NOVOTEMA
10% POPUST DO 25.7. ’92
V VSEH PRODAJALNAH
ZA NAKUP NAD 3.000,00 SIT V GOTOVINI (RAZEN AVTOMOBILOV)
□ OLENJStT LIST
Št. 29(2239) • Leto XLIII • Novo mesto. • četrtek, 16. julija 1992 • Cena: 60 SIT

DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIS
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LI

Ul
>o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIS
DOLENJSKI LIST

DOLENJSKI LIST
022223212^3
DOLENJSKI LIST
DOLFNJSKI LIST
FORMIRANJE
INVESTICIJSKEGA
SKLADA
NOVO MESTO — Zaposleni in sodelavci novomeškega Novolina si v teli dneh prizadevajo za formiranje in zagon dolenjskega investicijskega sklada. To bo delniška dmžba z nazivom Novoline—Investment, v katero bo Novoline kot eden od soustanoviteljev vložil kapital v višini 100.000 DEM. Delniška družba Novoline—Investment bo imela osnovni kapital 10 milijonov DEM, ustanovitelji pa bodo še večja Podjetja s področja Dolenjske in Bde krajine, banke in institucije. Investicijsko in razvojno dejavnost, torej delovanje tega dolenjskega investicijskega sklada, podpirata ministrstvo za industrijo in gradbeništvo ter ministrstvo za delo.
Sevniškega kopališča m zaprla bolezen
Begunci niso prenesli nalezljive bolezni
SEVNICA — Kot nam je povedal vodja sevniškega kopališča Borut Bizjak, so povsem iz trte izvite govorice, zakaj je bilo sevniško kopališče krajši čas zaprto. Ne gre za nikakršno nalezljivo bolezen, ki naj bi jo prenesli begunci iz BiH iz bližnjega begunskega centra, ampak za začasno pomanjkanje vode, kot so zatrdili na sevniški Komunali. Taje ravno tedaj, ko je bilo na bazenu okoli 800 kopalcev, okrog 14. ure enostavno zaprla ventil za dotok vode, ne da bi o tem seznanilo vodstvo kopališča. Direktor Komunale ni bfl dosegljiv, ker je šel na dopust, zato seje vmešal predsednik sevniš-ke vlade Matjan Kurnik in pomagal presekati gordijski vozel. Ne bodo držale niti govorice, da so jezni kopalci že začeli obmetavati z letnimi kartami vodjo bazena. Ugotovili pa so, daje ob približno 1000 kopalcih dnevno normalno, da se »izgubi » okrog 40 do 50 m3 vode z iznosom na telesu in izhlapevanjem vode pri okrog 30 stopnij Celzija. Tolikšno število kopalcev pa porabi dnevno tudi 20 do 25 kubikov sanitarne vode.
Sevniško kopališče torq ni bilo zaprto niti zaradi toliko očitanih pomanjkljivosti izvajalca gradbenih del — Betona, zaradi domnevnih velikih razpok. Bodo pa poskrbeli, da bo poslej kopališče imelo dovolj vode, bodisi tako, da bodo skrajšali kopalni dan ali pa pripeljali dodaten vir vode iz bližnje Mlinščice, če bodo izvidi celjskega zavoda za higieno in medicino dela pokazali, da je ta voda brez nevarnosti za zdravje kopalcev.
P. P.
Zdravniki bodo ti
.111
Via
do RS
Protestni shod novomeških zdravnikov — Zdravnik specialist ima manjšo plačo _____kot delavec na bencinski črpalki — Grozijo s stavko med volitvami
NOVO MESTO — Zaradi nezadovoljstva z ukrepi vlade na zdravstvenem področju in vladne zdravstvene politike sploh je novomeška podružnice slovenskega zdravniškega sindikata Fides prejšnji teden v kirurškem oddelku novomeške bolnišnice sklicala protestni shod. Čeprav so posebej poudarili, da plače zdravnikov niso edino, s čimer v zdravstvu niso zadovoljni, je bilo neposreden povod za ta protestni shod prav nedavno vladno znižanje plač v zdravstvu za 7,4 odst
Predsednik Fidesa dr. Andrej Siko-veeje najprej nanizal nekaj podatkov. To 7,4-odst. znižanje plač je kaplja čez rob že tako prepolne zdravniške »čaše gorja«. Že od marca vlada zdravnikom izplačuje za 20 odst. nižje plače, kot so se obvezali s kolektivno pogodbo. »Tako so nas do sedaj prikrajšali skoraj za plačo in pol, v tej luči pa je zadnje 7,4-odstotno znižanje plač v resnici 23,4-odstotno.« Vlada se, trdijo zdravniki, ni nikoli držala kolektivne pogodbe; da bi to verolomnost uzakonila, pa sedaj zahteva spremembo te pogodbe. Po njihovem država gleda na zdravstvo kot
na izključnega proračunskega porabnika, kar, poudarjajo, dvakrat ni res. Prvič, denar za zdravstvo prihaja od relativno visokega prispevka, ne pa iz proračuna. Poleg tega trdijo v zdravniškem sindikatu, da ves ta denar ne pride do zdravstva, ampak se »nekje izgublja«.
Na protestnem zboru so med drugim povedali, da sedaj znaša plača zdravnika specialista nekaj malega čez 40 tisočakov, kar pomeni, da mož in žena, oba zdravnika specialista, ne zmoreta kriti življenjskih stroškov 4-članske družine. »Plača zdravnika specialista je slabša od
plače strojevodje, s phnmr iddbnaet ms bencinskih črpalkah pa se qdlahi ae upamo primerjate« so pmeeidii m ilustracijo.
Teh 7,4 odsL, za ko&or je	na-
zadnje prikrajšala akivakr. Uri MMtat izplačali, če bi ta domr imeS aa rajj® hiši«, se pravi v novomeška toaHnid. A kaj, ko so, kot je poreihl dmdklinirBmt-nice dr. Tone Starc, rezerve * hši samo teoretične, praktično pa ima bnflnwmca stalno primanjkljaj. Na zbran* gamsoma zdravniki so sklenili zahtevane, da sejpra
• Direktor dr. Sime prati, da je osebno proti rršmajn teh praUe-mov s stavko, čeprav je pa ■ zdravstvo res že vseskozi v ■ pravnem | stavke, je po ajego
■
PROTESTNI SHOD — Na protestnem shodu so nezadovoljni novomeški zdravniki med drugim imenovali tričlanski stavkovni odbor in zagrozili, da bodo, če se stvari ne bodo uredile, stavkali v času volitev, ko bo za oblast najbolj neprijetno. (Foto: A. R)
vse, da se stvar refi, la pa je seči le v oblastjo.
zadnjih 7,4 odsL nepravično radvzete plače izplača; za 20 aitsL, ra koUbur so jih z neizpolnjevanjem kmUdkUniae pogodbe prikrajšali vsak mesec rad nama. bodo vlado tožili: pripravit boi&n aono kolektivno pogodbo: zagnniliismssttv-ko takrat, ko bo to za všado mijjbuij neprijetno, se pravi v času uufthet, m imenovali so 3-članski sttvfcovan radftrar a pogovore z i za pripravo stavke.
A. KARTELI
IZVOLILI VODSTVO
KRŠKO — Igor Avsec je gmodbrad-nik krškega občinskega odbora smouš-demokratske stranke Skmeaijje. Tume Bučar in Miha Rostohar sla v odbran podpredsednika. Tako so se adksaft aa nedavni volilno programski bonrinnana odbora.
V Gabru dr. Buser napovedal zmago
S srečanja trebanjske podružnice Slovenske ljudske stranke v Velikem Gabru, kjer se je predstavil predsedniški kandidat stranke dr. Stanko Buser
VELIKI GABER — »Slovenska kmečka zveza je temelj Slovenske ljudske stranke, podobno, kot je to v številnih državah. Program Slovenske kmečke zveze (SKZ) se bo nadaljeval tudi v Slovenski ljudski stranki (SLS), kjer želimo doseči tudi zastopanost drugih interesov, poudariti pa želimo tudi medstanov-sko solidarnost,« je povedal Marjan Podobnik, predsednik SLS, na sobotnem srečanju okrog 1000 članov in simpatizerjev trebanjske podružnice SLS pri lovski koči v Velikem Gabru.
/////////////////////////^^^^
Danes v Dolenjskem listu
Na srečanju se je prvikrat po uradni predstavitvi predstavil tudi kandidat SLS za predsednika Slovenije dr. Stanko Buser. Prišla sta tudi predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pungartnik, ki je pozdravil navzoče, in predsednik vlade Jože Rebolj. Prvak SLS Podobnik je podprl predsednika podružnice SLS Trebnje, Toneta Straha, ki je v pozdravnem nagovoru tajal, naj bodo tudi trebanjski kmetje kot veliki pridelovalci krompirja deležni ugodnosti, ki gredo pridelovalcem pšenice. Glede cene pšenice je Strah rekel, daje nespodbudna za slovenskega kmeta. Podobnik pa je poudaril, da so tudi nekateri drugi sindikati podprli njihove zahteve glede pšenice, ko cene ne bi reševali na račun potrošnika, ampak s prerazporeditvijo proračunskega denarja. Ni soglašal, da bi, kol predlaga pod-
predsednik slovenske vlade mag. Herman Rigelnik, prek javnega dolga reševali (po Podobnikovih besedah gre za 3 milijarde mark!) monopolista, kot je Ljubljanska banka.
Dr. Stanko Buser seje znal s šegavo pripovedjo o različnih značajih Slovencev v naših pokrajinah, ki jih je dodobra spoznal kot geolog med svojim terenskim delom, prikupiti svojim potencialnim volilcem. Polaskal je gostiteljem, ko je rekel, da so Dolenjci veseli, šegavi ljudje in dobri trgovci, »prednost pred nami Štajerci pa imate, ker znate držati skupaj.« O obdobju med 2. svetovno vojno pri nas je dr. Buser rekel, da »je bila ta stran (domobranci) globoko ponižana,« mnogi so končali v roških gozdovih in v Tehaqah. V SLS znamo odpuščati, zgodovine pa ne smemo pozabiti. Nikoli se ne bodo vrni-
I
na 2. strani:
•	Primer »Miketič« pred
na 3. strani:
•	Klavnica tokrat le ni »padi;
na 4. strani:
•	Kriza povezuje stranke
na 5. strani:
•	Še so brez upravnika stana
na 6. strani:
•	Eks minister o denacional
na 7. strani:
•	Gozdovi med negovanjei
na 9. strani:
•	Janezov vsakdanji tarok z ma:
1
>tikk> %


Nezaupnica nespretnosti ai poštenosti?
Krška skupščina ni izglasovala nezaupnice
KRŠKO — Na skupni seji vseh treh zborov Joške občinske skupščine 9. julija delegati zaradi nesklepčnosti niso iz-glasorvali nezaupnice občinskemu izvršnemu svetu, potem ko so veliko besed namenili delu občinske vlade in odnosom mod vlado is skupščino Podlaga razpravi in glasovanju je bil predlog de-seJih delegatov družbenopolitičnega zbora o nezaupnici izvršnemu svetu. Zagovorniki Franca Černeliča, ki je predsednik občinskega izvršnega sveta, ■a izvršnega sveta v sedanjem sestavu so pogrešali najprej seznam desetih pred-bgpdeijev. Metod Šonc je izjavil, da ne tajatne, daje omejenih deset ljudi res d*Jo pobudo češ da si je zgodbo o podpis nekdo preprosto izmislil.
Čeraekčo in izvršnemu svetu so očitali krivdo za sedanje zelo slabe gospo-darske razmere v krški občini. Med drugimi se jje iz vlade odzval Franc Ghašck, ki se je k navzočim obrnil v lem smislu: koliko strokovnjakov je v Vidmu, Metalni is drugih podjetjih? Na občini je nekaj ljudi. Kaj lahko storijo pri sedanjih težavah, ki so nastale z izgubo trgov in zaradi podobnih procesov? S tem je vladna stran spodbudila nasprotni tabor k očitkom, da je izvršni svet dopustil odliv kapitala iz krške
IP
KAKO SE UBRANITI PRED OČITKI? — Franc Černelič, predsednik krškega izvršnega sveta, je predlagal ustanovitev skupščinske komisije, če gre pri nezaupnici za strokovno utemeljeno pobudo. »če je glasovanje o nezaupnici politična odločitev, se ne morem zagovarjati «je opozoril na možno propagandno kampanjo prod vladi
občine, da nima razvojne politike, da daje premalo za šolstvo. Hinko Uršič je dqal, da ne očita izvršnemu svetu nepoštenosti, in se vprašal, ali ni mogoče izvršni svet nespreten, da da tako malo od sebe.
Razprava o nezaupnici je razkrila globoka nesoglasja med izvršnim svetom in skupščino, in kot je videti, predvsem med predsednikoma obeh ustanov. Vojko Omerzu, predsednik skupščine, ki je dejal, da ni več nikakršne zveze med predsedstvom in izvišnim svetom, da jc sedanji krški izvršni svet naredil toliko napak, da jih zlepa ne bo mogoče popraviti.
L. M.
Kampanja se pričenja
Čeprav nove volilne zakonodaje še ni se zdi da so zlasti stranke zdajšnje opozicije, ki zase pravijo, da želijo nadaljevati in dokončali delo in program bivšega Demosa, že začele intenzivno predvolilno kampanja Dr. Stanko Buser je preteklo sobUt to na zelo dobro obiskanem srečanju privržencev trebanjske podružnice slovenske ljudske stranke v Velikem Gabru dejal da je ponosen, ker so bili v SLS prvi ki so predlagali predsedniškega kandidata, se pravi njega
Njegova predstavitev trde in pokončno prehojene življenjske poti bi verjetno izzvenela dosti bolj očetovsko pomirjajoče, ako ne bi vpletel v svoj sicer prikupen prvi predvolilni nastop na terenu razmišljanja kako je bila sposobna ena stran (domobranska) medvojna ponižanja in poboje opravičiti druga stran (partizanska) pa ne. Ljudje, ki skrbijo za politični marketing svojega predsedniškega kandidata v SLS, bi mu lahko svetovali da politično ni najbolj modro z grehi očetov obremenjevati nove generacije Zgodovina je delo za zgodovinarje, ki naj, za božjo voljo —kot bi vzkliknil dr. Buser — vendarle natoči čistega vina o naši polpreteklosti da se bomo slovenski državljani bolj ukvarjali z vprašanji razvoja in s tistim, kar nas povezuje, kot pa s tistim, kar nas ločuje.
J>. PERCi
Dr. Stanko Buser
li časi komunizma in narobe socializma!« Na končuje izrazil prepričanje, da bodo na volitvah zmagali.
P. PERC
RAZSTAVA MODNEGA OBLIKOVANJA <
NOVO MESTO — Danes, 16. julija, ob 20. uri bo v prostorih novomeške fologalerije Vista 21 odprta razstava modnega oblikovanja, za katero so se odločili Novoteksovi modni oblikovalci pod vtisom nedavnega mednarodnega kongresa industrijskih oblikovalcev.
KMEČKA ZADRUGA ŠENTRUPERT
ŠENTRUPERT — Z izločitvijo zadružne enote Šentrupert iz sestava M—Kmečke zadruge Trebnje je 125 članov ustanovilo 26. junija Kmečko zadrugo Šentrupert. Kot pravita direktor nove KZ inž. Maks Kurent in predsednik zadruge Bojan Strmole, bi radi v zadrugi obnovili opuščene programe, ki so imeli v Šentrupertu bogato tradicijo. Gre za predelavo mleka, mesa in sadja.

V drugi polovici tedna bo sončno poletno vreme.
F1NKOVO DARILO DVAJSETLETNICI - Minuli konec tedna je uta Dukrjskem bil. znamenju praznovanja 20-letnice kolesarskega društva Krka in 15. dirke za veliko nagrado Krke. Zmsitdbjoje vladalo še posebej veliko zanima nja, saj seje ob progi kije vodila mimo Otočca in Rateža. zbralo lepotam lčrglndmlrr* Dakaje bde iz kroga vkrogbolj zanimiva, saj staji tempo dajala ta čas najboljša slovenska kolesarju: nBnpftc Vuker Bonča m Novomeščan. nosilec edine slovenske medalje s svetovnega prvenstva Bogdan Fink. VrtlUjmikrugusmsiprikaleserilažedobre štin minute prednosti pred zasledovalci Ves čas vodeči Valter Bonča je mufi — Fmkm pndrdn/tč kotel pobegnili v klancu v Žabji vasi vendar se mu Bogdan ni daL Ko sta privozila na kattdifski mast, je Bngdam r silovitem šprmtu na cilj na Glavnem trgu pripeljal kot zmagovalec. Več o prireditvi na športni struni (FaUzJL Fkušu)
»Primer Miketič« pred skupščino
Razočaranje nad odgovorom Mirana Bogataja in predvsem Igorja Bavčarja —	-
Zahteva delegata, naj končno in dokončno ugotovijo, aii je Miketič kriv ali ne P0I11GI11D6I1 1120111
ČRNOMELJ — Kot je bilo pričakovati, tudi na zadnjem zasedanju zborov tukajšnje občinske skupščine pretekli teden niso mogli mimo »primera Miketič«, kije precej razburkal črnomaljsko javnost Delegati so končno dobili pisna odgovora tako namestnika ministra za obrambo Mirana Bogataja kot ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja. Zlasti delegat Vlado Starešinič, kije postavil delegatsko vprašanje o svobodnem gibanju Ivana Miketiča, nekdanjega obarja KOS JA v črnomaljski vojašnici, pa z odgovori ni bfl le nezadovoljen.
Miran Bogataj v odgovoru pravi, da je ministrstvu za obrambo znano delovanje Miketiča med vojaško agresijo na Republiko Slovenijo. 17. oktobra je bil aretiran in kot vojaški ujetnik prepeljan na trajekt v koprski luki. Na kakšen način se je vrnil v Slovenijo, pa omenjenemu ministrstvu ni znano, saj sta nadzor nad državno mejo in prehajanje čez mejo v izključni pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. In ko je bilo pričakovati, da bo prav slednje ministrstvo dalo natančnejši odgovor, je, kot je rekel delegat Sterešinič, dobil potrjeno le, da je bil Miketič oficir KOS in daje deloval proti Republiki Sloveniji. Pripomnil je še, da mu je, ko je prebral Bavčarjev odgovor, postalo žal, da se je 2. julija lani odzval na mobilizacijo. »V Bavčarjevem odgovoru me nekatere stvari postavljajo v negotovost in nelagodnost do služb, ki zagotavljajo varnost v naši državi,« je dejal in svoje besede utemeljeval s citatom Bavčarjevega odgovora, da je »Miketič avgusta lani s črnomaljskim garnizonom odšel v Bihač, od koder se je neugotovljenega dne v oktobru vrnil v Slovenijo«. Po Starešiničevih besedah je bilo ministrstvu za notranje zadeve naloženo, da nadzoruje državno mejo, iz odgovora pa je očitno, da te naloge niso izpolnjevali, zato službam, ki bi to morale opraviti, in tudi ministrstvu ne more zaupati. Starešiniču je bilo tudi nerazumljivo, da so decembra Miketiču potem, ko je izjavil, da je izstopil iz aktivne vojaSte službe, izdali v Črnomlju osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let Bavčar to utemeljuje s tem, da je Miketič državljan Republike Slovenije, kjer ima tudi
OD SOBOTE BO TOLAR »SIT«
LJUBLJANA — Od sobote, 18. julija, naprej bo v praksi obvezna uporaba nove kratice za slovenski tolar — SIT, ki jo je naši državi dodelila mednarodna organizacija za standardizacijo. Ta kratica je bila sprva obvezna le za mednarodni plačilni promet, vendar se je Banka Slovenije odločila, da bo obvezna tudi v našem notranjem plačilnem prometu, saj se s poenotenjem zmanjšajo bančni stroški.
stalno bivališče, pravice do svobode gibanja pa mu ni moč omejiti, saj kazenski postopek zanj ni bil uveden.
Iz Bavčarjevega odgovora je moč razbrati tudi, daje 17. oktobra lani varnostna služba TO Miketiču in nekaterim drugim oficirjem JA sicer odvzela prostost zaradi suma, da neupravičeno zbirajo varnostno zanimive podatke in jih posredujejo tuji državi. Po zbranih podatkih pa ni bilo moč utemeljiti suma, daje storil kaznivo dejanje, kazen-
ska ovadba zanj ni bila vložena, zato je bil tridnevni pripor odpravljen. 24. oktobra pa je bil z drugimi pripadniki JA vkrcan na ladjo v Kopru. Ob tem je delegat Tone Malenšek vprašal, ali so Miketičeva dejanja med slovensko vojno vredna kazenske ovadbe in ali jo je sploh kdo sposoben sestaviti. Le na ta način bi lahko končno in dokončno ugotovili, ali je Miketič kriv ali ne ter s tem »primer Miketič« zaključili, ne pa da ga vlečejo s seje na sejo. Sekretar skupščine občine mag. Janez Kramarič pa je podučil delegate, da če kdo ve za koga, da je naredil kaznivo dganje, je njegova sveta državljanska dolžnost, da to pove, seveda pa mora ob tem predložiti tudi dokaze.
M. BEZEK-JAKŠE
Italija bo vlagala v turizem
Tridnevni obisk delegacije province Trento v Novem mestu, Beli krajini, na Kočevskem, v Posavju
NOVO MESTO — Novomeška občina je pred časom navezala prve stike .z vodstvom italijanske province Trento in na obisku v Italiji predstavila možnosti in že obstoječe načrte globalnega regijskega razvoja turizma. Prejšnji teden pa se je na tridnevnem obisku v novomeški občini, v Posavju, Beli krajini in na Kočevskem mudila delegacija province Trento, da bi naredili korak naprej v iskanju možnosti in najboljšega načina za italijansko sodelovanje v bodočem razvoju turizma v tem delu Slovenije.
V delegaciji so bili: dr. Enrico Ne-griolli, generalni direktor oddelka za terciarne dejavnosti province Trento, dr. Eraesto Bertoli, predsednik delniške družbe, ki ima v lasti hotelski kompleks z 20.000 posteljami v Folgaridi v bližini Madone di Campiglio, Filipo Graffer, lastnik podjetja Graffer Seggiovia, znanega zlasti po projektiranju in izdelavi smučarskih vlečnic, Luigi Corradini, direktor v tem podjetju, in njegov komercialni direktor Matjaž Zapušek. Z gostitelji so si ogledali južno slovensko pokrajino, nad katero so bili navdušeni. Dr. Negriolli je na zaključnih pogovorih poudaril, da imamo območja, kakršnih praktično ni najti nikjer v Evropi, čisto okolje, zanimivo vegetacijo, območja, primerna za zimski turizem, termalno vodo, ki je neprecenljive vrednosti, ipd. Niti Krškemu se po njegovem ni treba povsem odpovedati turizmu, treba pa bi bilo poiskati okolju
ljubljansko pismo
Trnova pot do novih lastnikov
Najprej ponudba domačim
Na poslanske klopi republiške skupščine bo v kratkem prišel nov, ‘kompromisni” model privatizacije podjetij, ki mu je, kot trdijo njegovi avtorji, naklonjena večina parlamentarnih strank. Mencingerjevemu modelu je bila naklonjena opozicija, vladne stranke so podpisale Umekov model, Ribnikarjev pa je požel še največ uspeha pri neodvisnih poslancih iz zbora združenega dela edinega zbora, v katerem vladne stranke nimajo večine.
Glavna privlačnost novega modela privatizacije slovenskega družbenega premoženja naj bi bila interna prodaja delnic zaposlenim, vendar z dvema omenjevalnima “sidroma”: podjetje lahko na ta način proda zaposlenim največ 20 odst. knjigovodske vrednosti družbenega kapitala, povprečna vrednost prodanih delnic v podjetju pa ne sme preseči 300 tisoč tolarjev (približno 5.800 DEM), pri čemer pa je določanje notranjih razmerij pri prodaji teh delnic prepuščeno posameznim podjetjem (z omejitvijo, da razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo prodanih delnic ne sme Uti večja od 5:1). Posebnost te prodaje je 90-odstotni popust; zaposleni morajo torej dejansko vplačati le 10 odst. nominalne vrednosti kupljenih delnic.
To pomeni, da je ta “prodaja” zelo blizu brezplačni razdelitvi delnic zaposlenim, ki so jo zahtevali zlasti stndikah. Ko bo kompromisni predlog prišel v parlamentarno razpravo, je nedvomno moč pričakovati očitke, da je tudi 10 odst. vplačila prehudo breme za zaposlene z najnižjimi plačami, in zahteve, naj se ‘prodaja’ spremeni v brezplačno razdelitev. In v čem je sploh smisel teh 10 odstotkov? Avtorji predloga menijo, da ho vsaj minimalno vplačilo povečalo
lastninsko motivacijo novih delničarjev in omejilo nevarnost, da bi delavci tako pridobljene delnice poskušali ob prvi priložnosti prodati. Poleg tega bo kupnina dobrodošla investicija, saj naj U ostala v podjetju, ki bi za njeno vrednost zaposlenim izdalo nove delnice (zaposleni bi tako, v celoti vzeto, seveda le v primeru, da se obe “sidri” ujameta, postali lastniki 22 odst. podjetja).
Naslednji problem je višina drugega “sidra” (najvišjega povprečnega zneska tako prodanih delnic). Če bi bfl ta znesek manjši, bi mnoga večja podjetja po tej metodi lahko prodala precej manj kot 20 odst. svojega družbenega kapitala (nekatera celo manj kot 10 odst.). Zato bi bil delež na tej osnovi pridobljenih upravljal-skih pravic zaposlenih preveč odvisen od velikosti podjetja, če pa bi bil, nasprotno, ta znesek prevelik, bi se pojavilo veliko manjših podjetij, ki bi morala omejevati prodajo zaposlenim, da ne bi presegla 20 odst. družbenega kapitala. S tem pa bi zaposleni prišli do zelo neenakih nominalnih vrednosti delnic
Zatem, ko naj bi podjetje opravilo obe opisani operaciji, bi imelo na voljo več metod nadaljnje privatizacije, med katerimi bi lahko prosto izbira. Najbolj zanimiva metoda je delavski odkup podjetja, končno že zato, ker je domači zasebni kapital prešibak za večje nakupe, če se podjetje odloči za to metodo (pri čemer ni dolžno na ta način prodati vsega ostanka družbenega kapitala, ampak, na primer, le toliko, da zaposleni pridejo do večinskega deleža delnic), morajo zaposleni (najmanj tretjina) takoj kupiti 20 odst. knjigovodske vrednosti kapitala (pri tej metodi ni več nikakršnih popustov), ki je “rezerviran” za program delavskega odkupa, ostalo pa se v obliki odkupijivih prednostnih delnic prenese na državni Sklad za razvoj. Zaposleni imajo pravico, da odkup-Ijive prednostne delnice odkupijo od sklada v petih letih; če jih ne, jih lahko sklad spremeni v navadne delnice in z njimi prosto razpolaga.
VINKO BLATNIK
primerne dnevne, tranzitne programe. Skratka, po mnenju gostov iz turistično razvitega Trenta možnosti za turistični razvoj v tem delu Slovenije ne manjka.
Dogovorjeno je bilo, da bodo še v juliju pripravili pismo o nameri, ki naj bi ga v imenu slovenske strani podpisala novomeška občina kot koordinator sodelovanja, z italijanske pa provinca Trento. Pismo bo opredelilo skupne interese in način njihove uresničitve. Doseženo je bilo soglasje, da bi bila najboljša pot ustanovitev skupnega telesa z različnimi strokovnjaki, ki bi pripravili ustrezno študijo in konkretne projekte za uresničitev razvojnih načrtov na področju turizma. V ta namen pa naj bi čimprej ustanovili mešano projektantsko družbo, ki bi v uresničitev projektov pritegnila del italijanskega kapitala, predvidenega za pospeševanje blagovne menjave z Vzhodno Evropo po najno-vejšem italijanskem zakonu 19.
Z.L-D.
•	Novinarji niso niti slabii niti boljši od družbe, toda na novinarjih se vse lomi (Tomac)
•	Noben narod se ne more uliti tako, da se loči od drugih. (Tagore)
Dr. Kmecl je v Kočevju predstavil program SDP
KOČEVJE — Na družabnem srečanju kočevskih prenoviteljev, kije bilo v petek v Lovskem domu Kočevje na Bregu pri Kočevju, je bil formalni dd srečanja razmeroma kratek, pa vendar za številne zbrane člane stranke SDP, nj ihove sorodnike in simparizaje stranke dovolj zanimiv. Gosta iz vodstva stranke v Ljubljani, dr. Matjaž Kmeri in Angelca Murko, sta namreč spregovorila o pripravah na bližnje volitve in predstavila program stranke.
Dr. K med je kot predsednik programskega sveta stranke povedal, da so pri pripravi volilnega razglasa izhajali iz prepričanja, da vsebinska ponudba ni toliko pomembna, saj bodo imele skoraj vse stranke več ali manj podobno vsebinsko ponudbo, da pa je zato toliko pomembnejši način, kako bo ta ponudba volilcem prikazana Prepoznavni moramo biti po načinu,« je dejal dr. Kmecl in povedaL da so zato pripravili pet poant z gesli, ki si jih ljudje zlahka zapomnijo.
Izhajajoč iz zagovarjanja potrebe po reševanju socialnih in ekonomskih problemov, so izoblikovali poanti, da mora biti Slovenija vsakemu dober m prijazen dom in da se mora ustvariti mentaliteta razvojnega optimizma- Prva izhaja iz dejstva, daje Slovenija stara ne le duhovno, ampak tudi drugače. Slovenija ne srne postajati dežela upokojencev in nezaposlenih. Na njeno staranje ne vpliva le naraščajoče število upokojencev in nezaposlenih, marveč tudi število samomorilcev, umrlih v prometnih nesrečah, pa tudi povečanje števila narkomanov in podobna Ti pojavi so povezani z naraščanjem občutka brezizhodnosti, zato je poudaijanje druge poante še toliko pomembnejše
Zeleni dom, Prepoznavna Slovenija in Evropska Slovenija so preostale tri poante. Geslo, da je srce na levi strani in razum v glavi, je dr. Kmed uporabil pri ocenitvi in pnkam polarizacije strank, razmerja moči in sklepanja koalicij Glede samih volitev je izrazil dvom, da bodo še pred božičem, Angelca Murko iz vodstva stranke, zadolžena za področje kočevske občine, pa je na to dodala, da bodo prenovitelji na volitvah dobili veliko glasov le, če bo sleherni izmed njih v času predvolilnih priprav aktiven.
M LESKOVŠEK-SVETE
.
.
DOBRE TURISTIČNE MOŽNOSTI—Predstavniki province Trento m tamkajšnji podjetniki vidijo na novomeškem območju dobre možnosti za nadaljnji razvoj turizma in so ga pripravljeni podpreti s svojim kapitalom. Začetni pogovori v tej smeri so stekli med italijanskim obiskom pretekli leden v tem konca Slovenije. (Foto: Z L-D.)
Končno pod lastno streho
Regijsko združenje šoferjevin avtomehanikov praz-nuje — Na proslavi bodo v Šmihelu odprli nov dom
NOVO MESTO — Združenje šofer- ■■■■■■■■■ jev in avtomehanikov Novo mesto bo to soboto, 18. julija, ob 1 S. uri slovesno počastilo dan šoferjev in avtomehanikov, 70. obletnico ustanovitve ZZŠAM Slovenije in 41. obletnico svoje ustanovitve. Praznovanje pod generalnim pokroviteljstvom Revoza bo toliko bolj slovesno, ker bodo z njim združili zaradi vojne lani odpadlo počastitev 40. obletnice in ker bodo ta dan uradno odprli nov dom pri šmihelski osnovni šoli.
Do prvih pobud za ustanovitev organizacije šoferjev in avtomehanikov v Novem mestu je prišlo pomladi leta 1951. Okoli jedra 15 zagnancev se je v nekaj mesecih zbralo toliko dolenjskih šoferjev in avtomehanikov, da so poleti že imeli pripravljalni sestanek v hotelu Kandija in so jeseni na občnem zboru v Vrhovnikovi gostilni ustanovili svojo organizacijo. Za prvega predsednika je bil izvoljen Anton Gaspari, v naslednjih 41 letih pa so mu sledili: Franc Krhin, Jože Strugar, Ivan Mišjak, Jože Rotar, Franc Piletič, Jože Jurečič, Jože in Slavko Luzar, Alojz Dragan in Janez Gregorčič; le-ta je danes na čelu dolenjskega stanovskega združenja, ki štqe že prek 500 članov.
Združenje se je ves čas svojega obstoja in delovanja borilo s prostorskimi težavami. Leta 1983 so se lotili prve večje naložbe - kupili so avtobus, ki ga s pridom uporabljajo za poučevanje voznikov in za organizirane prevoze, nato pa
Z LASTNIMI MOČMI —Novi dom dolenjskih šoferjev im avtomehanikov v Novem mestu.
so začeli premišljali o gradnji lastnih prostorov. Lela 1987 so se odkjčik. da končno zgrade lasten doaa Izvolili so gradbeni odbor in ajmm Ivan Mišjak in Franc Strne bolj zaslužnimi, da je gradaja novega doma učinkovito stekla. Sodelovala je večina članstva z udarniškim delna, brezplačnimi prevari in denarnimi sredstvi, izkazala pa so se tadi nekatera podjetja in zasebniki. Tako bodo dokazi šoferji in avtomehaniki letos slavil svoj praznik v lastnih prostorih. Na proslavi bodo vsem, Id so prispevat več, kolje bila njihova obveznost, podeUi priznanja. Za obiskovalce prireditve, ki bo povezana z družabnim srečanjem, ho zanimiva predtsavitev avtomobilov iz Revoza, med njimi novega tipa R 19 safrane.
MM
Nasa anketa
Če bo šlo vse po predvidevanjih in če bodo podana v slovenskem parlamentu sprejeli predlagano ali — v korist zagotovitve večjega vpliva volilcev — delno spremenjeno volilno zakonodajo, bodo nove volitve še letos. Volili bomo tudi novega predsednika Republike Slovenije. Volilna tekma seje v Sloveniji že začela. Zaenkrat so znani in javno predstavljeni trije kandidati: narodnodemokratska kandidatka dr. Alenka Zagar-Slana, kandidat Slovenske ljudske stranke dr. Stanko Buser in kandidat kranjskih liberalcev Vitomir Gros. Svojega kandidata so napovedali tudi krščanski demokrati, le da ga bodo predstavili, ko bodo volitve dejansko razpisane. Sedanja pozicija pa se niti še ni oglasila- Torej lahko pričakujemo pravo poplavo predsedniških kandidatov. Nič hudega oz. lepo in (Kav, da bomo volilci imeli možnost izbire. Prekrasno pa bi bik), če bi imeli možnost izbire najboljšega med dobrimi, ne pa najmanj slabega med slabimi. Kaj obeta zdajšnja ponudba? Kakor za koga. Za gospo dr. Alenko Zagar-Slana javnosti ni znano, zakaj je zdravniško delo zamenjala s politika s prve javne predstavitve pa je kot razlog za kandidaturo ostalo v spominu opozarjanje na spoL Vitomir Gros je najbolj poznan po bananah, ki jih je delil poslancem ob prvem poskusu odaavitve Lojzeta Peterleta. Za dr. Buserja, ki sam najbolj poudarja sveje široko srce, pa se govori, daje prestopil od Zelenih h kmetom, ko muje poslalo jasno, da s kakšnim stolčkom kot Zeleni ne more računati. Se bo zabavno!
LILIJANA ZAMIDA, višja median-ska sestra iz Kočevja: »Sem članica SDP, za predsednika pa bom volila tistega kandidata, ki se tni zdi sposoben in seje že izkazal s svojim delom. Pri lem me H&jSgT njegova strankarska pripadnost ne bo ovirala. Ženske kandidatke mi ne deluje-jo dovolj prepričljivo. Zagotovo vem. da »banane« ne bom volila. Ali bom volila jfrjg Kučana ali Drnovška ali koga drugega	o
še ne vem. Mislim pa da odločitev ne bo	j//
JANEZ DEJAK, trgovec iz Dolenje vasi, Ribnica »Bil sem že opredeljen, sedaj, ko so se zadeve nekoliko spremenile, pa sem spet rahlo v dvomih. Kljub temu mi odločitev ne bo težka. Volil bom namreč kandidata krščanskih demokratov ali Demosovih strank oz. koalicije. Med kandidati za predsednika ne bom volil komunistov, saj nočem, da bi bilo taka kot je v Srbiji.« v Revozu,	~
ALOJZ KRHIN, delavec Novo mesto: »Vse lepo in prav, ne razumem pa tega, da v državah z mnogo več prebivalci težko najdgo kandidate za predsednike, medtem ko jih je pri nas za izvoz. Mi volilci lahko samo uparoa da imajo kandidati dovolj debelo koža da jim bo uspelo ubraniti se pred napadi protikandidatov. Kdo bo v tej dirki za predsednika zmagaL mi je skoraj vseeno, le gospoda Grosa ne bi rad videl v tej vlogi.«
MATEJA NOVŠAK, študentka iz Boštanja: »Mtdim, da sr Slovenija zasluži boljšo izbiro možnih kandidatov za predsednika države na novih volitvah. Upam, da bomo dobili predsednika, ki mu bo večina Slovencev zaupala zavoljo njegove strokovne usposobljenosti, pokončne drže in ustrezne morale. Trije kandidati, ki jihje doslej predlagala sedanja opozicija, niso po mojem okusa še zlasti ne kranjski poslanec Vitomir Gros.«
AMALUA JERAJ, kmetica iz Sidranje vasi, občina Trebnje. »Dr. Stanko Buser je prepošten, da bi kam prilezel. Če-prav sem verna, se mi zdi, da malo preveč poudarja vero. Vitomir Gros mi je antipatičen, gospe Slana pa sploh ne poznam in ne bi bilo prav, da bi sploh kaj idda o njej. Mislim, da bodo te volitve predsednika države Slovenije zaradi množice različnih kandidatov precej bolj zanimive od zadnjih.«
FRANC JANEŽ, revirni gozdar na Planini, iz Črnomlja: »Prav je, da je več predsedniških kandidatov, saj se bodo Ij udje najbrž lažje odločili, koga bodo volili. Verjetno pa bodo na tokratnih volitvah volila bolj previdni m ne bodo nasedali vsaki lepi besedi m obljubi potenaal-nih predsednikov. Sicer pa bi stranke morale predlagati kandidate, dorasle predsedniški funkciji. Nekateri od sedaj znanih kandidatov po mojem mnenju to niso.«
MILAN HERAKOVIČ, prodajalec iz Kostanjevice: »Kandidati pravrja da so politiki evropskega tipa, ampak še zdaleč niso evropski. Pred vohtvamise vsi hvali
ja a zaradi tega še ni rečena da bi bdi dobri predsedniki. Morajo jih pohvaliti drugi ljudje Bodoči predsednik bo rooial doseči, da se bo država zares uveljavila v sveta poskrbeti za okrepitev gospodarstva, obnovitev stikov z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami Kandidatov je Itar preveč.«__________________
Klavnica tokrat le ni »padla«
Liberalni demokrati so zbrali premalo podpisov delegatov, da bi lahko dali pobudo za referendum o sanaciji črnomaljske klavnice — Protestni odhod
ČRNOMELJ — Tukajšnja Liberalno-demokratska stranka (LDS) je pred dnevi poslala delegatom občinske skupščine dopis, v katerem jih poziva, naj podpišejo izjavo stranke, da podpirajo njeno pobudo, da v vseh treh mestnih krajevnih skupnostih razpišejo referendum o novogradnji oz. »sanaciji« klavnice, za katero si nekateri - med njimi tudi liberalni demokrati - želijo, da bi stala zunaj mesta.
ČEZ MEJO LE S SPRIČEVALOM
LJUBLJANA — Z včerajšnjim dnem je na slovensko-hrvaški meji začel veljati nov režim na področju fitokarantenske in vetemarske službe, s čimer ta meja vse bolj postaja podobna pravi meddržavni meji. Po novem morajo vse pošiljke v obe smeri imeti uvozno dovoljenje, to pa velja tudi za živino in izdelke živalskega izvora. Slovenija bo izvoznikom na Hrvaško izdajala mednarodna zdravstvena spričevala za živino, obvezna pa bo tudi karantena. Z republiškim odlokom, ki bo začasno veljal do 30. septembra, je določenih tudi nekaj izjem in omejitev. Tako bo lahko vsaka oseba v tem času uvozila ali izvozila skupno •e 2 kg mesa, mesnih ali mlečnih izdelkov, za prestop meje z domačimi živalmi pa bo tudi potrebno zdravniško spričevalo.
[ NOVOMEŠKE TRŽNICE
Dočakali smo, da seje tudi na novomeški tržnici cena paradižnika spustila na 50 tolarjev. V Ljubljani so ga po tej ceni ponujali že pred dobrim mesecem. Krompirje veljal 40 do 60 tolarjev, čebula 60 do 80, kumare 60, kumare za vlaganje 70, paprika 100, fižol 100, šopek mladega korenčka 30, jajca 12, borovnice 200, marelice 150, breskve 120, hruške 80, zelje 60, česen 300, pesa 100, hlebček sirčka 250, jabolka 80 tolarjev. V Sadju in zelenjavi stanejo marelice 185 tolar-jev, breskve 150, pomaranče 90, paradižnik 50, cvetača 199, banane 95 m kumare 70 tolaijev. Pri Deladiniju so v ponedeljek imeli breskve 120, nektarine po 250, paradižnik po 50—100, lubenice po 100, dinje po 100, cvetačo po 80 fižol po 100, če-sen po 300, krompir po 60, čebulo po oO in banane po 90 tolarjev.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 216, do tri mesece starih, in 59 starej-S-hpntšičev. Prvih so prodali 145 po 400, drugih pa 27 po 200 tolaijev ki-logram žive teže.
Liberalni demokrati so svojo pobudo utemeljevali s tem, da se v zadnjem času zopet veliko govori o klavnici v Črnomlju. Se več, po njihovem se uresničuje resna namera lokalnih oblasti, v tesni navezi s kmetijsko zadrugo Črnomelj, da se že desetletja ekološko sporna klavnica v mestu bodisi sanira bodisi premesti za nekaj sto metrov stran od sedanje, v nekdanjo vojašnico. Zato je LDS trkala na zavest delegatov in jih spraševala, ali klavnica res sodi v mesto in ali se splača investirati za okoli 3 milijone mark posojil, ki jih bo potrebno vrniti, za lokacijo klavnice, ki naj bi bila začasna. Nadalje sprašujejo, ali ne bi začasno, dokler ne uredijo v občini sodobne klavnice, klavniško dejavnost za
Vlada ne popušča
Odkupna cena pšenice ostaja 18 in 17 tolarjev — Manjša jesenska setev?
LJUBLJANA — Slovenska vlada ni popustila kmetom in slovenski ljudski stranki in ni spremenila prvotno določene odkupne cene za pšenico. Kilogram pšenice prvega kako vostnega razreda bo tako dokončno stal 18 tolarjev, kilogram pšenice drugega razreda pa 17 tolarjev. To pomeni, da vlada nipri-stala na uveljavljanje stroškovnega načela, temveč je vztrajala pri tržnem, ne oziraje se na možne negativne posledice. Kmetijski inštitut Slovenije je namreč izračunal da znašajo pri nas pri pričakovanem pridelku 5 ton pšenice na hektar pridelovalni stroški 23,50 tolarja, pri pridelku 4,51 (ki ga, mimogrede povedano, mnogi naši kmetje niti ne dosegajo) pa celo 26,06 tolarja. Tržne cene pšenice v svetu so mnogo nižje in se vrstijo okrog 11 tolarjev, vendar bi domače pridelovalce uničili če bi upoštevali samo svetovno ceno. Vlada je za kompromis, pri čemer dokazuje, da je slovenska pšenica letos na osnovi preračuna v marko celo bolje plačana, kot je bila lani Za kilogram pridelka je kmet dobil lani 0,29 DEM, letos pa 0,33 DEM. Posledice se bodo pokazale že ob jesenski setvi ko se utegne zgoditi da bo naša država še poslabšala samooskrbo z žitom, čeprav je glede tega že na repu Evrope.
KDO BO GOSTITELJ OB VINSKI CESTI?
ČRNOMELJ — Občinski izvršni svet je imenoval strokovno komisijo, ki bo ocenila, kdo izpolnjuje pogoje za nosilce turističneponudbe ob črnomaljski vinski cesti. Člani komisije so štiije agronomi, in sicer Andrej Fabjan, član IS, Jože Urh, kmetijski inšpektor, Greta Avguštin s kmetijske svetovalne službe ter Maijan Novak, referent za kmetijstvo. Komisija bo opravila svoje delo po 15. juliju, ko je potekel zadnji rok za prijave.
Kmetijski nasveti
"Basta" za zastrupljanje
V imenu novega herbicida basta je očitno tudi nekaj simbolike. C^aravi je preprosto dovolj (italijansko basta) strupov, s katerimi Hov,ek ruši ravnovesje in si uničuje svet, v katerem živi. Prihodnost jmaj0 lc nenevarna sredstva in naravnemu okolju prijazna 'chno ogija; k temu naj bi svoje prispeval tudi novi herbicid, ki ga zelo priporočajo za uporabo v vinogradništvu in sadjarstvu, kat. povzemamo iz članka, objavljenega v reviji Obstbau ind Weinbau, oz. iz prevoda v reviji Sad, ki jo izdaja Tron, d.o.o., v ^Krškem.
Za sodobno integralno sadjarstvo in vinogradništvo večina doslej znanih herbicidov ni priporočljiva in mnoge kemične tovarne J11 [začno tekmujejo med seboj, da bi jih nadomestile. Eden od V., usPcfi°v sc je posrečil nemškemu gigantu Hoechstu, ki je začel izdelovati herbicid basta, katerega prednost je predvsem v leni, da je ob dobrem učinkovanju na plevele skorajda neškodljiv za naravo. Njegova aktivna snovjo glufosinat amonij, ki na plevele “Jeline tako, da v listih nakopiči več amonijaka, kot ga more pro "d* sproti Prcc*c'at'- Končna posledica je njen počasen
b poskusi na raziskovalnih postajah so ugotovili, da je basta JJ.cselcktivcn dotikalni herbicid, ki uničuje vse travnate in sitokolistnc plevele, posebno dobro pa učinkuje na tako trdovraten in nadležne plevele, kot so plazeča pirnica, kostreba, fJttva kopriva, rogovilček, plešcc in še nekateri, ki so v intenzivnih
nasadih postali zadnja leta prava nadlega. Basta deluje počasi, “Ido 5 tednov, vendar zanesljivo. In kar je njegova največja odlika, ni nevaren ne čebelam ne ribam ne deževnikom, zato ga je mogoče uporabljati na vodozaščitenih območjih.
Navodilo na embalaži je seveda potrebno natančno upoštevati. Herbicid basta daje najboljše rezultate, če ga uporabljamo v suhem in toplem vremenu. Ker je basta dotikiuni herbicid, mora “[ti škropljenje temeljito opravljeno. Zanimivo je, da deli sadnega ptevja ali trte niso prizadreti, četudi jih oplazi škropivo. In sc •p: basto v tleh mikroorganizmi sorazmerno hitro razgradijo, ne da bi ostale kakršnekoli posledice.	inf jvl L.
Črnomaljce opravljali v samo 15 kilometrov oddaljeni Metliki.
LDS je želela do seje občinske skupščine, kije bila pretekli četrtek, zbrati pri delegatih dovolj podpisov izjav, da bi lahko vložila zahtevo po razpisu referenduma v vseh treh mestnih krajevnih skupnostih, ki jih ta problematika tudi najbolj in neposredno zadeva. Za to bi morala stranka zbrati od 56 izjav, kolikor jih je odposlala, najmanj 29 podpisov, dobila pa jih je le 9. Od tega sojih 5 podpisali poslanci LDS, enega socialistka, ostalo pa neodvisni poslanci. Kot je na seji občinske skupščine dejal sekretar LDS Boris Mužar, je imela njihova stranka s to pobudo dober namen, saj je bila njihova čelja, da bi ohranili lepo mesto. Sedaj pa podpisniki ne nosijo nikakršne odgovornosti, če bo klavnica stala tam, kjer bo pač stala. Poudaril je tudi, da njihova akcija še ni zaključena in da še vedno sprejemajo podpisane izjave.
Poslanec slovenske ljudske stranke Janko Bukovec je LDS očital, da zavira obnovo klavnice, čeprav je jasno, da denaija za novogradnjo ni. S tem pa, ko jim svetuje, naj živino koljejo v Metliki, kmetom jemlje denar iz žepa. Zato je ocenil, da so predlogi liberalnih demokratov nezreli. Za to izjavo je Mužar zahteval opravičilo, ker pa ga ni dobil, je demonstrativno zapustil sejo skupščine. S takšno potezo pa se ni strinjal liberalni demokrat Silvester Mihelčič, saj je menil, da protestno odhajanje ne rešuje ničesar, ampak seje potrebno spopasti z različnimi mnenji. Bukovec seje v Mužaijevi odsotnosti sicer delno opravičil, še vedno pa je menil, da njihova pobuda ni upravičena. Tudi kmet
Novi muholovci
Če bi ostalo pri življenju vse potomstvo, bi se iz ene same muhe v enem letu namnožilo strahotnih 130 milijonov muh. Toše seveda ne zgodi, za to poskrbi s svojimi naravnimi zakoni narava sama, nekaj pa k temu prispeva tudi človek. Zdaj, ko prihaja poletna vročina in ko utegne leteča golazen zmanjšati prirejo mesa in mleka tudi do 20 odstotkov, je čas, da v ta namen naredi kaj več.
Začne se že s higieno. Sveže prebeljen hlev muham ni naklonjen. Še mnogo bolj učinkoviti so kemični pripravki, kot sta neporex 50 SP ali še boljši alfaeron 50 WP, vendar iz naravovarstvenih razlogov niso več tako priporočljivi. Zato je toliko bolj razveseljiv povratek muholovcev, ki jih je v novi obliki ponudilo slovenskemu trgu podjetje Unic-hem iz Ljubljane.
Gre za papirnate plošče v treh različnih velikostih, ki so prevlečene s posebnimi nestrupenimi lepili in na katere se v razmeroma kratkem času nalepijo skorajda vse muhe, ki so v hlevu, četudi jih je več tisoč. Novost so preizkusili v ihanski farmi prašičev in seje zelo dobro obnesla. Seveda na paši, kjer leteča nadloga živali še posebej mučno nadleguje, muholovcev ni mogoče uporabiti. Tam še vedno pridejo v poštev odvračalne ploščice auri-plak, ki jih rejec pritrdi živali na ušesa.
Lojze Štrucelj je pripomnil, da je bil užaljen, ko je dobil takšno pisanje od LDS, saj meni, da bo črnomaljska klavnica lahko delala brez škodljivih vplivov na okolje, če bodo upoštevane vse zahteve.
M. BEZEK-JAKŠE
SAD ŠT. 6
KRŠKO — TRON, d.o.o., Krško je izdal 6. redno število revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. V njej dr. Lea Milevoj nadaljuje z opisovanjem odnosov med koristnimi žuželkami in škodljivci, inž. Janko Širec piše o sejanju jagod, dr. Julija Smole poroča o vigredi, obetavnem češnjevem križancu, inž. Tanja Strniša razmišlja o sadjarstvu v Suhi krajini, inž. Jurij Mamilovič poroča o boleznih in škodljivcih na leski, dr. Slavica Šikovec pa komentira pojav barrique vina, ki je v 80. letih postal več kot modna muha. V reviji je objavljenih tudi nekaj zanimivih prispevkov, prevedenih iz tuje strokovne literature.
Zakaj škropljenje pred žetvijo
Pospešitev zorenja
NOVO MESTO — V ponedeljek je ogorčen človek iz Dolenjskih Toplic sporočil, da pšenico na zadružnih poljih tik pred žetvijo škropijo. Kako je s tem, smo se pozanimali pri Hermanu Mlakarju, vodji lastne kmetijske proizvodnje v KZ Krka.
Mlakar je povedal, da za pospešitev zorenja pšenice škropijo z glifosatom, kar je tudi pri nas od lani uradno dovoljeno, sicer pa to v tujini prakticirajo že dalj časa. Škropljenje s tem herbicidom najblažjega delovanja je bilo že prej načrtovano, vsekakor pa pšenice ne bodo poželi prej kot 10 dni po škropljenju, kolikor je karenca tega škropiva.
V lastni pridelavi je v zadrugi s pšenico posejanih 227 hektaijev, od tega je na 86 ha semenska pšenica. Gledali bodo, da bodo pšenico poželi čim bolj zrelo, kajti stroški sušenja so zelo veliki. Tako načrtujejo, da bodo konec tedna začeli žeti na Šentjemejskem polju, nazadnje pa v Dolenjskih Toplicah.
A. B.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Kaj je v trtju še potrebno postoriti
Oidij kmalu ne bo več povzročal škode na jagodah, vendar se lahko močno širi na listih in je v primeru tople jeseni in blage zime pričakovati močan napad v prihodnjem letu. Da preprečimo nadaljnje širjenje oidija, moramo škropiti še v začetku avgusta s karatanom in sredi avgusta z močljivim žveplom (pepelin 1%). Konec julija je priporočljivo hektar vinograda požveplati s 25 kg žvepla v prahu. S tem preprečimo razvoj oidija in pršice ter njen zgodnji napad v pomladi prihodnjega leta. Če oidij močno napade jagode, je možno (če okužba ni stara) preprečiti škodo tako, da operemo grozde s hipermanganom (125 g na 100 1 škropiva, dodamo še 2 kg gašenega apna). Še isti dan moramo poškropiti s sistemikom, da bi preprečili nove okužbe.
Ugodne vremenske razmere omogočajo hitro širjenje peronospore. Sedaj je možna predvsem okužba grozdov; lahko se zgodi prej, preden bolezen opazimo na listih. Uporaba sistemičnih pripravkov ne prepreči vsake okužbe. Če so trsi prebujni in ni odstranjeno listje okrog grozdja ter smo uporabili manj kot 1.000 I vode na ha, je možnost, da nastane škoda, velika. Ob hujšem napadu je potrebno škroplenje ponoviti čez 6 do 7 dni. Ker ni dobro, če bakrove pripravke uporabimo več kot dvakrat na leto, priporočamo, da jih prihranimo za zadnji dve škropljenji v avgustu. Ni pripravka, ki bi bil enakovreden dobro pripravljeni bordojski brozgi. Za 100 1 škropiva vzamemo 1 kg modre galice in 1,25 kg mastnega gašenega apna. Pravilno je, da galico vlivamo v apneno vodo ter močno mešamo. Ali je nevtralna, preverimo z lakmusovimi listki.
Svetujemo škropljenje za zatiranje “kislega črva”. Povsod, kjer je bila
ugotovljena škoda od tripsov, stroka priporoča zolone ali hasudin. Fastac je učinkovit, vendar ni primeren. Drugod sta primerna diptereks in rcldan. Rok za škroplenje je v Posavju med 12. in 16. julijem, v Beli krajini med 18. in 20. julijem ter na osrednjem Dolenjskem še nekaj dni pozneje. Priporočljivo je uporabiti bacillus thuringiensis, vendar je potrebno škropiti nekaj dni prej.
Če želimo, da botritis ne bi povzročal škode, moramo najprej poskrbeti za ustrezno bujnost trte. Če je trs prebujen, je treba odstraniti odvečne poganjke in listje okrog grozdja (po dva lista na mladico). Škropljenje je samo delno uspešno. Uporabimo lahko roni-lan ali enovit M. To je sistemik in z njim škropimo samo enkrat v drugi polovici julija; deluje tudi na oidij, zato mu ne dodajamo sistemi-ka. Vendar delovanje ni zadostno v primeru večje nevarnosti. Nemsto enovita lahko vzamemo euparen (deluje dotikalno, učinkovit je tudi na peronosporo). Primerna je tudi bordojska brozga, če bujnost ni prevelika. Pri vseh pripravkih je nujno dobro oprati grozdje pa tudi jroškropiti cel trs.
Zaradi hladnega vremena v času cvetenja je možen večji pojav odmiranja pecljev zaradi pomanjkanja magnezija. Škodo lahko bistveno zmanjšamo, če občutljive sorte poškropimo z fertisalom Mg ali Mg konc. ali grenko soljo. Prvič škropimo, ko se začne mehčanje, drugič po desetih dneh. V primeru toče takoj uporabimo kaplan ali enovit M ali antrakol kombi.
Vršičkanje opravljamo postopno in po potrebi, da preprečimo prelom poganjkov tik nad žico. Ko se poganjki nagnejo poševno, jih prikrajšamo 50 do 70 cm nad najvišjo žico. Zalisnike odstranjujemo samo okrog grozdja. Dokler jutranje temperature ne padejo pod 10 stopinj Č, jih moramo varovati pred peronosporo.
Čimprej opravite redčenje preobilnega nastavka grozdja, kajti z odlašanjem po nepotrebno obremenjujete trs!
Inž. JOŽE MALIEVIČ
Ob žetvi še nekaj neznank
Cena kombajniranja 4.200 tolarjev na uro — Sporen hrvaški kombajnist? — Podpora za odkupno ceno
ČRNOMELJ — V Črnomlju ocenjujejo, daje v občini zasejano s pšenico 680 ha, povprečni pridelek pa naj bi bil 3.600 kg na hektar. Na sestanku s kom-bajnisti, kije bil konec junija, so ugotovili, da bo letos delalo v občini okrog 30 kombajnov, cena kombajniranja pa bo za stroje z delovno širino nad 2,60 metra 4.200 tolaijev na uro z vezanjem in 600 tolarjev manj brez vezanja. Cena kombajniranja s stroji, ki imajo delovno širino pod 2,60 metra, pa je lahko za polovico manjša. Kombajnisti bodo morali na te cene zaračunati še 5-odstotni davek na storitve, medtem ko so davka na dobiček oproščeni. Prav tako so dolžni izdajati račune o opravljenih storitvah. Potek žetve pa bo spremljala tudi posebna občinska komisija.
V Črnomlju so pripravili natančen seznam krajev, kjer bodo želi kombajnisti, da ob žetvi ne bi prihajalo do nesporazumov. Čeprav je bilo že pred časom na seji občinske skupščine opo-
zorjeno, naj bi želi le slovenski kombajnisti, pa je med njimi tudi hrvaški. V izvršnem svetu pravijo, da niso tisti, ki bi nadzorovali mejo in mu preprečili prihod v Slovenijo. Mora pa biti ta kombajnist primerno obdavčen. Kot je bilo slišati v občinskem izvršnem svetu, bodo kmetom oddano pšenico izplačali v petnajstih dneh po odkupu, medtem ko pretekli teden še niso bili znani pogoji menjave merkantilne pšenice za semensko. Občinska vlada pa je podprla zahteve kmetov, da se popravi njena odkupna cena in sicer v skladu z izračuni Kmetijskega inštituta.
M.B.-J.
HELENA MRZLIKAK
ŠKROPIVA
PREDRAGA
Škropiva so predraga. Pakiranje je neprimerno, predvsem za številne male vinogradnike. Moj primer Že od lanskega julija sem po trgovinah zaman iskal bakreni euparen. Pred nekaj dnevi sem ga začuda našel, veselje pa je bilo kratkotrajno: cena kilogramskega paketa je 2572 tolarjev, uporabnost dve leti, datum proizvodnje pa junij 1991. Vse to brez komentaija. Zelo dobro bi bilo, če bi v časopisu imeli rubriko, v kateri bi strokovnjaki odgovarjali, kako je s trajnostjo škropiv in kako ravnati po izteku deklariranega roka uporabe, saj tega podatka ni v literaturi. Prav bi bilo, da bi tudi proizvajalci škropiva prodajali v manjših zavojčkih, ne le v kilogramski embalaži.
D. Š.
{gospodinjski kotiček
Shranki iz stročjega fižola
ZADRUŽNA LAST — Predsednik sevniške M—Kmečke zadruge Jože Kunšek, kmet iz Zabukovja,je prerezal trak ob petkovi otvoritvi Kmetijskega oskrbovalnega centra v Tržišču, ki gaje v pičlih štirih mesecih po pogodbi na ključ zgradilo sevniško SGP Posavje po domiselnih načrtih arhitektke Andreje Kus iz Inženiringa SGD Beton Zagorje. Direktorica M—KZ Jožica Mlakar je po vedala, da bo pod streho KOC na 450 m2 trgovina za kmetijski reprodukcijski in gradbeni material, samopostrežba, okrepčevalnica, hranilno-kredilna služba, zunanjih skladiščnih prostorov pa kar 1.800 m2. Poudarila, daje naložba zadružna last, ki ostaja nedeljiva. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih (na posnetku med govorom) je pohvalil sevniško zadrugo kot zgledno. V imenu 16.500 delavcev Mercatorja pa je zadrugi čestital predsednik tega poslovnega sistema, Miro Goslar, rekoč, da si ne lastijo nobene zadruge. (Foto: P. Perc)
Med mnogimi vrstami fižola, ki ga uporabljamo v zrnju, so mnoge v sorodu z nizkim fižolom. Glede na hranilni pomen je fižol vseh vrst in oblik premalokrat na mizi. Med stročjim fižolom in fižolom v zrnju so precejšnje razlike v energetski vrednosti in vsebnosti hranilnih snovi. V 100 g stročjega fižola je 42 kkal, 2,2 beljakovin, 0,2 g maščob in 7,6 g oljikovih hidratov. V isti količini zrelega fižolovega zrnja pa je teh sestavin tudi do desetkrat več. Stročji fižol vsebuje še 52 mg kalcija, 42 mg fosforja in 0,7 mg železa ter več vrst mikroelementov. Od vitaminov pa vsebuje karotin, to je provitamin A, vitamine B skupine ter vitamin C in E. Svež, nekuhan fižol vsebuje protein fazin, ki je strupen. Zato si velja zapomnili, da mora biti stročji fižol vedno dobro kuhan. Za shranjevanje v zamrzovalni skrinji uporabljamo vrste favorit in saksa. Ostale vrste, četudi okusne in mesnate, sc za zamrzovanje ne obnesejo tako dobro kot omenjeni.
Pred vlaganjem v skrinjo fižol operemo, odstranimo konce in tri minute blanširamo. Nato ga ohladimo pod tekočo vodo, odcedimo, osušimo in embaliramo. Za kasnejšo pripravo jedi je potrebno zamrzn-
jen fižol pristaviti vedno v vrelo vodo. Če želimo konzervirati fižolovo stročje v kisu, pripravimo mešanico iz 2,5 dela vode, 1 dela kisa za vlaganje,- 2 žlic soli, nekaj zrn celega popra in lovorovega lista. Vse skupaj zavremo. Fižolovo stročje skuhamo skoraj do mehkega in še vročega polnimo v segrete kozarce, zalijemo z vrelim kisom ter neprodušno zapremo. Kozarec postavljamo tesno drugega poleg drugega, z odejo prekrijemo in tako pustinio nekaj ur, da sc počasi ohlade. Če ne želimo kislega shranka, lahko zalivamo lc z vrelo slano vodo. Soli dodamo po okusu.
Zelo okusen shranck je tudi mešanica kuhanega, poljubno narezanega rdečega korenja in fižolovega stročja. Korenje in stročje skuhamo vsako poseliej, nato pa po plasteh vlagamo v vroče kozarce. Zalivamo z vrelo mešanico kisa ali samo soli. Za malico pa lahko pripravimo stročji fižol s smetano. Potrebujemo 1 kg stročjega fižola, slan krop, 3 dag olja ali 5 dag ocvirkov, 2 žlički drobtin in 2 del kisle smetane. Kuhan stročji fižol odcedimo, stresemo v skledo in prelijemo s prepraženimi drobtinicami in kislo smetano ali z vročimi ocvirki, ki smo jim primešali kislo smetano.
1
IZ N(vŠIH OBČIN
iiTii.lt
IZ NkŠIH OBČIN

