Uhaja t., IO. In 20. vsakega muacca. — Uiedniitvo In uptavnillvo t Uoiicl, Via (L Favelll 9.- Tl»ktt Narodna TIskarna. — Izdajatelj ln orisov. ure.lnik
Prane*'PodberAič. .- (lena oglasom: l milimeter viso«ine v ftiriui eiwga stolpa L. _«1,.. za trgovske icklsm«, lljiifna nbvcslil*, poslana, osmrtnice vabil«,
4Id., Vkaka vrsta I L. — Celoletna naročnina L. — Za inozemstvo 22.5U I.. ........ i....—......................—i------—>'•■""
IMo IL
GORICA, dn* 1. Septembra 1923
H. 35.
Kam te pelje bela cesta moi°popotni mi povej!
To zgodbo poslušajte, ki ^daj jo Vam povem, majhnim iu velikim, starim vam ljudem.
V tistem letu baje, ko bob je šel v klas, jc živel mož Bimbaja. tak bil o njem je glas.
Prirodo srčno ljubi, nabira si cvfctlc. metuljev si nabira, oe ima kaj petič,
nabere tudi vina se včasi.do ušes. a to le kterc kvatre, sicer jc trezen ves.
Ves dan okrog poti se, z metulji sc lovi. ko soJncc gre k zatonu, opešajo moči.
Do ceste littrp stopi, in sede ria kolo. šc rrisilo pn v postelji prcsladko spaval bo.
Ko dan se spet zaznava,, brž skoči na nogč. naloži svojo torbo in v polje revno grč.
Tako je živel dolgo, brez sitnosti, zaprek, po noči trdno si>arije. po dnevu imel je tek.
Kar se zgodi mu enkrat, je sredi bil poljan, naenkrat padla noč je in je,izgiml dan.
Kolo popade naglo, ubere jo naprej, da cesto prej doseže, ki širi se brez mej.
0, vragdi, kaj je danes? So slepe mu oči. Je morda samo šala porodnice noči.
Tam sredi trat iu trave, kjer prej je nj bilo, se sveti cesta l>ela, da mu slepi oko.
Jc res, da ui široka, a zanj jo Žc dovolj, za devica presneta mu ugaja bolj in bolj.
Sedi že na kolesu, kolo se že vrti, nikoli še kot danes lepo se peljal ni.
Mu sveti božja luna, in par je krog in krog, pa kvakajo' mu žabe, da ves odmeva log.
Naenkrat joj, nesreča, zavije pot pod breg, je most II to,,Je vreča, sc čuje babji kreg.
Vsa cesta se Zamaje, zamaje mpž se z njo, lu pada, poda, pade se zvrne Ž rijim kolo.
Vse to v naročje ženake, ki |Uatno zda] bdi, se čudi, v«i pr6p43e, in skoraj omedli.
Mož tih vam Je Bomba ja, nikomur ne p<wč, kako po platmi vozil • kosti jo svoje ie.
Molči še boij o koncu, ne pravi ga ljudem, da ne bo preveč smeha, šc Cuk molči 10 te) o.
SE NEKAJ VEC. Neki oče sc jc hvalil, da je dosegel njegov sin pri vojakih žc visoke časti. Nekdo ga "je vprašal: »Kaj pa je?« »Častnik jc«. »Jc li kaprol?« »Ne. Se nekaj več!« »Ali je čefcovodja?« " jsI-c še nekaj več«. »Ali je poročnik?« »Le še več«. »Ali jc stotnik?« »Se več«. »Tedaj: major?« »Nc, nc. Se več«. »No, potem jc j*a polkovnik ali pa general?« »l>c še več jc«.
»Moj Bog, nazadnje je pa morda celo frajtar«.
»Vidiš, d;, si uganil; frajtar jc«.
DOBRO SP JE ODREZAL. (i os pod: »Kaj delate tam?« Kočar: »Rigolam za vino* grad!«
Gospod: »Saj se niti ne izplača vašega truda."
Kočar: »Kako to? Na tem mestu bo lahko en voz grozdja.«
Gospod: Va I »ožjo voljo, kaj ste ob pamet?«
Kočar: »Nič ob pamet. To se prav lahko zgodi. Ko peljo vaš hlapec hikaj mirno grozdje, se lahko zgodi, da ga ravno iki ta prostor zvrrtc. Torej vidite, da bo tukaj šc lahko voz grozdja.«
II
'Matlov:
Sbiiiariiiiuifiitiiikil
aH
prva vožnja.
(Humoreska.) Sledeča sličica m jO vršila med zakonskima $krinjar in njenim: sinčkom pred več leti v mestu.
(Ob 10. nri). Gospod Skrinj ar priteče ves vzradoščen v svoje stanova* nje: »Hitro, hitro! Danes za* moremo vendar enkrat napraviti prvi izlet v automobilu. Le naglo se oblecite, ker automobil stoji spodaj pred hišni* mi vrati«.
Gospa Skrinj ar in sin sta steklu k oknu pogledat to novost. Nato pa sta se obesila Skrinj ur ju samega veselja na vrat h tako «ik>, da so vsi trije spodrknili na gladkih parket ih. PeterČek je padci naprej in sicer praV na no«, da jc pričel tuliti kakor obseden.
A (Ob 11, uri). Družina Skrinj ar sfropa slavnostno oblečena po stopnicah.
Škrinjar: »Kakor navlašČ, sedaj je enajst, dve uri napra* vimo izlet ih ob eni uri p rise-demo h kosilu«.
PeterČek: »Papa mi boš povedal. koliko ima moči?« škrinjar: »Sest konj.« PeterČek: »Papa mi boš po* kazal teh šest konj v automobilu?«
škrinjar: vMolči, tepec!« Škrinjarjeva: »A evo, evo automobil! Ali kako je lep. Lahko vstopimo?«
Škrinjar: »Samo trenotek po, trplcnja. Moram pregledati, če jc vse v redu po predpisih.«
PeterČek: »Papa, ali je nov ta automobil?« v
Škrinjar: »Mar ne vidiš, tepec!« \r'
PeterČek: »Potem so te pa »našmirali« papa, ali ne vfdiš, da je prenovljen kakor, tvoje hlače, ki jih .mama predela, kadar greš na veselico. Kar pošnofaj, saj Še sedaj smrdi po benzinu.«	T
Škrinjar: »Molči tepec!« Škrinjarjeva: »No sedimo vendar. Jaz sem nestrpna!«
Škrinjar: »Potrpi vendar, vi? diš, celo' PeterČek jet opazil, tu pušča nekoliko bencin, kar bi lahko provzročilo eksplozici* ;Jo ali ogenj. To nesrečo je treba odstraniti. < V par tre* notkih bo storjeno tudi to.« .
(Poldne). ' Škrinjarjeva: »Je sedaj vse v redu?« v
škrinjar: »Samo še en trenotek potrpljenja. Moram še po* skušati, Če motor deluje s preciznostjo. In ker ne maram vso družino izpostaviti kaki nesreči, poiskusim najpoprej sam.«, . ?
Skrinjah se ponosno vsede, obrača ročhik, nakar je motor pihal in pokal — a ni se ganil. Jezno je zaprl ter izstopiL
Škrinjarjeva: »Kaj je pa se* daj zopet?«; r - .	»
Škrinjar: *Vta« s2 ga vedi! Pogledam, če bi bil morda motor pokvarjen« Odprlje
4
K
Kje J* lovec?
Pravijo, da je šel nek kraški trust lovcev na lov; Sovdatov Jožo je ustrelil enkrat dva gr* ma in drugikrat dva kupljena
zajca
» Wendeiigolo« pa jc zadel celo salato, zelen in črn rodič, ki puilča še dandanes svoje znalco na trgu kraškega Duna« ja. NeJd tretji mojster pa jc vse
to zgrcSil in tudi zajce, ker ni* so pravilno tekli ter zadel kmeta od zadaj. Kdo je ta lovcc, naj čitatclji sami preiščejo. Najditeljem, ki pošljejo na na* slov Narodne Knjigarne v hiii Ljudske posojilnico v Gorici, Carducci 7, Lir 3.—, pošljemo knjigo: »Silvester, Kuplcti m pesmi« po poština dom.
pokrov, toda nit sumljivega ni opazil. Stal jo. kakor pribit po* leg avtomobila, nc da bi znal, kai mu je početi »
Škrinjarjeva: »Si vse na* tančno pregledal?«
Škrinjar (se udari ob čelo): »Oh, sedij se spomnim! Zavo-ro som pozabil Odpreti — tepec!« I	■••.......
Peterček: »Me ktičeš, papa?*
Škrinjar: »MisEš, da si ti dinf tepec nia svetu?«
(Ena ura).
Škrinjar: »Sedaj upam, da je vse v redu; napravim sam ma* lo poizkusnjo m potem. > jc
Peterček: »Papa, sem la* čen!«
Škrinjar: »^lolči, tepcc!«
Škrinjarjeva: »Veš, on ima prav. Sedaj je ena ura, čas za obed.«
Škrinjat: »I no, pa naj malo potrpi, za danes bomo obedovali^ zunaj v kaki restavraciji«
Peterček: »Danes bomo Vsi* je ušli, ne da bi plačali z auto-mobilom, kakor zadnjič.«
Škrinjar: »Molči tepec!« ^Naposlefcfse je vsedel, odprl aparat in tudi zavoro. Auto se je pričel pomikati in kmalu izginil za vogalom. Peterček je pričel tako vriskati, da niu je morala mama kupiti za defce* tico »maHsenccv«, da se potolaži
(Dve je ura). Mama in sin sta čakala, do* k ler sel ni Škrinjar prikazal z nasprotne, strani ■ ( .
Škrinjar: »Vše gre dobro, prav imenitno; samo krmilo se prenerado obrača. Moram vliti malo olja.«
Peterček: »Papa, jaz sem lačen.«
Škrinjar: »Molči tepec! Kako si moreš to domišljati, v tem velilrifcm trenotku, v katerem bomo vsi trije deležni, z vsem' svetom najyečje dobroto človeške' iznajdbe.«
Škrinjarjeva: »Peterček ima prav. 2e pri ure stojimo pred hišnimi vrati. Ljudje se že zbirajo in se nam roga jo.
Škrinjar: »Samo trenutek potrpljenja, dragida moja. Sa* mo malo olja vtijem... Ampak, kje je vriS za olje? Ako se kaj išče, sc gotovo ne na*ie. A,, evo ga tu t Zdaj bo' takoj, m v' redu. Vra^a, oifč - neče teči škoz luknjico. Tedaj moram od vi ti 6 vijakov, da olje v lijem notri A orodje! Kje je pa o* rodje? Vi<Kš, kako sc gubi čas. Toda jaz sc tolažim na veselje, Id <ga bomo potem imeli. Aha tu je orodje. V trenotku bo vse gotovo«.
