217. številka.                     Ljubljana, nedeljo 21. septembra.                XII. leto,  1879.
SLOVENSKINflROD
jBhaja vaak dan, izvzemSi ponedelike in dneve po praznikih, ter velja po po i ti prejeman zaavstro-ogerskedeželeza ćelo leto 16 *I<]    za pol lota 8 iri »a četrt leta 4 gld    -   Za Ljubljano   brez   pofiiljanja   na   dom  za  ćelo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 krM za en mesec1 std   10 kr     Za pođijanje na dom 80 računa 10 kr   za mei.ec, 30 kr. za četrt teta.  -   Za tuje dežele toliko već,   kolikor  poštnina iznaSa.  -   Za gospode uči teli e na li *dskih S»?ah ^n sa d.jake velja -nizana cena m ..cer: Za Liubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr.,   po   poSti   prejeman za četrt letf3% d.  -Z V    znV           e     I    uie
od četinBtopne petit-vrste 6 kr    če ne oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će ae dvakrat, in 4 kr., će se tri- ali večkrat thka                       P      J
Dopi« naj su izvole frankirati. - Kokopisi se ne vraćajo. -Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi št. 3    eledaliska stolba« Opravml-tvo, na katero naj  .e blagovohjo pogjljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reći, je v ;Narodnej ti^arni« v Kolmanovej hiši
Vabilo na naročba.
S koncem tega mcseca se začne na-ročevanje na zadnje četrtletje na „Slo-yenski Narod".
Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali.
„Slov. Narod." velja: Za ljubljanske  naročnike  brez   pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....       3 gld. 3O kr.
Za en mesec.....      1    a     IO   „
Za pošiljanje na dom se računa 10 krajc. na
mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošnjanjem po pošti velja:
Za detrt leta „    .    .   .   .      4 gld.  —    „
Za en mesec.....       1    „   4O   „
Za gospode učitelj« na ljudskih šolah inza dljifclie velja ziat-isillttt cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 5O kr. Po pošti prejeman      „     „    3    „   —   „ Administracije* „Silov.  iV«»jr©rf«*#.
Edinost avtonomne stranke.
Z Dmiaja 13. eept. [Izv. dop] Vsak dan smo brali v tukajšnjih židovskih Jiatib, da nij mogoče skupno delati dozdanjej opoziciji, stdaj pa vladi prijaznej stranki v državnom zboru. Poljaci baje ne marajo za Čehe, pravna stranka ne za Poljake itd. Ko je grof HoheDVvart sklical k pogovoru vodje avtononmtičnih Btrank, trdili sta stara in nova „Presse", da se Poljaci nehčejo udeležiti tega shođa.    In glej,  isti dan,  ko so časniki tako
blebetali, sedeli bo pri grofu Ilohemvartu zra-ven čeških in konservativoih zastopnikov tuđi Poljaci.
Zbrali so se namrefi 17. t. m. tukaj pri grofu IIohenwartu od strani državnopravnega kluba v Pragi: dr. Rieger, Zeithamer, dr. Julius Gregr; od strani konservativnih velikih posestnikov grof Clam-Martinic, knez Jurij Lobkovic; od strani pravne strauke dr. Lienbacher, baron Godel-Lannoy. Posvetovali so se o organizaciji klubov v državnern zboru ter se zjedioili, da mora vsa na desnej sedeća avtonomistif na stranka kot velika organizovaoa stranka segati v parlamentarično življenje, kar se bode s tem doseglo, da volijo posamezni klubi po-verjenike, ki se potem snidejo in skupaj aklepajo.
Po tem tacem bodo se napravili na desnej trije klubi: 1. poljski, ki bode Stel 57 udov; 2. državnopravni češki iz Čehov in Moravanov 43, in Če vstopijo veliki poseBt-niki iz Če&kega in Moravskega G2 udov, in 3. dozdanji desni centruai pod Hohenwartom iz koDservativnib in južno-Blovanskih poslan-cev, kacih 55 udov. Ker bodo vsi trije klubi v vsfch principijalnih vprašanjih skupno delali, reprezentirajo odločilno moč v državnem zboru.
Istra.
[Izviron dopis.]
Vsak čin, tembolj ako je državniški, imeti mora določen namen. Dogodi se pa, da osobito v politiki obsojujemo kako namero ali uže vršeče se dejanje,  a   da   potem   uvidimo,
ka ono nij merilo tje, kakor se nam je do-zdevalo, nego je bilo samo sredstvo v zava-rovanje ali ćelo svršetek baš onega na kar niti mislili nijsmo. Ali taki slučaji so redki in premnogokrat obistinijo se naše bojazni.
Ćudne razmere so v našem Primorji in specijalno v Istri, o katerej namenili smo se pisati. Brez vsega u?roka protežirano lahon-Htvo davi zavezanega Slavjana, naziva ga nščavau — roba! Zadaje mu skeleče rane, a on si pomoči ne more. Smrtnomu vragu izručile so ga — dunajske vlade. To je bil državnički čin. In namen ? Slavjani re-kali smo, da se to godi iz sovraštva do nas; drugi so zopet mislili, da se drugače vladati ne da. Obsojali smo Slavjani takovo početje in ne brez uzroka. Nijsmo se motili, ako smo rekali, da nij samo narodnost naša, nego i celokupnost države v nevarno-sti. Sad, ki je počel dozorevati, je dokaz, ako bi hotel kdo nam  objektivnost  odrekati*
Tedaj nameu protekcije lahonstva bil je: Slavjana potujčiti ali jira vsaj razvijanje in vzbujanje zavirati. Soy-ruštvo do Slavjanstva pa je naše vlade tako omamilo, da niti premišljale nijso o končnem uspthu in nasledkih.
