Fartek 2, B. Merica 2, Petraš 2, Pintarič, Kol-manko 4, Zorko 2, T. Merica 7, Leskovar, Kepe, Bogdanovič, Žinkovič 5, Pučko. (F. M.)
Košarka___________
Nepričakovan poraz Sobočanov
V osmem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Ilirija v Ljubljani nepričakovano premagala Radensko Creativ iz Murske Sobote z rezultatom 82 : 75 (54 : 59, 39 : 33, 24 : 15). Tekma je bila odločena v zadnji četrtini, saj so Sobočani po tretji četrtini vodili za 5 točk. Radenska Creativ: Meško 19, Ritonja 19, Dominko 15, Besedič 9, Gladovič 8, Novak 4, Ščavničar 2. (F. M.)
Spretnostne vožnje
Na poligonu Gaber centra v Murski Soboti je Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota ob zaključku letošnje sezone pripravilo odjrrto tekmovanje v spretnostni vožnji.
Sodelovalo je 45 motoristov in avtomobilistov, med katerimi so bili tudi paraplegiki. Med motoristi je zmagal Stanko Sever (Brezovci) pred Štefanom Kovačem (Černela-vci) in Aleksandrom Kerčmarjem (Gornji Petrovci). Med prikoličarji je bil najboljši Nenad Jovanovič (Murska Sobota), ki je zasedel prvo mesto pred Francem Hriber-
Namizni tenis
Derbi brez zmagovalca
V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je bil v Puconcih prekmurski derbi med domačo Kemo in Moravskimi Toplicami - Soboto. Po zanimivem in razburljivem srečanju sta se tekmeca razšla brez zmagovalca. Moravske Toplice - Sobota so bile bliže zmagi, saj so vodile s 4 : 2, vendar je borbenim igralcem Kerne uspelo rezultat izenačiti. Pri Sobočanih je bil kot po navadi najboljši Karkovič s tremi zmagami, pri Pucončanih pa Pavič prav tako s tremi zmagami (v dvojicah skupaj z Ungerjem). Kerna: M. Toplice - Sobota 5 : 5 (Benko : Karkovič 0 : 3, Pavič : Koščak 3 : 1, Unger: Kocuvan 3 : O, Pavič : Karkovič 1 : 3, Benko : Kocuvan 0 : 3, Ubger: Koščak 2 : 3, Unger-Pa-
Prekmurski prvoligaški namiznoteniški derbi v Puconcih med Kemo in Moravskimi Toplicami Soboto se je končal brez zmagovalca. Fotografija: Jure Zauneker
Črnomelj	8	8	0	0	227:173	16
Grosuplje	7	6	0	1	189:143	12
Sviš	7	5	0	2	185:176	10
Krim	7	4	0	3	202:186	8
Ajdovščina	7	4	0	3	186:181	8
Kočevje	6	3	1	2	169:158	7
Sava	7	3	0	4	187:216	6
Drava	7	2	1	4	183:190	5
Arčoni	8	2	0	6	208:219	4
Radovljica	8	1	0	7	190:232	2
Krško	6	0	0	6	151:201	0
Fužinar (-1)	10 0 1	0:10 0
Jurij PL	8	7	1	636:561	15
Rudar	8	5	3	746:680	13
Maribor	8	5	3	694:640	13
Krško	8	5	3	704:676	13
Nova Gorica	8	5	3	701:674	13
Radenska Gr.	8	4	4	645:615	12
Bežigrad	8	4	4	665:662	12
Fragmat	8	4	4	581:603	12
Unika TTI	8	3	5	642:647	11
Olimpija ml.	8	3	5	655:681	11
Radovljica	8	3	5	587:626	11
Ilirija	8	3	5	628:687	11
Hrastnik	8	3	5	703:770	11
Banex	8	2	6	702:757	10
škom (Ljutomer) in Jožetom Vargo (Murska Sobota). Pri avtomobilistih je zmagal Tomislav Gone (Murska Sobota) pred Janezom Škrilcem (Murska Sobota) in Andrejem Berdenom (Tropovci). Med paraplegiki je prvo mesto zasedel Boris Hriberšek (Spodnje Krapje) pred Matijo Merklinom (Vidonci) in Silvestrom Križaničem (Murska Sobota).
Pri tekmovalcih z oldtimerji je zmagal Milan Smodiš pred Vladom Perkičem (oba Murska Sobota) in Štefanom Ružičem (Tišina). (F. M.)
vič : Karkovič-Koščak 3:1, Pavič : Kocuvan 3 : 2, Unger: Karkovič 1 : 3, Benko : Koščak 3:1).
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v drugi državni ligi sta se v Murski Soboti srečali vodilni moštvi - druga ekipa Moravskih Toplic - Sobote in Ptuja. Sobočani so ves čas vodili, vendar je gostom uspelo po zaslugi odličnega Piljaka, ki je premagal vse tri Sobočane, iztržiti neodločen rezultat in tako osvojiti naslov jesenskega prvaka z enakim številom točk kot Sobočani. MT Sobota II: Ptuj 5:5 (B. Ropoša 2, Ocepek, Roudi, B. Ropoša - Ocepek).
Končano je bilo tudi tekmovanje v tretji državni ligi. Naslov jesenskega prvaka je brez poraza prepričljivo osvojila druga ekipa Kerne iz Pu-
Odbojka
Zmagi Ljutomerčank in Sobočanov
Odbojkarji Pomurja Galexa iz Murske Sobote - člani prve državne lige. Stojijo od leve: Andrej Grut, Tomas Čeh, Bogdan Marič, Andrej Tot, Sašo Topovšek (trener), Boris Grut; čepijo: Gorazd Flisar, Uroš Kovačec, Branko Novitovič, Alen Veren. Fotografija: Nataša Juhnov
V šestem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomurje Galex v Murski Soboti premagalo Šoštanj Topolšico z rezultatom 3:1 (16 : 25, 25 : 13, 25 : 22, 25 : 20). Sobočani so tekmo začeli premalo angažirano, tako da so gostje prvi niz dobili brez težav. Potem pa je prišlo do preobrata. Domačini so zaigrali boljše, zlasti na mreži, in prepričljivo dobili drugi niz ter rezultat izenačili. Sobočani so bili boljši tudi v preostalih dveh nizih in tako dosegli pomembno zmago. Pomurje Ga-lex: Veren Tot, Flisar, Čeh, Marič, Novitovič, Topovšek, Kovačec, Andrej Grut, Borut Grut.
V sedmem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Zavarovalnice Maribor Ljutomer doma premagala Koper z rezultatom 3 : 1 (25 : 23, 19 : 25, 25 : 22, 25 : 23) in dosegla pomembno zmago. Zmaga je toliko
conec, ki je tako najresnejši kandidat za uvrstitev v drugo državno ligo. Po nepričakovanem porazu z Muto je Ljutomer zasedel četrto mesto, Lendavčani pa so s prvo zmago pristali na devetem mestu. Fužinar: Kerna II 0 : 6 (Sapač 2, Go-der 2, Zavec 2); Muta : Ljutomer 4 : 2 (Puhan 2, Tratnjek 2); LM-K0 Lendava : Unior 6 : 1 (Perša 2, Rošič 2, Ba-kač, Sabo-Perša); Muta: Kerna II 0 : 6 (Sapač 2, Gider 2, Zavec 2); Fužinar : Ljutomer 4 : 6 (Puhan 3, Tkalec 2, Tratnjek); LM-K0 Lendava: Krško 0 : 6.	M. U.
1.SNTL moški
Maribor	7	7	0	0	42:9 14
Preserje	7	5	0	2	35:25 10
MT Sobota	8	3	2	3	36:31 8
Olimpija	7	3	2	2	31:28 8
Vegrad	7	4	0	3	31.29 8
Kerna Puconci	7	2	3	2	31:29 7
Križe	7	2	0	5	22:33 4
Krka	7	1	1	5	21:38 3
Škofije	7	1	0	6	13:40 2
pomembnejša, saj so Ljutome-rčanke nastopile oslabljene, in sicer brez Vrbančičeve, Morečeve in Kosijeve, na klopi za rezerve pa ni bilo nobene igralke. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Tretinjak, Šoštarič, Vrbnjak, Pirher, Drevenšek, Jureš. (N. Š. , F. M.)
Uspešni Beltinci in Kerna
V sedmem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Beltinci gostili drugo ekipo Granita iz Slovenske Bistrice in zmagali s 3 : 1 (22 : 25, 25 : 19, 25 : 17, 25 : 21). Beltinci: Škafar, Horvat, Čenar, Gobec, Janža, Lukač, Novak, Gumilar, Mesarič. Odbojkarji Ljutomera so bili prosti.
V sedmem kolu tekmovanja v tretji državni ženski odbojkarski ligi je Kerna iz Puconec v Ljubljani premagala ekipo Venus Šport z rezultatom 3 : O (25 : 13, 25 : 7,
ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo 14. mednarodni turnir v pospešenem šahu. Sodelovalo je 85 šahistov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Ukrajine. Zmagal je Hrvat Mladen Palač z 8 točkami pred Ptujčanom Domenom Krumpačnikom 8 in Mariborčanom Leonom Mazijem 7 točk. Najboljši pomurski šahist je bil Denis Gjuran s 6,5 točke na devetem mestu. Boris Kovač je zasedel deseto, Danilo Hari enajsto, Tomislav Gruškovnjak trinajsto in Aleš Lazar štirinajsto mesto, vsi Radenska Pomgrad Murska Sobota. (F. M., fotografija: J. Z.j
V nadaljevanju prvenstva v prvi slovenski šahovski ligi je Rokada iz Lendave premagala Poljčane s 6 : O (zmagali so Horvath, Šifrer, Ple-sec, Gerenčer, Ivanec in Vidič), neodločeno igrala s Celjem 3 : 3 (zmagal je Vidič, remizirali so Horvath, Šifrer, Plesec in Gerenčer) in s Šentjurjem 3 : 3 (remizirali so Horvath, Šifrer, Plesec, Gerenčer, Ivanec in Vidič) ter izgubila s Triglavom iz Krškega 2,5 : 3,5 (zma-
Namizni tenis
Na odprtem državnem prvenstvu mladincev v Zalogu je sodelovalo 60 igralcev iz 19 klubov. Med štirimi igralci Moravskih Toplic -Sobote se je izkazal 16-letni Bojan Ropoša, ki je zasedel prvo mesto in dosegel svoj največji uspeh. S to zmago se je prebil na prvo mesto v mladinski jakostni lestvici. Ocepek se je uvrstil med šestnajst. (M. U.)
Na preglednem turnirju ŠZ Ljutomer je sodelovalo 8 moških
25 : 20). Koma Puconci: Mencigar, Zorkovič, Horvat, Kuhar, Vršič, Potočnik, Rogan, Jozelj. Ekipa So-nexa iz Radenec je bila prosta. (F. M.)
1.	SOL moški
Fužinar	6	6	0	18:3	17
Salonit	6	5	1	17:7	16
Kamnik	6	5	1	16:6	15
Maribor	6	4	2	9:8	12
Bled	6	3	3	10:11	8
Pomurje Galex	6	3	3	10:12	8
Žužemberk	6	2	4	10.13	7
Šoštanj	6	2	4	9:13	6
Granit	6	0	6	3:18	1
Olimpija	6	0	6	4:18	0
1. SOL ženske					
Branik	7	7	0	21:1	21
Ljubljana	7	6	1	19:5	18
Nova Gorica	7	6	1	18:4	18
Novo mesto	7	4	3	12:12	11
ZM Ljulomer	7	3	4	11:17	10
Miklavž	7	3	4	11:15	10
Koper	7	2	5	11:17	7
Solkan	7	2	5	8:18	5
Šempeter	7	2	5	9:18	4
Pivka jana	7	0	7	6:21	1
gal je Plesec, remizirali so Horvath, Gerenčer in Vidič). Rokada iz Lendave je zasedla drugo mesto, ki vodi v kvalifikacije za elitno državno ligo. (F. B.)
Na novembrskem mladinskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo 10 šahistov. Zmagal je Denis Gjuran'z 8 točkami pred Alešem Lazarjem 7,5, Majo Hočevar in Mitjo Kovačem po 7 točk. (F. M.)
ekip. Zmagala je ekipa SIP Cven pred Partizanom Ljutomer, Segra-pom in Ljutomerom II. Najboljši posameznik je bil Kristjan Marinič (SIP). (N. Š.)
V drugem kolu tekmovanja v občinski rekreacijski namiznoteniški ligi Kerna Puconci sta bila dosežena naslednja izida: Rekreativci : KA-EL 5 : 5 in Markišavci : Diana 5 : 5. Vodita KA-EL in Rekreativci po 4 točke. (F. M.)
Šport od tod in tam ____________
Tenis - Za tekmovanje v pomur-sko-štajerski zimski teniški ligi v sezoni 2001/2002 se je prijavilo 28 ekip. Tekmovanje bo potekalo v 1. PŠZTL, ki šteje 6 ekip, in v dveh 2. PŠZTL, kjer sodeluje 22 ekip, razdeljenih v dve skupini (rdeča in modra). (F. M.)
Karate - V Selnici ob Dravi je bilo drugo kolo tekmovanja v osnovnošolski karate ligi. Lep uspeh so dosegli soboški karateisti. Iz KK R6fix Murska Sobota so prva mesta osvojili v katah : Živa Trajba-rič, Martina Gabor in Mateja Gabor, v borbah pa Damjana Hajdinjak. Druga mesta so zasedli v katah: Jasmina Hajdinjak in Tina Berden, v borbah pa Jasmina Hajdinjak in Suzana Zekovič. Tretji pa je bil v katah Jan Berden. Iz KK Mura ken iz Murske Sobote se je izkazal Miloš Golubovič, ki je zmagal v borbah, v katah pa je bil tretji. (F. M.)
Sedeča odbojka - Medobčinsko društvo Invalid Murska Sobota je z invalidskim društvom iz Banja Luke podpisalo listino o sodelovanju. Sobočani pa so z gostitelji odigrali tudi prijateljsko tekmo v sedeči odbojki in izgubili z 0 : 3 (11:25, 10:25, 11:25). (T. K.)
Anketa med bralci Vestnika
Izbiramo športnike Pomurja 2001
Športno uredništvo Vestnika izbira letos že 38. najboljše športnike, športnice in športne kolektive Pomurja za leto 2001. Poleg pomurskih športnih novinarjev sodelujejo v anketi tudi naši zvesti bralci, ki jih vabimo k sodelovanju. Pri izboru najboljših je treba upoštevati le uradna tekmovanja (državna, državna pokalna) in mednarodna (evropska in svetovna tekmovanja, sredozemske in olimpijske igre), pri športnih kolektivih pa tudi organizacijsko in strokovno delo. Na glasovnico je treba vpisati po tri najboljše športnike, športnice in športne kolektive Pomurja za leto 2001 in jo poslati na naslov: Vestnik, Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, najpozneje do 30. novembra 2001.
EM-ŠPORT
TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO 9231 Beltinci, Mladinska 9 Tel.: (02) 5421 660
20
NA SCENI
29. november 2001 m
Vaše pesmi
Kobile
Zmaji obdajajo me, kradejo mi zadnje upanje, pa več ne najdem te, ko bi le zmaje, dvome pregnala, ko za vsako malenkost ne bi tarnala, lahko bi te našla, ljubila, v valu čustev se utopila, ko v ekstazo bi se podala, bi vsaka moja pora kričala, kot da bi se prerodila in znova izgubljeni raj odkrila in prav nič ne bi obžaloval, ko bi le zmaje, dvome pregnala.
Sonja
Materi
Še vedno me zazibaš v spanec in me potolažiš, ko se zbudim iz nočne more. Še vedno me gledaš kot majhno deklico. Še vedno me pobožaš in me popelješ skozi puščave. Še vedno z očmi »HL zajameš svetlobo in preženeš temo. Še vedno se skloniš in me pogreješ s svojim telesom. Še vedno najdeš moči, da me znova pripelješ napravo pot. Hvala, mama, ker si še vedno najboljša mama. Sr
Sonček
Iskrenost
je iskrica v ljubezni, ki včasih lahko ogenj zaneti, a brez te drobne iskrice ogenj ljubezni ne more živeti. To iskrico sem v tebi iskala in jo skušala prižgati, iskrenost pa ognja ni zanetila in me pustila čakati.
In ko nekoč bova iskro našla in ta bo med nama iskroprižgala, z roko v roki bova odšla in za vedno skupaj ostala.
Lidija
Eksluzivni intervinu s prvim pevcem legendarne skupine
Paul Di’anno in njegov pozdrav bralcem Vestnika foto: D. T.
»Raje umrem, kot grem nazaj v Iron Maiden«
Paul Di’Anno ni neznanka za ljubitelje heavy metal glasbe. Bil je prvi pevec skupine Iron Maiden, s katero je posnel dve plošči (Iron Maiden in Kil-lers) in celo paleto malih plošč. Di’An-no je izhajal iz punkerske scene, preostala kreativna polovica - Steve Harris - pa se je nagibal k bolj čistemu, težkemu zvoku. Tu so se pogledi začeli drastično razhajati, s tem da je Di’Anno v tistih časih veliko pil in na splošno preveč živel v stilu »seks, droge in alkohol«, leta 1981 pa jih je po veliki svetovni turneji zapustil. Dolgo se je otepal svojih slabih navad in se pred nekaj leti dokončno postavil na noge, si uredil zasebno življenje in se preselil v Brazilijo. Danes je srečen družinski človek »z veliko denarja«, ki živi od tega, kar najraje počne - poje na odru. Ujeli smo ga pred ljubljanskim koncertom in ga
povprašali o marsičem. Ne glede na zelo grob videz (tetovaže, piercing in
ogromna postava) se je izkazal kot zelo odprta, prijazna in gostobesedna oseba. Edina stvar, o kateri se noče pogovarjati, je religija - pred 'leti je prevzel islamsko vero - vse drugo »je pa OK«.
- V Braziliji igraš z mlajšimi glasbeniki. Je to zate poseben zagon?
»Pred kratkim sem napolnil 40 let ... kako zelo sem star (smeh); vsi ti fantje so zaljubljeni v glasbo in res odlični glasbeniki. Starost ni pomembna, So pa verjetno najboljši, s katerimi sem delal. Res sem lahko srečen. Imam Killerse, še eno skupino v Argentini, svoj band v Braziliji, imam še skupino na Norveškem in na Švedskem.
Nanas svet stoji:
Moj nasvet naslednjim generacijam
mo dijaki 4. a oddelka ekonomske šole v Murski Soboti, smer ekonomska gimnazija. Prepričani smo, da smo prijetna skupina dijakov, precej živahna, in da so šolske ure v našem razredu vedno zanimive. Naša razredničarka je profesorica Cvetka Gomboc Alt. Med urami večkrat poskrbimo, da se lahko malo smejimo, sicer pa smo tudi dokaj marljivi in dovzetni za delo. Med seboj se dobro razumemo in si tudi v težavah drug drugemu pomagamo. Res pa je tudi, da smo v Murski Soboti prva generacija, ki obiskuje smer ekonomske
- Zakaj si se preselil v Brazilijo?
»Anglijo sem zapustil leta 1980. Od takrat sem živel v Kaliforniji, Teksasu, pred tremi leti pa sem kupil hišo v Angliji. V Brazilji sem imel veliko sorodnikov in enostavno me je tja zaneslo življenje. Tam odraščajo moji otroci -tudi bivša žena je tam (smeh).«
- Ime Iron Maiden je vedno nekako ‘pritrjeno’ za tvoje ime. A te to moti?
»Kaj pa lahko naredim? Že 20 let igram skladbe Iron Maiden. Skozi leta se je nabralo veliko koncertnih posnetkov, kjer preigravamo te pesmi. Lahko bi jih zavrgli ali pa uporabili. In smo jih. Lani sem izdal koncertno ploščo, kjer igram te skladbe. Ljudje so mislili, da se bogatim na račun ‘reciklaže’ starih skladb. Vendar se ne - ker sem svoje avtorske pravice že zdavnaj pro-
dal Maidnom. Trenutno služim več denarja v ZDA in Brazilji kot Iron Maiden,
gimnazije, in zagotovo ima tudi vs
ak kakšen nasvet za naslednje generacije. Komentarji si sledijo nekako po sedežnem redu.
Nina Gomboc: Zdaj, ko prihajate v dijaška leta, jih izkoristite, saj so to najlepša leta in učite se sproti.
Tatjana Sokolič: Življenje izkoristite, saj ste še mladi, vendar ne pozabite na šolo.
Anita Rituper: Učite se; le znanje danes največ velja in tega vam nihče ne more vzeti.
Denis Kalamar: Izkoristite življenje s polno paro, kajti le na ta način boste lahko uspeli.
Peter Peterka: Veliko užitka!
Ana Aladič: Moj nasvet naslednjim generacijam je, naj izkoristijo leta v srednji šoli za zabavo in učenje.
Nina Rezar: Srednješolska leta čim

zato me ne skrbi. Denar ni vse.«
- Kaj je razlog tvojega odhoda iz Iron Maiden?
»Sovražim jih.«
- Se niste strinjali?
»Z vsemi fanti je bilo vse OK. Jaz in Steve Harris (basist in ‘šef’ skupine, op.ur.) sva imela nekaj problemov. On je šef, vendar sem jaz napisal vse hite. Lahko sem napisal samo omejeno število pesmi, to me je razkurilo. Večina naj bi jih bila Harrisevih. Vendar so bile moje velikokrat boljše, a me ni poslušal. Trikrat so me prosili, naj se pridružim Iron Maiden, vendar sem jih vsakič odbil. Ker sem imel raje punk kot to heavy metal sranje. Končno sem privolil. Bili so tri štiri leta starejši od mene in nisem se počutil preveč udobno. Ni mi bila všeč glasba, ki smo jo igrali. Album Killers sem sovražil, prvi album pa je bil fantastičen. Na drugi plošči je edina res dobra skladba naslo
intenzivneje izkoristite.
Nina Biro: Naslednjim generacijam svetujem, da naj poleg učenja ne pozabijo na zabavo in smeh.
Nina Lanščak: Šolanje je lahko te
žko, lahko pa je prijetno, če pa združite učenje in zabavo, boste še najbolj uživali.
Iztok Lačen (predsednik): Svetujem, da se učite, učite in samo učite -včasih pa tudi žurate -, ker vam bo le tako lahko veliko lažje v šoli in tudi v življenju.