(Tri ura).
Škrinjar: »Evo, Vse gotovo in pripravljeno.«
Peterček: »Papa, jaz sem la* čen«!
Škrinjar»In zopet ta hisfco, rija. Kakor, da ne bi bO tudi jaz lačen kakor.. . automobilu
Peterček: »Kaj tudi automobil jč?«
Škriniar: »Rekel sem kot automobil, da ne rečem kakor konj, ker autotnobil je konja prekosiL In ker ima automobil .6, 7, 8, 10 konj, tedaj je automobil toliko bolj lačen. Si ra*. j zumcl?«
PeterČek: »Ne papal«
Škrinjar: »Potem molči te* peci«
Škrinjarjeva: »Gremo, tedaj!«
Škrinjar? »Da; evo vse pri-predeno... vstopite,,, halt! Sedaj se šele spomnim, da mora vsakdo, Id vodi automobil imeti spričevalo o zmožnosti, ker, ako me žandar vstavi in da sem brez njega, me lahko vtaknerto v luknjo!«
Peterček: »Kckor takrat, ko si trgovino zažgal, rte papa!«
Škrinjar: »MdKi, tepec!«
Škrinjarjeva: »Kako tfaredJš tedaj?«
Skrinj*"* »Sajbt mi ga n*» rali prinesti že ob lOih. MpnU lahko šc pot uro počakamo?«
(Štiri ura).. Ljudi se je zbralo rs* polno okrog avtomobila, M^jji njimi je pase! »ffrbec« tudi mestni stražar. »Kdo je gospodar av» tomobila?« Škrinjar (ponosno): »Jaz!« Ljudstvo se približuje. Stražnik: »Moram opozoriti, da manjkajo predpisane luči« Škrinjar: »Saj le solncc sve. ti.«
Stražnik: »Sobice gor' soln« cc dol', luči morajo biti!« Škrinjar: »A to *> ttkairfjel« Stražnik: »Pazit« se in ne žalite javno oblast!« :
Škrinjar: »Pustite me v miru!« '
Obči:i?tvo se lc čim več na> biralo in posmebovalo Skrin. jarjevim, ki so že pot ur stali pred hišnimi vrati, a kOsilo mrzlo na mizi. Nekateri boso* pctnild 30 jclr žvižgati.
Stražnik: »Ih še nekatf Jpia-te dovoljenje voditi automo-bfl?«
škrinjar: *Vsak hip *rti g« morejo vročiti!«
Stražnik: »Poznamo te izgo« vore. V imenu postave, Vaše imel«
Škrinjar: »Jaz sem pošten človek!« '
Peterček: »Povej mu, da po« soju ješ tajnemu svetniku de< nar 10 za 18 in da.i* Škrinjar: »Molči, tepec!« Stražnik: »Kaj, jaž tepec. To je žalitev moje osebel«
Škrinjar: »Saj sem to sinu rekel«.	"' r
Stražnik: »Kaj sinu, a* ako ste rekli topec, sem to jaz. .V imenu postave aretiram ce» lo družino.«
(Pet ura). Družina Škrinjar je aa poli« ciji. V automobil pied hišo pa se jc naselilo kakih . dvajset smrkoHnav, la so na vse prete« gc trobili Nelajo je prinesel tudi pričakovano spričevalo, a nesel ga je na policijo, kakor tudi stotine radovednih, ki so se pred stražnico vstavili N* policiji se Je stvar uredila ir Škrinjar je dobil Zadoščenje ir spričevalo zmožnosti (Sest ura). ' Izpred poficije se odpelje) kočija z Škrinjarjeviml Za njimi cela druhal radovednih, ki so deloma kričali deloma piskati na prste in sirene. Ko čija se vstavi
Škrinjar: »Vendar enkrat! Sedaj nas nič več ne ovira. Vsedimo se, da se odpeljemo.«
Peterček: »Papa, jaz sem la« čen!«
Škrinjar; »Molči tepcc! Ali spet pričenjaš.«
Družina sc jc vscdla v automobil Škrinjar je odprl motor in zavorter močno zatrobil. Ljudstvo žvižga in kriči in automobil jc srečno drknil z mo sta in dospel do bližnjega o> vinka.' Naenkrat pa sc začujc, can krik za njimi: »halt, halt, ustavil«.
. Škrinjar mahoma ustavi. Z« njim priteče uradnik zaloge in posojervanja automobilov in mu zapovedujoče zakriČi:
•Un j« šest, to so pravi, čas za koiikpr ste si izposodili au, tomobil je potekel, in moj go» spodar nikakor nc dovoljuje da ga še cjajje rabile.«
Skrinj ar je okamenel.
Skrlnjarjeva: »No", t« je pu še najlepša. Rekel ai pa, <U si autoraoMI kupil. 'II lažnjivec
ms
Peter ček: »Oh kako sem vesel, da ni naš, ker z aubomobi. lom bi jaz gotovo gladu pogi. mL«
Škrinjmr: »Molči, lepecl«
Vsi 96 se napotili viuyvič pred hišna vrata. Skrinjar je otožno" vzdihoval ln plačal na. jemnijKV Ogromna masa ljud. stva pa jim je sledila prav <lo veže ki po peklensko tulila, >.ričal» in žvižgala za njimi.
P eter ček: »Papa, kaj ti ljudje nam vsem' Migajo, ali »u. mo.tebl?« . '
Skrinj*-: »Molči tepec I«
OmoiHa bi se.
Odgovor dekleta na ptscm »Ofenil bi se« v 23. it »Culca*. Se bi omožila, a ga ne dobim, ^ napake razložila jaz bom zdajle vsi m. Sem jih odklonila, ne morem jih seštet', sem jih odvrnila, te ni mogoče vzet'. Je prvi vedno čikal, a drugi jc kadil, se tretji je spodtikal, pijan je vedno bil. Bil eden »kartoni piler«, bil drugi pretepač, spet tretji rogovilar, ni zmogel cebh hlač. Nekdo pa ni bil snažen, se le v nedeljo umil, ko drugi ves obliznjen, kot poli je svetel bil. Vprašal me je uradnik, a službe zanj nič ni, a tudi zemljoradnik kot osel sam trpi. Mc snubil že je tudi bogat, učen gospod, a ljubši mi je ubogi, ne vrgel bi me v kot. Naj bil bi bel, bil črn, naj velik ali m al, bi šla čez drn in strn, če Bog bi "mi ga dal, ki bil b? tak in tak, popoln prav v vseh rečeh, in prost od vseh napak, ne valja se v smeteh. Zaspan brez vseh skrbi, ne poj dem pred oltar, enakega nikjer pač ni, sc ne m ožim nikdar.
V UREDNIŠTVU.
Neki nesrečen dopisnik Cu-ka jc vstopil boječe v urednic Štvo in po tihem zajeclal:
»Gospod urednik tu imam nekaj »pravijo« in bi rad, da bi jih ..
Urednik piše, dalje nc mc-neč se za to' in uljudno zapro-si:
»Prav dobro, gospod! Bodite tako prijazni in vrzite jih s a? mi tu v kos, ker sem v tem trenutku močno zaposlen.«
ODGOVOR PA TAK ...
Gospa: »Potreščuk, pov pošte.«
PostreSček: »Na različn greste k nogam, se pelje vaj je blizu, avtomobil tu dosežete, če počakate bur pi^ed vrata
ejte «ni, kako so pride do
e načine, gospa. Lahko fe s lijakarjem, tudi trapi-' di ni drag; raijlažje pa jo je, ki vas prinese ravno
pepca in pa miha.
Pepca: Jest na bain neč beč čakala, dast cajta žic dilam, mpa skrbim tu pr hiš; zdej sc morem aženit, sn d;ist stara.
Mitui: liejin ne, čakaj ne, še ne dna mis'ca ne, de m' I«) ače (km grunte nc, potic sc ažen no.
Pepca: Ki prab'š, ki ldje pa-rcčejc, ki uzamem udiovca?
Miha: Bejni ne, ki i' j>arc-čeje ne, se bedno tisi nc, de puj-deš dal ne.
Pepca: Ki mene se zdi lip. sej ni hodu fant lii»š, k'kr cm.
Miha: Ne, tud' jest no. ham ažcnu nc, k'dr bam gninte jemu TKI
Pepca: Ki kicra baš uzieu?
Miha: Sn mislu ne. Vitorjc ne. a* p* A Ima nc, r»a niša za mie ne. na štefanje mislem ne, če buo magiFOČe nc.
Pepca: Ki. Stefanjc jo lipa če= ča. ki če tc buo tila?
Miha: Jest mislem ne, de me jema rada nc. sc sn ji že iriki aminu nc, pa kr češ nc, gare jc triba kulturna gauarit ne. Zdej na bim ne, kaku bam gauariu nc. k'dr* bajn drugi garc ne?
Pepca: KI s Stcfanje so prou pajtietna zgauari. kar pabej ji, del jemaš rad ad skuz, baš bi-dcu, ki pareča
Miha: Bejin ne, bam pa t'ku nariedu ne. bani bideu ne, kaku bo ne?
(čuk, k1 je-na orehu čepel, je vse to slišal.)
Pismo.
teb' moj Čuki
Vid dan sem jemu let po cu-gi u Trst. K sm pršu na štacjon. sm prašou listek za V rdelo. »Comute?« le nekaj zakričalo zad za uakuam. »Pej kaj nc za* stuapesie. da za Vrdelo ne za Komen.« Spe/ se aglase ana oseba- »Co.švr?« Uablasf Te upači, fe od ktfša de farni phi-čau. ke ga najnJui nimam. Po* knzul sem rajše figo jen sm šou u Dat (tuli- na korjero. k pele v Trst. K umu j srn sc tnalu t*' lov me je taka saldu zavela trest. d sm se zfKtu. <P bo ves fruštek z m tu: zletu. Moja ta stara mi je zjetru skuhala fžek jen sm s ga prav fina napokov. da ne fn> treba jet v uaštarijo. Zdej dc bc pej vse zgbu. t ni na Montcspin/) al kaku sc žc reče, sm striu astavet len sni š« spet anu kale ke h Štefani: Potic sm pej šou lepa dišlro h nagam do Trsta. Kaku sm je u Trste godilo Te bm druge tx)t po* vedou.
Te lepu pozdravlja
Skopcljski *Strojcrčck
KDO RAZUME TO?
Neki Komenski trgovec je prejel sledeče pismo: Dragi 20. 7. I921
Tukaj .ti sporočim' fipargert za tisto gospe j in stane 80 L. in 5 L. vožnja denar takoj in ako nc pridieš ti v kratkem do* mov pošlji po Johani živijo.
