ftnuBBBD AHH —T IWIOIIIBI IT 1M Mg 0> WTOMI i. MIT. W WM M TU POB OFFUM OF WWW J«** m. T, 9f I«]v«ijf v Zdntafh driavah. Valja n calo leto......... *» P«l loto................$3.0t £a New York oelo leto.....$7.00 X« inozemstvo oelo leto____$7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. £. m. Birin. F. m —, larffta« IlortnU My tn the United Stal«. Issued every except Sundays and legal Holiday«. HT 75,000 Readers. fELJEFOlf: 2876 CORTLAKDT. Entered as Beoond Class Matter. September 11, 1903, at the Post Office at New York, H. Y, milder the Act of Congress of March 3, 1871. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 110. — STEV. 110. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 11, 1921. — SREDA, 11. MAJA, 1921. VOLUME tttt _ LETNIK XXIX. TRGOVSKI POLOŽAJ V EVROPI JAKO SUB V ANGLIJI IN ITALIJI SE JE POLOŽAJ IZBOLJŠAL. A DRU GOD TRAJA DEPRESIJA ŽE NAPREJ. — TAKO IZJAVLJA OPAZOVALEC. Wt'h ngtcn, I). ('., 9. maja. — Soglasno z mesečnim poročilom urada /a domačo in i nor« nvko trgovino je bilo t« kom m«1-tea aprili: opaziti v Angliji in v Ital'ji izboljšuje položaja ? ozirom na trnovi m kpjti \ H li «1 \ < 11 d»že'ali se je nekoliko zmanjšala splošna de pre 4 ija, ki je opaziti splošno po Evrepi. V dingih evropskih eleželali •>■ ttuli v Južni Ameriki, z izjeme lYrr. pa pre vladuje V večino sphštia indiistrijulna stagnaeija. X: drugi strani pa je l»ilo «.« Daljne i> vzhod«i opaziti preerejšnjo finan in trgovsko i|r!ar:iMt. V. izjemo >m< \ d velike stu\ke preriiogarjt*v. je poletžaj bolj upapolu kot j« l il v p*»teklem ča»-u. TihIi finančni ^»lož.-j izb« lj_nje in eene ži * ti so pričele paelati. O nikak« m izlwiljAatij se ne p«.re»ča iz Francije in v Nemčiji j« opaziti mogočno agitaeijo /a bojkoliranje zavezniškega blaga. I)eprer»j ja v šksuelinavskih de/, lah gre ?ie vedno naprej in sieei t: ko irlede industrije kot glede ladijskega preset:*. V Braziliji e opaziti veliko teL.ao\anje med Belgijei in Xem i / i /.iroin na jeklo, papir in železr.ino, a !e ma'o inozemskega kapi tula je bilo na razpolago. Xa argentinskem trgn je bilo opaziti nekaj i/Imljnanja. čeprav so zaloge pri rokah še vedno velike. Finaneni položaj v Chile postaja vedno slabši. JAPONSKI PRINC NA ANGLE j &KEM. - I London, Anglija, 9. maja. — Japonski prerjotona-slednik Iliro-bito je pričel danes vsprieo najbolj ugodnih razmer svoj tritedenski obisk »■ Angliji. Izkrcal se j«* v pristanišču Portsmouth z japonske bojne ladje Kafori, s katero je prišel v Anglijo iz Japon-' ske. Xa pomolu ga je sprejel angleški prestolonaslednik in oba' sta sknpaj zapustila pristan vspri-' ec grmenja topov z angleških bojnih ladij. Kakorhitro jt> dospel v London, se je podal japonski prestolonaslednik v Buckingham palačo, j kier bo astai neka i dni kot gost kralja Jurija in ujegove žene. Ob istem easn je bilo objavljeno, da bil imenovan japonski princ častnim generalom angleške rr-i made. (To so ravno take prismo- S f^i- -sm m ^ RESNO SVARILO SAMUEU G0MPERSA COMPERS JE REKEL V CINCINATIJU, DA STORE TOLPE PO-ŽREŠNOSTI DELODAJALCEV BOLJŠE, ČE PAZIJO. — PROTI ZNIŽANJU PLAČ. I Cincinnati, O.. 9. maja. — Požrešne tolpe delodajalcev v Zdm-I ženili državah store bol;še, če pazijo, — je rekel Samuel C! o m po-s. j predsednik Ameriške federacije dela v nekem svojem govoru. ! — Moja najbolj iskrena želja je opozoriti vse one, ki so se lotili jiinieevanja ameriškega delavskega pihanja, naj rc izpostavljajo a-mrriških mož in žena pretežki izkušnji. — Vse kaže. da ste sedaj na vrhu, r spomnite se, da nihalo ne niha vnie*e peres in za delikatne k n«-e natančnih strojev. Možje so krpali v neki reki v Papua. Nova CJvineja in v svoji strasti, da dob.jo zlato, so omalovaževali ozmiridij. ki je vreden nekako elvesto dolarjev unčo. Ko so se prospekt or ji zvečer vrnili v naselbino so poveelali o čudni tvarini, kr.fero so našli. Neki iržinir jih je informiral o zmoti in hitro so se vrnili, a žalibog našli. ela so Ironični nalivi odnesli skoro vse. 1 Kar je ostalo, so zbrali skupaj ter poslali v Lonelon. kjer je kovino knpila »icka ameriška tvrdka. I LIMONE SO JIH TZDAT.E. Pittsburght, Pa., 10. maja. — M«*stni detektivi, ki «»o bili poslani, da preiščejo naval na trg s ei-t nunami v kitajskem mestnem ele-lu, so sporočili glavnemu stanu, da so našli opij, skrit v eitronah jdi limonah, krte«* so kupovali Orijentalci. j Več prodajalcev je bilo zaposlenih s tem, da so prodajali po et o limono vsakemu odjemaleu in sicer za visoke ceno. Detektivi pravijo, d? so enlprli eno limono ter našli, da je bilo meso odstranjeno ter nadomeščeno s surovini opijem. Aret:r»ili so dva Kitajca. ZAPLEKirEV KOKAINA. 2- Carinarski strežniki v New Torku so zaplenili včeraj na nekem pomolu osemindvajset steklenic kokaina. Kokain sta hoteli vtihotapiti dve ienski. I Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo n"tišino, sorodnika ali prijatelja. Piiite za cene in elroga potrebna navodila na najstarejie in skuie-i*o slovensko bančno podjetje: FRANK a A TOKE STATE BAHK (potniMd oddelek) e$ OvUasdt fc |Uw Tsrk, M T. SLEPI VOJAKI SE UČE BOKSATI. Podružnica Ameriškega Rdečega Križa v Baltimore je vstanovila šolo za one vojake, ki so izgubili vid v svetovni vojni. I'če se raznih obrti, svoj prosti čas pa uporabljajo z igrami. Slika nam kaže te vojake pri boksanju. NOVA KOALICIJA V NEM. DRŽ. ZBORU i - i Stranke so organizirale v državnem zboru koalicijo. — Večinski socijalisti in centrum prvačita.1 Berlin, Nemčije. 10. maja. —' Sprejem zavezniškega ultimata z ozirom ne. ie-paraeijo se je pričakovalo tukaj od strtini nemškejra državnega zbf-ra. ko se je tr> zastopstvo zbralo. Centrist i in večinski soeijplHi so se na temelju konferenc, katere so Imeli včeraj elefinitivno združili v prilog prejema zavezniškega ultimata in čeprav sta imeli nemške demokratična in nemška ljudska stranka vče-; raj dolga posvetovanja, na katerih se je elebtiralo o tem vprašanju. je bilo vendar jasno. <1 m opozicija proti zavezniškim zahtevam vedno bolj peša. Najnovejši nzvoj, soglasne« si pr-roeili. je najbrž ta. ela bo pred-1 se*dnik Ebert še danes naprosil1 Pavla Loebe. večinskega soi-ijati-i sta, predsednika nemškega držav-i nega zbora, naj sestavi novo ministrstvo. Ljudska stranka, kateri nače-liiije dr. Stresrman. s^ je cn-ividno udala v neizogibno ter se je glasilo. da se bo pridružila ve'-iri-1 skiin soeijjjlistom. ker n«»<"e na-j sprotovati strankam, ki prev-ljajo vladno v» čino. Večinski s<-.e»jali>ti so sprejeli ( včeraj resolrrrijo. v kateri so ob-[Ijubili svojo podporo vsakemu od-I kritemu posk'.su. da se izvedo p >-jgoje. predložene v Londonu in s»-eer vsprieo vojaškega nasilja, s j katerim se preti Nemčiji. Resolucija izjavlja, da bi sprejem ultimrta izgubil svoj resnic^ n; namen, če b* Bavarska ne po-| dala izjavo, ela je pripravljena razorožiti ter razpustiti elo dne 30. junij? svoje civilne straže. Centrum. to je nemška klerikalna stranka, se je uklonil argumentom. katere je predložil dr. Maver nemški poslanik v Parizu ter bo vsled tega poftpisal resolucijo. « krtero bo Nemčija objavila svoj Sprejem zavezniških pogojev. Poslanica, ketero je poslal v Berlin francoski ministrski preti sednik Briand, in s katero je bil: Nemčija informirana, de. bo smatrala Francija vkorakanje nemških čet v Slezijo za kršenje ver-sailb&e pogoul»e, je dovedla več pewikneev do tega, da so se pridru žili elementom, ki so za spre j en vozniških pogojev. Ve>dilni den»e>kratični poslanci so izjavili, da je najboljši način I kako nastopili proti francoskim aspiraeijam, sprejeti pogoje, kei POUSKIUSTAŠI i PREKORAČILI QDR0 i Ustaši so se obrnili proti zapadni strani ter se polastili mesta Kosel. Streli na zavezniške častnike. --T Oppeln. CJomja Slezija. 10. ma-' j;:. — I>t(lj.-ke :vt:tšk<' «"ete pre- kt ra<"-il. r»*ko Go težkih bojih. Prebi-vtlstvo beži. rrnano od paničnega strahu. Francoski kontrolui častnik je pribežal v vojašnico in Poljaki so t a m otvorili nanj ogenj, soglasno - poročilom med-zavezniške komisije. O številnih padlih se porbča iz železniške postaje Kranelcciti. kjer so Poljaki pognal; ven Nemce po bojih, ki so trajali eele tri dni. • Kosel je važno mesto v Sleziji. na križišču rek Oder in Kloznica. IZi.sedenje tega mesta znači najdaljšo zapadlo točko napredovanja poljskih ustasev. Kosel leži 22, t:ii!j južno od Oppeln. glavnega Inicsta Gornje Slezije. Ratibor, (Jartija slezija. 10. ma-j |ja. — Nemške pat rule so preko-1 raeile reko Oder zgodaj zjutraj včeraj ter ujele šest Poljakov, ko-j jih eden je b*.i r«a sumu. da jc< i ubil več Xeirccv. | Voditelj pafrule. neki civilist, .star 2*? I^t. jt- izjavil, de. je Po-' | Ija k priznal umore. Ko so ga vpra-i jsfdi. kaj namerava stfiriti ^ Poljakom. je odgovoril: — Odvedli ; n ga d»^et korakov i vstran )!i dva tnoža str ga dobila j\ svoje roke Izginil je. a najbrž jgc bo mopinV *»&jti plavajočega po iOtlri navzdol. j Tukajšnje italjanske čete izjavljajo. da so Imele pri zadnjih bo-| jih s Poljaki težke izgube in vsled tega so ocividno ogorčeni. Izjav-lj<- se. da gre1«, postopajo s poljskimi jetniki ir da jih izročajo Nemcem. Semkaj je dospela mu-nieija iz Vratislave in Oppebi in nemški meseani se oborožujejo ter so elobili naročilo, naj se branijo. - . FINSKA*BO DOBILA AALAND-SKO OTOČJE. Ženeva, Švica, 10. maja. — Komisija za Aalandsko otočje, kateri pripada tudi Abram J. Elkus iz New Yorka, ie predložila Ligi na-,rodov svoje poročilo, v katerem priporoča, naj pripade to ote>čje Finski. bi bilo s tem izboljšano stališče Nemčije v Angliji in Zeinrženih iržavah. WIRTH SESTAVIL NEMŠKI KABINET Državni zbor se bo vklonfl zavezniškim zahtevam. — Državni kan-celar za sprejem ultimata. Berlin, Nemčija. 10. maja. — Noeoj se je vršila sej;i uržavnega zbora, in 220 poslancev je izjavi-1 naj se iig»»di A»em zahtevam. L: si vsebovane v zavezniškem ultima! ii. Proti je bilo 175 glasov. Dr. Josepii Wirt h je objavil državnemu zboru, ela je sestavil irovo ministrstvo, v katerem bo zavzemal mesto državnega kiai-elerja in zunanjega ministra. Državni zakladničar je večinski socijalist Gustav Berger. Po-1 jedeljski minister je centrumeš Braun. Delavski minister je večinski socijali.st Smith; železniški minister eiemokrat Groener; justični minister demokrat Scliif-fer; glavni počtar centrumaš Oeisberts; notranji minister je socijalist Giaunuuer. obrambni minister pa eiemokrat Hermes. Sestava ministrva je povzre>čila dr. Wirthu veliko težkoč, ker ni isotel nihče prevzeti zunanjega ministrstva. Slednji«" ga je Wirth sam prevzel. Berlin, Nemčija. 10. maja. — I>i. Wirth je imel svoj nastopni govor, v katerem je rekel med dni gim t tuli sledeče: V tej resni uri je naša naloga, odločiti, kaj naj storimo glede zavezniškega ultimata. Ničesar drugega nam ne preostaja kot ultimatum zavrniti ali jra pa sprejeti. Ker je pa zavezniško stališče trelno in exlle>c-no, nam ne kaže drugega kot ultimatum sprejeti. Resno vam svetujem da ga sprejmete. FRANCOSKE ČETE SO PRIPRAVLJENE ZA PRODIRANJE Duesseldorf, Francija, 8. maja. Jutri bo dospel sem general De-gonte. vrhovni poveljnik zavezniških okupacijskih čet. V slučaju, ela bi Nemci ne zadostili za vezni-jškirn zi htevam, bo takoj s svojo , aimado vdrl ruhrski okraj. Tu-jkajšnje mesto bo najbrže temelj-, na baza vseh francoskih operacij. RUHR OKRAJA NE BO TREBA ZASESTI. Pariz, Francija, 10. maja. — i Sodeč po poročilih, ki so dospela zadnje dni iz Berlina, ne bo pogreba Francozom zasesti Ruhrske-ga okraja. Nemčija bo brezpogoj-Ino sprejela, ultimatum. MOŽ SE JE OBESIL, ŽENA ZA STRUPILA. Greene, 10. ma;V. Elišo Ilotcj issa in njegovo ženo. ki sta živelr v tukajšni vasi, so včeraj naši nrrtva na njili elomu. Mož je sko čil po odprtini pri stopil j ii-ah navzdol, potem ko si je nataknil za vrat vrv ter pritrdil drugi konec v prvem naelstropju. Ženo so nzišli mrtvo v postelji ter se domneva, da se je zastrupila. Kaj je gnaio oba naenkrat v smrt. ni še znano. ŠVICA KOT RAZSODNIK. Ženeva, Šv:ca. 10. maja. — Švicarski zvezni svet je. danes izjavil. ela je pripravljen poslovati kot razsodnik v mejnem sporu med Venezuela in Colomhijo. Odločitev se bo izvršila najbrže tekom enesra leta. 7ARDINGOVA POLITIKA NAPRAM MEHIKI. Washington, D. C., 10. maja. — Vladni uradniki so danes izjavili, b« jI* administracija določila svo-io definitivna politiko napram Mehiki. Vlada predsednika Obregona bo v najkrajšem času priznana. CHARLIE CHAPLTTT SE JE OPEKEL. Los Angeles. California, 10. maja. — Znani kinematografski igralec Charlie Chaplin pripravlja svoj nov film 44Vanity Fair". Ko je danes igral pred kamero, je tako nesrečno stopil na neko električno svetilko, zvezano s kanglo gazolir.a, da se je gazolin vnel. Kljub temu, da je imel igralec spoduje perilo iz asbesta. se je nevarno opekef. Sedaj leži I ves obvezan v bolnišnici. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki c:n!, zanesljivo in hitro. "Včeraj so bile naše cene sledeče; JUGOSLAVIJA: R^zpexuilja na zadnje pošte in izplačuje *'Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranski banka" v Ljubljani. 300 kron .... $2.40 1,000 kron .... $ 7.75 400 kron .... 93JO 5,000 kron .... $38.50 500 kron .... $4.00 10,000 kron .... $76.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na aadnje pošte »n izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. _ _ ^ 50 lir .... $ 300 500 lir .... $26.50 100 lir----$ 5.50T 1000 lir .... $52.00 300 lir ---- $15.90 * gf NEMfiKA AVSTRIJA: RszpoSilja na zadnje poŠte in izplačuje 4ejst v o je seveda tudi, da je le malo človeških biti, ki imajo sploh kake vrline ali napake v absolutni popolnosti. O skoro vsakem človeku se lahko reče, da je stopnja njegove popolnosti zelo srednje vrste in da je precej omejen ne *vo.ie čute. V tem smisln je bila tudi n\el javi jena Volsteadova postava ter se sedaj izvaja 7. večjo ali ma-is iio uspešnostjo. Kot bi morali sest h vitel j i postave vedeti ter so brez dvomu tudi vedeli, je usoda vsake postave odvisna od prepričanja in vesti splo&ne javnosti. Neumno je trditi, da se tudi druge postave potfusto krši. da pa kljub temu ostanejo v zakoniku in da se jih izvaja. ('lovt-k. o katerem :*ga prav nič na svojem ugledu pri prijateljih in znancih. — Obžalovnja vredno dejstvo je. da smo sploh prišli v sedanjo zagato, čeprav se jo je v splošnem videlo Mitprej. Najbolj obžalovanja vredno pi je dejsvo. da je večina onih, ki s« daj kršijo postavo, prijatelj vsera, kar je vredno imena zmernosti. To je lastnost, ki zavzema visoko mesto med čednostmi. Za pojenje *e lastnosti pa je treba prilike. Pod Volsteadovo postavo bomo mogoče zelo napredovali v materijelnem smislu, a moralno pridobitev smo ztrrešili. Koncem konca pa j*1 moralni dobiček zelo velikega pomena. Minimalne plače na železnicah. John "W. Walber tajnik informacijskega urada iztočnih železnic, je izjavil, pred železniškim delavskim svetom, da jc princip minimalne plače za železničarje 11 diametralr^) nasproten vsem princi-pijem. na katerih se je zgradilo te? vzdržalo ;-meriške naprave in emeriški napredekOn ne veruje, da je skušala transportacijska p..stava uetaiioriu p^eLno privilijriran razred državljanov ali'da je >kušala vsiliti ameriškemu narodu standard plačo, "ki mora brez dvoma dovesti do državnega socijalizma ter podminiranja sedanjega seHjalnega in ekonomskega ustroja. Mr. Walber je omenil klavzule v postavi, ki določajo, da mora svet vzeti v poŠte v rivljenske stroske, kadar hoče priti do sklepa v vprašanjih in sporih, tikajočih se plač. Mr. Lauek, zastopnik železniških uslužbencev, je prosil, naj uveljavi svet minimalno plačo, ki l.o zadostna za vzdržan je družine petih. Če bi bila ta minimalna plača izvanredno visoka, bi se brez dvoma dvignilo proti njej protest. Plača, kot je bila določena kot minimalna, pa predstavlja le toliko, l ar ena družina v resnici potrebuje če hoče obstajati. Č'e je primerni minimum plače na železnicah, ki se bo najbrž kcj kmalu razširil tudi na drupe industrije, "državni socijalizempott 111 bo izgubila ta fraza kmalu vso svojo grozolo. Policija išče zdaj lastnika avtomobila, katerega je dobila na farmi rojaka J. Z., ki jpa ni megel^a-dostno rastolmačiti zadevo. V soboto 30. aprila ko prijeli nekega avto-tatu, ki pa je imel v knjigi zapisano številko telefona rojaika J. Z. Sli so na farmo in našli velik in iep avtomobil, katerega fl» si dobro ogledali: Ochšli -so in J. Zi je baje dotieni avtomobil «ato skril. Vrnivši se, so ga policist*1 zopet zavohali, nakar je sledila aretacija. Postavili »o 'ga pod ^2000 poroštva, a avtomobil so| odpeljali s seboj. ' Dne 3. maja je umrla Anna Ke-zerle, soproga Franka Kezerle, bivšega .salunarja, ki izdaj biva naj 104 Cleney Ave. Rila je stara 52 let in zapušča poleg soproga tudi večje število odrastlih otrok. V Ameriki je bivala nad 30 let. ve-' činoma v Jolifttu. 1 Rojak J os. Čop. 211 Bell Ave.,' je bil 3. maja povožen od nekega j avtomobilista. ko je .šel s šolske veselice v Forest parku. Avtomo-j bilist je Čopa takoj pobral izpeljal v Silver Cross bolnišnico.1 V I Zdravniki pravijo, da CV*p ni nevarno poškodovan in 'bo kmalu s>pet popolnoma zdrav. 1 Rojak Frank Štefanič. ki je bil pred meseci povožen od poulične železniee na Granite cesti, in je nato izgubil roko, ker je ibila preveč poškodovana, da so jo morali v bolnišnici odrezati, je zdaj vložil tožbo pvoTi dotični družbi za $15,000 odškodnine. $250 nagrade je poslala družba Ch ieago & Joliet poulične železnice šerifu Newkirku, ker je prijel sedem mladeničev, ki so: A. PuŽ, M. Gale, P. Gale, A. Kure, F. Kure, J. Starešinič in J. Costel-Jucci, ki so baje ropali zadnje ča- SugaalinmrtBka Ustanovljena 1. 1898 SKataL Sfeimuta Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni e*wnlldi Predsednik: BtJDOLF PF.RDAN, 833 K. 185th 8t_, Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALAKT, Box 106, Pearl Avenne, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PI8HLEB, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BRQZJT-H, Ely, Minn. Blagajn'k neizpla&nili amrtnln: JOHTT MOVERN, «24 N. 2nd Atb., W. DulutU Mirni. Vrhovni rinm^t Dr. JOS. ?. GBAHEK, 843 K. O&lo fit, N. S., Plttaburf*, Pa. __Nadjoral nAer: MAX KEKŽTŠNIK, Box 872. Rock Springy W-»o. MOHCR MLADIC, 2603 So. lAwndal* Are, Chicago. HL prank Skrabeg, 4822 Washington St., Bearer, Colo. Dopisi Društveno življenje, ki se v povojnem e&su vsled hudega pritiska vojaških oblasti ni moglo razmahniti, poteka zdaj zopet več ali manj normalno. Razmere so se nekoliko ustalile in s strani oblasti razen v par slučajih, ni posebnih zaprek, čeprav se ne more reči, da bi ale na roko. Saj so same morale izprevideti, kam pelje metoda, po kate*i so hoteli ljudstvo aemoralizirati.s tem, da so dopustili plese in druge pozno v noč trajajoče zabave, med tem ko so zabranjevali kulturne prireditve neših izobraževalnih društev. De-moralizaeija je res dobro razna-rodovalno sredstvo, a škodi tudi državi in okuži na desno in levo vse. Danes smo v tem oziru v toliko na boljšem, da plesi ne pred-njačijo pred predstavami in koncerti, ampak so ti zadnji vsaj enakopravno s prvimi, seveda se pri predstavah Italjani radi ne-razume banja jezika in pomanjkanja interesa ne zabavajo, pa se vdeležujejo rajši plesov in so sploh nepovabljeni gostje na vsaki zabavi. Saj se vsa slovenska Primorska smeje dogodku, kO je strojevodja, zaslišavsi godbo, ustavil nekje v Vipavi in šel ple-sat z drugim železniškim osobjem vred, potniki pa so čakali 20 minut. Zdaj je oživelo mnogo društev, ki so spala med vojno in so priredila že lepo uspele veseliee, ali pf se pripravljajo nanje. To oživljen je naleti tu pa tam na težko-čc, ker so bili med vojno vihro {izgubljeni originali društvenih pravil in njih dovoljenja. Da se 'dobi k Trata prepis, pa traja dol-'ga vrsta dni in sitnosti, poleg tega pa ae ni mofoee tag* opn- Porotni odbor s LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176» Black Diamond, Wash. FRANK ZORICB. 6217 St. Clair A ve., Cleveland, O. Zdrnievainl odbor: VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave., Rocxdale. Joliet, m. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La SaUe, IU. JOSIP STERLE, *404 E. Mesa Avenue, Pneblo, Colo. ANTON CELARC. 70« Market Street, Wan^egan, I1L - Jednotlno uradno glas.lo: ,'GLAS NAHODA", Vae strarl, tikajoče se uradnih zadev kaior tndl denarne poiUja-tro naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vee prltoibe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih ^ flanov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Seli r rat »ti član to organizacije, naj se iglast tajniku Lljlinega drnčfva J. S.4 K. J. Za usta:«ovitev novih drnltev ae pa obrnite na. jd. tajnika. Novo društvo se lahko v stanovi ■ g. člani ali Wanipiwt lolminu eno sretlnjo solo v Idriji. in grlejte, 2tlaj nam ponujajo še Ajdovščino. Kraj ni velik. ^ ; mislijo, a za tistih par dijakov. J saj prevev inteligence se iluk bo-: ji jo, bo že dovolj prostora. Želez-; liica je polžja, tedaj ni nevarno-! sti, da bi dijaki mnogo frčali v svet. a ravnatelja bo baje Žni-j daršii"; ta je z goriškim komisar-! jem ze ogledoval prostore za prim«1 nazijo. Pa si bodo lahko eestitali ee bomo Slovenci sprejeli to gimnazijo, ko nam irre po vsa pravici v Gorici. Ker sem y.z pri šolskem vprašanju, naj povem še to, da je vladi dovolila, da se uči na italjanski gimnaziji v Gorici po par ur slovenščina. Imenovali pa so za tO delo učitelja — brez akademične izobrazbe — gospoda Bandelja ki je spisal eno slabo "slovnico in "preplonkal" po neki slabi italjanski knjigi 'Zgodovino Italije*. Za ilustracijo tega človeka še to: Eo je izpraševal pri izpitih za učitelje v Tolminu, je ležala njegova knjiga pred njim; dijake je opozarjal neprestano z opazko: "V moji knjigi ne stoji tako". Toga zaslužnega moža jc odlikovala vlada z mestom, na katerem naj našim dijakom ''nri glave" v materinščini na ta način, da bere z njimi sest«vek. ki ga bero navadilo v tretjem šolskem letu ljudske šole. Seveda, nas bodo potem imenovali Italjani za nehvaležne, ker smo mnenja, da šole niso korita. Istotako hi tudi lahko bolje 'slo z nekaterimi Folskimi poslopji: še danes poučujejo v barakah po nekaterih krajih; poleg teh barak pa zidajo poslopja nekateri ma-gnati z vladno podporo. Da je Gorica toliko pozidana, se ima zahvaliti najbrž v prvi vrsti dejstvu, da jo imajo za italjansko; če pogledamo okoliške vasi. vidimo sama razdejanja. Pač pa se ponujajo nekatera društva, ali tudi državna uprava, da zidajo hiše in jih popravljajo na lastno roko. Toda V kratkomalo izjavijo, da je poprava stala mnogo več kot je znašala državna podpora in se za lepo vrsto tisočakov vknjižijo na hišo. Naši ljudje so previdni in raje zidajo s predujmom, oziroma posojilom na račun odškodnine, ki ga da država, ali pa sploJi ne zidajo, dokler nimajo sredstev. Pravijo, da se jc vojaška uprava vknjižila na vse ene hiše, ki jih popravila sama. Tako se čuti močen pritisk laškega kapitala in brezvestno<»ti, nad našim ubogim, izmozganim. najrevnejšim ljudstvom že danes: toda ljudstvo trpi in čaka rešilnega dne mirno in s trdno vero v bodoč nost. Za bolezni in bolečine PAIN-EXPELLER TimWn r—ifr« ▼ pat. ur. ZJr. dr. Prijatelj v Potrebi Jugoslovanske cerkvene zadeve. Ljubljanski Slovenec piše: - Kot čujemo v f.vezi z nedav-j nim bivanjem jjigoslov. škofov v Rimu. se vprašanje bogoslužnegal jezika od strani sv. Stolice v sporazumu z jugoslovanskim episko-patom uredi t;:ko, da se bodo vsi rhredi. vsebovani v rimskem ri-tv.alu. vršili odslej v živem narodovem jeziku. Drugo važno cerkveno vpraša-1 »je jc vprašanje narodnostnolo-f čenih škofij v onih delih 'Jugosia-l vije, ki so vsled rapellske pogodbe pripadli Italiji. Sveta Stoliea je že izpočetka smatrala narodnostno ločitev teb škofij, vsled katere bi Sloven/ dobili v vsaki iz obstoječih d.ijeeez popolnoma neodvisnega škofa svoje narodnosti. za najbolj pravilno rešitev vprašanja. Izvedba tega načela, za katero se zanimajo seveda .tudi drugi krogi, pa je nemogoča vsled odločnega upora italijanske vlade k; noče o tem nič slišati. Italijanska vlada j * odvisna od fašistov oziroma so njeni nameni v tem oziru popolnoma enaki z ultrana-eijonalističniiri, sv. Stolica pa ni-mi» zazdaj šf moči to miselnost preokreniti. Tudi od strani nase vlade po naših točnih informacijah ni upati na kako dejjmsko vplivanja v *em oziru. zastopniki naše vlade pa uvidevajo, da tudij sv. Stolica n«i mere položaja iz-premeniti. V zvezi s tem smo iz-1 vedeli, da jc italijanska vlada trd [ r.o odločena iralijanizacijo Primor] j<* z vsemi danimi sredstvi pospe- j sevati, tako da misli — ne dotikajoč s? za enkrat že obstoječih slovanskih šol — ustanoviti itali-j janske ljudska šole ne samo v ita-j Hjanskih kr ntAWH tAKitlt Prmššumt._LOUI« »ENCPIK. Thmbw tHmm cf luiUm «r tfM Cwiwatlon and Aidrum of Above Offletors: m cortundt an—*. «fuq> ot Manhattan. N«w York City. N. Y. "Olaa NanOP tsfiala mM ten imaaM iwteti In prasnncov. ----- - ■ -.....— - -------------— ----1 Mm mm l«ta wila IM mm rinia< Za Naw York ta calo lai* sr.