Dunajaka vlada zastopati mora v prvej vrati celokupnost države. V to svrho jej j« največja, najsvetejša dolžnost, protistavljati se nasprotnim nameram, naj se pokažejo demonstrativno ali naj se razvijajo počasno in tiho, a zato bolj sigurno. Treba Y\ dokazovati, da je italizir&nje Istre nasprotno glavnemu dr-žavnemu pogoju — celokapnosti?  Evo  vam
Itifttek.
„Jadranski glasovi",
zbirka moSkih xborov in čotverospevov.   Velczasluž-nemu rudoljiibu in državneinu poaluncu g. Ivanu Nu-bergoju   poBvctenc   od   hkladatolja   Antona   H aj-d rili a.   Urodil in izdsil V. Kosovci.   Tisknrua i'. G. Kodorjuva v Linsiji lbT'J. Delo II. Ccna I for. 20 nove. Ptica brez perut jo mrtva stvar, Kaj meni avet brez petja mar!
Imamo tedaj v ruki najnovejši izdelek na naSem jako nkromcem muzikalnem polji, „Jadranskih glasov" II. zvezek prerano umršega domačega slovenskega skladatelja Antona Ilajdriha. Uže je minolo dobnh 14 dni, odkar so te drobne peBnee samosvestno stopile mej slovenski svet, čeŠ, tukaj smo, dolgo in počaai smo hodile k vam, a zdaj smo tu, hčerke smo vašega Bini, Slovenci, in kumovala sta nam pri krstu tuđi dva vrla našu sinova! Ali — nigdo nij na to ničesa odgovo-ril, je-li so One dobro došle kot prave hčerke slovenskoga uma, ali Be imajo nad ej a ti usode ćne pastrke ali pepeluhe, takSne usode, ka-JtiŽna zadeva  in je zadavala — po g. Koso-
velovem mnenji — teb sestrice v prvem zvezku Ilajdrihovih pesnic, se ve, da Bamo na Kranj-skem. Vse je v teli 14 dnćh molčalo, komaj da so novine slovenske raznosile vest po slo-venskem svetu: „Izižel je II. zvezek Ilajdri-bovih „Jadranskih glasov", — pa je bilo vae pri kraji. „Soča" je sicer obljubila, ka hoče obdirno peročati o „Jadranskih glasovih", — in da bi bila ona prva, to bi nam bilo jako ugajalo — ali zamt'in smo do denea pričako-vali njeaega glasu. Moram tedaj oglasiti se jaz, da vsaj o tej pri nas vsac;h sedem vlaških let prikazivajočtj se priliki, o katerej nam je mogoče govoriti o izdelkib sinov naše Mu/:ke, ne skrijejo se tuđi te pesuice v globini našega modrostnega molčanja, — kakor je uže sploh postalo pri naš običaj. Ume se, da je to, kar bodem izrazi!, samo moje subjektivno ni ne nje.
Itaujki Ilujdnh je bil odličen pevec, i u ker imamo obupuo neznatno število svojih komponiBtov, kojih muzikalični izdelki narodu slovenskemu so zmirom dobro došli, more se imenovati tuđi odličen komponiat. Kot muzika  označuje  njega osobito liriški njegov
značaj, — in sodim, ka to sa prilega tuđi značaju slovenskega naroda. Pogledimo, katere in kakšne skladbe se nahajajo v II. zvezku Ilajdrihovih „Jadranskih glasov"; tu nahajamo Koseskega beaede: „Prva Ijubezen", Boria Miranovo: „Deklico", Preširnovo: „V spomin Valentina Vodnika", (—) „V sladkih sanjah", Simon Jenkovo: „Slabo aveča je brlela", Vilharjevo: „Slovo", Trnovčev: „Na boj", Vol kove: „Želje Slovana", dr. Razlagovo: „Siroto", Žvabovo: „Napit-nico", Cegnarjevo: „Ilercegovsko" in na-posled (— ) „PetelinČkovo ženitev". Izmej 12 pesnic Stejemo 7 četveroapevov, druge so zbori. Uglasbene so te pesnice jako nežno in lthko, in kakor v prvem zvezku Ilajdrihovih pesnij tiči vsa vrednost v pesnih: „Adrijan-đko morje", „V tih ej noči" in „Luna sije", baš tako se tuđi ta zvezek vrlo odlikuješ pesnimi: „V sladkih sanjah", „Sirota", „Ilfcrcegovaka", prva čveterospev, drugi dv« zbora. Vendar zdi se mi, da ima prvi zvezek večjo muzikalno vrednost, nego drugi. Ra ujki Ilajdrih je mej svojimi skladbami gotovo dobro prebi ral in izbiral,  da je  dal svoje naj bolj Se
,Trređent«"T Ona uSe Redaj, ko le fie nij baS drugo doseglo z italiziranjem Istre nego a, da je nje rod v kulturi zaontal, „Irredeota" tedaj uže aedaj na v«e grlo kriči: Istra je i a 8 a, rediti mora ne tujega jarma!
In zakaj bi neV Sole bo i talijanske, uraduje se italijansko. Istra poiUja valed tega i talijanske poHlanctJ na Dunaj, ima italijaoaki deželui zbor z i t ali |a n»ki m đezolnim odborom in tuđi je potdtrbljeno, da bo većinom in drugi zastopi i talijanski. Povaod napeljujese voda na mlin „I rredente".
Da navedem pojedin »lutaj. V zadnjih brojih „NaSe Slog«" nahajamo pretresovanje o fltevilkab, koje je objavi I glede isterakih narodnih fiol centralni statistiCni odbor na Dunaji. Nubiratelj ovih fttevilk mora biti ali zelo zloben clovek ali pa bedak. I tali-jansko deco kar iz rnkava stresa, hrvatsko pozoblje, a tv slovensko igra se, tur jo raz-metava po I*tri. Tedaj — minleft, da h po-polnim oprnvičonjem — vpraSa „irredentovco" : Kje »te vendar Slavjani, koliko van je? Mar nij to statistika, kj je nepriutranska, „objektivna". Ogromna ve&ina Istre je itali-janaka — ergo jo moramo reAiti.