Anita Kavaš: Naslednjim generacijam bi rada povedala, da se je v vsaki šoli treba potruditi ter vložiti veliko časa in moči, da uresničiš svoje cilje.
Andrej Nemec in Gregor Paulič: S trdim delom se lahko daleč pride -mislim, torej sem.
Mihaela Muhič in Janja Berke:

vna, ki sem jo tudi sam napisal. Izgubili so punk naboj in posledično tudi mene.«
- Nekateri oboževalci dolga leta sanjajo o tem, da bi mogoče spet snemal z Iron Maiden?
»Nikoli! Raje umrem od aidsa. Malo se šalim. Če bi Iron Maiden dali 5 milijonov dolarjev za pomoč Afganistanu, ker so tokrat spet trpeli navadni ljudje, ki s politiko.kretenskih Talibanov nimajo nič, in meni 2 milijona, bi mogoče naredil en album.«
- Kaj pa mogoče nastop na enem samem koncertu - tri pesmi na primer?
»Januarja letos so me to isto vprašali, ko so igrali na velikem festivalu Rock In Rio, vendar nisem bil doma, temveč v Nemčiji. Mogoče bi pa res ob priliki odpel nekaj pesmi ali nastopil kot gost na plošči. Nikoli ne veš...«
Miran Inhof ■
Naj vam ne bo žal truda, ki ga vložite v šolo.
Branka Pondelek: Vsak dan je nekaj dragocenega, zato ga izkoristite do konca. Pa ne pozabite se učiti, ker se učite za sebe, ne za nikogar drugega.
Miša Sinič: Mučite se za življenje, ki je samo eno.
Kristjan Hajdič: Učite se in življenje bo lažje.
Marko Gydrfi: Dokler stara ekonomska še ni pod zemljo, se ne vpisujte nanjo.
Samo Rus: Ni mi žal, da sem se vpisal v ekonomsko šolo, ker je v tej šoli zelo zabavno in lepo, zato tudi naslednjim generacijam priporočam, da se vpišejo v našo šolo.
Denis Kranjec: Samo enkrat se živi.
Lucijan Ficko: Življenje je eno samo, zato uživaj, dokler lahko.
Dušan Nešič: Prihodnjim generacijam bi svetoval, naj uživajo, dokler lahko.
Franc Cipot: Učenje je trpljenje.
Boris Štefanec in Grega Zver: Pridno se učite, kakor sva se tudi midva.
Stran uredila: A. Nana Rituper
Rodež■
Ko smo mladi, smo prepričani, da lahko spremenimo ves svet. Premalokrat pa se zavedamo, da moramo najprej začeti pri sebi, postopoma, korak za korakom. Zavedajmo se, da ne moremo spremeniti ne učiteljev ne staršev in ne prijateljev. Če želimo; da nam bo lepše, lahko začnemo pri sebi in, kako neverjetno, potem se bodo spreminjali tudi drugi. Prav o tem govori tudi naslednja skladba:
Ko sem H mlad in svoboden
in je bila moja domišljija brezmejna, sem sanjal,
kako bi spremenil svet.
Nato sem odrasel in dozorel pa tudi spoznal, da se svet ne bo spremenil.
Odločil sem se, da se bom zazrl bliže in bom spremenil le svojo domovino. A tudi to ni bilo mogoče.
Postaral sem se in si v zadnjem obupnem poskusu prizadeval spremeniti
le svojo družino, tiste najbližje, a žal sem spet naletel na gluha ušesa.
Zdaj ležim na smrtni postelji in ugotavljam (nemara prvič), da bi, ko bi najprej spremenil sebe, morda s svojim zgledom lahko vplival na družino in z njeno pomočjo in podporo morda izboljšal svojo domovino in, kdo ve, nemara bi spremenil tudi svet.
VESINK 29. november 2001
MULARIJA
21

Med 11. in 16. novembrom je bilo v mestu Alkmaar na Nizozemskem mednarodno srečanje na temo Vpliv medijev na mlade ter pomen in sporočilnost televizijskih reklam. Povabilo na to srečanje je dobila tudi Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer. Tja se je odpravilo štirinajst dijakov in dijakinj, spremljali pa so jih trije profesorji. Na Nizozemskem jim je izrekel dobrodošlico tudi slovenski ambasador dr. Boris Frlec. Kot je tam navada, so se veliko vozili tudi s kolesi. Tale posnetek Ljutomerčanov je nastal pred alkmaarsko šolo. Maja Koštric

Bilo je v torek, ko smo imeli športni dan. Na našo šolo so prišli učenci iz Bogojine in Prosenjakovec. Ko smo končali z igrami, so nam učitelji pripravili presenečenje. To presenečenje so bili gasilci. Lahko smo skočili iz biološke učilnice in knjižnice na blazine. K presenečenju je spadala tudi vožnja z dvigalom. Potem pa smo se odpravili k radioamaterju. Ta nam je pokazal, kako se lahko pogovarjaš prek satelitov. Meni se to ni zdelo zelo zanimivo. Končno smb Se odpravili k policistom, ki so nam pokazali svoja prevozna sredstva (kolo, motor in avtomobile), vaje s psi, na koncu pa so nam še razložili delo policistov. Najlepše se mi je zdelo, ko so nam policisti pokazali vaje s psi. Najbolj zanimiva je bila tretja vaja, ko je pes iz avtomobila potegnil osumljenca, ki je preprodajal mamila. Ko sp končali z vajami, smo se lahko usedli v avtomobile in se popeljali s kolesom. V avtomobilih je bilo zelo lepo sedeti in tudi na kolesu je bilo lepo. Z motorjem so se peljali Mihaela Bači in dva učenca iz drugih šol. Potem pa so prišli še glasbeniki, ki so nas zabavali, dokler ni prišel kombi. Na športnem dnevu mi je bilo zelo lepo.
Martina Sep, 8. raz. OŠ Fokovci
Bil je torek in seveda teden otroka. Imeli smo športni dan z osnovnima šolama iz Bogojine in Prosenjakovec. Učenci vseh treh šol smo gledali in tekmovali, nekateri tudi plesali... Najbolj m je bila všeč policija. Pokazali so nam, kako ujeti begunce, morilce, drogeraše in tako dalje. Ko je drogeraš streljal s puško nas je postalo strah. Vrgel je neko rumeno petardo iz katere se je pokadil rumeno zelen prah. Policija nam je predstavljala pse, ki jim pomagajo pri delu. Bila sta dva, ki sta jemala droge, to se pravi, da sta bila drogeraša. Imela sta avto znamke škoda. Eden se je pripeljal s tem avtom in hotel vzeti drugega, ampak mu ni uspelo, ker je policist spustil psa in ta je pridrvel do prvega, ki je hotel v avto in ga zadržal dokler ni prišel policist in ga odpeljal. Potem je pes ujel še onega v avtu in ga potegnil skozi odprto okno. Zelo lepo je bilo seveda tudi ob glasbeni skupini Ouattro bend.
Bojana Kolarič, 5. raz., OŠ Fokovci
Droga, to res ni igrača, z njo igrati se ne splača. Tudi kajenje, pijača... ob vsem se ti želodec obrača. Nekateri pa se vseeno s tem igrajo, nič na svoje zdravje ne dajo; rajši delajo veliko napako in svoje življenje spreminjajo v spako.
Jaz pa vam povem: »Rajši ne pijmo in ne kadimo, ampak raje življenje zdravo živimo!«
Katja Hozjan 8. b/9, OŠ F. Prešerna Črenšovci
mata čn
Muca se po cesti je vozila in na znake ni pazila. Mimo avto se je pripodil, vozil ga je krokodil, se zaletel je v muco in ji nogo zvil.
Sedaj bo muca peš hodila in bolj na znake bo pazila.
Sandra Mertik, 3. raz., OŠ Odranci
fec^aint črt ntUnn
'J četrtek smo imeli naravoslovni dan. Najprej smo se z avtobusom odpeljali v Mursko Soboto - na ogled Mlinopeka. Videli in zvedeli smo marsikaj zanimivega. Tam, kjer so pripravljali kruh, žemljice, burek in pecivo, je zelo dišalo. Iz Murske Sobote nas je vodila pot do Babičevega mlina ob reki Muri v Veržeju. Mlinar Vladimir nam je povedal, katerega leta so zgradili njihov mlin, koliko jih bilo nekoč ... Sprejela nas je tudi njegova hčerka Karmen, sedanja lastnica mlina. Pri njej smo lahko kupili moko v majhnih vrečkah in razglednice. Preden smo se poslovili, smo se vsi skupaj fotografirali pred mlinom. V šoli pa smo morali izdelati naravoslovno mapo z naslovom Moka in njeni izdelki.
Ana Vrbnjak, 4. raz., OŠ Odranci
Na pot se lahko odpravimo z različnimi prevoznimi sredstvi. Odvisno od dolžine poti. Lahko se peljemo z avtom, kolesom, ski-rom, rolerji... Jaz sem se odločila, da se bom prvi šolski dan odpeljala do šole s kolesom.
Zjutraj me je prebudilo sonce, ki se je že kazalo izza hiš. Ptičke so žvrgolele in pele svoje melodije, na travi pa so se še vedno svetlikale kapljice rose. Ura je bila sedem, zato sem morala pohiteti. Hitro sem se oblekla in umila in že sem bila na kolesu. Sonce je pošiljalo sončne žarke skozi moje goste, rjave lase in me prijetno
Prva tekma je bila v Ljubljani. Na bežigrajskem stadionu je bilo nepopisno veselje, ki pa je hitro minilo. Romunija je namreč zadela gol in slovenske sanje o svetovnem prvenstvu so izginile. Vendar le za trenutek, Ko so nato varovanci Srečka Katanca zadeli dva gola, se je slovenski narod spet prebudil. Po devetdesetih minutah trpljenja, veselja, sreče in jeze je bilo vsega konec. Slovenska nogometna reprezentanca je zmagala! Vsaj na prvi tekmi. Vendar so naši pokazali, da niso odlični samo na domačih tleh, ampak tudi drugod. V Romuniji so dosegli po strelu Mladena Ru-donje neodločen izid. Po končnem
j#	acMte	davna
Osnovno šolo v Veržeju obiskujejo tudi učenci, ki so jih zaradi motenj vedenja in osebnosti prešolali oz. premestili v veržejski vzgojni dom. Poleg dobrodelne akcije, ki so jo organizirali z namenom, da bi kupili novo opremo za njihove dnevne prostore, so njim namenili tudi pesem z naslovom Poj z menoj. Prvič smo jo lahko slišali na dobrodelnem koncertu v Ljutomeru skupaj s pevci Nušo Derenda, Romano Kranjčan, Otom Pestnerjem, Alenko Godec in Regino so jo zapeli tudi učenec doma Erik Felicijan (na odru drugi z desne strani posnetka) in učenci veržejskega otroškega pevskega zbora, spremljal pa jih je Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Kranjčana. Morda bo ta pesem postala tudi uspešnica. Foto: J. G.
Snd JTCC, črt Jdčt
Jakob je odložil pisalo. Zložil je popisan list in ga skril pod žimnico. Čakal je na nekoga, ki bi ga poslušal in razumel; na nekoga, ki bi prebral njegove liste in se zaradi tega ne bi norčeval iz njega. Zaspal je. Hvala bogu!
Zbudil se je že ob petih zjutraj. Obul si je superge in hitro smuknil skozi vrata. Hodil je po raznih mestnih ulicah, se tu in tam ustavil in usedel na klop, nato pa je zavil do parka. Ura je odbila pol osmih. Otroci so se odpravljali v šole, on pa je smuknil na najbližjo klopco in si ogledoval drevesa; in ptice. Poslušal je ptičje petje; in šumenje vetra. Nato je zaslišal krik. »Katera ptica se že oglaša tako?« je pomislil. Spet je nekdo zakričal. »To pa že ni ptica,« je dejal. Vstal je in šel za zvokom. Prikazal se mu je grozljiv prizor. Dva dečka sta brcala nekaj majhnega, bolje rečeno nekoga manjše postave. Ta nekdo je bil fantek, ki je stal in kričal, onadva pa sta ga tepla. Jakob je stekel naproti. Pretepača, petnajstletnika,
grelo. Kazal se je lep dan. Odpeljala sem se. Med potjo sem opazovala naravo, ki je že začela spreminjati barvo. Listje na drevesih je začelo rumeneti in odpadati. Na poljih so kmetje pospravljali poljske pridelke in orali. Opazila sem, da se poletje že preveša v jesen. Mnogo avtomobilov je drvelo proti bližnjemu mestu. Kmalu sem prispela v Beltince. Peljala sem se skozi središče vasi in si ogledovala izložbe v trgovinah. Po nekajminutni vožnji sem prišla do kolesarske steze. Bila sem že utrujena od vožnje in začutila sem težke noge. Na levi so me sprem-
StduenijA t^te, nagici
sodnikovem žvižgu je bilo vse odločeno. Slovenija gre naprej!
Ljudje so se veselili po vsej državi. V teh trenutkih so jokali tudi moški. Na cestah, doma, v gostilnah, povsod so se veselili. Našim junakom so pripravili nepozabno dobrodošlico. Več tisoč ljudi se je zbralo na letališču in se skupaj z njimi veselilo. V teh trenutkih, polnih sreče, je bil vsak Slovenec doma in po svetu vesel in ponosen na svoje poreklo. Tudi pri nas doma smo vsi kričali, se veselili in jokali od sreče. In v šoli smo ves dan govorili o tem. Učitelji so bili veseli in dobro razpoloženi.
Drugi dan so bili slovenski ju
sta zbežala. Ostal je le fantek. Ulegel se je na tla in jokal. Jakob ga je tolažil. Prvič po dolgem času je z nekom spregovoril. Povedalo mu je svojo zgodbo. Fant ga je poslušal. Skupaj sta se jokala in skupaj sta se smejala. Fant je vzljubil Jakoba. Ni ga zanimala več njegova obleka. Všeč mu je bila njegova notranjost. In Jakob je bil srečen; prvič po dolgem času. Ta fant je postal njegov najboljši prijatelj. Redno ga je obiskoval in po šoli sta se hodila skupaj igrat. V šoli je postajalo znosneje. Učni uspeh si je popravil in z nekaterimi sošolci je navezal stike. A še vedno je bil plah. Še vedno se je bal ljudi. Ni jim še popolnoma zaupal; razen Mateju, svojemu prijatelju, in njegovi mami. Zdaj ga je poznal že celih šest mesecev. 0, kako dolg se mu je zdel čas, ko ga nihče ni maral. Zdaj je imel prijatelje in topel dom; družino. Matejeva mama ga je vzela k sebi. Živeli so skupaj - mama, Matej in Jakob.
Jakob je z nasmehom tekal po
ljali visoki topoli, na desni pa so mimo mene drveli avtomobili. V mestu je bil gost promet, zato sem s težavo prišla do šole. Kolo sem pospravila v kolesarnico in se pridružila sošolkam, ki so se pogovarjale pred vhodom v šolo. Zbrale smo se in odšle v razred, kjer nas je že čakala učiteljica. Začeli smo s poukom.
To je bila moja daljša vožnja s kolesom. Biia je dolga, vendar pa zanimiva in poučna. Podobnih poti si še želim, kajti na ta način bom poskrbela za svoje zdravje in dobro počutje.
Tadeja Serec 7. b, OŠ I M. S.
naki povabljeni k predsedniku države Milanu Kučanu. On jih je osebno pohvalil in jim čestital za njihov uspeh. To ni bil le uspeh žanje, ampak za vso Slovenijo. 0 tem so poročali vsi časopisi in mediji, tudi po svetu. Naenkrat je postala Slovenija velika.
Sedaj moramo samo držati pesti, da se bodo naši fantje tako dobro odrezali tudi na svetovnem prvenstvu na Japonskem in v Koreji. 0 tem seveda ni nobenega dvoma! Če se bo to spet zgodilo, bomo spet jokali od sreče, se veselili in peli pesem Slovenija gre naprej.
Mateja Poredoš, 7. d, OŠ
Beltinci
ulicah, prepeval si je pesmice in pozdravljal vse ljudi. Vračali so mu pozdrave in celo nasmehe. To je bilo to, na kar je čakal že vse življenje! Na nasmeh; na pozdrav ... Vsak človek si to želi in zasluži, pa najsi je reven ali bogat, črn ali bel. Vsi hrepenimo po istem - po sreči, lepem življenju, miru, svobodi, ljubezni... in po nasmehu, tako kot Jakob. V vsakem od nas je nekaj Jakoba, nekaj, kar nas žene, da iščemo srečo vsepovsod in da pomagamo sočloveku. Saj nikoli ne vemo, kdaj bomo potrebovali pomoč mi; čeprav mogoče samo nasmeh.
Nasmeh je kot luč na oknu, ki pove, da je srce doma.
Staša Pavlovič, 8. b, OŠ III M.
Sobota
***
P. S.: Staša je prejela za ta sestavek priznanje na nagradnem natečaju Mestne občine Slovenj Gradec. Čestitamo! Upamo, da ne bo prevelike zamere, ker smo zaradi prevelike dolžine objavili samo drugi del zgodbe.
22 DOBRO JE VEDETI ...29. november 2001 TOM
OVEN
DVOJČKA
RAK
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
RIBI
ONA: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči, toda ali vas takšnega vidijo tudi drugi. S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite, zato bodite malo objektivnejši. Nekdo pričakuje od vas veliko več, kot ste pripravljeni dati.
ON: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boste lahko le na ta način začeli uresničevati načrt, ki vam ne da spati. Tako si boste lahko tudi vi privoščili nekaj več počitka, ki vam je zelo potreben.
ONA: Nekdo vam bo obljubil neko priložnost, vi pa jo kar najhitreje izkoristite. Združili boste prijetno s koristnim, to pa še ne pomeni, da je vaših skrbi konec. Popazite raje na sumljive poteze sodelavcev!
ON: Prevelika sramežljivost vam lahko dobesedno pokoplje vaše načrte, zato nikar ne omahujte. Skrbi raje pustite doma in odidite s prijatelji v družbo. Marsikdo bi si želel kaj več kot le prijazen pogled.
ONA: Trenutek je zelo resen, zato vam nikakor ne bo škodilo, če bi se poskusili zbrati in se vključiti v igro. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro zgodi, da vas bodo dogodki okoli vas enostavno prehiteli.
ON: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si ga dolgo ne boste znali razložiti. Toda kljub temu boste za dosego cilja uporabili vsa razpoložljiva sredstva, to pa lahko postane tudi nevarno.
ONA: Končno boste uspeli uganiti partnerjeve namere, ki pa bodo nekaj povsem drugega, kot ste pričakovali v začetku. Treba se bo opravičiti! Še najbolje bi bilo, če bi ga povabili na kozarček ali dva in razčistili probleme.
ON: Presenečeni boste nad nenadnim interesom vaše nekdanje oboževalke, vendar ji ne smete zaupati. Držite se raje tega, kar imate, saj niti ni tako slabo, kot se vam dozdeva. In ne pozabite poklicati prijateljice, saj veste, zakaj!
ONA: Nenadoma se vam bo zazdelo, da vas vse skupaj dolgočasi. Le kje so tistPčasi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storite nekaj tudi zase in za svojo srečo.
ON: Partnerka vas bo pustila malone na cedilu in poskušali boste vse, le da bi se ji za to maščevali. Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišljenj in interesov, to pa se lahko konča tako dobro kot slabo.
ONA: Zgodilo se bo tisto, za kar ste še nedavno od tega goreče zatrjevali, da se vam ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskusite rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se vam dokajšnje težave z denarjem.
ON: Poskusili boste tudi tam, kjer sicer ne pričakujete kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo ‘norci’ srečo. Nikar se ne obotavljajte in ne čakajte na prihodnji 'maj', saj je ta še zelo daleč.
ONA: Čeprav boste v začetku nasprotovali partnerjevi ideji, se boste na koncu koncev vendarle sprijaznili z usodo. Ta pa niti ni tako mračna - iz vsega skupaj boste izvlekli veliko več, kot ste pričakovali.
ON: Imate odlične možnosti, da uspete na področju, kjer si to že dalj časa prizadevate, vendar pa možnosti niso dovolj - za uspeh se je treba tudi pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče.
ONA: Kdaj vas bo izučilo, da se ne vpletajte v stvari, ki se vas prav nič ne tičejo? S takšnimi dejanji si vedno nakopljete sovraštvo okolice, zato se skušajte ogibati takšnih neumnosti.
ON: Po tihem še vedno čakate, da se vrne, a se lahko zgodi, da boste precej razočarani. Srečo si boste morali poiskati v objemu nekoga drugega, to pa ne pomeni, da ne bo to prav prijetna kombinacija. Veliko sreče pri izbiri!
ONA: Ponujena pomoč vam bo prišla še kako prav, saj vam bo zelo pomagala pri vaših ljubezenskih načrtih. Bolje bo, če boste obdržali bistro glavo - prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo.
ON: Poslovni uspeh vam bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da vam je pomembna predvsem ekonomska varnost, za drugo pa ste mnenja, da boste že še poskrbeli. Pazite, da vas ne bo preveč zaneslo ...
ONA: Nov znanec vam bo razkril svoje poglede na vaše obnašanje, to pa vam ne bo ravno najbolj všeč. Je že tako, da kritika ni prijetna, vendar je vsekakor boljša, kot prikrivanje dejanskega stanja.
ON: Treba bo začeti s shujševalno kuro, sicer bodo posledice še bolj neprijetne, kot si morda zamišljate. Nikar si ne delajte nepotrebnih težav z denarjem, ampak raje uživajte, dokler še lahko.
ONA: Prijateljica vam bo zaupala informacijo, ki jo boste prav zlahka uporabili sebi v prid, toda pazite se, da se pri tem ne zagovorite, ker boste zašli v velike težave, zato vam malce diskretnosti ne bo škodovalo.
ON: Izlet v neznano vam bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se vam teden, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda pomembno je uživati.
ONA: Dnevi pred vami vam obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od vas pa bo odvisno, ali jih boste uspeli izkoristiti. In nikar ne pozabite na partnerja.
ON: Viharna odločitev vas bo pripeljala na dokaj nevarna tla, a si boste kaj hitro opomogli. Na pomoč vam bo priskočil dober prijatelj, ki bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delajte odvečnih skrbi.
