81
Etnolog 26 (2016)
@IVLJENJE PORABSKIH SLOVENSKIH POVOJNIH 
DEPORTIRANCEV PO ZAPRTJU DELOVNIH TABORI[^
Katalin Munda Hirnök
IZVLE^EK
^lanek obravnava `ivljenje porabskih Slovencev po amnestiji leta 1953, ko so postali 
deportiranci, med njimi tudi porabski Slovenci, tako reko~ »brezdomci«, kajti po odpustu 
iz tabori{~ se niso smeli vrniti na svoje domove, bili so izob~eni, izgnani iz nekaterih mest 
in iz obmejnega pasu in so pri{li na seznam opazovanih. Domov so se lahko vrnili {ele tri 
leta po zaprtju tabori{~, leta 1956, ko je Mad`arska za~ela urejati odnose z Jugoslavijo. Pri 
predstavitvi novega za~etka ̀ ivljenja deportiranih dru`in in posledic pregnanstva v delovna 
tabori{~a se opiramo na pri~evanja {e `ive~ih tabori{~nikov in arhivske dokumente, ki se 
nahajajo v mad`arskih arhivih. 
Klju~ne besede: Mad`arska, porabski Slovenci, povojne deportacije, delovna tabori{~a, 
amnestija, `ivljenje deportirancev po zaprtju tabori{~
ABSTRACT 
The article describes the life of the Porabje Slovenes in the Raba Valley, Hungary, after the 
amnesty of 1953, when all deportees including the Porabje Slovenes became “homeless”. 
After they were released from the camps they were not allowed to return to their homes 
and were outcasts, expelled from some towns and from the border area and were added to 
the lists of people under (political) observation. They were finally allowed to return to their 
homes only three years after the closure of the camps, in 1956, when Hungary started to 
settle its relationship with Yugoslavia. After presenting the new beginning of the life of the 
deported families and the consequences of their exile to the labour camps, the article draws 
on testimonies of the surviving camp inmates and documents from Hungarian archives. 
Keywords: Hungary, Porabje Slovenes, post-war deportations, labour camps, amnesty, the 
life of the deportees after the closure of the camps 
Uvod
V letih 1950–1953, v ~asu komunisti~nega re`ima pod vodstvom Mátyása 
Rákosija, so okrog 10.0001 nedol`nih ljudi, med njimi tudi nekaj deset slovenskih 
1 Ob ukinitvi tabori{~ je bilo izpu{~enih 7282 oseb, 150 oseb (bolni in otroci) so iz tabori{~ izpustili 
`e prej. V tabori{~ih je umrlo okrog 300 oseb. Natan~no {tevilo deportiranih oseb ni znano; po ocenah 
poznavalcev naj bi jih bilo okrog 10.000.
82
Katalin Munda Hirnök
dru`in iz Porabja, deportirali na Hortobágy2, kjer so v okviru tajne akcije ustanovili 
sistem zaprtih tabori{~.3 O mad`arskih delovnih tabori{~ih po drugi svetovni vojni 
in `ivljenju v njih se je na Mad`arskem do nedavnega malo pisalo. Znanstveno 
obravnavanje deportirancev zasledimo {ele po spremembi politi~nega sistema 
na Mad`arskem. Ker deportiranci o ~asu ujetni{tva niso govorili oziroma niso 
smeli govoriti, arhivski dokumenti z oznako »strogo zaupno« pa so bili do leta 
1995 nedosegljivi za javnost, se je javnost s problematiko deportirancev oziroma 
z zamol~animi zlo~ini Rákosijevega re`ima prvi~ seznanila {ele leta 1988, z 
dokumentarnim filmom bratov Gyule in Jánosa Gulyás Törvénysértés nélkül I.–II. 
�Vse po zakonu�.4 Po predstavitvi filma je sledilo {e nekaj let »molka« in {ele 
v zadnjem desetletju in pol zasledimo monografske objave, serijske publikacije, 
spominske monografije, dokumentarne in literarne5 objave ipd., ki obravnavajo 
dru`benopoliti~no ozadje deportacij, potek deportacij in tabori{~no `ivljenje. 
Deportacije so z etnolo{kega vidika dokaj neraziskane. Avtorji dosedanjih 
raziskav na temo deportirancev v delovna tabori{~a na Hortobágy so obravnavali 
problematiko generalno, narodnostni strukturi deportirancev niso posve~ali 
posebne pozornosti. To vrzel je zapolnil, kar se ti~e porabskih Slovencev, temeljni 
raziskovalni projekt Porabski Slovenci v »mad`arskem gulagu« (2009–2011)6, 
izsledki katerega bodo predstavljeni v nadaljevanju prispevka. 
Pri~ujo~i prispevek `eli osvetliti v etnologiji (deloma tudi v zgodovini in 
sociologiji) do sedaj neznana dejstva o `ivljenju porabskih Slovencev po zaprtju 
delovnih tabori{~ od leta 1953 do sredine leta 1960, ko se je za~elo `ivljenje v 
obmejnem pasu nekoliko normalizirati. Po pregledu etnolo{ke (in druge) literature 
in izsledkov raziskav se bom osredoto~ila na prikaz izvedbe amnestije (zlasti 
direktive, ki je za nekatera mesta in obmejni pas predvidela prepoved vrnitve 
deportirancev); vmesnih »postaj« ljudi v razli~nih krajih Mad`arske; vrnitve na 
domove in novega za~etka `ivljenja, kakor tudi na posledice deportacij, ki so 
nedvomno zaznamovale ljudi vse do danes. 
2 »Deportacije na Hortobágy« je pojem, ki je namensko uporabljen nenatan~no: izmed dvanajstih 
tabori{~ so jih {est ustanovili v pokrajini Hortobágy, {est pa na obmo~jih Nagykunsága in Hajdúsága. Razlog 
za nenatan~nost (poleg poenostavitve) je v tem, da od nastanka filma bratov Gulyás Törvénysértés nélkül 
�Vse po zakonu� `ivi pojem »Hortobágy« v splo{ni miselnosti ljudi kot simbol za deportacije. To potrjujejo 
tudi pri~evanja biv{ih porabskih deportirancev, ki so na vpra{anje »Kam so vas deportirali?« odgovorili 
»Deportirali so nas na Hortobágy«. 
3 Ustanovljenih je bilo 12 tabori{~: Árkus (1950–53), Borsós (1952–53), Borzas-Mihályhalma (1950–
53), Ebes (1951–53), Elep (1951–53), Erzsébet-tanya /Tiszaszentimre 9-es/ (1950–53), Kócspuszta (1950–
53), Kónya, Kormópuszta (1950–53), Lászlómajor (1952–53), Lenintanya (1950–53) in Tedej (1951–53). 
Na tem obmo~ju, na Hortobágyju, so posku{ali na silo preoblikovali zemljo in udoma~iti tuje kulturne 
rastline kot npr. bomba` in ri`. Ve~ o tem glej: Hantó, Takács, Füzes 2001: 20–28; Kiss 2004: 29–32. 
4 Odlomki filmskega scenarija in dokumenti so bili objavljeni v knji`ni obliki, glej Gulyás, Gulyás 1989.
5 O neprijaznih povojnih ~asih porabskih Slovencev, tudi o deportacijah, govorita npr. romana 
porabskega pisatelja Franceka Muki~a (2007, 2010), leta 2011 prevedena tudi v slovenski knji`ni jezik.
6 Projekt je potekal na In{titutu za narodnostna vpra{anja v Ljubljani. Nosilka projekta: dr. Katalin 
Munda Hirnök, sodelavca: dr. Attila Kovács (INV) in dr. Na{ko Kri`nar (ISN ZRC SAZU). Obdobje trajanja 
projekta: 2009–2012. Financer: ARRS. 
83
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
Pregled etnolo{ke in druge literature in izsledkov 
raziskav o povojnih deportirancih na Mad`arskem
Med pomembnej{e referen~ne objave sodijo zlasti tiste publikacije, ki so 
nastale na podlagi izsledkov zgodovinskih in sociolo{kih raziskav. V seriji publikacij 
Kitaszítottak �Izrinjeni� I. (Hantó, Takács, Füzes 2001), Kitaszítottak II. (Füzes 2002) 
in Kitaszítottak III. (Hantó 2006a; 2007) so dejstva o deportacijah in deportirancih 
podkrepljena z `ivljenjskimi zgodbami in s spomini pri~ (predvsem tistih, ki so 
bili v ~asu deportiranja otroci), z dnevniki, s pismi, s seznamom deportirancev 
ter, kar je {e posebej pomembno, tudi z dokumenti nekdanjih oblasti, s podatki 
Notranjega ministrstva, ki so bili do nedavnega ozna~eni kot »strogo zaupni«. Z 
vidika obravnavane tematike ne gre prezreti sociolo{ke raziskave z naslovom 
»Telepesek« �Razseljenci� pod vodstvom sociologa Józsefa Saáda. Izsledki omenjene 
raziskave so bili objavljeni v obse`ni monografiji Telepessors �Usoda razseljencev� 
(Saád 2004a). Uvodni prispevek predstavlja dru`beno zgodovinsko analizo 
izoblikovanja in delovanja su`enjskega gospodarskega sistema na Hortobágyju in 
Nagykunságu (Kiss 2004: 13–50), Saád pa obravnava usodo, bit deportirancev, z 
zgodovinsko-sociolo{kega vidika (Saád 2004b). V tej publikaciji se (prvi~) pojavlja 
poglobljena zgodovina petih tabori{~ (lokacije so predstavljene z zemljevidi, ki so 
nastali na podlagi voja{kih zra~nih posnetkov v letih delovanja tabori{~). Izhajajo~ iz 
omenjenih raziskav je mogo~e ugotoviti, da so mad`arski raziskovalci problematiko 
deportirancev obravnavali le na splo{no, na makroravni, in jih narodnostna struktura 
deportirancev, ~eprav so jo ob~asno omenili, ni posebej zanimala. Tako na primer 
med {tevilnimi spominskimi bele`kami in `ivljenjepisi ni mogo~e najti nobenega 
porabskega Slovenca. Domnevamo lahko, da terensko delo ni zajelo slovenskega 
`ivlja v Porabju, kakor tudi ne pripadnikov drugih etni~nih skupin na Mad`arskem. 
