številka 48 četrtek, 12. decembra 1996 160 tolarjev ;•*,!'• ^ iltVI '.".''V« •?», r'—1 - . l-.L-.u_L_.LJ ' sfsa" -----^ %, > siE;v* ^--- Središča Velenja od prejšnjega četrtka znovakrasi velika novoletna jelka. T\idi tokratno, že že šesto smreko, ki ima okroglih 20 metrov, morda še nekaj več, so pripeljali na Titov trg in jo seveda tudi postavili Šentiljčani. Izbrali so resnični lepo drevo. Ko so dan poprej smreko podrli v gozdu Alojza Krajnca, po domače Bohovšek, in jo nato izmerili, so namerili kar 28 metrov. Po ovinkasti cesti do Velenja bi imeli preveč težav z njenim prevažanjem, zato so jo skrajšali za osem metrov vos Veselje pod prazničnim drevesom 12.12. ob 17.00 Center za vzgojo, izobraževanje in uspos-abljanje» Zapojmo in zaplešimo v Novo leto« 13.12. ob 17.00 OS Gustava Šiliha »S Šilihovci v novo leto« 12. ob 17.00 OŠ Antona Aškerca »To je novoletni čas, ko nam vlada Dedek Mraz« 12. ob 17.00 OŠ Šalek »Brez zadrege« 12. ob 17.00 OŠ Gorica Igrica »Nabiralniki« 12. ob 17.00 OŠ Mihe Pintarja Toleda »S plesom v novo leto« 12. ob 17.30 OŠ Livada »Veselo v novo leto« LlAlAUUlLiLS&A UL:l!iill!l/l DAN ODPRTIH VRAT 13.decembra 1996 v Mladinskem centru (Rdeča dvorana) VUUDN0 Vi . DOM UČENCEV, Efenkova BI, VELENJE Tel.: 063/ 851-810 d d ZAVAROVALNICA | maribor! PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 Oblačno in topleje, možno občasno padanje dežja. ISSN 0350-5561 9 OŠ Antona Aškerca Velenje Danes slovesnost ob 25- Danes (v čertek) je za učitelje in učence osnovne šole Antona Aškerca Velenje poseben dan. Poseben zaradi jubileja oziroma prireditve, s katero bodo zaznamovali 25-letnico delovanja te šole. Tako bodo v dopoldanskem času pripravili kulturni dan, popoldne ob 17. uri pa svečano prireditev v dvorani velenjske glasbene šole. Ob tej priložnosti se bodo srečale prve in sedanje generacije učiteljev. Šola Antona Aškerca je bila dolga leta na- jvečja šola v bivši občini Velenje, danes si to mesto deli z osnovno šolo Šalek Velenje. Kot tretja OŠ v mestu Velenje je prvič odprla vrata na strežaj v šolskem letu 1971/72, skupaj z letošnjo generacijo pa se je na matični šoli v Velenju in na podružnici v Pesju usposabljajo za življenje 23.250 otrok. Nekoliko presenetljiv je podatek, da prav letos sedi v 28 oddelkih v vsem obstoju šole najmanj učencev - "le" 753. (tp) ^SlllSSilSlSi) 9J Ct Oft na vmtMvmm&MmiM Glasovala le dobra tretjina volivcev VELENJE, ŠOŠTANJ, ŠMARTNO OB PAKI- Nedeljskega refrenduma o spremembi volilnega sistema se je v 7. volilnem okraju 5. volilne enote udeležilo 5.775 volilcev ali 36,46 odstotkov volilnih upravičencev. Za kombiniran volilni sistem je glasovalo 14,9% volivcev, za večinski 36,4% in za proporcionalni 33,7%. V 8. volilnem okraju se je referenduma udeležilo 6.430 volilcev ali 39,62% vseh volilnih upravičencev. Za kombiniran sistem je glasovalo 11,9% volilcev, za večinski 45,2% in za proporcionalni 25,8%. Pripominjamo, da so rezultati neuradni, uradni bodo znani danes (četrek). "Zmagal" večinski sistem MOZIRJE - V 6. volilnem okraju se je nedeljskega referenduma udeležilo 5.245 vo-Jilcev od skupno vpisanih 12.813, kar pomeni 40,93 - odstotno udeležbo. Neveljavnih glasovnic je bilo 421, veljavnih 4.824, proti vsem trem referendumskim vprašanjem pa se je izreklo 157 volilcev. Za kombinirani sistem se je izreklo 457 volilcev, ali 8,7 odstotka, proti njemu pa 2.354, za večinski sistem se je opredelilo 3.268 ali 62,3 odstotka volilcev, proti pa jih je bilo 818; za proporcionalni sistem je glasovalo 17,4 odstotka udeležencev nedeljskega referenduma, to je 912, proti temu sistemu pa jih je bilo 2.159. Največ za referendumsko vprašanje B ŽALEC - V 4. volilnem okraju v občini Žalec se je nedeljskega referenduma udeležilo 33,9 odstotka volilnih upravičencev. Največ glasov ZA so ti oddali za referendumsko vprašanje B (44,8% glasov), za kombiniran volilnih sistem jih je glasovalo 11,2%, za C predlog pa 27,8% volilnih upravičencev. V 5. volilnem okraju so zabeležili 36,16% udeležbo, tamkajšnji volilci pa so svoje glasove ZA porazdelili: 49,5% za referendumski predlog B, 25,6% za predlog C, daje kombiniran volilni sistem pravi, pa je menilo 10,9% volilnih upravičencev. Referedum v Slovenj Gradcu in Mislinji V devetem volilnem okraju pete volilne enote, ki zajema Mestno občino Slovenj Gradec in Mislinja, je bila udeležba na nedeljskem referendumu 30,25 odstotna. Za prvi predlog, ki ga je predlagal Državni zbor, je glasovalo 16 odstotkov volilcev, za drugi, ki so ga predlagali v stranki SDS in skupina 42 tisoč podpisnikov, je glasovalo 45 odstotkov volilcev, za tretji, ki ga je predlagala skupina poslancev, večinoma iz vrst LDS, pa je glasovalo 25,9 odstotkov volilcev. mkp, tp, bš,jp Novi Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1997 9770350556014 2 ms VAS DOGODKI 12. decembra 1996 Radio Velenje Pogodbo z olimpijskim komitejem Prizadevanjem Olimpijskega komiteja Slovenije -združenja športnih zvez in Odbora športa za vse, da bi se Slovenci bolj množično vključevali v športne aktivnosti, seje pridružil tudi Radio Velenje, ki se je s podpisom pogodbe obvezal, da bo poslušalce obveščal o vseh novostih na tem področju. V ta namen smo uvedli v program Radia Velenje tudi posebno oddajo, v katero se neposredno vključujejo odgovorni športni delavci iz vse Slovenije, na sporedu pa je ob četrtkih ob 9.30. Z novim letom bo ponudil Olimpijski komite tudi olimpijsko kartico, ki bo celostno obravnavala področje športa za vse, za imetnike pa bodo organizirali športne vikende in regionalne tur-istično-športne prireditve v izbranih slovenskih turističnih krajih. Zbirajte račune, ki prinašajo dohodninsko olajšavo1 Zakaj bi dajali državi vec, kot ji pripada? H koncu gre še eno "dohodninsko" leto. Mislite nanj zdaj, ko še imate nekaj možnosti, da si priskrbite še kakšen račun, s katerim boste lahko uveljavljali največ 3-odstotno olajšavo. Naj vam je ta odstotek še tako manjhen in naj se to število še tako nizko sliši, v končni poravnavi med državo in vami, igra svojo vlogo. Zakaj bi konec koncev državi dajali več, kot pa ji pripada, če to ni treba? V Velenju za leto '95 več vračil kot doplačil Z območja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke je za minulo leto 6.316 davčnih zavezancev državi moralo doplačati skoraj 217.214.000 tolarjev; medtem ko je bila država dolžna vrniti 14.870 davčnim zavezancem okoli 277.400.000 tisoč tolarjev. Razlika do 25.359 davčnih zavezancev, kolikor jih je na območju, pa "odpade" na tiste, ki so bili bodisi pod cenzusom 1.000 tolarjev - toliko ni bilo treba ne vrniti ne doplačati, bodisi je bila njihova odmera nič. Zoper tiste, ki so na kakršen koli način zaobšli Zakon o dohodnini, bodisi, da napovedi niso oddali pa so se v njihovih napovedih pokazale razlike, so ustrezno ukrepali. "Predlagali smo jih v postopek sodniku za prekrške. Takšnih je bilo letos okoli 500, kar je manj kot pretekla leta," ugotavlja Darinka Mravljak, pomočnica direktorja Davčnega urada Velenje. Med novostmi letos davčna številka Novosti, ki bodo veljale za napoved dohodnine za leto 1996 bodo bolj tehnične kot vsebinske, pravi Mravljakova. Poleg EMŠO-ja bo treba tokrat v napoved vpisati tudi davčno številko, ki nam jo bodo sporočili iz davčnega urada. Po novem bo treba pet let doma hraniti dokaze o tem, kar bomo davkariji napovedali v dohodnini, obrazec za napoved pa bo vsak davčni zavezanec v enem izvodu tokrat dobil zastonj. Novost pri olajšavah "V tem trenutku je pomembno to, daje novost pri olajšavah, ki so sicer že bile vgrajene v 9. člen Zakona o dohodnini, niso pa še veljale za minulo dohodninsko leto, ker vlada o tem z uredbo ni pravočasno sprejela vseh pravil, tudi olajšave za nakup predmetov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode in elektrike in so tudi sicer prijaznejši do okolja. Vlada je namreč uredbo o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti za nekatere proizvode sprejela prepozno, da bi lahko veljali že za prejšnje dohodninsko leto. Gre pa za nakup hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih sto-jev, sesalnikov... Kdor je kupil katerega od teh proizvodov ali pa ga bo v tem mesecu še kupil, zanj pa si je proizvajalec pridobil potrdilo, da so energetsko učinkoviti, lahko znesek všteje v olajšavo. To potrdilo ima nekaj proizvajalcev, med njimi tudi Gorenje," pravi Darinka Mravljak. Dobro pa se je pri trgovcu pred nakupom pozanimati, ali aparat, ki ste ga izbrali, prinaša davčno olajšavo. Imate za 3 odstotke računov? Sicer pa tudi za to leto velja tako kot za prejšnja: 3-odstotno olajšavo lahko koristite, če imate za to ustrezno opremljene račune, ki se glasijo na vaše ime, in ki so na seznamu stvari, ki prinašajo olajšavo. To pa so računi, ki jih poznate še iz prejšnjih let. Zato je dobro, če kakšen tak izdelek, ki ste ga nameravali kupiti januaija, kupite še letos. Morda kakšno knjigo za novoletno darilo? Če imate še kaj prostora do 3 odstotkov seveda, ne silimo pa vas, da bi zapravljali po nepotrebnem. Država vam tako ne bo priznala nič več kot se je odločila. O vseh drugih podrobnostih, ki jih bo dobro poznati v zvezi z napovedjo dohodnine, pa bomo, podobno kot letos, pisali in govorili tako v časopisu kot v radijskem programu. Milena Krstič - Planine 10. december - mednarodni dan človekovih pravic Generalna skupščina Združenih narodov je 10. decembra leta 1948 sprejela in razglasila splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Deklaracija je postala svojevrsten dokument o človeku in njegovi osebnosti, njegovih pravicah in svoboščinah. Človekove pravice so temelj naše biti: brez njih ne bi mogli živeti kot ljudje. Ko govorimo o človekovih pravicah imamo v mislih, poleg človekovih bioloških potreb, predvsem tiste življenjske pogoje in pravice, ki v polni meri omogočajo razvijanje in uveljavljanje vseh človekovih zmožnosti, s katerimi lahko zadovoljimo tudi svoje duhovne potrebe. Med temeljnimi človekovimi pravicami ločimo državljanske in poli- tične pravice, ki so se razvijale tekom dolgega razvoja demokratičnih družb ter ekonomske, socialne in kulturne pravice, ki so se jih ljudje začeli zavedati šele takrat, ko so spoznali, da so prve brez vrednosti, če jim niso zagotovljene tudi pravice z ekonomskega, socialnega in kulturnega področja. Seveda so deklaracije, konvencije in sporazumi brez prave vrednosti, dokler so le črke na papiiju in se ne uresničujejo v praksi. Konec 20. stoletja pa smo žal še vedno vsakodnevno priče kršenjem tudi najosnovnejših človekovih pravic, včasih žal tudi v najbolj demokratičnih državah tega sveta. V svetu še vedno divja okoli 30 vojn, mnogi ljudje živijo na robu življenjskega minimuma, lakota še vedno pesti milijone ljudi, različne epidemije še vedno zahtevajo prevelik davek, nihče natančno ne ve, koliko je na svetu razseljenih ljudi, ljudi torej, ki nimajo niti domovine, kaj šele kaj drugega, rasna razlikovanja in nacionalizmi vseh vrst se v svetu vedno bolj bohotijo in še bi lahko naštevali. Deklaracije so torej eno, realno življenje pa povsem nekaj drugega. Življenje je tako kratko in ljudje bi za prijetno sobivanjena planetu, ki se mu reče Zemlja, morali narediti pravzaprav zelo malo: sprejeti in razumeti bi morali različnost in drugačnost in življenje vseh bi lahko bilo prijazno in človekavredno. Vse pa se vedno začne in konča pri posamezniku, torej tudi pri nas samih. Vsi različni, vsi enakopravni! Kaj pa je tega treba 50 let UNICEF-a Da bo svet »Svet radosti« UNICEF je edina organizacija združenih narodov, posvečena izključno otrokom. Ustanovljen je bil 11. decembra leta 1946, to je pred petdesetimi leti. Vseh teh pet desetletij sije UNICEF uspešno prizadeval izboljšati položaj žensk in otrok po vsem svetu in prav povsod, tudi v Sloveniji, so v torek in sredo obeležili visok jubilej te organizacije. UNICEF deluje po načelu: če ljudje sodelujejo, naredijo čudeže. Slovenski odbor za UNICEF je zato ob jubileju organiziral osrednjo mednarodno prireditev Naš svet radosti, ki je bila v torek zvečer v Cankarjevem domu. V programu je sodelovalo več kot 300 nastopajočih iz petih držav. S prireditvijo se je hkrati zaključila dobrodelna akcija Slovenskega odbora UNICEF-a - zbiranje sredstev za otroke sveta in posebej za otroke Bosne in Hercegovine. To je bila akcija, ki je sicer potekala po vsem svetu. bš V ponedeljek bo zasedal mislinjski svet Sedaj še praznik TUdi v Mislinji bodo letos svetniki opravili še eno sejo, na dnevni red pa so uvrstili 6 točk. Sestali se bodo v ponedeljek ob 18.00 uri v sejni sobi občine, to pa bo že 25. seja. Po tem, ko so v prvi obravnavi že na prejšnji seji obravnavali predlog Odloka o spremembah odloka o proračunu za letos, bodo v ponedeljek poskušali odlok sprejeti. Skupni prihodki proračuna bodo letos znašali nekaj manj kot 299 milijonov SIT, od tega je 1,7 milijona namenjenega sredstvom rezerv. V drugi obravnavi bodo sklepali tudi o odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, kjer so območja razdelili v dve območji. V prvo sodijo stavbna zemljišča v ožjem delu naselja Mislinja, v drugo pa v širšem delu naselja ter zaselki v Dovžah, Doliču in Završah. Sem sodijo tudi zemljišča počitniškega naselja in ostalih poslovnih objektov na Pungartu. Svetniki bodo na seji razpravljali o datumu, ko bo občina praznovala svoj praznik. Predlagajo 2. Oktober, ki je vezan na ta dan leta 1994, ko je državni zbor RS sprejel zakon, s katerim je med drugimi ustanovil tudi Občino Mislinja. Ob tem pa bodo v prvič obravnavali tudi odlok o priznanjih občine. Predvidoma bo najvišje priznanje »častni občan«, podeljevali pa naj bi še zlati, srebrni in bronasti grb občine ter posebna priznanja in zahvale občine in župana. bš Krajevna skupnost Šentvid Začasno bodo sneg piužili sami V krajevni skupnosti Šentvid, najmlajši krajevni skupnosti občine Šoštanj so zdaj, vsaj začasno, rešili problematiko pluženja snega na lokalnih cestah v kraju. Dokler ne bodo tega problema celovito rešili, je svet krajevne službe sprejel sklep, da za pluženje cest sklenejo pogodbo z dvema domačinoma. Za pluženje na odcepu cest Kopin - Zonk, Kopin - Kep in odcep proti kmetiji Zlebnik bo skrbel Franc Jelen; za odcep križišče Konečnik, Delopst, Krajnc bo skrbel Franc Urlep, če pa bo snega le preveč, bojiomagal tudi Edo Zlebnik, ki bo plužil tudi odcepe ceste Orel - Campa - Radman - Bahun in odcep križišče - Sleme. Odprti pa še ostajajo problemi s pluženjem cest Šentvid - Bele Vode, Šentvid - Javorje - Razbor. mkp V Šentilju blagoslov konj Pripeljite svojega konja! V Šaleku si ljubitelji in vzrejitelji konj želijo obuditi'zelo star običaj, ki paje žal že malce potonil v pozabo. 26. Decembra namreč goduje sveti Štefan, zaščitnik konj. Na ta dan bodo letos ob 10.00 uri pripravili blagoslov konj in to pred cerkvijo svetega Ilja v Šentilju pri Velenju. Vabijo vse lastnike konj, da se jim pridružijo skupaj s svojimi varovanci. Če pa želijo še kakšno informacijo, se lahko obrnejo na Mirka Vranjeka in Sandija Potočnika. bš GP Turist Nazarje Bo stečaj naslednja postaja? Dolgo, že kar veliko let namreč, se vleče negotovost glede obstoja in delovanja Gostinskega podjetja Tbrist Nazaije. Odveč je naštevati pretekle zagate, sedanje bo treba nujno odstreti, dejstvo paje, da ga najveijetneje čaka stečaj. Občini Mozirje in Nazarje kot kreditodajalki in upnici 2,6 milijona tolarjev sta namreč že dali pobudo za uvedbo stečajnega postopka. To seveda ni edini razlog, dejstvo je namreč tudi, da se upravni odbor kljub trikratnemu sklicu ni sestal že več kot leto dni. jp Kar za več stvari, ki se dogajajo ta čas pri nas, bi lahko rekli, kaj pa je tega sploh treba. Pa naj mislimo na samoprispevke, o katerih še vedno odločajo po več krajih, ali na spor okoli "dodelitve" okrepčevalnice ob avtocesti, na izginjanje nekaterih imen ob nazivih žalskih osnovnih šol, ali pa ko že slišimo prve poke petard, ki naznanjajo, da se bližajo prazniki. Na to pomišljajo tudi ob "potovanju " slovenskih dreves v Rim, saj še mnogi opozarjajo na pretirano lakoto cerkve po slovenskih gozdovih. Pa še bi lahko naštevali. Ta - kaj pa je tega sploh treba - velja končno tudi za mnoga dogajanja v naši visoki politiki, ko se pričenja boj za vladni vrh in ministrske stolčke. Nekateri menijo, da velja tudi za nedeljski referendum o spremembi volilne zakonodaje. Volitve smo namreč ravno odpravili in če res ne bo spomladi že novih, bi bilo verjetno bolj pametno, da s spremembo volilne zakonodaje ne bi tako hiteli, ampak si vzeli čas in stvari dobro premislili. Saj, končno, takle referendum tudi kar precej stane. Verjetno so zato nekatere krajevne skupnosti izrabile ta volilni referendum in k njemu pristavile še svoj samoprispevkarski lonček. Kar v enajstih krajevnih skupnostih na širšem celjskem območju so krajani izražali svoje mnenje o tem, ali so za to, da s prispevkom iz svojega žepa še na ta način pomagajo k hitrejšemu razvoju kraja. V občini Ljubno jih tako izjasnjevanje čaka koncem meseca. Tudi tako velika potreba po samoprispevku kaže, da se Slovenija še zdaleč ne razvija enakomerno. V velikih centrih krajanom še na pamet ne pride več, da bi še s samoprispevkom dajali denar za tisto, za kar menijo, da dajo dovolj že z različnimi drugimi prispevki in davki. V odročnih krajih, kjer so manj pozabljeni od boga kot od države, pa je to še edini način, da zlezejo malo dlje. Če bodo čakali le na državo ali pa na občino, bodo še dolgo čakali na stvari, kipa jih potrebujejo. Po Savinjski dolini - od Spodnje do Zgornje - pa še vedno odmeva odločitev Darsa o tem, kdo bo na Lopati uredil gostišče. Nekateri menijo, da je tu zaplet podoben tistemu pri bencinskih servisih. Vtem smislu, da gre za zaplet med "domačinimi" in "tujimi", le da je razplet tu drugačen. In čeprav prizadeti nočejo, da bi v to vpletali tudi politiko, drugi vendarle opozarjajo prav na to, pa čeprav brez argumentov. Stvar, ki naj bi bila (kljub obveznemu javnemu razpisu!) že dolgo jasna, se je zapletla in razčistili naj bi jo tudi s pritožbami. In prav je, da se stvar dokončno razčisti, sicer bo ostal dvom. Pri enem, ali pri drugem. Kaj pa je tega treba bilo, pravijo nekateri tudi za sedanje razprave, ko naj bi na naših osnovnih šolah zmanjšali število "umetniških " ur, tudi likovnega pouka. Očitno je, da ni vsem do tega, da bi Slovenci čim bolje risali in barvali. Morda se bojijo, da nas potem "oni" ne bi mogli tako farbati. (k) S ponedeljkove seje sveta občine Šoštanj Zelena luč žaskii p nokomunalo Največ časa so svetniki občine Šoštanj na zadnji seji, v ponedeljek, 9. decembra, namenili trem točkam: rebalansu proračuna in skupnemu komunalnemu podjetju, še največ pa obravnavi pobude petih svetnikov (bolj z leve strani) o nezaupnici predsedniku komisije za okolje in prostor pri svetu občine Šoštanj Francu Rogelšku. Očitali so mu osebne interese pri vodenju komisije in to, da je kot predsednik komisije prepričil gradnjo žage. Svoje mnenje je o nezaupnici podala komisija, ki pri delu predsednika ni videla nič bistveno spornega, župan je menil, da je nezaupnica grajena brez materialnih dokazov, svetniki pa so se nagibali tako na eno kot na drugo stran. Po široki razpravi so isti predlagatelji, ki so predlagali nezaupnico, predlagali tajno glasovanje o njej. Kako so glasovali? Od 16 svetnikov, jih je proti razrešitvi predsednika komisije glasovalo 8, za rezrešitev7,1 glasovnica pa je bila neveljavna. Franc Rogelšek torej ostaja predsednik komisije. Opravili precej dela Svetniki so brez večjih vsebinskih pripomb sprejeli rebalans proračuna občine za letošnje leto, premoženjsko bilanco, osnutek odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Šoštanj, dopolnili stanovanjski pravilnik in se dogovarjali o aktivnostih za sprejem odloka o javnemzavodu Agencije za šport Šoštanj, v zvezi s tem so imenovali tudi posebno komisijo. Za skupno komunalo Če bodo tudi svetniki Mestne občine Velenje sprejeli odlok o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, to so že storili v Šoštanju kot Šmartnem ob Paki, potem bo to podjetje tudi v naprej izvajalo komunalno dejavnost za vse tri občine skupno. Pred sprejemom odloka se je v Šoštanju pojavilo še nekaj vprašanj svetnikov, predvsem v zvezi z odločanjem skupščine javnega podjetja, ki jo sestavljajo župani ustanoviteljic. Odlok predvideva, da ti s soglasjem odločajo o sprejemanju finančnega načrta, letnih računovodskih izkazih poslovanja in statusnih spremembah, v Šoštanju pa bi želeli, da tudi o cenah in imenovanju direktorja. Komisija, ki je odlok pripravljala je bila jasna: več se doseči ni dalo, to, kar se je, je glede na deleže, ki jih imajo posamezne občine v javnem podjetju največ, kar je bilo možno. (Šmartno ob Paki 2,6% delež, Šoštanj 14,3% in Mestna občina Velenje 83,1%). Kanalizacija Topolšica - CČN V prostorih uprave občine Šoštanj bo mesec dni javno razgrnjen osnutek lokacijskega načrta kanalizacije Topolšica - CČN Šaleške doline. Občani in podjetja bodo na osnutek lahko podali pisne pripombe na Upravo občine Šoštanj. Šoštanjčane žuli kabelska televizija Kot je bilo videti ob razpravah pod zadnjo točko dnevnega reda - pobude in vprašanja svetnikov - se Šoštanjčani in okoličani veliko ukvarjajo s kabelsko razdelilnim sistemom, ne toliko s fizičnim delom tega projekta kot s tistim, kar jim ta nudi. Prav na to temo je bilo vrsto vprašanj in najbrž bodo v Svetu za prihodnjič pripravili celovito informacijo s tega področja . Milena Krstič - Planine /© ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje NOVOSTI NA EKRANIH BANČNIH AVTOMATOV Uporabniki bančnih avtomatov ste pri opravljanju katere od storitev na BA gotovo opazili določene spremembe začetnega menija oziroma ekranske slike, ki se po vstavitvi kartice in vnosu osebne številke prikaže na BA. Želja banke je, da bi ta sodobna oblika samopostrežnega poslovanja omogočala uporabnikom čimvečjo izbiro raznih storitev, zato prihaja pri dopolnjevanju programske opreme tudi do nujnih sprememb že utečenih postopkov in procesov. Za lažje razumevanje in pravilno izbiro ene od storitev vam v nadaljevanju posredujemo nekaj osnovnih napotkov: * hitri dvig - pri tej storitvi se na ekranu pojavijo definirani zneski, ki smo jih uporabljali tudi doslej brez možnosti izdaje potrdila o dvigu, * znesek po izbiri - pri tej opciji se pred izbiro zneska odločite, ali želite potrdilo o opravljeni storitvi. Po izbiri ene od možnosti (da ali ne) vtipkajte znesek, ki ga želite dvigniti, pri čemer morate biti pozorni na to, da je znesek zaokrožen na 1000, da ni nižji od 1000 SIT in ne višji od 15000 SIT oziroma neporabljenega dela dnevnega limita, če dvigujete večkrat na dan, * depozit - BA z depozitno enoto omogočajo polog gotovine na TR oziroma plačilo položnic, postopki teh storitev pa potekajo enako kot dosedaj, * inlormacija o stanju - komitentom LB Splošne banke Velenje d.d. ta storitev zaenkrat še ni dostopna. In še nasvet, "pozorno prebiranje sporočil na ekranu BA je garant za hitro in kvalitetno opravljeno storitev". Če pa se kljub temu pojavljajo morebitne nejasnosti, nas obiščite v eni naših enot, kjer vam bodo z veseljem pomagali. S ponedeljkove seje sveta občine Šmartno ob Paki Kako spraviti odioke v življenje? Obisk v Gorenju Na robu sklepčnosti so v ponedeljek popoldan opravili predvideno delo člani sveta občine Šmart-j no ob Paki. Premoženjska bilanca mestne občine Velenje na dan 31.december 1995 pri šmarških svetnikih ni vzbudila tolikšnega zanimanja. Morda zaradi pojasnila razla-galke Darje Medved, predstojnice urada za finance pri omenjeni občini, da gre pri izkazani višini 18.109.339.000,00 SIT zgolj za knjigovodsko stanje, torej brez cenitev in popisa premoženja. Premoženjsko bilanco so v predlagani obliki sprejeli soglasno. Tudi predlog Odloka o preoblikovanju javnega Komunalnega podjetja Velenje, izvajanje komunalnih dejavnosti, jim ni vzel veliko časa. Marija Tekavec, vodja delovne skupine za preoblikovanje tega podjetja, je bila očitno dovolj prepričljiva v obrazložitvi, zakaj je skupina podane pripombe na osnutek 15. člena le delno upoštevala. Tudi ta dokument so sprejeli soglasno. Pri obravnavi Predloga Odloka o dodeljevanju koncesij je predsedujoči Franc Korber sicer želel konkretnejše pojasnilo, katere so lahko nepredvidljive okoliščine. Ker je šlo za obravnavo predloga, in ker bi moral vložiti amandmaje, je svojo pripombo umaknil, v občini pa imajo tako še eden sprejet odlok več. Ugotovitve iz razprave Predloga sporazuma o določitvi kriterijev in delitvi premoženja med mestno občino Velenje ter občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki niso bile nič drugačne kot pri predhodni obravnavi. Le sklepu o sprejemanju predloga v predlagani obliki so dodali napotek komisiji, ki se bo dogovarjala o pogodbah glede vrtca in zdravstvenega doma. Nastal je na pobudo Frančiške Krbavac, ki je v razpravi poudarila, da so se v občini vseskozi zavzemali za svoj glas pri odločanju, torej za sous-tanoviteljstvo in ne za pogodbeni odnos. "Poročilo o realizaciji letošnjega proračuna do 30. septembra je spodbudno. V občinsko blagajno se je nateklo več kot smo načrtovali za to odbobje, odhodki pa so bili nižji od prihodkov. Realizacija je višja zaradi višje ekološke takse od previdene, tudi več dohodnine seje nabralo, manj pa je finančne izravnave. Uspešni smo bili na republiškem razpisu za elementar, kjer smo pridobili neplanskih 5 milijonov 800 tisoč tolarjev. Danes je seveda stanje nekoliko drugačno in na prihodnji seji bomo obravnavali osnutek rebalansa proračuna za postavke, kjer je bila poraba večja. Bistvenih prekoračitev ni bilo nikjer drugje, razen pri športu. Nekatere postavke pa so še povsem nedotaknjene." Tako je predstavil poslovanje občine v letošnjeh devetih mesecih tajnik Janko Kopušar. Svetnike sta nato v razpravi zanimali predvsem dve postavki: materialni stroški iz dela in subvencije v VVZ. Za prvo so izvedeli, da je bila načrtovana prenizko, glede subvencij pa so naslovili pobudo na člane komisije za socialna vprašanja, da