St. 28.
V Ljubljani, sobota 11. septembra 1920. ***' 1‘l‘- Le'
NOVA PRAVDA
GLASILO NARODNOhSOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon št. 77.
Izhaja vsako soboto.
Posamezna številka velja 1 K.
Naročnina: Mesečno 4 K, čotrtletno 12 K, polletno 2t K in celoletno 49 K. — Inseratl po dogovora.
Razmaha socijalistične misli tudi kapitalistične meščanske stranke ne morejo kratkomalo ignorirati. Stranke bankirjev, veletrgovcev, veleagrarcev in advokatov so se zato „modernizirale" ter sprejele v svoje programe socializacijo veleobratov, varstvo dela in druge socijalne uredbe. To pa je navidezno. Resno jim ni na občekoristnih uredbah. Zmagal je princip splošne volilne pravice. Delavski razred prav resno posega vsled svoje številnosti v volilni boj. Kapitalistične stranke ne morejo dobiti niti enega mandata, če ne bo izvoljen z glasovi delavskega ljudstva. Izključno vsled tega dejstva so kapitalisti primorani, da sploh morejo med ljudstvo, nastopiti s hinavskimi zavijanji o socijalnih reformah.
V navadi kapitalističnega razreda je, da nastopa z lažjo in potvarjanjem dejstev, računajoč z nevednostjo mase. Pri tem nečednem poslu se poslužuje bogato plačanih eksponentov in svojega časopisja, ki je ravnotako dobro založeno z denarjem milijonarjev.
Tako je povsod na svetu in tudi v Jugoslaviji ni nobeftega vzroka, da b! bilo drugače.
Pri nas nastopajo v javnosti razne demokratske in radikalne stranke, ki pa v resnici niso prav nič demokratske in radikalne, ampak skrajno reakcionarne. Navzlic svojim navidezno lepim programom in sladkim obljubam so zaštitnice najostudnejšega kapitalizma in s tem velike sovražnice ljudstva. To danes vsak pameten človek ve in prav malo je nevednežev in zapeljancev, ki bodo šli na kapitalistične limance.
Iz kapitalističnih krogov prav lahko vsaki dan slišite, da pri nas sploh kapitalistov ni. V Jugoslaviji po mnenju kapitalističnih strank sploh ni posa-meznikoy in skupin, ki bi obogateli na račun ljudstva. Mi pa vidimo in vemo vse nekaj drugega.
Kapitalistične trdnjave banke so Si — mirno rečeno, na nepošten način — pridobile milijonske in milijonske profite. Voditelji bank so si z raznimi manipulacijami istotako priguljofali milijonska premoženja da danes žive življenje, ki so se ga kvečjemu lahko privoščili degenerirani rimski velikaši. Legitimne in nelegitimne žene bančnih mogotcev razmečejo samo za svoje obleke in luksus toliko denarja, da bi s potroški ene take Venere lahko živelo sto navadnih zemljanov udobno življenje. Seveda ti takoj pridejo razni ljudski demokratični voditelji z odgovorom na take očite, da niso odgovorni za početje posameznikov. Mi pa pravimo, da so odgovorni. Podpirajo pač kapitalistični družabni sistem, v katerem lahko posamezniki neizmerno bogate, dočim množice stradajo in tolčejo največjo bedo. Kapitalistične meščanske stranke se tudi prav nič ne strašijo postavljati na odlična gospodarska, kakor tudi politična mesta ravno one parasite, za katerih početje nočejo prevzemati nobene odgovornosti. V Beogradu so imele vse narodne stranke dve leti vso moč v svojih rokah in prav lahko bi onemogočile, da posamezniki bi ne kradli dobro ljudskega dela. Danes je pa pri nas položaj tak, da tisti, ki si je največ nakradel ljudskega premoženja, uživa največje časti in
V zvezi s klerikalnimi nazadnjaki, vladajo danes v Belgradu takozvani demokrati in radikalci. In kaj doživljamo? Delo ne gre nikamor izpod rok in vsaki teden imamo škodljive vladne krize. Vse samo zato, ker se kapitalistični sebičneži tepo med seboj za korita in mastne zaslužke. Kam nas je privedlo tako vladanje, občutimo prav dobro na lastni koži. Pri ogromno razpoložljivih zalogah živil kmalu ne bomo imeli kaj jesti; v državi je vsaki dan večja anarhija; o socijatnem za-konodajstvu ni ne duha ne sluha; osebna svoboda se ubija; na vodilnih mestih, kjer bi morali biti strokovnjaki, so ignorantje, ki kradejo bogu čas in državi milijone; svet se norčuje iz nas, ker zapravljamo državo, kot zapravlja pijanec posestvo, brez premisleka, samo da je osebnim užitkom ugodeno. Po celi Jugoslaviji se razlega samo ena kletev, ki izveneva v mogočen klic ljudstva: proč s parasiti, proč z lopovsko bando, ki živi na stroške delavnih in danes neposedujočih ter redi svoje vampe in vlačuge na račun ljudskega premoženja 1
Razpisane so volitve za konstitu-anto in obračun z pijavkami ljudstva je pred durmi. Delavstvo gotovo ne bo več nasedlo sladkim besedam sovražnikov ljudstva in ne bo volilo na komando. Volili bomo samo ljudi, ki so izšli iz pomanjkanja in trpljenja in ki dobro poznajo naše potrebe in zahteve. In kar je glavno, volili ne bomo takih, ki bi nas pri prvi priliki izdali in zatajili.
Pripravimo se za volilni boj!
slavo. Samo, da si premeten-goljuf in imaš milijone nedokazane prove-nijence, in že si spoštovan in ugleden človek. In če si pri tem tudi idijot, denar je tukaj in zlata teleta odločujejo.
To ostudnost, ki bije vsakemu poštenemu življenju in delu v obraz, ne opažamo samo pri bankirjih, ampak tudi vsepovsod v industriji in agrarnih podvzetjih. Delavna moč se brezvestno izrablja, človek je ponižan na stopnjo brezpravne živine, ki naj toliko časa gara, da crkne za plotom, pozabljen od boga in ljudi.
Borimo se proti nemorali pridobivanja brezmejnih zaslužkov in proti nemorali pojmovanja^ življenja sploh. Borimo se proti izrodkom kapitalističnega družabnega reda. Hočemo, da bo plačano delo in ne goljufije ter kraja; hočemo da se upošteva zmožnosti in ne protekcije in dobre zveze s slučajno vladajočimi. Naš boj je naperjen korupciji in velja za poštenost. Delavni sloj naroda naj nima samo pravice do dela, ampak tudi do pravičnega zaslužka. Nočemo ničesar drugega kot golo življenje in sredstev, da si to življenje ohranimo.
