248. ste\ ilka. Imbaja vsak dan mčer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogo r» k <■ dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt let;i 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vHe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, Kolikor poštnina zuaštt. Za oznanila plačuje se od detiristopno petit-vrste po *i kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. za po Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čaHU ponove\ da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veljai za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n P«! leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „8lov. Naroda". Delegacije. Na Dunaj i, 26. oktobra. Včeraj prišli bo vkupni naši ministri v Pešto, kjer zbeio se jutri zastopniki vkupnih avstroogerskih stvari dovolt vkupni nam budget. Članovi ogerske delegacije snidejo se že danes popoludne, da določijo OBobe za načelništvo in odbor delegacije, katera ima svoj prvi zbor jutri popoludne. Avstrijska delegacija pa ima prvi zbor bvoj jutri opoludne; kdo da jej hoče biti predsednik in kuteri poročevalci, to se ukrene šele v PaStl. Slovesno prejme cesar delegacije v totek, 28. dan t. m. opoludne, in sicer ima ta pot avstrijska delegacija prvstvo. Državna ministerstva predlože svoje predloge hitro v prvi seji. Rudeča knjiga se ne razdeli. Več kot 9O°/0 VBega vkupnega razhodka odpada za upravo vojske, zato bodo ta pot najvažnije miuisterske predloge tiste, ki izražajo potrebščino naše vojske. Proračun bude za leto 1885. nekoliko manje zahteval, nego-li je imel za to leto. Ker se je žito slednji Čas močno ueenilo, bi se pri hrani vojske pridobilo blizu 000.000 gld. in ordinarij bode v tem oziru za našteto vsoto manjši. Na drugi strani pa se bode za preustrojbo topničarstva potrebovalo okolu 300 000 gld., za oskrbo 700.000 gld., za na-stanjanje tudi pol milijona več kakor to leto, in tako bi ordinarij vd.inskega budgeta navzlic nizki žitni ceni znašal drugo leto blizu 600,000 gld. več. Pač pa bode ekstra-ordinarij najbržej veliko nižji, nego li je bd vlani, to pa zato, ker ne bo več raz-hodkov za trdnjave v Pulji in Krakovem dalje, bode okupacijski kredit potreboval blizu p6lu milijona menj. Vsled tega bi se drugo leto za vojsko in za okupacijske čete vsega vkupe 7 do 8 sto tisoč goldinarjev manj potrebovalo nego-li letos. Toda nova doba, ki se pričenja za naše v o i i n s k o pomorstvo, zahteva že sedaj od delegacij 1,200.000 gld. več, tako da bode vseh razbodkov za vojsko, pomorstvo in okupacijske čete v primeri s tekočim letom več za blizu 300 0O0 goldinarjev. Vse vkupue potrebščine bodo baje zahtevale 104 2 milijonov goldinarjev; od te vsote bode Avstriji plačati 68 6°/0, torej 71 5 milijonov; Ogerski pa 31 4°/0> torej 32 7 milijonov goldinarjev. Tradicije zborovanj avstro-ogerskih dehgacij zadnja leta so take, da nam tudi letos ni pričako-iz delegacijskih krogov posebno zanimljivih poročil, kakeršnih smo slednji čas navajeni z raztresenih parlamentarnih naših bojišč tostran in ftnostran L tve. Nekako težko pa se letos pričakuje cesarski na govor, s kateiim se otvorijc. delegacije, ker on bode razjasnil pota vnanje avatro-ogersku politike. Da je zanimanje za to'ra/jasnilo baš letos tolikšno, tiči v tem, ker trocarski shod Skierneviški ni razodet, ker so baš oficijalne izjave o njem prouzročile gosto meglo logičnih in nelogičnih pravd o njegovem pomenu. Kako so se križala in kresala mnenja o Skierneviškem Bhodu vsled ogerskega prestoluega govora, vsled adrese večine ogerskega državuega zbora in VBled Tiszovih izjav v debati o tej adresi, to utegne znano biti Izvestno se bude iskalo, ke-liko razlike je mej Tiszovo izjavo in mej cesarjevo besedo, pregovorjeno kompetentnemu in manj pristranskemu delezačnemu zboru. Tudi v tem oziru je želeti, da se situvacija razjasni, ker so se zadnji čas v publicistiki tostran Litve pojavili zlovestni in-trigantje, milovanja vredni zavezniki Arpadovcev, ki si na vse kriplje prizadevajo razdružiti naše prijateljstvo z Rusijo, in Avstrijo zopet obesiti „mej strah in dvom." Deželni zbor kranjski. (XII. seja v 10. dan oktobra.) (Dalje.) V specijalni debati o zakonu, da i Ljubljana donaša k normalno-šolskemu zakladu, nasvetuje Dež man, naj bi se naslov napravil natančneje, da se bode vedelo, kaj zakon prav za prav namerava. Akoravno nema upanja, da bi njegov predlog prodrl, nasvetuje, naj bi se dostavile še besede: „Dozdanja izjema Ljubljanskega mesta od doneskov za nor-malno-šolski zaklad se odpravi in v veljavo stopijo naslednja določila". t. Poročevalec Šuklje odgovarja, da tega ni potreba, zakonski načrt je sestavljen jednako, kakor drugi zakoni. 