DA SE NE Mtllft ČASA VIŠEK EKONOMIJE.
Janez: »Moj oče jc tako e-konohričen, da gleda preko o* Čal, samo, da no bi stekla po rabil.«
Jože: »Moja mati pa jc tako ekonomična, da lupi krompir z brrvno britvijo »gilet«.
PKI ČEVLJARJU.
»Vidite, prod tremi tbicvi sem kupil pri Vas tole červlje, a danes žc, šo podplati skoz in' skozi preluknjani.«
Čevljar: »Stavim, da ste vse tc tri. dni hodili ž njimi.«
Odjemalec: »No, to sc vendar razume!«
čevljar: »A tako ... I seveda .., veste moji odjemalci se vozijo ven s kočijo ali pa z aulomobiloan'.«
UPNIK IN DOLŽNIK.
Upnik: .To jd že od skrajne sile. Jaz sem do grla sit tega večnega čakanja Ali me plačate takoj, ali pa nastopim drugo pot.«
Dolžnik: »Izvrstna ideja, go-sikkI Vohernik, saj to sem si žc davno iz srca želeL«
ARISTOKRATICNI TEPCI.
Neki našopirjencc. ki je vedno in povsod kazal svoje plcm« stvo, ni nikdar imenoval niko* gar od svojcev, ne da bi pristavil »gospod«. Tako na primer: »Moj gospod brat, moj gospod strnič, moja gospa sestra itd.« Njegov sosed, bogat trgovec, sc je tega naveličal, ter nekoč v večji družbi vpričo njega za-klical: »(Jospod sluga, pridite .semkaj! Recite mojemu gospo* du koči jažu, naj ukaže moji gospe j kravji dekli, da naj rano pomolzc moje gospe — krave.«
ATAKO!
V neki kavarni chantan jc pela svoje charlantanije mlada pevka, ki se je ob vsakem plo-skanju izzivalno nasmehnila in pri tem pokazala svoje zobe. Nek gospod pripombi svojemu bližnjemu nepoznancu: »Kako krasne zobe ima ta gospodična!«
Neznanec je zarudel in hva> ležno odvrnil: »Jako ljubcznji« vo od Vas!«
»O...0...0, Vi ste morda papa te, gospodične?«
»Nikakor ne!«
»Morda njen brat?«
»Se inanj. ampak zobozdrii v = nik, ki sem ji pribil tisto har monika zob v njena usta.«
ZA NALAŠČ JE PRKDKBI-L.
Sergeant pravi stotniku »Re« k nit, ki jc zadnji prišel, je ta* ko debel, da ga ne spravimo v nobene hlače. Nobene v skladi šču mu niso prav «
Stotnik: »To ti je paglavec, ker za nalašč to dela. Vrzite ga v ječo.«
vrtojbenske modrosti.
i
V	Vrtojbi Iiiii gostiln« I«, kjer vet k i ul dchuliiu m:. besedo lin., ulkollol.
..li pil l I.kM-.............
II
l'olll|ku )< ■'udnu stvar. Ac ?.ikn večkrnl l< v k vnr. )C Sledu I«-. IJogll lin nnlo.it it.i včusih člU lini .1 dlnosl.
III
.Nu| hode Sčck ul' IVtr.ni-. i u|t' i IC rekel /dn J I lutiijuo Nu| \Vilt.m Im ul" Musoliiu. v.111 k pije rud gu po kv.utiiu«
IV
V	lasedo r.. >e. jdu I puidon. to dolgi l.mlvlk jc Ardoif •Tud' l-cidii gu vehk" |M»Jrč. čeprav niUcrja v Itusiji Jc. -
V
svet jr /du) kol -plc4l Mu.ko., »c oglu hi I Jc tudi Stanko. .<":<•. d nu i Kut sildov hi liiu.l. j a plujlio več hi lic piljrl-
VI.
( c li lo Je pui lllillllt odmora, v drhrtto »l-glu IikIi Ho«. .Sani I .o j/i* mirno jiil dvu £j»«c», kci /u polll ko nlinu »vi. a.
VII
Tedaj ou »km'.i vincu l.ovi.t in glasno rcAu, »Sapi uiiii/i! 1'ovsod jc tu)n, najbolje v slunii. kosti bol«1. inr po liarbum«.
VIII
Al <uk j t: tiho pil k vartni. U. svoje- pipe pn Im l dun. potem vsr rikupuj )«• pobral in jc v liskari.o odlrčAl.
KREPAK SAMOSTANSKI BRAT.
Nekoč je krepak samostan* ski bral pobiraj milodarc po deželi. Vračajočcgit so v sa* mostan skozi gozd kar nena* doma napad« z revolverjem v roki tolovajski neznanec, na* stavi mu samokres na prša ter zaroti n i, naj mu nemudoma izroči nabrani denar, če-si hoče rešiti življenje. Čeprav krepkemu, a brezorožnemu ; menihu, ni bilo mogoče posta« viti se toloVaju v bran. s tež* kim srcem jame izročevati mu nabrano dokajšno denarno vsoto. Pobirajoč jc iz malhe zadnje vinarje tlel redovnik ro* parju: da ine ne bodo slabo sodili moji predniki v samo* stanu, češ, da sem zapravil tle* nar. izstreljite, prosim, iz re* volverja par krogci v moj plašč v dokaz, da sem bil isti* nito v smrtni nevarnosti in oropan. To uslugo ti pač izka* ženi, veli lopov ter mu z dve-ma krogi jama prest reli samo* stanski plašč. Videč pa. da tiči še par krogelj v roparjenem samokresu, ponovi sainostanec svojo prošnjo, katera se mu tudi ugodi in sicer tako. da jc bila celo zadnja krogi j a izstre* I jena. No, se* hi j bova pa dru-gr.ee računala, de meniški ju* nak, zgrabi tolovaja s krepko roko za tHnik, buti ga na tla, pobere mu ves denar, ga po* šteno še oklofuta, ,ga nabije, pusti ga tam ležati ter nodalju* je svojo pot v samostan, kjer jc povedal bratom, kaj sc mu jc na potu dogodilo.
VREMENA Gospa; »Kaj pa jc to?« Včeraj ste bili na desno nogo kruljavi, danes ste pa na levo. lierac: Kaj hočete, gospa? Vremena se izpreminjajo.
Pol neroda - pol nezgoda.
ipod Slin atopi v solin, prostoru mnogo nI.
I'a k sodniku naj prisede •Dober dun in mo) |wiklniit
S tem notarja v nosek dregne, suj gu dregnil nI zaalonj.
Brž notar mu plača 7. brco, du v sodnika zideti.
Zraven £c krčmar pritegne. / sc trese od atrahu.
DVOJNA IZCIJBA. ipes nekega odvetnika je skočil v t rgovino skoz šipo. ka* tero jc seveda pri tem razbil, kar jc samo po sebi umevno. Trgovec sc je podal k OfJvetni* ku in mu dejal: »Gospod <m1* vetnik; nek pes mi je Šipe raz* bil. Ali smem zahtevati od* škod ni no?« Odvetnik jc pričel listati po kazenski knjigi in pritrdil trgovčevi zahtevi.
Trgovec: »Mi jc jako žal, kajti pes je bil Vaš.a
Odvetnik (hladnokrvno): »In koliko stane šipa?« Trgovec: »Pet Ur!« Odvetnik: »In moj nasvet — 10 lir!«
Kaj potem? ... Glej. vsi nosove si tiščijo od smradu. -
NE ZNA PAZITI.
Zadnjič v Ljubljani sem bil priča sledečemu dogodku: Vo* zil sem se s tramvajem iz Mestnega trga na južni kolo* dvor. Pri Slonu izstopi mlada gospa in tramvaj nadaljuje svojo pot. Toda nismo šc prišli do »Evrope«, ko vidimo, da te« če gospa za tramvajem in ma* ha z rokami, da se ustavi. Tramvaj se ustavi in ona pra* vi. da je pozabila svojega šti* riletnega sinčka, kateri je slad* ko dremal v vogalu pri oknu. — Ko ga prebudi in odvede, jc rekla njun ostalim: »Grozno je s tem otrokom! Nikoli in na nobeno stvar nc zna paziti.«
Pravilo.
Prav i/o. da tudi v Meil«ni na t«, glciu so nekatere punce, ki l>i rude dobile fante, zato se zbirajo vsako nedeljo zvečer pOil hrustom gospod« Z« mer ju. kjer navadno f"uk prc|>cv»
Pravilo, du kdor Se hoče,dobro iv ženiti, mora v Cekovnik priti.
Pravijo v Cekovniku, da bi či.k lahko prlfiel pogledat enkrat v na&o vii», kjer se luiiim pupkam zclo^lo. hro go<li.
Pravijo dekleta i* Vrha, da jih /udnji (uk ni zanimul, ker niso bile one v njeni, ker so hilc do sr.duj ie v
Pravilo, du luntje iz Vrha /apu. Ačajo dekleta i/, sosednih vasi lil sc |M>trlini srcem hlliajo domaČim, kute. re |lh hajč prav veselo sprejemajo
Pravijo nu I.ogurAčch, da so nal.i-kurji in natakarice zelo zadovoljni a lukujAnjim Miisollnijrin, ker jiui je. dobro plač*! ua dan nlioda. Priporu, f a jo sc mu za prihodnje leto.
Pravijo istota m. da sc njih Musolim kislo dr JI. ker |u preveč /aupal nu medvedovo kožo.
Pravijo, da so v («(;vtm na nu. vi gontdni, ki jc obrnjen« proti Ko. bala■ ju, ra/|Mikuli zidovi. Krčmur pa se je pritožil čet obč. slugo, ki mu nc prinese plukalc. da bi razpok lini zacelil f-akali |>u mora krčmar celo leto. da inu prinese komaj enega, ko »e bo spet v Ocrovem vriil javni ples.
Pravijo, du so Podplcike gospodi/, nc zelo Jezne, ker bodo morale * novo inodo <loIga krila nositi, ki so ravno |>oprcj kupile lepe svilnate nogavice io bi ratlc kazale svoje nožice
Pravijo, da ima doljanski pismo, noja (pri Opatjcmsclu) mnogo opr«. vila; ker fantje ne pijejo ptmeam. se mora sam mučiti, da jim piAc. da niso preveč žalostna.
Pruvljo, da zvonik v Sužidu prekaša po svoji znamenitosti babilonski stolp, zato ga čuvajo nekateri kot naj. dražjo svetinjo.
Pravijo, da jc brinjevaki strojevodja to poletje predjamskim Žconkain vse arpe sklepal ln lonce poflikal Pravijo da j« tO njili velika areča. ker je v Brinju parnu žaga o avfctem-Jakobu zinrmda.