Ako policija posamezne nepremiSljence za-8afi, bode li 8 tem pomagano? Ne, kajti idej, naj bodo uže blage ali pogubne, policija uitav-Ijati no more.
Tuzua litra! Tebi je izmej najslabejega naJHlabeje odločeno. čvrsta Hi, da te nij Se uničil Htrup italijanske — i nemSke kulture, kojih He ti v takej množini podaje. Ne, nij te unifiil, da bi te je oslabil, niti oatrupil tako, da bi pri bržem leku ne bilo pomoći. Ali silna množina t uji li kultur, koja »e je zasejala V tvoj narod, /gubljena jo na vekov veko, ka-kor bi jih bili zmettili v jedno tvojih glohin, brezden! Tvoj rod zaontal je v vhoIi ohzirih in to jo Hud neplodnega rada dunujskih vlad, koje te bo prepuS^alo na milost i neinilobt tvojemu emrtiieinu neprijatelju i poleg tega tuđi ekn-perimentirale z nemfiko kulturo v dezoli, kjer pravi „N. Sloga," valja Niemca Diogenovom BVetiljkom iskuti.
Treba je radikalnih arodatev v postavo-daj i, da ne zapreci daljnje razvijanje pogub ne Ra rovanja. In ker imamo temelj takovenu
pođvzetju t naSej ustavi manjka samo He pra-1 vično, nepristranBlco izvedtnje.                            ]
Zadnji čas ja, da He drugatn krene. Na Dunaji no novi mo?je. Sodi se, da bodo pravični. Tu je Istra, koja potrebu je hitre in izdatne po ino Ci. Hode nas li »e-danja vlada videla ? Hode li nafie tezavno sta-nje neprmtransko preiskala i krivico odstranila V U parno!
Vtutj nnm ne bodo zidovi rekli, da be rafimo za koncesije. Jedinoga poslane* imamo, teilaj vladi, ako bode pravični, tuđi jedini glaH podpore. /111 ml tfcrjmiio, unj |»rn-vlcn z»vladu. NaAim neprijateljem, koji no nam mnogo in prevefi krivica delali, nehcemo je povraćati; naj bodejo enakopravni a nika-kor ne gospodarji.
Za podlogo uprave Istre veljati mora pravica, koja je ulina le v prave j r a zrne r i obeh narod nostij. Na ts) podlogi naj ho nam da glaH v vneh zas topili, uvede naj ne naft jezik v vae urade; ustanovi naj He dostojno fttevilo narodnih ft o I. Kajti baft glodo narodnih dol je memla izmej vseh dezel Istra najbolj zanemarjenu. Na tej podlogi uredo naj He h red nje ftolo, koju naj bodo za nas naravno da slavjanske.
NemSčina pa, ki nrma ni najmanjega opravifcenja v narodu, tedaj tuli ne v fioli i uradu, odntraniti mora ho kot nepotrebno obtežen je popo 1 noma. Na ta nnfrn u^tvar-jen bode, ho ve, komaj pritetek razvitku Istre, ^alibog, da moramo Htopno prijeti, ker doHe-danje breztimno upravljanje nij bilo ni najmanje koriHtno.
In da 80 mora priCeti »edaj ob jednaj-Htej uri, Hitiumo tembolj uputi, ker - mi ponavljamo to in »tavimo nago narodno potrebo v drugo vrnto — li«»r nij iii«>k<><*<' ■»" <lniKT iia<v>lii ..lrr<Ml**n<«»v«l4«*K« vpr« Mfiiajd** robiti. Naj titvar diploinucija v rok«! vzamo, naj jo zavija po Hvoje na v«e kraje naj hb m^Č potegne, „irredentovnko vpraftu-ujo" bilo bi v dobrom nlučaju vendar le »am( —  odloženo.
Rusko-angleško vprašanje v Aziji
Zidnji dogudjaj v AfganiHtanu, ki je tuki • iz juHiiega udari! mej Angleže in angluf^ke po i   litike, je na v.seh   Htranuli   prouzrotil,   da   ki
ifiSe po nzrokih tega Sina ▼ Afganintanu. Osobito He trudijo angleške novine izvohati <5n« tajne uzroke, kateri segajo po njih mnenjt ▼ I'eterburg. AngleSke novine trdo* kar narav-nost, da je Rusija kriva kabulakega pokolja. Da v istini resnico trdd, je drugo vpraSanje, Afgani»tanci bo divji narod, ki Be le nerad in /nrrom samo »ili upogne, zato ko tuđi namo neradi naložili Hi hrome angleSkega jerobatr« in nasilja, z namenom, pri prvej u^odnej si priliki 7, vi3ka zagnati proč od nebe novo an-gleSko breme. In zgodilo ho je to.