« In Canate tete aa «xH lata tete Za aol lata tSte Za Inonmatvo za calo lata 97M Zj nt« >U»_aa aal tmtm —»_teM • L A • NARODA (Valca af th« Paapl«) HM mry day *xc*pt Sunday« and IdMaML _anlmiUlitlini yaariy WW____ MurtmiiWBt an Twniin« Do»tai brw poCtiam. la »■■hnnrti aa mm prlobflajcjo. Oanar na] mm blaaorott DO-HtetJ po Monar Order. Prl iprtmembl kraja naročnikov prosimo, da M aam twM idvmMde* da. h i trejo najdemo naslovnik*._ alasnaroda ■ IwWwit Mrtet •orauoh of Mrnhatun, N«w York. N. Y. _Tf o*»»fv: Zortlmmmt TKr% Iz West Virginije. | Milo so donele slovenske pesmi-j ee. radostna so bila srca in kot cvetoče livad« dišečega majnika so blestele sloveiLske naAeH)ine. j Sijal nam je veselja dan. Ko si stopil v hišico, ni videl vesel abraz, v gozdu ali na eesfi, ti bil j«? kratek eas. Nastopila je dolgočasna mogla, in inrar je pomoril nedolinega veselja cvet. Zlobna roka je razvila mrtvaško zastavo. Tam. kjer so se kratkočasile ^»ri polnili sodčkih žejne dušice, zdaj telovadijo dolgonogi pajki. Tam, kjer so se prepevale vesele pesmice, se zdaj drii žalostno kaka žejna dušica. Pri "barah", kjer je izvirala sladka kapljica, se zdaj toči starai pobarvana smrdljiva voda. Je pa že tako nazareoako dolgočasno. €'e bi bil dolg eas nalezljiva bolesten, mora vae miljonarje zlodej pocitrati. .laz sem se že tako ipodolcročasil. ee bi se mi se kdaj poarečilo, da bi med kako prav veselo družbo zašel, bi me mogli imeti ^a nekaj časa menda privezanega, dokler me ne bi opravili zopet na pravi tic. . ■ ■ ■ ..... f Sam zlodej, najbrže so se mi same žalosti in pa jeze spet letos . kurja očesa pfitiotvila in ipa še ne-^kaj no\-ih je prišlo, i Ce se l)o agitacija za ta sala-|menski dolg ča« tako naprej in naprej razvijala, oo res prišlo v veljavo, da -ko boš srečal prijatelja. se bosta namesto '*Hello** in pa prijaznega na«miehljaja kar drng drugenm zajokala v pozdrav. Nepopisno veselje je že zavladalo v mojem želodčku zadnje dni, ko se je raznesla govorica, da j bodo bolniki dobivali nekaj ba-telekov pristnega piva & "kikom" vred in še vina po vrhu vsak dan. Oh. sem vzdihnil, srečni bolniki! Kurja očesa so me začela naza-I rensko ščipati. — Kje si, sem de-ijal. zobobol, glavobol, želodčni krč in drugi zagovorniki ubogih i .žejnih reveže v 1 I Tisto pivo je prev«e "tikalo",! pravijo ti krenrljawti, kislo č«4)nla-sti, jesiho-ve rodovine potomcL j Naj le "kika", še premalo nas ;bo, zdaj nas bi moralo že močne, kikati, ako nas hoče nazaj v pra-|vo življeenje rfmditi. Pismo iz Gorice viti pismeno, ampak osebno. Radi tega to ali ono društvo Se ni o-živelo. Pač ps. se snujejo tudi nova društva, posebno v onih krajih, kjer stara društva s starimi naslovi in programi za današnje naše razmere niso več na mestu in se morajo združiti vse narodne sile proti Italjanom, ki bodo silili raed nas in se zarivali v naše kraje s svojim življem in kapitalom: po drugi strani pa se morajo v večini teh krajev tudi boriti proti komunistom, ki v svoji slepoti napadajo vse, kar je narodnega in verskega in se v svojem srcu skoraj ne zavedajo več, kakšne matere sinovi so. To dejstvo je žalostno. žalostno posebno za zasedeno ozemlje. Razbijanje in motenje narodnih prireditev, petje ne-jsi?mnih podoknic našim voditeljem, duhovnikom in drugim, to je delo komunistične mladine o-^ beh spolov, ko se vrača zvečer domov iz svojih izobraževalnih prostorov. Njih vrste se kljub te-(mu redčijo. Narodna zavest do-jbiva od dne do dne večjega izraza v delu, z vseh strani dežele prihajajo vesti o nanovo se prebuja jočem društvenem življenju, (v petju, v predavanju in predstavah. Na čast goriškemu ljudstvu I moramo konštatirati, da je bilo i plesov manj hot druga leta in na-jša dolžnost bo. da se zanese slovenska pesem in krepko društveno življenje v vsako ras, da za-: branimo demoralizacijo in razna-j rodov an je, poiejr tega pa vzgoji-mo Ijndi v oni resnosti m žilavo-jSti, ki je Itaijanu manjka, da jim I bomo kos. Zanimivo je, da se z dežele o-, glasa živa potreba po krepki drn-itveni centrali, po nekakem kfljydftffcpe družbe. Ravno par dni iprej je družba sklenila razpisat« dotično naigrado na roparje. Omenjeni fantiči so bili postavljeni pod $10,000 varščine, a ker ni nrko-gar, da-bi poroStv©! podpisal, so ostali v okrajni ječi in čakajo na £orotnH obravnavo] in razsodbo. - Državni prawehiik ^fartra je o-[ prostil; rojaka Jos. Božiča, ki je bil (pred nedavnim obtožen, da je nepošf&vno iransportifal Opojjie pi5aee( Najbrž da je brl Božič sjjo-znan nedolžnim. $500 denarne globe je moral plačati paluuar L. Bric, ker je bil spoznan krivim, da je imel v prodajalni opojne pijače. Sodnik -John Martin (Slovak), ki je bil pred nedavnim zopet izvoljen, je pozabi! vložiti poroštvo in njegova izvolitev je bila avtomatično razveljavljena. Zdaj je vložil prošnjo do governerja, da ga imenuje za dotično mesto. Calume;, Mich. "Rojak Nikolaj Saitz (Zaje) je preminul po daljši težki bolezni v . svoji lastni hiši na Elm St. Bil je star 76 let. Pokojnik je prišel iz Slovenije v Calumet pred petdesetimi leti. Delal je v rudnikih Calumet & Hecla družbe eez 46 let. za kar je bil odlikovan z zlato medaljo. Pogreb se je vrnil dne 4. maja iz slovenske cerkve sv. Jožefa na pokopališče Lake View. Pogreba se je vdeležilo nrnogo rojakov ter člani društva sv. Jože-;fa, kateremu je pokojni pripadal. Naj v miru počiva ! j Miha ftpolarie z AUtmez Location je bil operiran v Public Ho-spitalu v Calumetu. Operacija se je dobro obnesla in se zdaj nahaja na svojem domu. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Kot megla jesenskega dne, bo-diš in tavaš sem in tja. Tovarne počivajo, premogovniki spijo, le suhaški agenti leni jo kršilce. Da bi delo dali, ipošteno plačali jim ni mar. Planincev Žane. Oregon City, Ore. Tukajšnji papirnici C. W. P. P. Co. in Hauley Paper Co. sta plačo pritrgali za 20^, kar je malo preveč za enkrat. Ko so plačo pobo^j-ševali, so jo po 3% ali 4%. Saj si mislijo, da delavec laihko potrpi, seveda zato, ker mora. Hauley Paper Co. ne obratuje s polno paro. Nekateri so že po dva meseca ibrez dela. Upamo, da se bo vse kmalu na boljše zavrtelo. Rojak 31. Justin je že več časa bolan. On je bil prvi naseljenec v tej naselbini. Tukaj je že 30 let in je jako dosti pomagal že vsem tukajšnjim Slovencem. V»i mu želimo, da bi ozdravel prej ko je mogoče. Pri rojakih M. Polajnarju in Jos. Krollu se je vstavila štorklja in pustila vsaki družini po eno hčerko. Čestitamo! Vreme imemo bolj deževno, tka- j kor je že navada v Oregonu, tako da rože cveto kar naprej. Jos. Misley. CTvAS MAR OP A. 11. MAJA 1931 Velike zaloge denarja so na'Turskem. Poroča Hir&rn K. Moderwell Carigrad, Turčija, maja meseca. — Vsakega ameriškega otroka se uči od mladih nog naprej, da je "denar denar". Ta rek pa ne velja za dežele bližnjega iztoka, opustošene in obubožane vsled vojne. Denar je vse drupo, kar le hočete, — simbol nežnih upanj od strani vlade, ki ga izdaja ali krasne in ginljive vere od strani naro-ua, ki ga sprejema. Dejanski pa to ni resničen denar. Tako se je naprimer zgodilo, da sem dobil v Damasku, ki leži i ekoliko vstran od uglajenih poti, nekaj resničnega denarja, — finih srebrnih turških rcedžidijev in četrt medžidijev iz časov pred vojno, ki so približno iste bistvene ali materijalnc vrednosti kot ameriški srebrni dolarji in kvodri. Ta denar sem odnesel preko gora in gorskih prelazov v Bejrut, kjer ne poznajo sedaj nič drugega kot papirnati denar. Hotel sem ogreti srce svojecra izvcščeka s tem, da sem mu'ponudil resnično srebro za trud, ki ga je imel z menoj. On je vzel denar v roko, ga dolgo časa ogledoval ter se ozrl nato vame s pogledom, ki je hotel reči; — Prijatelj, ne skušaj obesiti meni tako b-ogo. Jaz hočem resničen denar. Skrajno mučno in težko je bilo zame iznebiti se tega srebra. I judje niso že toliko t-asa videli srebra, tla niso mogli vrjeti. da je to v resnici denar. Ponudil sem ga naprimer v kaki prodajalni. Prodajalec ga je vzel v roko ter vprašal: — Kaj je tof — To je denar. — Da, to vem, a za kaj je ta denar? — Za kaj! Da se vendar kupuje stvari z njim. — ha, ha, ha! Ne. ne. Prodajalec mi je vrnil srebro. Mesto srebra Mem mu vsled tega dal nekaj strašno umazanih cunj iz papirja, raztrganih in zmečkanih ter zlepljenih skupaj s kanceliranimi poštnimi znamkami. To ga je napravilo srečnim. Dosti časa sem potreboval ,da se mse iznebil svojega zadnjega srebrnjaka. Konečno je nekdo privolil v to, da gč? vzame kot suvenir za svojega malega dečka. V Georgiji, ki je bila nekoč in kjer so stali rublji normalno petdeset centov, so prodajali po štiri tisoč rubljev za en dolar. Pri tem pa niti niso skušali držati se formalnosti. Glede vrednosti svojega lastnega denarja ni mogla vlada reči nič drugega kot to, da je to ''obligatorični desar, ki je al par b ruskim rubljem", to se pravi, ki je toliko vreden kot ruski rubelj, namreč oni vlade Kerenskija. Ker pa ni sedi.j Kerenskijev rubelj nič vreden, je videti, da je georgijska vlada zajamčila. da ni njen denar prav nič vreden. Skoro vsaki dan je videti velik tovorni avtomobil, ki prihaja iz vladne tiskarne, normalno imenovane zakladnice. Obložen je z velikim tovorom novega, papirnatega denarja. Videti je tudi celo ar-rnmdo z nasajenimi bajoneti, ki straži papir. Toliko tega papirnatega denarja so natiskali, da so teerpali zalogo papirja in vsled tega je' bilo skoro nemogoče kupiti papir za pisanje \ isem in popolnoma) nemogoče, da bi »i dil človek v Tiflisu natisniti vizitnice. Vlada je uveljavila pravilo, da se ne sme nobenega inozemskega denarja izmenjati drugod kot v vladnih uradih in sicer za ceno kot jo določi vlada. Ta cena pa znaša le polovico ali četrtino normalne vrednosti aH cene. (Je ste izmenjali svoj denar privatno, ste bili "Špekulant" ter so vas obsodili na petletno ječo ali pa na prisilno delo v gozdovih, kjer ste morali sekati l?s ali opravljati kako drugo nežno delo. C'e bi vlada v resnici izvedla to svojo postavo, i.akitna odlična družba bi se zbirala po jetnianicah in gozdovih; Vsi inozemski diplomatje, vladni zastopniki, mudeči se na obisku in prav posebno Špecijalni visoki komisarji evropskih velesil so bili v najtesnejšem stiku s takim< špekulanti. Do špekulanta pa ste prišli na naslednji način: — Šli ste v prodajalno zlatarja na vogalu, pomignili nekomu, •topili z njim na strati, izpregovorili z njim pritajeno nekaj besed, nakar vam je oir zašepetal v uho nekaj besed. Tri ure pozneje ste se vrnili ter šli krog drugega vogala in od tam v zadnjo sobo. Zaprli ste vrata za se|^oj ter naprosili nekega prijatelja, naj straži tam. Dali ste trgovcu sto dolarjev v bankovcu ail pa ček za dvesto. Nato pa je prišla po vod en j. li vseh žepov, kovčegov in predalov so se pričeli \s:pati šopi rubljev. Gromadili so se na mizi ter padali na tla. Rabili ».te več kot pol ure, da *te jih prešteii. Vaši žepi so bill premajhni < e ste izemnjali več kot sto dolarjev, ste morali prinesti s seboj kov-čeg ali pa naročiti voznika, da jih je odpeljal. Georgijska vlada pc je napravila še eno dobro kupčijo s svojim denarjem, predno je izdihnila svojo blago dušo. Videla je namreč v Tiflisu lepo bančno poslopje, katero jo je bodlo v oci. Ravno preti ^ojno je bilo to bančno poslopje zgrajeno ter je stalo 800.000 rubljev'ali $400.000. Ali je georgijska vlada konfiseirala to poslopje ? Nikakor ne. To je bila ena onih dobrih in solidnih socijalističnih i \lad ter se ni hotela ponižati do nekaj tako prcletarskega. Vsled te-j ga je vzela poslopje ter plačala lastnikom polno ceno, namreč 800,000 rubljev iz časov po vojni ali približno $3000. Sedaj pa so georgijski rublji na prodaj v stranskih ulicah Carigrada, v družbi Kerenskijcvih rubljev, Kolčakovih rubljev, Deniki- \ rubljev ter Wranglovih rubljev, — in sicer približno 100,000 rubljev za en ameriški dime. Avstrija in Nemčija. Kakor poroča "Ncie Freie Presse" iz Berlina, je zastopnik neke berlinske koresvondence imel z avstrijskim zveznim predsednikom dr. Hainisehem razgovor, v katerem je ta glede vprašanja priklopitve Avstrije k Nemčiji dejal, da on kot Velenemec gotovo ni sumljiv, da bi agitira! proti priklopitvi. Toda treba je dobro premisliti, č je sedaj pravi čas za to. Ali se more pričakovati od Nemčiej, da bi sprejela siromašnega brata, ga hranila in ga nanovo oblekla? — Ali ne bi bilo bolje, če bi se mi v Avstriji prej okrepili, da ne bi prišli k Nemčiji kot pepelčica, marveč kot čintelj, ki je nekaj vreden! Oiir na Nemčijo zahteva, da se vprašanje priklopitve za sedaj nekoliko