Le redki (slovenski) etnologi v okviru svojih raziskav in objav (npr. Kozár 2000: 
54–64; 2003: 36–41; P{ajd 2007) omenjajo Rákosijev re`im in posledice resolucije 
Informbiroja za prebivalstvo slovenskih vasi v Porabju (ve~kratni popisi prebivalstva, 
psihi~na propaganda, oblikovanje ̀ elezne zavese, deportacije ipd.). Prav tako le nekaj 
posameznih avtorjev obravnava, naslanjajo~ se na arhivske dokumente Arhiva @elezne 
`upanije v Szombathelyju �Sombotelu�, ozadje in zgodovino deportacij v okolici 
Mono{tra, kakor tudi Rákosijev re`im in njegov vpliv na mono{trski okraj, slovensko 
Porabje (Stipkovits 1994; Kozár 2000: 54–64; Nagyné Sziklai 2002; Doncsecz 2008, 
2009). Izsledki raziskav, zlasti zgodovinark Nagyné Sziklai in Doncsecz pomenijo 
mejnik pri obravnavi Rákosijevega obdobja in deportacij porabskih Slovencev, 
~eprav etnolo{ki vidik ni bil v ospredju njunih raziskav. 
Prva etnolo{ka raziskava o povojnih porabskih deportirancih v zaprta 
delovna tabori{~a na Hortobágy, Nagykunság in Hajdúság je novej{ega datuma. 
Avtorica tega prispevka sem se v okviru temeljnega raziskovalnega projekta 
Porabski Slovenci v »mad`arskem gulagu«7 v obdobju 2009–2012 osredoto~ila na 
preu~evanje okoli{~in deportacij, `ivljenja v tabori{~ih kot (delno) tudi posledic 
individualne in dru`inske izku{nje za slovensko etni~no skupnost v Porabju. 
7 Isto kot op. 6.
84
Katalin Munda Hirnök
Raziskovanje je v okviru projekta potekalo na ve~ ravneh, s poudarkom 
na ve~ tematskih sklopih. Prvi sklop je bil namenjen predstavitvi zgodovinsko-
etnolo{kega opisa obdobja, kjer so bili v ospredje postavljeni vplivi Rákosijevega 
re`ima na Porabje oziroma na `ivljenje porabskih Slovencev, zlasti po resoluciji 
Informbiroja (Munda Hirnök 2010: 42–43; 2011a; 2011b: 81–88; 2013: 202–205), 
kakor tudi mad`arsko-jugoslovanski odnosi oziroma pogoste menjave »kurza« v tej 
politiki, ki so imeli odlo~ujo~ vpliv na polo`aj Slovencev v Porabju v povojnem 
~asu (Kovács 2011). Drugi sklop se je osredoto~il na okoli{~ine deportacij ter 
predstavitve vsakdanjega tabori{~nega `ivljenja (Munda Hirnök 2010: 43–45; 
2011a: 141–142; 2013: 208–209). Pri tem sem se naslanjala na avdio intervjuje 
s {e `ive~imi deportiranci in tudi tistimi, ki so ostali doma.8 Pri~evanja nekdanjih 
deportirancev opisujejo potek deportacij (vdor oboro`enih pripadnikov dr`avne 
varnostne slu`be9 sredi no~i v domove, podpis sklepa o izgonu/deportaciji na 
ob~ini, pakiranje nujnih potreb{~in, vkrcanje v ̀ ivinske vagone in transport, prihod 
v mad`arsko pusto, namestitev po tabori{~ih, odvzem osebnih dokumentov ipd.) 
ter vsakdanje tabori{~no `ivljenje (bivalne razmere, zvrsti dela pod policijskim 
nadzorom, psihi~no in fizi~no trpin~enje s strani policajev ipd.). Pri~evanja sem 
podkrepila z arhivskimi dokumenti in redkimi ~asopisnimi ~lanki. 
V primerjavi z Nagyné Sziklai (2002) in Doncsecz (2008, 2009) sem {la 
dlje. V arhivskih dokumentih Zgodovinskega arhiva Slu`be dr`avne varnosti 
�Állambiztonsági Szolgálatok Történeti Levéltára� in Mad`arskem dr`avnem 
arhivu �Magyar Országos Levéltár� sem odkrila {e neuporabljene dokumente, 
jih fotografirala, analizirala; dopolnila obstoje~e sezname z novimi imeni 
deportirancev (54) in tudi {tevilo ~istk v obmejnem pasu (do takrat znanim sem 
dodala {e dve). S pomo~jo arhivskih virov in terenskih podatkov sem ugotovila 
~as deportacij iz Porabja10, {tevilo oseb (218) oziroma deportiranih dru`in (53) po 
vaseh in tabori{~a (6), kjer so bili nastanjeni. V tabori{~ih je umrlo pet oseb, rodili 
so se {tirje otroci, pet otrok pa so prej izpustili iz tabori{~ in so jih namestili pri 
sorodnikih. 
Ves ~as raziskave je potekalo avdiovizualno dokumentiranje. Najprej smo 
morali odkriti, katere teme so primerne za vizualno bele`enje. Dali smo prioriteto 
pri~evanjem pre`ivelih deportirancev (v Mono{tru, [tevanovcih, Slovenski vesi), 
sledovom deportacij v Porabju, Budimpe{ti ter v Muzeju deportirancev v Ebesu, 
prostorom, kjer so potekali zgodovinski dogodki (npr. Hortobágy, Kónya) in ki 
se lahko hitro spremenijo ali uni~ijo, ter stikom raziskovalcev s prostorom in 
8 V ~asu raziskave je nastalo enajst intervjujev: osem z biv{imi deportiranci in trije z va{~ani v 
Porabju, ki niso bili deportirani. Zaradi ob~utljivosti in te`avnosti tematike je delo z intervjuvanci zahtevalo 
posebno metodologijo, bolj oseben pristop. Zana{ala sem se na osebna poznanstva in na dejstvo, da sem 
sama potomka deportirane dru`ine. Ljudje, ki sem jih intervjuvala, svojih zgodb ne bi zaupali neznancu, 
intervjuje je bilo treba izvesti v porabskem nare~ju (v nekaterih primerih v mad`ar{~ini) in intervjuvance 
voditi s polstrukturiranimi vpra{anji. 
9 ÁVH (Államvédelmi Hatóság) – Dr`avna varnostna slu`ba. ÁVH je bila orodje Komunisti~ne partije 
Mad`arske za nadzorovanje in ustrahovanje mad`arske dru`be. 
10  Do prvih ve~jih deportacij, »~istk« iz obmejnega pasu, tudi iz Porabja, je pri{lo 23. junija 1950. V 
Porabju je sledilo {e pet deportacij: julija, oktobra in decembra 1951, maja 1952 in januarja 1953.
85
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
ljudmi. Sprememba na~rta, da namesto enega raziskovalnega filma naredimo ve~ 
tematskih enot, se je pokazala za uspe{no.11 
[tevilo deportiranih porabskih Slovencev
11 Ob koncu raziskave je nastalo osem raziskovalnih filmov.
86
Katalin Munda Hirnök
Delovna tabori{~a
Amnestija – prepoved vrnitve na domove (v obmejni pas) 
Odprava delovnih tabori{~ leta 1953 je bila posledica politi~nih in 
kadrovskih sprememb na Mad`arskem po Stalinovi smrti (5. marec 1953). 
Bistvene poteze so ~lani predsedstva sovjetske komunisti~ne partije in ~lani 
delegacije mad`arskega politi~nega vrha za~rtali na zasedanju v Moskvi, v dneh 
od 13. do 16. junija 1953 (Hantó 2006b: 39). Istega leta poleti je mad`arska vlada 
pod vodstvom Imreja Nagyja objavila splo{no amnestijo. Eno izmed poglavij 
splo{ne amnestije je bilo ureditev polo`aja deportiranih oseb v zaprtih obmo~jih 
Hortobágyja. To je urejal odlok Ministrskega sveta {t. 1034/1953 (z dne 26. 
julija), ki je ukinjal policijski nadzor oziroma odpravil deportacije. Vlada je nato 
Notranjemu ministrstvu naro~ila, naj z 31. oktobrom 1953 odpravi tabori{~a 
(Füzes 2001: 12–13).
O zapustitvi prisilnih bivali{~ je dr`avna policijska postaja izdelala ~asovni 
na~rt. Na podlagi tega je nastala direktiva, ki so jo poveljniki policijskih postaj 
prejeli 3. avgusta: 
87
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
Na podlagi odloka ministrskega sveta je komisija za ukinitev, odpravo prisilnih 
bivali{~ za~ela z delom. Odprava bo potekala nepretrgano do 31. oktobra. Najprej 
bodo ukinili prisilno bivanje bolnih, dela nesposobnih, starcev in oseb, ki so 
sklenile pogodbe z dr`avnimi zadrugami, nose~im `enskam in `enskam z otroki 
ter osebam, ki so delo dobro opravljale. /…/ V mestih Budapest �Budimpe{ta�, 
Miskolc, Komló, Sztálinváros, Várpalota ter v naseljih v ju`nem in zahodnem 
obmejnem pasu lahko bivajo le v primeru, ~e tam dobijo dovoljenje za bivanje. 
