IZVESTc/a muzejskega društva za Kranjsko. Uredil .A. nt o u K o 1>1 ar, društveni tajnik. Izdalo in založilo »Muzejsko društvo za Kranjsko«. V Ijubljani 1896. Natisnil A. Klein & Comp. C 1 85 ti i\*i]lf}» KAZALO. Razprave. Stran Donesek k životopisu Andreja barona Čehovina. Fr. Komatar . 1 Iz domače zgodovine: Dr. Fr. Kos: Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino ? 19, 49, 85 Oglejski in gradeški škofje v začetku srednjega veka 149, 189 Cesta od Šmarne Gore v Kokro. Vladimir Leveč .... 62 Ruška gimnazija. Fridolin Kavčič.......69 Poprava tabra in stare slike v taborski cerkvi pri Št. Juriju. S. . 76 Izpiski iz stare ordinacijske knjige. A. Koblar.....104 Carinska in poštna postaja Podpečjo pri Brdu. Ivan Vrhovnih 117, 166 Prihod cesarja Leopolda I. v Ljubljano in prenos ostankov sv. Pe- regrine v cerkev sv. Jožefa. Janko Barle .... 123 Kake darove je dajalo zagrebško mesto Ivanu Lenkoviču. Janko Barih............. 126 Bratovščine na Kranjskem 1. 1780........ 128 Regesti listin farnega arhiva v Kamniku. A. Koblar . . 130, 174 Podružnica sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom. M. S. . 216 Doneski k zgodovini cerkva in farä na Kranjskem. M. Slekovec 222 Poziv glede uredbe potresnega opazovanja na Kranjskem. Navod za poročanje o potresih. Potresna lestva .... 34 Nova geološka preiskava kranjske dežele. Ferdinand Seidl . 229 Slovstvo. Deutschlands südöstliche Marken im 10., 11. und 12. Jahrhunderte von Dr. V. Hasenöhrl. Vladimir Levec..... 37 Fosilne ribe, sp. O. Gorjanovič-Kramberger. S. 44 Vjestnik hrvatskoga arheologiškoga društva. S. R, ... 45 Miner kralovstvi Českoho, izd. Klemen Čcrmak. J. V. . 45 Nekoliko opazk k sestavku »Laibach in Urkunden des k. Bibliothek* - Archive! in Venedig. Dr. Fr. Kos .... 83 Mali zapiski. Stran Karakteristika slovenskega naroda in meščanov na Kranjskem pred 216. leti. J. V........... 47 Ples o cerkvenem proščenju na Kranjskem. VI. Leveč ... 48 Cerkev na Jeperci. VI. Leveč........ 84 Slovenska prisega iz 1. 1676. VI. Leveč...... 84 Bokalce ali Notranje Gorice ? J. Novak...... 115 Slovenska imena ljubljanskih ulic pred 100 leti. J. Vrhovnih 116, 147 Kako so popravljali gotske cerkve v 18. stoletju. J. Vrhovnih . 187 Plače poslov 1. 1758. J. Vrhovnih....... 188 Škofa Hrena spominik. J. Vrhovnih....... 238 Slike v ljubljanski frančiškanski cerkvi. M. S. .... 241 Starinske najdbe. S. R. .......... -46 Prazgodovinske izkopinc. S. R......... 242 Imenoslovni pdberki. Ivan KttnHč .... 47, 81, 109, 243 Podoba. Slike na slavoloku v taberski cerkvi sv. Nikolaja pri Št. Juriju . 78 IZVESTJ Muzejskega društva za Letnik VI._ 1896._Sešitek i. Donesek k životopisu Andreja barona Čehovina. Spisal Fr. Komatar. Teži co je odločiti, kateri obeh slovenskih topničarskih častnikov, oslavivših se v različnih vojskah 18. in 19. stoletja, ima prednost: Vega ali Čehovin. Prvega pozna po jako dobro spisanih življenjepisih dandanes vsak slovenski izobraženec, žal, da ne moremo reči tega o drugem junaku, dasi stoji med onimi mnogozaslužnimi in redkimi možmi, katerim se na prsih lesketajo tri častna znamenja kot plačilo izredne hrabrosti: srebrna in zlata hrabrostna svetinja in red Marije Terezije. Preteklo je več, nego 100 let, kar so bili ustanovljeni ti lepi znaki hrabrosti,1) vendar je bilo doslej samo šest "j junakov tako srečnih, da so prejeli vse tri. Toda samo jed-nemu je bilo usojeno, da je nosil istočasno vse tri svetinje. Do 1848. 1. je veljalo pravilo, da se mora vrniti pri prejemu višjega reda nižji red. V tem letu so pa premenili 4. § statutov iz 1809. 1. o podeljevanju hrabrostnih svetinj tako, da se nosi poleg srebrne in zlate hrabrostne svetinje lehko tudi kak višji red. Jcdini mož, na čigar prsih se je lesketal poleg ') Red Marije Terezije je ustanovila cesarica Marija Terezija 18. junija 1757. 1., zlato in srebrno hrabrostno svetinjo pa cesar Jožef II. 1788. 1. ») Militärische Zeitung, I. 1855., žt. 99. in 104. in Oester.- ung. Wehrzeitung, I. 1887., 22. jan. navajati samo dva, oziroma tri. Poleg ( ehovina so imena drugih petih junakov: Altmann (konjenik), Christ [topničar), Fastner (pešec), Irasky (topničar) in Saintenou (pešec). 1 e\)ska krajnskeg Kranjsko. omenjenih dveh svetinj še red Marije Terezije, je slavni naš rojak Andrej Čehovin. Navedem naj tu nekoliko podatkov, katere sem nabral v dunajskih arhivih o njegovem življenju in vojevanju, posebno z ozirom na nekatere napake v Lc-banovi knjižici: Amdreas Freih. von Čehovin (1895). Andrej Čehovin se je porodil v Gorenji Branici 26. avg. 1810. 1. Ljudsko šolo je pohajal v Postojni od 1. 1822. do 1825. L. 1827. ga nahajamo na goriški gimnaziji v prvem razredu, kateri je odlično zvršil. V »Liber calculorum« on-dešnje gimnazije iz 1. 1827. stoji naslednje: Nom., patria, aetas: Zhchovin Andr. Uly. Kr. Götz Bra-nitza 13; 1. Semester: Mores: em., Appl.: acc, Rek: 1, Ling. lat.: 1, Gcogr. et hist.: 1, Math.: cm.; II. Semester: Mores: cm., Appl.: cm., Rek: cm., Ling. lat: acc, Gcogr. et hist.: acc, Math.: em. Drugi razred je pohajal istotam 1. 1828. Gimnazijski prefekt v teh dveh letih je bil Franc Pcc-senegger, ravnatelj baron de Dago, veroučitelj Tomaž Ilualla in učitelj v prvem in drugem razredu Janez Jurettig. Leta 1829. ni bil več vpisan na goriški gimnaziji. Kje da je ponavljal drugi razred, nisem mogel zvediti, dasi sem povpraševal na vse strani. Tretji razred je dovršil v Kudolfovem 1830. I. V »Ma-tricula Gymnasii Rudolphsuertensis ab anno scholastico 1827/8 1831« stoji nastopno: Dritte Grammatikal-Classc 1829/30. Name u. Alter des Jünglings: /.hehovin Andreas 18 J., Vaterland, Geburtsort, Wohnung: Illyrien, Görs, K. Braniza, N. 164; Nähme und Stand der A eitern: Vater Markus, Ackersmann; Anmerkung: Befreytcr. Neustadl den 18. November 1829. P. Angelus Gorenz Gymnaiialpr&foct. Kako je napredoval, razvidimo iz knjige: Calculi Gym-nasii EUtdolphswertensia pro anno 1818/19 & cct.« 1830, Calculus III. Gram. Gass., I. Sem.: Nomen et aetas: Zhchovin Andr. 18 ann., Patria Loc. mit. Domicil.: Carn. III. Braniza. 164.; Nomen et Conditio pa-rent.: Pater Marcus Agric; Mores: 1, Diligentia: diligens, Doctr. Relig.: 1, Ling. latina: 1 ac, Ling. gracca: 1, Gcogr. et Mist.: 1 ac, Arithmetica: 1 ac? Adnotatio: Ex', a did. Četrti razred je pohajal Čehovin 1831. 1. v Ljubljani "j in sicer samo prvi tečaj. V katalogu ljubljanske gimnazije iz 1. 1831. je navedeno sledeče: Name und Alter des Jünglings: Zhehovini Andreas, geboren den 26. August 1810; Vaterland, Geburtsort, Wohnung: Braniza bey Wippach; Name und Stand der Acltcrn: Markus, Wcinwirth; Sitten: 1, Verwendung: 2, Fortgang: Keligions-lehrc: 2, Latein. Sprache, Styl.: 2, Griechische Sprache: 1, Geogr. und Gesch.: 2, Mathematik: 1; Stipendist, Stiftung, Befreyter, Zahlender: Befreyter. Anmerkung: Brachte vom Neustadl Eminenz aus der 'Geographie und Arithmetik, 1. ("lasse aus dem Übrigen. Aufgenommen auf Anordnung der k. k. Vicedircction. Gimnazijalni prefekt je bil v tem letu Frančišek lllad-nik, katehet Josip Globočnik in učitelj v četrtem razredu Gregor Dollar.4) V katalogu ljubljanske gimnazije iz I. 1831. je prvikrat pisano njegovo ime »Zhehovini,< kar dokazujc,"da so že kot dijaku končni /' dodali imenu, ne pa, kakor trdi g. Lcban, še le v vojaškem stanu. Dne 29. marca 1831. 1. je prišel Andrej Čehovin za pod t o]) ni carja (1'nterkanonicr) k prejšnjemu 4. topničarskemu polku. Tukaj je moral pohajati stotnijsko šolo'in uriti se v teoretičnih in praktičnih topničarskih vedah. Telesne vaje so °) J. Lcban pravi v svoji knjižici, da je Čehovin obiskoval četrti gimnazijski razred I. 1831. v Celovcu, kar ni res. V »Ljubljanskem Zvonu I, 1H8!>. stoji celo, da je 7. gimnazijski razred t 1881. obiskoval v Gotici. ') Direktor, pr:iv za prav nekak nadzornik, je bil v tistih časih okrožni glavar (Kreithauptmann, circuli capitaneus). To kar je dandanes ravnatelj, imenoval se je »praefectus.« Jedeh učitelj je poučeval vse predmete v jednem razredu, samo za Verouk jo bil še posebej kutehcl. 1* obsegale iste predmete, kakor dandanes, samo da je bilo vse bolj komplikovano. Teoretični pouk posebno v zimskih mesecih — je bil razdeljen v šest razredov. Čehovin se je pridno učil v šoli in narejal dobre skušnje pred komisijo, kateri načelnik je bil poveljnik stotnijc. Le tako je mogel vstopiti po dovršitvi nižjega razreda v višji razred. Dne 21. junija 1832. 1. je bil imenovan nadtophičarjcm (Oberkanonier), ker je dobro dovršil tretji razred. Pri tej priliki je naredil skušnjo iz naslednih predmetov: nemščine, narekovanja, iačunstva z všteto tristavko, službe v parku, topničar-skega pouka v L, 2. in 3. razredu in geometričnega risanja. Učnih knjig tedaj niso imeli nobenih, athpak samo scripta. Poleg teoretičnega pouka so bile po zimi tudi praktične vaje. Katerih rečij so se učili takrat vojaki, se razvidi iz naslednje tedenske razporedbe: Ponedeljek dopoludne: pouk v topničarstvu, računstvo; popOludne: vaje s konjiškimi topi. Torek dopoludne: določevanje daljave; popoludne: pouk v topničarstvu, naravnanje topov. Sreda dopoludne: vaje s topi, branje; popoludne: pouk v topničarstvu, služba v parku. Četrtek dopoludne: vaje s trdnjavskimi topi, pisanje; popoludne: stražna služba. Petek dopoludne: stražna služba; popoludne: vaje z baterijskimi topi, pouk v topničarstvu. Sobota dopoludne: pouk v službovanju, branje vojnih člankov; popoludne: čiščenje obleke, vojašnice itd. Nedelja dopoludne: cerkvena parada, vaje; poporodne: prosto. Kazen tega je bilo še mnogo drugih praktičnih vaj. Ko je Čehovin dovršil vseh šest razredov stotnijske šole in si pridobil nekoliko znanja o logaritmih, imenovali so ga prvim mojstrom (Vormeister). Ker je jako dobro dokončal prej imenovano šolo, so ga poslali na polkovno šolo, da bi se izučil za podčastnika. Ta šola je obsegala dveleten tečaj. V njej so predavali poleg predmetov stotnijske šole obširniše Šc o prvotnih pojniih algebre, o izračunjevanju kupov krogelj, nekoliko o geometriji, <> situvacijskem in črtnem risanju, službi v trdnjavah in pri obleganju. Koncem vsakoletnega tečaja so izprašcvali učitelji Čehovina pred topničarskim brigadirjem. Odgovarjal je vedno jako dobro in je prišel zato na bom-bardirsko šolo, da se je mogel tam dalje izobraževati.5) Bombardirjem so ga imenovali dne 11. aprila 1835.1. in tako je postal ud slavnega bombardirskega voja, ustanovljenega 1. novembra 1. 1786. Prvi poveljnik tega voja je bil podpolkovnik Leopold Untcrberger. Sola se je nahajala na Dunaju v nekdanjem savojskem zavodu (»Lcimgrube,« sedaj »Stiftskaserne«). Bila je zelo čislana ne samo pri topništvu, ampak v celi armadi, ter bila je več nego 50 let topničarska izobražcvalnica. Večina imenitnih mož avstrijskega topništva, živečih v oni dobi — nekaj jih še živi si je pridobila svoje topničarsko in matematično znanje v bombardirski šoli. Tudi slavni naš rojak Jurij Vega je bil tu »professor ma-theseos« počenši s 1787. letom. Kdor je hotel priti v bombardirsko šolo, je moral prej služiti pri kakem topničarskem polku, dokončati ondi izvrstno gori omenjene šole, potem so ga prestavili v bombardirski voj. Te pogoje je izpolnil tudi Čehovin. V bombardirskem voju se je pripravljal jedno leto v posebnem tečaju in prebil nato vsprejemno skušnjo za šolo. Bombardirska šola je obsegala 7 letnikov, katere so imenovali po različnih matematičnih predmetih. 1. letnik se je zval aritmetika; 2. geometrija; 3. in 4. višja matematika; 5. mehanika; 6. fizika in 7. kemija. Poleg tega so se učili bombardirji še postranskih predmetov: obsežnega topničarskega pouka v vseh razredih, geometričnega in situvacijskega risanja, vtrdb, vojaške geografije, zgodovine, taktike, pripravljanja za službo v generalnem štabu in za pobočnika, francoščine in pouka o trdnjav-skili vojskah. Prvih pet razredov so imenovali navadno nižji tečaj, zadnja dva višji. 1'ouk je bil samo v peterih zimskih mesecih, 6) Poveljnik 4. notranje-avstrijskega topničarskega polka — štab je bil nastavljen v Gradcu — je bil od 18$!.—1835. I. polkovnik Ant. Köck pl. Stuckimfeld; imejitelj polka v teh letih je pa bil podmaršal Kmerik baron Stein i l«'J7—1835). v sedmerih poletenskih, to jc od maja do konca oktobra, so pa imeli praktične vaje. Čehovin jc moral tudi stražiti in opravljati druga dela. Dne 21. julija 1841. 1. jc bil povišan za ognjarja (Feuerwerker) in dne 11. junija 1847. 