ISSN 0350-5561
za konectedna
Suho in hladno bo.
5S let
številka 2
četrtek, 15. januarja 2009
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE



L?' «V.
^TTj"


_t
Začaran krog
Bojana Špegel
Vrhunski namiznoteniški dogodek
V torek se je v Rdeči dvorani začelo 10. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu - Vrhunec v petek in soboto s posameznimi finali
Velenje - Ste v zadnjih dneh že pokukali kaj v Rdečo dvorano? Ste se morda vprašali, zakaj v hotelu Paka kar mrgoli ljudi s celega sveta? Ste na poti v službo ali šolo srečali ogromno deklet in fantov v športni opremi? ... V Velenju ta teden gostuje kar nekaj izjemnih namiznoteniških igralk in igralcev. Naše mesto ob svoji 50. obletnici že desetič gosti Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, prvi turnir elitne serije Pro tour v koledarskem letu. Tudi letos-nji turnir je - kot vsak doslej -nekaj posebnega.
Čeprav je v zadnjem trenutku svojo udeležbo odpovedal tretji s svetovne moške lestvice Ma Long in čeravno so še nekaj dni pred začetkom organizatorji morali popravljati seznam prijavljenih igralcev, je zasedba vrhunska. V moški konkurenci je prvi nosilec mož, kije leta 2004 na olimpijskih igrah v Atenah šokiral celo Kitajsko, ko je osvojil olimpijski naslov - Ryu Seung Min iz Južne Koreje. Najvišje uvrščeni Kitajec na lestvici TTTF, ki v teh dneh igra v Velenju, je Shuai Hao, deveti na svetu.
— * P "VELfNJE
Morda pa je še vznemirljivejše ime iz dežele, kjer je namizni tenis doma - Zheng Jike. Predstavnik nove generacije kitajskega namiznega tenisa je lani slavil zmago na morda najtežjem namiznoteniškem turnirju na svetu - kitajskem državnem prvenstvu. Zanimivo, na les-
tvici mednarodne namiznoteniške zveze je sedem mest za najboljšim Slovencem. Bojan Tokič bo v vlogi osmega nosilca naše najmočnejše orožje.
Med dekleti Slovenke prave možnosti za odmeven rezultat nimajo. Tiste najboljše pa so zagotovo
Kitajka Yan Guo, Korejka Kyung Ah Kim ter dve Kitajki, ki igrata za evropske reprezentance - Jia Liu za Avstrijo in lanska zmagovalka Jiao Li, ki ima zdaj nizozemski pot ni list.
■ T. H., foto: DK
Zagotovo je prejšnji in začetek novega januarskega tedna najbolj zaznamoval mraz. Tisti v naravi, kije podiral rekorde, in tisti v mnogih evropskih stanovanjih. Na Komni so v noči na petek, kije bil tudi najhladnejši dan letošnje zime, namerili neverjetnih 49 stopinj Celzija pod ničlo. Seveda je padel rekord. Po drugi strani pa je mraz prinesel številne radosti ljubiteljem zimskih športov. Tudi tistih, ki nam jih v Velenju nudi le narava. Mislim na drsanje na naravnem ledu Škalskega jezera. No ja, najbolj pogumni so v ponedeljek popoldne že preizkušali tudi led na večjem, Velenjskem, ki le redko katero zimo v celoti zamrzne. Poučili so me, da 10 centimetrov
debel led - na Škalskem jezeru naj bi bil v začetku tedna debel 14 centimetrov - zdrži 400 kilogramov teže. Čeprav na lastno odgovornost, se je prav v nedeljo po ledeni plošči jezera sprehajalo ali drsalo rekordno število ljudi. Večina po zaslugi prireditve Nedelja na ledu. Vrnimo se k mrazu v stanovanjih. Plinski spor med Rusijo in Ukrajino je trajal in trajal. Vmešala se je Evropska unija, ki bo sedaj nadzirala, kaj se dogaja s plinom v Ukrajini. Rusi si boljšega časa za zaprtje pip plinovodov proti Evropi res niso mogli izbrati. Rekordno nizke temperature namreč beležijo skoraj povsod. Nekaj strahu je bilo tudi v Sloveniji, čeprav so odgovorni ves čas zatrjevali, da bo ob zmerni porabi plina za gospodinjstva dovolj, v industriji pa so ga ponekod že morali zapirati. Kako ob 10 in več stopinj Celzija minusa sploh zmerno ogrevati stanovanja, sem se spraševala ob teh poročilih. In se veselo nasmihala dejstvu, kako srečni smo lahko v Šaleški dolini vsi, ki smo priključeni na toplovod. Toplota, ki jo v naše domove pošilja velenjsko Komunalno podjetje, ne le da je zanesljiv energent, če potegnemo črto pod stroške ogrevanja in jih primerjamo s tistimi, ki se grejejo na plin, kurilno olje (ki se je v torek po dolgem času spet podražilo) ali elektriko, smo na boljšem. Naj povem le primer. Pri nas doma za ogrevanje dvodružinske hiše mesečno odštejemo manj kot naša študentka v Kopru za eno samo sobico v stanovanju. Greje jo električna pečka, prave toplote v stanovanju menda ni. Mesečni račun elektrike za tri študentke, ki se grejejo vsaka ob svojipečki, na hodniku stanovanja pa veje leden mraz, presega 200 evrov!
Za nameček so študenti v novo leto stopili še s kar 40 % dražjimi boni za topel obrok. V najcenejši restavraciji sedaj plačajo za kosilo več kot poslanci za svojega v parlamentu. Ob tem se ve, kdo bolje je. Tudi kavo si študenti plačujejo sami, reprezentance ne poznajo. Razen tiste, ki se ji reče družinski proračun. Se torej vračajo časi, ko bodo študenti hrano nosili od doma?Marsikje se to že dogaja. No, pa smo spet pri krizi. O njej nenehno govorijo tako vladni možje (po mnenju mnogih pa veliko premalo naredijo, da bi bile posledice manj boleče) kot gospodarstveniki. Ljudje pravijo, da tudi mediji temu posvečamo preveč pozornost in da jih je tudi zato strah prihodnosti. Še zapravljati ne upajo. Tudi če bi lahko. To pa ni dobro, ker spet zavrtimo »začaran krog«. Če ni prodaje, ni proizvodnje. Če nihče ne bo zapravljal, bo dela v naših podjetjih vse manj. In brezposelnih vse več. Žal.
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
"»HAS
15. januarja 2009
hay
lokalne novice
Predstavitev fakultet
Velenje - Svetovalno središče Velenje bo v četrtek, 22. januarja, na Ljudski univerzi Velenje pripravilo predstavitev fakultet in visokih šol Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in dveh samostojnih visokošolskih zavodov.
Predstavitve, ki se jih bodo udeležili predstavniki izobraževalnih ustanov, bodo potekale med 9. in 14. uro. Ob 9. uri se bodo predstavile filozofska, pedagoška in biotehniška fakulteta; ob 10.15 ekonomska fakulteta, fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter visoka šola za zdravstvo, ob 11.30 fakulteta za družbene vede, pravna fakulteta in visoka šola za turizem, ob 12.45 pa še medicinska fakulteta, visoka šola za podjetništvo in mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije.
■	mkp
Menih odprl poslansko pisarno
Šoštanj, 12. januarja - Novoizvoljeni poslanec državnega zbora Darko Menih (SDS), sicer tudi župan Šoštanja, je v ponedeljek odprl poslansko pisarno. Ta bo odprta vsak ponedeljek ob 15. do 17. ure v prostorih Urada župana v občinski stavbi.
■	mkp
Bivši poslanec se je zaposlil
Velenje, Šoštanj, 12. januarja - Bivši poslanec Drago Koren iz
vrst Nove Slovenije je ta teden nastopil delo v Območni geodetski upravi Velenje, kjer je bil pred izvolitvijo za poslanca vodja izpostave Velenje. Njegovo novo delo bo usklajevanje dela med območnimi službami. Bivši poslanec, ki je tudi podžupan Občine Šoštanj, zadolžen za področje družbenih dejavnosti, je pravico do prejemanja nadomestila koristil tri mesece.
■	mkp
Del sejnine otrokom
Velenje - Svetniška skupina Socialnih demokratov v Svetu Mestne občine Velenje bo tudi letos del sejnin namenila v dobrodelne namene. Januarsko bodo poklonili Medobčinski zvezi prijateljev mladine za pomoči socialno šibkim otrokom.
Preko odloka do tržnice
Šoštanj - V Šoštanju pričenjajo pripravo sprememb odloka o pro-storskoureditvenih pogojih, ki bi omogočili postavitev tržnice v središču mesta v prostore bivše Kovinotehne nasproti Mercatoija. Tržnica bo delno pokrita in delno odprta, ob njej pa bodo parkirišča. V sam postopek oblikovanja sprememb, ko bo odlok v fazi javne razgrnitve in javne razprave, bo imela možnost vključitve tudi javnost.
■ mkp
Javna razgrnitev predvidoma prihodnji mesec
Gornji Grad - Na osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu, ki jo obiskuje skupaj s podružnico več kot 230 učencev, se srečujejo s precejšnjo prostorsko stisko, zaradi česar ne zadovoljujejo vsem veljavnim normativom. Zato se je ustanoviteljica šole, tamkajšnja občina, odločila za izgradnjo prizidka k obstoječi stavbi.
Ker ta videza - po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - ne sme spremeniti, so v projektu predvideli obnovo nižje stopnje, kuhinje, predvsem pa naj bi porušili obstoječi vrtec, na njegovo mesto pa naj bi zgradili nov objekt z dvema etažama, ki jih bodo uporabili učenci za pouk. Ravnateljica šole Lilijana Bele ima ob tem nekaj pomislekov, in sicer v projektu ni dvigala za učence s posebnimi potrebami, z rušenjem pa bodo izgubili tudi prostor za knjižnico. Slednjo bi lahko - po mnenju projektantov - še vnesli v projekt, vendar ga bo to precej podražilo. Po obstoječih predlogah naj bi naložba veljala blizu 2 milijona evrov.
Javno naj bi načrt izgradnje predstavili prihodnji mesec.
■ tp
Pustovanje ostaja pod šotorom
Mozirje - V kraju so lani predali namenu večnamensko športno dvorano. V njej naj bi bilo tudi pustovanje. A se to ne bo zgodilo.
Ministrstvo za zdravje, na katerem so upravljalci dvorane iskali odgovor o primernosti uporabe objekta za te namene, je bilo jasno. Menilo je, da se v objektih, ki se »držijo« vzgojno-izobraževalnih zavodov in v katerih se izvaja tudi tovrstna dejavnost, alkohola ne sme točiti pod nobenimi pogoji.
Na zadnji seji občinskega sveta so se dogovorili, da bodo tudi v prihodnje člani društva Pust Mozirski organizirali pustovanje pod šotorom, stroške najema šotora pa bo pokril mozirski občinski proračun.
■ tp
Lani najbolje doslej, letos manj optimistično
Zaradi odpovedi Avtosalona družba Celjski sejem ob 12 do 13 odstotkov prihodka - Ni gotovo, da se bodo izgradnje sedme sejemske dvorane lotili letos
Tatjana Podgoršek
Celje, 7. januarja - »Leto 2008 je za družbo Celjski sejem najuspešnejše leto v njeni zgodovini,« je med drugim na ponovoletnem srečanju z novinarji dejal direktor družbe mag. Franc Pangerl. Dosegli so več kot 5,4 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj četrtino več kot predhodno leto, kako natanč no velik bo dobi ček, pa za zdaj še ne vedo. »Vsekakor pa je Celjski sejem največja sejemska družba v državi, v rasti prihodkov sledi trendom uveljavljenih sejem skih hiš v svetu.«
Čeprav se zavedajo posledic krize, jo bodo - meni Pangerl - preživeli dokaj normalno zaradi že sprejetih in še nekaterih načrtovanih ukrepov. Ne bodo zaposlovali na novo, varčeva li bodo pri vseh stroških, na katere lahko vplivajo, hkrati pa bodo povečevali aktivnosti v strokovnem sejemskem delu. »Trenuten gospodarski položaj ni najboljši, vendar pa naše izkušnje kažejo, da prav v zaostre-
Breda Obrez Preskar in Franc Pangerl na srečanju z novinarji
nih razmerah morajo podjetja še bolj poudarjeno predstaviti svoje izdelke in ponudbo.«
Zato toliko manj razume preklic napovedanega Avtosalona, osrednje sejemske prireditve s področja avtomobilizma, od katerega so si obetali za 10 do 13 odstotkov višji skupni prihodek. Sicer pa pričakujejo petino manj prihodkov kot lani. Prva letošnja sejemska prireditev Poroka in Flora, letos so ji dodali še Altermed, po mnenju vodstva
družbe še ne bo merilo uspešnosti letoš nje sejem ske sezo ne, sejem ski četvorček v aprilu pa že. Tedaj naj bi bilo tudi znano zanimanje za največjo slovensko sejemsko prireditev - mednarodni obrtni sejem. Breda Obrez Pre skar (izvršna direktorica družbe) pa je povedala, daje za zdaj zanimanje razstavljalcev za sejme dobro in da so razstavna mesta na večini sejmov v prvi polovici leta že dokaj zasedena.
Ob odprtju Avtosalona naj bi pre-
dali svojemu namenu tudi novo, sedmo sejemsko dvorano. Ker omenjenega sejma ne bo, so aktivnosti sedaj nekoliko upočasnili in ne vedo, ali bodo halo postavili še letos. Z naložbo, vredna blizu 2 milijona evrov, naj bi zadostili potrebam za kar nekaj naslednjih let. »Nismo hudo zadolženi, znamo trdo delati, tudi zaposlenih nas ni veliko (15), zato nas ni strah, da ne bi preživeli,« je še menil Franc Pangerl.
Bo krožišče dokončno podrlo razpadajoči kozolec?
Rečica ob Savinji - Razpadajoči kozolec v občini Rečica ob Savinji ob republiški cesti Nazarje-Ljubno je že kar nekaj časa kamen spotike turistov, obiskovalcev Zgornje Savinjske doline, tudi nekaterih domačinov in druge javnosti.
Okolju je namreč vse prej kot v ponos. Vsi dosedanji pogovori vodstva občine z lastnikom objekta niso obrodili želenih sadov.
Vse kaže, da ga bo dokončno podrla nameravana izgradnja krožišča na Reneku. Država naj bi
ga začela graditi letos spomladi. Krožišče bo izboljšalo prometno pretočnost in precej spremenilo podobo vstopa v središče občine Rečica ob Savinji.
■ tp
<£y
r\hz
RAD/0
vaeNje
Vso energijo za zagotovitev domače energije
Rusija zaledenela Evropo, trepetala tudi Slovenija - Premog spet vse bolj »gospod« -Delavci se počasi vračajo na delo, negotovost ostaja
In se je spet izkazalo, kaj pomeni biti odvisen le od enega energenta, še posebno, če ta prihaja iz ne kaj zanesljivega vira ali poteka preko »nemirnih« območij. Rusija je privila plinske pipe in kihalo je pol Evrope. Rusko vodstvo se je ob tem res vedlo, kot da ima vse vajeti v svojih rokah. Pa še res jih je imelo. Tokrat niso poznali sentimentalnosti in brez plina so ostale tudi nekatere njihove malo bolj oddaljene prijateljice. In vse to zato, ker naj bi jih hoteli dati po prstih Ukrajini, ker da jim krade plin. Stvari so se tokrat razvijale veliko počasneje kot ob dosedanjih podobnih primerih, večje bilo merjenja moči in napenjanja mišic. Kot da ne bi zmrzovalo toliko ljudi in je marsikje stala proizvodnja, kije že tako bila prizadeta zaradi krize. Po ponedeljkovem menda dokončnem podpisu dogovora, po katerem naj bi v torek zjutraj zavrteli ventile v Rusiji, naj bi plin danes že na veliko prišel po plinovodih tudi k nam. Naj bi, če se v tem času, ko je članek čakal na objavo, spet ni kaj zapletlo. Tudi v takih primerih se je v tem času večkrat pokazalo, kako hitro pokvarljivo blago je predvsem časopisna vest. Že več dosedanjih večerov je kazalo, da bo spor rešen in so časniki napovedali veselo vest, a preden je prišla iz tiskarskih strojev do bralcev, so bile stvari spet postavljene na glavo.
Zaradi pomanjkanja plina je trepetala tudi Slovenija. Predvsem v tovarnah, kjer so povsem odvisni od tega energenta. Kot so steklarska in papirna industrija, talilnice in livarne. Tu bi v nekaterih primerih lahko prišlo ne le do izpada proizvodnje, tudi do uničenja peči ali dru-
gih naprav. Kjer so lahko, so menjali energente in se bolj usmerili na mazut ali elektriko. Vsaj pri slednji velja, da je še najbolj domača energija. Predvsem tista iz hidroelektrarn in seveda termoelektrarn. In ni čudno, da je tudi minister za gospodarstvo v tem času znova opozoril na potrebo po večji energetski neodvisnosti Slovenije. Pri tem pa mislil ne le na čimprejšen začetek resnega načrtovanja drugega dela nuklearke, predvsem izgradnjo savske verige elektrarn in bloka 6 šoš-tanjske termoelektrarne. Zanjo je domači energent vsaj še za štiri desetletja še bolj zagotovljen kot za hidroelektrarne; kjer so večja nihanja »energetske surovine«, pa mora v času nizkega vodostaja skakati na pomoč šoštanjska elektrarna. Vtem času se še kako potrjujejo besede prvega moža Premogovnika, da premog pridobiva veljavo in da bodo predvsem v jugovzhodni Evropi gotovo posodobili še več premogovnikov. Pri tem pa bi lahko prišlo znanje velenjskih premogarjev še kako prav.
Še ena vest, ki posredno zadeva rudarje ali vsaj mater Premogovnik. Stare topolške perice bi včasih verjetno malo čudno pogledale, če bi slišale, da je za pranje potreben certifikat. Same so v topli vodi na prostem to znale dobro narediti, danes pa HTZ-jeva pralnica pridobiva certifikate, da se čim bolje uveljavlja na trgu. Jasno, da starih peric nikakor ne moremo posnemati, saj bi bili potem proizvajalci gospodinjskih aparatov v še večjih težavah, kot so sedaj. Ta teden so se še malo bolj zapolnila delovna mesta v družbah, kjer so praznične dni brez dela malo potegnili. Eni so to »navadno« krizo združili še s plinsko, pa so stroji stali še ta teden. Prihodnji teden naj bi se večina le vrnila za stroje in druge delovna naprave. A še vedno ponekod v negotovosti, koliko denarja manj bodo dobili, ker bodo manj tudi delali. Projekt nadomestil, ki ga je pripravila vlada, so sprva skoraj vsi podpirali, potem vse bolj opozarjali na luknje. V zakonu kot tudi v državnem proračunu.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Gradnja mladinskega centra zagotovljena
Mladinski center Velenje ima v letu 2009 bogate načrte - Največji projekt bo izgradnja novih prostorov in mladinskega hotela na Efenkovi 61 - Na razpisu zanj pridobili kar 54 % potrebnih sredstev
V velenjskem MC-ju in mul-timedijskem centru Kunigun-da je po besedah direktorja trenutno zadostno število zaposlenih. So se pa lani že spopadali tudi s pomanjkanjem sodelavcev. Tudi zato so skrajšali delovni čas v Kunigundi. Po novem je odprta od 7. do 17. ure, ko je tudi največ obiska, po zaprtju pa sedaj ostaja čas za prireditve, kar je dobra plat te odločitve. Že kmalu verjetno služba ozvočevanja ne bo več pod okriljem MC-ja, ampak se bo preselila v Festival Velenje. Ko bodo končani novi pro sto ri in mla din ski hotel, pa naj bi na novo zaposlili vsaj še dve osebi.
BojanaŠ pegel
Velenje - Kljub okrnjeni kadrovski zasedbi so po oceni Marka Prit-ržnika, od 1. septembra 2008 direktorja Mladinskega centra (MC) Velenje, v lanskem letu v tem javnem zavodu dobro delali. Tudi sam je hitro spoznal delo zavoda in začel aktivno delati. »Mislim, da nam uspeva pripravljati predvsem tiste vsebine, ki sijih mladi želijo,« doda k temu ob začetku pogovora.
Na državnih in evropskih razpisih so lani v MC-ju prijavili veliko projektov in zanje tudi uspešno pridobili sredstva. Zato je direktor prepričan, da so pripravili in izpeljali dober progam. To velja tako za Mladinski center Velenje kot Regijski multimedijski center Kuni-gunda. Marko doda: »V štirih mesecih, odkar sem tukaj, sem spo znal, da so velika vrednost pri delovanju zavoda mladi sami. Dobesedno kipijo od dob rih idej in želja, da jih izpeljejo. Zato je z njimi prijetno sodelovati. Vesel sem, da smo se tudi zaposleni v MC-ju med seboj dobro ujeli. Idej in nove energije nam ne manjka. To so dobre plati, seveda pa je treba pogledati tudi drugo, bolj negativno. Žal nas kriza ne bo zaobšla, zato se bodo morda nekateri načrti malo zavlekli. V letu ali dveh pa raču nam, da bo tudi to bolje. Odlično sodelujemo z lokalno skupnostjo, kar je zelo pomembno. Njihova podpora je res velika, če ne bi bilo tako, mladi v Velenju ne bi imeli toliko možnosti za kreativno delovanje. MC
Velenje je v državnem merilu med bolje organiziranimi, kar spoznavamo preko kontaktov z drugimi mladinskimi centri. Marsikje jim lokalna skupnost ne pomaga, zato ne morejo polno zaživeti.«
Gradnja hotela že v marcu?
Marko je optimističen tudi za leto 2009, ko se bo začela največja investicija v zgodovini Mladinskega centra Velenje - dobili bodo nove prostore v nekdanjem Domu učencev na Efenkovi cesti, nad njimi pa sodo ben mla din ski hotel. Pri tem delu pogovora se nama je pridružila tudi programska vodja Maja Hostnik, ki pa s 1. februarjem zapušča to delovno mesto. Kljub temu da bo zaposlena v Ljubljani, bo MC-ju še pomagala dokončati in izpeljati nekatere že zastavljene projekte, med njimi tudi izgradnjo hotela.
Pri pripravi dokumentacije za razpis je Maja sodelovala s projektno skupino MO Velenje, bili pa so več kot uspeš ni. »Novi co, da smo bili s prijavo našega projekta uspešni, smo dobili sredi decembra 2008, karp omeni, da sta se Urad za mladino in Ministrstvo za šolstvo držala roka, komisija pa je vse prispele vloge ocenila v razpisnem roku. Uspeli smo pridobiti 54 %
sredstev za pridobitev novih prostorov Mladinskega centra Velenje s prenočitvenimi kapacitetami. Celotna investicija je vredna milijon 300 tisoč evrov. To je res velik zalogaj, novi prostori pa bodo regijskega pomena, saj bodo prenočit-
vene kapacitete za mlade namenjene celotni regiji. Tudi zato, ker smo nove prostore MC-ja in mladinskega hote la opre de li li kot regij sko pomembno pridobitev, smo verjetno tako uspešno pridobili sredstva zanje. V trženjski strategiji smo predvideli, da bomo vključevali veliko malega gospodarstva, storitvenega sektorja, turizma in izobraževanja. V ta namen smo vlogi priložili tudi številna priporočila podjetij, zavodov in organizacij iz Šaleške doline, saj bo hotel namenjen
tudi popotnikom in avanturistom iz vseh koncev Evrope.«
Če bo šlo vse po načrtih, bodo gradbena dela na Efenkovi 61 stekla marca letos. In kaj vse bo v novih prostorih? Maja Hostnik pojasni: »Na novo lokacijo se bo
preselila uprava in zaposleni v MC-ju, večja dvorana za seminarje in delavnice, tudi za potrebe mladinskih izmenjav in evropskih projektov. Poseben prostor bo namenjen aktivnemu koriščenju prostega časa mla dih. Mla din ski hotel pa bo imel 58 postelj v različno velikih sobah, imel pa bo tudi dva družinska apartmaja. Ker želimo hotelu dati posebno, atraktivno vsebino, bomo že v kratkem skupaj s projektno skupino pripravili razpis za zunanji in notranji interier hotela. Tako bomo
lahko v projekt vključili tudi mlade arhitekte. Radi bi dobili čim več dobrih idej, saj želimo, da bo hotel urejen tako, da bo spomenik zase.«
Dobra novica je tudi ta, da so sredstva za nove prostore MC-ja in mladinskega hotela zagoto-voljena tudi v mestnem proračunu: nekaj v letu
2009,	nekaj v letu 2010. »Če bo vse po sre či, bomo lahko v novih prostorih nočili prve goste in izvajali kakšen evropski projekt že ob izteku leta
2010.« Novi prostori bodo zagotovo zelo pomemb ni tudi za pester program, ki se obeta v letu 2012, ko bo Velenje del evropske prestolnice kulture.
Nove zgodbe
Ob zaključku leta, v začetku decembra, so v MC-ju izpeljali tudi največji projekt v okviru programa Mla di v akciji - več stran sko mladinsko izmenjavo, v kateri smo gostili 30 mladih iz štirih evropskih držav. »Ravno tako smo bili uspešni pri prijavi projekta, v sodelovanju s Čakro iz Čakovca in še tremi slovenski mesti, v okviru programa Intereg Slovenija - Hrvaška. Prijavili smo projekt urbana kultura. Če bo vse po sreči, ga bomo pričeli izvajati v mesecu septembru 2009 in bo traj al vse do leta 2011. Projekt smo prijavili ob pod-
pori in sodelovanju velenjske projektne skupine« še izvemo.
Sedaj že sestavljajo kamenčke v mozaiku nekaterih novih vsebin in zgodb. Tako so tudi prvič v zgodovini Mladinskega centra Velenje pridobili akreditacijo - tako za gos-titeljsko kot pošiljajočo organizacijo - za Evropsko prostovoljno službo. »Veseli smo, da smo s skupnimi močmi to dosegli in da bomo v letu 2009 dobili prvega evropskega prostovoljca celo v SAŠA regiji in na Koroškem. Imamo veliko prostovoljcev, želimo sijih še več. Pri nas je dob ro do šel vsak, ki ima ideje in jih želi uresničiti ali pa pomagati pri različnih projektih.«
Tudi na področju multimedije niso počivali. »Prišli smo do spoznanja, da bomo v letu 2009 več časa namenili profesionalni kulturi s področja multimedije. Letos bomo izpeljali tri konkretne projekte, hkrati pa tudi predsedovali mreži vseh slovenskih multimedijskih centrov, mreži M3C.« Predsednica mreže je lani decembra postala Maja Hostnik.
DirektorM ladinskegac entraV elenjeM arkoP ritržnik inp rogramskav odja MajaH ostnik, ki bok malu le šez unanjas odelavkaz avoda.
Več vpisnih mest kot kandidatov
Na Šolah Šolskega centra Velenje v prihodnjem šolskem letu za novince na voljo 630 prostih mest - Po daljšem času brez novosti v ponudbi - Prijave za vpis do 23. marca, informativni dan sredi februarja
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za šolstvo in šport je prejšnji teden na svojih spletnih straneh objavilo razpis za vpis v prvi letnik srednjih šol za šolsko leto 2009/2010. Nekaj več kot 19 tisoč učencev, ki letos končujejo osnovno šolo, bo imelo prihodnje šolsko leto na srednjih šolah na voljo več kot 25 tisoč 400 vpisnih mest. To je sicer 325 manj kot lani, a še vedno 396 več, kot je kandidatov.
Irena Pilih, šolska svetovalna delavka na Poklicni in tehniški srednji strojni šoli Šolskega centra Velenje, je povedala, da so za šolsko leto 2009/2010 na centru razpisali 630 prostih mest za novince, kar je približno toliko kot za lani. Prav tako niso širili ponudbe programov. Tako se bodo osnovnošolci lahko vpisali v že obstoječih 28 programov, kijih izvajajo in po katerih so prepoznavni v širšem okolju. V strokovnih šolah so vsi programi prenovljeni, spremembe pa uvajajo tudi v gimnazijskih programih.
Za novince je na področju elektrotehnike, računalništva, mehatronike, strojništva, rudarstva in okoljevarstva razpisanih 366 prostih mest v 13 programih, na šoli za storitvene dejavnosti 124 mest v 5 programih, v programih gimnazije in umetniške gimnazije pa 140 mest. Razpisali pa so še 126 mest v 6 nadaljevalnih programih poklicno-tehniškega izobraževanja in 30 v maturitetnem tečaju.
Prijavo za vpis v 1. letnik srednje šole bodo bodoči dijaki morali oddati do 23. marca letos, za nadaljevane programe poklicno-tehniškega izobraževanja pa do 2. junija letos. Informativni dan, na katerem bodo lahko bodoči srednješolci in njihovi starši pridobili natančnejše informacije o programih, možnostih izobraževanja, prevozih, malicah ... pa bo 13. in 14. februarja.
V osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zaključuje šolanje 428 devetošolcev, v raznih programih šolskega centra pa 617 dijakov.
Dializni oddelek se odmika
Ob obisku ministrice za zdravje v Janševi vladi, Zofije Mazej - Kukovič februarja lani, je bila dana podpora postavitvi dializnega oddelka slovenjegraške bolnišnice v Zdravstvenem domu Velenje - Dlje od podpisa pisma o nameri mesec po njenem obisku doslej ni (pri)šlo
MilenaK rstič- P laninc
Velenje - Ko je ministrica za zdravje Zofija Mazej - Kukovič lani februarja obiskala Zdravstveni dom Velenje in se z vodstvom pogovarjala o vseh vidikih zdravstvenega varstva v Šaleški dolini, so jo ti seznanili tudi z željo po postavitvi dializnega oddelka in gastroentrološke ter kardiološke ambulante v prostorih Zdravstvenega doma Velenje. Medtem ko je ministrica podprla dializni in gastroentrološki projekt, je vprašanje kardiologije »pustila« še odprto.
Slab mesec za tem so župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, direktor Zdravstvenega doma Jože Zupančič in direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre
Nekateri pa so dosegli svoje
»Nekateri so brez težav dobili širitve programov. Mi, ki smo vedno skušali nastopati načelno, korektno in profesionalno, pa ne. Očitno so nekateri v dolini uporabili druge metode, saj so bile zadeve realizirane že po volitvah, potem ko naj bi bivša vlada opravljala le tekoče posle, ne pa posegala v vsebinske zadeve,« pravi Jože Zupančič.
Ostalo je zgolj prio bljubah,Z ofijaM azej- K ukovič in
JožeZ upančič.
podpisali pismo o nameri za ustanovitev dislociranega dializnega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v Velenju in napovedali, da naj bi oddelek za 20 do 25 dializ-nih bolnikov, ki se na dialize vozijo drugam, zaživel že spomladi letos.
»Verjel sem načelnim dogovorom s takratno ministrsko ekipo, a se do danes nič od tistega, kar je bilo dogovorjeno, ni uresničilo. Ostalo je zgolj pri obljubah,« danes raz-
očarano ugotavlja direktor Zdravstvenega doma Velenje o bivši ministrici, ki je bila tukaj marca. »Zadeva je bila predvsem medijsko odmevna, po vsebini pa od tistega trenutka naprej ni bil narejen niti korak, tudi stikov z ministrico ni bilo možno več navezati,« še dodaja.
Ne gle de na to pa v Velenju projekt vodijo naprej. »Konec leta smo se pri župa nu Mehu sestali predstavniki slovenjegraške bolnišnice z Bojanom Vujkovcem, predstojnikom centra za dializo na čelu in se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Očitno je, daje zdaj zadeva padla v neugoden recesijski čas in so napovedi o tem, kdaj bomo zadevo speljali, nehvaležne, a smo trdno odločeni, da bomo dializni oddelek v Velenju postavili na noge. Ne sprašujte pa, kdaj.«
AKTUALNO	15 . januarja 2009
Namesto, da bi podprli, kar jim je v korist, se raje prepirajo
Vodstvo Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma si že 10 let zaman prizadeva za rešitev formalnih in vsebinskih vprašanj glede organiziranosti primarnega zdravstvenega varstva občanov - V Nazarjah prizidek, v Mozirju proti prestavitvi sedeža javnega zavoda
TatjanaP odgoršek
»V Sloveniji primanjkuje zdravnikov na primarni zdravstveni ravni. V Zgornji Savinjski dolini tovrstnih težav nimamo. Zdravnikov imamo toliko, kot jih potrebujemo, prav tako specializantov, ki nas bodo nadomestili, ko bomo šli nekateri v pokoj. Počaščena sem, ker mi je uspelo pridobiti tri zelo kakovostne zdravnike iz Celja, kar pomeni, daje med zaposlenimi in pacienti v zdravstvenih postajah Ljubno, Luče, Gornji Grad, Nazarje in Mozirje pozitivno razpoloženje, saj bi si kako drugače težko razlagala njihovo odločitev za delo pri nas. Zelo težko pa razumem svetnike Občine Mozirje, ki so znova zavrnili pobudo o prestavitvi sedeža javnega zdravstvenega zavoda iz Mozirja v Nazarje. Zaradi tega imamo nemalo težav - formalnih, predvsem pa organizacijskih in vsebinskih. Namesto da bi kot izvoljeni predstavniki občanov podprli idejo in izvedbo nečesa, kar je vsem v prid, se raje prepirajo.« Tako je komentirala že tretji neuspeli poskus za ureditev zadeve na zadnji seji sveta Občine Mozirje tik pred iztekom leta 2008 direktorica javnega zavoda Zgor-njesavinjski zdravstveni dom Mozirje Ida Kramer Pustoslemšek, dr. med.
Gre res za privilegij Nazarčanov?
Na vpra ša nje, zakaj je tako pomembno, kje je sedež javnega zavoda, je Kramerjeva odgovorila, da bi z ureditvijo tega zadostili zakonskim predpisom, po drugi stra ni pa bi lah ko še bolje poskrbeli za zdravstveno varstvo občanov na primarni zdravstveni ravni. »Po zakonu o javnih zavodih je sedež ustanove tam, kjer sta uprava in direktor. Pri nas že 10 let »ura-dujeta« v Nazarjah. Da bi na sodiš-
^ /
_
IdaK ramerP ustoslemšek: »ObčinaNa zarje ima izdelanep rostorsken ačrte, vk aterih je tudii zgradnja prizidka kz dravstveni postaji. Tu smo sedaj locirani tudi vsiz dravniki iz javnem reže terv ečina dopolnilnihde javnosti.«
ču lahko registrirali naslov zavoda na Zadrečki cesti 14 v Nazarjah, moramo pridobiti soglasje vseh usta noviteljic zavo da - lokalnih skupnosti v Zgornji Savinjski dolini. Zato smo na njihove občinske svete naslovili omenjeno pobudo. Tokrat že tretjič. Vsi so jo drugič potrdili, nasprotovali so ji le v občini Mozirje. Zanemarljivo pa ni še to: v občini Nazarje načrtujejo izgradnjo prizidka k tukajšnji zdravstveni postaji, v ureditev katere je zavod v zadnjih letih vložil veliko denarja. Zalogaj bo velik, z rešitvijo sedeža zdravstvenega zavoda pa bi se občina lažje prijavila na razpise na državni ravni.«
Še bolj kot zadostiti zakonskim predpisom želijo - po besedah Kra-merjeve - zagotoviti občanom čim bolj kakovostne zdravstvene storitve. "Ne rečem, da te niso že doslej kakovostne, vendar pa ne moremo mimo nekaterih dejstev." Kramerjeva je pojasnila, da so zdravniki, vključeni v javno mrežo na primarni ravni, locirani le v zdravstveni postaji Nazarje. Tu izvajajo tudi
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik:» Kaj več bo znanega po seji občinskega sveta2 6.j anuarja.«
večino dopolnilnih dejavnosti, kot so fizioterapija, laboratorij, rentgen, specialistične ambulante. V Mozirju pa sta nameščeni službi nujne medicinske pomoči. »Prostori za dejavnost urgentne in dežurne službe so neustrezni, možnosti za njihovo širitev na obstoječi lokaciji ni. Z izgradnjo prizidka v Nazarjah bi ju prestavili tja in s tem uredili še zelo veliko težavo, ki jo sedaj pogosto zelo improvizira mo. Namreč ob nesre čah, ki se zgodijo takrat, kadar dežurna služba ni organizirana, mora reševalno vozila najprej po zdravnika v Nazarje in šele nato pelje na kraj dogodka. To še zdaleč ni v skladu z novimi predpisi o nujni medicinski pomoči. Ker je Zgornja Savin-ska dolina zelo raztegnjena, ker je veliko cest in oddaljenih vasi, bi nam po normativih pripadala okrepljena ekipa za nujno medicinsko pomoč in dežurstvo. In bi jo tudi dobili, če bi zadostili prostorskim in organizacijskim zahtevam zanjo. Ker jim ne, smo znova izpadli. Naša pobuda o ureditvi sedeža javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom bi torej koristila vsem prebivalcem doline, ne samo Nazarčanom, o privilegiju katerih se govori sedaj.«
Pred log ni rea len
Da se v Mozirju zavedajo neustrezne in pomanjkljive organiziranosti zdravstvenih služb, med drugim dokazuje predlog tamkajšnjega župana Ivana Suhoveršnika, kije na zadnji seji občinskega sveta predlagal, da bi se za ureditev ustreznih prostorov za te namene dogovoril s kupcem stare občinske stavbe. »Lokacija je odlična, po mojem prepričanju pa predlog ni realen. Občina bi morala te prostore odkupiti nazaj. Od kod ji denar? Stavba sama je neprimer-
na. Idealno bi bilo, če bi jo porušili in zgradili nov zdravstveni dom. Tega si ne more privoščiti Ljubljana, kaj šele majhna občina. Nadalje - če bi hoteli rešiti osnovno težavo, bi morali preseliti v Mozirje
tudi vse ostale dejavnosti. In to takoj, ne takrat, ko bo imela občina za naložbo dovolj denarja,« je komentirala Suhoveršnikov predlog Kramerjeva in nadaljevala: »Bojim se, da bomo zamudili leta in razpise za možnost pridobitev državnega denarja. Dela se ogromna ško da.«
O tem znova na seji sveta 26. januarja
Mozirski župan Ivan Suhoverš -nik nam je v pogovoru dejal, da so
se o tem letos že pogovarjali z investitorjem projekta Mozirske trate. Ta je na sestanku pred tednom dni, na katerem je bila prisotna tudi Kramerjeva, predstavil možnost ureditve prostorov za potrebe
zdravstva občanov Mozirja in Zgornje Savinjske doline, vendar so se dogovorili, da bo pripravil še podrobnejšo predstavitev. O njej bodo razpravljali mozirski svetniki na seji občinskega sveta 26. januarja. »Imel sem občutek, da je bila Kramerjeva na predstavitvi pozitivno presenečena, vendar je ponovno poudarila, da je potrebno zadevo rešiti celovito. Razumem vodstvo javnega zavoda in tudi naše svetnike, ki vztrajajo pri ohranitvi sedeža Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. V Mozirju zadev res nimamo vtem trenutku najbo-
lje urejenih, vendar bomo iskali najoptimalnejše rešitve za vse strani in naredili vse, da bi ostal sedež javnega zavoda v Mozirju,« je še povedal Ivan Suhoveršnik.
Vz dravstvenip ostajiN azarje je polegs plošniha mbulantt udiv ečinas pecialističnih prostorov zad odatnez dravstvened ejavnostii nt udiu pravaj avnegaz avoda.
v
Iz občine Šmartno ob Paki
Pripombe še danes
Predvidoma v začetku prihodnjega meseca se bodo sešli na seji sveta svetniki Občine Šmartno ob Paki. Na njej bodo med drugim obravnavali predlog letošnjega občinskega proračuna, ki bo še danes, do četrtka, 15. januarja, v javni obravnavi. Do začetka tedna nanj občani in društva niso podali pripomb ali amandmajev, so ga pa pred tremi dnevi na seji ponovno prevetrili člani odbora za negospodarske javne službe občine.
Po predvidevanjih naj bi se v občinsko blagajno letos nateklo dobrih 2,9 milijona evrov prihodkov, odhodki pa naj bi bili višji od prihodkov za nekaj več kot 42 tisoč evrov. Splošna razprava o najpomembnejšem občinskem dokumentu je pokazala, da bo potrebnega veliko usklajevanja med proračunskimi porabniki, saj njihove zahteve presegajo zmožnosti, občinsko vodstvo pa pravi, da se občina ne bo dodatno zadolževala.
V teh dneh nad plaz v Tajni
Po zapletu na prvem izboru izvajalca za sanacijo plazu v Tajni v vaški skupnosti Skorno je ta danes že znan. To je celjsko podjetje Nivo.
Na občinski upravi so povedali, da naj bi priprave na začetek del začeli v teh dneh. Na tere-
nu naj bi bile aktivnosti vidne -, če bo to dopuščalo vreme - teden dni kasneje. Dela naj bi predvidoma končali v mesecu dni.
Vrednost sanacije je 389 tisoč evrov, denar pa je občina pridobila iz državnega proračuna ozi-ro ma od ministr stva za okolje in prostor.
Pisar na cen tra za soci al no delo
Center za socialno delo Velenje je v prizadevanjih približati storitev občanom lani odprl pisarno v prostorih Občine Šoštanj. Kot smo izvedeli, so aktivnosti za možnost odprtja pisarne centra začeli tudi v šmarški občini.
Direktorica velenjskega centra za socialno delo mag. Zlatka Srdoč Majer je povedala, da bodo pisarno odprli prvi teden v mesecu februarju. Odprta naj bi bila ob četrtkih od 14. do 16. ure v prostorih občine. V njej bodo lahko občani uredili vse potrebno za pridobitev vseh materialnih pravic (vloge za otroške dodatke, za štipendije ...) ter prvo socialno pomoč, ki jo upravičenci pridobijo ob nenadnih stiskah.
Gotovo zelo dobrodošla novica za občanke in občane, saj se bo s tem prihranila marsikatera pot v Velenje.
■ tp
Konec meseca še razsvetljava
Končujejo dela pri prenovi ceste skozi Metleče
Šoštanj - Prenova ceste skozi Metleče, ki so jo v Šoštanju pričeli sredi septembra, se bliža koncu. Zajema odsek od Kmetijske zadruge Šaleške doline
do ovin ka Berlož nik proti Topol ši ci. Računajo, da bodo konec meseca lahko ob cesti že priključili tudi javno razsvetljavo.
Poskrbljeno bo za var nost pešcev, saj so ob cesti uredili poločnik, za zdaj le na eni strani cestišča, na drugi pa jih gradnja pločnika še čaka. Uredili so fekalno kanalizacijo, na katero so priključili objekte do Hudobreznikovih rastlinjakov, druge objekte bodo priklju-
čili takoj, ko bo to dopuščalo vreme.
Na vsaki strani ceste so uredili postajališče, do konca meseca bosta dobili še nad streška, spo mla di pa bodo uredili okolico.
Prenova ceste skozi Metleče in ureditev fekalne kanalizacijo sta občino stala 700.000 evrov, preko razpisa pa so od države dobili 126.000 evrov.
POGOVOR
»Vsi smo na istem čolnu, združiti moramo sile, da izplovemo!«
Velenjčan Bojan Kontič v državnem zboru že četrti mandat - Večino časa je bil v opoziciji, zdaj pa vodi največjo parlamentarno poslansko skupino - Verjame v ekipo Boruta Pahorja
MiraZ akošek
Velenjčan Bojan Kontič je poslanec Socialnih demokratov že četrti mandat. Večino časa je bil v opoziciji, v tem mandatu, ko je njegova stranka prevzela vodilno mesto v parlamentu, pa so mu zaupali vodenje poslanske skupine. Vse od izvolitve je bil zelo zaseden, zato smo mu tudi mi »dali mir«, sicer pa, kot pravi, bo ta zasedenost zagotovo kar kronična vse do konca mandata.
»Vodenje največje pozicijske poslanske skupine je vsekakor zahtevno, še posebej pa je bilo zahtevno konstituiranje državnega zbora in njenih organov. Potrebnih je bilo veliko dogovarjanj, usklajevanj in organizacijskih postopkov. To pa je zame tudi velik izziv, še posebej, ker svoje delo opravljam z veseljem. Vendar moram reči, daje precej drugačno od tistega, ki sem ga bil vajen v državnem zboru, kjer sem vse od leta 1996, ko smo sicer že bili v koaliciji, vendar takrat naša poslanska skupina, ki je bila majhna, ni imela vplivnejše vloge. Najbolj opazni smo bili zadnja štiri leta v opoziciji. Med sabo smo se dobro poznali in smo že skorajda vnaprej vedeli, kako bomo odreagirali na določene predloge. Zdaj pa je marsikaj drugače, kar 29 poslancev imamo, to pa pomeni prav toliko različnih mnenj in pogledov. In delovanje, ko si v vladni koaliciji, ni enostavno, saj je logično, da zadeve usklajujemo tudi z vlado in skupaj sprejemamo pomembne odločitve. Ko si v opoziciji, je odgovornost precej manjša.« Veliko je bilo torej potrebno postoriti, preden ste oblikovali novo vlado. Kako paste sedaj zadovoljni z njo, je takšna, kot ste želeli, ali pa je bilo vendarle potrebno več kompromisov, kot ste načrtovali?
»Vsa kadrovska usklajevanja je vodil predsednik stranke Borut Pahor, kako je prišel do vseh odločitev, mi ni poznano, vem pa, da je bilo usklajevanje naporno. Preden smo govorili o kadrovski zasedbi vlade, smo se želeli najprej dogovo riti o vsebinskem delu našega koalicijskega sporazuma, kije osnova našega delovanja naslednja štiri leta. Pri izbiri kandidatov je predsednik postavljal v ospredje strokovnost in izkušnje. Prepričan sem, da je izbral dobro ekipo, kije tudi že aktivno posegla v kriz ne raz me re, v kate rih se je znaš la tudi Slovenija.« Novi vladi vsekakor ni lahko, še preden je začela zares delo-va ti, se je tudi nad njo zgrnila gospodarska kriza. Na katerih področjih pa zaradi tega pričakujete največ težav? »Znano je, da se je kriza začela na finančnem področju in se je zdaj razširila tudi v realni sektor. Takšnim krizam lahko zelo hitro sledijo tudi politične. Vendar upam, da smo pravočasno in dovolj dobro odreagirali, da bomo kljub težavam ohranili uspešno gospodarstvo in še povečali njegovo konkurenčnost. Z ukrepi bomo skušali doseči, da nas kriza čim manj prizadene in da čim bolj pripravljeni pričakamo ponovni gospodarski vzpon. Seveda vsega ne bo mogoče rešiti, tu mislim na nekatere nerešene večletne težave posameznih podjetij, ki niso dovolj konkurenčna. Dejstvo je, da se
zdaj vloga države tudi v kapitalističnem svetu močno spreminja. Neolibe ralni teo retiki in tudi mnogi politiki so menili, da je trg edini pomemben v tržnem gospodar-