Nove občine res bližje občanom?
V novomeški občini vrsta pomislekov o reformi sedanjega sistema občin v ___manjše in o ponujenem modelu novih občin — Kako bodo živele?_
NOVO MESTO — Nova slovenska ustava je zakoličila tudi reformo sistema sedanjih občin. Nad ponujenim predlogom sistema manjših občin, o katerem se je zadnje tedne veliko razpravljalo, nikjer ni pretiranega navdušenja. Marsikdo bi namreč tudi v novomeški občini živel s komerkoli, samo z najbližjimi sosedi ne, kar utegne preobrazbo precej zaplesti.
Razprave so so v novomeški občini s katerimi da jih veže le krajevni urad,
resneje lotili predvsem v krajevnih skupnostih, ki so predvidene kot središča bodočih občin, in seveda tam, kjer s predlaganimi rešitvami niso zadovoljni. Po predlogu naj bi bilo na območju sedanje novomeške 9 občin: Dolenjske Toplice, Novo mesto, Straža, Mirna Peč, Stopiče, Šentjernej, Škocjan, Šmar-jeta in Žužemberk.
V Otočcu so enotni, da predlagana združitev krajevnih skupnosti Otočec, Bela Cerkev in Šmarjeta v občino Šmaijeta zanje ni sprejemljiva. Bližje jim je Novo mesto; osnovne življenjske potrebe krajani lahko zadovoljujejo v Otočcu, vsekakor pa jim Šmaijeta ne more nuditi nič boljših možnosti. Podpirajo priključitev k mestni občini z ohranitvijo avtonomije ali ustanovitev samostojne občine. V krajevni skupnosti Uršna sela ne pristajajo na predvideno priključitev k Dolenjskim Toplicam,
CIGANI SE PREDSTAVIJO
NOVO MESTO — Zveza kulturnih organizacij Novo mesto pripravlja večer ciganske poezije, ki bo v petek, 17. julija, ob 21.30 v atriju Doma obrtnikov. Katra, Franč, Irena, Jože, Toni, Barbara, Marta, Gregor in Lenča bodo poskusili prek pesmi približati resnično romsko dušo, ki je v vsakodnevnih stikih z njimi na ulicah našega mesta ne poznamo.
SHOD RAZLAŠČENIH V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ — V nedeljo, 19. julija, se bodo ob 10. uri na hipodromu v Šentjerneju zbrali lastniki razlaščenega premoženja in njihovi simpatizerji in somišljeniki iz Slovenije. Zbor po potekal pod geslom: Oropani, skupaj!. Glavna tema zbora pa bo, kako so jemali naše premoženje in kako ga (ne) vračajo. Organizatorji napovedujejo, da se bodo shoda udeležili in na njem tudi govorili: Vitomir Gros, Ivan Pučnik, dr. Rajko Pirnat, Ivan Bizjak, Marjan Dvornik in dr. Edo Pirkmajer.
neurejene cestne povezave in slabe izkušnje pri gradnji telefonskega in vodovodnega omrežja. So za povezavo z občino Novo mesto. Enako je v krajevnih skupnostih Birčna vas in Podgrad, ki se otepata vključitve v novo občino Stopiče, ker bo prerevna, da bi lahko uredila katerega od življenjskih problemov ljudi. Na revščino kot oviro za urejanje normalnih življenjskih pogojev ljudi v bodoči samostojni občini opozarjajo tudi v Mirni Peči pa v Žužemberku, kjer so so sicer že nekako sprijaznili, da bodo s priključitvijo sosednjih suhokranjskih krajevnih skupnosti — v Hinjah nad tem niso navdušeni — v prihodnosti najrevnejša slovenska občina.
V Šentjerneju, kije večji od cele zdajšnje metliške občine, so za samostojno občino. Opozaijajo pa na škodljivost pretirane delitve na manjše občine v Sloveniji in pričakujejo analizo utemeljenosti takšne reforme. Orehovica nasprotuje povezavi v občino Šentjernej, čeprav je ta v vseh pogledih njeno lokalno središče.
OBČINSKA POMOČ ZA ODPRAVO ŠKODE
NOVO MESTO — Številna neurja so v zadnjem času naredila precej škode po terenu. V krajevni skupnosti Žužemberk je bil porušen oporni zid in most v Stavči vasi. K popravilu, ki je stalo po predračunski vrednosti blizu 600 tisoč tolarjev, se je občinska vlada odločila iz rezervnega sklada primakniti 230 tisočakov. Krajevni skupnosti Ločna—Mačkovec je bila iz istega vira odobrena pomoč v višini 120 tisoč tolarjev za odpravo škode v znesku
700.000	tolarjev,, ki jo je naredilo neurje na cesti proti Zdinji vasi, že pripravljeni za asfaltiranje. Marjan Rifelj, ki mu je 8. junija požar uničil kozolec in precej sena ter kmetijske opreme in naredil za 3 milijone tolarjev škode, bo kot gospodar perspektivne zaščitene kmetije iz občinskega rezervnega sklada prejel 150.000 tolarjev pomoči. Jelka Zagorc z Gor. Vrhpolja pa bo prejela
30.000	tolarjev pomoči, ker ji je utrgani zemeljski plaz sredi junija na pol porušil zidanico in naredil za 450.000 tolarjev škode. Sanacija plazu bo stala dodatnih
200.000	tolaijev.
Kriza povezuje stranke
Zastoj v delu skupščine pripeljal do koalicijske-ga dogovora — Kritika predloga volilnih enot
NOVO MESTO — 13. julija je pričel veljati koalicijski dogovor, ki so ga podpisale novomeške občinske organizacije socialistične stranke, stranke demokratične prenove, demokratske stranke in poslanski klub Zelenih. O podpisu koalicijskega dogovora so se dogovarjali tudi z drugimi, predvsem s socialnimi demokrati in liberalno demokratsko stranko, ki pa so se zaenkrat umaknili. Koalicijski dogovor ostaja odprt za vse stranke.
Socialisti, SDP, demokrati in poslanski klub Zelenih v Novem mestu ugotavljajo podobnost svojih programskih izhodišč in ciljev, zato so se tudi dogovorili za sodelovanje in skupno nastopanje. Predvsem želijo bolj organizirano nastopati v novomeški občinski skupščini in prispevati k njenemu učinkovitejšemu delu. Usmerili se bodo k reševanju najpomembnejših vprašanj ljudi v občini, in to brez ideološkega razlikovanja, ki so ga ljudje siti.
V okviru pristojnosti občine si bo koalicija prizadevala zagotoviti zlasti ustvarjanje čimboljših razmer za gospodarjenje na vseh področjih, učinkovito delovanje skupščinskega sistema ter ustavnosti in zakonitosti odločanja v občini, ustreznejšo politiko urejanja prostora in varstva okolja in ustreznejšo kadrovsko politiko. Podpisniki koalicijskega dogovora so na ponedeljkovi tiskovni konferenci izpostavili krizo in zastoj, do katerega je prišlo v delu občinske skupščine in ki ga nameravajo s svojimi prizadevanji poživiti ter doseči zainteresiranost poslancev za parlamentarno delo.
Podpisnice dogovora bodo sodelovale tudi v volilnih postopkih v slovenski parlament, da bi res prišli
vanj poslanci, ki bodo kakovostno zastopali novomeške interese, da ne bomo v vseh ozirih slovenski jug. Koalicija si bo prizadevala tudi za zasedbo mest v vladnih resorjih republike s kadri iz novomeške občine. Obsoja pa dogodke, kakršen se je zgodil prejšnji teden pred ljubljanskim Magistratom, uničevanje pri Sv. Urhu ter predvolilno kampanjo, kakršne se je lotil nekdanji Demos. Namesto ponujanja novega, boljšega prisega predvsem na blatenje vsevprek in vsega, preteklosti, posameznih strank in ljudi, ki niso v Demosu.
Prva skupna naloga novomeške koalicije pa je prizadevanje za sprejem čim bolj sprejemljive volilne zakonodaje. Njihovo skupno stališče je, naj na volitvah zmagajo volil-ci. V parlament naj bi torej prišli tisti, ki bi jih ljudje res izvolili, ne pa po raznih drugih ključih, nacionalnih listah ipd. Novomeška koalicija opozarja tudi na vprašljivost predlagane razdelitve Slovenije v volilne enote in okraje za volitve v državni zbor. Novomeška in ostale dolenjske, belokranjske in posavske občine so povsem ponesrečeno v volilni enoti skupaj z Zasavjem. Še slabše je z okraji. Pri teh se v Novem mestu nagibajo k drugi različici, manj slabi od dveh slabih, ki vsaj upošteva občinske meje, medtem ko jih prva povsem ignorira in deli občine na več volilnih okrajev oz. povezuje posamezne dele različnih občin. Po tej bi ljudje na primer iz Dolenjskih Toplic in Uršnih sel volili skupaj s Črnomaljčani, podgoijanski del novomeške občine pa skupaj z Metličani.
Z.LIND1Č-DRAGAŠ
V novomeški krajevni skupnosti Center so ocenili, da je utemeljitev reforme s preveliko oddaljenostjo zdajšnje občine od občana politična parola. Pogrešajo analizo sedanje neprimerne organiziranosti občin ter jasno opredelitev ciljev reforme, pristojnosti bodočih občin in materialne osnove za njihovo
• V krajevni skupnosti Kandija-Grm so bili najostrejši. Reformo so ocenili kot manever države za odvračanje pozornosti od bistvenih problemov, kijih bo država ta čas uredila po centralističnem vzorcu. Primernejša, enostavnejša in cenejša se jim kaže dograditev sedanjega sistema krajevnih skupnosti z njihovo večjo pristojnostjo in sistemskim financiranjem. Opozarjajo tudi, da v primeru reforme mestna občina ne more prevzeti podeželskega zaledja, saj bi bil izničen cilj o občini, ki je čim bližje občanu. Podeželske bodo sicer revnejše in slabotnejše, zakon o demografsko ogroženih območjih pa ne bo omogočil skladnejšega regionalnega razvoja. Vse skrbi tudi delitev zdajšnje občinske lastnine.
življenje. Zahtevajo, naj nova organiziranost ne prinese povečane administracije in da morajo biti vzpostavljene regije kot protiutež centru. z L-D
O LOKALNI SAMOUPRAVI
ŠMARJETA — V organizaciji krajevnega odbora SKD bo v soboto, 18. julija, ob 20. uri v dvorani krajevne skupnosti v Šmarjeti okrogla miza o lokalni samoupravi s poudarkom na Šmaijeti kot bodoči občini ter o tem, kaj in kako bomo orali jutri. Gosta večera bosta dr. Jože Osterc, kmetijski minister v Peterletovi vladi, in novomeški župan Matjan Dvornik. Vabljeni!
Plin v mestu
Najprej bo v središču Novega mesta — Možnost kreditiranja
NOVO MESTO — Prejšnji teden je novomeška Komunala v središču Novega mesta začela obnavljati dotrajano vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Kasneje bodo ta dela nadaljevali na Mestnih njivah. Hkrati z obnovo polagajo tudi plinovod. Ulično plinovodno omrežje bo zgradila Komunala, porabniki pa bodo morali plačati stroške za hišne priključke. Ob tem opozarjajo na lepo priložnost: Komunala bo na-svoje stroške obnovila tudi vse vodovodne hišne priključke, v jarek pa bo moč skupaj položiti vodovodni in plinovodni priključek, in to do požarne pipe na pročelju hiše. Ocenjujejo, da bodo stroški plinovodnega priključka znašali popvrečno okoli 25.000 tolarjev. Prav sedaj pa potekajo pogovori o možnosti kreditiranja stroškov za izgradnjo plinovodnih priključkov.
Kdor se zanima za priključitev na plinovodno omrežje, se lahko o tem pozanima po telefonu 21 —514 ali pa se oglasi na Komunali, Muzejska 5.
NOVOLES KOT DELNIŠKA DRUŽBA
STRAŽA — Na predlog sanacijskega odbora je Novolesov organ upravljanja pred časom sprejel sklep, da se družbeno podjetje Novoles preoblikuje v delniško družbo v družbeni lastnini. V kratkem pričakujejo tudi sklep sodišča o preoblikovanju. V Novolesu so prepričani, da bodo poslej lažje in učinkoviteje spreminjali dolgove iz prisilne poravnave v lastninske deleže. V prvi vrsti pa so sedaj dobro pripravljeni na izvajanje težko pričakovanega zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
PROŠT JOŽEF LAP — SREBRN OM AŠNIK
NOVO MESTO — Novomeški prošt Jožef Lap je prejšnji četrtek, 9. julija, s srebrno mašo v kapiteljski cerkvi slovesno počastil 25 let opravljanja svojega duhovniškega poklica. Ves ta čas je služboval v Novem mestu. Njegova skrbna roka in posluh za gospodarske zadeve sta se še posebej izkazala zdaj, ko se kapitelj pripravlja na 500-letnico ustanovitve. Uspešnost Lapovega duhovniškega poslanstva pa so ljudje potrdili z množičnim obiskom. Pri obredu je somaševalo 40 duhovnikov, slovesnost pa so popestrile narodne noše iz Komende na Gorenjskem, kjer je prošt doma in kjer je na isti dan pred 25 leti bral novo mašo.
Dovolj vode za Zaloviče
KS Šmarjeta in novomeška Komunala sta obnovili in povečali vodovod za Žaloviče in del Toplic
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 18. julija, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Samopostrežba Šmihel
trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure:
Perko, market na Otočcu • Šentjernej: Mercator—Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: Mercator— KZKrka, prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Dolenjka Market
•	Straža: Mercator— KZ Krka, Samopostrežba
•	Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: Mercator Standard, Pogača, Glavni trg 22 od 8. do 12. ure:
trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi Perko, market na Otočcu
ŠMARJETA — V ponedeljek, 13. julija, je bila slovesnost ob dokončanju obnovljenega in povečanega vodovoda Žaloviče v krajevni skupnosti Šmaijeta. Gre pravzaprav za tri tehnološko pove-
SKB ODKUPUJE NOVOMEŠKE OBVEZNICE
NOVO MESTO - Čeprav se vedno več podjetij pri nas odloča za izdajanje delnic in drugih vrednostnih papiijev, promet z njimi še vedno ni prav zaživel, saj ljudje malo vedo o možnostih in prednostih tovrstnega poslovanja. Zato so v SKB banki Novo mesto v vseh svojih enotah organizirali strokovno svetovanje za
občane in podjetja. Vsi, ki bi se odločili za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, dobe informacijo o tečajih, obrestnih merah ter o možnostih nakupa ali prodaje posameznega papirja, banka pa opravi tudi borznoposredniške posle na Ljubljanski borzi. Trenutno so na voljo obveznice SKB banke, obveznice Republike Slovenije 1 in 2, obveznice mesta Ljubljana in obveznice Novega mesta. Največji donos dajejo trenutno obveznice Ljubljane, zato je zanje tudi precejšnje zanimanje. Sledijo obveznice Slovenije 2 in 1, nekoliko slabša pa je prodaja novomeških obveznic. Direktor novomeške SKB Karel Var-dijan kot glavni razlog za to navaja nejasen status obveznic oz. odsotnost obveznosti odkupa obveznice. SKB je edina v regiji, ki zagotavlja njihov odkup, pri tem pa zaračuna 3-od-stotno provizijo.
zane objekte: vodni rezervoar, črpališče ter 1.600 m cevovoda. S tem bo preskrba s pitno vodo v teh krajih bistveno boljša.
Doslej so se Žaloviče in del Šmaiješ-kih Toplic oskrbovali s pitno vodo iz ža-loviškega lokalnega vodovoda, vendar z izdatnostjo lokalnih izvirov ni bilo moč zagotoviti zadovpljive oskrbe za vseh 244 prebivalcev Žalovič in Šmarjeških Toplic ter živino, ki jo redijo na tem območju. Zato je novomeška Komunala^ sodelovanju s krajevno skupnostjo Šmaijeta pred tremi leti začela načrtovati boljšo rešitev. Po tej zasnovi manjkajoče količine vode zajemajo iz vodovodnega sistema Novo mesto v zaselku Radež, zahodno od hotela v Šmaijeških Toplicah.
Novi vodovodni sistem poteka v nizki coni ter v 1. in 2. višinski coni. V nizki coni se oskrbujejo z vodo naselja od zaselka Radež do kote 220 oz. prečrpa-vališča. Vsi porabniki v tej coni so že priključeni na cevovod. V L višinski coni so naselja med 220 in 270 m nadmorske višine. Na koti 219 je prečrpa-vališče z vgrajeno črpalko zmogljivosti 1,5 l/s, ki prečrpava vodo iz cevovoda v 100-kubični rezervoar, ki stoji na koti 278. V 2. višinski coni pa so naselja, ki ležijo med 270 in 330 m nadmorske višine, tam pa že od prej stoji 50-kubični rezervoar.
Zaradi velikega obsega del so vso stvar gradili po fazah, in sicer od leta 1990. Vrednost del presega 17 milijonov tolaijev, denar pa sta prispevali krajevna skupnost Šmaijeta in Komunala.
A. B.
Vzgajanje za uspešno življenje
Akademija za življenje na Otočcu kar dobro obiskana — Prek učenja tujega jezika, tenisa in drugih aktivnosti vzgoja otrok za zdravo in uspešno življenje
OTOČEC — »Mladi akademiki v poletni šoli tujih jezikov, tenisa in zdravega načina življenja so Otočcu zelo dragi in dobrodošli gostje. S turizmom in zelenimi počitnicami je še maja dobro kazalo, nepoznavanje razmer in strah pred bližino vojnih območij ter nizke cene v Istri pa so naredile svoje. Gostov je malo, nekaj bolje se nam obeta za avgust. Tujcev pa bo največ desetino nekdanjih,« pravi direktor Krkinega hotela Grad Otočec, Ivan Brumat.
Kot mladi »akademiki« so mišljeni kanja časa tudi pri nas problem vzgoja
otroci in mladostniki od sedmega pa tja do sedemnajstega leta, za katere so starši, zavedajoč se pomena takšne »investicije« v otrokovo vzgojo in učenje za življenje, spravili skupaj 850 mark v tolarski protivrednosti, da so lahko za 10 dni prišli na Otočec. Konec preteklega tedna se je od njega poslovila letošnja prva skupina 45 otrok, zdaj je tam že druga, bosta pa še dve. Skupine so zaenkrat 80-odstotno zasedene, tako da še sprejemajo prijave.
Akademijo za življenje že drugo leto skupaj organizirata turistična agencija Pionir Tours in hotel Grad Otočec v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za šport oz. docentom dr. Otom Kugovni-kom, direktoijem otoške akademije. Kljub vojni in negotovim razmeram je lani imela v gosteh 162 otrok, letos pa računa na še večje število. Otroci so iz vse Slovenije, precej je novomeških, ki so vsi po vrsti presenečeni nad Otočcem.
Dr. Kugovnik poudarja, da jih je na misel o akademiji za življenje po vzoru v tujini silno popularnih kamp koledžev napeljalo vedenje, daje zaradi pomanj-
otrok v čisto osnovnem smislu. »Vzgojni moment skušamo uresničevati preko učenja jezikov in športnih aktivnosti, vse pa se podaja z zgledom. V akademiji delajo ljudje, ki so s svojim odnosom do okolja in življenja uspešni, naj gre za študente oz. mlade univerzitetne profe-sotje ali tiste, ki so se že dokazali v poklicnem delu. Z njimi in z gosti, znanimi
Dr. Oto Kugovnik
Slovenci, kijih povabimo v vsako skupino, skušamo dati otrokom izkušnjo, da so za uspešnostjo, ki jo občudujejo, čisto običajni ljudje, ki pa so bili pripravljeni sprejeti delo, zahteve in odrekanja, ki jih že pred čisto mladega človeka postavlja življenje. Deset dni akademije je premalo, da bi lahko pričakovali popolno otrokovo preobrazbo. V teh malih junakih, od katerih so mnogi prvič na tolikšnem preizkusu samostojnosti, pa vsekakor pustijo pečat, občutek, po katerem se lahko ravnajo in ga doma celo prenašajo na svojo okolico. Dajo jim veliko samozavesti,« pravi dr. Kugovnik.
V akademiji dela deset ljudi. Gre za kakovostno in skoraj individualno delo z udeleženci. Otroci imajo v 10 dneh intenzivni tečaj angleščine ali nemščine in tenisa, ukvarjajo pa se še z mnogimi drugimi dejavnostmi, jahanjem, čolnarjenjem, plavanjem, lokostrelstvom, pohodništvom, kolesaijenjem. Niti za šolo lepega vedenja in prijetne družabne večere niso prikrajšani. Vsi trije organizatorji, ki mislijo vztrajati, so prepričani, da, če upoštevamo vse, akademija ni draga, saj da več od podobnih šol, kijih je v Sloveniji kar nekaj. To ne nazadnje potrjujejo udeleženci, ki prihajajo na Otočec od drugod in ki se sem vračajo. Ko bi jih le lahko bilo več!
Z. L.-D.
KAJ - Mariborski tednik Kaj na dolenjskem koncu ni posebno razširjen, čeprav je v glavnem poznan po nagicah, katerih fotografije objavlja. Prvič je pošel, ko so bile objavljene fotografije poslancev, med njimi tudi novomeških, ki jih med garanjem v slovenskem parlamentu sem in tja “zmanjka” oz. imajo zaprte oči zaradi napetega premišljevanja, kot smo pozneje lahko slišali. Sedaj Kaja tudi na dolenjskem koncu ponovno zmanjkuje in govori se, da ga mnogi s strahom odpirajo. Razlog je kajpada objavljanje pisem, ki jih je s prošnjo po pomoči z raznih koncev Slovenije in izpod najrazličnejših peres dobival pred kratkim ubiti dobrotnik Ivan Kramberger. Ne pomagajo niti mile prošnje uredništvu, da “takrat nisem mislil čisto tako” ipd. Kaj objavi tudi to. Ljudstvo pa se naslaja, ko med Krambergeijevmii reveži odkriva sosede in znance, ki to v resnici še zdaleč niso.
PROTOKOL II - Po tistem, ko je bilo prejšnji teden obelodanjeno, kako je novomeški župan Maijan Dvornik šele na koncu daljšega seznama bolj ali manj pomembnih gostov pozdravil glavnega govornika na vseslovenski veselici Srečanje v moji deželi v Dolenjskih Toplicah, predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana, so prišla še druga obvestila o dogajanju v Dolenjskih Toplicah. Ali je tudi sam nadškof dr. Alojzij Šuštar dal vedeti, da ga je Dvornik polomil, ali je šlo za kaj drugega, ne vemo, dejstvo pa je, da je elegantno spregledal vsiljivo ponujeno županovo roko sprave po vse prej kot spravnem pozdravnem govoru. Nadškof je stvar drago plačal: župan se ga je celo veselico držal kot klop. Kučana pa so videli nasmejanega v družbi člana predsedstva novomeškega parlamenta Borisa Dularja.
TABOR - Te dni v Novem mestu
s
tako,
kot je treba. Za začetek je zbolel Nikola Padevski, znani Novomeščan, ki brez problemov lahko vskoči namesto kogarkoli, in ni mogel odpreti tabora. Zamenjal ga je kar možak, ki sicer skrbi za ozvočenje. Da je več za mikrofoni kot pred njimi, ni mogel skriti, udeleženci tabora pa niso mogli skriti zaprepadenosti nad ravnijo pozdrava. Je pa - pozdrav namreč - dišal po mednarodnosti, četudi je bila slovensko-hrvaško-srbska mešanica hudo klavrna. Žal je tudi tabor tak kot začetek, slabo organiziran.
poteka mednarodni ekološki tabor, : katerim pa, kot je slišati, ni vse tako
Ena gospa je rekla, da je skrajni čas za začetek nove nogometne sezone. Morda bodo navjjači novomeškega Elana Studia D Trottersi svojo energijo potem spet usmerjali v sestavljanje spodbudnih verzov namesto v obeleževanje prometnih znakov in raznih obvestilnih tabel s svojim imenom.
PODGORSKI ZVONOVI VABIJO
STOPIČE — Društvo Podgorski zvonovi vabi na veselico, ki se bo v nedeljo, 19. julija, začela ob 18. uri pri gasilskem domu. Igral bo ansambel Ivana Puglja, na sporedu pa bo tudi bogat srečelov.
V času od 27. junija do 5. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Tončka Barle iz Prečne — Ajdo, Martina Peterlin iz Hrastnega — Vanjo, Helena Smrke iz Žužemberka —Toma, Svijetlana Bakarič iz Vrhovca — Magdaleno, Jožica Janžekovič z Radoviče — Veroniko, Manda Aščič iz Črnomlja —Ivico, Danica Divjak iz Male Hubajnice — Jerneja, Vida Petan iz Petan — Mateja, Barbara Vodopivec iz Dol. Stare vasi —Sandija, Štefka Novak iz Dol. Toplic — Špelo, Marinka Flajnik s Hrasta — Nino, Erika Zakrajšek iz Trebnjega — Jaša, Slavka Kotar iz Gor. Radulj — Suzano, Rozalija Glavič iz Velikega Lipja — Simona in Mitja, Jožica Brajer z Glinka — Janeza, Danica Lindič iz Šmaijete — Denisa, Marjeta Nahtigal z Dvora — Nastjo, Martina Kapušin s Krasinca — Maijana, Anka Žagar iz Črnomlja — Gorana, Majda Luštek iz Ledeče vasi — Anjo, Jožica Juršič iz Velikega Cerovca — Anjo, Ana Urbanč iz Podbočja —Roka, Majda Glavan iz Rebri — Karla, Daija Žurga iz Dobindola — Petro, Jožica Zore iz Bogneče vasi — Mojco, Cirila Vranešič iz Tribuč — Erno, Marijana Klemenčič iz Šentjerneja —Andraža, Ljudmila Šinkovec iz Mokronoga — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Helena Štravs iz Kristanove 25 — Grega, Mojca Gregorič iz Lobetove 25 — Luka, Elizabeta Uršič iz Šegove 1 — Manjo.
Črnomaljski drobir
TRINAJSTI - Adlcšiško podružnično šolo, ki jc že nekaj časa precej nevarno ogrožala učenec, naj bi končno začeli obnavljati. V izvršnem svetu je bilo slišati, naj bi bil začetek obnovitvenih del v ponedeljek, 13. julija. Pa je eden od očitno bolj vraževernih prisotnih ves prestrašen zavzdihnil, če ne bi bilo moč začetka del za kakšen dan prestavit. Bal se je namreč, da šola, če jo bodo začeli obnavljati 13., ne bo nikoli obnovljena. Kar se tega tiče, ima človek včasih občutek, da so tudi katero drugo stvar v občini začeli graditi ali adaptirati 13. v mesecu.
SLOVENŠČINA - Tukajšnja Agencija za razvoj bo izdala knjigo z naslovom “Business Dircctory Bele krajine”. Ime je res zveneče, kar pa ne pomeni, da ga ljudje v resnici razumejo. Business je res business, vendar mora upoštevati tudi domači jezik.
JABOLKO - V Črnomlju je marsikdaj slišati godrnjanje občanov, češ Metličani imajo to in ono, mi pa ne. Metličani imajo obvoznico, poslovno-trgovski center, dokaj urejeno staro mestno jedro, mednarodni mejni prehod, porajajočo se avtobusno postajo, mi pa ne. Sprašujejo se, Z-akaj, pravega odgovora pa ne najdejo, gotovo tudi zato ne, ker so do sebe preveč popustljivi. Metličani zaradi vljudnosti ostajajo brez komentarja. Ena od tistih, ki se je v Belo krajino priselila z drugega konca Slovenije, je upravičeno pripomnila: “Preden se Črnomaljec odloči, da bo začel jesti jabolko, jo Metličan že poje.” Tudi brez komentarja.
Sprehod po Metliki
TONE PENIČ, kmetijski minister v metliški vladi, se huduje nad kmetijskimi načrtovalci, ki gredo po njegovem mnenju iz skrajnosti v skrajnost. Gospod Penič misli pri tem predvsem na mleko, ki ga je enkrat preveč, spet drugič premalo. “Slovenija je majhna dežela,” razmišlja gospod Tone, “točno vemo, koliko nas je, zato ne bi bilo težko izračunati porabo mleka.” “To je res,” odgovarjajo nudomušneži, “toda za to je treba znati predvsem računati, a tudi krave niso več to, kar so nekdaj bile.”
MOSTIČEK BLIZU MLINA LASTNIKA Vinskega je močno zdelan, in če se ne bo nihče lotil popravila, se lahko zgodi, da se bo kdo proti svoji volji okopal v Obrhu. “Nekaj denarja za popravilo bi lahko prispeval Komet,” je ob razpravi pripomnil član izvršnega sveta Tone Omerzel. Z druge strani je dobil odgovor: ”Pa tudi Beti. Ne smemo pozabiti, da se vozijo čez mostiček na delo in z njega predvsem delavci Beti. Še posebej so tezla na plačilni dan.” Cvenk, približno štiri milijone tolarjev, bo šel seveda iz občinskega proračuna. Verjetno tudi zato, ker se vozi čez mostiček na delo v Metliko iz Radovičev metliški župan Branko Matkovič.
METLIŠKA VLADA se je odločila razdeliti solidarnostna stanovanja, ki Jih je preimenovala v socialna. To naj bi se zgodilo po hitrem postopku, kajti prav mučno je že gledati nenaseljen blok v poslovno - trgovskem središču. V preteklosti je prihajalo do zapletov in številnih pritožb, v prihodnosti naj bi to reševalo sodišče, in ne več različne občinske komisije, ki so se izkazale za neučinkovite.
Trebanjske iveri
POŠKODBA - Poslanec v zboru občin in odbornik v trebanjski občinski skupščini Alojz Metelko je na sobotnem srečanju SLS v Velikem Oabru, ko je prišepal pred mikrofon, Jakoj povedal, da bo kratek, ker ga boli noga. Nam je že poprej zaupal, o.a ima nogo v mavcu oz. longeti, ker Sl jo je poškodoval na nogometni tekmi med vlado in poslanci. Metelko n! hotel komentirati ugibanja, ali ga ni slučajno ali namerno mahnil po nogi kakšen prenovitelj, poznavalci pa pravijo, da bi mu bil bolj nevaren odborniški kolega, liberalni demokrat Bruno Gričar, s katerim sta si pred kratkim ničkaj ljubeznivo javno dopisovala. Še zlasti, če bi Gričar slišal svojega strankarskega nasprotnika, ki Jc na omenjenem srečanju dejal, da jc vlada LDS “anarholiberalistična, ki nas pelje v propad.”
ENERGIČNOST - Trebanjski župan Gril Pungartnik je bil izvoljen na listi slovenske kmečke zveze, nedavno na jc prestopil k demokratski stranki. Po tej poti je krenil tudi direktor Stanovanjske zadruge Peter Brcar. Oba Pripadnika Bavčarjevih demokratov veljata za energična moža s precejšnjo avtoriteto. Tudi njun pogovorni jezik kaže odločnost, tega pa se je prepozno ovcdel motorist, ki je med nedavno slovesnostjo ob trebanjski galeriji samorastnikov kot za stavo navijal plin svojega jeklenega konjička. Rjovenje motorja ni motilo le predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja in župan Pungartnik Jc neznanega nckulturncža po kratkem Postopku učinkovito utišal.
MINI - Anonimneža, ki nam je Pisal, motijo v Zdravstvenem domu Prebnje mini krila, cigarete in še kakšen “diktator”...

