Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah.
VeUa za v«e leto. . • $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki
[j] The only Slovenian dany -: in the United States
Issued every day except Sundays and Holidays
TSLBFOH PIBAJUfM: 4887 CORTLAKDT. Entered m Second-Clan Hatter, September 11, 1903, at the Port Office aft Hew York, H. Y.,
the Aol of Concrete of March 3. 187». TELEFON PLBAENE: 4887 GO&TLAXDT
NO. no. — STEV. 110.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 11, 1915. — TOREK, 11. MAJA, 1915.
VOLUME XXTTT. ~ LETNIK XXIII
POGREB ŽRTEV S PARNIKA "LUSITANIA,"
ADMIRALITETA JE BILA V ZVEZI S PARNIKOM.
NEMŠKI POSLANIK IZREKEL OBŽALOVANJE NEMČIJE.
V QUEENSTOWN SE JE POLOŽILO K VEČNEMU POČITKU ŽRTVE NEMŠKEGA PIRATSTVA. — ZAMRLIM SE JE IZKAZALO VOJAŠKE ČASTI. — CORONER-JEVA POROTA V KINSALE JE DVIGNILA OBTOŽBE PROTI NEMŠKEMU CESARJU IN NEMŠKI VLADI — PARNIK "LUSITANIA" JE BIL V BREZŽIČNI BRZOJAVNI ZVEZI Z ANGLEŠKO ADMIRA-
LITETO.
POSLANIK IN DRŽAVNI TAJNIK.
NEMŠKI POSLANIK V WASHINGTON!! JE IMEL POSVETOVANJE Z DRŽAVNIM TAJNIKOM BRYANOM. — V NEKI BRZOJAVKI NEMŠKEGA ZUNANJEGA URADA SE JE ZVALILO VSO KRIVDO NA ANGLIJO. — IZRAZ OBŽALOVANJA.
Queenstown, Anglija, 10. maja. — Ob vdeležhi celega prebivalstva s«' je pričelo danes polagati k večnem« počitku 140 žrtev katastrofe " Lusitanije". Kro«r »!«•-vete ure zvečer so se pričeli pomikati proti pokopališču prvi vozovi in štiri milje dolgo pot je bilo treba večkrat ponoviti, ker je v mestu le os»*m mrliških vozov.
Trupla se je pokopalo v tr-skupnih grobovih, katere je izkopala kompanija angleških vojakov. Pogreb so vodile vojaške ob-Jasti ter s*- je izkazalo mrtvecem ^ se vojaške časti. Duhovniki različnih veroizpovedanj so opravili pri (»dprtih grobovih predpisane molitve in oddelek vojakov je oddal nad vsakim grobom salvo v zadnji pozdrav.
Izmed trupelj. katera se je danes pokopalo, jih je bilo Tli identificiranih. 64 pa ne. Slednje sek je pokopalo v skupnih grobovih in sieer otroke v enem, ženske v drugem. možke pa v tretjem. Izjemo se je napravilo le pri dojenčkih, katere se je našlo skupno z materami. Te se j«' pokopalo kot se jih je našlo.
Kadi gorkega vremena in nezadostnih priprav za haizamira-nje se je moralo veliko krst zapreti Že včeraj zvečer. Vse prodajalne v mestu so bile danes zaprte in tudi drugo delo je počivalo. Na vse zgodaj zjutraj s«- je fotografiralo mrtveee. katerih se ni idetitifieiralo. One, <> katerih se je vedelo, da so Amerikanei. se je vse lialzamiralo ter istotako več angleških potnikov prvega razreda. ko jih trupla so reklamirali sorodniki.
Obtožba coroner j a.
Kinsale, Anglija, 10. maja. — i'oronerjeva porota, ki je vodila tukaj preiskavo glede vzrokov smrti potnikov na partiiku "Lu-sitatiia". je izdala danes sledeči izvid: "Porota je prišla do spo znanja, da nasprotuje strašno jrro zodejstvo določbam mednarodnega prava ter običajem civiliziranih narodov. Raditega dolžiinc častnike podmorskega čolna ter nemškega cesarja in nemško via do. kojih povelja so izpolnjevali hudodelstva nameravanega umora".
London, Anglija. 10. maja. — Prvi lord admiralitete. Winston Spencer Churchill, je izjavil da nes v poslanski zbornici, da je do bival kapitan Turner, poveljnik "Lusitanie", od angleške admiralitete brezžična brzojavna navodila. v katerih se ga je svarilo pre<l nemškimi podmorskimi čolni ter mu določalo smer. v kateri mora voziti.
Na tozadevno vprašanje voditelja opozicije je od govoril Churchill, da je Turner na obe brzojavki odgovoril, i česar se da sklepati, da je kapitan dobil navodila,
Churchill je nadalje izvajal, da se je odredilo preiskavo in da je raditega prezgodaj razpravljati o celi zadevi. " Admiraliteta je v splošnem vedela za svarila, katera je objavila Nemčija v Ameriki in radi ter svaril je stopila ad-miraliteta v zvezo z Luaitani jo' * ter ji predpiatln določen kurz.

Nada I j na vprašanja so napotila Churchilla do sledeče izjave: j"Strašni izjemni slučaj "Lusita-. ni je naj ne odvrne pozornosti zbornice oil dejstva, da se nadaljuje s celokupno angleško trgo-jvino na .morju in to brez velikih izgub. Splošni princip v vprašanju spremstva od strani bojnih j ladij je ta. da mora trgovinska mornarica postopati sama zase »soglasno s splošnimi določbami admiralitete". Konečno je izjavil. I da ne more dati admiraliteta pot-jniškim in trgovinskim ladijam bojnih ladij, ker jih ima premalo na razpolago.
Številka podmorskega čolna ni znana.
Na vprašanje, če je bil podmorski čoln. ki je potopi! "Lusitani-jo" večji kot pa so bili oni. ki so 'operirali pred 1"». aprilom, je odgovoril Churchill, da ne ve niti za velikost, niti za številko dotič-n«'ga podmorskega čolna.
!
Amerikanci pričakujejo poj a- -snila.
Ženeva, Švica. 10. maja. — V uekein poročilu i z Ilazela se glasi. da je dospelo tjakaj iz Nemčije veliko Amerikancev .povečini trgovcev. Tam hočejo ostati, dokler ne preneha napetost med Nem «'-ijo in Združenimi državami, ki je nastala vsb-d potopa "Lusita-
nije."
Washington. I). C.. 10. maja. — Nemški poslanik, grof Bernstorff. je imel danes pol uro trajajoče posvetovanje z državnim tajnikom Brvanoni. kateremu je izrekel svoje globoko obžalovanje radi tega dogodka, ki je povzročil siurt toliko Amerikancev.
Po razgovoru ni hotel nemški poslanik ničesar izpovedati o vsebini pogovora ter je rekel zastopnikom časopisja, naj se obrnejo na državnega tajnika.
V državnem departiueutu s,- je objavilo sledečo izjavo, glede katere sta se dogovorila Bryan in grof Bernstorff:
"Nemški poslanik se je oglasil v državnem department!! ter j< dal izraza svojemu globokemu obžalovanju, da so dogodki vojne povzročili izgubo življenja tako številnih Amerikancev."
Novo nemško pojasnilo.
London, Anglija. 10. maja. — Semkaj j«- dospela brezžična brzojavka. katero se je takoj oddalo naprej v Washington, na naslov nemškega poslanika: — Prosim. sporočite državnemu department u sledeče:
Nemška vlada želi dati. izraza svoji najgloblji simpatiji radi izgube ameriških življenj na parni-ku "Lusitania." Vso odgovornost nosi angleška vlada, ki je s svojim načrtom, da izstrada nemško civilno prebivalstvo, prisilila Nem čijo, da odredi ostre protiodred-be.
Kljub nemški ponudbi, da preneha z operacijami s podmorskimi čolni, če se opusti načrt iz-stradanja. je odredila angleška vlada še ostrejše blokadne odredbe. Angleške trgovske Iadije, na katerih so montirani topovi, so opetovano skušale potopiti nem-
ške podmorske čolne ter je bila v sled tega onemogočena vsaka preiskava tovora. Vsled tega se ni j moglo s temi parniki postopati tako kot z navadnimi trgovskimi.
Pred kratkim je izjavil zastopnik angleške vlade v parlamentu na neko tozadevno vprašanje, da so skoro vse angleške trgovske ladij«' oborožene ter opremljene z ročnimi granatami.
Na zadnji vožnji je imela *'Luskama" na krovu 5400 zabojev inunicije in ostali tovor je obstajal iz vojnega kontrabanta. Ako je Anglija kljub oficijelniin in neoficijelnim svarilom od strani Nemčije smatrala za potrebno izjaviti. da ni parnik v nikaki nevarnosti. je prevzela s tem vso odgovornost za človeška življenja na krovu.
Nemška vlada more kljub srčnim simpatijam radi izgub življenj obžalovati, da so Amerikanci bolj zaupali angleškim obljubam kot pa upoštevali svarila o<~ nemške strani/
Predsednik Wilson za mir.
Philadelphia, Pa.. 10. maja. — Dva stavka, ki sta se nahajala v nekem govoru predsednika \Yil-sona. katerega je imel danes pred 15.000 poslušalci v Convential Ilall. kažeta, da hoče predsednik ohraniti mir ter obvarovati to deželo pred strahotami vojne.
Predsednik je rekel: "Najti je človeka, ki je preponosen. da bi se boril." ter dostavil: "Narod ima lahko tako prav, da mu n potreba s silo prepričati kaki drugi narod o tem. da ima prav."
Predsednik ni niti z besedico omenil zadeve "Lusitanije". vendar pa se je z ostrimi besedami obrnil proti stvarjenju narodnostnih skupin. Govor je bil v prvi vrsti namenjen 4000 naturalizira-nim državljanom, ki so dobili v zadnjem času drugi papir.
Mine in torpedi.
Sunderland, Anglija. 10. maja. Parnik "Wilhelinina" last A. H. Bull Steamship Co. ter vsebujoč 1696 ton je bil torpediran od nekega nemškega podmorskega čolna. Parnik se je vzdržal na vodi ter se ga je privedlo na breg pri Sauxlcy.
Grimsby, Anglija, 10. maja. — Ribiški parnik "Hellenic" je zadel v nedeljo v Severnem morju, 85 milj iztočno od Spurn Head na mino. Utonili so trije člani posadke, dočim se je parnik potopil.
Kodanj, Dansko. 10. maja. — Nemci grade v Kielu 15 novih podmorskih čolnov, ki so namenjeni za "službovanje" v Iztočnem in Severnem morju.
Japonska kriiarka.
Tokio, Japonsko. 10. maja. — Japonsko križarko "Asamo". katera je bfl« nasedla meseca februarja na južno kalifornijsko obal. so splovili. Prepeljali jo bodo v San Francisco, kjer jo bodo popravili. nakar bo nastopila svojo pot proti Japonsik.
Položaj v Galiciji. Avstrijske zmage,
Avstrijska in nemška armada sta dospeli že do Rzeszowa. Osma ruska armada se umika.
GENERAL MACKENSEN.
Nemci še niso zavzeli Libave. V svojih rokah imajo le nekaj predmestij. Ponesrečen poskus.
Berlin, Nemčija. 10. maja. — Nemci in Avstrijci še vedno prodirajo proti severu in bodo kma-lo pregnali vse Ruse iz Galicije. Sedaj so prodrli že do Rzeszowa in naleteli tam na precejšen rn-ski odpor. Najvišje armadno vodstvo je prepričano, da se Rusi ne bodo mogli več dolgo vzdržati, ker so izgubili vse važnejše postojanke in ker dobiva zavezniška armada vsak dan nova ojačenja.
Veliki nemški generalni štab poroča:
Armada generala Mackensena operira v zapadnem delu Galicije in prizadeva Rusom ogromne izgube. Sovražnik izgublja postojanko za postojanko. V enem -samem dnevu smo vjeli 12,000 Rusov.
Dunaj, Avstrija. 10. maja. — Za bitko v zapadnem delu Galicije se je začela nova razvojna doba .Armada generala Mackensena je prodrla tri ruske obrambne črte in se sedaj pripravlja na novo ofenzivo. Druga avstrijska armada. ki je prodrla preko Karpatov. podi pred seboj osmo rusko armado pod poveljstvom generala Brusilova.
Dunaj, Avstrija. 10. maja. — Zaenkrat je še najbolj ogrožena ona ruska armada, ki se nahaja pri Lupkov-prelazu. Vojaki, se nahajajo meti dvema ognjema. Ce ne dobijo takojšnj" pomoči, bodo padli vsi v avstrijsko jetništvo.
Rusi so bili začeli v jugovzhodnem delu Galicije z novo ofenzivo. da bi zmanjšali pritisk na svoje zapadno krilo. Ofenziva je bila •"isto brezupešna.
London, Anglija. 10. maja. — Petrogradski dopisnik tukajšnjega "Daily News"' naznanja:
Nemška armada, ki je nameravala prodreti v vzhodne baltiške province, je bila pri Jauišgu, popolnoma poražena. Rusi so vjeli veliko nemških vojakov in zaplenili precej vojnega materijala. — Poročilo, da so Neinci zavzeli mest«! Libavo, je neresnično. Zasedli so le nekaj predmestij, glavni del mesta se nahaja pa še vedno v ruskih rokah. V mestu je primeroma le mala ruska posadka. Pred pristaniščem se je pojavilo zadnje dni nekaj nemških bojnih ladij. Ko so Nemci nameravali izkrcati svoje vojaštvo, so jih Rusi pognali nazaj.
Boji v Mehiki.
Washington, D. C.. 10. maja.— Državnemu departiueutu so sporočili danes iz glavnega mesta Mehike, da so Carranzove čete zasedle Panuco, kjer se nahajajo veliki pet role j ski vrelci. Tukajšnja Villova agentura je to poročilo dementirala. Villove čete so pognale nazaj Carranzovega generala Obregona in pobili 800 njegovih vojakov.
Zadnje dni so se vršili v Mexico City veliki nemiri. Pri cestnih bojih je padlo nad 50 oseb.
Novi nemiri v Victoria.
Victoria, B. C.. 10. maja. — V mestu je razglašeno vojno pravo, ker so se ponovili napadi na nemške tvrdke. Množica kakih tisoč nedoraslih mladičev je razbila vsa okna neke privovarne ter drugih
naprav, o katerili se je domnevalo. da so last Nemcev. Polieiji je prideljen oddelek 800 vojakov ter y pričakuje nadaljnih čet iz Van-couver-ja, ki bodo ojačile tukajšnjo garnizijo.
P O Z O KI
Dobili imo še par sto "PRA-TIK". Kdor jo ieH dobiti, naj pa šlje 12 centov.
8LOVKNIO PUBLISHING CO. 89 Cortlandt Bt, Hew York City.
Z
Izgubljene pozicije.
Nemška in francoska poročila glede zadnjih bojev v Franciji si nasprotujejo.
BOJI PRI STEINBRUECK.
Francozi in Angleži poročajo, da so zavzeli neko močno utrjeno nemško postojanko.
Berlin, Nemčija. 10. maja. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
"Južno od JSteinbrueck. v dolini reke Keeht, se je vrglo sovražnika. ki je zavzel eno naših pozicij. s protinaskokom iz te pozicije ter se je obenem razdejalo njegove Ziikope.
Nadalje se glasi v poročilu, da so Nemci napredovali v smeri proti Nieuport. zavzeli več zakopov, zaplenili nekaj strojnih topov ter odbili protinaskok. vprizorjen pri Loinbaertzvde. Tudi v Flandriji so pridobili na ozemlju ter ujeli 162 Angležev.
JužnoiztočnO od Lille so koncentrirali Francozi in Angleži najmanj štiri nove annadiie zbore ter jih poslali v boj proti nemškim pozicijam pri Fleurbaix. Vermelleš. Neuville in St. Laurent. Vse tozadevne naskoke se je odbilo ter so imeli napadalci težke izgube.
London, Anglija. 10. maja. — Tukajšnji vojaški kritiki so mnenja. da je boj. ki se vrši sedaj v severni Franciji in Belgiji, najvažnejši izza bitke pri Neuve Cha-pelle. Dobili so poročila, da so imeli v teh bojih zavezniki dvojen u-speli. Danes je nemško vojno ministrstvo oficijelno priznalo, da so osvojili Francozi prvo vrsto zakopov pri Carencv.
Angleži in Francozi so vprizo-rili naskok ob fronti, dolgi 27 milj. Generala French in -Toffre sta izjavila. <ia potekajo boji. ki so se pričeli v nedeljo, ugodno za zaveznike.
Ofieijelni tiskovni urad je izdal danes zvečer sledeče poročilo vrhovnega poveljnika. generala French a: "Splošnih izprememb v situaciji ni danes zaznamovati. Naše črte pri Vpres so ostale kljub vprizorjenim nemškim naskokom iste kot v noči od 3. na 4. maj, ko smo se morali umakniti. Današnji boji so se omejevali na artilerijske spopade.
Pariz, Francija, 10. maja. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledeče poročilo :
"Odbilo se je tri nove nemške naskoke severno od Lombaertzy-de. Iztočno od St. Georges so zavzele naše mornariške čete farmo Union katero so Nemci močno u-trdili ter še neko drugo pozicijo, ki 1 eži bolj iztočno. Danes zjutraj, krog ti. ure. se je zopet obstreljevalo Dunkirk. V mesto sta padli dve granati. V ozemlju severno od Arras smo vstrajali v vseh pozicijah. katere smo zavzeli in o katerih se je poročalo včeraj zvečer. Ob ostali fronti, posebno v Argo-nih in v Alzaeiji ,se je nadaljevalo z artilerijskimi boji.".
Zvečer je bilo izdano sledeče oficijelno poročilo:
"Severno od Arras smo prodrli kljub ostrim protinaskokom na številnih točkah. Do ;{. ure popoldne je bilo v naših rokah 3000 jetnikov. med njimi 40 častnikov.
Pri Berry-au-Bae in v gozdu Le Pretre smo odbili ponovne nemške naskoke.
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
so vendar enkrat dospele. Dana« smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim sr. cem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večeraice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopošlje
WW 1 DOLA*. Knjige odpošljemo, ali po po-W, ali ekspreeoan.
Italjanska vlada se Turki in zavezniki.
še ni odločila.
Vse prebivalstvo je navdušeno za vojno. Pc mestih se vrše proti-avstrijske demonstracije.
PARLAMENT.
Danes zvečer poteče rok. Časopisje pravi, da se bo prihodnji teden začela vojna. Giolitti.