1 - Potem se §. 1. vsprejme nespremenjen. Poslanec baron Apfaltrern oporeka temu, da se je priklada za normnlno-Šolski zaklad določila le na 10" „, kajti primanjkljaj bode se moral plačati iz deželnega zuklada. Kmetovalci-davkoplačevalci bodo veseli, da se bode plačevalo toliko manj za šole, a kislo se bodo držali, ker bode priklada toliko višja za deželni zaklad. Deželni zbor naj sklepa priklade za to, za kar so potrebne. Tu ne gre skrivati, da se pobira le 10 % za šole, da bi Ljubljančani morda ne vedeli, da so njih zlati časi, ko so plačevali le 10% priklado na direkni da^k pri kraji. Torej predlaga, naj bi drugi in tretji odstavek §. 2. odpala. Po ugovoru Šukljejevem so vzprejme §. 2. nespremenjen. K §. 3. oglasi se poslane« Oriisselii. On pravi, da vziic temu, da se mu zopet očita tesno njegovo stališče, da govori le kot župan Ljubljanskega mesta in ne kot poslanec, mora vender opozarjati na posledice, katere nastanejo, če se vsprejme §. 3. tako, kakor ga nasvetuje finančni odsek. Po besedah tega paragrafa Ljubljunska občina mora skrbeti za to, da bude dovolj šolskih poslopij na razpolaganje. Šesti del otrok, ki obiskuje Ljubljanske ljudske šole, pa neso Ljubljančani, teduj vpraša govornik, je li v očigled temu pravično, Ljubljanski občini nalagati, da bode morala zidati šolska poslopja tudi za otroke, ki ne spadajo v Ljubljano. Nasvetuje tedaj dostavek : „Vender ta dolžnost Ljub- LISTEK. Potovanje križem domovine. Opisuje Prostoslav Krotanov. XXXXIII. Na Oprteljskih brdik. Moja želja : preživeti zopet nekoliko dni v neskaljenem Belskem pokoji in se navžiti slasti južne jeBeni, izpolnila se je, predno bi se bil nadejal. Našel sem namreč in sicer daleč tu za mejo „kranjske" dežele zopet svoj „buen retiro*, miren, zaveten kraj, kamer ne sega oduren krik naših do mečih prepirov, ki miroljubnemu človeku užali vsak telesen in duševen užitek. In v tem idilskem zatišji, nepristopnem brez-ozirnim opričniškim pandurjem, mej dobrimi, veselimi ljudmi, preživel sem blažene, presrečne jesenske dneve, jasne in mile, kakor pogledi nedolžnega očesa .. . O kak je pač razloček mej na S o jesenijo in mej jesenijo tu na jugu, recimo tam v močvirnih nižavah Ljubljanskih al; pa na pr. tu na prisojnih Oprteljskih brdih! V tem, ko se ondu po vlažnih lokah, mej osutim drevjem motajo sive. meglene rjuhe, oblija tukaj zlati solnčni blišč zeleneče gorice; ko tamkaj že izmej samotnega grmovja dtfe osorno-mokra sapa, prešinja še tu žarna toplota bujno rastlinstvo; da! celo veneče zelišče, zlasti trsovo listje — kako je tukaj sveže in sočno, živo in žareče-bojno, umirajoče polagoma v slastnem koprnenji ob mamljivih Bolnčnih poljubih . . . Tu-le sem naj bi prišli vsi oni, ki na jesen ob „padanji" velega listja omedlevajo in jim kreket vsake vrane vzbuja smrtne slutnje: ko si ob gorkoti južnega solnca vzgrejejo premrle, mej vlažnim zidov-jem prehlajene duše in se jim posuši na očeh rosa svetožalne megle, motrili bodejo Bvet in po njem razgrneno .stvarstvo z jasnejšim, bistrejšim pogledom ter se prepričali, da — jesen ni toli odurna in otožna, kakor se jim vidi, temveč, da ima tudi ona svoje ugodnosti in krasote! . . . Dat Ne samo toli preBlavljena spomlad — tudi j os en je mila in krasna, vredna, da se je Človek veseli, zlasti tukaj na jugul Ko bi jaz bil pesnik, zapel bi njej kako Odo, na pr. tako-le: Dobrotljiva jesen, boginja, ki z nebes Z blagotvorno roko doli na zemlje krog Zlate trosiš darove, Tebe hvali moj slavospov. Tebi v slavo zvent jarni trgatve strel, Iz prisojnih goric tebe pozdravlja vrisk, Tvojo hvalo prepeva Vinogradnikov čili zbor. Venec trsovih brajd, Bočnega grozdja poln Krasi tebi glavo, izmej rujavih las,' V Bolnčnom svitu leskeče Žarnih jagod so