IZ NtkŠIH OBČIN
iimil
IZ NtkŠIH OBČIN
C
Zanikana belokranjska regija
Črnomaljci zahtevajo, naj bosta ob volitvah v državni zbor in državni svet belokranjski občini ena volilna enota — Nesprejemljiv osnutek zakona o volitvah
ČRNOMELJ — Povsem ilegalno so Črnomaljci dobili vpogled v osnutek zakona o volilnih enotah za volitve v državni zbor in državni svet, ki takrat še ni bil nikjer objavljen in tudi ne v javni razpravi. Zgrozili so se, ko so videli, da belokranjska regija, o kateri so se že izrekli delegati metliške in črnomaljske občinske skupščine, upoštevana pa je bila tudi v gradivu v zvezi s tezami zakona o lokalni samoupravi, ni kot celota zajeta v volilni okraj.
skupin ali strank. Toda v Črnomlju so prepričeni, da bi bilo res tako le, če bi v
V volilnem okraju za volitve v državni zbor je črnomaljska občina skupaj z Dolenjskimi Toplicami in Uršnimi seli, metliški pa so dodani nekateri kraji onkraj Goijancev. V volilni enoti za volitve v državni svet fia je belokranjska regija skupaj z dolenjsko in posavsko regijo, kjer naj bi volili dva predstavnika v državni svet. Črnomaljci so na seji skupščine pretekli teden soglasno menili, da takšna določitev volilnih okrajev za njih ni sprejemljiva. Res, da iz določbe slovenske ustave izhaja, da so poslanci državnega zbora predstavniki vsega ljudstva in torej ne bi predstavljali svoje volilne enote ah volilnega okraja ah posameznih družbenih
vseh volilnih okrajih volilci volili vse poslance zbora. V resnici pa se poslanec ne bo mogel otresti močnega vpliva političnih strank. Poleg tega bo tudi njegova volilna baza od njega pričakovala, da v republiškem parlamentu piomaga vplivati na reševanje njenih problemov.
Ker je Bela krajina z obema občinama geografsko zaokrožena celota, z mnogimi skupnimi interesi in problemi, je ne bi smeli dehti in belokranjskim občinam dodajati delov drugih občin, da bi s tem najverjetneje zadostili številu volilcev. Črnomaljci menijo, da bi morah obdržati obe belokranjski občini v
Metliško kopališče sameva
V GTM ne pričakujejo množičnega turizma — Posvetili se bodo vsakemu posamezniku posebej
METLIKA — Podjetje Gostinstvo in turizem Metlika (GTM) ima ob Kolpi dve kopališči, v Podzemlju in Metliki. Čeprav je bilo zadnje mesece veliko besed o tem, ah se bo v mejni Kolpi moč kopati in čolnariti ter ob njej taboriti, pa so, ko seje ta še vedno najčistejša in najtoplejša slovenska reka dovolj ogrela, kopalci brez kakršnih koli zadržkov dodobra zasedli njene bregove. Tako je tudi GTM odprl svoji kopališči.
Kopalce, zlasti pa prve obiskovalce, ki so prišli na kampiranje, je v Podzemlju presenetil počiščen in urejen prostor za šotore, ki ga je v preteklih letih dodobra zaraslo grmovje. »Čeprav načrtujemo, da bo kamp dokončno urejen do prihodnjega poletja, tudi letos pričakujemo precej obiskovalcev. Seveda načrtujemo že za drugo leto, ko bi v prijetnem okolju lahko ponudili celo šolo v naravi,« pravi v.d. direktorice GTM Vera Pešelj. Ob tem pa ne pozabi omeniti, da so v bifeju, ki so ga odprli pred dvema tednoma, letos poleg pijače ponudili tudi na hitro pripravljeno hrano.
Medtem ko je bilo minule dni, pred nedeljskim deževjem, v podzemeljskem kopališču precej živahno, pa je metliško, četudi so tudi tam že odprli bife, samevalo. In to kljub temu da so šotore, namenjene beguncem, v katerih pa le-ti niso nikoli bivali, že pred časom podrli in odpeljali. Morda nekatere moti, da morajo na kopališče skozi mejni prehod, kjer pa so obljubili, da kopalcem ne bodo delali težav. »V Metliki je kopališče, tudi na račun begunskega centra, že urejeno kot kamp. Resje, daje še vedno možnost, da bo tam begunski center, a mi ne čakamo na begunce, pač pa smo kopališče odprli našim kopal-
cem. Četudi bodo begunci prišli na Kolfio, pa vemo, da bo center le prehoden in da ne bodo ostali v nedogled. Zato begunskemu centru prav na kopališču ne nasprotujemo, dolgoročno pa želimo, da bi bil tam obmejni kamp. Metlika ima namreč veliko možnosti za razvoj turizma, toda najprej mora biti na Hrvaškem mir. Čeprav nisem pesimist, pa vem, da množičnega turizma tu ne bo, zato se bomo morah bolj jsosveti-ti vsakemu posamezniku. In, ne nazadnje, bolje predstaviti Belo krajino in njene prednosti tudi navzven,« je prepričana Pešljeva.
M.B.-J.
enem volilnem okraju in mu šele, če bi bil premajhen, dodati nekatere druge kraje. Enako velja za volilno enoto pri volitvah v državni svet, saj sedanja priključitev k dolenjski in posavski regiji prav tako pomeni zanikanje belokranjske regije. Belokranjci namreč želijo biti vključeni med 22 volilnih enot in imeti v državnem svetu svojega poslanca, tako, kot je zapisano tudi v ustavi. Zato so črnomaljski delegati soglasno sprejeli sklepa, da črnomaljska in metliška občina izpolnjujeta pogoje za en, torej belokranjski, volilni okraj za državni zbor. Prav tako pa morata občini, združeni v belokranjsko regijo, sestavljati eno volilno enoto, v kateri bo voljen »predstavnik lokalnih interesov« v državni zbor.	m. BEZEK-JAKŠE
POPRAVEK
ČRNOMELJ — Pred časom smo poročali o odločbi o začasni razglasitvi biotopa črnega močerila v območju izvira Jelševnice za naravni s|X>menik. Vendar nam je zagodel tiskarski škrat, saj je bilo med drugim zapisano, da bi po sedanjem osnutku na varovanem območju črnega močerila veljal varstveni režim, na katerem bi bile prejio-vedane vse vrste gradenj. V resnici pa naj bi bile prepovedane le vse vrste gradenj in posegov, ki bi lahko nejjosredno ah posredno onesnažili podzemno vodo oz. spremenili življenjske razmere.
JAZZ PARTY V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine bo v soboto, 28.julija, ob 22.uri koncert Ljubljanske jazz selekcije. Nastopih bodo priznani solisti: Ogrin s trobento, Gajič na bobnih, Pečenko na klavirju ter Novak z basom. Izvrstni kulturni dogodek bo prvi te vrste v Beli krajini.
ANTON MARENTIČ ŠE NAPREJ DIREKTOR
ČRNOMELJ — Po poteku mandata direktorju tukajšnjega zdravstvenega doma seje kot edini kandidat znova prijavil Anton Marentič. Delegati zborov občinske skupščine bi morah dati soglasje k imenovanju Marentiča za direktorja, vendar 'e poslanski klub Demosa predlagal, naj direktor da poročilo o delu zdravstvenega doma in program za naprej. Marentič je pojasnil, naj bi bil plan zdravstvenega varstva sprejet jeseni, prav tako pa še ni sprejeta mreža zdravstvenih dejavnosti. Dokler pa vsega tega ni, ni moč narediti nikakršnega plana, zlasti pa zaradi zakonskih predpisov po njegovih besedah ni moč narediti programa, ki bi predvideval razširitev dejavnosti. Po planu je predviden celo manjši obseg dejavnosti kot lani, pri širitvi pa je problem tudi denar, ker ga ni dovolj. Marentič je povedal še, da lahko naredijo v zdravstvenem domu le program nabave opreme, kije bila konec preteklega leta odpisana kar 98-odst., a tudi za nakup le-te imajo denarne težave. Sicer pa Marentič ni pozabil spomniti delegate, da so bili že lani za vse vršilec dolžnosti direktorjev zavodov, razen za zdravstveni dom, postavljeni enaki pogoji. Prav tako pa želijo delati izjeme sedaj, pri sprejemanju soglasja k imenovanju direktorja. Delegat iz zdravstvenega doma je k temu dodal, da naj zaposleni v zdravstvenem . domu probleme rešujejo v svojem zavodu, pred skupščino pa prihajajo z njimi le, če jim sami ne bodo kos. Delegati so na koncu Marentiču dah soglasje.
ŠAHOVSKI TURNIR
STARI TRG OB KOLPI - V šahovskem domu v Starem trgu ob Kolpi je bil šahovski turnir v pospešenem šahu. V sedmih kolih švicarskega sistema se je pomerilo 28 slovenskih in hrvaških šahi-stov. Turnir, ki je bil pod pokroviteljstvom Unioija iz Zreč, so denarno podprli tudi domači poslovneži. Med člani je zmagal Picek iz Novega mesta. Vrstni red: Picek, Kastelic in Mestek, vsi jx> 5,5, Petrič 5, Istenič, Levstek, Golja in Miklič, vsi po 4,5. Med dekleti je bila najboljša Miheličeva s 4 točkami.
Mestno jedro pod drobnogledom
Absolventka arhitekture Marija Prašin se je lotila obdelave ureditve vseh treh tr-______gov v metliškem starem mestnem jedru — Se veliko dela
METLIKA — Vprašanj o tem, kakšna naj bi bila ureditev metliškega starega mestnega jedra, je bilo že veliko, narejenega pa je bilo zelo malo ali skoraj nič. Zato se je tega obsežnega in zahtevnega dela v diplomski nalogi lotila Marija Prašin iz Rosalnic pri Metliki, absolventka ljubljanske šole za arhitekturo. Pod mentorstvom prof. dr. Stanka Kristla in somentorstvom prof. dr. Jožeta Koželja je že analizirala vse tri trge, sedaj pa se namerava podrobnje lotiti Mestnega trga.
»Razen katastrskega in urbanističnega načrta ni bilo pri urejanju starega mestnega jedra narejenega ničesar, na kar bi se lahko uprla. Tudi na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine imajo za ureditev starega dela mesta le okvirna določila, ne pa natančnih, zlasti ne za arhitekte,« pravi Marija. Začela je z analizo vseh treh trgov, od prebivalstva, hiš, seda-
njega prometa, funkcije mesta, prostorskih kvalitet. Tako je prišla do zaključka, da je glavni namen mestnega jedra obdržati v njem življenje na področju
Kmalu dom na Vrhtrebnjem
15 let PD Tesnila — Gradijo svoj planinski dom — Pomoč Tesnil, občine in KS Trebnje
TREBNJE — Planinsko društvo Tesnila iz Trebnjega, ki šteje 280 članov, praznuje letos 15-letnico.
Ker v društvu niso imeli vodnikov, so v okviru Meddruštvenega odbora (MDO) planinskih društev Dolenjske pripravili najprej dva tečaja za planinske vodnike. Zdaj jih imajo ducat in so nosilni steber društva.
Izšolali so tudi 12 markacistov za redno vzdrževanje planinskih poti.
Podpredsednik PD Tesnila in predsednik MDO PD Dolenjske Franc Cvelbar pravi, da so spoznali že precej planinskih poti po domovini in tujini. »Bili smo na Gross-glocknerju, na Grossvenedigerju in celo na Mont Blancu. Od 13 udeležencev vzpona je devetim uspelo stopiti na streho Evropie že v prvem poizkusu. Zavrnila nas je le gora Monte Rosa zaradi nanovo zapadlega snega. Povsod smo pletli planinske in prijateljske vezi kot dobri ljudje in ambasadoiji dobre volje,« pripoveduje Cvelbar.
Predsednik PD Tesnila, 47-letni delovodja Martin Gorjup, pa pravi, da so v vseh kočah v domačih gorah znani po tem, da ob prihodu v kočo kljub utrujenosti radi priskočijo na pomoč s prostovoljnim delom. To je lastnost, ki jo danes najdeš le še med planinci, ki so si iskali lastno pot, pot samopotrditve in trdega dela. »V nas je vendarle tlela majhna iskra upanja, da si zgradimo svoj planinski dom. Zato smo začeli po-
Mariin Gorjup
stopoma izbirati lokacijo in denar za odkup zemljišča na Vrhtrebnjem. Na izbor sta vplivala lep razgled in dostopnost. Denar za odkup zemljišča je primaknilo naše fiodjet-je Tesnila. Posebno pa smo bili veseli, ko smo zvedeli, da nam je trebanjski izvršni svet dodelil montažno stavbo Jelovica, ki jo je občina leta 1980 kupila za potrebe mladinskih delovnih brigad. Ker je bilo treba februarja lani stavbo naglo odstraniti zaradi gradnje šole v Žužemberku, smo to storili pri -16 stopinj Celzija. Ta akcija nam je dala moč za gradnjo zidanega doma, za katerega sta pred dnevom državnosti položila temeljni kamen notranji minister in predsednik DS Igor Bavčar in trebanjski župan Ciril Pungartnik,« je povedal Gorjup.
P. P.
Marija Prašin
kulture, trgovine in uprave. Ob tem pa je najpomembnejša ureditev prometa. Po njenem se promet po Trgu svobode in Mestnem trgu razen za dostavo in stanovalce sploh ne bi odvijal, medtem ko bi bil enosmerni promet speljan po Ulici na trg, Partizanskem trgu in Prečni poti ali Na požeg. Poseben jjoudarek je dala v svoji nalogi ureditvi pešpoti.
Pereč problem je parkiranje, ki bi bilo po Marijinem mnenju tema za samostojno diplomsko nalogo. Ena od možnosti, ki jo je nakazala Prašinova, je ureditev parkirnih prostorov pod starim mestnim jedrom, torej pod zemljo. Ponudila je tudi več možnosti za obnovo nekaterih fasad in dopolnilno gradnjo. »Doslej sem obdelala predvsem urbanistični del, sedaj pa se nameravam lotiti še arhitekturnega. Omejila se bom zgolj na Mestni trg ter ureditev tal na vseh treh trgih. Že sedaj lahko povem, da predvidevam tlakovanje, na Trgu svobode pa naj bi znova, tako kot nekoč, stal vodnjak,« pravi Marija.
M. BEZEK-JAKŠE
Cincanje ali modra odločitev?
Bo Stoničev grad končno občinski?
ČRNOMELJ — Daljnega lanskega aprila so delegati črnomaljske občinske skupščine razpravljali o muzejski dejavnosti in ureditvi ustreznih prostorov za muzejsko zbirko v mestu. Muzejskemu poslanstvu bi bil za to najbolj primeren Stoničev grad in oddelek za družbeni razvoj si že precej časa prizadeva, da bi hišo odkupil Te zgodbe ojari kači pa, po sklepu delegatov na zadnji skupščini sodeč, ne bo še tako kmalu konec. Lastnik polovice hiše, Jože Kuzma, je namreč pristal na prodajo svojega dela stavbe, če mu občina zagotovi drugo primerno hišo.
Na občini so zares našli hišo na Ločki cesti, ki jo je lastnik Zdravko Jakovac pripravljen prodati za 10 milijonov tolarjev. S tem bi se vsa zgodba tudi končala. Toda v skladu z zakonom o prometu z nepremičninami so morali naročiti cenitev obeh stanovanjskih hiš. Tu pa se začenjajo zapleti Cenilec je prometno vrednost Jakovčeve hiše ocenil na dobrih 7,5 milijona tolarjev, polovico Sto-ničevega gradu pa na nekaj več kot 4,1 milijona tolarjev. Glede na tolikšne razlike v ceni po veljavnem zakonu nista mogoča ne odkup ne menjava Upravičena bi bila glede na spomeniško vrednost Stoničevega gradu le, če bi na skupščini občine ugotovili, da je za Stoničev grad podan javni interes.
Stoničev grad je še edina mestna hiša ki bi jo lahko ohranili, saj so Kobetičev grad, ki je imel velik pomen v črnomaljski mestni veduti, pred leti porušili, v Vi-niškem dvorcu pa je gostilna In kaj lahko se zgodi, da bo tudi v Stoničevem gradu. Toda kljub zagotovilom, da denar za nakup nadomestne hiše je in čaka na vezani vlogi ter da se morajo delegati le odločiti, ali grad hočejo ali ne, je bilo med delegati več kot preveč pomislekov. Res je, da lastnik Kuzma sploh ne sili iz grada v katerem da prav dobro živi, pač pa žeti, če že hočejo njegov grad, dobiti v zameno ustrezno domovanje. Medtem pa je nekatere delegate čudilo, od kod kar naenkrat denar, drugi so bili prepričani, da javnega interesa za nakup gradu ni, tretji, da ni čas za takšne nakupe, saj se na primer po drugi strani podirajo šolska poslopja.
Razumljivo, da se je ob takšni dilemi težko odločiti, zlasti še, ker so delegati dobili gradivo na klop, tako da se niso mogli posvetovati niti v poslanskih klubih, kaj šele z volilno bazo.
Odločitev o usodi Stoničevega gradu so preložili na jesensko sejo skupščine, če ne bo takrat že prepozno. Cincanje in nato objokovanje, kot je bilo v primeru Kobetičevega gradu in Viniškega dvorca, bi se v tretje kaj lahko ponovilo tudi pri Stoničevem gradu.
M. BEZEK-JAKŠE
•	Sonce je univerzalno zdravilo iz nebeške lekarne. (Kotzebue)
•	Človek je toliko bogatejši, kolikor več stvarem se je sposoben odreči (Thoreau)
•	Kjer je bilo največ tako imenovane pozitivne religije, je bilo vedno najmanj morale. (Semue)
Se so brez upravnika stanovanj
Čeprav odločitve še ni, se tehtnica nagiba v prid Komunale — Terca ni za drobi-tev — Lastniki stanovanj se ne morejo ogreti za dodatno obremenitev
TREBNJE — Prilagajanje novemu stanovanjskemu zakonu teče v slovenskih občinah zelo počasi. Občinarji v zadnjem času pogosto sprašujejo minstr-stvo za varstvo okolja in urejanje prostora, ali je možno, da bi občinski upravni organ opravljal tudi funkcijo upravnika stanovanj in stanovanjskih hiš po novem stanovanjskem zakonu. Mnenje republikancev je, da narava dela upravnih organov tega ne omogoča, da pa bi morebiti lahko prevzeli posle upravnika izključno za tiste stanovanjske hiše in stanovanja, ki so v lasti občine.
Kupci stanovanj ali novi lastniki v trebanjski občini doslej še niso izražali potreb po upravljanju. Za to je po mne
nju Jožeta Klemenčiča z občinskega sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo več razlogov. »Ce se ozremo v preteklost, moramo priznati, da je stari zakon o stanovanjskem gos-fiodarstvu vseboval nekaj dobrih sestavin, ki so določale ohranjanje in vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda. To pomeni, da novi lastniki še nimajo potreb po vzdrževanju stanovanj. Drugi razlog, da v občini še nimamo registriranih pogodb o upravljanju, je tudi premajhno število ponudb za upravnika in premajna prodornost pionudnikov oz. konkurentov za upravnika.Večina lastnikov se je le stežka odločila za na-
kup stanovanja, ob tem pa so se ljudje tudi finančno izčrpali, zato zdaj ni večje zagretosti za plačevanje nove obveznosti lastniškega stanovanja,« pravi Klemenčič.
Direktor Komunale Trebnje, Pavel Jarc, je trebanjski vladi predlagal, naj sprejme ustrezen sklep o določitvi za vsa občinska stanovanja. Predsednikom zbora lastnikov bodo posredovali zahtevo, da bi čimprej vrnili pogodbe o upravljanju za 35 stanovanjskih hiš v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni, seveda z željo, da bi jih podpisalo čim več lastnikov. Po razpoložljivih podatkih je trenutno v občini 669 stanovanj, od teh je lastnik 156 enot KPD Dob, ki še tudi ni določil upravnika, čeprav so se predstavniki Komunale pogovarjali z njimi
in jim posredovali ponudbo. Vseh objektov, ki so predmet upravljanja v občini, je 97, samo KPD Dobje lastnik 27 zgradb. Doslej je Komunala imela pri določanju upravnika za približno
• Direktor Stanovanjske zadruge Šentrupert, Peter Brcar, je v neprijetni dvojni vlogi (tudi kot član trebanjske vlade) opozoril, naj boljša ponudba odloči, kdo bo upravnik, pri čemer ne bi kazalo zanemariti tudi to, da je Terca že postala upravnik stanovanj v nekaterih občinah, v sevniš-ki celo na priporočilo in s sklepom izvršnega sveta. V domači trebanjski občini Terca ne misli licitirati pod ekonomsko sprejemljivo ponudbo niti ne drobiti razmeroma majhnega stanovanjskega fonda med več upravnikov.
190.000	tolaijev administrativnih in drugih stroškov, kar je bil pri nekaterih članih izvršnega sveta povod za dokaj kritične pripombe.	p p
&
lh
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Nadomestilo za porušene cerkve
Gradnja v Kočevski Reki
Gradnja cerkve v Kočevski Reki je kljub vsem težavam in zapletom, o katerih lahko zelo veliko povedo kočevski krščanski demokrati in predvsem njihov podpredsednik Bogomir Štefanič, bolj ali manj le še vprašanje časa. Tako bi namreč lahko sklepali na podlagi sicer neformalnega sestanka predstavnikov cerkvenega in političnega življenja, pa tudi gospodarstva in nenazadnje vojske, kije bil 21. junija v Kočevski Reki
Tega dne je bila v Kočevski Reki maša in birma, ki jo je ob pomoči več duhovnikov in diakonov vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Dogodek, kateremu je prisostvovala množica ljudi, sam po sebi sicer ne bi bil tako pomemben, če se to ne bi dogajalo na do nedavna zaprtem kočevskem območju, kjer je bila zadnja birma še pred drugo svetovno vojno, leta 1939. Dogodek pa je bil zanimiv tudi zato, kerje bila birma na prostem, in sicer na mestu, kjer je, dokler je leta 1954 niso porušili, stala farna cerkev in kjer naj bi, kakor se je potrdilo na sestanku po tej svečanosti, zgradili novo.
Razmišljanju o gradnji cerkve v Kočevski Reki, kot, kakor je to še tedanjemu predsedniku vlade Lojzetu Peterletu predočil g. Štefanič, nadomestilu za vseh 91 namerno porušenih sakralnih objektov po drugi svetovni vojni na Kočevskem«, nihče ne nasprotuje. Nasprotno, mnogi, med njimi tudi kočevski župan dr. Mihael Petrovič, se mu celo pridružujejo. Tako je župan na omenjenem sestanku v Kočevski Reki dejal, da je pravzaprav obveza slovenske države, da gradnjo cerkve, omogoči in financira.
O resnosti podpore gradnji cerkve najbolj zgovorno govori dogovor vseh prisotnih na sestanku, da bodo že v kratkem v krajevni skupnosti imenovali gradbeni odbor ter si prizadevali, da bodo od države dobili zagotovilo, da bo gradnjo, ki bo okoli milijon mark, denarno podprla.
M. LESKOVŠEK-SVETE
»FRESKA« Z BARVAMI IN LAKI
SEVNICA — V starem mestnem jedru na Glavnem trguje Sevničan Sandi Kostanjšek odprl v pritličju stanovanjske hiše Kladnikovih, tam, kjer je imel nekdaj lokal Peko, novo prodajalno z barvami, laki, keramiko in še nekaterimi potrebščinami za urejanje in lepšanje, predvsem notranjščine domov. V specializirani prodajalni »Freska« mu bo pomagal domačin Boris Kladnik.
Kočevska še vedno zapostavljena
Protestna akcija?
KOČEVJE — Minulo sredo so na razširjeni seji predsedstva kočevske občinske skupščine obravnavali težave tistih krajanov Osilnice in Poljanske doline, ki so zaposleni na Hrvaškem oziroma iz Hrvaške prejemajo pokojnino. Tragična usoda teh ljudi je vzpodbudila polemično razpravo, v kateri je bilo izrečeno veliko grenkih besed ob ugotovitvah, da Kočevska ostaja zapostavljena, pa tudi ostrih in kritičnih pripomb k delu vlade. Če se bo to nadaljevalo, bodo organizirali protestno akcijo.
Težave okoli 45 ljudi, ki delajo na Hrvaškem, in približno 40 upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz Hrvaške, so posledica neugodne menjave dinarjev v tolarje. Po zamenjavi razpolagajo le z okoli 2.000 ali nekaj več tolarji, zato je razumljivo, da se obračajo na občino s prošnjami za socialno pomoč. Ker je kočevska občina brez denarja, njihovih problemov ne more reševati. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je ob tem povedal, da posamezne primere sicer skušajo reševati tako, da ljudem, ki imajo možnosti in znanje, svetujejo, naj pričnejo delati doma; četudi je pri tem mizeren zaslužek, je to še vedno neprimerno boljše, kot če delajo na Hrvaškem.
Razpravljalci so menili, da bi morali pokojnine urediti z meddržavnim sporazumom tako, kot se dela povsod v civiliziranem svetu. Glede plač, pri katerih to ni možno, pa so bili mnenja, da bi morala ceno osamosvojitve, ki nastaja na lokalnih ravneh, plačati republika. Menili so tudi, da se kočevski poslanci v republiški skupščini ne zavzemajo dovolj in da bi morali nastopati bolj ostro, predvsem pri prikazovanju specifičnosti kočevskega prostora.
Ob izraženem mnenju, da Kočevci občutijo bivše zaprto področje kot eksteritorialno področje, in ob dejstvu, daje gradnja ceste v Poljansko dolino na odseku Mozelj — Knežja Lipa zaradi pomanjkanja denarja ustavljena, so se razpravljalci razšiijene seje predsedstva strinjali z oceno krajanov Osilnice in Poljanske doline, da je bila izgradnja nedavno odprte ceste Kočevska Reka — Jelendol sramotno dejanje. Izgradnja je namreč podvojila povezavo Kočevske Reke z Ljubljano, medtem ko so nekateri predeli Kolpske in Poljanske doline skorajda odrezani od sveta.
M. LESKOVŠEK-SVETE
i Uiiil
E
Eksminister o denacionalizaciji
Javna tribuna o lastninjenju in denacionalizaciji — Gost tribune dr. Rajko Pirnat: »Iz socializma in Jugoslavije smo se poceni izvlekli«
RIBNICA — 8. julija zvečer je bila v Miklovi hiši v Ribnici javna tribuna o lastinjenju in denacionalizaciji. Organizator tribune je bil občinski zbor SDZ — NDS Ribnica, gosta pa predsednik SDZ — Narodnih demokratov in prejšnji pravosodni minister dr. Rajko Pirnat ter član te stranke, g. Umek.
V uvodni ocenitvi sedanjega politič-	da je zakon veljaven in se zato mora iz-
nega trenutka je dr. Pirnat dejal, da seje Slovenija iz socializma in Jugoslavije izvlekla sorazmerno poceni. Kakšen naj bi bil njen prihodnji razvoj, je nakazal s predstavitvijo programa njihove stranke, pri čemer je poudaril prizadevanja za uveljavljanje narodnih interesov in polno uveljavitev tržnega sistema in demokracije. Poleg nekaterih očitkov Drnovškovi vladi in ekonomskemu programu, ki da je v bistvu le posodobljen Markovičev programje dr. Pirnat kritično spregovoril tudi o zakonu o državljanstvu, o SDK, ki jo je označil kot tipično socialistično iznajdbo, in o medijih, ki so po njegovem mnenju izrazito levo usmeijeni.
»V medijih se ustvaija vzdušje nasprotovanja zakonu o denacionalizaciji,« je dejal dr. Pirnat, ko je spregovoril o problemih denacionalizacije, in podkrepil svoje predhodne trditve. Dejal je,
SKLAD ZA RAZVOJ
RIBNICA — Pretekli teden so v Ribnici sprejeli odlok o ustanovitvi sklada za razvoj obrti in podjetništva. Podoben sistem financiranja drobnega gospodarstva imajo tudi republika Slovenija in pa občine, denimo Domžale, Žalec in Celje, v katerih je obrt nadpovprečno razvita. Letos bo v sklad prišlo milijon in pol tolarjev.
Izvršni svet je že imenoval upravni odbor, ki bo vodil poslovanje sklada, v njem pa sta poleg predstavnika izvršnega sveta tudi predstavnik obrtnikov in sekretar Obrtne zbornice Ribnica.
PREDSTAVITEV OBRTNE CONE
KOČEVJE — Danes ob 16. uri bo v sejni sobi SO Kočevje predstavitev projekta industrijsko-obrtne cone v Kočevju. Namenjena je podjetnikom in obrtnikom, zato so vabljeni zainteresirani domači in tuji investitoiji.
IZLET ŠOFERJEV
KOČEVJE — Zveza šoferjev in avtomehanikov Kočevje organizira 18. julija izlet na Kostelski grad (kulturnozgodovinski spomenik, še edini grajski kompleks na Slovenskem, znotraj katerega v hišah žive še ljudje) in na območju Kočevske Reke (do nedavnega skrivnostno in zaprto območje). Odhod bo ob 8. uri z avtobusne postaje v Kočevju. Za zaključek bo še srečanje pri koči Planinskega društva Kočevje.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NA RAZBORJU
RAZBOR — Novoustanovljeno društvo upokojencev na Razboiju, ki povezuje okrog 80 članov z Okroglic, Razborja, Polja in iz Pogorice je razvila svoj prapor. Boter prapora je podjetje Ruda. Predsednica DU Razbor in njegova gonilna moč je Nežka Bergant z Razborja, ki pravi, da se »hribci in do-linci niso nikdar prav ujeli«, zato je prav, da so tudi v teh hribih pod obronkih Lisce upokojenci prišli do svoje organizacije, ki bo razumela njihove interese.
ANICA PIPAN LE RAVNATELJICA ŠOLE
SEVNICA — Najbolj polemična razprava na torkovi seji sevniške občinske skupščine je potekala o predlogu sklepa o soglasju k imenovanju ravnatelja OŠ Savo Kladnik Sevnica. Anica Pipan, kije bila doslej vršilka dolžnosti je naposled le dobila soglasje.
NOVA MAŠA — Nedeljska nova maša v Boštanju je kljub slabemu vremenu privabila veliko množico ljudi od blizu in daleč. V bogati povorki, ki je pospremila novomašnika Martina Lisca z Lukovca do župnijske cerkve, so bile med drugim tudi sevniška godba na pihala in številne narodne noše. Novomašnika je prišla pozdravit v župnišče sevniška županja Breda Mijovič. V bogato okrašeni cerkvi so mnogi ljudje zdržali do konca maše. Novomašniku so sorodniki prinesli darila (na posnetku mu sestra Alenka izroča križ). Maševala sta tudi domačina Mirko Simončič, ki je imel tu no vo mašo pred 13 leti, in Jože A ndoljšek, ki je pel novo mašo tri leta pozneje, zdaj pa poučuje verouk na slovenski gimnaziji v Celovcu. Obredeje spremljalo ubrano petje cerkvenega pevskega zbora. (Foto: P. Perc)
Na Cirniku so odrezani od sveta
* ______________________________________________________
Vaščani se najbolj jezijo na KS Šentjanž in cestarje, pravijo pa da jih zapostavlja tudi sevniška občina — Najprej posodobitev ceste Podboršt—Veliki Cirnik
VELIKI CIRNIK — Vaščani Velikega Cimika so kljub plačevanju raznih samoprispevkov še vedno brez cest, ki bi zaslužile to ime in telefonskega omrežja, zato so v zadnjem času ogorčeni začeli opozarjati, daje skrajni čas, da odgovorni nekaj denarja usmerijo tudi na to obrobje sevniške občine. Pri dosedanjih delih, kot sta bila denimo ureditev ceste proti Krmelju prek Stražberka in vodovod, so bili vaščani prepuščeni sami sebi. Ne bi radi, da bi se zgodba ponovila zdaj še na odseku ceste proti Roženberku, saj trebanjska občina že pripravlja traso ceste od Jesenic do Roženberka celo za asfaltiranje.
Na tem odseku pričakujejo vsaj najnujnejša vzdrževalna dela, novomeški cestaiji naj bi končno le uredili tudi od-vodnjavanje in prepuste, ne pa da pošiljajo na cesto le greder. Ker se bojijo, da bi zaradi pomanjkanja denarja dela ostala nedokončana, zahtevajo, naj se
vsa dela prično iz smeri Velikega Cimika. Temu v prid govori dejstvo, da so najbolj nevarni in najbolj uničeni ravno deli cestišča na klancih tik pod vasjo, tako iz sevniške kot iz trebanjske smeri.
Vaščani Velikega Cimika so na delovnem sestanku razšiijcnega gradbe-
nega odbora, ki ga vodi Jože Kos (njegov namestnik je Borut Kržan), so očitali vodstvu krajevne skupnosti Šentjanž, dajih je zapostavljalo in daje ravno KS Šentjanž tista, kije doslej zavlačevala s pričetkom del za obnovo makadamske ceste Podboršt—Veliki Cirnik. Vodstvo KS je odločno zavrnilo očitke, njegov predstavnik Andrej Rep-še je odvrnil, da so, žal, zadnji dve leti na Velikem Cirniku vaščani »zaspali«, da pa so bili javnosti in krajanom že dostikrat predstavljeni kriteriji glede delitve denarja in na sploh pomoči za posodobitev cest.
vajati. Povedal je še, da se narodni demokrati zavzemajo za dosledno izvajanje zakona o denacionalizaciji, ker je denacionalizacija ena pomembnih poti pri lastninjenju. Pomembna je iz moralnih razlogov, saj prinaša popravljanje krivic, pa tudi iz ekonomskih.
Med problemi denacionalizacije je dr. Pirnat navedel, da še ni sprejet zakon o slovenskem odškodninskem skladu. Tega ne bo, dokler ne bo sprejet zakon o privatizaciji. Prav v zvezi s tem pa je g. Umek kritično spregovoril o našem skupščinskem sistemu, še vedno veljavnemu Markovičevemu zakonu pa je pripisal krivdo za divje privatizacije. Kot »lopovščino« je označil tudi predlog zakona za sanacijo bank. Po njego-
SREČANJE BORCEV
KOČEVJE — Ob 50. obletnici ustanovitve Tomšičeve brigade bo v soboto, 18. julija, ob 11. uri v Starem Logu srečanje borcev te brigade. Skupnost borcev Tomšičeve »brigade bo ob tej priložnosti najzaslužnejšim za medvojno in povojno delovanje podelila priznanja.
Reklamacija za nov Gradisov most v Sevnici
Nihajoč most zaprt
SEVNICA — Meritve, ki jih je opravil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK) iz Ljubljane, so pokazale, da sevniški most čez Savo, ki so ga svečano odprli 25. junija ob dnevu državnosti in zaradi nihanja takoj naslednji dan tudi zaprli, niha v območju prepovedanih frekvenc. Daje z novim armiranobetonskim sevniškim mostom za pešce in kolesarje nekaj hudo narobe, so ugotovili tudi strokovnjaki in o tem je predsednik sevniškega izvršnega sveta na torkovi seji seznanil poslance, ki so nameravali zastaviti več vprašanj o odgovornosti izvajalca in projektanta mostu, to je Gradis Nizke gradnje Maribor.
Investitor mostu, KS Boštanj in sevniška občina sta že najela sodnega izvedenca, in že so se obrnili po pomoč Javnemu pravobranilstvu v Celju. To bo še v tem tednu podalo pisno reklamacijo Gradisu, ker so šele zdaj na voljo dokumenti, ki popolnoma potijujejo dvom laične javnosti v kakovost objekta. Od Gradisa bodo zahtevali, da v 15 dneh pripravi načrt sanacije, opozorili pa ga bodo, da je skrajni rok za popravilo mostu 10. september. Pa še to: most je še vedno zaprt, toda armaturna mreža je nameščena le na desnem bregu Šave, medtem ko Gradisovci navkljub večkratnim urgencam niso mreže, ki so jo odstranili ob meritvi strokovnjakov ZRMK, ponovno namestili na mostu na levem bregu Save.
P. P.
• V zvezi z delnicami in obveznicami so sicer maloštevilno zbrani na javni tribuni gostoma zastavili celo vrsto vprašanj. Še posebno jih je zanimala realna vrednost posebnih listin, ki so jih prejeli Rikovi delavci kot razliko za premalo izplačane plače. Gosta sta bila nad dejstvom, da se izdajajo takšne listine, rahlo presenečena in nista dala konkretenega odgovora na zastavljeno vprašanje. Ker listine niso podpisane oziroma jih ni podpisal generalni direktor Rika Stanislav Skrabec, je dr. Pirnat celo izrazil dvom o veljavnosti oziroma vrednosti teh listin, s katerimi naj bi, kakor je sicer zapisano v 62. členu kolektivne pogodbe za kovinsko in elektro industrijo Slovenije, delavci sodelovali v procesu lastninjenja podjetja ali pa jih prijavili v stečajno maso.
vem mnenju bi bil sprejemljiv zakon razpis delnic teh bank.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ZENSKI ZVEZI NI VSEENO
KOČEVJE — Slovenska ženska Zveza pri SKS Kočevje je bila ustanovljena na letni konferenci stranke 9. maja letos. V svojih vrstah ima ta čas 60 članic, deluje teoretično in praktično. K praktičnemu delu štejejo zbiranje hrane za begunce pod geslom »1 kg hrane na enega begunca«. Prvo zbiranje so izvedli v maju, ko so zbrali okoli 250 kg hrane in jo izročili kočevski Karitas. Podobno akcijo so ponovili v torek, 7. julija, v prostorih Karitasa. Dobro obiskana okrogla miza pod naslovom »Ni nam vseeno, kako so vzgojeni naši otroci« pomeni teoretičen korak naprej v delovanju zveze. Uvodno razmišljanje je imela predsednica občinskega odbora prof. Meta Prelesnik, nato pa se je razvila živahna debata. Ženska zveza meni, daje treba v šoli dati več poudarka vzgoji kot izobraževanju, predvsem pa odgovornosti in spoštovanju. Beseda je stekla tudi o filmu »Nemi krik«. Menijo, da če bo strokovni svet pri Zavodu za šolstvo prepovedal predvajanje filma, je treba odločno zahtevati, naj nastopi tudi zoper vse tisto, kar v vsakdanjem življenju na vsakem koraku žali mlado dušo in sili nekatere mlade ljudi h gnusu do življenja.
M. G.
JUBILEJNA OSLOVSKA NOČ
MOZELJ PRI KOČEVJU — Tradicionalna, ^Oslovska noč«, že deseta povrsti, bo letos 18. julija v središču »Oslovine mozeljske«, Mozlju. Na tej zabavni prireditvi bodo tokrat med drugim nastopili ansambel Pop design, ansambel Toneta Žagarja, sestri Dimnik, humorist Ribniški sveder in morda še kdo. Organizatorji napovedujejo, da bo »Oslovska noč« tudi letos prava norišnica.
GRILCU
ZLATA MEDALJA
SEVNICA — Šahovski klub Milana Majcna iz Sevnice je organiziral turnir drugokategornikov. Igralo je 10 igralcev iz Sevnice in Krškega. Igrali so po turnirskem sistemu enokrožno, tempo igranja je bil 50 potez na igralca v dveh urah ter še 25 potez v eni uri nadaljevanja, če igra ni prej končana. Prvo mesto je osvojil Andrej Grilc (ŠK Milan Majcen, Sevnica) 8 točk (2,5), drugo Jože Kolman, prav tako iz ŠK Milan Majcen, Sevnica, 8 točk (2), s tem pa sta se uvrstila v prvo šahovsko kategorijo. Tretje mesto je dosegel Robi Volčanšek.
J. B.
JS________	__________________
CESTE KOT KOLOVOZI — Na Velikem Cirniku všentjanških hribih se ljudje že nekaj časa hudujejo, da nanje »dolinci«, tako tisti v krajevni skupnosti, kakor gospodje na sevniški občini, vse preveč pozabljajo. Zato so brez pravih telefonskih in cestnih povezav s svetom, kmetije pa se še hitreje praznijo. Vse to in še kaj so vaščani 3. julija zvečer povedali v brk predvsem funkcionarjem KS Šentjanž, nekaj pa jih je slišal tudi predstavnik novomeškega cestnega podjetja Franc Povše, kipa je obljubil vaščanom, da bo poskrbel za boljše vzdrževanje ceste proti Jesenicam. Odsek proti Šentjanžu, do Podboršta, naj bi v makadamski izvedbi posodobil Marjan Kotar iz Velike Sevnice, kije prinesel kar na sestanek (na posnetku) najugodnejšo ponudbo. (Foto: P. P.)
Drobne iz Kočevja
LOKALNA RADIJSKA POSTAJA-Kočcvci ne nasprotujejo prizadevanjem za ustanovitev lokalne radijske postaje, zanima pa jih, kolikšen del kočevske občine bo lahko spremljal program Kočevski val bodočega Radia Kočevje. Odgovor na to vprašanje bo prinesla študija slišnosti, katere izdelavo bo naročilo podjetje Univox pri RTS -Oddajniki in zveze na zahtevo predsedstva kočevske občinske skupščine.
BREZ NEREALNIH OBLJUB -Ko sta kočevski župan dr. Mihael Petrovič in predsednik izvršnega sveta Alojz Petek rokometašicam kočevske Opreme čestitala za drugo mesto, osvojeno na državnem pokalnem tekmovanju, dekletom ob tem nista dala nobenih nerealnih obljub. Nista obljubila, da jih bo občina kot predstavnice Kočevja na evropskem pokalnem- tekmovanju denarno podprla, niti ne, da jim v bližnji prihodnosti ne bo več potrebno trenirati in igrati tekme v Ribnici, kot počno sedaj, ker v Kočevju za to nimajo primerne športne dvorane. Tudi dekleta niso obljubila nemogočega. Kapetanka ekipe Irena Bejkovič je denimo dejala, da brez večjih okrepitev z novimi, dobrimi igralkami (te pa pač niso poceni) v evropskem pokalu nimajo dosti možnosti.
PRISPEVEK ZA CERKEV - Da predsednik SKD Lojze Peterle ne pozna šale, je ugotovil podpredsednik SKD Kočevje Bogomir Štefanič na okrogli mizi na temo SKD - steber slovenske državnosti, ki je bila prejšnji mesec v Ribnici. Ob Štefančičevi ugotovitvi, da nova vlada gradnjam cerkva ni tako naklonjena, kot je bila Peterletova, in šaljivem očitku Peterletu, da je prehitro prepustil krmilo države, saj jim za gradnjo cerkve v Kočevski Reki še ni uspelo pridobiti republiških sredstev, je Peterle odgovoril tako, da je Štefaniču izročil prvi, osebni denarni prispevek za gradnjo te cerkve.
Ribniški zobotrebci
JAVNE TRIBUNE - Javne tribune so v Ribnici praviloma slabo obiskane. Medtem ko so ribniški krščanski demokrati, ki so organizirali javno tribuno v petek, 26. junija, kot razlog za majhno udeležbo lahko navedli finalno nogometno tekmo v evropskem pokalu, pa se narodni demokrati minulo sredo na kaj podobnega niso mogli sklicevati. Ker je bila v obeh primerih tema javne tribune lastninjenje m denacionalizacija, je umestno vprašanje, ali je ta, sicer aktualna in zanimiva tematika za ribniške prebivalce resnično tako zanimiva, kot stranke predvidevajo, da naj bi bila.
OBRAVNAVA GRADIV - Poslanski klub slovenskih krščanskih demokratov občine Ribnica je nekaj dni pred zadnjim skupnim zasedanjem vseh treh zborov ribniške občine obravnaval skupščinsko gradivo in pisne pripombe nanj posredoval predsedniku občinske skupščine Francu Miheliču. Takšen način dela je župan pozdravil. Izrazil je upanje, da bodo njihovemu primeru sledili tudi drugi poslanski klubi.
Sevniški paberki
ZAPRAVLJIVČKI - Boštanjčani so povedali, da je bil po scenariju sprva v nedeljo predviden prihod novomašnika Martina Lisca z Lukovca z zapravljivčkom od kapelice v Dolenjem Boštanju do župnijske cerkve. Deževno vreme je verjetno pripomoglo, da so pisano povorko krasili namesto zapravljivčkov štirje mercedesi z zaporednimi registrskimi številkami od KK R2-002 do KK R2-005, ki so parkirali med staro šolo in cerkvijo v nekoliko drugačnem zaporedju, kot so četverico nakazovale registrske tablice. Ljudje so komentirali, da se je četverica s svojim prispevkom odkupila za morebitne grehe v preteklosti in sedanjosti, ostalo pa je celo nekaj rezerve za velikopotezno prihodnost.
FIFA - V nedeljo pozno popoldne je na Studencu pred gostilno Janc po zaključku prve gorske hitrostne avtomobilske dirke za državno prvenstvo Slovenije razbuijen in glasen predstavnik Adam Racing Teama nekoliko zavlekel zaključno ceremonijo. Možak je zahteval, naj organizator podeli pokale tudi tekmovalcem, ki so tekmovali v skupini Daihatsu, čeprav je tehnična komisija ugotovila pomanjkljivosti. Silak je k sreči grozil le s FIFA, z mednarodno nogometno organizacijo, in s tem dokazal, kako se spozna na avtomobilizem. Organizacija dirke od Impoljce do Studenca je sicer imela tudi po besedah tistih, ki so skrbeli za njeno varno izvedbo, precej pomanjkljivosti, vendar jih lahko, ker gre za prvi poizkus, še nekako oprostijo. Še najboljša sta bila odlično ozvočenje in predvsem s številnimi informacijami oboroženi napovedovalec Brane, čeprav sc mu je uvodoma zareklo, ko je poveljnika sevniških gasilcev Janka Stoparja prekrstil v Janka Ropreta.
• Smejte se in svet se bo smejal z vami, jočite in jokali se boste sami (Wilcox)
Krške novice
LIST - Nekaj juter nazaj sc je na občinskih vratih pojavila fotokopija objave iz slovenskega Uradnega lista. Na njej so bila z rdečim podčrtana imena soustanoviteljev, morda bolje rečeno, solastnikov mestne hranilnice Krško. Tu so se veličastno bleščala tudi intena_predscdnika izvršnega sveta Franca Černeliča, sckretaija Franca Glinška in podjetja Point oz. Kanja, s katerim se enači Igor Avsec, nekdanji upravni delavec. Kot se je fotokopija nenadoma pojavila na vratih, tako je od tam mahoma izginila, tako da se ne ve, kdo je bil zraven pri obešanju in kdo pri snemanju.
POLITIKA - Včasih skličejo sejo krške občinske skupščine in delegati ne pridejo, tako da je parlament nesklepčen. Včasih se jih vabilu odzove dovolj. 9. julija jih je prišlo presenetljivo veliko in so večinoma zdržali od 15. ure do pol polnoči. Torej ni res, da se delegati ne zanimajo za delo, potrebujejo samo prave teme. V četrtek je očitno šlo za tako temo. Pogovarjali so se, če imajo še politično radi Franca Černeliča in vlado ter Vojka Omerzuja kot predsednika skupščine. Glede vlade so glasovali o nezaupnici, pri prvem možu parlamenta pa je šlo za glasovanje o zaupnici, tako da so Černeliča et. comp že v izhodišču “polili z gnojnico”. Grmenja je bilo sicer ta večer veliko, dežja pa malo, saj je ob uri strahov skupščina postala nesklepčna.
. KAJ ČE BI ODLETELI - Krški izvršni svet je prejšnjo sredo mislil povišati stanarine, saj je imel na dnevnem redu predlog za to. Na koncu razprave je pustil omenjene cene nespremenjene. Najbrž so si možje mislili, da je bolje, če na seji tega dne povišanje odložijo. Že v sredo se je namreč po Krškem šušljalo, da bodo naslednji dan mogoče odstavili občinsko vlado. Zato je bilo pametneje počakati in prepustiti morebitno povišanje novi vladi, naj se ta zameri ljudstvu.
ZA OBRT
IN PODJETNIŠTVO
KRŠKO — V krški občini zdaj še ne bodo ustanovili sklada za razvoj malega gospodarstva. Tako so se odločili na seji parlamenta. Kolikor je znano, obrtniki m podjetniki podpirajo ustanovitev takega fonda.
Novo v Brežicah
KOPALIŠČE - V Čateških Toplicah je taka voda, da je kopalec dobesedno moker, če skoči v bazen, za kar gre ustanovi, ki je toplo vodo imenitno prestregla v bazene, slapove in druge krasne reči, vsa pohvala. Ko kopalec prileze iz vode, se lahko sleče in si natakne hlače v posebni kabini, za kar gre ustanovi, ki je dala postaviti te platnene separeje, kajpak pohvala. Ko si kopalec v kabini zeli obuti čevlje, si mora praviloma strgati z nog blato, kajti hočeš nočeš stoji v razmočeni zemlji. Rešitev tri bila, da bi se prihajali kopat na Čatež bosonogi, ali pa, da bi bazenski mojstri vrgli v kabine jta tla navzkriž dve deščici. Najbolj iznajdljivi obiskovalci grozijo, da bodo k bazenu privlekli z Mokric “umetno travo”, ki se rabi pri svetovljanskem golfu.
PREDSEDNIK - Po Brežicah se govori, da to mesto ne bo več slovenski jug, kot rado komu uide. Last in slavo naj bi Brežice dobile z novim predsednikom, ki menda v teh dneh kot bodoči predsedniški kandidat že zbira podpise. O nekem brežiškem predsedniku se menijo od Prekope do Bizeljskega. Mnenja so kaj deljena. Eni si manejo roke, češ to bo pravi predsednik, saj bo dal tisoč mark vsakemu, ki bo podpisal ?anj Eni pravijo, da ima vse, kar je Potrebno za samostojne predvolilne nastope, manjka da samo še opica.
LUČI - Na Veliki Dolini imajo menda na dveh krajih zložene neke kovinske cevi in kabel. Krajani so še zmeraj prepričani, da je omenjeni material pripravljen za javno razsvetljavo v vasi, čeprav je od dneva dostave teh wvi in kabla preteklo že veliko časa m bi sc lahko kaj razložilo drugače. Kandelabri za luči so preraščeni z raznovrstnim zelenjem in v tem tiči razlaga, zakaj ni še nihče prišel napeljat javno razsvetljavo. Med zelenjem so namreč tudi koprive in projektanti se verjetno bojijo, da bi Jih opeklo, če hi brskali za cevmi.
V času od 4. do 1L julija so v brežiški Porodnišnici rodile: Jožica Milič iz Brezje — Sandija, Blaženka Bogdan iz Bre-k'c — Dominika, Sonja Sušeč iz Leskovca— Veneso, Melita Vučanjk iz Brežic — Špelo, Renata Tomše iz Bu-koška — Aleša, Marija Malus iz Orešja ~7 Janija, Jožefa Umek iz Križ — Tanjo, Irena Lahovič iz Srebrenika — Manuela, Ljubica Arh iz Selc — Andreja, Jasna Tukara iz Sevnice — Marjana, “etra Pezclj z Jesenic na Dol. — Jerneja, Irena Kranjec z Mal. Kamna Mateja, Darja Rupret z Vel. Kamna ' Majo, Jožica Kolman z Volčjega — Sašo in Ivica Sotelšek iz Dednje vasi — Tadeja. Čestitamo!