Sodilo se je lehko užu   naprej,   ka   Rusi ne bodo Angležev pomilovati ob takej ne^reCi, kajti, kar zadene AngleŽe v Aziji,   to je njim v korint.   Zato tuđi piSo ruske „Peterburasko VjedomoHti" :    „AfitnniHtancem moramo (Rusi) poslati na pomofc 20 000  mož  zoper Angleže. V zdanjem trenotku bi tuko   krdelo  radoHto-valo,   da    bodemo   prisilili   nvojegn   o^ftbneg* novraznika na i/hodu njegov dolg Rtotero po-plafati, in da so   prifne   tim   konec   pnfctk* zanj.  Bolj  in bol] razSirjiijoči se vstanek Afga-nistancev dokazuje,   kako resno   ne  je Rfu'ani-stanska stvar   zasukala,   in    kolike   odlofiiln« važnosti /a reftenje »f^anistanskega  vpraAanja je to, da Rusija ob pravetn času vmes posegne, da uli Angločkn zmaga ali ne.    Nas ne briga moralifnu   stran   kabulske   katastrofe,    to   h* t.ife ufganistanskega nnroda.  V angle^kum poslanstvu jo 'opaztl   Hvoiega   Hovražnika   in  — ravnul ž njim kot s svojim sovrnznikom. NhT« vlansko poslanstvo pak je afganistanski narod prijateljsko sprejel,    akopram  tadanji odnoAuji ni;so bili   taki,   da   bi  mogli prijateljstvo po-zivljati.   Zdaj  pa pri nas ne gre za  prijateljstvo, ampuk za to, da zajezimo prodiranje nas 1   stittkujoče oblasti in  silimo   k   povratku.    Da k   razvijemo svoje narodne naloge   in interese   V Aziji,    v    to   gotovo    ne    trebamo   Angležev; 1   ntiHprot.no, spodtaknemo He pri vsakem koraku i   na budobno in energično njih protivljenje,   in to bodemo nahajuli do htega časa, da se refti }  vpraSunjo:  „Mi ali oni!"   Znanstvene moje ml bodo refiile nifeBa!"
Ta govor v ruskih Pusopisih je Angle%0 a silno lazjaril. „Stantlaid" hb jesi, da je to i)  Htiino rusko   „bahaiHvo",   ker   Htinija   je   po
Imneuji    tega   fanopina   popolnoma   potrta,   in „Morning Tost"  zugotovlja, da bode Rusija ?
Bkladbe v prvi zve/ek svojih „Jadranskih gla-bov", — žuto tuđi nuhajatno v njem kompozicijo, u kutoro si je on postavi! spomenik in V kuterej ho kuže voh muzikalen njegov zonij. Ako iAcemo v drugem zvezku i»o tukom zboru — no najdemo ga, iss čeHar sklepam ju/, svojo prejSnjo trditev. Vuudar vredno se J>rcjo imenovane tri pesui vruto ob nAdrijunskem morju", da si nijso tako veliĆastne, silne in navduAljive, kakor ta. Ali to, kur nam je poilal Ilajdrih v Hvojoj „Siroti", to Moveku tako z miliinj, nežnimi Ćuti nuvdulitie, Hrco se mu top( in huduje nud clovoSUo usodo, ko Čuje mulo sirotico zdiliovati po miloj mamici, kat ero joj je pograbila  nuusrniljonu smrt.
Drugi ruvno iziAIi zvo/ok „.Tudrunskih glasov" ima isti format, kukor prvi, u obsc/.u na 2 Vi velikih (juart-polah 12 lopih penuij, ki se bodo dale i/vratuo porubiti pri vsukuj priliki, na odru in v družbi. Sestavljnnjo in popravljuu j o je dalo redaktor ju in izda te Iju tega zvezka, g. KohovcIu, mnogo delu ii trudu, kur je pu on vso blagoduAno položi! im Bltar Slovenije. Sicer ho se uem in tju iieljuht napake vrinile, ali pri tacetn delu, ki ae utav
in tiska dulec od urednikovoga doma, na tujem, se temu ne more izoguiti. Čunu temu zvezku je jako nizku, zato mislimo, da bodo vai slo-veuski pevci Hegli po njem.
Toliko samo mimogredoč; u omuniti mi je in odvrniti neko tajno ocituuje g. Kosovelu v fit. li)7 „Slovenskima Nuroda", in pritožbo, da na Krunjskum se llujdrilutvo kompozicijo prezirajo; on pruvi: „v Ljubljuni se Nujdri-hove pusni do zadnjega časa &o splob pele nijso; ne vi'ino zakuj ? Ilajdrih nij bil Ijub Ij unuk i m mu/.ikom provoĆ priljubljen, kakor nij tuđi marsikak drugi. Na sploAno je ljubljanskim mu/ikom marsikuj ncoriginulno, po Kuomuno, [»reitalijamko, propisuuo, krivo har-mouiruno, in ne vi'm Ao kuj! Rusnično pro mulo spoštujo Ljubljanu svojogu sinu."
Muni He do/.devu, ka od neke dobe som ruden voter pibu nu nuAuni inuziltaltiem polji in da upoStovuuoga g. Kosovela v/.dih, vsliu-jujoC iz domorodiiugn srcu, vondur nij povsem o]>ruvifen. Kolikor se ju/, Kpomiujiun, jiule ho so po Kranjskom v ružnih ciluluicuh jako rude Ilujdrihovo kompoziciju. Da omenitn jod-nega slučaju;   v Kruujukej   titulnici   se je ob
f-asu,   ko   je bil g.  V. Trdina tnin pevovodja, llajdrihovu pesen vrlo   negovula,   bila je jako priljubljenu in conila ho je nje prava vrodnost poAteno.  Isto tuko po  vscli  manjAih citalnicab so štule llajdrihovo kompozicije na progrumiht kolikor ho le ruzmere dopufleale in kur je bilo reHto ud jodnu samo osobe odvisno.    V  Ljtib-Ijuni   su   je   po privutuih družbuh gojilu Haj-drihovil posen in primorno tuđi v Ijubljunnkej citulnici.    Priznuti moram,   da vse to fle pre-mulo;   uli   da se v  Ijuhljunskuj titulnici nijso pelu Ilujdrihove   kompozicijo,   tomu   so   krivi ružni   odnoAaji,   ktiterih   nelifem   tu   ruzprav* ljuti, in  potom tuđi to,   ker pevski zbor ljubljanske čitulnice mora He ozirati tuđi nu knm-pozicije vseh drugih j u go h lo vu nsk i h glus-bonik(»v.    Vsekttko je  pn pretirau stuvok,   „da so v Ljubljani  IU|drihovo   posni   nijso   pole" iu dostuvek,  „da on  Ijuhljunskim  muzikom nij hil priljubljen",   lltjdnli  ju  bil priljubljen  kot slovenski sin iu kot kompouist, in ako se pomisli,   du   zulihog   tuđi   pri   nas   volju izrekr „nemu propbota in putria suuu, moru se  rofti, ku vspoh,   kutorogu   ho  Ilujdrihove   posni dosegle v krutkom   času   mej   ulovenskim muzi-
slutnji vojne mej "Rusijo in Anglijo v Aziji gpopulnoma tepena. Da-li Anglezi rea to sebi verjemo ?