Rim, Italija, 10. maja. — Italijanska vlada se še dosedaj ni odločil;!. če bo napovedala Avstriji vojno, ali bo diplomatičnim potom rešila nesporazum, ki je nastal med .obema državama. Danes se jt* doznalo. da zahtevajo ministri v tej zadevi popolnoma prosto roko in nikakor nočejo dovoliti. da Iti s«* v vojaško politiko umešaval tudi parlament.
Nevtralisti pravijo, da hoče vlada ohraniti mir. ker toliko ča-ča odlaša, dočim skoraj vse časopisje zatrjuje, da je vojna med Italijo iu Avstrijo neizogibna ter da se bo že prihodnji teden začela.
Avstrija ima š<< do danes zvečer čas, da predloži italijanski vladi noto. v kateri mora biti natančno omenjeno, koliko ozemlja ji hoče odstopiti in pod kakšnimi pogoji naj se to zgodi. Diplomati so prepričani. tla se bo Avstrija še v zadnjem hipu premislila in še marsikaj dovolila, toda t«- koncesije ne bodo take, da bi mogla biti ž njimi Italija zadovoljna.
Po inozemstvu se je razširila govorica, da Italija ne bo napovedala Avstriji vojne, pač pa Turčiji. Zunanje ministrstvo je danes to vest odločno dementiralo. Med Turčijo in Italijo vlada baje najlepši sporazum.
Vse italijansko prebivalstvo je navdušeno za vojno. Po mestih se vrše protiavstrijske in protinem-ške demonstracije. Ker policija ne more demonstrantov pregnati; je poklicala na pomoč vojaštvo. Ljudje se popolnoma nič ne menijo za stroge vladne predpise, ampak odločno zahtevajo, da naj vlada že enkrat izreče svoje mnenj«* in da naj preneha slepiti svoje podanike.
Pred avstrijskim in nemškim poslaništvom je močna vojaška straža. Nemško in avstrijsko prebivalstvo zapušča truuioma I ta-I i jo.
Odločno je pa proti vojni bivši italijanski ministrski predsednik (Jiolitti. Ko je danes zjutraj dospel na kolodvor, ga je obsula množica z najgršimi psovkami. Gruča ljudi ga je spremila pravdo stanovanja. Ce bi ne bil dobil pravočasno zadostne straže, bi ga bili ljudje dejansko napadli.
Nevtralnost zagovarja tudi list "Corriere d! Italia". Ljudje so ga trgali prodajalcem Časnikov iz rok in ga metali v blato.
Bern, Švica. 10. maja. — V soboto in nedeljo je dospelo iz Italije v Švico čez 10,000 Nemcev. Vsi so namenjeni v Nemčijo. Samo v mestu Lugano jih je bilo v nedeljo 4000.
Zeppelini zopet v Angliji.
London, Anglija, 10. maja. — Dva Zeppelina sta baje vrgla bombe na Westcliffe on Sea. pri South End v Essex grofiji. Dosedaj se ni še sporočilo, če je obžalovati izgube človeških življenj.

P O Z O B !

Vsak, ki bo naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915.
Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo Se nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike!
Koledar dobe tudi stari naročniki« če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo.
Slovenic Publishing Co, 88 Cortlandt BL, Hew York Oftfey.
Kaznovani zarotniki.
Turški generalni štab poroča, da so bile zavezniške čete na polotoku Galipolis zopet poražene.
ZAROTA.
Položaj v Kavkazu je deloma ne-izpremenjen. Boji v perzijski provinci Aserbejdžan.
Berlin. Nemčija, 10. maja. --Armada, katero so izkrcali zavezniki na polotoku Galipolis, ima nalogo, prodreti v notranjost polotoka in napasti s suhega turške postojanke. Vojaki so že večkrat poskušali z ofenzivo, pa so bili dosedaj še vedno pognani v svoje za-kope. Včeraj so začeli prodirati od Avi-Burna in Sed-il-Bahra proti severu, toda naleteli so na tak odpor, da so m> morali umakniti. Izkrcana armada obstoji večjidel iz avstralskih in novozelandskih čet. .Zavezniške bojne ladije so prenehale-z obstreljevanjem turških utrdb.
Iz Carigrada poročajo, da je položaj v Kavkazu neizpremenjen. V perzijski provinei Aserbejdžan s<» napadli Turki ruske pozicije pri Dilmanu. Turški naval je bil tako silen, da so se morali Rusi umakniti.
Pariz, Francija. 10. maja. — Tukajšnjemu "Tempsu" so sporočili iz Sofije, da se je veliko turških častnikov uprlo. Zahtevali sit, da naj odstopi turški vojni minister Enver paša. da se izžene vse nemške častnike, ter da naj se sklene mir. Častnike so aretirali in jih na povelje Enver paše u-strelili kakor zarotnike.
Kodanj, Dansko, 10. maja. — Rusko pristanišče Arhangelsk je zopet odprto. Led se j«> že toliko stajal. da zamorejo ladije prihajati in odhajati. K«*r ima Rusija v Arhangelsku nekaj bojnih ladij, jih bo najbrže poslala mimo Skandinavije proti jugu. Ne glede na par malenkostnih spopadov v Ornem morju, ni še rusko brodovjo dosedaj stopilo v akcijo. I/, zanesljivega vira j«- znano, da se pripravljajo Rusi na novo ofenzivo, ki bo naperjena proti Carigradu. Pri Bosporu bodo poskušali izkr-eati svoje čete in ž njimi prodreti do glavnega mesta Turčije. Rusija se še vedno zanaša na Romunsko in Bolgarsko. Ce bi ji ti dve državi priskočili na pomoč, bi pretila Turkom velika nevarnost. Zavezniki ne bodo na polotoku Galipolis veliko dosegli. Izkrcali so komaj 29.000 vojakov, dočim imajo Turki 100.000 mož.
Nižje cene
za denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjske, štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O« tjrsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trefc mesecev smo se da dobrega pre« pričali, da pride denar tudi ee» daj sigurno v roke naslovnikovt
Vojakom se ne more sedaj de* aar pošiljati, ker se nikdar za go-, tovo ne ve kje se nahajajo, nam skoraj vsako pošiljatev z4 vojake c. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po "D*, tnestic Postal Money Order ^ ter priložite natančni Vaš naslon m one osebe, kateri m i™* izpl#» Sati	' J
lun
K -
K
5 .
10.. 15.. 20., 25.. 30.. 35.. 40.. 45., 50.. 55.. 60 , 65.. 70 , 75 . 80 . 85 . 90. 100 . 110
.90 1.75 2.60
3	40
4	25 5.05 590 6.70 7.55 8.25 9.10 y 90
10.75 11.55 12.40
13.20 14.05 14.8o 16.50 18.15
H0 ...» 130#M« 140.... 150.... 160..., 170.... 180,...
190____
200.... 250..., 300.... 350....
450.... 600.... 600.... 700.... 800.... »00.... 1000____
t
19.80 21.45 23.10 24.75 26 40 28.05 29 70 31 35
33.00 41.25 40.50 57 75 66.00 74.25 82.5« 99.00 115.60 132.00 148.50 163.00
Ker se < ■»J »jati
sedaj Jake gledaje na nai oglat


'RUS NARODA"
Daily.)
Owned vid published by tte
Uo^nic Publishing Co.
(a corporation.)
SAKSER. President. ^ LOUIS BEXED1K. Treaaqrer. 4.
PUm of Bnaino— of the corporation and
addresses of above officers : •* '^wtiandt Street, Borough of Mu-
hauan, New York City, N. Y.
I* celo leto vdja list za Ameriko in
Canado.......................$3.00
% pol leta...................... 1.60
" leto za nmto New York........ 4.00
' pol leta ca roe* to New York ... 2.00
** Kvropo ca vse leto...........4.50
" " pol leta.............2.65
" ** četrt leta............ 1-70
t5LA3 NARODA" izhaja vsak dan _tavaemAi nedelj in praznikov.
"CLAS NARODA"
("Voice of the People") 1—iJ every day except Sundays and
Hobdays. Subscription yearly $3.00.
Defnsi bres podpisa in oaobnosti ae ne
prwbCujejo. Oaaar oat ae blagovoli pošiljat'" pc —
Money Order. Prt sprstnembi kraj* naročnikov prosi it, i, da ae nam tudi prejimj« M»alil£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisocc in poiiljstvam naredite ta naalov: -GLAS NARODA"
M Co rt'and t St.. New York City.
Telefon 46tS7 Cortiandt.
ASS0C01
vJflffOTltfg:
±i
ciji je naslovil z "Udri, udri. mah na mah!" V članku čveka nekaj o: Mene, Tekel. Fares. — ki bo baje zadel zaveznike. V resnici je pa drugače ter «e borita avstrijski in prus&ški sistem z zadnjim naporom obupa.
« « t
Nemci v Ameriki so z banketi slavili potop *4l>usitaiiije'*. Veseliti se grozne am rt i nedolžnih o-trok in žensk je nekaj tako podlega. da se ne da opisati z besedami. Vsa surovost duše se kaž ob tej priliki. Pri tem pa ne pride v poste v. če je bila Nemčija upravičena potopiti ta parnik. « t •
Z nemškimi nežnimi dušami so
>e veselili te katastrofe tudi naši
kranjski Avstrijaki, ki so zapisali svoje duše nemškemu Vilee-tu. Docim žaluje celi narod terse /«?raža celi civilizirani svet. je
tem ljudem prijetno pri srcu. « « #
Izpremenjen moto: Remember the Maine — Remember the Lusi-tania!
Raznoterosti.
Marianna, Pa. — Tukaj nas je pree-j Slovencev, ki se prav dobro razumemo meti seboj. Kraj je tako lep. da je treba podobnega iskati po Ameriki. J'osebno voda je izvaureduo dobra. Veliko rojakov si je kupilo hiše, tako da bo
dobila naselbina značaj.
kuialo čisto slo-
meščanske čete, da bi položile pri- tako da je strepetaval vsak hip. sego. Videč, da mož, sposobnih za Poklical je k sebi odposlanca, ki orožje, ni bilo. je zahteval od go- je bil prinesel vest o Vindeksovi spodarjev določeno število suž- smrti. Bil je to batavski konje njev; hodil je osebno po hišah. nik. ki je prišel z Virginijem i/, da je izbiral najmočnejše in naj-j Germani je in se je udeležil bitke, krepkejše in jemal eelo hišne o-. Večkrat je moral ponoviti vse po-skrbnike in pisarje. Nato je zbral, sameznosti boja. zlasti one, tika-štiristo zloglasnih žensk, jim dal joče se Vindoksove smrti, sled-»nlstriči lase, jili oborožil s se k i-j njič se je pomiril, ko U1U je vojak rami in amaeonskimi ščiti ter je prisegel pri Jupitru, da je z last-odredil. da bodo tvorile cesarjevo nhni očmi videl prebfxleno truplo telesno stražo. Naslonjen na Spo- ua mrtvaškem odru. Neron mu je ra in Faona, j.- po obedu zapustil.dal izplačati svoto'stotisoeerih se-
jedilnieo; ko so ga nekateri sva- sterc in mu je daroval svoj lastili rili. jim je dejal, da naj le miru- J prstan, jejo, kajti čim da stopi na pro-vincijalna tla in se prikaže (Jal-cem brez orožja, mu bo treba po-točiti le nekoliko solza in zapeljive! se bodo takoj kesali. Poteiu zapoje on. vesel med veselimi, zinagovalsko pesetu. ki jo hoče takoj zložiti.
l'ez nekoliko dni je dospel zopet sel iz Galije; ta vsaj je prinesel ugodne novice o spopadu rimskih legij z Galci, o porazu upornikov in Vindeksovi smrti. l)o-znavši vse to. je Neron zavpil od radosti in je jel kakor nor tekati. Nakupovanje in prodaja krmil je po sobanah svoje palače in po vr-| Poverjena nakupovalni družbi tovih; odredil je, da se morajo j "umskih poljedelcev, vršiti razne sla vnosi i in zabave;
naznanil je, da bo zvečer pel v| Nemčija znižala cene meki.
gledališču in je za prihodnji dan1 V Nemčiji so znižali splošno povabil na večerjo najodličnejše eene inoki. Rženi moki so določili meščane.	| najnižjo ceno s T>. najvišjo s :tS
Zvečer se je Neron res napotil markami, (ena moki se je dolo-v gledališče, toda nekam čudno s 40.<5 do 4:i.<r> markami, j je vrelo po vsem mestu. Ko je šel j | mimo enega svojih kipov, je opazil. da so ga pokrili z vrečo. Oče-
Nemčija je krmila stavila pod zaporo.
Da zabrani nadaljno draženje cen in krmila ohrani poljedelstvu je nemški zvezni svet stavil vsa krmila pod zaporo. Vsak hrani-telj krmil, ki jih sam ne porab lja, mora svoje zaloge naznaniti.
11 o ve morilce so namreč po starem -1''	trgovce in pose>
Strašen samomor.
bližini Splita v Dalmaciji si
tnik
Ameriški Nemci in potop "Lusitanije".
**opisjc v Ameriki je ponižno ter po^na le »vanja, da se je zavrla. pri kateri je izgu-
mjeno [»roti Nem-i tlnem narašča ne-m katerim bo mo-
vrečo in so jih mačko in kačo
lgi
■Anton Glavinič v blaznosti s kuhinjskim nožem odprl trebuh in J si razrezal črevesa. Vzlie tem stra-j^Jšnim poškodbam je živel še dva dni. Zapustil je vdovo in sedem otrok.
Žganje in krompir.
Iz ("crnovic poročajo: velikih zalog krompirja v
litvu unat
dip
»k? v tei »ar » ter
Če ]
\eiiski značaj. Delavske razmere ... .
J	. običaju zasih v
so bolj slabe. Delamo le po nekaj sk	z opico
dni v tednu, zaslužek .K pa od vi- ali v Tibero
sen od delavca in prostora. Neka- PredstavQ	otvoril
ter, dobro zasluzijo, drugi pa ko- ^ z ^^ .
maj toliko da imajo za vsakdanji) ulo je zažeiljala 2 besedami:
kruli. Zaenkrat ne svetujem se ni-;..,.,	•	- , ,
.	t t t Slava mojemu očetu: Slava mo-
komur sem hoditi. Ko se bodo de- • • . .... ,, . . , - -
, . .	.. , ji materi! \ hipu, ki je lzgo-
lavske razmere kal izpremenile	, ,	.	,
, .	..... .	, j voril te besede, se ie ozrl proti
bom ze sporočil. Ker je ta našel- ..	* ,	---- -----........i --.i«. - -
, -	, .. .	.	• Neron ti 111 je krenil z roko. kakor:..- - •	, , , - , .
bina suha , ni mogoče nikjer .	, .	. hini je _'.{ poljedelskih izdel
....	.. -	- i- da pije, rekoč: Slava mojemu	- ... -	.	,	.
dobiti piva. ^ easih si ga zazelnno. . ;1 ,., ^ . . .	Ulc zganja zopet pričelo z obra-
dv< sto Am- rikaucev	, -	.	- , , očetu! Nato je jel mahati okoli
, .	nazatlnje pa vedno pride, da si . . .	. . ... ; toni. ki
ldsko razpoloženje v	,	, , ...	sebe, kakor da bi plaval, 111 je ,
1	! mnramn tnlia >i<t-i nnltilrmti i -v-rk-.	1	*'.. \pacla USTSIVlle. tt 11 SI s(» 1 »1*1 SVO
enkrat: "Slava moji •	, .	, , , -
.„	t	...	Jem zadnjem vpadu v Bukovmo
le besede so bile spre- i , , . - . ,	,
.	. ,	. i razdrli deset zganjam, ^b na zelo
jete s soglasnim odobravanjem,;	, ,.
, ...	.. . poškodovali, (mino ]e samo, da
kajti vsi so razumeli namiga va-j . ... . . , , .
.	- . - - , smejo v 1 »ukovini delati žganje
nje na smrt Klavdna 111 Agripme. . , ... ..	. .
- ~ ,	• • , : iz krompirja, drugodi pa prMiiani-
Neron se je začel smejati m ph*-;,..^ /a s , j žil
skati kakor ostali gledalci, bodi-j " *"	7 111 11 "in"*
V sled I >uko-oval-
: moramo suha usta oplakniti z vo ... -i -.
i do. Pozdrav! — John llrovatin. '' } ... _	materi!
Athens, Wis. — Ker sem pre-
ruskega
tudi ni re
administracija »itvi zamotane-!
j pričan, da pisa iz te
še ni bilo nobenega do-male naselbine, sem
natii'iii n-N,M zaiuuianc-' kleIlil Uilj0 opisiltl tukajšnje 1,1 Ja	.	razmere. Mesto šteje okrog 1000
:t ne v<»lja proti Nemcem; prebivakov Večina je Nemcev iu.....
ker se priseljenec Rus0v iu tudi nekoliko Poljakov.	^ 111 ob.ut.l v seb> niti trohice 1000 železni3kih voz koru2ne mo
111lost 1
ie malokdaj aklima-!^
»taiie <lržavljan, n€
lm>	Slovencev so nas samo štiri dru-
in nekoliko samcev. Tukaj
•ura
ista samo dve mali tovarni; prva zato. ker mu prija de-j i2<ieluje k()lesa 7a yozove dru?a
i ustroj države, temveč
h int
le potem Amerika
sramu vec. bodisi. k<*r se je ba da bi se še bolj obsovražil pri ljudstvu, ko bi se pokazal razjarjenega.
ke sa Dunaj.
Dunajski župan je kupil 1000 železniških voz koruzne moke za aprovizacijo mesta.
Svoj
Ti
ur
., pa dna za lahke sodčke. Raz ven" Ko J'* pnsel iia vrsto, je zapu-
■	resov. \ prvi mti t sta tudi dve	last }irown stil svojo ložo in je vstoj.il v pro- Med tednom proti Nemcem, v ne-
■	!■• potem Amerika-	(«om anv m Ritberock stor Za 1=raKM'- takorano -ke-	------- ^
vaterland mu je nad , , , .	, .__
-	Land and Dumber Company, kjer
nas je večina zaposlenih. Dela se'
sicer vsak dan, zaslužek je pa
majhen z ozirom na sedanjo dra-
Delo se sedaj težko dobi
e. seveda v dosti slučajih le na
To pa ne ugaja Amerikaucem. da se novopriseljeui auie-
.jO, da postanejo držav- ^^ manjkauja uliroC.lL Sem v njegovi moči, da pa je uspeh bertson. ki župnu la jim je p.dem Amerika m. svetujem rojakom za delom odvisen od slučaja, se ni ganila Pollokshieldsu. Je
stro.