stvu, zdaj pa se je pokazalo, da vendarle ni vsemogočen. Na začetku mandata smo bili deležni kar nekaj kritik, da preveč govorimo o krizi, kije takrat še ni bilo čutiti. V nasled njem obdobju smo zelo konstruktivno sodelovali s prejšnjo vlado in z veliko podporo oblikovali ukrepe, zdaj, ko se kriza zaostruje, pa se je spet vse postavilo na glavo, zdaj nas kritizirajo, da ukrepamo prepočasi. Sam pa ocenjujem, da smo se odzvali hitro in učinkovito in računam, da bomo usklajeno delovali z opozicijo tudi v bodoče. Časi, v katerih smo se znašli, namreč niso takšni, da bi skušali biti všeč-
ni volilkam in volilcem. Zavedati se je treba, da smo vsi skupaj na istem čolnu, v katerem bomo morali združiti vse moči, da izplovemo. Prav zato namerava pred_ sednik oblikovati
tudi tako imenovano partnerstvo z opozicijo, s katerim bi presegli včasih tako ozke stran karske inte re se.«
Okolje, ki vas je izvolilo, ima seveda veliko pričakovanj. Najpomembnejša je zagotovo tretja razvojna os. Nenehno ste na tej cesti in dobro veste, kakšna je. Prejšnja vlada je veliko obljubila, a do konkretnih rešitev ni prišlo. Kako ste v koaliciji naklonjeni usmeritvam, ki so bile že postavljene, ali načrtujete nove alternative, oziroma, če vprašam drugače, kdaj lahko pričakujemo gradnjo te ceste?
»Nikakor ne nameravam narediti iste napake, kot jo je Janez Janša, ki je napovedal, da bomo cesto začeli graditi leta 2008. V tem trenutku ne znam povedati, kdaj bo stekla ta gradnja, za katero zaenkrat v rokah nimamo pravzaprav še nič, predvsem pa nas do gradbenega dovoljenja, ki je osnova za začetek gradnje, loči še veliko dela. Storili pa bomo vse, da to cesto določimo kot prioriteto. Kolikor mi je znano, pogovori z ministrstvom že potekajo, nekatere aktivnosti bo treba voditi vzporedno (in ne zaporedno), še posebej, ker je stanje na obstoječi cesti Aija vas-Velenje zares katastrofalno, cesta preko Polzele pa je še veli-
ko slabša. Novo cesto je treba torej kar najhitreje umestiti v prostor in pri tem v čim večji možni meri upoštevati voljo ljudi. To bo seveda težko delo, saj je ta prostor izrazito gosto naseljen. A brez ceste ne bo nadaljnjega razvoja, na kar že nekaj časa opozarja tudi naše gospo darstvo.« Že v opoziciji ste se močno zavzemali za nadaljnji razvoj energetike v Šaleški dolini. Brez nje si v tem okolju razvoja ne znamo predstavljati. Se lahko z gradnjo šestega bloka TEŠše kaj zaplete? »Blok 6 je stalnica v razmišljanju o energetski politiki v Sloveniji. Sedanja kriza s plinom kaže, kako pomembna je čim večja energetska samooskrba. V Šaleški dolini imamo premog, ki ga znamo ustrezno in okolju najmanj škodljivo pretvoriti v električno energijo. Mnogokrat se kot alternativa omenja drugi blok jedrske elektrarne Krško, a pri tem ne gre za konkurenco, ampak za dopolnjevanje slovenske energetske ponudbe. O tem bomo v naslednjem obdobju veliko govorili, predsednik je imenoval strateški energetski svet, ki mu bo v opo ro. Mi v Šaleški dolini pa bomo seveda skušali doseči, da se vpliv energetike na okolje še zmanjša. V preteklosti smo plačevali visok ekološki davek, zato je prav, da imamo pri sprejemanju tovrstnih odločitev posebno mesto.« Ena nedorečenih stvari iz prejšnjega obdobja je pokrajinska zakonodaja. Se boste tega trdega oreha lotili, ste že uskladili, za koliko pokrajin se bo koalicija zavzemala?
»Tega še nismo storili, smo pa v koalicijskem sporazumu zapisali nujnost decentralizacije Slovenije. Zato bomo nadaljevali delo, kije bilo pričeto že pred leti, v prejšnjem mandatu pa ni bilo končano. V prihodnjih dneh se bom srečal z ministrico, da se dogovorimo, kaj vse je treba pripraviti, pri tem pa bomo seve da prisluhnili stro ki. Zagotoviti je treba, da nam bodo pokrajine prinesle višjo vrednost - lepše, boljše in uspešnejše življenje - da bodo pospešile naš razvoj. Takšnih, ki bi pomenile le dodatne stroške, ne potrebujemo. O številu pokrajin je vsekakor v tem trenutku prehitro govoriti, lahko pa rečem, da če bi prevladalo stališče, da bi imeli 12 pokrajin,
ni nobenega razloga, da ne dodamo še Savinjsko-šaleške.« Vaša poslanska skupina je bila zelo kritična do prejšnje vlade, ki po vašem mnenju v parlamentu ni dopuščala vsebinskih razprav in iskanja nekih možnih skupnih rešitev. Zdaj pa mnogi pravijo, da sedanja vlada pretirava z demokracijo, kako komentirate to vi? »Sedanji predsednik vlade je v predvolilni kampanji večkrat dejal, da si želi in da si bo prizadeval, da bomo v Sloveniji imeli drugačen način vladanja, in on je dejansko to novo politiko tudi začel izvajati. Ne bom dejal, daje naletel na zelo veliko odobravanje znotraj parlamentarnih skupin, poslank in poslancev. Vendar je tudi za uredbe, kijih sicer povsem samostojno sprejema vlada, za mnenje poprosil državni zbor in njegova matična telesa. To bo potem, ko bomo ponovno sprejemali obilico zakonov, nekoliko težje, je pa prav, da v teh kriz nih časih skušamo iskati najboljše rešitve na način, ki presega okvir sedanje koalicije. Zato je pametno k sodelovanju pritegniti vsakega strokovnjaka, kije pripravljen sodelovati pri iskanju naše skupne, lepše prihodnosti.« Tudi poslancem naj bi znižali plače, kako to komentirate? »Trenutno imamo plače v skladu s sprejetim zakonom, seveda pa bomo sledili predsedniku vlade, kije plače že znižal sebi in ministrom. Se pa osebno bolj nagibam k temu, da bi zmanjšani del plače namenili institucijam in posameznikom, ki so pomoči potrebni. V prednovoletnih dneh sem namreč prejel veliko prošenj in vidim, da je stiska velika.« Ste se tudi osebno odzvali? »Sem, v solidarnostne namene sem decembra in v prvih dneh januarja namenil 1500 evrov.« In kakšna je vaša plača? » Moja neto pla ča zna ša nekaj več kot 2800 evrov. Če pogledamo to plačo z očmi nekoga, ki težko preživi s svojimi dohodki, je to veliko in je s tem mogoče poskrbeti tudi še za kaj, na primer prej omenjene pomoči. Seveda pa je tudi ta plača premajhna, da bi z njo reševal sistemske napake v družbi.«
Podhod bo odprt, ko bo 'opravil' tehnični pregled
Izvajalci del morajo pridobiti ustrezen certifikat za vodotesne betone, s katerimi je bil grajen - To naj bi trajalo približno dva meseca - V tem času za pešce še vedno aktualen začasni prehod s semaforji
Prehod za pešce bo čez Foitovo še nekaj tednov »nadzemni«, saj podhoda ne bodo odprli,
dokler ne bodo pridobili vseh dovoljenj.
Velenje - Kot smo že večkrat poročali, naj bi izvajalci del končali podhod pod Foitovo cesto, ki bo povezoval center mesta s Starim Velenjem, končan do izteka leta 2008. Kljub dokaj neugodnemu vremenu v decembru je to izvajalcem tudi uspelo, saj so v dneh po novem letu v podhodu, v katerem bodo tudi trije lokali, nameščali še elektriko in opravljali finalna dela. Kljub temu pa se pešci skozenj ne bodo sprehajali še nekaj časa. Zakaj, nam je pojasnil predstojnik urada za javne gospodarske zadeve na MO Velenje Tone Brod nik.
»Vsa gradbena dela so izvajalci opravili do konca leta 2008, tudi tlake in druga zaključna dela so opravili. V teh dneh bodo dokončali še elektro napeljave, vendar to še ne bo dovolj, da bi že lahko opravili tehnični pregled. Podhod je bil namreč grajen s sodobnimi vodo-tesnimi betoni, zanje pa mora izvajalec pridobiti certifikate. Izvedeli smo, da to lahko traja tudi dva ali tri mesece. Dokler pa nimamo zbrane vse potrebne dokumentacije, tehnični pregled ne more biti uspešen. Mi pa ne moremo ljudi spustiti skozi podhod, dokler ta

nima opravljenega tehničnega pregleda. Poleg tega želimo, da izvajalci dokončno uredijo tudi okolico
vhoda in izhoda v podhod, da ne bi prišlo do kakšne poškodbe. Zato bomo počakali, da bo vse urejeno,
in potem podhod tudi odprli. Računa mo, da bi se to lah ko zgo di lo konec februarja ali v marcu,« nam
je povedal Brodnik.
Izvedeli smo še, da bodo parkirišča ob Vili Bianki začeli urejati takoj, ko se otopli. Računajo, da bi lahko dela stekla že v februarju. V veliko dvojno krožišče potem sploh ne bo več mogoč izvoz v kroži šče iz smeri Starega Velenja. »S parkirišča se bo pač treba odpeljati skozi celoten Stari trg. Projektanti so takšno rešitev predvideli predvsem zaradi varnosti in mislim, da so se odločili pravilno,« je še dodal naš sogovornik.
Pešci bomo torej v Staro Velenje in iz njega še vedno hodili preko začasnega prehoda za pešce na Foitovi cesti. To, da bodo zadnjo, zaključno plast asfalta v kroži šču, položi li šele, ko se oto pli, je že znano. Zna pa se zgoditi, da bo to sovpadalo z odprtjem pod-ho da in ureja njem parki rišč pri vili Bianki. Spomladi bodo dela zagotovo končana, občani pa se bodo do takrat morda že naučili voziti po dvojnem krožišču, ki je novost v naši in širši okolici in zatom arsikomu trn v peti.
■ bš
'i?
Od jrede do ponedeljka - svet in domovina
a
s
Sreda, 7. januarja
Na dan pravoslavnega božiča je bila slovenska vlada delovna. Sprejela je predlog novele zakona o zavarovalništvu, s katerim želi doseči, da se vseevropsko uskladijo postopki odobritve za pridobitev kvalificiranega deleža v kreditnih institucijah, zavarovalnicah, pozavarovalnicah in investicijskih podjetjih.
Aktivno je dan preživel tudi predsednik Danilo Türk. Vernikom pravoslavne cerkve v Sloveniji je ob voščilu dejal, da so pripadniki vseh veroizpovedi v naši državi enakopravni, svobodni pri izbiri vere in spoštovani člani družbe. Bolj zanimiva je bila napoved njegovega ura-
nik Barack Obama je predstavil načrt za rešitev gospodarske krize, ki naj bi Američane stal približno 800 milijard dolarjev.
Manj zaradi denarja in bolj zaradi strahu so Združeni narodi ob bojazni pred izraelskimi silami ustavili vse humanitarne operacije v Gazi.
Petek, 9. januarja
Oglasil seje Dimitrij Rupel. Povedal je, da poleg Ministrstva za zunanje zadeve tudi v vladnem kabinetu zbirajo dokumentacijo za pripravo predloga strategije reševanja slo-vensko-hrvaškega mejnega spora. S tem je seveda še enkrat dreznil v vprašanje njegovega mesta, na kar je tokrat tudi odgovoril. Dejal je, da bo razmislil o svojem nadaljnjem delu na tem položaju, če se bodo neprijetnosti nadaljevale.
zrak; nekateri v prepričanju, da je slaba mama, drugi mnenja, da je pridna uslužbenka.
Miru na svetu pa še vedno ni bilo. Izraelska vojska je tretji teden ofenzive v Gazi začela z letaki, ki so jih trosili iz letal. Letaki so prebivalce opozarjali, da nameravajo zaostriti napade zoper Hamas in da naj odidejo na varno.
Nedelja, 11. januarja
Skoraj nismo verjeli, da seje spet zgodilo. Dopoldne je v nesreči na smučišču Stari Vrh snežni teptal-nik do smrti povozil 6-letno deklico. Po neuradnih podatkih naj bi snežni teptalnik deklico povozil na vlečni poti smučarske naprave. Z materjo naj bi se vozili na vlečnici, ko je deklico zadel teptalnik. Obe naj bi padli z vlečnice, teptalnik pa je deklico tako hudo poškodoval, daje podlegla poškodbam.
Janez Janša je dejal, da sta premi-
Predsednikov urad je napovedal manj potovanj.
da, da so zaradi napovedane finančne in gospodarske krize v letu 2009 sprejeli varčevalne ukrepe, s katerimi bodo omejili porabo javnih sredstev. Kot so povedali, to med drugim pomeni manj uradnih obiskov predsednika.
Hamas je sporočil, da bi lahko prekinitev ognja dosegli v 48 urah, varnostni kabinet izraelske vlade pa je pred tem odobril razširitev ofenzive v Gazi. Svet se je tako spraševal, ali bo morije na Vzhodu res konec.
Četrtek,8 .j anuarja
Rektorji ljubljanske, primorske in mariborske univerze so sklenili, da ne bodo več sodelovali na sejah sveta za viso ko šol stvo, ker nočejo prevzeti odgovornosti za njegovo delovanje.
Mnogo bolj pripravljeni na sodelovanje so kandidati, ki so se prijavili na javni natečaj za generalnega direktorja policije. Izvedeli smo, daje tako storilo 14 kandidatov.
Se bodo
neprijetnosti« nadaljevale?
Italijanskim desničarjem pa se zdi neprijeten naš predsednik Türk. Razjezile so jih namreč navedbe o italijanskem soočenju s fašizmom ob zavrnitvi spravnega srečanja med Slovenijo, Italijo in Hrvaško.
Podobno negativno je vlada gledala na SDS-ovem predlogu novel zakona o dohodnini in davku na dodano vrednost. Koalicija ni navdušena nad predlagano spremembo pogojev, kijih mora zavezanec izpolnjevati, da se lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov.
Sobota, 10. januarja
Na belih strminah se je odvijala pravljica za vse ljubitelje smučanja. Osem tisoč gledalcev pod mariborskem Pohorjem je videlo presenetljivo slovensko zmago. Tina Maze je po letu dni spet postala junaknja mnogih. »Želela sem priti v vele slalom ski vrh in to mi je tudi uspelo. Zdaj se nadejam le še nadaljevanja v tem slogu. Ta tekma je za mojo malo ekipo prijetno presenečenje in velika nagrada,« je dejala Mazejeva.
Džamija v Ljubljani po
Pahorjevih besedah ne sme izzivati nestrpnosti.
Borut Pahor se je srečal z mufti-jem Grabusom in po pogovoru dejal, da gradnjo verskega centra podpira, vendar opozarja, da ta s podobo ne sme izzivati nestrpnosti. Dejal je, da je država dolž na zavarovati ver sko svobodo, opomnil pa, da verski center »ne more biti tak, da bi s svojo podobo izzival nestrpnost tistih, ki mu nasprotujejo«. To pa ni bilo vse, kar je ta dan okupiralo premierja. Predsednikom strank je namreč posredoval predlog sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja, s čimer želi ugotoviti, ali ima predlog splošno podporo. Kot je v svojem pismu zapisal premier, je v letu 2005 med parlamentarnimi strankami prišlo do pomembne odločitve, da se t. i. vojne zakone poskuša obravnavati za okroglo mizo in jih s soglasjem pospremiti v parlamentarni pos to pek.
Novoizvoljeni ameriški predsed-
Nepričakovano je Tina zasedla prvo mesto v veleslalomu.
Manj sre če na smu čiš ču je imel 13-letnik iz Iga pri Ljubljani, kije v trčenju na eni od smučarskih prog v smučarskem središču na avstrijskem Koroškem dopoldne umrl. Deček je trčil v svojega prav tako 13 let starega prijatelja in si pri tem zlomil tilnik.
Povsem druga vprašanja so se pojavljala v Franciji, kjer se je domača pravosodna ministrica Rachida Dati na delovno mesto vrnila le pet dni potem, ko je povila hčerko. In Francozi so skočili v
Gaza je bila vse bliže popolnemu zlomu. Izrael je v boj poslal še rezerviste, ki so bili vedno bliže svojim vojaškim ciljem. Kljub temu je izraelska vojska zanikala eskali-ranje vojne v »tretjo fazo« - popoln udarec po mestu Gaza in ostalih mestih.
Izve de li smo, da se bodo cene naftnih derivatov opolnoči zvišale.
Potem ko je Rusija v nedeljo zavrnila plinski sporazum, češ da je Ukrajina v svojo pogodbo vnesla »nesprejemljive« spremembe, sta državi spet podpisali sporazum. »Dokument je bil končno podpisan«, je v Bruslju sporočil Aleksander Medvedjev, drugi mož Gazpro-ma. Delegacija ruskega energetske-
Nesrečam na smučiščih ni videti konca.
er Borut Pahor in minis ter Franc Križanič osebno vplivala na imenovanje Draška Veselinoviča za predsednika uprave NLB. Po besedah prvaka opozicije je bilo nadzornikom NLB rečeno, da »bo na hitro sklicana skupščina in bodo zamenjani, če bodo peljali naprej stare postopke.«
Razveselila nas je novica, da je Ukrajina vendarle podpisala sporazum o mednarodnem nadzoru tranzita ruskega plina preko svojega ozemlja. Premierka Julija Timo-šenko je po nočnih pogovorih s predsedujočim uniji, češkim pre-mierjem Mirkom Topolankom, v Kijevu podpisala sporazum z Rusijo in unijo, ki naj bi omo go čil vno -vično dobavo plina v Evropi.
Ponedeljek, 12.j anuarja
Dan so popestrili študentje, ki so zaradi nedavnih podražitev bonov protestno želeli na kosilo v restavracijo DZ, kjer je kosilo cenejše
Je vojne s plinom resnično konec?
ga velikana Gazprom je bila na pogovo rih v Kijevu, na njih pa je Ukrajina podpisala dogovor o pogojih nadzora tranzita plina čez ukrajinsko ozemlje, tokrat brez dodatnih klavzul.
Torek, 13. januarja
Predsedniki in vodje poslanskih skupin koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS so se udeležili sestanka vrha koalicije. Sprejeli so nekaj pomembnih sklepov: znižali bodo sejnine in nagrade upravam, odgovorni v zelo neuspešnih podjetjih bodo celo kaznovani, uredili bodo vojne zakone in prenos kapitalske družbe na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
kot marsikateri bon. A jim to, ker niso bili javljeni, ni uspelo. Njihovo čast je rešil poslanec Luka Juri, kije nekaj študentov sam povabil na kosilo.
V državnem zboru so po hitrem postopku sprejeli zakon, s katerim želi vlada prek subvencioniranja polnega delovnega časa pomagati podjetjem, ki so zaradi gospodarske krize v kritičnem položaju in jim primanjkuje naročil. Za pol leta naj bi subven ci o ni ra li 200 tisoč delavcev.
Koalicija je sprejela nekaj sklepov.
Sicer pa je prebivalce domače države razjezil hrvaški predsedni Stipe Mesic, kije dejal, da če hrvaški partizani ne bi osvobodili Istre in Trsta, bi danes Slovenija gledala na morje z 20-kilometrsko razdaljo. Dodal je še, daje imela Slovenija enak mejni spor, kot ga ima s Hrvaško danes, tudi, ko je sama vstopala v Evropsko unijo, zato bi bilo v zve zi s tem potreb ne nekaj načelnosti.
Po petih dnevih lepe rasti so vlagatelji na Ljubljanski borzi doživeli streznitev, saj se je vseh deset naj-prometnejših delnic pocenilo.
Izrael je kljub številnimi pozivom k miru še stopnjeval krvavo ofenzivo v Gazi, kije po poročanju palestinskih virov zahtevala 910 življenj. Ob tem so palestinski viri sporočili, da so uničili dva izraelska tanka, izraelska vojska, ki v svoji ofenzivi uporablja tudi helikopterje, letala in ladje, pa to zanika.
Potem ko je Rusija zjutraj začela pošiljati plin, so iz Gazproma sporočili, da Ukrajina znova ovira pošiljanje plina Evropi, Ukrajina pa je odvrnila, da so za to krivi nesprejemljivi pogoji Gazproma.
žabjor
perspektiva
Revolution is myS olution *
JureT rampuš
Imam nekaj prijateljev, ki so v zadnjih mesecih na borzi izgubili veliko denarja. No, nekaj je tudi takšnih, ki mislijo, da je sedaj najboljša priložnost, da ga zaslužijo, a ti so v manjšini. Tisti, ki so izgubili, o tem ne govorijo radi. »Pride in gre«, pravijo eni. »Še sreča, da za nakup delnic nisem vzel kredita,«pravijo drugi. Eden od njih, ki je izgubil kakšnih 50 % vrednosti svojega borznega portfelja, kakor se temu učeno reče, mi je resignirano dejal, da je res izgubil velik del svojih prihrankov, ampak mu je to po eni strani všeč, saj je vseskozi verjel, da denar ne more nastajati sam od sebe. »Ni denarja brez materialne baze«. Morda ima prav, a zvenel mi je, kot da se tolaži in ne da resno verjame, da je dobro, da se je uštel ...
Zlom nepremičninskih kreditov, ki se je iz ZDA preselil v EU in se iz finančnega sektorja razširil po vsem gospodarstvu, je posledica napak znotraj finančnega sistema. Trg kreditov se ni zlomil zaradi zunanjih vplivov, ampak zaradi notranjega vzroka, zaradi nemočnih regulativnih mehanizmov, ki bi nadzirali banke in kreditne hiše. Veljala je pač mantra, da je najboljši in najpravičnejši regulator trg, tržni odnosi, da vmešavanje drugih -države, lahko temu popolnemu sistemu le škoduje. Pozabilo pa se je na preprosto dejstvo, da na trgu sodelujejo posamezniki, ki nimajo pregleda nad celotnimi kreditnimi verigami, posamezniki, ki jih v poslih vodi predvsem želja po dobičku, ki so pripravljeni prevzeti vsakršno tveganje samo zato, da bi imel njihov letni donos dvomestno število. Posamezniki, ki jih vodi le pohlep po denarju in bogastvo. Ko se je veriga preveč napela, ko je bilo naenkrat preveč ljudi, ki niso mogli odplačevati kreditov, je cena nepremičnin padla, banke niso dobile povrnjenega denarja in tam daleč stran se je začela lomiti borza.
Zgodba o pohlepu delavcem velenjskega Gorenja ne more veliko pomagati. Na prvi pogled Gorenje nima veliko z nepremičninskimi špekulacijami v ZDA, morda je v kateri od zadolženih hiš stal kakšen njihov hladilnik, a najverjetneje ni. Vendar je svetovni finančni trg soodvisen, ker ni bilo več denarja, banke v ZDA niso več dajale kreditov, podjetja so nehala na novo zaposlovati, potem so začela odpuščati, ljudje so izgubili plače, potrošnja in proizvodnja sta začeli stagnirati. Enako kot v ZDA, četudi z manjšo intenziteto, se dogaja v EU. Zato je Gorenje zmanjšalo delovni čas in znižalo plače. Kako dolgo bo ukrep varčevanja ali racionalizacije, kot se temu reče suho birokratsko, trajal, se še ne ve, a znižanje že tako nizkih plač delavcem ne bo veliko pomagalo.
In kaj nam je storiti? Kriza ni le ekonomska, četudi izvira iz borznih mahinacij. Kriza je posledica napačnega dojemanja sveta, potrošništva, želje po hitrem zaslužku, poizkusov izkoriščanja vsega okoli sebe, samo zato, da bi si v najkrajšem času pridobi čim več denarja. Okolje ljudi že opominja, da ima končno vrednost in da se nam lahko njegovo brezmejno izkoriščanje maščuje. To v tej dolini že poznamo. Sprememba dojemanja sveta, vrednot, pravil ekonomskega sistema je dolgotrajen proces, še posebno, če je kriza, v katero smo ujeti, nastala zunaj nas samih. Zato bo vojna dolga, maček še posebno hud.
Za začetek bi se lahko zmanjšali apetiti tistih, ki mislijo, da bodo na borzi sedaj, ko so delnice podcenjene, lepo zaslužili. Seveda lahko poskusijo, a ne smejo pozabiti, da so nekateri že izgubili in da se lahko ta zgodba ponovi tudi njim. Potem bi se morala spremeniti vloga države, je že res, da države v kapitalizmu najprej delajo za kapital, šele potem za ljudi, a prav bi bilo, da bi kapital postal bolj odgovoren. »Kazino kapitalizem« se je zlomil in države bodo morale najti boljše načine za upravljanje z družbo. Za tiste nepotrpežljive pa obstaja lažja rešitev. Naj se gredo revolucijo, ne rdeče komunistične revolucije, pač revolucijo v vsakdanjem življenju. Naj pazijo na okolje, naj ne kopičijo virtualnega bogastva, ki ga ne potrebujejo. In naj se predvsem odrečejo veri, da je trg in njegove zakonitosti večen odgovor na vsa vprašanja tega sveta. Za delavce Gorenja pač ni .
Revolucija je moja rešitev
A