Politični   ra/^led.
MotruiMe «!«**«•» le.
V Ljubljani 20. aeptembra. V f*nin*tw<*iji je bil  v kmetskom vo lilnem okraji Senj-Irnoschi-Mukarska dr. Klaic" jednoglasno  voljen hč 13(J glaBOvi.
O#/«'t*«j£*K regnikolarna deputacija za obnovljenju (inancijalne pogodbe h Hrvatsko je prifcela 18 t. m. svoja posvetovanja. I'oro-čevalec Murkuu je dobil nalog, da He^tavi do prihodnje seje IM), t. m. nacrt nuncija za od govor na brvattiki nuncij.
Vniinjc drinve.
Iz OtWf/»vtr#<« porota „P. ('.", da je neznana osoba hotelu napusti 17. t. in. tur-fikega sultana v njegovoj palači. Napastnika bo ujeli.
/a   poslanika v   #/«•///»•*!</♦#   je   ltolgija imenovala   le^acijskega   nvetovalca   do Horeli prave ja, ki  bode imol skloniti trgovinsko pogodbo mej  IIjIhuo in Srbijo.
Anglo^ki miimterriki remdent v Itelvadu se je baje pritoj-.il pri Hrbnkoj vladi, <la hl* remenju judovskoiza vprasanja na Sibskem pre veft /avlekava. Kistić jo odgovoril, da zdaj javno mnenje na Srhskem jednukopravnosti jndov nij ugodno, in da kadar bodu Kiunuii.ska resila iuto vpraSanje, bode je tuđi Srlnka.
„1*. C" porota o porovan)i tn*kr*ft$ ceHarjevica naslednika na Dansko in švedsko in pravi, da je osobito Danska Ittisiji u7e davno jako naklonerm V Stokholiuu da t>a je prebivalstvo hladno Hpreielo, ali si> hvojo uljudnoHtjo in prijaznoHtjo da je vse pridohil zase in ga jo prelu valut.vo pri njegovom od-hodu  navduSeno pozdravilo.
M*'»'trtK'<»ski naučni miuistor JuleH Ferry je oboinskemu /boru v Borde»i\u izrokel pre-jjrifanje, da bode vlada v boji u klerikalno stranko /magala, in da bodu vlado poilpirul tuđi senat.
tšgntnjskš kortesi se bodo hoSH dnr 5. novembra t. I. in boda dolofili let.no plnco bodočej kraljici in pokojnino za hIu^uj, ako bi |)o»tala vdova.
Iz Kube dohajajo vetiti, da ho upor niri. llpoiniki ho bo polastili već vojnih transpor-tov /. orožjem in Htrulivom.
Iz .Vi#m/«» poroca Reuterjev burcnu: Kljubu uKovarjauju afganintanBkega emira je ukazala indijnku vladu generalu Stevvartu, da odpoftlje tojako iz Kaudaharja proti (ihusme-ju. Indijska vlada fie /.mirom in-ina avtoutiAnih na tanf-mh poročil o uzrokih, zukiij da ho  jo an-
pleSko poalanatvo v Kabulu pomorilo, tuđi ne v«'\ kako se je Kmir tedaj vedel, kaj zriai na-merava,   in   kako Htojć zđaj stvari v Kabulu.
„Standard" pak javlja, da ae je vnel v Heratu velik vHtanek. Vojaki bo sa uprli in pomorili urade.
Y Kimu je im eno val papeft 18. t. m. kardinalom: Maglia, Cattani, .lacohini in S*n-giupni, potom 0 italijanskih in 'J niehikanHka Akofa.
l\r«'tn.itci cesar in princ \Vilhelm trta dmi 17. t. m. odpotovala v StraHburg. V Potsdamu ho ne iima pridružili kronprinc in princa Karei in Friderik Karei.
Dopisi.