BIK
Pomurske lekarne razkrivajo
Fibrati
zdravilne skrivnosti
Zdravilsko zdravljenje hiperho-lesterolemije
ovišan holesterol je dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Pomembno je, da ga pravočasno odkrijemo in ustrezno zdravimo. Prvi korak zdravljenja je največkrat dieta. Šele če ta ni uspešna, zdravnik predpiše tudi zdravljenje z zdravili. Če pa bolnika ogrožajo tudi drugi dejavniki tveganja (hipertenzija, sladkorna bolezen, debelost, kajenje), se začne zdravilsko zdravljenje takoj. Na voljo so tri skupine zdravil.
Statini
holesterol - LDL. Zmanjšajo se skupni holesterol, LDL in trigliceridi, obenem pa se zveča dober holesterol HDL.
Statini se jemljejo enkrat dnevno, zvečer. Praviloma se ne uporabljajo sočasno s fibrati, saj ta kombinacija poveča nevarnost za miopatije, rabdomioliza privede do ledvične odpovedi.
Če zaznate splošno oslabelost in vročino ali nerazložljive bolečine v mišicah in so mišice oslabele in otrdele, o tem obvestite svojega zdravnika.
so najobsežnejša in najbolj uporabljena skupina. Zavrejo encim, pomemben za nastajanje holesterola v jetrih. Njegov primanjkljaj odtegne iz krvi slab
LEV
ČIPKASTO
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
DEVICA
IZDELAVA VRAT
TEHTNICA
ŠKORPIJON
... je tisto rdeče, dehteče, nežno.
Čipke, nizane iz zank ali šivov, so zgodbe v okvirju, kjer vidimo sanje. Paleta brezbarvnih ali barvnih fantazijskih vzorcev lahko v nas obudi občutek harmonije, ki ji pravimo lepota.
Vedno znova in v modi toliko hitreje smo priča oblekam, ki se nam zdijo znane iz preteklosti, vendar vsakič drugačne, saj je moda eno veliko zrcalo časa. Zgodovina čipke je bogata. Prvotno so
sem so nam poznani raznovrstni sejmi, ki jih imamo po Sloveniji - od avtomobilskega, obrt
niškega, kmetijskega, vinskega itn. Na takšen sejem se je odpravila tudi potrošnica, ki nas je poklicala ter prosila za pomoč.
Namreč na sejmu si je ogledala vrata, izdelek obrtnika mizarja, za katera je menila, da bi bila ravno pravšnja za njeno hišo. Da bi se še bolj podrobno seznanila s proizvodi tega podjetja, se je odpravila kar na njegov sedež. Z obrtnikom sta se dogovorila za izdelavo vrat, tako da sta določila količino, barvo, polnila itd. Čeprav je izgledalo, da sta se o vsem podrobno dogovorila, pa je prišlo do manjšega konflikta. Stranka je trdila, da vrata niso tako izdelana, kot je to zahtevala oz. kot sta se dogovorila. Obrtnik je vrata odpeljal in obljubil, da jih bo popravil. Ker se stvari niso nikamor premaknile (vsaka stran je trdila svoje), nas je gospa prosila, da ji pomagamo pri razrešitvi problema.
Obrtniku smo napisali dopis, v katerem smo zahtevali, da napake odpravi ter vrata izdela v skladu z dogovorom ali pa stranki vrne vplačano kupnino. Po prejemu našega dopisa je obrtnik primer predal svojemu odvetniku. Ta se je strinjal z našim predlogom in tako sta obe strani podpisali dogovor o preklicu naročila blaga, tako da so potro-šnici vrnili vplačano kupnino.
Uradne ure telefonskega in osebnega svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9. do 13- in 15. do 17 ure, v petek od 9. do 13- ure. V torek osebno svetovanje od 9. do 13. ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9. do 13. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota.
Andrej Čimer, vodja pisarne ■
Spodbudijo encime za razgradnjo maščob. Zmanjšajo se krvni trigliceridi in LDL, poveča pa HDL.
Pri nas sta dosegljiva fenofi-brat in gemfibrozil. Prvi se jemlje med obrokom, drugi pa pol ure pred obroki hrane.
Izmenjevalci žolčnih kislin
Se v črevesju vežejo na žolčne kisline, z njimi tvorijo neto-pen kompleks in se izločijo z blatom. Zaradi tega se poveča
Besede Mode
jih lahko nosili le cerkveni dostojanstveniki in kralji, v 17. in 18. stoletju pa so rabile za okrasitev pričesk. Med najbolj znane čipke poleg idrijske vsekakor spadajo beneška, argentinska, bruseljska, chatillyska, dubrovniška, flandrijs-ka in paška.
Tako idrijska kot flandrijska spadata med t. i. klekljane čipke, ki jih izdelujejo na klekljani blazini po vzorčni predlogi.
Danes je zgodovina povezana s sedanjostjo prek tehnologije, zato so. rezultati presenetljivi.
Dolgo je čipka rabila le kot okras spodnjemu perilu. Prav zaradi tehnologije je zavedanje o lepoti čipke pridobilo veljavo. Vedno več je vidimo v obliki osnovne
Z našega štedilnika
***
Maslene rezine
Nadevan telečji file jabolko
Ocvrti koromač
Zeljna kremna juha
***
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Zeljna kremna juha
Sestavine: 300 g svežega zelja, 100 g čebule, 30 cl vode, sol, sladkor, 15 g masla, 20 g moke, 60 cl mleka, 10 cl kisle smetane, poper
Priprava: Zelje narežemo na tanke rezance, čebulo na rezance. Vse skupaj damo v lonec in zalijemo z vodo. Solimo in po okusu sladkamo. Kuhamo 30 minut. Nato na maslu v kozici svetlo prepražimo moko, jo zalijemo z mlekom in gladko razmešamo. Dodamo kuhano zelje z vodo, premešamo in prevremo. Začinimo in okus popestrimo s kislo smetano.
Nadevan telečji file z jabolko
Sestavine: 500 g telečjega fileja
Sestavine za nadev: 40 g masla, 100 g pšeničnega zdroba, 1 jajce, 120 g jabolk, 30 g rozin, cimet, sol, poper
Sestavine za omako: 50 g šalotke, 30 g masla, 10 cl osnove od pečenja mesa, 10 cl sladke smetane, 5 cl sadnega soka (malina), 2 cl limoninega soka
Priprava: Telečji file v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Vodoravno z ostro noževo konico naredimo odprtino, katero napolnimo s pripravljenim nadevom. Zunanjo stran fileja posolimo in popramo. Zavijemo ga v pomaščeno alufolijo in pečemo v pečici 35 minut pri 170°C Pečeni file odvijemo in ga shranimo na toplem. Osnovo od mesa prihranimo.
Priprava nadeva: Maslo in jajce v kotličku penasto umešamo, dodamo pšenični zdrob in
■
razmešamo. Primešamo na drobne kocke narezana jabolka, oprane rozine in začimbe po okusu. Vse sestavine dobro premešamo in pustimo počivati 30 minut.
Priprava omake: Maslo v kozici segrejemo, na njem posteklenimo na kocke narezano šalotko, zalijemo s prihranjeno osnovo, sladko smetano, sadnim sokom in okisamo z limoninim sokom. Vse skupaj prevremo in z razkosanim mesom serviramo.
Ocvrti koromač
Sestavine: 400 g koromača, 50 g suhega belega kruha, 2 jajci, 120 g korenja, drobnjak, sol, poper, 60 g drobtin, 2 jajci, 20 g moke, olje za cvrenje
Priprava: Koromaču odstranimo poškodovane plasti, zdrave pa pravilno odstranimo od sredine, da ohranimo njegov objem. V to odprtino posameznega lista koromača nadevamo nadev, ki ga pripravimo iz suhega belega kruha, katerega smo narezali na drobne kocke. Dodamo razžvrkljani jajci, na drobne kocke narezan kuhan korenček ter začinimo z drobnjakom, soljo in poprom. Nadevan koromač povaljamo v moki, razžvrkljanem jajcu in drobtinah. Paniranje ponovimo še enkrat, da dobimo lepši iz-gled in objem. Ocvremo v globokem olju. Ocvrti koromač polagamo na papirnato brisačo, da popivna odvečno maščobo. Nato ga delikatesno narežemo in k mesu serviramo.
Maslene rezine
Sestavine: 60 g masla, 170 g sladkorja, 1 jajce, 1 vanilin sladkor, 18 cl mleka, dčep soli, 210 g moke, " pecilni pradek, 30 g čokolade, 20 g kokosa
Priprava: Maslo penasto umešamo. Postopoma dodajamo sladkor, vanilin sladkor in jajce. Ko se sladkor razpusti, dodamo mleko, sol in moko s pecilnim praškom ter dobro razmešamo. Ko je masa gladka, narahlo vmešamo naribano čokolado. Damo v pomaščen in pomokan pekač. Zgoraj po testu potresemo kokos ter damo peč. Pečemo v pečici 40 minut pri 185°C. Pečeno pustimo v pekaču, da se ohladi in nato razrežemo na rezine.
potreba po žolčnih kislinah v jetrih. Te nastanejo iz slabega holesterola, ki se odtegne iz krvi. Ob zmanjšanju LDL se nekoliko zvečajo HDL in trigliceridi.
Izmenjevalci se jemljejo skupaj s tekočino in ob glavnih obrokih hrane. Veliki odmerki lahko privedejo do primanjkljaja vitaminov A, D, E in folne kisline, ker ovirajo njihovo absorpcijo iz prebavil v kri.
Glede na bolnikove potrebe in terapevtske okoliščine zdravnik izbere najprimernejše zdravilo. Bolnikova naloga pa je, da je pozoren na učinke, ga redno jemlje in hkrati upošteva smernice zdrave prehrane. Le tako se doseže ugoden zdravilni izid.
Mateja Kardinar, mag. farm. ■
tkanine večernih, vendar tudi drugih oblek, ki niso zapisane priložnostim. Slednjih je čedalje več in zanimivo je, da po njih segajo različne generacije, ki se znajo veseliti svežih idej in rešitev. Čipka je ena od svežih idej, ki jo krea-torji predlagajo poleg usnja in krzna. Najbolj uporabljajo strojno čipko, ki je lahko prepletena, tkana in vezena. Sama čipka je tako dominantna, saj s svojo lepoto posrka vse poglede, ki bi bili na drugih tkaninah. Prav zato jo vidimo le redko razrezano ali v več barvah skupaj. Mnogi še vedno prisegajo le na črno čipko.
V decembru so priložnosti kot nalašč, da si omislimo novo podobo. Če so nam čipke všeč, jim moramo le slediti. Pustiti jih moramo v celoti, če to zahteva vzorec. Izrazne bodo v črni, zlati ali tako imenovani »blond« barvi. K takemu večernemu videzu spada rdečilo za ustnice in ličila, posebej senčilo v zlatem.
Lepo je, če odpremo omaro in z oblekami najdemo spomine.
Tatjana Kalamar ■
... za zdravje in dobro počutje
VESTNIK 29. november 2001
DOBRO JE VEDETI ...
23
daljnje življenje: vitek in zdrav ali debel in okrogel.
Okrogel ali zdrav?
ončno je tu - majhen štirinožni hišni prijatelj! In glavna stvar »sveže pečenega« lastnika živali
je zagotovo pravilna prehrana.
Prav tako kot pri otrocih s pravilno prehrano mladiča postavimo tirnice za njegovo na-
Pasji ali mačji mladiči rastejo zelo hitro in potrebujejo v primerjavi s svojo telesno težo bistveno več hrane kot starejše živali. Potrebujejo sicer enake hranilne snovi, vendar v drugi sestavi. Hrana mora biti lahko prebavljiva in mora dajati več energije. Ker so njihovi želodci še zelo majhni, jih je treba hraniti tudi večkrat na dan. V trgovinah najdete ustrezno in kakovostno pripravljeno hrano, ki je posebej namenjena štirinožnemu naraščaju.
Znamenja
Kako pogosto in kdaj hranimo mlade pse?
duševne abnorm-nosti (2.)
Starost psa	Število obrokov	Prvi obrok	Zadnji obrok
3. mesec	3	ob 7. uri	ob 19. uri
4./5. mesec	2	ob 8. uri	ob 18. uri
6./7. mesec	2	ob 9. uri	ob 17. uri
8./12. mesec	2	ob 9- uri	ob 15. uri
po enem letu	1	ob 13- ali 18. uri	ob 13. ali 18. uri
3
Če pes potrebuje samo še en obrok dnevno, mu lahko čez dan daste še dodatno dva prigrizka. Vendar ne pozabite te količine kalorij zmanjšati pri glavnem obroku, da skupna količina kalorij ni prevelika.
Mladi psi imajo že po naravi močnejšo potrebo po gibanju, zato se več kalorij ne bo takoj poznalo, vendar pa tako kot pri ljudeh reden dodatek »tistega nekaj preveč« hrane pri enakem gibanju sčasoma povzroči, da se živahen štirinožec spremeni v debeluščka na štirih tacah. Ne le, da je slabega videza, to predvsem škodi njegovemu zdravju. Na splošno velja, da je potreba psa po energiji odvisna od njegove telesne teže. Pravilno količino hrane za vsakega psa lahko razberete iz tabele, ki je na embalaži hrane.
Kako pogosto in kdaj hranimo mlade mačke?
Starost mačk?	Število obrokov	Čas hranjenja
3. mesec	5	pravilno porazdeljeno čez cel dan
4. mesec	4	pravilno porazdeljeno čez cel dan
5. mesec	3	zjutraj, opoldne, zvečer
6. in 7 mesec	2	zjutraj in zvečer
od 8. mes. naprej 1-2		zjutraj in/ali zvečer
Če dajete mački mleko, pazite na skupno količino kalorij, saj mlekoza mačke ni nobena pijača, temveč del njene prehrane. Veliko mačk poleg tega kravjega mleka sploh ne prenese: zanje se dobi v trgovkah posebno dobro prebavljivo mačje mleko.
Mačke ponavadi vedo, kdaj imajo dovolj, in le redko preveč pojedo. Vendar se lahko zgodi, da s slabimi prehranjevalnimi navadami vzredino tudi debelo mačko. Tudi tu velja: navodila o pravilni količini hraie najdete v tabeli, ki je na embalaži pločevinke ali škatle s hrano oziroma na vreči s suho hrano.
Društvo za odgovoren odnos do malili živali I
Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo!
Poznamo vidne halucinacije (prividi) pri alkoholnem deliriju, shizofreniji, drogah. Slušne halucinacije so zaznave neresničnih šumov, pokanja, govorjenih besed, tako imenovanih glasov. Ti glasovi so lahko bolniku znani ali povsem tuji.
Glasovi lahko komentirajo bolnikovo početje, ga hvalijo, poučujejo ali mu grozijo, ukazujejo, ga žalijo.
Zelo vplivajo na človekovo vedenje, če so prijetni v dokaj pozitivnem smislu, neprijetni pa lahko vodijo v nevarna dejanja,
ercator
Plese i, Murska Sobota
PRIREDITVE V DECEMBRU 2001
sobota. 1. december bb 10.00 uri
- Hajni Blagne in žrebanje nagradne igre
Na zadnji strani prireditvenega letaka je kupon (Nagradna igra Kelly's) z nagradnim vprašanjem. Čimprej odgovorite nanj in vrzite kupon v skrinjico v vašem centru. S kančkom sreče bo izžreban ravno vaš kupon.
Pridite navijat zanj!
Zapel bo glasbeni gost HAJNI BLAGNE.
M Mercator Hitjboljši sosed
ni realne osnove, so takšna
doživetja za bolnika popolnoma prepričljiva.

Vseto najdete v kuharski mm knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki j« lahko naročite:
- poelektronski pošti inlormiranje.dd@siol.net,
- potelefonu št. 02 531 19 98, O
- z laročilnico:
ISKANKOČASAH
HHHH
J
080 1234
iB %
TOM pri IFMS
BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OO >2^ DO 20'

m ___ —— ■ ____  _	. —— — —- '	■ ——_ _____  
o
o	F—	'
s NAROČAM _______ kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ
Ko je hudo, me pokliči!
ime (»priimek	S I '
<x>	w > « 4 ? /Z '	v- i :
------------------------9 I x ।
S------;-----------------------J ---------------'li lotA
s	i
e—n---------------------—-	—-------------------
o podpi	.j d; ■■
C	f..
četa: 4.500 sit + poštnina (plačilo po povzetju)

alucinacije so motnje zaznave brez ustrezne realne podlage. Čeprav
celo do umora. Halucinacije telesnega občutka se lahko nanašajo na površino ali notranjost telesa. Bolnik recimo doživlja, da ima po telesu vse polno uši.
Pri halucinacijah »notranjih« organov pa bolnik recimo doživlja, da vanj lezejo kužne bolezni. Prepričan sem, da ljudje s »haluciniranjem« bolezni notranjih organov pomotoma najprej pristanejo na internem ali kakšnem drugem telesnem oddelku. Pri halucinacijah vonja bolnik voha v prostoru razne kemikalije, ki jih sicer okolica ne zaznava. Halucinacije ravnotežja, kot je občutek dvigovanja, so znane pri zlorabi halucinogenih drog. Sem spadajo tudi fantastična doživljanja čarovnic, kot je jahanje na metli.
Ponavljam, da je mogoče imeti toliko halucinacij, kot imamo čutil. Vzrokov za halucinacije je več. Fiziološki: V polsnu naj bi me poklical. Bolezenske pa zasledimo pri vnetjih ali drugačnih okvarah čutil, možganov, vročinskih stanjih, zastrupitvah, drogah, božjasti in pri shizofreniji. Da je bolnik pod vplivom halucinacij, ponavadi najprej spozna okolica. Bolnik namreč spremeni svoje vedenje, saj se ravna po nerealnih principih, ki seveda spremenijo njegovo obnašanje. Pogosto je treba bolnika potrpežljivo spraševati po njih, saj jih jemlje kot nekaj absolutno njegovega in zanj prepričljivo realnega.
(se nadaljuje) Dr. med. Jožef Magdič, nevropsihiater ■
Energetski nasveti
Topirtnoizolacij-ski materiali II.
Klasični toplotnoizolacijski materiali
Ekspandirani polistiren (stiropor) ima toplotno prehodnost med 0.035 in 0.04 W/mK. Pravilno vgrajen je obstojen material, nestrupen, odporen proti anorganskim kislinam in solem, ne pa proti organskim topilom ter UV-sevanju in temperaturam prek 80 °C. Dodatki mu zmanjšujejo gorljivost, tako da se plamen po njem ne širi. Vpojnost vode je majhna, razen v primerih, ko je izpostavljen dolgotrajnemu delovanju vodne pare pri spreminjanju temperature in tlaka. Z ekološkega vidika je treba upoštevati, da je surovina naftni derivat. Recikliranje za zdaj še ni vpeljano. Za proizvodnjo kubičnega metra materiala je potrebnih od 400 do 1000 kWh energije. Prednost materiala je njegova nizka cena.
Ekstrudiran polistiren ima zaradi drugačnega proizvodnega postopka zaprte celice in praktično ne vpija vode, zato je kljub nekajkrat višji ceni v primerjavi z eksparidiranim polistirenom skoraj nepogrešljiv na mestih, kjer je toplotna izolacija v neposrednem stiku z vodo (toplotna zaščita kletnih sten, obrnjena ravna streha). Ekstrudiran polistiren je v nasprotju z navadnim belim ekspandiranim polistirenom obarvan (svetlo modro, svetlo zeleno, roza) v značilni barvi posameznega proizvajalca.
Poliuretanske pene imajo še nekoliko boljše toplotnoizolacijske lastnosti, med 0.02 in 0.035 W/ m2K. Surovina za proizvodnjo izhaja iz naftnoprede-lovalne industrije, proizvodnja surovin pa je vezana na različna okoljska tveganja, slabost predstavlja le razvijanje strupenih plinov pri gorenju. Cenovno se uvršča poliuretanska pena med dražje materiale, v skupino ekstrudiranega polistirena ali penjenega stekla. Poliuretansko peno uporabljajo predvsem v industriji in pri nekaterih postopkih sanacije streh. Odporna je proti temperaturnim spremembam (100-150 °C) in vlagi ter plesni, na pa tudi priti UV-sevanju. Zaradi načina vgrajevanja in sprijemanja z drugimi materiali ali plastmi je problematično njeno odstranjevanje.
Alternativni toplotnoizolacijski materiali
Sodobni trendi kažejo, da graditelji ne želijo le zmanjšati rabe energije v zgradbi in tako manj obremenjevati okolje, temveč želijo tudi vgrajevati okolju prijazne materiale.
Cene (SIT) na tržnicah				
| Sadje in	Murska	Gornja		
j zelenjava	Sobota	Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka		.140-200 ....	.... 185-220...		150			120
Hruške			400 ....		330...		 350			350
Pomaranče			 250 ....		320...		 280			350
i Limone			280 ....		274...		 230			300
s Banane 		.120-250 ....		250...	220		... 150-200
! Kivi..	450	365	430	450
| Solata kristalka ..		 450 ....		.....300...		430			400
| Endivija			 300		250...		 280				290
I Krompir			50	....		55...		39-60 			50
1 Česen			 400 ....		450...		480				360
Rdeče zelje			120 ....		150...		150’			100
Zeleno zelje		80-90 ....		90...		80			50
Orehi-jedrca			1.200 ....			1.000			1.500
Kumare			500	520 .	. 299			450
Korenček	i	J	 250 ....	.... 145-250...		200			250
Paradižnik			400 ...	. 350...	350 			350
Paprika			250 ....		430...		 250	....		400
Čebula		... 80-120 ....		85...		150	....		70-150
Kislo zelje			 250 ..	. .240	.... 200 ....		250
.Kisla repa			 250 ....		240...		..	200 ....		250
Maroni			 400 ....			450	....		450
Mandarine			 200 ....	.... 190-300...		 250	....		260
Peteršilj			600 ....		450...		 350					  450
Cvetača			 300 ....		280...		 300	....		300
Puterica			390	. 400 ....		410
Črna redkev			 200 ....		250...		 200	....		250
Zelena			 300 ....		330...		 400	....		300
Por				-		390...		400			400
Rdeči radič			 400 ....		320...		 350	....		350
Hren			 500 ....		500...		400	....		500
Domači med				1.100	800-1.030 ....		1.050
Ohrovt				200...		 200	....		230
Rdeča pesa			180 ....		240...		 350	....		250
Kaki	:			400 ...		360...			300
Belo grozdje			 450 ....		490...		 400	....		480
Rdeče grozdje				.... 499 ..	500
Klementine			 250 ....		250...		 250	...		250
Melancani						400
Ananas			- .			410...		 480	....		450
Grenivke			 490 ....	... .280	350	400
Suhe fige				700...		 800				750
Suhe marelice			900		1.200 		1 100
Granatno jabolko		300 ....			