Vse to pa ne bomo dosegli toliko časa, dokler bo med nami živelo lahko par stotin parasitov na naše stroške. Toliko časa ne bo boljše, dokler bodo parasite nosile po rokah meščanske stranke, mnogokrat izključno samo vsled tega, da odleti v strankine fonde nekaj priguljofanih grošov za volitve in kapitalistični tisk.
Hočemo pravico! Naj potem kapitalistično časopisje še tako vpije,
da uganjamo demogogijo. Če imenujete naše očitke demagogijo, dobro! Samo odgovorite nam jasno in brez zavijanja, kaj ste ukrenili tekom dveletnega vladanja proti nemorali našega javnega življenja. Zakaj niste izključili iz svojih vrst tatove ljudskega premo-
Današnji življenski pogoji niso moralni; ali rode brezbrižnost ali upor, na nikak način pa ne zamorejo ustvariti one najmanjše zadovoljnosti, ki je človeku potrebna, če hoče razviti svoje zmožnosti. Samo po sebi razumljivo je, da delavec hrepeni po zboljšanju svojega često silno bednega stanja, ali vendar se zdi, da izhaja njegov odpor do današnjega produkcijskega sistema morda manj iz materijalnih vzrokov, kakor pa iz nezadovoljnosti, ker se ne zadosti njegovim moralnim potrebam, ki so zanj večjega pomena, kot potrebe želodca.
V vsakem človeku so težnje, ki ga silijo, da bi se posvetil delu, ki bi trajno potrebovalo njegovega truda. Tako delo ga takorekoč moralno podpira in mu pomaga da lažje prenaša enoličnost vsakdanjega življenja. Z drugimi besedami rečeno, je za zadovoljstvo posameznika neobhodno potrebno, da je nekam vezan; nič namreč ni žalostnejšega kot pluti kot zamašek, ki ga različni tokovi zanašajo zdaj sem, zdaj tja, ne da bi kje pustil sled za seboj.
Če delavec ni vezan k ničemur na svetu, so njegove misli in zanemarjeni čuti prav lahko dostopni nevarnim sanjam. Njegove zmožnosti se slabšajo, njegova nravnosj pada, njegovo življenje takorekoč podivja in končno propade v grobih zabavah in pijači,
V moderni demokraciji bi moralo biti ljudstvo vrhovni vladar. Ljudstvo pa je sestavljeno po veliki večini iz nevednežev in nezrelih ljudi, ki delajo kot orodje pod takimi pogoji, da njihova inteligenca in soodgovornost takorekoč ne deluje. Je sicer resnica, da ljudstvo politično vlada, ker pa je nezrelo in nevedno, je v resnici njegova moč v rokah »predstavnikov11, ki obljubljajo ljudstvu mnogokrat nemožno, samo, da se obdrže na svojih mesteh. Je jasno, da jim ravno ne zaleži preveč na tem, da bi ljudstvo izpregledalo.
Združenje kapitala in dela je cil, k katerem teži vse socijalistično gibanje, dasi je to združenje jako težko izvedljivo. In vendar se mora izpeljati. Med kapitalom in delom mora zavladati so-cijalni mir, ako hočemo da bodo delavci in kapital vezani s trajnimi vezmi, ki pa jih nikdar ne more stvoriti današnja mezda. Je resnica, da se delavci sicer zanimajo tu in tam za razvoj domače industrije, ker od tega zavisi višina njihovih plač in stalnost službe — ali nikdo ne bo verjel, da to dejstvo zadostuje s svojim vplivom v vsakdanjem delavčevem življenju, ker najglobokcjši ljudski čuti teže vedno in predvsem k najbližji okolici, k rodbini, prijateljem in službi.
. Kako pomanjkljiv v tem oziru je današnji red! Delavec je živo orodje, ki se vsako jutro postavi poleg mrtvega stroja in ni o nasledkih svojega dela poučen skoro nič boljše kot stroj, ki ga oskrbuje. Kako naj mu bo potem simpatična tovarna, v kateri je zaposlen na tako negotov in nestalen način in iz katere je lahko vsakdan odpuščen?
ženja in povzročitelje draginje ter največje bede v najširših plasteh naroda.
Vemo, da je vsak stvarea zagovor nemogoč. Zato bomo obračunali pri volitvah z posrednimi in neposrednimi krivci nesreče, ki je zadela jugoslovansko ljudstvo!	—aa— -
Ni sicer soudeležen pri trudu uprave in mogoči zgubi, ali to ni pozitivno dobro, ki bi ga delavec po vrednosti cenil. Popolnoma je razumljivo, da delavci ne žele ravno prevelikega uspeha podjetju, ki izplačuje vedno iste plače, pa naj bodo njegovi uspehi dobri ali slabi.
»Meščanski" gospodarji jako radi podčrtavajo moralne lastnosti osebne lastnine: ta baje vzpodbuja k delu, zreli misel o osebni odgovornosti in olajšuje pravilni način življenja; inte-ligenta, ki je stalno v stiku z resničnim življenjem, vodi k novim mislim, dviga njegov karakter in jača njegovo samostojnost. To je sicer vse pravilno, a ravno zato bi morala iz tega spoznanja slediti uničujoča sodba o socijalnem redu, v katerem je toliko ljudi neimo-vitih in so vsled tega odrezani od vseh teh dobrin.
Združenje kapitala z delom je geslo, ki se je že mnogokrat uporabljalo. Zanimivo je dejstvo, da ta misel ne izhaja od teoretika; nastala je kot praktična rešitev, ki so jo sprejeli delodajalci in delavci, da bi zagotovili svoje medsebojno razmerje s tem, da ustvarijo med seboj skupnost koristi. Vsaj kot stremljenje najdemo to misel na mnogih krajih in kot vsaka soci-jalna institucija se tudi ta spreminja po kraju, okoliščinah in razmerah, razvijajoč se od najenostavnejšega do najpopolnejšega sistema.
Ako upoštevamo delavsko stališče, bomo razumeli, da bi se njihovo stanje osnovno spremenilo, če bi enkrat lahko zapopadli, da niso samo oredje ob-vladajočega jih kapitala, temveč družabniki in da je tovarna, ki v njej delajo, njihova in da zamore prospe-vati le tedaj, če se bodo oni zanjo zavzeli s svojim delom; da bode njihov dobiček tem večji, čim večji uspeh bo doseglo podjetje.
