Glasilo Udruženja p. L t uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani. Letnik XI. V Ljubljani, dne L oktobra 1931. 19. štev. Jožko Čampa: Ureditev našega udruženja v Idejnem in tehničnem pogledu. (Konec). V. ■Sada(i pa malo šltavilk. 'Visah p. t. t. usliuižbaucev v naišii državi je okrog 1(2.000. Redimo, da hi biiiti od teh orga-niizirani vsaj samo dve tratjlai, t. j. 8000. Ce bi vsalk Slan uidnuiženja plačeval mesečino 10 diraanjev članarine, bi znašalo to mesečino 80.000 allii leltino 960.000 Diin dothoidlkov za uidruižentje. Reoilmo, da hi se ad te vsote porabilo za upravne stroške iln za glasilo, pro-paiganido, sltrolkovno Mteraturo itd. 460.000 diinarjev na leto, kar pa je več ko dovolj, bi ostalo vsako leto še 500.000 Din za investicije (domove, okrevališča itd.) Ce prištejemo k temu še dohodke od domov in imetja do sedaj bbstofječliih domov, ki so last udinuže-nlja (Beograd, Skoplje, Novi Sad in Sarajevo) in ki so ugotovljeni na 168.200 Din leltno, dobimo vsoto 668.200 Dlim letno. Ce odštejemo od tega izdatke (za obresti in anuitete na dolg, davek, popravila itd.), kakor jih je ugotovila prva seja gllavne uprave in1 ki znašajo letno 101.000 Diin, nam preostane letno 547 200 Diin, z obresti po 5 odlst. pa okrog 575.000 Din. V petih leltilh da to skoro 3 mii-liijone, v desetih pa 6 mllijaniov Din. Ce prištejemo k temu pravilno cenjeno vrednost vsega sedanjega imetja v znesku 3 milijonov, bi znašala v desetih letih čista imovina udruženja 9 milijonov. Ce prištejemo k temu še sedanjo imovino domov v Zagrebu, Ljulb-lliani in Splitu (z odbitki dolgov) v Skupnem zneSku 1,200.000 Din, dobim« tako impozantno vsoto 10 milijonov Diin. Ali veste, kaj pomenil taka vsota? Ali si morete zamisliti, kaj bi se dalo uStvaitM iza p. 1.1. Osob-je in članisitvo udruženja s tem denarjem? Z 10 mdlUjianii zgradimo lahko vse domove in tri lape sanatorije brez sdbvenidje države, na katero hi tudi mogli in smeli računati, če bi bilo udrulženje tako, kakor to zahtevajo interesi Stanu in naše Stroke. To niso fanltaizije, to so realne številke. To je zgolj matematični efekt, da ne govorimo o morall-nem efektu, ki bi ga pokazalo ob talki finančni moči udrulženje im ki bi rodil za članstvo in stroko ogromne koristi. Razen tega bi imelo članstvo še malte rialne koristi od tega še pred 10. lelti, ker hi se razpoložljiva vsota lahko plasirala v posojilih med samim Članstvom po nizkih obrestih, da bi tako podpiralo udruženje članstvo, namesto banke. Ce tako računamo, se nam nehote vsili vprašanje: kaj pa smo dčlalli do sedaj teh 10 let? Zakaj nismo že v preteklih desetih letih izvedli tega? Na to je težko odgovoriti brez bridkih rekriminaoij. Jasno pa je samo to: če nismo tega izvedli v miilnlullem desetletju, so tega krivli deloma p. t. t. uslužbenci, ki so bili napram svojemu stanovsko-istro-kovnemu pokretu indlferentni in ker niso pravilno pojmoval smisla in svrhe strokovne organizacije. Še več pa so kriva razna vodstva dosedanjih naših organizacij. V resnici p. t. t. osobje do sedaj sploh ni imelo prave Strokovne organizacije. Vise, kar se je delata in govorilo v preteklosti, je bita največkrat zgollj frazarenje in demagogija. Pri- šlo je že tako daleč, da je postajalo organizač-no deta v različnih društvih profesija iz ko-riiStolilfUibniih in koritarSkilh nagibov. Ndbroj raznih društev je imelo v glavnem samo ta smoter, da pridejo posamezniki do piškavih nagrad, ki niso v jedru nikomur nič hasnile, tudi tistim ne, ki so jih dobivali, za celoto pa smo s tem zapravili milijone. Ne rečem, ! da razne nagrade niiso1 bile zaslužene, toda j vse delo je bita brez siStema in smotra, brez j realne podlage, razdrobljeno in razčlenjeno, namesto da smo vse sile komcentriirafti. Brez nagrad je vsako deta nemoralno, to velja tudi za bodoče, toda ne sme se delati iz strokovnega pokreta profesionalno koritarStvo. Delo v oiganizadjli mora imeti svrho in mora biti usmerjeno k interesom celote. Le tako delo bo korištno in plodonosno, samo plo-donosno.delo pa zasluži nagrado. Deta' v strokovnem pokretu, ki je ustvarjeno in izvršeno samo zato, da ndkdo lahko nekaj zasluži, je koritarislko in pomeni odiranje svojih stanovskih tovarišev. In takega orgainilzačnega dela je bilo v zaldlnjlih časih med drž. ustažbelnici vse polno. Snovale so se razne organizacije in zveze samo zato, da se je naišlo neko delo, za katerega so prejemali posamezniki piškave nagrade. Hvala Bogu, novi zakon o uradnikih je napravil temu konec! Celota je s tem neizmerno pridobila, čeprav so posamezniki prišli ob postranske zaslužke in zato kolnejo edimsltvo organizacij in § 76. Toda treba je, da pride tudi pri nas do veljave načelo, da je interes celote več ko koristi: posameznika. Toda kar je bita, se ne da več popraviti. Stare napake naj nam bodo nauk za bodočnost. S poštenim, realnim in smotreniim delom je treba dvigniti ideal organizacije in vliti p. t. t. osoblju zaupanje vanjo. To pa bo /a-mogta storita samo dobra uprava, ki bo prežeta z najčistellšim idealizmom, in na kateri ne bo sence in suma egoizma. Jos. Jakše: Spor za poštni dom. V boju za medvedovo kožo, ki je nastal med stanovsko organizacijo in zadrugo »Poštni dom«, naj mi bo kot članu obeh ustanov dovoljeno povedati svoje mSišljenje s posebnim ozirom na članek tov. Čampe »Kako je s poštnim domom?« v »Poštnem glasniku« od 1. septembra t. 1. (Imenovani članek me je namreč močno presenetil ne samo zaradi načina in tona, v katerem piše o tej stvari predsednik poštarškega združenja za Dravsko banovino in večletni: podpredsednik zadruge »Poštni dom«, ampak še posebno zato, ker je baš tov. Čampa sestavil pravila zadruge P. d., pa bi jih moral zato on najbolje poznati. Ljubljanski »Poštni dom« je reg. zadruga z o. z. in je včlanjena v .»Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani«. Mimo Smenovalne »Zveze« ni P. d. podrejen, včlanjen ali pravno odvisen ad nobene ustanove. Prav tako ni P. damu podrejena ali od njega odvisna nobena poštna ali nepoštna ustanova. Zato si načelstvo P. d. ne lasti mSkake p risi tajnosti .ali) pravic, ki bi jih ne .imelo po svojih pravilih, ipa tudi v stilizaciji izjave, ki jo je imenovano načelstvo soglasno sprejeta, ne vidim, kakor da hi se hotelo to načelstvo prikazati; kot neki nadzorni, organ ideologije in politike strokovne organizacije. Ro trditvah v osporavanem članku bi se dala volja do Itake nadrejenosti in nadzorstva mnogo iprej ločiltati združenju p. 1.1. uslužbencev, kolikor se seveda sploh sme istove-titli (stališče pisca s stališčem organizacije, to je članstva. Saj čitamo v omenjenem članku tov. Čampe na enem mestu: .»Glede poštnih domov ne odločajo mišljenja posameznih pokrajin, .skupin, uštanov .in posameznikov, ampak interesi ta sklepi celokupnega udruženja...