Toplotna izolacija iz celuloze, starega papirja, lesnih odpadkov, ekspandirane gline,-perlita, ver-mikulita, trstike, lanu, slame, kokosa, plute, bombaža ali ovčje volne ima v povprečju nekoliko slabšo toplotno prevodnost kot klasični materiali. Prav tako še ni zanesljivih podatkov o trajnosti vseh teh materialov.
Pri nekaterih, posebno organskih materialih so potrebni dodatki za izboljšanje protipožarne odpornosti, vendar kljub temu ti materiali ne dosegajo protipožarne odpornosti klasičnih izolacijskih materialov. Praviloma je cena alternativnih materialov višja kot pri uveljavljenih proizvodih.
Med t. i. ekološkimi toplotnoizolacijskimi materiali so najbolj popularni celulozni kosmiči. Njihova prednost je v tem, da gre za reciklirani izdelek, ki ga dobimo s predelavo starega časopisa. Toplotnoizolacijske lastnosti izolacije iz starega papirja so odlične, cena je zmerna.
Pluta in ekspandirana pluta je toplotnoizolacijski material z že daljšo tradicijo uporabe. Njegova prednost so dobre izolacijske lastnosti, ne trohni in ne gnije, delo z njim je sorazmerno enostavno. Cena izdelkov je zelo povezana z njihovo kakovostjo.
Ovčjo volno lahko enostavno uporabljamo v strešnih konstrukcijah, podih ali kot izolacijo cevi. Z ekološkega vidika je njena slabost pomanjkanje osnovne surovine za splošno porabo. Po izolacijskih lastnostih je ovčja volna primerljiva s konvencionalnimi materiali.
Bombaž je v vlogi toplotnoizolacijskega materiala na tržišču šele nekaj let. Je dober toplotni izolator in Cenovno ugoden.
Trstika je že v preteklosti rabila za toplotnoizolacijski material. Danes iz nje oblikujejo izolacijske plošče. Trstiko veliko uporabljajo pri obnovi stavb kulturne dediščine.
Perlit, vermikulit in ekspandirana glina so . nasipni toplotnoizolacijski materiali. Ekološko niso sporni, njihova prednost je negorljivost. Tovrstne materiale lahko uporabljamo tudi kot polnilo za toplotnoizolacijske omete.
Penjeno steklo je dober toplotni izolator, je paroneprepustno, ne vsrkava vode, obstojno je za kemikalije, negorljivo in ima visoko tlačno trdnost. Cena je visoka.
Novo generacijo toplotnoizolacijskih materialov predstavljajo prosojne toplotne izolacije. Poleg majhne toplotne prevodnosti, ki zmanjšuje toplotne izgube, omogočajo izkoriščanje sončnega sevanja za ogrevanje masivne stene za prosojno toplotno izolacijo in tako prispevajo k izboljšanju toplotne bilance zgradbe.
(Za več brezplačnih in strokovnih informacij se obrnite na bližnjo ESP ali pokličite 031 311 159.) Miran Fujs, dipl, inž., energetski svetovalec I
... za zdravje in dobro počutje
24 29. november 2001 ram
B ' 5 Uk S.o\v''s'u lil H p zp						1 AVTOR: 1 ŠTEFAN 1 HAJDINJAK	PODSTAVEK STOJALO	SORTA FIŽOLA Z DEBELIMI ZRNI	ENOTNOST	ČLAN LAČNEGA FRANZA (OTO)	ERMIN ŠILJAK	OKSID (ZASTAR.)	ČAROVNICA Z OTOKA AJA	NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ F1	LJUDSTVO V BURMI	PISEC EPSKIH PESMI	REKA V SRBIJI, PRITOK Z.MORAVE	PODDEBLO NEVRETENČARJEV, ČLENONOŽCI						3 r ■	
																								
						I KAMERA ZA | STEREO- 1 SKOPSKE 1 POSNETKE																■		
						REKET													- , 1 / . j*' 1 S J A '3|Bb( i-	*• ih	.LjSK"					
						NAJMANJŠI DELEC SNOVI					STROK.ZA IRAN.JEZIK													
											LAST.NORMALNEGA													
						1 POŽELENJE																		
															PERZIJSKI KRALJ									
V															JADRANSKI OTOK				'■ <			. itSr		
VESTNIK	SESTAVLJA- LEC NAPRAV	VNAPREJ PLAČANO NAROČILO	MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH	VODNO VOZILO								ČETRTI RIMSKI KRALJ				AFRIŠKI PTIČ TEKAČ							RUSKA REKA, PRITOK BELEGA MORJA	PRELAZ MED ČRNO GORO IN KOSOVOM
				TUR.PRILOGA DELA												ZAŠČITNO MAZIVO					BAJKA			
SVETI VERZ V BUDIZMU IN HINDUIZMU							NARKOTIČNO SREDSTVO					ZAPISEK, OPAZKA (TUDI ADNO- TACUA)	NUJNA MEDICINSKA OSKRBA											
							VODNE SMUČI																	
													OKAY											
MESNA JUHA Z ZELENJAVO						ILUSTRATOR MAVEC				PRIPADNICA MAOROV							OZKO GRLO							
																	^PANSKI PESNIK (DAMASO)							
										AM.IGRALKA CARRERA														
						ESTONEC																		
ČAS OD RENESANSE (15.STOL.) DO DANES								ATLET LORGER							ŽOGA V MREŽI									
								JEK, ODMEV							ATLETSKA DISCIPLINA									
TOMISLAV NERALIČ			BESEDILO V ZAHVALO										ZLITINA Co,CrlNW				L				JAP.MISELNA IGRA			
			OTRDELOST SKLEPA										ALB.PESNIK (MURAT)								CERKVENI ZBOR			
PEVKA PRODNIK				EGIP.BOG, STVARNIK SVETA					PROTITELO						*			METULJ Z OČESCI NA KRILIH						
									POMEMBNO, JUNAŠKO DOGAJANJE															
				DAH																				
LJUBEZENSKI ZMENEK						AM.PISEC (EDGAR A.)				FRANC.TER. ORGAN IZ.				KITAJSKO BRENKALO				REKA PAD (OR1G.)					BODALO S KRATKIM TRIKOTNIM REZILOM	REKA V SEVEROVZHODNI SIBIRIJI
						EGIPČANSKI SVETI BIK				DUHOVITA DOMISLICA				POLKROŽNI DEL UTRDBE										
VESTNIK	PRIJETEN VONJ	KISLO ZELJE						FIZ.ENOTA ZA TLAK							NOVI SAD			MESTO NA JUŽNEM URALU						
															VODJA FR. REVOLUCIJE (JEAN PAUL)									
		JUDOVSKI VER.VODJA						DRŽAVNI PRAVNIK																
																		EVGEN CAR						
SLOVENSKI PUBLICIST (ROK)					MUZEJ VOŠČENIH LUTK					p						SKANDINAV. DROBIŽ					TANJA ODER			
																					SKALNAT GORSKI GREBEN			
																ŽENA BOGA ŠIVE								
					PRITOK SAVE																			
ORNA ZEMLJA				JUPITROV SATELIT			N				POGUMEN ČLOVEK						PISATELJ KOSMAČ							
				SL.POLITIK (SAŠO)							KRAJ PRI ZADRU						NIČVREDNI NAKIT							
STAROGRŠKI NOVEC							DOBITEK NA TOMBOLI						HRVAŠKA IGRALKA (NINA)					SLOVENSKI PESNIK (SEVERIN)						
							TYRA BANKS																	
													SAMARIJ					NIKELJ						
IZDELO- VALEC POHIŠTVA						PREBIVALCI TAJSKE						POLITIČNA DOKTRINA, IMENOVANA PO STALINU												
ČRNOMORSKO LETOVIŠČE						NEMŠKI FIZIK, NOBELOVEC 1909						SLOVENSKI PISATELJ (IVAN)									TANTAL			
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE 15. 11.2001:
SKRITA KAMERA, TROBELIKOVEC, RAO, MK, SLASK, NUJNA POMOČ, NED, ZAAN, NOVELA, IRANIST, DIAFRAGMA, ANOVEC, RILEC, VLOGA, AJAS, ETOSA, UKOR, OKTA-VIJA, ARALSK, OJE, GT, MARN, BANGLES, TIVAT, VEL, OISE, MAAS, MIZERIJA, LUK-SOR, ABSALOM, ŠAŠEL, OVETT, ORR, VIPAVA, EMESA, KO, AVAR, ISA, OMAJADI, MR, VDANOST, JT, KRAS, DA, ARA, ANKARA, TERANO, UNICEF, RIM, ENEOL-ITIK, ERIKA, IKA, CARTAGENA, SADAT
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
CM
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Marko Janža, Jugovo 2, 9231 Beltinci
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Alojzija Brunec, Razlagova 7, 9000 Murska Sobota
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Bojan Feuš, Postružnikova ul. 2, 9240 Ljutomer
Jasmina Horvat, Mlinska 8, Bakovci, 9000 M. Sobota
Ludvik Žibrik, Brezovci 10’, 9201 Puconci
Denis Baša, Bodonci 22, 9265 Bodonci
Katarina Farkaš, Kapelska cesta 72, 9252 Radenci
H s?
E £
S E
E ■>=>
s
ra
N
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Baug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 7. decembra 2001.
Ime in priimek:____________________________________________________________
Naslov: ___________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 646 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.20 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza- 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouzi
Pri nas bi lejko mnogi pravili, “lepo je biti milionar”. Tej je sigdar več. Zanimivo je, ka je pa sigdar več tildi taiši, ka nemajo zadosta za preživetje. Tou matematično spoj nejde fkilp, pravi moj pajdaš Bela. Oboji je sigdar več, 'do-vencofjepa sigdar menje. Zdaj ščejo nataliteto zdigndi s ten, ka do moški tildi lejko meli dukšeporodniške doju-ste. Tak de moškin tildi žmetnej najti zaposlite/. Či dovi-dli kaje noseči, te do pravili, ka takšoga profila ne lil-cajo, pa že pa nede dobro. No, či smo v gospodarstvi tej vzorni, pa pri delanji dice kilavi, te smo bar v fuzbdi v ton momenti slučaja zgoraj. Tak si je Bela spopejvo:
Slovenci v gospodarstvi, kremenčkovi zares, v Evropo bi nas zeli, či kaj ne pride vmes.
Kremenčkov je naš svet, vse ide dol nazaj, vsen driljgin pa gučimo, ka delamo si raj.
Slovenci kremeniti smo športniki pa pou, si zmago smopmesli z Romunije domou.
Zdaj je odprejta pout na drujgi kraj sveta, de kleti ta šla brsat cejla Slovenija.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini
9	.00 Fračji dol, lutkovna nan.
9.25	Zgodba o morskih papigah
9.40	Ena'sta šola, oddaja za radovedneže
10.10 Odo, a za otroke
10.30 Odmevi vojne, ameriška oddaja
11.25 Alpe-Donava-Jadran
11.55 Dr. Ouinnova, ameriška nan.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.45 Čari začimb: Kraljevo meso
14.15 Prvi in drugi
14.35 Osmi dan
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Afna triki.
17.15 Iz popotne torbe
17.45 National Geographic, ameriška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji: Vdova po ljubimcu
20.35 Deteljica
20.45 Poljub v Glasgowu, angleška nad.
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Borza problemov
23.00 Polnočni klub
0.05 National Geographic, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35	Stoletje odkritij, ameriška serija
16.30	Rad imam Lucy, ameriška nan.
17	.00 Ženska, brazilska nad.
18	.05 Frank, senegalsko-francoski film
18.50 SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos
20.05 Sloves, angleška serija
21.05 Blišč in beda kurtizan, francoska nad.
22.05 Obračun z Mount Everestom, film
23.35 Ljubimkanja in nogomet, angleška nad.
0.25 Iz slovenskih jazz klubov
1.00 Videospotnice
POP TV
9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Preživeti z minimalno plačo - 16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad: - 18.15 Vsiljivka, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Specialist, film - 22.00 Privid zločina, nan. - 22.50 Udarci pravice, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
9.00 Ekstra magazin, pon. - 9.15 Ricki Lake, pon. - 10.10 Jerry Springer Show - 11.30 Pop’n’Roll -12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nan. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin -19.17 Meteor, vreme -19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Hudičev otrok, film - 23.25 Ekstra magazin, pon. - 23.45 Pop’n'Roll
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Rozalija Šomen - 15.35 Anketa -15.40 Gnila jajca, posnetek koncerta - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -Tedenski komentar - 18.25 Trgovina Kegl na
grajuje, nagradna igra v živo - 18.35 Videoidea, glasbena oddaja v živo - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, ponovitev. 09.45 Vitalis, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.45_ Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.30 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I teel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Modna revija: Kopujmo blago domačih proizvajalcev, DOZ M.Sobota, sekcija tekstilcev. 22.15 Ljudje Evrope: Regionalna rast. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Naj viža, glasbena oddaja. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Zamenjava mam, film - 15.00 Poročila - 15.05 Tečaj francoščine - 15.20 Carstvo divjine - 15.45 Iz jezikovne zakladnice -16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Krščanstvo - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 21.00 Hoodlum, film -23.10 Odmevi dneva - 23.30 Šport danes - 23.45 Pobegla Delilah, film - 1.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Poslovni klub - 9.25 Sodnica Amy, nan. -10.10 Zabavni program - 12.10 Znanost - 13.10 Politični magazin - 14.00 Željka Ogresta in gosti - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonski stan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave -22.40 Caffe Cinema - 23.20 Poročila - 23.25 Pravi čas
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program - 20.10 Divjanje hormonov, dok. film - 21.00 Show Michaela Richardsa (4/13) - 21.25 Veronikine skrivnosti lil, humoristična serija (7/22) - 21.50 Na zdravje (59/100) - 22.15 Maggie (8/9) - 22.35 Čas je za jazz -23.50 Glasbeni program - 0.30 Amerika - življenje narave - 1.00 Košarka: NBA pregled - 1.30 Košarka NBA: Miami • Washington, prenos (do 5.00)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazin -13.50 Glasbena veriga - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.05 Za upokojence - 15.35 Skrivnosti naših davnih prednikov, dokumentarni film -16.30 Pepsi otok - 17.05 Milenijski teater -17.30 Bilo je lepo - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica -
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1830in 2O00:
GNES - inform. oddaja
18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Vlom, italijanski film - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Damski izbor - 23.15 Za zaprtimi vrati, italijanska drama - 1.00 Karpatska kronika - 1.10 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Gastronomska popotovanja - 10.40 Avtosalon 2001 - 1 1.05 Neposredna ponudba, nan. - 12.10 Madžari - 12.20 Riviera, nan. - 13.20 Samson in inkovski zaklad, italijanski film - 14.45 Varuška, nan. - 15.15 Vitezi vetra, nan. - 16.05 Ranjen srca, nad. - 16.25 Povejte svoje mnenje! - J 6.35 Lucecita, nad. - 17.05 Prijatelji in ljubezni, nad. -18.00 Fiorella, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Multi-milijonar, kviz - 20.00 Ljubiti do zagona, nad. -20.30 Activity, kviz - 21.15 Darido z Lajcsijem -23.00 Dober večer - 23.30 Kromkomando, film -0.45 Svet interneta
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 10.15 Na pomoč, moji družini se meša, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Otroški program - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Deskanje na snegu, prenos iz Ischgla - 18.55 Smuk (ž.), prenos iz Lake Louisa - 20.15 Sanjski otok Koh Samui, filmska komedija - 21.55 Krvavi šport, akcijski film - 23.20 Jackie Chan - Pro-tector, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Izgubljen v haremu, film - 12.00 Poročila - 12.05 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Gospodarica - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Luč v temi, prenos - 22.50 Čas v sliki - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki
Sobota, 1. 12.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Gulimišek
9.	25 Pod klobukom
10.15 Oddaja za otroke
10.50 Pingvin Pingo, risani film
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Mostovi
14.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
14.55 Skok čez plot, nemški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Slavec, risani film
17,10 Trnovo robidovje, lutkovna nan.
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Z vseh koncev sveta, ang.-jap. serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji: Detektiv
20.30 Balzac, francosko-nemška nad.
22.05 Obiskali smo..., francoska serija
22.35 Poročila, šport, vreme
23.10	Sopranov!, ameriška nad.
0.00 Claude Regy, francoska oddaja
1.30	Z vseh koncev sveta, ang.-jap. serija
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.35 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nan.
9.55 Murphy Brown, ameriška nan.
18.50 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.)
20.05 Kneginja čardaša, opereta
22.50 Praksa, ameriška nan.
23.30 Sobotna noč
1.30 Videospotnice
POP TV
8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi -9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Jezdeci senc -10.30 Možje v črnem -11.05 Žreb skupin za SP v nogometu 2002, prenos - 12.30 Šolska košarkarska liga - 13.30 TV Dober dan -14.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Prva izdaja, nan. - 16.30 Možje v belem, nan. - 17.30 Ulica River, avstralski film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Želim si te, film -23.00 Za eno noč, film - 0.50 24 ur, pon.
KANAL A
9.20 ■ 13.25 Obala ljubezni, pon. 175.-179. dela ameriške nadaljevanke - 13.30 Zajeti orkester, film - 15.15 Tako pač jel, nan. - 15.40 Matlock, nan. - 16.30 Mesto greha, nan. - 17.20 Goodyear liga v košarki, Union Olimpija : Gibona - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Gia, film - 22.15 Ledeno hladni, nan. - 23.10 Venerina delta, film -1.00 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje, posnetek - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja -10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Tri bofora, koncert z Oliverjem Dragojevičem, Davorjem Radolfijem in Gibonijem
TV AS
09.30 Gnes, ponovitev. 09.45 I feel good, ponovitev. 10.45 Modna revija: Kopujmo blago domačih proizvajalcev, OOZ M.Sobota, sekcija tekstilcev. 11.45 Videostrani. 16.55 Modna revija: Kopujmo blago domačih proizvajalcev, OOZ M.Sobota, sekcija tekstilcev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Ljudje Evrope: Regionalni razvoj. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev.'20.15 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu. 20.45 Zaigrajmo in zapojmo po domače, glasbena prireditev na OŠ lil: M.Sobota, 1 del. 21.15 Dream Caffe, kontaktna oddaja v živo. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Šola za življenje, otroška serija - 12.00 Poročila opoldne - 12,30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. -16.35 National Geographic, serija - 17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Nevarne misli, film - 21.55 Družina Soprane, nad. - 22.55 Poročila - 23.25 Deceit, mini serija - 1.56 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.15 Lepotice noči, francoski film - 13.40 Glasbena matineja - 15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Šola za življenje, otroška serija - 16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina - 18.20 Sodobna dekleta, serija - 19.05 Maggie, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje: Jaguar, serija - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamour Cafe - 22.55 Moške svinje, nan. - 23.20 MC stereo_______________________
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -11.00 Žreb za SP v nogometu, prenos iz Pusana -14.05 Košarka NBA, posnetek - 15.55 Mali nogomet: Hrvaška - Svetovne zvezde, prenos humanitarne tekme - 17.30 Športni program -19.10 Top DJ Mag - 20.10 Športni program - 22.15 Šport
Televizijski spored od 30. novembra do 6. decembra 2001
strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsilji-vka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Nevarne prisege, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Trije, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, pon.
KANALA
9.00 Ekstra magazin, pon. - 9.15 Ricki Lake, pon. -10.10 Jerry Springer Show -11.30 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Tretja izmena, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Will in Grace, nan. -22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin, pon. -23.40 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Franc-Franc, podjetje za promocijo kulture predstavljata Feri Lainšček in Franci Just - 15.50 Okolje, oddaja iz serije Ljudje Evrope -16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Mednarodni dobrodelni bazar v soboški galeriji -18.30 Miklavževanje pri Gradu - 19.00 Kanal A.
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Aktualno v občini Turnišče, občinska oddaja. 10.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače, glasbena prireditev na OŠ lil: M.Sobota, 1 del. 11.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 12.30 Videostrani. 15.30 Čistokrvneži, dokumentarni film. 16.00 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.00 Aktualno v občini Turnišče, občinska oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, oddaja v živo. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade -12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.26 Slepa pravica, film -15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik -18.30 Dokumentarna oddaja -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Dokumentarna oddaja - 20.45 Pol ure kulture - 21.15 Trenutek spoznanja - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.46 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.20 Evromagazin - 23.55 Nožna straža, film - 1.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.50 Glasbeni mesečnik - 10.55 Črno belo v barvah: Življenje Jonesa Quincyja, film - 13.20 Forum - 14.20 Moderato cantabile, glasbena oddaja -15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Jack in JIH, nan. - 20.55 Polni krog -21.20 Nikita, nan. - 22.05 Afrika, dokumentarni film - 22.55 Seinfeld, nan. - 23.20 Zvezdne steze, nan. - 0.05 Na meji mogočega, serija - 0.50 Poročila
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.00 Liga prvakov, posnetki -19.30 Glasbeni program - 20.15 Nogomet: Roma - Liverpool, prenos iz Rima - 22.35 Transfer - 23.25 Liga pr
vakov, posnetki - 23.55 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.00 Regionalni studio -8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan - 11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Hrvaška kronika - 13.30 Romunska kronika - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarska 2001 - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Po romarski poti zaupanja - 17.00 Nogomet Ferencvaros: Hun-garia - 19.10 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nogomet, Manchester United : Boave sta - 22.45 Poročila, aktualno, tema - 23.30 Kmečki Dekameron, lutkovna predstava za odrasle - 0.25 Karpatska kronika - 0.35 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Internet -11.00 Neposredna ponudba, nan. - 12.00 Madžari - 12.05 Karavane, film - 14.25 Varuška, nan. -14.55 Vitezi vetra, nan. - 15.55 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje - 16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Prijatelji in ljubezni, nad. - 18.00 Fio-rella, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nan. - 19.25 Brez usmiljenja, kviz - 20.30 Bo-ros-Bochkor Show - 21.40 Sisuli 2, kanadska komedija - 23.25 Dober večer - 0.15 Noči groze, nad. - 1.15 Obljubljena dežela, nad. - 2.15 Internet
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira -15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.30 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport -20.15 Nogomet, prenos tekme Lige prvakov -23.35 Visoki incident
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Duhovnik in dekle, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gospodarica - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Jezus iz Nazareta, TV-film -22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža -23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki
( V Četrtek, 6.1.