IZ NtkŠIH OBČIN
mi
IZ NfkŠIH OBČIN
Vlada bi šla preko stroke
O deponiji Ravno
RAKA — Potem ko so na seji krškega izvršnega sveta pred časom razpravljali o bodoči deponiji komunalnih odpadkov v krški občini in je vlada nekako podprla predlagano lokacijo Ravno, so se v krajevni skupnosti Raka spet začele razprave o odlagališču. Na Raki se sprašujejo, zakaj krški izvršni svet vztraja pri deponiji Ravno, ko pa so strokovne študije pokazale, da je omenjeni prostor neprimeren v več pogledih. Kot pravi Jože Žabkar, delegat KS Raka v zboru krajevnih skupnosti krške občinske skupščine, je najnovejše izvedensko mnenje iz Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani samo dodatno potrdilo, daje Ravno kot lokacija za odlagališče neprimerno. Žabkar ima v mislih ugotovitve specializirane skupine SE-PO, in sicer, da je lokacija Ravno z vidika naravnih geoloških in hidroge-oloških pogojev neprimerna. Lokacija Ravno je v bližini Krakovskega gozda. Če bi se s smetišča širil požar, bi lahko ogrozil Krakovski gozd. Prisekana piramida kot končna oblika deponije je za ta prostor neustrezna. Tudi glede smradu in hrupa je Ravno manj primerna lokacija, še ugotavlja SEPO.
V KS Raka so prepričani, da je območje načrtovane deponije pregosto naseljeno, saj so najbližje hiše oddaljene komaj kakih 50 m od predvidenega komunalnega objekta. V pasu 500 do
1.000	m so štiri naselja. Tako obljudeno območje smatra najnovejše vladne namere, da Ravno dobi odlagališče, za docela zgrešene, še posebej, ker je za odlagališče predviden nekdanji Kremenov peskokop, le-tega pa je to podjetje dolžno sanirati po odloku, ki ga je 1991. leta sprejela krška občinska skupščina.
Krajevna skupnost Raka, katere stališča je v glavnem Žabkar predstavil na nedavni seji krške občinske skupščine, se ne čuti dolžno pristati na gradnjo omenjenega odlagališča, saj v preteklosti na občini ni imela posebne protekci-je. Žabkar na podlagi strokovnih mnenj o deponiji predlaga, naj krški izvršni svet poišče drugo lokacijo. »Če se pogovarjamo o regiji Posavje, poglejmo po Posavju! Na tako obširnem in razgibanem terenu so gotovo primernejše lokacije, ki bi jih bolj kot Ravno podprla tudi stroka,« meni Jože Žabkar.
L. M.
Na Raki ekologi in biologi
Od 1. do 4. avgusta bo na Raki mednarodni tabor
RAKA — Tu bo od L do 10. avgusta mednarodni ekološko-bio-loški tabor Raka 92. Udeleženci tabora bodo obiskali jedrsko elektrarno Krško in Kostanjevico na Krki in poslušali predavanja. Mag. Mitja Bricelj bo govoril 4. avgusta o svetovni ekološki konferenci UN-CED v Riu de Janeiru. Alfred Železnik in Ivan Tomše bosta 6. avgusta predstavila posledice uporabe jedrske energije za okolje. Dr. Tone Wraber bo na taboru predaval o naravnih znamenitostih Slovenije, mag. Toni Trilar bo govoril o parazitih in sesalcih na Slovenskem, Nejc Jogan pa je svoj napovedani nastop strnil pod naslov Trave - neznane znanke. Tabor na Raki, ki bo potekal pod strokovnim vodstvom mentorjev, organizirata gibanje Znanost mladini in AEGEE Ljubljana. Slednja predstavlja ljubljansko podružnico istoimenske evropske študentske organizacije. AEGEE je nedobičkonosna in nepolitična organizacija, ki članom omogoča spoznavanje tujih načinov življenja, kultur, jezikov, zabavo in pridobivanje znanj z različnih področij. Podpirajo jo ugledne evropske osebnosti, kot so Jacques Delors, Fran-cois Mitterand, Giulio Andreotti in drugi.
C
Socialni službi ne zmanjka dela
Dejavnost Centra za socialno delo pred izvršnim svetom — Pomoč mladostnikom daje rezultate — Interventna služba in odprti telefon — Računalniki
KRŠKO — Tukajšnjemu centru za socialno delo zmanjkuje denarja; o aktivnosti in težavah te ustanove je nedavno razpravljal krški izvršni svet. Vlada je sprejela nekaj sklepov, po katerih naj bi center dobil denar za dejavnost in vzdrževanje opreme in objektov.
Ena od dejavnosti centra, ki jo je pripravljen sofinancirati izvršni svet, je pomoč otrokom in mladostnikom s težavami pri odraščanju. Socialni delavci so si to pomoč zamislili kot sklop različnih predavanj, v katerih bi učencem sedmih in osmih razredov nekaterih osnovnih šol v občini spregovorili o odnosih med spoloma, o zakonu in druži-
ni, o zasvojenosti ipd. Poleg preventivnega dela bodo del časa v okviru tega projekta namenili tudi mladostnikom, ki že imajo motnje v razvoju, se pravi nekakšnemu zdravljenju. Tovrstna ku-rativa v okviru zavoda že poteka in je namenjena mladostnikom, ki bi morali v popravne domove, vendar tja niso šli zaradi nasprotovanja staršev ali iz dru-
JANEZ JANŠA NA OBISKU— VKrškemje bilapred nedavnim volilno programska konferenca občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije in po njej okrogla miza o Sloveniji danes in jutri Na okrogli mizi je sodeloval Janez Janša, podpredsednik SDSS. Po daljšem u vodu je odgovarjal na vprašanja drugih udeležencev, ki so večinoma zadevala dnevno politiko in varnostni položaj Slovenije. Janša je menil, da je bil čas zadnjih let »za nas pozitivno izkoriščen«. Dosežki pa lahko zvodenijo, če se Slovenija ne bo kmalu toliko zaseb-nolastniško utrdila, da bodo vanjo začeli vlagati kapital iz tujine. V oceni strankine moči je dejal da več kot polovica slovenskih volilcev podpira program socialne demokracije. Na posnetku (z leve): Janez Janša in Tone Bučar, podpredsednik občinskega odbora SDSS. (Foto: M.Luzar)
Zagrozili so z ustavnim sodiščem
Krški sklad stavbnih zemljišč v skupščinski razpravi — Zakaj denar v druge občine — V KS Dolenja vas bi radi več denarja — Povabili naj bi vlado
KRŠKO — Krška občinska skupščina je 9. julija spet obravnavala delovni načrt občinskega sklada stavbnih zemljišč za leto 1992. Po obsežni razpravi ga ni sprejela, ker je družbenopolitični zbor glasoval proti.
ŽIVIČEVI ZNAK IN URŠIČU PRIZNANJE
KRŠKO — Marica Živič je dobitnica Znaka občine Krško, Hinko Uršič pa je prejel Priznanje občine Krško. Živi-čeVa je omenjeno priznanje prejela za zasluge za razmah delovanja aktiva kmečkih žena in predstavitve kulinarike, šeg in običajev Posavja v Sloveniji in zamejstvu. Uršiču so priznanje podelili za vsestransko družbeno aktivnost in angažiranje pri izvajanju množičnega športa ter vzgoji mladih, kot je rečeno v obrazložitvi k priznanjema.
BANOVA ODSTOPA
KRŠKO — Vida Ban bo najverjetneje odstopila s položaja predsednice družbenopolitičnega zbora krške občinske skupščine. S tem je seznanila delegate vseh treh zborov krškega parlamenta, ko jim je povedala, naj DPZ išče kandidata za novega predsednika. Odstop predsednice pojasnjujejo z nesoglasji na občini Krško.
Eden od očitkov upravnemu odboru sklada je bil, da omenjeni fond, ki gaje ustanovila krška občina, ne bi smel financirati naložb v sosednjih občinah. Ida Novak je namreč opazila v predlogu skladovega programa podatek o vlaganjih v občini Sevnica in Brežice. Metod Sonc je pojasnil, daje bil pred tremi leti sklenjen dogovor, da se preko sklada stavbnih zemljišč financirajo določeni cestni odseki v občini Brežice in občini Sevnica, s tem da nuklearna elektrarna ta sredstva daje v sklad stavbnih zemljišč namensko za te ceste. V občini Brežice je bilo to realizirano v celoti, v občini Sevnica pa še ne.
Sklad stavbnih zemljišč beleži precej neporavnanih terjatev. Največ dolguje skladu Nuklearna elektrarna Krško, poleg te pa so dolžniki Videm, senovški rudnik, Kovinarska, vse Novolesove in Sopove firme in Metalna. Kot so slišali delegati, bo nuklearka svoj dolg v višini 259 milijonov tolarjev skušala plačati takoj po remontu, zdaj pa nima denarja. Zmanjkuje ji celo sredstev za pokrivanje stroškov sedanjega obsežnega temeljitega popravila in je dolžna dobaviteljem opreme prek 600 milijonov tolarjev. Pri tem so tudi nuklearki dolžni odjemalci elektrike.
Ko v takih razmerah sklad še vedno pričakuje dotok [»godbeno določenih sredstev, razpoložljivi denar investira v
občini Krško nepravično, kot opozarjajo iz KS Dolenja vas. Na seji je s tem v zvezi delegat Jože Stibrič dejal upravnemu odboru sklada in delegatom naslednje: »KS Dolenja vas prispeva v sklad skoraj 80 odst. sredstev. Delimo si mnenje nuklearne elektrarne, da kraj kot najbolj neposredno ogrožen dobi občutno premalo sredstev za financiranje krajevnih potreb. Še pred kratkim ste govorili, naj se sredstva porabijo tam, kjer so bila ustvarjena, ali v neposredni bližini. Toda sklad v krajevni skupnosti ni napravil [»polnoma nič. Protestiram proti takemu enostranskemu razdeljevanju sredstev.« Stibrič seje vprašal, ali ob primerjavi z denarjem, ki ga dobijo druga območja in Dolenja vas, ni vse skupaj dogovorjena zarota proti KS Dolenja vas. Sklad odrinja podeželje na rob. Podeželje na takih sejah že leta moleduje za miloščino, pa ga vedno znova izrinjajo. Delegatom, ki prihajajo s podeželja, je predlagal, naj nikakor ne potrdijo programa sklada. Stibrič je tudi rekel, da bo potrebno iskati pravico na republiki in marsikaj [»jasniti ustavni komisiji, ne glede na to, da občina Krško lahko izgubi sredstva nuklearne elektrarne. KŠ Dolenja vas v tem primeru ne bi bila prav nič oškodovana, ker tako ali tako od teh sredstev ne dobi ničesar. Stibriču so namignili iz upravnega odbora, naj ne
Gozdovi med negovanjem in sekiro
Mnogi lastniki niso pripravljeni veliko skrbeti za svoje gozdove — H. Oršanič: »Odkazilo ni političen ukrep« — "
Ugodne razmere za iznajdljive trgovce
BREŽICE — Rezultati ankete kažejo, da številni lastniki gozdov na območju Gozdnega gospodarstva Brežice niso pripravljeni opravljati gozdnogojitvenih del v svojih gozdovih. Gozdarji, ki so tak rezultat ankete pričakovali, menijo, da gozdu tak odnos ne koristi.
Gozdarji tudi ugotavljajo, da približno petina vseh lastnikov gozdov ne ve, kje imajo gozd. Vsaj polovica vseh lastnikov sploh ne loči temeljnih drevesnih vrst. Zato je vprašanje, kako uspešna bi bila gojitvena dela v gozdu, posebej zahtevnejša, če bi se jih lotili taki nepoučeni lastniki.
Če je na delu tako pičlo zasebnikovo gozdarsko znanje, je dosti možnosti, da je gozd prepuščen naravnemu dogajanju in zanemaijen. Še bolj kot zaradi nepoučenosti pa preti gozdovom zanemarjenost zavoljo politizacije gozdarstva, ki seje začela pred časom in še traja. Eno takih vprašanj, ki lahko vplivajo na urejenost gozda in so bila v središču političnih razprav, je odkazilo. Hrvoje Orašnič, vodja gojenja gozdov v Gozdnem gospodarstvu Brežice, meni, da odkazilo ni političen ukrep, kot so ga
hoteli prikazati nekateri na Slovenskem, ampak je »pomoč, da lastnik ne pokvari sam sebi gozda zaradi nepoznavanja gozdarske stroke«.
Odkazilo kot neke vrste ukrep za zaščito gozda je po stari gozdarski zakonodaji še vedno potrebno. V času, ko je bila ta sprejeta, je nastala tudi gozdarska filozofija, ki jo uporablja stroka še dandanašnji, kolikor je za to priložnosti. »Gozdarji smo vzgojeni, da služimo gozdu, da gozdove izkoriščamo, kolikor jih lahko, da jih pri tem še ščitimo in varujemo. Smo dobri gospodarji, kar dokazujejo gozdovi, ki so bili do zdaj vsako leto zeleni. Gozdarji ne sprejemamo nobene odgovornosti pred bodočimi generacijami za anarhijo v gozdarstvu,« pravi Orašanič. Ob tem opozarja na škodljivost nereda v gozdarstvu. Po njegovem prenekateri last-
nik pojmuje svoj gozd kot svojo lesno zalogo, ne kot nekaj, s čimer se sproti gospodari. Večina lastnikov se obnaša pridobitniško, zelo malo pa jih gleda na gozd kot dobrino v okolju. Ob vsem tem se dogaja, meni vodja gojenja gozdov, da se nihče ne ozira na načrte o na-
• Razmere v zvezi z gozdarstvom so pisane na kožo lesnim trgovcem in prekupčevalcem, je prepričan Oršanič. Toda prekupčevalci ne nudijo razen podcenjenega odkupa ničesar. V sedanjih razmerah so se začrtale tudi razlike, kijih po Oršaničevem poznavanju v preteklosti ni bilo. Gre za to, da odkupovalci plačujejo hribovskim kmetom les slabše kot nižinskim.
jugodnejšem letnem poseku, kijih imajo narejene in potijene gozdarji, ampak se dosti seka, kakor komu pade na pamet.
M. LUZAR
grozi s pritožbo ustavnemu sodišču, ko je že brez dolenjevaških pripomb dovolj protikrške gonje zaradi prispevkov nuklearka v krški sklad stavbnih zemljišč.
Metod Šonc, predsednik upravnega odbora sklada, je moral pojasnjevati prejemke članov odbora, potem ko je Jože Stibrič vprašal, kdo vse prejema osebne dohodke in v kakšni višini in kdo je določil višino prejemkov oziroma vrednost njihovega dela. Predsednik upravnega odbora je povedal, da je upravni odbor sklenil, da dobijo nagrado za sodelovanje na sejah upravnega odbora predsednik in člani. Predsednik
• Ko so razpravljali o nuklearkinem dolgu do sklada, so ponovili, da zaradi bližine jedrske elektrarne Krškemu pripada odškodnina, ki jo nekateri v Sloveniji skušajo prikazati kot neupravičeno. Poudarili so, da se vsa Slovenija otepa radioaktivnih odpadkov. Zato je Vojko Omerzu, predsednik občinske skupščine, predlagal, naj se ene prihodnjih krških skupščinskih sej v Krškem udeležijo predstavniki slovenske vlade. Seja bi bila posvečena izključno nuklearni elektrarni in problemom v zvezi z njo. Strankarski veljaki, ki si podajajo kljuke v Krškem, namreč ne rečejo o nuklearki ne bev ne mev, ker se bojijo tako velikega problema.
v višini 25 odst. člani pa 10 odst. plače sekretaija. To se izvaja že od vsega začetka, kar funkcionira sklad.
M. LUZAR
PRVENSTVO ZDRUŽENJA RIBIŠKIH DRUŽIN
KOSTANJEVICA NA KRKI - V nedeljo, 28. junija, je bilo v Kostanjevici na Krki zadnje tekmovanje za prvenstvo ZRD Novo mesto v lovu rib s plovcem. Ekipni zmagovalec pri članih je postala ekipa RD Novo mesto I (Medved, Lamut, Bajer), ki je zbrala 88 točk, druga je bila ekipa RD Črnomelj (Fabjan, Kuzma, Šte-fanič) z 85 točkami in tretja ekipa RD Brestanica - Krško II (Knez, Koren, Bregar) z 79 točkami. Prva ekipa ima pravico udeležbe na pokalnem prvenstvu Slovenije, ki je v organizaciji RD Ljutomer na Gajševskem jezeru. Pri posameznikih je postal prvak zveze Dušan Vučajnk. Prvih pet tekmovalcev se je uvrstilo v reprezentanco ZRD Novo mesto, ki se bo udeležila državnega prvenstva Slovenije v Ptuju. Tekmovale so tudi tri članice iz RD Brestanica-Krško, ki se bodo prav tako udeležile državnega prvenstva v Ptuju in Pokalnega prvenstva Slovenije.
gih razlogov. To delo centra seje pokazalo kot umestno, saj se mladostniki po tovrstnih stikih s socialnimi delavci bolje vključijo v okolje, dosegajo boljše uspehe v šoli ipd. Če bo za projekt primaknila kaj denaija republika, bo skušal zagotoviti sredstva tudi krški izvršni svet.
Center za socialno delo bi ustanovil neke vrste interventno službo. Ta naj bi na primer poskrbela za prehodno krajšo nastanitev mladostnika, ki bi ga »z ulice« privedla policija. Ustanovitev službe podpira tudi občinski izvršni svet, posebej še, ker bi tovrstne intervencije nekako plačevala republiška blagajna.
Socialna služba iz Krškega omenja med drugim tudi t.i. odprti telefon. To
• Če so težave s pomanjkanjem denarja, pa je vedno več težav, za katere je nekako zadolžen center za socialno delo. Zato ustanova skuša razvijati skupinsko delo in si prizadeva pritegniti k sodelovanju tudi ljudi drugih strok, ne samo socialne delavce. Gradiva o posameznih primerih, ki jih obravnava center, je vedno več in po besedah Olge Gorenc, direktorice centra, ustanova ne bo mogla več shajati brez računalnikov. Omenjeno posodobitev naj bi plačali s podporo iz občinskega proračuna, s čimer se strinja tudi krški izvršni svet.
možnost, da v stiski pokličejo v center za socialno delo, se pogovorijo in ostanejo anonimni, je v letu dni izkoristilo približno 30 ljudi. Odprti telefon ima sicer sedež v centru za socialno delo v Brežicah.
L. M.
RORE Z NAPAKAMI?
KRŠKO — Kot kaže, niso izključeni zapleti ali vsaj polemike glede gradnje vodovoda Rore. Medtem ko nekateri, zlasti v krogih krškega občinskega sveta, štejejo gradnjo omenjenega vodovoda za uspeh, glasovi iz Kostaka omenjajo pomanjkljivosti tega objekta. Napake v gradnji naj bi povzročile, da bo voda v omenjenem vodovodu oporečna.
ODVETNIŠKA PISARNA
KRŠKO — Na Cesti krških žrtev 54 je odprl novo odvetniško pisarno advokat Bojan Klakočar.
Z raki bi morda kako šlo
Lovci z območja Dobove proti urejanju odlagališ-ča odpadkov v Dobravi
DOBOVA — Po informacijah, ki prihajajo z območja Dobove, tamkajšnji lovci nasprotujejo gradnji odlagališča komunalnih odpadkov v Dobravi. Kot seje izvedelo, tako stališče do načrtovane deponije zagovarjajo v celoti lovske družine Brežice, Dobova, Globoko in Kapele, ki so se sestale pred kratkim in obravnavale omenjeni načrt.
Lovci menijo, da bi z ureditvijo smetišča v Dobravi pregrobo posegli v gozd. Po eni strani jim je žal drevja, po drugi strani pa se bojijo, da bi z deponijo pregnali divjad, ki sojo nekateri zemljiški posegi že pregnali iz nekaterih drugih predelov. Poleg tega se sprašujejo, kaj bi se zgodilo s potokom, ki_ teče blizu predvidenega odlagališča. Če bi ostal tako čist, kot je sedaj, ko so še v njem raki, bi morda še pristali na gradnjo deponije komunalnih odpadkov. Toda kot dobovski domačini in okoličani lovci ne verjamejo v tako prihodnost potoka in pravijo, da ne bi radi, da bi se kje ponovila nesnažnost sedanjega dobovskega smetišča. Znano je sicer, da vsem, torej tudi lovcem, pristojni urejevalci prostora zagotavljajo, da bo novo odlagališče komunalnih odpadkov zgledno urejeno po evropskih predpisih in da z njega ne bo nikamor nenadzorovano uhajalo kaj okolju škodljivega.
Lovci s širšega območja Dobove skušajo zavarovati tamkajšnji gozd tudi z nepomirljivim ugibanjem o zaščiti de-ponijskega dna pred iztokom tekočin. Pravijo tako: če se da s sintetično folijo ali glino res zanesljivo izolirati dno, bi se ga verjetno dalo kjer koli in ne le v močvirnati Dobravi.
Omenjeni pomisleki so vsekakor zelo neprijetni za brežiško občino, ki se zadnji čas izjemno trudi, da bi urejeno odlagala smeti že zdaj in še bolj v prihodnje.
L. M.
V Novem mestu jeseni višja upravna šola
Dislocirani oddelek za štu-dij ob delu, če bo za to vsaj 40 kandidatov
NOVO MESTO — Novomeški Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela bo jeseni v svojih prostorih v Ulici talcev odprl dislocirani oddelek Višje upravne šole iz Ljubljane, in sicer za študij ob delu. Študij bo trajal tri leta, z njim pa si bodo diplomanti pridobili naziv višji upravni delavec. Kdor bo želel, bo lahko nadaljeval študij na fakultetah (ekonomski, pravni, za organizacijske vede ali celo na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo).
Pogoj za vpis je štiriletna uspešno končana srednja šola. Vpisali pa se bodo lahko tudi kandidati, ki niso končali takšne šole, vendar bodo morali opraviti diferencialne izpite iz slovenskega jezika in matematike. Prijave za vpis je treba skupaj z dokazili o izobrazbi poslati na Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu do sobote, 15. avgusta.
Študijski program za prvi letnik je enoten, v drugem letniku pa bodo študentje lahko izbirali med tremi skupinami izbirnih predmetov, ki usmerjajo na področje javne uprave, poslovne uprave in informatike v upravi. Predavanja in konzultacije bodo v Novem mestu ob petkih popoldne in ob sobotah dopoldne, za kar bodo točen razpored objavili v začetku študijskega leta. Takrat bodo tudi znani stroški študija, ki jih bo določila matična šola.
V razpisu za organiziranje tega višješolskega študija pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost delaje še rečeno, da bodo v Novem mestu odprli oddelek za študij ob delu le, če se bo prijavilo najmanj 40 kandidatov.
40. POLETNI FESTIVAL
LJUBLJANA — Tu bo od sobote, 18. julija, do ponedeljka, 31. avgusta, že 40. Mednarodni poletni festival. Tradicionalna prireditev se bo začela s sobotno slovenostjo ob 21. uri v poletnem gledališču Križank, na njej bo slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik Predsedstva Republike Slovenije. Sledil bo program, ki ga bodo izvajali Komorni ansambli Slovenicum, mezzosopranistka Matjana Lipovšek in trobentač Stanko Arnold.
Begunci berejo
S knjigami jih oskrbuje študijska knjižnica
NOVO MESTO — Knjižnica mora imeti izostren posluh za okolje in biti pripravljena, da se lahko vsak hip odzove na njegove potrebe in izzive. Študijska knjižnica Mirana Jarca se kot takšna že od minulega leta vključuje v delo z begunci in za begunce. Akcija poteka v sodelovanju z novomeškim Centrom za socialno delo. Praktično je to videti tako, da bibliotekarka Jadranka Zupančič prisede k socialni delavki v vozilo, ki ga preskrbi Center za socialno delo, in skupaj obiščeta begunce, bibliotekarka seveda s knjigami. Zupančičeva pravi, da je zelo lepo sodelovati s prizadevnima socialnima delavkama Centra, z Majdo Kristan in Mojco Papič.
Opisano skupno obiskovanje se je začelo lani na Otočcu, kjer so bivali begunci iz Hrvaške, zdaj pa poteka v Novolesovih barakah in v Domu Majde Šilc, kjer so nastanjeni begunci iz Bosne in Hercegovine. Študijska knjižnica Mirana Jarca jim prek Jadranke Zupančič ponudi v prebiranje literaturo v hrvaškem ali srbskem jeziku, knjige za odrasle in za otroke, otrokom pa bibliotekarka še posebej pripoveduje pravljice v njihovem jeziku in prebere kakšno slikanico. Obisk je enkrat tedensko. Do zdaj je bil bogato poplačan: samo junija je bilo 272 beguncem izposojeno 640 knjig. To tudi pove, kako hvaležni so begunci za to pomoč in pozornost, predvsem njihovi otroci.
J. Z.
Letos samo 150 pohodnikov
Po Levstikovi poti 22. avgusta — Udeležence bo izbral žreb — Na pot z vprašalnikom — Najboljšim nagrade
Tradicionalni pohod po kulturnozgodovinski Levstikovi poti od Litije do Čateža bo tudi letos, in sicer v soboto,
22. avgusta. Začetek pohoda bo ob 7. uri na Valvasorjevi ploščadi v Litiji, konec pa ob gostilni Tončkov dom na Čatežu. Približno 25 km dolga pot je določena in bo treba iti skoz naslednje kraje:
Šmartno, Bajemik, Jelšo, Libergo, Grmado, Gobnik, Moravče, Tlako, Okrog in na Čatež.
Letošnja prireditev se bo imenovala Dediščina Levstikove poti, iz razpisa, ki sta ga te dni objavila litijska organizatorja, Center interesnih dejavnosti mladih in List, pa je razvidno, da bo letošnji pohod drugačen. Novost je že v tem, da bo udeležba omejena: na pot bo smelo le 150 ljudi. Vsak udeleženec bo na začetku dobil razna gradiva in vprašalnik, ki ga bo moral med potjo izpolniti in na koncu oddati organizatorju. Vprašanja bodo seveda iz dediščine na Levstikovi poti od Litije do Čateža. Med potjo bo poskrbljeno za razvedrilo, pohodniki se
PRODAJNA RAZSTAVA KRAJINSKIH SLIK
DOLENJSKE TOPLICE — Slikarski razstavi Jožeta Cente v Viteški dvorani topliškega Zdraviliškega doma je sledila pred kratkim razstava slik akademskega slikarja Janeza Kovačiča, profesorja za oblikovanje na ljubljanski SŠTP. Topliškemu občinstvu se predstavlja z deli, ki pričajo, da gre za slikarja, ki seje odločil nadaljevati staro dobro slikarsko in še posebej krajinsko tradicijo, obenem pa dati svojemu slikarstvu močan osebni pečat, še posebej z barvami. Kovačič ima za seboj več kot 70 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav v domovini in tujini, zadnja leta veliko dela in ustvarja zlasti v Kanadi in ZDA. Je udeleženec številnih kolonij in s teh ga že poznajo tudi ljubitelji likovne umetnosti na Dolenjskem in v Beli krajini. Njegova zdajšnja razstava v Zdravilišču Dolenjske Toplice je prodajna, na ogled pa bo do konca julija.
LITERARNI VEČER VACLAVA JARMA
KOČEVJE — Minuli petek je bil v dvorani Glasbene šole literarni večer ob izidu pesniške zbirke Innocentia Vaclava Jarma iz Kočevja. Pesnika je predstavila prof. Meta Prelesnik in pri tem poudarila pomen te zbirke, ki predstavlja izbor pesniškega snovanja iz let 1984—1988. Vaclav Jarm pa ne samo pesnikuje, ampak tudi prevaja poezijo in prozo iz nemščine. Svoje pesmi je doslej objavil v revijah Tribuna, Mladina, Problemi in Zeleni veji ter nekaterih nokturnih, ki jih pripravlja literarno uredništvo ljubljanskega radia. Ob koncu je pesnik prebral več svojih pesmi.
bodo lahko pogovaijali z domačini in pričakovati je, da ne bo manjkalo šal in humorja. Na cilj bo treba priti do 17. ure, ko naj bi bil zaključni del.
Za najboljše pohodnike, ne samo po hitrosti, ampak tudi po znanju in po-
• Prijave bodo sprejemali do 30. julija na naslov: Levstikova pot, Pono-višča 12, p.p. 34,61270 Litija, in to le v pisni obliki. V prijavi je potrebno navesti ime in priimek, naslov in letnico rojstva. 150 udeležencev pohoda bo izmed prijavljenih določil žreb. Še to: izbrani udeleženec bo moral plačati prijavnino v višini 546 tolarjev, kar bo storil po prejemu pisnega obvestila organizatorjev.
znavanju, so predvideli denarne nagrade (5.000, 3.000 in 2.000 tolarjev) in praktična darila, vsi udeleženci pa bodo prejeli posebna priznanja.
L Z.
KONCERT NA GRAJSKEM DVORIŠČU
BREŽICE — Turistična zveza in Posavski muzej Brežice organizirata koncert New Swing quarteta z Alenko Godec. Kultumo-turistična prireditev bo v soboto, 18. julija, ob 20.30 na grajskem dvorišču v Brežicah. Vstopnice za koncert so v predprodaji v knjigami Državne založbe v Brežicah in v kampu v Termah Čatež, naprodaj pa bodo tudi uro pred prireditvijo na kraju dogodka. Koncert spada v sklop prireditev, ki so jim nekateri poiskali skupen naslov Grajski poletni večeri in se bodo vrstile do jeseni.
Krajinski pesnik
V Miniartu razstavlja slikar Dušan Lipovec iz Kamnika
ČRNOMELJ — V tukajšnji galeriji Miniart bo še danes in jutri na ogled razstava akvarelov in gvašev akademskega slikarja Dušana Lipovca iz Kamnika. Kot pravi dr. Milček Komelj, »sta v razstavljenih delih prestrežena nasmeh in otožnost narave, kakršno Lipovec dojema z vsemi čuti, ne le z očmi«.
V petnajstih delih, kolikor jih je na ogled v Miniartu, je moč jasno razbrati troje občuteno akvareliranih »obrazov« iz primorja, zlasti otoka Silbe, pa slikarjeve rojstne Gorenjske in Dolenjske, kjer se je avtor nazadnje udomačil. Umetniku je narava kot živo bitje, vredno, da se mu slikar ljubeče približa in pri tem postane krajinski pesnik.
Lipovec je diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost, izpopolnjeval pa seje v Kanadi (v Montrealu). Do sedaj je imel več kot 60 samostojnih razstav in sodeloval na mnogih skupinskih razstavah v domovini in tujini. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in likovno publicistiko.
TELEVIZIJSKI
RAZSTA V A DEL MITJA BERCETA — V Lamutovem likovnem salonu v Kosuinjevici so v petek zvečer odprli pregledno razstavo Mitja Berceta iz Novega mesta. O umetniku, ki živi in dela v Mokronogu, je spregovoril direktor narodne galerije v Ljubljani dr. A ndrej Smrekar, otvoritev pa sta popestrila mlada glasbenika Andrej in Tomaž Petrač. Umetnik Mitja Berce je na sliki prvi (z leve) v prvi vrsti (Foto: J. Pavlin)
Tamburaši za konec šole
Nastopili skupini, ki ju vodi S. Mihelčič st.
ADLEŠIČl — V soboto, 4. julija, sta zaključili šolsko leto tamburaški skupini iz Adlešičev. Z vodjem in učiteljem Silvom Mihelčičem st. sta pripravili zaključni koncert ljudskih in umetih skladb. Skoraj uro trajajoči program je pokazal, da so se mladi resno lotili dela in da jim je igranje v veselje. So najbrž najštevilnejša skupina v Beli krajini, ki ohranja ljudsko izročilo na tamburici. V tem šolskem letu ima za seboj kar 17 samostojnih nastopov.
V mlajši skupini je 19 učencev od 3.
do 6. razreda osnovne šole, v starejši pa je 24 članov, učencev 7. in 8. razreda osnovne šole ter 1. letnika srednje šole. Instrumenti so last učencev, saj so jih nakupili starši. Nasploh vsa dejavnost sloni na dobri organizaciji staršev. Na krmilu te organizacije sta Pavla Miklo-žič, ki skrbi za starejšo skupino, in Anica Milič, kije zadolžena za mlajšo skupino. Silvu Mihelčiču pa sta omenjena sestava 43-ih mladih tamburašev le dva izmed številnih, ki jih je vodil v svojem bogatem glasbeno-pedagoškem delu.
TM
ČETRTEK, 16. VII.
SLOVENIJA 1
9.15	-12.55 in 14.50 - 0.30 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI
9.40 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP
DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, slovaška risana naniz. (3/13)
10.40	NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: DIHANJE
11.05	LJUDJE IN PSI, 2. del
11.30	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
12.00	POROČILA
12.05	TV DNEVNIK BIH, ponovitev 1250 VIDEO STRANI
15.05	VIDEO STRANI
15.15	NAPOVEDNIK
15.20	ŠPORTNA SREDA, ponovitev GP V ATLETIKI, posnetek iz Nice
17.50 EP VIDEO STRANI
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.10	PROGRAM ZA OTROKE OBLAČEK POHAJAČEK (3/4)
18.25 EP VIDEO STRANI
18.30	ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.05	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GORE IN UUDJE
21.10	TEDNIK
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 POSLOVNA BORZA
22.55	NAPOVEDNIK
23.05	SOVA
23.05 DRAGI JOHN, amer. naniz. (12/22)
23.30 ZAKLON V LOS ANGELESU, amer. naniz. (3/19)
0.20 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.40	Video strani - 16.50 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi -Koper: Slovenska kronika - 18.55 Modro poletje (španska nadalj., 12/38) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.05 Video lestvica -
20.30	Umetniški večer: Reci predsedniku, da ga pozdravljam (dok. film); Avtobusna postaja (amer. film) - 23.10 Video strani
PETEK, 17. VIL
SLOVENIJA 1
10.15-12.55 in 14.10 -1.10 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.40	PROGRAM ZA OTROKE
10.40	SKRIVNOSTNI OTOK, angl. nadalj. (6/6)
11.30	OBLAČEK POHAJAČEK, ponovitev (1/4)
11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05 DNEVNIK BIH, ponovitev 1250 VIDEO STRANI 14.25 VIDEO STRANI 14.35 NAPOVEDNIK
14.40	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
17.20	GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev
17.55 POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.10	PROGRAM ZA OTROKE DOBRODELNI KONCERT ZA OTROKE BIH
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM
20.30	POMARANČE NISO EDINI SADEŽ, angl. nadalj. (2/3)
21.30	SOVA
ROSEANNE, 7. epizoda amer. naniz.
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	NAPOVEDNIK 72 40 SOVA-
22.40	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz. (4/19)
23.30	SKRIVNOSTNA ŽENA, franc, film
1.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
17.00	Video strani - 17.10 Sova (ponovitev) - 18.25 Regionalni programi -Maribor: Slovenska kronika - 19.30 Dnevnik BiH - 20.05 Jazz in blues - 20.30 Slovenski magazin - 21.00 Studio City -
22.00	Solisti Veneti in Uto Ughi (2. oddaja)
SOBOTA, 18. VIL
SLOVENIJA 1
9.20	- 12.55 in 14.45 - 1.00 TELETEKST 9.35 VIDEO STRANI
9.45 IZBOR
9.45 RADOVEDNI TAČEK 10.00 LONČEK, KUHAJ!: BRIOŠI 10.10 MODRO POLETJE, ponovitev 5. in 6. dela 11.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	POROČILA
12.05 DNEVNIK BiH, ponovitev 12.50 VIDEO STRANI
15.00	VIDEO STRANI
15.10	NAPOVEDNIK
15.20	MEDVEDKI PRIHAJAJO, amer. film
17.00	TEDNIK, ponovitev
17.55 POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.10	LETALSKA DRUŽBA, angl. nadalj. (2/9)
19.05 RISANKA
19.10	NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP
20.30	OČARLJIVOST ČAROVNIJ 21.20 SOVA
ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz. (5/19)
22.10	TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40 NAPOVEDNIK 77 50 SOVA-
22.50 MURPHY BROWN, 33. epizoda amer. naniz.
23.15 ZBOGOM EMANUELLE, franc, film
0.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.30	Video strani - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Svetovalna oddaja - 18.15 Angleščina v poslovnih stikih - 18.30 Alpski večer 92 (3. oddaja) - 19.00 Kremenčkovi - 19.30 Dnevnik BiH -
20.00	Christophe Talczewski: Jugoslavija, geneza vojne (ponovitev dok. filma) -
21.00	Otvoritev 40. jubilejnega Ljubljanskega festivala (prenos) - 22.30 Moški, ženske - 23.30 Video strani
NEDELJA, 19. VIL
SLOVENIJA 1
8.50	-13.15 in 14.55 - 0.40 TELETEKST
9.05	VIDEO STRANI
9.15 PROGRAM. ZA OTROKE 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.10 PLAMENICA, ponovitev nadalj. (1/6)
10.35	REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE (3. del)
11.05	KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije (13/26)
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	POROČILA
12.10	KREMENČKOVI, ponovitev
12.35	ALPSKI VEČER, ponovitev 3. oddaje
15.10	VIDEO STRANI
15.20	NAPOVEDNIK
15.25	POVZPETNIKI, amer. film
17.50	EP VIDEO STRANI
17.55 POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.10	SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz. (3/13)
19.00	RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA
20.30	ZDRAVO
21.35	VELIKE TRGOVSKE POTI, angl. dok. serija (7/8)
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	NAPOVEDNIK 23.15 SOVA:
AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 14. epizoda
ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz. (6/19)
0.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 17.30 DP v atletiki (posnetek iz Celja)
16.25	Video strani - 16.35 Sova (ponovitev) -17.50 Napovednik -17.55 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Slovenija za Bosno (posnetek koncerta, 3. del) - 20.30 Brezdomci (angl. dok. serija, 3/4) - 21.25 Ljubezen nam je vsem v pogubo (3/3) - 22.20 Športni pregled - 22.50 Mali koncert - 22.55 Video strani
PONEDELJEK, 20. VIL
SLOVENIJA 1
9.05	-12.10 in 16.20 - 1.05 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI
9.30 PROGRAM ZA OTROKE
10.20	POMARANČE NISO EDINI SADEŽ, ponovitev angl. nadalj.
(W)
11.15	MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve
12.00	POROČILA
16.45	NAPOVEDNIK
16.50	SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev
17.20	OBZORJA DUHA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.10	PROGRAM ZA OTROKE
18.45	ALI BODO PREŽIVELI?, angl. poljudnoznan. serija (5/7)
19.10	RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SVET NA ZASLONU
20.50	DOLARSKA PAST, švicarska drama
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	NAPOVEDNIK
23.10	SOVA:
ZAKON V LOS ANGELESUI, amer. naniz. (7/19) HEMINGWAY, evrop.-amer. nadaljevanka
0.55 VIDEO STRANI
9.00 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.00	NEKOČ JE BILO...ŽIVUENJE: MOŽGANI
10.25	UUDJE IN PSI, 3. del
11.00	SEDMA STEZA, ponovitev
11.30	SVETOVALNA ODDAJA, ponovitev
11.45	ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev
12.00	POROČILA
16.15 VIDEO STRANI
16.25	NAPOVEDNIK
16.30	HUDIČ - TO JE ŽENSKA, ponovitev amer. filma (ČB)
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.10	PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija (2/13)
18.40 MOSTOVI
19.10	RISANKA
19.17 NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05 OSMI DAN
20.55	NOVOSTI ZALOŽB
21.10	AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj. (3/13)
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	KRONIKA, kanadska dok. serija (15/26)
23.10	POSLOVNA BORZA
23.20 NAPOVEDNIK
23.30	SOVA:
PROBLEMČKI, angl. naniz. (2/9) ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz. (8/19)
GLASBENI UTRINEK E. Grieg: SRČNE RANE
SREDA, 22. VIL
SLOVENIJA 1
9.20 -12.10 in 16.25 - 0.35 TELETEKST 9.35 VIDEO STRANI 9.45 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija, ponovitev (2/13)
PORTRET MILANA KLEMENČIČA
ALIČE V DEŽELI RISB, oddaja TV BiH (2/8)
11.00	AMBASADORKIN SOPROG, ponovitev franc, nadalj. (3/13)
11.50	POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA 14.40 VIDEO STRANI
14.50	NAPOVEDNIK
14.55	BREZDOMCI, ponovitev angl. dok. serije (3/4)
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV
19.10 RISANKA
19.17 NAPOVEDNIK
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FILM TEDNA
OTROCI V NAVZKRIŽNEM OGNJU, amer. film
21.50	NIKOLI PRESTAR, švedski film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	NAPOVEDNIK 23 10 SOVA:
NENADNI USPEHI, amer. naniz. (10/19)
TOREK, 21. VIL
SLOVENIJA 1
8.35 -12.10 in 16.00 - 0.49 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI
Radio Kočevje
Ustanoviteljica naj bi bila občina
KOČEVJE — Želje in prizadevanja po ustanovitvi lokalne radijske postaje so v Kočevju prisotni že več let. Nekdanja dolgoletna pobuda in tudi že konkretne priprave Delavske godbe Kočevje so se v spremenjenih družbenih okoliščinah prenesle na pred kratkim ustanovljeno privatno podjetje za produkcijo radijskega programa Union, d.o.o.
Kočevska občina ima frekvenco za radijski program razervirano že vrsto let. Po še vedno veljavni zakonodaji se frekvence lahko občinam podelijo in ne oddajo v najem, kakor bo to po sprejemu nove zakonodaje, zato je, kakor je na zadnjem zasedanju razšitjene seje predsedstva skupščine občine Kočevje dejal eden izmed teh solastnikov podjetja Univox, Uroš Novak, potrebno, da se občina v kar največji meri angažira za pridobitev frekvence, še predno bo sprejet nov zakon.
Že od aprila sicer velja moratorij za dodelitev frekvenc, vendar bo občina kljub temu pristojnim posredovala vlogo za dodelitev frekvence, hkrati pa pripravila tudi vse potrebno za ustanovitev lokalne radijske postaje. Ustanoviteljstvo bo od občine sicer zahtevalo tudi določene obveznosti, tako denimo tudi nabavo oddajnika, vendar pa so prisotni na razšiijeni seji predsedstva menili, da je potrebno prizadevanja Univoxa, vsaj v tej začetni fazi, ko gre za pridobitev frekvence, podpreti.
M. L.-S.
Janezov vsakdanji tarok z matildo
V središču Novega mesta so prejšnji ponedeljek delavci Vodnega gospodarsva pri kopanju jarka za vodovodno in plinsko napeljavo odkrili neeksplodirano nemško letalsko bombo, ki je, zarita v zemljo, čakala na svoj trenutek vse od leta 1943. Ob udarcih krampov se še vedno brezhibna, pol tone težka zverina k sreči ni prebudila. Izvedenci za tovrstne vojne "spomine" so jo odpeljali in uničili. O tem in o svojem delu govori pooblaščenec ministrstva za obrambo za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev Janez Štrukelj.
Vojna pušča dolgotrajne in nevarne spomine ne samo v glavah in srcih ljudi, ki so morali skozi mene grozote, marveč tudi v okolju. Človekovi spomni z leti izgubqo ostrino, marsikaj zagrne blagodejna pozaba, uničene Ime, tovarne, mostove, proge m ceste popravijo ah zgrade na noro, nekateri "spornim" pa ostajajo, nevidni sicer, a zato krhko bolj nevarni. gozdovih in vrtovih, na npvab in v starih hišah, rekah in jezerih leži na tisoče nevarnih ostankov minule vojne, najrazličnejša eksplozivna sredstva, ki so kljub desetletjem mirovanja še vedro smrtno tetam. Žalosten dokaz le nevarnosti je precejšnje število mirnodobni invalidov vojne, b so pm ročne bombe, mme, strelivo in druga eksplozivna sredstva odtrgala ude ali ji kako drugače pohabila. Prejšnji teden, ko so v vrtu ob Vavpotičevi utiri blizu zgradbe novomeškega sodišča naši. neeksplodirano nemško letalsko bombo, bi prav lahko prišlo do tragični posledic, vendar se je vse srečno izteklo, saj so se dela lotih ljudje, ki vedo, kako se tej stvari streže. Od trenutka, ko so krampi zadeh ob železni plašč bombe, zarite skoraj dva metra globoko v zemljo, do njenega dviga, ^varovanega prenosa na poligon in uničenja je poteklo manj kot osem ur. Za organiziranje odstranitve in uničenja takšni neeksplodirani ubojnih sre&tev je pri nas zadolžen sekretariat za obrambo, ki ima v ta namen specializirano ekipa V novomeški ekipi so •rije: inž. Darko Perše, Martin Jerele in Janez Štrukelj, s katerim smo se pogovorih o nevarni najdbi in o nedvomno nevarnem poslu, ki ga •i strokovnjaki opravljajo.
Kako je potekalo odstranjevanje i bombe?
"V ponedeljek, <L julija, ko so odkrili neeksplodirano letalsko bombo, sta bila dva cbna naše ekipe odsotna, zato smo pokhcah na pomoč specialno ekipo policije iz Ljubljane. Aktivirali smo tudi našo specializirano gasilsko enoto za hitro reševanje, ki je dala vozilo in šoferja, novomeška policija pa je tako bila na delu že od prvega trenutka, ko je bila obveščena o najdbi in je primemo zavarovala nevarno območje. Bombo so izvedenci za toka opravila najprej pripraviti za dvig iz
Ostanki uničene poltonske letalske bombe
jarka, nato je sledil najbolj nevaren in tvegan dd opravila. Šofer novomeške poklicne gasilske enote Muhič je počasi in previdno dvignil bombo iz jarka m jo prenesel v višini kakih pet ah šest metrov preko drevesa ter položil v prikolico. Ostalo je bi) pravzaprav le rutinsko dela bombo smo prepeljali do Cerovega Loga na naš poseben pohgoa, kjer opravljamo take stvari, m tam smo jo uničili. V akciji je sodelovalo okrog 25 ljudi Šlo je za 500 kilogramov težko letakko bombo nemške
gii
st
izdelave, narejeno leta 1941. Tako težke so nemška letala bolj poredko metala, v samem Novem mestu pa je to najveqa odbita bomba doslej. Rad bi poudaril, da smo bombo odstraniti in uničili brez evakuacije in brez panike. Pohvaliti velja umirjeno obnašanje okoličanov: zanimali so se, kaj naj naredijo, in se disciplinirano držah navodiL*
Vi ste se s prav takšno bombo enkrat ae srečah. Kala je Ido?
"Da. To je bilo pred Idi, ko sva odšla z Jerdetmn na Tajqj Vrh pri Čtinmija orfatraat partizansko protitankovsko mina Dejansko je 9o za enako bombo, kot je bda ta v Novem mesta rartrzani so neetcptoairano letalsko bombo domiselno uporabili kot močno protitankovsko mino na poti. Izkopati smo jo, potegnili ven, odpeljali v skrito dolino in aktivirati eksploziv, nič. Eksploziv je zatajiL Takrat mi je bilo zares tesna Na koncu pa se je vse srečno iztekla'
Krtin dolgo se že ukvarjale s ten nevarnim poslom oziroma od kdaj igrate tarok i mrtfldo, kot pravite svojemu pocejpn?
"Najprej sem se ukvarjal z eksplozivnimi sredstvi v JLA kot aktivni oficir. Znanja sem pridobil v vojaški šoti in na posebnih tečajih v Karlovcu in Pančevu. Leta 1979, ko sem postal član občinskega štaba za civilno zaščito v Novem mestu, pa sem se začel ukvarjati z uničevanjem najdenih neeksplodiranih ubojnii sredstev. Prvo nalogo tC vrste sem imel v Podstenicah, kjer sva s sodelavcem Jereletom na neki poseki pobrala čez 20 minometnih min večjega kalibra. Potem je bilo takšnih in podobnih akcij na stotine."
Kdaj ste bili pri svojem delu v uajvečji nevarnosti?
"Mislim, da takrat na Talčjem Vrhu s tisto bombo in pa predlani, ko je na našem poligonu blizu Cerovega Loga zaradi vročine prišlo do predčasnega vžiga eksploziva. K sreči je eksplodirala samo ena od tako imenovanih paradajzaric, ki smo jih nameravali uničiti. Nevarno je žvižgalo okoli, vendar me ni nič zadelo. Priznati moram, da je bilo nekaj krivde tudi moje, ker sem pripravil preveč površinsko uničenje."
Kakšno je stanje pri nas? Je na Do-; lenjskem še veliko neeksplodiranih obojnih | sredstev?
"Zelo veliko, posebej na območju okrog i Dolenjskih Toplic, pod Gorjanci v okolici Šentjerneja, na Trški gori in, kar je zanimivo, j v samem Norem mestu. Veliko tega je verjetno | še v okolici nekdanjih skladišč JLA v Pogan-cah, kjer je po vojni prišlo do hude eksplozije. Sploh je Dolenjska v tem pogledu v slovenskem vrhu, takoj za Primorska Po številu najdb in akcij smo pred njimi, po količini pa ne, ker je na Primorskem ogromno ostankov • še iz prve svetovne vojne."
Kaj pa lanska osamosvojitvena vojna, je tudi ta pustila kaj nevarnih ostankov?
"Naša ekipa se je uspešno vključila v čiščenje in pregled vojaških objekte* po dohodu ‘ JLA Najbolj nevarno najdbo smo imeli v
Jana Štrukelj gozdu za skladiščem v Cešči vasi, (Klalo pa ni bilo kaj posebnega. Tam so bile potezne protipehotne mine. Postavljene so bfle zelo strokovno, tako da je bilo odstranjevanje pecej zahtevno. Minska polja, ki so jih postavili okoli vojaških objektov, pa niso naša naloga. S tem se ukvaijajo posebne vojaške enote."
Koten od ubojnih sredstev so najbolj nevarna a odstranevanje?
"Najbolj nevarne so že omenjene potezne protipehotne mine in pa paštetke, tako pravimo zakopanim protipehotnim minam. Nevarne so tudi že izstreljene granate. Sicer pa velja, da noben tak predmet, če se ravna z njim pametno, ni tako nevaren. Ne smeš se iti po nepotrebnem junaka in poskušati najdbo »zmontirati. Do teh najdb je treba imeti
veliko spoštovanje. V našem poslu velja, da ga moraš opustiti, ko ugotoviš, da se ničesar več ne bojiš ali da te je zares strah. Ohraniti moraš pravi odnos do stvari, ki se je lotiš. Z bombo sta si na nek način enakopravna: gre za to, kdo bo koga."
Ali prihaja pri odstranjevanju nevarnih ostankov do pogostih nesreč?
"Zadnje čase je v Sloveniji res prišlo do več nesreč pri ravnanju z eksplozivnimi sredstvi Mislim, da mladi strokovnjaki podcenjujejo nevarnost, nekoliko preveč so predizni, oči imajo preveč na prstih, bi dejali mi starejši, ki nas imajo za konzervativne. Morda smo res konzervativni, a smo še živi! Kolikor je meni znano, na našem terenu, vsaj odkar se jaz s tem ukvarjam, nismo imeli nobene nesreče
ota človečnosti
m
Pomoč nesrečnim iz invalidskega vozička
V balkanski moriji, ki divja na pragu naše domovine, se izkazujejo človeška srca. Vlado Čurči je priklenjen na invalidski voziček, vendar s svojim radioamaterskim znanjem pomaga, da se slišijo sorodniki in znanci, ki jih je vojna razgnala na vse konce.
Iz radioamaterske UKV postaje je bDo slišati sporočilo v hrvaškem jeziku o tem, da so trije člani neke družine iz okolice Bihača ubiti, medtem ko četrto članico še iščejo, najbrž pa je živa. To je le eno od neštetih sporoči, ki zadnje čase 24 ur na dan prihajajo iz UKV postaje radioamaterja Vlada ČurSia (radioamaterski znak YZ 3AVC) iz Metlike. Toda Vlado ni le nem poslušalec, pač pa tudi pomaga vzpostaviti zvezo ali prenesti sporočila. Koliko takšnih "akcij" ima na dan, niti ne šteje, pravi pa, da jih je marsikdaj tudi petdeset in več, še posebej od zadnjih dni junija, ko je med radioamaterji stekla humanitarna akcija. Gre za posredovanje informacij med prebivalci Bosne, ki so ostali v svoji republiki, in njihovimi svojci v Sloveniji ali ostalih evropskih državah.
"Na bihaškem območju telefoni v glavnem še delujejo, pač pa tja ni moč poklicati iz Sfcrenije. Radioamaterji lahko s pomočjo svojih aparatur in telefonov vzpostavimo zveza Veliko informacij o dogajanju v zahodni Bosni imam tudi sam, saj imam zvezo tudi z informativnim centrom v Veliki Kladuši, ki pripravlja vsak dan tiskovne konference. Vendar ljudje bolj verjamejo, če slišijo iz ust svojcev, da je z njimi vse v redu. Zaenkrat so, hvala bogu, vesti v glavnem dobre, kolikor to v vojni sploh lahko so, seveda pa so med njimi tudi pretresljive. V enem dnevu slišim radost in jok. Včasih nasprotna stran moti zveza tako daje informacijo nemogoče posredovati," pravi Vlada
V humanitarno akcijo se je v začetku S vključilo na UKV frekvencah 10 do 20 j radioamaterjev v glavnem iz Hrvaške in le j nekaj iz Slovenije. "Gotovo bi pristopil še > kakšen radioamater, pa za akdjo sploh ne
ve. Jaz o sodelovanju nisem premišljal, razumljivo se mi je zdelo, da pomagam, čeprav vem, da to za moj žep ne bo poceni. Marsikoga potem, ko dobim zvezo, ki jo je želel, pokličem po telefonu. Kakšen bo telefonski račun, ki ga pričakujem te dni, ne vem, kot tudi ne, če ga bom sploh zmogel poravnati," razmišlja Čurči, ko se spomni na svojo invalidsko pokojnino za pet let delovne dobe.
Vlado je namreč že devetnajsto leto paraplegik in to je bil tudi glavni razlog, da jc pred približno devetimi leti postal radioamater. Takrat je bilo namreč še težko s telefoni, radioamaterska zveza pa je za marsikaterega paraplegika pomenila pomembno vez s svetom. Zato ni čudno, da je radioamaterska sekcija kluba Triglav, ki deluje pri Zvezi paraplegikov Slovenije, tako močna. Sreča v nesreči je, da Vlado zaradi tega, ker jc priklenjen na invalidski voziček, lahko toliko časa presedi pri aparaturah ter na ta način pomaga ljudem. Omenjena humanitarna akcija namreč ni piva, v kateri jc pomagal tudi Čurči. Samo v zadnjem letu dni jih jc bilo kar precej, od pomoči ob agresiji na Slovenijo do pomoči za begunce in iskanja zdravil. Pomoč radioamaterjev je neprecenljiva zlasti v izrednih razmerah, ko ni telefonskih zvez ali jih ni moč vzpostaviti.
Čeprav lahko s pomočjo UKV frekvence v ugodnih vremenskih razmerah Vlado dobi zvezo z marskatero evropsko državo, pa si želi večji doseg, zato sc odpravlja na izpit za kratkovalovne frekvence. Zaveda se, da si aparatur, ki stanejo najmanj 5.000 DEM, ne bo mogel privoščiti. Vendar ni pesimist, upa, da bo dobil opremo vsaj na posodo in bo I potem lahko še bolj pomagal. Predvsem jc i trdno odločen, da kot radioamater ne bo
pri delu. Imeli smo le lažjo poškodbo nekega otroka pred nekaj leti v Dolnjem Kartcljcvcm. Do nesreče je prišlo izključno po krivdi njegovega starega očeta. Otrok jc pravilno ravnal, stari oče pa je naredil neumnost."
Kako je pravzaprav treba ravnati pri najdbi eksplozivnih srestev?
"Predmet morate pustiti na mini, nedotaknjen, treba ga jc le označiti, potem pa obvestiti policijo ali center za obveščanje na tel. št. 985 ali pa štab za civilno zaščito. Lahko pohvalim krajane, da v večini primerov pravilno ravnajo, še posebej zgledni so v tem pogledu krajani Dolenjskih Toplic, kjer je teh najdb razmeroma zelo veliko. Največ obvestil dobimo od policije, nekaj tudi neposredno od občanov. Najpogosteje najdejo neeksplodirane ostanke nabiralci gozdnih sadežev in gradbeniki. Ti vedo, kako ravnati."
Kaj vse ste letos že imeli v rokah?
"Letalske bombe večje teže, okrog 100 kilogramov, kakih 20 kosov topovskih granat največjega kalibra 155 mm in na stotine italijanskih drobnih min in bomb."
Razmišljate o opustitvi tega posla. Je dosti kandidatov za zamenjavo?
"Kje pa! Ko sem iskal koga, ki naj bi me zamenjal, sem komaj pridobil inž. Peršcta. Jaz se bom namreč počasi poslovil, tu so leta in pa odvečni kilogrami Plačilo sicer ni slabo, a noben denar ne more odtehtati tveganja. Tako je to, da se zdi včasih vsak tolar preveč, enako pa velja, da je še tako velik kup denarja premalo. Lahko rečem, da imajo, kar se tega tiče, v naši občini največje razumevanje."
MILAN MARKELJ