Dasiravno je ]>o svoji skromno stopil v ospredji nagovoril gledalce tla hoče storiti vse.
orke navadi
ljo proti hudiču.
Med onimi, ki so se angleškim Jobastein javili prostovoljno kot spošt- j muuicijski delavci, se je /.glasil in jim (tudi. kako poroča ''Daily Mail" kar j«' iz Glasgowa. župnik Stuart Ro-župnuje v cerkvi v
prvi nja.
Neu
V »le
i in t, ll<
to močan člo-
. hoditi. Ko bode boljše, bom že	čuti ni bilo niti ene-1 vek. ki je izjavil, da hoče delati
(sporočil. Pozdrav vsem rojakom odobravajočega glasu. Kljub v kaki muuicijski tovarni od ti.
i/.!io razpoloženje napram jn rojakinjam sirom Amerike!__je začel peti, toda z boje-j zjutraj <lo 5. popoldne, zvečer pa
n pa je še posebno naraslo j,-rauk Nerat.	" " " '	~	~ ^	.......'
pa le predmet izkorišča-
j »repotcut nega tona, katerega >e poslužujejo Nomei. Ameriški angleški listi so vedno dvomili, da bi bili priseljeni Nemci jc> pravi Amerikanci. Rekli so. da so Amerikanci s "pomišlja-j.m", ker s«* vedno nazivljejo "German-Americans". Torej so > l>rvi \rsti Nemci in če že drugače ni, konečno tudi Amerikanci. Njih uzor je prismuknjeni \'ili. ki zastopa lioga v veliki nemški državi. Oboževalcev bedastih in uiegalomanskih cesarjev pa A meri kanec ne mara in ima čisto prav, da jih ne mara.
Da je ljudsko razpoloženje proti Nemčiji in nemškemu narodu naraščalo, so v prvi vrsti krivi amerikanski Nemci. Njih prepotent ni ton, njih vedno povdarja-
I)
Akta.
Zgodovinski roman iz Neronovih Čaaov.
Spisal Aleksander Dumaa.
(Nadaljevanje.)
Kar se tiče Nerona. ni pripisoval neugodnim vestem posebne važnosti. Celo razveselile so ga. kajti menil je, da bo lahko pod pretvezo vojnega prava zahteval novih davkov. Zadostovalo mil je. da je poslal senatu Vindeksov po-jziv k uporu Ln zahteval maščeva-nemške sile, njih oholost mj„je nad človekom, ki se je drznil nevauje drugih narodov, vse imenovati ga slabega igralca na
kitaro. Na večer je poklical k sebi najuglednejše meščane. Ti so urno prihiteli k zborovanju, meneč. da se bo vršilo posvetovanje
o najnovejši^ dogodkih: toda Neron jitu je najprej pokazal najnovejša hidravlična godala in
jim je govoril na dolgo in široko o njihovi uporabi in prednostih. 1'por v Galiji je odpravil z opaz-
zam
to je spoznal in videl Amerika-liee in zastudil se mu je v duši ta rod. ki je v sedanjih dneh prava šiba božja.
Simpatije Amerikanca so na fotrani zatiranih, ne pa prepotent-3 :h. Ne more se tudi navduševati za "kronane'' glave, prave povzročitelje velikanskega krvopre-litja, ki se vrši sedaj v Evropi.
čim in tresočim glasom. Njegovo hoče nato opravljati svoja cer-ulogo so poslušali med grobno ti-'kvena opravila. Izjavil je, da je šino, nikjer se ni oglasila izpod- to dobra vporaba sedanjega časa bu je valila beseda.
Ko je dospel do mest... soproga, moja mati, moj oče: vsi ,U',,HJ° P« izdeluje orožje, ki je zahtevajo mojo smrt!" so prvič	premaganju hudiča,
zaorili vzkliki odcdiravanja. To !
pot se m mogel več varati o -J _ Bahal ™ Je z ^ojem.
iiiaiičl	■ | " """ .-<tuaiij»-f;d « «isa.
j če med tednom izdeluje krogle, ki »sta: "Moja bodo rabile proti Nemcem, v
pomenu teh besed. Neron je razumel pravi smisel tega pojava in je urno odšel iz gledališča; ko je stopal po stopnicah, so se mu zapletle noge v njegovo dolgo obleko, padel je in se ranil na obra-
Battle Creek, Mich., !). maja. — Ker se je balial. da je ubil v New ISrunswick, N. J., nekega moža in da je na njegovo glavo razpisana premija $500, je bil tukaj aretiran ."»Oletni Oger Joe Pinler. Informiralo se je oblasti v New Koga je umoril, ni
zu: vzdignili so ga nezavestnega.,,,	. ,
v „, , - i	i 1 ISrunswick.
Zavedel se je se le v svoji palači . _ , ... , na Palatinu; zaprl se je v ^Kn I hotH ^^ «poved«ti. kajti bil je ves iz sebe od strahu I in od jeze. Vzel je v roke pisalne! tablice in je koval na njih zelo'
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. G., Kingston, W. Va. — Spo-
. , . , , .	.	ročite nam. če se je zadeva v res-
cudne naklepe, ki so potreboval«; nici vr^Ha aU ^ -{) napisj||i
samo podpisa m smrti bi bilo za-'IM> svoji doniL41jiji. Ako ste dobiU
padlo nestevilo človeških živ- to poroC41o stare?ra kraja, nain
Ijenj. Nameraval je izročiti Gali-jg, pošljite. Po uporabi ga vam
NEKAJ, KAR NAJ VSAK | Wankesae, ni.: Frank Petkoviek ln UPOŠTEVA.	Matn. Ogrln.
Vsakega posameznika dolžnost 8®- Chicago, I1L: Frank Cerne ln
je. kdor želi sam sebi dobro, da R"?olf	w K ^^
, -	Spnnsfield, HL: Matija BarborlC.
se vsestransko informira in po- ^^ ^	Frank
vpraša, p redno kaj ukrene m se jjernc.
za to odloči. Posebno priporočlji-( Malbu7	^^
vo pa je še za one. ki se zanimajo
za farme in zemljo ter namerava-j Calmnet, Mleh. in okoUea: Pavel
jo postati farmarji. Ni dovolj, da Shaltz ln M. F. Kobe.
se zanesete samo na prepričeval-] Detroit, Mich, in okolica: Jooeph
ne besede agentov ali prodajalcev ^i*815*
____ i- ,	,	, ...	| Manistlaae, Mich. In akolica: B.
zemlje, lepe slike ter vabljive po- _ ™ M * ...	, .	Kotzian.
piše kraja in na male niustre aem-, ^ r«^ Micb. »koUca: n.
t je. ker na to ni za iti. Glavna
stvar pri nakupu zemlje je. da je( Aurora. Mina.: Jortn rnatna. ista v resnici rodovitna, ne glede Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob na barvo zemlje. Da ni predaleč Petrlc-h in Frank Žagar, od mesta in trga. kamor lahko! Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. svoje pridelke prodate ter od že-1	Mimi- 111 <>kolica: IvaD r'ouže
i^b-
lezniške jiostaje. Sole, kjer se za-morejo vaši otroci izobraziti, tr-' govin in drugih podjetij, da imate vse v bližini. Na vse to mora kupec gledati, ko se odloči za nakup zemlje. Najpoglavitneje. na1 kar pa večina rojakov ne misli, j je podnebje in vremenske spre-! membe in kako dolgo je ugodno vreme, tla pridelki rastejo in tudi
M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel in Louis M. Peruišek.
E velet h. Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Veae< Hibbing. Minn.: Ivan PouSe. Nashwauk, Minn.: Geo. Maarln. Virginia, Minn.: Frank H rov atleta St. Louis, Mo.: Mike (irabrian. Aldrid^e. Mont.: (Jregor Zot»ec. Great Falls, Mont.: Matb. C rich M409 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. Y.l Alojzij CeSarek li
Iščem JOSIPA GALtIOT, mače Kimovc iz Spodnjegi liika pri Kranju. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi Janezu Mušič, Sp. Brnik št. 2, pošta Cerklje pri Kranju, Austria. ali pa: John Stare, 15ox 251. Meadow Lauds, Pa. (.11-13—3)____
OPOMIN MOJIM DOLŽNIKOM!
Vse one, ki mi kaj dolgujejo, opozarjam, opozarjam, da se oglasijo do 1. junija t. 1., ker inače sem primorana obelodaniti njih imena v tem listu in izročiti sod-niji v iztirjatev. To velja za vse, ki žive izven mesta Sheboygan.
MARY ANDROJA, 1102 N. 8. St., Sheboygan, Wis.
(7-11—5)
Potop "Lusitanije" pa je izbil ko, da da vse te instrumente pri-
t»odu dno. Kar se je pripravljalo že leta in leta, je izbruhnilo sedaj 4ia dan. — Vihar ljudske jeze je zahrumel in s to jezo mora računati še tako miroljubna in previdna administracija.
Calumetski "Glasnik" je postal poetičen v svojem patriotič-iiem navdušenju. Poročilo o zad-
nesti v gledališče, če ga pri tem
ne bo oviral Vindeks.
^ «
Ko so dospela naslednjega jutra nova pisma, naznanjajoča, da je število galskih upornikov naraslo na stotisoč, je menil Neron, da sp treba pripraviti na vojno. Izdajal je najcudnejša in najne-amiaelnejna povelja. Pred gledališče je dal pripeljati vozov, ki so jih naložili z instrumenti mesto
jo vojašt vu, da jo oplcni; hotel
vrnemo. Pozdrav!
je zastrupiti pri slavnostni poje j F R> Black j^amed Wash.-dim ves senat: nameraval je za-l Mr yVilllk ^akser ima v New
zgati mesto in obenem izpustiti Yorku dve hiši.
vs<» zverine. <la bi se nehvaležno-----
ljudstvo, ki mu je ploskalo le.	NAZNANILO,
ker mu je privoščilo smrt, ne mo-j Kojakom v North Chicago, glo ubraniti požarja. Nato se je( Wauke-gan. 111., in v okolici navrgel na posteljo, prepričan, da znanjain, »la imam v zalogi poleg nima toliko moči. s katero bi po-; vsakovrstnih knjig iu molitveui-vzroeil vse to zlo. Slednjič ga je kov tudi patentirana zdravila, premagal nemiren spanec, toda j vsakovrstne šolske potrebščine in neprenehoma so ga mučile straš- zemljevide (globes), ne sanje, tako da se je kmalu J Pošiljam denar v stari kraj in vzbudil, tresoč se po vsem telesu izvršujem vsa v notarski posel in ves moker od znoja. Nato je spadajoča dela.
popolnoma dozorijo, da se jih za- Strukolj more pospraviti, predno jih more- Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka biti prezgodnji mraz uniči. Takih Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J vprašanj se prodajalci zemljišč in MarinClC, Cbas. Karlinger in Jak<-' agent je najraje izognejo ali pa Besnlk
pravilno ne' povejo. ^	i Barberton, O. in okolica: Alol«. H*
Ako želite tozadevno izvedeti resničen odgovor za kraj, v katerem nameravate zemljo kupiti, lahko pišete na UNITED STATES DEPARTMENT OF AGRICULTURE, WASHINGTON, 1). C., in prosite za knjigo BULLETIN No. ."». KATERO DOBITE ZASTONJ. Iz omenjene knjige bodete lahko iznašli, da imamo v novi naselbini v DELTA in SCHOOL CRAFT CO., kakor tudi v naši slovenski naselbini v MARINETTE CO.. WISCONSIN, kjer je že precejšnje število rojakov naseljenih. OD 30 DO 40 DNI. to je skoro EN MESEC IN POL daljše poletje kot v drugih krajih države Wisconsin, kjer se tudi rojakom zemlja v nakup ponuja. Iz tega lahko torej sami presojate, kje v katerem kraju in katerem County ju hode boljše za vas. da si zemljo kupite in kje zainorete boljši
tant.
Bridgeport, O.: Frank Hoč-evar. CflllinHond. (K: Matb Siapnlk Lorain, Ohio in okolira: John Kun «*■ 1735 E. 33. St.
Vouncston. O.: Ant. KlkelJ. Oregon City. Oreg.: M Justin Allegheny, Pa. in okolica: M KI*
rlftv
Bessemer. Pa.: Louis Hribar Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PieterSek Burdine. Pa. in okolira: John Kc
Conemangh, Pa.: Ivan Pajk Clarid^e. Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg. Pa.: John Kokllcb. Brou^htofi. Pa. in okolica: A. Den
5ar
OsuTach. Pa.: Dragntln Slavic Export, Pa. in okolira: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar In Ft F-eben
Pa. • Irion v«i<mttnai« Greensbarg, Pa. la akoUca: Venr* •lav Palčič.
Irwin. Pa. ln okolica: Frank Dem
in povoljnejši uspeh doseči.	iar.
V novi naselbini DELTA in Johnstown, Pa.: SCHOOL CRAFT CO.. ki obstoji John Polanc.
Frank Gabrenja in
iz približno 5(1 tisoč akrov jako rodovitne zemlje, ki je SAMA LEPA RAVNINA, kakor daleč oko seže in leži ob glavni železni-j ški progi z izvrstno zvezo z vsemi večjimi mesti in trgi ter je blizu mesta, kjer so dobre šole, cerkve.' trgovine, mlekarne, banke in dni-j gih sličnih podjetij, zainorete se- Joran.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta Moon Bun, Pa. in okolica: Frank Maček.
Pittsburgh. Pa.: Ijrnaclj Podvasnlk I ima z Magister. Z. Jak.^e ln U. R. Ja koblch.
Tnity Sta.. Pa.: Josepb SkeilJ. Steelton. Pa.: Anton M. Papl«. West Newton, I'a. in okolica: Joali
■so se odprli za naše rojake, ki so ! -ii se pravočasno izbrali svojo d»V : mačijo v najrodovitnejšem in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in sn čni. — Tudi v>i <>ni drugi, ki jih mika iti na 1'aime. si lahko še ustvarijo boljše čase. ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gleilajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to.— Pišite še nam še danes za nadalj-na pojasnila iu natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
VABILO NA PIC-NIC,
ki ga priredi Slov. podp. društvo 'ZAVEZNIK • št. S. D. P. Z. iz Franklina. Pa.,	»
v nedeljo dne 16. maja 191Fn na prostorih sobr. Josipa Modic-a na Bon Ave. S tem vljudno vabimo rojake,
daj kupiti jako dobro in rodovitno zemljo po jako nizkih cenah z malim liaplačilom in na lahka letna odplačila, tako da si za more vsak z malimi prihranki opomoči do dobre in dobičkanosne farme ter v kratkih letih postati samostojen in neodvisen gospodar.
Upoštevajte to: Tu kupite NARAVNOST OD LASTNIKOV in ne agentov, svet v tej je jako rodoviten, prijazen in najpripravnejši za uspešno far-marijo. živinorejo in sadjerejo ter da imamo v teh krajih skoro en mesec in pol daljše poletje kot v drugih delili države Wisconsin. KAR JE DRŽAVNO DOKAZA NO in se lahko sami prepričate, ter da se vam v teh krajih nudi najboljša prilika doseči |M»poleu uspeli in zadovoljnost na farmi.
Daljše informacije in pojasnila glede zemlje in drugih podrobnosti vam bode drage volje dala, ako pišete na :
LAND CO., Mantel,
Ave.. Room 311. Chicago, 111.
NA*I ZASTOPNIKI,
saterl so pooblaščeni pobirati naročnino ca "Glas Naroda" ln knjige, kakor tndl za vee druge v našo stroko spadajoče posle:
Jenny Lind, irk. In okolica: Michael Clrar.
Willock. Pa.: Frank Seme ln Joaept °«»t*»rnpl
Toele, Utah: Anton PalčlS.
Win ter quart era, Utah: Lcnla Bla «loh
Black Diamond, Wash.: Or. Porenta
Ravensdale, Wash.: Jakob Bom lak
Davi«. W. Va. In okolica: John Bro •1r»b
Thomas. W. V*. In okolica: Frank
naselbini Kocljan.
• irafton.
Wis.: John Stampfel. Kenoha. Wis.: Aleksander lV/<lir. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik »ohn Vodovnlk in Frank Meh.
Sheboygan. Wis.: Frank Sepicb Heronim Svetim.
West Allis, Wis.: Frank Skok Louls Lončarlč.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin Val. Stalich.
Kemmerer, Wyo.: Joalp Motoh.
j znanec in prijatelje k obilni ude-
I ležbi. zlasti nobeden društven '•lan naj ne izostane. ! i Vstopnina za ni ozke je $1. žen-i >ke so vstopnine ]»roste. Za lila-i ■ li!no kapljico in sveži prigrizek | bode v polili meri skrbel v to iz-i voljeni odbor, ki bode skušal vsa-i kemu kar najbolje ustreči.
Ker se gre za okrepitev dru-j Štvcne blagajne, vsled tega je članstvo na društveni seji v apri-| l;i soglasno sklenilo, da : kdor izmed članov se ne udeleži pic-nica, plača vseeno ")<> centov v društveno blagajno; izvzeti ni nobeden. naj bi bil bolan, oddaljen ali pa drugače zadržan.
Pripravljalni odbor.
(2x 7&11—5)
ln
ls
? slovensko-hrvaškl koloniji.
Is
O RIM MER
by A. 12S<; Milwaukee
Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kakšna prilika ae vam nudi v slovenako-hrvaaki koloniji v okolici -	Afhlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-
Rad bi izvedel Za svoja prijate- nija obstaja sedaj že šesto leto ter ie v i- ,.k.ii>. i- t . i»i i.. i njej kupilo farme že 160 slovenskih in lja JOSIPA K As 1 ELK , J>odo- j h^afrfi družin.
mače Deiljehiv iz Vel. Žešnič. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni
KKANKA SADAII iz St. A i'I pri Zaticni. Prosim, ce stanje in napredek slovenskih in hrva-kdo ve za u ju naslov, da ga mi 8kib f^erjev v oni J)k oh ci
ja' i. ali naj se sam
poklical k s^bi Sjvira, ki je moral Prodajalna
prebiti se ostali dei noei v njegovi sobi.