In kakšna zmena nastane za delavce tudi z moralnega stališča, ako so zastopani v upravi po dveh ali treh svojih tovariših, ki sodelujejo pri vodstvu podjetja in pravilno obveščajo svoje tovariše o napredku ali nazadovanju podjetja. Dokler zaposluje tovarna samo njihove roke, ne pa njihovega srca in misli, je ona zanje mrzlo, tuje in negostoljubno mesto, ki jo smatrajo nekateri za ječo. Če pa poslane taka tovarna njihova (ne morda državna) last, v kateri se uresničuje vrednost njihovega dela in truda, se bodo začeli zanjo zanimati, priljubi se jim in delali bodo zanjo.
In koliko pridobe delavci, ako se bodo poučili o pogojih, pod katerimi deluje njihovo podjetje, ako se seznanijo s problemi, ki so združeni z vodstvom zavoda! Mogoče je seveda, da ne bodo takoj in lahko zapopadli, zakaj gre, a s časom bi gotovo napredovali, medtem ko danes marsikak delavec ne ve sploh ničesar.
Uresničenje novega režima, ki bo združil delo s kapitalom, prinese delavcem s časom zrelost in obratnost; ker ti dve lastnosti se dasta v popolni meri prilastiti le, če se jih praktično vežba in uporablja.
Pijavke ljudstva.
I
Samo na to nam odgovorite!
Kapital in delo.
Socijalizem in država.
Že nekolikokrat smo pokazali, da ni naloga socijalizma razbiti ali odstraniti dosedanjo državo, če je ista moderna in ne morda kaka srednje-^ veška, despotičra tvorba. Razmerje med državo in socijalizmom je pa tudi že v drugih ozirih zanimivo vprašanje.
Država je lahko tudi sredstvo za spremembo današnje družbe v socialistično — torej sredstvo „politične moči proletarijata" — kot je to slučaj danes v Rusiji, Nemčiji in Čehoslova-ški, kjer imajo socijalisti. v vladi večino. Na drugi strani pa ima država tudi še poseben pomen kot činitelj, ki prevzema in nadomestuje prejšnje delovanje kapitalističnega podjetnika — nastaja torej vprašanje o razmerju med podržavljenjem (včasih, posebno na Angleškem napačno imenovano nacijonalizacijo) in socializacijo.
Vladna moč je v teoriji pravzaprav vsemogočna in lahko spremeni tudi kapitalistični družabni v socialistični družabni red. Potom državnega zakonodajstva je v resnici mogoče odstraniti vsa pravna pravila, na katere se opira kapitalistični sistem, da, možno je upeljati naenkrat popolen komunizem (sploh zrušiti privatno lastnino in s tem tudi dedno pravo). Toda ta teoretična neomejenost (vsaj proti lastnimi državljanom) ima v praksi prav mnogo meja.
Ako bi državna moč te meje prestopila, bi imelo to za posledico, da bi se njeni ukazi ali sploh ne izpolnili, ali pa bi njihovo spolnjevanje povzročilo popolen družaben prevrat in v gotovem slučaju ogrozilo obstoj same države, ki je dala povelje.
Uprava državnih moči ne sme državljanom predvsem nikdar nalagati take naloge, za katere isti niso zreli. Potrebna je moralna, razumska in telesna možnost razumevanja. Ne sme se misliti, da ima vsakdo moralne lastnosti, ki jih ima v resnici le malokdo in ne more se zahtevati, da bi ljudje naenkrat izgubili vso svojo sebičnost, dobičkaželjnost itd. Že sama skušenost n. pr. z maksimalnimi cenami nam kaže dovolj jasno, kako se iz-vajajo določila, ki koga silijo, da bi se zadovoljil z manjšim dobičkom, kot bi ga sicer lahko dosegel in ki se mu ponuja. Siliti nezrelo občinstvo k glasovanju o zakonih, o katerih ničesar ne razume, ravnotako nima nikakega smisla — zakoni zopet niso izraz ljudske volje, ker ljudstvo o stvareh, ki jih ne razume, volje sploh nima in bi v danem slučaju glasovalo brez zanimanja, samo slepa igračka v rokah agitatorjev. Tudi na telesne zmožnosti se je treba ozirati: ako bi kak zakon zapovedal 18 urno dnevno delavno dobo, bi bil iz tega vzroka neizvedljiv.
Gospodarsko stanje zemlje in pogoji pametnega gospodarstva, ki je za vzdržanje gmotnega blagostanje neizogibno spadajo ravnotako v delokrog državne moči. od dobrega ali slabega državnega gospodarstva je odvisen napredek ali nazadovanje tudi v vseh drugih osnovnih državnih in socialističnih vprašanjih. Vsakdo se najpreje briga za ohranitev lastnega življenja — to je resnica, ki jo mora videti vsak socijalist, če hoče doseči resnične uspehe. Ce se onemogoči produkcija in kroženje dobrin, se zastavi tudi potek družabnega življenja sploh.
» Arbeiterzeitung" razpravlja o sklepih tretje internacijonale in pravi med drugim: Kako globoko se vmešava moskovska eksekutiva (izvrševalni odbor) v življenje posameznih strank, kaže n. pr. njena zapoved, »da se morajo vsa strankina časnikarska mesta zasesti z zanesljivimi komunisti“ in „da morata biti najmanj 2/3 centralnega odbora in vseh važnejših centralnih institucij" vzeti iz vrst komunistov, to je onih sodrugov „ki so se se ptcd 2. zborovanjem komunistične internacijonale javno izjavili za vstop stranke v 3. internacljonalo". Ravnotako se morajo Iz vseh vplivnih mest v delav-
Zato socijalizacija zahteva gotove gospodarske pogoje, gotov gospodarski razvoj.
Zanimivo je, da moramo opominjati na to dejstvo pravoverne marksiste — socijalne demokrate in komuniste, ki vendar proglašajo gospodarske razmere za e d i n e resnične činitelje v družabnem razvoju. In vendar pričakujejo, da upeljejo novi socijalistični red najprej ne morda države z najbolj razvito kapitalistično produkcijo, temveč nasprotno države z najprimitivnej-šim gospodarstvom (Indija in sploh azijske zemlje.)
Nakra^ko: Nikaka državna odredba ne sme motiti ali celo onemogočiti zadoščenje ljudskim moralnim, duševnim in gmotnim potrebam. Drugače se zgreši cilj. Poleg tega ne sme preveč nasprotovati splošnemu mnenju državljanov, vsaj v kolikor se gre za važnejše stvari, ker bi sicer državna moč zadela na tak odpor ljudstva, da bi se morala pred njim umakniti. Niti v popolno antokratični državi ne bi mogel odrediti vladar ubijanje starcev v civilizirani družbi. To velja tem bolj za demokratične države. V resnični demokraciji pa mora državna moč iz-izražati voljo državljanov — seveda je mogoče to le tedaj, ako ni demokratična samo ustava, temveč je ljudstvo tudi zmožno samo odločevati o javnih vprašanjih, ker ima o njih svoje mnenje. Če se v taki družbi polasti kaka skupina vlade z nasiljem, se ista brzo zruši, ker vsak državljan je navajen na svobodo in svobodno izražanje svoje volje in je navajen, da mora biti vlada izraz ljudske volje. Zato je »diktatura proletarijata" po ruskem in madžarskem vzorcu mogoča samo v onih državah, kjer ljudstvo ni bilo navajeno na svobodtf in demokracijo — in morda za oboje tudi še ne zrelo.