V SREDISCU
Brezposelnost gor, zaposlovanje dol
Slika bo letos drugačna od lanske, ko se je brezposelnost zaradi potreb po delavcih do oktobra zmanjševala -Delodajalci pri napovedih zaposlovanja za letos nadvse previdni -Marsikje pogodb o delu za določen čas ne bodo podaljšali
MilenaK rstič -P laninc
V Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje se je v prvih dneh letošnjega leta v evidenco brezposelnih prijavilo več ljudi kot v prejšnjih mesecih. Povečan obseg prijav je sicer prve dni januarja, ko se kot brezposelni prijavljajo vsi, ki so bili leto pred tem vključeni v programe j avnih del, in tisti, ki so jim potekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tudi sicer večji kot ostale mesece v letu, a tokrat, pojasnjuje direktor Območne službe Velenje Robert Rajšter, je povečan obisk gotovo povezan tudi s pričakovano recesijo.
»Ne pomnimo, da bi bil kdaj že prvi dan leta tako velik priliv v brezposelnost, kot je bil tokrat,« pravi. Na šestih uradih za delo Območne enote Velenje (štirih na Koroškem in dveh v Savinjsko-šaleškem delu) seje samo prvi dan prijavilo skupaj 158 oseb (na Uradu za delo Velenje 55).
Denarno nadomestilo, pravica, ki izhaja iz dela
Mnogi, če jim pravica pripada, so prišli, da si uredijo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Do njega so upravičeni tisti, ki so imeli v zadnjih 18 mesecih 12 mesecev ali več delovne dobe. »Za prve tri mesece prejemanja denarnega nadomestila jim pripada 70 odstotkov, za naslednje pa 60 odstotkov poprečne mesečne plače, ki so jo prejeli v zadnjih dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti,« pojas-
Med brezposelne v Sloveniji se je decembra lani dodatno prijavilo okoli tri tisoč ljudi. 31. decembra je bilo v Sloveniji 66.239 brezposelnih, največ na območju Ljubljane - 13.770, sledijo pa si Maribor, Celje, Murska Sobota in Velenje (5.089 brezposelnih).
njuje Rajšter. Izplačano denarno nadomestilo pa ne more biti nižje od 45,56 % minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega zneska denarnega nadomestila.
Trajanje prejemanja denarnega nadomestila je odvisno od tega, koliko delovne dobe so imeli pred nastankom brezposelnosti. Za čas od enega do petih let delovne dobe jim pripada denarno nadomestilo 3 mesece, za od pet do petnajst let 6 mesecev, za od petnajst do petindvajset let delovne dobe 9 mesecev, 18 mesecev za starejše zavarovan-
navzgor. Konec decembra je bilo na uradih za delo prijavljenih blizu 5.100 oseb. »Pričakujemo, da bo brezposelnost še rasla. Brezposelne, ki se bodo na novo prijavljali, želimo kar se da hitro vključevati v različne oblike programov, da bi po eni strani obdržali delovne sposobnosti, kijih imajo, in se na drugi strani morda naučili še kaj drugega. Aktualne bodo tudi subvencije, in to takrat, ko se bo gospodarska situacija obrnila in si bodo delodajalci znova upali zaposlovati,« ocenjujejo.
Področje človeških virov ključ no
Branka Klavž, direktorica za kadrovsko in splošno področje Vegrad, d. d., pravi, da bo področje človeških virov letos zagotovo eden tistih ključnih dejavnikov, ki bodo odločilno vplivali na uspešno premostitev kriznega obdobja. »Pri nas se bomo posvetili predvsem povečanju fleksibilnosti in usposobljenosti naših zaposlenih. Število zaposlenih pa bomo prila-
Na zavodu so v zadnjih dneh leta 2008 zabeležili povečano števi I o zahtev za preklic delovnega dovoljenja za tujce. Še vedno pa prihajajo tudi vloge za nova dovoljenja in še vedno se tujci tudi zaposlujejo.
Z oktobrskega zaposlitvenega sejma v Rdeči dvorani. Mnogi delodajalci so se tistikrat zaman ozirali po delavcih.
ce od 50 let z delovno dobo nad petindvajset let, in 24 mesecev za starejše zavarovance od 55 let in zavarovanje nad petindvajset let. Pozor! Ne smejo pa zamuditi roka, v katerem se morajo prijaviti na zavodu in uveljaviti pravico do denarnega nadomestila. Ta pa je v 30 dneh po nastanku brezposelnosti.
Prehod v zaposlenost manjši kot v brez po sel nost
»Odliv v zaposlenost je v tem času manjši kot priliv v brezposelnost. Situacija se je glede na tisto, ki smo je bili vajeni zadnja leta, obrnila. V zadnjem obdobju smo ves čas beležili večji odliv kot priliv, zaradi česar se je tudi zmanjševala brezposelnost, zdaj pa seje situacija obrnila in pričakuje mo, da bo nekaj časa tako,« pravijo v območni službi Velenje.
V začetku januarja leta 2008 je bilo med iskalci zaposlitve v vseh šestih uradih za delo Območne službe Velenje prijavljenih 4.900 iskalcev zaposlitve, poleti jih je bilo 4.200, potem pa je šlo z brezposelnostjo
Naj več potreb je bilo po kadrih do IV. stopnje
Kako je bilo v Ura du za delo Vele nje, ki je eden od šestih v Območni službi, kot že pojasnjeno - poleg Mozirja ter štirih koroških, Slovenj Gradca, Dravograda, Radelj ob Dravi in Raven na Koroškem?
Do konca decembra lani so v Velenju delodajalci izkazali 5.545 potreb po delavcih, kar je blizu 7 odstotkov manj kot leto pred tem. Največ potreb so imeli po kadrih do IV. stopnje strokovne izobrazbe. Zadnji dan decembra so na tem uradu zabeležili 1.725 brezposelnih oseb. »V mesecu decembru smo tudi na tem uradu beležili povečano prijavo brezposelnih oseb, 63 jih je bilo več kot leto pred tem, rahlo zmanjšanje pa seje decembra pojavilo tudi pri zaposlovanju,« pa pravi Branka Škulj Nussdorfer, vodja velenjskega urada, in dodaja, da so se v okviru značilnih skupin brezposelnih že povečale kategorije brezposelnih žensk, brezposelnih, starih nad 50 let, trajnih presežkov in stečaj-nikov.
gajali obsegu pridobljenega posla.«
Tako bo najbrž tudi drugje. Napove di zaposlovanja za letos so nehvaležne, podjetja so pri tem previdna. Tokrat tudi od ankete o zaposlovanju, ki jo izpolnjujejo delodajalci, ne pričakujejo veliko. Položaj je nepredvidljiv, kakega posebnega optimizma med delodajalci pa tudi ni čutiti. »Pričakujemo, da bo najhujše prišlo v teh mese cih, potem pa se bodo zadeve čez leto počasi umirjale oziroma se bo tok spet počasi obrnil v drugo smer. Delavci pa, ki so do včeraj, predvčerajšnjim bili še zaposleni, bodo na trgu dela še zanimivi, in to takoj, ko se bo novo zaposlovanje spet začelo,« ocenjuje Robert Rajšter.
Odho de bodo nad ome šča li le del no
V Premogovniku Velenje, kjer je bilo konec leta zaposlenih 1.428 delavcev, se bo v prihodnje zaposlenost zniževala za 3 odstotke letno. Predvidevajo, da se bo v naslednjih petih letih upokojila četrtina trenutno zaposlenih, z novimi delavci bo podjetje nadomestilo petino odhodov.
»Za potrebe zaposlovanja nam zaenkrat zadošča kader, ki ga štipendiramo. Letos smo prvi sklop zaposlitev pripravnikov že izvedli, predvidoma pa bomo manjšo skupino delavcev zaposlili tudi ob koncu leta,« so sporočili iz kadrovsko splošnega področja Premogovnika Velenje.
Hčerinska podjetja, ki so imela konec leta 1.191 zaposlenih, načrtujejo zaposlitve le v tistih delih, kjer gre za nove dejavnosti ali dodatni razvoj že obstoječih. Ker v teh podjetjih štipendirajo manj, pri zagotavljanju kadrov sodelujejo z zavodom za zaposlovanje.
»Dolo čen čas« naj bolj na udaru
V Gorenju naj bi se število zaposlenih do konca leta zmanjšalo za 325 delavcev. Odhodov delavcev zaradi upokojitev ali drugih razlogov ne bodo nadomeščali. Delavcem, ki so imeli pogodbe sklenjene za določen čas, teh niso podaljšali. Kot je znano, pa so se v Gorenju s socialnimi partnerji dogovorili 36-urni tednik. Ukrep je začasen, poudarjajo.	■
Komisija o bencinski brez mnenja
Komisija za okolje in prostor je obravnavala ugovor zoper gradnjo bencinskega servisa v Metlečah - Predlaga , da o »sporni« bencinski odločijo svetniki
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 5. januarja - Komisija za okolje in prostor, ki deluje pri svetu Občine Šoštanj, vodi pa jo podžupan Vojko Krneža, je na ponedeljkovi seji med drugim obravnavala ugovor krajanov Met-leč, ki nasprotujejo gradnji bencin-
skega servisa v kraju.
Kot smo že poročali, so se v Šoštanju odločili, da kljub ugovorom na decembrsko sejo sveta uvrstijo predlog sprememb in dopolnitev odklopa o prostorsko ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom brez kakršnega koli mnenja kogarkoli, ki bi o trem lah-
ko kakšno rekel. Odlok dovoljuje gradnjo bencinskega servisa na območju Metleč. Na sejo so prišli tudi predstavniki tistih, ki tej gradnji nasprotujejo, ven dar bese de na njej niso imeli, svetniki so se namreč odločili, da obravnavo predloga umaknejo z dnevnega reda, dokler o ugovoru ne poda
svojega mnenja (vsaj) komisija za okolje in prostor.
Komisija je med drugim preverila postopke, ki so bili vodeni doslej, in ugotovi la, da so bili ti speljati skladno z zakonom in pravilno, da pa so se krajani Metleč v predpisane postopke, ki so dolgotrajni in tudi stanejo precej, vključili (pre)pozno. Ko je bil čas za to (javna razgrnitev dokumenta in javna razprava), pripomb in pomis le kov ni bilo.
Odločili so se, da zadevo - sprejem odloka ali zavrnitev - prepustijo svetnikom. Ti bodo pred težko nalogo najbrž že na januarski seji.
MALA ANKETA
Ljudje optimisti
Kako razmišljajo ljudje? Se bojijo za delo? Se bodo znaš li, če se »zalo mi«?
Džemila Mujkanovic: »Delam v čistilnem servisu in to že osem let. Ni me strah, da bi izgubila delo, ker je tega na tem področju dovolj. Sicer pa menim, da je dela danes in ga bo tudi v prihodnje dovolj za vse tiste, ki hočejo delati. Še huje je bilo, pa smo zmo gli.«
Bojan Filipič: »Malo me kriza, ki se napoveduje, nekateri
pa jo že čutijo, skrbi. Ni še pokazala vsega. Najbolj me skrbi za delo. Delam v gradbe-niš tvu, kjer v tem obdobju zaključujemo že sklenjene posle, za nove pa se investitorji ne odločajo več prav veliko. A človek mora biti vedno optimist in jaz sem. Bo že kako.«
Vinko Kovač: »Ne skrbi me. Delo imam. Delam na štiri ure, štiri ure sem invalidsko upokojen. Pogoje za upokojitev bom izpolnil čez dve leti in prepričan sem, da se mi v tem času, kar se zaposlitve tiče, ne more več zgoditi kaj nepredvidljivega. Zaposlen pa sem v muzeju.«

Prvi oskrbovanci bodo v domu konec leta
PV Invest je lani opozoril nase s tremi velikimi projekti -Center starejših v Topolšici že gradijo - Za Staro elektrarno pridobivajo gradbeno dovoljenje - Kot večinski lastnik TRC Golte želijo spodbuditi investicijski cikel
Milena Krstič - Planino
Najmlajša Premogovnikova odvisna družba, kije tudi v njegovi stoodstotni lasti - PV Invest, je s projekti, ko so jih napovedali, gotovo zaznamoval preteklo leto in bo tudi letošnjega. Projekti, kot so gradnja Centra za starejše v Topolšici, prenova Stare elektrarne v Velenju in večinsko lastništvo TRC Golte, kjer imajo skupaj z lokalnimi skupnostmi velike načrte, se odvijajo v prostoru Savinjsko-šaleške regije. Vsi trije projekti opogumljajo. V obdobje recesije, ki se napoveduje, vnašajo optimizem, vnašajo pa ga tudi besede direktorja Draga Potočnika, ki pravi, daje treba vse morebitne težave, kijih na poti do cilja čakajo, vzeti kot dodatni izziv.
Center starejših gradi Pluton gradnje, d. o. o.
Lani jeseni ste položili temeljni kamen za Center starejših v Topolšici in takrat obljubili, da boste z gradnjo pričeli še pred koncem leta. Je šlo, kot ste si zamislili? "Ko smo sredi septembra polagali temeljni kamen, smo bili v zaključni fazi izdelave projektne dokumentacije. Pridobivanje potrebnih soglasij je zaradi zahtevnosti projekta trajalo nekoliko dlje, kot smo računali, a nam je gradbeno dovoljenje kljub temu uspelo pridobiti v decembru. Takoj po pravnomočnosti so se začela pripravljalna dela. V tem času pa že potekajo potrebni izkopi, na delu objekta polagajo armaturo, tako da bo v kratkem vse pripravljeno za betoniranje temeljev." Kako pa najprej? Roki so kratki. Bo center lah ko sprejel prve varovan ce konec tega leta, kot je napovedano?
»Z mislijo, da ne bo šlo, se ne ukvarjamo. Vsi, ki v projektu sodelujemo, smo prepričani, da se vsak cilj, ki ga zastaviš in k njemu resno pristopiš, da doseči. Vse morebitne težave, ki nas čakajo, bomo vzeli kot dodaten izziv in jih tudi prosti reševali.
Predvidevamo, da bodo dela končana konec avgusta in da bo takrat opravljen tudi tehnični pregled. Če upoštevamo še roke za odpravo morebitnih pomanjkljivosti in izvedbo ostalih formalnosti pred začetkom obratovanja, menim, da bo center prve oskrbovance lahko sprejel konec leta.« Kdo center gradi? Koliko bo naložba stala? »Na osnovi razpisa, ki smo ga objavili, je kot najugodnejši ponudnik dobilo dela podjetje Pluton gradnje, d. o. o., iz Šempetra v Savinjski dolini. Naložba je ocenjena med 7 in 8 milijo-
DragoP otočnik:» Dom zas tarejše bo omogočal tudid nevnov arstvo.«
ni evrov, vključuje pa tako nakup zemljišča, projektno dokumentacijo kot tudi gradbeno obrtniška dela in notranjo opremo.«
Kaj pa ljudje, že kaj kličejo, preverjajo možnosti nastanitve?
»Ne samo, da kličejo, tudi prihajajo k nam po potrebne informacije, kar potrjuje prepričanje, da so take gradnje izjemno pomembne in potreb ne.«
Poudarjate, da bo to center četrte generacije.
Kaj naj bi to pomenilo?
»To pomeni, da so starostniki razdeljeni v štiri skupine glede na oskrbo, ki jo potrebujejo. V prvi so tisti, ki ne potrebujejo posebne oskrbe, v četrti pa starostniki s potrebo po stalni oziroma popolni oskrbi. Gre za bivanje v skupinah s poudarkom na različnih interesnih dejavnostih in družabnem življenju. Dom bo zagotavljal tudi dnevno varstvo starejših oseb, kar postaja danes vse bolj aktualno.«
Kadri. Kako bo z njimi?
»Center bo omogočil več kot šestdeset novih zaposlitev, povezanih z delom medicinskih sester, negovalk in drugega strežnega osebja. Tudi s tega vidika gre za pomembno pridobitev.«
Pri do bi va nje grad be ne ga dovoljenja za Staro elek trar no
V času, ko je minevalo 80 let od začetka delovanja Termoelektrarne Velenje, znane pod ime-
nom Stara elektrarna, sredi oktobra lani, ste predstavili nov in zelo pogumen projekt, prenovo objekta z novo vsebino. Ne bo šlo za majhen zalogaj v teh časih. Zelo ambiciozno je zastavljen in tudi stal bo najbrž veliko. Kako daleč ste danes?
»S predstavitvijo projekta revitalizacije tega arhitekturnega bisera na področju industrijske dediščine - Stara elektrarna je gotovo prava lepotica - smo simbolno prešli v drugo fazo projekta, ki se ji reče realizacija.
Objekt bo po obnovi dobil idealne pogoje za izvajanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti s področja energetike in alternativnih virov energije. Ta projekt pa je tudi vzorčen primer sodelovanja gospodarstva, lokalne skupnosti in peda-goško-znanstvene sfere.
Trenutno smo v fazi projektiranja. Naš cilj je, da v naslednjih treh mesecih dobimo zanj gradbeno dovoljenje.« Koliko računate, da bo prenova stala in odkod nameravate črpati sredstva? »O številkah je še preuranjeno govoriti, ker predstavljajo projektantski popisi potrebnih del osnovo za kalkulacijo vrednosti projekta. Ta pa se izdela v zaključnem delu projektne dokumentacije.
Projekt bo financiran iz več virov. Del proračunskih sredstev bo vanj vložila Mestna občina Velenje, prijavili se bomo tudi na vse razpise ministrstev in evropskih skladov, ki tovrstnim vsebinam namenjajo nepovratna sredstva.«
Največji lastnik RTC Golte
Že zaradi zime ne moremo mimo bližnjega Rekreacijsko-turističnega centra Golte. Italijani niso napravili tistega, kar smo si od njih želeli. Zdaj tudi niso več glavni lastniki. Kako je pravzaprav z lastništvom? »S ponovno oživitvijo RTC Golte v letu 2003 je okolje pokazalo pripravljenost, da temu središču vdahne novo življenje. Zal pa v lastniški strukturi - z različnimi vizijami in interesi - zadeve ni bilo mogoče premakniti do točke, da bi oživljeni center lahko samostojno zadihal. Tako smo se ob podpori širše skupnosti odločili odkupiti italijanski delež ter zgodbo pripeljati v drugo fazo, ki je pove za na z inve sti cij skim ciklom. PV Invest je z odkupom celotnega italijanskega deleža postal največji, to je 50-odstotni lastnik družbe.« Kakšni pa so vaši načrti z Goltmi? »Obnoviti in prizidati je treba obstoječi hotel. Tak s 120 ležišči, modernim wellnesom, večnamensko konferenčno dvorano in še s čim, kar bo gostom zagotovilo vso potrebno ugodje. V izdelavi so projekti za gradnjo osmih depan-dans nad hotelom. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi bomo uredili parkirišča in posodobili cestno povezavo iz Mozirja, z Ljubnega pa bo dostop do vrha planine olajšala 1.700 metrov dolga šestsedežnica Kladje.« Samo za smučarje?
»Planina ima vse naravne možnosti, da s kombinacijo klimatskega, adrenalinskega ter gorsko izletniškega turizma postane prepoznavna tudi v letni sezoni. Pravzaprav je to ključnega pomena za nadaljnji razvoj tega centra. Ze dolgo je znano, da taka središča ne morejo živeti samo od zimske sezone, ampak je potrebno sezono v njih zagotoviti preko celega leta.«
Nad krizo tudi z novimi izdelki
V celjski mlekarni leta 2008 niso končali po pričakovanjih - Med letošnjimi novostmi tudi LCA jogurt za močnejše kosti
Tatjana Podgoršek
V drugi največji slovenski mlekarni - v Celeia v Arji vasi - niso preveč zadovoljni z lanskimi poslovnimi rezultati. Po ocenah naj bi preteklo letos sicer sklenili brez rdečih številk, vendar pa rezultat ne bo v skladu s pričakovanji.
Po besedah direktorja celjske mlekarne Marjana Jakoba so za osem odstotkov povečali fizični obseg proizvodnje, žal pa temu niso sledili prihodki. »Lansko leto je imelo za nas dve zelo različni obdobji. Prva polovica leta je bila zelo uspešna, v drugi polovici pa smo že zaznali posledice krize. Cene mleka so v večini evropskih držav znižali, pogoji za izvoz mleka in nekaterih mlečnih izdelkov pa so bili precej težji kot v prvi polovici leta. To bo močno vplivalo na končni rezultat.«
Zaradi recesije, takšne so tudi napovedi, bo - meni Marjan Jakob - leto 2009 eno najtežjih v zadnjih nekaj letih. Po ocenah bodo cene surovine in izdelkov še naprej padale tako pri vhodu kot izhodu. Temu se bodo morali prilagoditi najbolje, kot bodo vedeli in znali. »Glede na to, da imamo na obzorju kar nekaj novosti, pričakujemo, da bomo z njimi lažje premagali posledice krize.«
Potrošniki naj bi zaznali novo podobo izdelkov iz programa LCA, otroški jogurti, družini plastenk bodo dodali nove okuse tekočih jogurtov, novi bodo sadni okusi probiotičnih izdelkov, v sodelovanju s Fruc-talom pa pripravljajo povsem nov jogurt z več kot 50 odstotki sadja. Veliko si obetajo še od LCA jogurta, za katerega so pridobili znanstveni certifikat, ki potrjuje trditev, da redno uživanje slednjega zaradi dietne vlaknine pospešuje razgradnjo kalcija v organizmu in pripomore k močnejšim kostem.
Pranje perila v HTZ certificirano
Kakovost je osnova za nadaljnji obstoj na trgu storitev pranja in negovanja perila
Velenje - Novembra je v Pralnici podjetja Skupine Premogovnik Velenje HTZ potekala presoja usposobljenosti pranja in nege tekstila po standardu RAL-GZ-992/1, v decembru pa so v podjetju certifikat za oznako kakovosti nege gospodinjskih in objektnih tekstilij tudi prejeli. Pridobitev certifikata je potekala preko Inštituta v Hohensteinu v Nemčiji, ki je za začetno fazo certificiranja v Sloveniji pooblastil Univerzo v Mariboru, Center za nego tekstilij in oblačil (CNTO).
Po enoletnem obdobju imajo v Pralnici možnost pridobitve še drugih certifikatov kakovosti pranja, in sicer za bolnišnične tekstilije RAL 2 in za tekstilije iz živilske industrije RAL 3.
Certificiranje kakovosti pranja v Sloveniji še ni zakonsko predpisano, vendar že povzemamo evropska merila za kakovost. Za pridobitev osnovnega RAL-a so se v HTZ Velenje odločili z namenom, da so pripravljeni na nadgradnjo certifikata po potrebi in glede na zahteve trga.
V Pralnici HTZ so s certifikatom kakovosti pridobili dobro referenco za stranke in upravičenost cene storitev, kakovost pralnih sredstev, za kar so po RAL-u odgovorni dobavitelji, pripravljeni so na spremembo zakona, konkurirajo monopolistom pranja perila na trgu, ki certifikat že imajo, predvsem pa je certifikat kakovosti osnova za nadaljnji obstoj na trgu storitev pranja in negovanja perila.
Srečanje zaposlenih v nekdanji Nami
Velenje - Pred iztekom starega in začetkom novega leta se vrstijo takšna in drugačna srečanja. Ze tretjič zapored so se v predprazničnem času srečali tudi zaposleni v nekdanji Nami, ki se je mnogi Šalečani še zelo dobro spomnimo. Ni bilo prvič, zbrali so se že tretjič, saj spomini na skupna leta, preživeta pod isto streho, še niso zbledeli.
Tokrat so srečanje pripravili v Kolodvorski restavraciji, odziv povabljencev pa je bil zelo dober. Prišlo jih je kar 65. Ugotavljali so, da se je res lepo zbrati vsaj enkrat na leto, saj so skozi leta dela v isti veleblagovnici ali restavraciji postali tudi prijatelji. Zato so tudi na tokratnem srečanju skupaj obujali spomine. Svoje nekdanje sodelavce je nagovorila Anica Oblak, ki je kar nekaj svojih delavnih let delala v restavraciji Nama. Pripravila je pravo kroniko, ob kateri so se tudi nasmejali. »Spomini na Namo so še živi, zgovoren pa je podatek, da nas je sedanji lastnik Tomaž Ročnik ob srečanju v njegovi Kolodvorski restavraciji počastil tudi s torto. Tudi sedaj smo vsi, ki smo dolga leta delali v Nami, ponosni na Center Nova, ki so ga uredili na temeljih naše veleblagovnice,« je med drugim povedala vsem znana Ančka. In v nadaljevanju nagovora zbranim povedala, da se bodo ob 50-letnici nekdanje Name morda spet zbrali prav pod streho sedanje Nove. Kije za vse, ki so nekoč v isto stavbo hodili delat, menda še vedno Nama.
■ bš
Ko ses rečajon ekdanji' namovoi', jev ednov eselo. Tudi letos je bilo, saj so šev ednop rijatelji.Pr avijo, da tudi zato, ker takrat, ko so bili šes odelavoi, čas še ni takoh itro tekel in soi meli čas tudi drug zad rugega.
VELENJE - USTVARJALNO MESTO
USTVARÎM.NO É-AVʧ"ÏO
Izven 40
Prof. Richard Florida v svoji knjižni uspešnici Who is your city? (Kdo je tvoje mesto?) ugotavlja, daje svet koničast. Analize, kijih je naredil s svojo skupino, kažejo, da 40 megaregij ustvarja 2/3 vsega bogastva na svetu. V teh regijah živi 18 % ljudi, kar pomeni, da ostalih 82 % ljudi proizvede samo 1/3 svetovnega bogastva. V teh mega-regijah se rodi devet od desetih inovacij, v njih deluje 84 % najbolj citiranih znanstvenikov. Na Floridi je bolj pomembno, kje živiš, kakor pa kaj delaš. Nacionalni dohodek na prebivalca je v evropskih mega-regijah 40 % višji kot v ostalih; v ZDA je za 30 % odstotkov višji kot v ostalih regijah.
Prvo vprašanje, ki sem ga si postavil, je bilo, katere so te mega-regije? Naštel bom samo nekatere v Evropi: London-Leeds-Manchester Amsterdam-Brusels-Antwerpen Paris Berlin
Frankfurt- Stuttg art
Madrid
Lizbona
Praga
Dunaj-Budimpešta
Drugo vprašanje pa je bilo, kaj narediti, če ne živiš v eni od 40 megaregij. Verjamem, da je mogoče narediti veliko. Spoštovati načela druge globalizacije, v kateri ne iščemo regij s poceni delovno silo, ampak možnost dolgoročnega sodelovanja med regijami, ki imajo kaj ponuditi ena drugi. To pomeni povezati se z regijami (ki prav tako niso na seznamu megaregij), s katerimi se naša oz. tvoja regija
Megaregije vEv ropi( vir: RichardFl orida, Tim G ulden, Charlotta Melander. The Rise of the Megaregion)
dopolnjuje. Recimo regijo Saša z regijo Tuzlanski kanton. Zakaj? Obe regiji imata podobne težave: proizvodnja premoga, termoelektrarna, onesnaženost. V Saši imamo za večino naštetih težav dobre
V Saša regiji imamo znanje s področja pridobivanja energije iz biomase in solarne energije, v Škotskem višavju in na otokih pa so močni na področju energije vetra, plime, valov. Ali pa področje Tom-
podjetja iz Silicijeve doline, ki bi želela nastopati na trgu EU ter na trgu nekdanjih socialističnih držav. Veliko odprtega prostora, bližina mest, kot sta Dunaj in Benetke, dobra infrastruktura in podobno lahko pritegnejo marsikoga.
Kako to narediti? Z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij; z načeli wikinomije (sodelovanje, odprtost, enakost, delitev in globalno delovanje), z oblikovanjem širokega socialnega omrežja med regijami kot tudi znotraj regije. Izkoristimo vsako priložnost, da razširimo socialno omrežje; ne glejmo ozko, bodimo odprti; sodeluj mo v svoji regiji in spo štuj mo partneije iz drugih regij. Potrebno je najti niše, ki ne zahtevajo velikih vlaganj, velikih raziskovalnih ali razvojnih skupin. Ena takšnih možnosti so inovacije v izobraževanju. Potrebno je samo verjeti v vojo ustvarjalnost in delovati. Biti pro aktiven.
In še nekaj, čeprav Florida pravi,
rešitve. Obe regiji s sodelovanjem pridobita pomembne koristi. Tuzlanski kanton rešitve svojih težav, podjetja iz Saša regije pa posle. Ali pa povezava Saše ter regije Škotsko višavje in otoki na Škotskem.
ska, ki ima močne znanstvenoraziskovalne potenciale, vendar ni toliko močno v komercializaciji le--teh. Lahko sodelujemo tudi z megaregijami, kot je Severna Kalifornija. Mogoče smo zanimivi za
Plavanje kot izziv in priložnost
Zna ni tre ner plavanja Dimit rij Man cevič pravi, da je plava nje povsem izjemen šport. Voda je element, na katerega se navadimo, dokler smo v telesu matere, potem
od 40 do 50 let.
Vendar plavanje ni dobro samo za zdrave osebe. Zelo lahko pomaga tudi osebam s posebnimi potrebami, bolnikom ali invalidom.
pa se znajdemo v povsem drugem svetu. Tisti, ki ponovno pridejo v reden stik z vodo, pa v njej čutijo prav poseben užitek.
Resno ukvarjanje s plavanjem zahteva veliko odrekanja, trdega dela, treniranje večkrat dnevno, veliko preplavanih kilometrov in veliko tekem. Toda koristi ukvarjanja s tem športom so izjemne, ne samo v fizičnem oz. telesnem smislu. Plavanje razvija vztrajnost, delovne navade, odpravlja stres. To je šport, s katerim se lahko ukvarjamo tudi v pozni starosti. Na svetovnih prvenstvih veteranov so najstarejši tekmovalci stari nad devetdeset let; najmočnejša konkurenca je v starostnih skupinah
V Velenju uspešno deluje plavalni klub, sekcija vodne košarke, organizirajo se tečaji plavanja za osnovnošolce, dojenčke in predšolske otroke, v zadnjih letih pa še tečaji za osebe s posebnimi potrebami.
Ravno izkušnje, ki smo jih pridobili pri delu z osebami s posebni mi potre ba mi, so omo go či le Inštitutu IPAK, da prijavi projekt E-swimming na evropski razpis vse-življenjskega učenja - prečni program. Namen projekta je promovirati in širiti plavanje kot terapijo za osebe s posebnimi potrebami. Pri tem bomo v veliki meri koristili tudi možnosti, ki nam jih nudijo sodobne tehnologije na področju spletnih aplikacij. Razvit bo por-
tal, na katerem se bodo nahajali različni strokovni materiali, učni materiali, omogočeno bo e--izobraževanja na tem področju, z uporabo web 2.0 storitev pa bo omogočena izmenjava izkušenj s področja plavanja kot terapije.
Poleg tega bo v sklopu projekta opravljeno pilotsko izobraževanje vaditeljev, spremljani bodo učinki plavanja na pilotsko skupino, organizirane bodo delavnice in mednarodna srečanja.
V projektu poleg IPAK Inštituta sodelujejo še partnerji iz Italije, Nemčije, Škotske in Španije.
Z realizacijo tega projekta bomo v Velenju in Sloveniji razvili še boljše pogoje za uporabo plavanja kot tera pije za ose be s poseb ni mi potrebami in istočasno Velenje promovirali kot mesto, ki skrbi za vse svoje prebivalce in išče ustvarjalne rešitve na različnih področjih.
Če bo sprejet še projekt, ki sta ga MO Velenje in IPAK prijavila na razpis Norveškega finančnega mehanizma, bomo zagotovili traj-nostno delovanje centra za plavanje za osebe s posebnimi potrebami. To pa ne pomeni samo boljših pogojev za osebe s posebnimi potrebami, ampak tudi nova delovna mesta in pomemben mednarodni center plavanja kot terapije.
Plavanje je torej za Velenje izziv in priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti.
■ BiljanaMe čava
da je pomembno živeti v megare-gijah, osebno mislim, da je življenje v Stari vasi bolj kakovostno kot na Manhatnu v New Yorku ali pa v Los Gatosu v Silicijevi dolini.
■ Stanko Blatnik
www.umv.si
ustvarjalno mesto Velenje
Zelena revolucija
Thomas Friedman je vplivni kolumnist New York Time sa. Letos je izdal uspešnico Hot, Flat, Crowded (Vroč, raven, prenatrpan), v kateri opozarja na resna vprašanja, pred katerimi se nahajamo. Gre predvsem za globalno segrevanje, hitro naraščanje števila prebivalcev, širitev srednjega razreda zaradi globalizacije, kar je pripeljalo do tega, da je naš planet postal vroč, raven in prenatrpan. Po Friedma-nu imamo samo še nekaj let časa,
Thomas L. Friedman
HOT, FLA CROWDED
da uvedemo spremembe; predvsem, da najdemo rešitve za neučinkovito rabo energije, ki proizvaja velike količine odpadkov.
Te spremembe so po Friedmanu tako velike, da potrebujemo zeleno revolucijo, ne pa »party« (kar se trenutno dogaja), zaradi katere smo vsi zaskrbljeni zaradi globalnega segrevanja, izginjanja živalskih in rastlinskih vrst, povečane emisije CO2, ker je pač to moderno. Pišemo in beremo o problemih okolja, na vseh volitvah vse stranke in vsi predsedniški kandidati skrbijo za okolje ter so »zeleni«. Naredimo pa bore malo, pravzaprav samo kozmetične popravke, kot je ločeno zbiranje odpadkov, postavljanje solarnih panelov in podobno. Vendar to ni dovolj. Osnovni problem, ki ga imamo, je energija. Pri tem napačno govorimo o virih energije. Virov energije ni. V izoliranih sistemih je energija konstantna in se samo pretvarja iz ene oblike v drugo. Ker pa se pri vseh procesih pre-tvaijanja del energije pretvarja v toplotno energijo, ki pa je ne moremo v celoti pretvoriti v mehansko
delo, smo v težavah. Ker verjamemo, da obstajajo obnovljivi viri energije, pozabljamo, da je edina prava rešitev zmanjšanje porabe energije oziroma bolj učinkovita raba energije.
To pa zahteva velike spremembe oziroma zeleno revolucijo, kot pravi Friedman. Zelena revolucija je izziv in priložnost, ki ga kot ustvarjalno mesto moramo znati izkoristiti. Velenje je vedno bilo pomemben center energetike, ne samo v slovenskem merilu, ampak tudi širše. V dolini je veliko nakopičenega empiričnega znanja s tega področja, vendar smo šele letos dobili visokošolsko ustanovo, kije pristojna za to področje. Skupaj z inštitutom Erico in Visoko šolo za varstvo okolja imamo dobro osnovo za raziskave in razvoj na področju učinkovite rabe energije in uspešno vključevanje v zeleno revolucijo. Zanimivo je, da Friedman v zgoraj omenjeni knjigi piše o povezavi Interneta in energije, ker ugotavlja, da lahko s pomočjo Interneta bistveno zmanjšamo porabo energije, ker jo spremljamo in ker gospodinjske aparate lahko krmilimo preko svetovnega spleta. V Velenju imamo na obeh področjih določene izkušnje, in sicer energetsko knjigovodstvo v javnih zgradbah ter inteligentni dom oz. inteligentne gospodinjske aparate, kijih proizvaja Gorenje. To je pomembna prednost, ki bi jo morali znati izkoristiti.
Čeprav je svet vroč, raven in prenatrpan, obstaja upanje, da se bodo trendi spremenili in da bo najmočnejše gospodarstvo na svetu, gospodarstvo ZDA, postalo nosilec zelene revolucije, kot to vneto zagovarja Friedman. Nekateri elementi iz programa nedavno izbranega ameriškega predsednika Obame kažejo, da bodo ZDA šle v to smer. In zelo verjetno bo Obama zeleni predsednik, ki bo nadaljeval tisto, kar je v energetiki začel Jimmy Carter, prekinil pa Reagan (z Bele hiše je npr. odstranil sisteme za zbiranje sončne energije).
Priložnost je pred nami, moramo pa biti nanjo pripravljeni in jo izkoristiti.
■ Stanko Blatnik
Svetovni splet kot vzor in nevarnost
Pred tednom dni smo lahko brali o pretresljivi novici. Pred očmi uporabnikov svetovnega spleta je Abraham Biggs, devetnajstletnik iz Floride, storil samomor. Nekateri niso verjeli, da gre zares, drugi so ga pri tem celo vzpodbujali, tretji naj bi mu dajali celo nasvete o tem, kakšna količina zaužitih tablet ga bo privedla do gotove smrti. Nesrečo je imel, ker je svoj klic na pomoč usmeril ravno na svetovni splet. Nihče se ni odzval.
Svetovni splet je v zadnjih letih res postal tudi oblika družbenega življenja. Pojav in izjemen vzpon rasti t. i. spletnih socialnih omrežij (kot npr. MySpace, Facebook, Habbo, Orkut) postavlja tudi nova vprašanja. Z vidika otrok in mladih je potencialno nevarno predvsem oblikovanje identitete, ki je v teh omrežjih mogoča kot serija novih rojstev: mogoč je hiter vstop in izstop iz mreže. Spremeniš svoj vzdevek in svoj pro fil in rodil si se na novo. Če si nisi več všeč, se »narediš na novo«. Posledica je lahko slabljenje socialnih vezi in mrež
ter ohranitev smisla identitete zunaj takšnega okvira spletnega socialnega omrežja. Resnično življenje žal le redko dopušča takšna nova rojstva in le-ta še redkeje odpravljajo težave posameznika. Drugi vidik je razlika med popolno komunikacijo, s kakršno smo v stikih drug z drugim v običajnem življenju, in nepopolno komunikacijo, ki smo ji priča na spletu. Tudi zato se morda Abra ham niko mur ni zdel »ravno prepričljiv« oz. dovolj prepričljiv, da bi se odzval primerno. Spletna socialna omrežja so torej za mlade tako priložnost kot tudi tveganje.
Tveganje nastane ravno tam, kjer znižujejo občutek za intimo in je v ospredje postavljeno veliko narci-sistične fascinacije s samopredsta-vitvijo. Imam lahko preko tisoč spletnih »prijateljev«. Toda, ali je kdo od njih sploh pravi prijatelj? Kako razlikovati med njimi? V običajnem življenju imamo pojem prijatelj zelo rahločutno opremljen z različnimi odtenki; nekdo je moj najboljši prijatelj ali prijateljica,
drugega zgolj poznam, spet za tretjega vem, da se lahko nanj obrnem, če bom imel dolo če ne težave ali notranjo stisko. V spletnih skupnostih pa je pojem prijateljstva binaren; nekdo je ali ni prijatelj. Ravno to je bila ena od težav Abrahama Biggsa; obrnil seje na napačne ljudi na napačen način. Nihče ni zares začutil njegove stiske.
Prav tako je splet lahko vir številnih slabih vzgledov za mlade. Trenutno je »popularno«, če ravnaš na raznolike samopoškodoval-ne načine: se npr. režeš. Kdor si ne upa, je izlo čen. Kdor si upa, je zvezda. Takšna dejanja vedno prikrivajo tudi nekakšno notranjo stisko. Ali jo bomo znali prepoznati in se odzvati nanjo? Ne želim pretiravati z nevarnostmi spleta in ne podcenjujem njegovih pozitivnih stvari. Ttrdim lahko le, da je potrebno najti odgovore na njegove hibe, ki so tudi hibe naše družbe.
■ VojkoS trahovnik