Ko je napočil dan, so aieer izginili nočni strahovi; toda mučila
njiU bojih v Kaipatih m v Fraa- z orožjem, nato je dal poklicati ga je neka nedoločena bojazen,
je blizu cesti.
poulične
postaje na 10,
Za obilen obisk se priporočam. MATH. OGRIN, 12 — lOth St^ X. Chicago, III. (11—5 5i v 2 di
CaL: Jakob Lovgln. Denver, Colo.: John Dcbevc ln A. J. Terborc.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culi«. J. U Bojtz, Frank Janesh in John Germ.
Salida. Colo, in okolica: Louis Co-ateUo (The Bank Saloon).
Walaenborc. Cola.: Ant Saftlch In Frank Blatnik.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapelia, Ind.: Alois Kndman.
Anron. DL: Jernej B. VerbiC, 635 Aurora Ave.
Ojleoby, I1L: Math. Hrlbernlk.
OifBi, DL: Dan. Badovt-
Chicac«, IU.: Frank J or.____
La Salle, 11L: Mat. Komp.
Miet, DL: Frank Lanrlch. John Zaletel In Frank Bamblch. •
Jota Stale.
Anton < Jrden. !'»<»x (n. Davis. \V. Va.
Za. farme
V *loven*ki novi farm;ir»ki na.««U<ini v Mi-^hiiranu in Wi*ccnsinu. obrnite se, predti'j druirje kupite na
JOHN LANICH
L«-ad\ ille. Colo.
Zato je
dandanes lahko vsakemu našemu člove-a yglasita. ku pričeti tukaj z goapiKlarstvom in to 427. Catnp x majhnim denarjem. Pišite po nad list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo tra vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naalovite:
11-1 •'{
The James W. Good Company
Dep. 54 Asliland, Wis.
i^a a^a a^aiTa
fHONt 24«
Zastopnik
"GLAS*NARODA'
82 Cortiandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEQAN, ILk.
PRODAJA fina Tina. Izvrstna rasotka patentirana xdravila
PRODAJA Yoina liatke ?»«h prekoator-skib črt,
POŠILJA denar w stari kraj zaoaaijivo
in pošteno,
UPRAVLJA tm ▼ Botartkl poael vpada joda dela.
■
■
„—i.. i.
/Slike iz bojev 17. polka.
Kol ikra t smo v mladih letih brali o bojnih poljih. Mlada fantazija je v najbujucjših barvah izpopolnila to, kar je popisu še manjkalo. Danes smo skoraj eel dan korakali po bojnem polju. Prejšnji dan je tukaj divjal naj-ljutejši boj. Kamor si pogledal, si še videl znamenja hudih bojev.
Na levo in desno je bila vsa zem lja prekopaj ta. Sovražnik si je pri umikanju korak za korakom izkopal skrivališča in napadali-šča. Vsak jarek je izrabljen; vsak hribček, najmanjša griva je opora. Krt. ki prileze po nesreči na dan, hiti brskati, da si izkoplje zopet pot v zemljo in reši življenje. Tak je modemi vojak. Takoj je v zemlji. Zemlja pa varuje in krije. Marsikateri vojak-si je v tem pridobil skoraj že večjo spret nost kakor krt.
Na sosednih gričih so bili dolgi, globoki jarki. Rezerve so imele več časa in so si izkopale varnej-'ša pribežališča. V njih so varni pred kroglami in šrapneli.
Proti večeru smo prišli na cento, ki vodi proti Jaroslavn. Vsak hip se je zasvetilo v zraku, grozno pokanje, in takoj nato smo vi-prahu proti nebu. Šrapneli so eksplodirali in granate vdarjale na sosednem polju, pararelno s cesto. Kolikor bolj se je zvečeri-lo, tem zanimivejši so bili ti prizori. Na severnem nebu se nam je zdelo, kakor da bi se zvezde utrinjale. Kadar se zvezda utrne, pravijo, da se duša loči s sveta; ko so se utrinjale podnebne zvezde, kdo ve? Sovražnik je trdovra-ten.—Vsako ped zemlje brani in hoče. da se mu je odkupi s krvjo.
Za ta dan nas še niso potrebovali. Pozno na večer smo dobili povelje, da se ukvartiramo v sosedni vasi. Komaj smo čakali, d« pridemo v vas in ležemo k počitku. Dolga hoja nas je utrudila. Kako prijazna vas mora to biti v mirnem času Kroginkrog raznovrstna polja, kakor daleč sega pogled. Srčne hišice se še sedaj v pozni jeseni komaj vidijo- izza toozda žlahtnega drevja. Mislil nlem si: O srečni kmetje, srečna vas! Srečni?! Grozen je pogled na to vas. Je, kakor da bi se v vasi izumrlo. Le v par hišah gori lučka in b' izza par vrat se prikazujejo preplašeni obrazi. Kdo bi bil tudi mogel tukaj obstati? — Včeraj so tukaj gospodarili topovi iz trdnjave Przemvsl. In njih gospodarstvo je bilo za našo voj sko predobro, za sovražnika i' kmete pa seveda slabo. Ob cesti so bile nakopičene velikanske kopice slame. Granata je vdarila v sredo in vse zažgala. Še danes so se valili mogočni stebri dima proti nebu. Par korakov dalje je vdarila druga ravno v rusko kritje, ki je bilo v cvetečem#vrtu. Drevje je bilo vse razmetano in polomljeno. Na vejah so še visele rjave eape. znamenje, da so podzemski prebivalci teh rovov v hitrem begu iskali rešitve, kateri s« seveda še utegnili.
Krenili smo jo v bližnji gradič.
Danes bomo pa zopet izvrstno apali", je vzkliknil mlad tovariš ob strani. Godilo se nam bo po knežje, kakor predvčerajšnjim v Krasičinu (grad knezov Sapiehov blizu Przemvsla). Vsak bo imel svojo sobo z modernim konfor-tom, mehko posteljo in končno — kak vžitek v vojski! — toplo kopel j. To je dobro, da so žlah-čiei zapustili svoja gnezda. Za par ur smo mi grasčaki in gospodarji."
Gradič je obetal v resnici u-dobno stanovanje. Poljska žlahči-ška domovanja ko navadno kaj preprosta. Na zunaj se ne razli kujejo od naših premožnejših kmečkih hiš.. Okrog hiše so raz-•\ ršeena prospodarska poslopja. 1 oleg velikanskih hlevov in žir-nie je težko kaj »Hugegi dobiti. Skedujcv in kozolcev skoraj ni videti. Kmetje in graščaki mlatijo žito na prostem, slamo pa spravijo tudi na prostem v velikanskih kopieah. ki imajo podob naših skednje v.
Naš gradič se je odlikoval po svoji lepoti in prostornosti od dru gih domov. Zidan je v bogatem renesančnem slogu. Atiške Karia-tide nosijo visok pomol. Med dolgo vrstjo visokih utrebrov s ko-rintskimi kapiteli prišel v prostorno veio.
No, tukaj ne bo napačno, sem si mislil in stopil z drugimi gospodi v prvo sobo. Skoro bi nas vrglo nazaj, ko smo zagledali pred seboj gnjusobo razdejanja
metano in razstlano kakor v hlevu.
—	Kaj ne, nocoj bo pa lep ve-, čer. — sem podražil mladega tovariša.
—	Stopite hitro iz sobe. Prepih nas potegne skozi okna! — je vzkliknil hitro, da bi prikril svoje razočaranje.
—	To bi jim posvetil — ro-kovnjačem rokovnjaškim! — je pristavil drugače vedno ljubezniv nam, da bi udobno prenočili. Mislijo, da se ustrašimo nesnage in razdejanja. Pa se motijo. Burši. na delo!
Prejšnji dan so tukaj gospodarili Rusi.
Trebalo je precej časa. predno so vsaj po večjem posuažili. Na tleh se je pokazal parket.
—	Prav, da so ga že drugi za mazali, — smo si mislili vsi. — Mi v sedanji opravi pač nismo j parket. — Pogledal sem naokrog: vsi smo imeli čevlje na kveder; zamazani smo bili do kolena. Ka-bi bilo tudi drugače mogoče? — Blato je stalni spremljevalec po potnikov po galiških potih, po leti in po zimi.
To noč nam je bilo tukaj prenočiti.
—	Jožef, kaj j>a delate? Ali še niste zakurili? Človek bi zmrznil tukaj, — se je navidezno jezil nad svojim slugo polkovnik, ki je vedno tako ljubezniv in prijateljski do svojih službujočih duhov. Gotovo se je spomnil na noči in dneve, k: jih bo moral tako kmalu in toliko preživeti pod milim nebom v strelnih jarkih. Vsaka noč. ki jo preživi na gorkem. se mu je ..zdela dobiček. Zato je tudi hotel, da se vsede h gorki peči.
—	Pa kaj bi kuril. gospod polkovnik ! Ta nepridiprav, gališka burja, vleče skozi okna in vrata kakor skozi line naše revne, raz-drapane podružnice tam doli na Kočevskem.
V potu svojega obraza se ,i< trudil, da bi zamašil vse špranje in luknje v opustošenem gradiču: ker najhitrejše je hotel ugoditi svojemu gospodam. Bil mu je ves udan in postrežljiv kakor nobeden drugi. Vsako željo svojega gospodarja je bral že na obrazu. Zato mu je bil pa tudi njegov gospod naklonjen kakor svojemu sinu. Sedaj ga ni več med nami. Pred par tedni je prišel k "rna-rodeviziti". Zdravnik ga je poslal v bolnišnico.
—	Vrnite se kmalu! — mu je dejal sočutno polkovnik in mu segel v roko. Zdravnik in jaz sva se spogledala in sva bila edina o bolezni. Predobro sva spoznala njene simptome. Spoznala sva jih v Volčji dolnji.
Kmalu smo polegli po tleh na mehke slamnate "postelje", ki so se vrstile ob zidu druga ob dru gi. Pa spanee ni hotel zatisniti trudnih oči. Toliko je vedel vsak povedati iz preteklih dni. resnih in šaljivih.
—	Danes sem pa imel opraviti t. visokim gospodom, — je začel pripovedovati mlad častnik. — Sicer moramo biti s takimi gospodi zelo vljudni iu devotni do njih, danes sem si ga pa privo-**ei!. da je bilo veselje. Imel sera opraviti z enim od visokega general štaba.
—	To je pa zanimivo. Tega pa še nismo doživeli, kar obstoji na-^ armada, da bi si kak subalterni privoščil gospoda otl generalšta-ba, — so se zglasili kar trije.
—	To se res malokaterikrat primeri. Danes sem si pa privo-šeil enega od generalštaba. Ko smo prišli danes v vas in smo kantonirali. je bilo kar naenkrat vse polno vojakov pri Judu.
Ali so ga šli izpreobračati ? — sem ga podražil. — On jih je hotel i spreobrniti. — odvrne hudomušno. — Nekateri so kupovali potrebne stvari, drugi so pa planili po vodki, kakor koza po soli. Od nekdaj sem preganjal take bratee in Jude. ki kujejo ob taki priliki kapital.
—	Jud. —- sem zavpil. — če mi prodaš le še kapljico svoje brozge. ti zaprem botego!
Jud je hotel izrabiti ugodno priliko in je prodajal dalje.
—	Jaz revež, kako škodo imam! Kako so ljudje neusmiljeni! Kako morejo oškodovati nedolžnega revčka! — je venomer ponavljal.
Prepoved je pomagala. Le eden se je osteritativno izvil izmed množice in je ponosno stopal proti prodajalcu.
—	Človek! Ali za-tc ne velja prepoved? — sem zavpil upravičeno nad njim. Ne zmeni se in koraka mirno dalje. Ali ste že kaj takega doživeli? Toda upornost!
—	Kam. predrzneš? — ponovim in sem že pri njem.
na tem mestu. Okna razbita, vra ... „____
ta razklana, peci razdrte. V kotu I On ostane miren in se ponosno je »tal polomljen fotelj, ob zidu odreže: — Jaz sem od general-Po tleh vse raz- štaba!
Bil je sluga ordonančnega častnika pri diviziji.
Vsi smo se smejali samozavestnemu možu. —
—	Bogve. kaj bodo nocoj napravili lovci in Rusi, — je zopet prekinil molk mladi prijatelj ob desni in se oil srca zasmejal.
—	Kaj bodo delali? Streljali, kakor po navadi! — smo mu kar trije odgovorili, malo nejevoljni, da nam je zopet prepodil spanec s svojim smehom.
—	Streljali — gotovo! Lovci so bili vedno dobri in zanesljivi strelci, posebno naši. Nocoj bodo imeli še druge skrbi! — In zopet se je tako iskreno zasmejal, dr smo se morali še mi drugi z njim vred smejati.
—	Gospodje, gotovo še ne veste
kako razvedrilo smo imeli včeraj po noči. To je smešno in veselo obenem. Kaj tacega pa še ne!
—	Smešno in veselo obenem. Sinoči je obdaril naš preljubi vis-a-vis posebno lovce bogato z granatami. To se ti zdi veselo in komično, — je rekel mlad stotnik počasi in majestetično, kakor je imel navado govoriti. Bil je med nami na glasu, da je natančno poučen o vseh dogodkih v polku in izven polka. Bilo ga je sploh pravi užitek poslušati, kako je kombiniral prihodnje dogodke. Radi tega je moral seveda marsikatero grenko slišati, a resnično je. kar je napovedal, se je navadno uresničilo. Bil je — in je še danes — mož bistrega duha in velike zgovornosti. V duhovitih dovtipih in genialnih sodbah se je razodeval njegov nemirni, prožni duh.
—	Smešno in tragično je pač dostikrat, — je rekel. — Kadar streljajo naše težke havbice in zadevajo naravnost v strelne jarke. je pač smešno gledati, ko skačejo kot zajci hitro ruski vojaki iz strelski h jarkov iu beže, vsi preplašeni,, v urnem teku čez ravno polje. Večkrat sem se od srca nasmejal ob tem prizoru. Za smešnim pa je prišla takoj za pe tami tragika. Komaj so bili iz strelnih jarkov zunaj so jih že kosili šrapneli kakor kosci travo na travniku. Ves dogodek bi torej k večjein imenoval tragičnoko-mičen.
—	Taki dogodki se v resnici mnogokrat ponavljajo. Sinoči je bilo pa v resnici samo smešno. Sinoči so bile zopet "fasunge". Ko je potihnil boini vihar, so prinesli pozno v noč kave. kruha, konserv in drugih jestvin. Moštvo je priteklo iz jarkov in mirno jedlo in delilo stvari. Ko so bili najbolj zaposleni, začne Rus grozovit ogenj. In kaj je kazalo lovcem drugega, kakor da poska-čejo v jarke in puste dobrine izven jarkov. Polno konserv leži med njimi in Rusi. Oboji imajo skomine po njih. večje seveda Rusi. Iz obeh jarkov so se v sinočni temni noči plazili posamezni do kupa. Več kart so trčili pri kupu skupaj in začel se je boj z rokami za nakopičene konserve. Podnevi so oboji pažljivo gledali na okusno blago, pa nihče se mu ni upal približati. Danes zvečer
se bo isto ponavljalo.
Med tem so nekateri že pospali, drugi so delali šaljive opazke. Pripovedovalcu, scve, ni bila vsaka beseda ljuba. Besedičenju je napravila konec oseba, ki je bila nam vsem vsikdar ljuba — v pravem pomenu: persona gratissi-ma. Naš poštar je stopil v sobo z la koničnimi besedami: — Gospodje. pošta.
Takoj je bilo vse pokoncu. — Vsak je pričakoval novic. Eni sc hitro pograbili pisma in z veseljem prebirali poročila od doma in oil svojih dragih. Druge je bolj zanimalo, kaj se godi po svetov-1 nih bojiščih. Hitro popadejo velike dunajske liste in z vidnim za nimanjem zasledujejo izvajanja s katerimi je dunajski Jud komen tiral uradno poročilo.
—	Ti ljudje pa res vse vedo. — se oglasi eden, pri katerem časniki niso bili v milosti. — Jutri se vsede m in vprašam prvi list. kdaj bo konec vojske. Že vnaprej vem, da mi napiše dolg članek in vsi mu bodo verjeli, da je pravo zadel.
—	Listi imajo pravico, da pišejo o vojski in razmotrivajo o
— mu odvrne hitro drugi. Vsi smo vedeli, da se oglasi in po stavi za časnikarje. Rad je prebiral časnike in nam je postregel vedno z najnovejšimi vestmi.
—	Bilo bi dobro, da bi še več pisali o vojski. Ljudje se naj za veti o resnih časov. Njihove misli naj bi bile pri nas in pri stvari, za katero se bojujemo. Žalibog. v nekaterih mestih se kaj malo čuti. da imamo vojsko. Le poglejte na zadnijh straneh inserate o
Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki.
Slika nam predstavlja Resnico, ki drži ogledalo Avstriji v o-braz. Na eni strani se poroča o velikanskih zmagah, z druge strani se pa glasi, da je beda z vsakim dnem večja in da ljudstvo komaj nosi težka bremena, katera se mu je naložilo, da se pripomore Nemčiji do svetovnega gospodstva.
raznih zabavališčih in zabavah. Cele strani jih je. Iu še kako las-eivne. In vsi inserati se bahajo, da igrajo pred razprodanimi hišami. Tem ljudem bi bilo trebi, pošteno vest izprašati. — V grškem vjetništvu.
97. polk.

Kako žive naši vojaki, ki se nahajajo v grškem vjetništvu. kaže to-le pismo Martina Posavca iz Jagnjetovea :
Dragi moji! Nedavno sem poslal pismo iz Soluna na Grškem. Sedaj se zopet nahajam v kraju, ki se imenuje Siros. To je lepo mestece ob morju blizu Aten. Sedaj vam pojasnim, kako je nas f>4 mož prišlo iz srbskega vjetni-štva na Grško. Bilo je to takole. Ko so nas iz bolnice v Skopi ju premestili v Bitolj, smo se peljali po železnici preko Soluna, ki pripada Grški. Ker pa je Grška nevtralna država, bi nas Srbi ne smeli transportirati preko njene ga ozemlja, zato je avstrijski konzul zahteval, naj Grška kot nevtralna država uveljavi svoje pravice ter doseže, da bo Srbija iz ročiia grški vladi vse one vjetni ke, ki jih je prevažala preko So luna. Tako se je tudi zgodilo. Kc smo se pripeljali iz Bitolja v So lun, so nas na kolodvoru sprejeli grški častniki in osobje našega konzulata. S tramvajem so nas t kolodvora prepeljali v orožniškf vojašnico. Tu je bilo že vse pri pravljeno za nas. Dobili smo fi na jedila in vino, po dva pan perila, 3 robce, čevlje, sploh vse kar smo potrebovali. Dobili sun vsak po eno škatljieo cigaret, o ranž. smokev in južnega sati je vsake vrste, poleg tega pa vsal še na roko 10 K. Lepi časi so bili!