Je torej delež na državni moči, j sodelovanje pri vladanju za socijalizem ■ brezpomembno? Nikakor ne — in tudi j tedaj ne, če bi zakoni in odredbe v 1 resnici samo utrjevali in upravljali po gotovih pravnih formah že obstoječa vseobča družabna pravila. Ker ravno to »uzakonjenje" je neizogibno za nemoteno uveljavljenje novih socialističnih principov in za miren razvoj družbe. Samo, daje pomen države moči mnogo, mnogo večji. Država lahko v veliki meri podpira gospodarski razvoj, lahko vpliva na nazore državljanov s primerno šolsko in izvenšolsko vzgojo, lahko zvišuje (seveda tudi znižuje) moralno, razumsko in telesno stopnjo svojega prebivalstva. Lahko vzgaja tudi praktično k zdravemu političnemu razumevanju in država zamore neobičajno pospešiti razvoj družabno zdravo in zadržavati družabno nezdravo politike.
Socijalisti torej se moramo vedno truditi za moč v državi. Ne smemo pa misliti, da je državna moč neomejena in vsled tega zanemarjati ostale mimo-državne politične organizacije (dobro-voljne) — in seveda ne smemo spregledati tudi ostalih sestavin našega družabnega življenja, ki nam lahko pomagajo k uresničenju našega programa, torej gospodarske delavnosti, vzgoje in izobrazbe in vsega tega, kar uspo-soblja ljudstvo, da bode laliko nadomestilo delovanje svojih dosedanjih izkoriščevateljev.
skem gibanju (strankine organizacije, redakcije, strokovna društva, parlamentarni odbori i. t. d.) sistematično izriniti vsi socijalisti, ki se ne strinjajo popolnoma z moskovskim komunizmom in se nadomestiti s preiskušenimi komunisti. — Med „notoričnimi oportunisti" (ljudje, ki stalno sk’epajo kompromise), ki se morajo po povelju iz Moskve „brezpogojno, končnoveljavno in v najkrajšem času odstraniti" navajajo »pogoji" za sprejem v 3. inter. n. pr. Karl Kautskyja, po Engelsovi smrti neoporečenega voditelja mednarodnega delavskega gibanja, Hilferdinga, po Marksu najznamenitejšega nacijo-
nalnega ekonoma, čigar delo „das Fi-nanzkapital" se od vse internacionale ceni kot 4. zvezek »Kapitala". Nadalje se imenuje Louguet, ki je potegnil reformistično stranko na Francoskem v tabor revolucijonarnega socijalizma; Macdocald, voditelj neodvisne delavske stranke na Angleškem, ki se je naravnost občudovanja vredno bojeval proti vojni; Hillquit, veliki teoretik amerikanskega socijalizma, Turati, ki je obvaroval italijansko soc. demokracijo pred grehom udeležbe na vojni i. t. d. Kratko
Izvrševalni odbor angleške delavske stranke je objavil spis o svojem stališču napram tretji (moskovski) internacionali. V uvodu obžaluje, da je poseganje antante v notranje strani Rusije onemogočilo, da bi se svet okoristil iz skušenosti, ki jih doživlja velika država, ki poskuša praktično uveljaviti osnove in sistem komunizma. Potem pa razpravlja o posameznih vprašanjih, ki jih morajo angleški socijalisti premisliti, predno bi se odločili glede pristopa k tretji internacionali. Po mnenju izvrševalnega odbora zaslužijo posebne pozornosti sledeča vprašanja:
Ali naj se dopusti diktatura enega dela mednarodnega socialističnega gibanja nad ostalimi in prizna njeno prepoved (3. internac.) glede sodelovanja z ostalimi narodnimi socialističnimi strankami? Ali naj se izvaja po-I litika in metoda ene sekcije za uresni-j čenje socijalizma v vseh zemljah? Ali * je upravičeno povzročiti državljansko | vojno (z razorožitvijo buržuazije in oborožitvijo proletarijata) v svrho uni-! čenja kapitalizma? Ali je dokazana moralnost in korist metode, ki daje
Odkar se je rodila Jugoslavija, smo imeli že pol tucata kriz, ministre raznih imen in različne preteklosti. Vse vlade in vsi ministri pa so bili v enem popolnoma enaki in to je v obljubah in ukrepih v prid kapitalistom. Vsaka vlada je pri svojem nastopu razgrnila pred očmi ponižnih Jugoslovanov več ali manj lep program, a niti ■ ena do sedaj še ni svojih obljub izpolnila, če pa je svoje obljube izpol-j nila, je bilo to samo v škodo vsem j neposedujočim slojem. Povsod drugje i bi bilo to popolnoma mogoče, samo v Jugoslaviji gre vse po volji te manj* šine. Vzrok temu leži najbrže v tem, da je v r.aši državi preveč patrijotov, kateri si puste dopasti samovlastno vladanje raznih Protičev, Korošecev in Ninčičev samo vsled tega, ker se bojijo, da bi se v slučaju, če prebrnejo ministrske stolčke, podrla cela država in bi bila znovič zasužnjena od naših zunanjih sovražnikov. To bi bilo imenovati še edino pravi vzrok temu potrpljenju širokih mas. Toda tudi to ne more več dolgo trpeti. Približujemo se z brzimi koraki trenotku, ko ljudstvo tudi iz takozvanih višjih državnih interesov ne bode več gledalo tega balkanskega paševanja, ampak bode pomedlo z vsemi sovražniki, v prvi vrsti pa z onimi, ki se imenujejo danes ministri in poverjeniki. Ljudstvo pa bo znalo svojo državo braniti tudi proti zunanjim sovražnikom, katerih se danes boji samo zato, ker vidi, da dajejo tudi zunanjim sovražnikom pogum naši vrli ministri.