TV SLOVENIJA 1
7.50 Kultura
8	.00 Odmevi
8	.30 Mostovi
9.00 Male sive celice, kviz
9.50 Zgodbe iz školjke
10.30 Avstralska kronika, francoska serija
11.30 Obiskali smo..., francoska serija
12	.00 Razgledi slovenskih vrhov
12	.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
13.00 Poročila, šport, vreme
13.50 Večerni gost: Tomaž Humar
14.45 Mario, nedeljski večer
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Boris, kratki film
16.56 Na liniji, oddaja za mlade
17.45 Humanistika
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
Se nameravate poročiti?
www.bruli.si
in vse vam bo jasno!
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Podoba podobe
23.20 Humanistika
23.55 Dosežki
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.30 Kašmir - vojna v raju, ameriška oddaja
10.20 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.)
11.50 SP v biatlonu, sprint (ž.)
13.50 SP v biatlonu, sprint (m.)
15.40 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.)
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan.
17	.00 Ženska, brazilska nad.
18	.00 Božična pomaranča, francoski film
20.00 Športni film
20.25 SP v rokometu (ž.), Slovenija: Italija
22.00 Kamijonarji, jugoslovanska nan.
22.50 Sužnji undergrounda, film
0.15 Akcijal, nemška nan.
1.05 Videospotnice
POP TV
9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah Show: Žrtev je zakon - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Trije, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
KANAL A
9.00 Ekstra magazin, pon. - 9.15 Ricki Lake, pon. -10.10 Jerry Springer Show -11.30 Begunec, nan. -12.30 Obala ljubezen!, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Tretja izmena, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Columbo: Velika prevara, film - 21.50 Will in Grace, nan. -22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin, pon. -23.40 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Mednarodni dobrodelni bazar v soboški galeriji - 15.30 Miklavževanje pri Gradu - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Martin Horvat - 18.35 Anketa -18.40 Veterinar svetuje, oddaja v živo -19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, ponovitev. 09.45 AS intervju, ponovitev. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.30 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Za'koj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, ponovitev. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, ponovitev. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Beli pianino, glasbena oddaja. 22.45 Gnes, ponovitev. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10,06 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade -12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Tu nekje je še poni,
film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija -16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Hrvaška kulturna dediščina - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogre-sta in gosti - 22.1 (TPoslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 O znanosti -0.20 Maščevanje z mečem, film - 1.50 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.15 Jack in Jill, nan. - 11.00 Nikita, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja -12.45 Dokumentarna oddaja - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Podelitev evropske filmske nagrade - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.25 Zvezdne steze, nan. - 0.10 Na meji mogočega, serija - 0.55 Poročila
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - I9.00 Liga prvakov, posnetki - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarkarska Evroliga: Zadar - Budučnost, prenos - 22.15 Svetovna moda -22.40 Hit depo - 0.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.45 Ulica Bank - 8.00 Regionalni studio -8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.30 Rondo, narodnostna oddaja - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Družina Maria - 15.30 Šolska ulica - 16.25 Darilo za dedka Mraza, madžarski film - 17.00 Dotik - 17.30 Mišnica - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.35 Biseri oceana, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 V mreži pravosodja, nan. -21.00 Milenijske pravljice - 21.30 Panorama -22.00 Poročila, aktualno, tema - 23.40 Plus ena -0.30 Karpatska kronika - 0.40 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Okno v Evropo -10.40 Pomagaj si sam! -11.05 Neposredna ponudba, nan. - 12.10 Madžari - 12.20 Riviera, nan. - 12.45 Ramon in banditi, ital, film - 14.25 Varuška, nan. - 14.55 Vitezi vetra, nan. - 15.56 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje! -16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Prijatelji in ljubezni, nad. - 18.00 Fiorella, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nad. - 19.25 Brez usmiljenja, kviz - 20.25 Komisar Rex, nan. - 21.30 Walker, teksaški mož postave, nan. - 22.30 Sol življenja -23.05 Dober večer - 23.55 Evtoexpo 2001 - 0.25 Divje gosi 2, britanski film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz Val d’lsera - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 13.20 Biatlon, prenos iz Hochfilzena -15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.15 Soko Kitzbiihel - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 22.00 Blues iz Kaisermuhlena - 22.50 De Luca - 23.20 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Jezus iz Nazareta, TV-film - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Pogled v deželo -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gospodarica- 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
danes - 22.30 Antologija hrvaškega kratkega filma - 23.00 Kitajčeva smrt, francoski film
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Risanka - 7.50 Dobro jutro, Bog vam daj! - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje in kaj - 9.55 Zanzibar - 11.10 Klic divjine, serija - 12.00 Poročila -12.10 Bravo tv - 13.05 Skrajnosti - 13.20 Dediči čeških zlatarjev - 14.05 Naše stoletje - 14.35 Madžarski domobranci po svetu - 15.05 V zagonu - 15.30 Mreža - 16.05 Nogomet, Ujpešt: Ma-tav - 18.25 Drug za drugega -18.35 Lottoshow -19.15 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Satelit, kabaret - 21.05 Ljubezen mojega življenja, film - 22.40 Slabi fantje, madžarska drama
TV2-MADŽARSKA
6.00 Korenine - 6.30 Matineja, risanke - 8.45 Car-toon Network -10.35 Pustolovščine mladega He-rkula, nan. - 11.00 Mladinski magazin - 11.50 Divji svet, serija - 12.40 Charli, družinska opica -13.40 Super moštvo, nan. - 14.40 Mladi Indiana Jones, nad. - 15.40 Prijatelji, nan. - 16.10 Provi-dence, nan. - 17.00 Zgodbe z naslovne strani, nan. - 17.30 Zvezdna vrata, nan. - 18.30 Dejstva - 19.00 Povejte svoje mnenje - 19.10 VIP, nan. -20.00 Železne ptice, film - 22.00 Vsiljivci, film -23.45 Črni petek, ameriška grozljivka
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 11.15 Disneyev festival -12.10 Šaljivec Carey - 12.30 Življenje in jaz -12.55 Deskanje na snegu, prenos iz Ischgla -13.30 Smučarski skoki, prenos iz Neustadta -15.40 03 Austria Top 40 - 16.25 Ally McBeal -17.10 Srček - 18.00 Nogomet - 18.55 Superveleslalom (ž.), prenos iz Lake Louisa - 19.53 Vreme - 20.15 Milijonski šov - 21.15 Sam doma 3, filmska komedija - 22.50 Smrtonosni božič, akcijski film - 0.40 Hladna žetev, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Ljubezen po notah, filmska komedija - 10.55 Sanjski otok Koh Samui, filmska komedija - 12.25 Gernstl na poti - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Rdeči petelin, filmska komedija - 14.50 Podaj mi roko življenja, film - 16.25 Alpe - Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17,35 Živalski magazin - 17.55 Kon-flikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Gorski kristal, TV-film - 21.40 Čas v sliki - 21.50 Ko muzika igra - 23.05 Hišna ladja, filmska komedija - 0.50 Sladka ptica mladosti, film
// Nedelja, 2. 12.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski
8.25 Palček David, risana nan.
9,00 Trnovo robidovje, lutkovna nan.
9.55 Nedeljska maša
11.00 Afrika - pogled s tal, angleška serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ugrabljen, ameriško-nemška nad.
15.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
15.30 Lingo, tv-igrica
16.00 Čari začimb: Mamaliga
16,30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka
18,50 Žrebanje lota 19,05 Zrcalo tedna 19,30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Mario, nedeljski večer v živo
21.50 Večerni gost: Tomaž Humar
22.50 Poročila, šport, vreme
23.05 Kulturna borza
23.10 Zgodbe o knjigah
23.20 Vrt dobrega in zla, film
1.50 Razgledi slovenskih vrhov
TV SLOVENIJA 2
8.30 Videospotnice
9.05 Blišč in beda kurtizan, nad.
10.00 Kamionarji, jugoslovanska nan.
10.50 Obljubljena dežela, ameriška nan.
11.35 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
12.05 Mednarodni folklorni festival
13.10 Vlado Kreslin, posnetek koncerta
14.40 SP v alpskem smučanju, smuk (m)
15.40 Liga prvakov v rokometu
17.15 Evrogol
18.15 Športni film
18.50 SP v alp. smučanju, superveleslalom (m.)
20.05 Kašmir - vojna v raju, ameriška oddaja
21.00 Murphy Brown, ameriška nan.
21.30 Turistična oddaja
22.00 Končnica
23.00 Višnjani, posnetek opere
0.40 Videospotnice
POP TV
8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Jezdeci senc - 10.30 Možje v črnem -11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga, pon. - 13.00 Konec nedolžnosti, film - 14.50 Otroški zdravnik, nan. -15.50 Gorski zdravnik, nan. - 16.50 Možje v belem, nan. - 17.50 Mačke ne plešejo, risani film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Žreb skupin za SP v nogometu 2002, posnetek - 23.45 24 ur, pon.
KANALA
9.20 • 13.25 Mladi in nemirni, pon. 41 .-45. dela ameriške nadaljevanke - 13.30 Pet grobov do Kaira, film - 15.15 Slavne zvezde, serija - 16.15 Jack in Jill, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop'n'Roll - 20.00 Možje v črnem, film - 21.45 Dosjeji X, nan. - 22.40 Goodyear liga v košarki, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šola golfa -10.15 Od centralistične k policentralistični Sloveniji, posnetek s srečanja ZLSD v Murski Soboti -10.30 Iz našega studia: Komunala - 11.00 Šport, oddaja iz serije Ljudje Evrope -11.10 Prekmurska herbija mlade Beltinške bande - 11.40 Zavarovalnica Maribor na obisku pri naj kmetiji Ščapovih - 11.40 Intervju: Rozalija Šomen - 12.00 Anketa - 12.05 Gnila jajca, posnetek koncerta - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Odranci, pon. 12.00 Modna revija: Kopujmo blago domačih proizvajalcev, OOZ M.Sobota, sekcija tekstilcev 13,00 Vitalis, pon. 13.30 Glasbena skrinja, pon. 14.15 AS intervju, pon. 14.45 Turistični utrip Pomurja, pon. 15.00 Viva Turistica, pon. 15.30 Četrtkov klepet, pon. 16.001 feel good, pon. 16.30 KK Radenska Creativ: KK Krško, posnetek 18.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.10 Poročila - 8.15 Luč sredi gozda, film - 9.45 Klic divjine -10.30 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Grunto-včani - 16.50 Večerni angel, film - 18.25 Povabilo na čaj, nad. -19.30 Dnevnik - 20.05 Zlata leta, hrvaški film, 2. del - 21.15 Film - 23.20 Poročila -23.30 Bockerer II, film -1.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.00 Biblija - 9.15 Hrvati v J. Moravski - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta -
11.00 Nedeljska maša - 12.05 Idiotovo zadovoljstvo, film - 13.45 Deceit, mini serija - 16.20 Ksena, nan. - 17.10 Reka: Morje -17.40 Šampioni narave, serija -18.05 Opera Box -18.35 Povabilo, oddaja o kulturi -19.05 Risana serija - 19.30 Fotografija na Hrvaškem -19.45 Aretacija in sojenje, nan. -20.10 Nevidni človek, nan. - 21.00 Poročila - 21.05 Stičišča svetovnih kultur: J. Indija - 22.05 Triler
TV HRVAŠKA 3
9.55 Od aretacije do sojenja, serija - 12.15 Moja usoda si ti, serija - 15.55 Liga prvakov, magazin -16.45 Nedeljsko športno popoldne - 16.55 Nogomet: Hajduk - Zagreb, prenos - 18.50 Športne reportaže - 20.25 Nogomet: Bologna-Torino, prenos - 22.20 Šport danes - 22.35 Rock klub: HIM
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.05 Risanka - 7.35 Nedeljski otok - 9.05 Glavni trg v Zalaegerszegu -10.00 Navijamo za univerzo! - 11.00 Južna evangeličanska verska skupnost - 12.00 Poročila, vreme - 12.05 Vaški dom - 12.20 Tv klinika - 12.45 Delta - 13.15 Pesem doni - 13.45 Minute sreče - 14.15 Zlata veja 2001 - 14.40 Življenje po poplavi -15.10 Vesela novica - 15.40 Andromeda, nad. -16.25 Kovček - 16.50 Evropski modri trakovi: Donava, serija - 17.45 Vzajemno - 17.55 Neznani znanci - 18.30 Poročila, šport, vreme - 19.00 Tednik - 19.50 Kavarna, nad. - 20.15 Zlata veja 2001 - 20.30 Inkakodalje - 21.30 Zlata veja 2001, gala prireditev - 23.15 Gol - 0.10 Na ruševinah imperija
TV2-MADŽARSKA
6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja, risanke - 8.45 Cartoon Network, risanke - 10.40 Vaterpolo - 11.55 Gastronomska popotovanja -12.20 Do grla v vodi, nan. -12.50 Skrivnosti detektiva Cosbyja, nan. - 13.50 Misija Nemogoče, nan. - 14.50 Ksena, nan. - 15.40 Jekleni sokoli, nan. - 16.40 Pacific Blue, nan. - 17.30 JAG, nan. - 18.30 Dnevnik - 20.00 Za življenje in smrt, film - 22.40 Zadnje okno, kriminalka - 0.20 Madžarska jutri - 0.50 Bubuš, madžarska parodija
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 10.20 Disneyev festival -11.15 Izgubljeni svet - 12.00 Šport - 12.30 Avto-moto šport - 13.00 Deskanje na snegu, prenos -13.30 Smučarski skoki, prenos iz Neustadta -15.40 Liga prvakov, magazin - 16.1 S Nogomet: Sturm - GAK, prenos z Gradca - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Patch Adams, film - 22.05 Kolumbo - 23.45 Kraj dejanja
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Cuzco - 9.20 Božič na Dunaju, koncert - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila -11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 13.55 Po sledovih Viktorja Ullmanna - 14.35 Duhovnik in deklica, film -16.00 Adventni čas z Lučjo v temi - 17.05 Lepo življenje - 18,00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.15 Belo modre zgodbe - 21.40 Poročila - 21.50 Prizadet - 23.10 H. C. Artmann, portret
onedeljek, 3. 12.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 Pod piramido
9.10 Afnafriki
9,40 Iz popotne torbe
10.00 Dnevnik velikih mačk, angleška serija
10.35 National Geographic, ameriška serija
11.30 Na vrtu
11.55 Z vseh koncev sveta, angleška serija
12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Opus
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Telebajski
17.05 Radovedni Taček: Kolo
17.20 Enciklopedija živali
17.45 Volja najde pot
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Komisar Rex, avstrijska n«n.
21.00 Portret Lada Smrekarja
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Borza problemov
22.55 Branja
23.00 Brez reza
0.00 Volja najde pot
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Sloves, angleška serija
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan.
17,00 Ženska, brazilska nad.
18.00 Tele M
18.30 Jasno in glasno
19.30 Videospotnice
20.05 Cik cak
20.30 Svetovni izzivi
21.00 Studio City
22.00 Stoletje odkritij, ameriška serija
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Videospotnice
POP TV
9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Za materinski dan - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Udarci pravice, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
9.00 Ekstra magazin, pon. - 9.15 Ricki Lake, pon. -10.10 Jerry Springer Show - 11.30 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Tretja izmena, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19,00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20,10 Matilda, film - 22.00 Will in Grace, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. -23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Ekstra magazin, pon. - 23.50 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8	.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Tri bofora, koncert z Oliverjem Dragojevičem, Davorjem Radolfijem in Gibo-nijem - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -18.20 Kronika -18.25 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.30 Dream Caffe, kontaktna oddaja, ponovitev. 11.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.30 KK Radenska Creativ : KK Krško, posnetek košarkarske tekme. 14.00 Videostrani. 15.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 16.30 KK Radenska Creativ: KK Krško, posnetek košarkarske tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18,15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.15 Dream Caffe, kontaktna oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Mura: NK Maribor Pivovarna Laško, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.55 Videostrani.
Televizijski spored od 30. novembra do 6. decembra 2001
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Čas za razmišljanje, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik -20,10 Karadordevo 71, dokumentarni film - 21.00 Latinica - 22.35 Odmevi dneva - 22,55 Šport danes - 23.10 Filmska noč s Piercejem Brosnanom
TV HRVAŠKA 2
8.55 Prizma, mednarodni magazin - 9.50 Svet zabave - 10.20 Mir In dobrota - 10.50 Povabilo na čaj, nad. - 11.40 Povabilo - 12.10 Cafe Cinema -12.50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Glamour Cafe - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad, - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče -19.05 Michael Richards Show - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. -21.45 Nesveta vojna, dok. film - 22.30 Seinfeld, nan. - 22.55 Zvezdne steze, nan. - 23.40 Na meji mogočega, serija - 0.25 Poročila
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč -18.50 Avto-magazin-19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Življenja Quincyja Jonesa, film - 23.15 Črno-belo v barvah - 0.00 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.00 Regionalni studio - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. -12.00 Poročila opoldne -13.00 Romski magazin -13.30 Domovina - 14.05 Tropska vročina, nan. -15.00 Madžarska hiša -15.30 Šolska ulica -16.30 Ekumenski glasbeni festival v Solymaru - 16.55 Evropski popotnik - 17.20 Ostani z nami - 17.30 Na poti - 18,00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.35 Biseri oceana, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.05 112, krim. magazin - 20.45 Kje, koliko, zakaj? - 21,15 Ni pravnomočno - 21.45 Magazin za prosti čas -22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Govorilna ura - 23.25 Šport - 0.15 Karpatska kronika
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. -10.00 Dnevnik -10.50 Neposredna ponudba, nan. -11.45 Madžari - 11.55 Riviera, nan. - 12.20 Bosonogi v parku, ameriška komedija - 14.25 Varuška, nan. -14.55 Vitezi vetra, nan. - 15.55 Ranjena srca, nad. -16.20 Povejte svoje mnenje! -16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Prijatelji in ljubezni, nad, - 18.00 Fiorella, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nad. - 19.30 Brez usmiljenja, kviz - 20.00 Peklenske zgodbe Tvrdka Vujiča - 21.30 Popolni krog, film - 23.15 Dober večer - 0.05 Peter Siska, nan. -1.00 Koridor Cafe - 1.20 Kulturni magazin
TV AVSTRIJA 1
7.05 Otroški program - I0.00 Patch Adams, film -12,10 Risanke -15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Be-verly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18,30 Karolina v velemestu -19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20,15 Srce preko glave, komedija - 22.05 Reka teče skozi, film - 0.05 Nikita
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9,30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Gorski kristal, TV-film - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Gospodarica - 14,50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas,v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Mifune
( V Torek, 4. 12.
SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Gulimišek
9.25	Radovedni Taček: Kolo
9.40	Čarobni šolski avtobus
10	.05 Enciklopedija živali
10.10	Oddaja za otroke
10.30	Volja najde pot
11.30 Naokoli po Nemčiji
12.05 Komisar Rex, avstrijska nan.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Obzorja duha
13.40 Portret Lada Smrekarja
14.30 Claude Regy, francoska oddaja
16.00 Duhovni utrip
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zlatko Zakladko: Ovseni polpeti
17.05 Otroci na ladji Luna, nad.
17.45 Človek-opica, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Titani, ameriška nad.
21.00 Aktualno
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Slovenci in vrednote
23.40 Vrnitev v Fonteyne, francoska drama, 2. del
1	.05 Človek-opica, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
14.15 Videospotnice
14.50 Svetovni izzivi
15.20	Studio City
16.20	SP v rokometu (ž.), Slovenija: Tunizija
18.00 Mogočna Afrodita, film
19.30 Videospotnice
20.05 Liga prvakov v nogometu
0.00 Krst pri Savici, slovenski kratki film
0.15 Videospotnice
POP TV
9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljlvka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nad. - 15.30 Oprah Show: Presenečenje za očetovski dan -16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20,45 Otrok po naročilu, film - 22.30 Udarci pravice, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
9.00 Ekstra magazin, pon. - 9.15 Ricki Lake, pon. -10.10 Jerry Springer Sh'ow -11.30 Mladenič v modrem, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. -15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Tretja izmena, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin -19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - ?0.10 Action Jackson, film - 21.50 Will in Grace, 'nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin, pon. - 23.40 Dannyjeve zvezde, pon.
TV AS
09.30 Gnes, pon. 09.45 Šport plus, pon. 10.20 NK Mura : NK Maribor Pivovarna Laško 12.10 Videostrani. 15.40 NK Mura : NK Maribor Pivovarna Laško, posnetek 17.30 Zaigrajmo in zapojmo po domače, glasbena prireditev na OŠ lil: M.Sobota, 1 del. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Šport plus, pon. 18,45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu, 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, pon. 20.15 Aktualno v občini Turnišče, občinska oddaja v živo. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja.
21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21,30 Zaigrajmo in zapojmo po domače, glasbena prireditev na OŠ III: M.Sobota, 1 del. 22.05 Čistokrvneži, dokumentarni film. 22.35 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.50 Videostrani.