1. za nad-ognjarja (Oberfeuerwerker). Prejšnjo šaržo je dobil zato, ker je dovršil izvrstno prvih pet razredov in nato jc smel pohajati 6. in 7. letnik. Ako je nedostajalo častnikov, jc dobil ab-solviran učenec bombardirske šole v 4. ali 5. letih častniški čin. V Italiji so začele razne skrivne družbe rovati zoper avstrijsko vlado. Prebivalci Lombardije so se uprli in sardinski kralj Kari Albert jc napovedal naši državi vojsko. Radccki je peljal navdušene vojake v boj zoper upornike. Tu se je oslavil med drugimi junaki tudi naš rojak Andrej Čehovin. Vdcležil se je v obeh letih 14. bojev in prask, katere naj omenim le v kratkih potezah. V začetku vojne 1848. 1. je bil Č ehovin nadognjar pri konjiški bateriji št. 2 poveljnik baterije je bil nadporočnik Bauer brigade kneza Liechtenstein.-!, divizije Wimpffcnove, voja fem. barona d'Asprcja. Dne 6. aprila jc zapovedal korni poveljnik brigadi, nastavljeni okoli Vcrone, odkorakati proti Yilanovi (Villanuova) in poslati prednje straže do kraja Mon-tebcllo. Dne 8. aprila se je vnela pri Montebellu in Montc-soriju praska z uporniki (crociati = križarji). Čehovin je streljal Jako vspešno z dvema topovoma na tri sovražne topove. General Liechtenstein omenja Čehovina v svojem poročilu o bitki pri .Montebellu: •Oberfeuerwerker Czechovini entwickelte viel Umsicht und Kaltblütigkeit. li) Dne 29. maja je bil v boju pri Montanari z dvema granaticama (Haubitze) proti štirim (oskanskim topovom. Friderik Liechtenstein pravi o Čehovinu v poročilu (ddto. tabor pri Kazini |Casina|, L junija 1848.1.): Ferner haben sich ()ber-Feuerwerker/hehowini und Unter-Kanonier Ruczkai durch besondere Kaltblütigkeit hervorge-than. Beide erhielten Streifwunden, verliessen aber ihre Geschütze nicht, trotz des lebhaften feindlichen Feuers. Krstercr •) C. in kr. vojni arhiv. H, A. 1848. llpt. Armee. 4/r.'.r>. entwikelte noch überdies sehr viel Umsicht und Ruhe im Commando der ihm anvertrauten 2 Geschütze, welche das Feuer eröffneten. Ich fühle mich verpflichtet, Beide zur Belohnung mit Medaillen in Antra« zu bringen.') Dne 10. junija jc bil pri obleganju Vičcnce sedem ur z dvema grana-ticama v boju; streljal jc.ter pregnal veliko sovražnih topov, ki so bili z okopi dobro zavarovani. Dne 23. julija je sodeloval pri osvojitvi višin (Madonna del Monte) pri Veroni. Streljal je s polovično baterijo (-tremi topovi) pet ur na mno-gobrojne nasprotne topove. Tudi bitke pri Zcrbaru in la Bc-rettari poleg Sommecampagnc dne 25. julija se je vdeležil Čehovin s polovično baterijo. Bojujoč se deset ur z mnogimi sovražnimi topi, odlikoval sc jc tako, da ga jc pohvalil brigadir Liechtenstein v svojem poročilu (ddto. Volta, 28. julija 1848. 1.): »Oberfeuerwerker Csechovini, welcher, nachdem der Batterie-Commandant Obcrlieutenant Bauer geblieben, durch Entschlossenheit und Eifer sich besonders hervorthat, hat einer Auszeichnung mit einer goldenen Medaille sich vollkommen würdig gezeigt.«M) Čehovin je prejel s prezidijalnim odlokom št. 7665/1'. zaradi hrabrega obnašanja v bitki pri Montanari srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda in zaradi odločnosti pri Sommacampagni z istim odlokom zlato hrabrostno svetinjo.") Ker jc pal nadporočnik Bauer v bitki dne 25. julija, imenovali so nadognjarja Čehovina poveljnikom cele baterije. V tej šarži se je udeležil dne 26. julija bitke pri Volti. Odlikoval se je tudi v tem boju, kajti boril se je pet ur s 16. nasprotnimi topovi. Drugi dan, 27. julija, se je boj nadaljeval. Slovenski junak Čehovin je prepodil s svojo baterijo (= šestimi topovi) dvanajst sovražnikovih topov. Maršal Ra-decki je imenoval dne 28. julija vsled naredbe topničarskega direktorja nadognjarja Čehovina, začasnega poveljnika konjiške baterije št. 2., poročnikom: »wegen seiner vorzüglichen ') C. in kr. vojni arhiv. H. A. 1848. Hpt. Armee. 6/ad 21. ") C. in kr. vojni arhiv. II. A. 1848. Hpt. Armee. 13/244 d. "l C. in kr. vojni arhiv. II. A. 1848. Hpt. Armee. 13/ad 244 y3. Dienste, die derselbe in dem Gefechte bei Volta geleistet.«10) (Odlok je bil podpisan v glavnem stanu maršala, v Gazzoldu, s prez. št. 2015.). Dne 28. julija se jc začel sovražnik umikati avstrijskim vojakom proti Pozzoli in Cremoni. Dne 29. julija sc je odločil sardinski kralj iti za reko Addo, da bi se odahnil. Naši vojaki so dva dneva nadlegovali in preganjali sovražnika, tudi poročnik Čehovin ni zaostal za njimi in se je odlikoval v večjih praskah s polovično baterijo. Sovražniki so se zmerom dalje in dalje umikali, dne 3. avgusta je prišel Kari Albert v Milan, dne 4. avgusta proti poludnevu jc stala tudi avstrijska vojna zopet pred upornim mestom. Vnela se jc isti dan bitka; Sardinci so bili pregnani iz mesta. Tudi v tem boju jc Čehovin sodeloval s polovično baterijo, s katero jc prepodil šest nasprotnih topov. Dne 9. avgusta so sklenili premirje in tako je bila končana vojska 1. 1848. v Italiji. Toda naš junak Čehovin se je moral še bojevati, in sicer dne 26. avgusta pri Murazzonu s polovično baterijo proti Garibaldijanccm. Častiti bralec bo vprašal, kako je bilo mogoče, da jc napadala v prejšnjih časih artilerija sama sovražnika, brez pomoči pehote. To si lehko razlagamo iz tedanje vzgoje topni-čarjev. V mirnih letih po francoskih vojskah jc bila »gibčnost« parola avstrijski artileriji. To tendenco nahajamo posebno okoli 1840. leta, ker jc imelo topničarstvo baš tedaj zelo veliko konj na razpolago. Zmirom bolj in bolj se jc razširjalo mnenje po vojaških časopisih in knjigah, da artilerija more samo takrat izpolniti svojo nalogo, ako manevruje spretno in spreminja cesto stališče, med tem pa le poredkoma strelja. To efemerno mnenje je bilo vzrok, da so se urili topničarji najbolj v vozarenju in baterijskih vajah. Baterija jc potrebovala jedno minuto, da je predirjala 150 do 200 korakov, sc ustavila, odvezala premo od procc in ustrelila. Baterijo, kateri se to ni posrečilo, je gotovo grajal nadzorujoči general. Seveda so se dogodile pri tem vsakovrstne nerednosti. Popolnoma je jasno, da je vplivalo to mnenje mogočno na čast- 'I C. in kr. vojni arhiv. H. A. Port. 21. 1848. nike, in da je gnala topničarje v bitki neka ofenzivna sila naprej. In v resnici nahajamo v letih 1848./49. (Schneider, Hcrle, Č ehovin. Scherpon) in 1859. (Neubauer in Prokošj, da celo še 1. 1866. (stotnik Gröben) krasne vzglede »topničarskih atak.« Baterijski poveljnik je dirjal v kritičnem trenotku s svojimi topi v galopu tako blizu proti sovražniku, da je bil oddaljen od njega samo 2—400 korakov, ukazal je streljati hitro s kartečami na presenečenega nasprotnika in ga je tako dostikrat prisilil, da se je ustavil, ali pa celo obrnil. Izvrstna organizacija in tudi slava, ki spremlja vsako tako delo, poplačano skoro vedno z redom Marije Terezije, je silila tako-rekoč baterijske poveljnike k takemu ravnanju, ako je bila nekoliko ugodna prilika.11) Premirje s Pijemontom ni trajalo dolgo časa; ljudstvo in turinska zbornica sta zahtevala »ad ogni prezzo« vojsko z Avstrijo. Dne 16. sušca 1849. 1. so napovedali Pijemontezi vojsko. Radecki je odkorakal črez nekoliko dnij s štirimi voji proti Mortari, kjer se je vnela bitka dne 21. sušca, v kateri se je odlikoval posebno voj »železnega d'Aspreja.« Čehovin je bil poveljnik konjiške baterije št. 2., brigade grofa Kolowrata, divizije nadvojvode Albrehta, druzega voja fem. barona d'Aspreja. Čehovin se je tudi oslavil v bitki pri Mortari, na svetovnoznanem bojišču, ko se jc boril s polovično baterijo proti OS merim sovražnim topovom.1-) Ker Chrzanowski, glavni poveljnik sardinske armade, ni hotel Avstrijcem prepustiti Lomelline ter se umikati proti zahodu, moralo jc priti do bitke pri Novari dne 23. sušca. Čehovin se je bojeval tukaj dve uri s polovično baterijo proti 16. in pozneje proti 8. topovom.18) Dne 11. maja se je udeležil obleganja Livorna. Grof Kolovvrat ga hvali v svojem poročilu (ddto. Livorno, 13. maja, 1849.1.:) »Die beiden Artillerie-Offiziere, Lieutenant Cscchovini von der Cavallerie-Batteric Nr. 2 und Obcrlieutc-nant Schindler von der Rakcttcn-Batteric, haben sich neuer- ,l) A. Dolleczek, Geschichte der österr. Artillerie; 2. zv. ") Glej prilogo 1. Ia) Glej prilogo 2. dings als tüchtige, tapfere und kundige Artilleristen gezeigt und verdienen besondere Auszeichnung.«14) V c. in kr. vojnem arhivu ni poročila, spisanega od Čehovina, o delovanju granatic, katerima jc on zapovedoval, Granatici je sprejel Čehovin od konjiške baterije št. 5., katera je bila prideljena 11. maja brigadi kneza Licchtcnsteina. Koje prišla baterija omenjenega dne ob 7. uri zjutraj k brigadi, morala je oddati precej dve havbici brigadi generala Kolowrata in poročnik Čehovin je prevzel poveljništvo. Za junaško vztrajanje v bitkah pri Mortari in Novari je dobil po najvišjem ukrepu Njega Veličastva našega presvetlega cesarja dne 29. junija 1849. 1. in prezidijalnem odloku (ddto. glavni stan Monza, 11. julija, 1849. 1., št. 5873/F) viteški križ reda Marije Terezije. C. kr. vojno ministerstvo na Dunaju jc poslalo z odlokom dne 6. julija 1849. k, št. 5137/M K Čehovinu v Florenco križ in redovna pravila, katere jc prejel dne 13. julija.1-1) Čehovin je moral lastnoročno spisati prošnjo (ddto. Parma, 6. aprila 1849. I.) za podelitev najvišjega vojaškega odlikovanja. Prošnja je pisana na veliki poli, kakor se navadno pišejo prošnje, adresovana je na cesarja, ker je on veliki mojster reda Marije Terezije, na vnanji strani nima nič »rubruma. Prošnji je pridejal tri priloge: lastnoročno spisani sestavek »Spccies Facti- (ddto, Piacenza, 3. aprila 1849. 1.) in dve spričevali svoje hrabrosti. Čehovin motivuje svojo prošnjo tako: Nachdem Huer kais. Majestät als Gross? meister des Militär Marien Thcresicn Ordens diejenigen Generale, Offiziere der kais. konigl. Armee, welche sich durch eine ausserordentliche, kluge oder tapfere Handlung vor Anderen hervorzuthun das Glück hatten und die Gelegenheit haben auch solche ihre Thaten durch hinlängliche authentische Zeugnisse zu erweisen vermögend sind, durch die Allergna-digstc Aufnahme in gedachten Orden ausserordentlich zu be- M) C. in kr. vojni arhiv. II. A. L849. Hpt. Armee. 5/98 1)1). ") C. in kr. vojni arhiv. H. A. 1849. Port. 270. Trditev Mihaeljeva V Slovencu« 1885. I. (gl, Leban, str. 20.), da je pripel d'Aspre Čehovinu ie 29. junija križec na prsi, je neresnična. lohnen und nach Beschaffenheit ihrer Verdienste mit dem grossen oder kleinen Ordenskreuze zu zieren geruhen;« zato sc upa prositi: »Allerhöchst dieselben geruhen, in Betracht meines Militär Dienstes, welcher in beiliegenden Spccies Facti und Zeugnissen umständlich beschrieben und von den erforderlichen Zeugen durch ihre eigenhändige Unterschritt und ihr Siegel bestätiget werden, mich in den Militär Marien Theresien Orden allergniidigst aufzunehmen.»l6) Kar navaja Hirtenfeld v knjigi »Der Militär Maria -Theresien- Orden und seine Mitglieder« pri Čehovinu za spričevalo njega hrabrosti, je samo spis našega rojaka v Spccies Facti, katerega jc Hirtcnfcld zavil in prenaredil po svoje, kar so posneli in prepisali drugi Čehovinovi življenjepisa. Tako je zelo pripravno in lehko spisavati biografije. Red Marije Terezije so morali vrniti po Čehovinovi smrti na Dunaj; križ se hrani sedaj z redovnim trakom (rudeče-belo-rudečim) vred v krasnem c. in kr. vojnem muzeju v arsenalu.17) Nahaja sc v drugi dvorani v prvem nadstropju, v omari št. 305., kjer leži v prvi vrsti na drugem mestu. Na desni strani Čehovinovega križca vidimo križ Kr. Hubelna, podpolkovnika pri cesarskih lovcih, na levi strani pa križ Lazarja pl. Mamille, polkovnika v inženirskem voju, ki sta dobila isti dan red Marije Terezije, kakor Čehovin. Bila je ta CL11I. promocija, pri kateri jc dobilo 41 častnikov red Marije Terezije, in sicer jc prejelo šest častnikov komandersld, pet in trideset pa viteški križec. Dne 1. novembra 1849. 1. je bil Čehovin povišan v nad-poročnika in premeščen od bombardirskega voja18) k prej- ") Arhiv c. in kr. vojaškega reda Marije Terezije. 1'TV., Z. 49/1. V tem arhivu hranijo tudi od Čehovina lastnoročno pisana potrdila, da je resnično prejel križec in redovne statute. "l Cesar je ukazal vsled želje cesarjeviča Rudolfa dne 11. svečana 1886. I., da se morajo križi shraniti v vojnem muzeju in ne več v pisarni reda. Vegov križ se tu ne nahaja, pač pa drugega slovenskega junaka, Josipa barona Novaka. '") Poveljnika bombardirskega voja v tej dobi sta bila: polkovnik Fr. Sontag pl. Sonnenstein (IHM—1843) in polkovnik Josip Juttncr (1843—1850). šnjemu 2. topničarskcmu polku. Toda tedaj bi ne bil avanzoval več tako hitro, da ni imenoval cesar izredno in iz posebne milosti dne 16. decembra 1852. 1. mnogozaslužnega častnika stotnikom druge vrste pri prvem ulanskem polku.1'-') Kmalu pa so ga premestili zopet k topništvu, in sicer meseca sušca 1854. k Prišel jc kot stotnik druge vrste k prejšnjemu drugemu polku2") in meseca septembra 1854. 1. jc bil povišan v stotnika prve vrste pri prejšnjem osmem polku.