Vse-panoge ljudstva so že odprle oči in se pripravljajo, da zadajo ljudskim pijavkam zadnji udarec, samo javni nameščenec se hoče še krčevito držati patriotizma in noče spregledati, da dela proti interesu države same, če bode še dolgo molčal in trpel ter čakal, kedaj bodo vladni gospodje izpolnili svoje tolikrat dane besede. Tudi javn m nameščencem bode treba spregledati in se orijentirati na drugo stran.
in malo, vsi veliki možje mednarodnega delavskega gibanja, ki so s svojim delovanjem pripeljali socijalizem na današnjo stopnjo, ki so delavske mase zbudili in poučevali: vsi naj se na zapoved iz Moskve izključijo in prekolnejo. — Da, da, boljševiki vedo dobro, da dokler so na vodilnih mestih še ljudje, ki pošteno in trezno mislijo in ki jim socijalizem ni le igrača za komunistične eksperimente, da toliko časa moskovsko žito ne bo šlo v klasje.
manjšimi pravico vsiliti svojo voljo odpora nezmožni večini, kar je podlaga diktaturi komunistične stranke? Ali je moralno in ima li trajno vrednost uničevati glas in vpliv manjšine v revolucijski dobi? Ali naj se uničijo parlamentarne institucije in naj se vsilijo po manjšini nove oblike vlade in uprave? Ali je dopustno uporabljati sabotažo in propagando v notranjosti obstoječih socijalističnih, političnih, delavskih in obrtniških organizacij? Ali je ko-Ie-gijalno uničevati in obrekavati socija-liste, ki v vprašanju metode ne soglašajo z mnenjem komunističnih vodi-tetjev? »Ne smatramo za potrebno" dostavlja Labour Party, »da bi podrobno odgovarjali na posamezne točke me-moranda."
Spis izvrševalnega odbora angleške delavske stranke (Labour Party) je nov dokaz, kako so angleški socijalisti razočarani nad sovjetskim režimom. Gesla, ki jih drugod sprejemajo brez pomisleka in kar na slepo, priporočajo k premišljevanju in vzgojeni v duhu parlamentarizma in demokracije odločno odklanjajo priznati dogmatizem sovjetov.
Ozreti sc bodo morali tudi oni na delavstvo in stopiti za svoje upravičene zahteve ž njim vred pred gospode in reči: dovolj je našega trpljenja, dovolj vaših obljub, dejanj hočemo!
Posebno se bode meralo urad-ništvo odločiti sedaj, ko stojimo po dolgem čakanju vendar enkrat pred volitvami in bode treba pokazati, ali se je uživelo v dvajseto stoletje, ali pa hoče še nadalje ostati suženj v fraku. Javni nameščenec si bo moral izbirati samo dvoje: ali s kapitalistom, ali proti njemu. Priznati je treba, da je danes med javnimi nameščenci še veliko preveč onih in žalibog ra vodilnih mestih organizacije, ki čakajo rešitev pri kapitalistih in katerim je delavec še nevreden, da bi se smel šteti enak njim. Javni nameščenci bodo morali tudi tem povedati, da večina drugače misli in noče biti več suženj.
Dokler pa bode javni nameščenec gledal na široke mase delavstva od zgoraj navzdol, ne bode dosegel ničesar drugega, kakor v slučaju delavskega poraza po kapitalizmu veliko laskave pohvale, da se z delavstvom ni združil, obenem s pohvalo pa novo-pleten bič, ki bo udarjal vedno huje in huje.
Zato je zadnji čas, da uradništvo krene na drugo pot in se združi z delavstvom, katero bode v istem trenutku, ko bode korakalo skupno z uradništvom doseglo svojo zmago brez krvi, ker bode šlo v boj za svoje pravice ne nahujskano in nepremišljeno ampak podučeno in s prepričanjem, da gre v boj za pravice vseh trpečih in tlačenih. Uradnik je oni, ki bode tedaj kazal pot široki masi. Delavstvo mu bode tedaj zaupalo in sled lo, danes pa ga sovraži in mrzi, ker čuti, da ga uradnik prezira in se mu k njegovemu neuspehu v bojih proti kapitalizmu škodoželjno posmehuje.
Tudi javni nameščenec mora kreniti s poti besedi na pot dejanj.
D. V.\
Dobrovotjni prispevki.
Od našega somišljenika tovariša g. Faletiča smo prejeli iz Amerike K 52-- za „Novo
Pravdo" in K 100 - za »Jugoslovansko Matico". Najsrčnejša hvala!
Teror iz Moskve.
Angleške delavske stranke proti dogmatizmu sovjetov.
Besede brez dejanj.
Politične vesti.
Kako bo klerikalci razdelili dobiček oblačllnlco,
PrejŠDja klerikalna vlada je v svoji zadnji seji Se hitro spravila pod streho vse, o čemur jc vedela, da bi pod sedanjo vlado ne šlo več. Tako je imenovala celo vrsto klerikalnih šolskih nadzornikov in razdelila dobiček obla-čilnice, ki jc znašal 209.445 kron, med razne klerikalne zavode. Da so ti zavodi dobrodelni, to na stvari ne izpre-meni mnogo, ker mi prav dobro vemo, kako znajo klerikalci izrabljati „dobro-dclnost" v svoje strankarske svrhe.
A še druga stran je pri celi stvari, ki čadno osvetljuje čut klerikalne soci-jalne pravičnosti. Dobiček oblacilniee je nabran iz žepov največjih revežev, predvsem uradnikov in delavcev, ker popolnoma gotovo je, da milijonarji niso kupovali blaga pri oblačilnici, že zato
ker je bilo preslabo. Iu soeijalni pravičnosti bi odgovarjalo edino, da bi se ta dobiček porabil v znižanje cen blagu, tako, da bi se odjemalcem sorazmerno popustilo pri plačevalnih obrokih. Seveda jc klerikalcem socijalna pravničost deveta briga, ako lahko iz tujega denarja, pa najsi je ta tudi last največjih revežev, napravijo svojo strankarsko blagajno. — In taki ljudje si še upajo govoriti o poštenosti političnega boja.
Lenin za mtuisterijnlizem.
Kakor je znano, je avstrijska komunistična stranka sklenila, da se volitev v državno zbornico ne bo udeležila. Ko je za ta sklep zvedel Lenin, jim je takoj poslal pismo, ki v njem avstrijskim komunistom zapoveduje, da se morajo brezpogojno udeležiti omenjenih
volitev. V pisma pravi med drugim: „ Dokler nimamo moči, vzeti državne moči v svoje roke in izpeljati volitve s pomočjo samih delavcev, dokler obvlada državno moč še buržuazija, ki pripušča k volitvam najrazličnejše razrede prebivalstva, je naša dolžnost udeležiti se volitev v svrho agitacije med delavstvom, ne samo med proletarijatom." Pismo potem še napada avstrijske socijalne demokrate, ki jih imenuje izdajalce soci-jalizma. — To pismo je interesantno, ker kaže, kako si komunisti predstavljajo volilno svobodo, če bi imeli oni enkrat moč v rokah. Na drugi strani pa smo radovedni, kaj bodo na to rekli naši komunisti, ki očitajo soc. demokratom ministerijalizem, ki ga avstrijskim komunistom sedaj nasvetuje sam Lenin.