biser zlat. Kar cvetoča spomlad v zemeljski vrt vsadf, Kar no leti zori solnca nebeški žar, Ti nam Biplješ v naročje: Blagoslovljeni dela sad . . . Ali evo nezgode! V svoji zamakneuosti v mi-lobo južne jeseni pozabil Bem zgoraj navedenim stihom prilepiti tiBta označujoča „ušesca", ali kakor jim pravijo Guttenbergovi sinovi: „Giinseftlsschen", vsled česar me utegne prijatelj Anželov tožiti zaradi lterarne t......ali ka-li? — Sicer pa se v poslednjem časi, kakor je videti, ogibljem vseh citatov, zlasti nemških, ker se bojim, da bi se ne opekel Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25. oktobra. Tržaški deželni zbor bi bil imel danes imeti sejo, Ker je pa ministarstvo brzojavno zauka-zalo, da se moru deželni zbor včeraj zaključiti, bila je dotična seja v soboto zvečer. Volilna reforma se je zavrgla na predlog poslanca Luzzatta s 24 proti 22 glasom, in naročdo se je deželnemu odboru, da v prihodnjem deželnem zboru predloži nov načrt volilne reforme na širsej podlogi. Na Dunaji biva mnogo tisoč Čehov, pa ven-der ni nobene občinske šole s Češkim poučnim jezikom. Vlani so sicer ustanovili privatno češko šolo, in hoteli so jo letos razširiti v dva razreda, kar se jim je pa zabranilo. Vs'ed tega se je mej Cehi Dunajskimi začelo neko gibanje in zahtevati hočejo, da jim občina ustanovi občinske šole 8 češkim poučnim jezikom. To ju pa Dunajske nemške liberalce jako razdražilu in 23. t. m. se jih je več zhralo, da so sklenili resolucijo na mestni zbor, da ne bi dovolil ustanovitve čeških So! in tako obvaroval nemški značaj prvostolnice. S tem so Nemci zopet pokazali svoje sovraštvo proti Slovanom. — Poslanec Hrbske trgovske zbornicu je v političnem društvu v Žatci govoril o sedanjem političnem položaji, zlasti o poslednjem deželnozborskoni zasedanji. Obravnave deželnega zbora so dokazale, rekel je, kako neznosne so razmere za Nemce na Češkem. Nnjhuje jo zadela N**mee jezikovna naredba z dne 19. upnla 1880, in vsled tega so np.vsttle agitacije za delitev Češke. Herbstov predlog je imel namen odjiraviti veljavo te naredbe za nemško jizikovno ozemlje, broieče nad 1,700 000 Nemcev. Odprava te naredbe je želja vsega nemškega prebivalstva. Herbstov predlog ne zahteva nič strašnega. Sij je že tudi 18G6. ministerstvo Belcredijevo f zdelalo načrt o novi razdelitvi političnih okraiev. Zihtevauje, da bode nemščina državni jezik v čeških i.D m -.mih okrajih je tudi opravičena. Nemščina je že sedaj faktičuo državni jezik, in mi hočemo samo, da se to postavno zagotovi. Ako pa se bodo vedno Čehi ustavljali našim zahtevam, prišlo bode do popolne razdelitve in navstala bode samostojna provincija rNemšk* Če-bka". V daljem govoru je Plenner obsojal Kvičalin in Clamov predlog. Koncem je rekel, da je položaj za avstr jske Nemce jako neugodea. Njim sto|i nasproti vsa sila vlade, ki si prizadeva jh oslabiti z osnovo novih strank. Planinski Nemci se pa za dru- ! zega ne zmenijo, nego za reakcijonarne naredbu v J šolstvu. Za nemštvo jim ni nič mari. Naposled je I opominjal svojo stranko k jedinosti. Navajal je tudi j mnenje nekega ROglg<ftga državoka o abst'menčnej politiki, pa ni povedal, aH naši Jiber/a.'si še premiš- | ljujejo nasto/dti tu pot ali ne. < i Pod predsedstvom namestnika j je v soboto se posvetovala v Levovu enketa stro- t Uovnjakov, kako bi se dalo povzdigniti gozdarstvo ' l>o postavodavnem in administrativnem potu. I!**vdeželni zbor je v soboto vsprejel j»oostrenje zborničnega reda. Nove naredbo stopilo so takoj VČeraj v veljavo. Ker pa poslancev prava ni v zbornici in se morda tudi tako kmalu ne vrnejo, ne bode kmalu prilike jih praktično porabiti. Pravni odsek deželnega zbora je vsprejei vladni predlog o zaČasnej odpravi tiskovnega zakona. Ban je sicer zagotavljal v odseku, da vlada ne misli uničiti opozicijskega časnikarstvu, ako bode se posluževalo pravične kritike. Ta obljuba je pa jako male vrednosti, ko bodo vlada in njeni orghni odločevali, kje se pravična kritika pričenja. Ogerska zbornica poslancev je vsprejela načrt zakona, da se loči dostojanstvo Judtx-a curiae od predsedstva najvišjega sodišča. \ nanje države. Francoski ministerski predsednik je v petek objavil budgetoej konpsiji, da je ministerstvo