Pravijo, da nameravajo prirediti »finjaki* v Kobaridu dirko z biročem. Prvi tekmovalec te dirke bode »To-mužin«. katerega tu dirka žc doneduj stane precej, kakor n. pr : poprava razbitega hiroča, nadomestitev pasov pri konjski opravi, zdravljenje konjn. izpovijc vanje vo, il med potjo, i/m-vani »paračurji« «• (.»orjfc mcsbčtn plačil
Pravijo, du ko ji Ari »da-.ijar« v Videm k predstavi »Aida«, sc ni mogel tu njegovo veliko žalost udeležiti Jc kincriiatogralskc predstave »sila -ker so mu zaprli »porton«.
Pruvljo. da ima neki goapod v Kobaridu posebno bolezen, kateri v pravi: »koražihus za harufibus« — kaj rud nastopa tudi s samokresom, ki ga pa ima vsled strahu na cventuelne posledice vedno praznega.
Pravijo lantjc. <ia tista dckJots. ki sc sprehajajo med tednom zvečer od I.cdin do Ploho vera vni. sc naj uAi k <> (»gibljejo od poti, da jih ne bodo lantjc sreča vali zvečer in v nogo eobuli
Pravijo, da gospodične iz Sovodnju (S. H. S) imajo mačje oči, zalo vidi jo bolj po noči kot po dnevi.
Pravijo, da se gospodične iz So-vodnju (S. il S j /unimajo za u slaiiovitev •moralnega /uvoda v So-vodnju; trije linuncarji jim poinu-g«jo pri tem plemenitem delu |in večernih sejali	č:iik nimu |in
lej ukciji iiohcno besede.
Pravijo, da lx»do nn Saksidil |»r«.-»luvljuli obletnico. N« sporedu je Veselica t. sm io, ples s dvijem. Med odmorom ImmIc svirnla godhu koncertne točke tega rega re-jja Vse sc pripravlja mi to.
Pravijo, d n sc fantje v Dornherj>u prepirajo ra«Ii plena nu scinenj Ito-jijo m*, da Ih> preveč ljudi, gre, s<• /u dolinek m izgubo; suAa pa na eeli črti.
Pravijo, d« je dobil v Komnu nek Tr/^ičan tombolo na sredini Komnu, njegovo autoinotovdo se mu je /vr-nilo, gospodične i;i Irajlicc so v velr-kem strahu kar po vseh fltirih padle na tla.
Pravijo, da je goriAko druitvo »K« dinost« mirno v (iospodu ztnjft^o:
Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica.
V devetih olikah za oder priredil 2. Milan Škrbin iek. Izdala In založila ,,Nar. Knjigarna" v Gorici, Via Cardacd 7, v hiši „ Gor like Ljudske posojilnice". Cena uho L 3.50 za izvod.
Hlapec Jernej in njegova pravica je eno najlepših Cankarjevih del. ki Je prevedeno že v tuje jezike. To lepo delo Je dramatiziral Milan Skrblnšek v devetih nitkah In ne zdaj dobi natisnjeno v lični knjižici za nizko ceno. Pet lat je, odkar je Ivan Cankar umrl. nnia dru-ilva »e bodo epbmnlla te Cankarjeve obletnice na ta Hačln, da bodo Igrala to Caakerjevo delo, ki Je lahko vprizor^jivo.
Sezlte po knjigi I
|'iwvljn, d« jc dobil v Romun nek .ipod /a birmo, kar l-"> kg. leiak ko« |j> ..koli vratu. Pač nenavadna pri'
Pruvijo. du sc jc v Komnu mi /ud-imi m plesu in tomlioli toliko /spilo m zapravilo denarja. da bi a ti.tliiu de« iuf iciii vsai ob rek t i plačali <mI dolgov p • g;oktiliuin in trgovinah.
Pravi/o Stu 11 j del in Kolidiljt i nc k. »debeli gostihiičarki«. da bodo tr. ,'.i>ki i/Lrtriiki oilaii. a oni pu, da ho« ,1.. ostali.
1'iiivija (jrahovoke punce, da sc. naj. il<- vrč izobrazbe v polletni ljube/ui ilu uniforme. kakor pa clio It-1 no *.)!» ha realki ('< je pa to res. prihodnje I. to lc lahkii nekatcic prevzamejo vodalvo realk Hna jc bajč. ic imeno« \ j na 7« v Idrijo.
Pravijo, da jc Trnovem pri II llistrici priredil bivši kr stražnik le-koidni plrt, pri katerem jc dobil «»i< lovni rekord po oaeniurncin plesanju Pruvijo, da Micka v Knriaku z dc-iK-hini nogami ne mara dolgih kril.' L. i v kratki svileni ac !><Jj nekalerim •lopatic.
Prm'ljo, da Nasirska in iz Krvave« potoka dekleta ao jako zadovoljna, iu jim •Cuk«. pri svojem opazovanju [4r»a na Pesku priznava snretnost v tr| stroki, da bi se udeležile pariških p^nih vaj. nam pa jc nemogoče, ker ~namo Irhiicosko, /aU> pa bi bile '•olj prikladne nokr gospodične iz i "cuk a in Krvavega potoka, ki »o jih •voječasno avstrijski oficirji naučili irancoščino Pravijo, tla so na Pesku na »Kin« Išpihi« nekatera dekleta razkazovala <injc elegantno perilo; to nam je tu« <n v ponos! I Gospodične iz Peska iz ».•»avega |x>toka so gotovo brez nje. .. odkar so odšli avstrijski in ilalj. ..'uirji <xl tu
Pravijo, na Slapu pri Vipavi, da so ;rrda vanja »O kratkih krilih« in »O h:~.ih in pupah«. katera so se vršil« u trgu pred delavnico g. »falejnainc« u> zaključena oz. popoJnoma i/črpa. w Dne. J2. avgusta se prične preda« •.nje »O Komarju v človeški podo.
H.	;di »l.orsku vila na izletu«. Preda« »si ho g. V. Nadalje bo predaval p. A -O domači industriji širokokrsjnih It.iSukov.« Referat tretjega »kampcl« »j I.« se drži Še tajno. Predavanje se IMic točnb ob 8. uri zvečer in traja ik-Ller poslušalci ne zaspe. Vstopnina ' mplačna! K udeležbi vljudno valu »m tiste, ki jim ni za par ur spanja • I nuinvirat smešnih.«
Pruvijo na («očah. <la so priredili |'!c* po idapenskcm vzoren, samo radi ie«a. ker jc kulturno društvo igralo •Navadnega človeka«, oni pa niso na. »idiu Ijudj« - ampak so prireditelji •hala« - Živela slogu!
Pravijo, da se v vasi Straži pri *-crknem, pripravljajo ua velikanski l"v. kar »lezece inu greee«. a tako •a|no. da nihče ne. ve za koga. On« 1'isnik jo jc nog run t al tako. da sc gre "iibrže za Ouka. ker so povabljeni V>>| skakači in plczači starih votlih dreves.
Pruvijo. da so poskušali korci Sem« JMiLijskc cerkve ob zadnji nevihti, de« "'cr tira ti v bližnji vinograd, a jih jc o pravem času zasačil zidarski mojster
I,-r	postavil čuvaja s puško na hezgo« ve strienc.
Pravijo, odkar ni tobaka in Žvc« 1'lenk v Scmpolaju, kadijo fantje ci> garete iz koruznih brk ter jih prižiga« lo s povečevalnimi stekli.
Pravijo, da jc pribežal Radič v Kobarid, kjer prireja pogosto svoja predavanja.
Pravilo. da »o 6ciii|iol«)aki laulji-tako dobil plavati, -tla sc |im mora umikati trlo parmk. ki v/di/ujc juo« mri meti Trn lom m Scsl janoin. I/ svoje pi>ti
Pravijo. tla je Acuipohi j.ik i or^miinl llaročll t el »od »potrpi /Ijivosll«, tla ne bo lahko te napicj vadil v pti/dia. vu novim zvonovom
i
Pruvijo Kobaridci. da »i jc na Srpe. nn i jnlatil odpeljati miki vi«okt laut iz Milni nc Vipavsko svojo punco, ter da jc. ostal z dolgim nosom. Kdor tr» ga nc veroja, naj y\>raAa inladruiča, ki meri nušikka okiif.
Pravijo, da bodo ustanovili v Ktv barjdu <h ušivo »pouočnih vasovalcev« ter t/volili zs predsednika 1'auLča. ker ne jc ie večkrat izkazal za jako prak« ličnega m agilhega mladeniča. Za ta j« uika m: priporoča »Bazmck«. ki ima vite pogoje, tla /atloati težki pove rje« ni mu nalogi.
Pruvijo. tla misli g. T. P. pokupiti v Kobaridu v imi tllllilililu izd«)t> -C ilka«. /SikajV Kdor drugim ~ Jamo koplje, sam vnnjo pade.
Pr.ii ljo. tla ne- Jc. ponlojnska m-lo a-(•iliraiia veneliea. na vrlu hotela Krone kalere delni dobiček je Acl v o-božuo lilagajno. tako slja|no obnesla, ila no ie vnl mcatiil ubožci |>opolunuia |>i«'.skibljeni. in >C jiirrathra|o / cilili«
•	lil m li.iki.iii [>•» mratll ler mu čaftl
•	l<1a|o (Ibtaill nc veselijo, tla mi r> Irm i<ii'ui večiu- natlležiiosli
PniVljo. tla v nedeljo J sC|>t M bo VlAila v Vitt.jhl |«*tll Ženpka kolena|. ska tliik.i Vpisanih Je več deklet, lu ht>če)o V«' dobili prvo nagrado velike
KDO |[MA PRAV?
Dva znanca sctfita v restavraciji pri mizi. Natakar jima prinese na velikem krožniku tlvc pečenki; eno večjo in eno manjšo.
Prvi: »1'ofiluži se, dra^i, in ' rt /. ]>oldottorv.«
Daign: »I/C vztTini, brez ctU ketc.«
i'rvi zabotlc tedaj z vilicami večji kos in ga |k>loži na .svoj kro/.nik. Drugi ga je p<kslrani pogh tfhl in se ni mogel vz<irJ.a-li besed: »Veš lo ni olika, du sc vzame večji kos.«
»Oprosti, ako bi ti |»rvi vzel, kateri k<»s bi, manjši ali večji.
■•Manjšega, lo jc gotovo.«
«No pol<nn sc pa nič nc pri-tožuj, ker li je v isfini manjši osi al.«
JI-ZICA NAŠIM M Al.III.