Pro{nje za bivanje naj organi obravnavajo zelo strogo, torej naj jih ljudje ne 
vlagajo, ker jim itak ne bodo ugodili. Komisija jih {e opozarja, naj ne zahtevajo 
vrnitve premo`enja (premi~nin, nepremi~nin), ki je ostalo na starih domovih, 
ker ga ne bodo dobili nazaj. ^e se ho~ejo preseliti iz zdaj{njega bivali{~a (iz 
tabori{~a, op. avtorice ~lanka) v drugo naselje, se morajo pri doti~ni ob~ini s 
pomo~jo odjavnice odjaviti in so se dol`ni prijaviti na novem naslovu v 24-ih urah 
po prihodu. (Füzes 2001: 13–14)
Pojem »svoboda« za ljudi po odpravi tabori{~ je bil paradoksalen, kajti 
omenjena direktiva je strogo regulirala `ivljenje ljudi tudi zunaj tabori{~. To je {e 
posebej veljalo za prebivalce obmejnega pasu, ker 
/…/ ljudje zaradi svojega razrednega polo`aja in miselnosti v ju`nem in 
zahodnem obmejnem pasu predstavljajo mejna vrata in bazo za imperialisti~no 
in titoisti~no obve{~evalno slu`bo, diverzije, sabota`e in drugo sovra`no podtalno 
dejavnost. /…/ Osebe, ki so bile v hortobagyskih tabori{~ih, bi lahko na novih 
bivali{~ih povzro~ale zaplete ne le z vedenjem in delovanjem, temve~ `e zgolj s 
pojavljanjem. Zaradi tega je treba te osebe spremljati z najve~jo budnostjo in jih 
redno opazovati. (Hantó 2006b: 43) 
Kako strogo so lokalne politi~ne strukture v Porabju upo{tevale direktivo, 
pri~a npr. poskus vrnitve dru`ine P. na Dolnji Senik. Nekdanji deportiranec F. 
P. se je po odpustu iz tabori{~a odlo~il, da se z dru`ino vrne domov. Z vlakom so 
se pripeljali do Mono{tra, kjer pa so jih `e ~akali pripadniki dr`avne varnostne 
slu`be in jih pospremili v kasarno, kjer so jih pridr`ali ~ez no~. Sledili so telefonski 
pogovori s predstavniki politi~nih struktur na Dolnjem Seniku. Njihov odgovor 
je bil, da »Komaj so jih odpeljali, pa bi se `e radi vrnili«, torej jih niso sprejeli 
(TI 2010/5: 7). Ravno tako so bila zavrnjena pisma nekdanjih deportirancev, 
naslovljena na predstavnike ob~inskih oblasti v upanju, da jim bodo izdali 
potrdilo o lojalnosti. To je razvidno iz poro~ila sekretarja okrajnega odbora 
Mad`arske delavske partije (v nadaljevanju MDP) v Mono{tru `upanijskemu 
odboru MDP v Szombathelyju z dne 14. avgusta 1953. V njem je zapisal, da so 
v okraju opazili, da se deportiranci s pismi obra~ajo na ob~ino ali na sorodnike, 
da bi od ob~ine in od partijskega sekretarja dobili potrdilo o lojalnosti, kar bi 
jim omogo~ilo vrnitev na domove. V nadaljevanju je {e zapisal, da so bili tovari{i 
sekretarji v okraju opozorjeni, da nobenemu ne smejo izdajati ustreznih potrdil 
(VaML 1: 149–150). 
88
Katalin Munda Hirnök
Naselja, v katera so se preselili deportirani porabski Slovenci po zaprtju tabori{~ leta 1953. 
89
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
Iz navedenega sledi, da so deportiranci po amnestiji postali tako reko~ 
»brezdomci«. Ljudje se po odpustu iz tabori{~ niso smeli vrniti na svoje domove, 
bili so izob~eni, izgnani iz nekaterih mest ter iz obmejnega pasu in bili so na 
seznamu opazovanih. Zato so bili prisiljeni iskati slu`bo in nastanitev v razli~nih 
krajih Mad`arske zunaj »prepovedanega« obmo~ja. Rezultati terenskih raziskav 
in arhivski viri ka`ejo, da je ve~ina porabskih Slovencev po zaprtju tabori{~ 
na{la delo in »nov dom« zlasti v kmetijskih zadrugah v @elezni `upaniji, blizu 
Porabja. 
Pri iskanju dela in nastanitve so jim pomagali nekdanji deportiranci, ki so 
`e imeli delo in nastanitev v kmetijskih zadrugah (odpust iz tabori{~ je potekal 
postopoma, po etapah), in tudi sorodniki ali va{~ani, ki so ostali doma. Tako 
je npr. dru`ini Z. z Gornjega Senika pri iskanju novega doma pomagal doma~i 
`upnik Jano{ Kühar12, ki so ga oblasti v ~asu boja proti kleru premestile v Izsákfa. 
O tem je povedala H. S.: 
Mojemu o~etu je sicer nekdo urejal, da bi dobili `elezni{ko stanovanje v Győru, 
potem pa do tega ni pri{lo. Ne vem zakaj. Z Gornjega Senika je bil Jano{ Kühar, 
`upnik v vasi Izsákfa, ker so ga z Gornjega Senika premestili tja. On nam je 
pomagal. 6 mesecev smo `iveli pri njem, da smo lahko pri{li do svojega 'doma'. 
(TI 2010/6: 8) 
Dru`ina N. iz Otkovcev je po odpustu iz tabori{~a Lászlómajor {la v Vép, kjer 
so bili nastanjeni v dvorcu Erdődy, ki je bil v lasti Dr`avne zadruge v Szombathelyju 
�Sombotel� (TI 2010/ 8: 6–7). 
Nekdanji deportiranci so si v novem, tujem, okolju posku{ali ustvariti novo 
`ivljenje. Odrasli so se zaposlili, ve~inoma so opravljali fizi~na dela v kmetijskih 
zadrugah, nekateri pa tudi v tovarnah. Otroci so obiskovali osnovno {olo. Rezultati 
terenskih raziskav so pokazali, da so otroci po kraj{em ali dalj{em izostanku od 
pouka v tabori{~u (v tabori{~ih niso bili vsepovsod dele`ni pouka, ~e pa `e, so bile 
razmere v tamkaj{njih {olah bedne, u~itelji so bili ve~inoma iz vrst deportirancev) 
imeli te`ave z u~nimi vsebinami in tudi z vklju~evanjem v {olski vsakdan: »Te`ko 
je bilo, kajti ve~ kot eno leto nismo hodili v {olo, potem smo pa morali za~eti znova. 
Tista {ola je bila te`ka.« (TI 2010/ 8: 7) @ivljenjske razmere deportiranih dru`in 
so se postopoma izbolj{ale, nekateri mladi so si na{li `ivljenjske partnerje in si 
ustvarili nov dom, a domov v Porabje se niso smeli vrnit.
Vrnitev na domove – nov za~etek 
Zakonska ureditev 
Vrnitev na lastne domove je bila deportiranim dru`inam omogo~ena {ele 
tri leta po zaprtju tabori{~, leta 1956, ko je Mad`arska za~ela urejati odnose z 
Jugoslavijo. Posledi~no je Ministrski svet 8. marca delno odpravil obmejni pas in 
12 Jano{ Kühar (1901–1987) je pol stoletja, od leta 1936 do 1987, bdel nad slovenstvom v Porabju. 
Rákosijeva oblast ga je jeseni leta 1952 premestila v mad`arsko `upnijo, v Izsákfa, dale~ stran od Porabja, 
od Slovencev, od koder se je lahko vrnil {ele 6. oktobra leta 1957. 
90
Katalin Munda Hirnök
tehni~ne ovire na mad`arsko-jugoslovanski meji, maja istega leta pa je Voja{ki 
svet odredil odstranitev tehni~ne opreme. 
Naposled je uredba Ministrskega sveta {t. 29/1956 (z dne 8. 9.) omogo~ila, da 
so se deportiranci lahko vrnili na svoje domove brez ovir. O od{kodninah ni bilo 
govora, toda zgoraj omenjena uredba in uredba Ministrskega sveta {t. 2155/1956 
sta omogo~ili vrnitev njihovih premo`enjskih pravic, bili so upravi~eni do 5000 
forintov podpore ter najve~ 10.000 forintov posojila za nov za~etek (Füzes 2001: 
14; Nagyné Sziklai 2002: 213). Nekdanji porabski deportiranci so, sklicujo~ se 
na uredbo Ministrskega sveta {t. 29/1956, nemudoma za~eli vlagati pro{nje za 
vrnitev na Izvr{ni odbor okrajnega sveta v Mono{tru. 
Za ilustracijo slu`i pro{nja deportiranca K. O. iz [tevanovcev, z dne 11. 
oktobra 1956 v Vépu, naslovljeno na Izvr{ni odbor okrajnega sveta v Mono{tru. K. 