• Urugo pismo pa se glasi : K« smo se vozili po morju, smo imel: dobro hrano. Xaš konzulat v So lunu je nam dal na pot velik za boj suhega mesa in klobas ter z; vsakega liter dobrega vina. Bile je nam dobro, vendar pa nisme bili zadovoljni, ker se j«* nas loti lo silno domotožje. Ko smo dospeli v Siros. so nas sprejeli 4 gršk: vojaki z 2 častnikoma ter nas odvedli v določeno nam bivališče. Tu so nas namestili po sobah, to da kaj hočeš — nimamo ne slame ne postelj, ležimo na golih tleh ii spimo. Vsak je dobil 2 odeji ii ničesar drugega. Zvečer nimamc nobene luči; ako hočemo imet' svetlo, moramo kupiti sveče. T« bi še naj bilo. toda ako hočemc jesti, si morapo sami kupiti hra no. Dobivamo namreč vsak drugi dan po en hlebec kruha in niče sar drugega. Vsak dan dobivamc 40 vinarjev, a kaj je to. ko moramo za kosilo plačati 40 vinarjev, a za večerjo 25 vinarjev. C'c hočeš večerjati, moraš torej iz svojega doplačati 25 vinarjev. Kdo pa ima svoj denar! Sedaj se mi godi slabo in moj položaj je žalosten."
Novo izumljeno izdelovanje drož.
Iz Berlina poročajo: Zavodu za obrti za izdelovanje kvasa v Berlinu se je posrečilo, izumiti novo postopanje, ki omogoeuje izdelovanje drož kot krmilno beljakovino v velikih množinah izključno iz sladkorja in žveplenokislega a-moniaka. T^ način izdelovanja more takoj uvesti vsaka tovarna drož in je zelo velikega pomena.
Že več <1 lii so si stali Rusi in Avstrijci nasproti na vzporednih višinah. V dolini meti višinami je ležala vas. Straže poročajo, da se je v neki hiši. ki obvladuje cesto, ki vodi iz doline, vgnezdila -SO mož močna poljska straža. To stražo je bilo treba pregnati. Nad-poročnik Gustav Kane se je prostovoljno zglasil za to službo.
Proti 4. uri zjutraj se je bližal uadporočuik Kan t -i praporščakom Hrsterjem in 32 možmi 97. pešpolka previdno dolini. Ko j je nastopila jutranja zarja, je prišla pogumna četa na pot. katero so Rusi rabili za izmenjav? -nje poljske straže. Številni sledovi so se poznali v snegu. I litra j zaporedna povelja iz okolice po'j->ke straže so dokazovala, da je bi la ta ponoči znatno ojačena. I*-makuiti se ni bilo več mogoče, ker je bilo že svetlo. Zato s«* je odločil vodja, da napade rusko premoč in da se prebije k našim četam.
Oddelek se je pripravil za boj in poslal patruljo proti hiši. O-stali so se. še vedno neopaženi. približali sovražniku na 40—60 korakov. Opazili so močno sovražno kolono na cesti poleg poljske straže. Nad poročnik je dal znamenje za napad. Rusi so bili popolnoma presenečeni in so beža-i ua vse strani, pustivši za seboj Številne mrtve. Vendar novi sovražniki iu zbirajoče se patrulje so pričele streljati od strani. Da se reši pogina, jo udarijo hrabri JJ7-ti v hišo, kjer je bila poljska straža, katero so takoj pobili. S trinajstimi možmi, ostankom hrabre čete. se je vgnezdil nadpo-ročnik Kane v hiši ter hitro vse pripravil za obrambo svojega zadnjega pribežališča. Rusi so hišo ljuto napadali. Trikrat so zaporedoma naskočili, pa so bili vedno odbiti. Krogi je so letele skozi hi šo. a kljub temu naši na čudoviti način niso imeli nadaljnih izgub. Rusi so na to zažgali hišno streho Kmalu so se dvigali visoki plameni. V gostem dimu so vsi branilci ostali na svojih mestih. Rus so zopet naskočili, pa so bili krvavo odbiti. Trije voji ruske pehot so nato v primerni daljavi stra-žili hišo, ne da bi se približali, sa je bil po človeškem račun pogin? Avstrijeev gotov.
Že so se vdirali goreči tramovi v notranjost hiše. Dim je hotel zadušiti naše vojake. Tu da nad-poročnik Kane svojim hrabrim tovarišem povelje, naj se prebijejo skozi sovražnika. Ruski pe šec Pavel Ivanov Tregubev je priskočil in rešil nadporočnika ir nekaj pešcev iz plamena. Enkrat na svežem zraku se je neustrašena četica s svojima častnikoma na čelu s puškinimi kopiti prebila skozi sovražnike in dosegla naše sprednje straže.
Uspeh ekspedicije: 105 mrtvih (med njimi 2 častnika). 60 ranjc nih in 2 ujetniki na ruski strani okoli 7 mrtvih. 5 ranjenih in 8 u jetih Avstrijcev. Poleg tega je šf sovražnik zapustil dolino.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NAJVBOT *TiOVKNSKI DNEVNIK V ZDE DJOAYA5.

Um m m. m *
Izgube križance "Cesarica Elizabeta".
V jet i na Japonskem: Brisnik Alojzij, Drobnik Karel. Kralj »Josip. Lešnik Ivan. Lipavž Anton. Messesnel Gašper. Pek Pavel. Polk Karel. Požar Izidor. Sarna Emil.
Vizjak Julij. Voje Leopold.
Izgube 97. pešpolka.
Barbieri Leopold, 10. stot., v.
Bertok Aleksander, 1. nad. st., Koper, vjet.
Brumat Justin. 10. stot.. vjet.
Car Autou, 5. marškomp., Do-brinj, vjet.
Cavaz Marko. 2. stot.. vjet.
Clarich Gašper. 2. nad. stot.. v.
Delearo Anton. 9. stot.. vjet.
Doljak Alojzij, 3. nad. stot.. v.
Fattor Franc. 9. stotnija. vjet.
Flabetič Jakob, 9. stotnija, v.
Florieh Ivan, 3. marškomp., v.
Gostiša Anton, 4. stot., iz logaškega okraja, vjet.
Grzetič Anton, 6. stot., Dobinj, vjet.
Hrib Ivan, 1. nad. stot., Podra-ga, vjet.
Jureola Humbert, 2. nad. stot.. Pazin. vjet.
Kotrbatv Ladislav, polk. štab. vjet.
Krsikla Anton, 6. stotnija, v.
Lozej Ivan, 6. maršstot., Skrbi-ua, vjet.
Lutman Josip, 6. stotnija. vjet.
Matejčic Anton, 3. stot., Pazin, vjet.
Matešič Anton, 1. nad. stot. v
Matičič Ersity, 1. nad. stot. Cerknica, vjet.
Mikae Anton. 12. stot.. vjet.
Mikac Jakob, 4. nad. stot.. vjet.
Milloch Dominik, 12. stot.. vjet.
Milohanič Ivan, 15. stot., vjet.
Oblak Ignacij. 3. nad. stot.. Zg. Logatec, vjet.
Pleht Anton, «12. stotnija, vjet.
Poro pat Ivan. 5. stotnija. vjet.
Potrat Ivan, 15. stotnija. vjet.
Puhar Josip. 11. stot., Boljunec, vjet.
Riosa Paskval. 2. stot.. vjet.
Rossi Franc, 12. stotnija, vjet.
Scur Dominik. 6. stot.. Oglej. v.
Simonovich Mihael, 4. nad. st., vjet.
Sion Lconhart, 3. uad. stot., v.
Skapin Adolf. 9. stot., Tomaj, v
Sovdat Fanc, 9. stot., Libušnje. vjet.
Spessot Feliks. 4 .nad. stot., pri-deljen 27. dom. pp.. vjet.
Sterpin Anton. 2. nad. stot.. v.
Šiišinelj Leopold, 12. stot., Ravnica. vjet.
Udovič Franc. 3. nad. stot.. v.
Veeehiet Alojzij, 6. stot., vjet.
Volarič Ignacij. 2. nad. stot., Idersko. vjet.
Izgube 17. pešpolka.
Gradišar Frane, 1. stotnija, r.
Grbec Franc, 6. stot., Gornje Vreme, ranjen.
Grebene Franc, 8. stot., Turjak, ranjen.
Gregorc Ivan. 8. stot., Mengeš, ranjen.
Gregori Josip, 1. 6. maršstot.. Kranjskagora. ranjen.
Grmu Frane. 3. stot.. mrtev (31. jai«. ti o 23. febr. 1915).
Habič Josip. 6. stot., Trcbclno. ranjen.
Habjan Vinko, 5. stot., Domžale, ranjen.
Hočevar Ivan. 6. stotnija. r.
Hoegler Josip. 6. stot., ranjen.
Hoelzelsauer Mihael. 7. stot., r.
Hribar Jakob. 6. stot., žg. Tuhinj. ranjen.
Hribar Ivan., 4. stot., ŠmihcI. r.
Hribar Peter .7. stot., Ihan. r.
Jakob Ivan, 3. stot., Dev. Mar. v Poiju. mrtev.
Jakovčič Josip. 6. stot.. G ribi je. ranjen.
Jančar Blaž, C. stot., Ljubljana. ranjen.
Jenko Martin, 6. stot.. Prečna, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915).
Jeglič Frane, 2. stot., Zg. Tuhinj. ranjen.
Je'js Jurij, 1. stot., Vrgorac. ranjen.
Jemc Franc, 4. stot., Ljubljana, ranjen.
Jeko Franc, 1. stot., Mavčiče, r. Jenko Ivan, 6. stot., Aržišče, r. Jenko Josip, 6. stot., Sp. Šička, ranjen.
Jerina Franc. 5. stot.. ranjen. Jesenovee Gašper. 4. st.. ranjen. Jurajevčič Josip, 6. stot., Podzemelj, ranjen.
Kadunc Josip, 6. stot., Tribuče, ranjen.
Kainz Anton, 8. stot., ranjen.
Kalar Franc. 6. stot., novomeški okraj, mrtev (31. jan do 23. februarja 1915).
Kalčič Vinko, 2. stot., Št. Vid, ranjen.
Kaltenbock. Bodo. 7. st., Ljubljana, ranjen.
Kaluža Anton. 4. stot., Postojna, ranjen.
Kastelie Ferdinand, ranjen.
Kastelie Vinko, 6. stot., Šmarje. ranjen.
Kavšek Mihael. 3. stot.. Št. Rupert, ranjen.
Kemperle Mihael, 7. stot., Bi-steršica. ranjen.
Kešer Lovrene. 6. stot., Dev. Mar. v Polju, ranjen.
Kirar Franc, 2. odd. strojnih pušk. Bučka, ranjen.
Klembas Karel, 3. stot., Vrho-vo. ranjen.
Klemen Anton. 4. stot., Ncvlje, ranjen.
Klemenčič Josip. 1. odd. stroj, pušk, ranjen.
Knavs Anton, 2. 6. maršstot., Hrib, ranjen.
Knez Alojzij, ranjen.
Knez Anton, 2. stot., Jezica, r.
Kobilšek Jakoz. 1. odd. stroj, pušk, Šmartno, ranjen.
Kocjančič Viktor, 7. stot.. Dev. Mar. v Polju, mrtev <31. jan. do 28. febr. 1915).
Kokol Florijan. ranjen.
Kordiš Anton, 1. stot., ranjen.
Korošec Ivan. 1. stot., Gradac, vjet.
Kos Franc. 6. stot., Dobrova, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915).
Kos Ignacij. 2. stot., ranjen.
Kos Ivan, 7. stot., Kresnice, mrtev (31. jan. do U3. febr. 1915).
Košir Frane, 6. stot., Kotredež, ranjen.
Kovač Franc. 2. stot.. ranjen.
Kovač Ivan. 4. stot., ranjen.
Kozir Frane, 2. stot., ranjen.
Kovač Ivan. 4. stot., ranjen.
Kozir Frane, 7. stot.. Polhov-gradee, mrtev (31. jan. do 28. februarja 1915).
Kraker Vinko. 6. stot.. ranjen.
Kralj Karel. 1. stot., Slov. Bistrica. mrtev (31. jan. do 28. februarja 1915).
Kramar Martin. 4. stot., Tuhinj, ranjen.
Kriseh Adolf. 6. stot., Osiluica, ranjen.
Krmec Franc. 2. stot., ranjen.
Kumar Ivan, 2. st., Trebuje, r.
Kuntarič Alojzij. 1. odd. stroj, pušk. Cerklje, ranjen.
Kužnik Ivan. 4. stot.. Toplice, r.
Lamovšck Martin. 2. stot., Št. Rupert, ranjen.
Lap Florijan, 4. stot.. Moste, r.
Lavrič Ivan, 4. stot.. ranjen.
Leitmayer Anton, 4. stot., Ljubljana. ranjen.
Lenarčič Franc, 8. stot., Vrhui-ka. ranjen.
Lenart Josip, 6. stot., Moravče, ranjen.
Lendič Ivan, 7. stot., Mokronog, ranjen.
Leve Franc, 2. stot., Studenec, vjet.
Leveč Viktor, 8. stot.. Dob, r.
Levstik Iv.. 3. stot.. Sv. Gregor, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915).
Ligevič Josip. 2. stot.. kočevski okraj, mrtev, 31. jan. do 28. febr. 1915).
Lipovšek Mat., 4. stot., Špitalič, ranjen.
Lorber Karel. 4. stot., Maribor, ranjen.
Loščar Josip, 5. stot., Trojana, ranjen.
Loser Alojzij. 4. stot., ranjen.
Lužar Matija, 6.,6. maršstot., Bučka, ranjen.
Magritzer Ivan, 7. stot., Loka, r. Mariučn* Aiit., 5. stot., Bukovec, ranjen.
Markelj Ivan, 2. stot., Železniki. ranjen.
Marn Jakob, 4. stot., Trebojna, ranjen.
Maržič Franc, 4. stot., ranjen.
Mausar Anton, 6. stot., Cerklje, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915).
Mavec Ivan. 2. stot., Tomišelj, ranjen.
Mazovič Viktor, 6. stot., Domžale. ranjen.
Poddesetnik MedveSek Anton, 2. odd. stroj, pušk, mrtev (31. jan.
do 23. febr. 1915).
Menart Josip, 4. stot., Žalna, r. Merkužič Matija, 7. stot., Krtina, ranjen.
Metelko Ivan. 5. stot., Dob, r.
Metelko Ivan. 5. stot., Dob, v.
Miklie Josip, 5. stot., vjet.
Mikolič Frane, 3. stot., Bučka, ranjen.
Milera Blaž, 6. stot., ranjen.
Misle ? Rudolf, 3. stot., Št. Vid, ranjen.
Mohar Ivan, 4. stot., Ljubljana, ranjen.
Muhovce Jakob, 3. stot., Pred-grad. mrtev.
Nemanič Anton, 3. stot.. Boža-kov. mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915).
Novak Alojzij, 5. stot., Ribnica, vjet.
Novak Pavel, 7. stot., Sv. Križ, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915). (Pride še.)

Jugoslovanska
®
B
Katol. Jednata
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
OULVNI URADNIH:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry W*7 or bo* S7,Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Bar-be rt on, O.
Glavni tajnik: GEO. Ij. BROZICH, Box 424, Ely, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, EL NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEITAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HL JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZlŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sr. Cirila in Metoda, ftr. 1
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 2, Ely Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itv. 114, Ely. Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bodf ■tiralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Rdeča zastava.
J. Garčin. Za Glas Naroda priredil J. T.
Sem jo n Ivanov je bil železniški čuvaj. Njegova hišica je stala med dvema postajama; do prve je bilo drset, do druge pa dvanajst vrst. V bližini ni bilo nobene hiše. samo izza gozda je gledal visok tovarniški dimnik.
Ivanov je bil slaboten. — Odkar se je vrnil iz vojne se ni nič kaj zdravega počutil. Pri vojakih je moral stradali, potili se in zmr-zevati. Bil je sluga nekega višje ga častnika. Skozi točo kmgelj mu j«* moral douašati hrano in druge potrebne stvari. Krogle so mu žvižgale okoli ušes. zadela ga pa vseeno ni nobena. Domov se je vrnil nepoškodovan, toda posledice vojne so se kmalo pojavile. Imel j»* revmatizem. Medtem je bil umrl njegov oče, in tudi njegov edini štiriletni - deček, je bil že pokopan. In ker ni mogel več ostati doma, doma ni bilo kruha, we je začel h svojo ženo klatiti po svetu. Nikjer ui mogel obstati. Žena je dobila slednjič službo, on je pa romal dalje. Ko je prišel neke ga dne mimo postaje, je zagledal predstojnika na pragu. — Za božjo voljo, ali ni t«) prijatelj častnika. kateremu sem služil?
Tudi predstojnik ga je spoznal.
—	Ali nisi ti Ivanov?
—	Da, Vaša milost, Ivanov.
—	Kam potuješ?
—	Brez dela sem. Vaša milost.
Predstojnik je nekoliko premišljal.
—	Ali si oženjen?
—	I)a. Vašii milost, moja žena hluži pri nekem trgovcu.
—	C'e je tako, pa ostani. — Čuvaja potrebujem na svoji progi. Vožnjo bos plačal, ko boš kaj zasluži!.
—	Tisočkratna hvala, Vaša milost.
Ko je prišla žena. sta se preselila v čuvajnico. Ivanov je dobil zeleno in rdečo zastavo, svetilko, orodje in vse potrebiio.
Poleti je bilo. ko je nastopil svojo službo. — Polagoma se je seznanil s svojimi sosedi. Njegov najbližji sosed je bi že siv in star. Cel dan je sedel pred hišo. dočim je njegova žena opravljala zanj tJuibo. Drugi njegov bosed je bil
močan človek v najboljših letih.
Ko ga je Ivanov srečal, ga je prijazno pozdravil:
—	Dober dan!
Sosed je nekaj zamrmral in odšel mimo njega.
—	Kaj je z vašim možem? — je vprašal nekoč njegovo ženo.
—	Kaj hi bilo. Vsak naj zase skrbi.
Po preteku treh mesecev so se pa čuvaji vseeno seznanili. Dolgočasno je na progi, in tako se je zgodilo, da so se malo pogovorili, če so se srečali. Sedeli so, zažgali pipe in pripovedovali drug drugemu svoje doživljaje.