Vlado Čurči nikoli odnehal. "Radioamaterstvo te zasvoji zažre se ti pod kožo. Toliko znancev in prijateljev sem si pridobil s pomočjo UKV frekvenc, čeprav jih 90 odst. najbrž ne bom nikoli vidci. A sedaj smo že taki znanci, da večino spoznam že po glasu, četudi ne povedo svojega znaka," pravi Vlado, ki med prijatelji v Zvezi paraplegikov Slovenije ni poznan le kot dober radioamater, ampak tudi kot organizator prireditev, ribič in hišnik doma paraplegikov v Semiču. Z vsem tem pa dokazuje, da imajo lahko tudi invalidi pestro življenje, če so seveda tudi sami k temu pripravljeni kaj prispevati. "Večji problem jc, ko smo odvisni od pomoči družbe. Že dolgo časa na občini prosim, da bi mi popravili prestrmi dostop do stanovanja v pritličju stanovanjskega bloka, a zaman. Tudi vhodnih vrat v bloku od zunaj iz invalidskega vozička sam ne morem odpreti. Vse to so ovire za še bolj samostojno življenje, v katerem si prizadevam, da bi bolj kot iskal pomoč zase, sam pomagal drugim," pravi Vlado, ki je neprestano, tudi med pogovorom, z enim ušesom pri UKV postaji in občasno, ko postane pogovor tam bolj zanimiv ali celo dramatičen, naravna na večjo glasnost ter tako vso svojo okolico popelje tako rekoč neposredno v vojno dogajanje v Bosni.
M. BEZEK-JAKŠE
FOTO: M. BEZEK-JAKŠE
mm
legendo in zgodovino
Strašni Pendir in lepa Rozamunda
Sentjernejsko polje, ki se razprostira med Krko in pogorjem Gorjancev, je bilo v pradavnini etnično močno razgibano. Rodovitna polja, Krka, polna rib in rakov, gozdovi, bogati z divjadjo, vse to je privabljalo nomadska plemena na poti od Rima do Bizanca. Naravno pot je ljudstvom kazala Krka, v rimski dobi pa tudi šest rimskih cest, ki so še danes zaznamovane z miljniki. Sent-jemejsko polje je prava zakladnica arheoloških izkopanin iz pradavnine in zgodnjega srednjega veka, hkrati pa tudi ljudskih pripovedi, ki so se ohranile vse do današnjih dni.
Svet od vasi Gomila (v bližini so izkopali 60 gomil iz halštatske dobe) proti Krki imenujejo Kozarje. Na tem ozkem prostoru so v prazgodovini živeli prebivalci v naseljih na koleh. Pred mnogimi leti je v Kozaijah pri vasici Roje lončar kopal glino. Pri tem je naletel na lončene črepinje, našel je tudi glinastega konjička - otroško igračko. Rimska opekama je sicer bila v Draškovski hosti, kjer so žgali opeko za gradnjo mesteca Crucium (Groblje).
V mnogih gomilah, ki so raztresene po Šcntjemejskem polju, so našli meče, sulice, posode, fibule, zapestnice in drugo. Na Selih so odkrili deset grobov. V njih so našli osem fibul in ravno toliko zapestnic. Kmet Pavlenič je tam našel čelado z visoko štulo, vinogradnik Josip Tavčar pa v svojem vinogradu na Golobinjeku dolg starinski meč. V Ledeči vasi je bilo na bližnjem hribčku svetišče boginje Lade, tam so izkopali lepo bronasto svetilko, ki je visela na treh verižicah. V Dolenji Stari vasi so ravno tako naleteli na večje grobišče. Našli so lepe fibule, okrašene s konjički. Na posodah je bil napis Fortus (močan - srečen) m Casius. Na novcu je bil napis "Gordianus pius". Posebno zanimiv je bil nož, ki je imel bronast ročaj s koštrunovo glavo. Žal je nož prišel v neprave roke, tako da so ga uničili
Raziskovalec Ignacij Kušljan, ki se je bolj posvetil Gorjancem, je samo na obronkih pogoija na prelomu prejšnjega stoletja nabral 1.545 starinskih predmetov. Ker v tistih časih Deželni muzej v Ljubljani ni imel denarja za odkup, je veliko arheoloških predmetov romalo na Dunaj. Tako je Kušljan v letih 1899 -1903 v Sentjemejski dolini m na Goijancih prekopal 482 grobov, kjer je našel 47 srebrnih predmetov. Med njimi tudi velik galski novec in štiri male, štiri železne čelade, petdeset ščitov, petinštirideset mečev, šestindvajset sulic, štiri sekirice, enaindvajset zapestnic, štiriin-
trideset fibul, sedemnajst posod itd. Kot zanimivost naj zapišemo, da je precej denarja našel v ustih umrlih.
Vse te najdbe pričajo o razgibani preteklosti. Vendar o nji ne govore samo one, tudi ljudske pripovedi hranijo pričevanja, drugačna seveda.
Pol ure od Mihovega na Gorjancih naj bi stala mogočna trdnjava, imenovana Pendir. Predvidoma naj bi ležala v romantičnem gozdnem okolju, objeta z dveh strani od gorskega potočka, ki se spušča v Sentjernejsko dolino. Ker se tamkajšnji prebivalci ki so se preselili iz doline, tudi v tem naselju niso bili vanu, jih je po pripovedovanju poglavar preselil v pečino Huda peč.
V dolini Krke je tedaj živelo germansko pleme Langobardov, ki ga je vodil srboriti in nikoli zadovoljni kralj Pennodunarius, ali po ljudsko imenovani Pendir. Pred prodorom drugih plemen so se Langobardi morali umakniti v tl Zidani Gaber (že prej omenjeno trdnjavo) v strugi gorskega potočka, Id so ga potem poimenovali Pendirjevka.
Kralj je bil v neprestanih sporih s sosednjimi plemeni posebej še s keltskimi staroselci ki jih je kadroval za svojo vojsko. S svojo vojsko je med drugim obračunal tudi z gemitskim kraljem Kunimundom v Sremu.
V	boj ga je vlekla sla po bogastvu, hkrati pa ga je zanimala kraljeva hčerka Rozamunda, o katere lepoti se je širil gjas po vsej deželi. O Pendnju pa so govorili: "Boj se Pendirja, ta ne miruje niti v spanju!"
Boji v Sremu so trajali več mesecev. Končno je bojna sreča obrnila hrbet Gepi-dom. Zmagovalec se je znesel na poraženci. Otroke, starčke in ženske je pobil, vojščake pa je odpeljal v suženjstvo. Poraz je z glavo plačal tudi kralj Kunimunda, njegovo hčerko Rozamundo pa si je prilastil zmagovalec. Da bi se maščeval upornemu kralju, mu je odsekal glavo m jo odnesel kot vojni plen. Ker mu je na Šentjemejskem polju postalo vroče -vedel je, da se kuha maščevanje - je s svojo lepo sužnjo pobegnil v Langobardsko dolino. Rozamundo je prisilil da mu je postala žena. Iz lobanje njenega očeta si je dal izdelati čašo, s katero je potem nazdravljal pri kosilu.
Rozamunda je težko prenašala ponižanje.
V	njenem dobrem srcu se je zbiralo sovraštvo in ob neki priložnosti je osovraženemu možu stresla strup v čašo. Kaj se je zgodilo z Rozamundo, nihče ne ve.
SLAVKO DOKL
VISA
Preprosto na vrhu.
’ MSB
HK1
Ufi f

Življenje s konji
Če bi v Drašči vasi spraševali po Pečjake, bi vam le malokdo vedel pokazati pot do njegove domačije, če bi vprašali kje je Breznst bi bila pa druga. Po domačih nazivih se laskaj ljudje namreč še vedno najbolje poznajo, ps naj izhajajo iz tega ali onega vira. Na Ptesiša od koder je Pečjakov Janez doma, so BjjhGira-mu domu rekli pri Mihatovih, zato pač, ter je že nekaj rodov ostal za gospodarja prav sin z imenom Miha. Tudi Janezov oee je M Miha in Miha je bilo ime celo očarat s katerim se je mati poročila potem, ko je oče za vedno ostal nekje za rusko fronto v pni svetovni vojni. Fantu iz tega drugega zatem, ki je ostal doma na kmetiji pa je bdo prav tako ime Miha.
V prvem zakonu je imela mati mm otrok, v drugem tri Pravega očeta se Janez le medlo spominja' vidi uniformo in strogo moško postavo, ki ga je ujela ko je p«™ v globoki in zamrznjen sneg znosi borite od
kar je dobil od doma in kar je zaslužil s imamjem. si je proti koncu tridesetih let kupil kmetijo v Drašči vasi, nekoliko odmaknjeno osi vasi tik nad Krko in mlinom, in tako je Janez postal Breznik. Na ta dom si je pripeljal Zofko iz Visejca in rodila mu je sedem sinov. Danes so živi le še trije. Kmalu potem, še med vojno, je pričel Janez zidati novo hišo. "Kaj boš zidal sedaj, saj vidiš, da vse rušijo!" s® mu dejali ljudje, a Janez je zidal naprej m k sreči mu novega doma ni nihče porušil.
Ko sc sončnega poletnega popoldneva <fjbam pri Brezniku, ob kozolcu obrača mrvo. Kunrofec je pravi toplar. Janez ga je zgradil v začetku petdesetih let, potem ko je prejšnji terofce podrl veter. Se sedaj je kozolec močan m s patino štiridesetih let še lepši kot takral te je bi nov. Janez pa je že močno zlezel vase, m medtem ko obrača mrvo, rahlo prikadjnje. Pomagam mu obrniti še nekaj redi potem pa sedeva na senčno klopico pred iraa m hibo vidim, zakaj osemdesetletnemu Jarem tako pogosto sili kašelj v grlo. Čim se n kiopici nekoliko oddahne, že ima v roki dgmeto m jo strastno. Pa se ne pogovarjava o tem. O Janezovi najljubši temi teče beseda,
krušne peči, da jih je mati zaman iskah po hiši. Močna roka ga je prijela in natrahtt« po zadnji plati To je edini sponrin, ki p ima Janez na očeta, verjetno do očeta precej banom. Prav medlo so se Janezu vtisnili v spoons tudi trije od njegovih bratov in sester. Vka trije so naenkrat ležali na mrtvaškem odra. Pobrala jih je huda angina, ki je razsajat Uti čas.
Očima se Janez bolje spominja. Dva pora volov sta bila takrat vedno pri bel Fangii je očim redil za prodajo, drugega za defo m kmetiji. A Janezu vofi niso nikoli preveč Zato je izprosil pri očimu, da mu je tepi konja. Dvanajst let je bilo Janezu takrat, te je prvič ljubeče pogladil vidri vrat lastecgn konja. Od tedaj pb je še veliko, kajti nam je hitro spoznal da se z enim konjem at & veliko narediti hi mu je kupil par. Tako je Janez postal krepak možakar in daleč naokrog poznan furman. Preckio je oče orgel na bate, je dal Janezu zapisati pol krnele, h tega,
o konjih, ki so ga zvesto spremljali celih sedemdeset let.
"S konjem je treba prav ravnati," pravi Janez, "pameten je in občutljiv. Neumen človek pa bo še tako dobrega konja spridil. Zato pravim, konja se ne da v roke vsakemu, pa konec." Dolga desedetja izkušenj so Janeza marsikaj naučila. Zelo dobra šola zanj je bil čas, ko je služil vojake v stari jugoslovanski vojski.. Dali so ga k topničarjem v Kragujevac in pozneje v Sarajevo. Ko te dni posluša poročila o brezumnem uničevanju tega mesta, mu marsikatero ime zveni poznano in sprašuje se, kaj neki se_ dogaja z ljudmi, ki jih je tiste čase spoznal. Se najbolj se je spoznal s konji. Tudi tistimi za katere so dejali, da so nevarni. Da grizejo in sekajo, so rekli. Janez pa je znal z njimi in nič mu niso hoteli: "Žival pozna človeka, čuti, kakšen si in če se je bojiš," pravi Janez, ki je moral prav zaradi tega služiti še dva dodatna dneva vojaščine. Prav tedaj so bili na vrsti za kovanje konji ki se jih ni upal lotiti nihče drug.
Cela Suha krajina je bila pred drugo vojno in po njej delovišče za Janeza in njegove konje. Težaško delo je bilo to. Zjutraj je bilo treba ponavadi že ob štirih od doma, delovni dan p se je dostikrat zavlekel daleč v noč. In težke tovore je bilo treba voziti. Vendar s konji ni Janez ravnal nikoli na silo. Sicer je imel bič, a le za skrajno silo in za starejše konje. "Mladih konj ne smeš udariti le zlepa jih je treba učiti. Sele tako postanejo dobri in vztrajni vozniki" pripoveduje Janez. Tako dobro uigrane konje je imel, da je lahko tudi sam oral z njimi. "Včasih sem že pol njive obmilpredno je prišel gospodar," pravi Janez, ki je svoj čas preoral pol Kleča, saj je bilo oračev tisti čas bolj malo
V dolini pod Breznikovo domačijo so že zdavnaj obstala kolesa Jožmanovega mlina, pred nekaj leti je utihnilo tudi konjsko rezgetanje v Breznikovem hlevu. Janez ne more več, čeprav se je od konj težko poslovil. "Srce mi igra, tek) mi ne da," hudomušno opiše svoj položaj. Konji so pač za vedno odrezgetali iz njegovega življenja. Zato p se je vedno pripravljen o njih pogovarjati in mladim dati kak moder nasvet
TONE JAKŠE
ODKRIJMO DOBRNO DOLETI
V svetu in pri nas Abanka d.o. Ljubljana uporablja VISA kartico	■■■■
že 280 milijonov ljudi.	MSA
Z njo lahko plačujete na	■■■■■
V,5 milijonih mestih.	VISA CENTER
Na kateremkoli od 100.000 VISA avtomatov po svetu st* boste 24 ur na dan lahko oskrbeli z manjšimi vsotami denarja, primerna pa je tudi za plačevanje velikih nakupov in storitev, pa tudi za drobna, vsakdanja plačila doma ali v tujini. Razpolagajte s svojim denarjem brez gotovine.
Bodite na vrhu!
IMORVIACIJH V VSEH IK>S1.0V\fH kNOTAM ABANKE
zdravilišče dobma
ZdravUKce Dobrna,
it*i.
063/778110 063 / 778 034
fax
SREČNE DRUŽINE BODO POJITI NA DOBRNI DfžUGE LAHKO TO DOSTM1EJO
in najboljši zrak, masaže, savne in solariji, konjeniški šport in tenis	zeliščne
in termalne kopeli, medicinski program, kakršnega želite, individualni	rdeti, /\ vse za lepo in zdravo telo.
Poletje Dobma ’92!
nagrada v plemberk in
LJUBLJANO
Žreb je izmed reševalcev 26. nagradne bižanke izbral PETRA MOZETA iz Plembcr-b ia MILENO PANCE iz Ljubljane. Možctu N pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, ftmffitnva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite aajkasneje do 27. julija na naslove Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 28!
REŠITEV 26. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 26. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ODAK. SRAM, PERO, TULA, DRŽAVNOSTI, AEG, ORKAN, R SLOVENIJA, D, AKA, AMIN, ANIMA, 1KAR, NO, NEVA KRA, ASAM,
Radovan, napa, monada, cajnar, ananas, ENEIDA.
prgišče misli
Zgodovine ni mogoče ne ponavljati in ne obnavljati. Kar je bilo, je bilo in tega nikdar Wc' bo. Toda tisto, kar bo, lahko temelji
*	duhovnem in civilizacijskem izkustvu, ki nam St ponuja v premislek in izkoristek preteklost
*	takšni ali. drugačni obliki
B. ŠTIH
. Vhezija je najvišji domet čustvenih nastro-lenl ljudi določene dobe
K FRITZ
Ljubezen samo zlo rodi
F VILLON frSa zgodovina slovenskega slovstva je polna spozab nad poezijo in pesniki
K FRITZ
Ljudje se, kot kaže, gibljejo kot
................. ~ ki r
ogenj.
K SABATO
nagradna križanka
28
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
ORGAN
VIŠJIH
RASTLIN
IAVLJA-I SE MOTIV V
TELOVADNI
ELEMENT
ŠIRŠA
RAVNA
STRAN
AVSI RUSKI
SMUČAR
(HANS)
ANGL. HZK (FRANCIS)
KEM.
SIMBOL ZA KALU

ANGL. PESNIK AM. RODU THOMAS STEARNS (NOBELOV.)
DROBNO-
GLED
PERJE PRI REPI
PROSTOR ZA VALITEV
GR. MIT. REKA V PODZEMLJU
SLOV.
PESNIK
(DRAGOTIN)
ss
OR:
UDIR
PODSTREŠNI ODER p ZA KRMO
ANGL ROM. PESNIK ■ (JOHN)
OKRASNA
RASTLINA
CHAPLINOMA ŽENA
OKRAJŠAVA
EDVARD
KOCBEK
BOKSAR
CASSIUS
CLAT
IZPUŠČAJ
UST
DOLI
UST
DOLI
UST

• i»;
zdravja
Po operaciji takoj domov
Zduodenoskopom oziroma ERCP aparaturo r novomeški bolnišnici že od lanskega okto-toa ugotavljajo in preiskujejo obolenja žolčnih Izv°dil in trebušne slinavke ter opravjjajo manjše operativne posege, po katerih gre bolnik lahko takoj domov. Do sedaj je aparat TOzd s seboj dr. Milan Gorcnšck, na tem področju specialist svetovnega slovesa, ki je pripravljen s praktičnim delom prenesti svoje znanje na novomeško' ekipo. Za diagnosticiranje in preiskovanje obolenj žoičndi Evodil, in trebušne slinavke ter za manjše operacije za njihovo lajšanje ali popolno ozdravitev seje specializiral internist dr. Miran ^enovec. Novomeška bolnišnica je sedaj med ®™]imi v Sloveniji končno prišla tudi do ouodenoskopa. vrednega okrog 40 tisoč mark, £t kar gre zahvala donatorjem, novomeški j-avarovalnici Tiha, Slavku Vidmarju in poltenemu nemškemu mestu Langcnhagen. Gre za izdelek japonske fiime Olvmpus, enega "roljSh, kar se jih ta hip dobi. Proizvajalec ~a Je pripravljen prodati le tistim, ki dokažejo v^jko strokovnost, saj gre za zelo zahtevno
Ta metoda je bila doslej za dolenjske bolnike Pa voljo v ljubljanskem Kliničnem centru, v Pletem je čakalna doba dolga. Ker gre za L?n|ke. ki često potrebujejo pomoč v 36 do je ta novomeška pridobitev toliko ®agt)cenejša. Poleg tega jc obolevanje za Jeznimi, ki sc jih da odkrivate preiskovati ® mnogo manj boleče zdraviti s to aparaturo, P1 Dolenjskem izredno, večje kot v drugih slurWenskiii regijah. Dr. Drenovec bo ob pomoči ^btgenoluga, ki jc nepogrešljiv sestavni del T^Pnc. g novo metodo lahko tedensko pomagal j* sedmim bolnikom, potrebe pa so vsaj tolikšne.
rečeno, je gastroentcrokigija internega odtlElka novomeške bolnišnice z ERCP
aparatom izpopolnila diagnostiko predvsem za bolezni prebavil, potrebuje pa sc aparat za pregled želodca in debelega črevesa. Z aparatom sc dajo odkrivati in preiskovati obolenja žolčnih izvodil in trebušne slinavke. Gre tako za kamne, zagozdene v žolčevodu, kot za razne brazgotine, tumorje in mnoge druge vzroke na kateremkoli delu organov, ki so krivi za odtočne motnje. Tako dobljeni podatki so velika pomoč kirurgom, če je potreben za odpravo težave operativni poseg. V svetu se brez takšnih izvidov sploh ne lotevajo več posegov.
Poleg diagnostične ima duodenoskop tudi operativno vrednost. Z njegovo pomočjo se namreč da operirati, odstraniti prenekatera ugotovljena motnja v izvodilih žolča in slinavke. Tako se na primer dajo z njim odstraniti žolčni kamni, zagozdeni v žolčevodu. Zdravnik najprej z rezom poveča odprtino, ki kamnu preprečuje odtok v dvanajsternik, natojta s "košarico" ujame kamen in ga izvleče. Cc je kamen prevelik, ga predtem še zdrobi in s košarico spravi ven po kosih. S pomočjo ERCP se da tudi vstaviti v žolčevod endo-proteza cevka, ki omogoči ponovno nemoteno odtekanje žolča. Tak operativni poseg je neboleč, narejen je brez narkoze, po njem bolnik lahko tako rekoč takoj odide domov. Posebnega pomena jc to za ljudi, ki imajo več bolezni in pri katerih bi bila klasična operacija lahko rizična. Z njim jc mogoče pomagati tudi v primerih hudih obolenj, pri katerih operativni poseg ni možen ali smiseln, na primer pri pankreatitisu. Za odstranjevanje kamnov iz žolčnika so še vedno v uporabi druge metode, vendar v svetu hitijo izpopolnjevati metode odstranjevanja žolčnih kamnov z njihovim drobljenjem oziroma topljenjem v samem žolčniku.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ

'lovim duodcnoskopom bo delal internist dr. Miran Drenovec (pm levo) ob pomoči 'Etnologinje dr. Bmnke Stmcenski. Predstavitve najnovejše pridobitve sta se udeležila direktor ^*H>>nuške bolnišnice dr. Tone Starc in Janez Novak (drugi z desne), direktor Tilie, s pomočjo ,ttefe so aparat tiupili.
zanimivosti iz sveta
Slavna bakterija
Znanost pozna prek 3000 vrst bakterij in nobena nima celičnega jedra. To je pravzaprav osnovna značilnost bakterij, po kateri se ločijo od drugih živih celic, ki imajo vse, od amebe pa do človeških celic, jedro, v katerem je shranjena genska snov, pri bakterijah pa DNK prosto plava. Zaradi teh dejstev je med biologi završalo kot že dolgo ne, ko sta avstralska raziskovalca John Fuerst in Richard Webb s queenslandske univerze sporočila, da sta odkrila bakterijo, ki ima gensko snov spravljeno v posebnem z membrano ločenem prostorčku - organeii, da torej ima nekaj takega kot jedro. Naj je bilo slišati še tako krivoversko, dejstva so bila taka. In tako se je bakterija z imenom Gemmata obscuriglobus vpisala med ta čas najbolj slavne bakterije na svetu. Strokovnjaki jo postavljajo na pomembno mesto na razvojni lestvici.
Plus za dojenje
Tekmo med materinimi prsmi in stekleničko z dudo so že pred leti dobile prsi in dandanes tudi v razvitem svetu večina mater ponovno doji svoje otročičke. Prednosti dojenja pred stekleničko so namreč velike, odkrivajo pa še nove. Najnovejša študija, če ji gre verjeti, namreč kaže, da dojenčki, ki jih matere dojijo, postanejo tudi pametnejši, nc samo bolj zdravi in odporni do bolezni Pred desetletjem so britanski strokovnjaki na oddelku za prehrano v Cambridgeu začeli s študijo, ki naj bi pokazala prednosti dojenja pred hranjenjem s stekleničko. Izbrali so 926 nedonošenčkov in jih nato hranili po izboru njihovih mater ali z materinim mlekom ali s pripravljeno umetno hrano za dojenčke. Stik z materjo je bil pri vseh enak, saj so tako mleko kot nadomestek dobivali po cevki. Tako jc element pogostega stika z matcijo, ki mu psihologi pripisujejo velik pomen, odpadel kot eden oa dejavnikov. Po letu in pol so skupino dojenčkov pregledali in ugotovili, da so sc otroci, hranjeni z materinim mlekom, razvijali hitreje. Po osmih letih in pol so ponovno testirali 360 otrok iz nekdanje skupine in ugotavljali njihov inteligenčni količnik. Izkazalo sc jc, da so dosegali otroci, ki so jih hranili z materinim mlekom, v povprečju za 83 točke večji količnik, kar že nekaj pomeni.
Ti rezultati so vredni upoštevanja, vendar še niso dokaz," pravijo strokovnjaki.
Vremenska ura
Ročno uro imamo običajno zato, da lahko ob vsakem času in povsod pogledamo, koliko jc ura, in da zvemo še za datum. Odkar sc je v ročne ure vtihotapil računalniški čip, so
portale ne samo bolj natančne, ampak še vse kaj drugega, Malo boljša ročna ura ima vgrajeno tudi budilko, štoparico za natančno merjenje časa v ljubiteljskem športu, tnali kalkulator in še kaj. Nekatere specializirane ročne ure merijo števio srčnih utnpov, izmerijo lovni tlak, droge merijo globino pri potapljanju, vanje je mogoče vpisovati telefonske številke in droge uporabne podatke, skratka na urah jc marsikaj takega, za kar so bili doslej potrebni posebni instrumenti. K vsem tem urarskim čudesom se je pred kratkim pridružila še vremenska ročna ura znane tovarne Casio, ki nam kaže vse tisto, kar tudi sicer kažejo ure, poleg tega pa še nadmorsko višina, zračni tlak in temperaturo. Ob pogledu na uro je torej mogoče kar zanesljivo napovedali vreme. In še cena: 150 ameriških dolarjev.
Afriška
apokalipsa
Strahovito naglo naraščanje afriškega preb-, ivalstva je prava ekološka in človeška katastrofa, za katero prav nič nc kaže, da se bo v naslednjih letih unesla, nasprotno, stanje sc bo nekaj let še poslabševalo, opozarjajo poznavalci. Toda naraščanje prebivalstva se utegne v naslednjih dveh desetletjih vendarle drastično ustaviti, trdijo britanski strokovnjaki in to nc po zaslugi izboljšanih življenjskih razmer ali zaradi dviga življenjskega standarda in splošnega gospodarskega napredovanja, temveč zaradi hude epidemije aidsa, ki kot strašanska nesreča visi nad Afriko.
Strokovnjaki opirajo svoje trditve na novejše podatke o smrtnosti zaradi aidsa v najbolj ogroženih afriških državah in analizah možnega nadaljnjega razvoja širjenja epidemije. Razširjenost aidsa jc že sedaj na meji katastrofe v Ugandi, Ruandi, Malaviju m Tanzaniji. Izračuni kažejo, da bo denimo v Ugandi v naslednjih petnajstih letih zaradi aidsa umrlo 4 milijone ljudi kar predstavlja petroo vsega ugandskega prebivalstva. Nič boljše nc kaže tudi drugim državam, ki so že zdaj med najbolj ogroženimi. Njim pa sc naj bi čez desetletje pridružile tudi tiste afriške države, kjer zdaj aids nc pomeni take nevarnosti.
Grozljivi scenarij smrtnega pohoda aidsa po afriški celini sta napisala raziskovalca Roy Anderson Z londonskega Kraljevega koledža znanosti in tehnologije in Robert May z oi-fordske univerze. Oba strokovnjaka uživata velik ugled, zato so sc nad njunimi izračuni zamislili tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji Bojc sc, da bodo zaman njihova sedanja prizadevanja za prosvctlitcv prebivalstva, kar pravzaprasv edino lahko odvrne grozečo nevarnost, dokler nc bo na voljo učinkovito zdravilo zoper aids. V najbolj ogroženih afriških državah jc že opariti apatijo, češ, nič se ne da narediti.
praktični križ
A

Pisan nakit
Brez nakita in vseh mogočih modnih dodatkov, na primer svetlečih kamnov na poletni majiri, si je danes skoraj nemogoče zamisliti katerokoli oblačilo. Letos jc nakita, kolikor srce poželi. V poštev jrridejo stare ogrikc in zapestnice, nakit iz časov stare mame ali najnovejša plastična in steklena bižuterija, dolge ogrlice, uhani, bogate zapestnice. Več ga jc m bolj pisanih barv jc, bolje jc. Številka oa v svetu mode je letos večbarvni nakit v močnih barvah, narejen iz plastike ali stekla, k> se lepo poda k pisanim poletnim obhatom. Aktualni so tudi modni dodatki in nakit v barvi rbta m večno lepih peri, ki so enako učinkovite v Ogrin ali pa kot dd garderobe, na pran okrasni ovratnik, ki ga je treba k oblačilu le prati. Že nekaj časa so zelo cenjene tudi okrasne sponke za Muze in blazerjc.
Polnjena cvetača
Za štiri osebe potrebujemo: 300 g mlete govedine, 1 jajce, 2 stroka asm, sol poper, muškatni orešek, majaron, TD g paradižnikove mezge, 1 glavo cvetače (po možnosti k preveč stisnjene rasti, težko 900 g), 30 g masla ali margarine, 1/4 1 mesne jake k kocke, šopek peteršilja, 100 g kisle smetane, 2 žfaa belega vina, peteršilj. Mleto meso zmešano z jajcem, strtim česnom^otjo, poprom m majaronom, muškatom in paradižnikovo mezga Mesu« testo natlačimo v cvetačo, med poram im cvetke. Cvetačo postavimo s korenom navzdol v kozico. Premažemo jo z zmehčanim mA« ki margarino in potresemo s soljo. Pridemo juho. Cvetačo dušimo v pokriti tanin pri srednji temperaiuri približno eno uro. Nalo jospenavko vzamemo iz kozice, pustno, da sc odteče, potresemo s sesekljanim peteza^em m ponudimo s kruhom in solata
Zeieji
Le maiokatera gospodinja na danes toliko časa, da bi dneve in dneve kabala marmelado. Veliko preprostejša in hitrejša je prprava želejev, ki so navadno tudi precej bolj okusni od ktežnih marmelad. Kot že rečeno, sadne w*jr pripravljamo s pomočjo žetona, ki je naravno sredrtro za zgoščevanje marmelad, fenov in ždejev, vsebuje pa naravni jabolčni pekla. Za vkuba-vanjc z želicinom porabimo neprimerno manj sladkorja in tudi energije, ker je vkuhavanje krajše. Omo^rča tudi da lahko vkuhamo manjše količine sadja, vkuhavale pa ni več omejeno le na poletje in jesen, ampak lahko vkuhavamo vse leto, posebno še, ker lahko vkuhavamo tudi manjše količine zamrznjenega sadja, če nameravamo džem ali marmelado kmalu porabiti.
Kompostna jama
V vsakem vrtu naj bi U teš prostor za kompoti. Za kompostno jamo ndtakor ni primerna betonska jama, ker v njej ni dovolj zraka, in če ga ni dovolj, nc nastaja razkrajanje, temveč gnitje organske mase, kar zmanjšuje njegovo vrednost. Za kompostiranje se dajo dobiti najrazličnejši zabojniki, lahko pa si z malo truda pomagamo tudi sami. Eno od pravi pri pripravi kompostnega kupa je to, da m: sme biti višji od 1 m in ne dosti šiis od L5 m, dotama pa je lahko jroijubna. Na komposta kap sodi skoraj vse razen cvetočih plevelov, grde organske mao-in kuhanih kuhinjskih odpadkov. Kompostni kup naj stoji v senci, dobro pa ga je vaj dvakrat na leto premetati.

Potovanje s psom
Sedaj, ko so nam driavne meje na jugu mnogo Mige, jc dobro vedeti, da je pri prečkanju meje s psom treba pokazati potntto o cepljenju in potrdilo vatcrinarja, da na področju, od koder prihajamo, ni stekline ah (kuge nevarne kužne bolezni. Potrdilo jc lahko staro največ deset dni. Vožnja z odprtimi šipami in prepihom je nevarna tudi za pse, preveč vriučena žival pa lahko skoči v naročje gospodarju rii pr skoz okno, če opazi drago žival zato poskrbimo ra varnost. S sabo imejmo tudi posodo a voda, (ta bomo čctvcronožca osvežili, ko mu bo prevroče. Da je na soncu parkiran in zaprt avto prava mučilnica za žival, seveda že veste!
(3
priloga dolenjskega lista
preteklost u gosteh

NAJDEBELEJSI SLOVENSKI BREST - Obrežje Krke od gradu Soteska do vasi Gabtje je bilo v začetku prejšnjega stoletja zasajeno z bresti (Ulmus campestris). Od nekdanje zasaditve so ostala le še posamezna drevesa ob Hudičevem tumu. Najmogočnejši med njimi merijo v obsegu 500,450, 440 in 400 cm, kar jih uvršča med najdebelejše znane breste v Sloveniji. Zaradi neobvladljive holandske brestove bolezni (Ceratocvstis ulmi), ki jo prenašata dve vrsti hroščkov, veliki in mali beljavar je vrsta kot celota obsojena na propad. Kljub kritični ogroženosti pa bresti v Soteski še kljubujejo in ne kažejo simptomov okužbe. (Pripravil Andrej Hudoklin)

<j£0DBA
^	vaša zgodba/vaša
KO
I.M.
<85
Namesto šopka na grob 3 Brumnovi spisi
Vojske se hudo boje - Pravijo, da bo Turek na vsak način sem prišeL Mestni in kmetiški politikarji imajo natančna dota, kdaj in s kom se bo tesar udaril Hiše nekateri radi ne prodajajo, vele: če bo vojska, pride denar ob veljavo, boljša je ta tuša nego nič, če so prav davki in popravki sitni
Deklice dolenjske jako mehkočutne - N.pr. krčmarica rekla natakarici da naj ne daje nikomur vina brez nje privoljenja brezplačno kakor je enkrat to storila Dekle silno užaljena s tem očitanjem se dolgo jokalo in ihtilo. Vzrok, da silijo dekle jako rude in pogostoma proč iz službe, je večidel ta, da so jih grajali gospodarji dasi dostikrat prav zlepa Tako se čuti tudi omožena precej nesrečno, če jej reče mož le količkaj žalega. Z lepo da se z Dolenjko vse opraviti, z grdo za dolgo nič.
Strmim v povečano fotografijo nad miza 'Peterica hrabrih' smo p takrat dali nadov. Naš vodni Drago, Janez z Biserko in medte z Mario, srečni s planinskimi kobaki na glavah, z Aljaževim stolpom v
ozadju...
J ♦**
Bilo je ob dvestoti obletnici prvega vzpona na naš najvaji vrh, ko nas je Drago izzvat 'Smo Slovenci ali ne? Kdo od vas še ni bd ne Triglavu?"
V zadreg smo biE, saj je bdo takih dosti med nami 'Saj bi šS, ampak kondicije ni, v letih smo že, opreme nimamo, časa je premalo,' smo se izgovarjali
" Veste kaj, če spravijo vsako
ki sva precej starejši od ostalih. Skrivaj mi stisne v roko košček čokolade in mi zarotraško pomežikne, jSc-i zobe! Midve se
asr 'Jej, pa stisni že ne bova dah!"
C4
Od'
In se spet počenemo navzgor. q | Previdno prestavimo nogo pred O* nogo, se oklepamo klinov in vrvi g Ko sem že asto na koncu z močmi zagledam sredi pravljične pokrajine ji; Staničevo kočo. Kamenje, sama “ ■
golota, oblita z rožnato svetlobo time, a • ki se je zataknila za Rjavino in je ^ velika, velika.	«
'Kako je lepo!" komaj slišno O dahne Marta. Počasi gremo proti kod, b se mi zdi kot nedosegfiiva jjf oaza sredi puščave. V koči omah-leto tja gor sto žensk, bom tudi «tc’ nem na prvo prazno mesto kar z In tako se brez kondicijskih nahrbtnikom na rumenih. Obsedim (jx
in si midim, da ene bo konec Nekdo SO mi ponudi 1krtpse?, drugi mi že snema nahrbtnik Koča diha top-lino, veselje, smeh doni, oglasi se O pesem. Še malo, pa tudi jaz pojem z njimi: "Oj, Triglav, moj dom...'
Na skupnih ležiščih smo stisnjeni kot sardim. Če se obme Marta, 4
so
<c<
CF*
SO
treningov ob koncu tedna preletimo v planince, oprtamo si nahrbtnike in gremo na Tridav. Pri Aljaževem domu v Vratin napravimo prve posnetke, v dolino pošljemo pozdrave, nato se sprehodom po produ pod Severno triglavsko stena Počutimo se tako majhne Strmimo v d\v
plezalca, h hitita po azb stezi nekam se moram tudi jaz in cela vrsta pod nebo. Ne, to niza nas. Drago nam. Šele proti jutru, ko je že Ud nas bo popeljal po lažji poti, si treba vstati, trdno zaspim. Vsaka mislimo. "	"	* * U 1 r " ' 1'
se brez
po tej kozji stezici.
'Pa menda ne tukaj? ghano negodujem. Steza se dviga prestrmo, pobočje hriba je skoraj navpična Pomiri nas, da bo trio k malo časa, kmalu se bo sleza zravnala.
'Km pogumno za menoj? nas bodri
Strmina se čez čas res umiri, steza se edo zravna, da spel normalno zadihamo. Sedi kratek
. Drugo poišče markacijo m kost posebej me boli Najraje bi jih ^ besed začne vzpenjati prav počakale kar tu. Pa me spet opo- o gumi Maria: 'Daj no, taka reva pa
počitek, nato spet navzgor. Grizemo kolena. Sopemo. Vedno tiše, po vedno bolj ozkih stezah. Ša malo, pa se že lotimo za železne srti, b so tam zaradi varnosti. Strmim v steno pred seboj, ne upam si pogledati navzdol
Pred mano stopa Marta Nahrbtnik jo skoraj čisto zakriva Trape! Le čemu sva si naloži vso to krmno! si mislim, ko nas prehitiajo mladi brez prtljage in se smejijo ter klepetajo, medlem ko iz migih pljuč kar piska.
Ko se za trenutek spet iddešamo v steno, da si oddahnemo, se zazrem v svet okrog sebe, prelepi planinsb svet in prepkrti me sreča, da sem tu. Zadihani smo, preznojeni, a srečni in zmagoslavno razpoloženi, posebej muhe z Mario,
menda nisi?	^
Nalezem se njene dobre volje V, in stopim v sončni dan. Nebo nad ^ nami je modro, modro, kot da je CJX posuto s spominčicami. Korak za- {18 poje... Kredarica_ Mali in nato še «_ VeBb Triglav.
Na vrhu ostrmim. Pred nami se O bleščijo Alpe in Karavanke, v dal-jati pa velika bleščeča ploskev so Jadransko morje.
Tole je zmaga nad samim srboj,” Marta naglas pove tudi moje CK misli.	Oi
Tako jo gkdam zdajle pred seboj GO
na stike na obrazu premagani na por, zanos, čista sreča. V vseh nas pašemost Okrog njenih ust zagoneten nasmeh. Le kaj je takrat, ko se je sprožilec sprožil, premidjala? Sredi naslednje pomladi, ko je bil njen trt irs v rožah, ko so njem okna bohotno cvetela, je odšla tiho, brez napovedi, brez hrupa. Tako mlada, zdrava in lepa me gleda s fotografije in se Skrivnostno smehlja nekam vase
Tako jo bomo ohranili v spominu!
i- t
a
§r
I
1
J
1 JŽifc •fefk -
* V *.?V'
■______________________________