Iztok Šmajs Muni nagrajen v Palermu in Brindisiju
Po naporni umetniški sezoni je njegovo delo kar dvakrat vzbudilo pozornost, vredno nagrade. Njegova serija DXOS v akrilni tehniki je namreč ponovno pritegnila mednarodno strokovno javnost. Centro Diffusione Arte v Palermu je z zlato plaketo nagradil sijajno zastavljen koncept »celosti« slikarstva, ki ga Muni razvija že desetletja. V periodičnem tisku strokovne revije BOE' so objavili tudi avtorjevo delo in krajši kritiški zapis.
Strukturalna enost in odnos v razliki do hetero-geno zastavljenega slikarskega polja je avtorjev dominantni nagovor. Ob že ute če ni seriji, ki jo avtor razvija skoraj trideset let - prva slikovna matrica je namreč nastala prav med letoma 1979/1980 -, nastaja že četrta. S prvo je avtor takorekoč obšel pol sveta in z njo prvič mednarodno opozoril na umetniškem izboru v Galeriji 54-Greenich Village v New Yorku leta 1987 (medal winner show). Takrat je bila matrica inkorporirana v medij fotografije. Učinkovanje je bilo na videz povsem digitalno, čeprav avtor ni uporabljal takratnih elektronskih pomagal. Izvirno avtorsko zaznamovano mreženje je imenoval biomorfna struktura: diagram. Je eden prvih umetnikov v bivši drža-
vi, ki je uporabljal xerox stroje za udejanjanje celostnih ambientov. Pozornost je vzbujal med vožnjo v letalih, zlasti v osemdesetih letih, ko je preko oceana ali na poti proti vzhodu izpolnjeval in razvijal biomorfne diagrame s tuši, flumas-tri in ostalimi barvicami.
Dela, ki so bila poslana na konkurs v Palermo, so novejšega datuma 2006/7/8, vsa izvedena v
stev se del projektov dogaja zgolj v maketah; del »sanjske slikovne propozicije« lahko zasledimo v njegovi knjigi Simultaneousness. Italijanska akademija za znanost in umetnost, skupaj s kulturno asociacijo »Italia in Arte« v Brindisiju je podelila »Premio Internazionale Michelangelo Buonaroti« v letu 2008 za njegovo ustvarjanje in »projektno umetniško knjigo Simultaneousness«, kije izšla v
tehniki akril na platno. Še vedno imajo učinek digitalega podobotvoija, čeravno so vsa narejena s prosto roko. Nekakšen slikovni prototip številka dva, ki je že na nek način ponovno »kanoni-ziran«, prejme najvišje odličje. Tokrat vsaka površina na novo avtorsko »predhodno sebe omreži« in postane vzvod slikarski aplikaciji, ki je nizana v neskončnih variacijah slikovnega, (personali-zem). Urbani prostor kot novi prostor enotno strukturiranega videza je avtorjev najbolj ambiciozni projekt; zaradi pomanjkljivih finančnih sred-
Četrti koncert 4. sezone glasbene Klasike v Velenju
Tokrat z Dunajskimi flavtisti in harfistko Adelheid Blovsky Miller v veliki (koncertni) dvorani GŠ Frana Koruna Koželjskega
Dr. Franc Križnar
Znameniti Dunajski flavtisti, ansambel samih flavt, sestavlja osmerica ženskih in moških članov, ki vsi po vrsti izhajajo iz tamkajšnjih (dunajskih) glasbenih krogov. Med njimi so pedagogi, flavtisti izvajalci in izdelovalci. Kot člani različnih ansamblov in orkestrov pa delujejo v ansamblu, ki ga sestavljajo tako rekoč vsi flavtni različki, vse od l. 1983, torej delujejo že 25 let. V vsem tem času so posneli številne zgoščenke za najuglednejše svetovne diskografske založbe, gostovali na koncertih in uglednih festivalih po vsem svetu, med drugim tudi edinkrat v Sloveniji (2006 na 6. mednarodnem festivalu flavtistov v Zagorju). V Ljubljani, na njihovem srebrnem ali zlatem abonmajskem ciklusu, jih še nismo slišali.
Zato pa je za nemalo presenečenje spet poskrbel velenjski Festival, ki je tokrat (6. januarja 2009) pod umetniško taktirko mag. Slavka L. Šuklarja gostil v veliki (koncertni) dvorani glasbene šole znamenite Dunajske flavtiste z njihovo prvo flavtistko ali neke vrste neformalno koncertno mojstrico Barbaro Gisler Haase in dunajsko harfistko Adelheid Blovsky Miller, umetnico, kije danes vodilna pedagoginja na dunajski Univerzi za glasbo. Glede na izkazano zasedbo gre v prvi vrsti za komorni ansambel, za inštru-mentalni oktet, ki ga sestavlja osmerica flavtistk in flavtistov od pikola do kontrabasovske flavte (vmes pa še običajna ali prečna orkestrska flavta, altovska, tenorska in basov-
ska), in za harfistko, ki se je v glavnem spremljevalno vključevala v skoraj same priredbe predstavljenih glasbenih del. Spored sta okvi-rajala dva baročna inštrumentalna koncerta Antonija Vivaldija iz ciklusa Štirje letni časi, op. 8 za violino, godala in continuo, in sicer št. 3 in 4, torej zadnja dva iz omenjena ciklusa: Jesen v F-duru in Zima v f-molu. V njih je spremljevalni part bassa contiua v izvirniku za čembalo odigrala gostujoča harfistka. Če se je v začetnih taktih slišalo še kaj into nan čnih neto čnos ti, te pa so bile tudi kasneje še naprej posledica morda prevelikega flavtnega vibrato igranja, se je igra gostujočega ansambla od takta do takta konsolidirala; morda tudi zaradi precejšnje občutljivosti baročne in klasicistične glasbene kantilene, ki je sledila uvodnemu Vivaldiju s priredbo (sedmih) Haydnovih Skladb za flavt no uro; tudi zara di komaj začete letošnje 200. obletnice smrti F. J. Haydna. Gre za redko slišani skladateljev opus iz njegovih t. i. del za takrat zelo popularna mehanična glasbila. Od vsega kar 32 Hayd novih skladb je sled nji niz v izvirniku napisan za glasbeno uro, kije povezana z mehaničnimi glasbili, v tem primeru s flavtami. Omenjeno priredbo smo slišali z vsega le šestimi flavtami in harfo. Med njimi so bili tudi stavki, napisani za same flavte (Vivace in Fuga) ali za samo harfo (Menuet). V slednjem se je izkazala odlična dunajska harfistka, ki je v tonsko izjemno čistem igranju in z dopadljivo ter tenkočutno dinamiko (opozoriti velja na nje ne izjem ne pia ne) doda la novo lekcijo naši, tj. slovenski har-fistiki, sicer bogatemu in raznolikemu tovrstnemu inštrumentariju. Bila pa je to hkrati tudi zelo subtil-na igra flavtistov. Zanje lahko ugotovimo še to, da imata basovska in kontrabasovska flavta mikrofonsko ojačan zvok, ki pa zaradi svoje (tehnične) dodelanosti prav nič ne moti.
Od sodobnih del smo slišali delo koroškega Avstrijca Wolfganga Pus-chniga (roj. 1956) Breath of Life
(Dih ali Sapa življenja) za 8 flavt, brez harfe in elektronike; ta se na koncu sprevrže v konkretno ptičje petje, potem ko flavtisti začnejo in končajo svoje skupinsko igranje zgolj s pihanjem, sapo v flavte. V drugem delu sta na začetku prva flavtistka ansambla Barbara Gisler Haase in harfistka Adelheid Blovsky Miller sami odigrali troje popularnih priredb skladateljev Erica Satieja, Euge-na Bozzaja in Jacquesa Iberta. Tudi tole njuno naprezanje ni bilo od muh, saj sta v izjem no zah tev na in še popularna dela vložili nemalo odličnih umetniških dosežkov. Potem pa pred sklepno Vivaldijevo Zimo v f-molu, spet z vsemi nastopajočimi v Velenju, še priredba znamenite Debussyjeve klavirske Berga-maške suite s popularnim in tokrat tudi izred no obču te no odigra nim stavkom V mesečini. Ker je bila dvorana polna hvaležnega občinstva,
O >
O
so se izvajalci oddolžili še s priredbo Ljubezenskega tanga Astorja Piazzolle. Zagotovo gre v vrs ti vseh dosedanjih štirih koncertov v velenj ski sezo ni 2008/09 za splet več kriterijev hkrati: za okolico, ki kar požira ponujeno in raznoliko glasbeno umetnost, za tenko čutno oblikovanje in programiranje le-te in nena zad nje za izjem no srečno roko tako organizatorja kot tudi umetniškega vodje omenjenega ciklusa pri uresničitvi zadanih ciljev.
Zato lahko upamo, da se bo omenjeni crescendo nadaljeval še naprej. Saj bo že prej kot v mesecu dni v velenjski orgelski dvorani na 5. koncertu 5. februarja 2009 nastopil znameniti nemški organist Martin Sander.	■
Rezman med štirimi
Žiranti Fabule za festivalsko nagrado prepolovili krog finalistov
Ljubljana, Velenje, 7. januarja - Poročali smo že, da se je v krog osmih finalistov za festivalsko nagrado Fabula, ki jo podeljuje Dnevnik, s knjigo Skok iz kože uvrstil Peter Rezman. Ziranti festivala so pred festivalom, ki se je začel 12. januarja z uvodnim nastopom treh katalonskih književnikov v Cankarjevem domu, krog finalistov prepolovili. Ostali so štirje, med njimi tudi Peter Rezman.
»Sem izjemno in prijetno presenečen, daje knjiga sedmih zgodb anonimnih velenjskih knapov doživela toliko pozornosti. Po eni strani je nominacija priznanje meni kot piscu, daje knjiga po obrtno profesionalni strani dobro izpeljana, da so zgodbe kakovostno zapisane, po drugi strani pa je pomembna tudi za sam velenjski prostor. Z vsebino zgodb odpiramo novo poglavje v slovenski prozi, ko se prostor velenjskega premogovnika in čas nastajanja energetske zgodbe pojavlja tudi kot motiv za literarno ustvarjanje. Tega doslej v slovenskem literarnem prostoru ni bilo prav veliko,« pravi Rezman.
Nagrado Dnevnikova fabula bodo podelili na zaključnem večeru festivala 13. februarja.
■ mkp
samozaložbi v dveh jezikih in vse»umetniško«, kar je avtor vzpostavil v domačih in mednarodnih prostorih umetnosti. Organizator poudarja, da izbor in podelitev ni tekmovalnega značaja, temveč ekspertna komisija po svoji volji nagrajuje in opozarja na umetnike, ki so vredni laskavih naslovov. Imenovanje in nagrajevanje sovpadata s 60-letnico »Human Rights« in 500-letnico »Cappele Sistine« v Rimu. Takšne navedbe so priložene avtorju Iztoku Šmajsu Muniju ob čestitki.
■ YATIMUNI
Ko udari medved ...
Urban Novak
Letošnja zima nas trdno drži v svojem ledenem objemu. Nikakor ne popušča in neusmiljeno kaže svoje zobe. Vsi, ki ljubijo zimske radosti, se je veselijo, vsi, ki jim mraz in sneg načenjata živce, pa bi najraje videla, da bije bilo čimprej konec. Tokratna zima se, skratka, obnaša tako kot slavne osebnosti rumenega tiska. Samo da se o njej govori, najsi bo slabo ali dobro. Vendar zima ni edina, ki nas drži v svojem objemu. Krepko nas je prijel tudi še nekdo drug. Medved, tak ta pravi, ruski medved. Le da je tokrat za svoj prijem uporabil plinsko pipico. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov je Rusija zaprla plinovod preko katerega Evropa in Balkan dobita večino svojega energenta -zemeljskega plina. Sprva se je sicer vse skupaj zdelo kot nagajanje zaradi neplačanih računov, a ker je vsa stvar trajala in še kar traja, je kmalu nastopila zaskrbljenost. Zaprtje plinovodne pipe Evropi je v precej drugačni luči pokazalo razmerje v tem »našem« delu sveta, kamor nedvomno spada tudi Slovenija. Predvsem se je pokazala popolna nemoč Evropske unije pri zagotavljanju nemotene oskrbe s tem dragocenim energentom. Kljub pregovorni natančnosti, zanesljivosti in slovesu redne plačnice je Evropska unija ostala brez že plačanega plina. Velik del njenih prebivalcev pa v strahu pred redukcijami in pritiskaj očimi nizkimi temperaturami. Udobno in prijetno življenje v modernih okoljih je se je nenadoma znašlo pred nevarnostjo, za katero se je zdelo, da Evrope ne more več prizadeti. Najbolj pa bode v oči dejstvo, da se lahko države bogate z naravnimi bogastvi obnašajo samosvoje in neodvisno od sklenjenih dogovorov, saj se zavedajo, da potreba po teh bogastvih ne bo izginila.
V arhitekturni in gradbeni stroki se že precej dolgo opozarja na nujo po alternativnih načinih pridobivanja energije in ogrevanja. Resnici na ljubo sicer zaradi zmanjševanja onesnaževanja okolja. Sedaj bodo ta opozorila verjetno pri naročnikih investitorjih prej padla na plodna tla. Biti odvisen od prihoda plina ali pa kakšnega drugega energenta iz oddaljenih območij sveta vsekakor ni nekaj, kar bi si v današnjem svetu, kjer so stvari vedno na dosegu, želel. Alternativni načini so dobro poznani v tujini, vedno bolj pogosto pa uveljavljeni tudi pri nas. Toplotne črpalke, sončne celice, sončni kolektorji, elektrarne na sončno energijo, izkoriščanje geotermalnih virov, uporaba biomase so le delček možnosti, kijih alternativni načini oskrbe z energijo omogočajo. Kadar koli je bil takšen način ogrevanja ali oskrbe z električno energijo v preteklosti investitorju predlagan, je investitor vedno našel banalen razlog, zakaj tega in tega ne želi. Ta plinska kriza bo vsaj projektantom pomagala pri prepričevanju naročnikov v bolj smotrno in racionalno zasnovo novograjenih objektov. Ali pa da je smiselno objekt obleči v kakšen centimeter toplotne izolacije več, kot pa to narekuje »kmečka pamet«. Konec koncev je že kar nekaj časa možno pridobiti sredstva iz državnih virov, ki spodbujajo uporabo zelenih in alternativnih virov energij. Slovenija je sicer v tej krizi mali igralec, ki ima vsaj za sedaj zadosti rezerv, a kaj kmalu se lahko zgodi, da bomo tudi mi spoznali resnično moč ruskega medveda in naše odvisnosti od raznih naravnih bogastev, ki so nam potrebna zato, da lahko sedimo na toplem in preko računalnika komuniciramo s svetom. Zaenkrat pri nas, razen na žalost brezdomcev, še nihče ne zmr-zuje v stanovanjih ali hišah. Zaradi bližine premogovnika in energetskega sistema TE Šoštanj se zdi, da Velenje nikakor ne bi moglo doživeti kakšnega resnega zmrzovanja. Vsaj zaenkrat kaže tako. A ob neodzivu na situacijo se lahko takšna kriza povrne v veliko hujšem obsegu čez nekaj let ali pa desetletij. Recimo, da preklopijo TE Šoštanj v celoti na plin, ko bo zmanjkalo »črnega zlata«. Kaj potem!? Eno takšne zaprtje plinovodov bi pomenilo krizo ne samo v Velenju, ampak zelo verjetno kar v dobršnem delu Slovenije. In na to moramo računati, ne pa da bo zadosti »črnega zlata«. Super je, da je, ampak kaj bo, ko ga bo zmanjkalo?
Sedaj je čas za razmislek in odgovorna dejanja pri ravnanju z energijo ter snovanju novih objektov. Vsekakor imamo izbire bore malo. Ali nam je ljubše odgovorno ravnanje z energijo in njenimi alternativnimi viri? Ali pa trden objem ruskega medveda oziroma koga podobnega zaradi naše odvisnosti od energentov? Odločitev je naša.

107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ
Poslušajte Radio Velenje, ki vam bogati življenje
Glasbene novičke
Lani je minilo 55 let, odkar se je predhodnik Našega časa pojavil med bralci, v 35-letnico delovanja pa letos vstopa Radio Velenje, sopotnik tistih, ki želijo dobiti zanesljivo in hitro informacijo o dogajanju v domačem in tudi nekoliko širšem okolju.
Mira Zakošek, odgovorna urednica radia, meni, da smo ob takšni konkurenci radijskih postaj (več kot 100) v sloven skem pro sto ru lahko zadovoljni, da ohranjamo posluša-nost. V zelo zahtevnih tržnih pogojih je naš radio - in upamo, da t udi vaš -ohranil status radia s posebnim pomenom, kar postavlja pred nas mnoge zahteve. V programu moramo imeti dovolj lastnih in raznolikih vse bin, ki jih Agencija za pošto in elektronske komunikacije nenehno nadzira. Lani smo imeli takih vsebin blizu 40 odstotkov, kar je zgovoren dokaz, koliko
Radijskoe kipos estavljajo polegr edno zaposlenihš tevilnim ladiz unanjis odelavci, ki seveda tudip ridnos krbijo zan araščaj. Med njimi je tudi Mojca Štruc, ki je poskrbela, da je dobila dveletna Rebeka sestrico Hano...
trdega in obsežnega dela je vloženega v vsakdanji program informativne radijske postaje. Za še večjo ponazoritev tile podatki: lani smo objavili več kot 14 tisoč minut poročil, od tega je bilo polovica lokalnih. Kulturnih oddaj je bilo 3700 minut, skoraj 3200 minut pa aktualnih tematskih in prav toliko izobra ževal nih ter svetovalnih oddaj.
Z najnovejšimi informacija z najrazličnejših področij življenja in dela v domačem ter nekoliko širšem okolju vas bomo poskušali »opremiti« tudi v tem letu, z izbra no glas bo pa poskrbeti še za dobro razpoloženje. Pri tem bomo seveda zelo veseli tudi vašega sodelovanja. »Predvsem pa vabimo poslu šal ce in poslušalke, da v še večji meri prisluhnejo radiu, ki bogati življenje,« še dodaja Mira Zakošek.
Tp
... na kratko...
BIG FOOT MAMA
Skupina Big Foot Mama bo kmalu predstavila novvideospot za skladbo Ona je samo za mene, ki že nastaja pod režisersko taktirko Tomija Horvata in direktorja fotografije Miloša Srdica. To je dru gi vide os pot z aktual ne ga albu ma Važno, da zadane. Snemali so v sibirskem mrazu na prostem v industrijskem kompleksu v Krškem.
BIG ADDICTION
Big Addiction je mlada velenjska rock skupina, ki se v teh dneh predstavlja s prvim singlom Odhajam od doma. Avto-bio grafska pesem kita ri sta zased be Gogija je plod sodelovanja s popularnim slovenskim raperjem Zlatkom, v kratkem pa bo televizijsko premiero doži vel tudi vide os pot.
JAN PLESTENJAK
Čez slaba dva tedna bo izšel njegov dvojni album z naslovom Klasika, na katerem bo 22 njegovih skladb, večina od njih že znanih in na novo obdelanih, ter tri nove. Izid albuma napoveduje skladba z naslovom Si ok?, ki jo je že mogoče slišati na slovenskih radijskih postajah.
KATJA FAŠINK
28-letna strokovnjakinja za lepoto, nek-da nji model in foto mo del ter ude le žen -ka lepotnih tekmovanj je nase opozorila tudi kot pevka. Prvič v oddaji Zvezde pojejo, ko je nastopila z Alešem Vov-kom Raayem, zdaj pa se predstavlja s prvo skladbo Nikoli, ki sta jo zanjo napisala Boštjan Grabnar in Damjana Ken-da Hus su.
TRI I IP LE
Mlad velenj ski raper je pos nel že svoj četrti (!) album. Poimenoval ga je Nov svet, na album pa opozarja prvi singl z naslo vom To js hotu sm. Za pesem je pos nel tudi vide os pot. Sne ma li so v domačem Velenju pod režijsko taktirko Črta Erjavca in Jureta Bortka.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	KINGSTON feat. KLEMEN KLEMEN - Katarina niza bisere
2.	MILEY CYRUS - Girls Just Wanna Have Fun
3.	BRITNEY SPEARS - Circus
Idrijska reggae pop skupina Kingston predstavlja novo različico svoje aktualne uspešnice Katarina niza bisere, ki so jo tokrat pripravili v hip-hop verziji. K sodelovanju so povabili legendarnega slovenskega raperja Klemna Klemna, ki je v svojem značilnem slogu začinil zgodbo. Prepričali so tudi vas, ki ste skladbo izbrali za pesem tega tedna.
I-----
_ LESTVICA DOM
S
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Javor - Pesem o kolovratu
2.	Ans. Gorski cvet - Hvala za otroštvo
3.	Ans. Roka Žlindre - Srce pa še vedno hrepeni
4.	Navihanke - Spomni se name
5.	Ans. Toneta Žagarja - Od vsega dobrega
6.	Ans. Korenine - Čebelarska
7.	Gorenjski kvintet - V veseli družbi
8.	Ans. Juhej - Lepote gorskega sveta
9.	Veseli svatje - Moja dežela
10.	Ans. Unikat - Za dedka in babico
... več na: www.radiovelenje.<om ...
- 'j, <
Laibach v Grčijo
Skupina Laibach se je odzvala povabilu Grkov in bo 16. in 17. januarja nastopila v Atenah in Solunu. Nastopili bodo s programom Volk, ki se po navadi začne s himno države, v kateri skupina gostuje. Kmalu po vrnitvi iz Grčije v začetku februarja se skupina Laibach ponovno odpravlja na evropsko turnejo, tokrat s programom Laibachkunstderfuge, torej z eksperimentalnim preigravanjem Bachovih fug in kontrapunkta, ki so ga premierno predstavili pred dvema letoma na Bachovem festivalu v Leipzigu, lani pa so ga objavili tudi na zgoščenki.
To bo njihova že druga turneja s tem programom po Evropi, prva se je zgodila v maju 2008.
Umrl kitarist skupine The Stooges
V 60. letu sta-ros ti je minu li teden domnevno za posledica mi srčne ga napa da umrl kita rist Ron Asheton, ustanovni član skupine The Stooges. Glasbenika so v torek zjutraj našli mrtvega na njegovem domu v mestu Ann Arbor v ameriški zvezni deželi Michigan. Po podatkih policije ni znakov, da bi umrl nasilne smrti. Policisti so Ashetona našli na kavču v dnevni sobi, kjer naj bi ležal že nekaj časa. Ron Asheton je leta 1967 ustanovil skupino The Stooges skupaj z bratom Scottom, Daveom Alexandrom in Iggyjem Popom. Leta 1973 je sku pi no zapustil, nato igral v več bendih in se leta 2003 ponovno vrnil. The Sto o ges so leta 2007 izda li album The Weirdness, 29. septembra lani
pa so skupaj z Iggyjem Popom nastopili tudi v Ljubljani.
Siddhar ta v Los Ange le su
Skupina Siddharta ob izdaji novega singla Vojna idej ne počiva. Takoj ob vstopu v leto 2009 se je namreč odpravila v Los Angeles, kjer se pridno ukvarja sposnetki, kijih pripravljajo za novo ploščo. Vse to pa ne bi bilo nič posebnega, če jih pod svoje okrilje ne bi sprejel znani ameriški producent Ross Robinson. Med drugim je sodeloval tudi z Limp Bizkit, Slipkont,
tftt'.t
The Cure, Red Hot Chili Peppers, Korn, Rage Against The Machine in drugimi. Sodelovanje med Siddharto in Robinsonom seje pričelo kmalu za tem, ko je slišal njihove do sedaj pos nete plo šče in izrazil veliko zanimanje za sodelovanje s skupino. Siddharta v letošnjem letu pripravlja poseben, konceptualno zastavljen projekt Saga, ki se že odvija pred očmi javnosti. Ta poleg glasbe nudi umetniško širino z vizualno dodelano zgodbo. Drugačen pristop k ustvarjanju in snemanju skladb ter odlična produkcija Rossa Robinsona napovedujeta spremembe do sedaj slišanega ter vsekakor kakovostno posnet in drznejši album skupine.
Najbogatejša zvezda do 30 let
Pevka Beyonce je v letu 2008 postala najbogatejša zvezda, ki ima manj kot trideset let. 27-letna Bey-once se je tako že drugič v lanskem letu znašla na vrhu Forbesove lestvice najbogatejših. Prvič ji je to uspelo skupaj s partnerjem Jay-
-Z-jem, s katerim sta na vrhu Forbesove lestvice najbogatejših zvezdniških parov v letu 2008. Zaslužila sta vrtoglavih 162 milijonov dolarjev. Tokrat pa se je Beyonce z
* i
S
tH
p
zaslužkom 80,7 milijonov dolarjev znova znašla na vrhu Forbesove-ga seznama zvezd, ki štejejo manj kot trideset let. 27-letnica je novembra objavila svoj zadnji album I Am ... Sasha Fierce, ki se izredno dobro prodaja, dodaten denar pa je zaslužila s snemanjem filmov Cadillac Records in Obsessed ter s sodelovanjem s podjetjema L'Ore-al in American Express. Drugouvr-ščeni najbogatejši zvezdnik, ki ima manj kot trideset let, je Justin Tim-berlake, ki pa z zaslužkom 44 milijonov dolarjev krepko zaostaja za svojo kolegico Beyonce.
Operirala glasilke
Slovenska pevka Petra Slapar, ki bo kot druga nastopila na letošnji EMI, sije pred kratkim morala dati operirati gla sil ke. Operacijo gla silk je plavo-lasi pevki, ki je verjetno pomnite tudi po pevskih vložkih v prvi seriji televizijske oddaje Piramida, svetoval njen zdravnik. Petra Slapar, ki je najprej zaslovela zaradi žgečkljivih podrobnosti iz svojega zasebnega življenja, seje dokazala kot odlična pevka ter prepričala s svojim glasom in številnimi skladbami. Znane so njene uspešnice Blizu, Ritem poletja, Naj ljubezen vrne se in Sweet Baby, na EMI pa bo zapela skladbo z naslovom Skrivnost.
SToP-ovci dvignili dvorano na noge
Tretji BUMfest, mednarodni festival tolkalnih skupin, je bil poln presežkov
Žalec, 10. januar - Z nastopom naše najbolj prepoznavne tolkalne skupine SToP - Slovenski tolkalni projekt, se je zaključil že 3. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest 2009. Vsi štirje večeri so bili čisti zadetek v polno, vsak koncert zase neverjeten. Zaključek je pripadel skupini StoP, ki je tudi glavni pobudnik tega festivala, v njej pa so kar trije Šalečani. Največje presenečenje za skupino je bila prav gotovo ( že dva dni pred koncertom) razprodana dvorana v Žalcu, ki sprejme 420 gledalcev. Ta števil ka je za to zvrst glas be izredna.
StoP-ovci so za sklepni večer pripravili precej presenečenj. Na začetku so izbrali težji program, proti koncu pa vedno bolj sproščenega. V goste so povabili izrazno plesalko
Bojano Mišič, trebušne plesalke AsArA, strokovnjaka za latinsko ameriško glasbo Gorana Moskovskega ter edino dekliško tolkalno skupino v Sloveniji ŠUS. Koncert, nabit s pozitivno energijo, so člani SToP-a popestrili s komičnimi vložki in tekmovanjem v hitrostnem igranju, v katerem so na oder poklicali tri mlade nadebudne tolkalce.
Vrhunec večera je bil skupen nastop vseh sodelujočih, ko so odigra-
li znano pesem Glorie Gaynor: I will survive, s katero so na noge spravili celo dvorano, ki je s stoječimi ovacijami spremljala koncert do konca. Ob 10. obletnici delovanja skupine SToP je bil to njihov prvi vrhunec kariere in velika obveza za naprej. Festival je bil tokrat res poln presežkov, večje je bilo tudi zanimanje medijev. To pa je dober obet za BUMfest 2010.
bš
^	i v—^
M WLr
A /1
SToP-ovci po zelou spešnemk oncertu, sk aterim soz ačeli praznovati 10. obletnico delovanja naše najbolj prepoznavnet olkalnes kupine
15. januarja 2009
^ Dolgoletna sodelavca, Vlado Vrbič in Lado Planko, oba iz Knjižnice Velenje, na svojstven način skrbita za zdravje. Pravita, da pomaga, če se človek vsake toliko časa, sploh ob branju, tudi malo pretegne. Njun ritual bi bil lahko tudi priprava in trening pred inventuro gradiva vseh oddelkov Knjižnice Velenje, zaradi česar bo knjižnica naslednji petek in soboto zaprta. Knjige si priskrbite prej.
P Vili Poznič in Ivo Nabernik ob vsem, kar v življenju počneta, rada »letata« tudi za žogo. Pravzaprav je ta ljubezen moškim dana že z geni. V nečem pa se nikakor ne moreta uskladiti, čeprav se usklajujeta vsakič, ko prideta skupaj: kdo lažje brcne, težji ali lažji?
d Vse življenje predana športu, Vlado Vidmar in Drago Napotnik. Prvi že v penziji, drugi se tja podaja. Da ima vsaka stvar kakšno prednost, le najti jo je treba znati, prvi na novo obdobje pripravlja drugega. »Poglej, nakazila so redna, čeprav res ne prav visoka, a tudi to danes šteje.«

is- *
Na stara leta nazaj v morje
Približno 140 let star iastoe Georee. ki ie zai
•• * i \
" —--	L t-' 1
VIt^c^Vl	"*"" 'jteJ^^ * _ Približno 140 let star jastog George, ki je zadnja dva tedna preživel t akvariju v neki newyorski ^^^¡y^1"*7' j■ - \ ■ /^t^jfl^E restavraciji, bo kmalu spet zaživel v morju. Devet__J 1 t s	kilogramskega jastoga, ki so ga pred dvema ted' -T'.-. ^ ■ 1 9,' noma ujeli ob obali Nove Fundlandije v Kanadi, je l C- ' ^ K< nato za 100 dolarjev kupila restavracija City Crab _i J- J» and Seafood v New Yorku in ga v akvariju kot svo-- Jl^JM^fcrv ■■ i l^Vt' Zdiš&F' ■ ..■jo maskoto razstavila obiskovalcem. Takoj so se ' ^ ^ -Ci^jj^ 'W^T'^JiVBW'- oglasili predstavniki PETE (Organizacije za etično ravnanje z živalmi), ki so od restavracije zahtevali, da raka izpustijo nazaj v njegovo prvotno okolje, torej v ocean. V restavraciji so poziv PETE uslišali in se odločili, da jastoga izpustijo v vode v bližini Kennebunkporta v zvezni državi Maine, kjer je lov na rake prepovedan. Vodja restavracije Keith Valenti je ob tem dejal, da Georgeu, kot so ga poimenovali, nikoli niso nameravali storiti ničesar hudega (torej, niso ga nameravali skuhati), pač pa so ga kupili le za svojo maskoto. »Postavili smo ga v akvarij, otroci so se želeli slikati z njim, ljudje so obiskovali našo restavracijo, da bi ga videli. A vseeno za nas odločitev, da ga vrnemo v ocean, ni bila težka. Takoj smo bili za to, saj je George za nas storil dovolj,« pojasnjuje Valenti.
Položil bi ukradeni denar
Zamaskiran neimenovani 33-letni roparje vstopil v podružnico banke Kredi v srbskem smučarskem letovišču Nova Varoš in s pištolo od blagajnikov zahteval denar. Z denarjem v vrednosti približno 33 tisoč evrov je nato izgi nil nezna no kam. Zapos le ni v banki si še niso povsem opomogli od šoka, ko je moški spet vstopil v banko.
da bi polo žil denar na svoj tekoči račun, ker je presegel svoj limit. Čeprav tokrat na gla vi ni imel maske, so ga zaposleni vseeno prepoznali, saj so si zapomnili, kako je bil oblečen in obut. »Roparje nosil živo rdeče športne copate in vsi zaposleni, ki so čevlje videli, ko je stekel iz banke, so trd no pre pri ča ni, da je to ista obutev,« je razložil predstavnik banke in dodal: »Najprej niso mogli verjeti, da spet vidijo tiste čevlje, a so ga vseeno pri okencu zadržali toliko časa, da so prišli policisti.«
Zena, vrni mi ledvico!
Neki zdravnik od svoje žene, s katero sta sredi ločitvenega procesa, zahteva, da mu vrne ledvico, ki ji jo je podaril. 49-letni Richard Batista se je obupan obrnil na novinarje, ker je razočaran zaradi počasnosti ločitvenega procesa in zaradi pregovarjanj s svojo ženo. Ame ri čan torej od soproge zahteva, da mu vrne ledvico, ki ji jo je podaril in ji tako rešil življenje. Če tega ne bo storila, od nje zahteva izplačilo 1,5 milijona dolarjev odškodnine. Odvetniki, ki se ukvarjajo z njuno ločitvijo, so ga opozorili, da podarjeni organ ni stvar, ki se lahko deli ob ločitvenem procesu.
Hop, v mrzlo vodo!
Potapljači iz vse Slovenije so začetek nove potapljaške sezone zaznamovali s skokom v reko Krko, kije precej toplejša od mrzlega ozračja. V Nemčiji, Španiji, Franciji in na Portugalskem so nekateri v vodo skočili tudi na silvestrovo. Pa tudi v Portorožu seje nekaj pogumnih odločilo skočiti, saj menijo, daje skok v mrzlo morje dober za zdravje. Tokrat so se v mrzlo Krko potopili potapljači, ki so se na povabilo Kluba za podvodne aktivnosti iz Novega mesta udeležili tradicionalnega zimskega potopa. Udeleženci iz vse Slovenije so se potopili v reko, ki se je v pravem zimskem vremenu ogrela na nekaj stopinj nad ničlo, medtem ko je bilo v dolenjski prestolnici opoldne še osem stopinj pod ničlo. Eden od potapljačev je dejal, da morajo poskrbeti, da imajo debelejšo opremo, ogreti se morajo, preveriti pa morajo tudi, ali je oprema servisirana (pregledati morajo zlasti regulatorje, ker lahko pri taki temperaturi že zamrznejo).
Nekaj dobrega
Dobršen del Evropejcev je že dalj časa na hladnem. Se vsaj ne bodo tako hitro kvarili.
Krizni čas
Trgovci opozarjajo, da je tudi razprodaje zajela kriza.
Neodvisnost
Odvisne družbe Premogovnika so vse manj odvisne. V materi čakajo, da bodo hčerke res povsem neodvisne. In samostojno živele na ulici. Oprostite - na trgu.
Za bodočnost
Dolgo smo v Šaleški dolini govorili, da je nova hitra cesta zelo pomembna za našo bodočnost. Zdaj je že vse bolj jasno, da je to res hitra cesta prihodnosti. Nihče ne ve, kdaj jo bodo res začeli graditi.
Luknje so že
Tudi v Velenju bi nekateri radi videli kakšno igrišče za golf. Nekaj zanj že imamo. Raznih lukenj je dovolj.
Le večnamenska
Nova mozirska dvorana je res večnamenska. Vsenamenska pa nikakor ne. Pustnjaki bodo za svoj praznik še naprej ostali pod šotorom.
Odstop
Kot svetnica v Šmartnem ob Paki je odstopila Urška Podgoršek. Poznavajoč razmere v občini, bo kdo spet rekel, da ima pri tem gotovo vmes prste župan. Pri odstopu.
Pravi začetek
Prva predstava zelenega gledališkega abonmaja je bila res prava. O športu na zelenih igriščih. Ob njem so pogosto še gledalci zeleni. Nogometni!
Zabava na ledu
V nedeljo je bila v Velenju ledena zabava. Na srečo le na Škalskem jezeru. Huje bo, ko bo kakšna taka »zabava« na cestah in pločnikih.