budget pomanjšalo ie za 3,600 000 frankov, za več ga pa ne more. Jules Rocbe je pa predlagal, da bi se obdačili meniški redi in povišal kolek od zavarovanj. To bi dalo 4 Va milijona novih dohodkov. Omenili smo že v našem listu, da Turčija ni zgradila železnic, katere bi bile imele Avstrijo zvezati z orijentom, kakor se je zavezala, ter da je naša vlada zaradi tega že poslala neko noto na turško vlado. Na to noto pa turška vlada še ni odgovorila. Sedaj jo pa tudi Srbija s podobno noto opomnila Turčijo na svojo dolžnost. Želeti bi bilo, da bi poslednja kmalu dovršila omenjene železnice, ker to bi mnogo koristilo trgovini, Govori na meetingih imeli so za vodjo angleških konservativcev zgornje zbornice slabe posledice. V Dumfriesu, kjer je govoril na meetingu, napah so njega politični nasprotniki hotel, v katerem je stanoval in pobili skoro vsa okna. Ko se je peljal D« kolodvor, morala ga je stnžit pohcija, pa vender je razdraženo ljudstvo razbilo okna njegove kočije. Kakor se Časnikom poroča iz Berolina, se tam za gotovo misli, da bode sam knez Bismark otvoril afriško konferenco. Anglija baje zuhteva, da morajo na tej konferenci sklepi biti jednoglasni, da bodo veljavni. Dopisi. Iz Ormoža. 25. oktobra. [Izv. dop] V dan 12. oktobra bila je v uašem meBteci veselica, ki je velicega pomena, ne samo za Ormož, nego tudi za njegovo okolico. Omenjenega dne slavili smo otvorenje Ormoške čitalnice. Ta slavnost vršila se je v novem poslojiji g. dr. Gršaka. Že pred 15 leti bila je v Ormoži čitalnica, a žalibog je morala umreti; sedaj pa je vstala od smrti mnogo krepkejša in t vrstejša. Zvečer proti sedmej uri jele so se polniti prav Sodno olepšane sobe. Veselje je bilo gledati naše vrle kmete, kateri so prišli iz bližnje in dalnje okolice. To je ponos, dika Ormoške Čitalnice, ki si je postavila v temelj čvrste kmeti-, katerih ne mora nobena n* mčurska sapa zmajati, ki stoje kakor skala za sveto narodno stvar. Med gost: si še videl vrle nam brate Hrvate iz Vinice in drugod; videl si našega bt ustrašljivega Božidara Ralča; videl si inteligenco Ptujskih Slovencev in Slovenk, ki so se naSa svečanosti v nepričakovano velikem številu udeležili. Tudi Ljutomer je bil zastopau. Vs' prostori so bili natlačeni. V krasno otepšauej dvorani bil ie postavljen oder, na katerem seje vršilivspored veselice Predsod. čit. g. dr 0. jepresrčno pozdravil navzoče ter je naposled vzkliknil na^tr.u milemu vladarju: „/*, viol" G. dr. G. govoril je n pomenu čitalnic v; ;>.oh, posebno pa Ormoško. Naši pevci, kateinn su uidi ijiujsKi toli prijazno pomagali, 'uveli so svojo nalogo v občo zadovoljnost. Osobito smo občudovali prekrasen čve-terospev: „Pri oknu sva molče" slonela." H. Fr. je vrlo deklamoval Stritarjevo „Zgubljeni sin". Potem je sledila glediščna igra „Gluh mora biti." V Bonifaciji videli smo spretnega in vajenega igralca, ki je s svojo smešno ulogo pou^s-ročil mnogo smeha. Vrlo dobro igrala sta tudi Sto-klas in Milan, a osobito smo se čudili Bogomili (gospodiSini Anki P.), ki je kaj ljubko igrala. Pre- Ijansko mestno občino le zadeva glede onih otrok, katerih roditelji so stalno nastanjeni v Ljubljani". Gospod Grasselli upa, da se bode deželni zbor oziral vsaj na to pravično željo zastopnikov Ljubljau-skega mesta. A, ko je deželni glavar vprašal, kdo podpira ta prediog, ustala sta samo gg. Grasselli in dr. M os c h e. Potem se vsprejme nespremenjeno §. 3. in sploh ves postavni načrt tudi v tretjem branji. G. Šuklje poroča v imenu finančnega odreka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1885 in nasvetuje: 1. Proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1885 s potrebščino , . . 242.405 gld. — kr. z zaklado...... 20 894 „ 20 „ in s primanjkljajem . . . 221.510 gld. 80 kr. ali v okrogli svoti . . . . 221.511 „ — „ se odobri. * 2. V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode I. 1885. 10 °/o priklada na celo predpisano Bvoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od red nega znesku z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem, hišno razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobuuii in dohorikarini po vsej deželi. Nedostatek v znesku 89 541 gld., kateri se potem še jiokuže, naj ge pokrije iz deželnega zaklada. 3. Deželuemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. Najvišje potrjenje. 4. V podrubtikuh 1, 2, 3, 4, 6, 7, rubrika II.: .Potrebščine", dovoli se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom. 5. Dovoljuje se, one potrebščine normalno-šolskega zaklada za leto 1884., katere so navstale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blaga j ničnih zaostankov leta 1884. 6 Deželnemu odboru jse naroča, naj dela na to, da se sestavi izkaz, koliko šol da trebi ua Kranjskem še na novo ustanoviti. Pri podrobnej razpiuvi posamičnih oddelkov proračuna oglasi se pri točki: „Za neobligaten pouk slovenščine na večrazretlnih nunskih in nemščine na vtčrazrednih slovenskih ljudskih šolah 600 gld.M poslanec he.'inan in nasvetuja naj bi ostal naslov za to svoto, kakor ga je napravil deželni odbor, tiamreč za m oo.i.Men pouk druzega deželnega jezika na večrazrednih ljudskih šolah. Novi tekst je tak, kakor bi imel / A'e>rini ioor namen Kočevarje posloveniti, česar gotovo neče. Glavui namen te svote je pospeševati nemški pouk na r 1 o- V e n & k i L tHUttfcJfr Šolah in to je prava „gene.na" teh v nekaterih krogih tako slabo znanih (so iibel beru>htigten) 60 0 gld. Aao se bodo heieii KOčevoi slovenski učiti, se bode tudi lahko kaj dalo iz te svote, a nikakor ne gre, da bi se nevažni, namreč pouii v slovenskem jeziku na nemških ljudskih šolah stavil na prvo mesto. Gospod Šuklje se predlogu jioslanca Dezmau-a protivi in pr poveduje, kako se pouk v nemškem jeziku razširja ua slovenskih ljudskih šolah, da se sedaj uči Že do 7(IO učencev in učenk prosto« voijuo(?) nemškega jezika. Potem se vsprejmo vsi nasveti finančnega odseka. (Dalje prih.) . .laaaas---- - - " ' kakor tit-t „mežna,u, ki nam je nedavno prodajal drugo polovico 18. kitice Schillerjeve pesni „Mau nervvurde" za citat iz — Goetbejevega „Fausta" — A za Striboga vetrovitega — kam sem zašel! V arkadiški Bvoji brezbrižnosti sem zgrešil iz vida sled svojega }>otovaoja ter se na poaled niti več ne Bpominum, kod, kako in kedaj sem prišel sem gori na — Oprteljska brda? ... Da vidimo torej! , Ko .-'in bil os ta v. i Buzet, ozrl stm se nekoliko še po njegovi okolici. Najprej sem šel doli k Mirni ter si ob njej ogledal različne maline, kjer Buzetčani meljejo koruzo za svojo „benedetto polento". — Da-li je te preproste mlinarje že kedaj proslavil kak istersk romanopisec, tega ne vem povedati: v Slovencih bili bi pač že davno uvekovečeni, kakor je sploh slava pri nas jako po ceni, zlasti v novejšem časi, ko te danes z „zlatiini" žeblji pribijajo mej zvezde, jutri pa te že zopet vržejo v kot. Od reke sem krenil navzgor v vinograde, kamer me je bil povabil „na grozdje" nek Buzetsk prijatelj. — No, saj ga smem imenovati, vedoč, da i e bode videl nikdar teh vrst in se mi toraj pač pr bode moglo očitati, da ga hvalim, češ: „do ut des. " — Piše se namreč — po starem pravopisu se ve da — Mate,;cicb. Mož je poštenjak, zaveden rodoljub, porojen na Reki, naglašujoč s ponosom tradicije svojega rojstvenega mesta, zaradi česar ga Buzetski nneodrešenci" gledajo nekako čez rame. Žal, da se je starejši njegov sin po laških šolah na-Brkal baš nasprotnih, sem preko morja prihajajočih misli a la Ctrducei, Giujti, Stecchetti, kakor tudi se mu jo brdka hčerka prekrstila iz Olge v — Ma-rietto, ker so jej Buzetske „signorine" nagajale, da je Olga — „uu nome russo". Prišedšega gori na vrh, vodil me je vrli Rečan mej brajdami gori in doli. No, letina se je kazala malo ugodna in z grozdjem se mi je godilo, kakor onej lisici v basni: bilo je še — prekislo in to ne v opisanem, temveč v pravem pomenu besede, tako, da sem se bil naleze) poštene skomine, katero pa mi je prijatelj-veščak precej zopet pregnal in sicer — »Bog ti nama greh odpusti!"