Za prcnekaterega slovenskega ustvarjalca in misleca, ki je deloval v tujini, tu zvečine nismo nič vedeli oziroma so jih poznali le redki posamezniki, ki so kakorkoli že uspeli vzpostaviti stik z slovenskimi zdomskimi skupnostmi, posebej še z največjo in verjetno tudi najbolje organizirano argentinsko slovensko skupnostjo. K takim osebnostmim lahko prištejemo dr. Vinka Brumna, pedagoga in filozofa, enega od zadnjih še živečih Vebrovih učencev, ki živi in deluje v Argentini že od leta 1947. Kot je zdomstvo ena od osnovnih značilnosti njegove življenjske poti, je v veliki meri z njim zaznamovano tudi njegovo delo. Brumnova misel in pero, ki so ju vabila velika filozofska vprašanja o Bogu in dobrem, sta se ves čas soočala tudi z vprašanji slovenskega izseljenstva, od problemov pri vraščanju v novo okolje do vprašanj počasnega izginevanja slovenščine, enotnosti v slovenski zdomski in nazadnje z najnovejšimi spremembami še v celotni skupnosti.
Pri Slovenski matici je pred kratkim izšel izbor Brumnovih spisov pod naslovom Argentinski spisi. Uredila sta jih Irene Mislej in Frane Jerman, ki sta prispevala tudi vsak svojo spremno besedo. Izbor je razdeljen v dva dela, pri čemer prvi del prinaša Brumnove zdomske spise (uredila jih je Mislejeva), v drugem delu pa so izbrani filozofski spisi (uredil jih je Jerman). V knjigi je natisnjena še biografija in bibliografija Vinka Brumna, tako je bralcem dana možnost, da se spoznajo s tem našim ustvarjalcem in njegovim delom, kar doslej kljub temu, da je veliko objavljal in tiskal, ni bilo mogoče.
MILAN MARKELJ
Pogovor z mrtvimi
Novomeški pesnik Janez Kolenc v svoji najnovejši knjigi, pesniški zbirki Pogovor z mrtvimi, izdani v samozaložbi, a z denarno podporo novomeškega izvršnega sveta, predstavlja 57 pesmi, ki jim je skupni motiv in misel - smrt. Smrt je v vsakem primeru nekaj tragičnega, pomeni nenadomestljivo izgubo, za sabo pušča praznine in zevajoče vrzeli, ki jih ni moč z ničimer zapolniti, še ublažiti ne. To izgubo živi občutimo kot rano, zasekano v našo notranjost, in sc nikoli povsem ne zaceli, v nas pa tem bolj skeli, čim bližji nam je bil tisti, ki je omahnil pod smrtno koso.
Iz tako občutene izgube in s tem velike osebne prizadetosti so nastale tudi pričujoče Kolenčeve pesmi. V njih se

a mm
pesnik spominja ccic vrste ljudi, ki so mu v življenju največ pomenih in na katere se je čustveno najbolj navezaL Spominja se jih tako, da jih nagovarja, kliče iz zagrobnega molka, se z njimi pogovarja, skoz pogovore obnavlja njihove življenjske zgodbe, in to na način, da stopijo v ospredje njihovi človeški liki, z vsemi brazgotinami in gubami na obrazih kot sledmi njihovega vse prej kot lahkega življenja. V knjigi, zlasti v prvem ciklu, ki je dal zbirki naslov, je kar mala galerija takšnih in tako izrisanih likov: pesnikova mati, oče, krušni starši, prijatelji, znanci, posebneži, skratka ljudje, ki so najbolj zaznamovali tudi postaje pesnikovega življenja.
Pesmi drugega cikla Gluha laza so predvsem kontemplativne, 'prizori*, a. katerih se "reži" smrt. Smrt, ki ustvarja gluhe lože, ki je sama po sebi tako nesmiselna, kot tista "v Kočevskem Rogu, /Katinskem gozdu, Kampučiji/, in zdaj na Hrvaškem". Pesnik pravi, da je najhuje za žive, da nosijo gluhe lože v sebi, in nekako blagruje mrtve, ker s tem niso več obremenjeni IVAN ZORAN
Jezikovna prva pomoč
Slovenci smo menda zelo ponosni na svoj jezik in na našo skrb za njegovo ohranitev, saj nas je konec koncev prav slovenščina obdržala nad gladino hudournikov zgodovine, v katerih so potonili mnogi imenitneži in večji narodi Vendar bi ob vsem, kar sc z jezikom našim vsakdanjim dogaja, lahko rekli, da smo veliki nehrvaležncži, slovenščino mečkamo in pačimo^ kakor komu pride in sc mu zdi prav. Se posebno ljudem, ki so po svojih poklicnih obveznostih ali kako drugače zavezani občevanju z javnostjo, se pravi novinarjem, politikom, prevajalcem, gospodarstvenikom, sploh javnim delavcem, jc nemarna slovenščina vse prej kot v čast Osnovnemu orodju sporazumevanja, slovenščini, očitno posvečajo vse premalo pozornosti. Res jc, da slovnica ne slovi kot priljubljeno čtivo, in da brskanje po pravopisu ali po slovarju knjižne slovenščine ni priljubljeno in zabavno opravilo, vendar jc treba jezikovno znanje bogatiti, šibkosti popravljati. Morda bo listanje po knjigi lektorja Janeza Sršena Jezik naš vsakdanji, ki jc izšla pri Gospodarskem vestniku, prijetnejše, a prav tako koristno početje. V nji so po abecednem redu razvrščeni najpogostejši jezikovni "ka-ramboli" s knjižno normo, do katerih najpogosteje prihaja, ter pomensko, vsebinsko in stilsko pravilne ter boljše rešitve. To knjigo bi moral imeti vsakdo, ki javno sooblikuje slovenski jezik.
MILAN MARKELJ
Oster veter se podi po razdrapanem puščavskem pogonu, na drugi strani grebena se odpre Dolina kraljev. Gola pobočja, svetli, s soncem obsijani predeli se menjajo z onimi, ki jih sredi dneva pokrivata globoka senca in hlad. Tišina, veter in puščava in globoko pod mano dolina, v kateri so božanski faraoni Iskali svoj posmrtni pokoj in mir.
Toda božanski faraoni, ki so svoja poslednja bivališča iz velikih piramid prenesli v skrite grobnice v puščavskem pogorju el-Kuma, v njih niso našli iskanega miru in pokoja. Že tebanski grobni delavci so se v podzemnih labirintih, ki so jih sami kopali, kdaj pa kdaj odmaknili od "prave" poti in se "izgubili" v sosednji grob tega ali onega veljaka. Tam so pobrali vse, kar ni bilo čvrsto pribito ali zakoviceno, in si s prodajo naplenjenih grobnih darov vsaj malo izboljšali svoj manj kot skromni družinski proračun. Tako pravi veliki poznavalec starega Egipta Philip Vandenberg.
Toda niso bili samo grobni delavci tisti, ki so si z "obiskovanjem" grobnic izboljševali bedno imetje. V XX. dinastiji, ko po Ramzesu Velikem Egipt ni premogel več trdne faraonske osebnosti, sta se razcveteli podkupljivost in pokvarjenost. Čuvaji pokopališč so se povezali z duhovniki, nadzorniki in predstojniki okrajev. Prihajalo je do množičnega plenjenja grobov, organizirana tatinska mreža je bila razpeta do najvišjih družbenih pbsti, vanjo pa so bili vpleteni župani, podkupljivi uradniki in izdajalski svečeniki ter seveda roparji, ki niso čutili niti najmanjšega spoštovanja do posmrtne veličine božanskih vladarjev starega Egipta. Pohlep je premagal vse moralne zadržke.
Hovvard Carter, veliki raziskovalec starega Egipta, je zapisal, da je Dolina kraljev morala
takrat gledati čudne stvari. "Predstavljati si ki so jih podkupili ali omotili. Nato so roparii moramo dolgotrajno kovanje načrtov, zaupne drzno kopali v temi, se prebili skozi majhno nočne sestanke v skalovju, pokopališke paznike,	odprtino v grobnico in pri slabotni svetlobi
Himard Carter z enim od preddelavcev pregleduje dragoceno najdbo - Tutankamonom mumijo, vloženo v dvojno krsto, od katerih je ena iz zlata.
mrzlično iskali zakladov, ki bi jih mogli odnesti. V jutranjem mraku so se s plenom obloženi vračali. Vse to si moremo predstavljati in si obenem misliti, kako spretno so to izvedli-Kralj, ki je skrbno gledal, da bo imela njegova mumija dragoceno opravo, ustrezno njegovi časti, je že sodeloval pri njenem uničenju. Skušnjava je bila prevelika. Bogastvo, ki je presegalo grabežljive sanje, je bilo pripravljeno za tistega, ki bo našel sredstva in pota, da si ga pridobi. Ropar grobov je moral prej ali slej priti na cilj."
Toda mrtvim in balzamiranim vladaijenn starega Egipta, ki so iskali mimo bivališče za svoj neumrljivi ka, je sredi razpadajočečga sveta morale in spoštovanja do mrtvih kraljev ostala skupinica zvestih. Ti so skušali zaščititi mumije, pri tem pa so bili prisiljeni uporabiti metode svojih nasprotnikov. Rop so lahko preprečili le s hitrejšim ropom. Tako so v nočnih zarotah skupinice zvestih svečenikov in nepodkupljivih uradnikov odpirale grobnice, iz njih odnašale balzamirana trupla svojih mrtvih kraljev, da bi jih obvarovale svetoskrunske roke, in jih skrivale na raznih mestih. Mrtvi faraoni so potovali!
Dolina kraljev je tudi v 19. stol. vabila in mikala pustolovce in avanturiste, znanstvenike in špekulante, trgovce in muzealce, ki so z veliko vnemo iskali pozabljene grobnice staroegipčanskih odličnikov. Toda ko so jih po napornem delu najdevali in odpirali, so morali razočarani priznati, da so prepozni. Grobnice so bile že izropane, a kljub temu so pričale o bogastvu in veličini že davno minulega časa.
Le ena sama grobnica, grobnici mladega faraona Tutankamona, je bila bolj ali manj nedotaknjena in ravno letos mineva 70 let od njenega odkritja, ki je dodobra razburkalo svet.


JPPUsafiFiP
tu i« i.
fflMMttmSSM

POTA
m stn?
Meso, krompir in denar
Tatvine hrane vse pogostejše — S tujcem ovce in kokoši — Vabljiva torbica na občini in čeki v avtu
PADEC SMREK - Že v maju je neznanec v gozdu na Ravni gori posekal 18 smrek. Gozdno gospodarstvo Kostanjevica je s tem svojim dejanjem oškodoval za dobrih 21 tisoč tolarjev.
ODPELJAL SMREKE IN BUKVE -Doslej še neznan storilec pa je v juniju Kkal v gozdu GG Mokronog v Straži pri Šentrupertu. Posekal in odpeljal je pet smrek in dve bukvi. Gozdarji so škodo oeenili na 109.038 tolarjev.
OSKUBEL KOLO Z MOTORJEM -jnlija se je neznan storilec pri kopališču v Šmarjeških Toplicah spravil nad kolo z Motorjem Mateje K. z Bučke. Ukradel Je blažilec zadnjega kolesa s stopalko in pleteno žico za zadnjo zavoro. Škode je za 5.000 tolarjev.
Sola brez videorekorderja - V času med 10. in 12. julijem je neznan storilec vlomil v Srednjo šolo ™varda Kardelja v Črnomlju in ukradel videorekorder, vreden 80.000 tolarjev. Kdo bo gledal filme, še poizvedujejo.
FIČO BREZ REZERVNEGA KOLESA - V noči na 11. julij je neznan štorije® v Črnomlju vlomil v fička Roberta M. 12 Črnomlja. Odnesel je rezervno kolo, vredno 5 tisoč tolarjev.
NOVO MESTO — Tedenska policijska poročila so svojevrsten dokaz, kako težki in čudni so časi, v katerih živimo. Tudi v preteklem tednu so tatovi znali izkoristiti vsako nepazljivost, kradli pa so spet predvsem denar in — hrano.
Tatinska trojka iz Zagreba za zapahi
Od Novega mesta do Murske Sobote kradli blago __________in denar__________
NOVO MESTO, KRŠKO — Ob koordinirani akciji kriminalistov in policistov UNZ Novo mesto, Krško in Celje ter s sodelovanjem slovenskega in hrvaškega notranjega ministrstva sta bila 26. junija na mednarodnem mejnem prehodu v Dobovi prijeta in odpeljana v preiskovalni zapor v Celje 28-letni Velibor J. in 39-letni Slobodan V., oba iz Zagreba, ki sta utemeljeno osumljena, da sta v noči na 24. junij vlomila v prodajalno Novotehne v Trebnjem. Ukradla sta za 360 tisoč tolarjev tehničnih predmetov, videorekorder, več vrtalnih strojev in električnih priključkov. Del plena so policisti našli pri hišni preiskavi.
Velibor J. in Blagoje B., prav tako iz Zagreba, pa sta utemeljeno osumljena, da sta v noči na 20. maj na Mirni vlomila v tri zasebne in eno družbeno prodajalno in kradla denar. Omenjena trojka je osumljena tudi vloma v pet prodajaln in kraje raznih predmetov ter denarja na območju Novega mesta v noči na 3. junij. Podobnih vlomov so osumljeni tudi na območju UNZ Krško, Celje, Maribor in Murska sobota.
vedbe na zaslišanje. Problemi so predvsem pri Romih. Sicer pa za Belo krajino velja, da je še vedno največ cestnoprometnih kršitev, kršitev zakona o javnem redu in miru, zakona o orožju, predpisov o stalnem prebivališču, začasnem prebivališču in osebnih izkaznicah, predpisov o obveznem šolanju, zakona ogozdovih, kršitev predpisov o prenehanju čez državno mejo in gibanju v obmejnem pasu.
M.B.-J.
Zaradi meje več prekrškov
Obmejnost metliške in črnomaljske občine prinesla veliko več dela sodniku za prekrške
ČRNOMELJ, METLIKA — Organ za kaznovanje prekrškov v Beli krajini je medobčinski, s sedežem v Črnomlju in enoto v Metliki. Delo opravljata dva sodnika za prekrške, ki sta v preteklem letu rešila 2.140 zadev, medtem ko je okrog 900 ostalo nerešenih. Samo v prvih petih *et0^nJe8a leta sta dobila okrog 1.300 novih zadev, od tega 700 v sicer manjši metliški občini. To je predvsem posledica novega položaja obeh belokranjskih občin, ki sta po osamosvojitvi Slovenije postali obmejni. Sodnika za prekrške dobivata v reševanje precej novih prekrškov, kijih v preteklih letih ni bilo. Gre za kršitve zakona o orožju, zakona o nadzoru državne meje in zakona o tujcih.
Močno se je povečalo tudi število nujnih zadev, ki jih je potrebno reševati med ezurstvom, saj gre za obravnavo tujcev.
0 osamosvojitvi Slovenije so tujci tudi Prebivalci sosednje Hrvaške, prav iz te re-Ru5‘,k1e Pa je bilo v postopku kar precej n	Pa telolcranjska sodnika za
Prekrške ne vesta, ali bodo te zadeve sploh aJ rešene. Se v primerih, ko je bila zade-l(ilr*na’ J*c ^ problem pri vročitvi od-he. Poštne pošiljke so se vračale nevročene.
Jika 23 prekrške opozarjata na vi V it! vro^anJa pošiljk tudi v naši držaju. j1^0 °Wolžencev se izmika vročitvi,
—— o da se morajo posluževati prisilne pri-
ODPOVED
gostoljubja
Ljubljana — Organi za no-. anJe zadeve sp med 7. in 10. juliji111 odpovedali gostoljubje slovenske države šestim osebam, ki so pri
nega ali začasnega bivališča, vsi pa so nekdanji oficirji JA, ki so se z vojsko umaknili v Bihač in na druga območja nekdanje Jugoslavije. Z območja novomeške UNZ je N. M., z območja UNZ Krško pa M. K-. J- A. in J. M.
UPAD KAZNIVIH DEJANJ
RIBNICA — Po podatkih policijske postaje Ribnica je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta na njihovem področju storjenih 51 kriminalnih kaznivih dejanj, kar je za 13 manj kot lani ob istem času. Med kriminalnimi dejanji prevladujejo navadne tatvine in vlomi. Slednjih je bilo veliko predvsem v aprilu, in sicer v počitniške hišice na Travni gori. Vse storilce teh dejanj so ob pomoči kriminalistov MNZ iz Ljubljane odkrili pa tudi sicer je raziskanost vseh storjenih kaznivih dejanj po besedah komandirja postaje v Ribnici Jožeta Poštraka uspešna oziroma skoraj 73-odst. Storilci so v glavnem moški in med njimi veliko povratnikov. V primerjavi z lanskim letom je bilo v tem obdobju med storilci manj mladoletnikov, zaskrbljujoč pa je podatek, da je naraslo število kaznivih denaj pri otrocih do štirinajstega leta starosti. Glede gospodarskega kriminala skorajda niso ukrepali. Kriminalistična služba je dala le eno kazensko ovadbo, in sicer zoper tri bivše vodilne delavce ribniškega Evrotransa.
•	Tudi poštenost se mora izplačati, sicer ne bo prevladala. (Senjur)
•	Mladost prezira posledice in v tem je njena moč. (Kessel)
•	Človek je edina napaka narave. (Gilbert)

