feitalna plačana v gotovini. Stev. 233. Posamezna številk« Bi* 1,— LETO IM, B» JeaaagHMMIBtniii1! Ih/fOTf Ifcff iJ»CMhaMG8aMe«WBWMCTi fefeefr ■?Mik dan opolda«, terumU nedelje i* p ra mi k*. SteHsSnu naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20 —. inozemstvo Din 80"-*# Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: O ■BIOS GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFOH STEV, 651 SPlAVIflgTVO; KONGRESNI TBO STEV. L Rokopisi so n« vračajo. — Oglasi po tariftt. Pismeni® vprašanjem naj se priloži tu« m V« J ta odgovor, j Rafittn pri poštnem ček. uradu štev. 18.63& t^sejk Fanatiki partizanstva. Kadar človek pregleduje zgodovino flcveštsa in gleda njene najtemnejše strani, tedaj se nehote oddahne, da živi v moderni dobi, ki ne pozna ne srednjeveških mučilnic in ne staroveškega fizičnega nasilja. Če bi pa človek s kritičnim ečesem pogledal v sedanje življenje in se ne bi pustil zamotiti cd strankarskih kakšnih drugih olepševalnih očal, Petem bi m c ral konstatirati, da je ne-v^rjetno, kako znajo ljudje še vedno se-greniti življenje in s kako naslado si rug drugemu škodujejo. V interesu vsakega posameznika je, ima vsak elcvek ftim vež svobode in da se svoboda omejuje samo v en namen, da človek ne naredi svojemu bliž-‘'"Hkunič zlega. V resnici pa vse kar med ,seb(ff tekmuje, kdo bo svojemu bližnje-" mu bolj omejil svobodo, kdo bo bolj poskrbel, da se tem bolj pritisne drugače mislečega sočloveka. Eden hoče vsled nacije uniformirati ves svet, drugi vsled cerkve, tretji zopet vsled socialističnega evaugelija. četrti vsled vzvišene državne misli in nato pride še družba s svojimi Postulati. Vsa ta nestrpnost pa kvari ljudem življenje, ki mesto da bi se veselili svoje svobcd.e, postanejo sužnji doktrin. Bilo je to v vseh časih in zato ni čuda, če je tudi danes tako in če še dolgo ne smemo upati na zboljšanje. Teda poleg vseh drugih nestrpnosti prenašamo mi še neko posebno nestrpnost, Ifi pa je čiste nepotrebna. To je nestrpnost, ki j g širijo razni strankarski fanatiki, ki mislijo, da je zaradi njih partizanski misli prav vse dovoljeno. In ti nestrpneži, ti partizanski fanatiki, so naj-noznesnejši, kei je njih fanatizem naj-^olj ozek in ker ga ne posvečuje prav h°b.eila ideja, temveč le šlager naj-U ordinareu šlager , ki je ostal iz Prejšnje dobe. Ampak ne samo neznos-ni) teniveč naravnost ogabni so ti slepi fanatiki partizanstva. Vsa njih strast velja edinole mateiielnim interesom, ves strup?n ?'0,e se izliva le radi ljube lastne osebice m ■ > * izvira le i, lasb " nilhcv0 sovraštvo ne mr rejo po^a^U i0stn"s,1’kei' 410 šlovali tuje mnenje. ‘6ga’ da 1,1 spo~ Majhni in ozki so ti ljudje iu veudai, imajc v današnji debi odločilno besedo. Same poglejte v svet brez vseh predsodkov in spoznali jih boste in vso njihovo mizernost, pa tudi lastno slabost, ker ste postali biriči teh ljudi. S pomočjo strankarskega aparata, s pomočjo svojega tiska so ti ljudje računali na lahkovernost in dobrosrčnost ljudi ter se .s prijetnimi besedami zajedli v njih mišljenje. Iu sedaj vladajo nad Ijud-in z neizprosno okrutnostjo preganjali ^sakegar, ki hoče živeti svoje lastno ; ^lvljenje in ki sc jim noče pokoriti. Z j 6*>nimi gonjami, s sumničenji, z de- j ®eijftcijami se bore proti svojim na- ; ,r°lnikom, če pa je vlada v njihovih ' 1 potem sežejo tudi po nasilju. Pre- i ^dnjajo uradnike, Če ne trobijo v njihov j 'og in brez paidona ločijo rodbine, če ! zahteva tc njih partizanstvo. Zakaj ne < sme ,meti nihče besede poleg njih in | veljati mora sanic njih volja. Ne zato, ker ki bili prepričani o pra- j vilnesti lasi »o leze, temveč ker zahteva to j %h pohlep po meči, k.rez katere ne bi j ”*%i pijač kali ljudi. Kamor stopi njih ; tam ne ozeleni ver njiva, kakor ; jo obiskale kobilice. Težke izkušnje < j av v tem oziru naša javnost, toda men- ; ]■ ,se premajhne, ker je še vedno dosli j si.ki se ne sramujejo biti biriči v ; -z^i teh partizanskih fanatikov. Včerajšnja seja delegatov je bila brezuspešna. Beograd, 16. okt. Sinoči so se sestali delegati eno in druge stranke na kon-fenranje v posebni sobi v predsedstvu vlade.- Na tem sestanku ni moglo priti do sporazuma. Toda noben delegat pri izhodu ni bolel dati nobene izjave-, razen Trifunoviča, ki je rekel: Vse je ostalo za jutri«.' Radikalski delegati so se razšli domov, radičevski pa so odšli v HSS klulb, da tam referira'jo Štefanu Radiču. Ko je Uzunovič odhajal iz predisedni-štva vlade, so ga takoj obkrožili novinarji in ga prosili za informacije. Uzunovič se je izgovarjal, da sam ne ve nič in da se čudi, zakaj so se delegati razšli. Uzunovič je povedal, da so 'bili izibrani z vsake strani po trije delegatje, ki naj bi izravnali spor. Od radikalov so bili to: Miša Trifunovič, dr. Srskič in-Milan Simonovič, cd tirani radičevcev pa njihovi ministri. Uzunovič je dalje rekel: Meni so povedali samo to, da se. niso zedinili in da je ostalo vse za jutri. Več vam ne morem povedati. Kako bo jutri, boste pa že videli. Na vprašanje, v čem obstoji nesporazum, Uzunovič ni dal nobenega odgovora ,teniveč je hitro odšel v avtomobil. SEJA MINISTRSKEGA SVETA PRED ODLOČITVIJO. Beograd, 16. okt.. Včeraj popoldne ob 5. se je začela seja ministrskega sveta. Prisotni so bili vsi ministri. Okrog pol 6. je zapustil sejo dr. Krajač, ki pa ni hotel dati nobenih ' informacij. Takoj „so se radi tega raznesle verzije, da je dr. Krajač zapustil eejo, ker n ni je bilo sporočeno, da en odpade iz vsake kombinacije za bodoče vlade. Na seji mini s, trškega -veta bi se imelo doseči definitivno soglasje glede sestave nove vlade ter bi imel ukaz o postavitvi vlade — kakor trde politični krogi — iziti danes. Ob istem času se je vršila tudi seja Brvatskega seljaškega kluba, ki se je je udeležil Štefan Radič. Ta seja je bila istetako posvečena proučavanju situacije, Iz kluba HSS je bilo sporočeno-, da odpotuje Štefan Radič ob 7.20 v Zagreb. O sedanjem položaju in o vseh momentih, ki so z njimi v zvezi, so razpravljali tudi v klubu SLS. Klub SLS je -sedaj v stanju opazovalca. Do kakega službenega stika med Uzunovičem iu med katerimkoli klubskim predsednikom do-seda-j še ni prišlo. j RADIKALNI POGOJI. I Beograd, 16. oktobra. O komunikeju j ( heh pogajajočih se stiank ni bilo mogo-I če izvedeti prav nobenih podrobnosti, j ker so se zastopniki obeh vladnih sku- * pin domenili, da sploh ne dajo nobenega obvestila o vsebini komunikejev, predno se ti ne predlože kralju. Navzlic temu se je deznalo, da se radikalni komunike končuje s pogojem: »Današnja vlada naj se obnovi, toda ona mora delati na razširjenju današnje kombinacije. Radičev