odloži. Nihče ne ve, kako bodo končala londonska posvetovanja. Ali naj l>i se Nemčija zaradi priklopitve izpostavila dvojni nevarnosti? Vprašanje priklopitve se ne bo dalo potem nikdar odpraviti, ker Avstrija ne more nikdar postati popolnoma samostojna. Dr. Hainisch bo srečen, če kot star mož še doživi ureditev priklopitvenega vprašanja. Avstrija potrebaje sedaj najbolj kredite, da bi mogla za prihodnja leta naibaviti sirovin in živil. Treba pa jc lastne energije in dobre volje za deio. V notranjosti se je Av&trija dobro konsolidirala. Zaznamovati je kot napredek, da se ludi cerkev začenja navajati na republiko. Tudi delavstvo se je pomirilo toda ne sme se pozabiti, da prihaja mnogo ruskega denarja v deželo za agitaeijske svrhe. Nadejati se je, da bodo ta prizadevanja jalova. Na vsak način se Avstrija krepi, čeprav počasi; ako ne bo nobenih ovir, bo v d oglednem času toliko okrevala, dm se bo mogla z dobro zavestjo in ne s praznimi rokami bližati nemskerau bratu. -sJIJ £ ■ "iMSfgMMfflB Obdržite j očeh človeka, Id nikdar ne napravi nobene napake. jŠiffi ....»i- L • , .... M ■ .V." ^ ltffrir.fl :' • vV • •■• Mrs. Lillian S. Fisher, edina bela ženska na otoku Yap, za katerega se prepirajo Združene države z Japonsko. Potovanje po srebrni Coloradi. JL 2. Ji.' / * » * - - -- Bil sem v Somerset u ravno, ko so se breskve po nekaj milj oddaljenih farmah pripravljale k cvetju. Nekatere zgodnje so že cvetele, cvetni popki konsexvativ-nih jablan in hrušek pa so bili še naviti v zimske kožuhe. Podel je sneg. ki se je sie^r obdržal !e en dan in noč, ampak to je zadostovalo, da so zgodnje breskve šle po gobe. One poznejših vrst so razvile nežno rdeče in rožnato evetje k par piT po-' stane razposajena, pa vali po svoj i strugi velike skale, trga '*fence",J brvi in mostove odnaša, ovce, kra-1 ve ali tudi aele kose njiv in počenja še druge take neumnosti. So-' ' mersetski Slovenei so dobre in po-' strežljive duše in najbrže se kem-pa človeku tako hitro prikupi ra-j di tega. Videl sem tam tudi rnla-dela gorskega škrateljčka, ali pa •jc bil angeljček ali .pa fifty-fiftv,| jaz ne vem. torej vam tudi pove-j dati ne morem. Boste že tudi brez: tega živeli. Zelo zanimiva je vožnja čez! Marshall Pass. Ozkotirna železni-1 ca ga prevozi pri višini 10.300 čevljev. V dolini pri Gunnisonu in na oni strani v -Salidi je drevje j i že blestelo, gorovje pa, preko katerega smo plezali v nešterilnih ovinkih, je bilo v globokem snegu. Kmalu se je zvečerilo in luna je obsijala to romantično gorovje. Človek bi mislil, da ne more biti lepote v zimi in snegu, posebno še v gluhi, mrzli noči, ampak krasota narave je tudi v takih krajih in časih naravnost čudovita. V luninih žarkih postane sneg še bolj bel in smreke, ki strle iz snega. tuintam posamezno, drugod v večjih skupinah, izgledajo kot črni strahovi. Vsaka ima poleg sebe večjo ali m*.njšo črno pošast, lastno senco. Vlak pa hropi. in bruha iskre, kakor -da drvi ogenj in žveplo bljuvajoč peklenski zmaj v začarano deželo, polno raztopljenega srebra in zakletih princesinj. Gotovo ste že slišali aH čitali o čudoviti soteski Royal Gorge med postajama Salida in Canon City. Soteska je tako ozka, da je na dnu komaj prostora za reko Arkansas in enotirno železnico, ki je itak večinoma vsekana v živo skalo. Skalne stene na obeh straneh se dvigajo skoro navpično, ponekod do 5000 čevljev visoko, merjeno od reke. V dno te divje, slikovite soteske le malokdaj sobice posije. V rosnem pomladnem jutru sem se divil Čudom te soteske, nakar, sem "razjaiial" v Canon City, j Tam sem se mudil le malo časa, torej nisem izvedel dragih posebnosti, kot da je pozni sneg uničil ves pridelek sadja po bnjnoeveto-j •ih vrtovih in da je tiste dni ob-viselo več tamkajšnjih rojakov na \ljuki osemnajstega amen d men t a. 1'pam. da s » se srečno rešili brez prevelikih dušnih, telesnih in —' žepnih poškodb! ; Pueblo nazivljejo tudi "Pitts-' burgh of the West", torej se tam I ne more govorili o kakšni posebni lepoti mesta. Tudi tamkajšnjo industrijo tlači pomladna lenoba,' oziroma spring fever, do približ-1 no iem bil tam. ampak znana zapad-' < ua prijaznost in gostoljubnost je j-^ralu nespremenjena. T"para, da • stane večna, kakor so večni orjaški snežniki. ponos srebrne Co-! lorade. Pred leti se je mnogo sli-1 šalo in pisalo o prelestnih "solne-' nih žarkih" pueblskih. zadnje ča-1 [se pa je bila stvar nekako potih-] uda; Jaz pa sem se prepričal, da •sij še tam in da se njih ljubkost J ;moč gorkota ni nič spremenila.' Najdebelejša zimska suknja nič i^zda, gredo kar skozi, kot ne-j j kakšni X-rav žarki. ]>rav dr> peč-! jlarskega srca. Svoje pečlarske so-' H+rate torej prav resno opozarjam.' naj bodo pazljivi vpričo tamkaj-' Unjih "solnenib žai-kov". Celo v' zgodnjih pomladnih dneh. ko še1 j vse hribe ki¥)e sneg. človek lahko' dobi srčno solnčarico in po njem je! Kdina pomoč, pravijo, da jej če .se hitro po napadu zakoplje v Mieg vrhu Pike's Peaka in tam počaka pasjih dni. Colorado Springs je priljubljeno letovišče miljonarjev. Vsako leto jih baje pride tja okoli x 1 preprečiti s pomočjo moralnega zadržka. izgrtt.ov in bede. Zadnja ; v", v a vzroka sta očividno najbolj uspešna. Veliki uspehi dobe strojev so bili doseženi šele dolgo potem, ko je pisal in razmišljal ^lalthu*, v ti uspelu so le rre'ožili na poznejši čas. ne pa odpravili problem, s katerim se je pečal Malthus. Tekom preteklega stoletja se je prebivalstvo sveta strašno pomnožilo. Meti 'etom 1901 in 1911 je bilo .skuj iio povečanje prebivalstva v .vngliji in Walts večje kot povečanje tekom celega osemnajstega stoletja. Med letom 1851 in 1911 se je prebivalstvo Anelije podvojilo. l'e bi "iiii stvar lako naprej .bi samo Vngleži šteli v manj kot tri >.io le^ih in pol toliko kot znaša sedaj eelo prebivalstva sveta. Angleži pa niso sami. kaj:i najti je tudi drnfre naroda, kojih število ra^tc in pri katerih z;-t'ržuje le lakota velikansko pomm /.i- tev. Mogoče polovici človeštva ni ziu.no. kai pomenja zadostna t hrana. Mr. Cox pravi v tem pogleln: — Če bo M00.e00.000 prebivalcev Indije .',00.000 000 pr i»i-valeev Kitajske konstnt.iralo le ]>olovieo tolik«« hrane kot j«, smatra >nglež ali Amerikance za potrebno, bi ostalo le -malo. «"e sploh k;ij. za ostali svet. Primeren standanl življenj;: za celo človeštvo je sedaj popolnoma nemogoč. Tudi ne bo nikdar mogoče, če se bo prebivalstvo mno-ž:lo tako hitro kot prcunkeija r.ivil ali pa eelo hitrejše. t"e ne l»«««b» uveljavljene omejitve z ozirom na pomnožitev človeštva. IhmIo predstavljale naslednjo fazo zgodovine vojne za obstanek. Se pred temi vojnami pa bo prišla liha vojn t.-, v kateri se bodo najbolj rodovitne skupine, ki so sedaj one z najnižjimi življenskimi standardi, množile lia stroške skupin, ki imajo višje življenske standarde. Sredstvo, katero priporoča Mr. Cox je enostavno ter eno izmed sredstev današnjih radikelcev. To je sredstvo, ki bo napolnilo šte-\;lne ljudi z ogorčenjem. Obsojanje pa ne predstavlja nobenega od-'govora. Če se hočemo izogniti takemu sredstvu, moramo najti ka-jko drugo, pli pa bodo naši potomci par generacinj od sedaj naprej kot kunci v kakem letu velike suše. ! Še preti tem pa bo prišlo do tako -živinskih in uničevalnih vojn kot se nam sedaj niti ne sanja. Nepopisna beda pa bo u>oda vedno I naraščajočih milijonov človeškega rodu še prcdr.o b«» naslednja generacija v.rtva. To je predmet ki je veliko večje važnosti kot katerikoli drugi s katerim se-mora v sedanjem času pečati svet. 'takih, ki mislijo, da so, radi zdra-j ! vc kliiue in zdravilnih studencev. , j Par milj od mesteca Manitou se razprostira sloveči naravni park, (imenovan Garden of Gods. Park 'je lastnina mesta Colorado Springs, kateremu ga je zapustil' nek bogata^, z navodilom, da mo- j ra biti park javen, pristopen vsa-j kemu. Zanimiv je radi čudnih' skalnih tvorb, ki predstavljajo' ljudi, živali, velikanske gobe in 'različne druge predmete — vse produkt narave. Videl sem ta park že eiikraL prej in mi je bilo | žal, da ga to pot nisem utegnil po-'»ovno obiskati. , I V Colorado City, ki je bilo ne-!kdaj glavno mesto Colorade, zdaj I pa je. če se ne motim, del Wsta Colorado Springs, sem videl prvo državno hišo ali prvi kapitol Co-! lorade. Postavljen je bi! leta 1858 'in sicer je zgrajen z napol obdelanih drevesnih debel, kot kakšna • pečlarska koliba. Spredaj ima 'dvoje oken in notranji prostori 'niso večji kot zborovalna dvora- • mea kakšnega pohlevnega dru-'štva. To je bila prva državna hiša 'lorade, ki je ena najbogatejših 1/.apadnih držav. Pa poglejte, kak-'šen krasen kapitol ima sedaj v ! Denverju! ! V zadnjeomenjenein mestu sem se zamudil le toliko, da sem po-■ setil Mr. J. Blatnika, Mr. J. Pe-Jkeca in še par drugih rojakov, nakar seni odšel na=prej. Kam! Za nosom! j Država Colorado je lepajn zanimiva v vsakem letnem času. posebno severni del, a najlepša je I gotovo poleti, ko zacveto nežne, j bele in višnjeve kolunibine in te •snežniki, bistri gorski potoki in jreke ter temni gozdovi kar kliee-Ijo in vabijo. V srebrnih gorskih | vodah je polno pikastih postrvi. J ki baje konaj čakajo, da jih pride kdo loviti. Pripovedujejo, da se je treba za drevo skriti, kadar natikaš črva na trnek. Kot zanimivost naj še omenim, da država Colorado nima "home (made" Imena za pregrešno domačo rakijo, ampak si je izposodila "belo mulo (white mule) od države Kansas. Slava '"bele mule" dosega tudi Wyoming, Utah in New Mexico. V Mmnesoti kličejo to žlahtno pijačo "moon-'shine*\ v Washingtonu "•grapo", v Ohio "raisinjack", v Califor-n:ji pa "jackess" ali "jaekess brandy. Ponekod jo celo nič klicati ni tr«>ba, ampak se samo pokaže s palcem in kazalcem, ,poine-Jžikne 2 očesom ali poniiga z use-|som. — Pa kaj bi vam to pravil?; .Saj sami veste! I Anton J. Terbovec. i Skrivnost Karlovega pov- ratka. - Danes je čisto jasno, da so — Karla Habsburškega na njegovem , potil na Ogrsko spremljale simpa- ;tije vplivnih "francoskih naeiona-; lističnih krogov, kateri se prrupi-rajo okoli maršala Foeha. Xek«:-jtiri listi, predvsem Temps, tega niti najmanj ne skrivajo. Kakor nalašč je bivši podpredsednik ro-munske zbornice, Couloglou. ki biva zdaj menda v Parizu, objavil (nedavno v tem listu pismo, v katerem med drugim pravi: — Kar si* tiče-Francije, mora biti njena prva skrb, da se Avstrija ne pridruži Nemčiji Restavracija Ilab-sburžana na Madžarskem pa je prvi korak. L vpostavitvi avstro-ogrske države in na vsak način je dovoljeno predpostaviti, da — Habsburžan, eesnr in kralj avstrijski in oirrski. ne bo nikoli odložil svoje krone v korist ali nemške republike ali nemške monarhije. — i Na podlagi tega priporoča romunski politik Francozom, naj se ne dajo "voditi od prvega pojav-ljajočega se čustva", kajti — tako piše dalje — treba je dobro tehtati interese vsake strani in imeti pred očmi ohranitev svetovnega miru. Kaj si je treba v interesu svetovnega miru v smislu te menta-litete misliti, nam pove -Jules Ron jon v Figaru. Ta publicist meni: — Če bi imel Karel zopet stopiti na tron, bi se Francozi sicer motili, če bi mislili, da je Ogrska postala s tem naša zaveznica. Cela stvar bi ne pomenila nič več ne70 to, da je princ, kojejja franeozo-ljubna (?) stremljenja in čustva so dobro znžma, zasedel tron v deželi, kjer germanofilstvo zelo napredovalo. To bi ne bil niti triumf niti sploh kak poseben u-speh; bilo bi pa nekako jamstvo. Ali samo za Francijo! Ne. Za vse evropske narode in predvsem za sosede Ogrske. (!) Iz tega se Tisto jasno razvidi, da se je Karclu po svojih agentih posrečilo uveriti lahkoverne Fran coze ali vsaj neki del francoskega javnega mnenja, da je on velik prijatelj Francije, da misli postati na Ogrskem in v Avstriji močna protiutež proti germanskim vplivom in d& bi v postavitev njegove dinastije pomenila jamstvo za mir v Evropi; da, prepričal jih je celo, da bi bilo v interesu Češke, Jugoslavije in Romunije, ki bi jih njegpva bodoča država šči-:tili> pred geimanskim navalom. In gotovi krogi v Parizu so mu i verjeli 1 francosko misel pa nam v celoti odkriva Jean Guiraud. Ta pripoveduje v francoskih listih, ki so mu na razpolago, da na Ogrskem obstoja monarhistična stran ka, ki si prizadeva, da bi krona pripadla nad ojvodu Frideriku, velikemu germanofilu. Ta stranka je nasprotna kralju zaradi njegove francozoljubnosti. Nemčija je sovražnica Habsburžanov in podpira sedanje provizori«"no stanje 11a Ojrrskem in v Avstriji, da bi ti dve deželi prisilila, d; se združita z X« mčijo. ko se tz o-krepi in se več ne bo imela bati entente. Zato, oklepa francoski publicist, je v interesu Francije, da se Avstrija in 0?rsk:i «rospo-d a rs ko okrepita, d;> bi mogli tako paraliv.irati vpliv Nemčije 111 služiti interesom Francije v Evropi. To so torej francoske misli in nameni. Sicer odmevajo samo iz gotovih krogov, tla pa imajo ti krogi velik vpliv tudi na vodstvo franeo>ke zitr.; nje politike, dokazuje dejstvo, da se je francoska vlada v zad«-\ i Karlovega poizkusa < hnašala o pasivno. Jugoslovani morajo videnje Francije, za k oje interese so se v svet«»vni vojni t««liko žrtvovali, ostro obsojati i*i upravičeno prledati z neko bojaznijo v bodočnost, ker niso sigurni, da il»* bi zavezniki zopet kdaj kaj podobnega poskusili na .