%
voznik ostal nepoškodovan
'12. julija ob 2. uri zjutraj se je 26-letni “tanko Pešelj z Griča pri Dobličah peljal lav|om Jugo 45 s Stražnjega vrha proti Črnomlju. Pri odcepu za Zajčnji Vrh ga J® v nepreglednem desnem ovinku zara-- Prevelike hitrosti začelo zanašati. ^Peljal je na bankino, nato pa s ceste, KJer se je večkrat prevrnil. Med Prevračanjem je padel iz avta in se hu-p poškodoval 19-letni sopotnik in esljev sovaščan Roman Tomanič. Zdra-1 se v novemeški bolnišnici. Vozniku ni hujega. Škode na avtu pa je za 200 ‘'soč tolarjev.
prehitro po mokri cesti -10.
julija ob 14.45 se je 39-letni Marjan Vidovič iz Maribora peljal z osebnim avtom fiat Tipo po regionalni cesti iz Jelovca proti Šoštanju. Zunaj Jelovca ga je zaradi prehitre vožnje na mokrem cestišču v ostrem in nepreglednem desnem ovinku zaneslo na nasprotni vozni pas in v odbojno ograjo. Vanj pa je treščila 25-letna Andreja Kodrič iz Gaberja pri Sevnici, ki je v tem trenutku pripeljala nasproti. V nesreči je bila Kodričeva, ki je vozila brez izpita, lažje ranjena, dveletni Tilen K., ki je sedel zadaj na otroškem sedežu, pa huje. Na fiatu je škode za 350.000, na fičku pa za 50.000 tolarjev.
Tako je v noči na 5. julij neznanec ukradel devet ovc. Čreda ovčarja Franca Č. z Zilj je sedaj vredna kar za 90 tisočakov manj. Marjan S. iz Gor. Kamene pa je ugotovil, daje v času med 7. in 9. julijem imel nenapovedan obisk v svojem odklenjenem kokošnjaku. Z neznancem je šlo v noč (ali dan) 5 kokoši in 2 petelina, vse skupaj vredno 6 tisoč tolaijev. K mesu gre tudi krompir, vendar pa ni dokazov, da bi bil storilec naslednje tatvine isti. V noči na 11. julij je namreč neznan storilec obiskal njivo Franca K. na Drski v Novem mestu in izkopal okrog 35 kilogramov krompirja. Lastnik ima za 1.750 tolaijev škode.
10. julija dopoldne se je neznanec sprehajal po metliški občinski upravi. Oko mu je očitno padlo na torbico tamkajšnje uslužbenke Romane P. iz Črnomlja. Odnesel jo je, v njej pa dokumente in denar. Romana je oškodovana za 18 tisoč tolaijev.
Prav tako 10. julija je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo Antonije K. v Češnjicah pri Trebelnem in ukradel 400 mark. Tatu še iščejo. Istega dne zvečer je imel neznanega obiskovalca tudi avtomobil Ljubljančana Marjana P., kije svoje prevozno sredstvo parkiral pred vikendom v Vinjem vrhu. Trenutna škoda znaša 5.000 tolaijev, Marjanu P. pa najbrž obetajo tudi neljuba presenečenja. Neznanec je namreč.od-nesel osebno in čekovno izkaznico, čeke in devizno knjižico.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Tatvine ne govore le o težkih časih, ampak tudi o tem, da smo sredi gradbene sezone in počitnic, v katerih se ljudje namesto na dopust pripmvljajo na lastnoročne prenove domov ali na nudenje tovrstnih uslug prijateljem, da bi se zaslužil kakšen tolar. 30-letnega Sajeta I. iz Novega mesta so dobili, ko je na delovišču v Bršljinu ukradel 60 kilogramov barve Jupol in s tem Pionirja oškodoval za okrog 6 tisoč tolarjev. Storilec, ki je šel po rezervne dele za mešalec za beton namesto v trgovino na gradbišče v Rodinah, pa še ni znan. Odnesel je elektromotor mešalca in s tem Maksu K. iz Ljubljane naredil najmanj za 7 tisoč tolarjev škode.
•	Noč na 10. julij si je 40-letni F. K iz Podlipe izbral za obisk Otočca. Bolj od tamkajšnjih lepot pa so ga zanimali parkirani avtomobili in zaklenjeni prostori. Vlomil je v sedem avtomobilov, parkiranih pred bungalovi, in v tovorni avto. Trud je bil zaman, saj v avtih ni bilo vrednejših predmetov ali denarja. Potem se je odpravil iskal denar ali vrednejše predmete še v prostore v kampu. Zadovoljiti se je moral s 50 zavitki cigaret F 57 in 4 steklenicami piva. Z vlamljanjem pa je naredil za 91 tisoč tolarjev škode.
Črnomaljci
grozijo
z zaporo cest
ČRNOMELJ — V torek pretekli teden so dobili na črnomaljsko občinsko skupščino obvestilo z Re-puliške uprave za ceste (RUC), da morajo ustaviti vsa nadaljnja dela pri rekonstrukciji ceste Žuniči-Preloka, ker so že porabili denar za ta namen. Hkrati pa so od Cestnega podjetja dobili obvestilo, da od torka, 7. julija, na njihovem območju ne vzdržujejo več ne magistralnih ne regionalnih cest.
V občinskem izvršnem svetu se s prekinitvijo del na cesti Žuniči-Preloka nikakor ne morejo strinjati, tudi zato ne, ker je bilo lani z republike zagotovljeno, da bodo delo podprli tudi z republiškim programom o gradnji cest. Cesta je v resnici v tem programu, vendar je prenizko ovrednotena. Zato so občini svetovali, naj najame kredit, kar je tudi storila. Na IS zahtevajo, naj se gradbena dela na tej cesti nadaljujejo in avgusta tudi zaključijo.
Poleg dokončanja te ceste Črnomaljci zahtevajo še preplastitev štirih kilometrov ceste od Kanižarice do Vinice ter sanacijo dveh mostov čez Lahinjo in Dobličico v Črnomlju, ki sta prav tako v programu. RUC je ta dela že priglasil pri upravnem organu. Črnomaljci svoje zahteve utemeljujejo tudi s tem, da dve leti niso bili v programu RUC, in sedaj, ko so le prišli vanj, zahtevajo, da ga uresničijo. Če se to ne bo zgodilo, v Črnomlju opozarjajo, da bodo prisiljeni poseči po nepopularnih ukrepih, kot je na primer blokada prometa, m g .j
NAJHITREJŠI — Matjaž Tomlje (na posnetku na ovinku nad Impoljco) je v vsaki vožnji izboljšal rezultat prejšnje. V tretji, najhitrejši, je prevozil progo v 2:20,28. Na ovinkasti in delno mokri cestije vozil povprečno nad 92 km na uro. (Foto: P. Perc)
Tomlje prepričljivo zmagal
1. gorska dirka za DP Slovenije za nagrado TOP RA-CING 92 Impoljca—Studenec pred 1000 gledalci
STUDENEC — Če je mogoče sklepati po izjavah večine izmed 22 tekmovalcev po nedeljski prvi gorski hitrostni avtomobilistični dirki za državno prvenstvo Slovenije (za nagrado TOP RACING 92) na (zaradi večje varnosti) nekoliko skrajšani 3600 m dolgi progi od Impoljce do bližine Studenca oz. odcepa za Ponikve, se bo dirka »poročila s Sevnico in obratno«, kot je hudomušno pojasnil organizator dirke Janko Rezec na petkovi novinarski konferenci.
Predsednik AK Donit Olimpija, soor-
TENIŠKI TURNIR V DRAGATUŠU
DRAGATUŠ — Župančičev hram v Dragatušu organizira teniški turnir v tekmovanju parov. Žrebanje parov bo v petek zvečer, turnir pa se bo začel v soboto, 18. julija, ob 8. uri. Prijave in informacije sprejemajo na tel. 57 - 347.
TRETJE MESTO MLADIH DOLENJSKIH RIBIČEV
NOVO MESTO — Na L državnem pionirskem in mladinskem ribiškem prvenstvu v lovu s plovcem, ki je bilo ob koncu prejšnjega tedna na Smartinskem jezeru pri Celju, je ekipa Zveze ribiških družin Novo mesto osvojila tretje mesto, saj je ujela 18.125 gramov rib. Med dolenjskimi ribiči seje najbolje odrezal Matej Bračnik, sledijo pa Rafko eropšič, Damjan Medved, Helena Vučanjk in Aleš Berger.
gamzator prve tako pomembne avtomobilistične prireditve v Posavju, Dagmar Šuster, je dejal, da bodo prihodnje leto vse dirke za DP Slovenije odprte, se pravi, da bodo lahko mednarodne. Tokratno dirko sta podprla tudi sevniški izvršni svet in Gostinsko podjetje. V skupni razvrstitvi je povsem zasluženo krepko zmagal Matjaž Tomlje (AK Donit Olimpija) na BMW M3 in s skupnim časom treh voženj 7:13,99; z enakim vozilom je bil Zvonimir Blažun (Adam Racing Team) drugi (7:31,65) in Dagmar Šuster tretji (7:32,23). Zaostanek Andreja Fabijana z Renaultom 5 GT TURBO je bil spet večji (7:39,41); s takini avtomobilom je bil Sevničan Damjan Žičkar (AMD Slovenija avto) v tej skupini A — razred 6 8., v skupni uvrstitvi pa sije priboril 15. mesto (8:00,95) pred drugim Sevničanom Samom Valantom iz AK Donit Olimpija (8:05,83). Valant je v skupini N—razred 1 premagal svojega edinega tekmeca, klubskega tovariša Mišela Zupančiča, in vknjižil prvih 20 točk.
Še zmagovalci v drugih skupinah: skupina N—razred 2: Roman Jerneje (Mac-ho Team), Peugeot 309 GTI 16 V (7:52,08); skupina N—razred 3: Miha Rihtar (ARD Kompas Hertz) Mazda Familia 4WD (7:41,81); skupina A—razred 4: Miro Kovič (AK Donit Olimpija), Suzuki Svvift GTI (7:47,64); skupina A—razred 5: Slavko Dekleva (AK Donit Olimpija), VW GOLF GTI 16 V (7:40,79); skupina Daihatsu Vlado Očko (Adam Racing Team), Daihatsu Charade TS (8:55,11).
P. P.
Sedemdeset let nogometnega kluba Elan
Začeli so na igrišču na Loki
Najlepše darilo za 70-letnico je vsekakor vstop v prvo ligo. Zasluga za to gre igralcem in vodstvu kluba, ki so znali zopet privabiti številne gledalce na stadion. Prav pa je, da se ob teh uspehih spomnimo tudi na zgodovino kluba.
V prvih letih kluba je bilo v mestu in okolici več nogometnih klubov: NK Bršljin, NK Kandija, NK Novo mesto. Nogometni privrženci, Id so nabirali znanje v Ljubljani in Zagrebu, so prišli na misel, da bi ustanovili nogometni klub Elan, kar se je tudi zgodilo. V začetku so se ukvarjali samo z nogometom, v kasnejših letih tja do druge svetovne vojne pa so že načrtovali, da se klub spremeni v društvo Elan in pod svoje okrilje vzame tudi druge športe. Zaradi vojne do tega ni prišlo.
Resne težave so imeli tudi z objekti. Igrišče na Loki, kjer je nastopalo nogometno moštvo, je bilo vse prq kot primemo, saj je bil na tem prostoru tudi po dvakrat tedensko živinski sejem, za nedeljo pa je bilo potrebno pripraviti igrišče za nogomet. Žoga je pogosto padla v Krko, tako je moralo vedno dežurati več čolnov, da so žogo spravili nazaj na igrišče. Leta 1939je bil zgrajen stadion na Grmu. Gradnjo je omogočila občina na prigovarjanje cerkvenih oblasti in organizacije OreL V letih 1939—1940 so ustanovili NK Jadran, ki so ga sestavljali predvsem mladinci. Vendar ta klub ni bil Elanova konkurenca.
Poleg prostorskih težav je imel Elan finančne težave, saj takrat ni bilo sponzorjev. Količina denaija je bila odvisna predvsem od iznajdljivosti uprave. Organizirali so razne nabiralne akcije, finančno uspešna pa je bOa tudi vsakoletna spomladanska Elanova zabava v Sokolskem domu. Za to prireditev so dali veliko prispevkov in daril trgovci, obrtniki in tudi ostali meščani, ki so bili navdušeni za nogomet.
Š. F.
Z zmago počastili svoj jubilej
Kolesarsko društvo Krka počastilo dvajsetletnico — V ta namen so organizirali mednarodno dirko za memorial Milana Novaka — Zmagal je Bogdan Fink
NOVO MESTO — Dolenjski kolesaiji niso od včeraj, saj so že leta 1922 ustanovili Klub dolenjskih kolesaijev. To so bili časi tekmovanj na prašni cesti Ljubljana—Zagreb in na krožnih progah po Krškem polju. Takrat so se No-vomeščani precej navezovali na hrvaški kolesarski klub, vendar ta povezava ni bila preveč koristna. Nesoglasja in spori so privedli tako daleč, daje klub leta 1937 propadel. Kolesarji so se po drugi svetovni vojni pojavljali v Novem mestu le kot priveski raznih drugih športnih sekcij vse do 18. maja 1972, ko so na pobudo Jožeta Majesa ustanovili Kolesarsko društvo Novo mesto. Njen prvi predsednik je postal Brane Ralijan, ob njem pa velja zapisati še imeni Janeza Kumpa in pokojnega Adolfa Mavroviča. Postavili so temelje sedanjega kolesarskega športa na Dolenjskem in ga d vignili v takratni jugoslovanski vrh in v Evropo. Leta 1986 je pokroviteljstvo nad kolesaiji prevzela Krka in od tedaj nosijo zeleno-beli dresi njeno ime.
cilj tudi Ravbar, Papež in Judež.
Ob jubileju novomeškega kolesa rekega društva Krka velja omeniti še slavnostno skupščino, kije bila v soboto dopoldan v modri dvorani hotela Metropol. Predsednik društva Jože Peterlin se je v imenu društva zahvalil vsem, ki so tako ali drugače pomagali k vzponu kolesarstva na Dolenjskem. Podelili so celo vrsto diplom ustanovnim članom in sodelavcem, po-
Krkini kolesaiji so danes velika družina pionirjev, mladincev in članov z vrhunskimi tekmovalci, med katerimi je Sandi Papež pojem dolenjskega kolesarstva. Za njim stojijo: Jože Smole, Srečo Glivar, udeleženca svetovnega prvenstva, in mlajša generacija, med katerimi je Bogdan Fink na prvem mestu. Slednji je le mesec dni starejši kot njegovo kolesarsko društvo in ob dvajsetletnici je na nedeljski mednarodni dirki za memorial Milana Novaka prinesel svojemu klubu najsvetlejši pokal; v šprintu je ugnal slovenskega olimpijca Valterja Bončo. Precej za njima so na cilj na Glavnem trgu pripeljali Aleš Pagon iz kluba Sava, peti je cilj prevozil Ugrenovič iz Celja, šesti pa Sandi Papež iz Krke. Leteče cilje je dobil Puš iz Krke, v gorskih ciljih pa je na teh 186 kilometrov težki preizkušnji zmagal Iztok Melanšek iz Celja.
Bogdan Fink, kije kolesarskemu športu v Sloveniji prinesel prvo medaljo z mladinskega svetovnega prvenstva, je po
SLOVENSKI NOGOMETAŠI IZ TORONTA OBISKALI DOMOVINO
RIBNICA - Nogometna sekcija slovenskega športnega društva iz Toronta je na svoji desetdnevni turneji po matični domovini v petek, 3. julija, odigrala prvo tekmo proti nogometašem Ribnice. Udeležence meddržavnega srečanja je pozdravil ribniški župan France Mihelič, godba na pihala pa je zaigrala himni obeh držav. Nasploh je bilo vzdušje ob igrišču prijetno in sproščeno, povrhu pa so bili lepi tudi zadetki. Gostje so v sicer enakovredni igri premagali gostitelje z rezultatom 3:2.
M.G-č
tekmi povedal: »Proga je bila težka. Nagajal je dež. Bonča je bil vseskozi spredaj, na koncu pa je odločil moj Sprint. Vseeno priznam, da je trenutno najboljši kolesar na Slovenskem.« Tudi Bonča je priznal, da gaje dirka zelo utrudila, zato ni čudno, da je za sprostitev prevozil še en krog 18-kilometerske proge.
Novomeški kolesaiji so bili uspešni tudi v soboto popoldan na kriteriju po ulicah Glavnega trga. Na krožni vožnji je med člani amateiji prepričljivo zmagal Gorazd Stangelj. Med mlajšimi pioniiji je bil član Krke Koprivnik tretji, pri starejšjih pionirjih pa je Macele iz Krke zmagal. Pri mlajših mladincih sta bila uspešna tudi Derganc in Gašperin z drugim oz. tretjim mestom. Pri starejših mladincih sta bila na 2. oz. 3. mestu Gimpelj in Filip, pri članih pa so poleg Štanglja prvi zapeljali skozi
TEDEN ŠPORTA SLOVENIJE 92
LJUBLJANA - Akcija »Teden športa Slovenije 92« bo trajala od 7. do 13. septembra. Njen pobudnik jč Ministrstvo za šolstvo in šport. V svetu so takšne akcije in podobne prireditve, ki spodbujajo ljudi k aktivnejšemu in lepšemu življenju, znane in že dobro vpeljane. Do sedaj je bilo pri nas že veliko akcij in sistemov za množično udejstvovanje ljudi v športu z namenom, da bi budili narodno zavest npr. sokolstvo, društvo Partizan, organiziranje krosov, akcija Trim. Akcija »Teden športa« bi rada spodbudila široke sloje k večjemu in množičnejšemu udejstvovanju v vseh športnih zvrsteh. Ministrstvo za šolstvo in šport republike Slovenije je za letošnjo akcijo namenilo 2.300000 tolaijev. Posamezne občine in kraji ter njihove območne športne zveze se na ta teden že intenzivno pripravljajo. Dodatno so v program uvrstili tudi ples.
FINK NA ZMAGOVALNEM ODRU — Prvi štirje nedeljske dirke za velike nagrado Krke (od desne proti levi): Valter Bonča. Bogdan Fink, Aleš Pagon in Gorazd Šlangelj. (Foto: J. P.)
kroviteljem, spomnili pa so se tudi tistih kolesarjev, ki so orali pot kolesarstva in zaradi različnih vzrokov na tej poti omagali.
J. PAVLIN
KOČEVCI ODHAJAJO NA PRIPRAVE V FRANCIJO
KOČEVJE — Nogometaši kočevskega Avtobuma so se v prestopnem roku močno okrepili, v ponedeljek pa so že pričeli s pripravami za novo tekmovalno sezono. V priprave sodi tudi petkov odhod na enotedensko turnejo v francoski kraj Nim. V Franciji bodo Kočevci odigrali tri prijateljske tekme z ekipami, ki tekmujejo v tretji francoski ligi. Na turnejo bodo odšli vsi igralci, na katere trener Mladenovič računa v nadaljevanju prvenstva.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Mirnopeški
gasilci
praznovali
Prireditev, ki ni privabila ______le gasilcev_____
V okviru proslave 90. obletnice obstoja in delovanja gasilskega društva Mirna Peč, kije bila v nedeljo, 28.junija, so požrtvovalni tamkajšnji občani in drugi športni delavci opravili vrsto dejavnosti. Tako je bil v soboto, 27. junija, izveden 10. mirnopeški tek, katerega glavni pokrovitelj je bila Krka, tovarna zdravil, Novo mesto. Teka seje udeležilo 400 tekmovalcev, med katerimi je bila močna tudi mednarodna udeležba. Naslednji dan pa je v okviru vseh teh prireditev OGZ Novo mesto organiziralo tradicionalni 22. gasilski rally. Tekmovanja seje udeležilo 62 ekip gasilskih društev članov in članic. Tekmovanje so si poleg predstavnika občine Novo mesto, pokroviteljice, zavarovalnice Tilia, in domačih gostov ogledali tudi gostje iz Nemčije in Avstrije, s katerimi novomeški gasilci vzdržujejo prijateljske vezi. Po opravljeni paradi in prikazu stare gasilske opreme in orodja ter podelitvi diplom so gasilci Gasilsko-reševalnega centra iz Novega mesta prikazali še praktično reševanje. Celotno tekmovanje je bilo zelo dobro izpeljano, za kar imajo nedvomno zasluge štab operative OGZ Novo mesto pod poveljstvom Tineta Filipa, sodniški zbor in nenazadnje številne tekmovalne
RUDINANGER
JOE COCKER V LJUBLJANI
LJUBLJANA — V petek, 17. julija, bo na stadionu v Bežigradu v Ljubljani ob 18. uri nastopil britanski pevec Joe Cocker, kije na svetovni glasbeni sceni že od šestdesetih let naprej. Kot pred-skupini se bosta v Ljubljani predstavila ansambla Wind in Mary Rose.
Železničarji, kje je slovenščina?
K pismu s tem naslovom (Dol, list 26. junija)
Članek z naslovom »Železničatji, kje je slovenščina?« (Dolenjski list 26. junija) me je spodbudil, da tudi sam z utemeljenimi dejstvi zdramim odgovorne na železnici in v politiki.
Širša javnost ve, daje šef novomeške Sekcije za promet A. S. Neslovenec, ne ve pa za njegov slabi odnos do slovenstva nasploh. Omenjeni s svojimi somišljeniki Neslovenci in Slovenci, ki so se mu pustili podrediti, voditi tako politiko, ki ustreza samo njemu. To potijuje tudi njegov odnos ob razglasitvi slovenske samostojnosti, ko je ugovaijal izobešanju slovenskih zastav na železniških postajah Novega mesta, ko ob izbruhu vojne ni dovolil teritorialni obrambi uporabiti star železniški vagon za barikado na cestnem prehodu v Br-šljinu, ko so bili ob začetku vojne oboroženi varnostni čuvaji samo Neslovenci. Na večini dolenjskih postaj še danes visijo slike predsednika države brez države po njegovi krivdi.
Kakšen smisel ima odpuščati delavce Slovence-domačine, ki imajo tako rekoč vse prednosti, saj živijo tu že desetletja, stoletja in so le oni in njih predniki s svojim delom in dajatvami najrazličnejšim državam ohranili slovenski narod. Kakšno pravico ima Neslovence, nove državljane Slovenije in tujce z vizumi, obdržati v delovnem razmetju in jih pošiljati na tečaje slovenščine, ko se nekateri v desetih, petnajstih, tridesetih in več letih niso naučili našega jezika?
J. M.
Pobuda za odlikovanje Milana Kučana
Iz obrazložitve
Ob prvi obletnici slovenske osamosvojitve podpisani iskreno čestitamo prejemnikom visokega odlikovanja častnega znaka svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije. Prepričani smo, da je Predsedstvo RS pri odločanju o odlikovanjih presojalo po objektivnih merilih in da so odlikovanja dodeljena, upoštevaje resnične zasluge.
Hkrati predlagamo slovenski javnosti, skupščini in vladi Slovenije ter predvsem Predsedstvu Republike, da to listo zaslužnih odlikovancev čimprej dopolni z imenom predsednika Milana Kučana, ki nedvomno sodi v vrsto najzaslužnejših osebnosti za uspeh procesa osamosvajanja in mednarodnega priznanja Republike Slovenije.
Milan Kučan je že v osemdesetih letih vodil odločen boj proti jugoslovanskemu unitarizmu in velikosrbski hegemonistični politiki, za ustavne pravice Slovenije. Zoperstavljal se je podrejanju centru v Beogradu in se zavzemal za demokratične, večstrankarske volitve in pravno državo.
V slovenskem političnem življenju je odigral ključno vlogo v procesu mirnega, demokratičnega preoblikovanja naše družbe. Zavzemal se je za kvaliteten razvoj splošne ljudske obrambe. Usmetjal je dejavnost, ki je preprečila njeno popolno razorožitev ter uresničila načrt manevrske organiziranosti narodne zaščite. V najbolj usodnem trenutku je osebno prevzel odgovornost za odločitev o oboroženem odporu, kar vse je omogočilo uspešno zavrnitev agresivnega posega JA na Slovenijo ter postavilo boj za slovensko neodvisnost in samostojnost na čvrste temelje.
Prepričani smo, da bodo to našo pobudo podprli vsi dobronamerni državljani Slovenije kakor tudi številne organizacije in društva — ki so spremljali in podpirali ustvaijal-no dejavnost predsednika Kučana v procesu osamosvajanja Slovenije.
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV IN UDELEŽENCEV NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA SLOVENIJE: predsednik Ivan Dolničar, l.r.
ZVEZA DRUŠTEV
UPOKOJENCEV SLOVENIJE: predsednik Stanko Hvale, l.r. DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE: predsednik Vlado Deržič, l.r.
KOORDINACIJSKI ODBOR CIVILNIH IN VOJAŠKIH INVALIDOV SLOVENIJE: predsednik Stane Repar, l.r.
Hrvaška pokojnina niti za »vrv«
Odprto pismo vladi Republike Slovenije iz SDP Brežice — Javna tribuna je ostala brez rezultata, saj so bile julijske pokojnine še bolj beraške_
V začetku maja letos so bili upokojenci, ki so pokojnino pridobili na Hrvaškem, razočarani, ko so jim izplačane pokojnine preračunali iz HD v SIT po uradnem tečaju. Do takrat so namreč bile izplačane v razmerju 1:1. Tako so ti upokojenci, ki so pošteno odslužili svojo pokojninsko dobo v isti državi, bivši Jugoslaviji, bili naenkrat prikrajšani približno za polovico svoje realne pokojnine.
Da bi pripomogli k čim hitrejšemu razreševanju tega problema, kije ogrozil nekaj več kot 2.000 takih upokojencev v Sloveniji, smo se v SDP Brežice odločili za javno tribuno, ki bi razkrila razloge in hkrati nakazala rešitve nastalih problemov. Upokojenci — v premajhni dvorani se jih je zbralo čez 100 — so polni razumevanja poslušali razlago g. Strousa iz Ministrstva za delo, g. Terčkove iz SPIZ-a Celje ter Sonje Lokar, predsednice skupščinske komisije za delo, o razlogih, ki so povzročili stanje, v katerem so nekateri tako prizadeti, da je njihovo preživetje ogroženo. Upokojenci so bili v svojih izpovedih, s katerimi so opozarjali na svoj materialni položaj, strpni in korektni, mogoče celo premalo kritični in energični v zahtevah. Tribuno so zapuščali v upanju, da bo vlada takoj predlagala začasne, nato pa tudi sistemske ukrepe, s katerimi bo problem najpozneje z junijskimi pokojninami začasno razrešen.
Po tej tribuni so mdiji javnega obveščanja v razmeroma kratkem času dvakrat obvestili javnost o obravnavanih in sprejetih začasnih ukrepih v vladi Republike Slovenije. Zato so bili prizadeti prepričani, da bodo njihove zagate z julijem, ko bodo prejeli junijske pokojnine, razrešene. Zaradi tega je razočara-
KONFERENCA
TREBANJSKIH
KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
TREBNJE — Člani občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov občine Trebnje so se zbrali v nedeljo, 5. julija, na redni letni konferenci. Konference se je udeležil tudi Matjan Dvornik, član izvršilnega odbora slovenskih krščanskih demokratov, republiški poslanec in novomeški župan, ki je nakazal splošne smeri delovanja stranke v prihodnosti. Ob poročilu predsednika občinskega odbora, Francija Smoliča, so ocenili, da so lahko glede opravljenega dela dokaj zadovoljni. V tem času so ustanovili tri krajevne odbore. Podpredsednik strank, Matjan Zupančič, je predstavil program delovanja stranke glede na specifične potrebe občine. Vprašanja navzočih so se vrtela predvsem okoli težav zadružništva in denacionalizacije. Navzoča sta bila tudi gosta iz slovenske ljudske stranke, ki sta poudarila pomembnost povezovanja teh dveh strank.
Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gostinstvo in turizem, je organiziralo v šolskem letu 91/92 dve vrsti novih izobraževanj za vodilne in vodstvene gostinske delavce, kijih naša stroka do sedaj ni poznala. Živimo v času, ko postaja turizem tudi pri nas izredno pomembna panoga, zato je vsakršno novo znanje dobrodošlo.
Prvo izobraževanje je bilo organizirano v Mariboru. Pripravila ga je Srednja šola za gostinstvo in turizem z Višjo agronomsko šolo, poslovno skupnostjo za vinogradništvo in vinarstvo, Kmetijskim zavodom in Vinagom -1. sloven-
PRIJA TELJ1. ZAPOJMO VESELO! — To je bil moto izjemno uspelega nedeljskega srečanja ljudskih pevcev, ki sla ga v zadovoljstvo številnih poslušalcev v sev-niški kulturni dvorani G D pripravila organizacijski odbor za ljudske prireditve pod vodstvom Jožeta Ašiča s Selc nad Blanco in sevniške zveze kulturnih organizacij. Nastopili so Belinčeva mama iz Stranj pod Bohorjem, pevci iz te vasi pa Kristina Cestnik, hči slovenskih izseljencev iz A vstralije, pevci s Planine na Kozjanskem, iz Florjanske in Lončarjevega Dola, s Kompolj in Studenca, z Razborja in Rake, dve skupini iz Boštanja in na koncu še pevci z Bizeljskega (na posnetku). Ti so s pozivom občinstvu, češ naj sejim v Slomškovem letu pridruži ob pesmi En hribček bom kupil njihov znani rojak Slomšek, uprizorili nekakšen happening in doživeli še posebej tope! sprejem. (Foto: P. Perc)
nje, ko so bila tolarska izplačila v juliju še nižja od tistih v maju in juniju, toliko večje.
V SDP Brežice smo ogorčeni nad ravnanjem vlade Slovenije in pristojnih služb, predvsem republiškega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do vprašanj, ki so spravila dobesedno
Uspešni dolenjski gostinci
Anton Strajnar in Oto Vili Sevšek prejela častno diplomo GŽS, Združenja za gostinstvo in turizem
VABILO NA SREČANJE
KOČEVJE — Te dni je minilo 50 let, odkar je bil ustanovljen Kočevski odred, ki je imel okoli 800 borcev. Imel je kolesarski vod, mi-tralješko četo in vrsto opreme, kije bila za takratne partizanske razmere kar zadovoljiva. Borci te enote se bodo ob tem jubileju v soboto, 25. julija, srečali pri brunarici kočevskega gostinskega podjetja v Dolgi vasi. Organizatoiji so na srečanje povabili svojce in prijatelje borcev te enote in vse, ki želijo nekaj uric preživeti v prijetnem srečanju pri obujanju spominov in tovarištva.
V. D.
sko zakladnico vin, in sicer za vinske svetovalce v restavracijah. Znanja s teh področij so bila za naše gostinske delavce nadvse koristna. Prepričani smo, da bodo vinski svetovalci našli v vinskih listih tudi rubriko za vina dolenjskih, belokranjskih in posavskih vinarjev. Vina moramo znati tržiti, znati ga moramo družiti z jedmi, da bomo naš turistični ugled še povečali. Za to izobraževanje se je prijavilo 35 kandidatov, žal jih je vse izpite opravilo le 24. Med najuspešnejšimi so bili prav dolenjski strokovnjaki, in sicer: Oto Vili Sevšek iz gostilne Žolnir iz Kostanjevice, Niko Veselič, Franci Bobič in Boženko Grah iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto, Mihael Galič iz Grada Mokrice in Robert Blazinšek iz restavracije Tri lučke na Sremiču. Anton Strajnar z Dolnje Težke Vode je prejel diplomo vinskega svetovalca. Skupaj z Otom Vi-lijem Sevškom pa sta prejela še častno diplomo GZS, Ždruženja za gostinstvo in turizem.
Drugo novo izobraževanje je bilo organizirano na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani s strokovnjaki iz Ekonomske fakultete in drugimi iz gostinske stroke. Nova znanja so dobili direktorji za hrano in pijačo. K temu izobraževanju seje prijavilo 38 strokovnjakov, diplomantov je bilo 36. Med najboljšimi so bili: Marjan Slak, ravnatelj, Janez Vokač, strokovni učitelj kuharstva, in Štefanija Dežman, šefinja kuhinje iz Srednje šole za gostinstvo in turizem v Novem mestu, Ivan Peterlin iz Slovenijaturista in Jože Redek ter Brane Fink iz Hotela grad Otočec. Žal ni bilo nikogar iz Term Čatež, Krškega, Šmarjeških in Dolenjskih Toplic in iz Bele krajine.
A. S.
Težave Slovenske nacionalne stranke
Zapleti s prostorom
Rad bi omenil težave, kijih imamo v Slovenski nacionalni stranki, območni odbor Gradac. Četrtega maja smo želeli imeti v »kotičku«, prostoru, kjer sestankujejo vse organizacije iz našega kraja, okroglo mizo s predstavitvijo stranke, vendar od krajevne skupnosti prostora nismo dobili na razpolago. V istih prostorih nam je bilo 20. junija dovoljeno imeti ustanovni sestanek območnega odbora, a 4. julija nam zopet ni uspelo priti do ključev teh prostorov, da bi imeli sestanek.
To pa niso edini problemi naše stranke. 22. junija sem naslovil na skupščino občine Metlika dve prošnji, in sicer za dotacijo naši stranki in za prostor, s katerim bi bilo omogočeno normalno delo območnega odbora. Teden pozneje sem občinski izvršni svet pisno opozoril na nasilno vselitev v eno od praznih stanovanj v gradaškem gradu. Istega dne pa sem predsedstvu KS Gradac poslal sklep našega območnega odbora o ureditvi gradaškega trga.
In zakaj vse to naštevam? Zato, ker na nobeno prošnjo oz. dopis še nisem dobil odgovora. Upam, da so odgovorni v KS Gradac m skupščini občine Metlika zelo zaposleni z drugimi, bolj pomembnimi stvarmi. Če bi bilo res tako, bi še razumel, da ni odgovorov, če pa gre pri vsem tem za popolno ignoriranje naše stranke, je slika povsem drugačna. V takem primeru tega ne bomo mogli rešiti sami.
SILVESTER JAKŠA predsednik SNS OO Gradac
Za razvoj kmečkega turizma
Z namenom, da bi ljudje _______ostali doma_________
DRAGA PRI LOŠKEM POTOKU — Vodstvo krajevne skupnosti in krajevne politične organizacije občinske skupščine v Kočevju se že vrsto let zavzemajo, da bi namenili več denarja za razvoj kmetijstva, predvsem za vzrejo goveje živine in drobnice. Razen tega se krajani tega območja zavzemajo za razvoj kmečkega turizma kot osnovne in dopolnilne dejavnosti. Ob tem ugotavljajo, da je za pravilen razvoj turizma nujno potrebna čim tesnejša povezanost in zainteresiranost domačega prebivalstva, ki poleg naravnega okolja daje ton in vsebino počutja turistov, ki bivajo med njimi. Žavzemajo se, da bi bil turizem v tesni povezanosti s kmetijstvom, ki skrbi za ohranjanje kulturne krajine.
Pričakujejo, da se bodo odslej, ko so poslanci občinske skupščine sprejeli smernice za obnovo kmetijske dejavnosti na opuščenih kmetijskih zemljiščih, njihova vprašanja uspešneje reševala. Teh pa je na tem območju precej in mnoge površine je že zarastel gozd. Za pridobitev novih kmetijskih površin načrtujejo v nekaj letih agromeliracij-ska dela na površini okrog 140 ha in to v okolici naselij Draga, Novi Kot, Srednja vas in Trava. Namen vseh teh prizadevanj je, da bi na tem demografsko ogroženem hribovitem svetu ostajalo več ljudi. Ob lanskem popisu sojih našteli 548 prebivalcev.
VIKTOR DRAGOŠ
na rob preživetja v slovenskem merilu zanemarljivo majhno število hrvaških upokojencev. Za nastale razmere so prizadeti upokojenci najmanj krivi. Tudi zato bi morali pristojni pohiteti z rešitvami, ne glede na to, ali država ima ali nima v ta namen zagotovljenega de-naija. V državnem merilu denar ne bi smel biti nepremagljiva ovira. Zato javno protestiramo proti takemu odnosu do prizadetih in birokratskemu ravnanju pristojnih služb in vlade.
Pričakujemo, da bo vlada Republike Slovenije v najkrajšem času sporočila javnosti, kdaj in kako bo to vprašanje rešeno.
MIHA SKRLEC, tajnik občinske organizacije SDP Brežice
OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA BREŽICE RAZŠIRILA PROGRAM
BREŽICE — V četrtek, 9. julija, so na skupščini Občinske turistične zveze občine Brežice izvolili novo vodstvo in sprejeli razširjen program. Poleg izvršnega in nadzornega odbora so osnovali še osem odborov: za ocenjevanje krajev, za varstvo okolja, za turistične spominke, za propagando, za kadre in priznanja, za razvoj turizma na kmetih, za prireditve in za turistični podmladek. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je pohvalil delo Občinske turistične zveze Brežice, še posebej pa njen program. Malo je društev, ki bi zasnovala tako obširen program. Predsednik izvršnega odbora občine Brežice pa je poudaril, da bodo denar, ki se zbira iz turistične takse, dajali izključno za potrebe turizma. Nato so razglasili najlepše kraje v občini in podelili priznanja. B. HORVATIČ
NOVOMEŠKI PLANINCI SO AKTIVNI
NOVO MESTO —V mesecu juniju se je v Novem mestu končala alpinistična šola. Uspešno sojo končali štirje tečajniki in dva izmed njih sta že naslednji teden na turi v Koglu splezala svojo prvo smer. Tanja Pšenica in Damjan Škedelj sta skupaj z alpinistom splezala Virensevo IV/II, 200 m. Nato pa sta Ivan Hrovat in Anton Barbo ponovila še varianto Liliput V/IV, AO. Stane Makotar in Marko Hrovat pa sta plezala nad Martuljkom v Steni Rušice in opravila ponovitev smeri Aga VI/V, 200m. Na Vršičih - Korošica sta bila Roman Mihalič in Damjan Škedelj, splezala sta več krajših smeri. Zadnjo nedeljo v j uniju so se novomeški alpinisti odpravili v Vrata, kjer so plezali v severni steni Triglava. Damjan Škedelj in Roman Mihelič sta splezala kratko nemško IV/II, 500 m, Ivan Hrovat in Tomaž Erpič pa dolgo nemško, ki je najdaljša smer v steni IV/III,II, 1000 m. Isto smer sta splezala tudi Nastja Dolinar (AO Mengeš) in Anton Barbo(AO Novo mesto).
V Labodu poslej brez posameznih norm?
V	novi številki glasila to-	varne oblačil
Na nedavnem ankaranskem srečanju novinarjev, ki urejajo glasila v podjetjih, seje znova razkrilo, daje ukinjanje takih časopisov in skrčevanje obveščanja prineslo samo škodo. Tudi častni gost 13. študijskih dni te zvrsti slovenskega časnikarstva, predsednik GZS Feri Horvat, je med drugim poudaril, da obstajajo velike možnosti za večj1 pretok obvestil in za učinkovitejše negovanje kulture podjetništva.
Uvodno misel podčrtujem v zvezi z izidom nove številke Laboda, glasila naše znane tovarne oblačil. Kaj je v njej po mojem mnenju najbolj zanimivo? Tokrat prav gotovo uvodnik, ki ga je napisala Angelca Blatnik, direktorica Labodove ljubljanske tovarne Tip-top.
V	članku opisuje prve izkušnje poskusne ukinitve posameznih (individualnih) norm v brigadi 3100, katere so se lotili v juniju. Uspehi doseženih sedanjih norm posameznikov v neposredni proizvodnji govore o njihovi uspešnosti. Pri tem nastaja dvoje: dovolj je podlage in (materialnih) spodbud za doseganje kar največjih rezultatov, to pa je hkrati tudi močan obremenjevalni dejavnik, ki pušča z leti negativne posledice za duševno zdravje delavk v konfekcijski industriji.
V Tip-topu hočejo razbremeniti psihološki pritisk konfekcijske delavke za dnevno dosegaje »stoodstotne« norme. Poskusno in postopno želijo ukiniti sedanje posamezne norme. Lotili so p novega načina dela v poskusni brigadi s skupinsko normo. Uspehi prvih 12 junijskih dni so presegli vsa pričakovanja: v tem času so dosegli 100,8 odst. plana in celo 106,4 odst. norme. Kaj več bi o tem poskusu kazalo posebej napisati izven okvira tega poročila.
Čeprav je Labod zaradi posledic lanske vojne izgubil 40 odst. prejšnjega tržišča, je letos v 5 mesecih prodal na majhen, pretežno slovenski trg kar 372.824 kosov svojih izdelkov. To pomeni 70 odst. lanskih količin na domačem trgu. Pri tem so proizvedli le 67 odst. lanskih količin, zaloge pa so letos za 69 odstotkov manjše.
Tudi v novi številki ne manjka zanimivih poročil iz proizvodnje posameznih tovarn številne Labodove družine. Zanimivo je branje, kako odpravljajo zadrege in težave v posameznih krajih, kako skrbe za invalide, za telovadbo med delom, za priprave na letovanje, za jubileje in stike s tujino. — Moda ima v Labodu vedno visoko mesto, »bucike« in presejane »pleve« pa pogovore o posluhu in čuječnosti.
Kar 30 tokrat grafično odlično stiskanih fotografij in risb na skromnih 12 straneh govori o spretnosti v dobro urejenem, zanimivem glasilu v podjetju. Obveščanje delavcev v Labodu prav gotovo ni zanematjeno.
TONE GOŠNIK
Zbornik občine Grosuplje
12. junija so v Grosupljem predstavili 17. zvezek občinskega zbornika, ki izhaja redno vsaki dve leti. Zbornik uspešno povezuje zgodovinske, kulturne in gospodarske dogodke območja občine, ki zajema del Ljubljanske okolice (Šmaije-Grosuplje), (jel Dolenjske (Višnja Gora-Štična-Šentvid) in del Suhe krajine (Krka-Dobrepolje- Ambrus). Kljub različnostim je občina uspešno poenotila razmere, ki slonijo na skupni borbi med drugo vojno in povezavi grosupeljsko-stiškega okrožja. O tem govori uvodni članek Franceta Perovška Ob 50-letnici odpora proti okupatorju. Sledi še vrsta člankov o občini, kije nastala iz nekdanjih 42 županstev. Današnja občina ima v 214 vaseh 28.000 prebivalcev. Zanimive podatke sta nanizala prejšnji župan Ivan Ahlin in sedanji Franc Ahlin, ki je predstavil gospodarski in kulturni ter družbeni razvoj v letih 1989—1991. Leopold Sever je zbral podatke o rudarstvu v občini, Jakob Miiller nadaljuje ugotovitve o Kovačih in kovaštvu, Stane Valentinčič o veterinarski službi, France Adamič o hranilništvu in posojilništvu, Mihaela Zajc o nekdanji poštni službi, Lojze Ljubič pa o gasilstvu; zgodovinski razvoj ljudske šole v Šentvidu pri Stični je v podrobnosti opisal Cvetko Budkovič. Zanimivi so tudi Miilleijevi domoznanski podatki o poliški fari in župniku Josipu Šviglju.
Zbornik v vsakem zvezku predstavi tudi nekaj gospodarskih podjetij in obratov. To pot je izčrpno podan razvoj Pekarne Grosuplje, ki je po podatkih direktorja Stefana Plankarja v 40 letih povečala peko na skoro 6 milijonov kilogramov kruha na leto! Pekarna je tudi med
prvimi v Mercator sistemu izvedla privatizacijo. V prispevku 30-let Kovinostroja je Jože Marolt v zgoščenih besedah opisal razvoj in sorazmerno ugodno stanje podjetja, kije močno povezano s tujimi kupci in bo z njimi možno opraviti lastninsko presnovo.
V Stiškem samostanu nastaja Slovenski verski muzej. O programu in dosedanjem razvoju in možnostih obiska piše Matjaž Puc. Nove orgije v stiški baziliki je predstavil Edo Škulj, pripovedno-etnograf-ski zapis Lan pa je objavil Janez Šeme, kije doživeto in v leposlovni obliki predstavil postopke in običaje s pridelavo lanu in izdelavo domačega platna. Sledi 19 piesm med Miletom Klopčičem in Louisom Adamičem, Nove pesmi Darje Bregar, Toneta Pavčka Hvalnica Dolenjski in njeni kulturi ob odkritju spominske plošče Mihu Kastelcu ter nekaj jubilejnih zapisov, med njimi tudi življenje in delo šentviškega rojaka Ivana Marklja, ki je 23 let poučeval in vodil trijezično učiteljišče v Kopru (1880—1903). Med temi zapisi naj omenim organista in skladatelja Antona Gruma (1877—1975), sedemdesetletnika Janeza Perovška, ki ga širša slovenska javnost pozna pod psevdonimom Pelko, tri zapise arhitekta Tineta Kurenta ter Bibliografija občine za leta 1989 do 1991.
17. zvezek je soliden tiskarski izdelek domače tiskarne Partner Grosuplje. Uredila sta ga Mihael Glavan kot glavni in Ivan Ahlin kot odgovorni urednik. Zbornik obsega 207 strani tiska in stane po subvencionirani ceni 500 SIT v Ljudski knjižnici Grosuplje.	.
dr. FRANCE ADAMIČ
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Od Novega mesta do Triglava in nazaj je Novo-meščan Sandi Bayer potreboval le 16 ur in pol
ŽABJA VAS — Sandiju Bayer-ju, rekreativnemu kolesarju, je minuli petek dosegel nevsakdanji rekord: za svoj enajsti vzpon na Triglav seje iz Novega mesta odpeljal s kolesom in se vrnil še isti dan.
Ob bučnem pozdravljanju svojih prijateljev »trotersov« iz Žabje vasi je natanko opolnoči med četrtkom na petek zajahal svoje športno kolo in ob spremstvu kombija in navijačev zavrtel pedala proti Žužemberku in naprej proti Ljubljani. Vso pot gaje dobro pral dež, sredi Ljubljane pa gaje spodneslo in sije poškodoval komolec desne roke. Za 170 kilometrov dolgo pot do Vrat in Aljaževega doma je potreboval 5 ur in 15 minut. Od tam je, seveda brez kolesa, stekel proti vrhu in ga po 2 urah in 52 minutah dosegel. Kljub poletju je na vrhu tedaj močno snežilo, vendar mu je do Vrat in kolesa uspelo priti v dveh urah. Za pot v
Novo mesto je potreboval dobrih $edem ur, tako da se je s svojimi Žaberčani veselil že ob 16.30 uri. Domačini so mu pripravili nekaj daril in osvežilne pijače, Lojze Seri-ni pa je zanj skupaj z ženo splel venec iz lipice.
»Kolesarim šele tri leta. Prej sem se ukvarjal z atletiko in nogometom. Moj cilj so kolesarski maratoni. Za vzpon na Triglav sem se temeljito pripravljal. Pozimi sem vadil z utežmi, zatem sem se posvetil teku, sedaj pa sem že precej časa na kolesu. Letos bi rad uresničil še en načrt: s štirimi prijatelji bi rad v enem dnevu prevozil vso Slovenijo. Štafetna vožnja bi bila dolga 700 kilometrov,« pripoveduje Sandi. Seveda mu bo to uspelo le, če bo dobil dovolj mecenov. Tokrat so ga podprli: Dolenjski list, Zavarovalnica Tilia, Servis-plin Gril, Feniks informatika in petnajst drugih.
J. PAVLIN
RA NDI PO PO VRA TK U — Veselje po uspehu je bilo nepopisno, Sandi pa se je počutil utrujenega. (Foto: J. P.)
S kolesom na Triglav
1
Dan šole so so posvetili starim šegam
En dan v Leskovcu
»Bi prišli na našo šolo ob našem dnevu šole?« me je po telefonu vabila pomočnica ravnatelja šole v Leskovcu, Verica Švab. »Dan smo namenili ohranjanju starih šeg, podelili pa bomo tudi letošnje bralne značke,« je še dodala. Odločila sam se, da jih obiščem.
Njihova šola je pravo kraljestvo. Stoji sredi travnikov, grmovja, dreves, poleg ima igrišče in tekaške proge in daje vtis urejenosti. V šolski avli je bila razstava. Zagledala sem napise, ki prikazujejo nove pristope k pouku različnih predmetov. V veliki učilnici so bili razstavljeni stari predmeti: kolovrati, modeli za potice, glinaste sklede, likalniki, fotoaparati, vezenine. Še lepši je bil pogled na hlebec domačega kruha, na potice, špehovke, slavnostne kruhke. Ko sem na proslavi pripovedovala o starih slovenskih šegah in navadah, so učenci napeto poslušali, ko pa sem jim rekla, naj skupaj zapojemo nekaj domačih pesmi, so se šipe na oknih zatresle. Pa naj še kdo reče, da danes mladina ne zna zapeti kaj domačega! Slediloje razdeljevanje bralnih značk. Sola v Leskovcu se zares lahko ponaša z velikim številom značkaijev.
Prisluhnili smo še petju, citram, harmoniki, violini, saj je petina les-kovških otrok vključena v glasbeno šolo. Po končanem koncertu sem poklepetala s predstavniki kraja, ki že dvanajsto leto zapored pripravljajo krajevni praznik v sodelovanju s šolo. Ko človek prisluhne tem ljudem, spozna, da je šola lahko uspešna tudi zato, ker tesno živi s krajem, ki mu pripada. Želim, da bi čim več slovenskih šolatjev našlo v šoli svoj drugi dom tako, kot so ga našli mladi Leskovčani. Ob koncu tega pisanja se leskovškim šolaijem in njihovim učiteljem in staršem prav lepo zahvaljujem za prijazen sprejem. DUŠICA KUNAVER
Odločanje o ustanovitvi zadruge
Zakon o zadrugah je bil sprejet šele letošnjo pomlad. Takoj zatem smo se pčeli pogajati z vodstvom Merkator-ja---Agrokombinata in se želeli dogovoriti za čim ugodnejšo delitev premoženja. Naše pogajalske pozicije so bile slabe, zato smo se odločili, da skladno z zakonom preoblikujemo bivši TOK KTS v zadrugo. S tem bi prišli do premoženja in bistveno boljših pozicij za Pogajanja o preostalem premoženju, ki po zakonu pripada zadrugi. To je še 45 °dst. družbenega kapitala v PE Klavni-03 in klet. Na referendumu bi morali dobiti večino glasov od skupnega števila delavcev in kmetov. Za kmete bi bila 'o najugodnejša pot do svoje zadruge.
Dogovorili smo se, da so delavci, če 'O želijo, lahko tudi enakopravni člani ^druge, s tem da jih ne more biti članov Več kot polovica.
Iniciativni odbor je pripravil gradivo, v katerem je želel prikazati ekonomske možnosti take zadruge. Te vsekakor so
in premoženje bivšega TOK KTS bistveno presega dolgove te enote. Nekateri vodilni delavci bivšega TOK KTS, člani iniciativnega odbora, so želeli predstaviti predvsem težave te enote.
• V torek, 23. junija 1992, je bil referendum za ustanovitev Kmečke zadruge Krško. Na 8 voliščih je bilo vpisanih v volilni imenik 545 članov in delavcev, od tega 391 kmetov. Glasovanja se je udeležilo 408 upravičencev, od tega 261 kmetov. Za ustanovitev kmečke zadruge je glasovalo 17 delavcev in 228 članov kmetov. Proti je bilo 130 delavcev in 28 kmetov. S strani kmetov je tako referendum uspel, delavci pa so v večini glasovali proti.
Premalo je bila pojasnjena perspektiva zadružnega načina poslovanja, uveljavljenega in učinkovitega v razvitem svetu. Nismo se dogovorili o notranjosti organiziranosti zadruge in postavili še-
fov, kar je nekatere motilo.
Kmetje zaradi takega informiranja, kot je bilo, niso vedeli, kako usodna odločitev je pred njimi. Ni bilo dovoljeno, da bi s pooblastilom glasovali svojci (precej kmetov je ostarelih in bolnih). Toda plačali so članski delež in poslovali s kombinatom in imajo zato pravico glasovati.
Kljub vsemu je še možnost, da v zakonitem roku za preoblikovanje M-Agrokombinata ponovno preverimo voljo upravičencev na način, ki bo kmetom omogočil, da se vsi izrečejo. Iniciativni odbor še naprej vztraja, naj se za celotno občino organizira ena zadruga, ki naj dobi premoženje dela Agrokombinata, ki je nastal iz bivših zadrug. Ni pa proti, če si bodo kmetje že sedaj organizirali manjšo zadrugo. Vendar se s tem razbija moč kmetov.
Iniciativni odbor za ustanovitev kmečke zadruge Krško
Qb 50-letnici belokranjskega odreda
Bili smo čist osvobodilni boj
Cankarjeva brigada se je zavedala vezi z ljudstvom in pisateljevega imena
Cankarjeva brigada je nastala kot 3. sloyenska partizanska brigada v vihri ■talijanske roške ofenzive. Po sklepu slovenskega poveljstva z dne 16. septembra je bila vojaško formirana 28. septembra 1942 na Kočevskem. Na ustanovnem zboru je bilo 360 borcev, oboroženih s puškami in 11 mitraljezi, “rvi brigadni komandat je bil dr. Marijan Dermastia-Urban, politični komisar P? Jože Ravbar-Gregor. Julija 1943 je bila Cankarjeva brigada vključena v 15. ^vizijo NOV kot 5. SNOUB in oktobra v 7. korpus NOVJ.
Borci Cankarjeve brigade smo bili Predvsem slovenska mladina, ki se je Umaknila nakanam sovražnikov in se Postavila na stran svobodoljubnega ljudstva. Tujci in njihovi pomagači, ki s9 jim prisegli zvestobo in izdali domo-yno, so nam vsilili boj za naša življenja ln za narodov obstanek. Sovražnik jih je Porabil, da so prestrezali udarce tudi oamesto njega. To nam potrjujejo Avstrijci in pripadniki drugih narodov, ki so že uvideli usodno zmoto in pot fašizma jer se priključili naši brigadi v boju proti rasizmu. Bili smo solidarni z drugimi borci v Jugoslaviji in smo se skupaj bo-f'li tudi s hrvatskimi partizani. V brigadi Je bilo od ustanovitve do osvoboditve Pad 3000 borcev: po kapitulaciji Italije Je brigada štela v štirih bataljonih nad '000 borcev. Brigada je zelo krvavela,
saj je padlo okoli 800 borcev, veliko pa je bilo ranjenih, čeravno je vrsto zmag izbojevala z mnogo manjšimi žrtvami od sovražnikovih. V začetku leta svobode, po dolgih obrambnih bojih na Dolenjskem, je imela le 345 borcev. V zadnjih bojih za Ljubljano je sodelovalo 575 borcev, od katerih je bilo dve petini komunistov in skojevcev, večina pa nekomunistov.
Cankarjeva brigada je operirala v glavnem na Dolenjskem, med Cankarjevo Vrhniko in zloglasnim ljubljanskim sv. Urhom, ki gaje skušala že leta 1943 razbremeniti narodne sramote, in med Kolpo, med gozdnatimi Snežniki in Savo. Velik del boja je bil posvečen obrambi svobodnega ozemlja, zlasti še Goijanccv in Bele krajine in ozemlja v porečju Krke. Toda sovražnik je utrjeval razne postojanke, med njimi sta bili v Novem mestu in Žužemberku, iz katerih so vpadali na naše svobodno ozemlje in napadali partizanske enote. Cankarjeva brigada je zavzela 23 utrjenih sovražnikovih postojank, pri Žužemberku seje borila, pri Novem mestu, Bisiljevem in Metliki, pa tudi z osvobajanjem Iga je pozdravila Ljubljano. Devetega maja 1945joje čudovito pozdravila osvobojena Ljubljana. Potem je pohitela še na pomoč do Koroške, a seje hitro vrnila v svojo bazo v Radomljah pri Domžalah.
Moramo reči, da naša brigada in tudi ne posamezni borci niso bili nikoli podobni sovražnikom in se niso izživljali s pokoli. Naš boj je bil čist osvobodilni boj za vsakega borca in za naš narod. Zavedali smo se naših vezi z ljudstvom; brez teh se ne bi mogli boriti. Zavedali smo se tudi Cankarjevega imena in smo bili ljubitelji njegovih žlahtnih besed ter oznanjevalci njegovih naprednih idej o prihodnosti naroda. Ni nas vodilo sovraštvo, pač pa ponos in svobodoljub-nost. Ubijati se pa nismo pustili in to je bilo poslanstvo naše skupne narodnoosvobodilne vojske. Cankarjeva brigada seje rodila v ognju roške ofenzive, rodila pa se je še večkrat, na primer v šesti ofenzivi, ko je bilo sovražnikov štirikrat več in so nas stiskali s tanki in letali, zlasti na Ilovi gori, a jim ni uspelo. Rešili smo vse svoje ranjence in kot dokaz zrelosti tudi vse težko orožje. Naš stalni bojni klit je bil: ohraniti vsakega človeka, bati pa se izdajalca. V tem boju so zoreli ljudje, 16 narodnih herojev, 20 generalov in še več družbenih in kulturnih delavcev, ki jim je priznanja dal narod. Po osvoboditvi smo se oprijeli vsak svojega dela.
Cankarjeva brigada je del slovenske zgodovine, zapisane z narodovo oceno.
Odbor skupnosti borcev Cankarjeve brigade
Zoper gradnjo turističnega objekta Iz Kočevske Reke
Sem lastnik gradbene parcele in nedokončane gradbene hiše v novem naselju na Otočcu, k.o. Šempeter. Omenjena parcela je na samem robu naselja in meji na parcelo, kije bila nekoč last kmeta Sajeta iz vasi Otočec in je bila od njega kupljena pred nekaj leti. Pred dvema letoma sem se pozanimal o možnostih nakupa dela te parcele, da bi razširil funkcionalno zemljišče, vendar sem bil poučen, da nakup ni možen, ker je parcela izven zazidalnega načrta in v družbeni lasti.
Pred nekaj dnevi sem opazil, da na parceli, ki meji na mojo, potekajo meritve zemljišča. Bil sem izredno presenečen, ko sem izvedel, da bo na tem zemljišču zgrajeno teniško igrišče in hotelski kompleks. Proti temu odločno protestiram, ker menim, da me bo dogajanje na omenjenem objektu motilo, poleg tega pa je celoten objekt vprašljiv z ekološkega, varnostnega, prometnega in ekonomskega stališča. Menim, da imam pravico na svoji hiši in parceli v svojem prostem času uživati mir. O tem sem toliko bolj prepričan, ker v času mojega nakupa parcele ni bilo gradbenega načrta, ki bi predvideval gradnjo turističnega objekta. Prav tako nisem bil obveščen o karšnikoli aktivnosti v zvezi s spremembo lokacijskega načrta.
IVANŠEBAU— 90-LETNIK — 23 junija 1992 je Ivan Šebalj iz Drage praznoval svoj 90. rojstni dan. Luč sveta je zagedal v Prezidu v siromašni delavski družini Gmotne družinske razmere so ga še kot otroka pognale od doma k tujim družinam za pastirčka ovac. Pozneje ga je starejši brat Rafael vzel k sebi na Lazeč, kjer se je izučil čevljarske obrti Ko je odprl samostojno obrt, si je ustvaril tudi lasten dom in družino v Dragi kjer živi še danes. Vse svoje življenje je živel delavno, pri čemer sta ga odlikovali predvsem skromnost in poštenost V času NO V mu je bilo zaupano poverjeništvo OF, zato je bil izpostavljen velikim nevarnostim.
Jubilant je velik ljubitelj živali in v njegovem hlevu še danes rezgeta konj, ki je na voljo tudi sosedom. Dobrohotnemu sosedu in krajanu Ivanu želimo še veliko prijetnih dni med domačimi (A.
n
Brane Vandot
Tiho in skoraj neopazno, tako kot je preživel večino povojnih let, seje v tem tednu poslovil od nas Novomeščan Brane Vandot, nosilec partizanske spomenice 1941. Mlajši ljudje ga niso po-tnali, saj je živel osamljen in odmaknjen ad dnevnega hrupa. Iz vrste borcev za ivobodo je odšel človek, ki nikoli v življenju ni naglašal, daje bil med prvimi bojevniki proti fašizmu in da je temu boju namenil vsa svoja medvojna leta.
Brane Vandot se je rodil 1918 v Žužemberku, gimnazijo pa je dokončal v Novem mestu. Že med šolanjem je bil samsvoj, razmišljajoč dijak, kije veliko študiral. Angleščine se je naučil, da bi laže bral tudi tuje knjige. Že v prvih dnevih upora proti fašistom seje aktivno vključil v Osvobodilno fronto in organizirano delal v njej do 8. januarja 1942vko je odšel v Prvi dolenjski bataljon. Že predtem je bil vjeseni 1941 borec Novomeške partizanske čete. Vzhodnodolenjski odred, XII. brigada in baza glavnega štaba NOV in POS so bila njegova domovanja do konca vojne. Med NOB je huje zbolel in se zdravil v partizanskih bolnišnicah. Za pogum in medvojne zasluge je dobil tri odlikovanja, bil pa je tudi rezervni kapetan I. razreda.
Po vojni je delal nekaj časa na nekdanjem okrožnem NOO. Rad bi bil študiral, vendar takratne razmere takim željam posameznikov niso bile naklonjene. Bilje zelo razočaran in težko je sprejemal povojne razmere. Osebni in družbeni pretresi so ga pripeljali v zapuščeno, od ljudi odmaknjeno življenje, pozabljen pa je bil tudi od mnogih nekdanjih bojnih tovarišev. Zgodaj se je upokojil, nikoli pa mu ni bilo za prednosti, ki bi jih lahko bil deležen kot nosilec spomenice iz 1941.
Tih in molčeč seje Brane Vandot poslovil od nas. Bil je človek, ki je hotel dobro, saj se je z mladostnim žarom predal osvobodilni ideji in ji ostal zvest do konca.
TONE GOŠNIK
Zato sprašujem: Kako je možno, da je prišlo do takega posega v okolje v območju zelenega pasu brez soglasja stanovalca v neposredni bližini? V čigavem interesu, razen v interesu tistih, ki bi morda pridobili finančno korist, je gradnja turističnega objekta na kmetijskih zemljiščih visokega kakovostnega razreda? Čigavi interesi, razen investitorjevih, so prevladovali, da se žrtvuje zelena površina, med tem ko v neposredni bližini samevajo prvorazredni turistični objekti in grozijo odpusti mnogim zaposlenim? Zakaj je bil celoten postopek voden na nepravilen način in ni niti sosed dobil kopije odločbe o lokacijskem dovoljenju, da bi se lahko pritožil v zakonitem roku? Kje so bili varstveniki narave, stranka zelenih in slovenska ljudska stranka? Kdo bo zaščitil bivšega lastnika zemljišča, od katerega so zemljišče več ali manj pod prisilo odkupili po smešno nizki ceni?
Dokler ne dobim odgovorov na gornja vprašanja, zahtevam, da se ustavijo vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z gradnjo dvomljivega turističnega objekta, mag. dr. ANDREJ ŠINKOVEC
VARČEVATI Z VODO — Kljub deževju je v zadnjih tednih primanjkovalo vode. Zdaj pričakujejo vodo iz nove vrtine. Opraviti je treba še potrebne analize vode, količinske meritve in položiti 600 m cevi do že obstoječega vodovodnega zbiralnika. Do takrat pa varčujte z vodo!
NATEČAJ ZA GRADNJO — Natečaj posojila za gradnjo stanovanjskih hiš je razpisalo pred kratkim posestvo Snežnik, ena redkih firm v kočevski občini, ki še dodeljuje taka posojila.
NOVI ODMEVI — Izšla je šesta (julijska) številka »Snežiških odmevov«. To glasilo izhaja dokaj redno, medtem ko so druga v občini v glavnem zamrla. Sestavki v njem so posvečeni nedavni birmi, mislim odgovornih o gradnji cerkve v Kočevski Reki, predstavitvi vasi Morava, zgodovinski predstavitvi Mokrega Potoka (napisal prof. zgodovine Mitja Ferenc), razgovoru z domačinom Jožetom Ruparčičem itd. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Odmevov je (še vedno) Ive Stanič.
VVOLFCOMMERCE
SKLAD VZAJEMNE POMOČI OBČANOV IN PODJETIJ IZ R SLOVENIJE
------——i------------------------------------
ponudba za člane sklada: brezobrestna, stanovanjska, potrošniška ali gotovinska posojila
pričakujemo Vas:
v Ljubljani, na Kersnikovi 3, tel.: 061/110063 in 128272
•
v Mariboru, na Smetanovi 75, tel.: 062/221 222 int. 27 in 221426
•
v Celju, Ulica XIV. divizije 14, tel.: 063/441 144 int. 362
•
v Ptuju, na Jadranski 16, tel.: 062/776591
•
v Slovenskih Konjicah, na Celjski 5, tel.: 063/755255
•
v Murski Soboti, Štefana Kuharja 1, tel.: 069/26272
•
v Slovenski Bistrici, na trgu Alfonza Šarha 1, tel.: 062/811951 int. 59
•
v Rogaški Slatini, na Kidričevi 12, tel.: 063/813372
•
v Brežicah, na Milavčevi 4, tel.: 0608/62044
•
v Novem mestu, na Prešernovem trgu 3, tel.: 068/25646
•
v Črnomlju, na Kolodvorski 34, tel.: 068/51 219
•
v Metliki, v prostorih obrtne zadruge, v poslovnem centru Kidričevo naselje, tel.: 068/58061, 58179, 58201
•
na Muti, Luckovega odreda 22, tel.: 0602/64254 in 61728
•
v Ajdovščini,
tel.: 065/67010 (menjalnica) in 065/62105 (trgovina)
•
in v Kopru, Marežanskega upora 4, tel.: 0609/611019
--- • «1^---------------------------------
...a r()umi d stiski in obilja ...
i.i
	
DOLENJ.
toplice
partizanska
VSE UDELEŽENCE V PROMETU OBVEŠČAMO,
da bo zaradi rekonstrukcije vozišča za ves promet zaprto
križišče CESTA HEROJEV - CESTA KOMANDANTA STANETA -LJUBLJANSKA CESTA
ZAPORA BO V ČASU OD 20. 7. DO 31. 8. 92
Obvozi bodo označeni in urejeni preko mostu v Ločni, preko
Prosimo za razumevanje
OBČINA BREŽICE SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA Cesta prvih borcev 18 68250 Brežice
na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Brežice objavlja
natečaj za oddajo v najem naslednjih poslovnih prostorov:
1.	poslovni prostori v pritličju stavbe Cesta prvih borcev 48, ki obsegajo tri pisarne v izmerah 12,58 m2,7,35 m2,21,56 m2, hodnik v izmeri 6,80 m2, s telefonom in souporabo sanitarij ter drugih naprav.
2.	poslovni prostor v pritličju stavbe C. prvih borcev 11, ki obsega en prostor v izmeri 17,19 m2 s souporabo skupnih prostorov in naprav.
Pogoji najema:
—	mirna storitvena dejavnost
—	redno plačevanje najemnine predplačilo za 6 mesecev
—	sklenitev pogodbe v 8 dneh po prejemu obvestila o izboru.
Interesenti lahko dobijo informacije o prostorih in ostalih pogojih najema pri g. Miranu Kavdeku v Sekretariatu Izvršnega sveta (soba št. 24) vsak delovni dan od 7. do 9. ure.
Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z označbo »ne odpiraj — najem« v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Občina Brežice, Sekretariat izvršnega sveta. V ponudbi natančno navedite vsebino dejavnosti, s katero kandidirate za prostore, svoje podatke oz. podatke pravne osebe, ki jo zastopate. O izbiri bomo kandidate obvestili v nadaljnjih 15 dneh.
Sekretariat Izvršnega sveta SO Brežice
Pivovarna UNION, Ljubljana
vabi k sodelovanju sodelavce
PREDSTAVNIKE
za področje dolenjske regije.
186 4
Delo je vezano pretežno na teren, primerno za mlajšega, komunikativnega ekonomista ali komercialista V. stopnje, ki se želi uveljaviti z rezultati lastnega dela.
Od kandidata pričakujemo solidno strokovno znanje, nekaj let prakse pri prodaji pijač, vztrajnost, iznajdljivost in vljudnost. Nudimo zanimivo, privlačno delo pri organiziranju prodaje re-nomiranih izdelkov, organiziranju akcijskih prodaj, sodelovanje s številnimi kupci.
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazi o strokovnosti pošljite v splošni sektor Pivovarne UNION, Ljubljana, Pivovarniška 2, v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Republika Slovenija OBČINA METLIKA Sekretariat
Na podlagi Pravilnika o normativih in standardih ter posojilu za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS št. 18 z dne 10.4.1992) Sekretariat občine Metlika objavlja
RAZPIS
za dodelitev 13 socialnih stanovanj v najem na območju občine Metlika. Stanovanja bodo dodeljena predvidoma v mesecu oktobru.
I.	Upravičenec za dodelitev socialnega stanovanja v najem
mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	mora biti državljan Republike Slovenije,
b)	upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja,
c)	da ima upravičenec stalno prebivališče v občini Metlika,
d)	da upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine,
e)	da upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja,
f)	skupni prihodek na člana družine ne sme presegati višine, določene s predpisi s področja socialnega varstva,
g)	mora vložiti popolno vlogo v predpisanem roku.
II.	Vlogi za dodelitev socialnega stanovanja v najem mora
udeleženec javnega razpisa priložiti naslednje listine:
a)	potrdilo o državljanstvu,
b)	potrdilo o stalnem prebivališču in številu družinskih članov,
c)	potrdilo o denarnih prejemkih članov družine (neto prejemki),
—	za zaposlene in upokojence (potrdilo o osebnih prejemkih iz dela in drugih prihodkih za leto 1991),
—	za brezposelne (potrdilo o prejemkih Zavoda za zaposlovanje),
d)	potrdilo o dohodku iz kmetijske dejavnosti,
e)	najemno oz. podnajemno pogodbo,
f)	potrdilo o zdravstvenem stanju prosilca oz. njegovega družinskega člana (izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije),
g)	potrdilo o invalidnosti, iz katerega je razvidno, daje prosi-lec ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo (izvid in mnenje pristojne komisije).
Vlogo upravičenci oddajo na vložišču Sekretariata občine Metlika v roku 10 dni po javni objavi razpisa.
V primeru nepopolne vloge je udeleženec razpisa dolžan na ustrezen način vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga zavrže.
Vse utemeljene vloge udeležencev javnega razpisa bo komisija obravnavala na podlagi Pravilnika o merilih za dodeljenje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 18 z dne 10.4.1992). Upravni organ bo najkasneje v 60 dneh po javni objavi razpisa določil listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem in jo bo objavil na oglasni deski SO Metlika ter vročil vsem udeležencem javnega razpisa.
Sekretar Marjan Končar, oec., I.r.
Časopis, ki vam prihrani mnogo več, kot
STE GA PLAČALI
OGLASNIK
VSAK ČETRTEK
OD STANOVANJ, AVTOMOBILOV... DO POSLOVNIH STIKOV IN ZAPOSLITVE
BREZPLAČNI MALI OGLASI
/M
f?Imet
vf ! \ • J -f
1 podjetje za izgradnjo . računalniško podprtih proizvodnih sistemov
TTt7 i /
•' • /•/. i /
/ /
- informacijski inženiring
• '	rafunaališke storitve
63311 ŠEMPETER
Telefaks: »63 - 701 >• 033 -grafično oblikovanje
-strojni oprema /
- programska oprema grafično c'''
proda
POSLOVNI PROSTOR
v pritličju stanovanjskega kareja Dalmatinove ulice 1 v Krškem
—	velikost 68,00 m2
—	zgrajen do V. gradbene faze
—	različna storitvena dejavnost
Pokličite nas in pomagali vam bomo pri odločitvi.
Informacije: GIP PIONIR, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto,
Komercialno predstavništvo, Krško, Zdolska 17 tel.: (0608) 21-032, 21-966
' ZDRAVSTVENI DOM METLIKA
Svet Zdravstvenega doma Metlika razpisuje za 4-letno mandatno dobo dela in naloge
DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA METLIKA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo medicinske, pravne ali ekonomske smeri,
—	da ima 5 let delovnih izkušenj,
—	da spoštuje zakonitost,
—	da odgovorno gospodari s sredstvi in da ima pravilen odnos do soljudi.
\
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh Razpisni komisiji Zdravstvenega doma Metlika.
s
SVET
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE TREBNJE
razpisuje delovna mesta:
1.	RAVNATELJA VVO
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še:
—	pogoje glede izobrazbe po 38. in 39. členu Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali 96. členu Zakona o osnovni šoli
—	imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za uspešno vodenje
—	predložiti program nadaljnjega dela VVO.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
2.	VODIJ
vzgojno-varstvenih enotTrebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber z obveznostjo v oddelku.
Kandidati morajo izpolnjevati enake pogoje kot za ravnatelja.
Prijave z dokazili naj pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet VVO Trebnje, Ul. heroja Slaka 5,68210 Trebnje, s pripisom »za razpis«.
O izbiri bodo obveščeni v 15-ih dneh po poteku roka prijave.
ZA TAKOJŠNJE PLAČILO
okna ■ senčila ■ vrata
vrtne garniture - prenova oken - notranja vrata "FOREL"
v ■ ■ V

OZ[1301^^ =	(DEIN1E
JELOVICA
BUEZOBBESTMO POTROSMISKO POSOJILO
NOVO MESTO Ob potoku 5, 068/22-772, METLIKA Vinogradniška41,068/58-716, KRŠKO CKŽ 21,0608/21-236
r VI NAM — Ml VAM
Objavo oglasov v rubriki VI NAM - Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure.
f
♦
!
I
saloni
vas obveščajo, da imajo VELIKO AKCIJSKO PRODAJO
Keramiko od 370 SIT dalje, usnjene garniture od 120.000 SIT dalje, pohištvo ALEA in TOM
45% popusta.
Za večje nakupe poleg tovarniških še do 20% posebnih popustov.
MANA
turistična agencija
PROMOCIJA
na Glavnem trgu v soboto,
18. 7., ob 10. uri	unior turizem
10% popust za vse, ki gredo na ROGLO Z MANO
Celotna turistična ponudba na enem mestu!
CdA
X Vabijo vas saloni: v Novem mestu, Resljeva 2 (22-305), Partizanska 21 (28-950), Krško CKŽ 100 (31 -302), Sevnica NHM 17 (81-734), (82-041), (82-237).
UGODNO — Slovenija — Istra — Tujina
MAN41»
Turistična agencija MANA PARTIZANSKA 7, NOVO MESTO telefon: 068-28-136
zrno

Trgovina ^ Z	d.o.o.
Gmajna 6, Raka Tel. (0608) 75-541
vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in gospodinjstvo po ugodnih cenah • rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje • kmetijsko mehanizacijo •
orodja* umetna gnojila: urea po 600 SIT, kan po 720,00 SIT, NPK 13x10x12 po 700,00 SIT NPK 10x20x30 po 1.150,00 SIT. NPK 15x15x15 do 800.00 SIT •
škropiva • semena • radensko • pivo • sokove • sladkor • olje • sol • gradbeni material
posebno ugodno: armaturne mreže 9/6 po 4.299,00 SIT, cement 360 tolarjev apno (vreča) po 330,00 SIT V ceno je vračunan prometni davek!
BETONAL TREBNJE
proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona
Tel. (068) 45-650 Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone | 45-651 in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila rtu-45-652 dimo 5% popusta!
/ r I	I /.	TEHNIČNA TRGOVINA
/ / L / /\	Novo mesto, Bršljin 21,
tel.: 068/27-197
UGODNA PONUDBA!
RADIATORJI JUGOTERM, na primer 22/650-1000 ......................... 8.790 SIT
GORILCI............................................................ 35.990 SIT
CISTERNE 2000 L.................................................... 28.830 SIT
KOTLI za centralno kurjavo, na primer 40 KW........................ 95.630 SIT
Ves ostali material za ogrevanje, vodovod in elektriko
Cene so brez prometnega davka. V primeru, da vam dodatno nudimo tudi montažo centralne kurjave ali vodovoda, vam za material NI POTREBNO PLAČATI PROMETNEGA DAVKA.
Turistični agencija
Palček
umili ■■aauaaaaaiaaai
POCENI NA DOPUST!
7 polpenzionov v hotelu Brioni (A kat.) v Puli samo 160 DEM 3 polni penzioni v hotelu Brioni samo 70 DEM Otroci imajo 50% popusta!
Tenis zastonj!
Najem apartmaja Punta Verudela — najem apartmaja že od 20 DEM na dan dalje
Informacije: Turistična agencija
Palček
tel.: (063) 333-62
DCIflL EXPRES POSPEŠENI TEČAJ IZ CPP
Za vse tiste, ki bi želeli počitnice kombinirati s koristnim delom, bomo organizirali pospešeni tečaj iz CPP za A in B kategoriji. Tečaj bo zagotovo končan do konca julija, predavanja bodo v dopoldanskem času, tako da bo čas tudi za druge aktivnosti. Prijavite se lahko vsi, ki ste dopolnili 18 let in tisti, ki boste svoj 18. rojstni dan praznovali v šolskem letu 92/93. Posebno ugodno je za vse, ki opravljajo izmensko delo. Tečaj bo dopoldne od 8. do 13. ure in popoldne od 15. do 20. ure v centru Novega mesta, na Glavnem trgu 30 (nad slaščičarno), od 20. julija dalje.
HONEY MOON d.o.o.
Poročne obleke
Novo mesto, Cesta herojev 34, tel. (068) 28-301, 25-259
*	izdelovanje in šivanje poročnih, svečanih, maturantskih oblek ter oblek za obhajilo in birmo po meri
*	posojanje svečanih oblek
*	rokavice, konfeti, šlajerji
*	čiščenje in popravljanje vseh vrst svečanih oblačil
r\n
Posebne predolimpijske cene:
R,
U3u\j
d.o.o. ELEKTRONIKA ČRNOMELJ
m
— SATELITSKE ANTENE z montažo in garancijo z gotovinskim plačilom S::	že od 750 DEM naprej
$:	— možnost plačila na tri obroke
— posebne ugodnosti za montažerje
:•:$	— daljinski telefoni komplet z antenami dometa 10-70 km
vsak delovnik od 8. do 9. in od 12. do 15. ure, tel. 068/51 -396
VI NAM — Ml VAM
s®
MC!