Vazilj Stefanič je ponavadi molčal. Ivanov je pa pripovedoval o vojni.
—	Moj I log, moj Bog, koliko >em moral prestati. Samo Bogu se moram zahvaliti za življenje.
—	Neumnost! — je rekel Stefanič. — Ljudje so slabi ker drug drugega mesarijo. Slabši so kakor živali.
Ivanov ni odirovoril.
—	Živi se. no. — je rekel slednjič.
—	Seveda se živi — mu je odvrnil Stefanič, vprašanje je le, kako se živi. Izkoričajo te, da postaneš star. potem te pa vržejo na cesto. — Koliko ti plačajo?
—	Dvanajst rubljev.
—	Meni plačajo trinajst in pol. — Z a čuvaja jih je pa predpisanih petnajst. Ce bi videl ravnatelja, kako se vozi. — Poseben voz ima in vse, kar mu srce poželi. — On ima življenje da. — Jaz ne bom več dolgo tukaj. Šel bom.
—	Kam bi šel? — Kaj bo pa s poljem?
—	Polje, praviš? — Spomladi sem bil zasadil nekaj zelja. — Pa ti pride mimo nadzornik in vpraša : — Kaj je pa to? — In brez dovoljenja? — Takoj poruj! — Vse sem moral izruvati.
—	Prehitro se razburiš, Stefanič, — je rekel Ivanov.
—	.laz zahtevam samo svojo pravico, in ničesar drugega. — Pritožil se bom.
In res se je pritožil.
Par dni pozneje se je pripeljal na d rez iii i poštni mojster in usta vil pred Ivanovo čuvajnico.
—	Koliko časa si že tukaj?
—	Od maja ,Vaša milost.
—	Kdo je v sosednji Čuvajnici?
—	Vazilij Stefanič.
—	Dobro. — Drezina se je odpeljala.
Ko je šel proti večeru Ivanov pregledovat progo, je srečal Ste-faniča. ki je nosil na rami veliko culo ,in je imel zavezan obraz.
—	Kam?
—	V mesto k upravi.
—	Kaj se tožariš? — Vse bo dobro. — Pozabi.
Povestica.
»
Piše: Stanko Majcen.
V kavarni je visel dim v polovični višini dvorane kakor pravljična stena med spodnjim in gor-
—	Pozabil da bi? To se lahko njim prostorom. Spodaj so stali reče. — Poglej, kako me je udaril stoli, sedeli ljudje, čitali. kvartali visoki gospod. — Povrnjeno bo se prerekali, zgoraj so žareli e-
' dobil. — Boš videl, da jo bo. jlektrični lestenci in s tapet so se
—	Nikar ne nori. Se slabše bo. luščile čudne postave: Roža se je
—	Meni je vseeuo. Pravica mo- izpremenila v kraljično. zvončki ra zmagati.	so se izprevrgli v dvorjane in tu-
—	Kako je bilo?	lipan se je prelevil v kraljiča sa-
—	Kako neki? — Stopil je z dre- mega. Bajni dvor se je naselil ne-zine in vse pregledal. — Ko se je kje blizu lestencev in skrivnostno že hotel odpeljati, sem rekel, da pomenkovanje je šlo od dvorjana bi se rad pritožil. — Kaj — je za- do dvorjana, od kraljica do kra-kričal. — Ali misliš, golobček, da Ijične in nazaj
sem se zaraditega pripeljal. — Ali j Pravzaprav so bila tri dekleta misliš, da ti bom sadil zeljnate v kavarni. Radi najstarejše, dvaj-glave 1 — Tukaj jo imaš. — Tako setletne Neli. so zahajali gostje me je počil, da se mi je vse zabli-. vanjo. Bila je najstasitejša. naj-skalo pred očmi. — Tako je bilo, ponosnejša hčerka kavanarjeva. ves-	ki pa ni nikdar pozabila zabeleži-
—	Kdo te pa nadomestuje? j ti sladkorja ali ruma v okovano
—	Moja žena ne bo ničesar za- knjigo, ležečo na mizi pred zrea-mudila. — Dal je Ivanovu roko,lom, in je skrbela, da je plačal in odšel.	primanjkljaj rajši natakar kakor
Par tednov kasneje, se je sestal oče. In bila je še druga in tretja. Ivanov z njegovo ženo.	| Druga je bila stara sedemnajst
—	Ali je tvoj mož zopet doma ?t let in nihče še ni bil odkril njene — jo je vprašal.	| krasote.
Odšla je, ne da bi mu odgovorila.
Ivanov se je bil v svoji nilado-
Koncipient Miško je sedel za zadnjo mizo in študiral taktiko matere kavarnarke. Napoleon j«
sti naučil delati piščalke. — Na ta bil velik vojskovodja, a gospa Br-način se je nekaj po strani zaslu-jglez je umela stvar bolje. 21I Od deseterih, ki so bili redni Zvečer je šel kakor ponavadi k gostje kavarne in ki jim je bila močvirju in si narezal nekaj lepih Neli "zadala", ni noben vedel, za vrbo vili vej. — Bilo je okoli šestih j katerega gre. Neli je dolgočasila zvečer. — Gozd je bil miren, — zdaj tega, zdaj onega in mati je Naenkrat je zaslišal, kakor da bi počastila s starim pecivom danes nekdo tolkel po železu. — Kdo bi'enega, v soboto vse. tako da je bil bil? — Stekel je proti železniški ob eni po polnoči zunaj pred vrati progi.	(Stalen prerek: kdo je izvoljeni in
Na progi je bila neka temna postava. — Stoj. nekdo je prišel
kdo je brez upa zmage odklonjen. A prihajali so redno, in če je ta
krast vijake. — To je sodrga —(S pravico zasledoval svoj cilj. je je pomislil Ivanov in se splazil to delal z isto pravico tudi oni. bližje.	Bili so dokforji. sodniki profesor-
Postava je premikala železniško ji, trgovci, a na nitih gospe kava-tračnico. — Bil je Stefanič. — Iva- nark so bili vsi marionete, nov je hotel zakričati, pa ga ne- Miško se je navolil puste igre kaj dušilo v grlu.	z moškimi in si poiskal sedem-
Dolgo časa je hropel, predno je najstletno. Kvačkala je navadno spravil iz grla sledeče bosede: za kuhinjskim durmi ali listala v
— Vazilj! Vazilj ! Nikar. Po- časopisu s slikami, staviva nazaj. — Nikdo ne bo iz- Potez je bila istih kakor Neli. vedel.	A čudovito poneženih. Starejši se-
Vazilj se še obrnil ni. ampak je stri je stopal v obraz izraz odur-stekel v gozd.	ne, vsiljive lepote, podčrtane z
Ivanov je obstal in ni vedel, kaj rahlo šminko in drugimi lepotilni-bi počel. — Se par minut, in osob- mi sredstvi. Zavest lepote ji je ni vlak bo tukaj. Kako naj ga za- vtisnil nekaj giadnega in zaeno drži?	vladolilepnega. Izprijena lepota
Začel je teči v smer, odkoder se je javljala zlasti v kretnjah, ki je imel priti vlak. Tekel je kakih so bile preračunane na učinek, a pet minut potem so mu pa opeša- rafinirano posnete po naravi. Gle-le moči. — Kaj naj stori?	dališenost takega vedenja se j *
Vzel je iz žepa robec in nož. — jasno kazala pred zrcalom. Na sla-Z nožem si je prerezal roko nad bili slikali stoje ženske v takih po-komolcem. da je kri brizgnila da- zah. ponesrečene fitografije ove-leč naokoli. — V kri je pomočil ro- kovečijo take momente, v kakr-bec ni ga privezal na vejo.	šnili si je ugajala Neli pred zrca-
V daljavi je zaropotalo, proga lom. se je tresla, vlak je prihajal.	Vera je bila narava sama. Lica,
Ivanovu se je stemnilo pred nepoškodovana od ostrega kavar-očmi. Omedlel je. — Strojevodja jniškega vzdnha, so pozno na veje opazil rdeče znamenje v zele- <x°r lahno rdela iu kakor se je pol-
nem polju in ustavil lokomotivo. Potniki so izstopili. In ko je Ivanov' odprl oči, je videl Vazilja, ki je stopil k strojevodji rekoč:
— Zvežite me. — Jaz sem premaknil tračnico!
Dvainpetdesetletnica poljske vstaje proti Rusiji
List legijonistov "Wiadomosci
1>, 1 1,:«»»	- i	•	i an an. » to.ll k- \nx\z VDItllrt III XI
1 olskie poroča, da se je v mno-1 - , , ,	. .
j .i	.. , * 77 , (poiskala drug prostor. Takrat ie
gili zasedenih pokrajinah Po jske iT- - i i i	i -i r ^ .	-i bila vznenovljena m lahna senca
slovesno slavila 521etnica vstaje' - i
nil zrak s tobakovim dimom, sta ji drhteli nosni plavutici. Vtop-ljena v svoje delo, je bila tako sama v kriku in vojski besed kavarne, da se je Mišku zdelo: krog nje raste živ plot rož in jo zarašča in jemlje očem . . . Kakor bajno bitje. Kadar jo je kdo nehote sunil v ramo. se ni zbudila iz zamaknjenosti. Navadno je ostala v izpre-menjeni legi. dokler ni prišel nov sunek, ki jo je vrgel zopet v novo stran. Včasi je pač vstala in si
__.-o ... ...	. ,	na čelu je zaznamovala
proti Rusiji. Slavnosti so bile obiskane od velikih množic ljudi in
je ob tej priliki pristopilo v lesri- - v	,
J ' , ,. ' ' ,fe , zanima Vera; smehljala se ie vse-je mnogo prostovoljcev. Posebno1 i • i m t	x i
, ° 1 . —, ,	vedno in krenila glavo zopet k
slovesno se je vršila slavnost v
Pjotrkovu, kjer so se je udeležili: armadni poveljnik general infan-terije Koevess. fml. Heselle. generalni major Spitzberg, generalni štabni zdravnik Majewski, generalni intendant Mueller in več višjih častnikov, okrožni komisar Turnan, namestniški svetnik Kar-chezj-, okrajni glavar Heller ter več avstrijskih državnih poslancev. Po slovesni vojaški službi božji so blagoslovili spominski križ na skupnem grobu vsašev.
Vojno delo angleških žensk.
Iz Haaga poročajo: Na Angleškem se je 23.000 do 25.000 žensk naznanilo k vojnemu delu, med temi 3000 za tovarne munieije. fina izmed teh, perica v Scarborough, katere stanovanje je bilo vsled nemškega bombardiranja porušeno, hoče na vsak način izdelovati šrapnele. Pričakovati je. da bo vojno ministrstvo izdalo nov poziv na ženske, naj nadome-
mesto,
kjer se bodo delale prve gube. Kavanarka je opazila, da Miška
;e je zope
svoji Neli.
Miška je zavest, da ga kavanarka ne ume, razvnela do triumfa.
Vse njegovo hotenje se je osredotočilo v pozornosti, da Vera ne zapazi njegovih pogledov. Že misel sama. da bi se srečala njune oči, mu je zapalila lica.
A Vera je zapazila. Mišku je bilo tesno iu še tesneje mu je bilo, ko mu je nekega večera servirala kavo.
Iz teh rok sprejeti čašo — tega še sandal ni. Prepovedal si je vsak stik z dekletom, ki bi ga bil videl najrajši vedno takega, kakršnega ga je našel: zanimajočo se zase in opravljajočo svoje delo s samoposebiumevno,- namenu primerno kretnjo. Pogledal ji je v oči, a ona jih je razprla začudeno: Ali nimate ničesar povedati?
Miško je osupnil. Z isto samoposebiumevno, namenu primerno kretnjo, s katero je opravljala svoje delo, je stregla tudi njemu. Ni se ji poznalo ne vznemirjenje
ste večje število moških delavcev nad njegovo prisotnostjo, ne hre-in naj v to svrho stopijo tudi z penenje po njem, če se je skril delodajalci v zvezo. _____y drug kot. Tako mw-aa se je vedr
jla proti njemu, da se je Miško iz svoje prvotne popolne pasivnosti dvignil z željo, zazanimati jo zase ;ali ji dati vsaj povoda, da bi mislila nanj.
| To ga je stalo mnogo premagovanja. Bal se je očitkov, ki šinejo kaj radi iz oči takih deklet, ko so pregledala eestilca. in vest mu je očitala, da moti nekaj, kar je bilo doslej menda nadvse nrr-no in kar se. doslej nadvse mirno, potem ne bo umirilo več nikdar, i Vera ni bila Neli in kri njen* matere se je v njenih žilah preta kala zelo redko.
J Ko je Vera po nekolikem času nato prinesla zanj na plitviei "izjemnega** peciva, je zardel na-znotraj in nazunaj prav resnično.
Ona ga je pogledala v oči bi i že, kot je bila navada, in se okroglo nasmejala.
Njene oči so bile kakor z*, ezde: trepalnice so rasle kakor iz skupnega nevidnega središča venkaj 2i- i proti nevidnemu obodu in žarek zenice je bil miren, mrtev, evet'ie-ji. —
"Ali mi res nimate ničesar povedati?"
Miško je pomislil: to ni umestno. ono je zlagano; vsakdanjosti ne mara kvanti, tuje perje bi spoznala, načitana, kakršna je.
"Vi ste boječi. Ali Vam je kdo že kdaj rekel hudo besedo?"
Pa koliko in kakšnih, si je mi slil Miško. A tebi jih i«e povem. Ne zaslužiš jih, tudi ne, če bi slišala. da jih je meni kdo rekel.
"Prav nič Vam nimam povedati." je priznal naposled v gorke:n tonu, tako da je Vera lahko pristavila :
"Nekaj pa vendar. Kajpak, ne danes. Ali jutri, ali pojutrišnjem. Saj še pridete, kajne?"
Miško je z vsem srcem pritrdil, da nima namena kadarkoli pose-titi druge kavarne, ker pač že iz navade ... in nekega . . . Kako bi vendar to izrazil . . .?
Toda Vera je odnesla posodo (drugim ni stregla) in sedla zapet na svoje mesto.
Miško se je na cesti kesal, da ji ni priznal vsega ali vsaj nečesa, da bi vsaj začelo v njej tisto gibanje, ki je v njem vzraslo že od viharja in ki mu je trebalo v skorajšnjem času skupnega krotenja.
V tej obliki je razmerje ostalo dotlej, da je Vera nekega večera sedla k njemu za mizo in ga z vso resnostjo in prepričevalnostjo sedemnajstletnega dekleta uverila. da ji mora povedati, če ima kaj na srcu. ker se je bati, da postane skrivanje smešno.
Miško se je s težkim srcem od ločil — ne. da ji pove od obličja do obličja, za to v kavarni ni bilo prilike — temveč da ji napiše vso svojo težavo od začetka do konca. —
Drugega dne ga je spremila do duri in Miško ji je z bobnečim srcem in tresočimi se koleni izročil pismo brez napisa in brez podpisa. Kdo zna, kdo dobi pisma takega dekleta v roke, in če ni ne napisa, ne podpisa, se takorekoc že še izmaže, je računal.
Ko je v nedeljo popoldne — tri dni za tem ga ni bilo v kavarno — sedel na svojem starem mestu, je Vera pletla nogavico in postre gel mu je natakar.
A natakar je bil nadvse vljuden in je Miška vprašal, ali naj javi njegov prihod gospe kavar-narki.
Miško je zahvalil in čakal, kaj se bo zgodilo.
Neli je prišumcla v novi svilni obleki iz gornjih prostorov, sedla s pritajenim smehom na njegovo desno in položila desnico s krasnim smragdnim prstanom njemu tik pred oči.
"Za pismo, ki ste mi ga včeraj izročili po Veri, se Vam iz srca zahvaljujem. Toda zakaj tako boječe? In po tretji osebi? Ali nisem zato tukaj, da me obožavajo ljudje? In Vi ste doktor, imate službo, prihodnost, denar. O, koliko jih je. ki so natakarju dolžni že od lani — in me hočejo za ženo. Toda vzlietemu, dragi doktor . . . saj priznate prostost srca, vidite ... in moje res ni več prosto."
Usmiljeno se je nasmehnila, plast šminke se je zgubala v lahne a natanko vidne gubice, in ko je vstala, se ga je doteknila z roko.
Miško se je ugriznil v srce. Srdito je pomeril Vero, ki pa se ni ozrla od nogavice, temuč pletla in štela zanke, pletla in štela zanke, dokler ni vstal in snel klobuka s stene.
Že j držal kljuko v roki, ko je plauila k njemu, zazrla mu nekoliko plaho v oči in dahnila vanj : "Ubogi!"
Mišku so se orosile oči, a rekel ni nič.
Počakaj, si je dejal tiho, dve ali tri leta, dokler se temu dekliču ne odprejo oči, a takrat ti — nema-
51 = aaaijeio še lopše. ____
iCENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK,
•v__
MOLITVENIH:
Marija Varhinja		»—.60
Marija Kraljica		i—.60
Marija Kraljica,	elegantno	
vezano		$1.20
Rajski glasovi		—.60
Rajski glasovi	elegantno	
vezano		$1.20
Rajski glasovi,	elegantno	
vezano		$1.40
Pot k Bogu, elegantno ve-		
zano		$1.20
Skrbi za dušo,	elegantno	
vezano		$1.20
Sveta ura, elegantno vezana		$1.20
Vrtec nebeški		!—.40
POUČNE KN7I1E:
Abecednik slovenski. ~r» tan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
Hitri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem	—.70 Nemfcčina brez učitelja, 1.
hx 2. del po	—.50
Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$1.00
Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.SO
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE;
Avstrijska ekspedicija	. —.20
Baron Trenk	—.20
Bel grajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15
Cesar Jožef II.	—.20
Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
Človek in pol (Cankar)	$1.00
Cvetke	_.20
Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Evstahija dobra hči	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—.10 Grof Radecky	—.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda,	-—.20 Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej	—.60 Hubad, pripovedke, 1. in	2.
zvezek po	-—J20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem	i—.20 Izlet v Carigrad	—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	■—.20 Jama nad Dobrušo	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Kriitof Kolumb	«—.20
Križana umiljenost	—.40
Kaj se je Makaru sanjalo! —.50 Lažnjivi Kljukee	—J20
Leban, 100 beril	—.20
Lepa Vida (Cankar)	—.80
Maksimilijan 1.	,—J20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije	—.25
Mir Božji	—.70
Miklova Zala	—.35
Mirko PoštenjakoviJ	—.20
Na divjem zapadu, vez. —.60 Na indijskih otokih	—.30
Najdenček	—.20
Na jutrovem	—.35
Na krivili potih	—
NTa različnih potih	—.20
Narodne pripcvesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	—.20
Naseljenci	—.20
Na valovih južnega morja —.15 Nesrečnica	—.25
Nezgod an a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
O jetiki	—.15
Odkritje Amerike, vez. —.80 Pasjeglavci	$1.00
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	—.20
Pariški zlatar	—.25
Randevouz	—.25
Revolucija na Portugalskem —.20 Senila	—.15
Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki	—.26
Strahovalci dveh kron, 2
zvezka	$1.60
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika — Slovenski šaljivec	—.35
Štiri povesti	—.20
Tegetthof	—.25
Turki pred Dunajem	—.30
Trije rodovi	—.50
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali
Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—J20
2.	zv. Karon, krščanski deček	—.25
4. z v. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
7.	z v. Sultanovi Hužnji —.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.38
9.	zv. Kraljičin nečak —.38
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.38
12.	zv. Korejska brata —.30
13.	z v. Boj in zmaga	—.38
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.38
15.	zv. An gel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.38
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.38
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.25 19. zv. Mlada mornarja —.38
TALIJA i
Zbirka gredaliških Iger.