škodo naše države. O naivnosti f;aneoskega javnega mnenja, ki nuni. da bodo Habsburžani po-magali ententi zadrževati vpliv Germanije. s" n«-m ne zdi vredno izgubljati besed. Treba se je le vprašati, zakaj inozemstvo tako mirne vesti žali naše interese, — k.'kor «la bi nas sploh ne bilo? — Pač zato. ker naša sedanja vlada sama ponižuje ugled naše države v tujem svetu, ker njeno časopisje sumniči velik del jugoslov. naroda kot "protidržaven element" in vini i kultrmobojno politiko, vsled česar se. ustvarja v inozemstvu mnenje, da s tako slabotno državo sme vsakdo pometati. To naj bi premislila redanja demokratsko - radikalna večina! Raznoterosti __ Mreže proti n"»skitom. ' Mrežo proti moški t om niso nikakor nova iznajdba. V nekem »"-lajiku, katerr «a je objavil v listu Ne.leet v Lomitmu Sir Patriek He- hir. zdravnik in general v poboju, ki je prepotoval celo Indijo in predaval dorraeinom glede vzro-k««v malarije, navaja llcro.adH, zastavonoša. Ukreni pozdrav do vas bratje in sestre, vam ostajam udani Frank Poj«, tejnik. in upravitelj dvorane, 807 \V. Tusc. Ave. Italija m spravlja s Rusijo. Grof Sforz* je sprejel v avdi- * jenci vadjo an>vjetf«ke misij* v I-t al i ji Voromkega to razpravi jai z k a jim o deftu t« misije — Bii« je * kratka doba k« je tc fried tri«, da se * koče Italija ****** s Ba*jet«fc» dr-. iavo Zdaj ii hmU kot da t«M ona potep** pred aja » na fcoteaa — kakor ne kaie dra v Čudno, da zadnja še ni odpoklica-1 ia *-voje ^nešetarje iz Belgrada. —! Ali aiisli igrati morda še nadalje dvojno igro, ali pa jih koče Imeli ta« ia vljaduofcti do Vesnsča. Bolgarsko sobranje je sklenilo J da 4>bto*i bivšega ministra Rado-slavova ia kabineta jQ v tem ozirn tekom desetletij grešilo. Da pomeni to tudi v higije-nienem ozdru veliko pomanjkljivost, ni treba Se posebej naglasa-ti. • Ene na j vzor ne jši h takih ulie je Pražakova ulica pri poslopju Zadružne zveze. Z granitom ali aš-! faltom tlakovanih ulic Ljubljana, ne pozna. Bazen dela Dunajske] ceste in malega dela Rožne ulice,, ki jih je dal tlakovati bivši cestni erar, je v Ljubljani tlakovana le Prešernova ulica in majhen del Šel en bur go ve ulice. Na predlog g. župana dr. Tav-( carja je Občinski srrzt ljubljanski, v seji dne 23. marca sklenil, da sej za 2 milijone nabavi materijala za tlakovanje ulic pri Celjski dru žbi. Če se uredijo ljnWjanske ulice1 kakor je treba, bo danes stalo o-gromno denarja, doom bi bilo mestno gospodarstvo primeroma malo čutilo, »ko bi bili mestni o-četje sproti m po načrtu opravljali ta posel. Toda stara «tvar je, dm ae Kberalaa gospoda vidrami, in vidi potrebe iele tedaj, ko je treba iznova stopiti pred volHce. j Ttako je bilo ia tako bo ostala, dokler ne poidejo v občinski svet navi ljodje, ka bodo ineU vač HhhIm dmckft oh . ;-- Velika rei^! ofetpikov v letoviščih ob Sredozemskem morju predstavlja tudi bogata lovišča za mednarodne dolgoprstneae in sleparje obeh spolov in kljub številnim in neprestanim svarilom se število tatvin in ropov vedno bolj množi. Oblasti so izdale na- I slednja svarila : — Ne nosite denarnie ali vrednostnih papirjev v svojem prs-'jjem žepu. — Ne imejte železniških tiketov skupaj z denarjem, tako da lahko vsakdo vidi, kje imate slednjega. če se zahteva od vas tiket. — Ne pozabite, da kljub vsem nsporom železniških družb in francoske po?icije, dobro oblečeni člani mčdnarod. tatinskih družb Bc vedno posečajo vozove prvega razreda. V vsakem velikem hotelu je inajti v sobah svarilo na vratih, ki prsvi: — Pozor! Zapahnite po-r.oČi svoja vrata! j Kljub vsemu temn pa s« izgube množe, prav posebno v hotelih, na plesiščih in pri igrali. Senzaei-joneine tatvine dragocenega naki ta tekom sezije prekašajo vrednost petindvajsetih milijonov fran kov. ) Tekom edega leta je iznašala ^izguba vsled tatvin v Parizu imilijonov frankov in tekom tri 'mesece trajajoče sezije ob Rivi-jeri je znašala vrednost ukradenih dragocenosti 25 milijonov j frankov in k temu je treba še jpripomniti. da se ni skoro nikogar aretiralo in da se ni skoro ničesar dobilo nazaj. V treh mese-J eih se je kradlo več kot so ukrad' li profesijonalni zioeinci v Parizu i v celem letu! Kdo pa je storil to? Večinomp mlade ženske, pričetnice, katerih nima nihče na sumu. ! To je presenetljiv sklep, do katerega je prišla najboljša policija na svetu. Ce bi bili krivi edinole) profesijonalni zločinci, bi policija to dobro vedela. Profesijonalci puščajo za seboj sled. posebno v teh dnevih potnih listov in vzajemnega dela med policijami različnih mest. Tukaj pa ni ničesar, za kar bi se dalo prijeti. To je delo nepoznanih ljudi, katerih ni mogoče ločiti ud njih žrtev. To |r> težka roka moškega, temveč 'elegrantna ročica rojene dame. I Kako pa so prišle ženske do tega. da so postale zločinke? Treba je le pogledati na bele roke žensk ki sede krog igralnih miz, pokritih z zelenim blagom, in človek takoj razume. Treba je citati le krajevne liste, in človek dobi še večji vpogled v razmere: Tako je naprimer pisal Eclareur de Nice predkratkim: — Neka ameriška ženska je izgubila predkratkim 14.000 frankov v M ante Carlu. Posrečilo se ji je priti do Lyonsa. kjer je obtičala, ker ni imela denarja, da bi potovala naprej ali se nastanila v hotelu. Zaman je skušala iz- i imenjati v denar neki ček. a končno se ji je posrečilo pregovoriti ameriškega konzula v Lyonsu. da -je odobril ta oek. Pozneje, «ko se je izkazalo, da je ček ničvreden, Je bil konzul prisiljn dvigniti pro-iti njej obtožbo. [ Dr. Locard, načelnik francoske policijske šole v Lyonsu, je objavil razkritje, ki je najbolj važno izza časa, ko je Bertillon izumil svoj sistem odtisa prstov. Dognal 'je namreč, da je mogoče ugotoviti identienost osebe ne le spomočjo odtisa prstov, temveč tudi s pomočjo odtisa kože na kateremkoli drugem delu kože. Vsak posamezni del kože pušča svoj znak in dr. jLocard je imenoval ta svoj novi izum "poroskopijo". j S pomočjo tega novega izuma .upa frencoska. policija izslediti tu £ mlade tatice, ki operirajo ob Bivijeri in ki nosijo stalno rokavice pri svojem delu, vsfed česar !ne puščajo nikakih odtisov prstov [za seboj. Lahko pa se zgodi, da sc dotaknejo s kakim drugim go-lhn delom svojega telesa mize, — 'omare, škatlje ali kateregakoli drugega predmeta v bližini ter puste za seboj znak, po katerem jih je mogoče spoznati. Težkoča 'pa obstoja v tem. ker je nemoge-ee pripraviti ženske goste kakega odličnega hotela do tegfe, da bi se postile preiskati, kajti skoro v vsakem slučaju se nahaja tatica asad odlično družbo samo, zavedena k tatvini vsled iagub. katere je doživela pri igri. ^smisla za komunalno politiko, kakor «o ga nseli ljubljanski libe- Iz Sbyenije. Vzgled lenobe. Neki svinjski hlev na Poljanah.-' Zapuščen. Xa kupu smrdljive slame leži leno m malomarno znan ljubljanski ' berač Janez Žasbjek. Je skrajno zauemaj'j«i. V svoji veliki, lenobi se mu ne ljubi niti premakniti se z mesta v zaduhlem j hlevu. Okoli njega pa mrgoli ve-jlikanski roj živih uši. ki tvorijo' j kar. bele graede. Da ga izkopljejo iz svinjaka, je bil poklican mož rešilne postaje. Proračun kmetijskega ministrstva _ za leto 1920—1921. Skupni izdatki ministrstva znašajo za Slovenijo 19.912.148 K. in sineor: za poverjen ršt v o 486,351.' za kmetijstvo 1.321.200. za živinorejo 3,060.131, /.a živinozdravni-štvo 1,400,149. za kmetijsko šolstvo 2,183,475, za preizkuševalua zavoda v Ljubljani in v Mariboru ( 114.204. za kmetijska posestva 178.734, za mek»racije 1,792.749.1 za agrarne operacije 484,681 in j za generalno inšpekcijo voda 1,237,374 K. Razen vsega tega znašajo izredni izdatki 5.653.100 kron; od te svote je določenih za regulacijo Save. Kamniške Bistrice m Ljubljanice 3,560.000 K. Za naktrp sertneii je določena smešno nizka svota 100.000 K. Izdatki za' sadjerejo so ti-le: Potni stroški 20.000. drevesnice 172.500, vrtnar-' stvo 19.000, vinarstvo 75.000. dr-| za\mi nasadi trt 48-t*0 j. - ---— Morilec dekana Limpehia prjjet. Ljubljanski listi prinašajo iz Celovea sledečo vest: "Klagen-furter Zeitung*' štev.'55 poroča: Oddelek državne policije deželne vlade je izsledil neposrednega .storilca napada na župnika dekana Lirapelna (Slovenca) in ga izročil deželnemu sodišču. To je 46-lettfi lesni delavec Janez Krsdien (torej renegat Eržen —- nemSki plačan«!), v službi na žagi v Svetni va»i, rojen v Ždeeiti Kap]i in ravno tja pristojen, r BSJ8B3BS B5A9B58fBE9 OLAft NABOPX 11, MAJA 1921_ Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 1NK0RP0RIRANA 5. JULIJA 1906 V27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. 6UVN1 ODBOBt »•daadalk: JOHN PBKKGL 4480 Wuh. St.. Daw, Gala Podpredsednik: JOHN FAJDIGA. Box S3, Ijaadvllt. Oolo. Qlavni tajnik: FRANK SKRABE2, 4K22 W»ih. St. Denver, Colo. Zaplanlk&r: ROBERT ROBLECK, Sta. ft. Pueblo, Goto. OiatoI blagajnik: J OS IP VIDETlC. 4486, Logan St., Denver, Oolo. SBupnlk: FRANK ZAITS, 614 W. Oeotnat St, Lead vile. Gol«. NADZORNI ODBOR: Predeedatk: JOHN GERM, 734 Moffat Ave. MIHAEL KAP8GH. SOS N. Spruce »U Oolo. Springe, Gate. OEORGR PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, ^ POROTNI ODBOR t Predsednik' ANTOPT KOCH EVAH, 1200 Berwtad Ave^ Pueblo, Gola JOHN KOCKAN, 1203 liafcren Ave., PneMo, Oolo. frank can J AR, fiOO-JSOl — 45 a*e. Denver, Cola ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik; FRANK BOTTZ, KR. 2, Box 132, Pneblo, Oolo. rRANK MAKTINJAK, Box 309, Elr. Mlu. PETER QESHELJ* 4464 Wash. St.. Denver, Cole. VRHOVNI LDRAVNIK: Dr. R B BURKBTT, 4487 Washington S4.., Denver, Gole. •LAfl NARODA, C2 Cortlaadt Street, Ne« lork, H. X. ?ee denarne nsksenlee in vee ozedne stvari se po«lJeJo mm gL taJ-elka. prltokoe ne predsednike gL nedeornege odbora, proptrne as dors V« at predsednika glavnega porotnega odbore_ Naznanilo« IMENIK KRAJEVNIH URADNIKOV ZAPADNE SLOV. ZVE ' ZE ZA LETO 1921. --I Društvo S. Martina, štev. 1. Predsednik; Adolf Aniiček; tuj-! nik : John Starešini«, 457C Logan St.; blagajnik: JJm Cesar. Sejo se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Domu slov. društev. — Vsi v Denver, Colo. Društvo štev. 3. Predsednik: John Merhar; tajni: Joseph Pritekal, 3240 Pine St.. blagajnik: John Trontelj. Seje se' više vsako prvo nedeljo v mesecu. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo Zapadni Junaki, št. 4. Predsednik: John Vidic; tajnik' Peter Blatnik, Box 266; blagaj-' T'ik : Joseph I'ercich. Seje se \»rše ' vsakega desetega v mesecu. Vsi v M id vale, Utah. I ' I Društvo Planinski bratje, št. 5. Predsednik: Frauk Mohar; taj-! nik; Frank Kiun, 513 W. 2nd St.;1 blagajnik; John Stibernik. Seje t se vrše vsakega 10. v mesecu v lastni dvorani. Vsi v Leadville,! Co! o. Društvo Zvon, št. 6. Predsednik: Jos. Kapsh: tajnik; Mihael Kapsh, 508 N. Spru-j cc St.; blagajnik: Frank Kluu.j Seje se vrže 12. v mesecu v Domu društva Zvon Z. S. Z., in Triglav| S. X. F. J. Vsi v Colorado Springs' Colo. Društvo Sv. Rožnega venca, št. 7. Predsednica: Mary Lesar; taj-;; nica Mary Prijatelj, 4570 Logan: St.; blapajnica Mary Staresinich.' Seje se vrše vsako prv o nedeljo j v mesecu ob dveh popoldne v Do-' mu slovenskih dru&tev. Vse v Denver, Colo. Društvo Biser, št. 8. Predsednik : Peter Medosh ; — tajnik: Joe Bohorieh, R. F. D.' Box 8,; blagajnik: Joe Bohorieh. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo: v mesecu. Vsi v Pittsburg, Kans. j Društvo Napredni Slovenci, šte vilka 9. Predsednik: Anton Strines; tajnik: Joseph Skrabec, 412 West; Nenv York Ave.,; blagajnik: John Legan. Vsi v Ca nan City, Colo. , Društvo Slovenski bratje, šte-1 vilka 10. Victor, Colo. Tajnik: Frank Oražem, Boxj 622. i Društvo Sv. Janez Nepomuk, žt 11. Predsednik: Frank Bek; tajnik Joe Blatnik, Box 70,; blagajnik John Maršek. Teje se vrže vsak drugi pondeljek v mesecu. Vsi v Rockvale, Colo, Društvo Zgodnja it.12. Predsednik: Ludvig Mihelieh; Ujnik: Avgust Topoiovee, Box 16,; blagajnik: Anton Sever. Seje se vrie vsakega 15. v mesecu. Vsi v Clear Creeck, Utah. ZASTAVE VICTOR mm, 331 6nm Su COiaUlR PA. \ - .....