preveri resničnost podatkov pri tistih, ki so to možnost uveljavili. Če bi potegnili črti pod razpravi o osnutkih Odlokov o javnem redu in miru ter o komunalnem redu, bi bila ugotovitev enaka: dokumenta sta zelo pomembna, potrebno ju je prilagoditi razmeram, stanju v občini, predvsem pa poskrbeti za njuno izvajanje v vsakdanjem življenju. Odgovora na vprašanje, kako, za zdaj še nismo slišali. Morda ga bomo po 15. januarju prihodnje leto, ko se bo iztekel rok za javno obravnavo. Do takrat naj bi ju "prečesali" tudi člani odbora za gospodarske dejavnosti. Med pobudami in vprašanji svetnikov je bilo tokrat nekaj kar zanimivih. Med drugim je Franca Korberja zanimalo, ali je pogodba o pluženju snega s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina oziroma o drugače urejenem izplačilu podpisana ali ne. Zupan mu je odgovoril, da delo normalno teče, pogodba pa za zdaj še ni podpisana. Prav tako ga je zanimalo, kaj je res in kaj ne v zvezi z govoricami občanov glede obnove stare šole. Nič spodbudnega nista povedala župan in tajnik, saj so možnosti, da bi preprečili lastnikove namere, kljub prizadevanjem majhne. Mojco Bole je zanimalo, ali je občina res brez moči pri nameri Kovinotehne o zaprtju poslovalnice Reprodukt. Na občini bodo poskušali nekaj ukreniti, so povedali, s kakšnim dopisom. Ob očitku, da občinska uprava slabo odgovarja na pobude in vprašanja občanov, je podžupan Martin Hrastnik še menil, da bi odbor za družbene dejavnosti moral pripraviti koledar prireditev. Glede božično-novoletne okrasitve središča občine pa je izvedel, da bo to letos okrašeno kot do sedaj še ni bilo. (tp) "Odnosi v Gorenju so dobri..." Na delovnem obisku v Gorenju se je minuli torek, 10. decembra, mudil France Tomšič, predsednik Neodvisnosti - Konference novih sindikatov Slovenije, spremljal pa ga je predsednik odbora kovinarjev v Neodvisnosti - KNSS Bogomir Ličof. V Gorenju sta se gosta najprej sestala s člani izvršnega odbora Neodvisnosti - KNSS Gorenja ter nato z vodstvom poslovnega sistema Gorenje. Kot je bilo slišati na tiskovni konferenci po pogovorih, so največ časa namenili vprašanjem splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. France Tomšič je med drugim omenil, da so v Gorenju plače relativno nizke, ki se ne morejo primerjati z drugimi, vendar so na ravni kolektivne pogodbe, kar je vsekakor pohvalno. Zato je tudi omenil dejstvo, da je Gorenju kot gigantu našega gospodarstva uspelo Predstavniki Gorenjeve Neodvisnosti - KNSS ter France Tomšič in Bogomir Ličof med tiskovno konferenco v Gorenju zadržati delovna mesta in hkrati izrazil prepričanje, da bodo delavci ohrnaili pomemben delež pri dokončnem lastninskem preoblikovanju. Omenil je tudi, da so odnosi med sindikatoma v Gorenju na civilizirani ravni, pa tudi vodstvo in sindikat naj bi usklajevala pomembne zadeve. Več govora je bilo torej o plačah in na pogovorih je bilo večrat omenjeno, da se stroški dela venomer bolj povečujejo. Pri tem so imeli v mislih tudi povečana nadomestila za bolniške izostanke, ki so v Gorenju še vedno previsoki. Hinko Jerčič Poslovne novice Davčna reforma je s prejemom dveh temeljih zakonov v letošnjem letu dosegla svoj višek in se prevesila v zaključno fazo. Spremembe, kijih reforma prinaša, so precejšnje, zdi pa se, da se jim okolje le počasi prilagaja. Da bi bilo nejasnosti - s tem pa tudi napak - čim manj, vabimo vse zainteresirane na enodnevni seminar z naslovom NOVA DAVČNA UREDITEV V SLOVENIJI IN PRIPRAVA NA SESTAVLJANJE ZAKLJUČNEGA RAČUNA V DAVČNEM LETU 1996, ki bo v petek, 20. decembra, ob 8. uri v sejni sobi št. 51, IV. nadstropje, stavba Sodišča Velenje. Prijave sprejemamo do 16. decembra na faksu št. 855-645 ali na naslovu: GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Trg mladosti 2,3320 Velenje, kjer so na voljo vse dodatne informacije. GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje organizira v torek, 17. decembra, ob 10. uri v stavbi Sodišča Velenje, sejna soba št. 51, IV. nadstropje, seminar na temo ZAKON O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU. Dnevni red: 1. Zakon o prevozih v cestnem prometu, 2. Pravilniki o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter načinu vodenja evidenc o izdanih licencah, o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta vzdrževanja vozil, o programu preizkusa strokovne usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljanja preizkusa za pridobitev licenc, 3. EKO točke. Seminar bo vodil g. Viktor Trstenjak, sekretar Združenja za promet in zveze pri GZS. Kotizacije ni. Prijavite se lahko na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920 ali na faks št. 063/855-645, kjer so na voljo tudi vse dodatne informacije. V Uradnem listu RS, št. 66/96 so bili objavljeni naslednji javni razpisi sofinanciranja za pospeševanje izvoznih promocijskih dejavnosti, povečanje izvoza v letu 1997 in srednjeročnih izvoznih rezultatov: 1. tržnih raziskav, 2. izdelava brošur in avdiovizualnih promocijskih gradiv, 3. udeležbo na specializiranih sejmih in predstavitvah. Sofinancira se do 30 % vrednosti projekta največ 1 mio pri 1. točki, 1,5 mio pri 2. točki in 2 mio pri 3. točki. Rok za prijave je 24. januar 1997 na obrazcih in po navodilih, ki se dobijo na Uradu za gospodarsko promocijo in tuje investicije pri MEOR-ju. Informacije na tel. št. 061/178-3557. V časopisu Dnevnik in Republika z dne 28. 11. 1996 so bili objavljeni PROGRAMI JAVNIH DEL V LETU 1997. V Termoelektrarni Šoštanj se pospešeno pripravljajo na izgradnjo odžveplalne naprave na petem bloku V Termoelektrarni Šoštanj vodilnim delavcem že dolgo ni osnovna skrb nemotena proizvodnja električne energije, ampak dajejo vzporedno s tem pozornost tudi temeljiti ekološki sanaciji. V zadnjih nekaj letih so veliko postorili. Prenehali so onesnaževati reko Pako in jezera s tem, ko so zgradili zaprti krogotok tehnoloških voda. Blok štiri že več kot leto dni obratuje ekološko neobremenjujoče, saj spustijo ves dim najprej v čistilno napravo. Zdaj so pred izgradnjo podobne, še nekoliko večje odžveplalne naprave na petem bloku. Gre resnično za zelo obsežno naložbo, ki jih bo veljala kar okoli 215 milijonov nemških mark. In kdaj naj bi dela stekla? "8. decembra smo sklenili razpis za zbiranje finančno komercialnih ponudb. Dobili smo jih pet.Te ponudbe proučuje posebna komisija, ki jo poleg naših strokovnjakov sestavljajo tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo. Ko se bo komisija odločila in izbrala najugodnejšega ponudnika, bomo z njim podpisali pis- mo o nameri za izgradnjo odžveplalne naprave. Na dan podpisa tega pisma začnetcči tudi štiriintridesetmesečni rok za izgradnjo te naprave", nam je povedal direktor Jaro Vrtačnik. Vzporedno z gradnjo odžve-plalnih naprav sS si v Termoelektrarni Šoštanj zastavili dolgoročno strategijo obnavljanja in vzdrževanja vseh naprav. Na ta način bodo življenjsko dobo vseh blokov pomembno podaljšali. Prve tri bloke so tako že "pomladili" in računajo, da bodo obratovali 55 let, torej do leta 2011, četrti blok naj bi obratoval do leta 2017, peti pa do leta 2023. Da bodo to lahko dosegli izvajajo na vseh napravah redna vzdrževalna dela, vsaki dve leti pa tudi obsežne remonte. V tem času vse naprave pregledajo, jih ustrezno izmerijo ter predvidijo kaj vse bo potrebno zamenjati. V letošnjem letu so opravili temeljito obnovo četrtega blo- Z rednimi vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli so življenjsko dobo vseh blokov podaljšali. ka, ki jih je veljala 24 milijonov mark. Polovico tega zneska so porabili za zamenjavo statorja generatorja. Temeljito so obnovili in nekoliko predelali kotel in zamenjali celoten sistem oljne kurjave. To je za Termoelektrarno Šoštanj zelo pomembno, saj se lahko le tako hitro odzivajo na varijajoče potrebe po električni energiji. Termoelektrarna Šoštanj ima namreč v elektroenergetskem sistemu vlogo sekundarnega regulatorja, kar pomeni, da morajo proizvodnjo elektrike hitro prilagajati potrebam. Direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaro Vrtačnik: "Kar 313 dni je bil naš žiro račun blokiran " Torej kotle pogosto ugašajo in ponovno prižigajo in učinkoviti so lahko, če imajo dober sistem oljne kurjave. Na ta način namreč prižigajo premog. Celovito so obnovili tudi odvodne iznašalce žlindre ter ostale naprave sistema odvoda žlindre izpod kotlja. V času, ko so potekala obsežna obnovitvena dela na četrtem bloku, so pregledali tudi odžve-plalno napravo in odpravili tudi vse pomanjkljivosti. Ob tem so ugotovili, da je naprava opravičila pričakovanja. Kakšna pa je letošnja proizvodnja? " Vse kaže, da bomo načrtovani obseg presegli. Do konca prejšnjega meseca smo namreč spustili v omrežje že 2 522 GWh elektrike, kar je 98,2 odstotka letnega plana. Tako so narekovale elektroenergetske potrebe. Za to smo pokurili 3 milijone 100 tisoč ton premoga, na deponiji pa gaje ta čas nekoliko več kot je bilo predvideno, okoli 840 tisoč ton," pravi direktor Jaro Vrtačnik. In kako se dobro delo, s kater- im se v Termoelektrarni Šoštanj lahko pohvalijo, zrcali v številkah? O tem direktor ne govori rad. To pa tudi ni čudno, saj so imeli v letošnjem letu kar 313 dni blokiran žiro račun. Torej skoraj vse delovne dni. To pa zaradi velikih bremen, ki jih za-enkat termoelektrarna še vedno v največji meri nosi za najete kredite za izgradnjo odžveplal-nih naprav. Vendar pa se svetlikajo boljši časi. Država je lastnik termoelektrarne Šoštanj in vlada je že izvedla dokapi-talizacijo, parlament pa potrdil zakon za sanacijo finančnega položaja podjetij s področja elektrogospodarstva. V Termoelektrarni Šoštanj so v letošnjem letu uresničili še nekaj pomembnih projektov. Pomembno so polepšali svoje okolje s tem, ko so uredili okolico in prebarvali nekdaj puste dimnike in druge naprave, nadaljujejo pa tudi z dolgoročno zastavljenim celovitim projektom human-izacije delovnega procesa, katerega cilj je prijaznejše delo in delovno okolje vsem zaposlenim. Mira Zakošek Telekom Slovenije,poslovna enota Celje belih lis" u Odprtje nove, že šeste v državi oziroma druge teletr-govine v Celju ter priključitev 70.000. telefonskega naročnika (poslovni sistem Eurodas v Topru) ter zaznamovanje druge obletnice, odkar so samostojno podjetje, so bili glavni razlogi za sklic novinarske konference vodstva Tekeloma Slovenije, poslovne enote Celje. Bila je minuli petek. Pomočnik glavnega direktorja dipl. inž. Jože Palčnik je ob tej priložnosti povedal, da se želi Telekom z odpiranjem prodajno-informacijskih centrov še bolj približati svojim naročnikom, saj lahko ti v njih dobijo vse informacije glede možnosti telekomunikacijskih storitev, cen, tu lahko plačajo tudi račune za storitve, oddajo vloge za nove priključke, kupijo testirane terminalne naprave in podobno. Letos so teletrgovino odprli že v .Velenju, Novi Gorici, v Novem mestu, prihodnje leto jih nameravajo odpreti še šest v nekaterih večjih mestih. Za trgovino, ki so jo odprli prejšnji petek v Celju, so namenili 20 milijonov tolarjev. Sicer pa je Jože Palčnik še povedal, da bo letošnje leto zanje dokaj uspešno in da so z razvojem telefonije na Celjskem še kar zadovoljni. Od leta 1961 je namreč število naročnikov naraslo od 1280 na 70.000, do konca tega leta pa jih bo še kakšnih 1500 več. 28 telefonov na 100 prebivalcev v omrežni skupini 063 je sicer pod slovenskim povprečjem, v - samem knežjem mestu pa jih je skoraj 40, s čimer se lahko uvrščajo med razvita področja. Listo čakajočih, na njej je trenutno 8 000 naročnikov, naj bi odpravili že prihodnje leto. Pa tudi tako imenovane bele lise - območja, kjer do sedaj še ni bilo mogoče dobiti tega okna v svet. V razvoj telefonije so letos vložili več kot 1,6 milijarde tolarjev, ki so jim jih pomagale zagotoviti lokalne skupnosti, občine s svojimi proračunskimi sredstvi ter naročniki. Brez njihove pomoči vseh vlaganj ne bi zmogli, ker hkrati s širitvijo telefonskih omrežij poskušajo zagotavljati še najsodobnejšo tehnologijo na tem področju. Lani je začel Telekom Slovenije uvajati tudi storitve v intergiranem omrežju digitalnih storitev ISDN. To omrežje omogoča prenos govora, besedil, slik, podatkov in videa. Približno 150 naročnikov takih priključkov so že pridobili, prihodnje leto pa naj bi to število podvojili. Nadaljevali pa bodo še prizadevanja na letos na novo uvedenem interaktivnem omrežju Slovenija Online, ki poleg videoteksta in teleoken omogoča tudi dostop do Interneta. Leto 1996, po besedah Jožeta Palčnika, predstavlja prelomno leto za vlaganja v telefonijo na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. "Letos smo dokončali izjemno zahteven projekt - iz- ISDN priključke so do sedaj vodili iz celjske centrale v Velenje po posebnih prenosnih sistemih. V tem času opravljajo še zadnja dela pri vgradnji ISDN centrale v Velenju, tako da bodo naročniki lahko dobili neposredno ISDN priključek tudi v Velenju. gradnjo digitalne vozliščne centrale v Velenju, povsem na novo zgradili digitalno telefonsko centralo v Šoštanju in zamenjali zastarelo centralo z novo v Arnačah pri Šentilju. Poleg tega v teh dneh zaključujemo izgradnjo telefonskega omrežja v Šoštanju in na območju Paškega Kozjaka. V Šmartnem ob Paki smo prav tako povečali zmogljivosti centrale." V mozirski občini so pred nedavnim vključili digitalni del telefonske centrale, povlekli optični kabel do Ljubnega ob Savinji, kjer so prav tako razširili telefonsko centralo, v naslednjih dneh pa naj bi začeli (v sodelovanju z občino Luče) posodabljanje telefonskega omrežja v Solčavi. S pomočjo lokalne skupnosti, občino Nazarje, nameravajo prihodnje leto odpraviti "belo liso" na področju Zadrečke doline. V žalski občini so letos razširili centralo v Šempetru, v Petrovčah, dogradili telefonsko omrežje na Ponikvi pri Žalcu, sofinancirali izgradnjo omrežja v Taboru in Preboldu, tako da bodo v začetku prihodnjega leta vključili tudi ti dve centrali. V letu 1997 naj bi se lotili v tej občini še enega velikega zalogaja - zamenjali naj bi iztrošeno telefonsko centralo z digitalno v Žalcu ter razširili zmogljivosti na Vranskem, v Petrovčah ter v Šempetru. (tp) Medobčinsko društvo Šaleške doline ob Paki Četrt stoletja športa in rekreacije V prostorih hotela Vesna v Topolšici je bila minulo soboto priložnostna slovesnost. Pripravili so jo člani Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline ob Paki, z njo pa so zaznamovali 25-letnico organiziranega delovanja na področju športa in rekreacije invalidov v Dolini. Po ogledu možnostih rehabilitacije oziroma vzdrževanja telesnih zmogljivosti, ki jih nudi Naravno zdravilišče Topolšica, so se udeleženci proslave sešli na svečano proslavo. Na njej je prvi mož Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline ob Paki Edvard Centrih poudaril, da 25 let res ni dolga doba. Ker pa gre za organizirano rekreacijo, zlasti tekmovalnega športa invalidov, jubilej ni tako skromen in zanemarljiv. Delo na tem področju zahteva kar nekaj aktivnosti - od organiziranja, spodbujanja do nastopov in srečanj, s katerimi tekmovalci in tekmovalke predstavljajo občine v Sloveniji in zunaj njenih meja. Po besedah govornika so invalidi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki menda edini v Sloveniji, ki vseh 25 let organizirajo občinska prvenstva invalidov v spomladanskem in jesenskem obdobju. Najprej so se preizkusili v plavanju, kegljanju, šahu, namiznem tenisu in streljanju, kmalu zatem še v balinanju, smučanju, atletiki, pikadu, tenisu, najmnožičnejšo športno -rekreativno dejavnost pa predstavlja avtorally. V zadnjih letiš so skrbi za zdravje in dobro počutje dodali še sedečo odbojko. Edvard Centrih se je v svojem poročilu spomnil začetkov delovanja na tem področju, tekmovanj, državnih in mednarodnih, na katerih so prav tekmovalci in tekmovalce njihovega društva posegali po najžlahtnejših odličjih. Pri tem so namesto na pomoč naleteli marsikdaj na vse prej kot razumevanje v prostoru bivše Jugoslavije. V zadnjih letih namenjajo pozornost srečanjem, sodelovanju z invalidskimi organizacijami širom po Sloveniji in na Madžarskem. Po zbranih podatkih so v 25 letih sodelovali na 516 občinskih, 178 medregijskih srečanjih, bili 121-krat na državnih prvenstvih, 95-krat na mednarodnih srečanjih, enkrat pa so sodelovali na paraolimpiadi. Na področju športa in rekreacije združujejo približno 480 invalidov, v tekmovalnem športu 192. Pri teh dejavnostih pogrešajo več žensk ter mladih. "Najbrž smo tu premalo storili za pridobitev v svoje vrste. Res je, da nam manjka tudi ljudi, ki bi se ukvarjali z invalidskim športom. Nekateri zdravi strokovnjaki nam kdaj pomagajo, a kaj več si zaradi skromnih sredstev ne moremo privoščiti. Manjka nam opreme, pripomočkov. Čeprav tekmovalci za sodelovanje na srečanjih marsikdaj prispevajo iz lastnega žepa, nam še ni uspelo vseh športnikov obleči v enake drese, trenerke ali copate." Edvard Centrih je sklenil svoja razmišljanja z ugotovitvijo, da so do sedaj uspevali, ker so imeli voljo in moč, ker so jim pomagali tudi drugi. Pohvale in priznanja, med katerimi je tudi Bloudkovo, jih spodbujajo, da na tem področju ostajajo dejavni. Morda jim bo uspelo s tako voljo in vztrajnostjo še kdaj poseči med najboljše. Tistim,ki so se v na področju športa in rekreacije invalidov v društvu do sedaj najbolj izkazali, so se zahvalili s priznanji in pokali. Slednje so podelili najboljšim 5 svojim športnikom: Zvonki Plaskan Batista, Jožetu Angeliju, Tonetu Tratniku, Rastku Lahu in Tonetu Osolniku. (tp) Pred svečanostjo so si ogledali tudi novo pridobitev Term Topolšica -prostore za terapijo v Mladiki. Z Zdenkom Lahom o opremljenosti velenjskega Premogovnika i V vseh pogledih primerljiv z Zahodom V Premogovniku Velenje ne bi bili tako uspešni in tudi takšnih rezultatov kot jih dosegajo ne bi bilo, če ne bi bil premogovnik opremljen s sodobno odkopno opremo in, če v njem ne bi skrbeli za sprotno vzdrževanje te na pogled zelo robustne, pa vendar zelo drage opreme. Temu preprostemu dejstvu pritrjuje tudi pomočnik tehničnega direktorja za elektro-strojno področje v Premogovniku Velenje, dipl. el. inž. Zdenko Lah. Z njim smo se pogovarjali v dneh, ko so se v Premogovniku Velenje že bližali izpolnitvi letošnjega proizvodnega načrta. * Ni vseeno, kako je premogovnik opremljen? ZDENKO LAH: "Seveda ne! To postaja vse bolj pomembno." * Velikokrat pravimo, da je Premogovnik Velenje eden najbolje opremljnih premogovnikov tudi v evropskem merilu. Je to res? ZDENKO LAH: "Je. S premogovniki v Zahodni Evropi in svetu je naša oprema povsem primerljiva. Prilagojena paje našim razmeram, torej odkopavanju premoga v debelih slojih, zaradi česar je v opremi nekaj posebnosti." * Ljudje, ki so včasih delali v Premogovniku Velenje pa so se potem, pred kakšnimi 15. leti upokojili, bi bili danes najbrž presenečeni, če bi se namenili na ogled delovišč v jami? ZDENKO LAH: "Najbrž bi bili res, marsikaj se je spremenilo. Je pa res, da se je že pred desetletji pokazalo dejstvo, ki so ga upoštevali zaposleni, da v primeru, če ne bomo šli v posodabljanje že obsoječe opreme, lahko ostanemo zadaj. To bi pomenilo, da ne bi bili konkurenčni niti doma, kaj šele drugje. To bi pomenilo tudi, da bi se kdo v Sloveniji lahko spomnil, da bi bilo bolje premog uvažati, kar se je v Ljubljani že zgodilo. V Velenju smo toliko dobri, da je kaj takšnega nemogoče." * Pravite, da je bila skrb za dobro opremljenost premogovnika skupna tudi ljudem, ki so v njem delali pred leti. ZDENKO LAH: "Veliki koraki na tem področju so bili storjeni zlasti v letih 1980,1981, ko so izdelali investicijski program, ki je bil natančno usmerjen v posodabljanje opreme. To je bil na nek način začetek tega, kar imamo danes. Se je pa seveda vmes pojavilo veliko novosti. Iz tistih let naj Zdenko Lah: "Za najbolj vitalno opremo smo letos porabili 12.000.000 nemških mark." omenim hidravlično podpoije, takrat še angleško, na bistveno več odkopih kot jih imamo danes. Tudi transportni sistemi so se obnavljali takrat." * Kdaj je prišlo do največjih sprememb? ZDENKO LAH: "V času, ko smo prešli na nov tip hidravličnega pod-porja na odkopih, ko smo se lotili obnavljanja verižnih transporterjev, to je tistih, ki odvažajo premog z delovišč, v zadnjem času pa tudi v posodabljanje strojev, ki pridobivajo oziroma režejo premog na odkopnih deloviščih. Ko bomo do konca opravili še ta korak, bo naš rudnik res tisti, ki v ničemer ne bo zaostajal z Zahodom." * Tudi k vam prihajajo poslovneži z Zahoda. Kaj opažajo? ZDENKO LAH: "Večina obiskovalcev iz zahodne Evrope je navdušena nad urejenostjo, modernostjo in, če se lahko malo pohvalim, tudi nad ekipo, ki je tu zaposlena." * Kje opremo nabavljate? Je ta predvsem uvožena ali pa jo je kaj tudi iz domačih logov? ZDENKO LAH: "Na žalost je proizvajalcev te vrste opreme v Sloveniji zelo malo. Večina opreme, ki je v premogovniku, je uvožena iz Nemčije in Avstrije, elektro-oprema pa v zadnjem času tudi iz Francije in Anglije. To je oprema, ki so jo v teh državah razvijali dolga leta. Težko bi jo bilo izdelati doma, kjer se proizvajalci s tem niso nikoli ukvarjali. Imamo pa dobrega soseda, ESO Opremo, kjer so ogromno naredili na področju hidravličnega podporja in kjer so, vsaj doslej, vedno dobro stregli našim željam. ESO Oprema sodeluje tudi z Nemci. Upam, da bo to sodelovanje tudi v naprej dobro." * Kako pa je s servisiranjem in popravljanjem, če se kaj pokvari? Imate za to svoje serviserje, ali ti prihajajo od tam, kjer ste opremo nabavli? ZDENKO LAH: "Dejstvo je, da imamo sami dobro usposobljeno strojno in elektro-remontno dejavnost, ki je sposobna v vsakem trenutku zahtevno opremo popraviti sama. Smo pa seveda tudi v stiku s proizvajalci. Včasih kakšno napako odpravimo kar z njihovo telefonsko pomočjo. Precejšnjo vlogo pri vzdrževanju in remontu pa ima, predvsem na strojnem področju, tudi ESO Oprema." * Če ni pretežko vprašanje, bi nas znimalo še, koliko denarja ste v Premogovniku letos namenili za opremo? ZDENKO LAH: "Letos, ko smo spet naredili pomemben korak naprej, med drugim smo nabavili kompletno podporje za en odkop in transporter za isto odkopno de-lovišče, smo ob vsej ostali vitalni opremi, porabili za to okoli 12.000.000 nemških mark. Toliko zagotovo." Milena Krstič - Planine V Velenju državna ustanova Direkcija za rudna bogastva Na dan Sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, so v Velenju uradno predali namenu Direkcijo za rudna bogastva. Slovesnosti so se udeležili mnogi predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti in podjetij s področja rudarstva, prostore direkcije pa je odprl državni sekrtetar za energetiko Boris Sovič. Direkcijo vodi dr. Boris Salobir. Njena ustanovitev je bila dolgoletna želja slovenskih rudarskih strokovnjakov, saj Slovenija doslej takšne ustanove ni imela in tako tudi ni bilo potrebne koordinacije celotnega slovenskega rudarstva. Direktor velenjskega Premogovnika doc. dr. Franc Žerdin je izrazil veliko zadovoljstvo, da ima Direkcija za rudna bogastva svoj sedež v Velenju, kjer je pomemben rudarsko energetski bazen. S tem Ministrstvo za gospodarske dejavnosti dokazuje, da je pripravljeno policentralizirati državne institucije. Izrazil paje tudi zadovoljstvo, da je do oblikovanja te ustanove v Sloveniji prišlo, saj bodo tako odslej to gospodarsko področje, ki je za našo državo zelo pomembno, ustrezneje koordinirali in zagotovo tudi hitreje uresničevali vse pripombe strokovnjakov. Predstavnikom Premogovnika Velenje, pa tudi velenjskemu županu Srečku Mehu, ki imajo veliko zaslug, da je Direkcija v Velenju, je čestital državni sekretar za energijo, ki je prav tako menil, da je oblikovanje takšne ustanove v Sloveniji že res nujno. Vse od razpada Jugoslavije (do takrat je bila takšna direkcija v Beogradu), se v Sloveniji s tovrstnimi problemi ni nihče celovito ukvarjal. Direkcija za rudna bogastva zajema vse energetske, kovinske, gradbeniške, mineralne in druge surovine, vključno s plinom, nafto, ogljikovodiki, morskimi solinami in njihovim pravilnim tehničnim izkoriščanjem. V novem zakonu o rudarstvu so, kot Direktor direkcije dr. Boris Salobir: "Velenje je to ustanovo dobilo tudi zaradi tradicionalne povezanost/ kraja z rudarstvom in že formirano rudarsko infrastrukturo." Uradno je prostore Direkcije za rudna bogastva, na Rudarski 6 v Velenju, odprl državni sekretar za energetiko Boris Sovič poudarja direktor dr. Boris Salobir, predvidene tudi koncesije, ki naj bi jih država podeljevala za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin in ogljikovodikov, iz tako pridobljenih sredstev pa bi financirala primarne in sekundarne raziskave, izrabo primarnih in sekundarnih surovin, strategijo in nacionalni program razvoja slovenskega rudarstva. Direkcija naj bi sledila tudi izvajanju zakonov o zapiranu rudnikov in premogovnikov.Seveda pa bo ta ustanova sodelovala tudi z domačimi in tujimi rudarskimi inštitucijami. Pripravili pa bodo tudi nacionalni program izkoriščanja in gospodarjenja z rudnim bogastvom, strategijo šolanja in razvoja kadrov... Mira Zakošek Se ESO Opremi Velenje res ne obeta nič dobrega? Nekaj časa se po Velenju že govori, da podjetju ESO Oprema, s 350 zaposlenimi, pri-hodnjost ne prinaša nič dobrega; da je v precejšnjih težavah, iz katerih se bo le težko izmotala. Nekateri celo pravijo, da bi bil edini izhod iz nastale situacije stečaj, ki bi omogočil I "zdravemu" jedru, da dela naprej. Ta beseda gre vodstvu podjetja težko z jezika. Zanekrat I razmišlja drugače in išče prijaznejše poti iz nastalega položaja. Ker so govorice eno, čeprav je v njih ve- Ilikokrat tudi precej resnice, dejanski položaj pa drugo, smo o tem, kaj se z ESO Opremo pravzaprav dogaja, povprašali tistega, ki to na- Ijbolj ve, direktorja mag. Vinka Grma. * Koliko resnice je v govoricah? a Vinko Grm: "Veliko. Precejšnje težave so se pojavile v zadnjem mesecu, že nekaj mesecev prej pa so se kopičile in nakazovale. Vzrok je v neplačevanju tujih in nekaterih domačih podjetij, posledica pa odsotnost novih naročil v teh