« In na drugam .mestu: »iViprašcande poštnih domov je bilo načelno rešeno na izredni skupščini Saveza v mesecu juniju, tehnično stran pa ima rešiti glavna uprava udruženja. Ce bi mimo tega kdo drugi reševal to vprašanje, bi delali to na lastno pest.« (To se torej pravi: o usodlj zadruge P. d. je načelno že rešeno, da namreč pripade skupnemu 'združenju, tehnično '(pod tem misli pisec menda likvidacijo ta prenos) pa bo rešila glavna skupščina. Ako si bo kdo drugi laiStill kako pravlico do poštnega doma {n. pr. zadnužlniki, načelstvo ali občni zbor zadruge P. id.), bo delali to na (lastno pešt, torej neupravičeno ta neveljavno. Za na prvi pogled je jasno, da to ne drži ta ida rešuje to vjprašarije baš tov. Čampa na lastno pest. Prav nasprotno 8e namreč res: nilhče, pa prav nihče, ne beograjsko »Udruženje« ne Dravska sekcija UPU ne Janlko ne Marko nimajo odločati, kaj ta kako se bo zgodilo s poštnim domom v Ljubljani, nego edino zadružniki, člani zadruge »Poštni dom« s isvojim sklepom na občnem zboru te zadruge v simlilsllu čl. 39. pravil. Tov. Čampa zaključuje svoj članek s trditvijo, da je 'naloga načelstva P. d. edino ta, da zgradi dom, idočim izjave idejnega značaja ne ispadajo iv njegovo pristojnost. Vob-če si ilašti predsednik lljubljaniSke organizacije za Združenje vse pravice do »Poštnega doma«, 'medtem ko bi tangiralo načelstvo zadruge P. d. samo. kot nekaki polirji. Toda od istega predsednika sestavljena pravila P. doma govore drugače. Naj si ogleda konec 2. člena in čl. ;13. pravil! Res je, poštnim organizacijam ta ustanovam 'dajejo pravila prednost pili oddaji prostorov v domu, a jim istočasno imallaigajo Sz vesta e dolžnosti in omejitve. Talko se morajo organizacije pismeno zavezati, »da se pokoravajo vsakokratnim odredbam zadružnega načelstva v vseh zadevah, ki se tičejo uprave premične in nepremične zadružne lastnine«, kakor itudli, »da bodo povračale zadrugi vso škodo, ki bi nastala na njeni lastnini! po krivdi organizacije alli (ustanovi, njenih funkcijonarjev ali članov«. Z idejnega stališča ima tov. Čampa oziroma vodstvo orgamlizadje seveda prav. Poštni (domovi so res tesno spojeni z idejo organizacije, ki ja prvobitnega in glarvnega pomena, dočim so domovi le posledica te ideje. Tega nihče ne odreka in imam vtis, da je sedanje načelstvo IP. id. soglasno v tem, da se poštarski dom v danem trenutku spoji s po- pošitansiko orgamizaoiio. iKaflošne nametne in aiilje ipa naij tbti mačeistvo 'zadruge tudi zaslkr doivalo ipri liztpdlraljevainlju isvoiie ittaloge, k alko r da pomnoži imetje zadruge, im italko^ čim preti začne .z gradnjo? ^ . Toda ;vise ito tse moira .zgoditi zlepa, mirap, pravilno (to je ma osnovi' pravili) im pred višem tako, ttcalkor 'je volija zadružinikov. Tudi jp treba upoštevati, ida niso vtsi člani UPLJ člani ‘P. doma, Ikakor tudi, da so člani P*, d., ki miso člani UPU. Zato mora biti načelstvo še posebno oprezno pri isvouilh slkleplilh, ne samo, 'ker se čuti vezano na vse svoje članstvo, temveč tudi zato, iker je .vezano na določbo v čl. 13. pravil P. d„ kii pravi': '»Zadrugo vodi edknolle načelo, da je Poštni dom namenjen vsem p. t. t. nameščencem ter njihovim organizacijam in . ustanovam _ brez .raz1-like lin negflede na njihovo medsebojno raiz-meije«. Nisem od nikogar naprošen, da zagovarjam postopanje načelstva P. d., vendar so-d!im, da je deflalo v 'spornem prlilmeru pravilno in v interesu zadruge, S svečano izjavo tov. Čampe na kongresu v Beogradu, da izroči ljubljanska organizacija imovino »Poštnega doma« v LjUbljartž centralnemu združenju, se je načelstvo izadruge P. d. seveda moralo baviti na svoji seji, pa je' Sklenilo, da odklanja tako 'izjavo, a da drugače nič me reagira. Toda za to izjava je izvedelo tudi p. 1.1. osoibjie, pa je začelo izvajati nekako pasivno resl-Stenco 'nasproti P. domu. Takrat je moralo načelstvo, da zaščiti koristi izadruge (ne svojih), objaviti prOiizjavo, da naj se zadružniki ničesar ne boje, ker bodo o usodi poštnega doma v iLjUbUiani odločali samo oni, pa nihče dragi. 'Zato de prav, da povedo zadružniki svoje mnenje. Kakor bo večina irtjih' hotela, tako j>a bo. Za enkrat :iima 'načelstvo 'P.d. samo 'negativtie izljalve od Svojih: žadružiiEikov, da namreč niso za to, da se Poštni ležno delo, ki zahteva veliko sposobnosti, požrtvovalnosti iti — zlasfci 'med poštarji — 1 strpljivosti in pa strašno trde kože. Zave* dal sem se, da je spor med poštarskimi organizacijami doseg61 že skoraj višek in da tu ni dobro hoditi po bob v krop. Iz* previdel sem pa tudi, da tako stanje nika* kor več ne sme trajati dalje, ker nami jem* lje ugled pred javnbstjo, škodi pa tudi rta* šim žepom. " (, '4T. ■ V prvih mesecil? preteklega ‘ leta so bili nameščenci skoro t vseh strok cfelfcžrii po* sebnih službepih ,dojfpkd, šđtnb’ irii jboštarji, ki predstavljamo ei)o naj^nčjšlh'' strok državne službe,, ’ki‘!smo tja j bol j poznani med občinstvom,‘ in Ki 'apra\4lairio, ako iz* vzamemo železničarje; 'iiajtežjd * In 'hajod»< govomejšo službo, teh dobrot nismo bili deležni. SćVeda, bnl' smo Ste med :šeboj in si zavidali mrvidč; ki jih >6 dobila ta ali ona skupina, ali pa1 Sd obkladali na eni stra* •ni z »n ek valifiic i t an i i«, na drugi pa s »favo* riziranci«r. " ' •■’*>!*'■ , !> , < Dasi tudi meril '^ri vodstvu bivše OPO in njenem glasilu TTrarsikaj ni dopaidlo, sem vendar prišel do prčpričattjai 'đa se ta na* sprotstva mora j O na kak način premo* stiti in da se morajo prav vsi’ pdštarji znaj* ti v neki skupni tvorbi, da sil bodo s skup* nim in složnim nastopom priborili vsaj to, kar imajo drugi resori. Vedel sfem, da je medsebojno sovraštvo pognalo že globoke korenine, toda upal sem, da bodo vsaj vo* ditelji organizacij hladno promotrili situa* cijo in iz nje izvajali real n/e sklepe m vplivali pomirjevalno na članstvo. Iz te zavesti in te nade in v tem name* nu se je rodil moj prvi članek:- »Quousque tandem ...?