-1) Uradne listine nam slikajo Čehovina kot vojaka tihe in mirne nravi, dobrovoljnega značaja. V delovanju jc bil odločen, zelo vztrajen in je hitro vse uznal. Topničarske vednosti si jc osvojil popolnoma, teoretične in praktične. Govoril jc dobro in pravilno slovenski, nemški in italijanski, zelo malo poljski, nekoliko tudi latinski. Pisal jc pravilno slovenski in nemški, deloma laški. Bil je tudi dober plavač. Pri ulancih si je prizadeval zlasti, da bi se izuril v novem poklicu, toda vkljub veliki pridnosti je imel le malo vaje, zato so ga priporočili predstojniki, naj se premesti zopet k topništvu. Po vojskinih letih je vedno bolehal, šc-le pri ulancih se je zbolj-šalo nekoliko njega zdravje. V boju je bil hraber, s premislekom je začel vsako delo, a pri tem jc bil odločen in hiter v izršitvi. Proti predstojnikom se je vedel spoštljivo, s tovariši je bil uljuden ter je rad občeval ž njimi. Vojakom je bil skrbljiv oče, ves polk ga je spoštoval; v družbah se je vedel vedno dostojno. '"i [mojitelj polka ji- bil general konjiči- Kari grof Clvalart (1844 1865), poveljnik pa polkovnik Viljem baron Koller. au) lmcjitclja druzega topnii'arskcga polka sta bila: fem. V. Son-tag pl. Sonnenstein (1844 — 1852) in podmaršal Kr. vitez llauslab (lST>-_> -L86Ö), med tem so bili poveljniki polka sledeči polkovniki: Jos. Dietrich pl. llermannsburg (1842—1849), Leopold Trösch (1849—1851), Karl Stein (1851-1852) in Viljem Hofbauer pl. Bauernfeld (1852—1855). ") Pri novi organizaciji topništva meseca junija 1854. I. so razdelili prejšnji drugi polk in naredili iz njega 1., 8. in 9. top. polk. Ime-jitelj osmega top. polka je bil Jos. baron Smola (1854—1857), poveljnik pa polkovnik Ad. pl. Stark (1854—1859), Lcban omenja na strani 51., da so našli v zapuščini Čehovinovi tudi podobo slavnega bana Jclačiča in daje zapisal Jclačič pod podobo svojeročno: »Sto Bog dadc i sreča ju-načka!« Ta napis dobimo prvikrat na ščitu, katerega so darovale domoljubne gospe meseca septembra 1849.1. slavnemu rešitelju monarhije v viharnih časih. Uradno so pisali Čehovina navadno: »Czehovini«; v vojaških šematizmih 1. 1850. in 1851. sem našel tudi pisavo »Zehovini«, ko je naveden med vitezi reda Marije Terezije; poleg tega se dobe šc druge pisave, n. pr. celo: »Szechovini.-V šematizmu 1. 1850. nahajamo Čchovinovo ime na 54. mestu med nadporočniki 2. topničarskega polka. Čehovin je bil povišan dnč 20. junija 1850. 1. v baronski stan; prej je bil samo vitez, ker dobi vsak, kdor prejme red Marije Terezije, »co ipso« viteški stan. Zato najdemo v šematizmu 1. 1850. Čehovina zaznamenovanega kot viteza. L. 1851. je bil Čehovin v vrsti nadporočnikov 2. topničarskega polka 32., 1. 1852. pa 25., 1. 1853. jc bil v vrsti ritmojstrov drugega razreda 5., 1. 1854. v vrsti stotnikov druge vrste 12., 1. 1855. v vrsti stotnikov prve vrste 11. L. 1848. šematizem ni izšel, oni 1849.1. pa jc lc v rokopisu ohranjen in Čchovinovo ime se ne nahaja v njem. Dnč 27. julija 1855. 1. jc prišel Čehovin iz svojega gar-nizijskega mesta Man to ve v sloveče toplice Baden pri Dunaju, da bi si utrdil pokvarjeno zdravje, toda našel jc mesto zdravja smrt. Umrl je že 10. septembra 1855. 1. Dne 12. septembra jc bil njegov pogreb, pri katerem so bili navzoči: nadvojvoda Viljem« imejitelj 6. topničarskega polka, fem. baron I less, podmaršali baron Kempen, baron Kürstenwilrthcr, pl. Herbert in pl. Reiche, generalna majorja baron Martinič in vitez Hab* litsehek in več nego 60 topničarskih častnikov, ki so prihiteli z Dunaja in Dun. Nov. Mesta skazat zadnjo čast hrabremu tovarišu. Sprevodu pridružilo se jc tudi več nego 50 v Badnu navzočih častnikov, velika množica prebivalcev in topličarskih gostov. Tako so ljubili ljudje Čehovina - najhrabrejšega moža Radcckega vojne. Žal, da nisem mogel zaradi osornosti nekaterih gospodov v Badnu dobiti izpiska iz mrliške knjige in zdravniških zabeležek o njegovi bolezni in smrti. C. in kr. vojno ministerstvo je ukazalo pomladi 1887. 1. postaviti na badenskem pokopališču spomenik slavnemu slovenskemu junaku. Ravnateljstvo c. in kr. vojnega arhiva je zapovedalo vojnemu ministerstvu (ddto. 22. dcc. 1886. 1. K. A. Xr. 404), da naredi načrte za spomenik in napis. Ministerstvo je predložilo 8. jan. 1887. 1. vse načrte. Prvotni napis za spomenik so pozneje nekoliko premenili. Za napis na podnožju predlagalo jc ministerstvo štiri reke: 1) »Fortitudini« (= deviza reda Marije Terezije), 2) »Fortitudini Patria,« 3) »Der ritterlichen That der schönste Hohn,« 4) »Dem Andenken des Tapfersten der Tapferen im Radetzky's Heer. Ravnateljstvo vojnega arhiva je nato izbralo drugi rek. C.estiti bralci mi bodo pač odpustili, ako jim podam tudi jaz nagrobni napis, ker je v Lebanovi knjižici nekoliko napačen. Slove tako: ANDREAS FREIHERR VON ZIIEHOVINI HAUPTMANN DES K. K. FELDARTILLERIE REGIMENTS Jß 8, GEBOREN 1810 ZU BREIN0Z0 IM KÜSTENLANDS; FÜR BESONDERE TAPFERKEIT ALLERHÖCHST AUSGEZEICHNET: ALS OBERPEUERWERKER, AM 29. MAI 1848 BEI MONTANARA MIT DER SILBERNEN TAPFERKEITS MEDAILLE 1. KLASSE, AM 26. JULI 1848 BEI SOMMA CAMPAQNA MIT DER GOLDENEN TAPFERKEITS MEDAILLE, ALS UNTERLIEUTENANT, IN DEN SOHLACHTEN BEI MORTARA UND NOVARA, AM 21. UND 23. MÄRZ 1849, MIT DEM RITTERKREUZE DES MILITÄR MARIA THERESIEN ORDENS. GESTORBEN ZU BADEN AM 10. SEPTEMBER 1856. FORTITUDINI PATRIA Spomenik je oddaljen od glavnih vrat pokopališča dobrih devet korakov; sestoji iz podnožja, vzidane plošče in krogle s križem, ki je na vrhu spomenika. Ves spomenik, razen spominske plošče iz modrega mramorja in pozlačene železne krogle z križem, je narejen iz peščenika (Sandstein). Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo izdala Čehovinov življenjepis, v katerem bo naslikan tudi njegov nagrobni spomenik. Ves spomenik je približno 2 m 30 cm visok. Za njim je nakopičena gomila, ki je nekako poludrug meter visoka in meri počez dobra dva metra. Gomila je sestavljena iz kon-glomcratncga kamenja, izmed katerega raste bradavičnik (Sc-dum Anacampscros L.). Okoli gomile je vsajenih pet Thuja orientalis L., in sicer se nahajajo na levi strani, ako se gre od vhodnih vrat proti spomeniku, tri drevesa, na zadnjem koncu in na desni strani gomile pa po jedno drevo. Cel spomenik nareja na človeka jako prijeten vtis, posebno po letu, ko je gomila vsa zelena. Nahaja se v zelo dobrem stanju, zato se pa moramo zahvaliti varuhu pokopališča, ki poravnava vse troške iz svojega žepa. Želeti jc, da dobimo skoro Čehovinov življenjepis popolnejši, nego s« bili dosedanji, kar se da doseči, ako se porabita tudi arhiva v Lvovu in Kožicah.'?) Priloga 1. Tapferkeits Zeugniss. In dem Gefechte bei Mortara am 21tcn M.1rz 1849 brachte Herr Lieutenant Andreas Zehovini, Commandant der Ca-vallerie Batterie Nr. 2, nachdem er zuvor bis auf 400 Schritte Kntfcmung vom Feind recognoszirt, gleich beim Beginn des Gefechtes, nach Überwindung vieler Terrainhindernisse, links der Strasse, in der Höhe der Plänklet des 9t«1 Jäger Bataillons, in der Entfernung von 1000 Schritte der feindlichen Geschütze, eine halbe Batterie ins Feuer. Sie wurde so vor- **) Pripomnja. V glavni knjigi (Grundbuch) utanskega polka št. i. je navedeno, da je bil Andrej Čehovin unovačen dne 9. aprila 1S.I1. I. k 4. topničarskemu polku. 1. julija 1832. I. je bil povišan v topniearja; 'JI. aprila 1835. I. so ga prestavili k hombardirskemu voju; 14. aprila 1841. I. je bil reangaievan kot namestnik za novinca Josipa Cossmatza 4. top. polka na nadaljna 14. leta; 1. avgusta 1841. I. je bil povišan v ognjarja; 21. junija 1847. I. pa v nadognjarja. 1'halctj. theilhaft placirt, dass sie von dem weit überlegenen starken feindlichen Geschützfeuer keinen Schaden erlitt, dagegen den Feind so wirksam beschoss, dass er wegen grossen Verlust die Position ändern und endlich weichen musstc. Wie hierauf unsere Truppen vorrückten und der Feind neuerdings ein heftiges Geschützfeuer cntwikelte, nahm genannter Herr Lieutenant die halbe Batterie auf Kartätschen-Distanz in Trapp vor, und beschoss so mörderisch den Feind, dass er wegen grossen Verlust das Geschütz zurück zog und in solche Unordnung kam, dass hierauf gestürmt wurde, wobei fünf Geschütze, mehrere Munitionswägcn, sehr viele Waffen und bei 2000 Gefangene gemacht wurden. Die Unterzeichneten können bei ihrer Ehre und Pflicht nicht allein dieses ruhmvolle Betragen des Herrn Lieutenant Andreas Zhchovini durch gegenwärtiges Zeugniss bestartigen, sondern sie gestehen auch, dass nur durch dessen unerschro-kene, umsichtsvolle Leitung und verheerende Wirkung der halben Batterie ermöglicht wurde, ohne grossen Verlust zu erleiden, sich obigen Resultates zu erfreuen, l'avia, am 30ten März 1849. Knapp vi. p. 0 „ . L. S. Heut, von E. II. Front Carl L S. J ^alla '"■ A tnft-ügt Ober//, im pt. Jäger Haon. Pittinger »/. />. JVeift m L. S. Obcrx/liciii. Artiii. Cotuntand: L. S. ,_■ ., beim J. Armee-Corps Obs/.*') Nettwall in. p. Weiler m. p. . _ Rittmeister Adjutant beim •■• S. Oberst.**) Herrn Generalen Öraf Kolovrat. _ , ,Karl Klineer in. />. L. S. Ruti- V0H ^chm,dt "'■ A L. S. lip/man,,, u. Hat/. Respi-_0bU- Hal- A(0'"} zirungs-Comrnandant. ") Polkovnik Weiss Fr. pl. je bil poveljnik notranjc-avstrijskega lovskega batalijona št. 9. a4i Polkovnik Ant. Weiler pl. Weislerehe je bil poveljnik pešpolka Prane Kari št. 52. ") Nadporočnik Rudolf Schmidt pl. Sclnvar/.ensehild jc bil bata-lijonski pobočnik v pcšpolku št. 1. »Ich erfülle eine meiner angenehmsten Pflichten, indem-,;) ich das vorliegende Zeugniss dem tapferen u. herzhaften Lieutenant Zhchovini vollen Inhalts bestätige.« g Kolowrat in. p. Gen.-Maj. und Brigadier obig: Cav:Batterie Xr. 2. Priloga 2. Tapferkeits Zeugniss. Wie in der Schlacht bei Novara am 23. März 1849 das (icwehrfeucr sich entwickelte, und der Feind das Annähern und Entwickeln der Division Sr. Kaiserlichen Hoheit Erzherzog Albrccht durch starkes (icschützfeucr hinderte, wurde durch Herrn Lieutenant Andreas Zhchovini, Kommandanten der Kavallerie Hatteric Nr° 2, eine halbe Batterie nach Beseitigung vieler Terrain-Hindernisse rechts der Strasse durch die Felder im Trapp aui die Höhe der Plänklcr des 9'*" Jäger Bataillons, einer Entfernung von 800 Schritte, der 16 auf die auffahrende halbe Batterie heftig feuernden feindlichen Geschütze, ins Feuer gebracht, und wirkte so mörderisch, dass in der Kürze drei feindliche Geschütze demontirt und sehr viele Feinde und Pferde erschossen und plessirt wurden. Wie jedoch nach längerer Zeit der Feind mittelst einer Granate ein Geschütz in die Luft sprengte und anzündete, bereits 1 Mann und drei Pferde erschoss, sieben Mann und fünf Pferde plessirtc, nahm genannter Herr Lieutenant, die gefährliche Lage des 9'i'n Jäger Baons und Franz Karl Infanterie bemerkend, schnell die zwei Geschütze in Trapp auf Kartätschen-Distanz vor und feuerte so mörderisch auf die stürmenden feindlichen Massen, dass zwei ganz auseinander gesprengt, sehr viele Feinde erschossen und plessirt und der Sturm für diesen Augenblick vereitelt wurde. Während dieser Zeit noch heftiger durch das feindliche Feuer beschossen, wurde ein zweites Geschütz durch den '■") Za »indem« stoji po pomoti besedica »dem.« Feind demontirt, und mit dem Einen noch so lange mörderisch geschossen, bis die Munition ausging, und das 9'^ Jäger Battaillon und Franz Karl Infanterie durch eben angelangte Kaiser-Jäger unterstützt, sich noch zurückziehen konnten. Gleichzeitig liess erwähnter Herr Lieutenant die zwei demontirten Geschütze mittelst vorhandenen Requisitten derart in der Eile zusammen radeln, dass sie dann weggeführt, mithin gerettet wurden. Diese durch Herrn Lieutenant Andreas Zhchovini mit besonderer Umsicht, Geistesgegenwart und Bravour ausgeführte That können die Unterzeichneten bei Huer Pflicht und Ehre nicht nur als Augenzeugen bestätigen, sondern gestehen auch, dass ohne dessen Ausharren und mörderischer Wirkung bis zum Anlangen der Kaiser-Jäger, das 9l* Jäger Battaillon und Franz Karl Infanterie durch den weit stärkeren Feind ganz aufgerieben worden wären. N o vara, am 28";» März 1849. . _ Anton B>°>i Marenai in. p. „ y. Segaila m. />. ' ' Li tut. im y. Jäger Baon. ' ' Oberli. im pteti ?äger Rae«. Nethvall m. h. .... ... . L. S. Ritter Adjutant beim //. L S. MlknMs f * „ Generale,, Graf Kolovrat. Haupt, im >;ten Jäger Halt. Rudolph v. Schmidt in. />. Weiss in. />. L' 5# Odert/. Hai. Adj. Obst. Anton Ilordk in. h. , . ,, ' , Karl Klinger in. />. , _ I.icul.be, Kaiser Infi. u. Onl. , e L. S. , • u /• , U. ö. Ilfitmaitn. und Batterie Off. beim Ii. General Graf , ' .. K low t ResfimrUngS Kommandant. »Ich erfülle die mir sehr angenehme Pflicht, indem ich das vorliegende Zeugniss dem tapfern u. muthigen Lieutenant Zhechovini als Augenzeuge hestättige und noch beifügen muss, dass er durch seine Ausdauer und dem heftigen Feuer, welches er aus nur einer halben Batterie (von welcher nach und nach 2 Geschütze demontirt wurden) auf den Feind schleuderte den von mir befehligten rechten Flügel vorzüglich unterstützte, so wie es nur seiner rastlosen Thätigkcit allein zuzuschreiben ist, dass beide demontirte Kanonen, von denen die Eine in Flammen war — nicht in die Hände des Feindes fielen.