O. je bil deportiran leta 1952 na Hortobágy, pribli`no leto dni po zaprtju tabori{~ 
pa je od{el v Vép, kjer se je zaposlil v Dr`avni zadrugi. Septembra leta 1956 je 
dobil dovoljenje za vrnitev v [tevanovce. Ker pa je bila njegova hi{a podr`avljena, 
je prosil, da bi mu jo vrnili: 
/.../ v eni sobi moje hi{e je u~ilnica, toda ker sta v hi{i dve sobi, ne bom uporabljal 
sobe, kjer je u~ilnica, v upanju, da bo v zvezi s tem ob~ina v [tevanovcih na{la 
primerno re{itev, ki bo zame ugodna. Do takrat bi s pet~lansko dru`ino uporabljal 
drugo sobo in kuhinjo. Zaradi bli`ajo~e se zime, prosim za ~imprej{njo obravnavo 
moje zadeve /…/. (VaML 2: 70)
Obse`na dokumentacija spisov Izvr{nega odbora okrajnega sveta v Mono{tru 
in Sekretariata o zadevi izdaje dovoljenj za naselitev oziroma vrnitev na domove, 
finan~ne podpore in posojil ter vrnitve podr`avljenih hi{ ka`e13, da so obravnavali 
49 vlog porabskih deportiranih dru`in. Finan~no podporo v znesku od 2000 do 
5000 forintov so odobrili 32 dru`inam, posojilo v znesku od 2600 do 10.000 
forintov pa devetim dru`inam. Dve dru`ini sta v ~asu postopka obravnave vlog 
pobegnili v tujino (ena v Jugoslavijo, druga v Avstrijo) (VaML 2; VaML 3). Glede 
na {tevilo deportiranih dru`in (53) in omenjenih vlog je mogo~e ugotoviti, da se 
je ve~ina porabskih dru`in vrnila v Porabje konec leta 1956 in v prvi polovici leta 
1957. Ni pa zanesljivih podatkov o posameznih dru`inskih ~lanih (zlasti mladih), 
ki so si ustvarili dru`ino v novem okolju in posledi~no ostali tam. 
Prazne, izropane hi{e
Deportirance so po vrnitvi ~akale prazne, uni~ene in izropane hi{e. Omeniti 
je potrebno, da so po deportacijah posameznih dru`in o njihovem imetju 
(premi~nine in nepremi~nine) odlo~ali okrajni in `upanijski sveti. Po opravljeni 
inventuri (VaML 4) so del nepremi~nin prodali na dra`bi, ve~ji del pa so si prisvojili 
~lani partije in ob~inskih svetov ter drugih javnih ustanov. Ve~ina zemlje je pre{la 
v upravljanje kmetijskih zadrug ali v dr`avno rezervo. Nekatere hi{e so pre{le v 
13 Dru`ine so ob deportaciji izgubile celotno premo`enje, njihove hi{e, stanovanja in zemlja so bili 
zaplenjeni. 
91
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
upravljanje zadrug, za potrebe nalog javnega zna~aja ali pa so jih ob~ine dale v 
najem. Z `ivino so upravljale kmetijske zadruge. Pri odtujitvi imetja deportirancev 
so nemalokrat sodelovali tudi sova{~ani, ki so bili prepri~ani, da se deportiranci 
ne bodo nikoli vrnili. 
Dru`ine so po vrnitvi v Porabje morale za~eti `ivljenje na novo, tako reko~ 
iz ni~. To pa ni bilo preprosto, o ~emer pri~ata tudi odlomka iz intervjujev s {e 
`ive~imi deportiranci:
Stara hi{a je bila tam spodaj (v vasi, op. avtorice ~lanka), to hi{o smo kasneje 
obnovili. Konje smo dobili nazaj, morali smo jih odkupiti. /…/ Vse so odpeljali 
iz hi{e. /…/ Lep gozd smo imeli tu zgoraj, hrastov gozd, les so izsekali, panje so 
odpeljali v tovarno kos. /…/ Vlo`ili smo pro{njo, da bi nam vrnili les, toda niso 
ugodili pro{nji. Gozd so nam vrnili, toda lesa, ki so ga izsekali, pa ne. /…/ Ni~esar 
ni bilo v hi{i, vse so odnesli. /…/ Tri vozove smo imeli, gospodarsko orodje ipd., 
kar ~lovek potrebuje pri hi{i. Ni~ ni ostalo. /…/ Sorodniki in sosedje so nam 
prinesli koko{i, krompir, jabolka, take stvari so nam dali. O~etovi dve sestri sta 
dali o~etu eno teli~ko, pa smo jo pitali. (TI 2010/8: 8) 
Ali: 
Tukaj (v hi{i, op. avtorice ~lanka) je bila {ola. Po na{i vrnitvi so hi{o vrnili. Ni~ 
nismo na{li v hi{i. [e vrata od shrambe so za`gali. V hi{i je bila {ola, v kuhinji 
so drva sekali. Ni~esar ni bilo, vse so odnesli. /…/ [tartali smo z nule. Niti enega 
`eblja ni bilo, da bi lahko obesili pla{~. Vse je bilo prazno. /…/ Na{a dva konja 
so odpeljali v Rátót, v Kmetijsko zadrugo. Kak{en mesec po vrnitvi je o~e odkupil 
konje. Svoje lastne konje je moral odkupiti. /…/ Vse so nam uni~ili, zlomili so 
gepelj ipd., ker se je {irila govorica, da se deportiranci nikoli ve~ ne bodo vrnili. 
Govorili so, da bodo deportirance odpeljali v plinske celice in jih ne bo nazaj /…/ 
(TI 2010/9: 4–5) 
Soo~anje deportirancev z dejstvom, da so pri odtujitvi nepremi~nin v ~asu 
deportacij sodelovali tudi sova{~ani, je bilo grenko. »J. Z. biv{i deportiranec iz 
Andovcev se je prito`eval, da je v va{ki gostilni prepoznal svojo mizo, toda niso mu 
je vrnili.« (VaML 5: 24. avg. 1957) Dru`ina M. iz Slovenske vesi je imela ve~ sre~e: 
Po vrnitvi so nam vrnili prazne piskre za shranjevanje masti. Ko sva z `eno {la po 
poti, je gospod K. prinesel 25 litrski pisker. Imeli smo tudi stroj za lu{~enje koruze, 
ki ga je odnesel va{~an B. Imeli smo tudi tehtnico, veliko vsega smo imeli. Ne vem 
ve~ kje, v kateri hi{i smo to tehtnico videli, pa je dedek rekel, da je to na{e in smo 
jo odnesli domov. (TI 2010/4: 7) 
[e huje je bilo dru`ini G. z Gornjega Senika, ki se ni mogla vrniti na svoj 
dom, ker so po njihovi deportaciji hi{o in gospodarsko poslopje poru{ili. Iz 
tega materiala je Splo{na potro{no-prodajna zadruga �Általános Fogyasztási és 
Értékesítő Szövetkezet – ÁFÉSZ� zgradila skladi{~e. Tako je del dru`ine ostal v 
Sárváru, drugi ~lani dru`ine so si ustvarili dom v Mono{tru, na Gornjem Seniku 
pri sorodnikih `ivljenjskih sopotnikov in v Slovenski vesi (TI 2010/3: 6–7). 
Kot je bilo `e omenjeno, so hi{e deportiranih dru`in pre{le v upravljanje 
zadrug (uporabljale so jih za skladi{~a), za potrebe ustanov javnega zna~aja ({ola, 
92
Katalin Munda Hirnök
zbiralnica za mleko) ali pa so jih ob~ine dale v najem u~iteljem, babicam ipd. V 
~asu odsotnosti dru`in so nekatere hi{e za~ele propadati ali so se celo poru{ile, 
kar je razvidno tudi iz zapisnika Izvr{nega odbora ob~inskega sveta Gornji Senik 
z dne 17. februarja 1957. Hi{o nekdanjega deportiranca J. G. z Gornjega Senika, 
ki je bila iz ilovice in se je poru{ila, je ob~ina popravila za 17.000 forintov. Izvr{ni 
odbor je sklenil, da morajo s pomo~jo pravnega svetovalca iz mono{trskega 
okrajnega sveta najti re{itev oziroma ugotoviti lastni{tvo in kak{ne so obveznosti 
J. G. (VaML 6: 86).
Odnosi med deportiranci in (so)va{~ani
Ve~ina sova{~anov je bila solidarna in so~utna do deportirancev po njihovi 
vrnitvi. Je pa nemalokrat pri{lo do napetosti med deportiranci in predstavniki 
va{kih oblasti, za katere so vedeli, da so sodelovali pri deportacijah. Ljudje, ki so 
sodelovali pri deportacijah, so se nekdanjim deportirancem izogibali tudi tako, da 
so {li na drugo stran ceste, da le ne bi pri{lo do neposrednega sre~anja: 
Moja mama je bila v sanatoriju in sem jo obiskala. B. je bil bolan in je bil tam. 
Videla sem ga, ko je prihajal po stopnicah. Sama sebi sem rekla, ~e se mi ne bo 
izognil, ga bom podrla. [el je na drugo stran stopni{~a. (TI 2011/11: 17)
Arhivski podatki poro~ajo tudi o fizi~nem napadu. Tako so, na primer, v 
[tevanovcih S. M.-ja, ki je bil ~lan Izvr{nega odbora MDP, »/…/ nekateri biv{i 
deportiranci napadli. Obto`ili so ga, da je pomagal pri deportacijah« (ÁBTL 1: 
153). Sova{~ani so se nemalokrat ~udili, da se deportiranci po vrnitvi niso bolj 
ma{~evali tistim, ki so pripomogli k deportacijam. 
Deportiranci so zaradi zastrahovanja s strani oblasti ob odpustu iz tabori{~ o 
grozotah, ki so jih pre`iveli na Hortobágyju, ve~inoma mol~ali. 