« (»'Poštar« od 5. aprila 1930.) Res je, da sem v tem,članku pozival vse poštarje samo na skttpno delo, da pa nisem takrat še premišljeval, pa saj ni bilo po* trflbno, kaka naj bo forma za tako delo. Danes moram. v omenjenem čianku pred* vsem podčrtati svoj poziv, naj se odgovar* ja stvarno in mirno, brez žela in strupa in da naj se vsak, k;dor b,o odgovar* j a 1, tudi p o d piše. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je moj poziv pri »Poštnem Glasniku« zalegel in da sem v debati ve* del, s kom imam opravka* Sam imam na* vado, da se pri vsakem članku, če Je količ* kaj važen, zlasti pa, ako je polemičnega značaja, vedno p o d p Tš e m.. Podpis nam* •reč človeka v njegovem zaletu brzdi*, da piše kritične j e, stvarno in..-*- jcolikoj toliko —- fair. Od zrelega, .pbštepega in dostojne* ga človeka zato lahko pričakujem in za* htevam, da v polemiki z mano ne kriči, izza plota in me ne obmetava z. gnojnico, tem* več da mi pogleda v oči jn mi pove v brk, kaj mu ni prav. V tem pogledu greši preljubi «Poštar«, kateremu sem dolgo polnil lačne predale, kako? noben drug list državnih nameščen* cev. Kadarkoli polemizira, zafrkuje, podti* ka in žali, imaš dosledno opravka z ano* nimnim dopisnikom, ki se je skril za bedni urednikov hrbet. Kajpada, ker ga je sram; da bi priznal očetovstvo takega pamfleta, kakršnih so vše letošnje številke polne. Pa o tem še pozneje! Tekom debate s tov. Čampom sem d o * sledno pozival, da se poštarji združimo v neko skupno tvorbo. Tak poziv se najde celo v mojem odgovoru tov. Čampi (»Po* šfar« od 27. junija 1930.) Ta članek pa je, rta žalost, a popolnoma nenamerno, po* vzročdl momentano disharmonijo in ostro polemiko. Kdor pazljivo prečita oba mo* ja članka, bo vided, da sem zahteval od vaditeljev bivše OPO, da pripoznajo ma* turantom načelno neke prednosti zaradi njihove višje šolske in strokovne izobraz* be. Ker sem pa smatral, da v odgovorih tov. Čampe tega pripoznanja ni, sem. to stvar še enkrat obdelal. Saj to je bilo v e d n 6 jedro spora. Ko sta tov. Jakše in Čampa v svojih re* plikah priznala prednost tovarišem z viš* jimi šolami, sem mislil, da bomo kmalu sku* paj in zato sem svoj zadnji članek zaklju* čil z besedami: »Sem za eno, enotno, edin* stveno organizacijo, pod katero naj bi se zbral ves poštarski rod« ... In sedaj vpra* sam, kje je tu kaka nedoslednost, ki mi jo hoče neki brezimnik naprtiti v »Poštarju«?! Seveda, dokler sem pisail v »Poštarja«, je bilo vse v redu. Kje pa ste bili takrat junaki izza plota, da bi dvignili svoje junaško pero in rekli: ne tako g. Štukelj, čeprav sem ta* krat prosil, naj se oglasi tudi kak maturant. Takrat ste ždeli za pečjo, sedaj pa lazite pod okriljem teme na plan in me napadate. Takrat ste frfe iidlo'hvhTfM. •»:..nved O&tibo, ki jo kadeVk 'naravnost ne tangira, pač pa hoče resnici in pravici do dna« itd., je pisal »Poštar« dne 15. oktobra 1930. En primer zadostuje. A eno svetlo izjemo moram ome* niti, namreč tov. Pohafca, ki se je jedrnato in iskreno zavzel za sporazum in se tudi — podpisal (»Poštar« 15. XII. 30). II. Pa razgalijujmo mojo »nedoslednost« še naprej. Dotaknimo se še nekoliko takozva* nih »privatnih« razgovorov med tov. Co* fom, Zupancem, Čampom, Rabičem in mojo malenkostjo, torej med tedanjimi predšed* riiki in tajniki maturantov in OPO in menoj kot inicijatotjem irt posredmkom. Ko se je izkazalo, da se pismeno ne da priti na zeleno vejo, temveč da bi se lahko doseglo celo nasprotno, sem pričel ustno sondirati teren ža spravo. Da imam oprav* ka z ljudmi, ki uživajo zaupanje svojega članstva, mi je potrjevala že njihova funk* čija v društvih. Popolnoma pa me je v tem preprčanju potrdilo pisanje »Poštarja«. V članku »Oib sporazumu« (»Poštar« od 15. novembra 1930) je napisal neki maturant: ». . . morem smelo trditi, da 'estoji najš od* bor iz mož, ki so iskreni pristaši sporaz* trma...« In iz istega članka še te besede: ». . . . izvžemši gg. Čampo in Rabiča, ki sta menda v sedanjem načelništvu edino spo* sobna sodelovati pri ustvarjanju znosnejših razmer med posa: eznimi skupinami po* š tar jev.« Osebe so bile torej prave. Sestali smo se večkrat, prerešetavali smo on in drug pro* gralm ter iskali, kaj nas spaja in kaj raz* dvaja. Ugotoviti inoram, da so bili možje ha mestu, uvidevni ih strpljivi in da smo v tovariškem razgovoru na čisto. Celo Vprašanje poštne šole smo prerriotrili z Ugotovitvijd, da se bo ta stvar brez težav splavila v skupni organizaciji sporazumno v program, ker je hiperprodukcija maturan* tov. Sicer pa dajmo besedo čLankarju matu* fantu iz »Poštarja« od 15. decembra 1930, ki pravi med drugim: »Dosedanji privatni razgovori . . . sO pojasnili meglen položaj in razmerje med posameznimi organizacija^ mi. Izkazalo se je, da s sedanjim stanjem ni zadovoljna nobena stranka.« Ugotoviti je tudi treba, da zgoraj orne* njenih gospodov do teh razgovorov ni vo=> dila kakršnakoli osebna ambicija, marveč da jim je bila pri srcu samo blaginja vseh poštarjev, katerim naj bi bila velika in de* narno dobro fundirana organizacija v opo* ro pri borbi za izboljšanje materialnega in stanovskega položaja in tudi stroke same. »Ali pa je skupna organizacija mogoča?« —■ smo se vprašali. Preden smo o tem vpra* šanju sklepali, smo pregledali in pretresali zadnje programatione resolucije naše skup* ščine in kongresa. V, obeh resolucijah je jasno izražen program Mat. udruženja in OPO. Zahteve obeh resolucij se tako krije* jo, kakor bi se ne borili ločeno v dveh fron* tah enako za zboljšanje materialnega polo* za j a poštnih nameščencev (podčrtal sem jaz). In nato smo kajpada morali reči, čemu naj še nadalje cepimo sile, moči in dobro voljo, ko bi lahko za vse nas delala samo ena, a močna in enotna poštna organizacija itd. Na koncu razgovorov smo bili prepriča* ni, da bo šlo vse gladko tudi na občnih zbo* rih organizacij in da je treba samo nekaj tednov, ko se bodo vsi poštarji znašli v enotni organizaciji. Ker smo bili mnenja, da je najtežja pre* mostitev nasprotstev med OPO in roidu* ranti, k razgovorom nismo vabili zvanični* kov in služiteljev, ker to naj bi se zgodilo šele potem, ko bi bila za nami prva etapa sporazuma. Medtem je pa dobil tov. Čam* pa od Saveza mandat, naj vodi pogajanja in zato jaz nisem več nastopal kot posred* nik. Na občnem zboru društva poštnih kon* ceptnih in tehničnih uradnikov sem svojim ožjim tovarišem opisal potek in rezultat razgovorov in jim zagotovil, da pride do skupne organizacije. Da bi čimprej nehalo sovraštvo med poštnimi organizacijami in da bi dali neko moralno oporo drugim or* ganizacijam pri prekoračenju našega »Ru* bikona«, smo prvi sklenili, da se včlanimo v OPO in si ustvarimo v njej za lastno izživ* Ijanje, kolikor bo to sploh potrebno, pose* ben klub. Tako sem tudi v sporazumu s svo* jim klubom tolmačil naše včlanjenje na širši konferenci OPO dne 25. januarja 1931, kjer sem dejal: »Z vstopom v OPO nismo zasledovali nobenih posebnih interesov, temveč smo imeli v mislih le dobrobit skup* nosti. Hoteli smo, naj bo naše včlanjenje prvi korak k izmirjenju med slovenskimi poštarji, prvi člen v verigi sprav, ki naj stvorijo močno edinstveno organizacijo. Zato lahko danes tukaj sporočam enodušno željo naših članov, naj bi našemu koraku čimprej sledili ostali tovariši, ki so še iz* ven vrst OiPO.