NASI KRAJI IN LJUDJE
V naslednjih dveh letih v ospredju toplovod
Če bodo vsaj delno uresničili zastavljen program, bo leto 2009 za krajevno skupnost Lokovica zelo plodno - Kljub prizadevanjem se ureditev kanalizacijskega omrežja odmika
zadeti, pa menijo, da bo pokvarila Skupaj so že nastopili na tradicio-podobo kraja. Vodstvo KS si pri- nalnem in vedno dobro obiskanem zadeva z denarjem, ki nam je na božično-novoletnem koncertu v
Tatjana Podgoršek
Direkcija RS za ceste je na Šaleški magistrali v Lokovici prvi delovni dan v tem letu začela aktivnosti za že lani načrtovano izgradnjo protihrupne ograje. Zgradila jo bo na zahtevo krajanov, ki živijo ob vse bolj prometni cesti Velenje-Šmartno ob Paki-Mozirje. Dela naj bi končali do konca letošnjega aprila. »Če bi sklepali po tem, bi lahko dejali, da smo leto začeli zelo spodbudno,« je komentiral dogajanje predsednik Krajevne skupnosti (KS) Lokovica Boris Lambi-zer in nadaljeval: »Po obljubah naj bi direkcija letos v jese ni zače la v naši KS graditi tudi pločnik in kolesarsko stezo od Penka do rondoja pri Polancu oziroma do odcepa za Podkraj, za kar smo si krajani prizadevali že dalj časa. Prav velikega upanja nimam. Če se je izgradnja protihrupne ograje zamaknila za leto dni, se bo najbrž tudi izgrad-
Drago Koren:» Zdi se mi, da sek rajanip ovezujejo, kar je dobro.«
nja pločnika in kolesarske steze.«
Povsem drugače pa naj bi bilo z nadaljevanjem izgradnje B faze toplovodnega omrežja v spodnjem delu KS. Vrednost projekta še ocenjujejo, znano pa je, daje kar 80 odstotkov ali več kot 100 gospodinj-
	
REKLI	
Jure Hrastnik: »V zadnjih letih se je naredilo v naši krajevni skupnosti kar precej. Lahko bi se še več, seve da če bi imeli za to na voljo tudi več denarja. Ljudje imamo veliko želja. Hočemo lepe ceste, nemoteno oskrbo z vodo. Slednje ima mo pri nas dokaj dobro urejeno, na posodobitev pa še čaka nekaj cest nih odse kov. V
spodnjem delu kraja si seveda želimo kanalizacijsko in toplovodno omrežje. Kot vse kaže, bomo morda svoje domove s toplotno energijo lahko ogrevali naslednje leto. Se pa bojim, da bo pri tem kar nekaj težav. Interesi so različni. Vesel sem lepo urejenega doma krajanov, prostora za mlade. Zahvala za vse to velja vodstvu KS in tudi županu Občine Šoštanj.«
težava ta, da mno ge med nji mi koristijo člani le enega ali dveh gospodinjstev, stroški posodobitve cest pa so preveliki. »Ze kar nekaj časa se trudimo tudi za ureditev kanalizacijskega omrežja, a se žal zadeva vse bolj odmika.« Sicer pa Lambi-zer meni, da če bodo vsaj delno uresničili letošnji delovni program, bo leto 2009 zelo plodno. Poleg rednih del na toplovodu morajo namreč izdelati še dolgoročni načrt.
Na vprašanje, ali meni, da so krajani zadovoljni z razvojem okolja,
voljo, po najboljših močeh uresničiti čim več potreb in želja krajanov.«
»Če ne bo podmladka...«
Da si vodstvo KS zasluži pohvalo za delo, meni Drago Koren, predsednik tamkajšnjega prosvetnega društva. "Denarja ni nikoli dovolj, zato smo kulturni zanesenjaki še toliko bolj veseli vlaganj v dom krajanov, kjer so tudi prostori za delovanje naših sekcij. Vse pridno delajo." Steber več kot 70-članske »družine« tvorita ženski in moški pevski zbor. Sodelujeta na priložnostnih prireditvah v domačem kraju, na medobčinski reviji
domačem kraju, na prisrčni prireditvi ob materinskem dnevu, v kulturnem domu v Šoštanju pa so se predstavili širši javnosti na prireditvi Lokovica se predstavlja. »V kraju imamo veliko mladih glasbenikov, ki obiskujejo osnovno in srednjo glasbeno šolo ter so z nastopi pripravljeno popestriti naše prireditve. Bi bili pa zelo veseli več mladih v pevskih zborih. S tem bi dvignili kakovost petja, pa tudi bojazen, da bi lahko kateri od zborov pre ne hal delova ti, bi bila odveč.«
Poleg že omenjene skrbi za podmladek, tradicionalne prireditve ob materinskem dnevu ter božič-no-novoletnega koncerta in ogleda pred stave naj bi letos sekcije društva nastopile v kulturnem
BorisL ambizer:" Krajani ob Šaleškim agistraliz ahtevajo protihrupnoo grajo,t isti, ki zaradih rupa nisop rizadeti, pag ovorilo, da bo ta pokvarilap odobok raja."
stev izrazilo pripravljenost za ogrevanje svojih domov z ekološko čistejšo energijo. Projekt naj bi jih »zapo sloval« dve leti. Če ne bo prevelike recesije, se nadejajo začetka del na terenu letos pozno jeseni.
V letošnjem delovnem programu so predvideli še posodobitev nekaterih cestnih odsekov. Katerih naj bi se lotili, bo znano - dodaja Lam-bizer, ko bo znano, koliko denarja bodo poleg sred stev pro ra ču na Občine Šoštanj pridobili od Teša. V letošnjem proračunu je za redna in vzdrževalna dela v KS Lokovica predvidenih blizu 33 tisoč, za investicijska vlaganja pa pričakujejo približno 40 tisoč evrov. Najbrž bodo morali obnoviti del cestišča, kjer poteka plinovod, še precej je makadamskih odsekov. Je pa
Dela prii zgradnjip rotihrupneo graje naj bit rajala dok oncal etošnjegaa prila.
pa je odgovoril:
"Težko bi odgovoril. Mislim, da je več zadovolj nih kot neza dovolj -nih. Kako je s tem, lahko ponazorim s komentarjem v zvezi z izgradnjo protihrupne ograje: krajani, ki živijo ob cesti, jo zahtevajo, tisti, ki zaradi hrupa prometa niso pri-
Pozdrav pomla di v Vele nju, moški se med drugim udeležujejo srečanja gasilskih zborov Slovenije, dekleta pa so red ne ude ležen ke pevskega tabora v Stični. Pod okriljem druš tva dve leti delujejo še narodnozabavni ansambel Minut-ka ter veliko mladih glasbenikov.
domu v Šoštanju v počastitev slovenskega kulturnega praznika, če morda za to priložnost občinska uprava ne načrtuje kakšnega drugega izvajalca.
Vrtičkarji so slabo »pospravljali«
Kljub pozivu MO Velenje, naj v Trebuši in na Gorici odstranijo pridelke in vrtno opremo na divjih vrtičkih, tega ni storil skoraj nihče, zato bo to sedaj storila občina - Razpis za oddajo vrtičkov v urejenem naselju pri Bevčah bo kmalu objavljen
BojanaŠ pegel
Velenje - Uprava Mestne občine Velenje je 1. decembra lani objavila javni poziv vrtičkarjem, ki so si »vzeli« svoj košček zemlje v Trebuši in na Gorici, v naselju Lipa - zahod, da naj sami odstranijo tako pridelke kot različno vrtno in drugo opremo. Jasno so povedali, da »divje« vrtičkarstvo na teh dveh področjih, kjer so ljudje zemljo obdelovali brez vseh dovoljenj, ne bo več dovoljeno. Rok je bil jasno postavljen, iztekel se je skupaj z letom 2008.
Ze bežen pogled na področje Tre-buše pa pove, da poziva ni vzel resno skoraj nihče od tistih, ki so si na tem področju krajšali čas z vrtnarjenjem, velikokrat pa tudi s pikniki in z druženjem. Za svoj košček vrta tu nihče ni plačeval najemnine, mno gi pa so si na »parce lah« postavili tudi ute, stare štedilnike, bolj ali manj lepo grajene kamine in zbili klopi ter mize. Napeljali so tudi »žičnice« za fižol, nekateri pa niti kolov, po katerih so se vzpenjale fižolovke, niso pospravili. Postavili so si ograje, naredili strehe s polivinilom in še marsikaj. Vse
skupaj že s ceste ni videti lepo, če si vzamete čas in se sprehodite med »parcelami«, pa je pogled še veliko hujši. Sploh, ker gre za področje ob vstopu v mesto, ki bo po dokončanju novega poslovnega centra v Trebuši in ureditvi obeh novih krožišč na tem delu postal pravi, veliko lepši vhod v dolino.
Nad divje vrtičke s težko mehanizacijo
Na MO Vele nje pravijo, da so mislili zelo resno. Zupan Srečko Meh dodaja: »Tudi pri vrtičkih smo želeli biti prijazni in odgovorni do občank in občanov, pa tudi do okolja, kar še posebej velja za področje Trebuše ob vhodu v mesto. Zato smo dolo či li rok do kon ca leta 2008 in vrtičkarje pozvali, da sami odstranijo vrtno opremo in pospravijo za seboj. Hkrati smo sporočili, da bomo že v letu 2009 omogočili tistim, ki si želijo vrtnariti, najem zemlje na urejenem prostoru med Gorico in Bevčami. Kar smo obljubili, bomo tudi naredili, vključno z odstranitvijo vsega, kar je ostalo na divjih vrtičkih,« nam je
pove dal v uvo du.
Kot je napove dal župan, bodo sedaj naročili težko mehnizacijo, ki bo na področju Trebuša - sever odstranila vse, česar vrtičarji niso sami pospravili. Odstranili bodo tudi plast humu sa, potem pa na tem mestu uredili parkirišče, ki bo zaenkrat makadamsko. »Gre samo za tisti predel Trebuše, ki danes mestu res ni v ponos, ostalo bomo zaenkrat ohranili,« doda župan.
Vrtnine izboljšujejo družinski proračun
Ob tem župan Sre čko Meh poudari, da se v upravi zavedajo, da zna biti leto 2009 za marsikoga težko, sploh za tiste z nizkimi dohodki in brezposelne. »Vrtiček tistim, ki nimajo veliko dohodkov, zagotovo pomeni veliko. Poleg tega je vrtičarstvo pomembno tudi z rekreativnega vidika. Zato bomo poskrbeli, da bo od letos dalje to področje urejeno in bomo vsem, ki bodo želeli obdelovati košček zemlje, to tudi omogočili. Kot smo že povedali, je za to v občini več primernih področij, prvega pa bomo uredili
na prostoru med KS Gorica in KS Bevče, kjer smo odkupili 35 tisoč kvadratnih metrov velik kos zemlje. Poskrbeli bomo, da bodo tisti, ki to želijo, dobili v najem 30 kvadratnih metrov velik kos zemlje. Držati se bodo morali pravil, ki smo jih zapisali tudi v pravilniku. To pa pomeni, da ne bomo dovolili postavljanja ograj, ut, streh, pokritih s polivinilom, in podobnega.« In seveda bodo morali za najem tudi nekaj plačati, kar jim na »divjih« področjih ni bilo treba.
V kratkem razpis za oddajo vrtov
Kot smo še izvedeli, naj bi razpis za oddajo vrtov v tem kompleksu objavili v kratkem. Takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, morda že konec januarja ali v začetku februarja. Letošnja vrtičkarska sezona vsekakor ne bo izgubljena. »Prednost bodo imeli tisti, ki so že imeli vrtičke na področjih, kjer sedaj to ni več dovoljeno, in tisti, ki živijo v blo kih. Zagotovo pa bodo lahko vrtičke obdelovali že to pomlad. Poskrbeli bomo za grobo pripravo zemlje in poti med vrtički. Do začetka sezone še ne bodo postavljeni vsi pomožni objekti, vključno z večnamenskim objektom, kjer bodo sanitarije, prostor za druženje, piknike in hrambo orodja,« je še dodal župan.
Glede na to, da je trenutno zelo mrzlo in da je v decembru skoraj 20 dni nenehno deževalo, pa imajo tudi divji vrtičkarji v Trebuši še vedno nekaj časa, da sami odstra-
nijo, kar so si tam zgradili. Če ne bodo, bodo za njimi pač pospravili drugi. Možnost, da imajo svoj košček zemlje tudi v prihodnosti,
pa bodo vsekakor imeli. Če se bodo le prijavili na razpis za najem vrta v urejenem kompleksu.
Področje urejenih vrtičkov na območju med Gorico in Bevčami, kjer bosta že letos lahko rasla solata in paradižnik, je na skici videti takole. Tudi v resnici bo področje lepo urejeno, najemniki pa se bodo morali držati določenih pravil.
"»HAS
Novo jutro - nov izziv
Novo jutro - nov izziv. Novo leto je že prineslo boljše in atraktivnej-še taborniške akcije, polne izzivov, novih zgodb, pripetljajev in prijateljev. Ena od takšnih akcij je zagotovo ZLET 2009 - Pomuije z geslom Novo jutro - nov izziv. Gre za veliko taborjenje, na katerem se zbere več sto ali več tisoč udeležencev - članov Zveze tabornikov Slovenije in skavtov iz tujine. Zlet je tudi ena najlepših izkušenj v življenju vsakega tabornika. Vsi stari med 13 in 18 let (rojeni med 1991 in 1996) se lahko zleta udeležijo kot udeleženci, stari od 18 ali več pa se lah ko ude ležijo kot vodniki ali prostovoljci. To bo pri-
ložnost za druženje in spoznavanje novih prijateljev, krajev, ljudi in kulture, nove preizkušnje in znanja, skratka novi izzivi, 12 dni s taborniki in skavti iz cele Slovenije in tujine. Pripravljen bo tridnevni hike (pohod) po prečudoviti pokrajini Pomurja z zanimivimi nalogami v kreativnih delavnicah in aktivnostmi na zletnem prostoru in v njegovi bližini, programske aktivnosti bodo po celotnem Pomuiju. Taborniki se lahko prijavijo: rok prijav je 28. 1.; cena: 200 evrov (70 evrov ob prijavi, 130 evrov do 28. 4.), rok
Hudobni« čarovnik med branjem svojih knjig
Otroška razigranost med plesom z vodniki
"prijav: 28. 4.; cena: 230 evr (100 ob prijavi, 130 do 28. 5.); rok prijav: po 28. 4.; cena: 250 evr (120 ob prijavi, 130 do 28. 6.).
Za vse tabornike rodu Jezerski zmaj se je v petek, 9. 1., v Multime-dijskem centru Kunigunda odvijalo predstavitveno-informativno predavanje. Glavna tema je bil Zlet in mednarodna dejavnost tabornikov, o kateri je nekaj besed več spregovoril načelnik za mednarodno dejavnost Jure Habjanič - Jež. Udeležili so se ga vodniki, PP, GG ter njihovi starši, bilo jih je nekaj čez 50.
Ta vikend pa so se že začela tudi zimovanja na Gori Oljki. Okoli tret-
je ure se je pred Rdečo dvorano zbralo 31 tretješolcev, ki so željno čakali novih taborniških dogodivščin, povezanih z letošnjo temo pravljice. Na nočnem orientacijskem pohodu so ponovno odkrivali že morda pozabljene like Pepelko, Trnjulčico, Janka in Metko, Rdečo kapico ... Pred hudobnim čarovnikom so se skrivali v »bunkerjih«. Pogledali so si Disco risanke. Med igrami so prišle na vrsto »Bogie, bogie«, palčke in zmenkarije. Napihnili pa so prav tako balone s svojimi željami. Minilo jim je hitro, ta vikend pa je že na vrsti zimovanje za drugošolce.
Bolj umirjen in izobraževalno naravnan januar
Po veselem decembru in "napornem", vendar dogodivščin polnem novem letu je januar čas, da večina študentov sede za knjige, saj nastopi prvo izpitno obdobje. To ne pomeni, da bo Šalešli študentski klub (ŠŠK) v tem času počival.
Od prejšnjega petka je v Mladinskem centru odprt ŠŠK šank, kar pome ni, da bo vsa kič, ko se bo v petek ali soboto v MC-ju kaj dogajalo, poskrbljeno za pijačo. Ta bo na voljo po gostinskih cenah.
V petek pride na vrsto predstavitev Sever kitar, na kateri bo Davorin Sever, izdelovalec kitar iz Izole, pripravil predstavitev svojih modelov električnih in akustičnih kitar. Potekala bo v Mladinskem centru ob 18. uri. Kitaristi so vabljeni, da prinesejo tudi svoje kitare, saj jih bo Sever pregledal in nudil svetovanje za vzdrževanje. Servis kitar bo potekal od 18. do 20. ure, sledila bo zgodovinska predstavitev izdelave Sever kitar in praktični prikazi uporabe. Seveda se bo
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
večer končal z glasbo. Nastopili bodo: Eddie - acustic fun, Tribute, Eliminator, Uroš the Planinc Group, Zvone Hranjec in Matjaž Ogra-jenšek ter Back to Blues.
V januarju bodo prišle na vrsto še druge aktivnosti. Ljubitelji biljarda se lahko prijavite za biljard ligo, ki se bo začela čez kakšen mesec. Prijave bodo zbirali do 15. februarja. Proti koncu meseca bo klubski večer z glasbo Pink Floydov, v Mul-timedijskem centru Kunigunda pa lahko kmalu pričakujemo novo potopisno predavanje.
■ Tjaša
Nepozabno zimovanje na Veliki planini
Počitniško društvo Kažipot (PDK) iz Velenja deluje že nekaj let. Poleg vseh ostalih projektov, kot so potopisna predavanja, projekt Spoznajmo Slovenijo ter različni mednarodni projekti, vsako leto izpeljejo tudi zimovanje na Veliki planini.
Letos so »zimovali« od petka, 2. 1., do nedelje, 4. 1. 2009. Lahko bi rekli, daje to zimovanje neformalno druženje aktivnih članov PDK, vsem ude ležen cem pa je izlet
cenovno zelo ugoden. Kot se za zimovanje spodobi, ne manjka druženja, družabnih iger, zimskih športov in pohodov, vendar pa so člani združili prijetno s koristnim in imeli tudi priložnost za konstruktivno debato o prihodnjih projektih druš tva, ki jih letos ni malo. Vsekakor je potrebno v društvo privabiti mlade, ki so gonilna sila tudi v PDK. Torej, če se jim želite pridružiti, lahko to storite na spletni strani www.kazipot.si.
PDK se obetajo še mnogi zanimivi projekti, ki kar kličejo po udeležbi. Letos nam zagotavljajo še veliko izletov, poto pis nih pre davanj in zabave in vas vabijo, da se jim pridružite.
■ MojcaMarš
Še zadnjikrat na snegu, preden pride pomlad.
Mnenja in odmevi
Prevara je razkrita
Tako bi se moral glasiti članek avtorja J. M. v prejšnji številki Našega časa pod mnenja in odmevi. In ne poziv, da volivke in volivci ne dajo podpore zahtevi za razveljavitev odloka o davku na pitno vodo.
Če kdo reže »vodovodno vejo«, je to zagotovo J. M., ki se je postavil v bran neza ko -nitega in neustavnega odloka. Povrhu tega še nesprejemljivega v razmerah, v katerih so se občani znašli spričo krize. Seveda J. M. ljudje poznajo in ga sprašujejo, še bolj ga bodo spoznali in še bolj spraševali, ko bo prevara z davkom na pitno vodo v celoti razkrita.
Če sem prav razumel, J. M. sprašuje ljudi, ali so kaj pomislili na azbestne cevi primarnih vodov. Jaz pa sprašujem J. M., ali ne obstaja v Velenju javna služba, ki bi si tako vprašanje morala postavljati. Zakaj ljudi? Ljudje plačujejo vsak kubik porabljene vode, ki priteče po primarnih vodih. Plačujejo tudi davke, s katerimi se polni proračunska blagajna. Ali naj kupijo še primarne vode? Kako bodo nad temi vodi uveljavljali lastninsko pravico, če jih kupijo? Bo to pravico uveljavljal J. M.!
Kaj pomeni taka mobilizacija, ki jo predlaga J. M.? Koga naj bi streznila, kot seje izrazil! Ali je stanje v vodooskrbi res tako kritično? Če je tako, je najbolj odgovoren dolgoletni direktor komunale in tudi Svet ustanoviteljev komunale, ki mu prav tako že vrsto let načeljuje velenjski župan.
Ne strinjam se z J. M., ko pravi, da skrb za pitno vodo, za zdravo okolje in posledično tudi odvajanje in čiščenje odplak ne
sme biti akcija strank. Zakaj ne bi smela biti, če pa je osnovno poslanstvo strank skrb za blaginjo ljudi! Saj so to vendar temeljne stvari za blaginjo ljudi. Kaj je narobe, če je velenjska SDS dala pobudo za ljudsko iniciativo in s tem dala ljudem možnost, da se vključijo v odločanje o nesprejemljivem davku na pitno vodo, po mnenju Ministrstva za okolje in prostor tudi nezakonitem. Ali je mogoče narobe, ker je bila pobudnica SDS in ne SD? Saj SD ni mogla biti pobudnica, ker je sporni odlok predlagal njen predsednik in župan, SD-jeve svetnice in svetniki pa so ga v mestnem svetu potrdili skupaj s svojimi koalicijskimi partnerji.
Tisto o sostanovalki J. M., ki naj bi mu dejala: a sedaj ko je pa Sever vse dosegel za Vinsko Goro, a sedaj pa nehajmo, kaj pa ostali, ki bodo sedaj na vrsti, je iz trte izvito. Kaj naj bi Sever dosegel v Vinski Gori, kar ne bi dosegli tudi drugi predsedniki KS na podeželju. A naj bi dosegel komunalni raj za Vinskogorčane! Resnica je drugačna. Na občini sem že v prejšnjem mandatu zahteval, da se ustanovi komisija, ki bi pregledala vse v zvezi z vodovodom v Vinski Gori. Te komisije večina v mestnem svetu žal ni potrdila. Kdo je imel večino in zakaj je ni potrdila, če pa je vse tako čisto s tem vodovodom! A ne pripada tej večini J. M.? Kakšen interes naj bi imel predlagati takšno komisijo, če bi vse dosegel?
Bralcem verjetno ni znano, da o rešitvi kompletne izgradnje vodovoda za celoten kraj v Vinski Gori krajani niso nikdar razpravljali, ampak so se zadeve reševale posamično. O vzrokih ne mislim pisati. Ko sem
prevzel funkcijo predsednika KS je bila prioriteta vodstva KS vodovod. Zato se je pristopilo k izdelavi projektov za celoten kraj. Ti projekti niso bili narejeni v roku in tudi ne dovolj strokovno. Vodovod v Vinski Gori še ni končan in ne bi bil niti z nezakonitim pobiranjem denarja od občanov vse do leta 2020. Saj izgradnja v spodnji Črnovi ni bila predvidena. J. M. ne ve ali pa je namerno zamolčal, da je mestni svet leta 2002 sprejel dopolnjen program izgradnje in za ta program sprejel za 100 % višji RR za izgradnjo vodovoda. Tako bi moral biti v tem obdobju do leta 2008 res končan med ostalimi naložbami tudi omenjeni vodovod. Iz sredstev RR za izgradnjo kanalizacije pa bi morala biti zgrajena kanalizacija v Bevčah in delu Lipja ter v celotni Zg. Črnovi. Praktično v vsem tistem delu, ki gaje možno speljati na čistilno napravo. Kaj od tega je realizirano, se lahko vsak sam prepriča pri krajanih. Koliko nepotrebnega denarja je bilo porabljenega pri izgradnji vodovoda v Vinski Gori in v kakšne namene je bil porabljen, pa lahko pišem kdaj drugič.
Trditve J. M., da ne bo možno pridobiti sredstev EU, so popolnoma neresnične, saj ni pogoj za pridobitev EU sredstev nezakonito pridobljen denar od občanov, ampak zagotovitev lastnih sredstev, ki so praviloma v proračunu. Proračun pa polnimo občani preko davkov in naloga lokalne skupnosti je, da ta sredstva razdeli tako, da so zagotovljena sredstva za takšne namene. Lokalna skupnost je dolžna zagotoviti občanom oskrbo z neoporečno pitno vodo tam, kjer je to možno, ker ji to nalaga zakon. J. M. se
seveda pri tem zelo spreneveda. Namesto da bi opozoril in seznanil javnost, daje RR neza ko nit že od leta 2004, želi mene in tiste, ki se s takšnim načinom ne strinjamo, poučevati na nekih okroglih mizah in podobno. Omenjeni J. M. pa ni nič zapisal, iz katerih sredstev bi se lahko in morala financirati infrastruktura. V proračunu občine bi pogledal, koliko dobi proračun za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in koliko za komunalne prispevke. To je vir za investicije. Zupan sedaj govori, da se bodo investicije ustavile. Ali se je kdo vprašal, za kaj se porabijo prej omenjena sredstva. Ali je smiselno, da občina kupuje nepremičnine, kijih trenutno ne potrebuje, in to sedaj, ko so cene nepremičnin najvišje in bodo v kratkem padale? Ko sem pred leti nasprotoval prodaji Vile Bianke, sem bil napaden, da sem proti razvoju, in že takrat sem trdil, da bi bilo smiselno, da jo obnovi občina. Ali je bilo to gospodarno dejanje, daje občina omenjeni objekt prodala za cca 50 tisoč evrov in ga po nekaj letih kupila nazaj za 350 tisoč evrov? Kje ste bili takrat J. M.? Ali mislite J. M., da je to pravično, da morajo v Vinski Gori krajani plačati za priključek na vodo 1.750 evrov in poleg tega še 3.500 evrov do leta 2020 pri povprečni porabi 20 kubikov vode na mesec. In to zadnje na podlagi nezakonitega odloka.
Spoštovane bralke in bralci, ob tej priliki se vsem, ki ste podpisali podporo in smo skupaj zbrali dovolj podpisov za razveljavitev spornega odloka, iskreno zahvaljujem v svojem imenu in imenu pobudnika mestnega odbora SDS.
■ Franc Sever
Namesto izbranih nadomestni zdravniki
Vsak človek ima pravico do izbire osebnega zdravnika. Zal pa že leta in leta nastajajo pri tem težave, ker naši izbrani zdravniki odhajajo, se preselijo drugam, odidejo na specializacijo, zdravice gredo v porodniško ...
V času njihove odsotnosti oziroma premestitev smo pacienti prepuščeni »nadomestnim zdravnikom«. Vedno, ko obiščem koga od njih, dobim občutek, da me nejevoljno sprejme. Res je, da me temeljito pregleda, napiše vse potrebno za preiskave in zdravila, a preden zapustim ordinacijo, mi odločno pove, naj naslednjič obiščem svojega izbranega zdravnika. Kdo pa ve, če bo dosegljiv, ko ga bom potrebovala?
Osem let sem bila pacientka zdravnice Viviane Renko. Potem se je odselila na Hrvaško. Prav tako se je v drug kraj preselila zdravnica Mijinova, ki sem jo obiskovala kratek čas. Potem sem »pristala« pri zdravnici Puvaličevi, ki je bila zelo dobra zdravnica. Čutila je bolnikovo stisko, se mu posvetila. Bila je človek z dušo. Pa nas je zapustila tudi ona! Kar odšla je. Le zakaj? Slišala sem, da sedaj dela kot oku list v Celju. Je bila to nje na oseb na odločitev? Lahko le ugibam. Pogrešam jo.
■ LidijaŠ tefanec,V elenje
Rubrike mnenja in odmevi ne lektoriramo.
■ Uredništvo

VI PISETE
Zdravje in glasba z roko v roki
Topolšica, 9. januarja - V tem
kraju so minuli petek tradicionalno zakorakali v novo leto s koncertom, ki ga v dvorani Kina vsako leto pripravita Bolnišnica Topolšica in Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja. Program je navdušil zbrane z znanimi in priljubljenimi melodijami, namenjenimi za ta čas in tudi širše, po izboru umetniškega vodje Mirana Šumeč-nika. Ggostje popoldneva, Ansambel bratov Avbreht, so v dogajanje vnesli narodnozabavni pridih. Zbrane je nagovoril direktor Bolnišnice dr. Damjan Justinek, ki je vsem seveda zaželel zdravja polno novo leto, ob tem pa se dotaknil tudi aktualnosti v organizaciji, ki jo zastopa. Bolnišnica Topolšica je poleg svoje osnovne dejavnosti tudi v tem letu pred novimi nalogami. Prijeten dogodek je zaokroževala animatorka Uršula Menih Dokl.
■ M. Komprej, foto: D.Tonkli
Dobrodelni koncert Preprečimo slepoto 2
Društvo diabetikov Velenje je z veseljem sprejelo ponudbo Term Spa Rogaška Slatina, da lahko v prečudoviti kristalni dvorani pripravimo dobrodelni koncert Preprečimo slepoto 2, katerega prvi del smo skupaj izvedli pred dvema letoma. Tokrat je izkupiček namenjen zbiranju sredstev za nakup FUNDUS kamere za slikanje očes-
nega ozadja.
Odločitev, da program začne ansambel Goličnik in prijatelji, je bila zelo modra: otroci vedno ogre-jejo srca in dlani. Nato so nastopili še Alenka Gotar, ansambel Spev, narodnozabavni ansambel Wankmüller, pevka Aleksandra Cavnik, ansambel AVE, Robert Goter z ansamblom, mlada pevka Vesna
Kociper, zaključil pa je ansambel Unikat. S primerno mero humorja je prireditev povezoval Gorazd Špegelj.
Ves čas prireditve so na platnu tekli posnetki številnih akcij Društva diabetikov Velenje in dolg seznam sponzorjev in donatorjev. Tudi skrinjica za zbiranje prispevkov ni ostala prazna. Marsikoga bo glas o koncertu morda še naknadno vzpodbudil, da bo nakazal svoj prispevek. Vsem prisrčna hvala: naj vas greje topla misel, da ste morda pomagali nekomu rešiti vid.
■ Ingeborg Čas, fotografije: Franc Čas
H K. "