Posledice deportacij 
Te`ave pri nadaljevanju {tudija in pri zaposlitvi
Stigmatizacijo s strani dru`be in okolja so ~utili zlasti nekdanji mladi 
deportiranci, predvsem pri {tudiju in iskanju zaposlitve. Iz pri~evanj nekdanjih 
deportirancev je razvidno, da mladi zaradi hortobágyjskih predsodkov pogosto 
niso mogli {tudirati, kot npr. E. K. z Verice: »Hotela sem na gimnazijo /…/ Na 
prijavnico za nadaljnji {tudij je razredni~arka napisala: 'Razredni sovra`nik', ne 
priporo~am je za {tudij na srednji {oli /…/« (TI 2011/11: 7). Zato se je na pobudo 
brata izu~ila za {iviljo, kljub temu, da nikoli ni hotela postati {ivilja, temve~ 
u~iteljica geografije ali {portne vzgoje. Nekateri, zlasti mladi, so se zaposlili v 
mono{trskih tovarnah, v tovarni kos, v tovarni svile, v pekarni itd., kar pa tudi ni 
{lo zmeraj brez problemov. Nekateri so dobili slu`bo zaradi tega, ker so zamol~ali 
svojo tabori{~no izku{njo. 
Podatki iz za~etka leta 1957, oziroma iz obdobja vrnitve deportirancev, 
ka`ejo, da sta tovarna svile in tovarna kos najeli 98 delavcev (med njimi so bili 
93
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
tudi porabski Slovenci). Ta kvota ni bistveno zmanj{ala brezposelnosti, kajti pri 
slu`bi za upravljanje z delovno silo na mono{trskem okrajnem svetu se je dnevno 
oglasilo od 15 do 20 ljudi zaradi iskanja zaposlitve. Temu je botrovalo tudi dejstvo, 
da v primerjavi s prej{njimi leti iz razli~nih dr`avnih zadrug niso pri{li nova~it 
ljudi za sezonsko delo. S sezonskim delom se je iz mono{trskega okraja (kamor je 
spadalo tudi Porabje) zaposlovalo od {tiri do pet tiso~ ljudi. Zato so se ljudje bali, 
da bodo ostali brez dela (VaML 5, 14. febr. 1957). 
Omeniti je potrebno, da je Porabje predstavljalo in predstavlja {e danes 
obmo~je intenzivne sezonske migracije delovne sile. Podatki za obdobje pred 
drugo svetovno vojno ka`ejo, da je bilo v sezonske migracije v okviru Mad`arske in 
deloma tudi v druge evropske dr`ave vklju~eno tudi precej kme~kega prebivalstva 
slovenskih vasi, kar je posebej revnej{im slojem olaj{alo pre`ivetje. Sezonsko 
zaposlovanje, ki je vedno predstavljalo pomemben vir dohodka, se je nadaljevalo 
tudi po drugi svetovni vojni (Munda Hirnök 1992; 1997). Tovarne v Mono{tru 
so zaposlovale ljudi postopoma. Ker pri tem ni bil vedno upo{tevan socialni 
status prosilca, je to med prebivalci slovenskih vasi ob~asno povzro~alo slabo 
razpolo`enje. To je razvidno tudi iz Policijskega poro~ila z dne 21. avgusta 1957: 
V Sakalovcih ljudje obsojajo kadrovsko politiko v tovarni svile, pri sprejemanju 
posameznega delavca ne upo{tevajo socialnega stanja posameznika, temve~ 
imajo prednost premo`nej{i. Konkretni primer: sprejeli so sina dobro stoje~ega 
kmeta F. M., medtem ko so `ensko z dvema otrokoma, ki je po poklicu tkalka, `e 
dvakrat zavrnili. (VaML 5, 21. avg. 1957)
Zmanj{evanje {tevila prebivalstva v Porabju
Prebivalci obmejnega obmo~ja, tudi deportirane dru`ine, so se v tem obdobju 
soo~ali {e s {tevilnimi drugimi te`avami. Po zatrtju mad`arske revolucije leta 1956 
(trajala je od 23. oktobra do 10. novembra) je Mad`arsko zapustilo ve~ kot dvesto 
tiso~ ljudi. Zgodovinar Attila Kovács je na osnovi podatkov poro~ila mad`arskega 
Centralnega statisti~nega urada �Központi Statisztikai Hivatal – KSH� ugotovil, da 
je bilo najve~ beguncev iz `upanij, ki so mejile na zahodno mejo oziroma iz okrajev 
omenjenih `upanij ter iz Budimpe{te. Izmed okrajev je bil dele` beguncev na 
dr`avni ravni najvi{ji v mono{trskem okraju, iz katerega se je v tujino preselilo okrog 
2100 oseb ali 8,7 % prebivalcev (Kovács 2011: 78). Med begunci v mono{trskem 
okraju so bili tudi ~lani ob~inskih svetov. Izmed 487 ~lanov ob~inskih svetov jih 
je 27 zapustilo dr`avo, najve~ iz Mono{tra, kjer se je {tevilo ob~inskih svetnikov 
zmanj{alo za deset (VaML 5, 7. febr. 1957). Na Gornjem Seniku so bili med begunci 
oziroma disidenti tudi sekretar izvr{nega odbora, {tirje u~enci in dva u~itelja. Zaradi 
tega na tamkaj{nji {oli dva dni ni bilo pouka (Kozár 2000: 60). 
Zaradi zmanj{evanja {tevila prebivalstva, zlasti mladih, je kulturno `ivljenje 
na vaseh nazadovalo ali celo obstalo. Omenjeni politi~ni dogodki so negativno 
vplivali tudi na u~ni uspeh na osnovnih in srednjih {olah v Porabju. Le-ta je bil 
v prvem polletju {olskega leta 1956/1957 v primerjavi s prej{njim {olskim letom 
ob~utno slab{i. Na podro~ju pou~evanja jezikov je bilo mogo~e zaslediti zahtevo 
94
Katalin Munda Hirnök
star{ev, da bi na {olah pou~evali nem{~ino. To je za vasi ob avstrijsko-mad`arski 
meji, v katerih je `ivelo precej nem{kega prebivalstva, razumljivo, zlasti zaradi 
~ezmejnih sorodstvenih vezi (VaML 5, 7. febr. 1957). 
Zaradi te`kih gospodarskih in politi~nih razmer v obdobju 1949–1960 se je 
z Gornjega Senika izselilo okrog 300 ljudi (Kozár 2000: 58), iz celotnega Porabja 
pa blizu tiso~. Statisti~ni podatki ka`ejo, da je leta 1949, {e pred deportacijami, 
v sedmih porabskih vaseh `ivelo 5123 oseb, leta 1960 pa le {e 4202 osebi ali 
18 % manj (Nagyné Sziklai 2002: 207). Najve~ ljudi je zapustilo Porabje v ~asu 
revolucije, nekaj posameznikov pa tudi leta 1957. Marsikdo si je zadnji hip 
premislil, kot npr. deportiranka E. K. z Verice:
S prijateljico sva se sprli, kajti ona je hotela na vsak na~in oditi iz Mad`arske. 
Jaz sem ji rekla: 'Jaz ne grem. Zdaj sem se osvobodila slame in tabori{~a. Meni 
je vseeno, ~e gre za zahodni ali vzhodni blok.' /…/ ena stvar me je zadr`ala, da 
nisem od{la. Spomini na tabori{~e so bili {e sve`i. Drugi razlog pa je bil ta, da 
sem bila na polovici poti do svojega poklica. ^e bi imela takrat poklic, bi mogo~e 
emigrirala. (TI 2011/11: 15) 
Na zmanj{evanja {tevila prebivalcev v Porabju so vplivale tudi notranje 
selitve oziroma selitve znotraj meja Mad`arske.
Pod budnim o~esom tajnih slu`b 
Prebivalce obmejnega obmo~ja, tudi deportirane osebe oziroma dru`ine, ki 
so se vrnili v Porabje, so budno opazovali tajni agenti, o ~emer pri~ajo delovni 
dosjeji agentov s psevdonimi »Gondos«, »Galambos«, »Sárközi« (ÁBTL 1; ÁBTL 
2; ÁBTL 3)14, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Slu`be dr`avne varnosti.15 Omenjena 
poro~ila16 so se osredoto~ala zlasti na: 
• opazovanje kulakov17; 
• opazovanje deportirancev, ki so se vrnili domov, in njihovih sorodnikov 
ter znancev;
• ugotavljanje bivali{~ (naslovi) ljudi, ki so pobegnili v tujino, ter opazovanje 
njihovih sorodnikov, ki so ostali doma;
• opazovanje tujcev, ki so se pojavljali v vaseh;
14 Omenjeni dosjeji vsebujejo podatke za vasi ju`nega dela Porabja ([tevanovci, Andovci) in so danes 
dostopni raziskovalcem. Strokovna slu`ba arhiva domneva, da obstajajo dosjeji tudi za severni del Porabja, 
vendar so v fondih, ki {e niso strokovno obdelani. 
15 V omenjenem arhivu sem raziskovala dvakrat (dalj ~asa), in sicer leta 2010 ter leta 2013. Arhivsko 
raziskovanje je potekalo s finan~no podporo Mad`arske akademije znanosti v okviru {tipendije DOMUS.
16 Poro~ila vsebujejo opis opravljenih nalog s strani agentov, oceno opravljenega dela agenta s 
strani nadrejenega oficirja, ukrepanje, nadaljnje naloge agenta ter datum in kraj naslednjega sestanka z 
nadrejenim. 