« V odbor OPO sem m o r a 1 iti po soglas* ni zahtevi ožjih tovarišev. Saj sem se branil in prosil, naj klub delegira koga drugega. Končno sem se vdal, ker vem, kaj je moja dolžnost, kaj je tovarištvo in kaj disciplina. — Marsikdo si sicer te pojme tolmači po svoje in se s svojim postopanjem odtujuje ožjim tovarišem in organizaciji in hodi svo* ja samotna pota. HI. Končni efekt akcije za zedinjenje po* štarjev je bil ta, da so se v OPO včlanili z nekaj izjemami koncept, uradniki, prometni uradniki in člani društva p. t. t. uradnikov (III. katergorija). Na občnem zboru matu* ran tov je pa zmagalo staro sovraštvo na* pram OPO in se je zato vstop odložil. Zato sta pa tudi tovariša maturanta, ki sta vo* dila dotične razgovore, izvajala konsekven* ce in sta (eden takoj, drugi pozneje) izsto* pila iz vodstva in prepustila krmilo opoza* ciji. Kako se ta opozicija udejstvuje in ka* ko vodi maturante, se vemo zrcali v vseh letošnjih »Poštarjih«, ki neprestano polnijo svoje kolone s čedalje besnejšimi napadi na OPO in sedanjo dravsko sekcijo UPU in njene funkcionarje. Ni je številke, v kateri ne bi ta ali oni maturant, seveda vedno anonimno, kakor sc »zrelemu« možu spodo* bi, spustil vsaj malo strupa s svojega pere* sa, pri tem pa hinavsko zavijal oči: ». . . da je maturantsko društvo z vso dušo za novo enotno organizacijo p. t. usliužben* cev . . . .« (»Poštar« 3./31), dočim pomeni vsak, pa tudi najnodolžnejši odgovor, ki ga pa okrog »Poštarja« komaj čakajo, kar alarm za skrajno nebrzdane in žaljive iz* bruhe. O, za vas gospodje zaplotni sufler ji, bi bilo potrebno, da si ohladite razdražene živce, samo da vam ne bi zadostovalo mor* je, temveč bi bilo potrebno, da se podaste malo bliže, kamor spadajo bolniki s takimi živčnimi obolenji! Pri vsem tem se čudim, kako je mogoče, da tako početje mirno gleda večina matu* rantov. Saj ni mogoče, da bi tako pisavo odobravali trezni in zreli možje in se dali terorizirati od par neuravnovešenih ljudi. Gospodje suflerji, Vi pišete o terorju, ki naj bi vladal v naši sekciji UPU. Kje pa i ta teror? Mi v odboru ga ne vidimo, pač pa mi je znano, kako ste Vi nastopali proti lastnim tovarišem, ki so se drznili povedati v organizacijskih zadevah svoje lastno pre* pričanje, ki se ni krik) z Vašim! Zato pa pometajte rajši pred lastnim pragom, in ka* dar bo pri Vas čisto, si pa oglejte še našo hišo! Tovariš Čampa se je Vam še pred me* seči zdel primeren človek za pogajanja. Da* nes naenkrat pa to ni več. Seveda, ker niste nikdar iskreno govorili oziroma pisali. Da* nes si popolnoma usvajam besede, ki jih je napisal tov. Čampa v Poštnem Glasniku od 11. julija 1930: »Nečete skupnosti, nečete sporazuma in tovariškega ter harmoničnega sožitja.« Vam ni za resno delo, Vam prija samo tisto negativno in destruktivno piša* nje »Poštarja«, pa naj je še tako škodljivo za Vas same in za ves poštarski stan. Kaj Vas to briga, Vam je samo za »cajtenge ijn za honorarčke in za hec!« V tem obstoja ce» lo Vaše izživljanje. Ali je to vredno matu* ranta?! Kje ste tovariši maturanti, ki Vas poznam za resne tovariše, in ki vem, da ta* kega početja ne morete odobravati? Zakaj ne dvignete svojega glasu? Skoro bi rekd, da se kesam, da sem svoječasno lomil kopje za maturante. Za ljudi take branže, kakor sc razgaljujejo v zadnjem času v »Poštarju«, ga prav gotovo ne bi! V odboru sedanje sekcije UPU vidim ljudi, ki so pošteni, sposobni, požrtvovalni, ki imajo edino željo združiti vse poštarje k pozitivnemu delu v prid našega stanu. Na žalost se morajo boriti z ljudmi temnih am* bicij, ki stoje izven udruženja in ki se delajo, da jim je za skupnost, dejansko pa mečejo samo polena pod noge tistim, ki hočejo skupnost realizirati. Najprej ste izjavljali, da ste za skupno organizacijo. Ko je izšel uradniški zakon, ste hoteli obdržati svoje staro društvo in ga »prilogaditi« novemu zakonu, dasi je bilo vsaj glede Vas popolnoma jasno, da Vaše društvo z dosedanjim članstvom zanaprej prav gotovo več ne more obstojati. Nato ste začeli na vse kriplje tolmačiti paragraf 76 u. z. tako, da je enotna organizacija nesmisel. Par dni pred beograjskim kongresom ste pi» sali kategorično: ... mi nočemo v organiza* cijo treh Jožkov!« Ali ni to OPO, ali sekcija UPU, ali karkoli si ustvarijo poštarji v Ljub* Ijani? Dalje- piše isti člankar: »Mi hočemo organizacijo na širši podlagi, kjer bodo pra* vice enakomerno razdeljene!« Kakšna pa je ta podlaga? Zakaj pa ne napišete, kakšno organizacijo si želite? Zakaj vržete samo ne* ko frazo na papir, ne razvijete pa mehandz* ma take, za Vas idealne organizacije? Zato ne, ker bi radi ribarili v starih kalnih stru* jah! Sicer pa imamo danes paragraf 76 u. z., ki natančno predpisuje strukturo udruženj državnih nameščencev. Zato lahko vsak raz* soden človek s prstom otiplje Vašo neiskre* nost. Še to: Zakaj se je pa predsednik ljubljan* skih maturantov na kongresu v Beogradu drenjal okoli g. Tome Jovanoviča m slepo pledira! za osnutek pravil, ki jih je g. Toma predložil kongresu. Mož na dolgo in široko opisuje v »Poštarju« od 15. julija t. L, kako je svoj predlog, da se sprejmejo predložena pravila v nespremenjeni obliki, utemeljeval, dejansko pa je to opravil s par besedami! Glavni njegov argument, ki ga je pa v »Po* štarju« zamolčal, je bil, češ da je g. Toma že dobro premislil, zakaj je tako formuliral pra* vila. Tisti argument o stroških pa, mimo* grede rečeno, sploh ne drži, ker jedro na* sprotstva glede pravil med vsemi oblastni* mi organizacijami in maturantskim udruže* njem na eni strani in g. Tomom in njegovo ožjo okolico na drugi strani je tičalo v glav* nem samo v tem, da uprava beograjske