komunike pa ne vsebuje takega pogoja. — Bistvena razlika med obema komunikejema obstoji v opisu zsgrebškega incidenta in v pojasnilu, ki ga Radič ni hotel sprejeti! UZUNOVIČ ZAPROSI DANES ZA SPREJEM OSTAVKE. Beograd, 16. oktobra. Uzunovič bi bil imel sinoči po odhodu iz predsedništva vlade odnesti kralju oba komunikeja in ga zaprositi, da sprejme ostavko, ker pa je kralj odšel v Detinje, je Uzunovič ta opravek odgcdil na danes dopoldne. današnjega dopoldneva, ko se sestane iv.dikalski poslanski klub. Takrat se bodo izvedele tudi vse podrobnosti o sklepih v Nišu. Radikalca organizacija v Uzunovica Beograd, 16. oktobra. Vsi politični krogi so sinoči po razbitju pogajanj opozarjali, da še nobena situacija ni bila tako neodločena iu da se še nobena ni razvijala s tolikimi preokreti kakor sedanja. Včeraj dopoldne, ko se je sestal ministrski svet, s,e je zdele vsem gotovo, da bodo še ta večer i zglajena vsa nesoglasja in da bo \lada RK takoj obnovljena. Vlada sama naj bi bila ostala nespremenjena ni ,;i imela sama izvesti vse potrebno za lazsiijenje vladne koalicije. Sinočnjega preokreta pa nikakor ni bile mogoče razložiti. Kakor pa se dozna-va iz dobro poučenih radikalnih krogov, je -Uzunovič v negotovem zato, ker od HSS ni mr gel dobiti elementov za svoj prestiž, ki mu je potreben pred veliko akcijo, kakor jo pripravljajo Pašičevi radikali. Poleg tega je še eno dejstvo, kakor se čuje iz poslanskih vrst radikalne stranke: Te dni je bila v Nišu, t. j. v volilnem okrožju g. Uzunovica, okrožna konferenca radikalne stranke. Ta konferenca se j« T- » .. 1 fanatiki nam razjedajo vse naše ži\-Vsako leto nam uničijo po en Jieni EMBRams* i denarni zavod, vsako leto nam ustvarijo nove razprtijo, vsako leto z novim strupom (.-labe naš narodni organizem, pa se vedno jih prenaša naša javnost in celo naša inteligenca. Ampak ras je, da se ta neverjetna l-ie/.l nžnost neha in čas je, da zlasti inteligenca spozna, da s temi modernimi inkvizitorji ni kompromisa. Te fanatike je treba vreči, javnost oprostiti od njihovega fanatizma in pričeti življenje, ki je dostojne državljanov. Nišu predlagala izključitev iz stranke. končala šele sinoči in je sklenila, glavnemu odboru radikalne stranke staviti predlog, da se Uzunovič izključi vi stranke. Ta predlog je bil stavljen na konferenci na podlagi tega, kar se je zadnji čas napravilo v niškem okrožju in v samem Nišu, zlasti pa, kar se je zgodilo o priliki zadnjih volitev. V niškem okrožju sta dve skupini radikalov, I. j. službena. radikalna stranka in pa zmerni radikali, ki so pri zadnjih občinskih volitvah v Nišu šli skupaj z demokrati. Volitve sc izpadle v korist službene radikalne stranke, toda državni svet je volitve razveljavil. Poleg tega je te dni Boža Maksimovič odstranil tamošnjega velikega župana, ki je pristaš Pašičeve skupine in le nekatere druge vplivne radikale. Glede na te dogodke.je okrožna j konferenca v Nišu sprejela take pred-I lege. Radikali so zato sinoči smatrali, da' Je nastal preokret v Uzunovičevem vedenju ravno zaradi razmer, ki so nastale v njegovem volinem okrožju. Sicer se bodo pa vsa ta vprašanja razčiščena v teku Ni sicer lahek boj s temi modernimi inkvizitorji, leda niti primeroma tako težaven, kakor je bil s srednjeveškimi. In vendar so biti ti vrženi ob tla in zato morajo biti tudi sedanji. ' Besedo pa ima inteligenca, če je vredna dobrin, ki so jih pridobili oni, ki so ; vrgli fanatike, pa naj so li mučili ljudi , /;,radi nacije, cerkve ali pa krivega svo- ; j bedomiselsiva. i I SAMO ZA BESEDILO KOMUNIKEJEV GRE. Beograd, 16. oktobra. Ob pol 8. zvečer po konferenci v klubu se je Štefan Radič napotil v predsednišivo vlade. Ob tej priliki je Radič stvar pojasnil takole: Vladni komunike je težak akt, ker še ni sprejeta ostavka vlade. Vlada se postavlja na stališče, da je podala ostavko, toda ostavke v resnici ni. Vlada tako samo prerumira, da je ostavka sprejeta. —Sedaj sem delal na stilizaciji komunikeja. To je akt, s katerim naj se razloži, zakaj ni krize. Treba je vedeti vse, kar je bilo, in stvar pojasniti tako, da bo javnost poučena.. — Gre za stilizacijo komunikeja. Toda dokler ostavka ni sprejeta, je vse brezpredmetno. Komunike je akt, ki ga mera celokupna vlada sprejeti. — Uzunovič mi je dopoldne' rekel, da mora po njegovem priti v komunike vse, kar mi je on rekel, samo da lem še doda glavo in rep. — Sicer pa mora stvar izteči tako, kakor da sploh ni bilo ostavke. Treba je napraviti apel na vse ljudi v stranki, v parlamentu in v vladi. Komunike se bo stiliziral tako, da bo resen akt. Vreči se morajo iz njega vsa nesoglasja. Sporazumeti se je prav lahko, samo če kdo tega ne moti. Po ravni poti iti zna vsako budalo. Sporazum še ni ut rta cesta, toda vedi k rešitvi.. Zatem je Radič odšel v predsedstvo vlade. Pred vstopom v predsedstvo so ga zopet srečali novinarji in mu postavili razna vprašanja, kakor: »Ali se bo koalicija obnovila?« Nato je Radie odgovorih Mislim, da se bo.« — Kakšno nesporazumi jen je je bilo zdaj?« »Nobenega ni bilo. Mislim, da je^ boljši sporazum, kakor nesporazum.« Ob 7.45 sta Štefan in Pavle Radič odhajala iz kabineta predsedništva vlade in sta bila precej nerazpoložena. Na vprašanje novinarjev, ali gresta še ta večer na dvor, sta odgovorila, da n& in sta potem odšla. Misli se, da je kriza poslabšana. NOVE IZJAVE ST. RADIČA. Beograd, 16. okt. Seja HS kluba se je končala ob 9. zvečer. Pri odhodu iz kluba je Štefan Radič izjavil: Nič novega nimam povedati. Preostajate dve stališči glede komunikeja. Uzunovič je rekel, da bo predlagal kralju, naj sprejme ostavko. Jaz ostanem v Beogradu vse dotlej, dokler se ne bodo vse te stvari rešile! Na vprašanje, ali se l>o vršil shod v Ludbregu, je Radič odgovoril: Shod v Ludbregu se bo na vsak način vršil in sicer v nedeljo. Glede incidenta z Maj-kioem (ki je Radiča prav po rovtarsko opsoval), je Radič rekel: :>To je bil navaden izpad. Navzočih je bilo še 10 drugih radikalski h poslancev, ki so se naknadno opravičili. Avgust Košutič je k teinu dodal: Majlkic sploh ne more napraviti incidenta. Vprašali so Radiča dalje, ali more kaj povedati v vprašanju obeh različnih komunikejev. On je odgovoril: .Jaz o tem ne nicrem nič reči, dokler Nj. Vel. kralj ne sprejme obeh komunikejev in ne b > o njih poučen. Jutri ob 1). imamo klubsko sejo. Če dozna.ni, da je kralj do tistega časa poučen o komunikejih, pa jih Ih sle lahko dobili. — Nato se je Radie odpeljal domov. Spectator: »Konsolidacija/' Slika, ki jo gledamo z dneva v dan. je žalostna in nas navdaja z bojaznijo za bodočnost. Imamo nepregledno vrsto p