JUGOSLAVIJA.
+ Eksistenčni minimum. Na pondel)-kovi seji finančnega odseka se jc razpravljalo o osebni dohodnini. Finančni minister je predlagal eksistenčni minimum v višini 3200 K. Po dolgem razpravljanju se jc v torkovi seji določil eksistenčni minimum za 7200 If. Do-iodaj je znašal 1600 K.
PO SVETU.
+ Za socializacijo Sol, V Pragi sc je pretekli pondeljek vržila cola vrsta shodov, ki se Je na njih razpravljalo o socijalizaciji šol. Sprejeta Je bila resolucija, ki zahteva podržav-Uenje vseh Sol in brezplačen pouk do univerze, llevni dijaki ia visokošolci naj se vzdržujejo na državne Stroške.
+ Kaznovani poslanci, V soboto 4. t. m. jc kaznovat podpredsednik narodnega predstavništva 165 poslancev za skupno vsoto 72.560 dinarjev ali 281-210 kron, ker se niso udeležili seje. Sedaj si lahko izračunamo, koliko zmeče ljudstvo denarja venkaj za te takozvane narodne predstavnike.
Tedenske vesti.
f Pavel Straka.
V nedeljo, dne 29. avgusta so po kopali v Kamuiku našega zvestega somišljenika tovariša Pavla Straka, ključavničarja v smodnišnici. Pokojnik je bil predsednik NSZ in sc z največjo vnemo udeleževal dela v narodno-soci-jalističnih organizacijah. Tudi v najkoč-liivejših situacijah je vstrajal na svojem mesta in ni podlegel nobenemu terorju, naj je prišel s te ali one strani. Težko bodo nenadoma preminulega pokojnika pogrešale naše organizacije! Čast njegovemu spominu in odkrito sožalje preostalim !
*
Podružnica NSZ v Litiji priredi v nedeljo 12. t. m. veliko ljudsko veselico v prostorih gostilne Oblak. Začetek veselice ob 4. uri iu vstopnina za osebo K 4-—. Tovariše iz Litije, kakor tudi iz bližnje okolice vabimo, da se veselice v velikem Številu udeleže. Spored je prav raznovrsten. Godba, petje, srečolov, šaljiva pošta in ples. Parola naj bo „V nedeljo vsi v Litijo**!
Žopoina podražitev srnoilk. 8. t. m. so se zopet podražile smodke in sicer stanejo sedaj: regalitke K G, tra-buke K 4-80, operas K 4, viržinke K 3-60, kuba 3 20, portorike K 2 80, brazilke K 2-40, viržinijoza K 2, me-
Sane inozemske K 1 K 20 in kratke domače K 1 za komad. — človek bi samo želel, da bi bil protiverižniški urad tudi tukaj kompetenten, ker glede navijanja cen prekaša tobačna režija pač vsakega privatnega verižnika. Je naravnost škandalozno, da kadimo mi, ki imamo tobaka v izobilju doma, dražje, kot v ostalih državah, ki morajo tobak uvažati.
Ponarejeni SOdlna skl bankovci.
Zadnji čas se je opazilo v prometu večjo množino ponarejenih novih 20di-narskih bankovcev — baje jih je bilo kar 8 vrst. Policija v razaih mestih je preiskala banke in konfiscirala ponarejene bankovce. Sedaj so na Bledu v neki vili odkrili popolnoma moderno po-narejavalnico denarja, kjer so so poleg 20dinarskih ponarejali tudi tisočkronski avstrijski bankovci. Ponarejevalcem jc ljubljanska policija na sledu.
Popravek. Z ozirom na Vaš dopis BDvojna mcra“ z dne 4. sept. 1920. Vas prosim, da popravite vest v toliko, da je bila kavarni „Evropa“ 25. p. m. uradno podaljšana policijska ura do 1. ure ponoči, ker je zato že preje prosila in ni pri tem imel službujoči stražnik nikake zasluge. Gaspod K. pa jo stražnika le privatno nekaj vprašal. S spoštovanjem, Krajcer Josip, kr. policijski nadredar v Ptuju. — Na ljubo resnici radi objavljamo.
Krajevna organizacija NSS v Kočevju. Naši zavedni kočevci so bili lansko leto prvi, ki so ustanovili krajevno organizacijo naše stranke. Organizacija je imela že nad 200 Članov in se je prav lcpo^ razvijala. Znani komunistični dogodki v Kočevja so pa bili vzrok, da se je število članov nekoliko skrčilo, ker se jc marsikdo zbal komunističnega nasilja. Delavstvo je pa sedaj spoznalo, da je bilo samo zapeljano in ne veruje danes več ne eni ne drugi internacijonalni organizaciji. Poživela se je zopet naša organizacija, katera jo imela na praznik 8. septembra svoj II. redni obni zbor. Zborovanje se je vršilo v prostorih gostilne Beljan in je bilo
Strokovni pregled.
prav dobro obiskano. Predsednik tov. Rcpovš jo poslal obširno poročilo o delovanju v pretečenem letu. Pri na to se vršečih volitvah je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: predsednik Šeško Josip, podpredsednik Medved Anton, tajnik Kadunc, blagajnik Vatovec in v odbor tov. Fressel, Novak, Glas, Pompe, Gerželj, Smerguf, Zajec; kot pregledovalca računov: Vujčič in Siesta. V nadzorstvo pa tov. Repovš in Kovačič. Nato je tov. R. Juvan iz Ljubljane podal obširno poročilo o političnem položaja in o^ bližajočih se volitvah v konstituanto. Tov. Repovš nam je podal jasno sliko o kočevskih razmerah na kar je tov. Šeško zakljužil nad dve urno zborovanje.
Iz Ko?evJa. Čudno zastopstvo vlade smo imeli te dni v Kočevju. V neki gostilni pri vinski kapljici je neki Iz Ljubljane došli doktor iuris, pesnik in pisatelj, v družbi nekega gosp. kaplana iz bližine Kočevja med politično debato — menda vsled preobilo zav-žitega vinca — proglasil nezmotljivost svojega klerikalnega prepričanja in dvomljivcem zagrozil s svojo službeno lastnostjo »vladnega zastopnika". — Po informacijah, katere smo dobili, je ta gospod — vladni zastopnik — ki je imenoval vse neklerikalne ljudi šlape, baje določen za bodočega okrajnega glavarja v Kočevju. Ne dvomimo o resničnosti teh vesti, kajti ta gospod je bil o političnih razmerah dobro poučen, in prorokoval je tudi dr. Brejcu zadnje urice. Nam prav. Pri občutnem pomanjkanju stanovanj za nefrakarje v Kočevju in pasivnosti naše stanovanjske komisije, lahko leti upajo, da dobe stanovanje, ker bo novi vodja itak uradoval pri gostilniški mizi, stanoval pa v kavarni, kjer je menda s samolastnim dovoljenjem podaljšal policijsko uro do pozno ponoči in kazal svojo spretnost v uničevanju alkohola in serviranju ] jajčnih jedi — na metli — vsev družbi 1 prej omenjenega gosp. kaplana. De*
• želni vladi pa svetujemo, da si omisli ! novo metlo, da take svoje zastopnike ' pomete kamor spadajo, to je na gno-; jišče.