sek* cije naj ne bo istočasno izvršna uprava udruženja, temveč da naj se uprava udruže* nja posebej voli. Zastopnike sekcij v glavni upravi pa so predvidevala tudi Tomkia pra* vila. Pa za to mi sedaj ne gre. Dalje: Ko sem videl, kako bivši najljutejši sovražniki OPO in Saveza častijo g. Tomo, ki je prišel baš takrat navzkriž z oblastnimi organizacijami, se res takrat na kongresu nisem zadovoljil z izjavo predsednika maturantskega udruženja g. Pešlja, da maturantje vstopijo v novo udruženje, temveč sem zaradi pisanja »Po* štarja«, ki se je na vse pretege protivil skup* ni organizaciji, in to še celo par dni pred kongresom, zahteval, da se izjavi tudi dele* gat ljubljanske podružnice Mat. društva, da bomo slišali vsi, ali vstopijo tudi oni ali ne in da jih bomo pozneje lahko prijeli za besedo. Kako je bil ta poziv potreben, vi* dimo danes. Delegat ljubljanskih maturantov seveda ni prečita! iz »Poštarja« tistega energičnega stavka: »mi nočemo v organizacijo treh Jož* kov...«, — ker ga je bila sram; prečital je samo tisto frazo o »organizaciji na širši podlagi.« Potem je pa čisto jasno in decidi* rano izjavil v imenu ljubljanske podružnice, da bodo tudi maturantje te podružnice vsto* (pili v Udruženje. To je resnica, ki jo lahko potrdijo vsi, ki so bili na kongresu. Neraz* umljivo mi je, zakaj je delegat svojo\ izjavo v »Poštarju« od 15. julija t. 1. zavil v čisto drugačno obliko. IV. Takoj po kongresu je začel »Poštar« zo* pet goniti svojo lajno proti skupni organiza* ciji (»Poštar« od 15. avgusta t. 1.). To je se* veda doslednost! Naj mi nikdo ne poreče, da je dotični članek morda napisal kak član društva nižjih poštnih uslužbencev in da ni izšel iz kroga urednikovih zapečkarjev! Ko smo imeli par dni po kongresu v f jub* Ijani skupščino naše OPO, da jo prilagodi* mo novim pravilom udruženja, namreč da jo izpremenimo v njegovo sekcijo, sem ust* no opozoril tedanjega predsednika ljubljan* ske podružnice maturantov, da morajo pri* javiti svoje članstvo, ako hočejo sodelovati na skupščini in biti voljeni v upravo. To sem storil zato, da bi v zadnjem momen* tu ne nastala kaka nesporazumljenja in bi maturantje ne imeli v sekciji svojega za* stopnika. Na ta ustni pogovor je omenjena podružnica tik pred skupščino poslala pis* men odgovor, da bodo ljubljanski maturant« je vstopili v udruženje, kadar bodo njegova pravila potrjena. Gospodje! Pravila novega (hoteli ste imeti novo organizacijo) udruženja so že zdavnaj potrjena in za vstop v to udruženje ste se izjavili na kongresu. Kje pa ste da« nes? Zakaj baš sedaj najbolj besno napadate to udruženje in funkcionarje njegove ljub« Ijanske sekcije? Seveda, Vam se zdi skupna organizacija absurd, ker pravite, da je »smešno«, da bi v istem odboru sedela pri isti mizi »načelnik in služitelj« (»Poštar« od 15. avgusta) ali »g. direktor, bivši g. pogodbeni poštar (ali ni tu« di mogče med maturanti kakšen? — opom« ba pisca) in njegov bivši g. pometač« (»Poštar« od 15. septembra t. 1.). Rad bi ve« del, s kakšnimi občutki čita take duhovitosti člankar v istem »Poštarju« M. B., ki je iz vrst »nižjih«, in drugi uslužbenci, ki morajo po službeni razdelitvi tu pa tam tudi »pome« tati« v uradu. Člankar M. B. vidi seveda nestrpneže in nerode samo med uradniki, ki so včlanjeni v našem udruženju, gospodov, ki se tako cinično izražajo v listu, kateri se vzdržuje za denar nižjih uslužbencev, pa ne vidi. Gospodje aristokratski suflerjd, dovoli« te, da Vas vprašam, ali kaj zarudevate, ko spravljate v žep honorar za članke, s kate« rimi na vse načine nasprotujete skupnosti z nižjimi uslužbenci? Saj honorar se izplaču« je iz denarcev, ki so si jih odtrgali od ust ti »pometači« (rabim Vaš izrazi) in zvanični« ki?I Tak način urejevanja in taki absurdi so mogoči samo pri »Poštarju«, to je pri listu, ki nima prav nobene ideologije, in katerega lastnike druži samo sovraštvo napram na« šemu udruženju. Zato je pa tudi mogoče, da čitaš v isti številki in celo v istem članku o našem udruženju, da je »OPO«, snujoče se UPU, eventualno bodoče UPU, začasno UPU, eventualno UPU, novo Udruženje itd. In ta »Poštar« je in ostane Vaše glasilo, tako pišete. Seveda, saj so ga »nižji« založili kar eno leto naprej z denarjem. Še boste lahko hazardirali, saj imate dovolj asov! Res — glumačev in hazardistov mi v našem udruženju ne maramo! Vi se igrajte kar na« prej za denar zvaničnikov in služiteljev, vodstvu društva »nižjih« pa priporočam, da si dobro preštudira tiste paragrafe, o katerih piše zadnji »Poštar«, posebno pa tisto, kar govorijo o kibicih. Jaz pravil žalibog ne po« znam. V »Poštarju« jim bodo z njimi že po« stregli. Rad bi vedel, kako so voditelji »nižjih« krivili hrbte, da so si pridobili »naklonje« nost in simpatijo« gospodov suflerjev (»Po« štar« od 15. septembra t. 1.). Gospodje, mi pa ne bomo padli na kolena pred Vašo milostjo in za božjo voljo prosili Vaše prijaznosti. Najmanj se pa bojimo Vaše grožnje, kako boste izpodnašali stolčke. Sicer pa morate biti najprej člani našega udruženja, preden morete sploh zahtevati kake spremembe v upravi naše sekcije. Tu« jec nima besede v naši hiši. Sicer se pa vrši vse naše društveno življenje parlamentarno in če se boste včlanili in dobili na kakršen« koli način pri volitvah večino, boste imeli seveda vodstvo po svoji želji. Sedaj Vam pa moramo odrekati pravico zahtevati odstra« nitev te ali one osebe iz uprave sekcije. O, kar pridite v udruženje in izpodnašajte stol« čke! Verujte, da Vam bomo ta trud prihrani« li! Vsaj zase rečem lahko (in mislim tudi za tov. Čampo), da Vam bom takoj izpraznil podpredsedniški portfelj, kakor hitro bom videl koga, ki bo pokazal resno in pošteno voljo zasesti ga. Še odkril se mu bom, se mu iskreno zahvalil za prijaznost in požrtvoval« nost in mu tovariško segel v roko. Samo kje so tista »velika drevesa«, o ka« terih piše zadnji »Poštar«; menda segajo že do nebesnih sinjin, ker jih mi ne vidimo! Ali pa jih mogoče ne zakriva samo urednikov hrbet in le niso tako visoka in trdna kakor hrasti? Pa odgrnite uredniško kopreno in sklonite se milostno k nam pri« tlikavim zemljanom, da bomo malo deležni Vaše blagodejne sence! Pri nas vidite denunciante! AH ne velja mogoče v tem primeru tista znana nemška prislovica: falot vidi okoli sebe sa« me falote! Ali se morebiti še spominjate, kako ste pred kratkim tuhtali, kako bi na« stopili proti meni potom oblastev in to za« radi mojega