i-litikastrov, špekulantov, intrigantov in laktizerjev, nikjer pa ne vidimo — državnika, človeka, ki bi umel z energičn j roko (energija, ni istovetna z nasiljem) podrediti ustroj parlamentarizma našim zakonodajnim potrebam. — Voditelji strank se odevajo, kadar gre v kaki deli- l atni zadevi za njih osebno reputacijo, v plašč strankine anonimnosti in misli jo, da so sprejeli svoje mandate edinole v svrao medsebojnaga izpodrivanja. — Smelo trdim, da v naši kraljevini še ni ucbeua vlada padla iz načelnih, zakonodajnih razlogov. Vedno in ob vsaki ^e pojavljajoč: priliki so bila merodajna tj>ebua razpoloženja, čisto partizanski •!ziri in zakulisno spletkarenje. Javnost izvž le toliko, kq)ikor se zdi političnim mcgi.tcem potrebne. Nesposobna žurna-listi!o moral priznati, da se zakonodajne csnove v novi državni tvorbi ne morejo polagati s parlamentom, ki je po samovolji vladchlepnih strankarskih voditeljev sestavljen večinoma iz napol nepismenih rekrutov parlamentarizma. Kmetska demokracija je ideal, čegar uresničenje bi bilo megoče le tedaj, če bi se voditelji atranlc cedili same nesebičnosti in če bi tekmovali v tem, kako osvoboditi seljaka kulturno, ekonomsko in socialno. Pogoj kmetske demokracije je razen tega, da je gradijo izobraženi kmetje, ne pa sicer vsega spoštovanja vredni seljaki, katerih obzorje ne sega mnogo preke vaškega zvonika ali pa kvečjemu preko okrajne meje. Centralni problem sanacije našega političnega in zakonodajnega stanja je v tem, da volivci vsilijo svojim strankam cb priliki postavljanja kandidatur kvalitativno odgovarjajoče mandatarje. Cista seljafka demokracija v smislu g. Radiča in prav tako g. Pasica je nonsens, je rak-rana naše demokracije. To je mogoče v Skandinaviji, kjer imajo visoko izobraženega kmeta (celo fakultetno), ne •pa pri nas. Nikdo pa naj ne misli, da zagovarjam diplome in spričevala. Kar zagovarjam, je naravni intelekt. Poslanec, ki bo znal varovati demokracijo |pred poizkusi diktature, mora biti harmonično oblikovan. Poznati mora najprimitivnejše norme nacionalne ekonomije in sociologije, ker marširata ti dve vedi pred državno-pravnimi teoremi. »Konsolidacija«, kakršno nam slikajo, nas ne more nikdar zadovoljiti. Najprej ie treba izvesti ustavne določbe. V oblastnih skupščinah naj se daje kmetu in delavcu nazorni nauk parlamentarizma. Tam se bodo odbirali talenti za centralni parlament. Druge poti k izboljšanju razmer pa ni. Selekcija, izbira najinteli-gentnejših: to je sedaj vprašanje. Ce bodo pa voditelji strank vztrajali pri tem, da se trenutno stanje spremeni v definitivni red naše demokracije, tedaj si morajo biti tudi na jasnem, da so dobro pripravili široko cesto, po kateri ho pridrvel režim »jake rukec. O prosvetnih prilikah v mariborski oblasti Prosvetne prilike zlasti na šolskem polju lifdi v mariborski oblasti niso naravnost idealne, kakor menda niso nikjer v sedanjih časih in razmerah, Marsikaj 'bi ‘bilo lahko ■drugače in boljše. Dobili smo vzporednico na državnem ženskem učiteljišču, kljub ^ temu, da je g. minister, obl jubili redukcijo ženskih učiteljišč in da si prosvetna uprava beli glavo, kam pojde 7. vsemi absolventkami. Menjava ravnateljev se je zgodila tik pred začetkom šolskega leta. Moško učiteljišče je bilo nad mesec dni brez učitelja telovadbe, med tem, ko je imela realka kar dva. Na osnovnih šolah je bilo prvi mesec mnogo razredov brez učitelja, med_ tem. ko jm je bilo tudi letos razmeroma še precej na razpoloženju, ali pa so abiturjonti ali turjentke še čakali doma na službo. Mariboi ne se izgovarja na Beograd. Beograd pa zopet odločno zanika krivdo za take prilike. Kriva sla pa najbrže kolikor Holiko oba. tilavni krivec je pa prav gotovo sedanji nad vse okorni in birokratični sistem v upravi. In dokler se ta ne poenostavi, toliko časa je hitro in razmeram primemo uradovanje izključeno. Kljub vsem tern in še raznim drugim ne-dostatkom .pa se inora resnici na ljubo priznati, 'da se prosvetne prilike vsaj v splošnem razvijajo še dokaj zadovoljivo ter jo opaziti izdaten napredek od prejšnji!! let. Novinci so bili zadnja leta nameščeni šele v d migi polovici ok tobra in celo novembra. Letos so bili vsi že sredi septembra pod -Ireho. Le novinke so morale čakati nekaj dalje, bogzna po čigavi zaslugi. S takozvanim »persekucijami in samim popravljenih »krivic« i novimi krivicami, kar se je bilo začelo pod prejšnjimi vladami in kar je šlo za časa vlade PP poselno v l,l."sje. se je prenehalo, in tako teče nas sicei okoren prosvetni voz še dokaj mirno m brez, večjih pretresljajev svojo pot naprej. To pa seveda ni po vleči tistim ljudem, ki -■i imeli preje glavno in odločilno besedo pr' prosvetni upravi ter so po svoji mili v j' tiospodarili tako, kakor s;> mislili, da je prav za njihovo stranko. Zato pa čitamo od časa do časa v. »Jutru kako ogorčeno in pikro notico na prosvetno upravo v mariborski oblasti in na depolitizacijo šolstva. Pri vsaki najmanjši ali pa tudi samo dozdevni nepravilnosti jih prime sveto strankarsko ogorčenje in si dajo duška v Jutru pod plaščem objektivnosti in absolutne naklonjenosti do šole in učiteljstva. Koliko ]>a sta njihova ogorčenost in ljubezen do učiteljstva vredni v resnici, si lahko napravi sodbo vsakdo sam, če le nekoliko pomisli na polpreteklo dobo, t. j. na tisti čas, ko so ti ljudje gospodarili po svoji mili volji na prosvetni upravi in je tajništvo SDS imelo nad vse važno besedo pri podelitvi mest ter je samo ponujalo dobra službena mesta seveda le svojim pristašem. Pa da govorimo konkretno. Poročevalec >Jutra iz Maribora je ogorčen radi tega, ker je bilo učiteljišče par mesecev brez telovadnega učitelja in so se izvršile nekatere osebne izpremembe na tem zavodu. lo ogorčenje je docela na mestu in ga naj naslovi na javno adreso. Vprašamo pa javno, kje je bil on s svojim ogorčenjem takrat, ko je bilo več srednješolskih zavodov brez učitelja srbohrvaščine skoro celo leto po zaslugi Pribicevičeve ere? Zakaj je takrat molčal v svoji veliki vnetosti do šole in učiteljstva? Se li mu ni smilila mladimi ali pa smatra srbohrvaščino za manj važen predmet od telovadbe? Ob tej priliki bi ga javno naprosili, da s© prav podrobno in široko razpiše o vzrokih, ki so privedli za časa Radičevega ministrovanja, da je prišla posebna komisija iz Beograda v Maribor. Zakaj od takrat izvirajo v se te nerednosti in razne izpremembe. Slovenska javnost še sedaj ni prav na jasnem, kaj vse je našla ta komisija, ker ie sicer zelo gostobesedni poročevalec »Jutra« takrat trdovratno molčal. Prav 'tako zanimivo bi bilo izvedeti nekaj več o razmerah, ki so svoj čas vladale na ženskem učiteljišču, da je za-nrogel Radič poročati kralju z besedami: Poneverjal se je denar in zlorabljala mladostna ženska čast.