* ft Ml
•VL
HR - „

F
í I
■ T J»
r j-
/
Veseli
december
na
Konovem
V mesecu decembru se je v KS Konovo odvijalo kar nekaj novoletnih prireditev. V veliki dvorani doma krajanov je bilo 6. decembra srečanje starejših krajanov, ki so ga z lepim kulturnim progra-
r-M V • •	i v •
Začenjajo se občni zbori gasilcev
Šaleška dolina - Kot vsako leto ob začetku leta bodo v vseh prostovoljnih in industrijskih gasilskih društvih v Šaleški dolini pripravili redne letne občne zbore. Na njih bodo pregledali delo v letu 2008 in začrtali programe dela v novem letu.
Prvi bodo redni letni občni zbor pripravili člani PGD Paška vas, in to že to soboto. Naslednji občni zbor bo v Gaberkah, kjer ga pripravljajo 31. januarja. V februarju se bo zvrstilo največ občnih zborov; 7. februarja ga bodo pripravili v PGD Topolšica, PGD Bevče in PGD Škale. V Šaleku se bodo člani društva zbrali 14. februarja, prav tako v Šmartnem ob Paki in PGD Lokovica ter PGD Šentilj. Največje prostovoljno gasilsko društvo v dolini PGD Velenje, ki ima tudi poklicno jedro, bo občni zbor pripravilo 21. februarja. Zadnji dan v februarju, torej 28., se bodo zbrali gasilci PGD Šoštanj mesto, Prostovoljnega industrijskega društva Premogovnik ter PGD Pesje. Zadnji bodo občni zbor pripravili gasilci Vinske Gore in sicer 7. marca.
Ko bodo občni zbori po gasilskih društvih končani, se bodo že začele priprave na redni letni zbor Gasilske zveze Šaleške doline. Sicer pa so v zvezi na področju izobraževanja že aktivni, saj so že v začetku leta pripravili tečaj za vodjo enote.
■ bš
mom popestrili člani KUD Lipa Konovo, za ples pa so poskrbeli Šentjurski muzikantje.
Otroke je društvo prijateljev mladine razveselili s prireditvijo in obiskom dedka Mraza. Starejše krajane so v teh prazničnih dneh obiskali po domeh predstavniki krajevnih organizacij KO ZB NOV, društva upo kojen cev, KORK in druš -tva invalidov, slednji so pripravili še posebno srečanje s kulturnim programov za težje invalide. Svet KS Konovo je imel novo let no sejo, v cerkvi v Šenbricu so bile tudi pol-nočnice.
Višek vseh decembrskih priredi-
tev na Konovem je bil 20. december, ko je v domu krajanov prvi samostojni koncert z naslovom »Ko strune zapojo« citrarke Tanje Lončar pod mentorstvom profesorja Petra Napreta.
Predstavila se je z narodnimi, modernimi in tekmovalnimi skladbami in navdušila obiskovalce. V programu je sodeloval tudi trio citrark (Maruša Aristovnik, Vesna Videmšek in Tanja Lončar). Z igranjem na violino in citre je koncert pope stril tudi Peter Napret.
■ Karli Stropnik
TanjaL ončar jes kupa j zm entorjem PetromN apretomn avdušilao biskovalce.
Gostovali smo v Avstraliji
Naš ansambel trio Pogladič s 14-letnim aktivnim igranjem se je pred kratkim vrnil z 18-dnevne turneje po daljni Avstraliji, kjer smo imeli to čast, da smo bili gostje že tretjič. Tokrat smo pod začasno spremenjeno zasedbo zaradi porodniškega dopusta naše kitaristke in pevke Mojce (letos poleti se vrača na glasbene odre) turnejo uspešno odigrali s pomočjo mladega glasbenega prijatelja Danijela Josica iz Velenja, nekdanjega člana ansambla Rimljani.
Tokratno turnejo je omogočilo naše pobrateno Slovensko društvo Sydney, katerim smo zelo hvaležni. To je še vedno najmočnejše slovensko društvo v državi New South Wales, kije bilo zgrajeno pred več
kot 50 leti z lastnimi skupnimi sredstvi brez pomo či nek da nje države Jugoslavije. Tudi sedaj, po toliko letih društvo deluje aktivno, tako na kulturnem področju kakor tudi na ostalih področjih, ki povezuje slovence med sabo.
Celo gostovanje nam je prijetno popestrila prijateljska družina Zafošnik, kije tudi že tretjič skrbela za naše polne želodce in suha grla ter prijet no biva nje v luk su-znem nase lju.
Turneja je vsebovala 6 velikih nastopov. Prvi nastop je bil v Sydneyj-u skupaj z ansamblom Fantje treh mest, ki prihajajo iz sosednjega 850 km oddaljenega Melbourna. Tam smo proti koncu skupaj zaigrali pred veselo publiko. Zelo prijeten del je bil tudi nastop in piknik na ladji, katere kapitan je slovenskih korenin, plula pa je s skoraj 200 Slovenci po sydneyskem zalivu ob domači glasbi. Tudi sredi Sydneyj-a se je slišala slovenska polka in valček ter vriskanje veseljakov iz naše ladje.
Naslednji vikend smo imeli nastop v slovenski cerkvi sv. Rafaela,
Merrylands - Sydney, kjer smo praznovali dan samostojnosti in
štefanovanje. Med proslavo, ki seje začela s slovensko in avstralsko
himno, nas je tudi prijazno pozdravil častni generalni slovenski konzul Alfred Brežnik, patra Valerij an in Darko iz tamkajšnje župnije ter mnogo slovenskih obrazov, s katerimi smo se že spoznali na prejšnjih gostovanjih. Prijazno so nas pozdravili slovenski rojaki in prijatelji v sosednjem mestu Wollon-gong, kjer smo jim popestrili pred-novoletni čas. Bili smo tudi gostje z odlično medijsko promocijo na radiu SB S Sydney, na katerem slovensko oddajo in besedo vodi Tanja Smrdel. Preko radijskega mosta smo bili povezani z radijem Ognjišče, da smo lahko pozdravili tudi vse svoje ljubitelje in znance.
Veselo praznovanje med našimi slovenskimi prijatelji pa smo zaključili s silvestrovanjem na velikem odru Slovenskega društva Sydney.
Našim rojakom v Avstraliji želimo še mnogo let skupnega delovanja in da obdržijo to, kar imajo.
■ Milan Pogladič
""HAS
Igralci prihajajo in odhajajo
Rudarjev trener zadovoljen z zavzetostjo igralcev na treningih _ Na preizkušnji Pargvajec, Nigerijec in Čeha
Nogometaši Rudarja, sedmi po jesenskem delu prvenstva v prvi ligi, so po desetdnevnih pripravah odigrali tudi prvo prijateljsko tekmo. Včeraj so na svojem pomožnem igrišču gostili po prvem delu tretje vzhodne lige devetouvršče-ni celjski Simer šampion, v nedeljo popoldne pa bodo gostovali v Kranju pri tamkajšnjem Triglavu, ki je prvi del tekmovanja končal na tretjem mestu.
Trener Marijan Pušnik je zelo zadovoljen z uvodnim delom priprav. Pred prvo prijateljsko tekmo jih je takole ocenil: »Fantje so začeli treninge z veliko energije, njihov odnos do dela je resnično pravi in odgovoren. Nekoliko moti
naše normalno delo le hud mraz, toda s to nadlogo se srečujejo tudi drugi.«
Od jutri do nedelje bodo rudarji sodelovali na turnirju malega nogometa med prvoligaškimi moštvi v Mariboru. V uvodni tekmi se bodo jutri pomerili z Nafto, v skupina A pa so poleg njih še Maribor, Interblock, Olimpija in Pri-morje.
Pre cej dela pa ima v tem času tudi strokovno vodstvo z Miranom Jalušičem na čelu. Že med jesenskim prvenstvom je trener napovedoval, da bo v zimskem prestopnem roku iskal najmanj dve okrepitvi, »... da bi bili še bolj konkurenčni drugim moštvom.« Po odho-
du najboljšega strelca lige v jesenskem delu Erdina Junuzovica je ta
zahteva gotovo še toliko bolj upravičena.
Igralci že prihajajo in se ponujajo. Od ponedeljka oziroma torka so na preizkušnji Nigerijec Ibe Stanley (napadalec), kije igral na Češkem v tamkajšnji drugi ligi; iz hrvaškega Osijeka je prišel na preizkušnjo igralec sredine Paragva-jec Diego Barrio. Rudarjevo stroko pa bo sku šal s svojim zna njem navdušiti tudi Čeh (igral je tamkajšnji v drugi ligi) David Prohas-ka.
■ vos
Novi predsednik društva je Ludvik Golob
Šmartno ob Paki - Kot smo
že poročali, so pred minulimi božično-novoletnimi prazniki na izrednem občnem zboru Športnega društva Šmartno ob Paki imenovali v organe društva nekatere nove člane.
Pred tednom dni pa so se sešli na prvi seji v novi sestavi člani upravnega odbora in na njej med drugim izvolili predsednika društva.To je postal Ludvik Golob. Po statutu naj bi bil ta hkrati tudi predsednik nogometnega kluba Šmartno 1928. Poleg Goloba so v upravnem odboru društva še Robert Dol-
er, Bojan Kladnik, Jože Plesnik, Matjaž Funtek, Jani Kopušar in župan Alojz Podgoršek.
Čeprav so člani prejšnjega sestava upravnega odbora društva z Jožetom Pokleko na čelu rešili nekatera vprašanja, jih na to nekaj še čaka. Med drugim tudi iskanje glavnega sponzorja kluba. Kako se bodo zadeve lotili oziroma kako bodo zastavili delo v klubu, naj bi bilo več znanega v prihodnjih dneh.
■ tp, foto: vos
22. novoletni tek v Podkraju pri Velenju
Zmagi v Velikovec in Ljubljano
Društvo ljubiteljev vzdržljivost-nih športov Durasport iz Podkra-ja pri Velenju je tudi ob koncu lanskega leta, bil je že 22., pripravilo novoletni tek v zadovoljstvo okrog sto tekačev iz Avstrije in Slovenije.
Tekmovanje sodi v sklop mednarodnega pokalnega tekmovanja
progo pa je najhitreje pretekel Robert Živko (9:59). »Sem že boljši od očeta,« se je na zmagovalnem odru pohvalil Kladivarjev atlet. Sicer pa je v enotni konkurenci na 3000 m zmagal Steve Pau-ritsch (9:52) iz Gradca (A). V Avstrijo je odšla tudi ženska zmaga, lep pokal je pristal v rokah
času (19:56). Sledila sta Avstrijca Adomas Kuzinas (19:58) in Steve Pauritsch (20:28), četrti pa je bil Velenjčan Rok Jovan (20:47).
Čeprav je bila tekma na gozdnih poteh v Podkraju pri Velenju plod ljubiteljskega dela članov društva Durasport, brez pomoči krajanov Podkraja ne bi tako lepo uspela.
v zimskem krosu in so vanj poleg Velenja vključeni še teki v Murski Soboti v Sloveniji ter v Velikovcu, St. Paulu in Ternitzu v Avstriji.
Največ zmag v otroških tekih (na progah 500 in 1300 m) so dosegli mladi tekači iz Celja in Velenja. Domačinka Maruša Berlot je znova zmagala v kategoriji deklic do 14 let. Zelo dobra udeležba je bila v mladinski konkurenci na 3000 m,
Vanesse Setz (13:05) iz Velikovca (A).
Med veterani je progo, ki so jo Avstrijci spoznali za ekstremno težko, vendar zelo romantično in sploh so pohvalili organizacijo, prvi pretekel Wolfgang Hribernig (11:38) iz Velikovca.
V teku na 6000 m je med člani zmagal Peter Letnar (AD Mass LJ) in progo pretekel v rekordnem
Kljub težavam pa je organizatorjem uspelo zbrati toliko daril, da jih je bilo za vse udeležence dovolj. Podelili so tudi 31 kompletov kolajn, sonce, golaž, pecivo in napitki pa so pomenili le še piko na i lepemu druženju ljubiteljev teka sredi gozdne jase.
■ Hinko Jerčič
Že v februarju peklenski ritem
Rokometaši Gorenja po uvodnih pripravah v Velenju in okolici odšli za teden dni v Metkovic - Znova želijo v ligo prvakov
Pred rokometaši velenjskega Gorenja so v drugem delu tekmovalne sezone pomembni nastopi. V državnem prvenstvu bodo lovili jesenski zaostanek treh točk za Cimosom Koprom, saj po letošnji odsotnosti želijo v naslednji sezoni znova zaigrati v ligi prvakov. Vanj vodi le prvo mesto. Tudi od pokalnega tekmovanja, v katerem so se skupaj z Mariborom, Celjem in Koprom uvrstili v sklepni turnir, veliko pričakujejo. Naprej želijo tudi v tekmovanju za pokal evropske rokometne zveze. Za uvrstitev v četrtfinale bodo morali premagati odlično madžarsko moštvo Debrecen.
Prvenstvo bodo v prvi ligi nadaljevali prvo soboto v februarju. Pred igralci in trenerjem Ivico Obr-vanom in njegovim pomočnikom je torej zahteven drugi del sezone in le dobro pripravljeni bodo lahko izpolnili svoje cilje. Potrebna pa bo gotovo tudi dobršna mera sreče. Tega se trener seveda zaveda. Ob začetku priprav je povedal: »Čaka na trdo in težko delo. Moramo se čim bolje pripraviti na nadaljevanje sezone in že v začetku ujeti pravo formo. Že v februarju nas čaka peklenski ritem petih tekem v razmaku petnajstih dni. V začetku bomo seveda več pozornosti namenili obnovitvi telesne moči, a hkrati bomo na treningih uporabljali žogo. V prvi vrsti upam, da bo čim manj poškodb, saj si želimo kreniti v boj za visoka mesta in dosego ambicioznih ciljev v popolni postavi«.
Že nekaj let, tako je tudi letos, so njihove priprave »motene«. V Rdeči dvorani v Velenju je namreč vsako leto ta čas tradionalno mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu. Zato morajo igralci koristiti druge telovadnice - med drugim so trenirali v telovadnici velen-
jskega šolskega centra ter v športni dvorani v Nazarjah. Poleg tega so se odločili za enotedenske priprave v Metkovicu, kjer je doma njihov sedanji trener Ivica Obrvan, za Metkovic pa je nekaj časa igral tudi Ivan Čupic. V Metkovicu bodo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. V prvi pripravljalni tekmi pa so v torek zvečer gostovali pri Pre-ventu. Med Gorenjem in makedonskim reprezentantom Radoslavom Stojanovikom ni prišlo do podaljšanja pogodbe. Odlični levi zunanji se je osam priključil septembra, potem ko so imeli v velenjski ekipi številne težave s poškodbami ravno v zunanji liniji. Sodelovanje je bilo sklenjeno le za obdobje štirih mesecev z možnostjo podaljšanja. Stojanovik, ki je sicer pustil globok pečat v Trimu in Goldclubu, v Gorenju ni dobil veliko priložnosti za igro. Ne Sto-janovik, ki ga čaka nastop na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem v dresu makedonske reprezentance in ne klub nista bila povsem zadovoljna zaradi česar razumljivo ni prišlo do podaljšanja sodelovanja.
Tlakovana pot za Vankuver
Gašper Berlot si je z uspehom kariere na tekmi svetovnega pokala v nordijski kombinaciji priskakal in pritekel prve točke tako zase kot za klub. Minuli konec tedna je prvič nastopil na tekmi svetovnega pokala v italijanskem Predazzu in na sobotni tekmi s skupinskim startom osvojil 35. mesto. V nedeljo je že po skokih, ko je med elito zasedal 15. mesto, kazalo na uspeh, nato pa je po tekih završalo od navdušenja, saj je osvojil 25, mesto in s tem 6 točk. S tem si je nedvomno že tlakoval pot proti nastopu na olimpijskih igrah v kanadskem Vankuvru 2010. Ob nadaljnjem trdem delu mu bo to gotovo uspelo, saj si za marljivost to vsekakor zasluži, za njim pa stoji tako klub kot starši, veliko zaslug za uspeh pa ima tudi njegov klubski trener Igor Jelen.
Robi Hrgota je prvič nastopal na tekmi svetovnega pokala v skokih na letalnici na Kulmu. Po uspešnih
petkovih kvalifikacijah je tudi pri njemu dišalo po prvih tako njegovih kot klubskih točkah svetovnega pokala. Žal pa se mu tokrat ni izšlo povsem po željah, saj je v zadnjem času popravil svoj BMI, vendar pri tem izgubil nekoliko moči. Tako je v soboto
nastopil na pokalni tekmi v Kisovcu in osvojil 9. mesto.
V nedeljo dopoldan bo SSK Velenje izvedel tekmovanje za pokal Štajersko-Koroške regije za kategorije od cicibanov do pionir-
zasedel 36., v nedeljo pa 39. mesto.
Klemen Omladič je s klubskim trenerjem Igorjem Jelenom nastopal na FIS tekmovanju v češkem Hara-chovu. Bil je 13. ter 24.
Začela so se tudi tekmovanja za mlajše kategorije. Urh Krajnčan je
jev do 13 let in deklic do 11 let.
V klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, saj bomo dne 21.1.2009 izvedeli regijsko šolsko tekmovanje, kjer bodo vsi začetniki nastopali z alpskimi smučmi.
■ Jožef Ograjenšek
Kratke novičke
Lepa bera osmih medalj
V Samoborju na Hrvaškem je bil konec prejšnjega tedna velik mednarodni shotokan turnir, na katerem je sodelovalo več kot 1.000 tekmovalcev in tekmovalk iz dvajsetih držav. Med njimi so bili tudi člani KK Shotokan kluba Velenje.
Klemen Plazar je nastopil za reprezentanco Slovenije v kategoriji kadetov in v petem krogu v finalu premagal prvaka iz Danske z rezultatom 4 : 1. Klemen nadaljuje. V soboto je v dresu reprezentance tekmoval tudi Elvis Delic, ki je v svoji kategoriji moral priznati premoč srbskega reprezentanta. V nedeljo pa so nastopili Brina Luci-
ja Štruc, Kiti Smiljan, Tina Čater, Špela Pisanec Mežnar, Antonio Štruc, Ermin Mujdžic, Belmin Uzejnovič in deklice kate ekipno, ki so osvojile sedem medalj. Zmagala sta Tina Čater (deklice 7, 8, 9 let ) in ekipa malčic v sestavi Tina Čater, Brina Lucija Štruc in Špela Pisanec Mežnar.
Uvrstitve drugih: 2. Brina Lucija Štruc (deklice 7, 8, 9 let) in Antonio Štruc (dečki 7, 8, 9); 3. Kiti Smiljan (deklice 7, 8, 9), Ermin Mujdžic (dečki 10,11) in Belmin Uzejnovic (dečlki 10, 11).
Šah
Šoštanj, 10. januarja - Na tradicionalnem šahovskem novoletnem turnirju, ki je veljal tudi za občinsko prvenstvo Šoštanja, je v soboto slavil in postal skupni zmagovalec,
Gregor Goršek iz Velenja, občinski prvak pa Robert Podlipnik iz Šoštanja.
MOPS 2009 -Urnik temkovanja
Četrtek, 15. 1.
od 9.00 do 22.00: igre parov in
posamezno
Petek, 16. 1.
od 12.00 do 20.00: L finala parov in posamezno
od 20.30 do 21.30: "polfinala parov
Sobota, 17. 1.
od 10:30 do 13.00: "finala posamezno
od 14.30 do 17.00: finala parov in posamezno

REPORTAŽA
»Nogometašica? A res, al kaj?«
Tudi v Šaleški dolini imamo ženske, ki jim je nogomet središče sveta - V Škalah je ženski nogomet doma že od leta 1983 - Odkar je ženski nogometni klub Škale prešel pod okrilje Rudarja, imajo dekleta veliko boljše pogoje za trening in tekme
Velenje - V začetku decembra 2008 se je končal jesenski del ženske nogometne lige. V njem so pod imenom NK Škale - Rudar prvič samostojno zaigrale tudi naše nogometašice in bile z zlato sredino, kjer so končale prvenstvo, zadovoljne. Rezultati so pač vedno pravo merilo dela kluba, a kot kaže, se ženskemu nogometu v Šaleški dolini obetajo boljši časi. Tudi zato, ker je zanimanja za ta pregovorno moški šport med dekleti vse več, ker se je ekipa pomladila in okrepila in ker imajo, odkar delujejo pod okriljem NK Rudar, bistveno boljše pogoje za delo. Na enem od treningov sem jih obiskala, še preden so se čez zimo preselile na toplo, v dvorane. Že prav kmalu jih bomo zagotovo spet videli na treningih na pomožnem nogometnem igrišču Rudarja, kjer jih na umetni travi čakajo odlični pogoji za delo.
Tisti večer je deževalo kot iz škafa, dekleta in njihov trener pa so zagnano tekali po nogometnem igrišču in trenirali, kot da sije sonce. Prednost umetne trave je zagotovo ta, da jim vsaj v blato ni bilo tre ba pada ti, čeprav pada le so. Pogos to. Kapo dol, sem si rekla. Kot sem ugotavljala tudi takrat, ko sem jih ob nedeljah dvakrat opazovala na tekmi. In to kljub temu, da o nogometu ne vem skoraj nič. In da ga pri nas doma sploh ne spremljamo. Niti ob največjih prvenstvih ne. A dekleta, ki so se borila kot levi, so prite-
merilu močno napredoval. Tudi velenjska dekleta so kot novinke v ligi jesen ski del prven stva dobro končale. Imajo pa v spomladanskem delu veliko višje cilje in želje. Zato tudi sedaj, čez zimo, krepko trenirajo.
Želela sem govoriti z dekleti, ki so ses prvak lepetuup irale. A ko smo začele, je steklo kot namazano. Zorica Garič je kapetanka ženske nogometne ekipe Rudar - Škale. Doma je iz Nazarij. In kako je pristala med nogometašicami? »Nogomet igram že od malih nog, prav od ranega otroštva. V ekipo Škal me je povabil trener, ki me je videl na ženskem turnirju v naši vaški ligi, in me povabil v ekipo,« mi pove v uvodu.
Dejstvo je, da so dekleta v nogometu še vedno tabu tema, kar prizna tudi Zori ca. » Kdo je kriv, da sem zače la tre ni ra ti nogo met, pravzaprav ne vem. Že od malega sem šport ni ca, imam rada tudi košarko, odbojko, nogomet pa sem igrala na domačem igrišču skupaj s fanti iz kraja. Očitno pa je uso da hote la, da se osre doto -čim na nogomet. Moji domači, pa tudi moji prijatelji, me podpirajo pri tej odločitvi. Že zdavnaj so se sprijaznili z mojoo dločitvijo.«
Nogomet je kondicijsko zelo zahteven, sploh ker je konstrukcija moškega in ženskega telesa različna, kar dobro ve tudi Zorica. »Tudi me igramo dvakrat po 45 minut, vmes je 15 minut odmora. Treniramo trikrat tedensko. Veči-
na eki pa zelo napre dova la, tudi ženski nogomet je v vzponu. V Sloveniji imamo 8 ekip, slovenska reprezentanca se je dvignila v osmo divizijo najboljših reprezentanc in mis lim, da smo na pravi poti, da se priključimo najboljšim vE vropi.«
Zorica je zaposlena, zato so njeni dnevi zelo natrpani. »Po službi, ko pridem domov, nimam pravega časa za počitek, saj se že kmalu odpravim na trening. A ko pridem v garderobo in vidim našo ekipo, dobim elan in nov zagon. Trenutno je naša ekipa pisana, pri-
Zorica Garič
hajamo iz Zgornje Savinjske doline, širše okolice Velenja, tudi iz Vitanja, starostna razlika med nami je precejšnja. Večina deklet je še dijakinj. Trenutno sem najstarejša v ekipi, kot kapetanka pa
gnila mojo pozornost. Tudi zato, ker so dekleta. In prav zato sem se odločila, da jiho biščem.
Ženski nogomet je še tabu
»Zanimanje za ženski nogomet je v krepkem porastu. Kar 30 deklic, starih do 14 let, sedaj redno vadi v našem, klubu, pri članicah pa je zanimanje tudi krepko v porastu,« mi ob sprejemu v garderobi, ki je na novo opremljena in namenjena prav nogometaši-cam iz kluba Škale - Rudar pove predsednik kluba Herman Arlič. Klub je v zadnjih dveh letih po njegovih besedah tudi v državnem
na treningov je kondicijskih, ob nedeljah pa imamo tekme. Imamo dobrega trenerja, ki ve, kaj dela. Ve tudi, kako nas mora pripravljati. Utrujenost se včasih na tekmah res pozna, a ključ no je, da smop ripravljene.«
Radovednost mi ne da miru. Nogometašice so pač ženska šport na eki pa, ki ima zagotovo tudi ženske težave in pogovore. Koliko se to pozna, kako se dekleta razumejo med seboj? Zorica pravi: »Moram priznati, da imamo sedaj zelo dober kolektiv, ki nas »drži gor«. Dober duh v ekipi je garancija, da bomo v spomla-dan skem delu sezo ne še bolj še, kot smo bile v jesenskem. Dejstvo je, daje članska ženska nogomet-
V krilu pa raje ne bi ...
Da bi na tek mah zai gra le v športnih krilih, pa se ni zdela najboljša ideja Barbari Tomic, obrambni igralki v zadnji liniji, ki je doma v okolici Velenja. »Drži pa, da naša oprema na manjših in bolj suhih izgleda kot kakšen pajac. Morda bi res lahko nosile kakšno številko manjše drese,« doda med smehom. Potem me seveda zanima, kako je začela igrati. »Športnica sem bila že od malega, trenirala sem sicer povsem drug šport, po spletu okoliščin pa sem začela trenirati nogomet. Ko sem prišla prvič na trening, nisem nikogar poznala, a me je takoj potegnilo »noter«. In še vedno vztrajam pri nogometu, ki ga igram že pet let. Lahko rečem, da me je »zasvojil«. V naši družini doslej nihče ni bil nogometaš, izhajam pa iz zelo športne družine. Sploh oče je bil aktiven športnik. «
Barbara je študentka Fakultete za šport v Ljubljani, zato so zanjo treningi med tednom včasih težava. »Sama veliko tečem, s fanti igram tudi nogo met, če pa le imam čas, se pripeljem na trening v Velenje. Od oktobra dalje, ko se je začelo študijsko leto, pač vse
sem ponosna na svoje punce. Pre-pri ča na sem, da z dob rim delom in trudom lahko dvignemo velenjski nogomet na višjo raven.« Pri tem dodam, da sem na igrišču opazila, da so dekleta oblečena kot fantje. Neatraktivne hlače so jim mahedrale daleč pod kolena. Sploh tis tim manj šim. Zde lo se mi je, da bi tudi na tekmah lahko nosile krila. Zorica se na to pripombo zasmeje in doda: »Zagotovo imamo mišičaste noge, krila nosimo zasebno. Da bi jih nosile na igrišču, še nismo razmišljale, zagotovo pa bi s tem privabile moško publiko. Ta je na naših tekmah zelo različna. V Velenju je nogomet priljubljen, zato sem kar zadovoljna zo biskom tekem.«
seve da v žen skem nogo metu ni tako kot v moškem, kjer se dob ri nogometaši dobro prodajajo. »Sama osebno sem čisto zadovolj -na s tem, kjer sem trenutno, kaj bo prinesla prihodnost, pa nihče ne
»Pri dekletih nikoli ne vzdignem glasu«
Trener ženske članske ekipe Dušan Uršnik nam je na vprašanje, kako je postal žen ski nogometni trener, odgovoril: »To se je zgodilo čisto slučajno. Prijatelji so me povabili, da prevzamem žensko ekipo. Prej sem treniral moške, ravno v času povabila je bila v klubu, kjer sem treniral, kriza, zato sem sprejel izziv. Vsako delo je zahtevno, težko in odgovorno. Kar sprejmeš, moraš biti maksimalno pripravljen in iti v borbo do konca. Tega sem se zavedal, ko sem prevzel žensko nogometno ekipo. Moram pa reči, da z njimi ni težko delati. Trener sem že skoraj 20 let, zato mi pomagajo tudi izkušnje. Je pa dejstvo, da je velika razlika trenirati fante ali dekleta. Tukaj moram biti bolj premišljen, psihično moram biti veliko bolj stabilen. Pri fantih lahko kdaj tudi povzdig neš glas, tukaj tega ne počnem. Dekleta močno spoštujejo dobro delo, morda celo bolj kot fantje. Da smo na igrišču dob re, je zelo pomemb no, da so uspešne v zasebnem življenju, poleg tega pa uspehi na igrišču dvigujejo samozavest. Zagotovo se pozna, da so nekatere igralke v puberteti. Ker imam tudi sam dva sinova njihovih let, pa s tem nimam prav velikih težav,« mi še pove dal trener. In potem steče
Barbara Tomic
prilagajam urniku na faksu.« V zadnjem letu, doda Barbara, se je v velenjskem ženskem nogometu vse občutno spremenilo na bolje. »Vodi nas ekipa, ki ve, kaj dela, več je tudi sponzorjev, ki so nam omogočili, da smo dobile svojo garderobo in da imamo veliko bolj še pogoje za tre ning. Ker se uprava zelo tru di, je ved no več tudi navijačev, ki nas spodbujajo na tekmah. Biti del ženske nogometne ekipe je zame še vedno zanimivo. Velikokrat se zgodi, da se mimoidoči med našim treningom čudijo, češ 'o, poglej te ženske, ki igrajo nogomet!'. Ampak zanimanje je vedno večje, čeprav me mnogi, ko povem, da sem nogometašica, še vedno nejeverno vprašajo» A res, al kaj?«.«
Barbara si sedaj najprej želi končati študij, po diplomi pa še ne ve, kaj bo počela. Zagotovo bo nogomet središče njenega sveta še nekaj časa. »Glavni poudarek pri treningih in tekmah je, da smo ekipa, kar se mi zdi dobro. Smo pač punce in žal se na igrišču pozna tudi, če ima katera slab dan. Trener nas ves čas spodbuja, da moramo misliti in delati kot ekipa,« doda Barbara, ki pravi, da
Dušan Uršnik, trener
nazaj k dekletom. Jaz z »marelo« v roki odhitim na toplo, dekleta pa ta večer čaka še veliko dežja. In ko odhajam, pomislim, kako kruti so rezultati v športu. Če jih ni, je pač ves trud zaman. Prez rt. Zato upam, da bo spo mla dan ski del prvenstva našim »žogobrcar-kam« prisenel veliko uspeha tudi na lestvicah, ki edine štejejo. Meni, ki jih ne razumem, pa šteje tudi volja in pogum, ki zagoto -vo spremlja dekleta, ki so izbrala dina mi čen, veli ko rat tudi grob šport, za svoje središče sveta. Vsaj vm ladosti...
■ BojanaŠ pegel
Zgodovina ženskega nogometa v dolini ni kratka
Herman Arlič, predsednik kluba Rudar - Škale, nam je
razložil, kako se je začel ženski nogomet v Škalah. »Začelo se je čisti priložnostno, ko smo pripravljali medsosedske tekme med ekipami naselij, pa poročene - neporočene in podobno. Bolj aktivno smo z
ženskim nogometom začeli po tekmi Gaberke - Škale, jeseni leta 1982 smo ustanovili ženski nogometni klub v okviru Športnega društva Škale, leta 1983 pa so se začeli treningi. Leta 1986 se je začela v sloveniji liga malega ženskega nogometa, ko je igralo kar 17 ženskih ekip. Prelomno za vzpon velikega nogometa pa je bilo spomladi leta 1993,« se spominja.
Arlič pove, da je ženski nogomet v klubu Škale doživljal vzpone in padce. »Prišla so leta, ko je začela kvaliteta padati, igralk ni bilo, imeli smo težave s finan ca mi. Odkar smo dobili povabilo, da se združimo z nogo met nim klu bom Rudar, je vse drugače. To se je zgodilo na pobudo direktorja Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda in se mu vsi iskreno zahvaljujemo za to. Že spomladi 2008 je bil viden napredek v ekipi. Takrat še nismo nastopali samostoj no, bili smo zdru že ni s Senožet mi. V jesenskem krogu pa smo po štirih letih zopet s člansko ekipo postali del slovenskega ženskega nogo meta. Leta 2000 smo v Škalah igrali v prvi slovenski ligi, trikrat osvojili naziv državnih prvakinj, trikrat pokalnih prvakinj in petkrat osvojili naslov državnih prvakinj v dvoranskem malem nogometu. To, kar se dogaja v klubu sedaj, je dobro zagotovilo, da se takim uspehom spet približamo. Sploh ker je ekipa krepka, številna, imamo tudi dober podmladek in zelo dobrega trenerja. Pozna se tudi, da nimamo več težav s pro sto rom in treningi, kar je bilo v preteklosti, pred združitvijo z Rudarjem, v elika rak rana.«