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Šport plus, športna oddaja, pon.. 10.20 NK Mura : NK Hit Gorica, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 16.05 NK Mura: NK Hit Gorica, posnetek nogometne tekme, 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, pon.. 18.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Aktualno v občini Odranci, občinska oddaja v živo. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Grmska bajka o Gorjancih, TV Novo Mesto. 22.05 Podiranje meja, dokumentarni film. 22.35 Gnes, informativna oddaja, pon.. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Ti si moja usoda, nad. - 13.15 V imenu časti, film -15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Moderato cantabile, glasbena oddaja - 21.00 Forum - 22.00 Glasbeni mesečnik - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.20 Dokumentarna oddaja - 23.50 Žrtev ljubezni, film -1.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.40 Dokumentarna oddaja - 10,10 Avtomagazin -10.50 Vedno znova, nad. - 11.35 Hit HTV - 12.20 Nesveta vojna, dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Seks in mesto, nan. - 21.50 Pravica za vse, nan. -22.35 Seinfeld, nan. - 23.00 Zvezdne steze, nan. -23.45 Na meji mogočega, serija - 0.30 Poročila
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.10 Petica - 19.20 Glasbeni program -20,00 Košarka: NBA magazin - 20.35 Nogomet: Ar-senal - Juventus, prenos iz Londona - 22.35 Mono-plus - 23.15 Liga prvakov, posnetki
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.00 Regionalni magazin -8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.30 Unser Bild-schirm - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Prosti čas - 15.20 Arboretum in vrtovi v Godolu -15.30 Šolska ulica - 16.30 Za otroke - 17.00 Pismenke -17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.35 Biseri oceana, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Malo mesto -21.05 EP v latinskoameriških plesih - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Kmečki Dekameron, lutkovna predstava za odrasle - 23.25 Šport - 0.15 Karpatska kronika - 0.25 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.40 Rosalinda, nad. -10.00 Internet -10.55 Neposredna ponudba, nan. -11.45 Madžari -11.55 Riviera, nan. - 12.20 Ljubosumje, ameriška komedija - 14.25 Varuška, nan. - 14.55 Vitezi vetra, nan. -15.55 Ranjena srca, nad. -16.20 Povejte svoje mnenje! -16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Prijatelji in ljubezni, nad. - 18.00 Fiorella, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nad. - 19.25 Brez usmiljenja, kviz - 20.30 Umor v Beli hiši, film - 22.40 Baza, tekma za preživetje - 23.00 Dober
i večer - 0.20 Nedolžnost, film
TV AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program - 9.50 Reka teče skozi, film =-11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117-21.05 Odločitev v ledu, srhljivka - 22.40 Seks v mestu -23.05 Malica - 23.30 Liga prvakov, posnetki
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Podaj mi roko življenja, film -12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Gospodarica - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem
Sreda, 5. 12
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Trojčice, risana nan.
9.25	Slavec, risani film
9.50	Zlatko Zakladko: Ovseni polpeti
10.10	Otroci na ladji Luna, nad.
10.30	Lingo, tv-igrica
11.00 Človek - opica, angleška serija
12.00 Titani, ameriška nad.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.55 Pingvin Pingo, risani film
15.05 Aktualno
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Male sive celice, kviz
17.45 Avstralska kronika, francoska serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Miklavžev večer, prenos
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Terminal
0.25 Avstralska kronika, francoska serija
TV SLOVENIJA 2
14.40 Videospotnice
15.15 Turistična oddaja
15.45 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
16.20 SP v rokometu (ž.), Slovenija: Brazilija
17.55 Evroliga v košarki
20.05 Športna sreda
0,00 Umori, ameriška nan.
0.40 Videospotnice
POP TV
9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10,00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Izpolnjene obljube - 16.25 Prepovedana
id© a tv POMURSKA REGIONALNA tele vizij a čattal 10 38UHF
m 29. november 2001
PISMA/OGLASI
27
Prejeli smo...
To ni bilo preveč po domače
V družini si radi ogledamo in prisluhnemo zabavnim oddajam. Še posebej, če te potekajo v živo v domačem kraju. Tako smo se tudi tokrat odločili, da si ogledamo prireditev Zaigrajmo in zapojmo po domače. Obiskal sem turistično agencijo Kompas, povedal sem, da bi si z ženo in štirimi vnuki starimi odpet do sedem let, radi ogledali to oddajo, ki bo 9. novembra. Mladi gospod mi je takoj prijazno povedal, da nič ne pomeni, če so vnuki tako majhni - vstopnice so za vse stale enako 1200 SIT.
Priprave so bile živahne in vesele. Na tako veliko predstavo smo šli namreč prvič. Še posebej smo se ta dan veselili, ker smo 9. novembra praznovali sedmi rojstni dan najstarejšega vnuka. Zato smo z mislijo, da bo morda kot slavljenec povabljen na oder, vzeli s sabo njegov potni list. Ko smo prišli v dvorano, je padla odločitev za prvo vrsto. Lepo smo se namestili in uživali v vsaki točki. Midva z ženo pa še posebej ob pogledu na vnuke, s kakšnim veseljem so sprejeli vsako pesem. Najtopleje pa so se seveda nasmejali Fati.
Prišla je tudi točka, ko je voditelj poklical na oder vse tiste, ki imajo danes rojstni dan. Jaz sem za hipec pogledal po dvorani in po ponovnem vprašanju »kaj danes nihče ne praznuje«, misleč, da ima naš Alen edini rojstni dan, vstal in ga prijel za roko, da bi ga pospremil do stopnic, nakar meje že po nekaj korakih presunil močan glas voditelja in mahanje z roko, naj sedeva nazaj, češ da za otroke poziv ne velja. Tako sva sedla in smo z malo razočaranja opazovali, kako so na oder prihajali ljudje, ki so imeli rojstni dan prej ali pozneje. Na odru je ostala tudi ena deklica, katere matije vztrajala, da ima dokument. Meni je bilo izpod časti, da bi se tam s kom prerekal (morda potni list niti ni dokument).
Spoštovani bralci Vestnika, pa nikar ne mislite, da nam je žal za darilo! Zelo pa nam je žal in mislimo, da ne samo nam, da se ne zdijo v našem kraju nekomu drugemu, ki je zadolžen za kulturo, izpod časti izjave voditelja in mnogi njegovi komplimenti, ki niso v skladu s takimi prireditvami. Lepo pa je, da človek med tako prijetnimi trenutki spregleda kakšno malenkost in tako drugič zopet pridemo.
Drago Šadl Jakobovo naselje 11, Murska Sobota
Po petnajstih letih končno voda!
Pred petnajstimi leti sem za preužitek prevzel majhno kmetijo v Trnovcih 36. S sabo sem pripeljal ženo ter eno- in dveletnega sinova. Z vodo smo imeli težave že od prvega dne. Čeprav od začetka nismo imeli včasih kaj jesti zaradi pomanjkanja, se dostikrat tudi čiste vode nismo mogli napiti in v njej umiti.
Počeli smo vse mogoče, da bi preživeli in da bi vode potrebovali čim manj, zato smo dolgo kopali tudi pesek. Zdaj imamo posestvo lepo urejeno in tudi precej živine, pa brez vode res nismo zdržali več. Po neštetih prošnjah povsod, kjer je le bilo mogoče, pri županu v Ormožu, še večkrat na KS Sv. Tomaž, so se vrstile deset let obljube, nikdar pa mi nihče ni odgovoril, kdaj bi se dalo vodovod zgraditi do nas. Zadnje štiri ali pet let namreč vodni stolp v Rakovcih gledam skozi okno in se mi zdi tako blizu, v resnici pa je leta čakanja oddaljen od nas. V zadnjem času so nam vodo vozili trnovski gasilci s cisterno; pri njenem nakupu sem tudi sam sodeloval. Da pa je bila nesreča še večja, je g. župan prepovedal dovoz pitne vode domačim gasilcem, vodo pa naj bi mi vozili drugi gasilci. V sušnih obdobjih so se morali gasilci prilagajati navodilom iz črpališča in vodo voziti dostikrat tudi ponoči.
Sedaj pa je te dolgoletne more pri nas konec. Ker tudi v sosednji vasi (občini) niso imeli vodovoda ravno ne vem kako idealnega, sva se s sosedom odločila za lastno akcijo -za gradnjo voda do omrežja v KS Mala Nedelja, kjer imajo vode dovolj in vodovod v odličnem stanju. Ob neizmerni pomoči vodstva KS in g. Vilka Vajde je akcija hitro stekla in medtem je že dobilo vodo precej gospodinjstev in vikendov.
Ker živim na skrajnem robu občine Ormož, sem zapostavljen v vseh pogledih, zato si želim, da bi čim prej prišlo do ustanovitve novih občin, kot sta Sv. Tomaž in Mala Nedelja. Samo tako bo lahko viden tudi tiste mali človek iz roba družbe, ki tudi potrebuje tiste osnovne življenjske dobrine, kot so voda, cesta, elektrika itd. Doslej si je moral vse izgraditi sam ali biti močno udeležen, drugače ne bi imel nič! Če bi bila pri nas možnost gradnje lastnega vodovoda, bi že zdavnaj za to poskrbel sam in ne bi nikdar za nič nikogar prosil.
Zdaj je problem rešen, vode je dovolj, zato se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so sodelovali, še posebej KS Mala Nedelja in g. Vilk u Vajdi!
Hvala tudi tistim, ki so nasprotovali, ker bodo tudi ti enkrat potrebovali vodo, pa jo bodo lažje dobili kot mi.
Franc Lovrec
________________________________________________—X
SKUPAJ PROTI
| KRI f Ml fNALUf
©080-1200	|
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
motorna vozila
BMW 316 i, letnik 1993, prodam. Tel.: 041685 299. ml0470
MERCEDES C Clasic, letnik 1998, 40.000 km, z vso opremo, prodam. Tel.: 587 11 51.ml0381
AUDI A 4, letnik 1995, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 523 11 89-ml0391
RENAULT CLIO, 1,4 RT, 11/1996, ohranjen, reg. do 11/ 2002, prodam. Tel.: 521 16 96. ml0432
OPEL OMEGA, 2,0 i, GL, letnik 1992, prodam. Tel.: 041 843 377, Pečarovci 48. ml0440
OPEL VECTRO 1.8 i, dodatno opremljen, registriran, prodam. Tel.: 041 994 705. ml0445
KUPIMO VEČ VOZIL OPEL KADET, ASCONA, GOLF II, R 4, R 5, CLIO, nevozne ali karambolirane.. Tel.: 031 548 925. ml0466
živali
PLEMENSKO TELICO, A-kontrole, brejo 9 mesecev, ugodno prodamo. Tel.: 549 11 39, Beznovci 6. ml0423
TELICO, v 9. mesecu brejosti, A-kontrole, potomko bikovske matere, prodam. Tel.: 570 11 39. ml 0427
ŠKOTSKE OVČARJE, lesije, za 10.000 tolarjev, prodam. Tel.: 542 14 89. ml0433
PUJSKE prodamo. Tel.: 540 14 11. ml0449
TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Čepinci 28, tel.: 552 11 43. ml0451
TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 572 15 96, Nedelica 63. m 10454
posesti
DVOSOBNO STANOVANJE v M Soboti prodam. Tel.: 031 820 754. m 10404
GRADBENO PARCELO, 13 arov, v Rakičanu, prodam. Tel.: 523 10 41. m 10424
MORAVSKE TOPLICE, POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT, restavracija, predam ali dam v najem z odkupom. Vse je kvalitetno opremljeno in v obratovanju. Tel.: 041 643 170. m 10435
GARSONJERO, manjšo; z opremo, v centru M. Sobote, damo v najem. Tel:. 031691 270. m!0452
ENOSOBNO STANOVANJE, V CENTRU, 37 m2, II. nadstropje, dvigalo, kabelska ... prodam. Tel.: 524 10 16. mlO455
NEPREMIČNINE
I N
F O R M A C
I J E
- kupimo več 1- do 3-sobnlh stanovanj
v Murski Soboti
- prodamo poslovni prostor v pritličju, 47 m2, v Murski Soboti
- Gostinski lokal, 82 m2, center M. Sobote, prodamo.
P O
S R E D O V A N J E
□ ILL, d. o- o.. Murska Sobota, Tel: 02/530 47 40, faks: 02/532 1 3 22
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR IMT 539 prodam. Krog, Murska 43, M. Sobota. ml0415
Male oglase za Vestnik in Murski val
lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.00.
Podjetje za informiranje, d. d,, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342
TRAKTORJA IMT 558 IN UNIVER-ZAL 445 prodam. Tel:. 041 527 043. ml0421
VILE ZA OKROGLE BALE in desko za sneg prodam. Tel.: 041 596 234. ml0441
KOMBAJN ZMAJ 142 in koruzni adapter s sečko, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 02 586 10 78, zvečer. ml0443
TRAKTORJE TORPEDO 70 KM z prednjim pogonom, letnik 1984, registriran, URSUS 1614, 150 km, prednji pogon, letnik 1992, registriran, STEYR 199,45 KM, dobro ohranjen, prodam. Stanko Lenarčič, Ropoča 51, p. Rogašovci, tel.: 557 11 62. ml0460 OBRAČALNI, TRIBRAZDNI PLUG LANDSBERG, visoki klirens, varnostni lok in enoosni priklop, original Deutz, prodam. Tel:. 031 548 925. ml0465
SILAŽNI KOMBAJN IN SAMO-NAKLADALKO prodam. Tel.: 569 14 77. ml0469
kmetijski pridelki
MLADO VINO z dostavo za 220 SIT prodam. Tel.: 041 909 839 ali 579 11 89. mlO335
BUČNO SEME kupim. Tel.: 561 11 97. ml0403
razno
KUHINJO SVEA z vso belo tehniko, dobro ohranjeno, prodamo. Tel.: 587 11 51.ml0376
Preklicujem veljavnost ŽR št. 7-10500-7 OD HKS PANONKE, na ime Karel Hujs, Cuber 37, Moravske Toplice. ml0390
Preklicujem veljavnost pogodbe od tolarskega depozita, št. pogodbe 31849 od HKS PANONKE, na ime Marija Žokš, Šalamenci 21, p. Puconci. mlO394
Preklicujem veljavnost HK št. 55246-3 od HKS PANONKE, na ime Ernest Roudi, Pečarovci 91, p. Mačkovci. ml0434
SUHE BOROVE DESKE in plohe prodamo, kupimo Jugo 45. Tel.: 554 12 82. ml0450
delo
ŽELITE INFORMACIJE O DOBREM ZASLUŽKU - tudi z delom na vašem domu. Pokličite tel.: 041 747 121, Infokomerc, Danica Malešev, Šercerjeva 20,3320 Velenje. ml0234 ZAPOSLIM SIMPATIČNO DEKLE, STARO DO 30 LET za delo v bistroju. Nudim brezplačno bivanje. Tel.: 891 10 90. Frizerstvo in bar Brina, Andreja Melanšek s.p., l.okavica 145, Šoštanj. ml0458
ZAPOSLIMO PRODAJALKO TEKSTILA z izkušnjami za nadomeščanje porodniškega dopusta v Trgovini Fajni Gvant v BTC-ju v Murski Soboti. Tel.: 01 585 27 57 ali 041 771 377. m10389
SE ŽELITE UKVARJATI S PRODAJO GOSPODINJSKIH IZDELKOV? Tel.: 01 500 41 62, BIO NOVA SKK, d.o.o., Stegne 25, Ljubljana. ml0459 REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE V BISTROJU. Za hrano in pijačo poskrbljeno, tel: 897 18 50 ali 041 613 070. Trgovina in bistro Pri Ciglerju, Fanika Vrtačnik, Ravne 103, Šoštanj. ml0461
GOSTILNA HORVAT - LOVENJAK, Polana, TAKOJ ZAPOSLI NATAKARJA ALI NATAKARICO z nekaj let prakse z znahjem nemščine. Osebno v Gostilni Horvat - Lovenjak, Polana, Frida Horvat, s.p., Polana. ml0467
srečanja
MOŠKI, star 46 let, bi rad spoznal žensko za resno zvezo. Pokličite po tel.: 560 14 17. m!0417
storitve
SKUPINAM DO 20 OSEB nudimo ob zaključku leta izbrane jedi in pijače. Pokličite 540 13 78, Gostilna Ajda, Cankova. ml0373
Izdelujemo avtoprevleke za vse tipe avtomobilov, tudi za tovorne in kombije po lastni želji izbranih materialov. Tapiciramo kuhinjske stole in klopi, popravljamo traktorske sedeže, vse usnjene stvari, po želji pridemo tudi na dom ter sami dostavimo. Informacije in telefon 02 579 12 07, GSM: 041 346 783. Piatric, Štefan Volf, s.p., Kobilje 13 a. ml 0444
MOL Slovenija, d. o. o., Lendava, slovensko hčerinsko podjetje ene vodilnih srednjeevropskih naftnih družb MOL, d. d., vabi k sodelovanju univerzitetno diplomiranega ekonomista Od vas pričakujemo delovne izkušnje s finančnega in računovodskega področja ter znanje za opravljanje naslednjih del in nalog:
- redna izdelava mesečnih poročil in bilanc za matično družbo,
- izdelava načrtov in analiz odstopanja v sodelovanju z vodstvom podjetja,
- statistika - izdelava statističnih poročil,
- vodenje registra in obračuna osnovnih sredstev,
- stik z bankami, zavarovalnicami, finančnimi uradi in podjetji za gospodarsko revizijo ter urejanje denarnih poslov,
- analiza in obračunavanje stroškov.
Iščemo kandidate/kandidatke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - končan visokošolski študij ekonomije, - večletne izkušnje na področju financ in računovodstva, ■ poznavanje izdelave poročil in bilanc,
■analitične sposobnosti in obvladanje računalništva,
- poslovna naravnanost, delovnost, lojalnost, samostojnost in zanesljivost,
• dinamičnost in pripravljenost na intenzivne obveznosti,
- aktivno znanje angleščine (obvezno), znanje madžarščine prednost.
Prijave z življenjepisom, dokazili o izobrazbi in potrdili o ostalih pridobljenih znanjih pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: MOL Slovenija, d. o. p., Glavna ulica 73,9220 LENDAVA. Z izbranim kandidatom/kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za 3 leta, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s poskusnim rokom 6 mesecev.
DAMIR BANFI VEŠČICA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM..
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL.: (02) 53 4« 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA
Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
Ko živel sem, ljubil sem vas vse.
Zdaj, ko me ni, ljubite me v spominu vi!
Z žalostjo v srcih sporočamo, da nas je 14. novembra 2001 mnogo prezgodaj zapustil naš nadvse dobri prijatelj
Jožef Hozjan
iz Žižkov
Vse življenje v tujini, delal in garal ter zdaj od nemoči, truden, za vedno si zaspal!
Ohranili te bomo v lepem spominu!
Družine:
Kustec, Zakoč, Kavaš, Gumilar in Celec izReidena v Švici
Nam ostaja praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil dragi oče, brat, stric, tast in dedek
Alojz Marič
iz Krajne 67
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za besede slovesa. Posebna hvala Društvu invalidov, Zvezi borcev, pogrebništvu Banfi ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
DRAGI DEDEK - zelo te pogrešava -tvoja Aleš in Mateja
28
29. november 2001 VESINIK
Tam, kjer si ti, smo s tabo tudi mi, kjer smo mi, si v naših srcih ti.
V SPOMIN
Minevajo tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga
Sidonija Kučan
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spomnite z lepo mislijo, s cvetjem ali prižgano svečo.
Njeni najdražji
V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
1. decembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Koloman Smodiš
iz Stanjevec
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom.
V našem domu je praznina, a v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
22. oktobra nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Kazimir Marič
z Dolnje Bistrice 106 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo za vse darovano cvetje, vence in svete maše.
Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Romanu Vučku in govorniku Cestnega podjetja M. Sobota. Hvala enoti cestnega podjetja v Lendavi in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože z ženo Klavdijo in malo Anjo, hčerki Mateja in Marjana
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, telo tvoje zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine.
ZAHVALA
N 52. letu nas je po hudi in kratki bolezni nepričakovano brez slovesa zapustila draga žena, mama, tašča in stara mama
Gizela Luthar
roj. Šeruga, iz Vučje Gomile 55
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju mariborske bolnišnice, osebju internega oddelka Murska Sobota in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, hčerke Lidijana z možem Dragom, Jožica in Adrijana ter vnukinji Tjaša in Kaja
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
29. novembra mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi
Franc Tivold
iz Martjanec 1
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali položite cvet.
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lep spomin na te!
ZAHVALA
Boleče je spoznanje, da se je v 58. letu od nas poslovil dragi mož, oče, sin, brat in dedek
Ludvik Sukič
iz Križevec 36 v Prekmurju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, posebno še iz Nemčije ter znancem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji ,dom počitka.
Prav tako hvala vsem za darovane vence, sveče ter za dobrodelne 'namene in izrečeno sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi najdražji, ki ga bomo neizmerno pogrešali
Nekje v tebi bolečina je bila, a zamahnil si z roko, močnejši sem, zmagal bom, a vendar ni bilo tako. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustil dragi oče, tast in dedek
Stefan Matjašec
iz Renkovec 151
Iskreno se zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in druge namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala družinam, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter kolektivu Gomboc, d. o. o., Beltinci. Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi. Za vse in vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila draga žena, mama, teta, babica in prababica
■ i
Elizabeta
Frančeškin
- Urša
rojena Turner, iz Lendave
Po dolgotrajni težki in neozdravljivi bolezni je umrla 16. 11. 2001 v Domu starejših Lendava, kjer je bila pet mesecev deležna varstva, nesebične strokovne zdravstvene pomoči in skrbne nege zaposlenih.
Vsem, ki so v domu skrbeli zanjo, se najtopleje zahvaljujemo. Hvala gre tudi vsem, ki so jo 22. novembra pospremili k večnemu počitku na pokopališče na Pincah, ki so darovali cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna zahvala velja pevkam, ki so zapele ganljive žalostinke in gospodu župniku Šantaku za pogrebni obred.
Hvaležni smo enoti Pogrebništvo podjetja Komunala Lendava za dostojanstveno organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki so nam v dneh žalosti in bolečine stali ob strani.
Žalujoči: mož Milan, sin Branko z družino, vnuki, pravnuki, sestri Rožika in Teruška ter ostalo sorodstvo
V tihem grobu mimo spiš, a v naših srcih še živiš.
Zato zdaj pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v večen spomin gorijo.
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustil mož, oče, tast in dedek
Avgust Legen
iz Noršinec 5
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za pozornosti in izrečena sožalja sorodnikom, prijateljem, kolektivu Petrola in Mure, sosedom in znancem.
Hvala za darovane sv. maše, cvetje in sveče.
Hvala župniku dr. Bedernjaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju Internega oddelka Bolnišnice Murska Sobota in pogrebništvu Banfi.
Vsi njegovi!
Pošle so ti moči, zatisnila si oči.
N 87. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra
Ivanka
Domajnko
iz Ženika 34
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče ter v druge namene.