*; Tudi takrat ni imel po-ločevalec najbolj informiranega slovenskega lista niti besedice o tem, da si se je tedne in tedne govorilo in morda itudi pretiravalo marsikaj*. Vseh teh žalostnih poglavij — in še raznih drugih — bi danes niti ne omenjali več. Zakaj zgodila so se takrat, ko je imela SDS v Sloveniji absolutno moč in je to moč neraven o izrabljala v svoje strankarske namene in proti svojim političnim nasprotnikom. Če mislijo gospodje, da so vse krivice tiste dobe že pozabljene, se jako motijo. Ljudje niso še pozabili; da pa pridejo še j>o toliki dobi v javnost, so krivi listi, ki iščejo na vse možne in nemožne načine prilike za izzivanje v javnosti. Za danes naj to zadostuje. Politične vesti. >^OYeneci j© napisni na naš naslov tri polemične notief. Vse tri hočejo biti zelo duhovite, pa so le jezične. Zaio bo tudi naš odgovor le kratek. Dejali smo, da je mesto SLS v vladi. In dejali, da bo pač SLS sama nosila posledice, če bo vztrajala pri svoji sedanji in neaktivni politiki. »Slovenec« pravi nato, da se tolčemo po zobeh, Go*poda, to ni niti več jezičnost, temveč polomija. — Pa še o kosmati vesti. »Slovenec«, ki jo je hotel na vsak način naprtiti nam, naj bo vendar tako prijazen in govori konkretno! Resnica pa je ta, da je »Jutro opetovano že zagrozilo »Slovencu« in vselej z uspehom. In nato ga je tudi pohvalilo. Ali je to »flajscetel ali ne? Nazadnje še par besed o neokusnosti, ki jo je zagrešil »Slovenec« v svoji drugi beležki. Pravi namreč, da se zato. ker pišemo mi, nihče ne zmeni, da pa odmeva po vsej državi, če izpregovori SLS o gospodarski krizi. Ali bi hotel povedati »Slovenec za koliko miligramov je sedaj gospodarska kriza manjša, ker je spregovorila SLS? s leni pa seveda ne rečemo, da se hočemo primerjati s SL< temveč samo opozoriti na neumnost »Slovenčeve primere. Sicer pa »Slovencu čestitamo na samozadovoljstvu in da po 54. letih obstaja še ni mogel postni vodilen slovenski list. = St. Radič v Beogradu. Novinarji so se peljali Radiču nasproti v Batajnico. Radič je bit zelo dobre volje in jim dajal obširne in-lormacije. Dejal je, da d« razbitja koalicije »jgurno ne pride, ker bo storil vse, da se >.v.1 mirno poravna. Po njegovem mnenju bo *-v. vbido in je dobro. če vstoni. Mo ven n hočejo b,t zastopani v vladi. Sicer |;a je m. Radie prepričan, da SLS v Sloveniji < zelo nazaduje. Duhovniki pričenjajo vstop iti v njegovo stranko, kar je posledica njegovega govora na Krškem polju. Na zadnje je dejal St. Radič, da o zagrebškem incidentu ni vredno govoriti, ker so ga samo drugi napihnili. On je delal svoje medklice tako tiho, da ga Čehi niti slišali niso. Glede interpelacije jro-slanca Angjelinoviča pa je dejal, da je to zelo smrdljiva stvar in zato da ni vredno o njej govoriti. Nova vlada bo sestavljena že danes. = Italija ponuja Madjarski prosto luko na Reki. Kakor vse kaže, se bo jugoslovansko-madjarsko zbližanje končalo čisto drugače, kakor pa se je jiričakovalo v Beogradu. Ponudbe našega zunanjega ministra, da naj Ma-djarska uporablja Split kot svojo izvozno luko je bila v Budimpešti sicer precej toplo sprejeta, zato pa tem slabše v Italiji. In italijanska diplomacija je tudi takoj odgovorila s protiukrepom in ponudila Madjarski prosio luko na Reki. Od naše ponudbe ima torej Madjarska brezdvonino korist, ker more izbirati med Reko in Splitom, ker je Reka Madjarski bližja, zato je zelo verjetno, da se bo Madjarska odločila za Reko in naša ponudba bo imela dejansko samo la efekt, da bo dobila Madjarska od Italije velike koncesije. In mesto jugoslovansko - italijanskega zbližan ja bomo doživeli utrditev italijansko-madjarskega prijateljstva. Res, diven uspeh naše zunanje politike! = Bethlen demisijouiral. Dve uri4po končni razsodbi v procesu proti madjarskim fal-zifikatorjem je podal grof Bethlen demisijo celega kabineta. Državni upravitelj Horthy še ni povedal, če demisijo sprejme, temveč bo najpreje zaslišal nekatere vodilne politike. Splošno pa se sodi, da bo s sestavo nove vlade zopet poverjen grof Bethlen, ki bo izvedel manjšo rekonstrukcijo vlade in sicer v tem smislu. Sedanji iuteremistifim vodja zunanjega ministrstva Valko, ki je obenem trgovinski minister, postane zunanji minister. Za trgovinskega ministra bo imenovan profesor na tehnični visoki šoli Max Hermann, za notranjega ministra pa sedanji predsednik parlamenta Szitovsky, ki velja kot liberalec, seveda v madjarskem smislu. Sedanji notranji minister Rakovszki odstopi, oficiel-no zaradi bolezni, dejansko pa vsled tega, ker se je njegovo ime imenovalo tudi v fal-zifikatorski aferi. — S to rekonstrukcijo vlade je falzifikatorska afera zaključena in grof Bethlen, veliki protektor falzilikatorjev, bo še nadalje zastopal pred kulturnimi velesilami čast Madjarske. — Nepričakovane težave čehoslovaške vlade Ker tvori-24 slovaških poslancev jeziček na parlamentarni tehtnfci, hočejo j* polokaj krepko izkoristiti. Tako so v zadnjem hipu postavili nove zahteve. Zahtevajo za sebe ministra za Slovaško, sklenitev konkordata z Rimom, oprostitev cerkveilega zemljišča in še eno ministrstvo. Kakor se sporoča ne namerava Švehla tem pretiranim zahtevam ustreči in si je že poiskal zaveznike in sicer v narodnih socialistih. Njihov vstop v vlado pa hočejo češki klerikalci na vsak način preprečiti in zato je dosegel Sramek, da se pogajanja s Slovaki še niso razbila. — Na drugi strani pa se ponujajo Švehli tudi ina-djarski krščanski socialisti za gotove koncesije. Iz vsega lega sledi, da Švehla ne bo imel posebne težave pri dopolnitvi vlade in mu bo večina v parlamentu sigurno zajamčena. - Angleški rudarski šlrajk se p^struj«* Na zboru rudarskih delegatov je bilo s 4» tisoč 150 proti 184.336 glasovi sklenjeno o. odpokličejo rudarji moštvo, ki je oprav Iji " varnostna dela v rudnikih. Sklep rudarjev, pa ne bo imel posebuih posledic, ker je od tega delavstva le deset odstotkov organm- | ranih. — Na mnogih krajih je prišlo že do i krvavih pretepov med stavkujočimi in dela-| voljnimi delavci. Vendar pa je povsod poli-! eija hitro vpostavila red. IZ LJUBLJANE V LONDON. Po dolgotrajnih predpripravah se končno zberemo v soboto, meglenega poletnega poldneva na kolodvoru. — Pred vozom tretjega razreda vidiš kopico ljudi, ki se živahno pomenkuje in stiska roke. Pride čas odhoda! Okna so polna odhajajočih ‘ in okrašenih z nageljni. Vlak zapiska in oddrdra in le mahajoči robci nas še vi- j žejo z domačimi. Hitro se izgubi Ljubljana v megli