Ofl ■>■*!*V«1! 10. Heptembra. (T/viren dopis.| (ITtttanovitev okrožne aodnijo v Mariboru.) Neravno' je tretjina prebival-cev na Koro^kom Hlovonska, ho vendar le do-?.elna Hodnija v Cđloveu /a čisto nomSko so-diš^e drži; od njenih uradnikov »amo dva nlo-von^ki znata, zavoljo lega ho morajo vho hIo-vetmko ugovorne, glavne in porotne obravnave po tolmafih vršiti. Kor jo pa koro.ška <le?,elii prumula, da bi bo za njene Hlnvensko okraje posebna drugu okrožna Kndnija ustanovila, in kor ho ravno zdaj na to dela, da bi hb v Mariboru okro?,na Hodnija napravila, bi bilo dobro, da bi ho za fitajernko, na Iuvem bregu Drave ležite <)krnjot in za Hlovonske okrajpe Hodnije na KoroSkiMii ustanovila okrofcna Hodnija h «e-(Io?.em v Muriboru. — Slivt?nski okraji na Atajcrnkom in na KoroSkt;m iuuijo vkupaj ka-(>()0 ()(M) probivalcev. ('*• bi ho v Mariboru nova okrozna Hodnija ustanovila, bi pott'iu vsaka o I t*';li treh d(i>.elnih ali okrobnih Koduij v Uelji, v Mariboru in v (Olovci im»la kakili :kX).0(K) duA. Na ta na?in bi ne dalo robiti tfzuvno jezikovno vpra^inje;          ker   nezaHli
Sano je, da feravno ho v vseb Solah ufi, da |u tretjina prebivalcov Koro^ke dežolo Hloveu-nka, vlada vcndtir lo ćelo koroško vojvodntvo za netn^ko drži, in potom upravo vodi in urad-niAke Hlu?,bo oddaja
Iz Tl4»l4r4»ii4»|^$» IH. Hept. [I/.vircn dop. ] Uimskcga deuarja, o katorum uem zad-ujit porof-al, bilo ju nad 1000; bil je z^olj kupren, Htebrn m\$o\ se je en hiuu, a He ta f.nko slab, da »e ne pozna, od katert'ga ce-Hi»rJH. Donar je od cesarjev: (»itlijen (!St!O do <»S  po  Kr.),    Klavdij  11.  (!2(lrt~7O),   Avrulijan
f270-75), TiCit (275—7G\ Prob (27f»-82| KftruH, Karinua, NumerijannB (282—83). K«r no bili zadnji trija cenarji vai jedno leto [282—83) in He od njih donarji nahajajo, ođ prihodnjega ceaarja Dijoklecijana in poznejfttb pa n" ni jcdnega, sklepa pe da je bil zakopan denar v letu 2S3—I. O,i VHacega ceniirf« no jako razlifni napisi, tako, da je Tkup okolo 100 raznih napinov. Ijonec, v katerem je bil zakopan, razsul ne je, kaiti tvnrina postala '« v teku let jako mehka, tako, da ga nij bilo moRofe celega izkopati. lfl. t. m. kopnio ae j# nadalje in nasel ne je :i frevlje proft od prveg* lonca vrft (urne), velikosti kakih ("» litrov, n*-polnen 8 pratio, najbrž je bil nekedaj pepel ▼ njem. Tuđi ta se nij dal cei obraniti, OUanki ho He obranili in poslali ne bodo mu* zejem. V kratkem bode He kopalo nadalje.
Doiimfrt nlvari.
—   (Roareja v Vitalni a kej renta v-r a čiji.)   Denen zvePer bode v tukajSnjej   fti-tablici svirala godba tukajSnjega gtedififa. Vntop-nina je prosta.  Tedaj je zopet  je<lenkrat   prilika, da ho napolnć Mtalni^ki  prontori.
—   ((Jonj)oil   vitez Scbneid) je  bil, kakor He nam porofa,   zarad druge slovonHk« paralelke  sam  pri g. ministru   Stremayrtt, katoromu jo razlo?.il razmero   tor dosegel,   da ne   je   druga   paralelka   privolila.    Kor  vsleđ imena „hIo venski oddelek   1. gimna/ijskega razreda" mnogi mnlijo, da hc ro« na tem ođ-detku v Htovonskeni   jeziku   podu^uje,   po-voino 3e enkrnt, da je tuđi na »lovenukem oddulku  nemski   jezik   u^nt,   le voronauk in IntinsFiina He slovenski prodavata, tndi naravo-slovje bi Fe moralo, pa h« menda ne.
—  (1'ritiHkV)   Peremo,   da   je   dezeini solnki  H\«>t   kranjski   sklenil    prontaviti    mvmt ljudskih učiteljev   „ruh    (li(inHtesr(icksichtt»na| we li uže ono izvr3uje, kar je nač  dopiHtiik \% „Ljubljmiske okolice"   prerivPeranjom   poruftal, da ho bodo oni narodni  učitelji   pre.stavili,   ki ho  He   poftteno   narodno  vodli  ob  zadnjih   vo-litvahV Naj nam prijatelji  porofajo.
—   (Odlikovani e.)  I >e?;elni Solski nadzornik v Trstu,   Klodift,   je dobil   od   cesarja red  žclezne krone.
—   (Pojasnilo.)    1/.   Litije   nam   piR« g.  Koblar   1!»   t. in.:    O nesreći,   katero   Ht©
kal ni ni »vetom, mora He imenovati velik, in kadar ho bodo njega posni tako raz&irile, kakor zauluzijo, bode Ae ve£|i.
In ocitanje, „ka je ljubljanskim muzikom marsikaj  neoriginalno, ])OHnoniano, proitalijau-Hko,   krivo  liurmonirano",   ne vem  kam mori. To mojem nmoiiji je llajdrih v svojih kompozicija h  bolj ori^inalen gledo   melodijo,   in bolj He je približava!   naroduemu  našemu petju — ako v obfie morcMiio nit^o narodovo pot je imenovati narodno —  nego g. Nr lved.  So  ve, dti tako originalen nij  niti v harmonizaciji  niti v melodiji,   kakor   naH   g. II. Ipuvoc   v   Hvojili zborili.   In  kolikor ho jaz Hpoininjum  nij nigdo trdil, v«aj  javno   ne,   da je  llujdrih koiniumi-ral v italijanskom Hlogu,   da je   prepisaval in poHiit'inal, HicjT, ako bi He to o njegovih kom-pozicijah reklo, potem bi moral   v   tein   oziru Be murni^do na vrsto priti.    Ali gledr barnio-nizovunja,  kilo je dcinlonos  hm originalen,  originalen tako,  kakor pojein označuju V Original no^t ho uže mojstri   pred   niuiii   iz  iiiuzikaltiu ukrivnoHti popoluoma pobrali   in nahaja   ko   v Moiartu,   Itoeth'ivunu, HkcIiu,   Chopinu i. t. i\. Uvalo, koiuur gre hvalu, in le huio dolžni ua-