—z buteljo pristnega refoška . . . Po poludne peljal me je lehkonog mezeg iz Buzetskega podolja ob Mirni proti zahodu. Čez kake pol ure od Buzeta dospeješ v samotno sotesko. Ondu se dviga na obeh straneh mogočna skalnata stena, katerej se še dan danes pozna, s koliko silo si je tu nekdanje, v Buzetski kotlini stoječe jezero prodrlo odtok v morje, kamer se zdaj kot neznatna rečica vije lahno tekoča Mirna. Ob njej se prostirajo bujuotravne seuožeti, po nekaterih krajih jedva dober lučaj široke. Na desno in levo kipe visoko navzgor strmi, skalnati, s pritličnim grmovjem obraščeni hribi, raztekajoči se tu in tam v prijazna, z vinogradi obsojena podnožja. Hiše v tej samotni dolini ugledaš le zdaj pa zdaj na kakem griči, vsak četrt ure in po cesti te ne moti baš preobiia človeška družba. Vender bo ti ne treba bati, da bi te kdo napadel, če imaš prav torbo natlačeno s samimi — v sanjah napredenimi pesnimi, kajti ljudje so tukaj pohlevni in krotki k*.kor ovce in če njih ogovoriš po „naški", gredo tudi v — ogenj s teboj! Za uro hoda se postranska panoga po dolini tekoče ceBte zasuče na levo preko Mirne in onstran po hribu v strmih ovinkih navzgor v S o vinjak, mulo Belo z župno cerkvijo in s pol tretjo Btotino prebivalcev. Tu so bili v prejšnih časih rudniki, kjer bo kopali galun in vitrijol ; ali dan danes so njih zopet opustili. Od ondot vije se dolina vedno bolj proti zapadu. Polagoma se hribi začuejo razmikati in ko premeriš dvoje troje cestinih ovinkov, razgrne se pr čani smo, da bomo še imeli mnogokrat priliko kaj jednacega videti. Ko j« bil vspored končan jel se je v dvorani ples, pri katerem je svirala izvrstna godba iz Čakovca. V drugih sobah vršile pa so se napituice, kjer si imel priložnost al sati ognjevite besede nagega Božidara Rai< a Vse je bilo veselo in dobre volje do belega dne. Razšli smo se z nado, da nam OrmoSka čitalnica kmalu zopet piiredi jednak ve stl večer. Došlo je sledeče pismo iz Ptuja: Ormož, staro slovensko mesto! Močni navali turšk h in muljarskih napadov so Be razbili na Tvojem pogumu in vztrajnosti in Ti ni se ohranilo. Naj slovenska zarja kmalu prodere temno meglo protinarodnjaštva, katera je Tebe za nekaj časa oblegla, da boš majki Slaviji trdnjava proti severu in zaj>adu ravno tako, kakor si bilo poprej proti vzhodu in jugu. Za Ptujske Slovence: Dr. Gregorič 1. r. In sledeči brzojavi: Iz Ptuja. — Slava Ormoškej čitalnici in celemu zbrauemu dmstvu. P I a n i n š e k o v a družina. Iz Ljutomera.—Živeli vrli Ormožani! Živela mfadoBtna čitalnica! Rojenice, ki čuvajo ob tvojej zibelki, naj naklonijo, :ia dnluješ sebi v <"ast, nurodu v prid! Čitalnica Ljutomerska. Iz C-^lja. — Trikratno slavo novorojenej čitalnici kliče nekdanji Ormožanec. Iz Celja.—Zulržaoi osobno udeležiti se današnje svečanosti, kličemo trikratni živio novorojenej čitalnici. Juri Zadravec, Ignac Moborič., Anton P e to v a r. Iz Zagreba. — Duhom smo pri Vas, veselimo se z Vami, pozdravljamo Vas, živeli! H e r g u I a, P r i g e I, Š t;JI m p a r. Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora javui Beji), katera bode v torek 28^ dan oktobru 1884. leta ob 6. uri z.večer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedatva. II. Finančnega odseka porodio: a) o Marijin1? bratovščino ljubljanske prošnji za znižanje takse o ogledu mrličev glede njenih dru žabu kov; b) o Ivana Skubeta, sluge ua veliki realki Ljubljanski prošnji za petletnico; c) o prošnji Matije Zdešurja. hišnega gospodarja na Poljanskem nasipu štev. 48, zaradi prodaje mestne parcele tik njegove hiše; č) o mestnega magistiata nisvetu, naj se št -rim magistratnim detektivom dovoli po 10 gld. nagrade za revizijon psov glede davjta; d) o Jane/a Žab], k a prošnji zu znižanje najmovine mestni (resnici v šolskem drevoredu; e) o mestnega magistrata predlogu, naj se odpiše neiztirljivu najmovinska do-klada 132 gld. 23 kr.; f) o I. I. Kunca prošnji glede bonifikacije za upeljani šjdrit. III. Stavbin-Bkega odseka poročilo: a) o kranjske stavbinste družbe pritožbi zoper magistratno prepoved glede nekaterih stanovanj; b) o Tilna Bončarja pritožbi zoper mestnega magistrata nalog, da mora podreti neki svinjak, c) o Etije Predoviča pri-.ivu zurudi prebivotnega dovoljenja. IV. Policijskega odseka poročilo o m. odb. dr. Drči predlogu zaradi odprave prodajanja hruha na nrstnem truvt. V. Šolskega odseka poro ilo o vsprejemu pomožnih učiteljev na mestnih ljudskih šolah. Neposled: tajna seja. — (Družba sv. Mohor a) bode kljubu rira. T .