in na daljni poti smo. Prvi trenutek smo vsi nekoliko presenečeni, a ki^ftp se vzdramimo in treba se je natančno sroznali z vso družbo. — Obiski i/. enega kupeja v drugega, običajne fraze in evo vam jo celo družbo, ki obstoja iz 29 oseb. približno polovica enega in polovica drugega spola. Brez vsakih posebnih neprilik prekoračimo mejo in ne dolgo na to se nam odpre pogled nu lepo Jadransko morje. Ne moremo se načuditi lepemu vremenu in solncu, ki se lepo blišči v sinjem morju. V Trstu smo. Treba je prestopiti v drug vlak. To je bil naš prvi prestop. Da bi ni i led?j vedeli, koliko jih bo treba še napraviti, bi nas gotovo zapustila dobra volja. Morali bi videti te naše prestope. To so vam bili pravi juntiški pohodi iz ene trdnjave v drugo. Vsi s prtljago obloženi, potnega ob-sedimo čez par minut že v drugem vlaku. lepo vsak na svojem mestu. Neudobni italijanski vagoni izpremene ne-i.o*|jt i nltšo dobro voljo. Saj jo imajo zato .tem večjo naši sopotniki, ki ves čas poti ''s* solnčn im 'za hodom pridemo v Mestre in biiS* » »-vNr.T.KK £ koncu. Počasi zapelje vlak v P1™" P,, str jo in izstopimo, lakoj nas b- j I mači — nam jih ni bilo treba in ko eden vidi, da govorimo slovenski, se prtfcv jedrnato in značilno odreže: »H..., saj znam tud' jest slovensk'! Pr-mej..., sej sm bla lud' jest u Lubiana.« . No, pa kljub temu zna slovenski. Iz kolodvora skoro ni bilo mogoče priti na prosto. Cela kepica agentov agitira za razne 1; iele v vseh mogočih jezikih. Pa tudi 1° težkočo premagamo in že se zibljemo po Ca-nal Grande. Neki prijazni domačin nam razloži vse znamenitejše stavbe. Markov trg! Izstopimo. Vse v številnih Inčih, Renečanke ogrnjene s šali se sprehajajo ob zvokih mestne godbe. Tu srečamo tudi prvega znanca domačina, prclesorja iz srednje šole. Mnogoteri znanci naše družbe ga obsujejo, a le za kratek čas. ker treba oditi proti kolodvoru. Spišemo še prve razglednice domov in sedemo v vlak na rezervirane prostore. Kupimo si še blazine. da bomo lažje spali in Benetke so z.a nflmi. Le malo časa sedimo na široko. Že na prvi postaji se vsuje toliko najrazličnejših ljudi v vagone, da vlak sani ni vedel, kam z njimi-Ta žvižga, drugi poje, nič nam ne pomagajo naše blazine, spati ni mogoče. Na vsaki postaji iščemo le pijačo, da si pogasimo našo žejo. Pako pridemo, trudni od spanja , navsezgodaj v Mila n. Da, res navsezgodaj, ker do osme ure ne dobiš kave prav nikjer. Umijemo se kar na glavnem trgu — kaj zato in čakamo, da odprejo kavarne. Nato pa po mestu! j Seveda je prva naša pot v stolnico. Res ve-1 ličastno poslopje, tako po zunanjosti ko po nikakor ne da primerjati. Res je veličastna Notre Dame v Parizu, veličastna je West-ininster Abate v Londonu, a ta prekaša obe. Ti stolpi in stolpiči so tako precizno napravljeni, kot bi bili iz lesa izrezljani. Pozna se ji, da so jo delali celih petsto let. Ostalo mesto, kolikor si ga je bilo mogoče ogledati v teh par urah, ga pregledamo površno s taksiji. Na splošno je mesto jjrecej različno od ostalih italijanskih mest in to zlasti, kar se tiče snage. Še ni prav poldne, ko smo že vsi otovorjeni s prtljago in kmalu nato nas vlak pelje dalje proti zapadu. V par urah smo v t o r i -nu in seveda je treba tudi tu prestopiti. Mehko sedimo v vozovih drugega razreda in novost za nas je tudi da nas pelje električna železnica. Nikjer ne vidiš ifičesar črnega dima in brez skrbi lahko gledaš skoz.i okno. ... Proga se vedno bolj in bolj vzdiguje, visoke gore, pokrile s snegom, se -koro navpično dvigujejo pred nami in na postajah se z.e kažejo francoska imena, še monseniski predor in že smo na francoskih tleh. V Molane moramo vsi izstopiti in oditi na carinsko revizijo, ki pa poteče brez. vsake ne-prilike. Pač pa nas hočejo vse zdravniško preiskati, češ. da prihajamo z. Balkana, °'ka iz bližine Carigrada, kjer razsaja — •>-J 0(1_ kuga. No. pa od te svoje namere kn. v)nku nehajo in čez uro že zopet -.'edi I pripravljeni. . voz. in večina Na razpolago nam dajo i- . h toda ne ! /lekne svoje trudne ude po k i | za dolgo časa. naznanijo, da je treba V Cbamberyu nHm^an.Ui ^ pQ, obleiSeni I ' "enesenlo sv(>jo prtljago v nov vlak. kjer prenesemo j r iivtmuiu jfuciupjc, •«•»« |'~ — * — -- i j ..pnflSeiliu a.-j- r . w i notranjosti. Z vsemi ostalimi cerkvami got- . pj*- odkažejo komaj tri kupeje. 1 skega sloga, ki smo jih pozneje videli, H<1 1 Tu sem se tudi prvič poizkusil s svojo francoščino, kakor smo se jo učili v šoli. Lepo, v izbranih besedah povprašam sprevodnika, koliko časa stojimo na kolodvoru in la mi v moje začudenje odgovori, — da ne razume angleški. Ta je pa lepa, sem si mislil, a pozneje sem se kmalu privadil n njih francoščini. Ko nanofci dan. smo že blizu Pariza. Vedno tik ob Seni gremo Na obeh straneh ■ so krasni vrtovi in vile in cez malo ^'Velik-m iz naše Ljubljane v tako ski avtomobilu i promet, privaditi ne more. , . . 2K de vei ei, s spat. da bomo sveti vrvenje m " jutrajMijo P° ro ^ via^ popelje v Boulog- . r Men. Nosači nam direktno iztrgajo "*tliago i* rok> 0,11 °Prav'io tudi vso zadevo s carino in vso našo prtljago dobimo že zmetano na kup na ladji. Komaj vstopimo na ladjo, se že začne ta naprej pomikati in pri tem opazimo veselo dejstvo, da se vozimo že pod angleško zastavo, smo torej blizu našega cilja. Se dobro ne izgubimo izpred oči francoske obale, že opazimo angleške in po dveurni vožnji smo v D o w e r u. Hitro opravimo običajne obmejne formalnosti, sedemo v vlak in odhitimo proti Londonu. (Dalje pi ih.) Ali je Nemčije republikanska? Te dni jo sklepal pruski državni zbor 0 odSJcodnini, ki jo ima Prusija izplačati Kohenzollerjem. Pruski državni zbor je rooral o lem sklepali, ker glasovanje o frrezodškodninski zaplembi premoženj Mvših knezov ni dalo zaželjenega rezultata in bi sicer o vsem vprašanju sklepalo 'sodišče, ki je pa popolnoma na otrani Iiohenzollerjev. V pruskem državnem zboru imajo večino republikanci in socialni demokrati imajo v svojih rokah najuplivnejše 'ministrstvo — notranje. Zato se je pričakovalo, da bo pruski državni zbor znatno reduciral pravice Hohenzollerjev ter vsaj v gotovi meri ustregel širokim .plastem ■i a roda, ki se pač ur, morejo ogrevali za to, da bi Hohenzollerji dobili za svoje ponašanje med svetovno vojno in za vso nesrečo, ki so jo naprtili Nemčiji, e kraljevsko nagrado. Toda kljub vse-mu pričakovanju se je to zgodilo. Pruski finančni minister Hoepher-Aachoit je. predložil načrt, po katerem ('?e. Hohenz-ollerji celo vrsto gradov, ' voli 250.000 julrov zemlje in gozda in ^oniaio še odškodnino v znesku 15 mili-j^tih mark, plačljivih v treh obro-1997 