V ponedeljek

serija nesreč
Neprilagojena hitrost (pre)pogost vzrok prometnih nesreč - Povzročitelji bežijo tudi v novem letu
Velenje - V minulem tednu se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo več prometnih nesreč. Največ v ponedeljek, 11. januarja, prvima dvema v novem delovnem tednu pa je bilo skupno, da sta povzročitelja nesreč s kraja pobegnila.
V torek, 6. januarja, je prišlo do nesreče na Partizanski v Velenju. Neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi
oznakami je zaradi nepravilnega prehitevanja oplazil vozilo drugega voznika. Povzročitelja nesreče so policisti izsledili na bližnjem parkirišču. Ker je odklonil preizkus alkoholiziranosti, ga čaka (tudi) postopek na sodišču.
V	četrtek, 8. januarja, je neznani voznik terenskega vozila znamke toyota na magistralni cesti pri bencinskem servisu v Bevčah zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na sredinski otok in podrl svetleči prometni znak. Za njim policisti še poizvedujejo.
V	ponedeljek, 12. januarja, je prišlo do pravcate serije nesreč. Na lokalni cesti v Lazah je voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste na brežino, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik se je v nesreči lažje poškodoval. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Na lokalni cesti v Gaberkah je voznica osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti trčila v vozilo druge voznice. Obe ter ena od sopotnic so se pri tem lažje poškodovale. Ponoči je trčilo na parkirišču pri pošti na Kidričevi cesti. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika in vožnje pod vplivom alkohola trčil v tam parkiran avto. Povzročitelja so policisti pridržali do iztreznitve. Na regionalni cesti pri Termoelektrarni Šoštanj pa je voznica zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala z vozišča. Pri tem se je lažje poškodovala.
Pazite na pešce!
Pogosto so žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, a tudi nesreč, ki se zgodijo zaradi napak pešcev, ne smemo spregledati
Policija bo do konca tega meseca v okviru nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu izvajala aktivnosti, namenjene večji varnosti pešcev. Pešci so namreč ena od varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev in so za vozniki osebnih avtomobilov druga najpogostejša žrtev prometnih nesreč. Še posebej pogosto so v prometnih nesrečah udeleženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere neugodne, svetli del dneva pa je krajši.
Pešci so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Kljub temu pa ne smemo zanemariti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja.
Pešcem zato svetujemo, da poskrbijo, da so v prometu vidni, da nosijo svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost (odsevne
trakove, kresničke), upoštevajo prometne predpise, prečkajo cesto na označenih prehodih za pešce, hodijo po pločnikih, če teh ni, pa ob levem robu ceste in skušajo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.
Mizaril bo
Žalec, 9. januarja - V petek je bilo vlomljeno v delavnico v Gotov-ljah, od koder je neznanec odnesel za okoli 2.000 evrov ročnega mizarskega orodja.
Avtomobili tarča vlomilcev
Žalec, 10. januarja - Avtomobili so bili konec tedna tarča vlomilcev. Iz osebnega vozila, parkiranega na Aškerčevi cesti v Žalcu, je bila v soboto ponoči odtujena navigacijska naprava. S parkirišča na Celjski cesti pa je neznanec odtujil počitniško prikolico adria 310
in lastniku povzročil za vsaj 2.000 evrov gmotne škode.
Voznik motornih sani trčil v drevo in umrl
Golte, 11. januarja - Na Golteh se je v nedeljo, nekaj minut po 19. uri zgodila tragična nesreča.
41-letni smučar, doma z območja Hočkega Pohorja, se je skupaj z ženo peljal z motornimi sanmi in trčil v drevo ter umrl na kraju nesreče. Partnerka je pri pospešitvi hitrosti padla s sani.
Varnost v letu 2009
AdilH uselja
Tako. Božično-novoletni prazniki so za nami, vonj po pirotehničnih sredstvih je izpuhtel, praznične luči in okraski se počasi pospravljajo, podaljšani dopusti zaradi recesije se zaključujejo in življenje se počasi vrača v utečene tirnice. Kolikor pač lahko, kajti zaradi negativnih in ogrožujočih dejavnikov se vse bolj zavedamo dobrine varnosti. Ne samo v krimino-loškem pomenu, kajti dogodki ob koncu in začetku letošnjega leta so omajali naša dosedanja prepričanja. Nova vojna na bližnjem vzhodu, številni lokalni vojaški spori, množice beguncev, ki bežijo in iščejo boljše - normalne pogoje za življenje, kažejo drugo podobo sveta, tisto manj prijazno ali manj varno. Tako kot številni migranti, ki so prisiljeni zapustiti svoja bivališča zaradi posledic naravnih katastrof, tako ali drugače "pritiskajo"na razvite države in iščejo rešitve, prosijo za pomoč. In čeprav smo bili vajeni sporov, groženj in pregovarjanj med Rusijo in Ukrajino, je letos Rusija celemu svetu, še najbolj pa Evropski uniji, pokazala, da za uveljavitev vpliva ni potrebno orožje. Brez plina so ostale države in znotraj njih veliki industrijski kompleksi, bolnišnice, šole, gospodinjstva in "mali" ljudje. Negativne posledice ekonomske krize bi se s podaljšanjem spora in praznimi cevmi plinovoda še povečale in bi lahko povzročile katastrofalne posledice. Globalizacija sveta in medese-bojna soodvisnost je poleg pozitivnih učinkov ustvarila tudi pogoje, da se z določeno akcijo rezultati/posledice pokažejo šele nekaj tisoč kilometrov stran ali celo na celotnem kontinentu. Ob zadnjih dogodkih se čedalje več ljudi zaveda možnosti ali nevarnosti, da lahko posamezne dobrine, ki so postale samoumevne, čez noč izginejo in jih ne bomo več imeli.
Toda vseeno je potrebno na sedano situacijo gledati z optimizom. Sedanja finančno-ekonomska kriza je v veliki meri nastala zaradi pohlepa posameznikov in korporacij, med katerimi so nekatere prerasle okvirje nacionalnih držav. Iskanje davčnih oaz, zapiranje tovarn in s tem ukinjanje delovnih mest v matičnih državah ter preseljevanje tovarn v države tretjega sveta, umetno ustvarjanje vrednosti premoženja in finančne mahinacije so soustvarile svetovno krizo. Vsak subjekt je prispeval po svoje in nastala je situacija, polna negotovosti, vprašanj in družbenih vprašanj. Zato je ta čas tudi priložnost, da se postavijo nova pravila, novi mejniki, novi svetilniki, ki bodo osvetljevali prihodnje poti za našo in prihodnje genere-acije. Zdaj je čas za to.
A vendarle, pomembno je vedeti, da vedno moramo začeti pri sebi. Vsak od nas mora najprej pomesti pred svojim pragom in šele potem gledati proti sosedovemu. Nič nam ne koristi, če govorimo o (ne)poštenosti ljudi, institucij ali celo držav, če sami delujemo kot buldožerji brez voznika. Vsak od nas ima svoje družinsko in delovno okolje in v okviru tega mora z dejanji dokazati in opraviti svoje poslanstvo. In če od policije zahtevamo, da nam zagotovi varnost, moramo najprej sami prispevati k boljši varnosti. Ali drugače: upoštevajmo prometne predpise, znake na smučiščih, naučimo otroke, da se bodo pravilno obnašali na cesti ali v mestu... Lekcije, ki smo jih dobili ob začetku leta, bi bilo koristno izkoristiti na vseh področjih. Za boljše in bolj varne današnje dni, za prihajajoče generacije. Kajti življenje se ne bo ustavilo, ko nas ne bo več. Zato v novo leto vstopite optimistično, pripravljeni na nove izzive in predvsem varno. Srečno!
Iz policistove beležke
Prepir zakoncev
V torek, 6. januarja, sta se v stanovanjski hiši v Pesju sprla zakonca. Moralo je biti precej odmevno in glasno, da so v prepiru posredovali policisti. Zoper oba
Vredno pohvale
V	četrtek, 8. januarja, zvečer, je Velenjčanka policistom izročila bankovec manjše vrednosti, ki ga je našla v reži bankomata na Trgu mladosti. Lastnika bankovca še iščejo.
V	nedeljo, 11. januarja, popoldne, so od občanke prevzeli bančno kartico, ki jo je ta našla v Vinski Gori. Vrnili jo bodo lastniku, ki mu je najditeljica prihranila kar nekaj skrbi in stroškov. Pa tudi poti.
bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.
Beg pred nasilnim možem
V	torek, 6. januarja zvečer, je po prepiru in prerivanju pred pijanim in nasilnim možem iz skupnega stanovanja v Velenju bežala žena. Mož je bil do nje več let nasilen. Policisti so mu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja, podali pa bodo tudi ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja nasilje v družini.
Ne zastrupljena, pijana
V	torek, 6. januarja ponoči, je v lokalu doma upokojencev na Trgu bratov Mrav-ljakov v Šoštanju kršila javni red in mir pijana ženska. Ker so policisti, ki so pri-
šli v lokal, posumili, da bi lahko bila zastrupljena z alkoholom, so poklicali dežurnega zdravnika, ki pa je ugotovil, da ne gre za zastrupitev. Gospe niso odpeljali v zdravstveni dom ali bolnišnico, ampak v posebne prostore za pridržanje na policijo, kjer se je streznila.
Nedostojno vedenje mladoletnika
V	petek, 9. januarja zvečer, se je na stopnišču v stanovanjskem bloku na Goriški cesti v Velenju nedostojno vedel mladoletnik. Čaka ga sodnik za prekrške.
Na Voj kovi ( spet) pre glas no
V	petek, 9. januarja, so zaradi glasne glasbe, ki je odmevala iz enega od stanovanj na Vojkovi v Velenju, šli policisti tja kar dvakrat. Prvič kršitve niso ugotovili, dru-
gič pa. Stanovalcu so izročili plačilni nalog.
Pretep - dvakrat
V	petek, 9. januarja, je bil pred Rdečo dvorano v Velenju pretepen mlajši moški. Za pretepači policisti še poizvedujejo.
Policisti pa so tudi naslednji dan, v soboto, 10. januarja, obravnavali prijavo o pretepu pred Rdečo dvorano, kjer so kot pretepači nastopili trije neznanci. Tudi o tem in o morebitni povezavi s prejšnjim dogodkom policisti zbirajo obvestila.
Vinjen gost izzi val in izzval
V	nedeljo, 11. januarja dopoldan, so šli policisti v lokal Štrumf v Pesje. Vinjeni gostje izzval skupino gostov, ki so ga pretepli, potem pa s kraja odšli. Pretepeni je utrpel lažje poškodbe, ki so mu jih oskrbeli v dežurni ambulanti.
Nemirni ženski
V	nedeljo, 11. januarja zvečer, sta v lokalu Bay bar na Stantetovi v Velenju kršili javni red in mir dve ženski. Plačilna naloga, vsaka svojega, podpisana od policistov, prejmeta po pošti.
Mama udarila odraslo hčer
V	soboto, 10. januarja popoldan, je v stanovanju v Šmartnem ob Paki pri prepiru mama udarila svojo odraslo hčer. Mami so policisti napisali plačilni nalog.
Grozil očetu
V	ponedeljek, 12. januarja popoldan, so policisti posredovali v sporu med očetom in sinom pred stanovanjsko hišo v Lipju, kjer je sin grozil očetu. Čaka ga kazenska ovadba.
UTRIP
m
orosKoo
Oven od 21.3.do21.4.
Januar bo letos mesec odločitev. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Kot ponavadi boste čisto preveč zaskrbljeni, kar ne boste zadržali zase, ampak boste s problemi obremenjevali tudi vaše domače. Saj so že vajeni, a čisto vseeno jim še vedno ni. Taki boste tudi zato, ker se zadnje čase ne počutite najbolje. Utrujenost in brezvoljnost pa ne bosta minila kar čez noč in tudi brez truda ne. Čeprav to veste, se ne boste znali spremeniti.
Bik od 22.4. do 20.5.
Zima in mraz bosta delno kriva, da boste čisto preveč za štirimi stenami. In tako se bo zgodilo, da boste v prihodnjih dneh veliko razmišljali o svojem življenju. Morda tudi zato, ker boste veliko sami. Če vam bo nekaj dni to še ugajalo, boste potem začeli ugotavljati, da pogrešate družbo. Predvsem pa dober klepet, ki vas je vedno sprostil. Vzeli si boste več časa za rekreacijo, kar vam bo več kot godilo. Ni izključeno, da si boste že kmalu privoščili kratke zimske počitnice. A poskrbite, da se tam ne boste počutili osamljeno, kar se vam lahko zgodi tudi, če boste obkroženi s prijatelji. Tistimi iskrenimi, ki vas vedno spravijo v dobro voljo.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Obetaven začetek meseca bo kriv, da boste čutili več optimizma in zagnanosti pri delu. Nič več se ne boste počutili izčrpani in brezvoljni. Vznemirjale vas bodo le stare družinske zgodbe, ki se vlečejo še od lani. Res zna biti težko, vendar ne izgubite zaupanja in vere, predvsem pa zaupajte sebi. Močni ste in se lahko dvignete iz brezen, zatorej ne delajte ničesar proti sebi. Kljub vsemu zvezde priporočajo, da ne pretiravajte z delom. Vzemite si več časa zase, saj si to res zaslužite. Ne čakajte na spremembe od drugod, zakaj ne bi vi sami stopili na pot in zakaj vam ne bi drugi sledili? Saj veste, da brez poguma tudi uspeha ne more biti.
Rak od 22.6. do 22.7.
Teden, ki je pred vami, bo lep. S partnerjem boste po dolgem času veliko časa preživela skupaj. Če bo na začetku to še težko, ker se že nekaj časa ne razumeta tako kot nekoč, bo v nekaj dneh položaj že povsem drugačen. Kriza bo mimo, spet bosta našla snov za pogovore in skupne točke, ki vaju bodo povezovale še nekaj tednov. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo. Poslovno se vam obeta odličen teden. Črnogledost bo kmalu preteklost tudi na finančnem področju.
Lev od 23.7. do 23.8.
Ste se kdaj vprašali, zakaj se prav vam vedno dogajajo čudne zgodbe tako na ljubezenskem področju kot pri odnosih z najbližjimi? Razmislite, zakaj še vedno vztrajate v predvidljivih življenjskih okoliščinah. Januar še ne prinaša ne vidnih izboljšav in ne naglih sprememb. Zima pač ni pravi čas za to. Veliko težav sicerv teh dneh ne boste imeli, pomanjkanje energije in optimizma pa boste še čutili. Boste pa v januarju uspešni pri poslovnih dejavnostih in pri vsakodnevnih nalogah. Z njimi boste opravili kot za šalo. Pa še zabavali se boste zraven, saj vas uspehi vedno napolnijo z energijo.
Devica od 24.8. do 23.9.
Pred vami je ugodno obdobje, ki se nadaljuje že iz preteklega meseca. Poleg tega pa vam bodo v tem tednu, ko bo polna luna že krepko izgubila svojo moč, naklonjeni tudi planeti. Ti vas bodo razvajali ne le v januarju, tudi februarja boste pod njihovo zaščito. Vse vaše cilje boste usmerili v skupno točko, ki na koncu pomeni srečo v zasebnem življenju. Ugotovili boste, da brez nje nič, kar počnete, ni pomembno. Najlepše je, če imamo uspehe s kom deliti, velikokrat pa je dovolj že, če sta za to dva in nič več. Lotili se boste tudi razreševanje nedokončanih zadev, odnosov in poslov . Dokaj uspešno. Zdravje bo solidno.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Velikokrat ste že ugotovili, da je težko planirati daleč v naprej. Tudi tokrat se vam ne bo izšlo po načrtih. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi čudnega spleta okoliščin, v katerem bo pomembno vlogo igral vaš sorodnik. Sedaj boste končno spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Znano pa je, da vam to gre res dobro od rok. Končno boste v teh dneh našli časa zase in za svoje dobro počutje. Razvajali ga boste kot že dolgo ne, kar vam bo godilo. In vam vlilo novo samozavest, ki pa ste jo tudi potrebovali. Vi že veste, zakaj prav sedaj, kajne?
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Zagotovo že veste, da bo letošnje leto vaše leto. To ste slutili že lani, sedaj pa se bodo vaše želje in načrti začeli uresničevati. Že januar vam bo prinesel nekaj pozitivnih sprememb, ukvarjali pa se boste z ljudmi in stvarmi, ki vas bogatijo. Zato tudi zdravstvenih težav ne boste imeli, saj boste izjemno zadovoljni. Ste človek, ki vsako izkušnjo v življenju obrne sebi v prid, kar je odlična lastnost. Tudi zato, ker dobro veste, koliko odrekanj in predanosti zastavljenim ciljem zahtevajo vsi vzponi. Je pa tudi jasno, da brez dela ne bo nič. Vaša pot je vse jasnejša, cilji pa realni in dosegljivi. Srečo imate, ker vas partner resnično podpira.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Včasih sije treba vzeti odmor od ljudi in dogodkov. A pri tem ne smete pretiravati, saj ste zadnje čase pravi samodržec, najbolj zadovoljen sam v svoji družbi. Če so domači takih obdobij že navajeni, pa jih znanci in prijatelji niso. Zato ne pretiravajte. Naleteli boste tudi na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz vaše drižine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. Ne bo vama težko. Težje bo, ko bosta težko zavrnila povabilo na zabavo, pa bi raje ostala doma. Prehladi bodo pogosti.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Menjavanje razpoloženja, od sreče in veselja do nepojasnjene otožnosti, se bodo vrstila iz dneva v dan. Zdelo se vam bo, da se nimate česa veseliti. Krivi bodo dogodki zadnjih tednov, ki so pustili svoje sledi, a razlogov za malodušje vseeno ne bo toliko, kot jih čutite vi. Nikar zadeve ne jemljite preveč resno, saj si škodite. Tudi počutje bo namreč zato malo slabše. Že konec tega tedna vam bo odleglo, saj boste že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, ki vas bo močno razveselila. Potem bo šlo vse na bolje, saj boste preokupirani z novo zadolžitvijo, ki vam bo vzela veliko časa, energije pa ne. To vam bo kvečjemu dala.
H
Ti
ÏT
J
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ena od vaših novoletnih zaobljub je bila, da si boste letos privoščili več razva-janja in časa, ki ga boste posvetili izključno svojemu dobremu počutju. Ta res še ni popustila, saj ste si v zadnjih dneh vzeli čas za vse tisto, kar vas osrečuje. Še pred letošnjim rojstnim dnevom boste na svoje mesto postavili marsikaj odločilnega tudi za prihodnost o kateri sicer ne razmišljate veliko, saj veste, da lahko še tako načrtujete, pa življenje vedno kaj obrne po svoje. Imate pa želje, ki sploh niso nerealne, čeprav še ne veste, kako jih izpeljati na čim manj boleč način. Brez zamer tokrat ne bo šlo, saj gre za zelo osebne stvari. Ko se boste s tem sprijaznili, bo steklo kot namazano.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Vdecembru ste preveč zapravljali, čeprav se vam sploh ni zdelo. Januar bo zato malo varčnejši, čeprav se boste težko zadrževali. Ker se zavedate tudi, da imate še nekaj dolga in da vam denar ne bo padel z neba, se boste izogibali celo razprodaj. To pa je pri vas kar redko. Boste pa zato več kot sicer v naravi, in to kljub zimi in mrazu. Po svoje vam bo godilo, po drugi strani pa boste že sanjali o toplejših dneh in vsaj kratkemu oddihu. Za največje presenečenje v teh dneh bo poskrbel dober prijatelj, ki bo tudi sam imel interes, da uspete. Predvsem zato, ker vam ima rad. Zdravje? Dobro vam bo služilo!
Nagradna križanka »Abitura«
Abitura, d. o. o.
= 19
Celje
ABITURA Podjetje za izobraževanje					SESTAVIL PEPS	OKOSTJE, ZLASTI ČLOVEŠKO	SODNI TERMIN	ZAKLJUČEK GESLA	ZMAGA PRI ŠAHU	REŠKA KNJIŽNA ZALOŽBA	GLAS KUKAVICE
					POSNETEK (ZAST.)						
					ČOPASTA AVSTRALS- PAPIGA						
					PISEC LJUBEZENSKIH PESMI						
					PLAČILO, PLAČA (STAR.)	L	0	N	TOGNAZZI UGO		
					KRAJ PRI MARIBORU				UREJEN JAVNI NASAD		
o*	KDOR ROVARI, PREKU-CUH	DRAGOCEN, TRD LES EBENOV-CA	UMETNA VODNA POT ZA PLOVBO							ČAROVNO DEJANJE	JEZERO NA FINSKEM, INARI
			VHOD V ( SAPNIK								
SPOMLAD. TRAVNIŠ. RASTLINA ZA SOLATO							MLADA MAČKA (EKSPR.)				
							STRUPENO IGLASTO DREVO				
ZUNANJI DEL KOLESA						TRINOG, NASILEN VLADAR					
BELGIJSKI ARHITEKT-HENRY VAN DE (1863-1957)	V	E	L	D	E	ŽAREČ DELEC SNOVI					
						SLOVENSKA HUMORISTKA , (PUTRIH) (					
GAMSJI BIVOL, ŽIVI NA CELEBESU					OTOK V JADRANSKEM MORJU				ORANJE (ZAST.)		
					ŠPANSKI ARHITEKT-^NRIOUE DE(				AMERIŠKI IGRALEC-ALAN		
GRŠKA ČRKA			ZAPOR, AREST		E			STARORIMSKI POZDRAV			
			AMERIŠKA PEVKA-COURTNEY J					SPODNJI DEL ŽIVALS. NOGE			
o*	VODNI HLAPI V ZRAKU				G		RASTLINSKA BODICA				KRAJ PRI POREČU
	IZVIR, POREKLO						KOS SUKANCA				
GLASBILO VEČJE OD VIOLINE					A	IZDELKI ZA OKRAS TELESA					
						TONE SVETINA					
NALOŽBA v KAJ					S						
REKA V MAKEDONIJI					PLANŠAR, PASTIR, OVČAR						
Srednja poklicna in strokovna šola Abitura, d. o. o., Celje
razpisuje izobraževalne programe pridobivanja izobrazbe in prekvalifikacije v poklic
PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM
(po končani trgovski šoli)
Vpis bo 10. februarja 2009 ob 16. uri.
Višja strokovna šola Abitura, d. o. o., Celje
EKONOMIST
Informativna dneva bosta V PETEK, 13. 2. ob 16. uri in V SOBOTO, 14. 2. ob 10. uri.
POSLOVNI SEKRETAR
Informativna dneva bosta V PETEK, 13. 2. ob 16. uri in v SOBOTO, 14. 2. ob 10. uri.
www.abitura.si
Prijave:
ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 32
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 26.1.2009 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Abitura«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade.
Zgodilo se je
• • •
od 9. do 15. januarja
■	9. prosinca 1856 se je na
Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju;
■	9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj. Izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin;
■	10. in 11. januarja 1987 je bil v Rdeči dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni turnir v malem nogometu, na katerem
so nastopile tudi prvoligaške ekipe iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije;
-	od novega leta 1990 dalje so lahko državljani nekdanje Jugoslavije po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize;
-	10. januarja 2001 je Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;
-	11. januarja 1983 so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci javnost obvestili o ukinitvi
Anton Aškerc (arhiv Muzeja Velenje)
tovarne Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj let pred tem; ■ 14. januarja 1979 zvečer se je pretrgala nosilna vrv nihalke
na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla; na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smrtnih žrtev;
-	14. januarja 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju;
-	15. januarja 1989 je začela obratovati pekarna Tratnik kot prva zasebna pekarna v Velenju po 2. svetovni vojni;
-	od 15. do 17. januarja 1988 je bilo v velenjski Rdeči dvorani neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu;
-	15. januarja 1999 so v okolici Velenjskega jezera opazili stopinje rjavega medveda, ki je sicer redek gost naših krajev, a se tu in tam le pojavi tudi v naši okolici.
■ Damijan Kljajič
2G
TV SPORED
"»HAS
15. januarja 2009
ČETRTEK, IS. januarja
TV SLO (T
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Peklenska jama, 13/52
09.35	Male sive celice, kviz
10.15	Čarodejev vajenec, 10/10
10.50	Skrb za starše, svet. oddaja
11.40	Možki - ženske
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Novo življenje, 1/16
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 16/26
16.05	Delfinov nasmeh, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Družina: varni koraki, 2/5
18.00	Žrebanje deteljice
18.10	Milan, risanka
18.15	Pujsa Pepa, risanka
18.25	Strasti, 39. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
20.45	Julija, slov. biograf. nad.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Conrad Black javno in zasebno,
ang. tv film
01.05	Tv dnevnik 15.1.1991
01.30	Dnevnik
02.05	Dnevnik zamejske Tv
02.30	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	TV prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.50	Tv prodaja
14.20	Globus
14.50	Z avtobusom na konec sveta,
dok. oddaja
15.30	Tv dnevnik 15.1.1991
15.55	TV prodaja
16.25	Evropski magazin, tv Maribor
16.55	Med valovi
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Z glasbo in s plesom ...
19.15	Impromptu, glasbena oddaja
20.00	Jasno in glasno: Kralji ulice
20.45	Panter v postelji, risanka
20.50	Vesela urica, am. film
22.20	Številke, 17/24
23.05	Nebo nad Montano, am. film
00.40	Zabavni infokanal
pop
O7.lO	24ur
O8.lO	Ljudstva sveta, dok. serija
O9.lO	Viktorija, nad.
lO.OO	Goreče maščevanje, nad.
10.50	Tv prodaja
ll.2O	Marina, nad.
12.10	Živjenje v divjini, nan.
l3.OO	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske
	tudi, pog. oddaja
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.OO	24ur
2O.OO	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.35	24ur zvečer
22.55	Bratje in sestre, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Alias, nan.
O1.OO	24 ur, ponovitev
O2.OO	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.30 Odprta tema, pogovor 12.30 Videospotdneva 12.35 Jelena, telenovela, 31/110,
ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 32/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 2 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Volk in sedem kozličkov, ris. nan.
09.35	Hotel obmorček, ris. nan.
09.45	Risanka
09.55	Delfinov nasmeh, dok. film
10.10	Enajsta šola, oddaja za
radovedneže
10.45	Jasno in glasno: Kralji ulice
11.30	Slaščičar, 1. del
11.55	Osmi dan
12.25	Slovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Julija, slov. biograf. nad.
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.00	Iz popotne torbe: žirafa
16.15	V morskih globinah, risanka
16.30	V pričakovanju božiča, 5/12
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.45	Tv pogled
17.55	Duhovni utrip
18.10	Brenč in Cvetka, risanka
18.15	Tinček, risanka
18.25	Strasti, 40. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Dan dobrih del, 2/16
20.20	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub: Zdravila
00.10	Duhovni utrip
00.25	Varni koraki, 2/5
00.55	Tv dnevnik 16.1.1991
01.20	Dnevnik
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.15	Tv prodaja
09.50	Magazin v alp. smučanju
10.20	SP v alp. smuč., smuk (M) za
kombinacijo, prenos
11.45	Glasnik
12.10	Umetni raj
12.45	Tv prodaja
13.20	SP v alp. smuč., SL (M) za
kombinacijo, prenos
14.15	Tv dnevnik 161.1991
14.40	Odkar si odšla, 5/7
15.10	Minute za ..., tv Koper
15.35	Študentska
15.55	Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje
16.25	SP v smuč. skokih, prenos
19.00	Velika imena malega ekrana:
Beno Hvala
20.00	Kraj zadnjega počitka dinastije,
dok. oddaja
20.45	Frasier, 12/25
21.10	Pekel na Pacifiku, am. film
22.45	Sosedi, norv. film
00.00	Lepa za umret, 1/4
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.30	24ur, ponovitev
07.30	Trenja
09.10	Viktorija, nad.
10.00	Goreče maščevanje, nad.
10.50	Tv prodaja
11.20	Marina, nad.
12.10	Življenje v divjini, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Misija nemogoče 2, am. film
22.05	Brez sledu, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Van Helsing, am. film
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Jelena, telenovela, 32/110,
ponovitev 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 33/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 29.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, infor. oddaja 21.30 Dokumentarna oddaja, 3. TV mreža
22.00 Sodobna umetnost, oddaja o
kulturi, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 17. januarja
TV SLO n
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž
sledi	Zajček Bine: Potovanje, lutk. nan.
sledi	S soncem v očeh, 13/13
sledi	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
sledi	Barvita Španija, 14/30
09.25	Kje je Mihael?, avst. film
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Pravljica o sladicah in poticah
14.15	Prijateljica, igrani film
14.20	Brodolomci, koprod. film
15.55	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint-alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Zaščitniki živali v Afriki, nizoz. film
21.30	Prvi in drugi
22.00	Poročila, vreme, šport
22.35	Hri-bar
23.30	Gandža, 13/22
00.00	Gandža, 14/22
00.30	Megakomad, am. film
02.15	Tv dnevnik 17.1.1991
02.45	Dnevnik, ponovitev
03.05	Dnevnik zamejske tv
03.30	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Skozi čas
07.10	Tv prodaja
07.40	Tv dnevnik 17.1.1991
08.10	Posebna ponudba
08.30	Zglavo na zabavo - big father,
13. oddaja
08.55	Študentska
09.20	Minute za ..., tv Koper
09.50	Kraj zadnjega počitka dinastije,
10.40 SP v alp. smuč., smuk (Ž) za
kombinacijo, prenos 12.20 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
13.55 SP v alp. smuč., SL (Ž) za
kobminacijo, prenos 15.15 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. živjenje 15.40 Tv prodaja 16.25 SP v smuč. skokih, prenos 18.15 Odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, posnetek iz Velenja
20.00 Mali nogomet -prvoligaški turnir, tekmi za 3. in 1. mesto, prenos iz Maribora 21.45 Alpe, Donava, Jadran 22.15 Sobotno popoldne 00.30 Conrad Black javno in zasebno,
ang. tv film 02.00 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Jagodka, ris. serija
08.25	Profesor Baltazar, ris. serija
08.30	Hevreka, izob. serija
08.45	Art Attack, izob. oddaja
09.10	Bratz, ris. serija
09.35	Železna pest: Eon Kid, ris. serija
09.55	Gnusologija, ris. serija
10.20	Transformerji, ris. serija
10.40	Razred 3000, ris. serija
11.05	Tasmanski vragi, dok. oddaja
12.05	Žirafe v divjini, dok. oddaja
13.10	Nasilni možje, am. film
14.50	Emily in njeni fantje, nan.
15.15	Selitev v divjino, ang. nan.
16.05	Zločini pred domačim pragom, nan.
16.55	Rožnati panter, ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kraljeva vrnitev, am. film
23.15	Dexter, nan.
00.15	Laurel Canyon, am. film
02.00	24ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama
Miš maš, otroška oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu 1.45 Jelena, telenovela, 33/110, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1710. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan v župniji Sv. Martin Velenje
Čas za nas, mladinska oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Slovenec leta 2008, posnetek
prireditve v Litiji 22.15 Videospot dneva 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 Odprta tema, pogovor 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
09.40
lO.3O
l2.O
17.06
18.26
18.3B l9.l0 19.15
NEDELJA, 18. januarja
TV SLO fi
07.00	Živ žav
sledi	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 9/12
sledi	Marči hlaček, 12/13
sledi	Zgodba o Jakcu Mrazu, ris. f.
09.50	Šport špas
10.20	Anica in grozovitež, 3/10
10.50	Na obisku, tv Koper
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi
14.45	Fina gospa, 36/40
15.15	Žana, Kingston, Zablujena generacija Športne novice Glasbeni troboj, 2. del
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.40	Glasbeni troboj, 3. del
15.55	Šport
16.10	Družabna: Zlata lisica - Gal
Gjurin - Roza preproga 2
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Naglas!
17.20	Zvezde leta 2009
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Na svoji zemlji, slov. čb film
21.45	Družina Isakovič 22.35 ARS 360 22.55 Poročila, vreme, šport
23.20	Pokvarjena dekleta, 1/16
00.15	Pokvarjena dekleta, 2/16
01.05	Tv dnevnik 18.1.1991
01.30	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
15.25 15.30
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.10	Skozi čas
07.20	Tv prodaja
07.50	Tv dnevnik 18.1.1991
08.15	Globus
08.45 Med valovi
09.15	Alpe, Donava, Jadran
09.50	SP v alp. smuč., SL (M),.1. vožnja
11.10	SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos
12.30	Tv prodaja
13.05	SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
14.00	Turbulenca: skrb za starše
14.50	Slovenci po svetu
15.25	Proglasitev nogometaša leta
po izboru Fife, posnetek
16.55	Nogomet, ang. liga, Tottenham
- Portsmouth, prenos
18.55	Hokej na ledu, liga Ebel, Tilia
Olimpija - Kac, prenos
21.15	Jesenin, 5/11 22.05 Ljubice, 2/6 22.55 Zlata resna glasba in balet
(1958-2008)
00.15	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Jagodka, ris. serija 08.25 Bombažki, ris. serija 08.35 Jaka na Luni, ris. serija 08.45 Profesor Baltazar, ris. serija
08.50	Hevreka!, izob. serija 09.05 Art Attack, izob. oddaja 09.25 Bratz, ris. serija
09.50	Železna pest: Eon Kid, ris. ser.
10.10	Gnusologija, ris. serija
10.35	Transformerji, ris. serija
11.00	Razred 3000, ris. serija
11.25	ŠKL
12.25	Billova kuhinja za lenuhe
13.00	Jubal, am. film
14.45	Zdravilna moč narave, dok. ser.
14.50	Presaditev organov, dok. serija
15.20	Mama in jaz, dok. serija
16.05	Moški v krošnjah, nan.
16.55	Čarovnije Derrena Browna,
dok. serija
17.25	Življenje žuželk, ris. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepotica pod krinko, am. film
21.50	Zvezde na sodišču, nan. 22.45 Modro nebo, am. film 00.30 24 ur, ponovitev
01.30	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1709. VTV magazin 10.05 Kultura, infor. oddaja 10.10 Športni torek 10.30 Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan v župniji Sv. Martin Velenje 10.35 1710. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Poslanska pisarna, gost: Matjaž Zanoškar, poslanec DeSUS v DZ RS 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Slovenec leta 2008, posnetek
prireditve v Litiji 14.15 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 18.50 Pop corn, glasbena oddaja 19.45 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.30 Prava blondinka, am. film 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 19. januarja
tv SLO rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Gumbek in rjavček, 16/26
09.30	Oddaja za otroke
09.50	Iz popotne torbe: žirafa
10.10	Anica in grozovitež, 3/10
10.35	V pričakovanju božiča, 3/12
11.05	National geographic, 13/13
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Nekoč sta živela godec in plesalka, koncert romske glasbe
14.40	Otroški križarski pohod, dok.
l8.l0 18.15
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
23/26
16.05	Risanka
16.15	Ribič Pepe, 14/30
16.35	Skrb, 11/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 27/40 Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pipi in Melkijad, risanka Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 41. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Polemika
21.00	Želite, milord?, 2/26
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Podoba podobe
23.25	Glasbeni večer
00.30	Tv dnevnik 19.1.1991
00.50	Na tigrovi sledi, poljud. oddaja
01.45	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik zamejske tv
02.45	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.05	Tv prodaja
11.35	Sobotno popoldne
13.50	Tv prodaja
14.20	Kaj govoriš?-So vakeres?
14.35	Slovenski utrinki
15.05	Posebna ponudba
15.25	Tv dnevnik 19.1.1991
15.50	Osmi dan
16.20	ARS 360
16.40	Alpe, Donava, Jadran
17.10	Prvi in drugi
17.30	Slaščičar, 2. del
18.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
19.00	Berlin, Berlin, 11/20
19.30	Z glavo na zabavo
20.00	Na tigrovi sledi, poljud. oddaja
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	City folk: Sundsvall
22.45	Šola za življenje, am. film
00.15	Zabavni infokanal
POP
07.10	24ur, ponovitev
08.10	Jamie Oliver: Avstralija
09.05	Viktorja, nad.
09.55	Goreče maščevanje, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Marina, nad.
12.05	Napad iz pradavnine, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Jeklene magnolije, am. film
22.00	Umazan seksi denar, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Bratje in sestre, nan.
00.00	Prijatelji, nan.
00.30	Alias, nan.
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1709. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 34/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Slovenec leta 2008, posnetek
prireditve v Litiji 22.15 Regionalne novice 2 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
TOREK, 20. januarja
TV SLO (T
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Volk in kozlički, 2. del
09.25	Mož s trobento, odd. za otroke
09.40	Piko dinozaver, odd. za otroka
09.50	Barvita Španija, 14/30
10.05	S soncem v očeh, 11/13
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	Na tigrovi sledi, poljud. oddaja