drža VNO PR VENSTVO v PLESIH — Študentski klub Kazina iz Ljubljane je v Novem mestu pripravil I. državno prvenstvo v standardnih in latinskoameriških plesih. Nastopilo je kar 105 parov, med katerimi je bilo kar nekaj Dolenjcev. Dogodek je v novomeško športno dvorano priklical več kot 1500 obiskovalcev, ki so uživali v lepih in atraktivnih nastopih, med tekmovalci pa sta Se posebej navdušila Andrej Škufca in Katarina Venturini iz Kazina, ki sta na koncu v konkurenci članov in v očeh mednarodnih sodnikov zasedla prvo mesto. (Foto: J. P.)
SOP d.o.o.
^ \ L» Inženiring za specializirano opremo in projektivo
HBMHHH Litijska 51 61000 L|ubl|ana
vabi k sodelovanju dinamičnega in komunikativnega sodelavca za delovno mesto:
—	zunanjetrgovinski referent v Krškem, CKŽ 141 Pogoji:
—	VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri,
—	aktivno znanje nemškega, pasivno znanje angleškega jezika,
—	poznavanje osnovnih znanj za delo na računalniku,
—	vozniški izpit B kategorije,
—	zaželjene so delovne izkušnje na podobnih delih.
Delovno razmerje se klepa za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
SOP, d.o.o.
CKŽ 141,68270 Krško
NILA Dl ga ŠILCI Z D VORA - Na nedavnem gasilskem tekmovanju so gasilci Pionirji, pionirke, mladinci in mladinke gasilskega društva Dvor tekmovali s Petimi ekipami. Za gasilski podmladek se v krajevni skupnosti Žužemberk res rti treba bati, saj so za prevoz potrebovali kar avtobus. (Loto: S. M.)
!v!
.v.
!v!
.v.
.v.
•V.
•V.
.v.
•V.
.v.
.v.
.v.
•v.
•V.
.v.
.v.
I
I
I Iv! I .v.
i .v. I .v. .v.
SALOMONOV
UGANKAR
VSAK DRUGI PETEK ZANKE, UGANKE, KRIŽANKE ZA REŠEVALCE VSEH STAROSTI
N MNOGO BOGATIH NAGRAD
ČASOPIS, KI VAM PRIHRANI MNOGO VEC, KOT STE GA PLAČALI

Pokličite nas, obiskali vas bomo!
V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR - K,N0 — službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji —
PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 16. julija - Bogdan Petek, 17. julija - Aleš Sobota, 18. julija - Miroslav Nedelja, 19. julija - Zlata Ponedeljek, 20. julija - Marjeta Torek, 21. julija • Danijel Sreda, 22. julija ■ Magdalena
LUNINE MENE
22. julija ob 23.12 - zadnji krajec
kino
ČRNOMELJ: 16.7. (ob 19. uri) ameriška komedija Bingo. 17. in 19.7. (ob 21. uri)
ameriška akcijska komedija Hudson Hawk. 23.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Crkni, Fred.
BREŽICE: 17. (ob 20.30) ter 18. in
19.7.	(ob 18.30 in 20.30) ameriški psihološki triler V zadnjem trenutku.
KRŠKO: 19.7. (ob 18. uri) ameriška komedija Doc Hollywood.
METLIKA: 17. in 19.7. (ob 21. oz. 19. uri) ameriška komedija Bingo.
NOVO MESTO: 16. in 17. (ob 18. in 20. uri) ter od 18. do 20.7. (ob 20. uri) ameriški futuristični triler Treejack. Od 18. do 20.7. (ob 18. uri) ameriška najstniška melodrama Moja punca. 20. do
22.7.	(ob 18. in 20. uri) ameriški fdm Mestni fantje. 23.7. (ob 18. uri in 20.30) premiera ameriškega melodramatičnega trilerja V zadnjem trenutku.
siisiiipnaa«
kmetijski stroji
TRAKTOR Zetor 7011,2000 delovnih ur, z kabino, brezhiben, ugodno prodam. ® (061)443-180.	3027
KOMBAJN Faher, širine 2.5, ugodno prodam. ® (0608)75-712.	3032
MOTOKULTIVATOR Honda F-600, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 49-493.	3067
MALO RABLJENO mlatilnico z popolnim čiščenjem, prodam. ® 78-249.
3088
MLATILNICO s popolnim čiščenjem, kravo brejo šest mesecev, motor poni ekspres, 800 komadov opeke polnilcev po polovični ceni, prodam. ® 78-117.	3094
TRAKTOR Ursus C-335, 1500 delovnih ur, prodam. Jože Železnik, Koroška vas 39a.	3095
SAMONAKLADALKO za seno Sip Šempeter, 19 m2, prodam. ® 48-575, zvečer.	3105
TRAKTOR Kramer, 12 KM, s koso in plugom, prodam. ® (0608)33-313.
3108
KOMBAJN Far M 66, širina kose 2.5 m in Far M 900, širina kose 2.8 m, prodam. Ogled možen na njivi. ® (0608)68-376.	3117
ŽITNI KOMBAJN Cllas Europa, 2.20 m delovne širine, prodam. ® 43-849.	3124
UGODNO prodam starejši traktor Ferguson, 26 KM, generalno obnovljen, ali menjam za osebni avto. Plevanč, Gmajna 18, Raka, ® (0608)75-578.
3128
motorna vozila
TOVORNJAK z dvigalom in prikolico prodam ali dam v kooperacijo. ® 24-790.	3029
OPEL VECTRA, 1.6 i GL, letnik 4/91, prodam ali menjam. ® (0608)65-587.	3044
PRODAM Z 101, letnik 1982. ® 068/23-585 (zvečer).
DYANO, letnik 1981, neregistrirano, v solidnem stanju, prodam za 600 DEM. Kastelec, Stopiče 39.
OPEL kadet, 1.6, letnik 1983, prodam. ® (0608)77-746.	3048
Z 750, letnik 1983, prodam. Franc Barbo, Šmarješke Toplice 30, ® 73-377.
3062
R 5 campus, letnik 9/91, metalik barve, tonirana stekla, ugodno prodam. ® 28-734, Pot na Goijance 25.	3064
GOLF D, S paket, letnik 1984, prodam. Franc Tomšič, Gruča 6, Šentjernej, ® 42-408.	3069
126 P, letnik 1983 in Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. ® 43-654.	3082
KOMBI Z 850, letnik 1986, prodam. ® 43-736.	3083
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 5/93, prodam. ® 65-421.	3084
Z 101 Skala 55, letnik 12/89, ugodno prodam. ® 23-148.	3092
GOLF D, S paket, letnik 1985, izredno dobro ohranjen, prodam. * 26-570, dopoldne ali 22-612, popoldne. 3096 JUGO Koral 45, letnik 1989, rdeče barve, prodam. Anton Pezdirc, Grm 7, Gradac.	3097
TAM T 80, tovorno vozilo, letnik 1985, prekucnik s podaljšano kabino, registriran za pet oseb, vozen z b kategorijo, lepo ohranjen, prodam. Abram, ® (0608) 33-124 in 60-236.	3101
PRODAM PASAT, 1. 89 (25000 DEM), Z 101,1.84 (1800 DEM), lado ca-ravan, 1. 87 (3200 DEM), kombi cimos C23E (14400 DEM). ® 068/25-325 TAM T 80, tovorno vozilo, letnik 1985, registriran za pet oseb, vozen za B kategorijo, lepo ohranjen, prodam. Abram, ® 33-124 in 60-236.	3102
, JUGO, letnik 1983, prodam. ® 76-309.	3103
126 P,letnik 1988, registriran do 6/93, prodam. ® 40-164.	3104
FIAT 128 šport, prodam. ® 24-060.
3106
Z 101, staro dve leti, prodam. ® 65-119.	3107
GOLF D, S paket, letnik 11 /84 , pet vrat, prodam. ® 43-646.	3109
GOLF JL, bencinar, letnik 1977, ugodno prodam. ® 42-634 od 20. -22. ure.	3111
126 P, letnik 1986, ugodno prodam. Darjan Koligar, Pod Cvingerjem 1, Dol. Toplice.	3112
NOV, še neregistriran R4 in R5 prodam 5% ceneje. ® 65-657.	3113
LADO 1200, registrirano do 1/93, prodam. ® 85-039.	3120
FORD Escort CLX-D 1800,1 /91, bele barve, pomična streha, centralno zaklepanje. ® (0608)64-621, popoldan.
3123
obvestila
ŽALUZIJE-ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.	2797
TRGOVINA v Obrtni ulici 1 v Brežicah sprejema v prodajo poročne in svečane obleke, umetniške in ostale antikvitete. Delovni čas: od 8.-16. ure, sobota od 8.-12. ure. ® (0608)61-172.	3037
JERMENI za tračne obračalnike: Sip, Panonija, Sental, Wogelnoot. Ugodne cene: jermen Favorit 2200 samo 3.480 SLT, jermen Sental in Panonija 5.880 SLT. Na zalogi tudi ostali rezervni deli za tračne obračalnike. Bogomir Žagar, Dobriša vas 37, Petrovče. ® (063)776-361 ali (063) 712-146.	3040
% *
5 IGRALCI TENISA! J
^ Sprejemamo rezervacije za £ igranje na igrišču tenisa na » J Lokvah pri Črnomlju. Cena 5 S 250 SIT/h.	*
> Informacije na tel.:
3 073, Mateja.
068/52-£
i
Vlfrhl
Avtošola DABA organizira prvi računalniško voden tečaj. Pričetek 22.7. v gostinski šoli (Ul. Talcev 3) ob 16. uri. Prijave na telefon 25-580 ali v lokalu DABA, Partizanska 2.
Knjigovodske in računovodske storitve za manjša podjetja opravljam. Telefon: 23-427
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.380 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 950 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 1.900 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.100 tolarjev. Mali oglas do deset besed 600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 60 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^zravica, Ljubljana.	^
CENJENI KUPCI POZOR!
TV in avdio video tehnika
SAMSUNG!
TV 51 cm, teletekst, EURO-AV 37.000 — 55 cm mono 46.000 — 55 cm, stereo — 48.400 —63 cm 66.800 —70 cm 70.000 — vsi so stereo teletekst, raven ekran EURO-AV. Vse inf. EURO 2000 Ljubljana, trgovina Brežice, tel.: 0608-61-936 od 9. do 13. in 14.30 do 19. ure
Imamo bogato ponudbo glasbenih stolpov, videorekorderjev in avtoradijev znamke Samsung.
Trgovsko podjetje ZRNO, d.o.o.,
RAKA, GMAJNA 6, tel. 0608-75-541,
zaposli sposobnega in komunikativnega trgovca oz. trgovko z znanjem računalništva za potrebe svoje trgovine na »RANČU«. Za-željena je najmanj srednja izobrazba.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
ZRNO, d.o.o.
RAKA GMAJNA 6 68274 RAKA Tel.: 0608-75-541
Gasilsko društvo Vavta vas
objavlja
licitacijo
gasilske avtocisterne TAM 110T10, letnik 1980. Izklicna cena je 19.500 DEM.
Licitacija bo v nedeljo, 19. julija,ob 10. uri v gasilskem domu v Straži, Ul. talcev 9.
Ogled vozila bo 1 uro pred pričetkom licitacije.
SPEKTER
Trgovina barve — laki M. Kozine 2, Črnomelj
vabi cenjene stranke k ugodnemu nakupu:
Lak za parket samo 2.574,0 SIT Premazi za les: 0,8 kg 342,20 SIT 3 kg 1.283,40 SIT
Telefon: 53-120,52-407
POHITITE, DA NE ZAMUDITE!
GAR^ER
d.o.o. LJUBLJANA
Slovenska c. 53
Državljanke in državljani Slovenije ter vsi, ki
—	imate svoje prihranke kar doma,
—	se vam denar obrestuje,
—	ste izgubili zaupanje v banke,
—	ne veste, kam z denarjem!
Pri nas vloženi denar se vam obrestuje 4% mesečno, ob trdni garanciji. Informacije lahko dobite vsak delavnik od 9. — 15. ure na tel. 061/321-962 in tel./fax: 061/ '326-826.
BAKRENA IN NERJAVEČA PLOČEVINA:
Na zalogi imamo bakreno pločevino debeline 0,55 mm v ploščah in rolah; cena 430 SLT/kg ter nerjavečo brušeno pločevino debeline 0,8 mm in 1 mm po ceni 438 SLT/kg, nerjavečo nebrušeno pločevino 0,8 mm in 1 mm po ceni 345 SLT/kg.
Informacije po telefonu (061) 262-230, fax: (061)265-165.
FRIZERSKI SALON Marijana iz Bršljina obvešča cenjene stranke, da bo salon zaradi letnega dopusta zaprt od 20.7. -2.8.1992.	3045
NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ff 52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578.	3054
KUMARICE za vlaganje po ugodni ceni lahko dobite na ® 45-564, popoldne.	3063
IZVAJAMO kompletno polaganje strojnih betonskih tlakov-estrihov. ® 26-990.	3085
»Želite poceni letovati ob morju? Dijaški dom Koper vas vabi. Čena penziona je samo 21 DEM.«
Tel. (066) 24-172,21-346.
Kovinska galanterija Konček Franc
Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah.
Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278
preklici
JOŽE VLAŠIČ iz Tribuč 17 prepovedujem sosedu Ivanu Božičeviču iz Tribuč vsako poseganje v zemljišča, katerih lastnik sem, predvsem pa hojo po njih, pašo kokoši in ovac. Hkrati ga pozivam, da v najkrajšem času odstrani predmete, kijih je odložil na moja zemljišča, saj ga bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
3049
posest
VIKEND blizu Žužemberka ugodno prodam. Primeren za stalno bivališče. ® (061) 108-819, popoldan.	3026
BIVALNO ZIDANICO, vinograd in sadovnjak pri Krškem prodam. ® (061) 722-909.	3038
GRADBENO ZEMLJIŠČE v bližini Trebnjega prodam. ® 25-200.	3039
PARCELO v Gradišču pri Trebnjem zamenjam za parcelo v nevinogradniškem območju v okolici Trebnjega. ® 45-041, popoldne.	3057
PO UGODNI ceni prodam vseljivo starejšo hišo. ® 73-663.	3059
V	BIRČNI VASI v Novem mestu prodam štiri parcele mešanega gozda (2.5 ha) in štiri parcele njive-travnik (1.5 ha). Lahko tudi posamično. ® (064)74-739.
3070
VEČJO kmetijo s hišo in gospodarskim poslopjem prodam ali zamenjam za ustrezno stanovanjsko hišo. ® 22-083.
3071
POLOVICO hiše v Šmihelu prodam. »26-1%.	v 3087
NJIVO, 7 arov, v okolici Šentjerneja prodam. ® 27-844.	3116
NA BREGU prodam starejšo hišc\potrebno adaptacije. Vsa potrebna dokumentacija urejena. * 65-063.	3126
V	ŽUŽEMBERKU prodam parcelo, predvideno za pozidavo. ® 22-282.
3127
prodam
V ŠENTJERNEJU prodam parcelo s hišo za 30.000 DEM. ® (0601)81-910, ali (063)37-533.	3025
VINO frankinja po ugodni ceni prodam. ® 42-954.	3034
MOTOKULTIVATOR Labinpro-gres, 14 ks, nov, prodam 20% ceneje. Milivoje Vasiljevič, Nad Krko 8, Otočec.
3035
DOBRO OHRANJEN 500- litrski hrastov sod, pony ekspres Puch in šrotar za koruzo ugodno prodam. ® 40-252.
3041
ČISTOKRVNEGA PUDLJA, starega štiri mesece, prodam. ® (061)852-123.	3046
500 LITROV belega vina prodam. Cena za liter 70 SLT. Blaženka Milinovič, Grabrovec 3a, Metlika.	3047
ŽREBCA, polkrvnega arabca z rodovnikom, prodam. Star je štiri leta, uja-han, zelo dobrega temperamenta. Prodam tudi ovce z jagnjeti bovške pasme. ® (0608)81-850, Zupančič, od 14. do 16. ure.	3051
PUŠKO Suldring prodam. ® 43-523.
3052
BUKOVA DRVA ugodno prodam. Martin Pavlin, Sela 43, Straža. 3056 KRAVO s teletom prodam. Saje, Daljni Vrh 22, Novo mesto. 3058 BELO OTROŠKO posteljico z jogijem prodam. ® 23-027.	3060
BRAKO prikolico prodam. » 65-641.	3065
VEČ kovinskoobdelovalnih strojev, električi viličar, kompresor, nov cirkular za les prodam. Lahko tudi na obroke. ® (061)712-070.	3066
VEČ koz z mladiči prodam. ® 52-970.	3072
GRUŠTE vseh dimenzij prodajamo. ® 42-482.	3073
RAZTEGLJIV kavč ugodno prodam. * 26-798, po 20. uri.	3074
DIRKALNO KOLO Kottur in dvižna železna garažna vrata prodam. ® 24-418, Brod 22.	3075
POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 310 (2®1), malo rabljeno, popolnoma opremljeno in garažirano, prodam. Možna menjava ali obroki. ® 86-240.
3077
SITOTISKARSKI STROJ SIAS-PRINT B—1, POLAVTOMATSKI, PRODAM.
Inf. tel/fax (063) 832-512 dop., tel. (063) 721-495 pop.
STREŠNO OPEKO Kikinda, 2000 kom., rabljeno 101., prodam. ® 25-892.
3079
VINO, belokranjko, belo in rose, ter 600- litrsko smrekovo kad ugodno prodam. ® 22-225, zvečer.	3081
ŠIVALNI STROJ Owerlock, dvo-igelni, štirinitni, malo rabljen, prodam. ® 25-902.	3086
MLADIČE, nemške ovčaije, rodovniške, cepljene, ugodno prodam. ® 47-253.	3093
VEČJO količino cvička poceni prodam. ® 22-958, po 20. uri. 3100 KROVCI, TESARJI! Zelo ugodno prodam rabljeno motorno hidravlično les-tveno dvigalo, nosilnost 200 kg, doseg 22 m, lepo ohranjeno. Abram, ® (0608)33-124 in 60-236.	3100
POCENI prodam večjo količino cvička. ® 22-958, po 20. uri.	3102
MOTOR za 126 P, letnik 1987, prodam. ® 49-374.	3110
PREDSOBNO POHIŠTVO Alples, novo, ugodno prodam. »24-171.
3115
POHIŠTVO spalnice in kabineta zelo poceni prodam. ® 28-816.	3121
PUDLJE, pritlikave, živosrebme, z rodovnikom, cepljene, ugodno prodam. »87-215, po 20. uri.	3122
10 METROV bukovih drv in 400 litrov vina prodam.	3129
GOSTINSKI LOKAL oddam najboljšemu ponudniku. Lokal se nahaja v Novem mestu. Informacije v večernih urah na ® 27-459.
/
NANCA

Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu
tel. (068)28-875
Sposojanje poročnih oblek in dodatkov.
Se priporočamo!
POCENI
RAZPRODAJA
Zastava OM za vlečno službo in dve enoosni prikolici za prevoz poškodovanih vozil, Chevrolet Monte Carlo, osebni avtoTatra 1925, BMW Iseta 1957, Opel kupe 1960.
A vtokleparsko in avtoličarsko orodje, stružnico za les, gorilec na odpadno olje, kompresor 70001 v minuti, die-sel na vozilu GMC (džems) s šestimi pištolami za vrtanje in »štemanje«. Podgora 1 ali telefon: 23-529
razno
MANJŠI LOKAL za trgovino v Novem mestu oddam v najem. ® 24-790.
3030
MEHANIČNO DELAVNICO z optično napravo oddam v najem avtomehaniku. ® 24-790.	3031
ZOBNE PROTEZE vseh vrst popravim hitro in poceni. »21-916, Mestne njive 18.	3053
ODKUPIM dnevno večjo količino kokošjih jajc. Iščem najboljšega ponudnika za daljši čas. Šifra: »MINIMUM«
3091
40 M2 poslovnega prostora za mirno dejavnost, s telefonom, iščemo. » 22-366.	3099
službo dobi
ŽELITE dober zaslužek? Pogoj osebni avto. Javite se na naslov Borut Žulič, Adamičeva 6, Novo mesto. 3042 HONORARNO ali redno zaposlimo dekle za delo v strežbi. ® 56-423.
3043
POTNIKE za prodajo tekstila na terenu iščem. Potreben lasten prevoz, prosti čas, pridnost. Zaslužek 500 DEM tedensko. ® 85-325, vsak dan razen sobote in nedelje.	3068
TRGOVINA tehnične smeri zaposli trgovca za nedoločen čas. ® 27-197.
3090
SIMPATIČNA DEKLETA za delo v šanku iščemo. ® 22-366.	3098
MLADO in urejeno trgovko nujno zaposlim. * 24-376.	3114
ČE bi radi s pridnim delom zaslužili 100.000 SLT mesečno, pokličite na ® 73-108.	3125
stanovanja
MLAD ameriški par išče moderno, popolno opremljeno stanovanje ali hišo v Krškem.ali bližnji okolici. ® (0608)21-621 - int.389, ali (0608)31 -872.	3028
STANOVANJE OB MORJU?
Če želite imeti novo stanovanje v ožjem centru Izole, pokličite tel. št.: (066) 73-087 ali 74-427
od 8. do 15. ure
V NAJEM vzamem ali kupim eno- do dvosobno stanovanje po zmerni ceni. # 23-362.	3033
ENOSOBNO stanovanje kupim. ® 23-110 od 13.-18. ure.	3050
VIKEND, primeren za bivanje,.prodam ali zamenjam za stanovanje. Šifra: »SEMIČ«	3055
TRIČLANSKA družina vzame v najem stanovanje v Novem mestu. ® 51-480.	3076
STANOVANJI 42 m2 in 54,5 m2, prodam. Stanič, Slavka Gruma 66, ® 27-547.	3078
STANOVANJSKO HIŠO menjam za trisobno stanovanje. ® 27-487.
3080
Prodam enosobno komfortno stanovanje v Novem mestu. Informacije na telefon (062) 302-814.
ENOINPOLSOBNO stanovanje v bloku z doplačilom zamenjam za trisobno ali večje na območju Novega mesta. ® 21-516.	3089
DVOSOBNO STANOVANJE v Šentjerneju prodam ali menjam za stanovanje v Novem mestu. ® 78-098, zvečer.
3118
NA GRMU oddam polovico hiše, udobno trisobno stanovanje z garažo. Predplačilo. ® 25-430.	3119
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
UGODNE CENE ŠE ZA 40 ODST. NIŽJE
NOVO MESTO — Če bi imel Iris, prodajno skladišče—trgovina s konfekcijo in galanterijo, svoje domovanje kje v centru mesta, ga kupcem ne bi bilo treba posebej predstavljati. Je trgovina kot toliko drugih, preurejen garažni prostor v eni stanovanjskih hiš Pod Trško goro 27, prej skromna kot razkošna, vanjo te zvabijo ugodne cene, ta čas nižje še za 40 odst. Za tiste, ki gledajo na vsak tolar, pa kot nalašč. Prav čedna usnjena ženska torbica stane 1.500 tolarjev, čevlje je mogoče dobiti že od 800 tolarjev naprej, natikači so po 580 tolarjev, otroški kompleti 750, kavbojke znamke Lewis po 1.900, trenirke po 1.800 do 3.100 tolarjev, spodnje perilo od 150 tolarjev naprej, ženski predpasniki so po 150 tolarjev. O tem se lahko prepričate ob četrtkih in petkih od 9. do 18. ure in ob sobotah
\ do 12. ure, ko je trgovina odprta. .
\_________________________y
ZAHVALA
V bitki z boleznijo je bila smrt močnejša od življenja.
Ob izgubi naše drage sopotnice, žene, mame in stare mame
VERE BALAŽIČ
iz Viher 43 pri Mirni Peči
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti-Enaka zahvala pevcem iz Šmihela, Franciju Kastelcu za poslovilne besede ter gospodu župniku iz Šmarjete za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Dne 10. julija smo se v družinskem krogu poslovili od naše drage mame in babice
VERONIKE GORNIK
roj. 1911 v Zalogu
Ostala nam bo v lepem spominu.
Žalujoči: hčerka dr. Zvonka Gornik z družino
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je zapustil skrbni oče
FRANC BLATNIK
iz Stranske vasi pri Žužemberku
Toplo se zahvaljujemo vsem vaščanom, sodelavcem in sindikatu Keko, d.d., za denarno pomoč in cvetje. Posebno hvala sosedomGodčevim in Streškovim za nesebično pomoč, društvu upokojencev Žužemberk in ge. Francki Ožbolt za prelepe poslovilne besede, župnikoma g. Nemaniču in g. Godcu za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem in učencem 8.a razreda.
Žalujoči: hči Miljam, sinovi Franci, Aleš in Zmago ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu starosti seje poslovila od nas naša draga in skrbna mama
ANA PAVLIN
z Rateža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za ■zraze sožalja in darovane vence. Posebej se zahvaljujemo Borisu Krhi-nu za občutene besede slovesa, cerkvenim pevkam in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša dobra mama, babica, prababica, teta in tašča
FRANČIŠKA LAVRIČ
rojena Skubic
*s*ffnn° se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Hvala vsem, ki ste izrekli ustno in pisno izrazili sožalje in z nami čus-voval1 Hvnla zdravniškemu osebju ZD Črnomelj, g. dekanu, g. župni-u Vinku iz Bele Cerkve za pogrebni obred in besede tolažbe ter g. ka-P**nu Petru, cerkvenemu pevskemu zboru in upokojenskemu pevskemu zboru iz Črnomlja.
___	Vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast
PAVLE
PAPEŽ
iz Črnomlja
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, gasilskemu društvu Črnomelj in govorniku Stanku Vlahoviču za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Jure, sin Marko in hčerka Polona z družinama, sestra Mici in sestra Jožica z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Delo in trpljenje noje je bilo življenje.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu starosti zapustil naš nadvse dobri tast in stari ate
ALOJZ JURMAN
iz DoL Radulj pri Bučki
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svedre ob njegovem grobu.
V tihi žalosti: snaha Anka z otroki
V SPOMIN
Ko je sren bolečina prevelika,
se tudi soka posuši
le duša nemo vpije, zakaj več Tebe ni
19. julija 1992 mineva žalostno leto, odkar se je za vedno od svojih najdražjih poslovil
ZLATKO
ŠEPETAVC
iz Gregovc 15, Bizeljsko
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in prižigate svečke na njegovem preranen grobu.
Žalujoči: vsi njegovi najbKžji
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA
KAPUŠIN
iz Metlike, Pot na Veselko 7
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku, sindikatu Mercator Metlika, Albina za poslovilne besede, metliški godbi ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njem
ZAHVALA
V 79. letu nasje po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
KATARINA
JURAJEVČIČ
s Sodjega vrha 8 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma za poslovilne besede ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in brat
IVAN
ROZMAN
z Brega
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, znancem za izrečeno sožalje, vence, darovane svete maše in pomoč. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mamice, babice, sestre in tete
IVANKE BERLOGAR
roj. Berus
Pod Trško goro 82
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sle nam v težkih trenutkih nesebično pomagali in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter sveče in našo mamico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sodelavcem Krke, tovarne zdravil, LB DB, d.d., Novo mesto, prodajalcem KZ Krka — blagovnica Žabja vas, upravnim organom občine Novo mesto, krajanom KS ločna-Mačkovec, pihalni godbi Novo mesto in gospodu proštu za ganljive besede ter zelo lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Marija in Jožica z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, omika, tašča in sestra
IVANA
VLAŠIČ
Šoštaričeva iz Jankovičev 4 pri Adlešičih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli Sofije. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, govorniku Rudiju za poslovilne besede, adlešiškim pevkam in g. župniku Guni za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni iz Jankovičev, Ljubljane in Ptuja
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj,
vsi dnevi upanja, trpjenja
bolezen je bila močnejša od življenja
Mnogo mnogo prezgodaj nasje zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat in stric
JOŽE RUS
z Boki raža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, tolažbo, darovane vence in cvetje ter izraze sožalja v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi sodelavcem iz podjetij Iskra Semič in Adrija Novo mesto, GD Slamna vas, govornikom doma in pri odprtem grobu ter župniku za opravljen obred. Še posebej se zahvaljujemo vsem lovcem LD Metlika in LD Leka Črnomelj za številno udeležbo in zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za številno spremstvo na pokojnikovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Martina, sinova Jože in Robert, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ko je srca bolečina prevelika se tudi solza posuši le duša nemo vpije, zakaj več tebe, Karmen ni
Ob boleči izgubi naše drage hčerkice, vnukinje, nečakinje in sestrične
KARMICE
VAUPIČ
iz Orehovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in slovo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družini Bevc, Krki-kozmetika in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih.
Žafcgočč mami, ati in vsi njeni



Pfw^ I It4 §^tA>'i * I k* l§!
Alojz Kastelic
zemlje, še dobra 2 ha pa imajo v najemu. V zadnjem času. že pod Lojzevim vplivom, so se povsem usmeriti v živinorejo, in to v mlečno proizvodnjo.»Pri nas smo se, hvala bogu, povsem izognili sporom med starim in mladim gospodarjem. Oče je bil od nekdaj napreden kmet ki ona dovolj znanja in bogate izkušnje, in danes na naši kmetiji delamo vsi kar nas je pri hiši oče in mama in midva z ženo Ana. ob špicah’ kot je spomladansko siliranje sena in jesensko koruze ko so stalno v pogonu trije traktorji pa priskoči
a
'd
d
d
d
d
d
Nagrade za pravočasne plačnike
Počitnice v Rovinju
S Prti predsednik nove Kmetij-j ske mdrage Krko. organizirane po novem zakonu o zadrugah, je postal Aloj Kostelk, 31-letnikmet J z IMrji Vrha pri Mirni Peči ^ Čeprav je bš edmi kandidat za to odgovorno fimkrijo, tako rekoč ij nnjfjnr— r »nit1 v na ustanovnem S občnem zboru vehko pove o za-J upanfu čimov zadruge iz cele no % vomeške občine v lega treznega.
J	Kastelčev Lajz je kmet od roj-
stva. Je eden štirih otrok z lepe Kastelčeve kmeti/e in je bU že s kmalu dotočen za naslednika.
Tako po končam osemletki v s Mirni Peči m prav nič razmišljal J v katero sredbgo šah bi se vpisal že prej je bito jasno, da bo to
Da se dama tako organizirani kmetiji lepo m dobro živeti, je pri Kasteičmh videti že na prvi pogled: lepa. veBka in okusno urejena nova hiša, velik sodoben hlev, druga gospodarska pastop-
klevu je 22 krav, redijo paše 16 plemenskih tebe, ad tega jih imajo 9 v reji drugje. Lani so Kastelčevi oddati!3AM0 torov mleka Predsednik zadrugeje Lojzpo-
NOVOMESTO - Vsi naročniki ki ste naročnino zn 3. trimesečje plačali po pošti ali k naročniškem oddelku do torka zjutraj, ste prišli v poštev za žrebanje v prvem kolu tokratne nagradne igre za pravočasne plačnike naročnine.
Nagrade so res lepe, zanje je poskrbela turistična agencija MANA. ki ima svoj sedež na Partizanski 7 v Novem mestu. Lastnici Marjetka Kavčič in Nataša Papež skrbita za brezskrbno in poceni letovanje vseh, ki zaidejo v njuno agencijo, pri njiju se lahko naučite plesati ali se odtočite za nakup najboljših planinskih čevljev, druge zaščitne obutve in usnjenih ženskih torbic.
Prva nagrada, sedemdnevni pobu penzion za dve osebi v hotelu Bkatego-
pa ne rad Še na občnem zboru je hotel da gre na rotitve še en ktin-* pristal da
i
{
*	grmska kmetijska. Tudi nato \ {jujaodtoatev m bito težka: študij \ agronomije v Lfubljam. ki ga je X končal kal inženir živinoreje. A \ študij kmetijstvu ni bil med Ka-
*	stričevimi otroki »rezerviran* sa-\ mo zanj, bodočega gospodarja. « tudi mtofša sestra je agronomka.
»Pri nas sam čisti kmetje, že oče S in mama sta se ukvarjala samo s J kmetijo in tudi midva z ženo sva ^ samo kmeta. Pri hiši sedaj ni ni-
*	hče v službe. * pove Lojz. Po kon-5 čarnem študiju je šet Lojz v službo N v zadruga, kjer je bUpet tet pospe-y sevalec za živinorejo na območju J novomeške temeljne zadružne or-S ganizacije. »Dela je bito veliko v > službi m tkana in triko mi m ostalo X nič časa ne za družino ne zase. Če \ si povsod po malo. nisi nikjer J nič'* Potoričar pata človek res ni \ In tako je pred tremi teti pustil t storim. •
J Kastelčevi so za naše razmere S veliki in trdni kmetje. Dobrih 8 J hektarjev imajo svoje obdelovalne
odbora, ker mistom. da lahko s svojo strokovnostjo in poznavanjem kmečke m zadružne problematike lahko kaj pripomorem k uspešnemu deto zadruge. Ko pa je že tako namesto, sem pristal da bom predsednik do naslednjega občnega zbora, potem bomo pa videti, kako smo detoh in kaj smo naredili Moji domači so bdi proti temu in tudi sam vem, da me čaka veliko deto, daje to težka in odgovorna in tudi prav nič hvaležna naloga. A nekdo jo mora opraviti, prepričan sem, da bo naš upravni odbor zadrugo vodil pametno in v korist vseh. Prav tako sem prepričan. da bomo z vodstom zadruge dobro sodelovati, kajti vsem nam mora biti jasno, da je zadruga lahko uspešna le, če bo v njej vladal dober odnos med člani in delavci Novomeška zadruga je bito do sedaj ena večjih in uspešnejših kmetijskih zadrug v Sloveniji in nu vsi, člani at delavci smo dolžni narediti vse, da bo taka tudi naprej Takole je z zadružništvom: jaz sem velik kmet a sam ne pomenim nič če nas je 400, se bopa naš glas daleč slišal in bo imel tudi temu primemo veljava*
A.RARTEU
S
d
d
d
d
d
d
d
d
d
5
d d ■ d d d d d d d d d d d d d d
rije v Rovinja in sicer v avgustu, je za pravočasno plačilo »doletela* Toneta Ostanka iz Mačkovca 1. VeL Loka Naročnik »Dolenjca* je že več ko tri desetletja. izžrebala pa gpje Lojzka Lenardič iz Novega mesta Na Dolenjskem listu srečnega dobitnika prve nagrade čaka potrdilo, s katerim se bo oglasil v turistični agenciji MANA. Iger se bo dogovoril o podrobnostih letovanja
Tudi za drugo nagrado, izvrstne planinske čevlje, se velja potrudili in plačali naročnino do torka 21. julija ko bo prihodnje žrebanje. Pa veliko sreče!
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
d
i ■

ftiscotrha
kosou tyram
•*rajr »rtjpoljr

JASMIN STAVROS
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Jemo svinjsko, ne pasje meso — Nesnaga v Krkini hladilnici na Cikavi — Pobalini obmetavajo od dela utrujene delavke — Z igrišča pregnani otroci________________________
NOVO MESTO — Med prvimi se je na naš dežurni telefon v četrtek zvečer oglasila Jasa Zona, ki prosi bralce Dolenskega lista za pomoč. V noči od 4. na 5. julij, ko se je z družbo zabavala na lovski veselici aa Pabi nad Otočcem, je neznan zlikovec vlomil v njen avto in ukradel belo žensko tortico njene prijateljice Marice Kokalj V torbici so bdi vsi njem dokumenti. od bančnih knjižic do potnega trsta. Okradeni prijateljici upata, da je tat dokumente kje odvrgel, saj jih ne potrebuje, na banki pa z njimi ne bo nič opravil, ker je o tatvini obveščena tako banka kot policija. Če bo torej kdo našel odvržene dokumente na ime Marinke Kokalj, aaj to sporoči na tel. šl 26-556. Zelo mu bodo hvaležni.
V drugačni stiski je bralka iz tek-njic, ki seje oglasila vimenu več kmečkih gospodinj. Pritožuje se nad veterinarsko službo, ki že nekaj let ne skrbi za obveščanje o cepljenju prašičev za gospodinjstva. O cepljenju ni nikjer nobenih obvestil, kot je aa primer za cepljenje psov, ko visi plakat na vsakem vogalu, ponovno pa še za zamudnike
F.N. iz Novega mesta je opozoril na veliko nemarnost, ki je doma v hladilnici Zadruge Krka aa Cikavi. Čudi se vodstvu zarhuge. vcčjji hladilnice in tudi sanitarni inšpekegt, da nič ne ukrenejo zoper svinjarijo, ki jo imajo tam. Vse polno je umazanije ia nesnage, ob tehtnici je je tolika, kolje videi na zadnjem obisku, da že poganjajo rastline iz nje. Ogorčeni občaBje bi že v mnogih velikih hladilnicah ia je povsod naletel na red in čistočo, če je v njih dišalo, je po zrelem sadju, v novomeški pa smrdi.
Otroci so včasA poredni, kar ni nič hudega. Skupimo otrok, so doma v brkinskih blokih, pa seje od počitniškega brezdelja najbrž aeinliko zvrtelo in pc> rednost je pre9a v grdobijo, ki ji bo verjetno kos le nekoliko bolj krepka domača fefcnja. Pobalmi so si namreč
omislili svojevrstno »zabavo«, kot nam je ogorčena sporočila ohčanka iz Novega mesta v imenu več svojih sodelavk iz Industrije obutve. Ko gredo po 10. uri ponoči, utrujene od dda v popoldanski izmeni, na avtobus, jih v blokovskem naselju pobalini obmetavajo s kameljem. Sramota!
Iz Bršljina še en glas, in sicer je naša naročnica povedala, da se na športnem igrišču bbzu tamkajšnje osnovne šole otroci lahko igrajo le dopoldne, popoldne zasedejo teren Pionirjevi delavci ki vneto brcajo žogo, zraven pa preklinjajo in se derejo, da je groza, od lepe trave na igrišču pa ostaja vse manj. Tako meni občanka: »Če je to šolsko igrišče, naj bo za otroke! Delava imajo svoje igriš-
sptošno pohvalila Dolenjski list, pohvalo pa začinila z vprašanjem, zakaj v časopisu ni več prispevkov naših prenoviteljev, ki so se v času Peterletovega vladanja tako zelo in kritično razpisali čez vlado, zdaj pa so kar tiho. »Nam je res toliko lepše, ko je na oblasti v Beogradu izšolana politika?« se z dvomom sprašuje.
MiM
Počitnice polepšat
j M
bo
Na prostoru nekdanjega doma pionirjev v Dolenjskih Toplicah poučuje glasbo pod milim nebom Braco Doblekar — Povabilo velja tudi za dolenjske šolarje
DOLENJSKE TOPLICE — Na prostoru nekdanjega Doma pionirjev je že mesec dni postavljen tabor »Bober« Zveze prijateljev mladine iz Novega mesta in Kulturnice Valentin Vodnik iz Ljubljane. Ta čas pod šotori preživljajo počitnice mladi iz Ljubljane, v naslednjih mesecih pa bodo tabor zasedli mladi počitničarji iz raznih slovenskih krajev. Tabor v Dolenjskih Toplicah se precej razlikuje od običajnega šotorje-nja, saj je pripravljen kot počitniška delavnica. Posebna ponudba je glasbena šola v naravi, ki jo vodi priznani glasbenik Braco Doblekar s sodelavci. Tako se je v prijetnem okolju smrekovega gozda in domala sredi Dolenjskih Toplic, v tišini, ki jo včasih zmoti žvrgole-nje ptic, mogoče učiti instrumentov, komponirati in improvizirati.
»Tabor Bober je res nekaj enkratnega in sam čutim, kako seje v tem zelenem okolju mogoče sprostiti in si nabi-
rati nove moči za ustvaijanje. Tudi ljubljanska mladež je navdušena,« pravi Braco, ki se ga srednja generacija spominja tudi kot člana glasbenih skupin Pepel in kri, Hazard in drugih, in nadaljuje: »Naša glasbena šola v Ljubljani je
• Na prostoru tabora Bober bo v sredo, 22. julija, med 17. in 22. uro velika rock fešta za vse počitničarje. Prireditev, ki bo verjetno postala tradicionalna, bo povezana s kolesarskim izletom v Dolenjske Toplice ia kopanjem v bazenu ter zaključena z obiskom rock koncerta. V amfiteatru tabora bodo i pine:
Rock mania, Manteka iz ter Ausehwitz iz Tolmina.
ora bodo nastopile naslednje ska-e: M-a-m-a, Ecstazy, Sunder,
že od vsega začetka nekaj posebnega med vsemi v Sloveniji. Sam sem po številnih potovanjih po vseh celinah spoz-
nal. da je najprimernejši način poučevanja glasbe po Berkeleju. Ta ameriška šola dopušča, da se učenci glasbe učijo tako, da takoj nastopajo v orkestrih in glasbenih skupinah. Učimo jih latinskoameriških skladb, ki so zaradi svoje harmonije najlaže dojemljive. Mogoče seje učiti tudi improvizacije. Vse to počnemo vnaši.letni šoli, v katero vabimo tudi Dolenjce.«
Poleg Brača Dobnikarja bo konec julija v laboru Boher mlade učil mojstrovin bobnanja Marjan Loboic-iFas*. znani slovenski bobnar. 'V klasične* oddelku pa pričakujejo tudi pianist* Matevža Gornica in -kitarista Helmut* Frangeža Naj na koncu še zapišemo.^* je tabor organiziran kot hotel z najnujo možno dnevno ceni > in da se za take počitnice lahko odločijotudi tisti, iki glasbo le radi poslušajo.
V Mihovci pobirali nesnago
Čistilna akcija v kraški jami pri Podgradu — Ugasle sveče in zapuščina jamarskih odprav
NOVO MESTO — V marsikateri kraški jami se poznajo sledovi take ali drugačne človekove prisotnosti v podzemnem svetu. Jamarji iz Jamarskega kluba Vinko Paderšič Batreja so pred časom čistili jamo Mihovca pri Podgradu in so se prepričali, da ugotovitev drži.
V	Mihovški jami, kot radi rečejo ljubitelji podzemnega kraškega sveta, je bilo kaj videti. Količina najdenih smeti je dajala jamaijem nekakšen občutek domačnosti, vendar ne zato, ker bi se dobro počutili med odpadki, temveč zategadelj, ker je bilo nesnage skoraj že toliko kot na kakšnem »divjem« smetišču na po vršju Zemlje. Kako je nesnaga zašla v jamo, docela še ni pojasnjeno. Če je povsem jasno, da so karbid na zasi-ganih tleh in med apnenčastimi kapniškimi nastavki Mihovce zapustile dosedanje jamarske odprave, se ve dosti manj natančno, komu in čemu pripisati ostanke sveč. Jamaiji so na nedavni čistilni akciji pospravljali tudi te,in kot so že nekaj časa prepričani, so jih ljudje prinesli v to jamo v spomin na ustreljene svojce.
V	omenjeni akciji, ki jo je organizirala Jamarska zveza Slovenije in je potekala pod geslom Varujmo naše jame!, so člani novomeškega jamarskega kluba Mihovco tudi fotografirali. Omenjeni obisk v kraških jamah, na katerega se
je odpravilo v različne slovenske jame več odprav, so udeleženci izkoristili tud za označevanje. Po navodilu Doroteje Veiša iz slovenske jamarske zveze označevanje ni pomenilo turističnega urejanja jame, ampak le označevanje poti na občutljivih površinah, kjer bodo hodili jamaiji v bodoče.
VllSVKM^TNO PLESNO ŠOLO
NOVO MESTO - -Plesni cen-ter Dolenjske vabi odrasle m otroke v poletno plesno šolo, -ki boad20. doTl. juljja. Vpisje v četrtek m petek, J6.m 87. julija.od 8(6. da 1«. me v plesnem centru na Loki v Novem mestu. Vabljeni!
VESIIEASAVCIV ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
ŠMARJEŠKE TOPLICE
.Zdravilišče Šmarješke Toplice bodo v soboto, IR. juljja. ob 19. uripriredileplesvgoSBŠ-ču Brinovec. Igral ho ansambel Veseli Zasavci. Če bovreme slabo, bo ples v restavraciji hotela. Vabljeni!
šansoni vm: MAVRIČ NA OTOČCU
POD ZEMLJO — Jamarka med obiskom Mihovce. (Foto: M. Rukše)
OTOČEC — V soju sveč bD v nedeljo, 19. julija, ob 21. uri nastopila ® Gradu Otočec šansonjerka in igralk* Vita Mavrič-Ruič, znana po mnogih uspešnih nastopih, med drugim tucM mariborskem gledališču, kjer poje Ježkove šansone pod naslovom Ne smejte se, umri je klovn. Vabljeni!
£
sludio
n,«*,«*
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Halo, tukaj Dolenjski Ust!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARICI POVŠE iz Brusnic. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1	(2) Ti nisi taka - FANTJE Z VSEH VETROV
2	(3) Pleničke je prala - ANS. JOŽETA ŠUM.AHA
3	(1) Oče, voščimo ti - ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI
4	(8) Lepa naša domovina - ANS. SLOVENIJ A
5	(4) Lojtrca - PIHALNI ORK. TREBNJE
6	(6) Spet smo se skupaj zbrali - ANS. BR. POLJANŠEK
7	(-) Cvet pod planinami - ANS. NAGELJ
8	(5) Pri plavolasi Katrci - TRIO SVETLIN
9	(9) Moja pipca - ANS. LOJZETA SLAKA 10 (7) Lovska stava - ANS. SPOMIN
Predlog za prihodnji teden: Po Dolenjski - PETER FINK

a
j; (i las ujem za:
Z
O Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103.68000 Novo mesto
jo žogo!« Upa, da bo ravnatelj šole r redil red.
Poslovodkinja Astrine trgovine v Novem mestu Blanka Novak seje odzvala na bodico v Novomeški kroniki, kjer seje novinarsko pero spotaknilo ob hrvaške napise v izložbi. Takole pojasnjuje: »Še vedno smo registriram kot dd zagrebške Astre in vsa naša dokumentacije, od listkov za cene do računov, je v hrvaščini. Za nekaj reklamnih napisov smo sami poskrbeli, da so v slovenščini, poskušali bomo urediti tudi ostalo.«
i iz Novega mesta seje prebu-
dila kritična žilica zarath gradnje pri pošli, ki po njenem mnenju le predolgo traja, blata, ki ga je dovolj ob deževju,je že sita. Nezadovoljna je tudi nad dejstvom, da v mestu deluje ena sama lekarna, nekdaj jih je trto vet Glede vračanja odvzete lastnine pa je povedala, da takrat, ko so jemali, niso potrebovali nobenih dokumentov, zdaj, ko naj hi odvzeto vrnili, pa jih od nekdanjih lastnikov zahtevajo cele kupe papirjev.
Na politično struno je udarila tudi Angelca iz tvaačne Geriče, ki je na
Blfiha že drugič zmagovalec
Rateška harmonika je bila spet velik praznik

MIHA DOBIL ESE' TOČKE — Debevčev fant z Rakitne pritiska gumbe na harmoniki šele tri leta in pozna se mu, da ga uči svetovni prvak Zoran Lupine iz Italije. Čeprav Miha veliko nastopa tudi po Nemčiji A vstriji in Italiji zelo rad prihaja tudi na Ratež. (Foto: J. Pavlin)
RATEZ — Turistično društvo v tem kraju je spet pokazalo, da je med najbolj delavnimi v novomeški občini. V nedeljo popoldan je vzorno pripravilo že sedmo tradicionalno prireditev za Zlato harmoniko Ljubečne, ki se je je udeležilo rekordno število nastopajočih in poslušalcev. Prvih je bilo kar 35, obiskovalcev pa zagotovo blizu 2000. Tako so se posamezni har-monikaiji komisiji predstavili le z eno skladbo.
Tudi letos je komisija največje število možnih točk dala 13-letne-mu Mihi Debevcu iz Rakitne, kije že lani zmagal na rateški prireditvi. Publika je izbirala med domačini in največ glasov dodelila Tomažu Kastelcu iz Jume vasi. Med veterani sta si kot lansko leto mesti razdelila le dva tekmovalca: 83-letni Valentin Dolinar z Laz pri Uršnih selih in Lojze Frančič iz Čadraž pri Šent-jemeju, vendar se nihče od njiju ni uvrstila na polfinalno tekmovanje, ki bo 21. avgusta pred gasilskim domom v Mengšu. V drugi skupini od 46. do 60. leta seje najbolj odre-
zala trojka Anton ŠpringeT iz Novega mesta. Edi Macele iz Metlike in Branko Vidmar iz Krškega. V skupini od 16. do46. leta je najbolje igral Franc Vegelj iz Cerkelj ob Krki, nekaj točk manj sta dobila Gorazd Cekuta iz Novega mesta in Matjaž Rozman iz (Prečne
Najmlajša skupina fajtonuijev je bila najštevilnejša in je najbolje igrala, kar je porok, da rateška prireditev še ne bo kmalu ugasnila. Med dvanajstimi tekmovalci je zmagal Miha Debevc, Tomaž Kastelic je prejel tri točke manj. Tomaž Primc iz Koroške vasi pa je bil po oceni komisije tretji. V Mengšu bodo še enkrat zaigrali vsi .prvo-uvrščeni ter Matjaž Rozman. Matjaž Primc in Mateju Kermavner.
Pokrovitelji prireditve so bili: skupščina občine Novo mesto, Sitotisk Tone Vesel, Intcrmarc. gostišče Kosov hram in nekateri drugi. Članice turističnega društva -so ob lqj priložnosti pripravile bogato razstavo domačega peciva.
J.iP
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