« ^ g Kolowrat m. p. Gen. Maj. n. Brigadier obiger Cav. Batterie Nr. 2. »Nachdem ich selbst 'diese Batterie vorrücken licss, der (iang der Schlacht mich mehrmahlcn zu dieser tapferen Batterie führte, so war ich mehrmahlcn Augenzeuge deren ausgezeichneten Ausdauer und bewunderungswürdigen Tapferkeit, ebenso der Schnelligkeit, mit welcher die demontirten Cano-nen hergestellt. Das eine übrig gebliebene Stück der mehr links stehenden '/., Batterie blieb allein und widerstand dem Feuer 12 Canonen mit dem Feuer dem Herrn F. M. L. Hess mir begegnete. Es ist eine der tapfersten Tliatcn, deren ich bei der Artillerie Zeuge gewesen bin. D'Aspre m. p. F. Z. A/. Iz domače zgodovine. u. Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino? Spisal dr. Fr. Kos. Urez dvoma sc je dosihmal po slovenskih knjigah in časopisih največ pisalo o jedni točki slovenske zgodovine, namreč o vprašanju, so li Slovenci bivali že pred Kristusom po svoji sedanji domovini, ali pa jo naselili še le konec šestega stoletja po Kristusu. Najbolj se jc trudil Davorin Trstc-njak, da bi dokazal, da so Slovenci stanovali žc v predzgo-dovinski dobi po zemlji ob Dravi, Savi, Soči in Muri.1) ') Navedem naj tu le nekoliko sestavkov, v katerih razpravlja Davorin Trstenjak o rečenem vprašanju: Starozgodovinski pomenki. (Novice, 1853.) — Kaj pomeni ime 1'annonia? (Novice, 1853.) - Kakošna je sorodnost Slavenov z lndianci? (Novice, 1853.) Rimska cesta od 2* Trstcnjaku so pritrdili šc nekateri drugI slovenski pisa- Akvilcjc čez Emono. (Novice, 1854.) — O imenih rek Save, Drave, Mure itd. (Novice, 1854.) — Dcus Chartus. (Mittheilungen des hist. Ver. f. Krain, 1854, str. 49 in 57.) — Über die Japodcn. (Mittheilungen f. Krain, 1855, str. 14.) — Über zwei Wörter aus der Sprache der alten Panno-nier. (Mitth. 185". str. 55.) — Lahuro ex voto sacrum. (Mitth. 1857, str. 79.) — Über den Gott Jarmogus. (Mitth. 1857, str. 108.) — Über die Göttin Koreja. (Mitth. 1857, str. 135.) — Über die Göttin Adsalluta. (Mitth. 1857, str. 139.) — Über die Bedeutung des Namens Acmona. (Mitth. 1857, str. 150.) — Über den Gott Latovius. (Mitth. 1858, str. 1-8.) Über die Lage und Namensbedeutung der rörnisch-slovcnischcn Man-sio Longaticus. (Vodnikov Spomenik, na svitlo dal K. II. Costa, str. 226.1 — Kako daleč je segala zemlja starih Japudov ? (Novice, 1858, št. 51 in 52.) — O starih Kamill. (Novice, 1859.1 — Vidae solithanac. (Novice, 1859, str. 131.) Je li bil sv. Jeronim Slovan? (Novice, 1859, št. 26.) — O l'olkonjih, Pesjanih in Pesoglaveih. i Novice, 1860, str. 42, 50 in 58.) - Od kod 80 Kelti prišli v Norikum in Panonijo? (Novice, 1860, str. 163, 179, 376 in 384.) Novi dokazi, da Panonci so bili Slovenci. (Novice, 1863, str. 18 in 26.) Slovenska imena na slovensko-rimskih spo-menicih. (Novice, IS(>.!, str. 140.) — Lacus l.ugeus = Cerkniško jezero. (Novice, 1863, str. 218.) O Belina, bogu starih slovenskih Karnov in Norencev. (Novice, 1864, str. 185, 208, 226, 251, 258 in 266.) — Kerons in Ger, narodni božanstvi starih Kordtanov. (Glasnik, 1865, str. 183 -188.) O nekdanjih Slovanih v Kctiji in lielveciji. (Glasnik, 1866, str. 257— 263.) — O stari Akvileji. (Glasnik, 1867, str. 239—242.) — Nov dokaz, da so starodavni 1'anoni bili Slovani, (Novice, 1867, str. 387 in 394.) Bato, znamenovanje za najvišega glavarja pri nekdanjih Panonih. (Novice, 1867, str. 288, 295 in 306.) Kaziskavanja na polji staroslovenske zgodovine. (Narodni koledar in letopis Matice slov. za leto 1,869, str. 1—34. — Letopis Matice slov. za 1871, str. 159 — 172.) ■ - Kaziskavanja na polji staroslovanskc mythologije. (Letopis Matice slov. za leto 1869, str. 1 24. Letopis Matice slov. za leto 1870, str. 1—25. — Letopis Matice slov. za leto 1871, str. 172 192.) — Sv. Hieronvm, je li Slovan? (Vcatnik, znanstvena priloga Zori, 1873, str. 52 in 68.) - - Slovanski elementi v venetščini. (Vcstnik, znanstvena priloga Zori, 1874, str. 9, 38 in 57.) Slovanski elementi v venetščini. (Letopis Matice slov. za leto 1874, str. 1—74. Letopis za leto 1875, str. 3—153. Letopis za leto 1876, str. 5 91. - Letopis za leto 1877, str. 5—91. — Vse to je izšlo tudi v posebnih zvezkih.) — Komcntari k zgodovini Salašanov, Japodov, Venetov, Llgurov, Skordiskov, ligurskih, karnskih, noriških, podunavskih in karpatskih Tauriskov. (Letopis za 1874, str. 156 179.) — Nestorjevi Vlahi. (Kres, 1886, str. 51—63.) — Črtice iz ethno- in topografije nek- tclji, kakor Hitzinger,8) Sila') itd. Tudi nekoliko neslovenskih učenjakov se je poprijclo mnenja, da so bili Slovani že pred Kristusom v srednji Evropi, med njimi v prvi vrsti Sembcra v svoji knjigi »Zapadni Slovane v praveku. - Jan Kol Idr je dokazoval v svoji knjigi ; Staroitalia• slavjanska,* da so Slovani nekdaj živeli po vsi Italiji. Trstcnjak in drugi, ki trdijo, da so bili že nekdanji Pa-nonci, Xoriki, \reneti itd. slovenske narodnosti, hočejo to dokazati posebno s pomočjo etimologije. Oni razlagajo imena krajev, rele, gora itd., katera so bila v rabi že za časa Rimljanov, iz slovanščine. Bilo bi odveč, ako bi hotel tu naštevati vsa dotična izvajanja; omenim naj le nekaj malega. Rekel sem, da je Sembera dokazoval v prej imenovani knjigi, da so bili Slovani že pred Kristusom v srednji Evropi. A ne samo to, on je tudi trdil, da se je slovanski živel takrat razprostiral do Rena. Nekdanji .Markoman i so mu Moravani, I.a n goba rd i, ki so bivali poleg dolenje I ,abe, SO I.ukobrdani, Suevi pa, ki so imeli svoje sedeže v srednjem Polabju, so Slavi ali Slovani.1) Znano je, da pravijo Nemci nekaterim Slovanom -Winden ali pa Wenden. Slovani se sami tako ne imenujejo in tudi ne slišijo radi te besede. Ker torej tujci zovejo včasi Slovence Winden in lužiške Slovane pa Wenden, proglasili so nekateri slovanski pisatelji vse Winde za Slovane. Po njih mnenju pa niso samo Windi slovanske krvi, temuč vsi tisti narodje, kateri so imeli kako jednako ime, kakor Veneti danjega Norika in 1'anonije. (Kres, 1886, str. l.r>4--164, '.'31—241, 319 331.) 1'annonica. Spomeniški listi, 18K7, S", 31 stranij. ,J) Glej njegov sestavek Zur Krage über die iiitesten Ucwohncr der iiinerösterreiehiselien blinder.- (Mittheilungen des hist. Ver. !'. Krain, 1Kr>,r>, str. 33- 75.) *) Glej njegovo knjigo -Trst in okolica. Zgodovinska slika.^ 1XH2. 4) Z jednako pravico bi lahko kdo trdil, da so bili afrikanski Zu a vi nekdaj tudi Slavi ali Slovani. — Najbrie bi bil Sembera tüdi Gol e, katerim so kraljevali Vidimir, W'alamir, Thcodemir itd., proglasil za Slovane, ako bi se ne bil ohranil njih jezik v spisih gotovskega škofa Ultile, po sedanjem Beneškem, Vindeliki (Vindi ob Liku — Lech) po zahodnem Bavarskem in bližnjem Švabskcm") ter še celo Ilomcrjcvi Hencti. Xa ta način so postali Slovani v tem ali onem spisu tudi Vandali. Mesta Vindobona (sedanji Dunaj), Vindonissa (v sedanji Svajci) itd., so po nazorih teh mož prvotno slovanska mesta. Lacus Bcnacus (Gardsko jezero) in Lacus Vcnetus (Bodensko jezero) ste bili slovanski jezeri. Ker so sc Slovani razprostirali do Rena, kakor misli Šcmbera, moramo se le čuditi, kje se jc dobilo toliko Nemcev, da so mogli ponemčiti slovanske prebivalec med Renom in Labo. Tudi po bretagne-skem polotoku v severozahodni (ialliji so bivali Veneti. So li bili tudi ti Slovani?") V južni Britaniji je bilo mesto Vindogladia, v južni (ialliji pa Vin-d o m a g u s in V i n d a 1 i u m. So li bila tudi ta mesta slovanska ? Nazadnje bi lahko kdo vzkliknil, ako bi hotel verjeti vsem etimologičnim trditvam, da so bivali skoraj po vsi Evropi sami Slovani, le v Rimu se jc še govorilo latinski, v Atenah pa grški. Rekel sem, da se tisti, ki hočejo dokazati slovensko narodnost prebivalcev, živečih v rimski dobi po naši domovini, opirajo v prvi vrsti Ha etimologijo. Navedem naj nekoliko zgledov: Trstenjak pravi,7) da se ime Panonija lahko«1*) razlaga iz slovenščine. Potem nam predlaga kar dvojno razlago, prvo iz korenike »pa« = ernähren (panovina -= Puttcrland), drugo iz »pana,« kar bi pomenjalo muzo ali mlakužo. Omenim naj, da slovcnsko-ncmški slovar, katerega je uredil M. Pletcršnik, ') Trstenjak prišteva Vindelike Keltom. (1'annonica, str. 4.) "I l'o/.cnoan (M. Ravnikar) piše v svojcih sestavku Sled Slovencev po zcmljopisu stare Evrope« (Letopis Matice slov. za 1869, str. 41), da so bili ti Veneti tudi Slovani. Jednako trdi Trstenjak (Letopis Matice slov. za 1871, str. 167 in dalje), da so bili gallski Veneti slovanske narodnosti. ') Kres, VI (1886), str. 56. ") »Lahko« pa tudi iz kakega drugega jezika. Vprašanje je, kaj je pravo. ne pozna besed pano vina« in »pana.< Zakaj dve razlagi? Le jcdna more biti prava. Savus izvaja Trstenjak jedenkrat iz glagola suti (aus Schütten), potem iz glagola s i j a t i, sevati (scheinen) in nazadnje iz sav — žolt.") Katera razlaga je prava? Recimo, da nobena izmed teh. Besede »sav« nisem dobil v najnovejšem slovenskem slovarju. Ime Juvavum (sedanji Solnograd) pomenja po Trste-njakovi razlagi mesto, v katerem je rastlo obilo iv. (Iva = Bachweide.10) Virinum jc- bilo rimsko mesto na koroški zemlji. Trstenjak razlaga ime tega mesta iz korena ver, var, berun« — Eber, ali pa iz vira, vir, vair■■■ — .Mann.11) Panonci so poznali neko pijačo, narejeno iz vode in žita, ter jo zvali »sabajum.« Ker so bili po Trstenjakovih mislili Panonci slovenske narodnosti, mora biti tudi beseda Sabajum slovenska. Pravilna oblika bi bila po Trstenjakovem izvajanju »zobaj ali zobovina. '-) Pivu so rekli Panonci camum.- Tudi tu ni Trstenjak v zadregi ter trdi, da camuni je kamen ovo pivo (Steinbier,1*) Ti zgledi naj zadostujejo. Iz njih je razvidno, da je dobil Trstenjak za vsako ime, katero je zaznamovalo za časa Rimljanov po naših krajih kako mesto, goro, reko itd., kak koren (včasi tudi po več) v slovenščini, slovanščini ali pa v katerem koli jeziku in ime je bilo razloženo ter naj priča o resničnosti njegove teoriji'. Je pa li tako razlaganje v resnici pravo? Ko sem čital Trstcnjakove spise, prepričal sem se, da so njegove trditve ») Mitth. f. Krain, 185.r>, str. 48. — Kres, VI., str. 59. ,u) Narodni koli dar in letopis Matice slov. za 1869, str. 27. Kres, VI, str. 384. ") Mitth. f. Krain, 1855, str. 49. '*) 1'annoniea, str. 15. Vcstnik , znanstvena priloga Zori, 1878, str. 68. — Ko bi ljudje tako pijačo zobali, ne bila bi ta razlaga preslaba Sicer pa ne nahajam v 1'lctcr.šnikovcm slovarju besede »zobaj , zobovina pa ne pomenja nikakoränc pijače. I'annonica, str. 211. jako dvomljive vrednosti. Na ta način je mogoče vse dognati. Vzeti jc treba v roke slovar tega ali onega jezika, pa hajdi na delo! Danes lahko dokažem, da so živeli po Panoniji in Noriku sami Slovenci, jutri prepričam vsakega, da so bili dotični prebivalci sami Kelti, pojutrišnjem mi bo moral vsak verjeti vslcd mojih dokazov, da so bili ti ljudje od prvega do zadnjega zgolj (Irki itd.14) Etimologija je podobna deklici, ki gre kaj rada k nasprotniku v službo. .Mogoče jc, da kdo poreče, naj dokažem, da Trstenjakovc razlage niso prave. Odgovoriti moram na to, da je dostikrat lahko kaj trditi, a jako težko dokazati, da je dotična trditev napačna. Sila15) pravi, da jeza »Tergeste« (sedanji Trst) znanih 15 razlog, med njimi tudi dve slovenski. (iotovo je, da je med vsemi temi razlagami le jedna prava, ali pa nobena; vse druge so napačne. Jednako bi lahko za vsako drugo krajevno ime nabrali po 15 etimologičnih razlag. Ako bi jih za kako Ime še ne bilo toliko, lahko se še skujejo. Koliko jih bo med temi v resnici pravih, jc veliko vprašanje. Trstenjak je primerjal v svojih razpravah ,0) beneško narečje s slovanskimi jeziki ter se prepričal, da imajo Bencčanje mnogo izrazov, kateri so v rabi tudi med Slovani. To mu je nov dokaz, da so bili stari Veneti slovanske narodnosti. Po mojih mislih jc tako sklepanje napačno. Marsikak jezikoslovec bi lahko našel v narečju goriških Slovencev mnogo laških izrazov. Bi li smel vsled tega trditi, da so goriški Slovenci prav za prav poslovenjeni Italijani? u) Meka, Medina, Moka, Maskat, Aden, Sana itd. so mesta v Arabiji. Prav tako lahko, kakor Trstenjak izraze: sabajum, camum, Virunum, Juvavum itd., izvajal bi kdo našteta imena arabskih mest iz slovenščine. Potem bi dostavil, da se nahajajo podobna krajevna imena po Slovenskem, kakor Mekine, Mehovo, Medno, Maškovec, Mačkovec, Sanišče itd. Nato hi sklepal, da so Arabci slovenskega rodu. Da bi svojo trditev še bolj podprl, omenil bi, da pomenja beseda Arabec to, kar Arabon ali Raba!! Korcnika »rab« pa zaznamenuje po Trstenjakovem dokazovanju (glej Kres, VI (1886) str. 60) to, kar nemški brausen ali rauschen. ,5) Trst in okolica, str. 17. '") Slovanski elementi v venetščini, op. cit. Našli so po raznih krajih slovenske domovine latinske napise na kamenitih ploščah, na katerih se nahajajo imena raznih božanstev, n. pr. Charitus, Belenus, Noreia Isis, Lato-bius itd. Tudi ta imena je skušal Trstenjak po svoje razložiti. Čital sem njegove mitologične razprave, a reči moram, da je v njih še manj zanesljivega zrna, kakor v tistih, v katerih tolmači krajevna imena iz slovenščine. Trstcnjaku ne morem pritrditi, ko pravi, da Charitus (on čita Chartus) je Črt ali Črni bog starih Slovanov,17) Belenus Beli bog, Noreia slovanska boginja Lada18) in Latobius pa stražnik med spodnjim in zgornjim svetom.1") Tudi se ne vjemam z načinom, kako Trstenjak razlaga iz slovenščine razna osebna imena starih Panonccv in Norikov. Ime Voccio izvaja iz besede volk, C rita Sir US iz kriti in zreti, Balanus iz ba-jjti — govoriti, Bato iz biti (bijem) itd.