11.55	Družina Isakovič, ponovitev
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Podoba podobe
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 12/26
16.10	Potplatopis, 3. oddaja
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 28/40
18.05	Žrebanje Astra
18.10	Pravljice o zobnih miškah, ris.
18.15	Hupko, trobilka in pihec, ris.
18.25	Strasti, 42. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Barack Obama - njegova
zgodba, dok. oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Sedem obdobij rocka, 3/7
23.50	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.15	Tv dnevnik 20.1.1991
00.40	Dnevnik, ponovitev
01.15	Dnevnik zamejske tv
01.40	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.15	Tv prodaja
08.45	Dober dan, Koroška
09.15	NLP s Tjašo Železnik in
Klemnom Slakonjo
12.10	Tv prodaja
12.40	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.00	Tv dnevnik 20.1.1991
13.55	City folk: Sundsvall
14.25	Studio city
15.20	Na obisku, tv Koper
15.55	Inavguracija Baracka Obame, prenos
18.30	Glasnik, tv Maribor
18.55	Nabjoljši mladinski zbori s
tekm. v Zag. ob Savi
20.00	Muzikajeto: romska, izob.
mlad. serija
20.35	Globus
21.05	Prava ideja, poslovna oddaja
21.30	Germanska plemena, 3/4
22.30	Vrhunci ang. nog. lige
23.25	Dvanajst jeznih mož, am. čb f.
01.05	Zabavni infokanal
POP
07.00	24ur
08.00	Nigel Marven predstavlja gomezljivce, dok. oddaja
08.55	Viktorija, nad.
09.45	Goreče maščevanje, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	ŠKL, ponovitev
12.05	Napad iz pradavnine, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske tudi
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Enota za posebne primere, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Bratje in sestre, nan.
23.55	Prijatelji, nan.
00.25	Alias, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 11.10 Jelena, telenovela 34/110 11.55 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi afne guncajo, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena, telenovela, 35/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1711. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Dokumentarna oddaja 21.30 Glasbeni bazar, oddaja o jazz
glasbi, 3 TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 21. januarja
TV SLO H
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 22/26
09.30	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 23/26
09.55	Potplatopis, 3. oddaja
10.15	Berlin, Berlin, 11/20
10.40	Knjiga mene briga
11.00	Z glavo na zabavo
11.25	Varni koraki, 2/5
12.00	Barack Obama - njegova
zgodba, dok. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.30	Dvokolesa Janeza Puha, dok.
oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 26/52
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 29/40
18.00	Žrebanje lota
18.15	Bacek Jon, risanka
18.25	Strasti, 43. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Past, srbski film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	Tv dnevnik 21.1.1991
00.45	Dnevnik, ponovitev
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO H?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.05	Tv prodaja
12.35	Z glasbo in s plesom ...
13.25	Vrhunci ang. nog. lige
14.20	Hri-bar
15.20	Tv dnevnik 21.1.1991
15.50	Prava ideja!, poslovna oddaja
16.15	Črno beli časi
16.30	Zgodba o kometu, ang. znan.
oddaja
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Kmetje, 5/13
20.10	Liga prvakov v odbojki, Ach Voley Bled - Trentino, prenos
22.00	EP v umet. drsanju, pari, prosti program
23.30	SP v rokometu (M), Španija -
Hrvaška, posnetek
00.40	Požarni zid, 1/2
02.05	Zabavni infokanal
POP
07.05	24 ur, ponovitev
08.05	Preverjeno, ponovitev
09.05	Viktorija, nad.
09.55	Goreče maščevanje, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Marina, nad.
12.05	Napad iz pradavnine, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske tudi
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Umor z nasmehom, kanad. film
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Bratje in sestre, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Alias, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
lO.3O
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, nove izdaje: jutranji gost: koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 1711. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Jelena, telenovela, 35/110 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, otroški
kviz, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 36/110 19.30 Videospotdneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gostje: skupina Kingston 20.55 Regionalne novice 2 Odprta tema, kontaktna oddaja, 3. TV mreža: Nevarnosti okužbe z virusom HPV
Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
2l
22
PRIREDITVE
Muzej premogovništva spet odprt
Lani so našteli 25.730 obiskovalcev
Velenje, 8. januarja - Pred tednom dni je svoja vrata za obiskovalce znova odprl Muzej premogovništva Slovenije na Starem jašku. Zadnje obiskovalce v lanskem letuje sprejel 21. decembra - kot zanimivost - prišli so s Finske.
Muzej sije v letu 2008 ogledalo 25.730 obiskovalcev, med 3. julijem 1999, ko je odprl vrata, in do danes pa siga je ogledalo že 265.841 obiskoval cev.
Lani so v njem izvedli projekt prenove in obogatitve zbirke slovenskih premogovnikov, ki ga je sofinanciralo ministrstvo za kulturo. Nekatere scene so dopolnili z na novo pridobljenimi avtentičnimi muzejskimi predmeti, nekatere časovno neustrezne predmete pa zamenjali z ustreznejšimi. Največja pridobitev je na zunanjem razstavnem platoju, na katerega so poleg večjih rudarskih strojev postavili diesel lokomotivo, ki je od leta 1971 prevažala material in opremo na površini Premogovnika Velenje. Obnovili pa so tudi lokomotivo, s katero se prevažajo obiskovalci v jam skem delu muzeja..
Letos bodo nadaljevali različne aktivnosti in dejavnosti, da bi v muzej in Velenje pritegnili čim več obiskovalcev.
Dve predstavi Gledališča Velenje
Velenje - Gledališče Velenje tudi v januarju ne bo počivalo. Ob koncu tega tedna pripravljajo kar dve predstavi. V soboto, 17. januarja, vas ob 20. uri vabijo v dom krajanov Konovo, kjer bodo za Ljubiteljski abonma in izven zaigrali igro Pacienti v čakalnici. V nedeljo, 18. januarja ob 18. uri, pa ste vabljeni v kulturni dom v Šmartno ob Paki, kjer bodo odigrali predstavo nove sezone Ni svetnikov v paradižu.
Obenem so zelo veseli, ker je tudi druga silvestrska predstava uspela. Na letošnje Silvestrovo svetnikov ni bilo v paradižu. Je bila pa zato dvorana doma kulture Velenje spet polna. »Šalečani so tudi letos dokazali, da se na zadnjo noč starega leta radi odpravijo v gledališče. Počaščeni smo, da si je na ta poseben večer predstavo ogledal tudi župan MOV Srečko Meh, dober prijatelj velenjskega gledališča. Polna dvorana in nasmejani obrazi na pogostitvi v avli po predstavi so nas že drugič opogumili, da se bomo še naprej trudili ustvarjati predstave, ki jih bodo naši someščani in someščanke radi prišli gledat.
Hvala Festivalu Velenje za sodelovanje pri organizaciji silvestrske predstave in hvala vsem obiskovalcem, ki nam stojite ob strani. Čeprav z zamudo, pa vendar iskreno: vsem voščimo igrivo leto brez igric in spletk,« pravijo v Gledališču Velenje.
Ponovoletna Lirikonova degustacija
poezije
Velenje, 16. januar - Velenjska knjižna fundacija in Knjižnica Velenje vabita na predstavitev zimske izdaje trojne številke mednarodne revije za poezijo Lirikon21. Predstavitev bo v petek, 16. januarja, ob 19.19 v Knjižnici Velenje.
Zajetna zimska izdaja (544 strani) trojne številke mednarodne revije za poezijo Lirikon21, ki jo izdaja Velenjska knjižna fundacija, prinaša izvirno in prevodno poezijo, poetično dramo, predstavitve in premišljevanja 45 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev ter prevajalcev. Na Liri-konovi degustaciji bo predstavljen Lirikonfestov abonma Odpiram knjigo, v katerega bodo vključene osrednje prireditve letošnjega pomladnega festivala liričnih umetnosti v Velenju (z njimi se lahko seznanite na www.lirikonfest.si).
Priložnostno bo predstavljena tudi prva številka Lirikonove partnerske revije Republika Poezija, kije letos pričela izhajati v Sarajevu.
■ bš
Novoletni koncert velenjskih godbenikov
Velenje - V letu 2009 bodo godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje zabeležili 90 let dokumentiranega obstoja rudarske godbe. V jubilejno leto delovanja vstopajo tradicionalno - z novoletnim koncertom, ki bo v soboto, 17. januarja, ob 19.30 v domu kulture v Velenju. To bo tudi drugi abonmajski koncert letošnje sezone.
Bogatemu in zanimivemu glasbenemu izboru dvanajstih skladb so letos dodali precejšnje število gostov. Dirigentsko palico si bosta izmenjevala dirigent orkestra Matjaž Emeršič in gostujoči japonski dirigent Akio Atsu-ta, sicer po osnovni glasbeni izobrazbi klarinetist. Kot klarinetist in dirigent nastopa s priznanimi glasbeniki na Japonskem in v Evropi.
V uvodnem delu koncerta bo nastopil trobilni ansambel Ars anima, ustanovljen leta 2005. Povezuje uveljavljene glasbenike, soliste in pedagoge, ki so v treh letih delovanja dosegli izjemno homogenost igranja in visoko kakovost izvedb.
Na koncertu bodo nastopili tudi trije solisti. Na trobenti se bo predstavil odličen kanadski trobentač Richard Carson Steuard, ki od leta 1978 živi v Evropi. V Nemčiji, kjer nastopa, predava, je ustanovitelj več tro-bilnih ansamblov in vodi glasbeno založbo. Je član Fakultete za glasbo na Bavarski akademiji za glasbeno umetnost.
Na klarinetu bo kot solist nastopil član Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Aljoša Pavlinc, kot solistka pa bo z orkestrom tri skladbe zapela odlična slovenska pevka Nuša Derenda.
Vsekakor se ljubiteljem tovrstne glasbe obeta večer, ki bi ga bilo škoda zamuditi.
■ DianaJ anežič
VELENJE
1O.OO
19.19
1B.OO
19.19
Četrtek, 15. januarja
9.00 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje
10. MOPS - glavni turnir 1. in 2. krog Knjigarna Mladinska Knjiga Knjižna čajanka - James Joyce: Nekaj nenavadnega (Irska) Knjižnica Velenje, študi. čitalnica Potopisno predavanje Damjan Končnik: Islandija
Petek, 16. januarja
11.00 - 21.00 Rdeča dvorana Velenje 10. MOPS - četrtfinale in polfinale posamezni ter pari Knjižnica Velenje, pravljična soba Cool knjiga Knjižnica Velenje Predstavitev mednarodne revije za poezijo: Lirikon21
Sobota, 17. januarja
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica
10.00 - 12.30 Rdeča dvorana Velenje 10. MOPS - polfinale
14.00 - 16.30 Rdeča dvorana Velenje 10. MOPS - finale posamezno in pari ter podelitev nagrad Krščanska adventistična cerkev Predavanje: Ustvarjeni po božjem obličju?
Restavracija Pod Jakcem Planinski ples Dvorana KS Konovo Ljubiteljski gledališki abonma KUD Zarja Trnovlje: Lovec
Nedelja, 18. januarja
10.00 Velenjski grad
1B.OO
19.OO
2O.OO
Kdaj - kje - kaj
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
13.00 - 19.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje Turnir U10
Ponedeljek, 19. jan.
19.30 Dom kulture Velenje Beli abonma in izven Tena Štivičic: Fragile!
Torek, 20. januarja
19.00 Knjigarna Kulturnica
Pogovor in predstavitev pesniške zbirke
Neža Maurer: Na tvojo kožo pišem svoje verze 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Rodovniki tako in drugače
Sreda, 21. januarja
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljične ure 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Hipnoza kot terapija
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Neil Griffiths: Kje bo spal mali kenguru?
Tatjana Kokalj: Zajec in rogljiček
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Otvoritev likovne razstave Milana Lamovca - Didija iz Slovenskih Konjic. Kulturni program: učenci Glasbene šole Fran Korun Koželjski
Sobota, 17. januarja
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Gledališka igra - Čaj za dve
Nedelja, 18. januarja
16.00 Športna dvorana OŠ Šoštanj: Novoletni koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj v izvedbi orkestra Simfonika Vrhnika, MePZ Svoboda Šoštanj in MePZ Mavrica Vrhnika. Gost: baritonist Klemen Šiberl
Koledar imen
Januar/prosinec
15 . četrtek - Pavel petek - Marcel
16.
17.
18.
19.
20.
ŠMARTNO OB PAKI
sobota - Anton, Nino, Tonki
nedelja - Marjeta, Greta, Biserka
ponedeljek - Marij
torek - Sebastjan (Boštjan), Fabijan
21 • sreda - Neža, Janja, Agica
ŠOŠTANJ
Četrtek, 15. januarja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure za otroke od 4. do 8. leta
Petek, 16. januarja
19.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Potopisno predavanje - Namibija (Branko Verdev)
Sobota, 17. januarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroška ustvarjalna delavnica
Nedelja, 18. januarja
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Ni svetnikov v paradižu Gledališče Velenje Za abonma in izven
Torek, 20. januarja
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Lunine mene
Po sledeh legendarne XIV. divizije - pohod iz Dramelj do Uršule
Zimski čas ponuja kar nekaj tradicionalnih pohodov v spomin na težke čase med narodnoosvobodilno vojno. Tako sta si zadnji vikend sledila kar dva pohoda - v spomin na legendarni Pohorski bataljon s pohodom na Osankari-co, naslednji dan pa v spomin na dražgoško bitko Cankarjevega bataljona. Oba pohoda sta zelo dobro obiskana in prav je tako.
Eden takšnih je tudi bližnji »drameljski pohod« v spomin na legendarno XIV. divizijo. Vsako drugo soboto (ne nedeljo, kot je bilo zadnjič narobe napisano) ga v februarju organizira Planinsko društvo Dramlje. Udeleženci se zbirajo pred osnovno šolo Draml-je od 7.30 do 8.30, kjer je start pohoda. Dobra tretjina poti vodi po delu poti omenjene divizije. Iz naselja Svetelka kmalu krenemo desno proti Straži na Gori, kjer pridemo mimo rojstne hiše narodnega heroja Miloša Zidanška in se iz Spodnjih povzpnemo na Zgornje Slemene do Sojeka. Pri domači-
ji Kumšek je ena od kontrolnih točk in tu se je možno okrepčati, za kar poskrbi organizator in domačini. Od tu krenemo desno proti vzhodu nad sprva Sojesko
tužu, najstarejši »gostilni« v tem delu Evrope, in se odločimo za eno od ponujenih variant poti. Lahko gremo od Gastuža naravnost proti jugu in na prevalu zavijemo levo
Pri sv. Uršuli nas sonce prijetno pogreje.
vodo, katere potok se zlije v Zični-co. Ob njem se nahaja starodavna Zička kartuzija, ki jo zagotovo vsakdo pozna, saj ima bogato zgodovino. Tu se lahko okrepčamo v Gas-
v hrib. Druga, malo daljša možnost je, da pot nadaljujemo naprej po cesti do vasi Špitalič in šele tu krenemo desno. Po obeh variantah poti pridemo do Grušc, od tod pa do sv.
^ PO HRIBIH IN MINAH
Uršule, ki nas prijazno vabi vrh hribčka in se razgleduje nad avtocesto. Tu je poleg cerkve zelo lepo urejena postojanka Planinskega društva Dramlje, ki te kar potegne v svojo prijazno bližino. Tu se tudi uradno konča pohod, vseeno pa je treba še priti v dolino skozi Vodule nazaj v Dramlje, kjer nas čaka prevozno sredstvo. Po enaindvajset kilometrih hoje se razveselimo prav vsakega.
Da nam ne zmanjka kondicije, si jo lahko sproti nabiramo na tudi ostalih tradicionalnih pohodih, kot je pohod »Zdravju naproti« na Goro Oljko ali zimski pohod na sosednji Ramšakov vrh, ki bo letos 1. 2. 09, to je tradicionalna prva nedelja v februarju. Udeležujte se jih, saj res prinašajo zdravje in dobro voljo!
Vabilo planincem!
-	V soboto, 17. 1.: »ZDRAVJU NAPROTI« - GORA OLJKA (PD Velenje in sekcija Šentilj);
-	ob 19 h: PLANINSKI PLES v restavraciji »Pod Jakcem« v Gorenju - PD Velenje.
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
VELIKA DVORANA :
MODELI
(Role Models)
Komedija, 99 minut
Režija: David Wain
Igrajo: Seann William Scott, Paul
Rudd, Elizabeth Banks, Christopher
Mintz-Plasse, Bobb'e J Thompson,
Jane Lynch idr..
Petek, 16. 1., ob 18.00
Sobota, 17. 1., ob 20.00
Nedelja, 18. 1., ob 18.00
Depresivni Danny in neodgovorni Wheeler povzročita prometno nesrečo, zato jima sodišče določi, da se morata udeležiti programa za druženje s težavnimi otroki. Čudaška voditeljica programa Gayle Dannyju dodeli večnega sanjača Augieja, ki se udeležuje fantazijskih bitk, Wheeler pa mora prenašati majhnega, toda zelo
zgovornega in žaljivega Ronnieja. Po številnih zapletih, težavah in bolečih doživetjih vsi štirje počasi spoznavajo, da si niso tako zelo različni in da se lahko drug od drugega tudi marsikaj naučijo.
HIGH SCHOOL MUSICAL: ZADNJI LETNIK
(High School Musical 3: Senior Year) Najstniški glasbeni romantični film / muzikal
Režija: Kenny Ortega. Igrajo: Zac Efron, Vanessa Anne Hudgens, Ashley Tisdale, Lucas Grabeel, Corbin Bleu, Monique Coleman, Bart Johnson idr. Petek, 16. 1., ob 20.00 Sobota, 17. 1., ob 18.00 Nedelja, 18. 1., ob 16.00 - otroška matineja
Najbolj priljubljen mladinski muzikal se v tretje vrača ob zaključku gimnazijskih let nadobudnih Troya in Gabrielle, ki se soočata z dilemo ločitve, saj odhajata na različne univerze. Da bi skupaj s prijatelji izrazili vsa svoja doživetja, bojazni in upanja za prihodnost, se odločijo uprizoriti veličasten spomladanski muzikal, poln nove glasbe, divjih plesnih koreografij, veličastnih scenografij in romantičnih izpovedi resnične ljubezni.
JEZERO
(Water)
Romantična drama, 114 minut Režija: Deepa Mehta Igrajo: Sarala, Buddhi Wickrama, Iranganie Serasinghe, Ronica Sajnani, Manorama, Rishma Malik, Meera Biswas idr. Nedelja, 18. 1., ob 20.00
Piše se leto 1938. V Indiji se ravno
začenja Gandijev upor proti britanski vladavini. Toda mlada Chuyia ima povsem druge skrbi, saj njen precej starejši mož umre kmalu po poroki, njej pa kot vdovi preostanejo le tri stvari: ali se poroči s pokojnikovim bratom, lahko stori samomor na moževem pogrebu, ali pa živi v celibatu in samoti z drugimi vdovami. Zavržena od staršev, Chuiya najde uteho pri lepi in sočutni sotrpinki Kalyani, ki se zavoljo nove ljubezni skuša upreti neživljenjskim tradicijam. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
Naslednji vikend od 23. 1. do 25. 1. napovedujemo:
družinsko komedijo ZGODBE ZA LAHKO NOČI, grozljivko ODSEV, slovenski dokumentarni film DARFUR:VOJNA ZA VODO, animirano ZF komedijo WALL-E
Radio Velenje
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 5. jan. 2009 do 11. jan. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. jan. 2009 do 11. jan. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Gospodarska zbornica Slovenije
♦SŠGZ
SAVINJSKO-ŠALfSKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) nadaljujeta s projektom podeljevanja priznanj in diplom za Inovacije na regionalnem in nacionalnem nivoju. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva In pospeševanja podjetništva. S tem namenom objavljamo
RAZPIS
za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom za inovacije v SAŠA regiji za leto 2008
Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike s sedežem na območju občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Mestne občine Velenje.
Za podelitev priznanja za najboljše inovacije lahko podjetja/inovatorji kandidirajo z inovacijami, ki niso starejše od dveh let (datum zaključka razvojnih aktivnosti ni starejši od dveh let) in so bile uvedene na trg najkasneje v letu, za katerega se objavlja razpis (2008).
Celoten razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SŠGZ:
http://www.gzs.si/slo/regije/savinjsko_saleska_gospodarska_ zbornica samostojna regionalna zbornica /42409
RADI O V ELEN J E
-	ob nakupu otroške, mladinske sobe ali spalnice v vrednosti nad 1.000,00 EUR praktično darilo
-	program ANL 20 % ceneje
-	odprodaja programa dnevnih sob OLJKA 35 % ceneje
-	otroške in mladinske sobe ROSA -10 % gotovinski popust (tri nove barvne kombinacije)
-	kuhinje DANA v novih modernih barvah visokega sijaja
-	pisarniško pohištvo
-	nagradno žrebanje kupcev
-	gotovinski popusti, hitri krediti, takojšnja dobava
-vabljeni v delno prenovljen in razširjen salon pohištva GARANT na Polzeli
ČETRTEK, 15. januarja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16. januarja:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 18. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 19. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Postanite naročnik
Za naročnike kar 9 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
SMUČANJE JE MORDA DRUŽINSKI ŠPORT.
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
tiSiSBl^ UniCredit Bank
Pokličite 03/89817 51.
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443365 (AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. DEKLE za vodenje gospodinjstva rabi moški z ogrokom. Gsm: 041/229649.
39-LETNA, vdova želi spoznati resnega življenjskega sopotnika. Gsm: 031/807-376. POŠTENA, 35-letna, vitka, simpatična ženska iz Velenja, si želi spoznati prijatelja za resno vezo. Ag.
Alan, gsm: 041/248-647,
www.superalan.si
40-LETNI intelektualec, premožen,
samski, si želi spoznati žensko do
svojih let. Lahko te tudi zaposli. Ag.
Alan, gsm: 041/248-647,
www.superalan.si
NEPREMIČNINE
HIŠO v Mozirju, l. 1988, 304 m2, odlična lokacija, atraktivna izvedba, prodam. Gsm: 041/754-850. NA odlični lokaciji prodam hišo, 4. gradbena faza. Gsm: 040/954-718. NAJAMEM manjšo sobo ali garažni prostor. Gsm: 041/858-231. NEDOKONČAN vikend, z gradbeno parcelo 500 m2, v Slatinah prodam. Voda na parceli, priklop elekt. 15 m oddaljen. Telefon: 5886-047, gsm: 040/435-985.
PRIDELKI
5 m SUHIH drv (iva) prodam. Telefon: 5886-267, gsm: 041/577-305.
VINO, belo in rdeče, različnih sort, za zasebno porabo, v okolici Slov. Konjic, prodam. Cena od 1 /l. Gsm: 051/423-389.
CEPLJENA in razžagana drva (tik ob cesti) ugodno prodam. Gsm: 041/987-900.
BEL krompir (tudi pripeljem) in silažne bale prodam. Telefon: 5702-048 (zvečer), gsm: 031/523-748. JABOLČNIK, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344883.
VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino sort refošk 2,30 /l, cabernet 1,88 /l, schardonnay 1,59 /l, malvazija 1,25 /l. Telefon: 5862-411.
ŽIVALI
BURSKEGA kozla, starega dve leti, za pleme ali za zakol prodam. Gsm: 031/553-743.
ŠEST brejih ovc prodam. Telefon: 5895-216.
BIKCA simentalca, 140 kg težkega,
prodam. Gsm. 031/398-506. KOBILO, pasme hanoveran, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/321681.
TELIČKO, čb, za nadaljnjo rejo, staro 10 dni, prodam. Gsm: 031/266-194.
RAZNO
LIKALNIK elna press opal, nov, enkrat rabljen, prodam za 200 evrov. Telefon: 05/9036-267, Marjan, kličite po J6. uri.
TEŽKO veldo za cirkular žamar, voziček in šajbo (90 cm), prodam. Gsm: 041/863-141. ŠTEDILNIK (2+2), zamrzovalno omaro, pralni stroj, sušilni stroj, gorenje, otroški voziček frizzo, ugodno prodam. Možna dostava na dom. Ob nakupu vseh aparatov podarim tv Gorenje. Voyager. Gsm: 040/807371, 041/945-589. 2 ZVOČNIKA Sony SS-CN3, primerna za center/surround, 150W, prodam za 20 €/kos. Gsm: 041/692-995
	habit nepremičnine Habtt d.o.o„ Kersnikova 11, Veter;
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
3 sobno stanovanje
Velenja, 87 m2,3. nad., 1973, 100.000 €. Obsega 2 spalnici, dnevno sobo in kuhinjo z jedilnico, shrambo, WC in kopalnico, je dobro vzdrževano in delno obnov. - vrata, okna, kopalnica 1,5 sobno stanovanje v Velenju, 45 m2, v pritličju, 1956,67.000 €. Je popolnoma obnovljeno - elektrika, tla, keramika, kopalnica. Obsega predprostor, spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico ter klet. Garsonjero v Šoštanju, 1983,40.000 €. Je dobro vzdrževana, z vso opremo, balkon je zastekljen in ga je možno uporabiti kot kabinet. Garsonjero v centru Velenja, 30 m2, 5. nad., 1959, cena 54.000 €. Obsega predprostor, večjo kopalnico, izhod na pokrito teraso velikosti 50 m2 in možnost uporabe terase.
več na **v ■■ ■ ■ ■ ■
www.habit.si
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
17. 1. in 18. 1. - ANA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zborni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke
Ganna Kholmska, Kijev, Ukrajina in Mihael Penko, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 75.
Smrti:
Marija Brglez, roj. 1920, Metleče 17, Šoštanj; Vladimir Edvard Renčelj, roj. 1926, Kompole 43, Šoštanj; Slavica Ana Kokot, roj. 1931,
Velenje, Kersnikova cesta 1; Zofija Guzina, roj.1921, Ljubljana, Prijateljeva ulica 3; Roza Kušej, roj.1920, Ravne na Koroškem, Ditingerjeva ulica 16; Jožef Gominšek, roj.1932, Kasaze 36 a, Žalec; Julijana Verhovnik, roj. 1929, Velenje, Kidričeva cesta 17; Antonija Hrastnik, roj. 1911, Šoštanj, Koroška cesta 3; Jožef Dobnik, roj. 1926, Gaberke 16, Šoštanj; Alojzij Franc Ferlin, roj. 1933, Velenje, Cesta II/8.
POGREBNE STORITVE USAR I VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 1	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	) MOŽNOST PLAČILA 1 NA VEČ OBROKOV ■ | POSLUJEMO ■ 24 UR DNEVNO ■
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice 8
898 17 50
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje M: 03/ 898 62 57, E-mail: monikaStrgotur.si
1.	VODJA PROIZVODNJE: vsaj VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri, obvezne izkušnje v proizvodnji s plastiko, poznavanje sistemov kakovosti (Plastika Skaza d.o.o.)
2.	UPAAVUALEC STROJEV ZA PLASTIKO: vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri, obvezne izkušnje v proizvodnji s plastiko, poznavanje tehnoloških procesov, funkcij in planiranja v proizvodnji (Plastika Skaza d.o.o.); potrebujemo več oseb!
3.	INŽENIR, DIPL. INŽ. ali UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA z izkušnjami v tehnologiji, konstrukciji in procesni tehniki [BRP d.o.o.)!
4.	MONTER, POMOŽNI DELAVEC aH SKLADIŠČNIK: vsaj 1 leto delovnih izkušenj, zanesljivost, zaželen izpit za vožnjo viličarja [Biro Ogis d.o.ojl
5.	AVTOMEHANIK: izkušnje na podobnih delih, pričakujemo natančnost, vestnost, zanesljivost [Avto shop Podgoršek dm]!
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-57 (Monika).
Kadar umira mama in njeno umrje telo, ne more umreti kar sama, ne more umreti tako, da bi prenehale vse bolečine, usahnile vse korenine, ki rastejo daleč okrog, v svet njenih otrok.
(A. Lipnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
SLAVICE ANE KOKOT
8. 5. 1931 - 7. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Ivan in Stanislav, hčeri Erika in Bernarda z družinami
Počivaj v miru in naj ti bo zemljica rahla. Vedno boš ostala med nami. Zelo bomo pogrešali tvojo toplino in ljubezen.
ZAHVALA
ob izgubi drage mamice, babice, prababice, tete in prijateljice
MARIJE BRGLEZ
20. 3. 1920 - 19. 12. 2008
Hvala vsem, ki ste pospremili Marijo na njeni zadnji poti 3. 1. 2009 v tako velikem številu. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili v vežici miru že dan pred pogrebom. Hvala vsem, ki ste izrazili sožalje, četudi je sami niste mogli pospremiti na zadnji poti zaradi bolezni ali razdalje. Hvala vsem, ki ste jo zadnjih devet let obiskovali v domu starejših v Velenju in bili z njo v srcu in v duhu. Hvala zdravnikom in terapevtom v domu in tudi izven doma, hvala sestram za nego in pozornost, da se je uspela izogniti preležaninam. Hvala pevcem, duhovnikom in pogrebnemu zavodu.
Žalujoči so danes ne samo sin Franček in snaha Irena, vnuk Boris in pravnukinja Chloe, nečakinje Ellen, Milena, in Rezka, nečak Tomo, ampak tudi skrbna Tone in Ivanka Leber.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
STANISLAVE URBANC
iz Belih Vod 14. 3. 1921 - 31. 12. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakor koli pomagali in stali ob Domači hrib bo spet ozelenel, strani. Snahi Miri se zahvaljujemo za nesebično skrb in nego na
bolniški postelji. Patronažni sestri Slavici in dr. Stuparju hvala za zdravniško pomoč in nasvete. Hvala pogrebcem, govornikoma za poslovilne besede, trobentaču za odigrano Tišino, pevcem za ubrano petje in pogrebni službi Usar. Kaplanu Tadeju hvala za opravljen obred in tople tolažilne besede. Sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je bilo slovo lepo in spoštljivo.
Žalujoči otroci Tone, Franc, Miran in Danica z družinami.
vrtnice cvet bo zopet zadehtel, a tebe več pogled ne bo ujel. K Bogu si se preselila, del sebe v nas pustila.
Zimska idila na jezeru združila rekreacijo in kulturo
Prva organizirana prireditev na zaledenelem Škalskem jezeru, poimenovana Nedelja na ledu, izjemno uspela - Če bo vreme ledu še naklonjeno, za to nedeljo spet dobimo vabilo
Velenje, 11. januar - Področje okoli velenjskih jezer je izjemno priljubljeno zbirališče rekreativcev in sprehajalcev. In to prav v vseh letnih časih in v vsakem vremenu. Drži, da je obisk sprehajalnih in rekreativnih poti bolj množičen, ko je vre-
predelu Škalskem jezera lahko opazili prejšnjo nedeljo, potem pa jih je bilo na ledu vsako popoldne med tednom več. In tudi ledje bil iz dneva v dan bolj močan in zanesljiv. Zato se je v četrtek popoldne največjim navdušencem nad drsanjem
me lepo, in takšno je bilo tudi v nedeljo, ko so trije velenjski organizatorji - Festival Velenje, Knjižnica Velenje in Hokejski klub Velenje - združili moči in pripravili prvo organizirano prireditev na zaledenelem Škalskem jezeru. Ta je izjemno uspela, ljudje so bili iskreno navdušeni. Zato ne bomo imeli prav nič proti, če bo mraz še vztrajal, saj to pomeni, da bo drsanje v čudoviti, zimsko slikoviti naravi, še možno.
Po nekaj zelenih in ne prav hladnih zimah je letošnja spet pokazala svojo pravo moč. Nizke temperature, ki se vlečejo vse od konca decembra, so seveda poskrbele za dovolj debelo ledeno odejo na Škalskem jezeru, na Velenjskem pa se led pridno debeli. A ker je drsanje v naravi vedno na lastno odgovornost, saj uradno nihče ne preverja debeline ledu, so tudi ljubitelji drsanja previdni. Prve smo na
na jezeru porodila ideja, da bi s pomočjo Festivala Velenje in Knjižnice Velenje pripravili večjo organizirano prireditev na Škalskem jezeru. Največji navdušenec je bil Peter Groznik, takoj so bili pripravljeni sodelovati tudi redni drsalci na jezeru, velenjski umetniki Robert Klan-čnik, Črt Valenčak, Boris Oblišar in Stane Špegel. V petek dopoldne so
Eni na drsalkah, drugi brez
Odziv obiskovalcev je bil v nedeljo popoldne prav neverjeten. Toliko ljudi na poledeneli plošči Škalskega jezera še nisem videla, pa sem dokaj redna obiskovalka rekreacijskega področja. Večina jih je prišla z drsalkami, mnogi so priznali, da so jih iz omare potegnili po dolgem času. Veliko jih je bilo tudi brez, a prav vsi so v hladnem nedeljskem popoldnevu vztrajali, saj seje dogajalo veliko zanimivega. Med drugim so lahko mnogi prvič v živo videli, kako izgleda prava hokejska tekma, za kar so poskrbeli v Hokejskem klubu Velenje. Pomerili so se modri in rumeni v čisto pravi hokejski opre-
drsanja pa so se prvih »korakov« na drsalkah učili predvsem najmlajši, torej novi rod ljubiteljev drsanja.
Ko je popoldne na priložnostni oder, na pomol pod ribiško kočo, stopila velenjska glasbena skupina Wild Step, se je pod njim zbralo toliko obiskovalcev, da me je kar malo skrbelo, ali bo led vzdržal. Pa je. Nastop je bil kljub mrazu odličen, skupina, kije vse bolj znana v slovenskem prostoru, se je
Ledomat
Ko je padel mrak, se je zgo dil še zadnji dogodek nedeljskega popoldneva na ledu. Štirje že omenjeni velenjski sodobni umetniki so pripravili multimedijsko projekcijo svojega dojemanja velenjskih jezer. Poimenovali so jo Ledomat. Pristo pi so bili zelo raz lič ni, čeprav združeni v en, 15-minutni film. Dejstvo je, da so tudi umetnikom rekul-
skega jezera, v bolj toplih časih pa tudi v oko li ci obeh velenj skih jezer. Kultura 'paše' tudi na led, verjemite. Pa čeprav je bilo že tako hladno, da je zmrznilo platno.
Ni kaj. Prvič je bilo prekrasno, zato upaj mo, da bo vre me prijaz no in da se to nedeljo spet vidimo na Škalskem jezeru. S prireditvijo so bili namreč zelo zadovoljni tudi organizatorji, zato je direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny ob
organizatorji dokončno sklenili, da se lotijo organizacije prireditve, ki jo je zara di vre me na nemo go če napovedati več kot nekaj dni prej.
mi. S 4 : 2 so na koncu slavili modri. Vzporedno je potekala šola hokeja, ki je pritegnila ne le mladeniče, ampak tudi nekaj mla denk. V šoli
res potru di la. Ples ni rit mi pa so godili tudi drsalcem, ki smo lahko to popoldne na drsalkah pregledali praktično vse zalive in kotičke jezera. Občutek, da se podiš nad riba mi, je prav veli čas ten. Kljub mrazu. Ki izgine, če si ves čas vg ibanju.
tivirana področja jezer pravi izziv. Medtem, ko je Špegel v jezero »poslal« tropske ribe in druge eksotične vodne živali ter dokazal, da je labodom vseeno za vreme, so Klan-čnik, Valenčak in Oblišar pokazali vide o in foto pos net ke, ki so jih ustvarili na ledeni površini Škal-
koncu dogodka napovedala, da bodo nekaj podobnega še pripravili, če bo le vreme zdržalo. Ze sneg, ki je napove dan v teh dneh, lah ko pokvari idilo na ledu, zato počakaj-mo do jutri, ko bo »padla« odločitev, ali vabilo velja že to nedeljo.
■ B. Špegel, foto: voš, bš
»Trhle veje« se (ne) starajo
»Zdrav duh v zdravem tele su,« s temi bese da mi je med dru gim nagovorila ravnateljica šoštanjske osnovne šole Majda Založnik Puc prejšnji petek udeležence jubilejnega turnirja, rekreativne igralce malega nogometa v telovadnici. Na njem so zaigrale ekipe Trhlih vej, Gosta Velenje, šmarškega Kluba 81 in Turnišča. Jubilant so bile Trhle veje.
Bilo je pred 35 leti, ko je ta skupina nastala na pobudo dolgoletnega ravnatelja, vsestranskega športnika, zdaj že pokojnega Šoš-tanjčana MatjažaNatka. Ko seje prenehal aktivno ukvarjati z nogometom, rokometom, košarko ..., je vedel, da mora še kaj početi na športnem področju. Eno od oblik za ohranjanje telesne vzdržljivost je videl tudi v nogo metu, ki je gotovo med ljudmi najbolj priljubljena stvar na svetu. V skupino je najprej pritegnil Šoštanjča-ne, tiste, ki so obiskali tedanji DIF,
sedaj Fakulteto za šport, pač v glavnem tiste, ki so se prenehali aktivno ukvarjati s športom, hkrati pa je to bila in je še vedno svojevrstna oblika druženja. Zanimivo, najpogosteje so se srečevali z nekdanjimi profesorji, dvakrat na leto; enkrat v Šoštanju, drugič v Ljubljani. In še ena zanimivost: prvo tek mo so odigra li v Belih Vodah na travniku, kjer so se pasle krave, kar je bila za ljubljanske profesorje, doktorje, gotovo dodat-naz animivost.
Na Natkov predlog so se poimenovali Trhle veje. Najbrž tudi zato, da bi bili nasprotniki med rekreacijskimi tekmami bolj spoštljivi do njih oziroma bi upoštevali njihovo »trhlost«. Kasneje seje skupina vse bolj »pomlajevala« tudi z drugimi Šalečani, in tako je še danes, po 35 letih. Kot pravi eden od njih, Franjo Gagulič, nek da nji Šoštanjčan, glavni pobudnik jubilejnega srečanja: "Osnovni moto
Trhlovejevci so se v finalni tekmi 'ujeli' s svojim imenom.
je bil ta, da smo združili nekdanje nogometaše, košarkarje, roko-metaše, odbojkarje, da se niso zapustili. Začeli smo se srečavati enkrat na teden in tako začeli
skrbeti za svoje telo." Potem ko so v petek na parketu pustili dušo, so druženje nadaljevali v piceriji Kajuh. Čeprav se ob raznih rekreacijskih nastopih pridušamo, da
izid ni pomemben, pa vendarle vsak rad zmaga. In ker je bil turnir jubilejni, smo zapisali tudi izide: Trhle veje - Gost 2 : 1, Klub 81 - Turnišče 3 : 0; za prvo mes-
to: Trhle veje - Klub 81 1 : 4; za 2. mesto: Turnišče - Gost 2 : 3.
■ S. Vovk