17 Kulak je komunisti~ni izraz za premo`nega kmeta po sovjetskem vzoru. Prvotno je bil kulak kmet, 
ki je imel ve~ kot 25 oralov zemlje. V ~asu Rákosijevega re`ima pa je ta pojem postal zelo ohlapen. »Kulak« 
je lahko postal vsak, ki ni bil po volji oblastem. 
95
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
• identifikacijo oseb, ki so nameravale zapustiti dr`avo;
• opazovanje domnevnih agentov UDBE in njihovih sorodnikov; 
• poro~anje o razpolo`enju ljudi ob razli~nih politi~nih (in drugih) dogodkih. 
Glede na omenjena poro~ila je mogo~e ugotoviti tudi vpliv dru`beno-
politi~nega dogajanja na vsakodnevno `ivljenje ljudi v obdobju 1957–1966. Kot 
smo `e omenili, je v ~asu revolucije 1956 iz Porabja pobegnilo veliko ljudi. Pobegi 
in poskusi pobegov so se nadaljevali tudi leta 1957 in kasneje. Med pobeglimi 
so bili tako prebivalci slovenskih vasi kot tudi drugi. Osebam z drugih obmo~ij 
Mad`arske so pri pobegu nemalokrat pomagali doma~ini, ki so poznali teren (ÁBTL 
1: 40, 65, 95, 146). Agenti so budno opazovali doma~ine, ki so bili zaposleni v 
notranjosti `upanije in so ob~asno prihajali na obisk v rojstno vas, mlade fante 
(zlasti nabornike, rojene med letoma 1942 in 1944), in delavce z drugih obmo~ij 
Mad`arske, ki so bili zaposleni pri gradnji pionirskega doma v [tevanovcih. Vzrok 
za to so bile domneve, da naj bi pri teh osebah obstajala begosumnost (ÁBTL 1: 
216–217, 223–224, 225–226). 
Sorodniki porabskih dru`in, ki so `iveli v sosednjih dr`avah, in disidenti 
so vzpostavili stike z dru`inskimi ~lani, ki so ostali doma. Ti stiki so bili strogo 
nadzorovani s strani tajne slu`be. Podatki o obiskih sorodnikov iz Jugoslavije 
se v poro~ilih agentov prvi~ pojavijo leta 1958. Obiskovalci so povedali, da je v 
Jugoslaviji dosti bolj{e kot v Porabju. Prej je bilo tudi tam slabo, toda zdaj nimajo 
ve~ razloga, da bi se prito`evali. Tudi tam se govori, da bo vojna, toda ne vedo, 
kdaj (ÁBTL 2: 214). Zaradi hladne vojne so tako prebivalci Porabja kakor njihovi 
sorodniki z druge strani meje `iveli v nenehnem strahu pred vojno. V slovenskih 
vaseh so se celo {irile govorice, da bodo mo{ke vpoklicali v vojsko. 
Prebivalce Porabja so vznemirjale tudi govorice, da bo dr`ava ponovno uvedla 
prisilno v~lanjevanje v kmetijske zadruge.18 Iz {tevilnih zapisov v poro~ilih agentov 
o tem problemu je mogo~e ugotoviti, da je ve~ina prebivalstva temu nasprotovala 
(npr. ÁBTL 1: 101; ÁBTL 2: 189). Strah in odpor ljudi do kmetijskih zadrug 
sta bila upravi~ena, kajti kolektivizacija kmetijstva po sovjetskem vzoru v ~asu 
Rákosijevega re`ima, ko so z uvedbo kmetijskih zadrug kmetom odvzeli zemljo 
in so jih nasilno v~lanili v zadruge, je bila pri ljudeh {e preve~ `ivo v spominu. 
Obiskovalci iz Jugoslavije so dve leti kasneje med drugim poro~ali sorodnikom 
v Porabju o tem, da so tudi v Jugoslaviji kmetijske zadruge, o poginu `ivali v 
zadrugah in da se zaradi tega tudi ljudje v Jugoslaviji bojijo v~lanitve v zadrugo, 
ipd. (ÁBTL 3: 22). Obiskovalci iz Jugoslavije so sorodnikom prina{ali zlasti tiste 
proizvode {iroke potro{nje, ki jih je v Porabju primanjkovalo. Tako so sorodniki 
dru`ine T. v Andovcih iz Jugoslavije prinesli 10 najlonskih rut (nekaj jih je `ena 
prodala za 100 forintov) in pet litrov `ganja (ÁBTL 3: 30). 
Ljudje, ki so se izselili v Ameriko, so sorodnikom v Porabje po{iljali pakete 
in pisma. Iz zapisov tajnih agentov za leto 1957 je razvidno, da so se ljudje 
18 V letih 1959 in 1961 je {e potekala kolektivizacija kmetijstva. ^lani kmetijskih zadrug so bili 
dele`ni ugodnosti, za kmetovanje so jim zagotovili delovne stroje in socialno zavarovanje. 
96
Katalin Munda Hirnök
prito`evali nad sinom upravitelja po{te v [tevanovcih, ki je ropal pakete, ki so 
jih po{iljali sorodniki iz Amerike (ÁBTL 1: 44). Tajni agenti so vsa pisma, preden 
so bila izro~ena naslovniku, prevedli iz porabskega nare~ja v mad`ar{~ino, kar 
potrjuje zapis podporo~nika Gy. K. z dne 17. aprila 1958, opremljen z oznako 
»Strogo zaupno« (ÁBTL 1: 79). Disidenti, ki so se ustalili v tujini, so v pismih 
vabili dru`inske ~lane, ki so ostali v Porabju, naj pridejo za njimi. Tako je na 
primer J. D. iz Andovcev leta 1960 pisal o~etu, naj z drugim sinom pobegneta 
v Jugoslavijo, od tam pa k njemu v Brazilijo (ÁBTL 1: 146). Nekateri disidenti, 
ki so zbe`ali v Avstrijo, so posku{ali organizirati sre~anja s sorodniki iz Porabja 
na mejnem prehodu med Mad`arsko in Avstrijo. K. G. iz [tevanovcev se je hotel 
sre~ati s sorodniki pri mejnem prehodu Rábafüzes-Heiliegenkreuz, toda poskus se 
je izjalovil, ker so agenti pismo prestregli (ÁBTL 1: 178). 
Agenti so redno poro~ali tudi o razpolo`enju in obna{anju ljudi ob dr`avnih 
praznikih (kot so npr. 15. marec – praznik revolucije in osvobodilnega boja leta 
1848/49; 4. april – praznik osvoboditve, konec 2. sv. vojne; 7. november – praznik 
velike oktobrske socialisti~ne revolucije)19, o vsebini duhovnikovih pridig, o 
odnosih med grani~arji in va{~ani, skratka o vsem, kar se je dogajalo v vsakdanjem 
`ivljenju ljudi. Treba je vedeti, da so bile porabske vasi kot obmejno obmo~je vse 
do leta 1990 pod strogim nadzorom in v nekak{ni izolaciji. 
Sklepne misli
Porabski slovenski povojni deportiranci so bili po odpustu iz delovnih 
tabori{~ {e dolgo ~asa diskriminirani s strani dru`be in tudi okolja. Ve~ina izmed 
njih je tabori{~no preizku{njo premagala z dostojanstvom, z vztrajnostjo, vero v 
Boga in s solidarnostjo. 
Posku{ala sem, da ne bi opazila, videla porogljivost va{kih veljakov, ki so 
pripomogli k deportacijam. Vedela sem, da nisem ni~ slabega naredila, ni bila 
moja krivda, da sem pristala na Hortobágyju. To je bila politi~na napaka, zato 
sem lahko vzravnano hodila po cesti /…/ (TI 2010/1: 11) 
Deportiranci so bili `rtve komunisti~ne diktature. Njihov upor proti re`imu 
po odpustu iz delovnih tabori{~ se je kazal v tem, da so kljub dru`benemu 
poni`anju ohranili lastno suverenost in se niso zlomili. Terenski podatki ka`ejo, 
da so nekdanji deportiranci postali ljudje z mo~no voljo, bili so sposobni premagati 
ovire, ki so bile posledice deportacij. Dolga leta je trajalo, da so opremili svoje 
domove, nabavili gospodarsko opremo ipd. in kolikor toliko normalno za`iveli. 
Mladi, ki so bili deportirani (in tudi drugi, ki so spadali v kategorijo »razredni 
sovra`nik«), so imeli te`ave pri nadaljnjem {tudiju vse do 70. let 20. stoletja 
(Széchenyi 2008: 245). Marsikdo si je izbral poklic, ki ni bil zanj in je bil zaradi 
tega tudi slab{e pla~an, posledi~no imajo danes ni`jo pokojnino. 
Ve~ina porabskih Slovencev se je zaposlila v mono{trskih tovarnah, kjer so 
jih zaradi delavnosti, ne glede na njihovo »hortobágyjsko preteklost«, spo{tovali. Za 
19 Praznik osvoboditve in praznik velike oktobrske revolucije sta bila dr`avna praznika do leta 1990. 
97
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
obravnavano obdobje je bilo zna~ilno, da sta se med ljudmi izoblikovali solidarnost 
in medsebojna pomo~. To potrjujejo terenski podatki, ki opisujejo `ivljenje v 
delovnih tabori{~ih (solidarnost med samimi deportiranci, med deportiranci in 
»svobodnimi ljudmi« zunaj tabori{~, s katerimi so pri{li v stik), v ~asu triletnega 
bivanja zunaj Porabja kot tudi po vrnitvi deportirancev na lastne domove. 