-0) Trstenjak se je opiral pri svojem dokazovanju tudi na slovanska izraza »med« in »strava,« katera so že I luni poznali. Da ni bil v tem oziru posebno srečen, potrjuje razprava, katero je spisal prof. Krek v svoji prej navedeni knjigi.S1) Da bi dokazal slovansko narodnost panonskih prebivalcev, navedel je Trstenjak večkrat neki citat iz spisov sv. Ilieronima, kjer stoji: »Tychicus enim si len s interpreta-tur.«*') — Meni se zdi ta stavek sumljiv. Dobro bi bilo, spraviti na dan, se je li dotični spis sv. Ilieronima ohranil v izvirniku, ali pa v prepisu. Prepisovalec se je lahko nehote zmotil, ali pa nalašč kaj prcmcnil, ali pa tudi podteknil. Mogoče jc, da je bil prepisovalec kak Slovenec ali pa je vsaj razumu nekoliko slovenski. Omenim naj še, daje tvjpxöY« popolnoma pravilen grški izraz, lihik bi pa bila le nekako prisiljena ") Mitth. f. Krain, 1H54, str. 49 in 57. '") Mitth. f. Krain, 1855, str. 58. —- I'otebnja je dokazal, da se o kaki slovanski boginji l.adi ne more govoriti. Glej Krek, Einleitung in die slav. l.iteraturgesch., Graz 1887, str. 403. "') Mitth. f. Krain, 1858, str. 4. *°) Mitth. f. Krain, 1855, str. 5'J. *') Einleitung op. cit., str. 'J61 i. d. ter str. 435 i. d. **) Vestnik, znanstvena priloga Zori, 1873, str. 69, slovenska beseda, ker ni sestavljena po slovniškili pravilih. Tudi mi ni znano, da bi bilo ime »Tihik« kje med Slovenci v rabi. Naštel sem najvažnejše dokaze Davorina Trstenjaka in drugih mož, kateri so se trudili, prepričati učeni svet s pomočjo etimologije, da je stanovalo za časa Rimljanov po Panoniji, Noriku itd. slovensko pleme. Trstenjak je navedel tu in tam še nekoliko drugih razlogov za slovansko narodnost Panoncev. Poglejmo, kaki so! Trstenjak piše, da se kaže slovanski značaj pri Panoncili v njihovi hrabrosti in v njihovem svobodo]jubju.'8) Za slo-vanskost Panoncev govori tudi njihov miroljubivi značaj.-'1) Kakor drugi starodavni Slovani, tudi Panonci niso poznali denarja.-'') Panonci so bili, kakor še sedaj Slovani, umetni lončarji.-'1) Tudi strpljivost in delavnost Panoncev javljate lastnost slovanskega značaja.-') Obrazi na panonsko-noriških rimskih spomenikih imajo poseben, prav slovenski typus.*8) Kakor vidimo, vsi ti razlogi nimajo nobene prave vrednosti. Trstenjak se sklicuje na kijevskega meniha Nestorja, ki je umrl okoli leta 1115. Ta je spisal Kroniko, segajoče od sezidanja babilonskega stolpa pa do 1093 po Kr. Trstenjak trdi o njem, da je uvrstil Noričane med slovensko pleme.") Poglejmo natančnejše dotični Nestorjev stavek, da spoznamo njegovo vsebino. Nestor piše v drugem poglavju svoje Kronike, da so začeli ljudje zidati babilonski stolp, kateri naj bi segel do nebes, bog pa jim je nato zmešal jezik ter jih m) Pannonica, str. 13. — Tudi afrikanski Katri so hrabri in svobodoljubni. '*) Pannonica, str. 18, Dostavim naj, da hrabri in svobodoljubni narodje navadno niso miroljubni. *r') PannOnica, str. 14. — Slab dokaz. '•"') Pannonica, str. M. To ne dokazuje mnogo. =') Pannonica, str. 15. - Tudi Židje so strpljivi in delavni. ''") Pannonica, str. 17. Ako imamo pred seboj 1800 let stare kamenite podobe, je pač težko govoriti o njih tipu. a"j Kres, VI, str. 52. raztrosil po svetu. Odslej je bilo na zemlji 72 jezikov. Med njimi je tudi jezik slovenski. Od Jafetovcga plemena so Norici, ki so tudi Slovcni.30) Nestor tu ne trdi, da so bili slovenske narodnosti tisti Noriki, ki so živeli za časa Rimljanov, temuč piše le prav na kratko, da so Norici tudi, Slovcni, kar je bilo res od konca šestega stoletja po Kr. pa do njegove dobe in jc deloma še dandanes. Slovenci so se naselili konec šestega stoletja po Noriku, to je po sedanjem Koroškem in Štajerskem, in zato je tedaj Nestor lahko rekel, da so Noriki, to je prebivalci nekdanjega Norika, tudi Slovcni. Pa tudi, ko bi Nestor v svoji Kroniki kaj pisal o No-rikih in o naselitvi Slovencev na noriška tla, kar bi se ne ujemalo s poročili drugih pisateljev, rekli bi, da on ne more biti pravi vir, ker jc živci več. kot 500 let po prihodu Slovencev v njih sedanjo domovino tam v oddaljenem Kijevu, ter da moramo verjeti zanesljivim pisateljem tiste dobe, v kateri so Slovenci posedli Norik. Nestor ni mogel sam opazovati, kaj se jc vršilo ob Donavi 500 let pred njim. Kar nam pripoveduje, vzel je iz starejših spisov, ki so bili morebiti dobri, ali pa tudi ne. Kar sem rekel o Nestorju, to velja tudi o dveh staro-poljskih letopiscih, na katera sc Trstenjak včasi sklicuje.8J) Prvi je Kadlubek, ki je umrl leta 1223., drugi pa Boguclnval, ki se je ločil od sveta leta 1265. V naslednjem odstavku hočem na kratko podpreti svoje mnenje, da so se naselili Slovenci po svoji sedanji domovini še le konec šestega stoletja po Kristusu. Da se mi to bolje posreči, ozirati se hočem na zanesljiva poročila tistih ,0) Chronica Ncstoris, cd. Miklosich, p. '_': -Ott. sih*. že sedmi desjahv i dvoju jazyku liyst» ja/.yk\» sloven&ski», otfc plemeni Jaletova, Norici, lic snu Slovane, "') Kres, VI, str. r>'_'. pisateljev, kateri so živeli za časa prihoda Slovencev ali pa vsaj nc mnogo stoletij pozneje. Potem hočem pokazati, da so bile verske in cerkvene razmere po prihodu Slovencev v njih sedanje pokrajine med njimi popolnoma dru-gačnejše, kakor pa med prebivalci Norika in Panonije za dobe rimskih cesarjev in ljudskega preseljevanja, kroti koncu naštejem še nekoliko drugih točk, iz katerih bi sedalo sklepati, da še ni bilo Slovencev po zemlji od Savi, Dravi in Muri v tistem času, ko so gospodovali Kimljanje. Rimski in grški pisatelji so nam marsikaj povedali o Panoncih, Noričanih, Karnih, Venetih, Japodih itd., a nobeden med njimi ne trdi, da bi bili ti razrodje slovanski' narodnosti ter govorili kak slovanski jezik. Ilerodot, 1'olvbij, Livij, Tacit, Appian, Dio Cassij, Strabon itd. ne omenjajo nikjer, da bi stanoval med Jadranskim morjem in Donavo kak slovanski rod. Cassiodor, kateri je leta 538. zbral svoja uradna pisma v nekako celoto, ni' pozna pO Panoniji še Slovanov, pač pa omenja, da so bivali po Posavju in Dalmaciji Rimljanje in (jotje.3*) Le jedenkrat govori o starih barbarih (»antiqui barbari«), ki so vzeli Rimljanke za žene ali pa si na drug način pridobili posestva.88) Ti barbari so bili najbrže 1 leruli in drugi narodje, kateri so prišli z Odovakarjem v Italijo.3') (irski pisatelj Prokopij pripoveduje na mnogih mestih, kako so Slovani večkrat šli če/, dolenjo Donavo ter napadli Moesijo, "») Cassiodori Var. IX, •>. ilu) Cassioilori Var. V, 14. Dotično pismo je bilo spisano med letom 123. in 626. M) Jasno je, da so mogli biti ti barbari le taki prebivalci, ki so vzeli Rimljanke za žene kakih :I0 let prej, kakor je Cassiodor pisal, ter si s takimi ženitvami pridobili tudi nekako pravico do posestev svojih žen. (iotovski kralj Tcodorik je dal, polastivši se Italije, svojim (iotom tretji del rimske zemlje, vendar večinoma tisto, katero so prej imeli herulski kralj < >dovakar in njegovi ljudje. I leruli so morali prepustiti svojo zemljo (iotom; nekaka izjema je bila najbrže pri tistih, ki so imeli Rimljanke za žene. Nikakor pa ne smemo misliti, da bi bili ti stari barbari tisti prebivalci rimske države, katerih predniki so živeli že 500 let pod rimsko oblastjo in katerih kri se je večkrat mešala z rimsko. Thracijo, Illyrijo itd., nikjer pa ne omenja, da žive že od nekdaj slovanski rodovi tudi po Panoniji in Noriku, akoravno ste mu tudi te dve pokrajini dobro znani. Slovani so prišli še le v začetku šestega stoletja do dolenje Donave. Prej so jih omenjali stari zgodovinarji le mimogrede in še takrat ne z, njih lastnim imenom. Kakor hitro so pa Slovani začeli prodirati čez Donavo v byzantinske dežele, primorani so bili grški pisatelji, da so jih večkrat imenovali. Prvikrat navaja Slovane z njih pravim imenom Pseudo-Caesarius v bogoslovskih vprašanjih in odgovorih okoli leta 525. ali pa nekoliko pozneje.35) Ne bom našteval vseh nam znanih slovanskih napadov na byzantinske- zemljo. Zadostuje naj, ako navedem le nekaj malega.su) Leta 548. so prestopile slovanske čete (»±'xXctß>it>aii> rTTija'itvfin*) dolenjo Donavo ( ninuiiov "lajnov«) ter opustošile vso Illyrijo do Drača ( >'lllvoinvi anavrai nyoi' Em{lanvü»v»).s'i) Povsod so Slovani morili, gonili odrasle ljudi v sužnost ter si lastili tuje imetje. Ker ni nobeden branil mnogoštevilnih ondotnih gradov, akoravno so bili trdni, prisvojili so si jih Slovani na ta način, da so prej prehodili in preiskali po svoji volji vso okolico. (irski poveljniki po lllvriji, ki so imeli zbranih 15,000 mož, sledili so jim tako, da se niso upali priti sovražnikom prav blizu.3") Leta 551. je šla brez ovir čez dolenjo Donavo (>w»r«/v-nt-mrni, oi xui .Invnvßun mjiiaajmjtvujinni, . . . .« "") Kratek sestavek o tem predmetu je spisal S. Kutar v Narodnem koledarju za leto 1H94., izdal Dr. Hribar, str. 98 107, pod naslovom -Selitev Slovanov na jug.< "') Drač, stari Dvrrhaclvium ali Kpidanmus. je mesto v Albaniji tik Jadranskega morja. ■") Prokopij, De hello Gothlco, III. c. 29. nv) Zdi se mi, da je to število premajhno, ker pomisliti je treba, Ua so Slovani premagali več grških vojsk, opustošili vso zemljo med brez truda prestopila reko Marico (»mm$ijr BifMH**), razdelila na dva dela. Jcdna četa je imela 1800 mož, ostale pa druga-Ta dva oddelka, ki sta bila med seboj ločena, napadli so poveljniki grške vojske po Illyriji in Thraciji, a bili so, kar se ni pričakovalo, premagani; nekateri so bili ubiti, drugi so pa ušli in bežali brez reda. Ko ste tedaj slovanski četi, akoravno ste bili mnogo slabejši, kakor grška vojska, užugali vse poveljnike, naleti grški vojskovodja Asbada (»'Airßcidtjs^) na jedno trumo sovražnikov. Ta Asbada je bil član telesne straže cesarja Justini jana ter jc zapovedoval mnogoštevilnim konjikom, kateri so imeli že od nekdaj svoj tabor v Tzurulu'"') v Thraciji (■>*'»• "itovfittvho rw iv Qnüxtj qrpdvpi'tp«) ter so jih šteli med najboljše vojake. Tudi te so Slovani (>£xXa,ii;mi«) brez truda zapodili v beg ter jih večinoma pobili; Asbado so vjeli ter ga izprva imeli pri sebi, pozneje so ga pa zvezali, strgali mu kožo s hrbta ter ga sežgali. Ko so to izvršili, pustošili so brez strahu po vsi Thraciji in vsi Illyriji ter oblegali in vzeli mnogo trdnjav. V prejšnjih časih se Slovani niso upali niti oblegati mest, niti se bojevati na ravnem polju; bali so se še celo napasti rimsko zemljo in nikdar jih ni nobeden videl, da bi bili s svojo vojsko prestopili dolenjo Donavo ( mnafiuv "Inriutri). Tisti slovanski oddelek, ki je premagal Asbado, opu-stošil je potem vse po vrsti do morja ter oblegal in vzel primorsko mesto Toper ( 'lorrumr ), akoravno je bila v njem vojaška posadka. Toper je bilo prvo izmed pobrežnih mest V Thraciji ter od Carigrada oddaljeno za dvanajst dnij hoda.") dolenjo Donavo in Acgacjskim morjem, vzeli mnogo trdnjav in mesto Toper ter so nazadnje odvedli s seboj več kot 10.