— ■ ^ - __- ~ *■■ . -t t Društvo Junaki, št. 13. ' Predsednik; F^ank Tri ep; tajnik; Anton Lesjak. Box 118,; blagajnik: Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. • Vsi v Frontenae, Kans. Društvo Sloga Slovencev, številka 14. Predsednik; Marko Petrieh, — tajnik: Joseph Kopavnik, Box 1001,; blagajnik; Marko Petrieh. Stje se vise vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Standartville, Utah. i Društvo Triglav, št. 15. I Predsednik: Peter Predovich; tr.jnik: Frank Panee.R. R, 1. Box 43; blagajnik: Nick Balich. Seje sc vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Bingham, Utah. Društvo Zapadna zvezda, št. 16. Predsednik; Joseph M. Steblaj ,tajnik: Anthony Jeršin.. Ill W. 3 Street; blagajnik: Louis Lovšin. Seje se vrše vsakega 10. v me stcu. Vsi v Pueblo, Colo. ! Društvo Hrabri Slovani, št. 17. Predsednik: Marko Sikieh; taj nik; Anton Šuklje, Box 58; blagajnik: Thomas Sarmo. Seje se vrše vsako ilrugo nedeljo v mesecu. Vsi v Frederick, Colo. Društvo Sv. Alojzija, št. 19. Predsednik; John Janezich; — tajnik; Anton Mencin, 601 E. 49. Ave.; blagajnik: Frank Okoren. Vsi t Denver, Colo. Društvo planinke, št. 20. Predsednica; Ana Stalcar; — |t.ijnica: Agues Keržan. 803 Elm ;St.; blagajnica: Ana Težak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v 'n esecu. Vse v Leadville, Colo. Društvo Grin to vee, št. 21. i Predsednik: John Zaitz; taj-nik: Frrank Sterbenk. Box 707; blagajnik : Frank Zaverl. Seje es vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Ely. Minn. Društvo Sv. Mihaela, št. 22. Predsednik; John Rebol; tajnik; Frank Ambrose, Box 75; blagajnik: Gregor Žalec. Vsi v (Tooele, Utah. Društvo Cleveland, št. 23. Predsednik: Jakob Lužnar; — jt&jnik: Joseph Ponikvar, 1011 E. G4th St.; blagajnik: Louis Mež-nar. Vsi v Cleveland, Ohio. Dručtvo Marija Pomagaj, št. 24 Predsednica: Ana Fear; tajnik: J. Prince. 705 W. 2nd St.; lJagajniea : Frances Rajo. Vsi v Salida, Colo. Društvo WO burton, št. 26. Predsednik: John Gregorina; tajnik: Joe Alich, Box 617; blagajnik: Anton Voleieh. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsi v W'ilburton, Oklahoma. Društvo Venček vijolic, št. 26. Predsednik: Joe Vidmar; tajnik: Anton Oblak, Box 173; blagajnik: Silvester Turk. Vsi v Cairnbrook, Pa. D o p i s i . Cleveland, Ohio. Združenje bo tvorilo eno izmed glavnih toek na prihodnji konvenciji Zap. Slov. Zveze. Xa tej konvenciji se bo odločilo, se li združimo z ostalimi Jednotaini in Zvezami, ali se bo pa odločila pot, katera bo vodila v prihodnost. Članstvo se je izreklo za -združenje pri splošnem glasovanju. Zato je pa dobro, da se članstvo pravilno informira, predno se odloči usoda organizacije. Jaz ni-st-in proti združenju in sicer s tako Jednoto ali Zvezo, ki je istega značaja kakor je naša ZSZ. Xe strinjam se pa, da bi se združili s kako strankarsko organizacijo. Mogoče si bo kdo mislil: Zakaj! Saj one Jednote plačujejo ravno take ali mogoče še boljše podpore kakor naša Zveza. To je tuidi lahko mogoče. Zapomnimo si jpa tudi to. da smo prej vedeli za SNPJ. kakor pa za ZSZ. Zakaj se pa niso. ko so se v stanovi jala društva, priklopila k omenjeni Jednoti? Zakaj pa posamezni člani niso hoteli pristopiti k drugim organizacijam, katere so bile starejše in bogatejše kakor na£a ZSZ. J Članstvo gotov«! ni bilo zadovoljno s politiko, katero goje raane slovenske organizacije. To je popo-len doka-z, da članstvo naše Zveze želi biti prosto vsake politike in prepušča vsakemu svoje prepričanje. kar je edino pravilno v podporni organizaciji. Zaradi politike, ene ali druge, ki jo zavzemajo slovenske organizacije, so izgubile že veliko svojega članstva. Kd iio politika je rodila razdor in pri takih razdorih 410 se kljub starejšim organizacijam vstanovljale nove Jednote in Zveze. Tako se bo delalo v bodoče.' ako se mi združimo ali ne. Ako se konvencija ne izreče za druženje, potem ni potreba vee puščati vrat odprtih glede združenja. Ni potreba voliti nikakega združevalnega odbora, pa tudi ne dajati te' st vari več na splošno glasovanje. < 'emu napravljati stroške članstvu in organizaciji po nepotrebnem, ako se ne more priti do odločitve? Odkar se je vršilo splošno glasovanje glede združenja pa do sedaj, se članstvo ni vee zanimal" za procvit organizacije. Veliko škodo je trpela organizacija glede te negotovosti. Članstvo ni imelo nikake korajže večda 'bi se še kaj zanimalo za napredek. Čemu držati še dalje k tlom članstvo in organizacijo v takem položaju. Dalje bi priporočal, da se namesto združevalnega odbora' voli gospodarski odbor, kar bi bi-io gotovo boljše za Zvezo. Sprejme naj se v pravila, da se voli pri vsakem društvu po enega organi-, zatorja. Glavni urad naj ostane, v Denver ju, Colo. j' Jok. Ponikvar, i tajnik društva 5r. 23 ZSZ. Cleveland, O. Društvo Cleveland št. 23 Za- " padne Slovenske Zveze je izvolilo odbor, da bo stavil apel na vse ' glavne uradnike, uradnike vseh ; krajevnih društev, spadajočih k Zapadn i Slovenski Zvezi, in na vse člane, katerim je kaj za napredek te podporne organizacije, da se kaj dobrega ukrene na še-1 stem glavnem zborovanju, ki se bo vršilo mescea avgusta, t. I.' da se že sedtj vsaj nekoliko začne razmotrivali te ali druge ideje ki so potrebne in obenem si bo prihodnja konvencija prihranila zborovanje, ako se le nekoliko po--menimo o vseh važnih zadevah. I ApeL Da se zavzame bodoča kouven-* cija za združitev, posebno ker je lansko leto člen&tvo glasovalo z nad dvetretin^ko večino, naj se sedaj pod vzamejo tisti koraki, ki bi se imeli podvzeti, ko bi se ime- • 1« vršiti izvanredna konvencija. I 7ato naj se sedaj izreče enoglasno za to. Naše društvo se strinja, da' se združi Zapadna Slovenska Zve-1 za z eno ali drugo jednoto ali zv£-' zo, samo da jamči vse zavarovalnine tistim, ki so sedaj zavarova-' ni. Da jamči popolno svobodo —' članstvu vseh prepričanj ter da se i nadalje jamči, da ko se bo vršila prva, skupna konvencija, da se bo' dalo članstvu (delegatom), ki bodo zastopali svojo organizacijo na .prvem skupnem zborovanju, dovoljenje, da lahko tzpremene tudi ime organizacije, ako bi tako razmer« zahtevale, kar se bo videlo ; na ^kupnem zborovanju. Ako et pa bodo delegati strinjali a rta-rim imenom, pa naj staro ime o-atane, kajti ime nam ja poetran-■ ska stvar, pa naj >e £• potem "združimo » to ali an* organjaa ri jo, Jugoslovansko Jednoto ali Na-I rodno Podporno Jednoto, Delavsko Zvezo ali Svobodomiselno Zve-7Gj samo da nam jamči vse preje omenjene pogoje, ako nam pa tega ne jamčijo, pa je bolje, da se šo ne združimo. — Saj nam ni sile, da bi se šli drugim pokorit, ko imamo še čas. Ako se ne doseže združenja, — potem je potreba, bratje, da se hitro poprimemo resnega dela in da začnemo razmotrivati. kaj bi bilo dobro, da se odobri na šestem zbo rovanju, da bo gotovo za napredek v bodočnosti. » Društvo Cleveland, št. 23 apelira na vse, katerim je kaj za napredek te organizacije, da se zavzamejo, kako priti do točke, ki bi pcmagala v vseh zadevah, karkoli doleti člane v življenju, za pohabljence, onomogle v dolgotrajnih boleznih, ostarele, kiiko se bi pomagralo družinam umrlih, ako so iste v velikih potrebah in mladini, katere stariši so bili člani na še organizacije. Torej, če se v tem kj'j pridu dogovorimo in konvenciji predložimo, mobo videli, da nam bo zagotovljen v bodočno »ti velik napredek in uspeh, in tudi članstvo bo izprevidelo. kje so večje ugodnosti in vee svobode v vseh prepričanjih in v vseh ozi-rih. 1 Društvo Ceveland. št. 23 se strinja s tem. «la se pohabljencu' ne izplaea popolnoma, tako da 4>i potem preneha! biti član zveze. —- rmpak da se ran da le odškodnina Zri katero je upravičen kot pohnb ljenec, in ao vse to ne zadostuje za njegovo življenje, se mora konvencija tudi o tem pogovoriti in nekaj ukreniti, da se takim še ne-d&Ije pomaga s lerai ali onimi sredstvi. Zato je potreba, da se sedaj pomenimo, kako in kaj bi s" dalo vse to narediti, tako da v bodoče samo konvenciji predložimo. k*r bo konvenciji . mnogo dela prihranilo. Glede onemoglih je potreb? tudi kaj ukreniti, ker enega ali dru gega lahko to doleti, ali tudi kaka druga nesreča. k?kor napri-mer ga laliko zadene mrtvond ali kaj drugega, nakar ne more ne živeti ne umreti, in tko leži in boleha cela let?. Kako bi se dalo takim nesrečnežem pomagati Če br mogli glede tak ill idej kaj u-kreniti. bi s tem veliko dobrega storili, ali p*«, ako bi imeli zvezo ! s kakim dobrodelnim zavodom, i Ti-ko bi bili preskrbljeni za vse t*ke slučaje, katerih pa upam. da jih ne bo dosti. Glede dolgotrajnih bolezni je potreba tudi nekaj ukreniti, če 1 hočemo imeti večji uspeh, ker z 1 današnjimi pravilni i se j; z prav ; nič ne strinjam. Ako je član ope- j riran. se mu da za pomoč operaci- 1 je omenjeno svoto. ki je določena j na zadnji konvenciji ' i je pa ni * tako potreben kot j*, isti, kateri ] že leta in leta boleha in je brez ^ denarja. Kar ga je imel prihran- ] jenega, so mu ga zdravniki pobra : li. Torej vzemimo primer: Oni. ki 1 je bolan na slepiču, gre v bolnico, 1 jc operiran in je kmalu zdrav. — 1 največkrat že v dvajsetih dneh. ! Tak človek ima gotovo Še denar 1 in obenem dobi tudi denarno po- ' moč ze operacijo. A tisti, ki leži 1 leta in leta bolan za jetiko ali pa ' ki boleha na kaki drugi dolgotraj ni bolezni, pride kmalu ob vso podporo. No, kdo ie bolj potreben dearne pomoči: an V,ti, ki je bo- ^ lan cela leta, ali oni, ki je bolan •kvečjemu par tednov? In kdo je potrošil več denarja za zdravila, ali tisti, ki je bil dolgo bolan, ali oni, ki je bil operiran ter je kma-|l*i ozdravil? Bratje, tudi v tem pogledu je potrebno nekaj ukre-l niti. Ni potreba misliti, da jaz odgovarjam izplačila zr operacije./ Ne, naše društvo se strinja s tem. želi le, da se nekaj ukrene tudi [v korist onih, ki dolgo bolehajo. I Naše društvo se nadalje strinjr da je treba tudi za ostarele člane, I nekaj ukreniti, da se jim izboljša (njihovo stališče kot ga imajo se-, daj pri podporni orga/iizaeiji. A-kc naprimer Han doseže visoko (starost, ni zmožen za nobeno delo. i a živeti pa le mora kot vsak drugi imlad človek. No, tudi tukaj je ,treba nekaj ukreniti, da-se temui odpomore, da oni, ki doseže vi-soko starost, ne bo živel v bedi, da (bo imel nekaj pričakovati na svo-•je stare dni in da se mu bo pomagal o v potrebi. Samo poglejmo it&ln ljudi, ki se niso poročili, ali pa, ki %o se poročili, pa so ostali jbrez otrok, ali pa so morda imeli otroke, toda so jim pomrli. Potem (pridejo ti ljudje v stara leta, in odkod naj pričakujejo pomoči ? Če eo pm člani zveze, pa imajo le pre- skrbljeno za slučaje bolezni in — smrti. Toda kaj mu liasni smrtni-na, ko umrje in nima svojih otrok da bi jim zapustil in tako pa zapusti drugim, sam pa živi v pomanjkanju. Aii bi se ne dalo tu nekaj ukreniti? Naprimer tako, da ko član doseže gotovo starost, se mu izplača nekaj na račun — smrtnine, ako ie potreben. Zakaj b: tega sam ne porabil, mesto da porabijo drugi t Po našem mnenje. so v tej organizaciji sami delav ei, zafo je treba pomisliti, da človek, i se od mladih let vedno trudi po rudokepih, železolivarnah ter drugih nezdravih napravah, dela leta iu !eta, in kakšen pride na stara leta? Tak, da se komaj premika in ni za nobeno delo. — Zakaj bi se takim revežem ne dalo nekaj na račun smrtnine? — Dosti je takih, ki si niso mogli veliko prihraniti, saj vsak sam ve, Itako je težko kaj prihranit, koliko si more pošten delavec prihraniti ob sedanji draginji in sedanjih plačah Mnogokrat pa pridejo še druge neprilike v življenju, ki požro denar in prihranke. So to bolezni ali kake druge nesreče, prihraniti ni bilo mogoče ničesar, tako bi v svoji starosti* tak človek vendar nekaj dobil, s čemur bi mu bilo pomagano. — . Društvo Clcvtland št. 23, se obrača na vse, da bi podvzeli kake -korake, da bi se začelo razmotrivati, kako bi se pomagalo zaostalim umrih družin, ki so bili čla ni zveze. Naprimer: Oče je v lej organizaciji in mora preživljati .precej veliko družino, tak? da ko maj izhaja ssvojim dnevnim zaslužkom. Tega človeka doleti nesreča, smrt, in cela družina ostane brez vseh sredstev in brey. očeta. Kdo jim naj preskrblja vsakdanji živež, sedaj ko so ostali brez vsakih sredstev. S posmrtnino. ki so jo prejeli, so komaj pokrili stroške; nekaj za bolezen, pogrebne Stroške itd. Tako ostane cela družina s par centi, na katere je navezana za dolga leta. Kaj jih čaka potem drugega, kot