Somu lliijdnbu, katari, da bi bil živel, bil bi gotovo mnogo izvr.stnega podal Hvojemu na rodu. —
Ker ho priSle citirane boHede »po^tova-nega g. KohovcIu tako nonadno, nuprovosirano, in ker Ham pravi, da „na Hplosnou on oineuja ,,da Ijubljanskiiu mu/ikom itd." tedaj tuđi sam priznava, da ti» ne zadeva ll'ijdriha, zitto jih tuli ni^do ne moro obraćati na ranjct'ga lUj-dnlia kompozicije, osobito pa jih jaz pripisujem ličinku do^odjaja, ki je bil pred kratkim ohjukt javnosti razpravljanja, in so je t/ioas ne^do z vhii težo avtoriteto nekoga Mugiioueja tu li lu'une vrgel, '/raven pak vleki*l indisUrelno politiko v boj. Politika noma z niu/.iko nic opravka, ulto je kutc-ri Slovence r.orican mit-zikah'u ženij, to min Slovence-Krunice bas tako veseli, Icakor mora obstuti tuđi nanprotui nln-^aj, — ali pravilni moramo biti drir; z družim, kujti no živimo pod klobukom, in soHcdjc nas vidijo in opHzujejo na^o mu/iko. Ako kom-ponint postavi: „Pliću bre/. perut je mrtva utvar, kaj menf svet bre« put;a, mar" (prilično) in tako na dalje teknt skozi in Hko/.i, — je-li ae more to   odobriti  tuđi  ko  bi a  JUvanknim
uhom poHlušalV In kdo bode rekel <la je prav, da zaradi ritma postavi numoHto „frintje" fun-t/|eV Potlej pa, co Hovek povo, da je to krivo, pa mu vrže ,,Mugnonejau ob glavo! in ako mu omeni, da je kompozicija tako sumnjivo po-nneta iz vlaških arij, pa um pokaže I tali-j a n a Mugnoneja, in ta 11 a I i j a n odpro svoja modrost.ua usta in pravi rekoft: kompozicija J0 uarodno-sloveuska; zakaj o llajdrihovih posnih nij bilo in jo nij tuke prepirke? Zato ne, ker njegove kompozicije ho pravilno, — izjomoin neznatnih glazbenih uapak — in ug.ijejo alo-venskemu  narodu.
Mi (udaj Hitno pripororamo Slovencem 11 zvezek llajdrihovih „Jadranskih glaHOVu ; V njih bodo na^li marsikako krasno pesnico, ka-tora se da pri raznih prilikah porubiti, (i. V. Kosovel je imel mnogo truda, žrtvo val mnogo, a svojo naloge je fastuo resil. On z»Hlu>i uaflo zalivalnosti in se bolj n a s o pod pore, da pri Uni hvojem zapoČetji ne bode imel vsaj donar no izdube; ob jednem festimo h tem Hponiin našega llajdrilta. „Jadranski glasovi* ho dobivajo pri g. V. Kosovelu v t'aruieah pri Gorici.                               l^raujo Ulavka.
V   „Slovenskem  Narodu" dnd  18. t. m. poro-tali, omeDJam, da b« je pripetila g. Edvardu KoblarjuizDola, a ne meni, VekoBlavu Koblarju iz Litije.    Zatorej   vas   prosim, g. urednik, da blagovolite 6do poroćilo na toliko popraviti v cenjenem svojem listu.
—   (II kongresu  vinorejcev na Dunaji), ki bode od 22. do 25. septembra 1879,   gre   iz   Kranjskega   goapod Ogulin v Novem mestu,   kateremu 8ta v ta namen de-£elni odbor in kmttijaka družba privolila pod-poro za potne 6troske.
— (Slovenee — novoizvoljen Skof
V  A me riki.) Dne 14. t. m. je bil v Negaunet 9a MiĆiganskem v Ameriki   v   Skofa jiosvečen nad rojak J. Đ. Vertin.   Dosedanji tamošnji ftkof Mrak, tuđi naš zemljak,  je pa sedaj v misijonu   in  se tam vrlo počuti — kakor po-roča zadnja „Danica".
Dunajska borza 20. Bepternbra.
(Izvirno tolegrafično poroćilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcib .    ,    67  gld.  80       kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...    68     „    90         „
Zlata renta                     -    .    ,    .    .    81     „    25         „
1860 drž. posojilo......12S     „    —         „
Akcije narodne banke    .... 826     „    —         „
Kreditno akcije.......263     ,    25         „
London..........117     n     75         „
Srebro..........—      n     —■         „
Napo!...........S*    „    36'/,    „
C. kr. cekini........6    n    62       „
Državno marke  *......57     „    75       „
Gospodu Bogoljubu Kordiku,
lekarnarju v Slovenjom Gradcu. Vaša blagorodnost!
Na vašo željo potrjuje vam s tem predstojnl-itvo okrajnega društva zdravnikov v Mariboru, da je već" članov imenovanoga društva vaš
mr sirup od željeza ~M
pri chlorozi (bledici) in slabosti po hudih boleznih na odraščenih i u otrocih z dobrim vspehom poskusilo, in da je zaradi okusa priuiešanega jabolko-kialega ieljeza izvrsten.                                           (369—6)
2a okrajno društvo zdravnikov v Mariboru: tff, KhJiuuikI UrOgl,              l>r. Arlur 1U«U,
zapisnikar.                                predstojnik.
Zalogo v TJublJani iinpjo bralje 14ri»per. (Juna jednej skitnici gld. 1, a posto gld. 1.20.
W0F" Dražba ~M
zemljišč  iz   zapuščine  Jožeta   PovSe-ta   in aicer: velike senožeti blizu Vica, njive Mizu
Šmartna in njive v gonijej Siški ee bode vršila tlu«1 1. oktobra t. 1.  pri tukaj&njej c. k. meatnej   delegiranej   okrajnej Bodniji dopoludne ob D. uri.              i4ia—a)
Za čišćenje in izbolj-šanje vina
najboljše,  najhitrejse in najcenejša  srodstvo je
■^" prava francoska žolca. "IPIf
To, kakor tuđi prosti navod, kako se rabi, dobi ae zmiroin z oaobniiu ali poštuitn tiaručiloiu pri A. IlurtuiHiiuu v rjul»lj»ui, v Luka Tav-čarjevej  hiai.                                           Vi'M—18)
Najsijajnejši vapuli zagotovljamo. Troski za čilčenje znaSajo za vsak hoktoliter 4'/i kr.