Hvala osebju Doma starejših Rakičan za nego in skrb, njenemu osebnemu zdravniku dr. Neratu in dr. Rousovi iz doma starejših.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino ter predstavniku upokojencev od Sv. Jurija za poslednje slovo.
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja.
ZNHNMA
V 67. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast
Anton Serec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala dr. Davidu Dovšaku iz MF klinike v Ljubljani in onkološkemu inštitutu. Posebej hvala dr. Bredi Breznik Farkaš in osebju ušesnega oddelka v Rakičanu. Zahvaljujemo se tudi kolektivu kirurškega oddelka v Rakičanu, kolektivu Komunale, g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Večerni zvon, oj mili zvon, tvoj glas poslušam iz daljave, telesnih več ne čutim spon, srce topi se, moli ave.
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata, strica in bratranca
Štefana Domjana
se iskreno zahvaljujemo gospodu škofu dr. Jožefu Smeju in vsem duhovnikom za pogrebni obred in darovano sveto mašo. Lepa hvala cerkvenemu pevskemu zboru za čutno zapete pesmi. Posebej hvala družini Smej - Baša iz Beltinec, ki nam je stala ob strani v težkih trenutkih povsem nepričakovane izgube.
Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje, ter za ustno in pisno izraženo »sožalje.
Hvala pogrebništvu Komunala za opravljene storitve. Prav vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
mi 29. november 2001
29
Sporočamo, da je umrla naša nekdanja sodelavka
Marija Režonja uslužbenka strokovnih služb Pošte Slovenija, d. o. o., PE Murska Sobota, v pokoju
Od vestne sodelavke smo se poslovili v četrtek, 22. 11. 2001 na pokopališču v Murski Soboti.
Delavci Pošte Slovenije - PE Murska Sobota
Ugasnil dan je, sonce je zašlo..., poslednje sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in sestre
Terezije Virag
iz Rakičana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in kapelo, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat, hvala!
Žalujoči vsi njeni
Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. :
Dom je prazen in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 59. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Ernest Kardoš
iz Lucove 23
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih strani ob strani, nam pomagali, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, cvetje in sveče. Prisrčna hvala gospodu županu Francu Šlihthuberju in gospe Majdi Zrinski za lep pogrebni obred in gospodu Sandiju za lepe besede slovesa ob odprtem grobu.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Vladimirju Mrkšiču za vso pomoč v času njegovega zdravljenja. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni doma in v bolnišnici, posebno gospe Mimi, Andreji, Gizeli in Lajčiju za obiske v bolnišnici v Ljubljani.
Hvala pevcem godbi, vsem gasilcem in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine (Dante)
ZAHVALA
Med šelestenjem gozda, v kraju, kamor je najraje zahajal, so pošle življenjske moči dragemu 73-letnemu očetu, dedku, tastu, stricu, svaku in botru ■
Štefanu Tratnjeku
iz Renkovec 16
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, * znancem, prijateljem za izrečena sožalja in za darovane svete maše, za vežico, za cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Darji in Boštjanu za odigrano Tišino. Posebna hvala velja vsem, ki so nam pomagali pri iskanju. Hvala bolnišnici v Rakičanu - Internemu oddelku, kolektivu Mure 224. brigadi ter pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Renkovci, 18.11. 2001
Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je...
V SPOMIN
Ani Tratnjek
T. 12.1998-7.12. 2001 iz Renkovec 16
Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Ko živel sem, ljubil sem vas vse. Zdaj, ko me več ni, ljubite me v spominu vi!
V SPOMIN
27. novembra je minilo pet žalostnih let, odkar nas je tragično zapustil naš ljubi sin, mož in oče
Bojan Bedek
iz Gradišča 71 a
Tvoj korak je zastal, glas onemel, v naših srcih pa je nastala bolečina, in ne bo nikoli minila. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Tvoja oče in mama
ZAHVALA
17. novembra 2001 nas je v 91- letu zapustil naš dragi oče, dedi in brat
Ludvik
Sakovič
iz Zenkovec 45
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in gasilcem ter vsem, ki te ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in denarne prispevke za mrliško vežico ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Hvala gospodu župniku za pogreb, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za izrečene besede slovesa, godbeniku za odigrano žalostinko, gasilcem za izkazane poslednje časti, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala tudi Verinim sodelavkam samopostrežbe Šoping in Stankovim sodelavcem iz KS in TD Gornja Radgona.
Za lajšanje bolečin v času bolezni iskrena zahvala dr. Šavlovi in patronažni službi, še posebej sestri Nadi.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Dala sta življenje, dala sta ljubezen in tudi veliko bolečino.
N SPOMIN
na starša
Janeza
in Marijo
Vrečič
iz Vidonec 74
Dragi oče! Minevata dve leti od našega slovesa in tebi, ljuba mama, eno leto. Ne moremo verjeti kruti resnici, da vaju ni več med nami, da ne slišimo vajinih toplih besed, katere bi še kako vsi potrebovali. Lahko vama rečemo samo: Hvala za vse.
Pogrešamo vaju!
Hvala vsem, za položeno cvetje in prižgane svečke. Počivajta v miru.
Vajini žalujoči
Odšel si, ne bo te več nazaj... Naš dom je ostal prazen, radi smo te imeli.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek
Koloman Zakoč
iz Stanjevec 31
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družini Škerlak za dolgoletno pomoč in nego. Hvala za darovano cvetje in sveče ter pisno in ustno izraženo sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku Kerčmarju za lepo opravljen obred in g. Vladimirju Hozjanu za skrbno opravljene pogrebne storitve.
Za njim žalujeta hčerki z družinama.
Stanjevci, Ljubljana, Ankaran, 19. novembra 2001
Na nebu zvezdic je milijon, vsa noč je razsvetljena. Milijon je zvezdic, milijon cvetlic, a matije le ena.
ZAHVALA
V 89. letu se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sestra
Gizela Gergek
iz Borejec 22
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Hvala za denarne prispevke ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Partlu za besede slovesa. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala.
Vsi njeni
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
V 60. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Franc Pertoci
iz Tropovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in druge namene ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala gasilcem PGD Tropovci, ribičem RD G. Radgona TE Tišina, Društvu upokojencev Tišina, kolektivu Klemenčič, občinski upravi Tišina, strelcem SD Kolomana Flisarja Tišina ter osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice.
Hvala tudi g. župniku Ivanu Kranjcu in g. Marijanu Feslu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma gospe Šlihthuberjevi in g. Vreči za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
DRAGI DEDI
- pogrešam te - MAŠA
Na grob pa križ lesen mi zasadite, naj vere, upanja znamenje bo; in pogostokra t se vanj ozrite, naj kaže pot domov, vam gor v nebo. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a srečni in ponosni, ker smo te imeli.
ZAHVALA
V 76. letu je po hudi bolezni tiho ugasnila luč življenja naše drage mame, ljube ome, tašče in sestre
Marije Režonja
iz Murske Sobote
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše, pa tudi vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene.
Iskrena hvala tudi za vse obiske in za vsako dobro in vzpodbudno besedo v času njene bolezni.
Hvala osebju ginek. odd. Spl. bolnišnice Murska Sobota za lajšanje tegob, hvala dr. Szepessyju, hvala dr. Felkarju in sestri Bernardi! Posebna zahvala tudi njenim prijateljicam: Minki, Darinki, Teriki, Marici in Francki.
Iskrena hvala duhovnikom - g. kanoniku Gregorju, g. župniku Horvatu, g. župniku Kranjcu, g. župniku Neradu - za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino! Hvala govornikoma g. Merklinu in g. Lebarju za ganljive besede slovesa.
Hvala pogrebništvu Jurič in Komunali Murska Sobota!
Vsem še enkrat iskrena HVALA!
Vsi njeni najdražji
Draga omama!
»Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše! Brez pomena zadnje so razdalje, kraj in čas.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je!«
HVALA ti kliče tvojih šest vnukov:
Vanja, Aleš, Matej, Tadej, Marko, Uroš
30
OGLASI
29. november 2001 nnx
SOKRAT B& K, d. o. o.
Slovenska ul. 43,9000 Murska Sobota tel: 02 534 88 99, faks: 02 534 88 98 PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE ODKUP IN PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
ODKUP NEPREMIČNIN
KREDITI in LIZINGI
USTANAVLJANJE VSEH VRST DRUŽB
- domači narezek
- bograč
-	dodoli + solata
■	slivovi cmoki + kompot
-	ajdova zlevanka
-	ajdov krapec s skuto ...
PO PREDHODNEM NAROČILU SPREJEMAMO SKUPINE DO PETDESET LJUDI. PRI NAS DOBITE TISTO, KAR JE RES DOMAČE IN DOBROI
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO PREVOZ. Bojan Jakšič, s. p. Gornja Bistrica 51. tel.: 57 88 200
"Mt. Sadata TRGOVINA 15» DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
NOVE SAVNE
■ 2 finski (barvna in kristalna terapija)
-turška
Prenovljen notranji termalni bazen (termalna voda z največ parafina v Srednji Evropi)
inElRME LETO/m
Tomšičeva 2a, 9220 Lendava, tel.: (02) 577 41 00, faks: (02) 577 44 42; www.terme-lendava.si
PARNAD
VORWERK
Suitable for allergy sufferers
Staubsaugerprufung der Arbeitsgemeinschaft Raumluflhyglene
Mestna občina Murska Sobota - oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS št. 22/98):
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V MESTNI OBČINI
MURSKA SOBOTA ZA LETO 2002
1.
Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota razpisuje kandidature za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2002. Sofinancirani bodo naslednji programi: - športna vzgoja otrok in mladine.
- športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,
-	vrhunski šport,
-	šport invalidov,
-	športna dejavnost študentov,
-	kakovostni šport,
-	šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
-	delovanje zveze športnih društev in drugih asociacij v športu in izvedba njihovih programov,
-	informatika v športu,
-	znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu,
-	informiranje o športu v medijih,
-	založniška dejavnost v športu,
-	razvojno raziskovalna dejavnost, meritve, analize svetovanja,
-	eksperimentalni programi v športu, - mednarodna dejavnost v športu.
2.
Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež in delujejo na območju mestne občine Murska Sobota,
-	predložijo dokazila o plačani članarini svojih članov za tekoče leto,
-	da imajo redno dejavnost za katero so registrirani vsaj dve leti. Izvajalci prikažejo svoje pogoje na posebnih obrazcih.
3.
Rok za prijavo je 20. december 2001 (priporočena pošta) na naslov: Mestna občina Murska Sobota - oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti,
Kardoševa 2 9000 Murska Sobota (pripis: športni programi 2002)
(Informacije in obrazci tudi na Športni zvezi M. Sobota, Mladinska 3, tel.: 53 71 960, ter na http:// www.sz-ms.si).
4.
Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Murska Sobota (sprejet na 26. seji mestnega sveta 29. 10. 2001).
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.
Mestna občina Murska Sobota - oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti
Globinske sisteme za čiščenje VORWERK odlikuje tristopenjski filtrirni sistem.
Zato ima TUV potrdilo, ki aparat priporoča vsem, ki imajo težave z alergijami.
Pooblaščeni strokovni svetovalec g. Branko HORVAT, Murska Sobota tel: 02 53 11 289
GSM: 04T 773 289 brezplačni telefon: 080 10 33
Decembra vsak petek v BTC-ju v Murski Soboti
VEBEŽEVALKA ZORA, NAJBOLJŠA, USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH SPOSOBNOSTIH, VAM LAHKO VELIKO POMAKA PRI REŠE-VENJU VAŠIH PROBLEMOV. ODSTRANJUJE VPLIV URNE MAGIJE IN PREKLETSTVA.
Naročila po telefonu:
02/528 14 43 ali 031 828 675.
ZORICA HORVAT, s. p., Pušča 91, Murska Sobota.
PIKAPOLONICA'
& Co. - RAZVOZ KURILNEGA OLJA
Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI
___________NAROČILA GSM: 041 716 576______
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: I021 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
KURILNO OLJE M. Sobota tel.&faks: 545 92 80 Wico, d. o. o., Obrtniška 7 2312 Orehova vas
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:
Ulen, Vanča vas 26 Šadl, Bankovci 23 Balaško, Gorica 17
Magdič, Strehovci 19
Tivadar, Velika Polana 17 Mikola, Brezovci 57
KO VEŠ, KAJ JEŠ!
V poslovnem centru Ambient v Obrtni ulici v Murski Soboti so v soboto odprli novo trgovino Pikapolonica. Trgovina ponuja veliko izbiro otroške opreme, igrač, oblačil in hrane. Prijazna je staršem, ki lahko na enem mestu nakupijo vse za svoje najmlajše, pa tudi otrokom, ki se lahko v času nakupa veselo igrajo v otroški igralnici.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UR. list RS, št. 80/99 in 70/ 00) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za postavitev rezervoarjev 0-1 in A-6, investitorja Nafta Lendava, d. o. o., Rudarska cesta 1, Lendava, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
1.	da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za postavitev rezervoarjev D-1 in A-6, Poročilo o vplivih na okolje za rezervoarja D-1 in A-6 Nafta Lendava, d. o. o., št. 121-PV0/2001, ki gaje oktobra 2001 izdelal Urbis, urbanizem, arhitektura, projektiranje, d. o. o., Maribor in Lokacijska dokumentacija, št. 782/2000, ki jo je decembra 2000 izdelal ZUM, urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o., Grajska 7, Maribor, javno predstavljeni nziroma dani javnosli na vpogled in seznanitev
v prostorih Občine Lendava,
Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, od 29. 11. 2001 do 14. 12. 2001, v ponedeljek od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 16.00,
v sredo od 7.30 do 12.00 in nd 13.00 do 15.30 io v petek od 7.30 do 12.00
2.	da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Nafta Lendava, d. o. o., Rudarska cesta 1, Lendava
v sredo, dne 12. 12. 2001 ob 13.00 v sejni sobi projektno investicijske dejavnosti Nafte Lendava, Rudarska cesta 1, 9220 Lendava
3.	da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se v času javne predstavitve nahaja v prostorih Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, ali v pisni nbliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do kooca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
mag. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh.
državna podsekretarka
POVZETEK POROČILA S SKLEPNO OCENO, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje za rezervoarja D-1 in A-6 Nafta Lendava, d. o. o., št. 121-PV0/2001
Investitor, Nafta Lendava, d. o. o., namerava znotraj skladiščnega prostora zgraditi dva dvoplaščna rezervoarja s 40.000 m3 za neosvinčeni motorni bencin in dieselsko gorivo. Poročilo o vplivih na okolje je po določilih C/9. 3.člena Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 66/96 in 12/00) izdelano kot celovito poročilo, vsebuje analizo in oceno sprejemljivosti posega z vidika vseh dejanskih in možnih obremenitev okolja. Sestavni del poročila je tudi identifikacija izrednih dogodkov z možnimi posledicami za ljudi, okolje in poslovanje skladišča z ugotavljanjem pogostnosti njihovega pojavljanja - razširjena študija nevarnosti pri obratovanju sistema (HazOp-Hazard and Operability Study).
Gradnja in obratovanje rezervoarjev s pripadajočo instalacijo ter predvidena skladiščena količina goriva bo možen izvor onesnaženja in degradacije okolja. Ob upoštevanju tehnično-varstvenih predpisov, uvajanju sodobne tehnologije, usposabljanju zaposlenih ter izpolnitvi zahtev in predlogov iz poročila bo ta možnost zmanjšana na najmanjšo možno mero.
Predvideni poseg je na območju obsežnega petrokemijskega kompleksa in pomeni dopolnitev obstoječe dejavnosti, zato ne vpliva na rabo prostora, vplivi na kulturne kakovosti prostora bodo zanemarljivi, negativnih vplivov na živalstvo in rastlinstvo ni pričakovati.
V času gradnje se pričakuje zmerno onesnaževanje tal in rastlin v bližini, ob pretakanju goriv in popravilu mehanizacije je možno tudi onesnaženje tal in vode. Emisije gradbene mehanizacije bodo zanemarljiv vir in ne bodo vplivale na povečanje emisijskih koncentracij v okolici. Za zmanjšanje vplivov na okolje je izvajalec del dolžan zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe ter uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev; posebno spremljanje stanja ni potrebno.
Ob normalnem obratovanju ni pričakovati onesnaževanja tal in povečanih emisij hrupa. Zaradi fiksne strehe in notranjega plavajočega pokrova bo izhlapevanje uskladiščenih snovi v zrak majhno, mejne vrednosti za aromatske spojine na območju najbližjih stanovanjskih objektov ne bodo presežene. Investitor posega je dolžan spremljati kvaliteto vode na iztoku iz čistilne naprave, da bo ustrezala zahtevam Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 35/96).
Po analizi tveganja s študijo HazOp ni pričakovati škodljivih zdravstvenih vplivov na populaciji v okolici skladišča z vidika toplotnih, tlačnih in akutnih zdravstvenih obremenitev s CO in benzenom. Ocenjene pogostnosti izrednih dogodkov so nizke in zato sprejemljive, posledice teh dogodkov bodo izključno znotraj kompleksa skladišča.
Ocenjujemo, da je obravnavani poseg z vidika pričakovanih vplivov na okolje ter zdravstvenega in okoljskega tveganja v primeru izrednih dogodkov sprejemljiv.
Rajko Sterguljc, univ. dipl. inž. grad., I. r. Mira Vizovišek Motalo, univ. dipl. inž. kr. arh., I. r.
DEM, ATS, ITL, FRF, ESP, GRD, NLG, BEF, FIM, PTE, LUF, IEP
Če imate doma gotovino, v kateri od teh valut, jo položite na devizni račun ali knjižico še letos! Lahko se bomo dogovorili za obliko naložbe, ki vam bo prinesla največ obresti. Do konca letošnjega leta vam bomo te valute položene na računu pretvorili v evre brezplačno. Menjava gotovine valut EMU v evro gotovino bo s plačilom provizije mogoča od 1.1.2002 do 28 2 2002 www.nlb.si
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Divizija Pomurje
VESINIK 29. november 2001
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
KONCERT
MURSKA SOBOTA
-	V petek, 30. novembra, ob 19. uri bo v Galeriji koncert Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote in mešanega pevskega zbora Svoboda iz Trbovelj.
-	V sredo, 5. decembra, ob 18.30 uri bo v klubu PAC flavti-stični večer. Nastopile bodo učenke flavte iz Glasbene šole M. Sobota v zasedbi trio in kvartet. Mentorica: Felicita Heric.
LENDAVA
V soboto, 1. decembra, ob 18. uri bo v sinagogi koncert Keltske pesmi, kjer bosta nastopili Shirlie Roden (vokal, kitara) in Alenka Zupan (flavta).
FIKŠINCI
V petek, 30. novembra, ob 22. uri bo v diskoteki Sfing’s potekal projekt Z glavo na zabavo, ki želi pokazati, da se mladi lahko zabavajo tudi brez alkohola. Igral bo ansambel Pop Design, pripravljena pa je tudi nagradna igra z bogatimi nagradami.
RADENCI
V soboto, 1. decembra, ob 18. uri bo v cerkvi Sv. Cirila in Metoda razstava Adventni čas in koncert vokalno instrumentalne skupine Nomos iz Trsta.
DOBROVNIK
V soboto, 1. decembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande. Koncert je posvečen spominu na domačina Jožeta Kardošo, cimbalista in violinista. Kot gostje bodo nastopili še Lusta banda, citrarji DOŠ Dobrovnik in moški pevski zbor Notazok.
OTVORITEV
LENDAVA
1.	decembra, bo v sinagogi po koncertu Keltske pesmi otvoritev razstave S praobliko do sodobnosti avtorja Evgena Titana. Predstavitev avtorja in razstave bo opravil dr. Jože Magdič. Organizator prireditve je ZKD Lendava, omogočila pa sta jo občina Lendava in Ministrstvo RS za kulturo.
VERŽEJ
3.	decembra, ob 11. uri bo v avli OŠ razstava šolskih glasil in likovnih del ■ plakatov, ki so jih naredili učenci.
MURSKA SOBOTA
29.	novembra, ob 18. uri bo v razstavišču Pokrajinskega muzeja otvoritev razstave keramičnih posod Velika forma.
-	V ponedeljek, 3. decembra, bo od 9. do 17. ure brezplačno na ogled stalna muzejska razstava in gostujoča razstava keramičnih posod Velika forma.
-	V ponedeljek, 3. decembra, bo v študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice otvoritev razstave Prekmurske tiskarne v zgodovini.
LJUTOMER
V četrtek, 29. novembra, ob 18. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev medobmočne razstave likovnih ustvarjalcev ljubiteljev. Razstava bo na ogled do 14. decembra.
DOGODEK
SPODNJE KRAPJE
V sredo, 5. decembra, zvečer bo miklavževanje v prostorih gasilskega doma. Prireja Mladinsko društvo Spodnje krapje!
ROGAŠOVCI
V soboto, 1. decembra, ob 18. uri bo pred OŠ prireditev Postavitev božičnega drevesa.
MURSKA SOBOTA
- V soboto, 1. decembra, bo v soboški katoliški župniji slovesnost ob predstavitvi jubilejnega Zbornika ob 700-letnici cerkve sv. Nikolaja. Začetek slovesnosti bo v cerkvi, kjer bo maša, ki jo bo vodil škof dr. Jožef Smej, pela pa bosta cerkvena zbora domače župnije in iz avstrijske Radgone. Po maši bo predstavitev Zbornika v hotelu Diana, ob 19. uri pa še v ve-
roučni dvorani.
- V nedeljo, 2. decembra, bo v Galeriji mednarodni dobrodelni bazar, ki ga prireja Slovensko mednarodno združenje žensk. Prireditev bo odprla častna predsednica združenja Štefka Kučan. Izkupiček bazarja bo šel v dobrodelne namene.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 3. decembra, ob 18. uri bo v Galeriji sociološko - potopisno predavanje Svet na robu občutljivega ravnotežja med Iranom, Rusijo in Afganistanom avtorja Marka Ogrisa.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
- V petek, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Dan žena režiserja Aleša Nadaija in v izvedbi Gledališkega društva Torpedo.
- V torek, 4. decembra, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava za osnovnošolce Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča avtorice Ivane Brlič Mažuranič in v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji je na ogled razstava Wilhelm Heiliger - Konkretna fotografija 1985 - 2000.
- V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča iz Ljubljane.