(100 vjetnikov. Ako bi nam poročal o teli vspeliili kak slovanski pisatelj, rekli bi, da jc ves sestavek pretiran in pristransk; ker pa nam to pripoveduje grški pisatelj Prokopij, nimamo vzroka, da bi mu ne verjeli. *") Tzurullum , sedaj (''orlu, je bilo mesto med Carigradom in I in nopoljem. ■") Topirus (Topcrus) je bilo mesto blizu Acgaejskcga morja ob Mestu (Nestus) na poti, katera je peljala iz Carigrada v Solun. Ko sta bila oba oddelka pijana obilice krvi, sklenila sta nekatere ljudi žive s seboj odpeljati. In tako se je zgodilo, da so se vsi Slovani vrnili domov ter s seboj prignali več, kot 10.000 vjetnikov.4*) Rečencga leta (551.) se je napotila čez dolenjo Donavo (/IaTijoi) di worrtjuoV«) tako velika množica Slovanov(*£)&ttflijvaiit ofidot >), kakor nikdar nc prej, ter, stopivši na bvzantinsko zemljo, prišla do Niša ( <oi'r de ffoXr,- Spilo,-«) Illyrijo ter po njej plenila. Cesar Justinijan jc poslal nad nje svojo vojsko, katera je pa bila preslaba ter se ni mogla meriti s Slovani, ki so strahovito postopali. Pu-stošenjc jc trajalo takrat dalj časa, kakor prej. Po vseh cestah je bilo polno mrličev. Brez števila ljudij so Slovani odgnali v sužnost. Povsod okrog so naropali mnogo plena, s katerim so se potem vrnili domov, ne da bi se jim bil kdo zoper-stavil. Se takrat, ko so se vračali čez Donavo, niso jih mogli (irki napasti iz kake zasede ali pa jim kako drugače škodovati, ker so jih Cicpidi prevaževali za drag denar. Dobili so ti od vsake glave po jeden zlat stater.46) Kako so Slovani postopali leta 581. po I lelladi, opisuje nam takratni syrski kronist Ivan iz Kphcsa v svoji cerkveni zgodovini, katero jc prevedel na nemški jezik J. M. Schfln-fcldcr"1), nekako takole: »V tretjem letu po smrti cesarja Justina (j 578) in vladanja zmagovitega Tiberija se napravi na pot prokleto ljudstvo Slovanov, prehodi vso llellado in pa thessalske in thraške pokrajine. Osvoji si mnogo mest in trdnjav, pustoši, požiga, ropa in gospodari po deželi ter biva v nji popolnoma svobodno in brez strahu, kakor v svoji domačiji. To jc trajalo četiri leta in sicer tako dolgo, dokler je imel cesar opraviti s perzijansko vojsko, ter jc poslal vse svoje trume na vzhod (najbrže od 577—581). Na ta način so dobili Slovani prosto roko v deželi, bivali ondi ter se razširje-vali po nji, dokler jih ni Bog pregnal. Pustošili, požigali in plenili so prav tje do zidovja (grških mest) ter si z ropanjem pridobili vse cesarske črede mnogo tisoč in tudi črede 44) Prokop., De hello üothico, III, c. 40, *•) Prokop., De hello GotblCQ, IV, c, 28. — Jeden zlat stater je imel po '.'tO oltolov. 4") Glej Krek, Einleitung in die slav. l.iteraturgcsch., 2. izdaja, str. 803. dragih. In glej! Do današnjega dne, kateri je v letu 895. (?), bivajo, posedajo in počivajo v rimskih (grških) pokrajinah brez skrbi in strahu; pleneč, moreč in požigajoč so obogateli ter imajo mnogo zlata, srebra, konjskih čred in orožja; vojskovanju so se priučili celo bolje, kakor Rimljanjc ((Irki).« Tudi nekateri drugi .pisatelji nam potrjujejo, da so Slovani takrat ropali po Thraciji in Ilelladi.47) Iz naštetih citatov, kakor tudi iz drugih virov jc razvidno naslednje: Tisti Slovani, katere grški pisatelji navadno imenujejo Slovene (»2xÄ«/?r/»oj ) in ki so se polagoma naselili po balkanskem polotoku, bivali so v sredi šestega stoletja še na severni strani dolenje Donave. Od tod so napadali leto za letom byzantinske pokrajine med dolenjo Donavo ter Črnim, Aegaejskim, Jonskim in Jadranskim morjem. S silo so prodirali čedalje bolj naprej po grški zemlji ter po nji plenili in požigali, prebivalec pa morili ali pa odvajali v sužnost. Domačini so dostikrat iskali zavetja pred neljubimi gosti na morskih otokih in po utrjenih mestih, akoravno tu včasi brez vspeha. Slovani so postajali pri svojih napadih čedalje drz-nejši; vojskovanju so se privadili tako, da so prekosili še celo svoje nasprotnike. Največkrat so napadli sami na svojo roko bvzantinska tla, dostikrat so pa pomagali Obrom ali pa kateremu drugemu narodu. Sčasoma so Slovani za vselej prekoračili Donavo, ostali v byzantinski državi ter po njej plenili. Polagoma se je nabralo po grški kemiji toliko slovanskega živi ja, da so dobile cele pokrajine ime zxhtvtjvia ali »2xi«r/n«, to je Slovenija. Se cehi IVloponncs, Kpir in druge pokrajine, koder ni dandanes več Slovanov, imele so mnogo slovanskih prebivalcev. Ker so se Slovani s silo in proti volji grških cesarjev polastili njih zemlje, bili so tudi v osvojenih krajih popolnoma svobodni ter vedno pripravljeni, da branijo svojo neodvisnost z mečem v roki. Pozneje so se posamezni slovanski oddelki pogodili prostovoljno, ali pa primorani, z "j Glej Krek, op. cit., str. :»04, kateri našteva dotične kroniste. 3 vlado v Carigradu, priznali vrhovno oblast ondotnih cesarjev ter obljubili dajati davek in vojake; postali so torej bvzan-tinski podložniki. Drugi so hoteli ostati še za naprej gospodje na zemlji, katero so si osvojili s svojo pogumnostjo in brezobzirnostjo; ustanovili so si sčasoma samostojne države. (Dalje'priti.) Poziv glede uredbe potresnega opazovanja na Kranjskem. Malo je znanstev, v katerih je treba strokovnjaku toliko pomoči širnih krogov, kakor če ima zasledovati bistvo potresov, kajti vsak tak pojav se da preiskovati le na podlagi mnogih pojedini h opazovanj, pridobljenih iz vseh krajev potresnega ozemlja. V mnogih deželah starega in novega sveta je zatorej opazovanje potresov dandanes urejeno po premišljenem načrtu, in od tod so vedi že prirasla znamenita spoznanja. Odkar je meseca aprila 1. 1895. grozna potresna katastrofa zadela našo ožjo domovino in se je pozornost vseh obrnila na tajno podzemeljski) silo, se čuti »Muzejsko društvo za Kranjsko- poklicano, da opazovanji" potresov v svojem okrožju tako uredi, kakor je dandanes v naših sosednih deželah, v Hrvaški (od I. 1881.), na Koroškem in Štajerskem, urejeno na korist znanosti, pa tudi to trdno upamo — na splošno korist človeštvu; saj so že dostikrat čisto znanstvene preiskave porodile iznenadne praktiške uspehe. Cesarska akademija znanostij na Dunaju se je iz enakih nagibov istočasno odločila, da uredi potresno opazovanje temeljito in trajno po vseh avstrijskih deželah. Muzejsko društvo za Kranjsko-« bo torej v tej stvari delovalo za cesarsko akademijo, in akademija bo društvo podpirala. Zatorej uljudno pozivljemo vse one, ki pritrjujejo vzajemni nakani cesarske akademije in Muzejskega društva, naj blagovolijo sodelovati, da se namera zvrši. Vsak poročevalec prevzame leto preprosto nalogo: kadarkoli se v njegovem bivališču prigodi zemeljski potres, naj popiše, kako se jc potres pojavil, in sicer kolikor je opazil sam, ali pa zvedel od znancev. Poročilo naj se pošlje kolikor moči kmalu potem »Muzejskemu društvu za Kranjsko v Ljubljani.« To bode skrbelo, da se došla poročila že v društvenih publikacijah znanstveno uporabijo; ob enem pa bodo cesarski akademiji znanostij vsaki čas na razpolaganje. Naj bi naša zasnova rodila zanimanje, delo in uspeh! Odbor Muzejskega društva za Kranjsko. A. Senekovič, c. kr. gitoa. ravnatelj, predsednik. N a v o d za poročanje o potresih. Poročilo bo prav dostikrat imelo dovolj prostora na poštni dopisnici; redkeje bo dosti obširno za pismo. Poročilo bodi kolikor moči tako sestavljeno, da odgovarja na ta-lc vprašanja, ako nc na vsa, vsaj na nekatera: 1. \a katerem kraju, kateri dan, katero uro in minuto sc jc potres začutil? Ura, po kateri se opazuje, naj se kolikor moči kmalu primerja z bližnjo kolodvorsko ali brzojavsko uro in pove naj se, na katero uro se nanaša zaznamovani čas. 2. Koliko sunkov se je pojavilo in v katerih presledkih ? Koliko časa so trajali sunki, kako dolgo se jc vslcd njih še treslo? 3. Kakovo je bilo gibanje? (Udarec od spodaj, kratek sunek od strani, polagoma zibanje, valovanje ali le trepetanjc itd.) Ali jc bilo gibanje različno ob različnih sunkih? 4. Od katere strani neba je gibanje prišlo, kolikor seje smei začutila in kolikor se je spoznala po nihanju zazi-banih stvarij, n. pr. visečih svetilk? 5. S koliko silo sc je prijavil stresljaj, to sc pravi, ka-kove učinke jc provzročil? Ali jc poškodoval hiše in kako? Ali jc poročevalec začutil potres na prostem bivajoč, ali v hiši, stoječ ali ležeč, pri kakšnem opravilu ? 6. Ali je tudi uho začutilo potres in kako? (Bučanje, zvenenje, rožljanje, hipno ali trajno itd.) Ali se je zvok začutil pred potresom, ali za njim, in kako dolgo jc trajal? 7. Kake prikazni so se sicer še pojavile? (Ali so studenci usahnili, ali se skalili, ali začeli na novo izvirati; ali so zašumeli gozdi, se odtrgale skale; ali seje pojavil močen veter ali nenavadne vremenske ali druge izpremembe v ozračju, ali so zavarovala jezera, ali se je na živalih kaj posebnega opazilo itd?) 8. Ali utegne poročevalec naznaniti še nadaljna opazovanja znancev ali drugih ljudij iz svojega kraja, ali nam more imenovati osebe, ki bi mogle kaj sporočiti? Na kaj je treba posebno paziti, da se na peto izmed gornjih vprašanj prav odgovori, to kaži' nastopna potresna lestva, ki v ta namen služi drugod i») Kvropi in v severni Ameriki. Potresna lestva. I. Mi'Mvsejzemsko tre/etanje; to začutijo le najrahlejši instrumenti in dobro vajeni opazovalci, II. Silno slabotno gibanje; sejzmometri je gotovo začutijo, ljudje le izjemoma ob posebno ugodnih okoliščinah. III. Prav slabi sunki; človek jih začuti, ako bdi in miruje, presodi tudi njih smer in trpe/. IV. Slabi sunki; tudi hodeč jih človek začuti; premakljive stvari se zatresejo, okna in vrata se zapro ali odpro, tla in stropi v sobah pokajo. V. Srednje močni sunki. Vse stvari, ki niso zvezane s svojo trdno podlago, se zazibljejo, taki) pohištvo i. dr. VI. Močni sunki. Ljudje se vzbude iz spanja, zvončki po hišah zazvone, zrkala in podobe po stenah se zazibljejo, nihala se uram ustavijo, drevesa se vidno naklonijo. V.U. Prav močni sunki. 1'remakljive stvari se prekucnejo, kosi ometa od stropa in sten popadajo na tla, cerkveni zvonovi zazvone, ljudje se sploh prestrašijo, ali zidovom se ne zgodi škoda Vili. Zelo močni sunki. Dimniki se porušijo, zidovi prepočijo. IX. Izredno močni sunki. Mnoge, dobro zidane hiše se ali po nekoliko ali popolnoma porušijo. X. Xit/sitovilijsi sunki. Vse hiše se popolnoma zrušijo, po zemlji nastanejo dolge razpoke, tu ali tam se hrib utrga. Slovstvo. Deutschlands südöstliche Marken im tO., Ii. und 12. Jahrhunderte von Dr. Victor llasenöhrl. Mit 6 Karten. Wien L895; In ( onunission bei I'".. Tempsky, Buchhändler der kais. Akademie der Wissenschaften. N". 144 str. To je naslov ravnokar izdanemu separatnemu odtisku iz N'2. zvezka -Archiv-a für österreichische Geschichte.« Ker se pisatelj peča tudi s starejšo kranjsko zgodovino, ne bode odveč, če kratko posnamem njegova izvajanja. Od I. 970. sem nahajamo ob jugovzhodni meji nemškega cesarstva več mejnih grofov in polagoma se je tu razvila polna vrsta mejnih krajin od češke meje do Jadranskega morja. Najprej pa se mora določiti, kaj pomenita v onem času izraza »ni are h i a« in eomitalus,- March ia pomeni velikokrat sploh krajinski svet, toda zaznatnenuje tudi posamezne upravne okraje krajinskega sveta. V tem se pa nahajajo tudi posamezne grofije, ki so največkrat za-znamenovane z imenom grofa ali pa imajo tudi svoje ime, n. pr. I. 973. »comitatus Poponis eomitis djnod Carniola uocatur et <|uod uulgo (Vcina niarcha appcllalur b, I. 1230. •eomitalus Carniolc« "i. Če jc treba določili v listinah lego kakega kraja, pravi se, da leži v krajinskem svetu on inarehiai ali pa v kaki posamezni krajini, ali v kaki grofiji in v krajini, ali j« se imenuje samo grofija, v kateri leži dotični kraj. Nahajajo se kraji, o katerih se pravi enkrat, da leži- in inareliia, drugikrat, tla so in 10 m i t a t u, ne da bi se bila vršila med tem kaka sprememba v upravni razdelitvi. To kaže, da se iz različnosti poznamenovanj ne sme sklepati na različnost upravnih okrožij, /a Kranjsko se sme ozirati pri leni vprašanju samo na listine do I. IHK)., ker se jc tu pozneje razvila ona prvotno neznana razlika. Listine kažejo, da so bile grofije uvedene po vsem krajinskem svetu; mejni grof je upravljal ali več takih grofij, kakor najbrž v Avstriji, ali pa jedno samo, *) Schumi, Urk. II. I. 11. Schumi, Anh. I. ir.s. kakor na Kranjskem. V tem slučaju M sklada krajina imarchia) z grofijo (comitatusi in oba izraza pomenita isto. Tako najdemo tudi za upravljajoče uradnike časih besede »marchio,« časih »comes.« V vzhodni krajini se imenuje Burkhard vedno marchio, Leopold I. najprej marchio, pozneje 1. 985. comes, okrog 1. 9.87. marchio, Henrik I. 1.995. comes, 1. 1002., dne L julija, comes, dne 1. novembra marchio. Šele od 1. 1048. dalje nahajamo samo marchio. Tudi na Kranjskem se imenujeta I'opo in Waltilo samo comes, od I. 1040. dalje se rabi tudi tu samo marchio. Iz tega se vidi, da sta oba naslova jednakopravna, saj mejni grof iz početka ni bil ničesar druzega nego grof, čegar grofija je bila v krajini. Iz dosedanjih izvajanj sledi, da je mogoče nekatere izraze v listinah razlagati drugače, nego so se umevali doslej. V listinah 13. stol., ki govore o podelitvi Kranjske in [atrije akvilejskim pa-trijarhom, se pravi, da sta se podelili »marchiae Carniole et Ist ne cum comitatu.