(>čc jc i>oiičcval in karal svojega ciliiiega sinu ter ined dru-gini zarolificl mul njim: »Ti sc menda izpozabljaš, du scin jaz Ivo j edini oče!«
Sin: »In ti |ia|>a sc iiicikIii iz^ pozabljaš, da če si oče, sc mo* ruš, edino meni zahvaliti.«
Eden za drugega ustvarjena.
/\> poroki. Ona: Oh, Pankracij. zdaj šele vidim, kako sva drug za drugega uslvarjena On: Jaz tudi . . .
Pravijo, tla se išče več 1 vintnlov pristnega brinjevega oglja hre/ gre ohšir do 2 cm. ter vecjt» liino/mo dvojiMimlcte krede v svrho nove w-linjtlbr z« olcpSnvnnje obrvi in koze in izboljšanja ter rctiiširanja obrvi Ponudbe obenem vpošiljalev vzorca, naj se v pošljejo na naslov- -Poiiiralka novčanic postojnskega kino«
Pruvijo. da sta bila v llrašeah tako huda pctclinčica. ter pozobala nn nc. deljskemu izletu s:- nahajajočemu po« stojnskemu ipehrekordnemu paru ce« lih 72 lir iz globokega žepa. <":uk je mnenja, da jih nc bosta prebavila.
Pruvijo v Kobaridu, del-'. 4ln sc kapilel|c v listnici ne nanaša min 1» iilpisii I za Kihnitaru I m k /n Janeza Skar|io pnstega gumba« na
■ In pni vi Ku. n d n j i r.-ukovi ker on se ni I .'rhana. a m« !a čast •tum« potegnejo to
ttali akeijonarp firme »Maei /t ku/ini «
Pruvijo v ftempola |u. ila |c prišla ve« lika množina zvonov, ktlor si jih hoče nabavili, naj se takoj požuri.
Pravijo, ila sr .Skopcljska dekleta /elo je/ijo na f:uka. ker jih nikoli ne obišče. I/parno, da jim «":iik kmalu iz« l>olni lo željo.
lJIKX;i DKKNIK Da jc j>rolesor Drenik etui iiajrazslrcscnejših otieb, to vedo menda t itutclji C:uka
K u jc bil v Trstu, jc nestrpno pričakovid neko važn*» pismo v »poste restanlc« oddelku. Nc« ko jutro je ves znojen pritekel na jiošto tio običajnih uratinih okenc. Tiun sc je ustavil, na široko odprl usta in zijal v u« radnika, ne da bi zinil bcsetlU ce. »No, kaj hočete«, ga vpraša uradnik. Drenik pa jc zajnan j>askušal premakniti ustnice, ker ni za mogel najti v svojem spornimi lastnega imena in pr i« imka. I.jtidjc so sc približevali oknu ter začeli smejati uboge inu Drenikti. ki je napel vse si« le, d:i hi svoje ime j>ovcdal Naposled pa j«» je rxikuril s posle. Nfi trgn ga je srečal nje gov prijatelj in jK>z«lravil: »Ser vtis Drenik « Profesor se je ka kor i/ sanj prebudil in urno stekel nazaj na pošto in zahteval pismo na ime »Servus.«
SAM SI JI K KIV SMKTI Nek zitlar jc sedel na zatožni klopi. Obdoly.cn je bil, tla je /. odra \ pel cm nadstropju vr= gcl svojega sodruga na tla. Predsednik: »Obtožbo smo > leda j prcčifaJi. Kazvithio je iz nje, <la ste Vi morilec V;i šega sotltrlavca. Imate ka| nu vesli v Vašo olajšavo?«
/»(.<»tov<», gos| k hI |>retlsetl: nik.kcr jaz sem |>o[>olm>in:i uethil/en. Njegove smrti pa si je sam kriv. Bila sva sc namreč sprla. Jaz sem hitro jirzen iu kn nu; jt: močno razžalil, sem pograbil za vrat in držal v /raku. On |>u je pričel milj» i" kali in kričali »Pu.sli me spu •iti me... boli me . spusli!«
Nn in jaz imam tudi usmili« ru» '.rt i Sfiustil sern ga. mi p:i jc na to treščil ua Ila «
I.A/tN.II VI 1-KSK »Jaz li sicer posoilim 10 lir. ali samo, če se f ako j zlažeš!« de 7.k l'rskti.
»Rekel si ravnokar, da mi posodiš 20 lir.« mu naglo od« vrne Frsk
Fran Zgur: Pomladančki
Lepa zbirka mladinskih pijmi, ki Jih Je zložil znani mladinski pesnik, znan Iz naših listov in zbral v okusni od A. Crnfloja opremljeni zbirki. Knjiga stane samo L. 2.80 in (o Je izdala ,(|larotfna Knjigarna" v Gorici, Via
Garducci 7. v hiii „&oriftke Ljudske Posojilni-c«4t
Malojfta naših društev In naših šolskih knjiž-nlc Je, da sežejo po tel novi mladinski zbirki.
Pravilo.
Pravijo v Sr.mpolaiii. <ia korljera dela v I uri 104 zajčjih korakov, na pr. .Sciii|m>Iu ).K resi )■
Pravijo v Kobaridu. ila vjaila lam vclikaiudto zanimanje /a prihodnjo številko «*uka. V nje) ho Anic menda |K>vrilal. koliko juniv rokavic ala nakupila h k uuipa ruom KndclOcm /a
tirdiodnji plen. Zaloga. katero »la na« npila lanako IclO v Tolminu, jima jr. menda ic pojtohioma |w>ija.
Pruviu* v Kobaridu, da za ra/piaaiio nagiatlo /a rekord v vzdržanju »panju piule v poAtcv aamo Kudlč, kateri ne je kar dve linči Vzdržal ipluju in
IHiIrg lega delal ic manjše ialclc v o-.olieo I reilno pa dobi nagrado, »rc«l starega štruinpandeliča«, (katerega je izgubil lanako leto Anže pod Krnom) (m- moia še ugotovili, tc. gu lil (i^rd tem čaiMpn kaka dobra duša Vzel« na »jcm|M-rgo.«
Pruvijo v Kobaridu, da ho v du naboji številki Čuku, zadnjikrat »kupno nastopih -vsi dojusnikl, ker nr. marajo, da bi nc tudi drogi Kobaridei »me-j ali njilioviai slabostim. ampak bodo raje hodili k Poccljsnu oa pivo. Ici gledali trpeči obraz lete, kadar ima' nmolo pri »mavšcljnii« in občudoval Makaa, kadar trmmfira z njegovimi »buta Hrambami.« S tem bo ustreženo tudi drugim, ki pretakajo že dolgo krokodilove solze nad čukom. Nac, Tipi movftl
Pravijo, da ao vipavski nadebudni mladeniči tako vneti fusbalisti. da nisi varen po ccati pred brcami. Zad* nič ne jc Čuku primerilo, da Jc M deležen »Juha« na zvonik. Steč* *e» da jc oni slabo meril in jc letel Čuk mimo zvonik«, sicer bi ga ta podrl.
Pravijo, da hoče Mici, tudi v Slo« veni ji »Tango« vpeljati, zalo jc bila v L. odlikovana z ducatom cigarct ter v Kranju med društvom »Vinska klet« z ducatom čikor.
Pruvijo, da inora nekdo iz Borjanc solo tango plescti. katero mu svira neka M. pa šc kako; in tudi pravijo, da jc »Sahotc«, jako molčeč človek v svojem poklicu.
Pravijo, da sc jc v Borjani. otvoril zračni promet ki vozi tudi horjanske »čeče« na progi Nija»Mokarje.	.
Pravijo, da bodo v Jugoslaviji ni 15. 9. 23. stopile v stavko vse žene, gospodinje in kuharice vseli državnih nameščencev, železničarjev, daljcslu-žečih podoficirjcv i. L d. Ta stavka bo<lc obstojala v tem, da dokler nu bodo prinesli moški več plače, nc bodo iste za navedene več kuhale. Mogoče bodo dri. namcfičcnci, želez, ničarji i. t. d. potem stopili solidarno v stavko ter zshtcvali več plače od drŽave.
Pravijo, da bodo na Nasircn vklo nili par mladih oslov, ki bodo izvažali moko tamkajšnjega že na veto izvršenega mlina.
Pruvijo Vrbpoljci, da nc bodo vozili žita v mlin na Nasirc. ker nc bojijo da bi jim veter preveč inoke nc odnesel.
Pravijo, du mi deklice iz Nasirc* jezne, ker jih jc Cuk videl dne 12. t. m. voziti sc na »ringclšpilu« na Pc« sku.
Pravijo kobaridski liintje, da imajo Sužidske čeče majhna okenca za noč« ne avcnturc. Informacije o tem ža> lostnen^ dejstvu daje Paulč. ,Moj <xl-govor jc: Pravijo, sužidska dekleta Čuku in sc gs nič ne boje. da jc tudi on lažnik. ker fazna&a okrog lu/j. da so naša okna majhna. Kes ps jc: da so okna vejika, za avcnturc so ps ko» baridski fantje nogodni, — ker slabo razumejo »večerno tehniko in nočno mehaniko. —« Da jc tako, se Cuk lah« ko informira v »Nachtkinstlerferajnu« za zunanje zadeve — v Kobaridu. Pravijo, da so prireditelji plesa v
Mcilani nastavili hrjarje na tak način, ila bi ar. jim |>oarcčilo Čuku. ki sc Jo vračal s potovanj«, pot zastaviti, da bi Jih Občudoval, kako so se viti Iz. vrstno sukah in potili, da jc kar curljalo z njih. Posebno žal pa jim Jc bilo, ker ui bilo Cuk« zraven drugi dan, da hI )ili videl, ko »o hc naložili na vozove vrb brjarjev iu vihteli zastavi:, ko so odrinili prepevajoč tako lc|>e pesnit, da bi «e mu kar »line Cedile po njih. Poficbno pa tista bi uiu vdajala, ki |im |c najbolj donela Iz hripavlh grl -Imio lepo mlado V.«, ki so jo ha-jr. |»olni vinskih duhov po poli zložili
Pruvijo, da jc Tončka postala jako in/bnrje.jia, lujr ji Je pravil JoAk to, kai ho mil dtugi lira vili. Kadi tega jc vložila pritožim, (la sc ji fcdpva fift»f' da odvzame. Vsi njeni energični na-atopi so hi|i brcztin|>cšiii, ker besedo niso kiiin 11 ali za žaljivo.
Pruvijo. da liodimo vrliovnk^ punce iskal fante po sejmih. Saj lo ni čuda. potruditi sc je treba, dokler je ča» Cr. jih pa nr. dobuiKK nam pa tudi nr Im> preveč žal, zato krr moška roba |e ■laha. imilokl«ru kaj velja, vtialia. ki jo moža doiijla, sc več kot stokrat ua dau kesa.