Brat sokol	t—.25
Cigani	—.40
Dobro došli	—.20
Doktor Hribar	»—JO
Dve tašči	—.20
Pri puščavniku	»—.20
Putifarka	t—.28
Raztresenca	■—.38
Starinarica	t—.20
V medenih dneh	t—JO
Zupanova Micka	■—.30
RAZGLEDNICE:
Newyorske, g cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.OS
ducat po	J0
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poitnih znamkah. PoStnina je pri vaelt
ggnah |e vrač map*, - - -------^----- - - ~~ ž—i^šl
GLAS NAHODA, Ih MAJA, 191».
CLOVENSKA llQfl
mJ ®	®
19
FVaak

IZYE&EYALN1 ODBOR:
predsednik. 82 Cortlandt St.. New York, N. X. Tajniki:
Edward Kalish, 0119 St. Clalr Are.. Cleveland, Obla Kudolf Trvšt, 3U3 W. Central Park, New York, N. Y.
John Jtffr, blagajnik, 5241 Upton Are. So.. Minneapolis, Kino.
Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. V-aka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so proženi vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še c ima.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POZOR!
Pravila Slovenske Lipo bomo začeli razpošiljati tekoči teden. — Delo je bilo nekoliko zastalo, ker nismo dobili pravočasno odgovora od vseh delegatov. — Tajniki podružnic naj nam sporoee, koliko iztisov potrebujejo.
Uredništvo.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
ril kaj radovoljno in brezplačno" cem 3. razreda z vojnim okras-1 rih gre hudi čas. ne da bi ga eu-! v človekoljubni namen. Na kolo- kom. Stotnik Vaupotič je lojakjtile ali razumele. Kdor nima sam
svojcev v vojni, mora vendar občutiti občno žalost in trpljenje: kričeča in bogata obleka žali oči mož, ki morajo ležati v blatnih jarkih, ki se vračajo raztrgani iu umazani.
Iščem svojega prijatelja JOHNA PRELC. Lansko leto je bival v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se sam javi. — John Lipoid, Box 46, Pickens, AV. Va. (11-12—5)
Iz Št. Petra nišejo: Odkar smo zadnjič poročali, je zahtevala vojna zopet obilo žrtev iz naše razre- 'ul,nU''- Ranjenih oziroma obole-
K&ANJSKO.
Odliokvan je bil Novomcščan »sip Sk<*rlj, računski podčastnik, srebrno svetinjo prvega _____ i. u;i je ves čas vojne v Galiciji!,lh Jr ~ kolikor znano seveda — je v liti j vi*e j i nevarnosti /a last- »los,HlaJ 7<* nad Zadnji čas smo > življenja preskrbel vojsko r. ži-
pred
Hi „ ____„ ____ _________________
življenje preskrbel vojsko ži jvedeh za sledeeo: Frane Ljubi iz
M * m. ko bili obkolj«*ui «Ml Iiu ^duijevasi je ozebel na obe nogi.
Na eni so mu odrezali nekaj pr-»;<>v v bolnišnici v Rimavski Soboti (Kima-Szombut) n« Slovaškem. Franc Luitek iz. Zdinjevasi ... 0 vojakih J*'	ozebel na obe nogi. Zadnji
da S.- tudi v ,,as zdravi v Celju. Nekaj slic-da nega j«' zadelo Junca iz Ždinjeva-si. Prvo pomoč je dobil v Szat-polk vzvišen nad vsa- »»ar-Neineti na Ogrskem. Prav nvalo	težko ranjen je Janez Gorene iz
Vcjaki in nacifrana gospa. O ( »♦'šnjic. Prestreljeno ima kost praznikih je šla po ulici v Ljub- kolenom. Na svoji križevi po-drasroceni obleki iu tl iui'*1 Vl*r' P*wtaj po madžar-
o so bili obkoljeni oil Ru-
»v.
Junaški pclk. Polkovnik 17 •spolk«i, baron Stielfried, se je iaj dnevi mudil v lijub-l »lkovnik s >lka izrazil, bojih bijejo sijajno,
tu samo en »las v celi ar-» j'
ijani gikspa v
s svetlimi kamni v ušesih. Sreča-la je tr i ranjen«' vojake, ki so lezli jio hregljah. Ti so se ustavili in so jo gledali. Starejši izmed njih je rekel: "Ali! Take hodite po Ljubljani ta čas. ko prelivamo mi kri na bojiščih! Fej vas bodi!" Iu pljunili si) ti trije ranjeni vojaki pred naeit'rano gospo.
Prazniki v Novem mestu. Na
velikonočno soboto popoldan je
bilo nebo za procesijo zelo naklo-i
njeno. Dolga vrsta se je pomikala
po ulicah, značilna no pestrih ,, ~
' 1	Hočevar
barvah ženskih oblek. Novomeška
godba je skušala vzbuditi pri ude-
ležnikih praznično razpoloženje
vendar se ii to ni mo"lo posrečiti I ■ . . . ,	,	I dvakrat
kakor d run a leta. Ljudstvo živi v
resnih časih in se čuti preveč prizadeto po vojni. Nedelja je bila lep dan. a daleč ga je prekašal ponedeljek*
Pomladanski dopusti se že tudi blizu Novega mesta poznajo. Videlo se j«> že par vojakov, ki so prišli domov delat. Resnici na ljubo se mora tudi reči. da so se proti pričakovanju pridno poprijeti dela.
Premovanje bikov. Živinorejska zadruga /a novomeško okoli-eo je sklenila, prirediti tudi to le-j to premovanje bikov, četudi od-|
dokler ni po v domovino. Fr. je bil dvakrat Prešovu (Eper-
lmel vet' škili bolnišnicah, berglah priromal Pleško iz Prapreč ranjen na nogi. V jes) na Slovaškem ležita v bolnišnici Frane Beeele z Gornjega vrtni in Karol June iz Št. Petra; slednji ima tifus. Matija Udove iz Grčevja je od j>očetka vojne do prav zadnjega časa kljuboval vsem nezgodam; koueeno je tudi podlegel. Z južnega bojišča so se oglasili kot bolniki: Janez (Jo-rene iz Mavkovea (Osek), Alojzij iz Harinjevasi (Sarajevo), Miha Rifelj iz Harinjevasi, ozebljen (Ljubljana). Dva sta že j tlala slovo vojaški službi - oba po ranjena sta nesposobna j za nadaljno vojskovanje. V Prze-I my slu smo imeli štiri župljane; če so med živimi, imamo na Ruskem 1:{ ujetnikov. Zadnji čas sta se oglasila iz ruskega ujetništva dva
dvor v Rudolfovo sta potem tudi iz ljutomerskega okraja in je bil brezplačno odpeljala oba zaboja na čelu svoje stotnije na sever-z jajci posestnika Janez Jordan nem bojišču že dvakrat ranjen, in Janez Gregorič (Ivakov), oba Sedaj se zdravi v Mariboru. — iz Grobelj pri Št. Jerneju. — Po- Srebrno hrabrost no svetinjo 2. stovke so že prišle in veselo ob- razreda je dobil Frane Grašinar, letujejo jim znane cerkvene stol-'pešec 87. polka, doma od Sv. Jur-pe. hiše in okolico ter oznanjajo ja ob Taboru. Nahaja se v Kar-pomlad. Letos smo res obhajali patih. — Z bojišča se z dne 5. pri lepem pomladanskem vreme-1 aprila poroča: S pohvalnim prs-nu velikonočne praznike. kljub mom armadnega poveljstva je bil temu pa se je opazilo, da živimo za požrtvovalno in izvrstno spol-v zelo.- zelo resnih časih.	ujevanje vojaške službe in z ve-
liko hrabrostno svetinjo odliko-
KOROŠKO.
van računski narednik polkovne-
Pismo iz Brež. V zadnjem dopi- Sa štaba Josip Magdič, doma iz su sem v splošnem opisal mesto C vena pri Ljutomeru. Srebrno H reže /in njegovo okolico. Danes svetinjo 1. vrste je dobil nadalje pa hočem podati skromno sliko pionirski podčastnik Ivan Weiss življenja slovenskih vojakov v iz lljašovec pri Križevcih. Pri 26. Brezah. Tukaj nas je sedaj okoli domobranskem polku je bilo od 600 Slovencev. Izmed vseh narod- začetka vojne dosedaj odlikova-nosti smo Slovenci tukaj najmoč- nih že 78 Slovencev. Odlikovanja nejši; kar nam pa daje največjo so si zaslužili vsi z izvanredno veljavo, je priznana istinp, da hrabrostniiui čini. Kot vzor pra-smo Slovenci najboljši pevei. Že vega vojaka se mora upoštevati Anton Martin Slomšek je dejal: posebno štabni narednik Anton ' Pesem nam duha krepi, pesem Fifra. doma iz Pragerskega.. Ta na.m srce sladi!" Slovenci imamo pogumni podčastnik je s svojimi tukaj izborile glasove, zlasti te- naprej pomaknjenimi vodi v tre-norje; takiti prvih tenorjev, ka- nutku, ko je sovražnik vsled sil-kor je liaebler iz Idrije in dr. lie premoči vdrl v avstrijske po-Ivanetič, jih v Brežah sploh ni. stojanke, naskočil sovražnika za Ginljivo slovesnost smo imeli na hrbtom. Uspeh tega drznega rav-dan sv. Jožefa. Tukaj je namreč nanja, ki ga je junak z živije-umrl naš tovariš Pepe Tauber iz "jem plačal, je bil, da se je udalo Ljubljane. Vsled gotovih razmer 600 Rusov. Fifra je bil predlagan nam ni bilo možno udeležiti se radi tega junaškega čina za naj-
POUK V ANGLEŠČINI!
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na:
Slovensko korespondenčno šolo,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Velika zaloga vina in žganja
MARIJA GRIILI
r |
70c. gallon I 60c. „ i .... $11.00 S
11 o nn *
Prodaja belo vino po............
črno vino po .............
Drožnik 4 gallone za ............
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
4 gallone (sodček) za.......... <16.00
Za obilno naročbo ae priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
BfMiaraaiaM
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in C0NK0RD prodaja
17SO-82 EL 28th St.,
Lorain* Ohio.
CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO
60c. galona.	|	80c. galona.
Te cene veljajo od 23 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
Kje je JANEZ ŠARC? Doma je iz Šmarce pri Kamniku. V A-meriko je došel pred tremi leti in se naselil v Clevelandu, O.;'J j tam je bil še lansko leto. Za | j njegov naslov bi rada vedela J m ujegova sestrična, katera ima I j za njega važna poročila iz stare domovine. — Therese Sare, 420 Fifth St., New York City.
njegovega pogreba. Zato smo se pa na dan njegovega godu dne 19. marca zbrali na njegovem grobu,
višje odliokvanje.
"Tagespost" obsojena. Slovenski odvetnik dr. Brejc je tožil
smo mu položili na gomilo krasen graško Tagespostker ga je venec, ki ga mu je poslala lijego-! dolžila panslavizma in srbofiliz-va žalujoča mati, in smo mu za-'ula> tort'J veleizdajuiškega mišlje-peli par v srce segajočih žalo- iu delovanja. Ker "Tages-stink. Na cvetno nedeljo smo ime-'P0*1" seveda svoje trditve ni moli tudi lepo slovesnost. Tukajšnji =Ia dokazati, je bil njen odgo-orožnik Karol Vastl ie bil ta dan vorni urednik radi razžaljenja
Je
na glavnem trgu okrašen s hrabrostno svetinjo, ki si jo je priboril v Karpatih. Tem povodom je nastopil cel naš bataljon in mu je izkazal vojaško čast. Samo miino-
časti obsojen na 14 dni zapora, oziroma 100 K denarne kčuaii.
PRIMORSKO.
Na svobodo je bil puščen na ve
POZOR ROJAKI!
Prodani svoj lepo urejeni SALOON, ker sem se odločil odpotovati na farme. Katerega veseli, naj se o-glasi pri:
J. J.,
305 Reed St.. Milwaukee, Wis. (10-11—3)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA VESEL. Doma je iz vasi Retje pri Loškem potoku. Prosim cenjene rojake, da mi sporočijo njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Josip Bartol, Box IS. Piekens, AV. Va. (8-11—5)
grede naj omenim, da imamo tudi. likonočno nedeljo dr. Anton Med-v naši kompaniji mladega juna-jveš, odvetniški kandidat v Gorici, ka Vojteha Hribernika, ki si je Razprava proti njemu je bila 22. prislužil j»ri Grodeku veliko brab- marca; obtožen je bil srbofilstva rostno kolajno. Prav lepo smo in panslavizma. Kakor se čuje. se praznovali tudi velikonočne praz- preseli dr. Med1 veš v kratkem v nike. Veliko soboto se nas je pre- Zader v Dalmaciji, cej udeležilo vstajenja velikonoe- Izpolnila se ji je želja. Pri ne-ne procesije. Velikonočno nedeljo kem slovenskem trgovcu v Gorici pa smo se mi Slovenci odlikovali služi slovensko dekle, ki ima bra-pri petju pri pontifikalni maši v, ta v vojni. Pretekli so že meseci, glavni cerkvi. Orgljal je Slovenec odkar se ni oglasil. Za Veliko noč Bervar, glasbeni umetnik iz Ce-jje voščila gospodarju srečne 1 ja, petje in godbo so oskrbeli praznike. Vprašal jo je gospodar, s k or o izključno Slovenci. Bil je kaj bi želela. Služiknja odgovori:
lep dan. Veliko soboto in nedeljo liani je pripeljala pošta vse polno zavojev od naših dragih, ki so nam poslali najboljše izmed dobrega. kar so hranili v svoj iti shrambah.
Težko ranjenega so našli 9. apr. ponoči pri celovškem glavnem kolodvoru vojaka 7. pešpolka Huberta Hapiterja. Pravi, da sta ga napadla dva civilista, mu iztrgala bajonet iu pra večkrat sunila v trebuh. Težko ranjenega vojaka so prepeljali v bolnišnico.
Štajersko.
Duhovniške vesti iz lavantinske škofije: Na bojišče je poklican Ignacij lirvar. kurat v vojaški bolnišnici v Gradcu; na njegovo mesto v Gradec je poklican Peter Pavlič, kaplan pri Sv. Benediktu v .Slov. gor. .Za vojne kurate v rezervi so za čas vojne imenovani: Anton Lasbaher, mestni kap-nova ujetnika: Janez Žura iz Za^ lau v Celju; Franc Rop, kaplan grada in Florijan Golob s Trške Pri Sv- Am v Slov. gor.; Mihael gore; zadnji je v Pet ropa v 1 o vsku.
Med brambovci v Przemyslu je bil tudi Anton Zupančič i^ Štrav-berka. Dne 22. marca, ob istem času, ko se je po časuiških poročilih udala trdnjava Rusom, s<* je I Zupančiču rodil doma deček. Kdo | bo srečnejši: oče ali sin?
Iz Št. Jerneja pišejo: Tukajšna
pade običajno lieeuciranje. Pre-'
movanje hi vršilo mes, ca ruaja's",ska mladina Je na spodbujo u v Kanti i j i.
Is Adlesič pišejo: Meteor, o katerem se j»* poročalo, da so ga videli v St. Jerneju dne 26. marca, so videli ljudje tudi v Beli Krajini. pri nas in v Tribučah nekaj čez na o. Videli so ga pa tudi na Hrvatskem, kakor so pravili naši ljudje, ki so šli isto jutro rano na semenj v Karlovec. Na semnju v Karloveu so isti dan sploh močno govorili o njem. — Naš cerkveni ključar pri sv. Magdaleni na Vrl. Plešivei je letošnjo zimo nabral po B*di Krajini za na-*a dva nova zvonova zopet lep znesek 54 kron. Temu Mikotu Gabrijanu se imamo zahvaliti, da smo dobili lani dva nova lepa
čiteljstva prepustila svoje običaj-ne velikonočne piruhe letos bolnim in okrevajočim našim voja-kom na Kranjskem. V dveh dneh so prinesli ti mali rodoljubi v šolo 1215 svežili jajec. Tekmovali so Jtu d seboj, kateri bode večje število nabral pri sosedih in prinesel v šolo. Prvi nabiralni dan je v tem prvačil Janko Grgovičev iz Dol. Maharovca z 22 komadi, a drugi dan ga prekosi Hudoklinov Cvetko s 35, ki pa takoj odstopi prvenstvo Župčevi Karolinci i z Mihov ice s 45 komadi. Knjigovez in trgovec z jajci Anton Luzar iz Dobravice jp potom strokovuja-ško spretno spravil vso zbirko ja-
Rarbič, kaplan v Ljutomeru; Iv. Baznik, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah.
V ruskem ujetništvu. Od Sv. Barbare pri Mariboru poročajo: Alojzij Žmavc dolgo časa ni dal nobenega glasu od sebe. Odšel je ob začetku mobilizacije na bojišče. a se dosedaj ni nič oglasil. Pred kratkim pa so dobili njegovi stariši iz Rusije pismo, v katerem j i in sin Alojzij piše, da je bil dne 26. avgusta ranjen v levo roko in ujet ter da se nahaja še sedaj v bolnišnici v Vjatki na Ruskem. Njegovi tovariši so poročali z bojišča, da je Alojzij padel, eden je celo trdil, da je videl, kako so ga pokopali. Njegova žena prav nič ni hotela verjeti tem poročilom. Vedno ji je nekaj pravilo. da še njen mož živi. In ta slut nja sc je uresničila. Mislimo si lahko, kakor veselje je zavladalo v Zmaveevi družini, ko je doŠla vesela vest z Ruskega.