« Iz tega se ne sme sklepati, da jc bilo tedaj poleg obeh krajin tudi še dvoje od onih različnih grofij. Da je to mnenje napačno, sledi iz primerjanj« raznih listin, katerih predmet jc ta podelitev. L. 1077. jc dobil oglejski patrijarhal od Henrika IV. »marchiam Carniole - omnigena lege et quo sibi placeat jure uta-tur«") in isti dan tudi »comitatum Istrie ea quippc racionc, ut idem prefatus patriarcha Sigeardus liberam potestatcin habeat eun-dem comitatum possidendi, obtinendi vel cuicum<|uc dandi.4) L. 1093. pravi Henrik IV.: »Marchiam nomine Carninlam Aquilc-jensi ecclesiac - dedimus, postca vero — candem Marchiam prac-dietae ccclcsiae subtrahcndo abstulimus, alii cam concedentes. Nune igitur recognoscentes justitiam praefatae ecclesiac reddi-dimus — praedietam Marchiam A<|uilejcnsi ecclesiac in proprium dedimus.«4) Na besedilo te listine se naslanjajoč potrjuje Inocencij II. I. 1132. patrijarhatu »comitatum Istrie in marcham Carncole.«*) L. 1210. pravi Oton IV.: »Cum propter enormes cx-cessus Hcnrici cjuondam marchionis Ystrie, cpios ipse nomine eri-minis lese maiestatis in dcccssore(!) nostro domino 1'hilippo com-misit, marchia Carniole et Ystrie cum comitatu et universis per-tinentiis suis per sententiain prineipum sibi fuerit abiudicata et •) Schumi, Urk. B. 1. 68. 4) Urk. I. 64. ») Urk. I. 67. ") Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1H56, p. :i7. ad dominium imperii marchia Ystrie libere et absolute sit addita, nos eandem marchiam - Ludovico duci Bavarie iure fcudali con-eessinuis. l'rocedente vero tempore - Wolfchcrus patriarcha Aqui-legcnsis - in preseneia principom de predicta marchia nobis que-stionem movit et, quod ex antiqua donatione Henrici regis augusti tertii ecelesie Aquilcgcnsi ])ertineret demonstravit - prefatus (lux sepedictam marchiam - in. manus nostras resignavit et nos eam Aquilcgcnsi ecelesie cum omni honore et universis per t i n ene i i s — donamus.-'i To podelitev je potrdil Friderik 11. najprej 1. 1214. z besedami: Insupcr marchiam Carniolam ct Ls-triam cum comitatu et honore et universis pertinentiis - Wolchero patriarche - donavit - eidem VVolcherio et ecelesie Aquilcgcnsi - perpetuo habenda et possidenda confirmamus.»") I.. 1220. kot cesar ponavlja to potrdilo z istimi besedami, samo s spremembo: »marchiam Carniole et Istrie cum comitatu ct omni honore et universis per t i n en t i i s.«") Omeniti je se listina iz I. 1230., s katero potrjuje Friderik II.: • - idem dux Meranie in presentia principum ceterorum nostrorum conspectui se presen-tans potitionis, quam duduin contra eumdem patriarcham de marcha ct comitatu llislric et Carniole, quos dietus patriarcha in fcu-dum pro čadom Aquilcgcnsi sede ah imperio tenet, dudum et se])e jam moverat, sponlanea eessione et graluita voluntate remittens in perpetuum ei et eidem sedi Aquilcgcnsi, onme jus et questio-nem <|uc contra cum in cisdem Mareha et Comitatu I listrie et Carniole reijuirere poterat si quid juris in iis videbatur habere.«"'I Jcdna listina se torej sklicuje na drugo; I. 1093. podeljuje Henrik IV. glede na pravice Ogleja in Oton IV. Utemeljuje svojo |x>-dclitev s lein, da je ( »glej dokazal svoje pravice do Istri' i/a Kranjsko manjka listin«.'i, in se izrecno sklicuje na llenrikovo listino. Friderik II. se naslanja na besede Otona IV. in tudi v zadnji navedenih listin je govor o pravicah patrijarhala do obeh mark. Ni torej dvoma, da jc predmet podelitve vedno ostal isti, čeprav so poznamenovanja različna. Iz tega sledi, da je comitatus Istrie, kateri se podeljuje I. 1077., identičen z istersko krajino imarchia Istrie ali Istrial poznejših listin; dalje pa tudi sledi, da poznejše ') Arch. 1. 41. "I Arch. I. 156. »i Arch. I. 44. Arch. I. 15«. listine ne podeljujejo ničesar več, nego prve, čeprav stoji v teh samo marchia, v onih pa se daje patrijarhom marchia cum comitatu, ali 1. 1230. marchia et comitatus. Razloček je samo ta, da je bilo treba v 13. stol. razen krajine omeniti tudi k tej spadajoče pravice, posebno grofovske pravice, a prej je bilo to umevno samo ob sebi. Comitatus torej v teh listinah ne pomenja grofije, ampak grofovske pravice. Drugo vprašanje je, kak pomen je imel v onih časih izraz pagus. Za Karolingov pomeni pagus, kakor znano, upravno okrožje grofovo. Pozneje pa znači pagus velik okraj sploh in je primeroma isto, kar n. pr. provincia, regnum, regio itd. Pagus Creina n. pr. ni nikako strogo tehnično poznamenovanje.11) Po tem uvodu razpravlja llascnöhrl posamezne krajine ter govori na str. 100. seq. o Kranjski. Dosedanji zgodovinarji so bili mnenja, da je bila Kranjska žc v 10. stol., takoj pri ustanovi krajine, razdeljena na več (dvoje ali troje) upravnih okrožij in to mnenje se je vkljub Hubcrjcvih opomenj1*) ohranilo do najnovejšega časa. Do 1. 1077. se imenuje kranjska dežela Carniola, Creina, Creina marcha ali marchia Creina. Da pomeni Carniola in Creina marcha isto, je razvideti iz žc navedene listine v 1. 973,10) in če to primerjamo z neko drugo iz istega leta,14) vidimo, da tudi Creina ni nič druzega, zakaj v tej listini se pravi, da kraji okrog Škofje Loke leže »in regionc vulgari vocabulo Chreine« itd. in to so vendar ravno tisti kraji, o katerih pravi prva listina, da spadajo h Carnioli ali Creina marcha. In ker je bled ležal I. 1011. »in pago Creina in comitatu Odalrici«1"), a 1. 1040. »in marchia Creina in comitatu Kberhardi marchionis«'"), tudi četrto poznamenovanje »marchia Creina« znači isto kot prejšnjih troje. Iz razlike v imenih se na Kranjskem torej ne da sklepati na več upravnih okrožij. Upraviteljev kranjske dežele poznamo petero: 1) Po p o; 1. 973., 2) Waltilo; 9K9"): »in regionc uulgari uocabulo Chreine "j Omenjani tU, da ludi za Karolingov v krajinah ni bila nikdar uvedena razdelitev v okrožja Miaue, pagusi. ") Mitth. d. Inst. f. öst. Cesehforschg. VI. .IVI. »■) Urk. H. I. 11. ,4) Urk. 11. I. r.'. I&) Urk. B. 1. 34, '"I Urk. H. I. SS. ") Urk. 11. 1. 14. et in marchia ducis Heinrici et in comitatu Waltilonis comitis; 1002'"): >in regione Carniola et in comitatu Waltilonis comitis;« 1004'"): »Ueldes situm in pago Creina nominato in comitatu Uua-tilonis;« 3) Udalrik I., 1011*"): »— Veldes — in pago Creina in comitatu Odalrici;« 4) Eberhard, 1040"): »Circheniza — in marchia Creina in comitatu Lberhardi marchionis;« 1040**)'. »a fluuio — Vistrizza usquc ad curtem — Ueldes — in Marchia Creina in comitatu Eberhard! marchionis;« 1040**): ravno tako. äi Udalrik II.; 1058**) »in marcha Kreina ct in comitatu Odelrici marchionis;« 1062*"): »in pago Crcinc in Marcha ad cundcm pagum pcr-tincnte in comitatu Vodalrici marchionis;« 1063*"): »in marchia Odalrici marchionis.« Iz navedenih listin uvidimo, da sta imela Popo in Waltilo isto grofijo, ker jc v grofiji obeh ležala Škofja Loka. V Waltilonovi grofiji leži Bled, ki spada tudi k grofijam Udalrika I. in Kberharda. Ker ležita v Khorhardovi grofiji bled in Cirknica, spadajo k nji gotovo tudi vmes ležeči kraji okrog Škofje Loke. V grofiji Udalrika 11. leže »montes Staeinberch et Otalcs« pa tudi kraji ob Krki, torej morajo biti tudi med temi ležeče pokrajine pod njegovo oblastjo in zato je upravljal Ulrik II. isto okrožje kot njegovi predniki. Vsi ti grofje in mejni grofje so torej upravljali vso kranjsko deželo, kar je je spadalo k nemškemu cesarstvu. Da je bila Kranjska v tem času krajina, kaže naslov »marchio« in poznamenovanje (reina marcha« itd., še jasneje pa, da se pravi o nekaterih krajih na Kranjskem, da leže in marchia brez dodatka it. j. na krajinskem svetu sploh) n. pr. I. 973., 1062. in 1063. v žc navedenih listinah. ( >1> jednom ]ia je bila Kranjska tudi »comitatus.« Razloček med »marchia« in »comitatus« se nc sme delati, na Kranjskem so bile ravno take razmere kot v ostalih krajinah, vsi deli Kranjske spadajo ob jednem h krajini in k grofiji. Wahnschaffc, Huber in Meli Urk. B. I. 22. '•) Urk. 11. I. 2:1. 10) Urk. II. I. '.'4. »») Urk. H. I. :»4. ") Urk. II. I. .15. •") Urk. 11. I. 36. ») Arch. H. I. 6. ") Urk. H. I. 51. »"j Urk. 1». I. 53. menijo, da je bila Kranjska Iz početka samo grofija in da marchia-V zvezi »marchia Creina« pomeni le deželo ob meji, nc krajino, in šele Kberhard je prvi mejni grof kranjski. Taka grofija brez krajine se pa ob meji ne nahaja nikjer in tudi naslov »comes« ne govori za to mnenje, ker je, kakor že vemo, istega pomena kot »marchio.- S temi Uasenohrlovimi nazori se nikakor nc skladajo dosedaj merodajna mnenja, da se je Kranjska delila na več upravnih okrožij, kakor trdijo Richter,") Hitzinger *"l Schumi**) in Meli.10) Schumi sc opira posebno na razloček med »marchia"« in -comitatus,« ki se pa ne sme delati v tem času, in pa na gehetiv »marchia Crcin■:■ Toda kakor pri zaznamenovanju »ducatus Stvrie« ni misliti na to, da je bila poleg štajerske Vojvodine še posebna k Štajerskemu spadajoča Vojvodina, tako tudi na Kranjskem poleg krajine ni bila še posebna Kranjska. Opirajoč se na svojo hipotezo trdi Schumi, da je dobil Oglej I. 1077. samo Dolenjsko, a patrijarhatu je bila podeljena vsa Kranjska. Svojemu mnenju na ljubo se je osmelil Schumi premeniti na nekaterih mestih acc. Carnioh'w v gen. Carniolf. Iz tega, da je Oglej dobil vso Kranjsko, sc da razložiti, zakaj ne najdemo v listinah nikjer nobenega upravitelja grofije kranjske. Omeniti je še nekaj. Od I. 1077. se nahaja izraz »marchia Carniole« samo v listinah cesarjev, papežev in oglejskih očakov, v vseh drugih listinah pa se razločuje med -Carniola« in »marchia,-ki znači samo Dolenjsko. Na Kranjskem so si namreč pridobivali posvetni knezi vedno več posestev in pravic, oblast patrijarhov kot mejnih grofov pa je bila vedno manjša. Ni se več dejalo marchia Carniole, ampak kar Carniola, in ob jednem je nastala navada, vzhodne kraje zaznamenovati z marchia; ta izraz pa tu ne pomeni mejne grofije, ampak sploh pokrajino ob meji. Prav polagoma si jc ta razloček napravil pot tudi v uradni način govorjenja. Šele od tega časa imamo na Kranjskem dvoje upravnih okrožij, prej pa ne. Istra se v starejšem času imenuje »comitatus,« od Udal-rika II. sem pa »marchia.« Ta razloček se da razlagati iz nc-jednakega uradnega poznamenovanja v Italiji in na Nemškem. V ") Hormaycr. Archiv f. Süddeutschland 1819. *") Mitth. 6, p. :i4. **) Archiv f. Heimatkunde, I. in zvezek. "") Hist. u. territoriale Bntwicklg, Kraini, Italiji je bil marcliio jednakopraven z vojvodo,"11 na Nemškem pa z navadnim grofom. V Istri je gospodoval najprej ilaljan.ski vpliv, a od 1. 976. jc bila Istra združena s Koroško in nemške naprave so našle pol v istersko grofijo, katero so začeli imenovati »marchia« v nemškem zmislu. Prvi grof iz nemške rodovine Weimar-Orlamündc se je torej zval _ »marchio« (t. j. grof ob meji ležeče grofijcl. L. 1077. jc. dobil Istro Oglej in zato prevagujc zdaj poznamenovanje »comitatus.« Koroški vojvoda namreč ni izgubil vseh svojih pravic do Istre, a ko bi se bila po 1. 1077. imenovala »marchia,« bi bil palrijarhal to lahko razumel v italjanskem zmislu in bi bil zahteval v Istri vojvodske pravice. Zato so dejali .comitatus Istrie,« toda Oglej je dobil vso Istro in razločka ,nc smemo delati med grofijo in mejno grofijo istersko.8*) Rad bi navedel še nekoliko vclezanimivih stvarij iz Hasen-öhrlove knjige, a spis mi jc že narasel čez mero, zato le še malo besed! Hascnöhrlova hipoteza se ne more zvati popolnoma nova, kajti v glavni stvari je isto trdil lluber, da namreč Kranjsko v starejšem času ni bilo razdeljeno, seveda trdi tudi po krivem, da je bil šele Eberhard prvi mejni grof, kar sem pa že omenil. Istega mnenja kot I Iascnöhrl je tudi Milkovicz.8*) Schumijeva hipoteza se ne da podpreti z nobenim tehtnim dokazom, nima nikakc znanstvene vrednosti in jc le povod, da moramo Schumijevc publikacije upotrcbljati z največjo previdnostjo, ker jc, kakor sem zgoraj povedal, večkrat popravil tekst listin svojemu mnenju na ljubo. Za starejšo kranjsko zgodovino bo pač Hascnöhrlova knjiga odločilna in težko bode, podreti njegovo hipotezo, zlasti če pogledamo na zemljevid in vidimo, da kraji, o kojih se pravi, da so »in marchia«, leže na (iorenjskem, a narobe so marsikateri, o katerih govore listine, da leže »in comitatu«, na Dolenjskem. Tako leži »in marchia« < Ualeški Vrh, a -in marchia ct in comitatu« pa n. pr, Krko, Upnik v trebanjskem okraju, Ponovbrcg, Velika ali Mala Loka pri Trebnjem (t. j. Lonsa v Urk. B. L str. 1S7., po llasen- ") Kinhard piše o llaldcrihovi marki, Vita llludow. pa pravi: •Pulsus est , kjer ocenjuje Schumijevc in Mellove publikacije. öhrlovem mnenju, ne pa, kakor Schumi pravi, I.aze, ker se to nc sklada z drugimi, v isti listini imenovanimi kraji.) Tudi v Istri se ne bo dal razloček med mejno grofijo in grofijo dokazati. Tudi v Istri leže kraji, kateri so, naj bodo >'m marchia«, in oni, o katerih jc rečeno, da so »in comitatu,« tako mešani med seboj, da ni mogoče delati razlike med »marchia« in »comitatus.