NOVE KNJIGE, ki sc tk>bč v Narodni knjigar* ni. (-arducci 7 so sledeče* t'rimce B*vk;Tafič. (L 3.80). Ivan Cankar: Hlapite Jernej (L 350). ' />. Brumat, Kam?, (L A—). Fran 2gur, PomladanČki (L 2.80).
Vodnik Anton: VigiHjt. ' Ivan Rozman. Testament.
(Igra).
Cvetko Golar: Poletno Jdašje Murnik Rado: Na Bledu. Albreht Ivan: Ranjena gruda Milčinski Pr.: Gospod Pri* dolin. Žolna ih njegova dru* žina.
Naročajte knjige v Narodni knjigarni v Gorici. Zahtevajte sczr.iim knjigi
Pravijo, da bodi tisti gospod iz Slapa pri Vipavi brez klobuka .s^psom, v Lože ponujat dekletom čike in ko« zarec vina, da bi se jim prikupil, t na. menom. kfcr išče vcČ natakaric za svoje dve na novo otvorjeni gostilni v l.ipci in v Rcbrnicah pri Semlaki. V slučaju suše bo točil tudi na debelo!
Pravijo, da' Pliakovski organiSt nc lx> orglal na »puf«. ker ne čuti šc tako velike potrebe, /.sto sc reflektira na osebo zmožno vodstva ccrkvcnega petja in orglazija. Sprejemajo sc le resne ponudbe.
Pravlio. da pliskovski občinski »konscljcri« ne bodo glasovali za konzorcij kraškega vodovoda, to pa je do« (načinom popolnoma umevno naj ima. jo vsi odborniki »štirnr«, razen dveh, ki imata vodnjake.
Pruvijo, da odkar visijo 'nad pji« skovskimi gostilnami de.ske. z napisom »Trtorijn«, stočijo gostilničarji lc ma. ( lo,vinn. ker Pliskovljani ne znajo itali« ' jansko in mislijo ter tuhtajo po svoje, da kjer napade trto rija. nc more biti : dobro vino. Izjemo dela le domače ' društvo, ker so društveniki večji inte« ligentje in v/;do, da tratorija pomeni i gostilno boljše vrste, j Pravijo, da hi »c Kosovcvci radi vo« I žili v Pliskovico k sv. maši. pa d» nc ' morejo dohiti voznika. Kdor bi rad i kaj zaslužil na dan. ko drugi le za. j pravljajo, naj sc prijavi. I Pravijo, da jc stric Janez iz Plisko-I vicc dober vremenski prerok, ker jc
vganil kdaj bo dci. ko je rekel: »Ako nc hode dčžja pred birmo, bo po blf« mi prav gotovo «
Pravijo, du pravijo ,»lmkovska dekleta. da »o doinačl fautjo poslali zelo zinrtli, ker niso že par let priredili javnega plena in šc tisto rrtalo ln rmL ko CTtlenjc harmonike, ki sc )c slišalo v.daj v jediiem zdaj v drugem koncu vasi, da jc |M»nclu»lo. K«Jr fantje iz. vedeli, d« so zmrzli, sc.Uj pridno ho. drjo v drwšlvcny gostilno in sc tam segrevajo 's tekanjem *a lesom, (k/og-lan jem), dekleta na. kor so prevroče« krvna, hodijo sedeti ua zid. kateri ob« daje občinski vodnjak, da jim mrzlo kamenje odvzame prcobiio gorkoto. Kdaj bodo fantje. In punce cmako topli, ho žc »Cuk na palci« poročal.
Pravilo, da v Si. Petru na Krasu m iliti dve mladi goslKidični vsak dau od H. 12. in od 2.--o. ure popoldan IHilrg ccalf! v senci dreves, samo da viilit i bcrsaglicrc In »liflila »Kadar l*r« aaglir kamina« f<)p. Priljubljena fi»> ■tem brrsugllerov).
»r.Mk j m ua vej' sedi in tako Ic govori: OJ. deklice ftonlpcterskc. ne hodile prcvoC ruljubljenr, da ne boslr prekmalu — •ad ljube/ni guiicalel«
Pravijo A« Pečinah, da je g. Ignacij Pisk poslal zadnji »pravijo« s Pe-čin v Čuka, a to ni res, kar uredništvo Čuku rade volje potrjuje.	*
Pravijo, d« ko jc prišel Cuk na Malo Bukovico pri Ilirski Bistrici, sc je aitoma ustrašil, ko je videl razne punce jezditi na konju!
Pravijo, da -trnovska »Psncttaria« ne potrebuje Več »Pekarne«, ker jc tu« di klukco raz črke S. spckla jn«d ki« felčki.
Pravijo v Ložah, da so Slaj>cnci pravili Čuku. kar je on pravil Loš. kini gotpicam. To ni res. Cuk jih jc asra vidčl pri vcsciici na Gffčah. kako ao kadile in tudi vinec »eks« pile.
Pravijo na Slapu, da jc po dolgem času lc zmagal »prolctarijst«.
Pravijo, da pri oni prireditvi vcsc. lice S. K. P. v Postojni jc bila ona ka. varna v kotu med vejevjem, toko ime« novani paviljon. Izpremcnjena v »Ka. Ijharct«, kjer sc jc bajč zelo uživalo, tako, da bi sc Cuk. ki je sedel in vse to opazoval tia vejah onega prostora, krnalu pohujšal. — lidina prilika pač. da ima ]x>stojiiska mladina obojega spola priložnost vživati na la način marsikatere naslade.
Pravijo, da pri S. K. P. veselici v Postojni jc vse vprek ne glede na na. rodnost, plesalo, tako na primer, ila sta se »l'ej>cu« m »Muričku. v lepi na« rodni noži vrtele dokaj veselo z gibčnimi oficirčki druge mirodnoMti.
JASNO.
»Draga žena,« reče 7M 2kov, kj, nčemti Ti bodo z»j»et novi čevlji, ko dobro vcA, da stoji ceK svet na jilavi.<r
Radlča so dobHI
Pilip Seljak it Ljubljane, ki pukg tega iz veselja takole pojo: Skoraj j>o vsem svetu iskali »o moža, kateri v Belgnidu veliko vlogo igra. Skoro žc en nicscc po svet' okol' caplja, in ne avgusta tncsca ledu vozit zna. ervozen, ves Iz sebe je Iskal sam ter tja. in slednjič sc zaletel kjer jc skrivalnica, (del kmalu sem ga naiel na kraju lam tl(i, v Itcdru taiji zdlhoje lc glavo ven inoll.
Drugi Jc BsjcC Karol U Vipave, ki io kroži in zavija po svoje: Našel, o) Radič, sem l4 na žalost Slovencev, na radost Hrvatov
Co pošljem v Ljubljano, tO k Ijiihljr.
nlm bratom.
meni bo, tehl gorici Ce pošljem to v Zagreb pa k dragim sob r atom.
srečna res bova oba;
kaj pa ko Srbija vsa
ln PallČa brada kosmata bo svatom
itopubllkc mlade zavila nam glAvo!
Ljubljana pa klicala: »BravoIU |H,
' »Bravoil« Najboljše je pač, da do Čuka tc jm» lijem,
jezičnega doktorja, alavnega »odi« Pač on naj avetuje ti, kakor žc hoče. a mani v rcsnici se nočo ml, noče
Marija in Ivan Lcban. Tržič, lio renjsko:
Radiča smo žc dobili, čeprav atc ga v Čuku dobro skrili. On aedaj lepo Ipancira, vse londonske klavirje nam »probira«, da bomo znali boljše igrati in boljše z Radlčem ravnati. Vol podpisani ^ S. Ii. S., ki smo naili Radiča, Te prpaimo, da nam ga p<v iljci nazaj na Hrvatsko ker ga priča« kujemo, da nam vstvari republiko. -Viktor Žifanood, iz Volčjadragc. Ns. nut Adolf, St. Andrel; Ccj Daiujd. s t. An o rež pri Gorici; 7-eg* Prane, iz Gradišča; Rudolf Pcrocl. Bukovi, ca; Martelanc Avgust. Volčjadrau«. Stepančič Anton, Renče; J. Pintir. iz / Novcgamesta; Gorjan Just. Radiča jc orožn. Prane Stepančič > Brežicah ob hrvatski meji izsledil, ker pa ni Hrvatom iz Londona obljubijo ne rc|>ublikc prinesel, se ga ni dez me. io na Hrvatsko pustilo, zato ga g. f:i> ku pošilja nazaj. — Hudi MIha piše: V prigihu Vam pošiljam Radičs ne zato. da dobim knjigo, ampak /sto, da ga spravite za pozimi. Razen tejja. dragi Cuk, pazi. da nam ne pobegnt Salata. Drugače bo Zagreb brez Radiča; Rim pa brez Salate. — A. Hvali, Votčt poje:
»Vprašujejo se vsi povsod; kam skril sc dobri jo gospod. Z rsdičcm malo aličen jc, po nJem pa nosi to ime. In tudi Cuk debelo gleda: »Le kam jc šel, nc bod'ga treh«, ga iščem, gledam in frlim, oj. kam se skril je frkolin.
Jcram Jakob iz Vrha jo jc takok zažvižgal o Kadiču:
Kj Radič ti presneti, v kotu tam. sedi, ker ima žensko glavo, žnjiin res kaj prida ni. Vsi šli so ga iskat, jaz š£l sem tudi ž njim. dobiš nazaj ga Cukec ti in zraven njrga Ijrc tri. Zastonj ga nisem iskal, na ledu sc potil Za trud jia bom v plačilo zdaj knjižico dobil.
Citatcljica Čuka i/. Sežane l»išr Dragi Cuk I — Pošiljam Ti »Rad./s« kateri ni za nič nc kuhan, ne v solati šc inanj pa v ledeni jami, kakor *•"> ga po Tvojem naročilu našla. K'
Knjige „GORI$KE MATICE" moralo le-v vsako hišo! Poleg lepega molitve-rtika In lepih povesti, objavi Koledar ve-iSvSinSxč,antexI. peresa strokovnjakov
TI »ankl vsebujejo nauke, ki so za na' tas in za razmere, v katerih živimo, nujno potrebni. Naj nihče ne zamudi lepe prili-
Ke i
r
Sle
M Alojz. Hrulcvje trdi, ko jc našel Radič«:
De ravno Radič . rabi drugo glavo, ukoli predsednik republike ne bo.