- V klubu PAC si lahko ogledate 39. slovensko pregledno razstavo barvnih in črno-belih fotografij, ki jo prirejata Fotografska zveza Slovenije in Fotoklub Murska Sobota.
- V razstavnem delu izložbe podjetja za projektiranje Fer-ing, d. o. o., razstavlja članica Likosa Irma Premrl.
-	V prostorih MIKK-a bo do 3. decembra na ogled razstava Strpnost do drugačnosti s fotonatečaja Urada RS za mladino.
MORAVSKE TOPLICE
-	V dvorani hotela Vivat So do 9. decembra na ogled dela iz slikarske kolonije Primož Trubar 2001.
-	V zdravilišču bo do 15. decembra razstavljala Zorana Kristan.
RADENCI
V galeriji Radenske v parku je do 14. decembra na ogled likovna razstava odraslih likovnih ustvarjalcev. Razstava je odprta med delavnikom od 10. do 12. ure in ob torkih od 15. do 16. ure, ostale dneve pa po predhodnem dogovoru.
LENDAVA
kino • k i n
Murska Sobota
Četrtek, 29- novembra: ob 18.00 jugoslovanska glasbena komedija Munje, ob 20.00 ameriška drama Nevidni cirkus
Petek, 30. novembra: ob 18.00 ameriški pustolovski film Vitezova usoda, ob 20.30 Nevidni cirkus Sobota, 1. decembra: ob 18.00 Vitezova usoda, ob 20.30 Nevidni cirkus Nedelja, 2. decembra: ob 18.00 Vitezova usoda, ob 20.30 Nevidni cirkus
kino • k i n
BORZ
ZNAN Jj
je inlorma-
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
- Išče se znanje statistike za višje šole (ekonomist).
- Išče se znanje igranja na kitaro.
- Ponuja se znanje matematike za SŠ in fakultete.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
Na gradu je na ogled razstava del z 29. mednarodnega likovnega simpozija Lendava, kjer so sodelovali umetniki Igor Banfi, Gabor Biro, Zdenko Huzjan, Suzane Kiraly - Moss, Seid Hasanefendič - Trabzon, To-doiče Atanasov, Endre Gonter, Jozsef Benes in Peter Laszlo.
LJUBLJANA
Obvestilo za Pomurce v Ljubljani: V ponedeljek, 3. decembra, bo v Moderni galeriji razstava Andy Warhol - Življenje in delo ves dan na ogled brezplačno.
GLASBA IN PLES
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
V soboto, 1. decembra, ob 18. uri bo v avli OŠ srečanje ljudskih pevcev in godcev.
FILM
MURSKA SOBOTA
- V petek, 30. novembra, ob 18. uri bo v MIKK-u filmska delavnica, ki jo vodi Aleš Nadai.
LITERATURA
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 29. novembra, ob 19. uri bo v Salonu Murska republika literarni dogodek Litera okupira Mursko republiko, kjer bo predstavitev pesniške zbirke Jasmine Cigrovski V popku, predstavitev prevoda pesniške zbirke Draga Glamuzine Mesarji in predstavitev romana Arturja Šterna Jeba z lipicanci. Prisotni bodo: predstavnika založbe Litera, direktor Orlando Uršič in glavni urednik Nino Flisar, pesnica Jasmina Cigrovski in pisec spremne besede v njeni knjigi Robert Titan Felix, prevajalec pesmi Draga Glamuzine Jurij Hudolin in pisec spremne besede Mitja Čander, dr. Artur Štern pa bo navzoče pozdravil po video posnetku.
- V ponedeljek, 3. decembra, prireja Pokrajinska in študijska knjižnica dan odprtih vrat vseh oddelkov PIŠK.
Delimo vstopnice za kino
Mel Gibson in Paul Hogan sta bila dva najpogosteje omenjena avstralska igralca, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedel tudi naš nagrajenec Drago Gombo-ši, Mlinska 8, Balovci, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Kdo igra glavno vlogo v srhljivki Hanibal?!
Odgovor:..........................................
Kupon št. 48
Odgovore pošljite do 4. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka'13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.	CAN’T GET YOU OUT OF MY HEAD - Kylie Minogue
2.	ZMAJ OD NOČAJA - Bajaga
3.	BECAUSE I GOT HIGH - Afroman
4.	ČEKAJ ME - Arsen Dedič
5.	GIRL IS ALI YOU NEED - Mark Lopez
6.	QUEEN OF MY HEART - Westlife
7.	YOU CAN’T HOLD ME DOWN - US3
PREDLOGI:
DESCONOCIDO SOY - David Byrne
GOD GAVE ME EVERYTHING - Mick Jagger
PAID MY DUES - Anastacia
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	HOUNDRE - Orlek
2.	SRCA TI VEČ NE DAM - Karmen Stavec
3.	DO KDAJ - Darja Švajger
4.	OGNJENI OBROČ - Andraž Hribar
5.	VROČI TELEFON - Adi Smolar
6.	V MENIJE MOČ - Alenka Godec
7.	OSTATI TU NE SMEM - Power Dancers
PREULOGI:
LE SPOMINI - California
SONCE MOJ PRIJATELJ - Damjana Golavšek
NOREC - Lara Baruca
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	LJUBČEK MOJ, SRČEK MOJ - Vesele Štajerke
2.	NIKOLI POZABLJENA - Pogum
3.	NIKOLI VEČ-Š.P.I.K.
4.	DEKLE IZ MLINA - Ans. Franca Potočarja
5.	NA DOLENJSKEM - Ans. Lojzeta Slaka
6.	RUDARJEVA PESEM - Dan in noč
7.	ZAKAJ SE LASTOVKE SELIJO - Štajerski baroni
PREDLOGI:
BOŽIČ, NAŠ DRUŽINSKI PRAZNIK - Kranjski muzikanti IRHARCE IN ČRN KLOBUK - Slovenski muzikantje
PO DOMAČE NA SILVESTROVO - Družina Galič
LESTVICA ODMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	TIHE SANJE - Mateja Horvat
2.	SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca
3.	UPATI NI GREH - Darko Kegl
4.	PODAJ MI ROKO - Brane Drvarič Band
5.	RECITE JI ANGELI - Drago Jošar
6.	NE PUSTI ME SAMEGA - Halicanum
7.	AMORE ROMANTIKA - Jože Kovač
PBEDLOGI:
OTOK LJUBEZNI - Alenka Huber
TI SI MI LUČ PRIŽGAL - Blanka Keršič
LJUBI ME LJUBI - Natalija Kolšek
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 6. decembra 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 48 - glasujem za skladbo
NATAKARSKI POMOČNIK
POMOŽNA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 10.12.01; KAROLI JOŽE S. P. KA BIRO, LENDAVSKA 60/D, MURSKA SOBOTA
MIZAR
LESAR-MIZAR V DELAVNICI; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČEN DELAVEC V LESARSTVU; do 03.12.01; GERENCSER DEZSO S. P. IN-TERIER MIZARSTVO IN TRGOVINA, DOLINA 3E, LENDAVA - LENDVA
VARILEC
VARILEC IN KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:KLJUČAVNIČAR; do 05.12.01; P.T.S. POLISERVIS D. 0. 0. GORNJA RADGONA, JAMNA 11 A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 5
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK C IN E KATEGORIJE V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 05.12.01; MARTINEC ANTON S. P. TO-NATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV. RAKIČAN, CANKARJEVA 30, MURSKA SOBOTA
VOZNIK TOVORNJAKA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje;
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
jeziki: slovenski jezik - pisno; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: DRUGI P0KLIC:STR0JNA ŠOLA;STAROST OD 21 LET NAPREJ; do 06.12.01; PUE.CKO LADISLAV-AVTOPREVOZNIŠTVO, DOLNJI LAKOŠ 81, LENDAVA - LENDVA
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C,E; do 22.12.01; RENT TOUR D. 0. 0. , LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV
PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil ■ zahtevno; ostali pogoji: 2-MES. POSKUSNO DELO; PISNE PONUDBE SPREJ. PLANIKA KRANJ D.D.,SAVSKA LOKA 21,4000 KRANJ; do 30.11.01; PLANIKA KRANJ, PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO OBUTVE D.D PRODAJALNA MURSKA SOBOTA II., NEMČAVCI 1D. MURSKA SOBOTA
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 2 mes.; ostali pogoji: ŽENSKI SPOL,MOŽNOST ZA-POSL. ZA NEDOL.ČAS; ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM ALI BREZ POKLICA Z VESELJEM DO DELA; do 06.12.01; MERKLIN BOJAN S.P., OKREPČEVALNICA PUNGRAD, SKAKOVCI 18, CANKOVA
NATAKARICA; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS, STAROST DO 30 LET,POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 26.12.01; ČERPNJAK FRANC S.P., DNEVNI BAR, GORNJI PER-TOVCI 34/D , PETROVCI
NATAKARICA; nedoločen čas; ostali pdgoji: DRUGI POKLIC:KATERIKOLI,BREZ POKLICA Z VESELJEM DO TAKEGA DELA;POSKUSNO DELO PO DOGOVORU; do 05.12.01; ŠTADLER FRANČIŠKA
S.P., OKREPČEVALNICA ŠTADLER, SOBOŠKA ULICA 4, MURSKA SOBOTA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik ■ govorno; do 30.11.01; ČEH JOŽE S. P. GOSTILNA PRI STUDENCU, NEDELICA 76, TURNIŠČE NATAKAR; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:NATAKARSKI POMOČNIK, DRUGA USTREZNA IZOBRAZBA; do 30. 11. 01; POLAJNAR SAŠA S.P., OKREPČEVALNICA GREEN PUB, CVEN 3/D, LJUTOMER
NATAKARICA; nedoločen čas; ostali pogoji: DELAVKA BREZ POKLICA,DRUGA IZOBRAZBA; do 26.12.01; MACUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN
NSTSNMV:...................................................
|	7 VELIČASTNIH:..........................................   |
GLASBA
| NAŠEGA SRCA: ...........................................    |
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
| GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«..................................... |
Ime in priimek ter naslov:..................................
।--------------------------------------------------------------!
ČAS; do 10.12.01; KAROLI JOŽE S. P. KA BIRO, LENDAVSKA 60/D, MURSKA SOBOTA
PREDMETNI UČITELJ TELESNE VZGOJE
UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MESECE; do 30.11.01; OSNOVNA ŠOLA MIŠKA KRANJCA VELIKA POLANA 215 B, VELIKA POLANA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
PROUČEV. PSIHOL. FAKTORJEV V DIAGNOZAH, TERAPEVT.ZDRAVLJENJE, TERCIAL. PREVENCIJA PSIHIČNEGA ZDRAVJA,DELO V TIMU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KLINIČNI PSIHOLOG,ZAŽEL JENE DEL. IZKUŠ..POSKUS.DOBA 4 M.,USTREZNA ZNANJA ZA DELO Z OSEBAMI PO-SEBN. POTREB; do 04.12.01; DOM LUKAVCI P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
DIPLOMIRANI PSIHOLOG SPECIALIST
PSIH0DIAG.IN SVETOVALNO DELO, PSIHOL. POROČILA,IZDELOVANJE PROGRAMOV, DELO V TERAPEVTSKIH SKUPINAH,TIMU...; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: poskusno delo 4 mes., zaželjene del.izkuš ustrezna znanja za delo z osebami s posebnimi potrebami; do 04.12.01; DOM LUKAVCI P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) NAČRTUJE IN KONTROLIRA ZDRAV. NEGO, VODI ZDRAV.IN NEGOV. DOKUMENTACIJO, KOORD.ZDRAV. PREGLEDE VAROVANCEV,IZVAJA MED. POSEGE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; ostali pogoji: opravljen strokovni izpit, poskusna doba, zaposli se lahko tudi višja med.sestra; do 04.12.01; DOM LUKAVCI P. 0.. LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU;
32
šifra
enoi
foto: D.
eno leto)
Priimek:
Ulica.
Pošta:
Podpis:
ozje sorodna Melincih
Soboški razvojni oddelek kmetijske gozdarske zbornice je v karanteni. So namreč na specialističnem študiju o ravnanju z denarnimi prilivi, ki jih je za njihov račun začela zbirati davka-
Zaradi službene zadržanosti ex lilije in nove Moščanke, ki je na službeni poti v pobratenem Za-boku in bo šla naprej v pobrateno madžarsko občino, je špano-vija zaradi inventure in priprav na novoletna slavja zaprta.
' Kobiljanska čistilna je zablokirala in povzročila preplah prve stopnje zaradi grozeče naravne katastrofe. Le-to bi skoraj povzročile spodnjice, ki so po naključju priplavale v kanalizacijsko omrežje namesto v potok, kjer si ponavadi perejo noge.
Hotižani so dali vlogo za spremembo imena svojega kraja. Ne bodo se več imenovali Hotiza, ampak Vodno-kanalizacijska in čistilna zadruga Hotiza.
Štefan Žibrik, znani nogometni kibic in funkcionar, si najbolj želi, da soboškemu nogometu končno predpišejo obvezno smer. Želi pa si tudi, da na Fazaneriji ne bi bila večna burja, ampak bi se prileglo tudi malo juga.
j Miha Vodenik, Jožko Špindler, Jože Kocon in Slavko Mihalič so podpisali akt o ustanovitvi narodne in lokalne knjižnice za prenos znanja iz generacije v generacijo. V biblioteki so že na razpolago vse občinske študije s področja lokalne samouprave in regionalizma.
Te dni je znana vzgojiteljica Radenske testirala trdoto tlakovcev na radenskem krožišču. Pravi, da je potrebna granitna trdnost, če si želijo trdnega koraka otroka, ki počasi zahaja.
I Velepodjetniška skupina se je l končno profesionalizirala. Tako bo začela z odrešitvijo Prekmurja. Po deklariranju tkanin in posevkov oljne repice bodo na Miklošovem senji odprodali vse ■ prekmurske motike in lopate. Najbolj vesel pa je Marjan Kardi-nar, saj bo nekoč njegov srp j končno začel žeti.	/
Zaradi osebne prizadetosti šefa inženiringa vzdrževanja na soboškem šolskem kombinatu gospoda Pišteka, ker naj bi posegla v njegovo kraljestvo ravnateljica gimnazije, s tem da je dala prebeliti in očistiti del prostorov brez njegovega cenjenega blagoslova, se je sestal šol- j ski svet centra, ki naj bi posku- / šal omiliti duševne bolečine pri- / zadetega.	I
Datum naročila.
ostalo le pogorišče
1 I Jutri bo veliko zedinjenje; po-/ tekalo bo v Ljutomeru. Župan, ki j hitreje misli iz Ljutomera, je i uspel z velikim zedinjenjem in / izdal »insignije« s štirimi občin-I skimi grbi. Grba ljubljanske gu-' bernije zaenkrat še ni zraven. Po končno zaključenem skupnem projektu doma za starejše občane se združeni pripravljajo na novo naložbo - začeli bodo z I gradnjo pomožnega nogometne- I ga stadiona za vadbo nogomet- I ne reprezentance.	j
cvetje, pecivo snemanje,
vabila, konfeti~ii^~~-in J
^^P^^čnih oblek
— * u* Metka PALATIN, s. p.
Sobota, Lendavska 15, tel.: 02/521 13 33
moške obleke ^^j^posoja
hišo in pomagala na smrt bolni enainosemdesetletni materi iz nje.
0 torek okrog petih popoldne je nenadoma zagorelo v gospodarskem poslopju kmetije v Co-getincih 54, kjer živita Andrej Podgoršek in Veronika Anželj ter njuni trije otroci, I stari enajst, osem ter leto in I pol.
o_..,z.acijsKega odbora Rudi naše okolje predrzna ideja.
Na povabilo se je odzvalo že tudi petnajst firm od trideset povabljenih. Bistvene teme, ki bodo potekale na srečanju, so razvojne ambicije, potrebe po kadrih, tematsko načrtovanje, nivo pripravljenosti za sprejem kadrov, poleg tega se bo promoviral tudi splet Pomurje.net. Tu bo še predstavitev dokumenta Regionalni razvojni program, ki je že na internetnih straneh, ter tudi predstavitev mladih prek ZOTKS in samostojno ob stojnicah posameznih podjetij. T. Koleš ■ v
0 Vestniku smo že omenili, da bo od 13. do 15. decembri v M. Soboti potekal t. i. veliki Get Work seminar. O tem, za kako velike razmere gre, je podrobneje na tiskovni konferenci razložil predsednik organizaci«V“------- Cipot: »To je posnemljiva in za
V klubu PAC bomo poskušali organizirati srečanje med študenti, diplomanti, perspektivnimi kadri ter potrebami in interesi podjetij v Pomurju, ki ta trenutek preživljajo transformacijo.« Ideja je prišla iz Kluba managerjev in podjetnikov, Cipot pa je dejal, da je v pravem trenutku doživel pravi sprejem pri treh ministrih, Bavčarju, Petrinovi in Dimovskem, vendar ne more zagotoviti, da bodo tudi prišli v Mursko Soboto. Vsi so dali svoj pristanek, skoraj gotovo pa bo prišel Igor Bavčar.
1. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 24 minut, zašlo pa ob 16. uri in 18 minut. Dan bo tako dolg le slabih devet ur. 30. novembra ob 21.49 bo na nebu nastopil ščip.
Tj^kupni
15,9888
112,4898 i '150^2295 /
»Morala bi ostati v bolnici, a menda ni bilo prostora, zato so jo pripeljali domov,« je povedal zet Andrej in nadaljeval: »Pri naši hiši v zadnjem času ni sreče: pred tednom nam je crknila krava, imamo na smrt bolno babico, zdaj pa še požar, ki je uničil premoženje. Po prvih ocenah je škode za več kot sedem milijonov.«
'9. november, četrtek, 0. november, petek, I. december, sobota, L december, nedelja, . december, ponedeljek, december, torek, december, sreda,
I Od stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Cogetincih 54 je ostalo le pogorišče, po katerem se žalostna ozirata oškodovanca Veronika in Anton.
Družini bo treba pomagati!
- Foto: Š. S.
ozn. val. EUR ATS
DEM CHF
USD ;
HRK 1
srednji 220,6730 16,0369
112,8283 150,6815 251,3933
29,8243
prodajni 221,3350 16,0850
113,1668 151,1335 252,1475
29,9138
Rešili so premičnine in živali (krave, svinje, koze ...), ne pa tudi stanovanjskega in. gospodarskega poslopja v velikosti 24 krat 10,5 metra, kajti to je bilo večinoma iz lesa (hiša iz brun), zato je gorelo kot za stavo.
Ogenj, ki se je pojavil pri ba- , lah v gospodarskem poslopju, je prva opazila Veronika, ki je v tistem času »opravljala« (krmila) koze in zajce v poslopju, ki je na nasprotni strani glavnega gospodarskega poslopja.
Naglo se je širil v smeri stanovanjske hiše, zato je brž stekla v I
Betka se je poročila k Pozderčevim v Beltince imajo hišo v Ribiški ulici. Poslopje ni ravno ve-o, zato bosta mlada začela graditi na spomlad prizidek, oziroma bosta preuredila v stanovanje sedanje pomožne prostore. Sicer pa pri hiši ni veliko ljudi: mladoporočenca, mama oziroma tašča Marija ter Andrejev brat Roman, ki pa je še ledik in fraj.
Betka je zelo srečna, ker je dobila pred časom zaposlitev v Moravskih Toplicah. Tja jo (in kolo v prtljažniku) zjutraj zapelje mož, nato pa gre v službo v ABI; domov pa se Betka vrača s kolesom po bližnjicah. Vsaj doslej, dokler ni bilo snega, je šlo tako; kako bo v prihodnje, pa bosta še videla in ukrepala.
Naraščaja pa še nimata.
Andrej, ki je zaposlen kot železokrivec v lipo-“ vskem podjetju ABI, d. o. o., se ukvarja v prostem a	času z malim nogometom. Zdaj igra za KMN Beltin-
,	ci in KMN Meteor .Melinci. Pred dvema letoma pa je
i melinške »malonogometaše« tudi treniral. Na igrišču ga je opazila domačinka Pozderčeva Betka, ki je prišla na tekmo v družbi s sestro. Kmalu potem sta se fant zrelih let in mlado dekle še bolj spoznala in se začela shajati. Osmega septembra sta se poročila na matičnem uradu v Beltincih, pozneje pa sta si obljubila zvestobo (dokler ju smrt ne loči) še v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Ladislava. Z gostijo niso pretiravali ne njeni in njegovi domači, ampak > so se lepo domenili, da bodo povabili le nike in botrino, zato je bilo v gostišču n (Kuhar - Kovač) le petintrideset svatov.
Včeraj zjutraj, ko smo obiskali Cogetince, vas, kjer je pred nekaj letih požar skoraj uničil turistično kmetijo, se je še vedno kadilo, čeprav so kmalu po pojavu ognja prispeli gasilci iz Cerkvenjaka, Oseka, Sv. Trojice,\ Lenarta in Sv. Jurija ob Ščavnici ter se spoprijeli z ognjenimi zublji.
Sreča v nesreči je, da Anže-Ijevim oziroma Podgorškovim ne bo treba iti stanovat v tuje «	hiše, saj so pred nekaj leti zgradi-
■ li hišo nedaleč od stare, vendar ■	pa je treba v njej še veliko uredi-
1 ti, da bo primerno bivališče. Vsi I so živeli v stari hiši, pri materi ' oziroma babici, kajti ta je ostala pred leti vdova in je niso marali pustiti same.
Zakaj je zagorelo? Uradne informacije ni, kajti na delu so strokovnjaki, ki bodo skušali ugotoviti vzrok. Vsekakor pa je tudi ta požar lahko opozorilo, da moramo vsi narediti več na področju varstva pred požari.
Š. S.l
। । W| Pa je prišel srečen dan tudi za stroj-1^1 nega ključavničarja Andreja Pozderca LSJ iz Beltinec in Betko Pozderec, ki je končala šolo za kmečke gospodinje, iz Melinec; tako se je pisala že pred poroko, zato ji ni bilo potrebno prevzeti moževega priimka, kot je to običajno.
j država Lemu~ I Avstrija I Nemčiji ' Švica
ZDA
Hrvaška I
Široko odprte
Borza znanja v Murski Soboti
.andrej JNARLMN -JUNKA —fMlIC BARBARA
SAVO
gapredek
SENČIM
/840	
J91~l	~*/2
7348