« V Istri imamo ta razloček šele od 1. 1112., na Kranjskem pa x>d začetka 13. stol. Končujem svojo poročilo o 1 Iasenöhrlovi knjigi, ki jo morem gorko priporočati vsakemu, kdor se peča s starejšo kranjsko zgodovino. Čeprav gotovo ni storila konec literarnim bojem o tem vprašanju, priznati moramo, da jc važen pojav na našem znanstvenem polju, in da jc stvar za doberšen del približala končni rešitvi. / 'ladimir Leveč. Fosilne ribe Konten a, Mrzleka //ram i .1/. Libanona us dodatak o oHgOcensktM ribama Tiiffcra (sie), Zagora (sie) i Tri-falja (sie). /><■ piscibus /bssi/ibn.t etc. (isti naslov v latinskem jeziku pred hrvatskim naslovom) Andore C. Gorjanovič-Kramberger, scient. uat. doct., geologiae et palaeoiitologiae in regis univ. Frau-cisci-Joseplii I. Zagrabiensi proftSSOre, direetore Hat. geol, palaeout. mitsei etc. Edidü . Xcadentia seientiarum et artium Slav. Meni/. Tab. I—XII. Pag. 1—6S. ■/". U Zagrebu tfyj. V knjižari jugo-slavcnskc akademije (Dioničke liskarc). — Tako se nazivlje znamenito strokovnjaško delo, ki stoji povsem na višku znanosti, in dela čast učenemu avtorju, jugoslovanski akademiji in hrvatskemu narodu. Tu imamo zopet jasen, dejanski dokaz, da utegne tudi mal narod hodili vštric velikih kulturnih narodov v strogo znanstvenih vprašanjih, ki zahtevajo obsežnega duševnega dela in Jakih gmotnih naporov, in dokaz, da je narodnostna ideja mogočna kulturna ideja. V »Izvcsljih- pa moramo opozoriti na to delo zlasti zato, ker opisuje poglavitno fosilne priče iz Primorske, Štajerske ter z dalmatinskih otokov, ki se nahajajo v geoloških skladih, ka-koršni so tudi na Kranjskem precej razpost ranjen i. Jedna izmed vpisanih okamenelih rib iClupea mueronata Kramb.) pa je iz Zagorja, toraj naravnost iz kranjskih tal. Redko in krasno gradivo so pisatelju podali ti-lc gospodje: I). Marchesctti, ravnatelj muzeja v Trstu, Malcvc, kustos muzeja v (iorici, in Riedl, rudarski svetovalec v Celju, (iradivo je za znanstveno literaturo večinoma novo, vrh lega pisatelj popolnuje in popravlja neka mnenja glede sisteinatikc in osteologije nekih rib, »Sto se kotttcnö tiče opisavanja te gradje«, pravi pisatelj, »nišam se mogao služiti samo hrvatskim jezikom, jcr bi ostao važan u toj radnji opisan malerijal nerazumljiv vanjskim strukovnjacima. Morao sam se daklcm djelomice poslužiti i drugim pristupnijim jezikom, naimc latinskim, kojim sam opisao barem najvažnije čc-StitOga djelea.- Zatoraj je razprava pisana na prvi levi polovici vsake strani knjige v hrvatskem, na drugi desni pa v latinskem jeziku. - Znano je, da nalično ruski in češki znanstveni pisatelji iz enakih nagibov vsaj poglavitne zaključke svojih v narodnem jeziku pisanih razprav pristavljajo v francoskem ali nemškem jeziku, kar je pravo. Jcdino, kar v znamenitem delu prof. (jorjanoviča ne moremo odobravali jc to, da so nekatera imena slovenskih krajev celo v hrvatskem izvirniku razprave nazivljena v nemški ali laški obliki, tako: Tüffer, Monte Santo, ali celo iz nemščine pohrvaščeno: »Trifalj!« X. i Ustnik htvattkogn arkootoiltoga društva, nove serije.go-dina I. (1K9">), urednik dr. J. Rrunšmid. To glasilo hrvaškega ar-heologičncga društva, ki jc poprej izhajalo v mesečnih sešitkih, morah) jc bilo za nekaj časa prenehati, ker društvo ni imelo zadosti dohodkov in je moralo celo glavnico načeti. Za lansko leto jc dobilo društvo od deželne vlade (500 gold. podpore in izdalo prav bogato opravljen, ilustrovan letnik pod gorenjim naslovom (224 stranij). Sodelovalci tega letnika so svetovnoznani učenjaki, n. pr. Ilojničič, Brusi na, Bulic, Jelič, Klaie, Musii' itd. brez dvoma najzanimivejša razprava celega letnika jc dr. Jcličcva »Zvonik spljetskc stolne cerkve,« ki jc pojasnjena s premnogimi krasnimi ilustracijami. Opisana je zgodovina in umetniška vrednost le krasne romanske zgradbe, ki se sedaj popravlja in prenavlja na državne stroške. Zlasti so zanimiva pojašnjenja in opisi posameznih skulptur, ki so tu pa tam vzidane na zvonikovih voglih. Tudi Hrunštnidova razprava o skupnih najdbah starih novcev po Hrvaškem in Lasxow-skega prispevek k hrvaški sfragistiki sla strokovno zelo važni. «V. A'. »Milice krdlovstvi Ceske/io za /uinordni rotin I labsbnrski'ho mi raku 1516' takšen je naslov izbornemu numizmatiškemu delu, ki jc izpod peresa c. kr. konservatorja in predsednika muzejskega društva »Včcla Čdslavska« Klemena ('ermdka in ob so- delovanju kustoza mestnega muzeja pardubiškega Redficha Skrbeka kot ilustratorja v zalogi F. lloblika v Pardubicah dospelo sedaj že do 5. sešitka. Omenjena strokovnjaka opisujeta z besedo in s slikami novce habsburške dobe, navadne in- spominske, med temi zlasti koronovačne (izdane o priliki kraljevega kronanja). Točno so navedeni njih napisi, okraski, kovina, teža, kovniki, kovnice. Pridejan je navod k prevajanju starega denarja na sedanjo vrednoto, cenc blaga v onih časih, listine zadevajoče novčni kov. Cehom moramo častitati na tej prekrasni knjigi, ki se sme glede na vsebino in na obliko dostojno vsporejati numizmatiškim publikaci- , jam večjih narodov. Kdaj pridemo Slovenci do tako krasnih in temeljitih numizmatiškili publikacij? J. /'. lv£a,li zapiski. Starinske najdbe. Letošnjo spomlad je prišlo več starin na dan o priliki, ko so po Dolenjskem vinograde prekopavali in nove trle sadili. Na griču pri Beli Cerkvi je bilo imenitno prazgodovinsko stanovanje in že I. 1881. so prekopali nekaj gomil na severni strani tega griča. Na vzhodu, jugu in zahodu pa je vse polno ravnih grobov iz latinske in rimske dobe. Začetkom marca t. I. so našli kopači pri sajenju trt več takih grobov, pa jih večinoma tudi uničili. Na lepi ravnici blizu vasi so bili bogati rimski grobi iz 1. stoletja. Imeli so zlasti lepe fibule, posode in mnogo železnim-. Ohranila se je steklena zdela, kovinsko zrcalo, meč in železen srp. Precej daleč od tam je bilo na učiteljevem vrtu sedem grobov z nesežganimi mrliči, a pri njih so našli le jedno posodo in jeden latinsk meč. Še četrt ure dalje je bilo šest grobov, ki so imeli mnogo posod in fibul, ali kopači so vse uničili. Iz Loke pri Črnomlju je biki znana do sedaj le rimska naselbina, katero obtaka Doblička od treh stranij. Zidovja, kanali in ostanki kopališč se poznajo zlasti na Švajgerjevi njivi (pare. št. 1106), pa na Grc-goričevi in Jermanovi. Letos pa je našel voditelj Setina na levi strani ceste blizu Sladovičeve pristave na neki košenici tudi prazgodovinske gomile. Bilo jih je na bližnjem polju okoli deset, ali večinoma so sedaj zravnane. Voditelj .Setina je dal polovico gomile odkopati in našli so več grobov, katere so nevedni kopači pa tudi skoro popolnoma uničili. Bilo je v njih zlasti mnogo lepih posod, tudi poci njenih loncev! Ohranilo i" muz. društvu doposlalo se je: bronast ovratni obroč (11' cm premera), zarezana čolničasta fibula (10 cm dolga), trije železni zapestni obroči (S—6 cm)\ železna zapestnica i« pločevine, čez katero je žica večkrat ovita (vse od rje snedeiio); lok voilatc fibule; devet jantarjevih in jcdna steklena jagO, ter več druge drobnine. G. Pcčnik nadaljuje kopanji' teh gomil. Koncem marca je našel g. Pcčnik v Senovšah blizu Drnovega na nekem vinogradu rimske grobe. Vzdignil je sedem velikih žar, od katerih so bile štiri cele, lepe »hišne urne.« Bilo je tudi mnogo razbitih svetilk in balzamarjcv. Pri kopanju temelja ob Tržaški cesti blizu mitnice, na zemljišču Stöckler-Kuncovem pri Ljubljani, so našli le ped pod zemljo dva rimska groba, s svetilkami in lončenimi posodami, ki so pa bile vse strte. Veliki teden so našli pri poravnavanju vrta gostilne »pri Škrjancu-vŠmariji pod Ljubljano šest rimskih grobov s sežganimi mrliči v žarah; jcdna je bila pokrita s ploščo. Popolnoma ohranjeni so izkopali dve mali stekleni posodi in dve svetilki, kateri so pa otroci štrli. Jcdna je imela pečat SER ENI (r). Našlo se je tudi več denarja, med drugim velik Trajan. Tudi tu so nevedni kopači mnogo škode naredili. Težko torej pričakujemo tudi slovenskega pouka: »Kako ravnati s starinskimi najdbami," katerega izda v kratkem centralna komisija- na Dunaju s tablo, ki predočuje najvažnejše oblike pra- in ranozgodovinskih spomenikov. .V. A'. Arheologični pabirci. V Džizu blizu Kajira so našli zlato na-krasnino in lepotila egiptovskih princesinj iz 14. dinastije (okoli 1600 let pred Kr.). Dosedanji muzej je postal že premajhen za obile najdbe v novejšem času, tako da bodo morali prizidati nov oddelek. V Kar-naku pri stovratih Tebah začeli so podpirati stebre (vseh je 134) velikanskega svetišča, kateri so se bili začeli podirati vsled starosti. To svetišče jc največja znamenitost med razvalinami starih Teb. Y Atenah začne v kratkem imeniten starinoslovcc Dörpl'eld razkopavati prostor med tezejenom in areopagom, kjer slutijo ostanke lope »stoa basilika.« V nji je uredoval -arhont basileus- in Rimljani so posneli po nji obliko za svoje bazilike, katere so spremenili, kakor je znano, v kristijanske Cerkve, — V Sebastopolu so odkopali bizantinsko mesto z imenom llerzon; (drugo mesto jednakega imena je stalo ob izlivu Dnjepra). Do sedaj so že našli razvalini' trideseterih cerkva, torej je moralo mesto prav znamenito biti. Izkopali so že mnogo grških, skitskih in bizantinskih starin, med drugim tudi novcev, ki predstavljajo Dijano na Tavridi s košuto. Starine pošiljajo deloma v Moskvo, deloma v Petrograd. $. A\ Karakteristika slovenskega naroda in meščanov na Kranjskem pred 216. leti. Lepe lastnosti prisvaja Janez (iregorij Dolničar v rokopisnih zaznamkih »Discursus politicus« z 1. 1680. svojemu narodu. Podnaslovom: Descriptio nationis Carniolicac* hvali Slovence kot zvesto, postavno, bistroumno, verno ljudstvo, jako dovzetno za razne jezike, sposobno za vsakoršna opravila, hrepeneče po krepostih. Tak je večinoma naš narod še dandanašnji. Glede na lastnosti prebivalcev posamičnih mest pa se je izza Dolničarjevih časov marsikaj predelalo. Ljubljančane opisuje stara narodna pesem kot zaspance, naš označevalec pa kot razvajenec (delicati, molles). O Kranjcih pravi, da so vljudni (morati) in vedoželjni (studiosi), Ločani pa nadarjeni (ingeniosi). Novo-meščanom pripisuje vedečnost (studiosi) in sposobnost (capaces). Kamilicam so v onih časih sloveli kot pevci (cantatores). Vipavci so bili na glasu kot pivci in govorači (ganili), Kadoljčani pa kot plesalci (saltatores). Kočevarji so že ondaj radi hodili po svetu (vagatoresl. Višnjani so bili pOČaoneil (pigri. tardi), Kroparji črni, Posavci (Sauenses) živalmi (agiles), ista prednost je dičila tudi Idrijčane. 0 Kibničanih opaža Dol-ničar, da so lahkoživci (faciles), Krčani pl varavci (falaces). J. /'. Ples o cerkvenem proščenju na Kranjskem. Z generalom od 24. decembra 1770. I. jc bil prepovedan ples ob sejmih in ob cerkvenem proščenju, ker so se o tacih prilikah večkrat dogajali poboji, in gosposkam je bilo naročeno pod kaznijo 24. cekinov, da naj strogo pazijo na izvrševanje tega ukaza. Vendar se ljudje niso dali odvrniti od plesa in posebno blejska gosposka je imela zaradi tega mnogo dela. Tako je pustil krčmar Martin Brnik (Wernek) iz Srednje Vasi v svoji hiši na sv. Kešnjega Telesa dan I. 1791. do večera plesati vkljub ugovarjanju grajskega hlapca Geigerja in uradnega pisarja 1'odlipnika. Dne septembra i. 1. jc krčmar Potočnik na Mlinom imel godbo in ples, čeprav mu je sodišče to dan poprej prepovedalo izrecno. Zanimiv je zapisnik zadnje obravnave zategadelj, ker se jc Potočnik podpisal z nemškimi črkami. (Primeri naj se pri tem poročilo Kopitarjevo, da so kmetje baronu Cojzu pisali slovenska pisma z nemškimi črkami. Pisatelj teh vrstic je še pred nekaterimi leti poznal stare ljudi, kateri so tako pisali.) — Na sv. treh kraljev dan I. 1794. je Miha Šoklič z bleda imel godce v svoji hiši in dovolil šumeti ples, nedeljo pozneje pa je imel gostilno odprto nad določeno uro. Dne II. julija i. 1. se je pritoževal •župnik na bohinjski Buli, t'lrik Dermastija, da namerava ob proščenju več krčmarjev napraviti ples na prošnjo nekaterih drvarjev, ki sploh pohujšujejo s svojim vedenjem njegove ovčice, in je prosil blejskega administratorja, da temu odpomorc. Dne 17. septembra 1799. I. je bil zaslišan Jurij Podlipnik, krčmar na Bledu, ker je imel godce v hiii. Tudi ta zapisnik jc zanimiv zaradi podpisa: ^urj '■l-'oblipitifl laki dogodki so se večkrat ponavljali, kljub obljubam krčmarjev, da tega ne store več, in kljub temu, da je nemški cesar Frančišek II. dne 15. decembra 1802. I. iz nova prepovedal ples in godbo, potem ples po vrveh in igro z marijonetami ob cerkvenem proščenju. (Blejski arhiv.) /V. f.rvec. Izilnji- in nkga -Muzejski) ilruAtvn za Krnnjsko.« NuIImiII A. Ki..... ,s ......|. v Ljubljani.