podjetjih, ki nam v prvem koraku niso uspele zagotoviti plačil." * Težave so se pri delavcih odrazile na najbolj boleč in neposreden način, pri izplačilu plač. Zdaj so plače sicer dobili, kako pa naprej? I Vinko Grm: "Najbrž se bodo težave pojavile tudi pri naslednjem izplačilu, čeprav se trudimo, da do tega ne bi prišlo. Bojimo pa se, da redno izplačevanje ne bo možno." * Kljub težavam pa ta čas v ESO Opremi ni nihče na čakanju ? Vinko Grm: "Ni. Trenutno je dela še toliko, da lahko delajo vsi." * Vidite izhod iz nastalega položaja in če ga, kje? Vinko Grm: "Na to vprašanje ne bi mogel takoj odgovoriti. Skupščina lastnikov podjetja bo morala povedati, kako naprej. Možno je še vse." * Ko ste se pred časom srečali težavami, ste izdelali načrt, kako bi zadeve sanirali. Omenjali ste nekaj novih programov, ki bi lahko pomenili preživetje podjetja. Koliko od tega ste uresničili? Vinko Grm: "Skoraj nič, ker so bili ti programi povezani s svežim kapitalom. Vloge za denar, ki smo ga iskali pri skladih in na republiki so nam bile zavrnjene z obrazložitvijo, da ni perspektivno vlagati v tovrstno dejavnost." * Gospod Grm, ste optimist? Vinko Grm: "Stvari bi se še dalo rešiti, potre- I bovali pa bi širšo pomoč." Milena Krstič - P/anfnc^ I Varnostni inženirji in tehniki Nova predsednica društva Člani Društva varnostnih inženirjev in tehnikov DVTT Velenje so pred kratkim za novo predsednico izvolili varnostno inženirko Bredo Djordjevič, ki vodi službo varstva pri delu v Elektroniki Velenje. Nova predsednica, ki bo s svojo ekipo zastavila delo v prihodnjem letu, namerava več storiti pri povezovanju med člani in pri ponovnem dvigu zavesti posameznikov, ki opravljajo delo na tem humanitarnem in tehnično-zaščitnem področju. Seveda ima tudi društvo precej humanitarni predznak in v sedemnajsto leto delovanja stopa s skoraj 50 člani in praktičnim programom delo- vanja, kar pomeni usposabljati svoje člani in ozaveščati zaposlene pred povzročanjem delovnih nezgod, poklicnih obolenj in materialne škode. Jože Miklavc V Nemčiji 50 Vegradovih delavcev Gospodarske razmere gradbincem doma že nekaj let niso naklonjene, še težje pa je, kot pravi direktor velenjskega Vegrada mas. Muharcm Bolič na tujem. Se posebej težko ohranjajo dosežen obseg dela v Nemčiji, kjer dajejo pri pridobitvi del prednost domačim gradbenim podjetjem oziroma podjetjem priključenim evropski skupnosti. Vseeno pa se mu je na nedavnem obisku v Nemčiji uspelo dogovoriti, da ohranjajo v Nemčiji svojo delovno enoto z okoli petdesetimi zaposlenimi. Za toliko delavcev so tudi pridobili potreba dela. (mz) Enota za kmetijsko svetovanje Velenje Svetovanje za danes, jutri in pojutrišnjem Brez znanja ni sodobnega kmetovanja. Spoznanje, ki mu kmetje vse bolj sledijo, prihaja do njih tudi s pomočjo kmetijske svetovalne službe. Pred 5 leti jo je v Sloveniji ustanovilo republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, organiziralo pa jo je po regijah v okviru kmetijskih ali živinorejskih javnih zavodov. Med približno 300 svetovalci v državi, bodisi terenskimi ali svetovalci specialisti za posamezna področja v kmetijstvu, sta tudi svetovalki v tovrstni velenjski enoti. "Glavna naloga naše svetovalne službe je prenos znanja, dognanj iz raznih raziskav do kmetov na različne načine: s predavanji, krožki, tečaji, osebnim svetovanjem, prispevki v sredstvih javnega obveščanja, organiziranjem strokovnih prireditev, razstav, prikazov raznih poskusov, z izdelavo razvojnih in investicijskih programov za posodobitev pridelave na kmetiji, uvajanje dopolnilnih dejavnosti in s tem skrb za razvoj podeželja in še in še. V okviru naše službe je organizirana tudi opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin," je predstavila velenjsko enoto kmetijske svetovalne službe vodja Lidija Diklič. En svetovalec na približno 500 kmečkih gospodarstev v Sloveniji, večjih od 1 ha, je za vse naštete dejavnosti na nekaterih področjih dovolj. Za območje Šaleške doline sta, po besedah sogovornice, le 2 svetovalki premalo. Tukajšnje kmetje so menda bolj zahtevni kot marsikje drugje, težav na terenu pa tudi ne manjka. Dikličeva ocenjuje, da so rezultati 5-letnih prizadevanj na njunem "terenu" vidni zlasti v živinoreji, pri pridelavi kakovostnega mleka in pitancev, tudi poskusi preprečevanja zaraščanja predvsem v gorsko-višinskih področjih niso skromni, vidne sledi pa je moč opaziti še pri urejanju pašnikov in pri pridelovanju kakovostne krme. Čeprav glede vstopa Slovenije v Evropsko unijo še ni nič dokončnega, je bolje priprave na to začeti danes kot jutri. Aktivnosti, ki so jih predvideli pri velenjski kmetijski svetovalni službi v prihodnje, gredo v to smer. Znižanje stroškov pridelave bo namreč rdeča nit pri organiziranju na- ' -- \ m ^B? % j Ht M } Hp% i Lidija Diklič: "Bolj kot doslej bomo pozornost namenili zmanjšanju stroškov pridelave na kmetijah." jrazličnejših predavanj in prikazov pravilne uporabe mehanizacije ter škropiv in pri svetovanju glede posodobitve hlevov, pri pridelavi kakovostnega mleka, krme za krave, pitance in drobnico, pri pravilni tehnologiji rabe pašnikov... Med načrtovani aktivnostmi za prihodnje leto so še pomoč kmetom pri pridobivanju republiških intervencijskih sredstev, nadaljnje spremljanje dela strojnega krožka (dejavnost slednjega je resneje zaživela letos), čeprav koriščenje uslug tega krožka marsikomu ni všeč. Prav tako za leto 1997 predvidevajo izdelavo programov za agromelioracijo na kmetijah. "Zelo si želimo in tudi spodbujamo tiste kmete, ki imajo možnost za uvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Več kot jasno je, da majhne kmetije brez njih vstopa v Evropo ne bodo preživele. Morda bodo to breme kolikor toliko zmogli prenesti na kmetijah v hribovitem predelu Šaleške doline, mnogo težje bo to na gorskih kmetijah. Vedno več jih je brez naslednikov in že danes niso tako redki primeri oddaje teh v najem. Med danes donosne sodijo kmetije s približno 10 ha in intenzivno proizvodnjo. V Šaleški dolini pa imamo kmetij, velikih od 1 do 3 ha, več kot 50 %, kar zagotovo ni zanemarljiv podatek." Zagotovo bo kmetom v prihodnje dobrodošla tudi pomoč svetovalk pri uresničevanju ideje o somaravnem kmetijstvu in vodenju enostavnega knjigovodstva. V Sloveniji ga vodijo (po za te namene prirejenem računalniškem programu) na več kot 400 kmetijah, od tega na 9-ih na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. (tp) Zaupajmo v moč evangelija, da se omehčajo srca... Naslovno misel sem povzela po današnjem maševalcu ob zunanji slovesnosti župnijske zavetnice sv. Barbare. Nekaj več kot tri leta so minila od ustanovitve župnije sv. Barbare v Velenju in lahko trdim, da seje župnija "prijela". Veliko število veroučencev, vsako nedeljo večje število obiskovalcev bogoslužja, trije pevski zbori, mladinske skupine, skupina odraslih "Prenova v duhu" so le zunanji izraz župnije, ki živi. Kljub štirim nedeljskim mašam smo v nepopisni prostorski stiski male šaleške cerkvice. Zato je bilo blagohotno opozorilo domačega župnika: "Nikar se ne zredite, ker danes smo lahko stali le še vsak na eni nogi," dobro sprejeto. Pa tudi misel slavnostnega govornika, da le z molitvijo in potrpežljivostjo lahko omehčamo srca tistih, ki imajo danes oblast in ki nasprotujejo ideji, da tudi naša župnija dobi primeren bogoslužni prostor, je globoko zarezala v naša srca. 4. decembra je godovala naša farna zavetnica, zato nekaj misli o tej svetnici. Živela je v drugi polovici tretjega stoletja in je bila hči poganskega kralja. Na skrivaj je sprejela krščansko vero, proti očetovi volji. Prav tako ni privolila v poroko s poganskim kraljevičem. Očetovo maščevanje ni poznalo meja. Zaprl jo je v stolp in končno tudi sam umoril. Sv. Barbaro poznamo po številnih podobah s stolpom ali pa s kelihom in hostijo. Sv. Barbaro so že zgodaj prišteli k pomočnikom v sili. Najdemo jo v ženski trojici sv. Katarine, sv. Marjete in sv. Barbare. K njej kot zavetnici se zatekajo vojaki (zlasti top-ničarji), rudarji, zidarji, ranjenci, vsi, ki jim grozi nagla, nepredvidena smrt. Nam, ki živimo v rudarskem okolju, je seveda najbližja kot zavetnica rudarjev. Še so v našem mestu živa pričevanja o praznovanju rudarjev. God sv. Barbare je bil sopraznik, za rudaije dela prost dan. V škals-ki cerkvi so se zbrali rudarji pri jutranjem bogoslužju, pospremila jih je rudarska godba. Bogoslužje na ta dan je bilo posebej praznično, saj je namesto običajnega cerkvenega petja sodelovala rudarska godba, po opravljenem obredu pa je bila zagotovljena topla malica (običajno golaž). Mesto Velenje je pred leti dobilo tudi župnijo, posvečeno tej svetnici. Trdno verjamem, da se bodo tudi velenjskim rudarjem in vsem Velenjčanom "zjasnila vremena", da bodo lahko slavnostno praznovali god svoje zavetnice sv. Barbare. Pred dnevi je bila ustanovljena Direkcija za rudarstvo Republike Slovenije s sedežem v Velenju. Poševni stolp v Prelogah, ki je ostal od mogočnih rudniškim objektov, me vedno spomni tudi na stolp sv. Barbare, pa tudi na to, kako je vse minljivo. Minljiva je tudi oblast in slava. Le to, kaj smo naredili v korist drugih, v dobro kraju, bo ostalo za nami. Vsak dan, če seveda gledamo s srcem, je nekaj novih argumentov, ki govorijo v korist gradnje sakralnega objekta za našo župnijo, župnijo sv. Barbare. Milica Kovač Matjaž Jeršič za mešalno mizo Radia Polzela Radio Polzela poskusno oddaja Minuli teden so stekle poskusne oddaje iz studia Radia Polzela, ki domuje v kulturnem domu na Polzeli pod tehničnim in uredniškim vodstvom Matjaža Jeršiča in Bojana Pustineka. Dnevni in nočni program oddajanja je na frekvenci 89,1 MHz, ki si jo, kot tudi programski čas, delijo z Radiem Goldy iz Prebolda. Že prvi poskusi, ko še niso dosegli tehničnega maksimuma, so pokazali, daje izbrana lokacija oddajnika na Gori Oljki potrdila pričakovanja o slišnosti na savinjsko-celjskem območju. ■er Zahvaljujemo se V Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje z enoto Varstveno-delovni center Ježek v Velenju nudimo telesno in duševno motenim osebam iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki primerno delo in varstvo. Te so potrebni mladostniki, ki končajo obvezno šolanje. V Varstveno-delovnem centru lahko sedaj smiselno in zanimivo preživi svoj prosti čas petindvajset varovancev. Njihove aktivnosti so namenjene razvijanju ročnih spretnosti, zato delajo izdelke iz lesa, tkanin in papirja, opravljajo preprosta montažna opravila, sestavljajo električna stikala, rišejo novoletne voščilnice in podobno. Pomemben del programa je ohranjanje in vzdrževanje gibalnih sposobnosti varovancev. Prostorske zmogljivosti centra so žal premajhne za aktivnejše izvajanje rekreacijskih in terapevtskih dejavnosti, zato smo v centru iskali pomoč. Naši prošnji sta prisluhnila TRC Jezero - Bela dvorana in Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana (bazen), ki sedaj varovancem omogočata redno in brezplačno vadbo in plavanje. Odraz teh aktivnosti sta dobro počutje in delovna uspešnost naših varovancev. Delavcem obeh rekreacijskih centrov se za razumevanje potreb naših varovancev in za pomoč iskreno zahvaljujemo. Tatjana Novinšek Velenjska Karitas Najbolj potrebne pomoči je treba poiskati! Noben človek ni tako ubožen, da ne bi bil sposoben delati dobro. Če mnogo majhnih ljudi naredi veliko majhnih stvari, lahko to spremeni svet, pravijo pri Slovenski Karitas. Prav to je pred 5 leti vodilo skupino posameznikov - prostovoljcev pri ustanovitvi Karitas v Šaleški dolini. Glede na število tistih, ki potrkajo na njihova vrata na Šmarški 1 v Velenju, so se že ničkolikokrat prepričali, da so storili prav, da so bili potrebni. Z dobroto in ljubeznijo, v sodelovanju z ljudmi dobre volje oziroma dobrotniki pomagajo pomoči potrebnim občanom po svojih močeh. Srce in duša velenjske Karitas Jožica Pogorevc nam je povedala, da njihova dejavnost temelji na usmeritvah: kdo so, kaj hočejo in na čem gradijo. Njihove "stranke" so socialno ogroženi ljudje in ljudje s posebnimi potrebami. Najbolj potrebne pomoči pa je v velikih primerih tako in tako treba poiskati. Na vprašanje, kolikim so pomagali pri reševanju življenjske stiske lani oziroma letos, je sogovornica odgovorila: "Nikoli nismo imeli (nimamo) odprto, da ne bi bilo nikogar. Dvakrat na teden smo v naših prostorih, v vsakem času smo dosegljivi tudi po telefonu. Torej, okvirno krepko čez nekaj tisoč." Ob ljudeh dobre volje, ki darujejo pomoči potrebnim hrano, obleko, tudi denar, jim namenijo lepo besedo oziroma jim svetujejo, velja omeniti še pomoč iz tujine. Te je sicer manj kot minula leta, nekaj pa je vendarle še prihaja. Ob prebiranju seznama opravljenega dela ni mogoče spregledati obdaritve duševno in telesno motenih otrok, otrok, ki so prepuščeni samemu sebi, ali živijo le z enim od staršev, denarnega prispevka za zdravniški pregled v tujini, denarne pomoči študentkama brez štipendije, pomoč pri negi nepokretnega bolnika na domu, obiskov v domu za varstvo odraslih, 7 otrokom so omogočili brezplačne počitnice na morju in še in še. "Čeprav imamo dokaj natančen seznam prejemnikov pomoči, mislim, da bomo morali skupaj z RK zadeve prečistiti, saj nekateri dobrotljivost znajo izkoristiti." Kljub vsemu Jožica Pogorevc poudarja, naj potrebnim pomoči ne bo nerodno potrkati na njihova vrata. Drugi, ki čutijo, da bi lahko s svojim takšnim in drugačnim prispevkom pomagali sočloveku v stiski, pa naj se temu čutu tudi odzovejo. V prizadevanjih za lepši in bol človeški svet bodo pri velenjski Karitas v letu 1997 - ob ustaljenih aktivnostih - še posebno pozornost namenili otrokom v stiski. Pomanjkanje ljubezni staršev, materialna stiska, zanemarjenost, preobremenjenost, prestopništvo, spolna zloraba - vse tovrstne težave bodo pri Slovenski in s tem tudi pri velenjski Karitas poskušali še dosledneje reševati in preprečevati. Seveda z roko v roki z drugimi, tudi državnimi organizacijami za pomoč otrokom in ustanovami. In s trkanjem na vest tistih staršev, ki znajo s svojimi otroki zgolj bivati, ne pa tudi biti z njimi. Gotovo bodo za te namene uporabili tudi darove, ki so jim jih namenili ljudje dobre volje v nedavnem tednu Slovenske Karitas. Po besedah Pogorevčeve dokončnih rezultatov še nimajo, odziv pa je bil precejšen. (tp) V skladišču nimajo vedno na voljo dovolj za potrebe tistih, ki potrkajo na njihova vrata. V prizadevanjih za bol človeški svet pa je potrebno kljub temu vedeti, da ne bodo mogli rešiti vseh stisk. Večer v kavarni na Polzeli Pod tem naslovom za prednovoletni čas pripravlja Duo Primavera s Polzele koncert, ki pa bo tokrat drugačen, saj ga bodo združili s plesom in gledališko igro, vse skupaj pa postavili v kavarno. V tej predstavi sodelujejo Matjaž Jeršič in Bojan Pustinek kot Duo Primavera ter Kristina Melanšek, Katja Brinovšek, Marina Tomič, Jaka Jeršič, Anja Mešič, Maja Dobrišek, Dejan Pilko, Dejan Herodež, Mija Novak in Nanika Cvikl. Kot režiserka se bo tokrat prvič predstavila Urška Jeršič. Premierna uprizoritev bo v soboto, 21. decembra, ob 19. uri v Domu Svobode na Polzeli, ponovitev pa bo čez en teden, 28. decembra ob isti uri. Vsi sodelujoči obetajo veliko zabave in si želijo številnega obiska. -er Med nastopajočimi je tudi Jaka Jeršič, izkušen polzelski režiser in igralec. 10 let lovskega zbora Škale Za dušo in srce Šoštanjska turistična društva do danes še v Turistične zvezi Velenje, a kako v prihodnje? Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Prizidek maja prihodje leto bo! Čeprav gradbena dela pri izgradnji prizidka h glasbeni šoli v Velenju nekoliko kasnijo, ni bojazni, da ne bi v začetku šolskega leta 1997/98 rešili prostorske stiske. Po napovedih sodeč naj bi pripravili otvoritveno slovesnost v drugi polovici aprila oziroma maja prihodnje leto. Ravnatelj šole mag. Ivan Marin pravi, da bo to res lep objekt, v ponos glasbenim in tudi drugim kulturnim ustvarjalcem ter občini. Po nedavnem ogledu prostorov najnovejše višje glasbene šole v Stuttgartu, s katerimi se Nemci postavljajo, je v to še toliko bolj prepričan. V prizidku bodo našli svoj prostor nova dvorana z orglami (to težavo za zdaj rešujejo z gostovanjem v šoštanjski cerkvi, kjer imajo elektronske orgle. Te bodo učenci uporabljali tudi v prihodnje, vendar le za vaje), v njej bo približno 180 sedežev in balkonom, 24 učilnic s spremljajočimi kabineti, manjša zbornica, pisarna in prostor za tehnično službo. 'V prvi vrsti bo to šolski prostor, saj osnovo tvorijo učilnice in kabineti ter orgelska dvorana, v kateri se bo odvijal tudi pouk. Orgle že imamo, načrtovali smo, da jih bomo lahko vgradili že prejšnji mesec. Ker dela kas- nijo, je prvi možen rok za vgradnjo sedaj marec 97." Po predračunu bo naložba, brez opreme in orgel, veljala približno 438 milijonov tolarjev. Ne glede na nekatera nepredvidena dodatna dela, naj bi ta vsota "zdržala". Z opremo vred pa naj bi zadostovalo približno 500 milijonov SIT. Denar zanjo zagotavljata velenjski občinski proračun ter republiško ministrstvo za šolstvo in šport, ki je to naložbo uvrstil med naložbe za leto 1997. Mag. Ivan Marin za šolo z 8000 m2, (v kateri bo osnovna, srednja in višja glasbena šola) oziroma s 4 dvoranami in 50 učilnicami meni, da mora imeti neki standand, ki ga imajo takšne ustanove v Evropi, in ki naj bi ga v procesu prenove šolstva v Sloveniji (sam sodeluje v skupini, ki pripravlja prenovo glasbene) na nek način tudi predvideli. "Tako bomo med drugim lažje predstavljali dejavnosti, znanje in dosežke svoje šole širšemu svetu na Internetu. Skupaj s Šolskim centrom Velenje bomo namreč povezani z optičnim kablom in z otvoritvijo prizidka predvidevamo, da se nam bo uspelo Predvidoma maja prihodnje leto naj bi nove prostore glasbene šole predali svojemu namenu prvič predstaviti tudi na Internetu." Načrtov zaposlenih velenjske glasbene šole s tem še ne bo konec. Sogovornik pravi, da je bolj zanimivo to, da jih imajo drugi v zvezi z njimi. Predvsem Mariborska univerza, kjer pripravljajo ustanovitev fakultete za glasbo. V okviru te bodo odprli oddelek za instrumentalni del v Velenju. V Mariboru so predvideli, da bo to lahko že v šolskem letu 1997/98, po Marinovih besedah pa je bolj realni čas šolsko lto 1998/99, ker se določenih prodedural-nih poti pač ne da prehiteti ali zaobiti. (tp) Skupaj ali ločeno, to je zdaj vprašanje! kar nekaj prireditev, nekatera od njih so že tradicionalna. "Dogovorili smo se, da se bodo v kratkem sestali predsedniki turističnih društev, v društvih bodo do takrat pripravili lastne programe dela, ki jih bodo tudi ovrednotili in take ponudli v presojo občini. To bo podlaga za financiranje turistične društvene dejavnosti in financiranja nekaterih prireditev v naslednjem letu," je v zvezi s potekom sestanka dejal predsednik Turistične zveze Velenje Jože Kandolf. Sicer pa so na tokratnem sestanku veliko govorili tudi o delitvi in koriščenju turistične takse. mkp Prvi jelen v 50 letih Odkar je bila pred petdesetimi leti ustanovljena Lovska družina Oljka Šmartno ob Paki, se njihovi člani, lovci s tamkajšnjih lovišč niso srečali s pravim jelenom. Miklavžev dan pa je njihovo lovišče zaznamoval s posebno trofejo. Lovec in lovski čuvaj Marjan Pilih z Malega vrha pri Šmartnem ob Paki je na običajnem lovskem ogledu zasledil stopinje velikega parkljarja. Steza v snegu je vodila do kmetije Zgornji Hrašan, kjer so domači povedali, da se jelen "degustira" z njihovo koruzo. Lovec je vzel risanico in se podal na prežo. Čakal je in čakal, tako kot pač znajo samo ribiči in "jagri" ter...v zgodnjih jutranjih urah, ves premražen, dočakal nočnega obiskovalca Hrašanove koruze. Izkazalo seje, daje bil nezaželjeni gost lep, dvometrski jelen, star kakšno poldrugo leto. Tehtal je 85 kilogramov in je doživel usodo redkih jelenov, ki sploh zaidejo v območja, kjer ni njihov običajni življenski prostor. Prav zato jih lovci brez omejitve uplenijo. Marjanu Pilihu, 56 letnemu lovcu iz Malega vrha se je po 16-tih letih, ko je uplenil neobičajno lovsko trofejo, gamsa, kot prvega od ustanovitve lovske družine, znova nasmehnila Diana, boginja lova, saj mu je na- _ menila tudi prvega jelena. Lovska družina Oljka bo svojo pol stoletnico pomembneje zaznamovala v prihodnjem letu, dogodki v zvezi z ustanovitvijo pa segajo v leto 1946, ko se je takratna lovska družina Mozirje pričela deliti, med drugim tudi na lovišča med goro Oljko, Dobrovljami ter Skornim vrhom. "Hrašanov jelen" in z njim srečni lovec Marjan Pilih Jože Miklavc Srečanje upokojencev Minulo soboto zvečer je bilo v gostišču Pri Vidi v Zavodnjah še posebno veselo. Zbrali so se upokojenci Zavodenj in Šentvida na prvo družabno srečanje. Razveseljivo je, da se je srečanja udeležilo kar 29 od 37 članov. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili sami, jih je s polnim košem daril obiskal tudi Miklavž. Ob veselih zvokih harmonike, ob petju in plesu je večer vse prehitro minil. Ker so pred vrati že božični in novoletni prazniki, so si zaželeli še zdravja in sreče z željo, da se prihodnje leto spet zberejo. A.M. Predsedniki turističnih društev na območju občine Šoštanj, pet jih je - Šoštanj (najstarejše tovrstno društvo v Dolini), Topolšica, Lajše, Skorno in Topolšica-podeželje, so se v torek, 3. decembra, na pobudo Turistične zveze Velenje sestali v Topolšici. Pred novo lokalno samupravo je bila vez med temi društvi in Turistično zvezo Velenje, kot ugotavlja predsednik Jože Kandolf, kar zgledna; vedno so dobro sodelovali in se dopolnjevali. Od tod naprej pa je sodelovanje slabše, med društvi in Jože Kandolf, predsednik Turistične zveze Velenje. zvezo ni več pravih stikov. Najbrž je razlog tudi v tem, da v občini Šoštanj razmišljajo o ustavnovitvi svoje zveze, do prave odločitve pa še ni prišlo, tako ali drugače pa se bodo o tem odločali že v kratkem. Letošnje leto je bilo, kot so ugotavljali, precej bogato. Posamezna društva so izvedla V Bevčah 4. božičkov ples V Bevčah je bilo v soboto, 7. decembra, popoldan zelo veselo. Mladinska komisija Gasilske zveze Velenje je v organizaciji PGD Bevče in Šalek organizirla že 4. Božičkov ples. Dvorana tamkajšnjega gasilskega doma je bila kar pretesna za 280 najmlajših članov Gasilske zveze Velenje in njihovih mentorjev, ki so se tega plesa udeležili. V pričakovanju božička so najmlajši člani iz vseh gasilskih društev pripravili prisrčen kulturni program. Z glasnim klicanjem so v svojo sredino otroci priklicali sv. Miklavža in Božička obenem, ki je vsem otrokom zaželel lepih ocen v šoli, prijazne, lepe in s snegom pobeljene božične in novoletne praznike, ki se bližajo. Vsem pa je izpod novoletne jelke podaril skromno darilo, ki gaje prispevala GZ Velenje, mestna občina Velenje in občina Šmartno ob Paki. Na prireditvi pa je organizator podelil tudi po pet praktičnih nagrad za nagradni natečaj likovnih in literarnih del, ki ga je mladinska komisija pri GZ Velenje razpisala v mesecu oktobru. Da pa otroci domov ne bi odšli lačnih in žejnih ust, so s finančno pomočjo pomagala vsa gasilska društva in sponzorja Pekarna Vodončnik in Mesarstvo Sušeč, ki se jima organizator najlepše zahvaljuje. Organizator in mentorji so se razšli z željo, da se bodo tudi v prihodnjem letu našli sponzorji in finančna sredstva za organizacijo 5. Božičkovea plesa. -------- -......- - •■ ..... 