strokovnega članka, ki Vas je tako strašno zbodel, da ste mi »posvetili« kar par kolon v »Poštarju«? Ali ne bi jaz morebiti lahko rekel o Vas »Romana fides — nulla fides«, ko ste tako hvaležni za moje parletno sotrudništvo pri Vas? * * * Pa naj bo dovolj za danes. Človek bi moral napisati cele zvezke, če bi hotel na vse odgovarjati in vsestransko osvetliti »Po« štarjeve« zapečkarje. Če bo potreba, se mor« da še kaj oglasim. Jožko Čampa: Moja zadnja beseda o poštnem domu. Čujem, da se trosijo v Ljubljani med poštarji glede poštnega doma razne vesti, spočete v glavah tistih, ki žele na vsak način kompromitirati vodstvo Dravske sekcije UPU, pa čeprav s tendencioznimi govoricami in podtikanji, ki se dajo najuspešnejše širiti po raznih ljubljanskih špelunkah in dalmatinskih vinotočih. Tako se na pr. govori po raznih kotih, da hočem jaz imovino zadruge »Poštni dom« spraviti v Beograd, da bi se tam plačali in pokrili razni deficiti in dolgovi. Nadalje se govori okrog, da je Dravska sekcija UPU dala svojo imovino takisto v take svrhe. Za poštenega človeka je borba z zakotnim šušljanjem in natolcevanjem, podtikanjem in sumničenjem nelahka brez detektivov in prisluškovalcev. Jaz se v temno bezni-ško borbo nikdar nisem in nikdar ne bom spuščal. Jaz se borim v odprti areni, javno in s poštenimi sredstvi. Zato izjavljam, da so vse take zakotne govorice neresnične, brez podlage in tendenciozne v najslabšem smislu. Glede imovine zadruge »Poštni dom« je resnica samo ta, da sem v Beogradu zastopal stališče, da bi bila večina zadružnikov »Poštnega doma« po mojem mišljenju brez dvoma pripravljena odstopiti svoje deleže Udruženju, toda pod pogojem, da Udruženje vrne notranje posojilo, ki ga je zadruga najela pri p. t. t. osobju Dravske banovine in da začne iz svojega denarja graditi v Ljubljani poštni dom. Predpogoj vsega pa je, da se postavi Udruženje na tako osnovo, kakor smo jo zamislili s pravili, ki jih je izdelala lani bivša naša OPO. Ves denar, ki je zbran v Ljubljani za zgradbo poštnega doma, bi potemtakem ostal do zadnje pare v Ljubljani in bi se porabil izključno za zidavo doma. Ker pa je vsota, ki je zbrana v Ljubljani — če odštejemo notranje posojilo — absolutno nezadostna za zgradbo doma v Ljubljani, naj bi ostalo dalo Udruženje. Po mojem računu bi moralo dati Udruženje iz svojega do 1,200.000 Din. To bi bila po mojem mnenju najlažja, najpoštenejša, najkrajša in najsi-gurnejša pot do doma. V nasprotnem slučaju pa izgleda, da bo preteklo še mnogo Save preko ljubljanskega polja, preden bo stal naš dom. Razen tega bodo zadružniki nosili desetletja jamstvo in riziko za stavbo doma, dočim bi po moji zamisli ne nosili za dom nobenega jamstva več, ker bi prevzelo jamstvo in riziko nase celokupno Udruženje. Mene vodi samo ena misel pri tem: priti čim-prej do doma v Ljubljani na način, ki bi bil za p. t. t. osobje Dravske banovine najugodnejši in najcenejši, ter tako, da pri tem ne bo izkrvavela materialno ena generacija slovenskih poštarjev. Nam je potreben dom, nujno potreben zaradi splošnih organizačnih, socialnih in kulturnih potreb našega članstva. Komur pa je dom potreben iz kakih drugih, morda celo iz osebnih razlogov, ta bo seveda drugačnega mišljenja in bo zaradi svojega osebnega prestiža in tendenc, ki jih zasleduje z domom, uveljavljal svoje stališče. Za p. t. t. osobje Dravske banovine je moje stališče neprimerno boljše in koristnejše, nego je stališče načelstva zadruge »Poštni dom«, ki nam je sporočila s svojim dopisom, da »dokler ne bo naš poštni dom oziroma zadruga popolnoma prosta dolgov in vseh pasiv, toliko časa je pripojitev zadruge k Udruženju neizvedljiva«. To se pravi z drugimi besedami, da naj slovenski poštarji najprej postavijo in izplačajo dom z materialno izkrvavitvijo ene ali dveh generacij, nakar bo šele mogoča pripojitev doma k Udruženju. Jaz osebno sem proti temu, ker je ta način pripojitve nemoralen. Če naj bo dom skupna last Udruženja, potem naj bo tudi zgrajen iz skupnih žrtev članstva celokupnega Udruženja. Saj baš v tem je jedro današnjega spora, ker ima postati imovina skupna last, pa vsi člani Udruženja niso enako prispevali k njej. Saj je ravno to tista točka, na kateri boleha vse naše organizačno in domsko vprašanje v našem Udruženju. Jaz sem za enakopravnost in ne za izkoriščanje kateregakoli dela jugoslovanskih poštarjev. In komur je za pravico, poštenje, enakopravnost in moralo, se bo postavil brezdvomno na moje stališče. Načelno vprašanje pripadnosti poštnih domov je rešeno že po sami ideologiji našega Udruženja. Domovi so za organizacijo in morajo biti njena last. Brez tega domovi za organizacijo izgube svoj smisel in pomen. Ne gre torej za to, da organizacija dobi v domu proti plačilu pisarno in dvorano, ker to dobi organizacija za denar lahko tudi drugje, na pr. v Delavski zbornici ali pa v kakem drugem domu. Za tako pojmovanje doma ni treba nobene ideje o poštnih domovih, ki jo opevamo že vsa leta našega obstoja. Če bi bilo to tako, potem organizaciji ne bi bilo treba imeti nobenega interesa na domu in denar, ki bi ga dala za dom v takem slučaju, bi bil izdan brez haska, ker bi lahko z njim članstvu več koristila, ko bi ga porabila v socialne akcije. Če podpira organizacija dom materialno in moralno, dela to zaradi ideje poštnega doma, ki se identificira z idejo organizacije. Če bi bilo narobe, bi organizacijo prokleto drago stal »kvartir« v poštnem domu. Sicer pa z načeU ne bomo barantali. To je ideja in načelo, ki so ga postavili v organizačnem pokretu vsi jugoslo-venski poštarji, in to ne v času, odkar sem jaz predsednik Dravske sekcije, nego v desetletnem razvoju organizačne ideje. Če bi se v tej ideji postavili slovenski poštarji na drugačno stališče, na stališče separatizma in lokalnega, plemenskega egoizma, bi za nas ne bilo več prostora v skupni organizačni zajednici jugoslovenskih poštarjev. Zastopnik slovenskih poštarjev, ki bi Se izjavil za tako stališče, bi bil opljuvan in po mojem mišljenju ne po krivici. Lahko je po ljubljanskih vinotočih uganjati demagogijo, lahko je zabavljati po stari slovenski mentaliteti pri litru vina čez vse, kar ne pije pristnega kranjskega cvička, toda rad bi poznal tistega, ki bi se v današnjih časih upal govoriti v Beogradu na seji glavne uprave tako, kakor govori v ljubljanski oštariji. Da, da, težko je dandanes obstati poštenemu človeku na vodstvu organizacije, če hoče