Epilepsijo (božjast) zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. KilNsch v Dreflden-u (Neustadt). Naj-većje izkustvo, ker je zdravil uže t črez 11.000 slučajih.                         (420—1)
Vinorejcera,  trgovcem z vinom in krčmarjem
prodaje za pretakanje vina iz jednega soda v drugi, in  iz soda v klet
Karei Karinger
na incstiifin trgu,            (413—4)
^P gumaste trobe ~9l$
(G-u.zr^.o^ciIsclila.-a.cl^e-)
Uporaba jo prav priprosta: iz trobe so vzame zrak in vakd zračnega pritiska teče potom skozi vino.
1  meter trobe 91/« ni/m.....— gld. 80 kiv
1       „          „      13 m/m.....1    „    30    „
L      „          „16 m/m.....1    „    60    „
1      „          „16 nj/m ovit s konopljo 1    „    40    „
1      «          n     1» rc/in      „           „         1    n    60    „
$0F~ Vnanje naročbo se točno izvrSnjo.
Q. Schmidl & Comp.
\  -a
-    'CT=S-
\   &
i    m
i  *****
►   s
I    m
I     -ctz>
\  §
\  "™
i
C1ast imamo s tom najuljudneje javljati, da smo svojo
trgovino se suknom, kurentnim, manufakturnim in modnim blagom
in
zalaso ši\ alnih gfs®|#w
z denašnjim dnem premostili
IKF* na glavni trg, na oglu postnih ulic $t. 38 "VNi
v liišo g:osiiocla »Jožela Costa,
in prosimo ža daljnje blago voljno naklonjonje. ZahvaljujoS so iskreno za zaupanje, katoro so nam jo izkazovalo skozi 12 let v naših starih prostorih v poštnih ultcah st. 36, znam ljamo
visokim spoatovanjem
C- Gch.midl Se Co^xxp.
V Celji, dnć 15. septembra 1879.                                   (434—1)
gaa. p=»
ero"
—=1
v CelJI9 pi'<*je v poštnih uticah 3 6, zdaj IV* v postuih uticah 38, ;
na oglu glavnoga trga.                                      ;
Tujcl.
19. septembra: Pri  Slonu i    Šolar iz Zadra. — Albori iz Trsta. — Sch\varz iz Duuaja.  — Fojazi  iz Gradca.
Pri ayatrijskeiu ce-•arji: Spindlur iz Ljubljane. — Pagliaruzzi iz Gradca.
zmožna slovenskoga, nemškega, angleškoga in franeoskega jezika, žoli poduČevati v toh jezikih, tuđi v vseh prcdtuotih Ijudako sole.          (427— b)
Več o tem pove opravništvo   „Slov. Naroda".
Roditelji! Oskrbniki!      |
Pri meni podpisanem dobite vsake velikosti in mere        i
ir obleko za dijake. -•■ ]
Tuđi raznotoro                                                                                ;
£3$^ obleke za otroke ~^ms   \
prodajeiu Jako v  veno.                                       **
M, ^ciuiiann,   \
(414-8)               v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši. <
w**~ Skoraj zasloiij! -a^c
Od konkurzno uprave nedavno na nič prišlo velike angloške fabrike za britanija-arobro dobili smo nalog, da naj vso pri nas v za-logi ležeču blago od britanija-srobra za uiujbouo povradilo vozuino in '/« đula plačo Uulavske, oddnino.
Proti vpuslanju svote novcev, ali pa tuđi proti povzetju samo 6 Kl. 75 kr. lc kot povračilo voznino od AngluSke do Dunaja in kol iiuzuaini dol dulavuko plučo, dobi vaakdo sluduče za čutrti dol ruolttu vruduosti,  Nkoruj zuHtoitj, in sicer:
6 kom. vrlo dobrih  Miiuiiauili nožev, z ročnikoui od   \    m ^ č> britauija-srebra,   s   pravo   angluškiuii   arobrno-          -"m,"14
jeklcuiiai  ostriuaiui.                                                     o     o *j
6      n     jako finih ville, bntanya-srobro, iz jednega koaa.        "S^"**1.-, • G      „      tt;akih ilie se» J«*ii od britanija-Hiobra.                  a ©-g p-J^
ti      „     žile   wm   kuvu   od   britanija-brubra,   najboljso        ^T^« kvalitoti.                                                                  i   o P- "* *   .
1  luutiiviii z»jt»inttl«e zti mleko od britatiija-srebra.         ^ - '^1; 2
1   tviški Kiijciuulcc zu Julio od britunija-srcbra.              "g S^ n "m <i i»u«Ih(u>k4>v  /a  mts.v od  briianija-siobra.                      *"v      g
(i kom. Viktorijii-fiodNlttvkov, iiuo cizujimni.                "S > o
2  krauna ii»iiii*uu hvcčuiUa od britanija-arobra.             > S «
^O kuiu. Vae tu reci ao izdclano iz uajfinejšega britunija-srebra, ki ju lia coleui svetu jodinsi kovina, katora ostanu voćno bela, in so od pravt'ga »rebra tuđi po 2l)lutuom rabljcnju ne moro razločiti, asu kur t*e ISuruutuJe.                                                                          (338— €J)
Naslov in jedini kraj za naroČila v c. kr. avstro-ogorskih provincijali:
General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: JSlau «V 14aiin9 \\ ien, 1. Elisabethstrasse Nr. 6.
AzauMJii in ur«aui£. Jouip Jurćić.
L»etnina in tiak »Warodn« tiakarueu.