-mudi interpelaciji še dalje delovala. Deželni predsednik koroški je namreč ua omenjeno interpelacijo odgovoril, da se druŽhi ne more zanikavati pravnega obstoja, da pa bode morala po zakonu objavljat« svije zbore, volitve in rat unska poročila, kakor vBako drugo društvo. Kakor se iz tega odgo-vura vidi, si dr. Tn.un s bvojo interpelacijo ni pridobil posebnh lovorik. — (Okrajna cesta Krško-Kostanje-vica.) V l»nskem zasedanji je dež. zbor kranjski sklenil prošnjo do vlade, da naj bi se omenjena cesta prevzel* m^j državne ceste ali vsaj njeno vz-državanje podpiralo iz državne ka*e. Notranje mini-sterstvo pak je naznanilo dež. vladi, da ne more omenjene ceste inkamerovati, ker ne leži v črti kake državne ceste in ker tudi ni druzih tacib državnih interesov, da bi se kazala potreba, prevzeti to cesto v dramo oskrbovanje ter jo še poprej popravljati na državne stroške. Nam pa se vidi, da ravno ta c^sta, ki veže železnico z glavnimi kraji Dolenjskega in ki se steka v državno cesto, je eminentne važnosti ne le za zadete okraje in deželo ampak tudi Sa državo. — (Magist ratne mu s v č t n i k u g Ljudevitu Peroni), kater že dlje časa boleha, se je zadnje dni tako na slabo obrnilo, da nemajo zdravniki nikakegu upanja, da bi še okreval in pričakuje se vsaki čas njegova smrt. Prejšnji teden bil je previden, zadnjo soboto pa je napravil svojo oporoko, katero je napisal c kr. notar dr. Jarnej Z u p a n e c. — (Vladika S t o s s in a y e r ) podaril je pevskemu društvu rSlovanska Vil»u v Skednji 20 gld. — (Ljubljanski veterani) zbrali so se včeraj popoludne v magistiatrii dvorani v jako obi-lem številu v posvetovanje, kako urediti lokalno pomoč za ranjene in bolne vojake v slučaji vojue. Po govoru društvenega preda 'dnika g. Mihalič-a sklenilo jh veteransko dtuštvo jednoglasno, da na povabilo patiijotičpega društva gospodov za Kranjsko, prevzame vse prenašanje od kolodvorov in postrežbo runjenih in bolnih voiakov v bolnicah, in oglasilo se je za to tflužbo takoj 120 veteraucev. V vojaški bolnici prične se prihodnje dni zopet poseben pouk za veterane, kako ravnati z lanjenimi in bolnimi vojaki. — (Gos p. J. Matjun,) urneMjni mizar na Dunajski csti, ki je lansko leto zgutovil vse krasno poHODJe za cesarjevo spalno sobo v neželnem dvorci, dodelal je ravnokar razno opravo za c. kr. ladije v Pulji, ter io jutri 28 t. ni. postavi v sv oje j hiši na Dunajski cesti u a ogled. Kdor torej hoče videti okusno in solidno delo, ki bode v posebno čast domač<-j obrtniji, kdor se ua svoje oči hoče prepričati o napredku domače obrtuije, naj se tjakaj potrudi, zlasti, ker bi marsikomu utegnilo neznano biti, kaj se vso nu ludijah potrebuje — (V državno-železniški svet) poklical je trgovinski minister ua mesto deželnega glavarja Goriškega grota Coroninija, ki se je odpovedal državuo-žehvjiiškemu svetu, njegovega na- mestnika, J os. pl. B ur g s ta ler j a, državnega poslanca in odbornika c. k. kmetijske družbe v Trstu. — (Nemška temeljitost.) Triester Zei-tung, gotovo verodostojna priča, se pritožuje, da je dobila iz Berolina dopis z naslovom: „Triest, Ga 1 i z i en.1' — (Pretep.) Včeraj Bta se stepla dva hlapca g Marolta v Kravji dolini. Jeden je druzega z gnojnimi vilami sunil v glavo in roko, da so ga odnesli v bolnico. — (Tatvina.) V soboto popoludne prijela je policija vojaškega, z Dunaja došlega dopustnika, kateri je bil ukral svojemu tovarišu par lepih novih „mehikaneev". Našli so pri njem tudi lep svilnat dežobran, o katerem trdi, da mu ga je podarila neka kuharica, stara ljubica na Dunaji, ko se je pri slovesu ravno ploha unlu. Policija izročila ga je soduiji. — (T z Dolenjega Logatca) se nam piše: da so hlapci posestnika Grdodolnika v Blekovivasi v 24. dan t. m. ubili sina posestnika Počkoja. Zločinci so že vsi pod ključem. Uzrok uboja bila je ljubosumuost, predmet ljubosumnosti pa dekle, ki služi pri g. Grdodolniku. — (Del9lflko podporno društvo v Trstu) bode v 1. dan novembra t. 1. v dvorani vrta Rosetti predstavljalo žaloigro: „Mlinar in njegova hči.u Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunai 27. oktobra. Delegacijam predloženi skupni budget znaša v ordinariji 109, v extraordinariji 7 milijonov. Če se odračunijo carinski dohodki, to je 18 milijonov, ostane vkupne potrebščine 978/10 milijona, Avstrijo zadene od tega 67 milijonov. V extraordinariji za