se podati od hiše do h »še, prosit miloščine od društva do društva, od posameznika pa ^opet do drugega, ki ima usmiljeno srce. da jim pomaga. Bratje, zakaj bi tudi v tem pogledu nekaj ne ukrenili? Pridite na dan z idejami, da se bo začelo tudi tukaj z delom. Morda sc nam posreči doseči velik uspeh, kajti več ljudi vee ve in vsi skup-i no bomo gotovo našli pot do te prekoristne razrešitve. Če to do-j Režemo, bomo lahko rekli da je i naša organizacija res na koristni j podlagi, ki podpira vse svoje čla-! ne v vseh zadevah in nesrečah, ki jih dolete ter ne bo nosila samo imena podporne organizacije. — Od naše strani bi nekoliko priporočal sledeče: Da bi se vsi zavzeli. da bi enkrat prišli do svojega dobrodelnega zavoda, ker stem bi bilo vsem veliko pomagano. — Akoravno ne moremo doseči tega cilja že sedaj, vendar bi pričeli že lahko razmotrivati. kako bi se dalo to uresničiti. Od naše strani bi priporočal ta začetek, da bi se zavzel ves glavni odbor ali pa za to izvoljeni posebni odbor, ki bi imel nalogo za to delovati in poizvedovati, kako bi se nrjlaglje pri šlo do zaželjenega cilja. Prvič bi tak odbor lahko podvzel potrebne korake pri državi, kjer bi se natančno povedalo, kako bi bilo najlažje priti do cilja, da bi si postavili tak dobrodelni zavod, kamor b" prišli vsi tnflii, ki ne bi bili zmožni preživljali samih sebe. Nadalje bi tam dobile zavetišče družine, ki so ostal-"1 brez sredstev, o-troci umrlih starišev, ki so bili člani te organizacije in bi imeli vsi priti na državane ali mestne stroške. Mi upamo, da bi jim šla država Colorado precej na rokp | in celo pomagala postaviti tak dom. Poglejmo državo Mishigan. Tu je podporna organizacija, ki je bila še pred desetimi leti manjša kot pa smo mi danes. In kaj imajo dene«? Jc to ena ekoro največjih podpornih organizacij in ima svoj dobrodelni zavod, katerega jim je pomagala zgraditi država. Država je podarila tej orga-nizaciji tudi 100 akrov zemlje za-steuj, in to zemljo obdelujejo oni, ; ki so še zmožni za lahko delo, in ki drugače niso mogli izhajati, ko da so šli v ta dobrodelni zavod. — ,Vsak član jednote ali zveze bi šel rajše v tak z?vod kakor pa v državnega. ker so že itak bratje in gotovo žive v boljših medsebojnih odnočajih kot pa v državnih prostorih. In morda tudi mi pridemo do take ideje, posebno mi— Slovenci, kjer si bomo potem po svoje postaregli. Nihče ne more preprečiti nesreče. Oče in mati umr-jeta ter sta bi?a oba člana te orga-| nizaeije, otroci pa se rezkrope povsod. Nekaterim se slabo godi, drugim zopet bolje. Ako pa bi1 - prišli v tak zavod, j>a bi gotovo i-. rneli lep red m lam bi se jih po-: učevalo v tem in onem in tako bi . zrasli, nakar M šli vsak za svojim . kruhom. Marsikateri bi se spom-: nil, da je bil njegov oče v tej or-, ganizaeiji. ali njegova mati, ki , mu nista mogla zapustiti dru'gega kakor da sta ga pošteno prežive-i la. ko sta bila še pri življenju. — Taikose mu ne bo potreba potikati okoli. Torej bratje, sedaj je čas, da • se poprimemo dela in gremo na delo, ker prej ko ga izvršimo, tem bolje bo. Tukaj sem navedel ne-. kaj dobrih i«iej. kaj jo potreba začeti, da se izvrši tlelo, da nami bo zasiguran napredek v tem de-1 lovanju. Tudi izvršilo se bo, kajti ako se del«., se tudi nekaj naredi, ako pa se nt dela, pa tudi ni ničesar pričakovati. Eden na drugega pa se ne smemo zanašati, _ ampak vsi kot eden in potem gotovo dosežemo tisto, kar najbolj potrebujemo v bodočnosti. Tukaj bomo vsaj videli, koliko jc nekaterim za napredek te organizacije. Tisti, ki je res za napredek, se bo gotovo oglasil ter dal .nove na-.svete ter razmotrival, kaj je dobrega in kaj ne. Mi ne želimo, ila st vpošteva samo ena ideja od e-nega, ampak vsi naj nekaj povedo, kaj je potreba ukreniti na šesti redni konvenciji. Pregovor pravi, da brez dela ni jela. Brez muje se čevelj ne obilje. Sedaj — ^remo na delo in videlo se ho. kaj se da ukrenili, ali morda se spimo vs i skupaj, z glavnim uradom j vred, ker tudi od tam n*" nie po-j jasnil, kako bi se ukrenilo za \ ) bodoče. Naše društvo apelira na vse glavne uradnike, d;: začnejo nekoliko razmotrivati, kako bi se moglo priti do ideje, da bi se vsaj m koliko pomagalo- oddaljeim dru štvoin. da bi zamogla vsa. taka —-društva poslati svoje delegate na konvencijo. Na zadnjem splošnem glasovanju bi glavni odbor lahko nekoliko bolj poj.'snil to za devo. da je jako potrebno, da se glasuje v prh! vseh enako in dft j so upravičeni biti na konvenciji. G.otovo bi bila sprejeta ta predloga. ti-ko pa ni bila. ker ni glavni urad popolnoma nič razodel. — kaj pomeni to spolšno glasovanje, ki se sedaj vrši, da je Zveza ustanovljena za celili pet Združenih držav in da je tudi potrebno, da ako hočemo, da se tudi po drusrih ' r državah ustanavljajo društva in Ida pristopajo člani k tej jednoti. it«:ko pa. kpkj bo malo društvo j poslalo delegata na konvencijo Ohio. New York. Pennsylvania i. t. d.Pa smo vedno mislili, da bo kaj k temu pripomogel, pa ni popolnoma nič. Naše društvo bi začelo kaj razmotrivati k temu, pa smo se zanes1: na glavni urad, pa ■ žalibog smo se zmotili. Ako bi mi kaj o tem pisali, pa bi vsak mislil 'da za sebe delujemo, in zato nismo hoteli. Zato pa zdaj apeliramo de ako more glavni urad k temu pripomo i, da morejo tudi oddaljena društva poslati delegata na konvencijo, čeravno ne morejo pomagati, pa vsaj nekoliko, ker zaradi glavnega urada ni bilo zad nje splošno glasovanje sprejeto, ker ni nič razmotrival potreb za napredek v bodočnosti naše podporne organizacije in kako priti do tega. da se še bolj spoznamo, ker le na ta način se morejo tudi po drugih državah ustanavljati i nova društva. 1 Koncem dopisa pozdravljam vse člane in članice ZSZ in jim želim mnogo napredka v tem raz-motrivanju in v še nadaljnih novih načrtih za bodočo konvencijo, da nam bo v bodoče zagotovljen napredek. Louis Mezne.-, blagajnik društva št. 23. Lahko te vzame — pomaga pri igflVilfilM VNETJU MgrgfraU mehurja. nosi ime OP v. ^ V»niite«epon*r«»Hh MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in stari kraj. 6227 Butler Street _Pittsburgh, Pa. Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Peon Ave. Pitubargii, Pa. t Dr. Koler )• u]-•tareJSi a lov« ns ki xdravi.'k Specialist v Plttsbursbu. ki Ima 24-letno prakso t sdr&vll«- oju vaeh iBoCfcll) bol«tnL Zastrupljanja krvi sdmvi s fia-«ovttam «0«. ki ga J« lzumel dr. pral Erllch. Če Imate mosnije «11 mehur-fika to teleau. v Izpadanje Las. bolečine v kosteh, prldlto In IzCletlt vam bora krt Ne £akalte. ke- ta bo-'eren naleze. Vso molk* boleani srtr&vlm po o-fcrajts.nl n.etodl. Kakor hitro opazite 3*1 vam prenočuje ziravj«. ne čakajte, temveč pr'dlte la Jaz vam ga bom sopet povrnil. Hyroaolo all vodno kilo ozdravim r 3*'. urah In tlcer brez operacija Boiezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu ln hrbtu ln vfaslh tudi pri puflčan'j vode. oadravlm t moto-vastjo. Itevmatlzem, trganja, bolečina o-tekllne srbečice, SkroHe In druge ko-bolezni, ki nastanejo vsled nečiste Krvi, ozdravim v kratkem Času fn ni potrebno leiaM. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da /as razumejo. Jas znam 8e lz aturega kraja, zato vas latje •dravlrn. ker vaa razumen slovenski. Uradne ure: ob drlavnlklb od do i. Ob nedellaJN od t do (. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York generalno zastopstvo Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovvak, Ko*or, Xranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija: Trst, Opatija, Zadar. Nemška Avstrija: Dunaj. I*vršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronali, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseli njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne liatke na vse kraje in z.3. vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingili, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanie-dno ngodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Stovenei, prijatelji in poznavalci »ase banke so vljudno naprošeni, da oposorijo na ta nai oglas svoje znance is Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. za frank sakser state bank FRANK 8AK8EB, predsednik. GLAS NAHODA, 11. MAJA 1SŽ1 ŽENSKA VOJNA. tgodoviMki romam. _ Fimnooakl ipiaal ikkmdtf Danil Si "(Hm *arod»" frirwtll a. F. 10C (N a d l 1 jeva iijfJi Devetintrideseto poglavje. Oba v»g«a jetnika bila nastanjena v «lvth sobah iste trdnja-\ e. Ti dve »o h i >ta vf »tikali ter se nahajali v pritličju. Pritličje jet-liišnie.* pa »« j«- lahko ■»matr;]« za tretje nadstropje. Je«"e se ne pri- ceujajit, kot navadne h še. pri tleh. \-utv.i \ i .it a .t ''il.: /.> stri/i na od postnih izbranih mož iz prar-priticcbinj«. Ljud-k;. množica, ki je v idela \se te obširni- pripra-M«, ki >o . ^'. jaie 09»\( teželjnosti. se je počasi mzkropila, kakorhitro yy <■ / , « ... (l.i -»Ta biia 4'anolle* in i'anvijrtia«* cKlvedena na varno. Stu/e pa so l»il«- l.«»lj jm stavlj-ne za to, < m. da se fo .št- v isti in»"i ali najpozneje zjn-. i o bile b.»lj podobne divjim zverem kot pa ljudem, kajti hotele so videti kri. Iz svojega okna je videla t'laire preko streh tudi na trdnjavo in v Jo siner so se obračali skoro vsi njeni pogledi. Vedela je, da je za obzidjem te trdnjave Canolles. Od » ava do časa pa je veiuljrr vrgla svoj poglel na cesto in ko je videla razpaljeue obraze ljudi se je stesla. O, m je rekla t h ire, — čeprav mi hočejo to prepovedati, jaz moram videti, moram prodreti do njega. Nemogoče mi je ostati b:ezdelna, tlo«iiii on mogoče hrepeni p<> meni. Nemogoče mi je pre-živeti «-elo noč v takem strahu in taki negotovosti. Iločem zopet moliti k Bogu, mogoče me bo razsvetlil. Zopet je pokleknila ter pričela, moliti in sicer tako iskreno, da I i gotovo omehčala celo princes in jo, če bi jo mogla slednja videti in čuti. — Joz ne grem. ne grem, — jc rekla. — Vidim, da mi je nemogoče priti tjakaj. Divjanje ljudske množice na ulicah je postajalo vedno Večje in to jo je ».vdajalo s takiin strahom, da je skrila svojo glavo v blazino moiitvenika, pred katerim je klečala. Tedaj pa so se odprla vrata iii ne da bi ga ona slišala, je vstopil mož, ki je obstal za trenutek na pragu ter uprl pogled Ijubezujivega sočutju nanjo. Ko pa je videl, da se ne premakne, je stopil bližje ter položil svojo roko na njeno rame. Claire je preplaši-oa dvignila glavo ter vzkliknila: — Gospod Ltnet . Uospod Leuet, vi me torej niste zapustili? Ne, moj i draga Mislil sem, da niste še zadostno pomirjena* t* r bil tak > drzen, da sem ptišel k vam v namenu, da vas vprašam, ee vaui moteni biti v kakem oziru na razpolago. — .Moj dragi gospod Lenet. kako dobri ste :n kako zelo sem vam Uvultžna! — je vr'tliktiHa Claire. — Vse kaže, da se nisem motil, — je rekel Lenet. — Moj Bog. človek se redkoktdaj zmoti, če pomisli, da trpe Tvoja bitja, — je dostavil z otožnim Uhmcvom. .— Da, da, gu>pod Resnico govorite. — Ali niste dos gli vsciyi. kar ste želeli, m idama? Priznam, da ctlo več kot sem si drzni! pričakovati. — s< vedi«, a .. . — A... Razumem. Kaj ne, strah vas je videti veselje te ljudske dihali ill sočutji vzbuja v vas usoda onega drugega nesrečneža, ki bo moral umreii mesto vašega ljubčeka .