Celje. Da so razmere v Celju jako piškave v narodnem oziru, nam priča zadnja prireditev v gozdni restavraciji v prid invalidom. Iz malega prepira, ki je nastal, ne vemo sicer iz kakšnega j vzroka, so letele sem in tja različne ! psovke, med njimi tudi sledeča: „Heil und Sieg, die Windischen auf den Strick“ itd. Posetniki te prireditve so po noči popevali po Gosposki ulici razne velenemške popevke in kričali: „Wir Deutsche fdrchten Gott und sonst niemanden auf der Welt“. Da je kaj tacega mogoče v naši narodni državi, so krive naše oblasti v *glazč rokavicah*. Gospodje pojdite v Špiije, pa poskusite slično izzivanje, pa boste videli, kakšne brce boste dobili. Sploh pa je čudno, da se znanim pouličnim prikaznim ter raznim nemškutarskim komunistom Kolar-jeve sorte dovolijo vse mogočne ugodnosti. Vprašamo tem potom celjsko mestno upravo, komu je podelilo gostilno gozdne restavracije. Sicer pa ni čudno, da se dogajajo podobne stvari, če na mestnem magistratu gospodarijo slovenski Nemci.
Ptuj. Priprave zavolitve. V nedeljo je imel vodja komunistov Rože dobro obiskan shod. Nimamo nič proti temu, da deluje za svojo stranko, grajati pa moramo, da je vsak njegov shod propaganda za Nemško Avstrijo. Mož ima precej temno preteklost. Čudno se nam zdi, da mu je sedanje poverjeništvo za socijalno skrbstvo poverilo tako dobro plačano službo pa na tako vročih tleh, kakor je Maribor. Ljudje se vprašujejo, zakaj se zaposlujejo ljudje kakor Rože v naši državi, ko streme in žive le za državo onkraj naših severnih meja. Kamor stopimo, povsod gnjiloba.
Dne 11. t. m. prirede naši Nemci že zopet koncert. Nekaj čudnega so ti koncerti A ja, volitve se bližajo. Umetnost služi kot krinka za nemško propagando. Ubogim sirotam v naši državi le dovolite vsak umetniški užitek, potem pa le sladko zasnivajte, da ne boste videli, kak sad je obrodila vaša lahkomiselnost, kratkovidnost in dobrotljivost.
Pri nas se ustanavlja novo pevsko društvo „Zarja“. Obča potreba, gojiti petje tudi med nižjim slojem slovenskega ljudstva, je poklicala na dan to potrebno društvo. Pravila so že predložena deželni vladi v odobrenje. Vsled prejšnjega nemškega pritiska posebno tu ob severni narodni meji, ni bilo mogoče pod starim režimom razviti irsd proletarci društvenega delovanje tako, kakor so že zahtevale takratne potrebe. Upravičeno pričakujemo sedaj, da nam bodo priskočili na pomoč pri tem kulturnem delu vsi napredni in narodno misleči meščani, posebno
Dopisi.
pa naši tovariši. Petje vadi pripoznan, izvrsten pevovodja, tovariš učitelj V. Sirona, vsak torek In petek od 20. do 22. ure, v društvenih prostorih v Vošnjakovi ulici št. 3, kjer se tudi sprejemajo novi pevci. —- Ob lepem vremenu se bo vršil tovariški pcšzlet k Sv. Urbanu v Slov. Goricah v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 14 uri.
Ostavka stanovanjske komisije v Ptuju je sprejeta in se je sestavila nova ter predložila dež. vladi v potrditev. Od nove pa ni pričakovati dosti več uspeha, ker je sestavljena iz oseb s skoro enakimi, če ne še s slabšimi zmožnostmi kakor prejšnja. — Ker je pa zmota povsod mogoča, počakajmo da prevzame poslovanje, ker ni izključeno da doživimo tudi veselo presenečenje. Opozarjamo že v naprej novo komisijo na sledeča stanovanja: žid Tajhner ima celo dvonadstropno hišo, ki se drži mestnega urada v katerem posluje stanovanjska komisija. Gosp. dr. Jurtela ima za 3 osebe 7 sob tudi v hiši visa vis istega urada. Prejšnja ni teh stanovanj videla, menda ne, ker so bila preblizu nosa. Nadalje je v Prešernovi ulici prazna stanovanje določeno za orož. kapetana Ferenčaka; on pa stanuje v drugi hiši in noče menjati stanovanja. Naj se odda to stanovanje drugi stranki. V Cankarjevi ulici ima gosp. inženir Šegula sam celo hišo. Vsi drugi ljudje so videli ta stanovanja samo stanovanjska komisija ne. — Toliko, da se ne bode izgovarjala tudi nova komisija, da ni stanovanj. Stanovanja so ali energije ni — ker se vsak boji zameriti se prijateljem. Tako je gospoda 1
Agrarne reforme se boji grofica Herberstein, in zaradi tega je njen upravitelj Gumpert, da se izogne tej nevarnosti, pustil v fari sv. Urbana cel kompleks polja, ki meri več sto hektarjev, neobdelan. Z pridelki tega zemljišča se je zalagalo več občin z nad 5000^ prebivalci. Posledice tega občutijo že delavci grofice same, kateri dobivajo mesto 10 kg žita mesečno, katero količino so dobivali celo cel čas vojske, samo 5 kg. To skrčenje opravičuje upravitelj Gumpert s tem, da se ni več pridelalo. Da bo pa vsaj ena korist od tega zemljišča, bode dala grofica H. prihodnje leto nasaditi ahacije, da bodo čebele teh občin imele 14 dni dobro pašo.