Marsikatera dru`ina bi se po vrnitvi v Porabje te`je zna{la brez materialne (in tudi 
duhovne) pomo~i sorodnikov in sova{~anov pri izgradnji novega `ivljenja. Kljub 
pre`ivelim grozotam pri nekdanjih deportirancih ne moremo govoriti o `elji po 
ma{~evanju. Razlog za to je lahko tudi njihova verska vzgoja. Zaradi izoliranosti 
obmejnega obmo~ja, te`kih gospodarskih in politi~nih razmer in strogega nadzora 
vasi (ljudi) s strani tajnih slu`b je v ~asu mad`arske revolucije leta 1956 in {e tudi 
kasneje veliko ljudi pobegnilo v Jugoslavijo in v zahodni blok. Na zmanj{evanje 
{tevila prebivalcev v Porabju so vplivale tudi notranje selitve oziroma selitve 
znotraj meja Mad`arske. 
S pri~ujo~im ~lankom sem sklenila niz raziskav o porabskih povojnih 
deportirancih. Deportacije so usodno vplivale na `ivljenje dru`in in posameznikov, 
pustile so jim trajne posledice in zarezale rane v njihova `ivljenja, kar se pozna v 
osebnih spominih in v zgodovinskem spominu cele pokrajine. V prihodnosti bi lahko 
raziskovali primerjave porabskih deportirancev z deportiranci iz drugih pokrajin 
Mad`arske. Zanimivo bi bilo tudi spoznati vplive deportacij na sedanjo mlaj{o 
generacijo, potomce deportirancev, oziroma kak{no dedi{~ino so prinesle deportacije. 
LITERATURA IN VIRI 
DONCSECZ, Etelka
2008 Gazdasági és társadalmi változások a szentgotthárdi járásban az 1950-es években. Kulákok és 
deportáltak a nyugati határszélen: Szakdolgozat. Budimpe{ta: ELTE  BTK.
2009 Deportálások a Szentgotthárdi járásból az 1950-es években. Vasi Honismereti és Helytörténeti 
közlemények 35, {t. 3, str. 76–89.
FÜZES, Miklós
2001 Szibéria-szindróma Magyarországon. V: Zs. Hantó, J. Takács, M. Füzes (ur.), »Magukkal fogjuk 
megzsírozni a földet«: 2000 június 23-24-én a »Hortobágy - magyar Szibéria« címmel megtartott 
konferencia előadásai. Budimpe{ta: Alterra. Str. 8–18. 
FÜZES, Miklós (ur.) 
2002 Dokumentumok a hortobágyi zárt munkatáborokról: 1950–1960. Budimpe{ta: Alterra. 
GULYÁS, Gyula; GULYÁS, János
1989 »Törvénysértés nélkül«. Budimpe{ta: Láng Kiadó.
HANTÓ, Zsuzsa (ur.) 
2006a Családok munkatáborokban (1.) Budimpe{ta: Magyar Ház.
HANTÓ, Zsuzsa 
2006b »A lét tegyen rendet, ne a halál«. V: Zs. Hantó (ur.), Családok munkatáborokban (1.). Budimpe{ta: 
Magyar Ház. Str. 19–48.
HANTÓ, Zsuzsa (ur.)
2007 Családok munkatáborokban (2.). Budimpe{ta: Magyar Ház. 
HANTÓ, Zsuzsa; TAKÁCS, János; FÜZES, Miklós (ur.)
2001 »Magukkal fogjuk megzsírozni a földet«: 2000 június 23–24-én a »Hortobágy –magyar Szibéria« 
címmel megtartott konferencia előadásai. Budimpe{ta: Alterra. 
98
Katalin Munda Hirnök
KISS, László
2004 Zárt táborok a Hortobágyon és a Nagykunságon 1950–1953. V: J. Saád (ur.), Telepessors. Budimpe{ta. 
: Gondolat Kiadó. Str. 13–50.
KOVÁCS, Attila
2011 A magyarországi szlovének a magyar-jugoszláv kapcsolatok tükrében. V: E. A. Sajti (ur.), 
Magyarország és a Balkán a XX. században: tanulmányok. Szeged: JATEpress. Str. 65–79.
KOZÁR, Mária 
2000 Felsőszölnök. Budimpe{ta: Száz Magyar falu könyvesháza sorozat. 
2003 A magyarországi szlovének. Budimpe{ta: Press Publica. 
MUKI^, Francek
2007 ^rno{olec: porabska legenda. Murska Sobota: Franc-Franc. 
2010 Vtrgnjene korenjé. Murska Sobota: Franc-Franc. 
2011 Strgane korenine. Murska Sobota: Franc-Franc. 
MUNDA HIRNÖK, Katalin
1992 Vzroki in razvoj poljedelskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci. Razprave in gradivo {t. 26–
27, str. 238–248.
1997 Sezonstvo = Summásság. Etnologija Slovencev na Mad`arskem = A magyarországi szlovének 
néprajza 1, {t. 1, str. 19–66. 
2010 Porabski deportiranci v tabori{~ih na Hortobágyu v letih 1950–1953. Glasnik Slovenskega 
etnolo{kega dru{tva 50, {t. 3–4, str. 42–45. 
2011a Deportálások Magyarország nyugati határszélén az 1950-es években. V: L. Kupa (ur.), Görbe 
háttal: interetnikus konfliktusok Közép-Európában a múltban és a jelenben: tanulmányok. Pécs: 
Virágmandula Kft. Str. 137–147.
2011b A Rába-vidék a Rákosi-korszakban, különös tekintettel Felsőszölnökre. V: E. A. Sajti (ur.), 
Magyarország és a Balkán a XX. században: tanulmányok. Szeged: JATEpress. Str. 81–90.
2013 Represija nad Slovenci v Porabju v ~asu Rákosijevega re`ima (1948–1956). Prispevki za novej{o 
zgodovino 53, {t. 1, str. 201–212.
NAGYNÉ SZIKLAI, Ágnes
2002 A Vendvidék a Rákosi-korszakban. Trezor 2, str. 177–214. 
P[AJD, Jelka (ur.)
2007 ^e klonka{, sa ti opre: `ivljenjske zgodbe iz Porabja. Murska Sobota: Pokrajinski muzej. 
SAÁD, József (ur.)
2004a Telepessors. Budimpe{ta: Gondolat Kiadó. 
SAÁD, József
2004b Telepessors. V: J. Saád (ur.), Telepessors. Budimpe{ta: Gondolat Kiadó. Str. 287–326.
STIPKOVITS, Ferenc 
1994 Porabski Slovenci: dodatki k zgodovini porabskih Slovencev 1945–1949 = Szlovének a Rába mentén: 
adalékok a rábamenti szlovének történetéhez 1945–1949. Celldömölk: Módszertani Szakcsoport. 
SZÉCHENYI, Kinga
2008 Megbélyegzettek: a kitelepítések tragédiája. Pomáz: Kráter Kiadó. 
Seznam intervjuvancev 
TI 2010/1: 11 = Transkripcija intervjujev iz leta 2010, intervjuvanec {t. 1, str. 11. 
TI 2010/3: 6–7 = Transkripcija intervjujev iz leta 2010, intervjuvanec {t. 3, str. 6–7. 
TI 2010/4: 7= Transkripcija intervjujev iz leta 2010, intervjuvanec {t. 4, str. 7.
TI 2010/5: 7 = Transkripcija intervjujev iz leta 2010, intervjuvanec {t. 5, str. 7. 
TI 2010/6: 8 = Transkripcija intervjujev iz leta 2010, intervjuvanec {t. 6, str. 8. 
TI 2010/8: 6–7, 7, 8 = Transkripcija intervjujev iz leta 2010, intervjuvanec {t. 8, str. 6–7, 7, 8. 
TI 2010/9: 4–5 = Transkripcija intervjujev iz leta 2010, intervjuvanec {t. 9, str. 4–5. 
TI 2011/11: 7, 15, 17 = Transkripcija intervjujev iz leta 2011, intervjuvanec {t. 11, str. 7, 15, 17. 
99
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
Raziskovalni filmi
KRI@NAR, N. (re`iser, fotograf); MUNDA HIRNÖK, K. (scenaristka, oseba, ki intervjuva), 2011. Ana 
Nemet Don~ec. Intervju. Apátistvánfalva/[tevanovci. Ljubljana: Avdiovizualni laboratorij In{tituta za 
slovensko narodopisje ZRC SAZU, In{titut za narodnostna vpra{anja, DVD, 14 min. 17 sek. 
KRI@NAR, N. (re`iser, fotograf); MUNDA HIRNÖK, K. (scenaristka, oseba, ki intervjuva), 2011. Elizabeta 
Kova~ Ge~ek. Intervju. Szentgotthárd/Mono{ter. Ljubljana: Avdiovizualni laboratorij In{tituta za 
slovensko narodopisje ZRC SAZU, In{titut za narodnostna vpra{anja, DVD, 23 min. 37 sek. 
KRI@NAR, N. (re`iser, fotograf); MUNDA HIRNÖK, K. (scenaristka, oseba, ki intervjuva), 2011. Jo`ef 
Majcan, Gizela Gubi~ Majcan. Intervju. Rábatótfalu/Slovenska ves. Ljubljana: Avdiovizualni 
laboratorij In{tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, In{titut za narodnostna vpra{anja, DVD, 
36 min. 59 sek. 
KRI@NAR, N. (re`iser, scenarist, fotograf); MUNDA HIRNÖK, K. (strokovno vodstvo), 2011. Kónya. 
Hortobágy. Ljubljana: Avdiovizualni laboratorij In{tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, 
In{titut za narodnostna vpra{anja, DVD, 6 min. 54 sek. 