delati pošteno in ako se mora boriti na sto strani zoper sebičnost, užaljenost, nerazumevanje in intrigira-nje, ki je bujno v cvetju tako doma v ljubljanskih pivnicah kakor v beograjskih po-drumih. Sicer pa kaj bi se pričkali in razburjali. Stvar glede ljubljanskega poštnega doma je zdaj rešena. Udruženje nima denarja, ki je potreben za zgraditev doma v Ljubljani in Splitu ter za pokritje dolga na zagrebškem domu. Zato ostane vse lepo pri starem. Tudi tisti, ki so pričakovali na obč. zboru zadruge senzacij, naj se obrišejo pod nosom. Saj ste pismeni in ste brali sklep glavne uprave UPU. Ker Udruženje nima potrebnega kapitala, naj se v Ljubljani in Splitu zgrade domovi na zadružni podlagi, če je tako lažje in hitreje mogoče. Vse ostane lepo pri starem in zato ne vem, kaj je treba po nepotrebnem begati ljudi z izrodki fantazije,, segrete-od užaljenosti in duha vinske kleti? Pa da smo pošteni in odkriti: vse te bedaste, zlobne in zlagane govorice, da jaz ponujam po Beogradu kar tja v slepo' denar. slovenskih poštarjev, ne izhajajo niti iz strahu in skrbi za poštni dom, niti iz bojazni za organizacijo, ampak iz sovraštva in zavisti ter iz želje, kompromitirati pri poštarjih ugled predsednika Dravske sekcije UPU. On je namreč mnogim ljudem na potu v Ljubljani, pa tudi v Beogradu. V Ljubljani me dolže, da hočem vse znesti v 'Beograd, v Beogradu pa pravijo, da ne dam nič iz Slovenije. Resnika pa je taka, da bi radi vsi tisti ljudje, ki me ne morejo trpeti in ki mi očitajo to, eksploatirali Udruženje v razne, deloma čisto osebne" in sebične, deloma pa v partikularne svrhe.’ Eni ko drugi bi radi, da bi ostalo v Udruženju staro »fortvurštlanje«, kar ,je za. posamfeznike, če- že ne koristno, pa udobno, celota pa ha j "bi'tijela in bila zapostavljena, kakor je bila zapostavljena že dobra štiri leta ob prekrasni' »strokovni« politiki bivšega Savezh. - * Pa bodite pomirjeni. Čampa ni priliman na voditeljsko''mesto.- Bolj ko vi si želi on sam zapustiti -to prekrasno, zavidanja vredno in dobičkanosno pozicijo. Toda, dokler je pred poštenimi -p; f t. t. uslužbenci in pred svojo vestjo 'odgovoren za svoje delo in zadržanje na tem mestu, toliko časa se bo boril za to, da se v Udruženje jugoslovenskih poštarjev spravi red, delo, poštenje, pravičnost, tnorala in enakopravnost. Će pa me boste zrušili ha mojih postojankah prej nego se mi bo to posrečilo doseči z dobromišlečimi tovariši in sodelavci, boste meni osebno na-pravilr s tem uslugo, sebi pa zadoščenje. Ko pa boste zavzeli moje mesto, boste za svoje delo odgovarjali vi. Takrat vam posel ne pojde tako lahko od rok, kakor vam gre sedaj j; ko spletkarite, ne da bi nosili za to .tudi odgovornost. še nekaj, kar se tiče pravil zadruge ^Postni dom«, skupščine in-odločitve članstva. V tem pogledu ne potrebujem nobenega pouka, ker jaz prav tako dobro vem, da je treba za razne sklepe večine članstva kakor vi. Tudi vem, kaj predpisujejo pravila. Toda pravila zadruge »poštni dpiri« -so bila napravljena v dobi ih razmerah nekdanje Zveze poštnih organizacij. Od tedaj pa do danes so se pa razmere'temeljito spremenile. Takrat, ko siho osnovali zadrugo, smo rabili res samo pisarno in skromne prostore za organizacijo, in v tem smislu in stilu je bil tudi dom zamišljen. Nadaljnja ideja o domu se je razvila in .izkristalizirala šele pozneje, dokler ni končno prišla v današnjo fazo. Ves ta rpzvoj je izhajal izkljpčno in samo iz organizacije, kar bo menda priznal in vedel tudi tov. Jakše: Pravila so forma, ki ne delajo ideje, ampak -narobe: Zato je treba formo ravnati p6 ideji, kakor obleko po telesu, in modj,/Tako se torej s pravili zadruge ne ^da ,pjč dokazati in tudi ne negirati ideja..' ,', " ' Še besedo, glede tistih 50.000 Din, ki bi jih. motalp ,. dati Dravska sekcija UPU po sklepn „ glavne’ pprnve za Sarajevski dom. Vae Jp^e.^es,' tbdš tisti, ki širijo o tem razne g časnih pravir faM&djJtelijs -hafnteč ozrečrio, da veljajo, ged^ujda .previja samo za 6 me» secev, t. j. ad 2l. decembra t. 1. in da se mora v tem-čašu sklicati'nov kongres, ki ima nalogi sprejeti fioVa pravila. Če bi ob* veljal sklep ceritralrid uprave in bi se vršil kongres šele ddtgo letb, bi nastalo za naše udruženje pp.;2i- .dečej$t>ru t. 1. ex lex sta* nje, kar bi injelp^ža ^dsledico, da bi'udru* ženje avtomatično ppepebalo obstojati. Jasno1 je]: .da’tJ^ ,t€tvsa*navoljno ip neču*. veno, postopanje een^-^the upravč izzvalo pri banoVit^skih sekj^ah ogprčenjfe. Bano* vinske sekcije so napham temu postopanju podvzele potrebne korake, da zaščitijo in* tcrese udruženja in njegovega članstva. Več bomb o tofn1 spregovorili prihod* njič, ko bo zavzela mjij^ram temu Svoje sta* lišče uprava Dravske Rekcije na svoji seji, ki je sklicana za soboto 3. oktobra t. 1. .. . ' ... ; .* ... ...... Iz {^Ovšpoct, zadruge poštnih nameščencev. 1. Jabolka. Do sedaj -smo prejeli že veliko naročil na jabolka. Dostavimo jih vsem naročnikom prihodnji teden! Prosimo vse one, ki žele jabolka ‘Se naročiti, .najeto takoj store, ker bo pozneje’ ceha višja in tudi za kvaliteto ne bomo mogli jamčiti. - M Oglejte s! veliko zalogo manufaktur-’/tepa blaga, svile, platna, . ■ ilogairic i. t. d. v trgovskem d dni'h > - v- ' if i .{Pregradp mMarihe^ tfgovlna s Špecerijo in kolonijalnim blagom C E,I< J E, PREŠERNOVA ULICA št! S □□□□□□ep □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Si ----i - - .^ •v Y. • - ( Največjo izbero vsakovrstnega tlenja in čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec • Ljubljana, Stari trg št. 11 iPrlpominjamo, da bomo dobavili samo prvovrstna namizna jabolka kot so voščenke, ananas, kahada, renette: itd. To sadje se bo držalo ~ do prihodnje pomladi, če ga bodo člani pravilno shranili- Navodila, kako naj se jabolka shranijo, smo že. priobčili v predlanskem »Poštnem glasniku« štev. 34, pa tudi letos smo jih pripravljeni dati, ako bi člani to hoteli. Naročila sprejema do nadaljnjega g. Čeh Karel na direkciji, telef. ,št. 3137 In pa pisarna Pred Prulami, telef. št. 2920. 2. Krompir. Tudi krompir bomo letos dobavili, če bo dovolj naročil. Pripominjamo, da bo krompir prvovrsten iz okolice Kranja in po zmerni ceni. člani,, ki so ga predlansko in lansko leto naročili, so bili z njim zelo zadovoljni. Cena bo nizka, dobavni pogoji pa kakor obi- 1 čajho. 1 - Krompir naročajte ravnotako kakor jabolka pri g. Čehu, oz. v naši pisarni. 