obrok je marca meseca leta “ ‘ °leg tega dobe Hohenzollerci šo i 'i v , urg pri Frankfurtu ob Meni, KJ„,S Ucai> da bi se hotel nemški cesar dotr °i UaSe^ti v Nemčiji. Pruska država j n nekaj gradov, razna gledališča ' Pa zbirke umetnin. Treba priznati, da JO bila Prusija do svojega kralja naravnost kraljevsko darežljiva. Francija je svoje dni zahtevala, da se 11 aj posestva nemških knezov zaplenijo M;)ri'3t reparacij. Ta predlog pa je bil taU <1V ^a<^co °^bit in danes je stvar u 'o urejena, da dobi povzročitelj sve- lovne vojne skoraj vse premoženje nazaj, dočim si lahko Francozi svoja razdejana .poslopja sami zgrade, kajti tudi od reparacij dobe drugi s eč ko Francozi, ki se morajo poleg tega sedaj boriti, da vzdrže frank. Odškodnina, ki jo plača nemški nared Hohenzollerjem je končno interna nemška stvar in če so nemški davkoplačevalci zadovoljni, da žive na njih račun Hohenzollerji, nimamo vzroka mi se radi lega razburjati. Stvar pa je važna tudi za nas, ker dokazuje benevolenca na niškega naroda do Hohenzollerjev, da je republikansko mišljenje v Nemčiji silno na slabih nogah in da je Nemčija prav lak o monarhistična ko tedaj, ko je povzročila svetovno vojno. - Če pa je ostalo mišljenje Ne*mčije v resnici neizpremenjeno, potem pa tudi ne drže vse one nade, ki jih stavijo pacifisti v demokratično Nemčijo. Kaj pomaga Locarnski sporazum, kaj sestane«'; v Thoryju, če pa ni bila Nemčija pri teli sestankih s srcem, temveč samo s hladnim razumom. In kako naj na drugi strani francoski demokrati predro v Franciji z mislijo zbližanja z Nemčijo, 'če pa imajo njih nasprotniki vedno nove dokaze, da revanšua misel v Nemčiji ni umrla. Nemčija mora zato dokazati, da je res izpremenila svoje mišljenje, da je postala res demokratinča država in da ne računa s povratkcim VVilhelma in Hohen-zollerjev na vlado. .Odškodnina, ki jo daje bivši vladarski 'rodbini pruski državni izibor, gtJvori o nasprotnem in zato je dvakrat nujno, da je demokracija pozorna, dokler '/-oliraiiSll''bUIly 'P0P°*noi’'a osamljen in novi ministri v dvorano, e ' komunisti ironično klicati: -»Nemci v vladi a xr ~ i Ko so ■- v’ ’ Kramar v revoluciji!' ,,trov Se ^^itala imena nemških mini-Bifii’ie,neki komunist napravil opazko: vzbud i6 h, deitsch!« Opazka je ■ zdi'v I 3 ve’sel°sti. Socialisti so se 1 /j’ vsakega medklica. Stri‘biray je abi zapustil dvorano. Pri odhodu so 'n' klicali komunisti: Tempi passati! . končanih otvoritvenih formalitetah Je pie*-'itat ministrski predsednik Š veli la vladno deklaracij«, osnovo ^\^'dpdU I’0 U°Va vlada obd,vžaIa 1 1*Cembru lanskega leta objav- lenega^programa. Vzdržala bo kontinui- o cii/;,nnega razvoja, tako, da bodo dr-•<_ ojanj zaupali programu vlade. Naj-Hizje naloge vlade so sprejem državnega proračuna za 1. 1927, davčna reforma, zakon o državni obrambi, odprava volilne pravice vojakov in žandarmerije ter zakon o pospeševanju gradenj. Sedanja vlada je parlamentarna vlada ter bo po- Otvoritev parlamentarnega zasedanja. zdravlijala vsako zdravo inicijativo za stvarno in pozitivno kritiko. Za izivršitev vseh vladnih nalog sta neobhodno potrebna mir in red. Stranke, ki so se sestale letošnjo pomlad na gotovem programu, je vodilo stremljenje, da dado parlamentu delovno zmožnost. Ta razvoj je vodil do sedanje vlade. Sprememba poinenja razširitev politične baze našega parlamenta in s teni tudi novo etapo v razvoju naše države. Viden znak naše poštene odločenosti, da dosežemo stabilizacijo notranjih, kakor tudi zunanjih razmer in da se ne bomo obotavljali niti pred rešitvijo najtežjih problemov je naše skupno gospodarstvo, pri katerem sodelujejo vse plašiti naših državljanov brez ozira na narodnost, vero ali socialni razred. V naši državi, ki je klasičen primer ozkih stikov različnih kultur, nastopamo danes skupno delo, da ustvarimo harmonično medsebojno življenje v mejah naše države in njene velike zgodovinske misije v Srednji Evropi. Desetletja so poskušali ustvariti boljši način skupnega življenja. Danes, hvala zmagi demokratične misli, se -moremo v svoji državi brez tuje patronance podajati koit enaki z enakimi. Vemo, da različnost kultur ne izgine. Za kar pa gre se-»j m o čemur smo prepričani je, da izboljšamo način reševanja in odstranjenja medsebojnih sporov in razlik. R Pregare: 1 Bonske igre v koprivnici na HRVAŠKEM. Kmalu so , * Pravljatj prihajati igralci in se pri- marna jn Predstavo. Obednica, hodniki, pite Pretvorili0 kuhinja v župnišču — vse se postava . .^garderobe. Vieoka župnikova igralcev iei 'e 1111611 to maso (okoli 120 zdaj onemu’ !>°1,laga in popravlja zdaj temu, Pr^im žl,pnik; Župnik, ih lepo m, nemiejn zako>pčati, slišiš sv Petra — Kaj se tort vrtiš ka:k svrmka, se jezi ‘Mal na svetega Janeza, katerega šminka. Ti Krištuš, hodi sim, bum tebe od mah ' ‘!V ' ' se med njimi najbolj Sfera!, kliče Pilat, ki UM«. I ,1,11, »VI 'l® im markiranje. «T2; j.*'efasni, velečasni pogleite, ovi Židov krifj ngjj.^oje »opanke (mislil je sandale) No^n^iaski vojak. Se obrnj] k° m>r! je mehko miril župnik ter „ 7’ A [,,i„ Prišedšemu Iškarijotu. 81 t''1- da si zakasnil. Em je 7i " vol * ne 1)1,5 Sotov do početka. tn Ali so MSn.' Ilis ll,0t,el d°j,i- Zn»te fllu- s,V' ■— l„JnJ‘ai ne 1,0ito- -la bum mam go-tar, deža Iškarijota igra namreč po- ko buž> £ • . •> sumi in ropota v župniiču kot v i kakem Čebelnjaku do pot tretje ure Takrat pa naenkrat vse utihnile. Doli v »gledališču I je začela predstava. j Tik pred začetek predstave prilomasti žup-! mk na oder. Pod pazduho debel in masten i rokopis, v roki velik zvon, s katerim maha sem ter tje po zraku, da te od silnega zvo-nenja bole ušesa. Zdelo se mi je, da sem za kulisami kakega potujočega teatra, župnik pa da je direktor ali režiser. In zares je njegov obraz dobil čisto drug izraz. Prejšnja dobrodušnost je izginila in pokazala se je konfuzna razburjenost, nemiren po-pled in ^oster, trd glas. Igralci so stopili za Kulise, župnik je izginil v suflerniško luk-njo, za odrom je zahreščal harmonij in zbor Je Zapel ‘Prožno pesem. -leži so hm V gle,diš?e med publiko. Vsi *e- (200. Vefinoma S tud, gosposk,!, ljudi sem opazil doMi ' Vsi so napeto poslusali, le Judežu Iškarijotu so se tuintam smejali, če je kakšno mastno povedal in se je pri tem komično nakremži). Igralec, ki igra Judeža, rad pretirava. O predstavi sami je treba reči, da je na vsak način dobra. Kostimi so zelo lepi, skupine naravne, nekateri posamezniki so pa naravnost izborni, škoda le, da maske niso boljšo. Predvsem je treba pohvaliti Marijo, Kristusa, Judeža, Magdaleno (prekrasni lasje!) nadvse pa Jakoba apostola (edina