Odlikovanje. Stotnik domobr pešpolka Št. 26 Edvard Vaupotič
je radi svojega junaškega vede jw v dva zaboja, jih opremil pra- nja na bojnem polju bil odliko-yiiiio 2 lesno volno ter vse to sto- van 2 vojagkim	križ-
Vedela bi rada, ali še živi moj brat. ali je že pokopan kje gori v Galiciji. Komaj je to izprego-vorila. potrka nekdo na vrata. "Naprej!'' in vstopi pismonoša ter jej izroči pismo, katero jej je pisal ljubljeni brat. Zjokala se je od veselja — še živi brat in zdrav je. morda se še povrne.
Umrl je, ko so ga nesli v bolnišnico v Gorici, cestni delavec Karol Mužina iz Št. Per j ana. Pri delu mu je prišlo slabo, omedlel je in ker mu le ni hotelo biti bolje, so ga nesli v bolnišnico. Pri raztelešen ju se je pokazalo, da je trpel na slepiču.
Električna razsvetljava. Občinsko starešinstvo v St. And rež u je sprejelo ponudbo družbe "Offici-ne elettriche deli' Isonzo"' za napeljavo električne razsvetljave po šentandreški občini.
Deček ranil dečka. V Št. Petru so se igrali otroci. Sprla sta se dečka Albert Nemec in Štefan Goinišček, stara sta 10—12 let, iu Nemec je ranil Gomiščeka v hrbet s "lovcem''. Gomišček se nahaja v goriški bolnišnici.
Podplate iz papirja je stavil v čevlje mirenski čevljar 46letni Henrik Vuk, ki je delal čevlje za neko tujo tvrdko. V to reč je zapleten agent Ivan Komidar, znan izza konkurza tvrdke F.; baje se je zgodilo to sporazumno s tvrdko. Vuk in Komidar sta zaprta.
HRVATSKO.
Umestna prepoved. Veliki župan in kraljevi komisar požeške-ga komitata v Slavoniji dr. Trn-ski je poslal župnijam svojega o-krožja sledeči odlok: Izvedel sem. da zapravljajo naše kmetice, kljub hudim sedanjim vojnim časom, denar za svilene obleke in za drugo prevzetijo. Vsled tega naročam : 1. Kmetice in njih ličere ne smejo nositi svilenih kril iti raznega lepotičja. 2. Kdor se ne bo ravnal po tem ukazu, bo kaznovan po postavi leta 1854 in po predpisu leta 1873. Župniki naj Tazglasijo ta odlok raz prižnic in naj delujejo proti razkošju v ob-leki Mnogo je žensk, juiiuo kate-
Kje je moj brat JOHN V IRAN T? Doma je iz Dolnjega Maliorov-ca pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Pred tremi leti je bival pri Frank Dularju v La Sal le, 111., iii od tam se neznano kam preselil. Prosim cenjene, rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu Frank Vira nt T G021 Glass Ave., Cleveland, O.	(8-11—5)
aAKMUNihfc
mu iMthUM, u •»»i*- pO —iBltflh Mtttfe, « M« Htow ta mbmIJIto. v popr» rm MM t—>rto »otlj«, k«r H» ui II •» tak>J v tmm poslu ta mu m luuaa toaa. V fcprtvic
or m «rus» kamnlki »e A«lm kaJiorta« u* m
JOHN WEN ZEL
•it I H It. Cleveland. Ohio.
Poročilo iz Ljubljane.
Ravnokar smo prejeli novo zalogo knjig od sedanje vojne v slov. jeziku kakor tudi vojne razglednice. Kdor jih hoče imeti, naj se nemudoma naroči: Imenik novih knjig: Vojna knjiga v slov. jez... 50c. Vojne razglednice, 5 kom. 25c. Kažipot Amer. Slovenkam $1.00.
Carjevič Rudolf........30c.
Veliki vsevedež mag. zb... 50c. Zdravilna knjiga N. Zdravila ...................75c.
Kdor vse te knjige naroči skupaj, jih dobi vse za tri dolarje. Naročajo se samo pri:
SLOV. KNJIGARNA
S35 Washington SU Milwaukee. Wis.
OGLAS
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4J/£ gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih eenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JACKSE, Bos 161,	St. Helena, C*L
'KRACKERJEV' BRINJEVEt
jc najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJEVEC" Je: fl steklenic $ 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO
tudi Cisti domači TROPINJEVEC In SLIVOV-ka kuhana v naši lastni distilerijL
Naše cene so sledeče: Tropinjevec i>er gal.	$2-50, $2.75 In $3.00
Slovovitz per gal.................$2.73—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00
Rudeča Ohio vina per gaL .... 55c., 60c., 65c.
Catawba in Delaware per cal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je so«l zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Honey Order
In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
PIŠITE PO ILL STROVAM CENIK!
"I Z V R S T N O!"
Tako se je »e vsak izrazil kdor rabi brivski aparat, kar j«> pa tudi res, k;ijti s tem aparatom se zelo liitro in čisto obrijete in glavno je to, da se ne morete raniti.
Na j I »olj v rabi so aparati, kot jra vi-dite na sliki, stane samo $1.00 s poštnino. V lit-ni usnja t i Skatlji je i>olet; aparata tudi sedem najfinejših klin. ki so izdelane iz najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri:
Alois Adamič & Co ,
P. O. Box 1581,	New York, N. Y.
PIŠITE PO ILI STROVANI CENIK!
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Berte pL Suttner
"Doli z orožjem r'
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljiee kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo osledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj labko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebuega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, tla bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ail bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sil žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Bki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta Ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo Teč navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS yECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK,
NAHODA", NAJ
1
(Nadaljevanje). Peto poglavje.
MOJSTER ARFOLL.
Stala sta prav v senci Mcnhir-ja. ko je izgovorila Marcela te zadnje besede. Ko je prestala, je Iiolian mirno položil svojo roko m> iij«no rame ter pokazal z drugo v gotovo smer.
Ne dalee od spomenika iz kamna in prav ob robu pečine, je stala Človeška oblika, ki je bila videti v svitu zahajajočega solnca nadiia ravne velikosti. — ulična za trenutek onim divjim, okaracnelim du hovorn. o katerih je govoril Rohan in ki se vračajo v življenje. Visol in Huh kot okostnjak, s povešenimi rameni ter belimi lasmi, ki s< mu padali po ramenih je »tal ta človek nepremično, kot podoba i kamna.
Njegova obleka je obstajala iz sirokokrajega klobuka, široke miknje ter hlač kot jih nosijo bretonski kmetje. Nogavice je imel črne iu mesto cokelj je nosil starinske črevlje iz usnja, ki so bili *elo obrabljeni. Da je skrajno ubog. je bilo videti na prvi pogled. Njegova obleka sicer ni bila raztrgana, a sešita in skrpucana na vseh koncih, in krajih.
Poglej ! — je rekel Roban pritajeno. — Mojster ArfolI sam stoji tam!
Deklica je stopila korak nazaj, še vedno polna ogorčenja, ki se je polastilo njene duše malo preje. Rohan pa jo je prijel za roko ter nalahno povlekel naprej, govoreč ji besede ljubezni. Udala se je. a na obrazu j»- bilo še vedno opaziti izraz skrajne nevolje.
I darri nog ob tla so vzdramili moža in počasi se je okrenil.
Ako je bila videti že njegova postava slična okostnjaku, je bil njegov obraz še veliko bolj mrtvaški. Bil je podolgast in preprežen s gubami. Nos je bil orlovski, tenki ustnici stisnjeni in brez krvi; istotako tiuli liee. Oči so bile temne in velike, polne skrivnostnega ognja. Čuden obraz, kot oni človeka, ki je vstal od mrtvih.
Ko pa je padel pogled na Rohana, se je mož nasmehnil in njegov smeh je bil lep. Obraz mu je pričel žareti. V tem trenutku bi rekel, da je ta obraz lep. sličen obrazu človeka, ki je videl krilatce.
To pa le za trenutek. Smeh je izginil in stari izmučeni izraz se je vrnil.
—	Rohan! — je zaklieal s prijetno zvenečim glasom. — In moja ljubka Marcela!
Roh »n je snel klobuk kot pred višjo osebo, dočiin je Marcela zardela, zavedajoča se svoje krivde.
V tem človeku je bilo nekaj, kar je uplivalo nanjo na sličen način kot na druge ljudi. Ona ga je lahko prezirala, kadar je bil odsoten, \ njegovi navzočnosti pa se je zavedala čara. ki je izhajal od njega. Dasiravno ubog na pozemskern blagu ter nepriljubljen radi njegovih nazorov, je imel mojster ArfolI v sebi ono demonsko in maguetično silo. katero je zapazil Goethe na Bonapartu in ki je posebno značilna na vse velike može. naj bo si v dobrem ali slabem.
Več bomo govorili o mojstru Arfollu v nadaljnjem poteku naše povesti. Za sedaj pa je treba omeniti, da je bil potujoč učitelj, ki je poučeval od farme do farme, od polja do polja. Z njegovih ust je bil pil Rohan veliko skrivnostnega znanja, ko sta sedela poleti skupaj na odprtem polju ali v kaki samotni duplini ob morju. Bil je sanjač in svoje učence je naučil sanjati.
Ljudje so govorili, da je njegov obraz bled. ker je bil videl strašne stvari, ko se je v Parizu raztrgalo pečate Apokalipse. Nikdar r.i stopil v kako cerkev, a je molil na prostem polju. Ljubil je popolno prostost v verskih zadevah, a je vendar navajal svoje učence, naj čitajo sv. Pismo. Bil je prijatelj marsikateremu župniku in vo jaku. a sovražil je vse cerimonije in bitke. V kratkem: bil je izgnanec. Njegova postelja je bila zemlja, njegova streha vedro nebo. Svetost narave pa je bila z njim in hodil je od kraja v kraj. blagoslavljajoč iu blagoslavljen.
Že več mesecev ga ni bilo v tej okolici in njegov prihod v tem trenutku je bilo nekako presenečenje.
Vi ste velik tujec, mojster ArfolI. — je rekel Rohan, ko sta si podala roki.
Daleč od tu sem bil v tem času. prav v Brestu, — se je glasil odgovor. — Moje potovanje pa je bilo dokaj žalostno. V vsaki vasi sein videl Rahel, ki je jokala za svojimi otroki. Velike izpremeinbe so se za vršile, sinko moj in še večje bodo prišle. Vrnil sem se ter naš»»l Menhir neizpremenjen. Nič ne obstane kot smrt: le ona j( večna.
Ko je govoril to, je pokazal na Menhir.
Ali prinašate slaba poročila, mojster ArfolI! — je vprašal Kohau poželjivo.
—	Kako moreš pričakovati dobrih! A vidva sta še otroka ter ne moreta razumeti. Povej mi. kako more ta mrzli, brezčutni kamen obstajati. — in zopet je pokazal z roko na Menhir-ja. — ko izginjajo ljudje ill mesta, gozdovi, hribi in reke in celo bogovi in veliki kralji ua njih prestolih ter ne puste za seboj nobenega sledu, da so obstajali? Preti tisoči in tisoči let je tekla kri po tem žrtveniku; ljudi se je žrtvovalo bogovom v daritev. Roban! Ista povest se ponavlja danes: — še vedno se žrtvuje ljudi v krvavo daritev.
Govoril je s tihim, žalostnim glasom kot da kramlja s seboj. Sedaj sta zapazila Rohan in Marcela, da je držal v roki knjigo. — hv. Pismo v bretonskem narečju, katero je rabil pri poduku — in da je imel kazalec med listi, s katerih je ravno čital.
Vsi trije so nato počasi korakali naprej, dokler niso prišli pravdo roba ravnine. In glej! Prav pod pečinami, ob morski obali je legala vasica Kromlaix in vsako hišico in vsak čolnič je bilo jasno vi-j deti v blesku solnca.	,
Luč je padala na blesteče se oboje, na zidove hiš, na strehe.' obtežene s kameni, da lažje kljubujejo viharjem zime. Hišice so bile postavljene prav ob robu morja. Med njim pa so stale kočice. na-, pravljene iz starih ribiških čolnov, preobrnjenih in pokritih s slamo. In dasiravno se nekatere teh kočic služile kot skladišča za ribiško opravo, jih je bilo tudi i^ekaj takih, v katerih so stanovale revnejše ribiške družine in-iz teh se je dvigal proti nebu dim. Pod hišami in kočami ob bregu, pa je ležalo ribiško brodovje. —*lolga vrsta čolnov, nalik kormoranom, s črnimi vratovi, obrnjenimi proti morju.	!
Vasica, čepeča prav na robu divjega oceana. Morje je bilo krog i.aokrog. spredaj in tudi spodaj, kajti v globini je prodiralo v nevidne dupline ter zlezlo pod zemljo na milje daleč v deželo, do temnorelene. žalostne pokrajine, ki tvori močvirje Ker Leon. Samotna vasica, oddaljena več milj od vsake druge. Vasica, zazibana v spanje od viharjev, vsak dan ogrožena in vedno zroča v morje. Jeljna jadernie. ki jadrajo proti njej.
Na milje in milje daleč na vsaki strani se razteza velika stena ob oceanu, razjedena in razorana. obdana od viharjev in izpodko-pana. Vsem silam pri rode na kljub pa še vedno stoji s svojimi Men-hiri in Dolmeni. trdna in močna. Mogočna linija z mahom pokritih prepadov, pečin, monolitov in temnih duplin. Na milje in milje se razteza in potnik ob robu sliši pod svojimi nogami šumenje in rjovenje morja. Na tem mestu pa je kameniti zid naenkrat pretrgan in y zarezi leži vasica. Za vasico pa se vedno bolj širi dolina, katero


napaja temna reka. Tako stoji po zimi in poleti, neizpremenjena skozi generacije in vedno obrnjena proti morju.
Ta vasica je vedno obsojena na smrt in vedno rešena. Kajti reka. ki teče tod. izgine pod vodo. ko dospe do močvirja Ker Leon ter se združi pod zemljo z morjem. Kadar nastane vihar, je čuti pod zemljo zamolklo grmenje in vasica se trese kot od potresnih sunkov.
Isti dan. ko je zrl mojster ArfolI nanjo, pa je nudila sliko jasnosti in miru. V čolnih in krog njih so se igrali otroei, dočim so posedali možje, po dva ali po tri. po pesku ali pa popravljali raztrgane mreže. Dim se je dvigal naravnost k nebu in vse je bilo mirno.
Na nekoliko vzvišenem prostoru v dolini in deloma na gorskem obronku je stala majhna cerkvica iz rdečega granita, obdana od pokopališča. Solnčua luč je padala nanjo in celo z višine je bilo ■ideti Kal vari jo. nahajajočo se v bližini ter nagrobne spomenike . . .
— Ako bi mogel oni kamen tam govoriti. — je rekel mojster ArfolI ter pokazal v globočino. — kakšno povest bi povedal! Povedati vama hočem nekaj. V onem času so stali povsod krog nas temni gozdovi. V globočini je tekla globoka reka in ob nje bregovih j ? talo veliko mesto, polno tujega ljudstva, ki je molilo k čudnim bogovom.
(Nadaljuje se).
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcih« Gena 15 centov.

Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Ventije, Francije, Belgije in Ilalkansfcibtdržav. V8i so vezani v platno in vsak stane 60 centov.|
Naročila in denar pošljite nai"
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street
New York. N. Y.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREZiTE TA KUPON)
Najmodernejša.
TISKARNA
"GLAS NARODA"
Lxrrftoje vsakovrstne tiskovina po nizkih
Mo tkano. Izvrtate prwofc ?4nfi UnQdco organizirana. Poeebaoet ae draftvcaa pravila, okratuce.
ceafld M,
Ves naročila pošljite u,'
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street, New York, N. Y.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženL

YAXKUVTLO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
Mr. FRANK MEH
cateri je opravičen pobirati naročimo za list "Glas Naroda" in iz-lajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industries and Immigration" ea državo New fork varuje in pomaga priseljen-tem, ki so bili osleparjeni, oropa ii ali ■ katerimi se je slabo rav Balo.
Brezplačno se daje nasvete pri eljencem, kateri so bili oslepar-eni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev jarobrodnih listkov, spremljeval ev, kažipotov in posestnikov go itiln.
Daje se informacije v natural! acijskih zadevah: kako postati Iržavljan, kjer se oglasiti za dr-•Avljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri iarge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 east 29th St., odprt vsaki dan od l. ure zjutraj do 5. popoldne in «r<v!r> Bvee.ar rvd 8 do 10 urs
POZOR ROJAKI!
v"aibol' li-SP šno ma-
zilo t.A v.c< - 7 ^tf? eke in mošVe las<\ kakor rudi v. a mo5k«> Lrke in firado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo v <i tednih kras"i. ifot.ti in d<>!;;i
tudi moškim krasne brke in ur. ia iti netr-do odpadali in ne osiveli. Ktvrnatizem. kosti bol ali tnranje v rokah, noR-ah in križu v R dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in jrrinte. potne nojre. kurje oči. hradovice. ozebline par dneh popolnoma odstranim Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za SS.OO. PiSite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ. 1092 E. 64th Si., Cleveland, Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽavah

Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skfli posestev vseh velesil.
Obsega 11 razni 1 t zem^evidof. aa 20tih straneh in vsaka stran 10i pri 134 palca velika,
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
Obsega devet rasnih ior,iy«»v1dor
M 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. Vsi semljevidi bo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo VBa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod ludi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. ▼ znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas« Pri večjev% odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street;	New York, N. Y. m

NAJBOLJŠA
<s> © <s> e>
"SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt Street, New York, N. Y.
Cena t platna Tezani|$1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E.
tFrancoska parobrc dna družba.)
Olrtktna trta do Havre, Pariza, Švice, Isomest* Id Ljubljani
h
MM mik* sag
•JUraOVENCK'
mm*rm wUmkm
SAVOIK"
n «».'aka
**AfLOft*AaMA eUniflUi
lA'fMRCI
para&j M«
"Chicago", 'la YoanuM", "Bodtambtaa" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YOBK
corner Pearl Ohasebrougk Building, »oftnl parniki odplujejo vedno ob čredah la priitisflis Mails
<y. m m
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do Jobregafsem [se prepričal, da1-dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nober.ega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortiandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.