pomorstvo stavljenih je 300.000 gld. za torpedno ladijo in za deset torpednih čolnov 840.000 gold. Budimpešta 27. oktobra. Avstrijska delegacija izvolila je jednoglasno Smolko predsednikom. Poslano. V včerajšnji „Ljubljanski list" štv. 198 vzpre-jet je bil dopis iz Cerknice s tvrdko K., ki govori o malomarnem poslove nji našega cestnega odbora. Ker me že vsakdo sumniči, da sem jaz 6ui dopis odposlal v „Ljubljanski list", potem ko vidi tam zaznamovano mojo navadno tvrdko K., katero uporabljani pri svojih dopisih, v časuike datiranih iz Cerknice — izjavim tu, da nesem jaz oni dopis niti sestavil ali prestavil, niti v javnost od|>osial in da mi je o njem bilo toliko znano kakor vsakemu drugemu, kateri se ne briga za to zadevo. Z ozirom na to, da mi je vender le dobro znano, da dosedanje delovanje načelnika našega cestnega odbora iz ni kakih o/hov ne zasluži takega sumni-čenj j n ■[ m in povzetji, ontanek po 5 jtl. ■ >. Stoi <*li v limu. Ako bi se blago ne dopadalo, tte more zamenjati. Uzorci proti jmSiljatvi marke za 10 kr. IC—— •••• (631—7) Takoj prežene vse ter — Za uspeh se Jamči. — /edino sredstvo, a kojim so pokončajo vse stenice, m sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 ki., pat. razprševalec 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva se Bkoro v vseh lekarnah in prodajalnicah. ti lavna zaloga za razpošiljanje: E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija). Iz Trsta. 7 Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah io i najho'jšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parni k „IBas-t -^n-s-lla,"-, 3400 ton, okoln 28. oktobra. „ „Teutcr.:a" 3200 „ — — — — — „G-erinaiiia", 4200 n — — — — — Kajuta za potnike !iOO jgold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na (oTl—21) T- TERKTJILE, generalnega paaažncga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Conmnale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emllinno »1* A nt. Poglayen, generalnega agenta v Trstu. Prodaja vrta. (660-3) V c«-trt«»U «tia«> 30. oktobra ■ 1 • •opoludne ob 10 un bo me-tna občin.* Liublptnska svoj ob T. Jaški c» «ti pod c. kr tovarno za tobak ležeči utira tem, sedaj z;v drevesnico rabljeni vrt, ki ne ri 613 □ sežniev, na lici mesta predala potom očitne ustne dražbe. K tej prodaji vabijo sp ku; ci z dostavkom, da morejo kupne pogoj*- ie poprej ob uradu h urah pregledati pri podpisanem magistratu. Jlestni magistrat v Ljubljani, v 15. dan oktobra 1884. Župan: ft ra ase II i. r Ustanovljeno 1847, na Dalj naj i ln BudapeStt od 1861. Ivan II«iII-a ailra«il- Ivan Ilofl-a konrrn-uo pivo lx Hl»«lu«>Kift tr vani ala«liil Ixvle- 1 steklenica 60 kr. Celi 1 at. gl. 1.12, m. 8t. 70 kr. Ivan Ilofl-a lionhoni i/, slmlinuii i/v l(< lili za prMi pristni samo v modrih zavitkih i\ 0,30, 15 in 10 kr. Ivmii lloll-si zdravilna hUiiImii i i>l.i>liiu1o9 Corso Stadion 11, v Tratit. V Gori. i, 6. septembra 1882. Lansko leto sem porabil 6 steklenic Ivan HofT-a sladnega izvlečka; te so okrepčale mojo zdravje, mi dnom dele in pomagale. Prosim u t za letos zopet precej 12 steklenic po poštnem povzetji poslati. Z velc«poStovunjem .Ion i p Itisisik, v Gorici, via Vogel 3. Zdravniško zdravno poročilo. V Kudoitovem na Kranjskem, 27. novembra 18B2. Naročeno Ivan IIofT-a zdravilno pivo dobro upliva in prosim tedaj mi je zopet poslati 13 steklenic in štiri zat'hke Ivan HofT-a bonbonov iz slad nega izvlečka. Dr. <» n ni ji v r X w/ Kollmana velike trgovine )\ na Mestnem tr-g-11. «t. 14. Zagotovljaje, da bodem svojim gg. obiskovalcem in slav. občinstvu i A nadalje postregel po najboljših močeh, naznanjam, da prevzamem naročil«. w sa t>rijen)e in Irlziraute v »vojej delavnici, kakor tudi domu, »bo se določi, na nieseee, po najnižji ceni. — Imam tudi veliko zalogo raznih laMničarskih utvari), kakor luWul|e (baroke), kile itd. Za pustni Čas pa priporočam tudi ponarejene »rade v raznih barvah. — Posodim ludi na deželo za gledališke predstave razna lasničarska dela, kakor brade, lasulje itd. — Za mnogobrojni obisk in naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem (644—6) frizer, Mestni trg št. 14. izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiHk „Naroune Tibkarne". 892843