KRI@NAR, N. (re`iser, fotograf); MUNDA HIRNÖK, K. (scenaristka, oseba, ki intervjuva), 2011. Margita 
Taka~ Oláh. Intervju. Szentgotthárd/Mono{ter. Ljubljana: Avdiovizualni laboratorij In{tituta za 
slovensko narodopisje ZRC SAZU, In{titut za narodnostna vpra{anja, DVD, 41 min. 39 sek. 
KRI@NAR, N. (scenarist, re`iser, fotograf); MUNDA HIRNÖK, K. (scenaristka), 2011. Spomini na 
deportacije. Izbor odlomkov iz filmskega gradiva = Emlék-képek a kitelepítésről: válogatott részletek 
egy felvett filmanyagból. Ljubljana: Avdiovizualni laboratorij In{tituta za slovensko narodopisje ZRC 
SAZU, In{titut za narodnostna vpra{anja, DVD, 30 min. 34 sek. 
MUNDA HIRNÖK, K. (scenaristka, prevajalka); KRI@NAR, N. (scenarist, re`iser, fotograf), 2012. Razstava o 
deportirancih = Kiállítás a deportáltakról. Ljubljana: Avdiovizualni laboratorij In{tituta za slovensko 
narodopisje ZRC SAZU, In{titut za narodnostna vpra{anja, DVD, 7 min. 52 sek. 
MUNDA HIRNÖK, K. (scenaristka, prevajalka); KRI@NAR, N. (scenarist, re`iser, fotograf), 2012. Sledi 
deportacij v Budimpe{ti = A deportálások budapesti nyomai. Ljubljana: Avdiovizualni laboratorij 
In{tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, In{titut za narodnostna vpra{anja, DVD, 14 min. 44 sek. 
Arhivski viri
ÁBTL 1 (Állambiztonsági Szolgálatok Történeti Levéltára) �Zgodovinski arhiv Slu`be dr`avne varnosti� - 
ÁBTL 3.1.2. M-21598/1 »Sárközi«, str. 40, 44, 65, 79, 95, 101, 146, 153, 178, 216–217, 223–224, 
225–226. 
ÁBTL 2-ÁBTL 3.1.2. M-22316/ 1 »Gondos«, str. 189, 214. 
ÁBTL 3-ÁBTL 3.1.2. M-13125 »Galambos«, str. 22, 30. 
VaML 1 (Vas Megyei Levéltár) �Arhiv @elezne `upanije� - Szentgotthárdi Járási Bizottsága, 44. fond, 2. 
fondcsoport, 1949–1953. év, 36. ő. e. szám. Jelentések a fontosabb kül- és belpolitikai események 
visszhangjáról, a lakossság hangulatáról �Okrajni odbor Mad`arske delavske partije Mono{ter, fond 
44, f. {t. 2, 1949–1953. Poro~ila o odmevih na pomembne zunanje in notranjepoliti~ne dogodke in 
o razpolo`enju prebivalstva�, str. 149–150. 
VaML 2 - XXIII. 301. Sztg. Jár. Tan. VB. 289/1957 �fond: XXIII. 301. Izvr{ni odbor okrajnega sveta 
Mono{ter, fascikel: spisi o izdajanju dovoljenj za naselitev oziroma vrnitev na domove, dodeljevanju 
finan~nih podpor in posojil ter o vra~anju podr`avljenih hi{�, str. 70. 
VaML 3 - A Szentgotthárdi Jár. Titk. Ir. Kölcsönügyek a 29/1956. MT. sz. rendelet alapján �fond: Sekretariat 
mono{trskega okraja, fascikel: Spisi o zadevah posojil na podlagi odloka Ministrskega sveta 29/1956�.
VaML 4 - XXIII. 1. c. Vas Megye Tanácsa VB. elnöki »Szigorúan bizalmas« és »Bizalmas iratok«. 
Szentgotthárdi Járás kitelepítési leltárak. �»Strogo zaupni« in »Zaupni dokumenti« Izvr{nega odbora 
`elezno`upanijskega sveta. Inventurni seznam mono{trkega okraja�. 
VaML 5 - XXIII. 301. B. 22/1957 Sztg. VB. Titkársága. Rendőri jelentések. �Arhiv @elezne `upanije, fond: 
XXIII. 301. B. 22/1957. Sekretariat Izvr{nega odbora mono{trskega okraja. Policijska poro~ila�. 
VaML 6 - XXIII-700/b/744/1 Felsőszölnök Községi Tanács VB. ülés jkv. 1950–1962 �fond: XXIII-
700/b/744/1. Zapisniki Izvr{nega odbora ob~inskega sveta Gornji Senik 1950–1962�, str. 86. 
100
Katalin Munda Hirnök
BESEDA O AVTORICI
Katalin Munda Hirnök, dr. etnolo{kih 
znanosti, je znanstvena svetnica na In{titutu 
za narodnostna vpra{anja v Ljubljana. Razi-
skuje predvsem vlogo kulture in medijev pri 
oblikovanju medetni~nih odnosov v obmej-
nih regijah ter dru`benopoliti~ni, ekonom-
sko-socialni, izobra`evalni polo`aj Slovencev 
na Mad`arskem. V zadnjih letih poglobljeno 
prou~uje prisilne povojne deportacije porab-
skih Slovencev v delovna tabori{~a na Hor-
tobágy v letih 1950–53, v ~asu Rákosijevega 
re`ima na Mad`arskem; v letih 2009–2012 
je vodila temeljni raziskovalni projekt Po-
rabski Slovenci v »mad`arskem gulagu«. 
Je sourednica ve~ strokovnih publikacij o 
etnolo{ki in kulturni dedi{~ini Slovencev 
v sosednjih dr`avah, soavtorica monografij 
Managing the mix thereafter: comparative 
research into mixed communities in three in-
dependent successor states (2000) in Izzivi, 
dileme, re{itve: izobra`evanje Romov v pra-
ksi nekaterih dr`av (2013) in avtorica gesel o 
porabskih Slovencih v Enciklopediji Sloveni-
je, v Slovenskem etnolo{kem leksikonu ter v 
Osebnostih: velikem slovenskem biografskem 
leksikonu.
ABOUT THE AUTHOR
Katalin Munda Hirnök, PhD in ethnol-
ogy is a scientific counsellor at the Institute for 
Ethnic Studies in Ljubljana. Her main research 
interests are the role of culture and the media 
in the formation of interethnic relationships in 
border areas, and the socio-political, socio-eco-
nomic, and educational situation of the Slovene 
minority in Hungary. In recent years she has 
made an in-depth research into the post-war 
forced deportations of Porabje Slovenes to the 
labour camps in Hortobágy in 1950–53, at the 
time of the Rákosi regime in Hungary; in the 
2009–2012 period she led the basic research 
project Porabje Slovenes in the “Hungarian Gu-
lag”. She co-edits several professional publica-
tions on the ethnological and cultural heritage 
of the Slovene minorities in the neighbouring 
countries, and has co-authored the mono-
graph Managing the mix thereafter: compara-
tive research into mixed communities in three 
independent successor states (2000) and Izzivi, 
dileme, re{itve: izobra`evanje Romov v praksi 
nekaterih dr`av (2013). She further wrote the 
entries on the Porabje Slovenes in Enciklope-
dija Slovenije, Slovenski etnolo{ki leksikon and 
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.
SUMMARY 
The life of the Slovene post-war deportees from Porabje after the closure of the 
labour camps 
The article is an in-depth study of hitherto unknown facts about the life of the Porabje deportees 
after their release from the labour camps in Hortobágy in 1953 until they returned home in 
1956 and early 1957, and about the difficulties of beginning a new life, as well as on the effects 
that have marked the Slovene community in Hungary to the present day. 
The abolition of the labour camps in 1953 resulted from the political and personnel changes 
to the Hungarian authorities after Stalin’s death. The Hungarian government led by Imre Nagy 
proclaimed a general amnesty and this included the deportees in the closed areas of Hortobágy. 
The government ordered the minister of internal affairs to put an end to the deportation as of 
October 31, 1953. The closure of the camps started the second stage of the ordeal of the former 
deportees. After being released from the camps people were not allowed to return to their 
homes, they were outcasts, expelled from certain towns and from the border area (to which 
Porabje too belonged) and were added to the lists of people under observation. They were thus 
forced to seek employment and accommodation in various places across Hungary outside the 
“forbidden” area. Most of the Slovene families found employment and a “new home” after the 
closure of the camps in the agricultural cooperatives of @elezna kapla (Eisenkappel, Austria), 
close to Porabje. It was not until 1956 that the deportees were allowed to return to their homes 
101
@ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~
unhindered, but compensation was never on the table. The former deportees were entitled to a 
5,000 forint aid and a maximum loan of 10,000 forint for their new start. When the deportees 
returned, they found their homes empty, destroyed, or plundered. With the help of relatives 
and villagers they started a new life, but it was far from easy. Tensions often arose between 
the former deportees and the villagers, especially with the village authorities, of whom they 
knew that they had participated in the deportations. The young were not able to study because 
they were (politically) marked because of their deportation. Not all people returned to Porabje 
from the camps, many families chose to settle elsewhere in Hungary. Statistical data confirm 
this development. The drastic fall of the population and empty villages mainly resulted from 
the anti-minority policy of the Rákosi regime and the mass exodus of the population after the 
suppression of the 1956 revolution, when every tenth inhabitant of the district of Szentgotthárd 
fled to the West or Yugoslavia. Internal resettlement of the population also started in this period.