Junet Gregorčič, Drežnica, pošilja Radiča:
Cc Radič res se izgubi to'vendfr atvar pač Čudna nI. Pomisli, v Drežnlci je konje ftir peljal nekdo. kdo? ve hudir. Sevc, konj ima itlr' noge. in kdor ga pelje, ima dve m Radič ima samo dve. in iičejo ga vse glav«. Tu imai »Cukec« Radič« in skrbno dalje varuj ga, {e jm ga zopet izgubil, povej nam hitro, kaj žclifl Frančiška Martinčič, Iz Cerknice (S.
11. S.), jo jc pihnila takode. Kam jc Radič nam izginil? To kriči ie vsepovsod Tudi ntne hrup ia vzdramil s tem ml dal Jc tudi pov<id. da iskat sem 11«.tud' Jaz; ker na ledu jc hud mraz. sem,z«to douia ostala, irldno v »Čuku« ga iskala Jcdnjič sem ga izsledila, pa lepo nazaj vrnila, da oe bo vea trud zaman, s tem tud" »por Je poravnan. •Mihce« i* Trsta pošilja Radič«: Dolgo stikal Je okrog, bil v »tajhl« ie zaprt, naradnjo v ledu jc na tleli obsedel trd -ubogi Radič. Mira Lampd. Vipava: Dragi moj Radičl Saj vendar nisi 0j£. Kam Tc jc spakZakrila, da Te nisem prcc" dohil«t Zato Te bom n« kaznovala in »Cukcu« v kuverti poslala Tončka Pelikan, iz Zapuž. pravi: Tukaj Ti poAiljam Radiča. ki sem ga i veliko težavo spravila ia luknje, pa je prestar, ne maram ga. raje im«rn Tvojo krasno knjigo. — F m njo l)a> tovec, iz Matulj. jc ubral take strune: Vprašam tc, preljubi Cuk. kaj. iičeš Radiča ti tud', iskal sem ga tud' jaz en čas pa mi sc posrečil ie U Ipas. Kes brihtaa glava )6 fa Radič, hotel graditi s'Je lep gtgdič, račun se mu pa ni oblekel. Vato ga j*pa gosjak odnesel. Saj meni pač on ni na kvar, in mi je zanj' tu«j" malo inar. MBka Živec. Iz Skopega St. 21 Jo je »nacvimala«:
O Ti nesrečni Radič Tj. kam se Ti tako mudi. da po ledu tji drčiš, nato pa v luknjico zle tli. Ker Te nočemo na Kras', tc pošljemo ta čas Čuku v tiskarno, da boš prišel na varno. 1 T. Slerle pošilja Radiča: I Evo. pošiljam Ti Radiča, ki v desnem kotu zgoraj čiča. Pošlji rajši nam salate. in telečje tudi pratc T« hrvaški brate pa naj ostane zate. Nam je več, da Cuk na palci, ave da »mo njegovi bralci. In da pošlje knjigo temu. ki ni našel Radiča pa figo. I pave c Amalija, Zapuže. pravi: Ni. sem mislila, da znaš tako lagati. Si pisal, da je Radič padel v luknjo, pa tako možko sedi v Irvcm kotu. -Justina Grllanc iz Zgonika tiain jo zaokroži:
Dobila sem Radička in pošljem ga nazaj, zato ker je prestar, če kdaj bc pomladi, vrnile ga te4*j-7-vonka Dušanova pravi iz Skc« dnja:
Radič se po ledu vozi. brez skrbi in v lepi pozi. nc misli na ledeno past. ki jt zdaj njegova last. Vsi ga iščejo zaman, edino »Čuku« kraj jc znan. kjer tclcbnll jc, obtičal; zdaj bo morda zopet vstal. Ce to kedaj sc mu /.godi sporoči nam lc —Cufccc« — Ti I Prilagam 2 liri za novo pslco
Albin Sfefančič. Poljčanc nam piše: Ti nezvesti Radič, joj, lc kam si jo ubral; zastonj. bil trud do danes moj.
Kvsod sem tc iskal.
Cuk znajdi ji vi zda) z« smoli te v svet poslal. Ker zvesto ljubim narod tvoj bom Čuku le poslal. Drutba lx Renče jc Radič« dobila in jo takole zasolila: Tukaj li noši. Ijamo nazaj Radič«, kateri miali še. vedno na svojo ljubljeno Hrvatsko ip ji ostane luiH zvest do »mrli. Mi smo tudi njegove ideje in zve»U pristali njegovi. Alojzij Sirca iz Pllsknvice Jo je zložil Radlču tako.le: Radiča sem našel aedečega na tleh, čc kdo hi ga našel, hi bil mu v zaameh Pošljem "1 i takega kot nem ga dobil, če se Ti zdi, le obdrži ga Ti.
Krut VnsUtot, StmpolaJ )c zajn-1 lepše kot Sova tako.le:
in nisem odjenjal, iu kio tc vlovil. A zdaj si med nami, predragi kotega; po celi Podragl, sc »lava razlega.
Radič« so dobili, ga k nam poslali In nič .dodejali sledeči: Antoni js Strne!, KrČevina; Kopita Valentin, Sv. Peter v Sumi; Pipan Daltilo. Presor. jc; Jair Počkaj. Ubcljsko; Ljudmila Vogrič. Trbiž; Zupančič Valentin^ Maribor; Pavla Kuntara. Ponikva, Štajersko; Anica Vlčič. Renče; Kaš. nik. Trbovlje; Anton Miklavčič. Nu.
fl«; Jožefa Tkirk, fleinpolaj; Marlnič 4-o|K>ld; Šmartno; Nlko Semič, Dol. gapoljana; Prostor Prane, ftiik«; Rio< sa Ivan; Albina Rebula. Salež; Sivec
POZOR!
POZOR!
Šola se bliža
Kje boste kupili šolske potrebščine? Kje boste kupili štilske knjige 1
Nikjer drugje
kot samo v Narodni knjigarni ' v Gorici, ulica Carducci 7, v hiši Goriike .Ljudske Posojilnice*
kjer dobimo prvovrstno blago in po zelo nizkih cenah. - -
Oglejte si veliko zalogo
raznovrstnih peres, peresnileov. svinčnikov vseh vrst, barv, barvic, krede, tablic, kamenčkov, gobic, radirk, {mila vseh vrst, (milnega ekstrakta, lepila, tuiev, čopifev. šestil navadnih in finih, risarskih žebljičkov, ravnil, trikotov, šolar skihikatiiic, zvezkov vseh velikosti in številk, risank, risalnega papirja, notnih zvezkov i. L d. i. L d. -----.....
HBile m\
It to hi žili
Pošiljam Vam Radiča. Skoraj Vam ga nc bi dal. v Jugoslavijo na šup ga |m>»lal. presnelo /metlo. KadiČal Josip Suligoj v Tolminu je tudi poizkusil pesniti i/, samega veselja, da je Radič« dobil: Sem Radiča dobil, kdo sc naj ga loti? zato ga vračam tebi, Cuk, da ne bb na |k»ti. Pozdravljen bodi, dragi Cuk. in dobro »c imej. a glej tla Radič nc reče: smuk, in spet uteče preko mej. iMvrenCU Anion iz Podragc Je zložil:
Oj. Radič ti zviti, prebrisan lisjak, »fajn« sc znaš skriti, dobi tc nc vsak! Sem pamet napenjal, da hi tc dobil.
Anton, Tolmin, Davor Sinčič, Matu. I je; l^narčič Ivan, Zagreb; Mirko I'on. Tolmin; Viktor Cehron, Komen; Polila Kodrič. Hr|c. Zorzut Alojz. Vedri jan. Ana Purič. Velik i Reponj, Anion Cilnvar, Jr.lšanc: Albert Rav. bar. Komen. Jože! Kcnda. Ihmc; Anton Sivec. Tolmin; Več Medantev (pesem je šla pa v koš. pa drugič); Josip Milič. (iahrovec. Olga Obla. sčak. VolČe; Martclanc Alojz, IUr»
Nadalje *o našli Radiča: P rele An. ton v Ljubljani in piše, da ga jc na. šel v »šlafvagnu«, ravno ko se jc pc. IjnI v U>ndon. ter pošilja pozdrave iz. Iblanc. — Franc Fabjan iz Koštabonc piše:
Radiča sem našel, ki pa ni nič zrasel. Tukaj ga imaš, storiš ž njim kar znaš.
MIha In 2ef z Logaršč sta tudi na. fla Radiča, a sta poslala samo 1 Liro; zato »Jezera« ne dobila. — Anton iMvrantlč iz Log« Jc Radiča našel. — Marija iz Rojana v Ljubljani pile: O J Cukcc moj. ti dragec. me vprašaš, kje jc Radič? Samo vrag vc kje tiči ker ga doma Šc ni. Jaz ga ne bom iskala, ker je ^painestnak — vraga. Utegne mi v nadlego biti In le v nearečo priti. Ce v l-titulouu sc skriva. Jc greha mrli« kriva. Kaj menil. Cukec Ti? Kako se uiu godi? Pa ko nazaj se vrnr. mogoče sc »preobrne«, d« dinar In angleški funt magart lx>sta li la »al paii«. Hrcur Franc i/ C«kovr« piše: Za Radiča sr ludi |«z zanimam od č«sov, ko nam je obetal novi svet. tla ustanovi rrjHibliko otvorl kabinet. In d« ne s sr mu je Izpolnila želj« I«, da se v (MO) kabinetu . Čukom na ž«bl)u cingls.
Poslal Id tudi Uri dve. ali kam iti po nje. ker tiskarna ila Jc v prah remihliko pa )c vzel viagl
Radič« so ir dobili 1'oriiMiATU. To. rezlja, Slaragora; Antonij« Struccf, KrČevina.
MARIJA IZ ROJANA 1
K/'j zon I kili V;is jc lumdauh-iui. dc «to zaSrajala u Čuke od nAga Rej ima. Anke jest sm ra~ jen u Rojano, zato mislem, de se diaJnu zastiiOf>emo. PraSa-stc. ki Iie fte se muoRle naučot &raja t pu Setvena ku. Kuker vidim »e Vjuii Kran&ku ne dopa* deČ Nej strejla tiste ke je z man dlje, ne bozastuopu Lblanc, ke ne pazna mandrje, fie jest seirt šteutirou. pej ke sem u Lblanc šrajat štodirou. Ma nauka maii=» drja ne zna š rajat glih pa slo-vensku u konfidensi rčeno, za> kej Šinjorinc muonojo tam pno manderje jenu n neddafi pu Roja ne kriki dc Seda, jenu anka kouActc de Seda jenu Škarje z vesuokim Soratakom. f^jora Lu-sja se je unedan Jezila dc je piekovka nej dola z<uitie do pati d fhfi. špedirajte anjra Li)lan* c*ari a u ku<»jan, huosta vidla, do bu poti u žvcniineut jeuu dc nc buo vč ustou jej. če ne pukli-česte Kuardjc midlie.