3 Helena Brglez Najbrž so bili redki tisti krajani Skal in njegove okolice, ki niso delček sobotnega večera preživeli v dvorani tamkajšnjega Prosvetnega društva Staneta Severja. Tu so namreč člani škalskega lovskega zbora pripravili ce/ovečerni koncert in z njim zaznamovali 10-letnico uspešnega delovanja. Večer so skupaj z njimi obogatili še člani domačega mešanega pevskega zbora ter recitator (tudi sicer član lovskega zbora) Doife Lipnik, ki je predstavil nekaj lastnih pesmi. Kot nam je povedal njihov prvi in sedanji pevovodja Zmago Frankovič, je zbor nastal na pobudo članov škalske zelene bratovščine. "Predvsem pojemo za lastno dušo in srce, a všeč nam je, če s tem bogatimo tudi tiste, ki nas radi poslušajo. Lovske pesmi so najpogosteje v našem programu, nato slovenske narodne in nekaj malega umetne." Ker med pevci nimajo prvih tenorjev, so v druščino 8 članov zelene bratovščine povabili 3 tenoristke, kar je - po besedah sogovornika - njihova posebnost. Kako zapojejo, so jih do sedaj največkrat slišali v Škalah, na občinskih revijah pevskih zborov, brez njih pa še ni minilo nobeno srečanje lovskih pevskih zborov in ro-gistov Slovenije. "Upam, da nam v naslednjih letih ustvarjanje za dušo in srce ne bo treba zamenjati preveč pevcev. Bojazen obstaja, ker zbor v glavnem tvorijo upokojenci. Sicer pa se bomo trudili po svojih močeh nadaljevati uspešno začrtano poslanstvo," je o načrtih zbora zelene bratovščine Škale še povedal Zmago Frankovič. Jubilantov so se s čestitkami poleg občine Velenje med drugimi spomnili še Zveza kulturnih organizacij Velenje, krajevna skupnost Škale -Hrastovec ter predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Avberšek. (tp) Jubilanti, ki obljubljajo, da se bodo tudi v prihodnje trudili zapeti čimbolj ubrano. (foto: B.M.) 8 ms VAS KULTURA 12. decembra 1996 Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje 120 let kulturne dejavnosti v Mozirju "Kultura in prosveta" se nikoli ne končata V Moziiju bodo od sobote naprej z različnimi kulturnimi prireditvami obeležili častitljiv in redek jubilej. To bo 120 letnica kulturnega delovanja v tem kraju, katerega prebivalci so vedno stali na braniku slovenstva in slovenskega jezika. Ta bitka v Mozirju sega še v davni čas marčne revolucije leta 1848, še več. Že leta 1795 je prvi slovenski učitelj na prvi javni šoli v Mozirju Franc Hofbauer sam napisal učbenik v slovenskem in nemškem jeziku, da bi otroci sploh lahko dojemali snov, saj so kljub predpisani dvojezičnosti v šolah takrat še vedno učili samo v nemškem jeziku. Precej je dogodkov, ki so zlasti po letu 1842 v Mozirju pričali o pogumnem boju za slovenstvo in slovenski jezik. Že po letu 1845 so na mozirski občini uvedli slovensko poslovanje, leta 1863 je bila na pobudo celjskih "udov" čitalnice prva "velika beseda," kot so tedaj imenovali bralne in kulturne prireditve, prvo igro "Bob iz Kranja" pa so v Mozirju uprizorili jeseni leta 1876. Natančnih podatkov o tem dogodku sicer ni, poročevalec tistega časa pa je v Domovini zapisal: "Mozirski rodoljubi so pripravili uspešno veselico, pred njo pa so igrali veseloigro Bob iz Kranja, za katero so si priskrbeli vloge od Dramatičnega društva v Ljubljani. Vmes so odlično peli kuplete. Vloge so bile dobro porazdeljene in naučene, tako so izrekli gledalci splošno pohvalo. Največ zaslug za uspeh je imel režiser." Ogromno je dogodkov, ki so se v Mozirju zvrstili od takrat in vse do danšnjih dni in kolikor jih je bilo mogoče jih je v svoji novi knjižici "Velika beseda" zbral in ovrednotil Aleksander Videčnik. Eden najznamenitejših, čeprav samo začasnih Mozirjanov Anton Aškerc je bil avtor tistega znamenitega rekla, ki smo si ga Slovenci v trenutkih narodne nemoči pogosto govorili: Kultura in prosveta, naša bo osveta! Trenutkov in časov poraženosti, pa smo doživljali več od trenutkov zmagoslavja! Tako je v uvodni besedi zapisal dr. Matjaž Kmecl in nadaljeval: "V svojem mozirskem času je Aškerc pozival slovenski politični časopis, naj zbira vse "nezavisne in odločne rodoljube, ter jih vodi v boj za ravno-pravnost in svobodo naroda našega, za kulturni napredek in resnico." V tem smislu je deloval tudi sam in bil med Mozirjani priljubljen, pa čeprav je bil ponavadi neobrit in čeprav so govorice hotele, da je tekmecu pri Goričaijevi natakarici odbil nos." Res je bil mladi kaplan zelo priljubljen, povsod je deloval, ker pa cerkvene oblasti njegovemu delovanju niso bile naklonjene, je moral kaj kmalu zapustiti Mozirje. Ob slovesu ga je množica spremljala vse do Soteske, pravijo takratni viri. Toda, če bi bil samo Aškerc, bi bilo premalo; če ne bi bilo ustvarjalne, kulturne množice po vsem slovenskem svetu, ne samo v Ljubljani ali po večjih mestih, bi "nas že kdaj odnesel plaz," nadaljuje Matjaž Kmecl. Bili so od nekdaj pravi, resnični temelj slovenstva, veliko pomembnejši in usodnejši od prenekaterega političnega blebetača ali tistih donečih narodoglasnikov, s kakršnimi je poračunaval že Cankar in kakršnih nam žalibog niti dandanašnji dan preveč ne manjka. Tako je Videčniko-va knjižica nekakšen spomenik njihovemu delu in upanju, otetje pozabi; opomin današnjim in jutrišnjim, da so bili tudi včerajšnji in da smo njihovi nadaljevalci, ker drugega skoraj ne moremo biti, je med ostalim še zapisal dr. Matjaž Kmecl. Današnje mozirsko prosvetno društvo in njegov pripravljalni odbor za slavje pripravljata bogat program, katerega "duhovni oče" je prav Aleksander Videčnik. Prva med osmimi prireditvami bo svečana akademija, ki jo bodo pričeli to soboto ob 18. uri in na njej predstavili grb in razvili zastavo občine Mozirje. Akademija ne bo nekaj običajnega, saj bodo na njej izvirno ponazorili dogodke izpred 120 let. V nedeljo bodo ob 15. uri pričeli koncert mešanega pevskega zbora PD Mozirje in godbe na pihala Mozirje, v ponedeljek ob 18. uri bodo predstavili Knjižico Aleksandra Videčnika, v torek ob 16. uri pa bo na vrsti kviz ob 120-letnici kulturnega delovanja, na katerem bodo sodelovali učenci vseh štirih zgornjesav-injskih osemletk. Prireditve bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh. jp I I Polovične resnice za mlade Danes, 12. decembra, ob 17.00, bo v Domu kulture v Velenju tretja abonmajska predstava za Mladinski abonma. Tokrat se bo predstavilo Gledališče Ptuj s komedijo Alana Ayckbourna: POLOVIČNE RESNICE. Režiser je Vladimir Jure. Igrajo: Maja Blagovič, Vladimir Jure, Barbara Cerar in Vojko Belšak. To je komedija zmešnjav in zamenjav, ki izvirajo po eni strani iz povsem napačnih pričakovanj »slepega snubca«, po drugi strani pa iz bistroumnosti in spretnosti zakonolomca, ki kljub smrtnemu strahu na koncu ohrani in ubrani videz. Vstopnice izven abonmaja 800 SIT! Prihaja Leon Štukelj Kulturni večer, na katerem bomo v Velenju pozdravili našega olimpionika Leona Stuklja, bo prihodnji četrtek, 19. decembra, ob 19.00, v knjižnici. Že napovedani večer za 12. december smo namreč morali prestaviti za teden dni zaradi Štukljevih obveznosti v Mariboru. Silvestrska predstava Prijavite se lahko na ogled silvestrske predstave GORENJSKI SLAVČEK v ljubljanski operi. Odhod ob 17.30 izpred Rdeče dvorane. Ob vrnitvi bo v žalskem hotelu silvestrska večerja, glasba in ples. Vrnitev do 02.00 ali po dogovoru. Prednost imajo abonenti Zlatega abonmaja. Pohitite s prijavami! Vstopnice za predstavo od 4.000 do 5.000, večerja 2.500, prevoz 1.500. Prodajna razstava v Galeriji KC IN Velenje Umetnine v vseh tehnikah in za vsak žep Tiidi letos bodo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje pripravili novoletno prodajno razstavo likovnih in kiparskih del v vseh tehnikah. Razstava bo odprta od 17. decembra do 11. januarja. K sodelovanju so pritegnili številne domače zelo znane in manj znane avtorje, izbirali pa boste lahko dela v vseh umetniških tehnikah. Pomembno je tudi to, da bodo tudi cene zelo različne, zato bodo ljubitelji umetnosti zagotovo prišli na svoj račun, saj se pričnejo že pri 6 tisoč SIT. Razstavljalo bo najmanj 40 avtorjev, od katerih omenjamo le nekatere: Mirna Pavlovec, Mersad Berku, -Štefan Planine, Jona Gal Planine, Franc Novinc, Karel zelenko, Jože Tisnikar, Alojz Zavolovšek, Ivana in Milan Todič, Bert Sešel... Tudi umetniki mlajše generacije bodo prisotni s svojimi deli: tako Sašo Vrabič, Simon Kajtna, Mojca Lampe, Klementina Golija, Jana Vizjak, Dušan Lipovec... Izbirali boste torej lahko grafike, risbe, slike, plastike, skulpture in to tako klasične kot modernistične. Za vse okuse se bo kaj našlo. Galerija bo za prodajo odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure. Ob sobotah ste vabljeni od 8.00 do 12.00 ure. V času praznikov in zadnji dan v letu pa bo galerija zaprta. bš Galerija Vegrad - danes otvoritev razstave Barvni prelivi v delih Viktorije Meh Danes ob 13.00 uri bodo v Galeriji Vegrad, v upravni stavbi GIP Vegrad na Prešernovi 9 v Velenju, odprli razstavo del domačinke Viktorije Meh. Otvoritev bo s kulturnim programom popestril Franci Falant. »Slikarska iskanja Viktorije Meh slonijo v glavnem na njeni slikarski intuiciji, deloma pa tudi na razumskih spoznanjih. Slikarka je poleg obilice dela dovzetna za likovno problematiko. Z njo se spoprijema, odkar je članica Društva Šaleških likovnikov, kar dokazuje pričujoča razstava. Njeno slikarsko ustvarjanje je v glavnem vezano na akvarelno tehniko. Vsebina njenih realizacij so motivi tihožitij in cvetja, portreti, vedute in krajine...« je v vabilo na razstavo uvodoma zapisal akademski slikar Lojze Zavolovšek. bš Braslovčani odslej v lepši V soboto dopoldne so bili Braslovčani priče pomembnemu kulturnemu dogodku, ko so odprli prenovljeno krajevno knjižnico v prostorih stare braslovške osnovne šole. Na otvoritvi se je zbralo veliko krajanov, ki so tudi doslej knjižnico radi obiskovali, odslej, ko je obnovljena, svetla in prijazna, pa jo bodo še raje. Zbranim je na slovesnosti najprej govoril predsednik Prosvetnega društva Braslovče Franc Kumer, kije poudaril, daje knjižničarstvo v Braslovčah že zelo staro, saj je bilo že leta 1888 ustanovljeno bralno društvo. Govornik seje zahvalil tudi Krajevni skupnosti Braslovče za pomoč pri obnovi, in tistim, ki so pri tem opravili več kot dvesto prostovoljnih ur. Otvoritev nove knjižnice je pozdravila tudi Irena Štusej, vodja Občinske matične knjižnice Žalec. Sonja Jezernik, učiteljica na braslovški šoli, sicer pa že več let tudi knjižničarka, je gotovo najbolj občutila problem neurejenih knjižničarskih prostorov, zato je nove pridobitve tem bolj vesela. Knjižnica ima več kot 5 000 knjižnih enot, odprta pa je trikrat tedensko, in sicer ob sredah, sobotah in nedeljah. V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Braslovče ter moški in katoliški otroški pevski zbor Slavček. Utrinek z otvoritve knjižnice. -er Zgodilo se JG ■■■ 12. grudna ! Leta 1937 Vi nedeljski izdaji Jutra je bilo nekaj zanimivih člankov, | ki so poročali o dogajanju v I Šaleški dolini ali o dogodkih, I ki so bili pomembni tudi za I ljudi iz naših krajev. Prvi tak I članek ima naslov "V I Ljubljani je ustanovljena I Akademija znanosti in umet-' nosti": "Včeraj se je nepričako-' vano, čeprav po dolgih J smotrnih pripravah, uresničil stari sen vseh slovenskih kul-! turnih delavcev v preteklosti in I sedanjosti: Ljubljana je dobila I Akademijo znanosti in umet-I nosti. Ustanovitev tako visoke I kulturne naprave je pri vsakem | narodu velik dogodek, kajti | povsod vidijo v domači | akademiji nov daljnosežni ko-l rak k organizaciji višjih form | kulturnega življenja in povsod | priznavajo v akademijah tisto | avtoritativno ustanovo, ki jo I potrebuje sleheren kulturni I krog, vsak kulturno tvoren nar-I od. Tem večjega pomena je I nova Akademija znanosti in umetnosti za slovensko ozemlje, kije najbolj eksponirani del naše Jugoslavije. Prav zaradi geopolitične lege našega ozemlja in zaradi posebnega položaja Slovencev v Jugoslaviji lahko trdimo, da ugoden razmah slovenskih kulturnih sil utrjuje zavest osvobojenja in svobodnega razvoja v lastni narodni državi, obenem pa ugodno vpliva na zavest naših manjšin. Zaradi tega je ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dogodek, ki daleč presega ožji krog znanstvenikov in umetnikov. Je to nov dokaz, da se Slovencem v okvirju jugoslovanske narodne straže počasi izpolnujejo najvišji smotri, ki so se zdeli našim preporoditeljem nedoseženi in neizvedljivi. Vtem smislu pozdravljamo ludi s tega mesta ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani." Akademija znanosti in umetnosti je prav gotovo ena izmed najpomembnejših ustanov vsakega naroda. "Iz Šoštanja. Občni zbor društva "Šola in dom"" je. naslov drugega članka iz ljubljanskega Jutra: "V risalnici meščanske šole je bil v četrtek zvečer občni zbor društva "Sola in dom". Lepo obiskano zborovanje je vnovič potrdilo potrebo rednih stikov med učiteljstvom in starši. Iz poročil odbornikov posnemamo, da je društvo tudi v minulem poslovnem letu s precejšnimi uspehi služilo svojemu namenu. S članarinami je nabavljalo revnejšim učencem knjige ter tako tudi v socialnem pogledu razbremenjevalo starše. Na dnevnem redu občnega zbora sta bili dve predavanji: ravnatelj g. Hribernik je govoril o "roditeljskem listu", o tem pre-potrebnem glasilu teženj in zahtev modernega šolstva in njegovega odnosa do doma. Drago predavanje je imela učiteljica ga. Skorbeckv o pripomočkih domače vzgoje. Zgoščeno in z izsledki znanstvene pedagogike podprto predavanje je zapustilo pri zborovalcih močan vtis. Odbor društva za predsto-ječe poslovno leto je naslednji: predsednik g. Kosi, podpredsednik g. Kompan, tajnica ga. Skorbecky, blagajnica gdč. Strausova, odbornika ga. Smigovčeva in g. Hribernik." "Vendarle dispanzer" so v Jutru naslovili članek, ki ga povzemamo kot zadnjega: "Že pred leti je vprašanje protitu-berkoloznega dispanzerja sprožilo zanimanje vsega šaleškega prebivalstva. Razumljivo: gospodarske razmere naše doline zahtevajo ustanovo, ki bo brezplačno stala v službi protituberkoloznega boja ter nudila bolnikom pomoč. Prizadevanje šaleških humanih organizacij je končno zagotovilo ustanovitev dispanzerja. Nameščen naj bi bil v rudarski bolnišnici na Litijskem griču, vodil pa ga bo zdravnik iz Topolšice." Dispanzerja ni več, tudi bolnišnice ni več, celo kraja o katerem je govor v članku praktično ni več, saj je Pesje izgubilo status samostojnega naselja in je danes le ena izmed mestnih četrti Velenja. Damijan Kljajič * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Kaj so pisali dedku Mrazu? Tisti, ki so prišli včeraj zjutraj na delo malo prej kot običajno, so opazili dedka Mraza, kako s polno vrečo pisem odhaja iz redakcije Radia Velenje. Prejšnja leta jih je nesel v PVC vrečki, zdaj pa je revež potreboval kar celo vrečo. Milo smo ga prosili, tega dobrodušnega starčka, če smo lahko zraven, ko bo pisma odpiral in če nam dovoli, da mu malo kukamo čez ramo. Dedek Mraz ne bi bil dedek Mraz, če nam to ne bi dovolil. Prosil nas je le, da "pisateljev" ne ovekovečimo pod Radijski mozaik s polnimi imeni, ampak le z inicialkami. Obljubo držimo. N.J. si najbolj želi, da bi bilo decembra že enkrat konec. 'To bom pa težko izpolnil, ko se ga večina ljudi tako veseli," je komentiral dedek Mraz. B.Š. sije zaželela kužka. Ne dalmatinca, kakršnega koli. "Dobro, to bo šlo. Dobila ga bo," je rekel in pismo odložil na eno stran. T.P. je napisala dolg seznam. "Vsega ji pa res ne morem uresničiti. Odpisal ji bom, naj si zaželeli samo eno stvar," je rekel in pismo odložil na sredino. D.B. bi rad več delal. "No, to je pa redkost in to moram izpolniti," je rekel in pismo zadržal kar v roki. N.R. si je zaželel novega avtomobila. "Tako velikih želja pa ne izpolnjujem," in željo takoj vrgel v koš. Skrbno, res skrbno je pregledal vsa pisma. Za vsebino nekaterih nam je posebej naročil, da jih niti pod razno ne smemo izdati in obljubil, če želje le niso prevelike, jih bo v celoti izpolnil. mkp Marinka Zapušek: "Jaz edina nisem napisala pisma. Željo lahko kar povem: voščite srečo svojim bližnjim s čestitko na Radiu Velenje." foto: vos. KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... BRYAN ADAMS Sloviti kanadski rocker je skupaj s še bolj slavno pevko in igralko Barbaro Streisand (Zvezda je rojena) posnel balado z naslovom "I fi-nally found someone". Kakšen motiv je združil nežno in že kar priletno pevko in (resnici na ljubo) ne preveč ostrega rockerja, ni znano. Skupaj sta posnela tudi bo moral svoj album predstaviti tudi Japoncem. ALISHAS ATTIC Alisha's Attic je nov ženski duo, ki prihaja iz Velike Britanije. Sestavljata ga dve sestri, sicer doma iz Londona, ki sta pred kratkim nase opozorili s skladbo "I am, I feel", pop balado, ki se je uvrstila tudi na britansko lestvico. Dekletoma je ime Karen in Shelie Poole, stari pa sta 25 in 24 let. Konec novembra sta izdali svoj debitantski album, njegov naslov pa je "Alisha Rules The World". videospot, ki ga je že mogoče videti tudi na televiziji. Sicer pa bodo ljubitelji kanadskega rockerja, ki bi ga želeli videti v živo, na njegove evropske nastope morali počakati kar do sredine pomladi, ko bo v mesecu aprilu spet prišel na evropsko turnejo. Letos je v Evropi že bil, med drugim, če se še spomnite, tudi pri nas, v Kopru. MICHAEL JACK-SON Svet so preplavile prve fotografije z Michaelove druge poroke. Bolj inkognito se je namreč na hitro poročil 15. novembra v 21. nadstropju hotela Sheraton v Sydneyu. Poročil se je kar v prostem času med njegovo turne- METALLICA "Mama said" je naslov skladbe skupine Metallica, s katero se sicer težkometalana zasedba oddaljuje od svoje temeljne glasbene usmeritve. Skladba je namreč nežna country balada, v kateri ni niti sledu o kakšnih ostrih kitarskih rifih, kakršnih smo sicer vajeni pri tej skupini. James Hetfield, vodja skupine, ki sam nastopa v videospotu te skladbe, ki ga pravkar snemajo v Londonu pod budnim očesmo kultnega režiser- ja, Belgijca Antona Corbijna, je skladbo napisal v spomin na svojo mater, ki je pred petnajstimi leti umrla zaradi raka. WHTENEY HOUS-TON 33 letna pevka, ki svojo ljubezen v zadnjem času posveča predvsem filmu, se bo še v tretje predstavlia na velikem platnu. Po uspehu s filmom Bodygard in nekoliko manjšem uspehu filma VVaiting for mr. Right, bo 20. decembra v ZDA prvič prikazan tudi tretji film, v katerem se Whitney predstavlja kot igralka. Naslov filma je "The Preachefs Wife", v njem pa temnopolta pevka nastopa kot pevka gospela, ki je poročena z nekim pridigarjem. Na filmu je njun zakon srečen, kar pa še zdaleč ne bi mogli trditi za njen resnični zakon s pevcem Bobbyem Brovvnom, ki vedno znova poskrbi za kakšen škandal. Tako je moral pred kratkim odšteti več kot dva milijona dolarjev, kot odškodnino za poškodbe, ki jih je lansko leto v pretepu prizadejal nekemu neznancu. Plačala je seveda Whitney. DRINKERS Po enem soulovsko, enem reggejaško in enem jazzovsko obarvanem nastopu, se nam ta petek v klubu MAX obeta nastop domače rockerske zasedbe THE DRINKERS. Skupina, ki jo večina ljudi pozna predvsem po njihovi uspešnici Simona, bo tam nastopila v petek zvečer. MiČ D.M.A. Jazz kot glasbena zvrst v vseh svojih različicah in z vsemi svojimi podvariantami v Velenju nikoli ni našel prave domovinske pravice. Kljub poskusom in nekaterim nastopom jazzovskih glasbenikov, so bili ti nastopi vedno bolj slabo obiskani. Če je šlo pri tem še za kakšnega manj znanega izvajalca, je bil projekt navadno že vnaprej obosojen na neuspeh. Škoda, da je tako. Na ta način namreč neopaženo mimo nas bežijo zanimivi dogodki, ki bi si jih bilo vredno ogledati in ki so navadno take narave, da nam redko ponudijo drugo priložnost. Ko gre za nekomercialne dogodke, katerih motiv ni le v zaslužku, to drži še toliko bolj. Petkov nastop italijanske jazzovske zasedbe D.M.A. v velenjskem Maxu je bil eden takih, za katerega drži vse zgoraj našteto. Nastopajoči so bili praktično popolna neznanka, poslušat jih je prišlo malo ljudi, odigrali so odlično in verjetno jih v Velenju ne bomo nikoli več videli. Pa ne zato, ker bi se jim bili na kakršen koli način zamerili, ampak preprosto zato, ker take zasedbe ne delujejo po principu "izdaja plošče - promocija", kot je to značilno za popularno glasbo, ampak so njihovi nastopi rezultat trenutnega navdiha in tudi trenutnih kadrovskih možnosti. Podobne zasedbe se namreč menjajo iz nastopa v nastop in le redko ostajajo v isti postavi dalj časa. D.M.A. so nam predstavili pravo revolucijo moderne jazzovske glasbe. Predstavili so se kot odlični instrumentalisti - posamezniki in predvsem kot izvrstni avtorji, saj so, če se ne motim, razen priredbe Stingove Ifs probably me, bile vse ostale skladbe avtorske. Sami so se deklari-rarli kot acid jazz zasedba in če acid jazz pomeni bolj ritmičen, lahkoten groove jazz s čvrstim ritmom, močnim basom in ostrimi solističnimi improvizacijami, potem je to to. Improvizacij je bilo sicer bolj malo, saj so D.M.A. velik del nastopa odigrali po notah, kar je bilo za marsikog veliko presenečenje in hkrati po drugi strani dokaz, da gre za profesionalne glasbenike, ki sicer sodelujejo še s številnimi drugimi skupinami. 0 kakšnih glasbenikih je reč pove tudi podatek, da so pred dvema mesecema nastopili na jazzovskem festivalu v Nemčiji, kjer so se med drugimi pojavila tudi imena, kot so Trevor VVatts, David Murray in John Scoffield. Če vam ta imena seveda kaj pomenijo. Čeprav v petek v Maxu ni bilo veliko ljudi, pa obisk vendarle ni bil katastrofalno slab. Še posebej, če upoštevamo, da Velenje jazzovske tradicije nima in da bo to publiko moralo mlado mesto šele ustvariti. Tega pa ni moč storiti čez noč. Kot slaba tolažba je lahko podatek, da v precej večjem Mariboru, mestu z univerzitetno in kulturno tradicijo, skupina D.M.A. v za tovrstno glasbo specializiranem klubu, kjer je nastopila dan po velenjskem koncertu, ni zbrala dosti več ljudi. MiČ ŠTUDENT NAJ BO *ŠTUDENT NAJ BO *STUDENT NAJ BO KDO BO BOLJŠI OD LEGENDE MIKIJA jo po Avstraliji, na kateri je pro-moviral trilogijo HIStory. Da je njegova izvoljenka 37-letna Debbie Rowe, njegova nekdanja negovalka, s katero v februarju pričakujeta otroka, čivkajo že ptički na vejah. Manj znano pa je, daje Michael izjavil, da želi prisostvovati rojstvu otroka in da bo torej v kritičnih trenutkih stal ob strani svoji izvoljenki. Še prej pa LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 8. decembra: 1.FVV- 2. VIGRED - 3. VADNAL - 4. FIR - 5. BISTRIŠKI ODMEV - Važno je, da smo pravi Ob tvojem prazniku Ta glažek je prazen Gorski kralj Ta prava stvar 10 glasov 9 glasov 5 glasov 4 glasovi 2 glasova Predlogi za nedeljo, 15. decembra: 1.FTD- 2. STANKA KOVAČIČ - 3. KUMER - 4. NIPIČ - 5. SLAPOVI - Srečno, srečno Prinesi mi rože Veselje z nami gre Hej, prijatelji Požegnaj bog Slovenijo Vili Grabner V soboto, 18. decembra bo v prostorih legendarne Stiskarne branil svoj naslov legenda ŠŠK taroka. Igra se na izpadanje, na turnirska pravila v tri, za velike nagrade za veliko slave. Svojo priložnost lahko ulovite v Placu nad šankom ali nekaj minut neposredno pred velikim obračunom. ŠŠK ME-NE ZADEVA Politbiro ŠŠK-ja ima redne sestanke vsak petek ob 8.00 v Placu. Če hočete biti zraven, ko se bo pisala zgodovina pridite. Veseli bomo vaših modrih besed. SOVA JE ZAHRIPANA Študentska oddaja V imenu Sove išče nove sodelavce. Vsi, ki radi berejo, pišejo, poslušajo, čutijo... pridite v soboto ob 18.00 v prostore radia Velenje. Avdicija bo zgolj formalnost k slovesnemu sprejemu v rod ukaric. RIT SE NAPENJA Komunala Ljubljane je za decembrske dneve naročila posebno čiščenje Glinške 2, kjer ustvarjalci glasila ŠŠK-ja napenjajo svoje mišice. Nova RIT se rojeva in tudi Ti si vabljen k njenemu rojstvu. Pubertetniško, nujno predvsem pa iskreno. PLAC-MUSIK To, da je muzika v Placu pregovorno dobra je dejstvo. A ššK-jevci s tem nismo zadovoljni. Hočemo še višje. Radi bi preplezali najvičje vrhove dee-jeanja. Sami seveda nismo dovolj močni. Zato je vsaka sobota namenjena muziki, ki jo izbere aktualni ljubitelj. V Placu visi plakat s prijavami. Napiši se, prinesi svoje CD-je. Poleg slave bo tvoja tudi pijača v vrednosti 500 tolaijev. A TO SE GOVORI... MED LJUDMI Eros ramazzoti's vvors night mare, Alcoholika in presenečenja bodo v soboto razbesneli velenjsko morje, ki valovi v mirni glasbeni plimi. Organizacijo koncerta je prevzel ŠŠK, ki vam obljublja, da bo Stiskama boljša kot kdarkoli. VUK PRESS Med "ljudmi odprtih rok" tudi Alenka Cas .....M.......................... m M* Letos so pri reviji Naša žena že tretjič zapored izbirali ljudi odprtih rok. Pred nedavnim sta omenjena revija in republiško ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravila slovesnost in na njej med 50 prispelimi predlogi nekaterim posameznikom podelila različne nazive (darovalec/ka, dobrotnik/ca,...) ter zahvalne listine. Zahvalo za dobro, plemenito in človekoljubno delo je iz rok pokroviteljice akcije Štefke Kučan prejela tudi Alenka čas, diplomirana psihologinja na Šolskem centru v Velenju. Vprašanje, zakaj ga je prejela, je najbrž odveč. Že nekaj let namreč uspešno vodi na omenjenem centru obširen projekt prostovoljnega dela. Njena prizadevanja v skrbi za sočloveka pač niso ostala prikrita javnosti. To razdajanje sebe za srečnejše trenutke drugega uspešno prenaša vsako leto na več kot 100 mladih na centru, ki se v omenjeni obsežen projekt vključujejo. Tako se danes z vso vnemo in žarom, predvsem pa s človeško toplino posvečajo ljudem s stiskami ali različnimi potrebami, jih razveseljujejo in jim vlivajo zaupanje v življenje. Odpirajo jim vrata v svet, ki velja za bolj človeškega pri delu z invalidnimi otroki, z otroki s psihoso-cialnimi težavami, z otroki v vrtcih, z ostarelimi, z bolniki z mul-tiplo sklerozo, s tistimi v bolnišnici, ki so najbolj osamljeni, uspešno pomagajo pri učenju osnovnošolcem in svojim vrstnikom, v zadnjem času pa so začeli "prižigati iskrice sreče v očeh" (tako pravijo sami) tudi gluhim in naglušnim otrokom, otrokom s cerebralno paralizo ter na rob družbe odrinjenim romskih otrokom. Na samem začetku so poskušali "narediti" lepši svet begunskim otrokom in mladostnikom. Alenka Čas je prepričana, da se mladi s pomočjo prostovoljnega dela najbolj neposredno srečujejo s stiskami soljudi, jim prisluhnejo in jim na preprost, človeški način pomagajo. S tem se notranje bogatijo, odraščajo v zdrave, trdnejše osebnosti. In kaj pravi Alenka o priznanju? Niti najmanj si ga ne lasti. Deli ga z vse- mi tistimi, ki zmorejo dati sočloveku ljubezen, človeško toplino iz srca, pri tem pa ne pričakujejo kakšne nagrade. "Duhovnosti, ljubezni -skratka najvišjih človeških vrednot se ne da meriti. To je nekaj več?' Zahvala ji je sicer v moralno oporo za dosedanje delo in pri nadaljnjih prizadevanjih na tem področju. Več ji pomeni to, da je družba v časih potrošniške miselnosti, medsebojnega tekmovanja, pehanja za dobrinami simbolično priznala najvišje človeške vrednote in se začela zavedati njihovega pomena za človekovo srečo. "To je tisto, kar človek najbolj potrebuje, da ostane človek, da zna v sebi gojiti ljubezen, jo dajati drugim in jo hkrati sprejemati. Takšno delo ohrani svojo vrednost, ne glede na to, ali to kdo opazi ali ne." Alenka pravi, da ji ni nikoli žal časa, ki ga podarja mladim. Na izbiro takšne življenjske poti je gotovo pomembno vplivalo njeno srečno otroštvo v številni družini, v kateri je že kot otrok imela možnost doživljati pomen osnovnih človeških vrednot in razvijati čut, zlasti za pravičnost in ljubezen do sočloveka, pomoči najbolj potrebnega. Pri tem rada povzame misel letos preminulega dr. Antona TVstenjaka: "Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo bili kdaj komu tudi vir veselja. In to ni težko". (tp) Alenka Čas: "Poskušajmo prisluhniti mladim, se jim približati, jih spodbujati in jim biti v obdobju odraščanja v oporo. Ne pozabimo, da se sami od njih veliko naučimo. Tako bo življenje vsem nam lepše in bolj smiselno!" Peter Lojen je bodoči urbanist, študent četrtega letnika arhitekture v Ljubljani in od srede meseca novembra novi predsednik Šaleškega študentskega kluba. Peter je bil sicer med študenti aktiven tudi do sedaj; "čez" je imel študentsko oddajo "V imenu Sove" na radiu Velenje, bil je predsednik pevskega zbora, ki deluje v okviru ŠŠK in sploh vedno zato, da se kaj naredi, če to prinaša veselje njemu in njegovim kolegom. Lep obet, da ŠŠK dobi nov polet. Zdi se mi, da v zadnjih letih vse manj slišimo o ŠŠK. Ne vem zakaj? Ali je Velenje premajhno, morda preveliko? Peter je o tem razmišljal takole: »Mislim, daje to bolj problem tega časa, v katerem nastopa SSK in sploh vse študentske ali mladinske organizacije. Po osamosvojitvi Slovenije se je pogled na prioritete spremenil in s tem so se družbene stvari začele zanemarjati. Mesto kot je Velenje potrebuje takšen klub, saj se v njem združuje velik del bodoče inteligence. Pripravljen sem zagotoviti in zastaviti svojo besedo, da se bo v letošnjem letu naredilo zelo veliko. Zato imam ob sebi tudi močno ekipo. Nisem na slepo »stopil« na mesto predsednika SSK, ampak sem najprej izbral ekipo. V njej so Sašo Sonc, Jure Trampuš, Barbara Kralj, Matej Runjak, Domen Bastič, ki tvorijo jedro in še Sebastjan Volavc ter Boštjan Džjumhur, ki sta še dijaka, se pa že vključujeta v kljub.