* Claire se je dvigiula ter zrla nekaj trenutkov nepremično v Le-neta. ki je stal preti njo. Nato pa je pritisnila svtfjo ledeno roko na čelo porošeno z zn/jem ter rekla: — Oprostite mi, aLi pravzaprav, proklinjajte me, kajti v svoji sebičnosti nisem mislila ua to. Ne, Lenet, priznavam vam v vsej ponižnosti svojega srca. tla veljajo vsi ti strahovi, vse te prošnje iu molitve onemu, ki bo ostal pri življenju. Vsa zaposlena s svojo ljubeznijo sem popolnoma pozabila na onega, ki bo moral umreti. Lenet se je žalostno nasmehnil ter odvrnil: —- Da, tako mora biti, kajti to tiči v človeški naravi. Mogoče je sebičnost posameznika blagor skupnosti. Vsakdo potegne krog sebe in svojcev krog z mečem. Madama, izpovejte se do kouca. Priznajte odkritosrčno, tla komaj čakate na trenutek, ko bo nesrečnež podlegel svojo usodi, kajti le s svojo smrtjo bo ta nesrečnež zagotovil vašemu, ljubčeku življenje. — O, Lenet, prisegam vam, da nisem mislila še tako daleč. Ne s:lite pa mojega duha, da se mudi pri tem, kajti jaz ga ljubim tako ;:elo, da ne vem, kaj vse sem v stanu želeti v blaznosti svojega,duha. — Ubogo dete, — je rekel Lenet z izrazom največjega sočutja. — Zakaj niste vsega tega že preje povedali? — Moj Bog, vi me strašite. Ali je prepozno, ali ni še popolnoma rešen f — On je, kajti gospa prineesinja je dala svojo besedo, a ... — Kaj af... — A človek ni nikdar gotov nobene stvari na svetu in tudi vi, ki ga smatrate rešenim kot jaz, se jočete mesto da bi sc veselili. — Jaz se jočem, ker ga ne morem obiskati, prijatelj moj, — je rekla Claire. — Pomislite, da mora čuti ta šum in da mora vrjeti v nevarnost, ki ga obdaja. Pomislite, da me lahko obdolži mlačnosti i i izdajstva. V resnici, če bi prineesinja vedela, koliko trpim, bi imela usmiljenje z menoj. — Dobro, vikomtesa, vi ga morate videti . .. — Videti f To je nemogoče. Vi veste, da sem prosila princesinjo za tozadevno dovoljenje in da mi je bila prošnja odbita. — Jaz vem ter sem odobraval to v notranjosti svojega srca, a kijub temu ... — In kljub temu me poživljate na nepokorščino! — je vzkliknila Claire presenečena ter uprla v Leneta tako oster pogled, da je slednji povesil oči. — Jaz sem star, draga vikomtesa, — je odvrnil, — in nezaupen ravno raditega, ker sem star. Ne pri tej priliki, kajti beseda prin-1 cesinje je sveta: — Le en izmed jetnikov bo umrl — je rekla. V teku dolgega svojega življenja pa sem si vzel geslo, da se mora človek vedno poslužiti prilike, ki se mu rudi. Obiščite svojega zaročenca, verujte mi, obiščite ga. — Prisegam vam. da me strašite, Lenet, — je vzkliknila Claire.' — To ni moj namen. Ali bi vam bilo mogoče ljubše, če bi vam svetoval, naj ga ne obiščete? Brez dvoma bi me bolj zmerjali, če bi prišel ter vam svetoval nekaj ravno nasprotnega, kar vam svetujem sedaj. — Da, priznavam. Vi pa govorite o tem, da naj ga vidim. To .■»e bila moja edina, srčna želja. To je bil predme! moje molitve k Bogu, ko ste ptišli vi. Ali pa ni to nekaj nemogočega? — Ali je kaj nemogočega za žensko, ki je zavojevala trdnjave Saint George ? — je odvrnil Lenet smehljaje. — Ah, že dve uri iščem sredstvo, da prodrem v trdnjavo, — je lckla Claire, — a dosedaj nisem mogla še ničesar najti. — In kaj mi daste, če vam nudim jaz to sredstvo? — All, dai\vam roko onega dne, kom bom stopila z njim pred oltar, da se poročim z njim. — Hvala, dete moje. v resnici. Ljubim \as kot oče. Hvala. — Sredstvo, sredstvo! — Tukaj je. Prosil sem,princesinjo za spremnico v namenu, da imam pogovur z jetnikom. Ce bi bilo mogoče rešiti kapitana Cauvi-gnaca. bi jaz rad tega človek: pridobil za naš) stvar. Sedaj pa je ta spremnica brez koristi, ker ste ga obsodili na smrt vsled svojih priprošenj za Canollesa. Claire se je stresla. — Vzemite torej ta list. — je nadaljeval Lenet, — kajti, kot; vidite, ni z; pisanega nobenega imen*. Claire je vzela papir ter eitala: ) Jetničar trdnjave bo dovolil onemu, ki bo prinesel tal list. pol ure trajajoč pogovor z onim jetnikom, katerega) hoče videti. Claire Clemenee de Conde. — Ali imate možko obleko? — je vprašal Lenet. — Da, — je od vrnila Claire. — Oblačite jo in poslužite se.te spremniee. — I'bogi častnik, — je mrmrala Claire. ki se ni mogla iznebiti u.isli na Canvignaca. — Usmrčen na mestu Canollesa! (Dalje prihndnift.) f Smrtna kosa. Na Sp. Polskavi je dne 13. »aprila umrl Frane Ileber, vipokojeni župnik. P. Rajnerij Kokalj, zlatomaš-nik. je umrl v ljubljanskem frančiškanskem samostanu v 81. letu starost L Na (.'atežu je umrl Fr. Meglen. Zadel ga je mrtvoud. V Kolenči vasi je umrl Janez Nose, star 79 let. Bil je kot dolgoletni trgovec s kokošmi in jajci i za Trst znan po vsej Dolenjski pod imenom Šuštarski Janez. .Bil je tudi edini volilec 2S. novem-jhra, da se je moral z vozom peljati na volišče. I V Vincarjih pri Skoiji Loki je( umrl posestnik Janez Grohar. Po-jkojnik je bil skrben gowpodar in mestni občinski odbornik. | V Brežicah se je smrtno ponesrečil načelnik gasilnega društva j Haller. Prišel je po nesreči pod vlak in je bil takoj mrtev. NOVE COLUMBIA PLOSCE p* 85e Slovanska. E4C88) MIH svontek. potje > Naprej urtave slava. 54C*f) Na tujih tleh. vet}«. 1 Ko bi moj ljubi vodaL 5*146) etkrat Ta objairiem. ' ) NedoMno oko. pat ta R4MC) Hausmajstcrra v tejatru. v ) Špela pef:nko Jedla.. Šaljiva. E«»S1> Spela. In Mleka. Iz DomU« > Zaljubil se Je vrabec, ftnljiva. FC4992) Drutinske sladkosti " Clev«-land> ) Od kod Je Spela doma. Aaljiva. Nemika volaikj oodba* Pltfl> Roieorer mar«. voJaSka. ) Aua dem Hochaebirc. valcer E4232) Drummers parade mara. ) Miller Jaujchter of tb* forest. E4998) Radeeki marl. vojaAks. ) OeeterreicV mUltaor mrl 92 Reetment. mar*. « i Grenadier narfc vojatka- ^ pri «44) Holshackeabaum mar«. ) Hoch Tom' DfHwteln mart. -ESI 17) staiirlieder mart. voJaAka. ) Hop. bop, Rohnrlpolka r~ E4096) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gallop. E21S4) Auf der Aim. 'vaicer ) Postilion marl vojaika. B2N0) Na zdravi pohod. mart. ) Jesta ae pevidam. mari. Po dolgem časn smo dobl'i prars acnSke v&ofiBe, vojaška godba prve rerste. krasni vojaSki marSi In vak^rji. Dobili smo jih l«r tiso?. Pravi -laFTii Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh jesikih Vam •nftljemo breri»lafno. Ko naročite b'ngo. nam dajte točni rapressni naslov, •»a blseo pre* d nahaja moj ! brat .JOŽEF VLČIC, doma iz Zareeja na Notranjskem. Pro-, am, če kdo izmed rojakov ve za nje«*a. naj mi blajrovoli naznaniti njegov naslov, ali če . — C.h.rMurc P. MATOIKA 2. junija — Genoa OLYMPIC 4 luni. — Cherbouro FINLAND 4 luni. — Cherbourc PESARO 4 luni. — Genaz PANNONIA 4. iuniia — Trse LAFAYETTE 4 luni. — Havre ROUSILLON 7 luni. — Havre LA TOURAIWE 7 lunU* — Havre , MAURc^ANIA 9 l'«il. — CHerboti.j R4XONIA * -9 luni. — Cherbouro FRANCE 9 lun!. — Havre LAPL»*JO 11 Irnl. — Ch*rOoi-'o act VCDEPE 1« I .in I, — Tret AQUITANIA 14 lun. — Cherbouro CANOPIC 17 Junlia — Genoa KROONLAND 18 Junl. — Havre LA SAVOtc 18 iuni. — Havre ROCHAMBEAU 18 Iuni. — Havre AMERICA 22 iuni. — Cherboura FINLAND 25 Iuni. — Cherboura COLUMBIA 2ti lun. — Trst RERENCARIA SO lun. — Cherbouro ! POCAHONTAS 30 luni. _ Genoa ! LAFAYETTE 2 lull. — Havre ZEELAND 2 Jul. _ Cherboura AQUITANIA 5 Jul. — Cherboura LA LORRAIN6 3 jull. — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherboura FRANCE 7 lu'l. — Havre »RES. WILSON 9 Julila — Tret CRETIC 12 Jull. — Genoa ! MAURETANIA 14 Jul. — Cherboura . LA SAVOIE 14 lull. — Havre MATOIKA 14 lull. — C.'noa . LAPLAND 16 Jull. — Cherboura ' v"(?pntinA |i.l.|» — Tret ;r,AXONIA ?1 Jul. - Cherboura i * M ERICA n luii. — Cherbourg rtTuJMBEAU lull. — Havre gt-t^QIS yr, ,uM_ — Havre "Rr">N'HND lull. — Cherbonrr, r,wi ' Nn 30 iu"». — whe-boun WASHINGTON 30 "uli. — 0..erbcurq MELVEDERE 11 aup. — Trst &M« esn m voxr>e iletks In via i erQa, «RANK IAK9FH STA T k. It Cortland* f y^v UoSo gvi^, % IL. gs^ž^ | Direktna vožnja iz NEiiV Y0RKA in BOSTONA 1 V NAP0LJ in G£N0V0y :vlkarte do PMerma in ^essine. I Velu» ixi.niu i a at* vijsk«: POCAHONTAS" r-»?laje2i. xaja — 3'J. juiiia -- 13. avgusta •"PRINCESS MATOlilA" oJpbje juo. - 16. julija - 27. avg. • -..i !~.tt i.rtiTi vtlKMlu ne vsliivl v B)«tni>u. Izvanredne udobnosti. — tzoori,« sluiba. Ceno Naootl in Cerovo: za kaoine od $1£0. naorej. Za 3. razred $95 1 In $5.00 vojneaa davka. futiilšbi uddHek: 45 Broadway, Nr* York. IVief«»n: Whin-riail tarn. (.mm.; |;p HrtBHlwa), Nrwr York. IH.-r..n 1<.-T..r tLuw* j t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tnžnim sr<*pm naznanjamo sorodu ikoni in znaneeni žalostno vest, da je 1. maja po šest tednih mučne bolezni preminula naša1 (draga mati JERA GABROŠEK, roj. Kaučič. Ranjka mati je prišla pred nekako 7 meseci iz stare domovine v nadi, da vidi svoje drage ter živi med njimi, ker vojnega hrupa ji je bilo dovolj, ali usoda je hotela drugače. Rajnka mati je bila doma z Vrhnike* ter vdova 20 let. Tukaj za-(Hišča 4 sine in 2 lioeri, v stari domovini pa enega sina, ki se nahaja pri vojakih. V dolžnost si štejemo, da se te:a potom lepo zahvalimo vsem. Jci > hatft stali na strani v urah žalosti in za vence, kot I^ekšanu in sest vi Jofiie; nadalje pogrebcem rojakom. ki so dali svoje avtomobile, kot L. Mezič. F. Delievec in D;'. Gerbee; nadalje se zahvaljujemo Slovencem v Detroitu. Mich., k«>t družinam Tisler in Hožič ter ostalim za vence In brzojavno s /alje. Žalujoči ostali: John, Frank, Charley, Joseph in Cyril Gabrošek, sinovi. Frances, omožena Pertoncel, Jerca, omožena Lekšan, hčeri. RarbeHon. O.. 5. maja 1921-(11-12—5) f NAZNANILO. Z žalostnimi črkami naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem, da je oksa 50 funtov $11— ♦ ** Cipar groatdje največje in naj- + - >• sladke j še jagode, boksa SO fun- 7 tov ................... $10.— T -' Malo tmo frrsko groadje. aelo X tov ........................................f - * Pošljite S3, na račun vsake bokse I ki naroČite In poslali bomo takoj. X * l BALKAN IMPORTING CO. 4 "" 51-S3 Cherry St. Now York. N. Y. T H M M ♦ MMt M»»l ŽENITNA PONUDBA. , Slovenec, star 35 let, se želim seznaniti s Slovenko v starosti ml 23 do 40 let v svrho ženitbe.' Prednost imajo take. katere imajo veselje do trgovine ali pomagati v prodajalni. Tajnost goto-iva. Samo resne ponudbe s sliko je poslati na naslov: Highland Stove Co. No. 3, Ba.Jford, Pa. Iščem svojega luata JOHNA ULE, doma iz Lipsenja pri Clra-liovem na Notranjskem. Pred 8. leti se je nahajal nekje v Minnesota Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ker mu imam več važnega poročati. č'e pa sam čita te vrstice, naj se oglasi svoji sestri: Mrs. Neža Donat (rojena Ule). 5902 Pros-ser Ave., Cleveland, Ohio. (10-12—5) ; i Iščem svojo sestro ANO TAV-ŽELJ. doma od Borovnice na Kranjskem. V Ameriki biva že kakih 17 let in pred tremi leti se je nahajala v Clevelandn. 0. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani, ali pa če sama čita ta o-!»las, naj se mi sama javi, ker ji imam mnogo važnih stvari iz starega kraja sporočiti. Naslov: Mrs. Marv Stanovnik, 1315 E. 53rd St., Cleveland, Ohio. (10-12—5) NAZNANILO. Rojakom v dtžavi Pcnnsylvanii naznanjamo, da jih bo obiskal naf rojak ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Gla3 Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in •tkolici. Upravništvo Glasa Naroda. CUNABM^^ Največji, naJhitralil najboljši par. nik! na svetu. I zborna postrežb«. V vašem mestu all btiilnl je lokal. nI aoent. V JUGOSLAVIJO. BOLGARSKO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO SS. CAIABRIA - 17. maja Naravnost v Dubrovnik .... S1S5.00 Naravnost v Trst ........ $115.00 Naravnost v KoniUnco preko Pa trasa ...... S11B.00 In S5.00 vojnega davka. SS. PANNONIA - 4. junija v Reko. Trs* ali Dubrovnik: I. razred IM) to jg, voJ. davka 3. razred S125.) Preko Cherbouro: •*AQUITANIA"(45647 ton) 24. maja MAURETANIA.......... 9. Junija PREDNO SE ODLOČITE «a trojo drnfino aorodii&a al prijateQa uroeitl vomi IfcUk. «1 podati denar t domovino, da • ga potnik tam kapi, pilite najpr to sa tozadevna pojasnila aa mi atf in iinMijl o trrdko FKAHK 8lifBK> 8TATB BANI 9g Oortlaadt »t„ Vow York R. M. S. P. V Evropo Z "O" par. ilk! vaal'ti 14 dni. NEW YORK - HAMBURG VSTAVI SE V CHERBOURG - SOUTHAMPTON ORBITA -21. MAJA -,2. JULIJA OROPESA 4. JUNIJA - 16. JULIJA ORDUNA 18. JUNIJA - 30. JULIJA Za pazažlrje 1.. 2. In 3. razreda. Izborne udobnosti za pazažirje I razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. SANDERSON & SON, AGENTI 26 BROADWAY NEW YORK Ali pri kateremkoli parobrod. a gent il BRZOPARNIK Calabria dp .. ■ i j Cunard-Anchor črte | odpluje 17. maja v TRST Ceaa za III. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 vštevši vojui davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER STATE 1 BANK j l^miwiwwwwwwwtwuii«................. Cosulich črta Direktno potovanje ▼ Dnbrnsb (Gravosa) In Trst. ARGENTINA ...... 24. uajs TKEŠ. WILSON .... 28. maje BELVEDERE ...... IL junija Mm iMkav, temni* n mm krt-1« v Ju«Mtoviji in areijk RaikatM mMnmU »rna«. «r«i». mm In tMtloaa irniH PMnlkl trti— rurMa gabHi>#i PHELPS BROKERS & CO. 4 West sSeST "'"^'^New lark French Line G0MPA6NIE GENERALE TRAMSATLAXTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE ROCHAMBEAU ............................14. mala SAVOIE ............................................21. mala CHICAGO ........................................21. mala LORRAINE ................;. 28. maia LAFAYETTE ................................4. Junlia Dlraktna lalaznlftka rvexa tx Pariza f vm alavna toCka Juaoalavlla Hltrl parnlkl a fitlrlml In d vam a vllaka-ma. Poaaban zaatopnlk Juooalovanaka #lada bo prlCakal potnike ob prihodu na-lih oarnlkov v Havru ter lih točno odprem 11 kamor eo namenjeni« Nrnlkl Francoske Srte eo tranaportlrall tekom_v4Jne na tlaoCe ftehoalewaiklh vo-iaov brez «h neorlllke. Za ftlfkarte In cene vpraiaJte v DRU28III PISARNI, 19 Stlti St, I. T. Cj •II m pri lekalulh aoentlh.