Ja moja kara Marija čc česte zdej r^ut štedirat sluvensku. ješčtc tiste, ke znajo, sej jeh jc ifciostc samu nej traba jeskat Škarje in punta, brgješe ala fcni* flou jenu jakete na an betuon. Buoste vidla jej, dc se buomo s sajtem §c pominli pu sluvensku,
Skužirajtc za ta deSkuorSl Intanto pozdravem
P epi z Rojana.
v dvomu.
Sodni zagovornik svojemu varovancu;
»No sedaj, ko ste oproščeni, mi lahko odkrito poveste, čc ste ukradli kravo idi ne?«
Tatič: »Odkrito povedano gospod odvetnik, proti obrav» navo sem hil [>opolnoma £(>• tov, da sem jo ukradel; po Va* šem sodnem zatfcivoru pa močno dvomim.«
postenost.
»Torej TI Frsk bi hotel, da Ti posodfim 20 lir; toda kaj mi jamči, da mi jih vnics?«
»Ni K zadosti častna beseda poštenega človeka?«
»Dobro, dovedi mi t«iga poštenega človeka, nato Ti denar posodim.«
VISI
Žk razlaga,
litina. k|ir res. ju res. • v državi Ka Ua Ka. teči- mleko, tcir. med. vlada jiamcl. vludu red. Nu svojem mestu vnrfka alvur na prvem pa jc miniatur. Iinuino tudi parlament, k|isr tlela m: Iu na procent, ('irkus vitli vsak, ic slep, /u v.tukim sc mu vlcfie rep.
Vladni član al iluAiiiin
•I
vj.uk, v'"" ličilu Ic nu plen. Od&li ho zdajci v ni ni. lov. /ulite vajuč dodatek nov in I101Vjt> Se to iu I«, tlu m- ne /nu. kuko i .o Alo. Nu vse .struni le red in delo ne hode skoro • ie začelo. Se leto ilni iu uiordu dve |ir. ic pu rani hode vse. Cene stidne. kakor /nI <><1 i(radn Dinar rasle včasih /oju-1 putlu. Le &e mulo, le Sc inuln jo.4, bankovec ln> vreden tfroA.
Islir
k u i
je les.
siv,
v tlriuvi Ku Mu I! lete mleko. Iric med. vladu pjrnet. vladu led. Nu svojem mestu vsuk nn prvriu pu jc iniuislur.
NI PROSTOR A zA PRST. Oče. posvari svojo malo, da
ni lepo in, da. sa ne smo držali
prst v nosu. PunČikn. pa le še dalje vrta /. njim v nosnici in pravi:
»Mama pravi, tla f»a ne smem vtikati v denarnico, kuharica pravi, da ga iic smem vtakniti
v smetano, ti praviš, da fia ne smem vtikati v nos. Kain pa naj ga potom vtaknem?«
ODGOVOR VOJAKOM MORNARICI' V TARANTI.
V resnici najlepša hvala za povabilo. Komaj čakamo dc? v etnh j s ts to« tir ovci, kdaj zaglc« damo velelepo solnčno Italijo
v veleprijaznih »kasermah« .. Neskončno hrepenimo po pa? štašuti. sigurno bolj kot grški bogovi po ambroziji. Koprni-mo po »morski vodi za kosi« Io«, ki jo baje vsak dan dobi? mo, kakor jc bogove k nektarju gonilo. Tako naprej, o ko-prnenje vseh koprnenj ...
Sprejmite pozdrave od va* ših za tako prijazno povabilo hvaležnih rešiteljev letnika 1904 iz Vipave: Rajcc Karol, Gustel Pcrhave, Sček Joško, Stane Ferjančič, študent, Ivo Božič, Premru Franc, Rehar Joža
ZADHL JH. »Du esel«. (Ti osel) reče židu, ker je ta nerodno zadel vanj na vogalu ulice. Zid sc začudeno ozira za Zkom ter premišljuje, kako ga mora tuj člo= vek tako dobro poznati, ker sc je faktično zval po imenu -Escl.
Listnica uredništva.
Kubiirli/. »Tuin dol' v Koiiicnskeui. se.lu rasle, toniužiii*, nekdaj selil I »t l v veselju, sedaj le druj" spomin,«. Ta spomin tudi meni ne v^uju, zato sem l»n tlel koši| Io pot Zil dno. • linujtlu hi lu. »Kje naj. začnem. drujji uniji, pri Icluri« uli IilirralgihV. Kjer hočete ■*«£» tlite, huiiio tlu za č.'uku nist> nc ti ne oni, ker se v strankarske razmere v Sloveniji nc iiutru vtikati, da ne začne smrdeti. l.isuti s planom, s kokošjo iu raco, z mlutlim piščetmn iu staro mačko je /letela v koš in tam laja. -Diirnhcrtku pesem je tuko osebna, ila če In Inlu ruvno tuko dovtipua. hi hi' la gotovo ilohila mestti v Čuku na pulti Kriku. 1'rt'hnd proč /.a* (•nul Kihcubcrk. Mnogo besed. pa-4«-. vedno nc vemo. kaj povedo. I.eprie. htdj kratko, hol) snu Ano. holj sladko, pa (>•' iluslo ineHlo v listu, če ^i'c jln nel Ncktlo. Poslal piAino, ki jj<i |<; pisalu {(-na nvofomu inoJu. 1'Ihuio ui pisano pravilno, to Je rrs. a je jm vseltini /lato. Ne iiorčujlc .e i/ stvu. li. ki niso norčevanja vicdnc. - Ihu rita. iVcoschnn. Ali lipčelc, da Ouku perje jMtpulijo? - Scmpoluj. Tislo o ilaci jonamki republik I ne. razumemo. I'a ne. da In hil zdaj Kutllč v Senipo-. tajil. Prečnlk. Osebnosti pri nas ni« ma jo sreče, pa (laj Ar. tako lliiililjii in lepo pišete. Vse g te v Ui, Ciuaui tu. O občinskem odboru zletelo v koš. l'rt-iloli;o. preneru/.iunl jivo. Ne moro mt> tuhtati. - Koiuiui. .Stvur Jc vcu»
tla rit prehudo žaljiva, četinll je res. ar piflvte. 1'nstlmo /a enkrat. - Sv. iunu O dolgem jezičku. filo v kol.
Almijiii žensk, du je pri vas. tlu jili ji trrha po eeslali /uvručati. I'a niti kraja niti imena ue /.npi&cle. lir. novic u. Ostrimo - Alo jti kot j>o na. vadi vse take stvari — v koi! -r- Aj» tloviitnu. Masa/a nuj ic ho, inasuia; ali pomaga tudi pioti dolgočasnim ne - dovtipnm. Kurirajtcsc sami! .— Kučinj. ČJtil. ima dva paru »špcglov«, u ui mogel iztiihtuti, kaj jiišctc. — Trst. /.a to jiisino hi j>a hilo Irchu pet »Spe. j<lov«. povečalno sleklo in Sc kaj. — Grahovo. Vi pi£ctc: Veličastni go» spod frnkU Naziv, nam su lasten. a n verno: niči — ' /'odje/ov* brdo: Ni' vsak izdajica. Id razvpijejo znnj. Saj ho tudi Ivanu (.'nnkurjii svoj čas kritiki očitali, da nc ljuhi domovine, ker ga niso razumeli.
Posestvo na prodaj.
Ugodna prilika ta trgrvca, obrtnika ali gostilničarja. Tričctrt ure od postaje ob glavni cesti v prometni in industrijami občini na Goriškem so po ccnl proda posestvo, snatojnče iz velike hiše. Stale in svin)aka, joh zcmjiAča okrog hiše, z nasajenimi trtami, sadnim drevljcm in travnikom. Kvcnluelno sc prodajo tudi premičnine ln poljski pridelki. Kje, pove uprava lista.
MOBILJE
O. BERNT
GORICA, — Piazza d. VitloriaSI (na Travniku) .-.	Tel 69.
Ha pdaj je la
z dobroidočo TRGOVINO :: u ČRNIČAH št. 21. ::
in pose- i
tite v času od 1; ilo. 10. f
----------septembra I923 |||. uzorjni ?
' velesemenj v I.jiil^jani, na kalerem bodo rnzslavljoni v r < paviljonu „H" št. 346 najnovejši mlitiski stroji, naravni m > > umetni mlinski kamni ter vse ostale mlinske potrebščine. ?_ r Cadež & Brcaš-. Ljubljana - Kolodvorska 35. J
Franc Prinzig - Gorica
na Kpterin>|eyem tr0-» 2.
Prevažanje z avluiRobili, izilelki iz cementa, iz umelnena kamenja, izrezani kipi itd.
/..ilngti oemcnla 1» lircde.
Cene hreai konkurence. .
Znana slovenska Ivrdka
JOSIP KERŠEVANI
■nelianlk, |>iii.li.ir ln Irgovec
Gorica, Stolni trg. št. 9 (desno)
so priporoča slavnemu občinstvu za iK*up iuijlx>liah Šivalnih strojev OrlBlnal MrnHtlos NeinSkJli tovaren, katere Jamčinl za dot«, 25 let. P(xluk v umetnem' vezcuJu. kn>anju In Slviuilu brezplačen. Tako Ini.un tudi lUiJtotiJa dvokolesa znamke Kolnmbla AjneriSklti tovaren. katero Jamčim 2 leti. vse delo spadajoče v melianičuo In imSkarsko sliukii.
Delavnica in popravlja* nlca Stolni trg it. 5.

gorica BRUNO SAUNIG gorica
Uia Carducd 7 , |Rj pr. |j,j|j|,E pasBjflllCB. via	7
usje, nadplati, podplati, (evljarske, sedlarske potreb ščlnfe. :: Vrvi, biči, bičeuniki, masti. IIHla, barvila. :: MT Sveče, veseh. Kadilci.
Kupuje {ebelnl vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PIREUI na debelo.
gtj 1'cnlružnlco -v Solkanu. JjcJ
i
*
* : *
tac
noc
DOC

Slaroznana klobučarna
Ivan Pich - Dediči
Gorica, Raštel št. 13
Bogata izbera možlrfb klobukov. - Popravlja, opeče In obnavlja klobuke.
No debelo!
Ha drobno!
:joc
DOC

Nn zamudile prilike in pose- ^ j
Velika zaloga manufakture
RUGIR VENUTI - GORICA
se s 1. septembrom
:: preseli v lastno hišo :: Corso Gius. Verdi št. 19.
Vsaki dan novi dohodi jesenskega in fcimskega blaga. 3itr Cene zelo ugodne.