Nad 20 družin, ki stanujejo seda] v 4. Scheiblovih hišah, preti nevarnost, da bodo morale sedaj na zimo iti zmrzovat v kake lope. — Židje I. jugoslovanske tovarne na Bregu hočejo kupiti, oziroma kakor se sliši je pogodba že perfektna, vse te hiše, da nastanijo v njih židovske družine akci-jonarjev in uradnikov, ki bodo v kratkem iz Dunaja „privandrali“ sem. Gospod dr. Fermevc leta tako pogostbma v Ljubljano, kljub temu da nima tam nobenih uradnih poslov, da res obstoji nevarnost, da se jim ta kupčija posreči. — Upajmo, da bode vsaj gosp. poverjenik dr. Marn toliko previden, če so že drugi tako korumpirani in od naj višjega do najnižjega podkup jeni, da ne bode sedel na limance, ki jih je dr. Fermevc nastavil, ter da ne bode judom na korist odobril te pogodbe.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde".
Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Tobačna glavna zaloga
v Slovcnjgradcu je do 8. oktobra 1920 potom javnega natečaja razpisaua.
V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih matenjalij za l,35l.926K 25 v kupne cene, v založno trafiko pa po konzuraeutski ceni računjeno za 361.199 K 50 v, na kar je založniku pripadel trafikanski dobiček po 31.048 K 25 v.
Natančnojše podatke se izvejo pri tiuanč. okraj, ravnateljstva v Mariboru in pri tinančni straži v Slovenjgradcu. Položiti se mora predno se ponudba Izroči 18.500 K Jamščlne.
Kr. finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru.
B!2I? SEVER.
uuaunnuKouitJ
Tapetniška
delavnic*
Gospodarstvo.
K pomanjkanju stanovanj. Opozarjamo na današnji oglas Christoph & Unnuack d. d., Niesky v Gornji Lužici (Oberlausitz) in priporočamo bralcem firmo najtopleje. Pri današnji stiski za stanovanja bi bilo opozoriti posebno na to, da imenovana firma v kratki dobi gradi cnorodbinske in dvorodbinske hiše po Dokklerjevem sistemu, gradi vile in stanovanjske hiše v bločni obliki vsakega sloga in omenjamo zlaBti, da je firma pokazala posebno spretnost pri lesenih stavbah (Freibau), pri čemer se
opira že na desetletja izkušenj. Veliko zmožnoBt leta 1882. ustanovljene firme Christoph & Unmack d. d., ki si jo je pridobila kot najstarejša in največja Specialna graditeljica razložljivih lesenih stavb ne samo v Evropi, nego tudi čez morje, naj osvetli nastopni razvid: a) 3500 delavcev in uradnikov, 500.000 kvadratnih metrov tvorniške površine, 60.000 m2 pozidane ploščine, 6000 m2 za zalogo lesa, 18.000 m2 prostora za na prostem naloženi les, 19003 sušilnice, 10 žag. jarmenikov, 140 strojev za obdelovanje lesa, stroji na 1000 konjskih sil. Vsega skupaj je postavila firma Christoph & Unmack d. d. lesenih zgradb
z 2,000.000 m2 ploščine. Izkušnje in tvo-rilna zmožnost firme, odprta na preizkušeno sodelovanje spretnih statistikov, tehnikov, strokovnjakov za velikanske lope in lesene zgradbe jamčijo korektno, brzo postavljanje tudi največjih lesenih gradbenih projektov, zasnovanih kot pol-nostenske, mrežne itd. gradbe po potrebi na vezavo in sklep, zbito, staknjeno itd., različni načini spojin, porabljeni pri kaki stavbeni obliki ali pa primerno združeni.
O stanovanjskih hišah in vilah ter „lesni prosti gradnji" izidejo v najkrajšem času natančne razprave.
Zlatorog milo
Jo najboljšo in najeenejšo; 8 povsod za dobiti
Izdeluje kristalno sodo, sveče In toaletno milo.
Prva mariborska tovarna mila Maribor.
Pozor! Kam?
v trgovino zmešanim blagom
Albin Pečar
Podčetrtek.
'V/.	*	A	'	i.	A	'J,.*	A	*	;	'
Slavnemu občinstvu so priporoča
kavarna„CENT R AL“
poleg Zmajevega (jubclejncga) mostu |	Lastnik	STEVO	MIIIOLIČ.
Ce želite dobro in poceni
blago za obleke, obleke po meri, sukno, platno, perilo, nogavice i. t. d. obiščite trgovino
I. M. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5.
F. BATJEL velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev Ljubljana, Stirl trg štet, 28 in posameznih delov. — Mehanična delavnica Karlovška c. 4.
Prvi mariborski slovenski stavbeni umetni ključavničarski mojster
FERDO BABIČ
Maribor, Splavarska ulica št. 3
se priroroča cenjenemu občinstvu.
Cenjenemu obČJnstvu sc priporoča
r
)
Gosposka ulica, Maribor. Lastnik G. Valjak.
Y nobeni hiši, Kjer so otroci, ne sme manjkati
Moj zverinjak
knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom
Cena 20 kron.
Dobiva se v Ljubljani v
Zvezni knjigarni, Marijin trg 8 Zvezni tiskarni, Stari trg 19, l.
ristoph & Unmack d. d.
glavno obratovališče NIESKY, OBERLAUSITZ (Gornja Lužica).
Postranska obratovališča: Gernhausen na Čehoslcvaškem in Kopenhagen (Kodanj)
se priporoča za hitro izdelavo enodružinskih, dvodružinskih in večdružinskih hiš po DOkkerjevem sistemu. Vile In stanovanjske hiše bločne oblike vseh slogov, dalje industrijske stavbe, velikanske tvorniške delavniške lope, prekrovja za kolodvore, klavnice, tržnice, mostovi, strojnice, gledališča za kino, razstavne dvorane, garaže, cerkvene strehe, vodne naprave, bolnice po paviljonskem sistemu itd. Strešni stoli brez motečih opor, — Cenjena vprašanja na upravništvo Jugoslavije" pod Clirlstoph & Unmack, A. G. — Več v besedilu is a.
Somišljeniki I
naročajte in razširjajte
„li®FO Pravdo
Pri naročanju dopošljite natančne naslove I
KAM ?	KAM	?
v trgovino pri »Štajercu"
Velika zaloga vsakovrstnega špecerijskega in kolonijalnega blaga
Resnik iteVabič, Krčevina, Maribor.
Priporočljive tvrdke v Ljubljani
flnton~£erne
graver, Dvorni tro i Katalog franko
Srečko Potočnik
krojaška delavn'ca Štlenburgova ulica
Brata Božič
Sobno in dekorat. slikarstvo in pleskarstvo Vegova ul. 8 — Soteska 1
!»»»»»» »»»»»»»»»»»>»»> i • i «<«««<«*€<
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-«	•	j	vic,	Opatija,	Sarajevo, Split, Šibenik,
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge Za	Wien.
vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimikraji tu-in v inozemstvu