« Prepričana sem bila, da so si ŠŠK-jevci letošnji program vsaj delno že začrtali, vedela pa sem, da je vsako načrtovanje močno povezano z globino finančne malhe. Ta zadnja leta študentom ni več pretirano naklonjena. »V letošnjem študijskem letu mislimo obdržati vse projekte, s katerimi se je klub ukvarjal že v preteklih letih; akademski ples, Dan mladih in kulture, pripravljali bomo družabne izlete za člane kluba. V redni program kluba bomo uvedli tudi koncerte, kijih bomo organizirali v prostorih kluba, v Placu torej, ali pa v Stiskami in Mladinskem centru. Organizirati mislimo tudi razne pogovore, akademske večere, kamor bomo povabili bolj znane Slovence, da se bodo lahko naši člani, študenti in drugi Velenjčani z njimi pogovorili.« Tudi tako naj bi dosegli, da bo Dolina študente res začutila, kar so si v ŠŠK od nekdaj želeli. Vedno pa je problem ravno denar. »Prva naloga naše ekipe je, da bomo v iztekajočem se letu zbrali dovolj sponzorjev, mecenov, da bomo lahko financirali zastavljene prireditve,« je dodal Peter. Ker vem, da bi naj Študentski in Mladinski servis vsako leto odvajala del dobička prav za obštudi-jske dejavnosti študentov, kar pomeni, da bi naj pomagali tudi ŠŠK, me je zanimalo, kako je s tem. »Nastopajo veliki problemi, ker na državnem nivoju to ni urejeno z zakonom. Študentska organizacija sprejema skupaj z vlado temeljni akt, ki bo urejal ta območja, ta trenutek pa vlada velika anarhija. Tako je Mariborski študentski servis pripravljen sodelovati, a se pripravljenost konča pri besedah. Mladinski servis pa proti njemu nima ne vem koliko prometa, vendar je pripravljenost veliko večja. Uspešno smo sodelovali že lani in upamo, da bo tudi letos tako. Že v kratkem bomo podpisali pogodbo, ki bo urejala dotacijo.« Zaradi podobnih težav so nekateri pokrajinski študentski klubi že ustanovili svoje študentske servise, tudi v bližnjem Celju. Tovrstna razmišljanja pa niso tuja tudi v SSK. »Da, obstaja možnost, da tudi v Velenju ustanovimo svoj servis. Konkurence pa ne bo potrebno uvajati, če bo sodelovanje z obema servisoma dobro.« V ŠŠK bodo še v decembru organizirali koncert treh relativno neznanih skupin. Vstop bo prost, saj želijo, da kulturo približajo čim širšemu krogu mladih. Ne vedo še, kako bo s pevskim zborom, ki je deloval v okviru ŠŠK Umetniški vod-ja Joži Šalej ima namreč letos zelo veliko obveznosti, vsekakor pa si vsi želijo, da bi z delom nadaljevali. Študenti iz Doline včinoma študirajo v Ljubljani in Mariboru. Tam pa se žal nimajo kje srečevati, tako da jim ostaja le Plač v Velenju. To jih moti, zato razmišljajo o velikih spremembah tudi na tem področju. »Na žalost nas Ljubljana in Maribor premalo čutita. Pred leti smo imeli v obeh mestih klubske večere, tudi letos upam, da bo tako. če pa bo pripravljenost vseh treh Šaleških občin in industrije v njih, pripravljamo projekt, v okviru katerega bi v obeh mestih poiskali prostore, kjer bi se združevala promocija Doline, gospodarska in turistična, ki bo v prihodnosti v tej Dolini odigrala veliko vlogo, z družabnim življenjem študentov. Pa tudi ostalih, ki izhajajo iz Šaleške doline.« Zaenkrat je to res le še ideja, ki jo morajo še predstaviti vsem interesentom, če bo pripravljenost, se bodo projekta tudi lotili, predvsem zaradi študentov. Kaj pa v Velenju? »Plač si želimo samo malo razširiti, saj funkcionira, če je v njem 10 ali 40 ljudi. Je zelo zanimiv prostor. Kakršnokoli spreminjanje se mi zdi nesmiselno, ker bi se izgubil okus po prostoru.« Bojana Spegel Bevče - V soboto so v tamkajšnjem gasilskem domu pripravili Božičkov ples za pionirje in pionirke vseh prostovoljnih GD v Gasilski zvezi Velenje. Ples se je pričel že ob 15.00 uri, vsako društvo pa se je na njem najprej predstavilo s kulturnim programom. Božiček je otroke tudi skromno obdaril. Ob tej priložnosti so podelili tudi praktične nagrade za nagradni natečaj za likovna in literarna dela, ki so ju razpisali oktobra ob mesecu požarne varnosti. Stara vas - V KS si skozi celo leto prizadevajo, da bi bila kakovost življenja krajanov in krajank kar najboljša. Na to bodo vplivali tudi izdelam in sprejeti prostorsko ureditveni pogoji za večino območij v KS, ki med drugim omogočajo tudi dograditev že zgrajenih objektov. Z začetkom izgradnje nove stanovanjsko-obrtne cone ob Cesti Simona blatnika pa so dane nove možnosti za razmah obrti in podjetništva. Letos so tudi dokončno uredili okolico doma krajanov, namenu so predali balinišče in rusko kegljišče. V samem Domu pa so izvedli vrsto zabavnih in kulturnih prireditev. Podkraj -Kavče - V letošnjem letu so nadaljevali z izgradnjo večnamenskega igrišča v Kavčah; opravili so vsa zemeljska in kanalizacijska dela. Balinišče naj bi dokončno uredili spomladi, čeprav mu ne manjka več veliko. Potegnili so tudi 20 metrov dolgo škarpo kot zaščito pred plazom, ki jih je v Kavčah kar nekaj. Letos so obnovili tudi okoli 300 metrov krajevnih cest. Pridobili so tudi gradbeno dokumentacijo za obnovo doma krajanov. PleŠivec - Krajani so bili letos veseli 900 metrov dolgega posodobljenega odseka ceste proti Graški gori. Za novo asfaltno prevleko so pripravili tudi 1750 metrov dolg odsek ceste Sopota-Kima, ki bo povezala 5 domačij, dokončali pa bi jo naj drugo leto. Krajani so opravili ogromno prostovoljnega dela in tako prihranili vsaj 7 milijonov tolarjev. V kaiju so zaključili tudi dela pri izgradnji vodovoda. Sedaj brez tega ostaja le še nekaj domačij na Graški Gori, ki pa bodo vodo dobile v roku dveh let, saj skupni vodovod že gradijo občina Mislinja, Slovenj Gradec in Velenje. Prihodnje leto si želijo v Plešivcu razširiti tudi pokopališče. Zemljišče so že pridobili. Šalek - v kraju so se letos najbolj razveselili dokončanega vodovoda v zgornjem in spodnjem Šaleku. Delno so ga zgradili tudi s svojim delom in denarnimi prispevki. Pričeli pa so urejati dokumentacijo za ureditev kanalizacije, dokončali so izgradnjo razsvetljave nad smučiščem in med bloki. V kratkem naj bi v kraju ustanovili mladinsko športno društvo, saj želijo, da bi se mladi čim več ukvarjali s športom. Opravičilo! Ob koncu pa še opravičilo, ker smo v prejšnji številki Nč krajevno skupnost Levi breg pomotoma preimenovali v Desni breg. Napaka seveda ni bila namerna, Foitova in Jenkova ulica pa sta še vedno na pravi strani Pake. Bojana Spegel Glasbena šola Velenje 1. mednarodna har-monikarska šola Republiško ministrstvo za šolstvo in šport je v katalogu programov stalnega strokovnega spopolnje-vanja delavcev na področju vzgoje in izobraževanja za šolsko leto 1996/97 predvidel 1. mednarodno har-monikarsko šolo. Potekala bo v prostorih glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju od 19. do 21. decembra. Vodil pa jo bo docent na konzervatoriju za glasbo v Karlsruhe prof. Franci Žibert. (tp) Družina -ključ sreče NAZARJE - Zveza kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline in nazarsko kulturno društvo bosta v nedeljo, 15. decembra, znova izvedla priljubljeno in zelo uveljavljeno srečanje družin z imenom "Družina - ključ sreče." To je vsakoletno srečanje družin, ki z igranjem na ljudske instrumente, plesom in petjem ohranjajo ljudsko izročilo. Resnično lepa prireditev je to, za dušo in srce, v nazarskem delavskem domu pa jo bodo pričeli v nedeljo ob 15. uri. JP Rečica oh Savinji Nova osemletka Kljub navideznemu zatišju in nekaterim dvomljivim govoricam na tej podlagi so priprave na gradnjo popolne osemletke na Rečici ob Savinji vendarle v polnem zamahu. Takšno ugotovitev ponuja delovanje gradbenega odbora, pri čemer s polno mero sodelujeta krajevna skupnost Rečica ob Savinji in občina Moziije. Poleg zagotavljanja finančnega pokritja za ta velik naložbeni zalogaj, uresničujejo tudi ostale naloge. Tako so žer objavili razpis za glavnega izvajalca dela, vodovod in cesto bodo tudi prestavili in opravili druga komunalna dela, gradnjo pa naj bi pričeli aprila prihodnje leto. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi se učenci in učtelji v nove prostore vselili v začetku septembra 1998. Pomembno je, da so zaradi predrage izvedbe prvotni projekt zmanjšali. Spremenili in pocenili so strešno konstrukcijo, odpadlo je nekaj specialnih učilnic, prav tako stanovanje za hišnika. Po novem projektu bo v šoli 18 učilnic in telovadnica, objekt pa bo imel namesto dveh tri nastropja. Prvotno naj bi bilo 3.260 kvadratnih metrov uporabnih površin, sedaj jih bo 2.689, že s tem pa so vrednost naložbe zmanjšali za okoli 700.000 nemških mark. JP KS Šmartno ob Dreti Dosedanji uspatii pogojujejo 'tujdcu^fir V nekdanji skupni občini Mozirje je bila krajevna skupnost Šmartno ob Dreti ena izmed desetih in obenem edina med vsemi, ki je na zadnjem skupnem referendumu leta 1988 izglasovala krajevni samoprispevek Njegove "učinke" so z ogromno dela krajanov in z drugimi viri bogato oplemenitili, o čemer pričajo že izpolnjene naloge. Naloga, ki je v veliki meri nagnila tehtnico v prid samoprispevku, je bila posodobitev ceste od Šmartnega do Lipe, ki pomeni tudi bistveno krajšo povezavo z Vranskim in ostalimi kraji, vključno z Ljubljano. Večinsko izražena volja krajanov je pogojila uresničitev še prenekatere manjše, a za krajevno skupnost in njene prebivalce pomembne naloge. Pri tem zagotovo ni na zadnjem mestu dograditev športnega igrišča v Račneku, ki so ga "krstili" letošnjo jesen, še z nekaj manjšimi posegi in ureditvijo lastninskih razmer, pa bo Račnek z že obstoječimi in novimi objekti postal čudovit športni in razvedrilni prostor za najrazličnejše namene, v veselje in korist vseh krajanov, ki so ga v veliki meri tudi zgradili z lastnimi rokami. Pravzaprav je to že nekaj let, tik ob kraju in obenem "neopazen daleč" od njega. Dobro je delal prejšnji svet krajevne skupnosti in na teh temeljih želi novi delati še bolje, s pomočjo in sodelovanjem vseh krajanov seveda. Člane novega sveta in predsednika so neposredno izvolili na dan državnozborskih volitev in že družno ter pogumno oblikujejo smernice in snujejo načrte. Predsednik sveta Franjo Remic pravi: "Največja želja našega sveta je, da v krajevni skupnosti ustvarimo prijetno vzdušje in pravo ozračje za nove dosežke, ki bodo okrepili voljo krajanov za še bolj zavzeto sodelovanje, s tem tudi pripadnost kraju, tudi zaradi tega, da bi mladi ostajali v Šmartnem in okoliških zaselkih. Tudi za to bomo poskrbeli, nadaljevali bomo uspešno delo prejšnjega sveta, čas bo seveda pokazal svoje, osebno pa sem prepričan, da preteklo uspešno delo zagotavlja tudi bodoče dosežke." Smernice so že izoblikovali in nalog je seveda veliko. V prihodnjem letu bodo zaokrožili podobo že omenjenega Račneka, odločili so se za gradnjo nove mrliške vežice, mimogrede - v Šmartnem so jo med vsemi kraji v dolini imeli prvi, razširili bodo PTT omrežje, česar v minulem obdobju (tudi) zaradi "radarskih" razprtij niso uspeli, pa še marsikaj želijo postoriti. "V veliko oporo pri naših prizadevanjih nam je bila doslej občina Nazarje in prepričan sem, da bomo v prihodnje sodelovali še bolje. Z njeno pomočjo bomo urejevali naše krajevne zadeve, pa tudi skupne, kot so obupna cesta po Zadrečki dolini, neurejeno porečje Drete in še kaj. Nazarska občina se je v dveh letih zares potrdila, torej ne vidim razloga, da ne bi v obojestransko zadovoljstvo zares tehtno sodelovali še naprej," pravi predsednik sveta KS Šmartno ob Dreti Franjo Remic. JP Lepa njiva, Radegunda Obnovljena Pred nedavnim so bili veseli v Lepi njivi, saj so ob podružnični cerkvi mozirske župnije obnovili cerkveno stavbo. Poslopje je bilo povsem dotrajano, zunaj in znotraj. Sprva so načrtovali le delno obnovo, ko pa so pričeli dela, se je pokazalo, da bo to premalo. Dela so pričeli lansko jesen in pri tem porušili vse, razen zunanjih sten in ostrešja. Vsa dela so s pomočjo moziskega župnika Iva Suhovršnika opravili domačini sami. Z obnovo so pridobili veroučno učilnico, večnamensko sobo, kuhinjo in sanitarije. Vsega tega so se najbolj razveselili otroci, velika, razumljiva in sprejemljiva želja pa je, da bi ta hiša postala skupni dom vseh krajanov Lepe njive. ...in cerkev v Radegundi V šmihelski župniji so obnovili in prepleskali pročelje ter poskrbeli za novo streho na zvoniku podružnične cerkve. Kraj, na katerem cerkev stoji ima zelo bogato zgodovino. Po izročilu naj bi tu nekoč stal grad celjskih grofov, pravzaprav naj bi bila to njihova letna in lovska rezidenca. Poleg njega je sprva stala cerkev sv. Vida, ki je kasneje dobila novega patrona s sv. Radegundo. Cerkev na skali je leta 1895 porušil potres, že do leta \ 1903 pa so zgradili novo, ki je . bila letos deležna temeljite-£ ga popravila, saj so domačini od maja do no-„ vembra obnovili pročelje in zvonik. Cerkev v Radegundi stoji na čudovitem mestu, zato njena bogata zgodovina ni naključje Ne, hvala Letos po Sloveniji ni več splošne policijske pred-praznične akcije Petarde, lepše je brez njih. Še vedno pa jo bodo izvajali v Velenju. Tu bi lahko uvedli še "strožjo" akcijo: bombe, lepše je brez njih! Tone, tone... Rudnik si ne prizadeva več, da bi izkopal rekordne tone. Mnogo bolj si prizadeva, da v izgubah ne potone. Staro - novo Samoprispevek: novi časi, stare potrebe! Je pa že bolje, da na trgu javno obesijo adventne vence kot kaj (koga) drugega. Onesnaženo okolje V žalski občini se nekateri razburjajo zaradi nove vrste "onesnaženja" okolja. Ljudi so razburili računi za obremenjevanje okolja, ki so jih prejeli celo dojenčki. Le zakaj razburjenje. Saj nekateri (predvsem novopečeni očetje) še kako pritrjujejo takemu onesnaževanju. Ne po telefonu V potrošniški pisarni pravijo, da jim pogosto zvonijo telefoni. Toda, za boga, če se pritožujete nad Telekomom, ne sporočajte tega po telefonu. Pa ne iz strahu pred prisluškovanjem, le zakaj bi jim še s pritožbo dali zaslužiti. (Ne)pokli-cani Mnogi župani bodo po novem poklicni poslanci in nepoklicni župani. Upajmo, da jih bodo občani vseeno lahko poklicali na odgovornost, če bo treba. >e*H «ee Nocoj bodo Velenjčani deležni polovične resnice. Ne, ne bo zasedal občinski svet. S to predstavo bodo gostovali ptujski gledališčniki. ŠpCCiAfctkt V šaleških gasilskih društvih je res veliko žensk. Saj se na to dejavnost tudi dobro spoznajo. Tudi doma gasijo (družinske spore) in rešujejo (družinski proračun). Duška Lah O Rimu govoriti ali pisati na splošno bi bilo pravzaprav žaljivo in odveč, kajti čari tega večnega italijanskega mesta v osrčju tople in temperamentne dežele govorijo čisto svoj jezik, ki ga z lahkoto osvoji obiskovalec, ko prvič stopi med ostanke zidov davne preteklosti. Iz tisočev in tisočev del, kijih hranijo muzeji in galerije, je težko izbrati dela, ki so najbolj pomembna, ne da bi kateremu izmed slovitih mojstrov storili krivico. Rim sprejema tudi vsak obiskovalec čisto po svoje, saj občutki s sprehodov po ulicah, muzejih, parkih in cerkvah izražajo nepopisno čustveno doživetje. Čari večnega mesta se skrivajo v brezštevilnih izročilih, ki jih srečamo na vsakem koraku, četudi je to le sončni zahod, ki z bleščečo svetlobo obsije Beneški trg. Tuje nekakšno zemljepisno središče Rima, kjer se ponavadi prično vsi ogledi in spoznavanje zgodovinske vrednosti zapuščine naših prednikov. Beneški trg je poleg tega, daje žarišče družabnega, političnega in verskega postaviti Michelangelo, stoji sredi Kapitolskega trga, na ta kraj pa so ga prenesli izpred rimskega Laterana. Kip je edini primerek rimske skulpture kipov s konji iz cesarske dobe. Beneški trg z vsemi opisanimi zanimivostmi pa danes ponuja tudi popolnoma sodoben utrip milijonskega mesta, kjer se v navideznem prometnem kaosu znajdejo tako pešci, kolesarji in vozniki avtomobilov, v zadnjem času pa se jim pridružujejo še zelo hitri in iznajdljivi vozniki vseh vrst vesp. Zelo zanesljivo in spretno upravljajo s sodobnimi in živobarvni-mi vespami, ki spominjajo na čredo, ko se prebija kot voda v rečni strugi. Tako sodobnemu in hitremu tempu se priključujejo še mnogi ulični trgovčki dežel poceni izdelkov, tako da vam vztrajno ponujajo in vsiljujejo poskočne, pisane metuljčke, čeveljce, ki hodijo kar sami, temnooka Korejka pa se ne da prepričati, da njenih mehkih figuric iz risank nikogar ne zanimajo. Vztrajni so in neredko prepričajo naključne turiste, da tudi Park Tivoli tu zapravijo kakšno liro. rimskega življenja, tudi osrednja točka, ki je izhodišče za obiskovalce. Trg je zgrajen v štirikotni obliki, glavnino pa predstavlja ogromen spomenik, posvečen Viktorju Emanuelu II. Zgradili so ga v proslavo petdesetletnice italijanskega kraljestva po načrtu arhitekta G. Sacconija. Spomenik naj bi spominjal na zedinjenje Italije, velja za oltar domovine, tudi zato, ker je v spomeniku grob neznanega vojaka, ki je padel v svetovni vojni 1915-1918. V palači spomenika imajo svoj sedež knjižnica, arhiv, muzej in zavod za zgodovino italijanskega preporoda. Trg, ki ga zaznamuje ta veličasten spomenik, obkroža beneška palača, ob njeni levi pa se dviga bazilika svetega Marka iz 4. stoletja po Kristusu. Samo nekaj korakov je potrebnih in po stopnicah se vzpnemo h Kapitolu. Ta je danes eno izmed središč Rima, že v antiki pa je bil versko središče. Kapitol je namreč eden izmed sedmih gričev, na katerih se dviga mesto. S svojimi terasami odkriva panoramo in razgrinja daleč naokrog posejane ostanke antičnega, srednjeveškega in ne- nazadnje modernega Rima. Tukaj je v kapitalskem muzeju znana volkulja, simbol Rima, ki sta ji dodana še kipca dvojčkov, ponazarjata pa Romula in Rema. Celoten kompleks že več mesecev obnavljajo, tako daje odprta le poročna dvorana, kjer si lahko dodobra potešimo radovednost ob prelepih italijanskih nevestah. Kip Marka Avrelija, ki ga je leta 1535 dal NISSAN AVTOSERVIS UPNIK Damjan Lipnik s.p. Škale 66 d, Velenje, tel.: 893-549 NISSAN AVTO SERVIS jarif K infciiK Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik,boste dobili geslo.Geslo,opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas,d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka "NISSAN LIPNIK", najkasneje do ponedeljka, 5. januarja 1997. 1. nagrada: brezplačen servis v vrednosti 5.000 SIT in avto tepihi 2. nagrada: brezplačen servis v vrednosti 3.000 SIT in avto tepihi 3. nagrada: avto tepihi V decembru in januarju vam ob nakupu avtomobila podarimo 2 zimskigumi,avto tepihe in enoletni brezplačni servis. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! 5 6 7 8 n 15 17 18 19 2S [25 [2£ W Praznična čajanka Univerze za III. življensko obdobje Praznično razpoloženje mora bit1 Kot vsako študijsko leto so tudi v letošnjem člani Univerze za tretje življensko obdobje pripravili zanimivo decembrsko srečanje, ki ga imenujejo čajanka. Vzdušje je bilo enkratno, dvorana doma krajanov Šmartno pa komaj dovolj velika za vse, ki so se prošli sprostiti in pogovoriti ob čaju in piškotih. Zgodila pa seje na Miklavžev večer in tam smo bili tudi mi. Erika Veršec, predsednica Univerze za tretje življensko obdobje Velenje, nam je uvodoma izdala nekaj misli o letošnjem študijskem letu: "Letos smo le malenkost izboljšali program. Uvedli smo dva nova krožka; sad-jarsko-vrtnarski in računalniški, ki sta zelo uspešna. V vseh krožkih je letos udeležencev preko 300, program pa je v glavnem v krožkih že bil zelo dober in ga samo dopolnjujemo. Člani Univerze imajo zelo široko in raznovrstno znanje, izobrazbo in veliko energije in to se pozna pri našem delu." Neutrudna in energična Anica Podlesnik je tudi tokrat poskrbela za program na čajanki. O tem nam je povedala: "Moto današnje čajanke je "Naredimo si praznik v adventnem času". Sploh ni pomembno, kdo si je zamislil ta ali oni praznik ali to ali ono šego povezano z njim, pomembno pa je praznično vzdušje. K temu veliko prispeva praznična okrasitev doma. Adventni venec sicer ni "naš", a smo ga vzeli za svojega, zato smo se pogo- Dobre volje članom Univerze tudi tokrat ni zmanjkalo. Z njo so uspešno preganjali zle duhove. varjali tudi o tem. "Obdelali" smo Miklavža, sveto Barabro, spoznali smo življenje svete Lucije, spoznali pa smo tudi 12 volčjih noči. To je bil poganski običaj, ki ga je prevzelo krščanstvo, gre pa za preganjanje zlih duhov v najtemnejših zimskih nočeh in najkrajših dneh." Duhove so baje zelo uspešno preganjali, saj so bili odlične volje. Nekaj o starih običajih, ki so jih tokrat predstavili, pa nam je izdala tudi Marica Drofelnik: "O Luciji tudi sama nisem prej nič vedela, sedaj smo to pri krožku za ohranjanje starih običajev preučile in posredovale naprej. Lucija je podobna Miklavžu, tudi ona obdaruje otroke, če so pridni, če ne, pa jih straši, da jim bo iztaknila oči in podobno. V Prekmurju Marica Drofelnik to veliko bolj praznujejo, v Dolini je običaj slabo poznan." Tepežni dan bo tudi letos 28. decembra, kar je še danes zelo živ običaj. Tudi mimo tega niso šli. "Tepežkali so moški, fantje in šolarji. Ker smo mi vsi šolarji, smo šibo danes kar se boj prinesli in smo tepežkanje že opravili. Šiba ni bila okrašena, se je pa lepo ovila. Spominjam pa se, da so nas kot otroke vedno obdarili, ko so prišli tepežkat," je še dodala Anica Podlesnik. Bojana Špegel Društvo invalidov Velenje Miklavž v domu ostarelih Društvo invalidov Velenje že četrt stoletja zelo aktivno domala na vseh področjih. Tako je tudi letos med prvimi obdarilo vseh 205 krajanov, ki v domu ostarelih preživljajo jesen življenja. Moremo reči, daje bilo srečanje ganljivo, prenekatera solza se je utrnila, ko so sinovi, hčerke in vnuki obiskali svoje in bili z njimi, ko je Miklavž obiskal in obdaril oskrbovance. Kot je že običaj, so v kulturnem sporedu nastopili učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje s pesmimi, v nadaljevanju so nastopile še pevke krajevne skupnosti Stara vas, pa mladi in starejši harmonikarji, nagovoril pa jih je tudi predsednik velenjskega društva invalidov Edvard Centrih, ki ima veliko zaslug, da društvo vsako leto obdari starejše krajane. Vsekakor pa bi bilo prav, če bi se oskrbovancev v domu ostarelih spomnil še kdo drug...Zelo bi bili hvaležni! Lojze Ojsteršek HOROSKOP -------1 služilo, j Oven od 21. marca do 21. aprila Včasih se vam zdi, da zamujate ogromno reči v življenju. V teh dneh bo ta občutek še močnejši, saj boste nehote želeli obračunati z letom, ki se izteka. Bolje bi bilo, če bi se posvetili družini, ki vas neizmerno rabi, kot pa da se boste počasi pričeli smiliti sami sebi. Bik od 22. aprila do 20. maja Povabilo bo prišlo ob pravem času, saj boste ravno ugotavljali, da ste potrebni kakšne vesele spremebe v vašem vsakdanjiku. Tudi, če partner ne bo za stvar, ne recite ne. Pa pojdite sami. Morda rabite prav to, saj ste veliko bolj sproščeni, če se počutite neopa-zovanega. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Sprašujete se, kaj ste spregledali in kje ste storili napako, da se vam sedaj dogajajo stvari, ki vam niso prav nič všeč. ne iščite odgovora na to vprašanje. Raje ukrepajte in se naučite, da je po toči zvoniti vedno prepozno, odprite oči, nekdo vas nežno gleda! Rak od 21. junija do 22. julija Vsi okoli vas se bodo pogovarjali le o veselih stvareh, vam pa nekako ne bo do tega, saj ne veste, kaj vam bodo prinesli prihodnji dnevi. Bojite se, da nič dobrega. Pa ne bo tako. Tudi vi boste že kmalu načrtovali, se smejali in.se veselili, saj vam zvezde stojijo tesno ob strani. Lev od 23. julija do 23. avgusta Kritični dnevi, ko se niste najbolje počutili, pa še sami niste vedeli, kje je vzrok, so za vami. Sedaj vam bo vsak dan le še lepše, poleg tega vam ne bo čisto nič manjkalo. Že dolgo ni bilo tako, zato pazite, da ne boste zasadili črva ljubosumja pri vašem partnerju. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Včasih je težko biti junak, sploh, če moraš to vlogo predolgo igrati. Nikar se ne delajte heroja, če to tudi pod razno niste. Raje pokažite, da ste tudi vi ranljivi, da tudi vi potrebujete kdaj ramo, na katero se naslonete in izpoveste. Torek bo zanimiv dan. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Obveznosti boste imeli precej, bitka s časom se bo torej še kar nadaljevala. Zakaj ne, saj radi tekmujete. Sploh, če ste uspešni in tokrat boste. Ne bodo pa vsi vaših uspehov videli z istimi očmi, zato jih izdajte le tistim, ki jim zaupate in jih imate radi. Pa čeprav jih ni veliko. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Veselje, ki vam ga zadnje čase prinaša nekdo od bližnjih, bo vsak dan večje. In vedno bolje se boste počutili v lastnem domu. To se bo poznalo na vseh področjih vašega življenja, saj boste uživali, kot že dolgo ne. Pa tudi zdravje vam bo veliko bolje Strelec od 23. novembra do 22. decembra Čas praznovanja je za vas dvojni, čeprav osebnega praznika ne boste tako bučno pšroslavljali. več vam bo pomenila odkrita beseda nekoga, ki ga imate res radi, saj vam bo odprla oči. Sedaj ni čas za velike spremembe, zato se sprijaznite s tem in pustite času čas. Morda bo žel-jene prinesel sam. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja kar pogosto boste nazdravljali, zato se ne čudite, če se zjutraj ne boste zbujali najboljše volje. Predvsem pa se boste v teh dneh počutili izčrpano tudi čez dan. Morda ne bi bilo slabo, če bi si privoščili vsaj podaljšan vikend v dobri, sproščeni družbi. Vabil imate dovolj, kajne? Vodnar od 21. januarja do 19. februarja ne bo vam do tega, da bi poslušali o težavah, ki jih imajo drugi. Tudi vi jih imate, pa jih ne obešate na veliki zvon. Morda tudi zato, ker še vedno prekipevate od sreče, saj se vam je vse v življenju zavrtelo tako, kot ste si želeli. Bodite previdni pri hoji po ledu! Ribi od 20. februarja do 20. marca Znanci bodo srečni, saj bodo v vas spet prepoznali "starega" do-brovoljneža, ki so ga kar nekaj časa pogrešali. Se bolj srečni boste sami, saj se boste odlično počutili. Spet boste polni elana in načrtov, ki jih boste želeli uresničiti čim prej. Lepo vam bo šlo od rok. i i > ~P*SB ".....KiS/:: AVTO HIŠA KOS d.o.o. Ločica pri Polzeli tel.: 702-230, 702-660 Pooblaščeni servis in prodajalec vozil NISSAN in CITROEN * staro za novo, kredit, leasing ^ prodaja rezervnih delov in dodatne opreme NISSAN ALMERA najvarnejši avto v svojem rangu f že od 22.900 DEM PRIMERA ab, abs, imubilizator, servo volan [ že od 29.400 DEM Garancija 3 leta - 100.000 km CITROEN: med 10.12.1996 in 15.1.1997 vam pri nakupu kateregakoli osebnega vozila citroen podarimo prenosni CD player! SAXO, ZX, XANTIA, XM Vozila JUMPER na zalogi. Želimo vam vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. ČETRTEK, 12. decembra SLOVENIJA 1 10.10 Policaj in Cefizelj, gledal.predstava 10.40 Najhujši dan v mojem življenju, avstral.film 11.10 Pustolovčine in odkritja, 19/26 11.40 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.30 Dosje 16.20 Alica, evrop.kult.magazin 17.00 TV dnevniki 17.10 Delfi in prijatelji, 25/26 17.35 Hugo, tv igrica 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 EPP 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.25 Tednik 21.15 Zlata šestdeseta slov.popevke 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Šport 22.50 Poslovna borza 2105 SOVA: sledi Umor, je napisala, 11/22 23.50 Ellen Cleghorne, 4/15 SLOVENIJA 2 08.00 10.05 10.25 11.20 12.45 14.20 15.10 sledi 16.00 18.00 18.40 19.10 19.35 20.00 20.45 21.35 23.20 Šolska tv V žarišču SP v alp.smuč. superve-leslalom (Ž), prenos iz Val D'isera Košarka: 10. krog v evropski ligi, SMELT OLIMPIJA:CROATIA Sarafina, amer. film Sodnikova žena, 1/6 SOVA, ponovitev Umor, je napisala, 10/22 V slogi je moč, 2/50 SP v alp.smuč. superve-leslalom (Ž), posnetek Korenine slovenske lipe Ellen Cleghorne, 4/15 Izzivalci, 14/16 Angel varuh moj, 3/13 Podoba podobe TV portret Umetniški večer 07.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. nan. 12.00 Popkviz, pon. 12.30 M.A.S.H., pon. nan. 13.00 Obraz tedna 13.30 Nekaj divjega, film 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara; nad. 17.30 Obalna straža, nan. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, nan. 19.30 24 ur 20.00 Družinski hlevček, nad. 21.00 Gorski zdravnik, nad. 22.00 M.A.S.H., nan. 22.30 Argument 23.00 Sedma sila 00.00 Tajna služba, nanizanka 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon. 09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 12 dela nadaljevanke 10.20 EPP / Vabimo k ogledu 10.25 VIDEO TOR ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: NEPLODNOST IN UMETNA OPLODITEV 21.05 NAJSTNIKA BONNIE IN CLYDE, akcijski film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 13. decembra SLOVENIJA 1 09.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.35 Pasje mesto 10.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.00 Alfred Nobel, švedski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.55 Pinchas Zukerman v Ljubljani, 2.del 17.00 TV dnevniki 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.35 Risanka 19.00 Podarim - dobim 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Rondokviz 20.25 Planet IN 22.00 Forum 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.20 SOVA: sledi Umor je napisala, 12/22 23.45 So leta minila, 18/20 00.15 Nihče me ne ljubi, nemški film SLOVENIJA 2 09.25 10.35 10.45 11.05 11.35 12.25 12.55 14.05 15.40 16.30 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 20.50 22.25 SP v alp.smuč., veleslalom (ž), 1. tek Poslovna borza V žarišču Korenine slovenske lipe Umetniški večer Športni film Val D'isere: SP v alp.smuč., veleslalom (Ž), 2. tek La baule les pins, franc. film Umor, je napisala, 11/22 So leta minila, 18/20 SP v alp.smuč. veleslalom (Ž), posnetek Alpe Jadran Koncerti za mlade Izzivalci, 15/16 Umor 1. stopnje, 8/23 New Jack city, amer. film Videošpon 07.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. nan. 12.00 Popkviz, pon. 12.30 M.A.S.H., pon. nan. 13.00 Roseanne, nan. 13.30 Avtodrom 14.00 Skrivnostna dama, film 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, nan. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, nan. 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nan. 21.00 Dosjeji x, nan. 22.00 Petek 13 II., film 23.30 Lovec na glave, nan. 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, ponovitev pogovora NEPLODNOST IN UMETNA OPLODITEV 10.45 EPP / Vabimo k ogledu 10.50 NAJSTNIKA BONNIE IN CLYDE, ponovitev filma 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.35 PONORELI JOE, film 22.05 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 14. decembra SLOVENIJA 1 08.25 Radovedni Taček 08.40 Jakec in čarobna lučka 08.50 O.J. 09.00 Male sive celice, kviz 09.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Izobraževalna oddaja 10.30 Mladinski zbor 11.10 Svet dinozavrov 11.40 Analitična mehanika, 48/52 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo, pon. 14.20 Policisti s srcem, 5/^6 15.05 Ninočka, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Boj za obstanek 18.00 Na vrtu 18.30 Ozare 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 Pavarotti v Modeni - otroci vojne -1996 21.40 Za tv kamero 21.50 Cousteau ponovno odkriva svet, 2/12 22.45 TV dnevnik 3 22.55 Šport 23.15 SOVA: sledi Umor je napisala, 13/22 00.00 Večni sanjač, 25/25 00.25 Lov na metulje, franc. film SLOVENIJA 2 08.25 09.55 10.25 11.55 12.45 14.30 15.25 15.50 16.10 16.30 17.00 17.55 19.30 20.00 22.30 23.00 Planet IN Mostovi SP v alp.smuč. smuk (M), prenos Podoba podobe TV portret Zgodovinska kitajska mesta Življenje v računski dobi Rondo kviz Podarim - dobim Atletski miting, Monte Carlo SP v smuč. tekih, Brusson Trebnje: DP v rokometu, AKRIPOL-GORENJE, prenos Izzivalci, 16/16 Velika dirka, amer. film TV avtomagazin Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 12.00 13.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.30 09.30 10.30 10.35 11.05 12.35 17.00 18.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.30 21.30 23.00 23.05 23.10 23.15 j Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris.serija Junak akcije, mladinska serija Zvezdne steze, risana serija Maska, risana serija Max Glick, mladinska serija Jama zlate vrtnice Nove Supermanove dogodivščine, nan. Lovci na skalpe, film V družinskem krogu, nan. Hokej, reportaža Svet športa Vesoljski bojevniki, nan. Prijatelji, nan. Varuška 24 ur Uničevalec, film Teksaški mož postave, nan. Brazil, film 24 ur, pon. OTROŠKI MIŠ MAS, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma PONORELI JOE, ponovitev filma Videostrani ŠKL- ŠOLSKA . KOŠARKARSKA LIGA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU 539. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program "ŠTAJERSKIH 7" PO AVSTRALIJI, dokumentarni zapis NE IGRAJ SE S HUDIČEM HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 15. decembra SLOVENIJA 1 08.40 ŽIVŽAV 09.30 Skrivnost sedme poti, 2/13 09.55 Nedeljska maša 11.00 Profili narave, 3/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke, pon. 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Košček nebes, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Unicef - 50. let posnetek iz Cankarjevega doma 18.00 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Moški, ženske 22.15 TV dnevnik 3 22.30 Šport v nedeljo SLOVENIJA 2 08.10 Emil in detektivi, nemški film 09.40 Lahkih nog naokrog 10.25 SP v alp. smuč. superve- lesl. (M), prenos 11.45 Videošpon 12.15 TV avtomagazin 12.45 Na vrtu 13.15 Umor, je napisala, 12/22 14.05 Ninočka, amer. film 16.00 SP v smuč. skokih 18.00 SP v nord. kombinaciji 18.30 SP v smuč. tekih, Brusson 19.00 Košarka NBA - action 19.30 Grace na udaru, 1/26 20.00 Sodnikova žena, 2/6 20.50 Ameriški prijatelj, nemški film 22.50 Novice iz sveta razvedrila Pink Panter, risanka Peter Pan, risanka Kapitan Zed in Zee Zone Kimba beli levček, risanka Reboot, risanka Detektiva in pol, nan. Radovedna Nancy, nan. Kuharske mojstrovine, Argument Razprtije, nan. Aladdin, film Športni krog Obraz tedna Teksaški mož postave Zoya Polni krog, film 24 ur Doc Hollywood, film Hokej Na sever, nan. 24 ur, pon. & 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 19.30 20.00 22.00 00.00 01.00 08.15 MINI5, otroška glasbena lestvica 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 09.40 538. VTV MAGAZIN, regionalniprogram, 10.00 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.50 EPP 10.55 539. VTV MAGAZIN, regionalnii program 11.20 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.50 KAJ SLOVENIJA IZGUBLJA NA POTI V EVROPSKO UNIJO? iz produkcij drugih televizij 12.40 "ŠTAJERSKIH 7" PO AVSTRALIJI, 13.40 GOST PETKOVE ODDAJE 14.10 VIDEOSTRANI 15.00 POT V AVONLEA, ponovitev nadaljevanke 15.50 SKRBIMO ZA ZDRAVJE NEPLODNOST IN UMETNA OPLODITEV 16.50 NAJSTNIKA BONNIE & CLYDE, akcijski film 18.20 POT V AVONLEA, ponovitev nadaljevanke 19.10 VIDEO TOR ponovitev 20.10 NAJBOLJŠI SLOVENSKI CITRARJI V GRIŽAH, 2. del 20.35 HOROSKOP 20.40 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 16. decembra SLOVENIJA 1 10.10 Past, lutkovna igrica 11.00 Ameriški prijatelj, nemški film 10.10 Past, lutkovna igrica 11.00 Ameriški prijatelj, film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.00 Utrip 14.15 Zrcalo tedna 14.30 Za tv kamero 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 11/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.40 Otrokom za praznike 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 TV konferenca 20.45 Roka ročka 21.55 TV dnevnik 3 22.15 Šport 22.25 Sova: sledi Umor, je napisala, 14/22 23.10 Noro zaljubljena, 19/25 SLOVENIJA 2 12.50 Reka upanja, 11/18 13.40 Sobotna noč 15.40 Šport v nedeljo 16.10 V slogi je moč, 1/50 16.35 Na robu, 1/7 17.20 SOVA sledi Umor, je napisala, 13/22 18.10 Simpsonovi, 58/92 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, 19/25 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V slogi je moč, 2/50 20.00 Konec velikih počitnic, 4/6 21.00 Osmi dan 21.30 Homo turisticus 22.00 Svet poroča 07.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Razprtije, pon. 12.00 POPkviz, pon. 12.30 Kuharske mojstrovine, pon. 13.00 Veterinarka, nad. 14.00 Zoya 15.00 Max Glick, pon. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža,nan. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, nan. 19.30 24 ur 20.00 April prihaja, film 21.30 Športna scena 22.30 Nevarni Havaji,nan. 23.30 Tajna služba, nan. 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP Vabimo k ogledu 09.50 539. VTV MAGAZIN, ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 ŠKL - ponovitev oddaje 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SAJ TE PRIME, PA TE MINE: kontaktna oddaja z ADIJEM SMOLARJEM 21.05 POT V AVONLEA, nadaljevanka 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 17. decembra SLOVENIJA 1 10.15 Zlati prah 10.25 Bilo nas je pet, 2/6 11.25 Emil in detektivi, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Lingo 14.25 Podobe narave, 3/13 14.50 Obzorja duha 15.20 Konec velikih počitnic, 4/6 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Skrivnosti sedme poti, 3/13 17.45 Jakec in čarobna lučka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.40 Otrokom za praznike 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.25 Gore in ljudje 21.15 Družina, 4/4 22.15 TV dnevnik 3 22.35 Šport 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova sledi V Frostovem slogu, 2/3 00.35 Davov svet, 21/25 SLOVENIJA 2 09.55 SP v alp.smuč. SL (M), 1. tek 11.05 Osmi dan 11.35 Boj za obstanek 12.25 Alpe Jadran 12.55 SP v alp.smuč. SL(M), 2.tek 13.55 Zoom 15.05 Pustolovščine in odkritja 15.35 V slogi je moč, 2/50 16.00 Angel varuh moj, 3/13 16.45 Umor, je napisala, 14/22 17.35 SP v alp.smuč. SL (M), posnetek 18.35 Karina in Ari, nanizanka 19.00 Davov svet, 21/25 19.30 V slogi je moč, 3/50 20.00 Na robu, 2/7 20.45 Studio city 21.45 Oči kritike 22.35 Gertrud, danski film 00.30 Studio city 00.05 Studio city, ponovitev 07.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Nevarni Havaji 12.00 POPkviz, pon. 12.30 Grdi raček 13.00 Kuhajmo skupaj, pon. 13.30 Športna scena, pon. 14.30 Zadeva Beiderbecke, nad. 2/4 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, nan. 18.30 POPkviz 19.00 Na zdravje, nan. 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, nan. 21.00 Newyorška policija, nan. 22.00 M.A.S.H., nan. 22.30 Nevarni Havaji 23.30 Tajna služba, nan. 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon. 09.30 SAJ TE PRIME, PATE MINE: oddaja z ADIJEM SMOLARJEM, ponovitev 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 POT V AVONLEA, ponovitev nadaljevanke 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 540. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 NAJ SPOT DNEVA 21.55 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 18. decembra SLOVENIJA 1 09.25 Karaoke 10.25 Otroka gozdne jagode, 3/3 10.50 Roka ročka 11.40 Cousteau ponovno odkriva svet, 2/12 12.30 Ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 TV konferenca 15.50 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Otrokom za praznike 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 V žarišču 20.25 V soju lune, (tal. film 21.55 TV dnevnik 3 22.15 Šport 22.30 Sova: sledi Umor, je napisala, 15/22 23.15 Caroline v velemestu, 8/24 SLOVENIJA 2 08.00 08.10 08.30 09.20 11.10 12.40 13.10 13.40 14.05 15.55 sledi 16.35 17.05 19.00 19.30 20.00 21.40 22.30 23.15 Poslovna torza V žarišču Oči kritike Gertrud, danski film Košček nebes, amer. film Homo turisticus Svet poroča V slogi je moč, 3/50 Umor 1. stopnje, 8/24 SOVA, pon. V frostovem slogu, 2/3 V slogi je moč, 4/50 Šolska TV Caroline v velemestu, 8/24 V slogi je moč, 4/50 ŠOŠTANJ: kvalifikacije za EP v košarki (M), SLOVENIJA:MAKEDONIJA, prenos Svet na zaslonu Koncert orkestra slovenske filharmonije Košarka NBA-LOS ANGELES:CHICAGO, posnetek 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 22.30 23.00 23.30 00.30 01.30 02.00 09.00 09.45 10.05 10.10 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.55 21.55 22.25 22.30 22.35 22.40 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin Santa Barbara, nad. Nevarni Havaji POP kviz, pon. M.A.S.H., pon. Radovedna Nancy Newyorška policija, pon. nan. Ograje našega mesta, pon. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Obalna straža, nan. POP kviz Na zdravje!, nan. 24 ur Zgodba iz Los Angelesa, film M.A.S.H., nan. Obraz tedna Nevarni Havaji Tajna služba, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 540.VTV MAGAZIN, ponovitev EPP /Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, nadaljevanka NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420. letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10. p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefex (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med roizvode prometni d proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za, katere se plačuje 5% Drometni davek. - • - I - . . . ' , 'i . .. * ?, 12. decembra 1996 MODRO mm KRONIKA W VAS 15 POLICIJSKA POSTAJ/ VELENJE 1 Gorelo v Vinski Gori V petek, 6. decembra, okoli 8.40, je izbruhnil požar v starejši stanovanjski hiši last Jožice S. iz Velenja v Vinski Gori. Kot vse kaže, so se zaradi pregretja vnele kartonske škatle v katerih je bil odpadni material, shranjene pa so bile na krušni peči. Ogenj je zajel leseno stopnišče in ograjo ter nekaj tramov. V požaru, ki so ga pogasili gasilci iz Vinske Gore, Žalca in Velenja je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Vlom v šoštanjski Izletnik V ponedeljek, 9. decembra, je v zgodnjih jutranjih urah neznanec na avtobusni postaji v Šoštanju vlomil v pisarno Izletnika. Vlomilec j bil očitno zelo močan, saj je vlomil tako, da se je z vso močjo zaletel v vhodna vrata. Iz pisarne je odnesel monitor, tipkovnico, kalkulator, radiokasetofon, stojalo za dežnik in žig podjetja. Po neuradnih podatkih je storilec že znan. Do odkrija je živel v lažnem upanju, da je odnesel televizor. Zeblo ga ne bo! V noči na četrtek, 3. decembra, je neznanec vlomil v prostore trgovine Ročk Box v podhodu Mastadont na Šaleški cesti v Velenju. Iz trgovine je odnesel tri bunde in lastnico Andrejo J. oškodoval za približno 83.000 tolarjev. Za orožje ni imel dovoljenja Sumi, da ima kar precej ljudi doma v posesti neprijavljeno orožje, se večkrat tudi potrdijo. Ko so policisti Policijske postaje Velenje v sredo, 4. decembra, opravili hišno preiskavo pri občanu Francu P. so našli plinsko pištolo znamke Percefta in 5 nabojev kalibra 8 milimetrov. Ker lastnik za orožje ni imel ustreznega dovoljenja, so mu oboje zasegli. Oplenjen tovorni avtomobil V noči na torek, 2. decembra, je neznanec na parkirnem prostoru pri železniški postaji v Šoštanju s tovornega avtomobila mer-cedes odmontiral zadnje luči, oba žarometa, dodatne meglenke, anteno in brisalca vetrobranskega stekla. Darko H. je oškodovan za okoli 150.000 tolarjev. Tudi kleti so zanimive V ponedeljek, 2. decembra, med 19. in 20. uro je bilo vlomljeno v kletne prostore v stanovanjskem bloku v ulici Koželjskega v Velenju. Vlomilec je iz kleti Viktorja K. in Stojana K. odtujil več različnih predmetov in jima povzročil za okoli 65.000 tolarjev škode. Dejanja je utemljeno osumljen Simon K., pri katerem so odtujene predmete našli in mu jih zasegli. V nedeljo, 8. decembra, seje ob 19.25 na magistralni cesti izven naselja Ločica pri Vranskem pripetila huda prometna nesreča. 21-letna Nataša H. iz Dravograda je vozila osebni avto iz smeri Vranskega proti Trojanam. V bližini odcepa ceste za Zahomce je z vozilom zapelj ala desno na bankino, od koder jo je zaneslo levo na nasprotni vozni pas. Po njem je iz smeri Trojan pripeljala 46-letna Marija L. iz Velenja. Vozili sta silovito trčili, vozilo Nataše H. pa je nato trčilo še v osebni avtomobil, ki gaje iz smeri Trojan vozila 24-letna Nataša D. iz Arje vasi. V nesreči sta se huje poškodovali voznici Nataša H. in Marija L., sopotnica v vozilu Nataše H. 21-letna Petra V. s Prevalj, pa lažje. Vlomilec med planinci V soboto, 7. decembra, so ugotovili, da je vlomilec obiskal planinski dom na Homu v občini Žalec. Iz točilnice je odnesel steklenico žgane pijače in nekaj menjalnega denarja. Z dejanjem je Planinski dom na Homu oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. t OKC SLOVENJ GRADEC Domnevajo, da je šlo za samomor V soboto, 7. decembra, je ob 2. uri občanka obvestila Policijsko postajo Radlje ob Dravi, da na parkirnem prostoru, zadaj za zgradbo trgovskega podjetja Ponudba na Partizanski cesti 2 v Radljah, leži neznan moški. Ko so policisti in dežurni zdravnik prihiteli na kraj, so lahko ugotovili le, da gre za mlajšega moškega, ki je telesno poškodovan in mrtev. V raziskavo primera so se takoj vključili kriminalisti UNZ Slovenj Gradec, preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča in državna tožilka Okrožnega državnega tožilstva Slovenj Gradec. Kot vse kaže naj bi 17-letni B.K. iz Vuzenice z zidarskega odra skočil na asfaltirano dvorišče z višine več kot osem metrov. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel. Zbrana obvestila izključujejo sum kaznivega dejanja oziroma nesrečo in potrjujejo domnevo, da je nesrečni mladoletnik storil samomomor. Policisti in kriminalisti pa še nadaljujejo z intenzivnim zbiranjem obvestil o dogodku. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Vom v Izoles V dneh med 15. novembrom in 2. decembrom je neznanec vlomil v novograjeno poslovno stavbo Izolesa v Nazarjah. S kamni je razbil pet stekel na termo oknih različnih dimenzij in lastnika Draga F. oškodoval za okoli 120.000 tolarjev. gorenjepoint Partizanska 12, Velenje, NOVAtel. št.: ~ - Krasno darilo za celo družino - zmogljiv računalnik SUPER priložnost v prazničnem decembru - velika AKCIJA: J * DIALOG PENTIUM 100 Mhz PCI DTK - procesor PENTIUM 100 Mh2 INTEL - 8 MB RAM . - VGA barvni monitor 14" 14B Philips - trdi disk 1,28 GB Fujitsu - ohišje tovver, miška DTK + podloga Cena: le 139.000,00 SIT + p.d. r^JSK* ' ■;'i'x - * Nlultimedijski komplet že za 26.000,00 SIT + p.d. *** SUPER cena - ODLIČNI plačilni pogoji *** Vsako leto se zaradi petard zgodi kakšna nesreča Pokanje v strnjenih naseljih je prepovedano! Do konca tega meseca lahko na Policijsko postajo Velenje prineste patarde in druga pirotehnična sredstva. V zameno boste dobili praktično darilce, ki ga podarja Mestna občina Velenje. V Velenju so se namreč odločili, da obnovijo lansko vseslovensko akcijo Petarde, lepše je brez vas!, ki je bila z odobravanjem sprejeta po vsej državi. Če pa ste odločeni, da boste pokanju vseeno dali malo duška, morate vedeti, da se zaradi rokovanja s petardami in drugimi pirotehnični izdelki vsako leto zgodi kakšna nesreča. V Sloveniji jih je bilo lani sedem, na območju UNZ Celje ena. Dopolnjen pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih sredstev sicer dovoljuje uporabo pirotehničnih sredstev prvega razreda kamor sodijo pokajoče vžigalice, pasje bombice in podobno ter drugega razreda, kamor štejejo petarde in rakete, katerih učinek je samo pok, vendar le v času od 26. decembra do 2. januarja. Isti pravilnik tudi izrecno navaja mesta, ker je uporaba teh izdelkov prepovedana, to pa so strnjena stanovanjska naselja, vsi zaprti prostori, bližina bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkev, v prevoznih sredstvih in na podobnih mestih. Odveč pa je dodajati, da otrokom in mladoletnikom do 16. leta uporaba pirotehničnih sredstev ni dovoljena. mkp Požar v Libojah povzročila grelna blazina 67-letnemu Karlu G. nI bilo pomoči V torek, 3. decembra, malo pred pol 6. uro zjutraj, se je v Libojah, v stanovanjski hiši Karla G., pripetila prava tragedija. V požaru, ki gaje povzročila grelna blazina, je umrl 67-letni Karel G. Domači so ga iz sobe, kjer je požar nastal, sicer rešili, vendar je bil ta žal že mrtev. Ogled kraja požara je pokazal, da je ogenj izbruhnil na kavču, na katerem je spal pokojni, povzročila pa ga je električna blazina. S kavča se je požar razširil na lesena tla, pogasili pa so ga gasilci iz Žalca, Griž, Liboj, Šempetra, Petrove, Levca in Drešinje vasi. Gmotno škodo, ki je nastala v požaru, so ocenili na okoli 400.000 tolarjev. mkp Za varnost na smučiščih bodo ob redarjih skrbeli tudi policisti Sneg, kije letos zapadel precej hitro, na nekaterih smučiščih že omogoča prijetno smuko. Izjemno pomembna dobrina, ki poleg ostalega pripomore k užitkom na snegu, pa je varnost. V minuli sezoni so na smučiščih na Celjskem zabeležili 236 lažjih nezgod, 18 kaznivih dejanj tatvin različne smučarske opreme in 37 prekrškov s področja kršitev reda na smučiščih. Zato ne bo odveč, če zapišemo nekaj nasvetov policistov UNZ Celje, ki jih pred novo smučarsko sezono namenjajo obiskovalcem smučarskih centrov. Če jih boste upoštevali, se boste lahko izognili marisikateremu neljubemu dogodku. Uporabljate proge, ki so urejene in označene, in ki glede na težavnost, ne presegajo vaših sposobnosti; ravnajte se po določenem redu na smučiščih ter po odredbah policistov in rediteljev na smučiščih (ti lahko kršitelje legitimirajo in podajo zoper nje prijavo); če se podate na smuko izven označenih smučišč o tem seznanite znance oziroma recepcijo hotela, na takšne avanture pa nikar ne puščajte otrok samih; ne privoščite veselja tatovom, zato opremo ustrezno shranite, saj so na vseh večjih smučiščih za to ustrezni prostori! Ker do smučišč navadno vodijo precej strme ceste, imejte vozilo opremljeno s predpisano zimsko opremo. Tudi letošnjo zimo bodo za varnost na smučiščih, še posebej na RTC Rogla in RTC Golte, skrbeli tudi policisti z območja UNZ Celje. Njihova osnovna naloga bo nudenje pomoči in dajanje ustreznih informacij obiskovalcem. Če bo potrebno, pa bodo zoper krišitelje reda na smučiščih tudi ustrezno ukrepali. Na UNZ Celje obiskovalce RTC Rogla tudi obveščajo, da imajo policisti na tem smučišču nove prostore policijske pisarne in sicer v objektu zgornje postaje sedežnice Planja. Označeni so z napisom Policija. mkp Za prodajalno v Velenju iščemo: 1. FARMACEVTK0 2. PRODAJALKE Delovno razmerje se sklepa za določen čas, z možnostjo prehoda v nedoločen čas. drogerie markt Od kandidatov pričakujemo: pod 1. končana srednja farmacevtska šola, opravljen strokovni izpit pod 2. končana šola za prodajalce, lahko tudi pripravnik. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi in vašo telefonsko številko pošljite na naslov: dm drogerie markt d.o.o., Leskoškova 4, Ljubljana. DTK Comouter NK Rudar Niso zaskrbljeni Na torkovi novinarski konferenci v prostorih restavracije Klub so predstavniki velenjskega Rudaija izrazili zadovoljstvo, ker so letošnje leto končali z ničlo. "Dobička nismo imeli, prav tako pa tudi izgube ne. Nimamo nobenih zaostalih obveznosti do igralcev in tudi ne do delavcev, ki delajo v klubu. Tako smo tudi letos veljali za klub, ki je sposoben redno izpolnjevati vse obveznosti," je dejal predsednik Rudarja Janko Lukner in poudaril, da bo to tudi v prihodnje eden najpomembnejših ciljev kluba. Kar pomeni tudi to, da bodo tudi v prihodnje sklepali takšne pogodbe, za katere bodo tudi prepričani, da jih bodo lahko izpolnili. Zadovoljni so bili tudi z Rudarjevo uvrstitvijo v jesenskem delu. Spomnimo se moštvo Rudarjaje osvojilo 26 točk, prav toliko kot lansko jesen, vendar bodo letos prezimili na šestem mestu, lani so na tretjem. Vendar so imeli preteklo jesen le tri točke prednosti pred os-mouvrščenim moštvom, letos jih imajo kar osem. Zato v klubu niso zaskrbljeni za razplet v spomladanskem delu prvenstva. Uvrstitev od četrtega do šestega mesta ostaja še naprej poglavitni cilj, s tiho željo, da bi bili na koncu vendarle četrti, in se tako uvrstili ponovno v pokal Intertoto. Kot sta poudarila predsednik Janko Lukner in di- rektor kluba Martin Steiner bo še naprej njihovo načelo zmanjševanje stroškov predvsem na račun igralcev od drugod oziroma čimboljše vzgoje lastnih igralcev. Po njunem mnenju so zahteve igralcev danes v slovenskem nogometu še vedno nenormalne ob upoštevanju tistega, kar pokažejo na igrišču. "V jesenskem delu, enako bo tudi spomladi, je postavo ekipe načrtoval denar. Menimo da ni nujno, da tudi igro diktira denar, saj lahko še z boljšim delom in vključevanjem mladih dosežemo podoben rezultat, kot je bil jeseni," sta pribila. Sicer pa so letos v klubu zelo pohiteli s spremembami. Že pred koncem prvenstva so pripeljali mladega Trboveljčana Edija Borštnerja in iskušenejšega Albanca Eriona Mehillija, ki je bil zamenjava za sonarodnjaka Gjergija Demo. Slednjemu je potekla pogodba, vendar se ni "ujel" z vodstvom kluba, čeprav je bil eden boljših Rudarjevih igralcev. Z Janijem Žitnikom, kateremu so kot ostalim igralcem poravnali sproti vse obveznosti, in vratarjem Goranom Stankovičem so prekinili pogodbo. Po prihodu Slavka Komarja je ostal presežek Ismet Ekmečič, ki pa se ni strinjal s prekinitvijo pogodbe in tako bo, kot vse kaže, paral živce gledalcem še do junija; no, morda pa bo spomladi vendarle spretnejši in natančnejši Slavko Komar - od njega Borut Jarc veliko pričakuje pred nasprotnikovimi vrati -seveda, če bo dobil priložnost za to. Se vedno pa ne moremo razumeti, da ga niso pustili pred tedni, ko so Turki menda prišli s polno mošnjo po njega v Velenje. Trener Borut Jarc je po po porazu v zadnji jesenski tekmi napovedal možnost odhoda, če ne bo nekaj okrepitev. Na vprašanje, če je njegov odhod še aktualen, je odgovoril: "Nujno potrebujemo igralca v zadnji vrsti. Namesto Deme smo dobili Mehillija, toda v vojsko bo odšel Pavlovič. Uniformo bo oblekel tudi Balagič. V prvem krogu ne bosta smela igrati - zaradi rumenih kartonov Ratkovič, zaradi izključitve na tekmi z Olimpijo pa Pešič. Glava me že boli, ko razmišljam samo o prvi tekmi z HIT Gorico." Glede na to, da v klubu vendarle načrtujejo, pa četudi na tiho, uvrstitev v pokal Intertoto, bomo v zeleno-črnem dresu gotovo videli še kakšnega novega nogometaša. Takšno razmišljanje potrjujejo tudi besede sogovornikov: "Upamo, da bodo igralci proti koncu prestopnega roka cenejši, kot so sedaj na njegovem začetku." Toda pa tudi pomeni, da bo Jarc vendarle ostal. Odmor od 24. decembra do 8. januarja V soboto so bili nogometaši na Fakulteti za šport v Ljubljani na testiranju, drugi del testa bodo opravili v petek prihodnji teden, na podlagi analize testov pa bodo nato pripravili vsebino priprav. Nogometaši bodo na odmoru od 24. decembra do 8. januarja. Pripravljali se bodo doma in na slovenski obali (Fiesa), kamor bodo odšli dvakrat. Ob koncu januarja se bodo udeležili tudi mednarodnega turnirja na Malem Lošinju. V opremi Patricka V Rudaija poudarjajo, da je tudi videz nogometašev zelo pomemben. Spomladi bodo še lepše opremljeni, saj so v torek med novinarsko konferenco podpisali triletno pogodobo o pokroviteljstvu s podjetjem Patrick iz Francije. Njihovo opremo so nosili tudi tako znani nogometaši, kot so Keagen, Papin, Laudrup. Pogodbo so podpisali za tri leta, v konkurenci štirih klubov v Sloveniji pa so Francozi izbrali prav Velenjčane, ki imajo po besedah Olafa Sternberga, predstavnik tega podjetja za vzhodno Evropo in nekatere zahodne države (med njimi Nemčijo, Švico, Italijo, Avstrijo) jasne cilje, kaj hočejo. Borut Jarc za teden dni v Italijo Da v Upravi resno želijo še naprej Boruta Jarca, kaže tudi dejstvo, da so mu omogočili enotedensko spoznavanje italijanskega trenerskega načina dela. Velenjski trener bo namreč v nedeljo odšel v Videm, kjer bo na strokovnem ispopolnjevanju v tamkajšnjem prvoligašu Udinesse. vos Gorenje - Pivovarna Laško 20 : 33 (8 :19) Še veliko dela za Tislja Celjani so tudi v Velenju z igro dokazali, da so v evropski formi. Zlasti v prvem počasu so igrali res dobro, na drugi strani pa so domači igralci tudi v tem srečanju z igro potrdili, da so v precejšnji krizi, in trener Tone Tiselj bo imel še precej dela, da bo njihovo pripravljenost in formo dvignil na želeno raven. Povsem iz forme je Sašo Ilič, igrala nista poškodovana Srečko Meolic, ki je bil medtem na operaciji meniskusa, in Sebestjam Sovič, tudi Borut Plasakn je bil na igrišču le v prvem delu, vendar ne vseh tridest minut, saj ima načeto tetivo. Njegovo neigranje seje vsekakor poznalo, saj je znan kot veliki borec in veliki motivator ekipe. V 31. minuti je domači trener ostal še brez visokega Braneta Bedekoviča, ki je moral z igrišča zaradi poškodovanega nosu. V gostujoči vrsti je manjkal Uroš Serbec, ki se je poškodoval na trenigu, v drugi polovici prvega dela pa je bilo konec igre tudi za Romana Pungartnika, saj si je znova poškodoval ramo. Začetek je bil silovit. Gostje so že po dvajsetih minutah igre imeli deset zadetkov prednosti (4:14), in tekma je bila odločena. Domači rokometaši so v prvih tridesetih minutah igrali slabo, nič jim ni šlo od rok, veliko so grešili pri podajah, izvrstno sta branila tudi oba vratarja - Perič v prvem polčasu, Lapajne v drugem, domača pa sta se nekoliko popravila v drugem delu igre. Igralci Gorenja so bili pogosto nemočni tudi tedaj, ko sta bila dva igralca pred nasprotnikovimi vrati, gostje pa so seveda ob takšnih obrambah s hitrimi nasprotnimi napadi neusmiljeno polnili njihovo mrežo. Po prepričljivem vodstvu po prvem delu je Zdravko Zovko, gostujoči trener, v nadaljevanju dal priložnost mlajšim igralcem, in v tem delu so Velenjčani zaostali za Celjani le za dva zadetka. Tone Tiselj po visokem porazu ni zlival jeze na svoje igralce, saj so igrali tako, kot so pač sposobni v tem trenutku: "Srečanja je odločila kakovost in trenutno stanje obeh ekip. Ena je na vrhu svoje forme, druga je kar v precejšnji krizi. Stvar je takšna, kot je, upam, da bomo čimprej prebrodili to krizo; tako da mojim fantom po tem srečanju nimam veliko zamerati. Dobro delajo, na srečanju so se potrudili, kolikor so se lahko. Boljše igre in zdrave fante pričakujem po novem letu." Gorenje: Anžič, Krejan 2 (1), Radšel 1, Bedekovič 2, Ojsteršek 2, Plaskan 1, Khimtchenko 2 (1), Tome 4, Semerdiev 2 (1), Cvetko 3, Ilič 1(1), Stropnik Pivovarna Laško: Lapajne, Šafarič 3, OPapež 3, Vugrinec 6, Načinovič 3, Pajovič 4, Stefanovič 1, Pungartnik 4, Tomšič 2, Cvijič 4, Puc 3, Perič Sedemmetrovke - Gorenje: 6 : 4, Pivovarna Laško: 0:0, izključitve - Gorenje: 4, Pivovarna 6. V sobotni zadnji tekmi prvega dela prvenstva bo ekipa Gorenja gostovala v Trebnjem. vos KS. Polzela - S-Olirnpija 71:74 (35:43) diimpiji niso bili kos V derbiju 9. kroga državnega košarkarskega prvenstva med Kovinotehno Savinjsko Polzelo in Smelt Olimpijo so si gostje zmago zagotovili šele v zadnji minuti srečanja. Kljub temu da so košarkarji Smelt Olimpije vseskozi vodili, so jih Polzelani v 38. minuti ujeli in izenačili - 64:64. Vse je že kazalo na podaljške, vendar pa so bili Ljubljančani bolj zbrani in ob koncu po zaslugi Hauptmana in Herie zmagali - 71:74. Pred okoli 1500 gledalci sta srečanje vodila Kamnikar (Črnomelj), Pukl (Maribor), za Kovinotehno Savinjsko Polzelo pa so koše dosegli: Zaletel 8, Kobale 5, Petranovič 21 (od tega 4 trojke), Rituper 2, Jagodnik, Čmer 2, Šamanič 14. Pri Smelt Olimpiji paje bil najboljši strelec Milič z 18 točkami. -er Plima Prebold - Elektra 67:53 (30:20) Predzadnje mesto Konec preteklega tedna so košarkarji Elektre gostovali pri Plimi Prebold, tekmo so odigrali na Polzeli in spet izgubili. Preboldčani so bili ves čas v premoči, v 8. minuti drugega polčasa pa so Šoštanjčani izenačili Upanje pa ni trajalo dolgo, saj so gostitelji spet povišali prednost in na koncu z lahkoto zmagali. Elektra je s štirimi zmagami in osmimi porazi sedaj na predzadnjem mestu. Mladinska selekcija je z 10. krogom sklenila jesenski del prvenstva brez poraza in seveda vodi na lestvici. V zadnjem jesenskem krogu so mladinci v gosteh prtemagali Krško s 84:53. Z drugim delom prvenstva pa so že pričeli kadeti, ki so doma premagali ekipo s Koroške s kar 50 točkami razlike, pionirji pa so v Ljutomeru z lahkoto premagali domačine. V soboto, 14. decembra, šoštanjski košarkarji vabijo vse navijače, da jih pridejo spodbujati na srečanju z ekipo GD Hrastnik, ki je čisto na vrhu lestvice, Šoštanjčani pa so jo v 4, krogu celo premagali v gosteh. Mladina do 15 let bo imela prost vstop, tekmo v šoštanjski športni dvorani pa bodo pričeli ob 16. uri. Nogometni klub ERA Šmartno Do pomladi premagati težave Nogometaši ERE Šmartno so končali jesenski del prvenstvene sezone 96/97 na nehvaležnem 12. mestu, ki pomeni najslabšo uvrstitev v petletnem nastopanju v 2. ligi. Ce se želi moštvo obdržati v drugi ligi, bodo potrebne korenite spremembe v igralskem in strokovnem kadru, prav tako v vodstvu. Letošnje tekmovanje so Šmarčani pričeli popolnoma nepripravljeni, igralsko in finančno. Denarni problem ni samo šmarški, saj se z njim otepajo skoraj vsi slovenski klubi. Ko je bilo moštvo po treh krogih na dnu lestvice, so pripeljali nove igralce in stanje se je izboljšalo, vendar pa to ni zadostovalo za več kot 12. mesto. Moštvo se je sicer uvrstilo v četrtfinale slovenskega pokala, kar je lep uspeh, ki pa ne more zakriti nekaterih slabosti, kot so izpad iz pokalnega tekmovanja za sezono 97/98 in slabe igre na sedmih gostovanjih, od koder so Šmarčani prinesli le dve točki. To je premalo in to pomeni probleme, ki jih bodo morali v klubu dobro proučiti, saj bo v spomladanskem delu še hujši boj za obstanek v ligi. Šmarčani so celo tretji po doseženih zadetkih in šele dvanajsti na lestvici. To kaže, da nekaj ni v redu, saj bi moralo biti moštvo, ki doseže toliko zadetkov, najmanj med prvimi petimi. V nekaterih trenutkih je moštvo dobro delovalo, nato pa je sledil hud padec in to so problemi, mimo katerih ne morejo kar tako. To je treba analizirati, da ne bo prepozno, to so izredno neravne stvari za moštva, ki se znajdejo v boju za obstanek. Igralci ERE Šmartno imajo sicer prednost pred enajstim na lestvici, vendar bodo spomladi igrali tekmo več v gosteh, tudi z vsemi tekmeci za obstanek, razen Nakla, ki ga imajo doma. V vodstvu kluba se morajo zavedati, da bodo v Šmartnem čez dve leti praznovali 70- letnico nogometa, torej ne bi bilo lepo, če bi izpadli iz druge lige. Če pogledamo še druge selekcije v klubu, lahko rečemo, da so dobro zasedene z mladino, vendar uspehi niso ustrezni in stanje se bo moralo izboljšati, če želijo prvo mesto dopolnjevati z igralci, vzgojenimi doma. V klubu se tudi trudijo z vzdrževanjem igrišča in letos so na tribune postavili 500 sedežev in s tem bolj poskrbeli za gledalce. Janko Goričnik Mali nogomet 14. mednarodni turnir Velenjski Sportklub bo v petek (od 16. do 22. ure), petek (od 8. do 23.) in v nedeljo (od 8. do22. ure) v velenjski Rdeči dvorani izvedel 14. po vrsti mednarodni turnir v malem nogometu. Pri moških bo nastopilo 45 ekip, pri veteranih 9, pri ženskah pa 4, (Koper, Ilirija Ljubljana, Novošpet Maribor in Škale), ki se bodo pomerile v superpokalu. Turnir bodo prvič igrali po novih pravilih za mali nogomet, ki so prirejena za turnirska tekmovanja, sodelovale bodo skoraj vse najmočnejše malonogometne ekipe iz vse Slovenije, iz sosednje Hrvaške pa bo prišla ekipa zvezdnikov, v kateri bodo nastopili celo igralci ameriške profesionalne lige. Gorenje B - Pomurka 28 : 24 (12 :11) Zbrani v pravem trenutku Domači rokometaši so igrali zelo spremenljivo. Gostje so si v 13. minuti priigrali dva zadetka prednosti (3:5), potem je sledilo obdobje boljše igre domačih in v 28. minuti njihovo vodstvo 11 : 8. Toda zaradi številnih napak pri podajah in tudi netočnih metov, kar nekajkrat so zadeli okvir vrat, so ob odmoru imeli le minimalno vodstvo. Prvih šest minut nadaljevanja so mladi Velenjčani zaigrali skorajda brez napake in povedli s 17 : 12. Kot da se niso želeli izneveriti "tradiciji" tega popoldneva, so znova popustili in v naslednjih osmih minutah vse zapravili, saj so gostje izenačili na 17 : 17. Preostanek tekme paje bil spet njihov. Gorenje B: Lainšček, Tamše 1, Stankovič, Gajšek 1(1), Rožič 4, Oštir 4, Gavriloski 7, Golčman 4, Oprešnik 7 (4), Plankelj, Fricelj, Vivod vos Kvalifikacije za EP v košarki V Šoštanju odločilna tekma: Slovenija - Makedonija V naslednjih dneh se obeta Šoštanju in njegovi okolici prava košarkarska poslastica. Že danes (četrtek) bo v Šoštanj prispela na tridnevne priprave mlada državna reprezentanca do 22 let, v soboto pa jo bo zamenjala članska reprezentanca Slovenije, ki bo v sredo odigrala z Makedonijo odločilno tekmo za uvrstitev na evropsko prvenstvo v košarki leta 1997. Že pogled na trenutno lestvico v skupini (1. Italija 13 točk, 2. Slovenija 11 točk in 3. Makedonija 10 točk) pove, kako pomembna je ta tekma in koliko truda bo potrebno vložiti, da bo reprezentanca dosegla željeni cilj, to je uvrstiti se med prvi dve ekipi v skupini. Trener Urlep je v reprezentanco poklical naslednje igralce: AJibegoviča, Zdovca, Gorenca, Miliča, Tušeka, Kraljeviča, Daneua, Duščaka, Jurkoviča, Jagodnika, Thalerja in Trifunoviča. Omenjeni igralci bodo začeli priprave v soboto dopoldan v športni dvorani v Šoštanju. Izjemi sta le Zdovc in Gorenc, ki igrata v soboto še pre-venstveni tekmi v Grčiji in Franciji, tako da se bosta rezprezentan-ci priključila v nedeljo zvečer, ko bo reprezentanca odigrala testno tekmo z močnejšim slovenskim ligašem. Reprezentanca Makedonije bo prispela v Šoštanj v torek popoldan, zvečer pa bo opravila prvi trening v dvorani. Reprezentanci bosta nameščeni v Termah Topolšica. Organizacijo priprav in tekme je Košarkarska zveza Slovenije dodelila Košarkarski klub ELEKTRA, ki bo naslednje leto praznoval 50-letnico ustanovitve. Organizacijski odbor na čelu s predsednikom Dragom Skornšekom se je zavzeto lotil dela in upa, da bo ljubiteljem košarke zagotovil prijeten košarkarski večer. Tekma bo v sredo, 18. decembra, v Športni dvorani v Šoštanju, s pričetkom ob 20. uri. Vstopnice si lahko zagotovite v pred-prodaji v Bistroju Grudnik v Šoštanju, Bistroju L in Kofetarci v Velenju od četrtka, 12. decembra, dalje. Tenis Imenitno na Floridi Katarina Srebotnik je na velikem turnirju mednarodne teniške zveze ITF "Eddie Heer" na Floridi za igralke do 18 let dosegla nov imeniten uspeh. To je bil turnir prve kategorije, Katarina pa se je na glavni turnir s 64 igralkami uvrstila neposredno. V prvih treh krogih je po vrsti premagala Uzbekistanko Bityakovo s 6:3, 6:3, predstavnico Čila Harboe s 6:3, 6:0 in Hrvatico Radeljevičevo s 6:0, 6:3. S tem se je uvrstila med osem najboljših, v boju za polfinale pa jo je že drugič letos po hudem boju premagala letošnja ervopska prvakinja v kategoriji do 16 let Slovakinja Sebova (6:1, 2:6, 5:7). Katarina bo s 50 novimi točkami napredovala na svetovni jakostni lestvici igralk do 18 let. Trenutno je na 31. mestu, po kakovosti in uspehih pa še sedaj sodi med 20 najboljših. V torek je Katarina s Tino Pisnik (rezerva je Maja Matevžič) za slovensko reprezentanco v Boca Ratonu na Floridi pričela še tekmovanje za interkontinetalni pokal, ki šteje za neuradno ekipno svetovno prvenstvo za igralke do 18 let. Prve nasprotnice Slovenk so bile predstavnice Nizozemske, vedeti pa je treba, da sta Katarina in Tina s 15 leti med najmlajšimi udeleženkami turnirja v tej starostni kategoriji. Katarina in Tina sta zmagali v v posamezni igri, s tem povedli z 2 : 0 in dvoboj je bil odločen, tako da jim v igri dvojic ni bilo treba več nastopiti. S tem sta se uvrstili med šestnajst ekip. Atletika Jolanda na Bahamih Tini je medaljo izročila Brigita Bukovec. Naslednja atletska sezona bo odločilna za Jolando Steblovnik, ki je letos prvič uspešno nastopala v članski konkurenci. Postavila je namreč že dva državna rekorda na 800 m v dvorani (2:06,11) in na 1000 m na prostem (2:46,36). Trenutno se Jolanda na treningu poti pod žgočim soncem na Bahamskem otočju, nastopanje v članski konkurenci z visoko postavljenimi cilji namreč terja drugačen pristop k treningu. Zato so ji v AK Velenje na pobudo njenega trenerja Tomislava Popetrova omogočili, da se je pridružila Cankarju, Bilačevi in Bikarjevi, ki se pod vodstvom trenerja Džordževiča pripravljajo na Bahamskih otokih. Žal je Jolanda tja odpotovala brez svojega trenerja, saj klub toliko sredstev ne premore. Seveda bo trenirala po njegovem načrtu, seveda pa bo njeno delo budno spremljal trener Džordževič, pa tudi kakšen njegov nasvet bo Jolandi prišel še kako prav. V prihodnjih mesecih čakajo Jolando še dvojne enomesečne priprave, januaija na Kanarskih otokih in marca na Portugalskem. Seveda v klubu takšnega finančnega zalogaja sami ne bodo zmogli, zato upajo, da se bodo v Velenju, mestu priložnosti, le našli sponzorji, ki bodo s pomočjo kluba Jolando finančno podprli in ji omogočili, da bo z vztrajnostjo in trdim delom uresničila letošnje zahtevne cilje. Junija bodo v Bariju mediteranske igre, julija na evrtopsko prvenstvo za članice do 23 let na Finskem. V klubu verjamejo, da bo Jolanda na teh tekmovanjih dosegla odlične rezultate in uvrstitve, kar bi bil dokaz, da so se v klubu pravilno odločili, obenem pa bi bila to velika spodbuda za tekmovalko samo. To bi obenem pomenilo tudi več posluha pri morebitnih sponzorjih. Jolanda ima še eno veliko in skrito željo. To je, da bi dosegla normo na 1500 metrov (4:10,00) za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta prihodnje leto v Atenah. P.V., foto vos Plavanje ••••••••••••••• Zmage za Tino, Jerneja in štafeto Tekmovalci našega kluba so ob koncu prejšnjega tedna ponovno nastopili. Tudi tokrat zelo uspešno. V Ljubljani je Plavalni klub Olimpija organiziral tradicionalni 5. mednarodni Miklavžev miting za mlade. Na tekmovanju je nastopilo 486 tekmovalcev iz 27 klubov iz petih držav. Med njimi je bilo tudi 13 plavalcev iz Velenja, starih od 10 do 14 let. Osvojili so 4 zlate in 2 srebrni medalji. V posamični konkurenci sta zmagala Tina Pandža v disciplini 50 m prosto in 50 m delfin ter Jernej Ocepek v disciplini 50 m delfin. Z zmago in rekordom mitinga se je izkazala tudi štafeta deklic 4 x 50 m prosto. V njej so nastopile Teja Tomažič, Maja Sovinek, Nina Sovinek in Tina Pandža. V Kranju seje manjša skupina starejših plavalcev udeležila tekmovanja v spomin na nekdanjo mlado slovensko rekorderko Spelo Rebolj, kije pred 15 leti preminula v letalski nesreči na Korziki. Na tem tekmovanju so nastopili plavalci iz 13 klubov iz Italije, Hrvaške, Liechtensteina in Slovenije. Z osvojenima drugima mestoma sta bila najuspešnejša Špela Bukovec med članicami in Bojan Knez med kadeti. Rezultati iz Ljubljane: Deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 30.42, 10. Teja Tomažič 32.33; 50 m prsno: 9. Nina Sovinek 41.06; 50 m hrbtno: 2. Tina Pandža 33.93, 5. Maja Sovinek 36.74,10. Nina Sovinek; 50 m delfin: 1. Tina Pandža 33.72,6. Nina Sovinek 36.18; štafeta 4 x 50 m prosto: 1. Velenje 2:06.25 (rekord mitinga). Dečki - 50 m prosto: 2. Jernej Ocepek 28.59; 50 m hrbtno: 6. Jernej Ocepek 34.04; 50 m delfin: 1. Jernej Ocepek 32.15. Rezultati iz Kranja: Kadeti - 200 m prosto: 2. Bojan Knez 2:12.93, 3. Peter Rovšnik 2:13.14. Članice - 200 m delfin: 2. Špela Bukovec 2:29.37; 200 m prsno: 5. Mateja Udovičič 2:57.01. Marko Primožič Strelski šport V 5. krogu 1. državne strelske lige pištoljarjev so strelci Mroža premagali strelce iz Celja s 1682 : 1631 krogi. Za ekipo Velenja so nastreljali: Veternik 571, Klančnik 557, Šterman 554, v ekipi Celja paje največ nastreljal Trstenjak (561). Po 5. krogu z vsemi osvojenimi točkami vodi Mrož. Na tradicionalnem strelskem tekmovanju za pokal "Eurospekter" v Ljubljani je v posamezni uvrstitvi pištoljarjev 1. mesto pripadlo Velenjčanu Simonu Veterniku s 571 krogi, drugo Kranjcu iz Olimpije in tretje Štuhcu z Rečice pri Laškem. V ekipnem delu je 1. mesto pripadlo ekipi Dušan Poženel z Rečice pri Laškem s 1683 krogi, za krog slabši pa so bili Velenjčani. V 3. krogu državne strelske lige za mladince in mladinke v Škofji Loki sta prvo in drugo mesto med mladinkami osvojili Velenjčanki Suljičeva (350) Kovičeva (348). V mladinski konkurenci sta od Velenjčanov največ nastreljala Mihelak (350) in Vrečar (332). V 1. krogu regijske strelske lige s serijsko zračno puško v članski konkurenci je 1. mesto pripadlo domačinom iz Velenja (1059), 2. Dušanu Poženelu iz Laškega (1058), 3. Doliču (1009) in 4. Konjicam (1006). Vrstni red posameznikov: 1. Lampret (Konjice) 364,2. Gorišek (Laško) 356,3. Žučko (Velenje) 355. Ženske ekipno: 1. Juteks Žalec 1026,2. Dolič 959, 3. Dolič II 854. Posamezno: 1. Planinšek 361, 2. Klovar 339 (obe Žalec), 3. Videmšek (Dolič) 331. F.Ž. KINO VELENJE Kino Velenje p.o. Velenje razpisuje javno dražbe za prodaje poslovnih prostorov. 1. Predmet prodaje so poslovni prostori v objektu Kino Velenje na Koroški 44 v Velenju v skupni velikosti 57,79 ml. 2. Izklicna cena nepremičnine je 4.813.087,00 SIT. 3. Dražba bo 27.12.1996 ob 10. uri v prostorih Kina Velenje na Koroški 44 v Velenju. 4. Varščino plačajo dražitelji v višini 10 % od izklicne cene na 7R Kina Velenje št. 52800-603-38323 pri APPNI Velenje, s pripisom javna dražba, najkasneje en dan pred dražbo. 5. Najboljšemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, ostalim pa vrnjena najkasneje 5 dni po končani dražbi. 6. Najboljši ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu najkasneje v osmih dneh od poteka javne draže. V nasprotnem primeru prodajalec zadrži plačano varščino. 7. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec, vse ostale stroške pa kupec. 8. Vse ostale informacije na sedežu podjetja vsak delovnik od 8. do 12. ure. KINO VELENJE Smučarski skoki Od vojakov k poletom Smučarski skakalci so že pričeli zimsko tekmovalno sezono in nanjo se dobro pripravljata tudi velenjska "orla" Jure Jerman in Peter Kolenc, ki sta lani navdušila z najdaljšima slovenskima poletoma (Jure 192 in Peter 190 metrov). Pred nedavnim sta se vrnila s služenja vojaškega roka v slovenski vojski in že nadaljujeta priprave na novo sezono. Pridružil se jima je tudi mladinec Vinko Drev, ki mu bosta na podlagi svojih izkušenj gotovo pridno delila napotke, vse skupaj pa tudi v letošnji sezoni vodi trener Slavko Škoflek, ki je bil letos nagrajen z bronasto plaketo SZ Slovenije "bloški smučar" za trenerske uspehe. Letošnji cilji so jasni - čim boljše uvrstitve v tekmah za interkonti-nentalni pokal in na državnem prvenstvu. Željeni vrhunec sezone je seveda svetovno prvenstvo v poletih marca v Planici, saj sta Jure in Peter lani dokazala, da znata poleteti zelo daleč. Vrvež ob velenjskem gradu V smučarsko - skakalnem središču ob velenjskem gradu velenjski skskaki pridno trenirajo. Ob tem SSK Velenje vabi vse nadebudneže, ki jih smučarski skoki veselijo, da se pridružijo treningom vsak popoldan od 15. do 17. ure. V klubu bodo dobili opremo za začetne treninge, s tem pa morda pričeli uspešno pot velenjskih skakalcev in Primoža Peterke. Planinska šola in prvi sneg V mesecu novembru so imeli mladi planinci osnovnih šol planinsko šolo na Paškem Kozjaku. Gre za vsakoletno obliko izobraževanja, ki mnogim daje osnovno znanje za varno hojo. Ob današnjem množičnem zahajanju v gore, kjer človek išče sprostitve in novih moči, je taka oblika vzgoje in izobraževanja zelo pomembna. Udeležnci so imeli kar naporne dneve, saj je področje planinstva obsežno, kot so obsežne poti, ki nas vodijo po planinskem svetu. Velika popestritev šole je bil prvi sneg, ki je kar vabil na piano. Predavatelji, ki so se odzvali povabilu in udeležencem na različne načine približali vrednote in prepotrebno znanje, so dolgoletni izkušeni vodniki in mentorji. Zahvaljujemo se Anici Podlesnik za dragocene napotke o liku planinca in pravilni opremi, Francu Avberšku za posnetke iz narave, ki jih vidi le oko ljubitelja, Franciju Cesarju za življensko pomembne napotke iz prve pomoči, Damijanu Jevšniku za praktični prikaz gibanja v težjih razmerah, Blažu Barboriču za opozorila na nevarnosti, ki so prisoptne v gorskem svetu ter pravilno ravnanje ob soočenju z njimi, Ireni Berložnik za zanimivosti iz zgodovine planinstva, Matjažu Ojsteršku za čudovite diapozitive s slovenskih planinskih poti, Anki Pugelj za pomoč pri razvozlavanju kratice GRS ter Andreju Kuzmanu za osnovno šolo iz orientacije in pomoč pri izvedbi pohoda. Hvala tudi mentorjem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi šole. Prepričana sem, da smo vsi skupaj uspeli in se bomo še bolj veseli vračali s poti in nanje popeljali nove prijatelje lepe narave. Magda Žist,vodja planinske šole 11. novoletni tek Gorenja šrow.ica:šošter Tb^ois/ca 0:3 Letos prvič v Velenju za nagrade RTC Jezero V 1.B ligi zanje ni ovir Odbojkarji Šoštanja Topolšice v letošnjem prvenstvu v l.B ligi skoraj nimajo pravega tekmeca. Zmagali so tudi v 12. prvenstvenem krogu in edini neporaženi še naprej vodijo. Tokrat so gostovali v Žirovnici, premagali domačo ekipo s 3:0 (5,10,9) in jo potisnili na predzadnje mesto. Posebej zanimiv je bil drugi set. Gostitelji so vodili že z 10:5, nato pa so gostje dosegli dvanajst točk zapored in ga dobili. Pomembno seveda je, da so znova dobili priložnost rezervni in mladi igralci, ki so prispevali levji delež k zanesljivi zmagi. V naslednjem krogu bodo odbojkarji Šoštanja Topolšice v soboto v svoji dvorani gostili ekipo Termo Lubnik iz Škofje Loke. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Mihalinec, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal in D. Sevčnikar. Monika Košarkoska Druga zmaga Zgornje Savinjske Igralke Zgornje Savinjske so v 10. krogu l.A državne lige dosegle svojo drugo zmago. Na gostovanju v Ljubljani so s 3:0 premagale ekipo Krima, ki je sicer njihov sosed na dnu lestvice. V naslednjem krogu bodo gostile tretjeuvrščene Novomeščanke. Še preden se bo izteklo olimpijsko leto 1996, se bodo ljubitelji teka iz Slovenije in sosednjih držav srečali v prijetnem okolju novo razvijajočega se športno-turističnega centra Jezero v Šaleški dolini. Enajsti novoletni tek Gorenja za nagrade RTC Jezero bo v nedeljo, 22. decembra, na mestnem stadionu Jezero v mestni občini Velenje. Prvi novoletni tek je bil leta 1985 s štartom pred Rdečo dvorano v Velenju in ciljem v Topolšici, nato pa so teke pripravljali v Topolšici in Zrečah. Pobudniki novoletnega teka so se odločili za prestavitev v domači kraj prevsem zaradi dobro urejenih tekaških prog in usmeritve RTC Jezero, da se v Velenju pripravlja kar največ športnih, turističnih in drugih prireditev, pa tudi zaradi dobro razvite atletike in usposobljenega sodniškega kadra. Prireditelja Maraton Team Gorenje - Slovenija in RTC Jezero pripravljata bogat spored tekov za otroke in odrasle vseh starosti, v skupno 22 kategorijah (v moški in ženski konkurenci do 7 let, 9, 11, 13,15,19,30,40,50,60, nad 60 let), na progah od 600 do 10.500 m. Na dan tekmovanja bo od 9. do 10. ure prevzem štartnih številk in naknadne prijave v prostorih mestnega stadiona, ob 10.30 začetek otroških tekov, ob 11.30 štart 11. novoletnega teka na 10,5 km. Proge potekajo po urejenih tekaških poteh okoli stadiona za otroke in okoli velenjskih jezer za odrasle. Od 13. ure naprej kosilo v Restavraciji Jezero, ob 15. uri razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad, ob 16. uri nagradno žrebanje štartnih številk. Nagrade in priznanja: Prvi trije v vsaki od 22 kategorij prejmejo kolajne, vsi udeleženci pa diplome in sodelujejo v žrebanju nagrad. Absolutna zmagovalca teka na 10,5 km prejmeta prehodni pokal RTC Jezero, prvi trije denarno nagrado (moški I. 15.000, II. 10.000, III. 5.000; ženske 1.10.000, II. 6.000 in III. 4.000 SIT). Najstarejša udeleženca (moški in ženska) prejmeta vikend paket v Fiesi. Prijave z navedbo imena in priimka, '\Inice rojstva, naslova in kluba ali društva je treba poslati do četrtka, 19. decembra (poštni žig) na naslov: Maraton team Gorenje, Podkraj 10/G, 3320 Velenje. Prijavnina za 11. novoletni tek je 1.000 SIT, za otroke do 15 let in člane MTS Gorenje velja 50 % popust. Prijavnina se vplača ob prevzemu štartnih številk. Udeleženci bodo dobili čaj in kosilo. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Informacije: 063/861-678 (Hinko Jerčič). Prijavnica za 11. Novoletni tek Gorenja 1996 Ime in priimek....................................................Leto roj.: 19................Spol: M / Ž (ustrezno obkroži) Ulica....................................................... Kraj ............................... P.štev..................... Klub - društvo...........................................Država.......... Tel./tax....................... Tekel bom na lastno odgovornost, se počutim zdravega in od organizatorja v primeru poškodb ne bom zahteval odškodnine. Datum prijave: , Lastnoročni podpis: 18 KAK VAS POROČEVALEC 12. decembra 1996 ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 2. decembra do 8. decembra 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 2. decembra do 8. decembra 1996 600 400 ^tJhfk i—(iif^ ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. I 2.12. G1 3.12.0 4.12. ■ 5.12. E3 6.12. □ 7.12. ■ 8. 12. GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna Polzela tel.: 063/720-020 v^niicne VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA OD 2.12.1996 DO 25.1.1997 CENE ZA GOTOVINO: - zakonska spalnica MAJA - NOVO: zakonska spalnica VENEZIA v dveh barvah: BELO in HRAST - samska spalnica HALA - omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast ^^cnonovo 102.947,00 SIT 114.109,00 SIT 47.507,00 SIT II.D višina 186 cm 25.067,00 SIT II.D višina 218 cm 29.027,00 SIT III.D višina 186 cm 31.667,00 SIT III.D višina 218 cm 36.947,00 SIT IV. D višina 186 cm 46.187,00 SIT IV. D višina 218 cm 54.107,00 SIT NOVO NOVO NOVO NOVO POSEBNA P0NUDBA:| - omare z zgibnimi vrati ZV 4 30.875,00 SIT ZV 8 55.163,00 SIT - delavniške omare DGD 1 11.732,00 SIT - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij in še in še. UGODNA PONUDBA KUHINJ v izvedbi HRAST. Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8.-18. ure, sob od 8.-12. ure. POHIŠTVO GARANT, POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 ZA NAKUPE NAD 100.000,00 SIT PRESENEČNJE! VABLJENI! gorenje Program Kopalnice Primorska 6 / b 3325 Šoštanj telefon: 063 / 882 - 122 NOVOLETNA AKCIJA V PRODAJNEM ŠTUDIJU KOPALNIC GORENJE V ŠOŠTANJU: - 15 % popust - plačilo s čeki - (1 +3) ■ naročilo posebne BARVE osnovne sanitarne opreme (kad, umivalnik, Wc, bide) brez običajnega doplačila l gorenjeKopalnice 2.12. AMP Veliki vrh 130 mikro-g/m3 5.12. AMP Zavodnje 330 6.12. AMP Zavodnje 130 7.12. AMP Veliki vrh 140 AMP Zavodnje 240 8.12. AMP Graška gora 130 MESTNA OBČINA VELENJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE ! d.o.o. AVTO CIELJIE 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 CENIK VOZIL NA ZALOGI CITROEN ZXAURA 1.6 I 91 1.151.214,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SW 93 1.248.625,00 SIT FIAT TIP0 1.6 IESX 93 1.234.029,00 SIT FIAT FI0RIN0 1.4 IE PAN 95 1.323.000,00 SIT FORD ESCORT 1.8 CLX D 92 1.478.184,00 SIT FORD 0RI0N 1.4 90 1.008.734,00 SIT IMV R-5 CAMPUS 89 485.100,00 SIT LADA KARAVAN 1500 94 630.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL 92 1.577.687,00 SIT PEUGEOT 205 CABRI0LET 93 1.874.250,00 SIT RENAULT R-25 GTX 90 1.407.000,00 SIT VOLKSVVAGEN JETTA CL TURBO 92 1.349.898,00 SIT VOLKSVVAGEN TRANSPORTER 93 1.708.875,00 SIT ŠKODA FAVORIT 136L 92 ' 589.105,00 SIT HONDA CIVIC 1.6 90 1.102.500,00 SIT ŠKODA FAVORIT 135LX 93 588.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT 136L 90 379.320,00 SIT Ogled vozil Partizanska 3 (Salon Ford), tel.: 851-060. Nudimo ugodne kreditne pogoje ali leasing. V račun vzamemo tudi rabljeno vozilo. GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE KONCERTNI PROGRAM DECEMBER 1996, JANUAR 1997 ČETRTEK, 19. 12. 1996 OB 19.30 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE KONCERT - Franci ŽIBERT - HARMONIKA - Istvan ROEMER - KITARA - Slavko GORIČAR - KLARINET Koncert je uvod v tridnevni seminar 1. mednarodne harmonikarske šole pod vodstvom prof. Francija ŽIBERTA. PETEK, 20. 12. 1996 OB 19.00 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE Božično novoletni koncert solistovjn zborov Glasbene šole Velenje OTROŠKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Manje GOŠNIK-VOVK Ines IVANOVIČ - KLAVIR MLADINSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Matjaža VEHOVCA Jelka HROVAT - KLAVIR PONEDELJEK, 23. 12. 1996 OB 19.00 CERKEV SV. MIHAELA V ŠOŠTANJU Božične pesmi z MEŠANIM PEVSKIM ZBOROM Sv. Mihaela Šoštanj pod vodstvom Majde ZAVERŠNIK-PUC in RUDARSKO GODBO VELENJE -dirigent Ivan MARIN. NEDELJA, 12. 1. 1997 OB 19.30 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE NOVOLETNI KONCERT: - MLADINSKI PIHALNI ORKESTER glasbene šole, dirigent Marjan Stropnik - RUDARSKA GODBA VELENJE, dirigenta Ivan Marin, Marjan Stropnik IIIIII HM H m ČETRTEK, 12.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 13. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 15.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 16.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 18. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KINO DOM KULTURE VELENJE: Petek, 13. decembra ob 17. uri Nedelja, 15. decembra ob 10. in 16. uri N0TREDAMSKI ZVONAR (Walt Diesney - risanka) Glasovi: Tom Hulce, Kevin Kline, Dem i Moore Dolžina: 90 minut Najnovejša uspešnica iz Diesneyevih študijev! Noterdamska cerkev je edini dom grbavca Quasimonda, ki si neizmerno želi iti med ljudi. Na dan karnevala mu to tudi uspe toda, ko ga množica spozna se zapodi vanj. Reši ga lepa ciganka Esmeralda, v katero se seveda zaljubi. Toda Esmeralda ljubi drugega, lepega poveljnika Phoebusa, ki ga Ouasimodo nesebično reši pred smrtjo. Ko pa Ouasimondov skrbnik Frollo, hudobni sodnik zapre Esmeraldo se mu Quasimondo neustrašno upre ter sebe in Esmeraldo reši pogube. Kljub drugačnosti postane vsesplošni junak. Vstopi v svet in svet ga sprejme to je njegova največja zmaga. Z Esmeraldo pa ostaneta večna prijatelja. Petek, 13. decembra ob 19. uri Sobota, 14. decembra ob 21. uri Nedelja, 15. decembra ob 18. uri TRČENI PROFESOR (komedija) Režija: Tom Shadyac Vloge: Eddie Murphy... Dolžina: 102 minuti Kaj se zgodi, ko se 200-kilo-gramski zdravnik zaljubi v prikupno profesorico? Seveda želi takoj shujšati, toda kako? Poskusil je vse diete in telovadbo, pa ni šlo. Zato razvije formulo za hujšanje in jo preizskusi na sebi. Postane samozavesten, suhi lepotec toda njegov karakter je nemogoč. Poleg tega ima napoj za hujšanje še eno slabost, ima namreč rok trajanja. Ubogi pro- fesor tako skače iz ene v drugo osebnost dokler... Eddie Murphy v sedmih povsem različnih vlogah! Ponedeljek, 16. decembra ob 20. uri ŠTIRI SOBE (komedija) Režija: Alison Anders, Alesandre Rockvvell, Robert Rodriquez, Ouentin Taranfino Dolžina: 100 minut Štiri sobe je film štirih prijateljev. Vsak je napisal scenarij za svojo zgodbo in jo tudi zrežiral. Vse štiri sobe so v nekoč imenitnem losan-geleškem hotelu, njihove zgodbe -bodisi nezaslišane, grozljive, strašno zabavne ali odurne - pa se odvijajo na silvestrovo. Vanje se nehote vplete hotelski sluga. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 14. decembra ob 17. uri N0TREDAMSKI ZVONAR (risanka) Nedelja, 15. decembra ob 16. uri TRČENI PROFESOR KINO ŠMARTNO OB RAKI Sobota, 14. decembra ob 21. uri TRČENI PROFESOR (komedija) Nedelja, 15. decembra ob 18. uri N0TREDAMSKI ZVONAR (Diesneyeva risanka) Naslednji filmi: PEPE IN PEPČEK, MULCI, NORI BOžŽČ. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik samo na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure! KINO LIPA Topolšica 13. decembra ob 19.30 uri: ŠTIRJE MOŽJE IN ENA ŽENA-ljubezenska komedija 14. decembra ob 19.30 uri in 15. decembra ob 16. uri: DAN NEODVISNOSTI - fantazijski film MALI OGLASI DEŽURSTVA DVE LOVSKI PUŠKI, Hamerles 12 x 12 CZ, karabinko 30-06 z strelnim daljnogledom, prodam. Telefon 728-023 MLADO KRAVO za zakol prodam. Telefon 893-604. DRSALKE, dekliške, nove, bele, usnjene št. 38, poceni prodam. Telefon 852-996. SMUČARJI! Moške smučarske čevlje Dnyafit št. 29, nove, poceni prodam. Telefon 857-825. OKROGLO MIZ0110 cm in žensko kolo prodam. Telefon 857-427. OVNA IN PISALNO MIZO PRODAM. Telefon 893-063. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, plin-elektrika, starejši, prodam. Naslov v uredništvu. DVOSED IN PREDSOBNO OMAR ter dva stola prodam. Telefon 852-224. V VELENJU PRODAM 4 sobno stanovanje 105 m2 za 84.000 DEM. Telefon 069-83-446. DOBRO PLAČANO AKVIZITER-SKO DELO, prodaja ortopedskih pripomočkov. Telefon 707-069. polovico, prodam. Telefon 854-872. GLASBENI STOLP BENYTONE, radio, kasetofon, ojačevalec, 2 zvočnika 80 W (Namco), fotelj komfort in tabu-re, 10 m novih zaves dolžine 2 m, prodam. Telefon 852-887. TRAJNO GOREČO PEČ, poceni prodam. Telefon 852-032. STE ŽE VLOŽILI CERTIFIKAT? Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, radio. Telefon 062-631-164, po 16. uri. BARVNI TV star 10 let prodam. Telefon 855-535. HYUNDAIPONY 4 vrata, star 2 leti, reg. do 12/97, prodam. Telefon 892-143. OVNA ZA NADALJNO REJO ali zakol prodam. Tudi kako ovco. Telefon 857-745. OKROGLO MIZ0110 cm in žensko kolo, prodam. Telefon 857-427. RABLJEN ŠTEDILNIK 4 elekt., sušilni stroj in satelitsko anteno, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-048. ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ IN JAKNO št. 42, oboje kakor novo, poceni prodam. Telefon 852-996. DRSALKE DEKLIŠKE št. 38, bele, kakor nove ugodno prodam. Telefon 852-996. KUPIM KRZNENO JAKNO, lisico ali podobno, velikost 36/38. Ponudbe v oglasni oddelek pod "Krzno!". MLADO KRAVO ZA zakol in gumi voz, 13 col, prodam. Telefon 885-308. 100 LITRSKI AKVARIJ z opremo, prodam. Telefon 858-423. IŠČEM PRIJETNO DEKLE za strežbo v lokalu. Telefon 851-476. 5 LET STARO GOVEDO, prodamo. Možno tudi na drobno. Telefon 863-376. ODDAM GARSONJERO V NAJEM v Šoštanju. Telefon 882-115. Zvečer po 20. uri. POLOVICO MLADE KRAVE, prodam. Telefon 882-146. MLAD SLOVENSKI PAR, čist in miren, nujno najame garsonjero ali opremljeno sobo z možnostjo kuhanja in souporabo sanitarij. Telefon 851-506. KRAVO, BREJO 6 mesecev, poceni prodam. Telefon 857-745. SINTESIZER JAMAHA 5 oktav, idealen model za učenje, prodam. Telefon 863-050. ORIGINALNI PRTLJAŽNIK za smuči, za Klio prodam. Telefon 862-406. SMUČARSKE ČEVLJE DINAFIT stare 1 leto, prodam. (Tudi na 3 obroke). Telefon 0609-637-322. PRAŠIČA ZA ZAKOL, celega ali V VELENJU PRODAMO več stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Telefon 857-872. LUKSUZNO OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR V VELENJU, trije prostori, skupaj 83 m2, prodamo ali oddamo v najem. Informacije po telefonu 068-44-115. POSLOVNE PROSTORE V VELENJU, skupaj 102 m2, prodamo ali oddamo v najem. Informacije po telefonu 068-44-115. TELE 120 kg težko za zakol ali nadaljno rejo, poceni prodam. Telefon 888-728. PLETILNI, DVOREDNI STROJ BROTHER, prodam (z vso pripadajočo opremo), luknjalec kartic, kartice, miza masivna. Telefon 892-121 po 18. uri. GLASBENI STOLP SANYO, DCX W18 prodam zelo ugodno. Telefon 856-818. ' Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 12. decembra - dnevni dežurni dr.D.Vrabič, nočni dežurni dr.Ramšak in dr. Grošelj Petek, 13. decembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Kozorog Sobota, 14. decembra in nedeljo, 15. decembra -dežurni dr. Friškovec in dr. Mijin Ponedeljek, 16. decembra - dnevni dežurni dr.Slavič, nočni dr. Urbane in dr. Gusič Torek, 17. decembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dežurni dr. Rus in dr. Veternik Sreda, 18. decembra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V soboto, 14. decembra in nedeljo, 15. decembra - dr. Ivan Janežič, (dežurstvo opravlja v zasebni zobni ambulanti: Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 13. decembra do 20. decembra - Ivo Zagožen, dr. vet.med„ Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609/ 633-677. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE LJUBIJA121, TEL.: 831-109 OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE. DEL. ČAS: VSAK DAN 0013. DO 18. URE. VUUDNO VABLJENI! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Upravna enota Velenje Žalec Smrti: Rudolf Ostrouh, roj. 1943, Florjan št. 4; Franc Valenčak, roj. 1927, Polzela št. 18; Štefan Bukšek, roj. 1935, Tlake št. 11; Janez Krajnc, roj. 1919, Paridol št. 26; Alojzija Gajšek, roj. 1910, Završe pri Grobelnem št. 8; Mihael Selič, roj. 1902, Sp. Rečica št. 164; Cecilija Stramčnik, roj. 1909, Plešivec št. 74; Neža Rožič, roj. 1910, Topolšica št. 22; Franc Zamrnik, roj. 1918, Slatina št. 15; Dragutin Novak, roj. 1929, Prebold, Prečna pot št. 20; Vida Soline, roj. 1937, Goričica št. 6. Poroke: Franc Čerče, Bresternica in Pavla Oplotnik, Šešče pri Preboldu; Rolando Jelen, Dobriša vas in Alenka Turnšek, Kasaze; Nedeljko Bikič, Polzela in Damjana Zupan, Polzela. Smrti: Ana Žgank, stara 71 let, gospodinja, Pongrac št. 85; Josip Žiher, star 76 let, upokojenec, Migojnice št. 103; Maria Turk, stara 89 let, upokojenka, Tmava št. 39; Kari Guček, star 67 let, upokojenec, Liboje št. 48; Pavel Čater, star 68 let, upokojenec, Mala Pirešica 3; Bruno Kotnik, star 52 let, inv. upok., Pongrac št. 1/f. Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce, so naš ponos in lep smomin nate. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete nežke rožič 13.12.1910 - 5.12.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi gospodu dr. Menihu za zdravljenje, duhovnikoma gospodoma Koželjniku in Molanu za opravljen obred, gospodu govorniku Kompanu, lokoviškim pevcem, gospodoma Rudiju in Franciju za zaigrano žalostinko ter GD Topolšica za prevoz cvetja. ŽALUJOČI VSI NJENI Slika Tvoja nekdanjo srečo prebudi, bolečina pa neznosno boli, ker pogrešamo Te mi. Molčeč pogled, solzne oči, žalost trga nam srce, kajti s Tabo živeti želeli bi si še. Imela zlato si srce, polno ljubezni za nas vse. Ostalo je le upanje, da med zvezdami kraljuješ le. ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, stare mame anice avberšek iz Lopatnika pri Velenju 30.7.1948 - 5.12.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali ter nam stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, maše ter sveče.Še posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem Gorenja, RLV-ja in Konzala.Iskrena hvala gospodu Vladu Usaiju za opravljene pogrebne storitve, govornikoma gospodu Avgustu Tanšku ter sodelavki Gorenja za besede slovesa, gospodu duhovniku za opravljen obred ter hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Anton, hčerka Helena, sinova Rado ter Boris Z družino. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustila draga mama in babi stanislava goltnik rojena Britovšek iz Topolšice 23.9.1927 - 30.11.1996 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter pomoč v najtežjih trenutkih.Zahvaljujemo se tudi dr. Menihu za njegovo nesebično pomoč, govornikom ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Zahvala velja tudi pogrebni službi Usar. Žalujoči: Sin Stanko in hčerka Marjana z družinama. Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, srce slabše od volje do življenja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast rudolf ostrouh v iz Florjana pri Šoštanju 2.10.1943 - 2.12.1996 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu APS, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja gospodu Dragu Dvoršku za izrečene besede slovesa, duhovniku za opravljen obred, pogrebcem, pevcem, rudarski godbi, družinam Berložnik, Dvoršak in Fajdiga za pomoč v najtežjih trenutkih ter osebju Bolnišnice , Topolšica. Žalujoči: žena Marija, hči Nataša, sin Marjan z ženo Ago ter vnukinji Patricija in Hana. Pomemeben dan za gasilce Pes/a Čeprav je bila minula sobota enaka sedanjim meglenim, oblačim in hladnim novembrskim dnem, je bil za krajane Pesja to vendarle vesel dan. Približno ob trinajsti uri se je na cesti, ki pelje proti gasilskemu domu v kraju, oglasila gasilska sirena in med zbranimi pred domom je završalo. Član društva Maijan Jelen, ki mu pravijo kar oskrbnik doma, je pred zbrano množico pripe-jal okrašeno novo, sodobno kombinirano vozilo s cisterno za 4000 litrov vode in z najnujnejšo opremo, potrebno za uspešno reševanje. Ker je bilo to prvo tovrstno vozilo za tamkajšnje gasilce in tudi sploh prvo v mestni občini Velenje, je bilo vredno tolike pozornosti. Pomembnemu dogodku so bili priča mnogi. Prišel je velenjski župan Srečko Meh, predstavniki GZ Velenje, mnoge gasilke in gasilci in seveda tudi mnogi krajani. Predsednik društva Drago Glušič je ob tem pomembnem dogodku dejal, "da so leta in leta zbirali sredstva, preden je prišel današnji srečen dan ". Seveda vozila brez pomoči mnogih ne bi bilo. Zahvalil seje Gasilski zvezi Velenje in mestni občini Velenje , ki je prispevala največji delež zanj. Veliko Zaključen ekološki projekt za šestošolce 0€S# Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in ERICO Velenje (prvi organizator, drugi izvajalec) sta res lahko zadovoljna s tem, kar so šestošolci iz vse Doline osvojili in ugotovili v letos prvič izvedenem ekološkem projektu. Mladi so namreč spoznavali ločeno zbiranje odpadkov. Vse prednosti, kijih prinaša in težave, s katerimi se ubadajo predvsem v podjetju PUP, ki zbira in odvaža smeti. Seveda so ugotavljali tudi to, koliko lahko sami prispevajo k njihovemu zmanjšanju. In zato bodo rezultati dela mladih vidni na smetišču - če bo to manjše, bo uspeh velik. Zaključek projekta so tokrat pripravili v Mladinskem centru Velenje, kjer so se v torek opoldne zbrali predstavniki vseh, ki so v projektu sodelovali. Tokrat vanj niso vključili vseh šestošolcev, sodelovalo jih je namreč 300. Projekt so pričeli izvajati septembra, na zaključku pa smo v roke dobili tudi lep in praktičen izdelek - bilten z naslovom ""Odpadek naj ne bo samo odpadek", kar je postal tudi nov naziv projekta. Emil Strbenk in Jelka Flis iz Erica sta bila nad delom mladih navdušena, prav tako so bili zadovoljni na MZPM Velenje. Zato bo projekt verjetno postal vsakoletni, če bodo le sredstva. Za to se je zavzel tudi župan Srečko Meh, ki je ob koncu izrazil zadovoljstvo in navdušenje nad raziskovalnim delom mladih, ki jim je povedal še marsikaj zanimivega o strategiji razvoja mesta in njihovi vlogi pri tem. Mi pa smo tudi tokrat zbrali še nekaj vtisov udeležencev projekta. Jelka Flis, Erico Velenje: "Vtisi so bili zelo lepi, ker so otroci zelo dobro sodelovali, z njimi smo lahko vzpostavili stik, odziv pa je bil dober. Danes na predstavitvi se mi je zdelo, da delo ni bilo zanaman. Vse so vzeli zelo resno, veliko so razmišljali, bili pa so tudi zelo zahtevni. V takih projektih je zagotovo upanje za čistejšo prihodnost, saj je treba te stvari graditi na otrocih. Tu se bodo starši lahko učili od svojih otrok, čeprav se to smešno sliši, a i" tako je Na zaključni okrogli mizi so vprašanja kar deževala. Odgovori tudi. Valentina Tuk, OS Gorica: "Sodelovati v projektu je bilo fajn. Ker rada izdelujem brošurice in podobno, sem se sama javila za sodelovanje. Doma že nekaj časa odpadke zbiramo ločeno in se res držimo vseh navodil." Samo Srebernjak, OŠ KDK Šoštanj: "Projekt je bil dober, lotili smo se ga skupaj vsi šestošolci. Razdelili smo se v več skupin, najboljši pa so se udeležili današnjega zaključka. Zelo me skrbi, da bo Šaleška dolina še bolj onesnažena kot je in upam, da bodo ljudje začeli bolj ubogati. Mislim, da se ne zavedajo preveč onesnaženosti. Pri nas odpadkov še ne zbiramo ločeno, ko pa bomo, se bom držal tega. To, da se tam, kjer že imajo posode, ne držijo navodil, pripisujem temu, da so ljudje preveč leni." Bojana Špegel so jim pomagali pri nakupu tudi velenjski Premogovnik, Gorenje, ESO Montaža, drugi kolektivi, podjetniki.... Zahvalil se je tudi tistim pokroviteljem, ki so jim pomagali tako pri nakupu vozila kot pri praznovanju letošnje 50-letnice društva. Hvaležnost je izrekel tudi KS Pesje in samim krajanom, ki jim vedno pomagajo, ko so v stiski. Posebej se je zahvalil tudi tistim, ki jim pomagajo z darovanjem lesa za mlaje, s svojo zavzetostjo pa so bili zaslužni za novo vozilo tudi komisija, ki je bila zadolžena za njegov nakup in seveda tudi prizadevni člani društva. Župan Srečko Meh je ob krstitvi vozila s šampanjcem zaželel gasilcem, da bi ga čim manj uporabljali pri požarih, da pa bi bili hkrati vedno čim bolje pripravljeni za posredovanje, kadar bo šlo zares. Bralci tednika Naš cas izberite in bodite nagrajeni! _ _ _ - ___ _ _ II Pred vami je danes kupon št. 4, na katerega lahko napišete svojo odločitev za naslov "Naj osebnost" leta 1996. Kupone še vedno pridno režete in pošiljate, seveda pa si jih želimo še več, da bo rezultat vašega glasovanja čimbolj reprezentativen. Do sedaj smo prejeli že več kupončkov, kot v lanskoletni akciji. Zagotovo bodo k vašemu sodelovanju v tokratnem izboru pomagale tudi bogate nagrade, ki so jih za glasovalce prispevali naši sponzorji, "Naj osebnost" pa bo v dar dobila kolo, darilo Veleblagovnice Nama Velenje. Naj ponovimo, kaj morate storiti, da boste v bobnu sreče in da boste pomagali izbrati "Naj osebnost" letošnjega leta, ki jo bomo tudi letos razglasili na Silvestrovo? Tudi letos bomo v podjetju Naš čas namreč pripravili Silvestrovanje na Titovem trgu. Želimo, da skupaj izberemo osebo, ki živi z nami, na območju, kjer izhaja in je bran Naš čas. Na kuponček napišite ime osebe, ki je v minulem letu na vas naredila največji vtis. Naj bo to nekdo, ki ga cenite, ki vam je vzor, ga cenite, imate radi... Ni važno, na katerem področju deluje; lahko je kulturnik, športnik, politik ali kaj čisto tretjega. In seveda - lahko je ženska ali moški. Do konca izbora bomo objavili le še dva kupončka, zato ne odlašajte. Morda pa vas bo k sodelovanju vzpodbudil tudi trenutni vrstni red vaših kandidatov. Še vedno vodi Srečko Meh, na drugem mestu je Katarina Srebotnik, za njo Jože Mraz, Hermina Groznik, Marjan Marinšek, Strašna Jožeta, Adolf Štorman., Irena Vrčkovnik, Marjan Podobnik, Bojan Kladnik, Jože Polak, Majda Menih... Med Vas, glasovalce, bomo razdelili naslednje nagrade: . 1. Rolerji Mojo, poklanja trgovina Fun šport, Foitova 2, Velenje 2. Bluza Vezenine Bled, poklanja trgovina Manca, Breg pri Polzeli 3. Bon v vrednosti 10.000 SIT, prispeva Prodajno-razs-tavni salon A Fining, Simona Blatnika 11, Velenje 4. Moške hlače, poklanja Elkroj Mozirje 5. Otroška bunda, poklanja Trgovina Malček, Šaleška 16, Velenje 6. Vikend paket v hotelu Barbara v Fiesi za eno osebo, nagrajuje Gost Velenje, Turistična agencija 7. Košarica dobrot Pekarne Brglez, prispeva Pekarna, slaščičarna, trgovina Brglez, Vransko 8. 4 celodnevne smučarske karte za Golte, nagrajuje RTC Golte 9. Kosilo ali večerja za 2 osebi v enem od Štormanovih gostišč, vabijo Gostišča Štorman 10. Karte za kopanje in savno v Termah Topolšica -poklanjajo Terme Topolšica 11. Sončna očala, nagrajuje Optika ABA, Prešernova 7, Velenje 12. 5 kompletov namizne podlage, 3 delni koledar in beležka, prispeva Tiskarna Velenje. 13. Tečaj slikanja na svilo, nagrajuje Ljudska univerza Velenje 14. Lončnica - poklanja cvetličarna Beli cvet, Veleblagovnica Nama. 15. ERA, bo poklonila bogato košaro, polno vitaminov 16. - 20. Trije sodelujoči bodo dobili letošnji Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, dva pa video kaseto Šaleška dolina. Vse prispeva Naš čas d.o.o.. Priznajte, da so nagrade res lepe in mamljive, zakar se še posebej zahvaljujemo vsem sponzorjem. Na vas pa je, da se odločite, izrežite kuponček in ga pošljite v kuverti ali na dopisnici na naslov : Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje. T.4 OSEBNOST" 96 IME, PRIIftffiK lffli&Lo€ aeanizatorji so med sodelujoče odelili nekaj nagrad. Dobili sta jih avtorici imena projekta "Odpadek naj ne bo samo dopadek" Alijana Pivko Kneževič in Katica Kumer iz OŠ Gustava Šiliha, za dobre naloge pa še Saša Zagode iz Livade in Katarina Kotnik iz šole Šalek. Skupinske nagrade so prejeli šestošolci iz šole Karla Destovnika Kajuha, Livade in Antona Aškerca.