prirodna um- il koncu svojega govora je minister Švehla naglašal, da pemenja nova vlada jamstvo za demokracijo in za mirno sožitje z Nemci v Češkoslovaški republiki. Finančni minister dr. Engliš poda nato poročilo v proračunu za leto 1927, /a katerega je karakteristično, da popolnoma loči državno upravo od gospodarskih obratov. Dasiravno se bo uporabil prebitek državnih obratov za investicije in čeprav so bo dalo državnim železnicam 20 odstotkov prometnega davka kot doplačilo, vendar izkazuje proračun 20 milijonov kron aktive. Novi izdatki (plačilni sistem, prirastek šolskih izdatkov) znašajo vsoto 800 milijonov kron. Odpade pa davek na premog ter nekateri drugi davki, kaiterili odbitek znaša približno 100 milijonov kron. Državni dolg znaša 35 milijard kron. Dobiček obratov znaša 1150 milijonov Krr.n, všteti so dohodki iz tobačnega monopola in državne loterije. Carine se računajo na milijardo kron, druge takse pa na 1600 milijonov kron. Ostane še šest milijard, ki se pokrijejo z davki. Obrestna mera se zniža. Dr. Engliš je mnenja, da bodoče leto ne bo ugodno v gospodarslkeni oziru. Zunanja trgovina pada, brezposelnost se veča. Glede obrestne mere je na programu takoj za prve dni njeno znižanje. Nasladno leto se bo prešlo 1; radikalni konsolidaciji denarnega prometa. Tečaj državnih papirjev je višji kolt lansko leto. Industrija se mora ekononnizirati in koncentrirati v večjem slogu. Rešitev ne obstoji v inozemskem kapitalu. Minister dr. Engliš je zaključil: »Popolnoma zaupam bodočnosti!« Volitve novega predsednika senata. Po otvoritvi senata so vladne stranke, 'kakor tudi narodni demokrati ter češkoslovaški klerikalci zahtevali nove volitve predsednika. Volitve bodo 20. t. m. Sedanji predsednik je vodja narodnih socialistov Klofao. Presvet*. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. D r a m a : Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 16. oktobra »Joy«, premiera. Red B. Nedelja, 17. oktobra: »Doktor Knock ali Triumf medicine«, komedija. Izven. Ponedeljek, 18. oktobra: »Skopuh«, komedija. Red E. Opera. Začetek oh pol 20. uri zvečer. Sobota, Hi. oktobra: »Grofica Marica«. Red 1) iNedelja 17. oktobra: »Tannhauser«. Izven. 1 onedeljek 18. oktobra zaprto. Premiera Gahvorthvjeve igre »Joy<. Opozarjamo na premiero, ki bo v ljubljanski drami v soboto, dne 10. 1. m. ob 8. uri zvečer. Vpnzori se prvikrat Gals\vorthyjeva igra '."•»o.v , kjer nam znani angleški avtor s človekoljubno ironijo slika skupino ljudi, ki jih vezejo m razdružujejo intimni rodbinski od-nosaji. v osredju je konflikt med materjo in hceiko zaradi materinega ljubimca, ki se med ^obe vrine. Ljubezen pa pokaže materi in nceri pravo, vsaki svojo pot. Naslovno vlogo igra ga. Šaričeva. V glavnih vlogah sodelujejo gg. Marija Vera, Medvedova, Le-var, Kogoz, jan Režira g. M. Pugelj. »orolioa Marica« za abonente reda D. Da-nes zvečer se poje v običajni zasedbi »Grofica Marica« za abonente reda D. Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. v nedeljo, dne 17. t. m. vprizori drama velezabavno satirično komedijo »Dr. Knock ' ali triumf medicine« z g. Rogozom v glavni vlogi, la komedija je pri vseh svojih dose-danjin vprizoritvah izborno zabavala občin- stvo. — V operi pa se poje zvečer ob pol osmih Wagnerjeva opera »Tannhauser« v sledeči zasedbi: glavno ncslovno vlogo pije režiser g. Zdenko Kniitl, Hermana g. Peiet-to, njegovo nečakinjo Elizabeto gdčna Žn.lti-dova. V vlogi Venere nastopi prvikrat na na-Sem odru odlična pevka ga Thierrv-Kavčni-kova, pastirčka pa poje ga. Ribičeva. Vitezi in pevci poleg Tannhauserja so gg. Holod-kov, Kovač,-Janko, Mohorič in Zupan. Obe predstavi se vršila kot izvenpredstavi. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi. Koncert »Ljubljanskega Zvona«. V pon-deljek, dne 18. t. m. se vrši v Frančiškanski cerkvi cerkveni koncert pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona« v počastitev spomina umrlega staroste slovenskih skladateljev ter najbolj popularnega svetnega in cerkvenega komponista Antona Foersterja. Koncertni spored izvajajo ravnatelj Stanko Premrl (crgle), gdč. Špelea Ramšakova (sopran solo), celotni pevski zbor »Ljubljanskega Zvona in pa orkester orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Vsi pod vodstvom neumorno delavnega zborovodje Zvo-.iiRŠev g. Zorko Prelovca. Spored sam obsega, tri skladbe Foersterjeve in pa razne orgelske komade, ki so po večini delo znamenitega skladatelja Arigo Boito. Spored, Anton Foerster in sodelujoči, predvsem pa agilni Zvonaši zaslužijo vso našo pozornost ter obilen poset tega cerkvenega koncerta. Pripominjamo, da je vstopnic vseh vrst in cen še dovolj na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene . so nižje kot običajno koncertne. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU. Repertoar: Sobota, 16. oktobra ob 20. uri: »Veronika De-seniška«. Premijera. Otvoritvena predstava. Nedeljo, 17. oktobra ob 20. uri: »Morala«. Premijera. Pondeljek, 18. oktobra. Zaprto. Izpred sodišča. »Jutro« obsojeno, ker ni priobčilo popravkov. Včeraj, dne 15. t. m. se je vršila razprava o tožbi min. Puclja proti »Jutru« oziroma njegovemu odgovornemu ured-nik,}! Franu Pucu, radi prestopka zakona o tisku, ker ni hotelo »Jutro« priobčiti popravka, ki mu ga je min. Pucelj poslal. tiskovnemu senatu predseduje v. s. s. Mladič, obtožencev branitelj je dr. Knai-lič, za topni k min. Puclja je dr. Marušič. Dne 8. septembra t. 1. je objavilo 'Jutro« uvodni članek, v katerem trdi, da je imiuister Pucelj izjavil, da »nasprotniki SDS nimajo razloga pripustiti, da se volitve (sc. v ljubljansko občino) vršijo, ker vedo, da bodo zmagali demokrati«. Minili ister Pucelj je poslal -»Jutru« z ozirom na to besedilo popravek, v katerem ugotavlja, da ni nikdar dal take izjave, ki je gladko izmišljena. Nasprotno je prepričanja, da bo SDS pri teh volivah gladko prepadla. Vsled tega odpadejo tudi vse konsekvence, katere izvaja »Jutro« iz te izmišljene izjave. Popravka, ki ga je minister Pucelj podpisal in poslal »Jutru« pre'ko pristojnega sodišča, »Jutro« ni priobčilo. S tem je podan prestopek zakona o tisku, čl. 29. Obtožitelj predlaga, da se obtoženec kaznuje v smislu cit. Siena na denarno globo in na priobčitev popravka. Po plaidoyerju obeh odvetnikov je bil obtoženec obsojen na 500 Din kazni, na priobčitev popravka in na plačilo sodnih sfroškov. ’ ska), Kajfeža, Pilata, Janeza apostela itd. Vsi so brez razlike zelo pridni in lahko ponosni na ^voj trud. Žal, da delo samo ni dobro. Predvsem predolgo je. Pomislite: 9 dejanj in 30 slik! Traja pa od 2 m pol do 8 in pol zvečer, torej celih 6 ur. To je preveč. Utruja igralce in publiKo. Tako sem opazil v začetku pri publiki dosti več napetosti kakor proti koncu !