KRISTA HAFNER
Palček Peter
IV.
PALČKU PETRU JE BILO VŠEČ NA MEHKEM MEDVEDOVEM KOŽUŠČKU. POBOŽAL JE MEDVEDA PO KOSMATl GLAVI IN GA POZDRAVIL: »DOBER DAN, STRIČEK!«
»MOM. MOM.« JE ZAGODRNJAL MEDVED, REKEL PA NI Nlč.
PETER SE JE NAGNIL K OPICI IN POZDRAVIL ŠE NJO: »DOBER DAN. TETKAU
>DOBER DAN. DOBER DAN, DOBER DAN!< JE HITELA ODGOVARJATI KLEPETAVA OPICA. »KDO PA SI TI?«
»JAZ SEM PALČEK PETER. KAKO JE PA VAM IME, TETA?*
»SKOKICA. OPICA SKOKICA. ZATO Ml PRAVIfO SKOKICA, KER ZNAM SKAKATI. PA NE SAMO SKAKATi. TUDI PLESATI ZNAM. IN ŠE VELIKO DRUGEGA. LEPO SE VAM PRIKLONIM. TAKOLE, VIDIŠ, PODAM KROŽNIK IN POBIRAM DENARCE. KADAR HODIMO OKROG  IN  NAS  LJUDJE  GLEDAJCU
»ZA KOGA PA POBIRATE DENAR. TETKA?«
»ZA CIGANA MALHARJA. KAR NABEREM. VSE SPRAVI TAKOJ V SVOJ ŽEP.«
»ALI SAMO DENAR POBIRATE. TETKA?«
»KAJ ŠE. TUDI KRUH Mr DAJEJO LJUDJE. IN VČASIH PADE VMES TUDI KAKŠEN SLADKORČEK. MM, KAKO JE DOBER  1N  SLADEK!<:
»PA VAM GA CIGANI PUSTE?«
>VČASIH ŽE. KADAR LJUDJE GLEDAJO. DRUGAČE PA MF VSE SPROTI POBEREJO IN STLAČIJO V SVOJE MALHE. OH, KAKO JIH SOVRAŽIM! ONI SE MASTIJO S TEM, KAR NABEREM. JAZ MORAM PA GLEDATI, ČEPRAV SEM VČASIH TAKO LAčNA, DA SE MI TEMA DELA PRED OČMI. KAR UŠLA BI, ČE BI MOGLA.«
143
L
»ZAKAJ PA JE STRIČEK MEDVED TAKO SLABE  VOLJE?« »LACEN JE. TUDI JAZ SEM LAČNA. DANES SO MI SAMO ZJUTRAJ VRGLI SUHO SKORJICO   KRUHA,   POTEM   PA   VES DAN NIČ. VSELEJ, KADAR SMO DOMA, JE TAKO.«
PETER SE JE ZAMISLIL. NIČ NI BIL VESEL ŽIVLJENJA, Kl GA ČAKA PRI CIGANIH. PO TREBUHU MU JE KRULILO SAME LAKOTE. VLEGEL SE JE MEDVEDU V UHO IN SKUŠAL ZASPATI, DA BI POZABIL NA LAKOTO. PA NI MOGEL. ZATO JE PO-PRASKAL MEDVEDA PO UŠESU IN GA POKLICAL: »STRIČEK. HEJ STRIČEKU
»MOM, MOM!< JE ZOPET ZAGO-DRNJAL MEDVED.
»KAKO PA VAM JE IME, STRIČEK?« »MEDEK,«   ]E   ZABRUNDAL   MED-VED.
»JEJ. KAKŠNO LEPO IME! ALI IMATEKAJ DOSTI MEDU?«
»ŠE VIDIM GA NIKOLI NE. KO SEM BIL ŠE MAJHEN IN SEM ŽIVEL PRI SVOJI MAMI V GOZDU, TAKRAT SEM GA VČASIH LIZAL, ODKAR PA SO ME CIGANI UJELl, SAMO MISLIM NANJ..
>TO JE ŽALOSTNO,« ]E REKEL PALČEK. »ZAKAJ PA STE PUSTILI. DA SO VAS UJELI, STRICEK?«
»ZAKAJ SI PA TI PUSTIL. DA SO TEBE UJELI, KLEPETEC MALI? PO GOZDU SEM TEKEL, HOP, PA SEM PADEL V JAMO. IZ KATERE NISEM VEC MOGEL SPLEZATI. IN POTEM SO PRIŠLI CIGANI IN SO ME IMELI. VIDIŠ, TAKO JE BILO.s
»KAJ PA DELATE PRI CIGANIH, STRIČEK? ALI TUDI VI PLEšETE, KAKOR OPICA SKOKICA?« »TUDI.4;
»HEHEHE,< SE JE ZAGROHOTALA VMES OPICA. »PLEŠE, SEVEDA, AMPAK KAKO NERODNO! CE BI GA VIDEL, PETER, KAKO JE SMEŠEN, KO SE POčASI VRTI PO DVEII NOGAH. SAJ SE NE RAD. AMPAK SE MORA. ČE HOčE KAJ ZASLUŽITI. HRANE NE DOBI VELIKO, RAVNO TOLIKO, DA NE POGINE.« »MOLČI, KLEPETULJA,< JE JEZNO ZARENČAL MEDVED. »ČAKAJ, DA TE DOBIM V ŠAPE. VSE KOSTI TI ZDROBIM.«
»NE JEZITE SE, STRIČEK. OPICA JE KLEPETULJA IN SAMA NE VE, KAJ BRBRA. AMPAK VESTE, JAZ IMAM IMENITNO MISEL.«
»KAKŠNO?« JE ZAGODRNJAL MEDVED. PALCEK SE JE STISNIL MEDVEDU PRAV V UHO IN MU ZAŠEPETAL: »POBEGNILI BOMO.<
iu