3. Kurivo. yse člane prosimo, naj še še tekom tega meseca, kolikor se seveda še niso, preskrbe s kurivom, ki'jim je potrebno za zimo. ' Kakor kaže, bo letos zima dolga in huda in bo gotovo nastopila v dobavi premoga v najtežjem času kriza, ker bo vsled Velikih naročil, pomanjkanje prevoznih sredstev. V oktobru, se da premog še lepo vskladiščiti, kar bb pozneje, ko bo plundra in sneg, nemogoče. Imamo tudi prvovrstni. suha, bukova drva, in pa' mehka za pod- ' kurjenje. - - r- Kurivo naročajte pri g. Čehu ali pa v naši pisarili, khiriOr sporočajte tudi Vse eventualne reklamacije. Hkrati sporočamo, da smo tudi letos uredili v naši 'čevljarni poseben oddelek za popravila raznih snežnih čevljev in galoš. Ta popravila bo izvrševal strokovno izborno kvalificiran čevljarski pomočnik in zato smo prepričani, da bo članstVo š popravili, ki bodo točno, solidno in poceni izvršena, zelo zadovoljni. Osebne Testi postavljeni: za pogodbene poštarje Herla Anica v Solčavi ih Avsenak Franja . v Sv. Lovrencu na Dravskem polju. 1 ’ 1 Premeščeni: služ. 2. skup. Pauko Josip Iz' Ptuja na Maribor 2 in škrobar Matija z Maribora 2 v Ptuj. Upokojeni: pb. ur. VI. skup. Rovšek Franja na Ljubljani l in Rane Blaž na Mariboru 2; pb. ur. VII. Vojsk Ruža na Maribor 2; pb. ur. Vin. skup. Kogej Matilda na Mariboru 2; zvan. I. • skup. Maček Anton v Dolenjem Logatcu In. Kranjb' Anton v Sv. Juriju Ob jUž. žel. , poroke: Volovec Rezika, pog. pošt. v Dobovi se je pomočila S kov. mojstrom Pavlič Andrejem; Bauman Marija, pog.. pošt. v Blanci s posestnikom Divjak Mihaelom; Benkovič Zora, pog^ pošt. v Slivnici pri Celju z učiteljem Šudar Gabrijelom;' Darbvič Franc, zvair; v'Kočevju s Schleimer Heleno in Šušteršič Franc, služ. nat Ljubljani 2 s Hanjšbk Zofijo. Prestanek službe: Jurgec roj. Mtirko Terezi*, ja, pog. pošt. pri Sv. Lovrencu na Dravskem -polju in Rogar Neža, služ. v Kranjski gori, sta se odpovedan poštni službi. _ - -» 'i * - " % • 'ok. > • Mič ne ngribajte 1 :■ i i i' •- O r n’V * kje si bosfie kupili blago za zimske suknje, modni kamg^m in športni ševijot, volneno blago in pliš za plašče, najnovejši bafžum in flanelo za obleke, perilno bla- . go, posteljne garniture, flanelast^ in prešite odeje, od navadnih do, najfinejših, ' ker Vam nudi veliko izbiro < blago prvovrstnih kvalitet in naj-solidhejSe cene tvrdka * A. ŽLENDER Ljubljana, Mestni trg št. 22 Gg. poštnim uradnikom in nameščencem na( obroke, po istih cenah kakor proti gotovini. , • ^tvotnica dežnikov št. ffltiftu&f š£ju6C}ana Alestni trg 15 4 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. Naj¥eč|a izbira vseh vrst modemih čevljev domačega in tuje-zemskega izdelka najboljših svetovnih znamk ter dežnih in snežnih čevljev, galoš po najnižjih cenah se dobi v trgovini A. Žfbert Ljubljana Prešernova ulica Nogavice, rokavice, moško perilo, modno blago, dežnike, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in ta-petnike kupite najboljše le pri JOS. PETELINC LJUBLJANA, za vodo, v bližini Prešernovega spomenika Solidno blago se samo hvali! 0 tem se lahko vsakdo prepriča v trgovini Servat Tlakotler Maribor Velika izbira pohištva, modrocev, zaves i. t. d. Pletenine, nogavice, galanterijo nudi po najnižjih cenah Eksportna hiša „l/UNA“ JU a r i b VELIKA IZBIRA sukna ter velika zaloga damskih in moških črnih in modrih kamgamov. Zastopstvo slovitih tovarn »Medvedjega platna« ter bogata izbira Schroll-ovih belih tkanin v vseh širinah. Cene nizke! Postrežba solidna! Poštni nameščenci uživajo 10 % popusta! JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ manufaktura MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 21 ELEKTRIČKE SVETILJKE za stanovanja, urade, poslovne lokale, dvorane itd. v veliki izberi in po zelo solidnih cenah Vam nudi ELEKTROINDUSTRIJA d. d. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) Telefon 2314 GOREČ D. Z O. Z. LJUBLJANA palača Lj. Kred. banke in Gosposvetska c. 14 priporoča najboljša kolesa in vse potrebščine prvovrstne šivalne stroje in ves zimskošportni materijal najceneje •I O SI F OL. FF ! LJUBLJANA priporoča svojo ;; trgovino z manufakturnim blagom, moški- ;; mi oblekami domačega izdelka in perilo iz ;; lastne tovarne »Triglav« po najnižjih ce- X nah. — Obleke in perilo po naročilu se naj- !: hitreje in najsolidneje izvršuje. — Moje I: geslo je: Nizke cene, dobro blago«. — Do- !! bavitelj Gosp. zadr. pošt. nam. proti na- ' kaznici. angleškega in Šeškega sukna I BOGATA IZBIRA! A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA FABIANI JCRJOVEC Ljubljana, Stritarjeva ni. 15 Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in češkega blaga za gospode in dame Vedno zadnje novosti v zalogi Državnim nameščencem nudimo nakup na obroke "m Izdelava in prodaja damske, moške in deške KONFEKCIJE na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. — Poštarji, nabav« Ijajte potom Gospodarske Zadruge po originalnih cenah! družba z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica 9 đCupujte pri tvrdicah. Hi itise~ rirajo o našem glasilu / dbent. štcop. Stnet&oCj tehničar prej voditelj ateljeja Zins Ljubljana VII Glovška cesia 32/11, Sprejema od 8. —12. In od 14.-18. Telefon štev. 34-48 LEKARNA I „PSI ZLATEM ENOOOGU" Mag. Ph. Ubald pl. Trnk6czy LJUBLJANA MESTNI TRS ŠTEV. 4 SNOJ JOS. : manufakturna in modna trgovina \ Ljubljana Prešernova 3 : > Priporoča svojo veliko zalogo v : S moškem in damskem blagu, ' veliko izbiro svile v najnovej- > šib vzorcih itd. " C < Poštnim uradnikom in nameščencem se j prodaja na obroke. MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NAVELIKO LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 8 Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne , za dokumentni in kartni papir BRATJE PIATNIK, RADEČE Od dobrega najboljše je Gritzner-Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba, najboljši materijal! jjovoHtn Šivalni stroj kot damska pisalna miza J® _ lepri ^ J. (petetinc - StjuGCfana Telefon interurban 2913 Zmerne cene Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — čekovni račun štev. 11.834. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu Pošt. Glasnika v Ljubljani, Pred Prulami 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, ravnotam. — Izdaja Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani (predstavnik Jožko Čampa v Ljubljani). Odgovorni urednik Jožko Čampa v Ljubljani. — Za Narodno tiskamo Fran Jezeršek v Ljubljani.