{o *° začeli nekateri kaditi, piti, govoriti itd. lo je samo ob sebi umevno, če pomislite- r* slik 'mate samo eno pavzo, lu bi dober svet dosti pomagal. Še nekaj o nici1 inTi!; TekKi\ ki i8rai° v Kopriv- -,Je.Preveden iz nemškega, je pre- n rktn pa,Z;l se’ da S« je napisal neliterat in usro enostavno sestavil po sv. pismu. Kri- PSedija bi se dala izvrstno umetni-,«kt,V«n h’ če I)ride v roke elweku- ^ ie Skimf rf ¥ se ne bi našel hr- i)rivni5ko rat' ®l°vek, ki bi nalašč za ko-hnlKi t!,1?™ s'Pisal Pasion? Gotovo bi bil im-,;n’ . ,e ,ta sedanji, ki ga igrajo. Nemci mnV a’ ga ’gra v Oberammer- ser 'i lle'<0 dnigo, ki ga je spisal Karl Wei-•1 d •" namenil za protesta ntovske pasion- ‘ v Weimarju. To delo je izborno — n k° in tehnično dovršeno. Do pasion-?i Postav v Weimarju pa žal še ni pri-!' °- ■Jtišal sem, da se s to mislijo bavi mojster Max Reinhardt. Vsekakor bi za naše bilo potrebno, da se stvori boljše delo nego je sedanje — in krajše! Ideja pasiona v Koprivnici in izvedba zasluži torej vsako priznanje, škoda le, da leži Koprivnica nekako vstran. Prvič je preblizu državne meje, drugič so slabe železniške zveze z Zagrebom in ostalimi kraji. Tudi bi bilo treba popraviti gledišče v formo amfi- teatra, izboljšati reklamo, z eno besedo po-skrbeti za boljši tujski promet. Župnik Pa-vunic je že večkrat prosil, da bi država kaj pripomogla, pa ni dobil nobenega odgovora. Seveda dokler je stvar v takem stanju ni ra-cunati na državno podporo, razen na eventualni popust pri železnicah. Vendar bi pa občina lahko kaj storila v tem oziru, saj je lo tudi v njeno korist. Pasionske igre v Koprivnici — če se bodo umno vodile — postanejo lahko zelo zanimiva privlačnost ne samo za Jugoslovene, ampak tudi za tujce, ki posečajo našo državo. V Zagreb smo se morali povrniti s posebnim izletniškim vlakom. Gospod župnik nas je toplo pozdravil, spremiti pa nas ni utegnit, zakaj na dvorišču so nastavili igralci sod tistega zlatorumenega Zagorčana. da si iz-plahnejo utrujena grla ... Vlak je drdral proti Zagrebu. Nekje v kotu so dekleta zapela: »Marija, k tebi, mi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo... Vedel sem, da so Slovenke, da služijo v Zagrebu in da so služkinje. Gotovo so mislile, da so na božji poti... (Konec.) Dnevne vesti. NI PRI -VAS KORUPCIJE. Uadičevski poslanec Ur. Pernar je tožil dva bivša radičevca, ker ata mu očitala korupcijo. Pri razpravi se je ugotovilo, da je prejel Per-nar za uspešno intervencijo v korist peiro-varaidinske občine 20.000 dinarjev. Obtožencu ata trdila, da je to korupcija, zastopniki občine pa so izjavljali, da je bila usluga, ki jo je izkazal dr. Pernar, zelo velika in honorar v znesku 20.000 dinarjev zelo skromen. Sodišče se 111 moglo odločiti ne za eno in lit* za drugo stran in je razpravo odgodilo, ker pri nas še ni pojem korupcije kodifi-ciran. in. tako srno Uvala bogu mi srečni Jugoslovani oproščeni vsake korupcije, in da je temu res tako, ve vsa naša javnost. — Na j*omoč našim cipkaricam! Strahota poplav je prizadela večino krajev, kjer prebivajo naše uboge čipkarice. Te so doslej čez* zimo prebedele cele noči za blazinicami, da so si zaslužile vsaj za najnujnejšo obleko. Za-10 priporočamo nakup edino domačih čipk, da se preskrbi najbednejšim vsaj nekaj dela čez zimo. Uvoz tujih čipk v našo domovino veljaj daneis za sramoto in uečlovekoljubno dejanje! — Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. Redukcija železničarjev začasno ustav? Ijena. Krediti za izplačilo plač železničarjem, ki fio imeli biti reducirani so dovoljeni do 31. decembra, odpovedi, ki jih je prejelo okrog 2000 železuičarjev so začasno preklicane, začasno zato, ker bo morala železniška uprava omenjenim uslužbencem s 1. januarjem zopet odpovedati službe, če ne bo dovoljen nov kredit. — Nesigurnost položaja železničarjev je službi naravno na kvar. Savez jugoslovenskih železničarjev zbira podatke o odpuščenih uslužbencih in škodah, ki jih trpi služba zbog omenjenega postopanja z železniškimi uslužbenci ter pripravlja ponovno energično intervencijo pri prometnem ministrstvu in generalni direkciji državnih železnic. Dne 24. t. m. se vrši v Beogradu železničarski kongres, ki bo pretresal vprašanje redukcij. — Znižanje tarile za poštne pakete. S 1. novembrom se zniža težna pristojbina za pakete v tuzemskem prometu. Nova težna pristojbina je sledeča: do 1 kg 6 Din, od 1 do 5 kg 10 Din, od 5 do 10 kg 20 Din, od 10 do 15 kg 30Din,od 15 do 20 kg 40 Din. Za pa^ kete večjega obsega (ločenko) se bo plačevala dvojna težna pristojbina kakor doslej. V rednost na pristojbina, dostavnina, obvestnina in druge paketne pristojbine ostanejo neizpre-menjene. — Zakon o prisilni poravnavi. V trgovinskem ministrstvu se izdeluje nov zakonski načrt o prisilni yoravnavi. Pred končno redakcijo bo pretresla načrt posebna anketa gospodarskih krogov. — štipendije za inozemske dijake. Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim s« razpisuje 10 štipendij za inozemce, ki hočejo v naši državi študirati. Troje štipendij je določenih za Francoze, po dvoje pa za Angleže, Češkoslovake in Poljake. — Konferenca o mednarodnem železniškem prometu. Te dni se vrši v Belrinu konferenca o mednarodnem železniškem potniškem prometu. Konference se udeležujejo zastopniki vseh evropskih držav in Jajponske. —' V prometnem ministrstvu se pripravlja ukaz v premestitvi in upokojitvah večjega števila uradnikov direkcije in prometnih uslužbencev. Ker so vsa mesta zasedena, ministrstvo ne sprejema začasno nobenih prošenj za sprejem v železniško službo. — Kongres geometrov v Parizu. Te dni se vrši v Parizu mednarodni kongres geometrov Naš udruženje geometrov zastopajo delegati: predsednik udruženja Dragomir An-donovič, glavni sekretar udruzenja V rbano-vič in urednik »Geoinetrskega Glasnika« be-ver. . . . — Ilizautološki kongres. Prosvetni minister je odobril na podlagi sklepa ministrskega sveta podporo v znesku 250.000 za prireditev med narodnega bizautološkega kongresa, ki se bo vršil v Beogradu. — 1’roviiijski proces zoper nekdanjega ministra. Te dni se je vršil (pred pred sarajevskim okrožnim sodiščem zoper bivšega trgovinskega ministra Derviša Omeroviča proces radi vrnitve sv o te 50.000 dinarjev. TožMeljica je bila Združena centralna banka v Sarajevu, ki mu je dala za čas njegovega minfetrostanja ta znesek v ta namen, da bi bil izvedel kot minister fuzijo med Hrvatsko centralno banko in Muslimansko centralno banko. Ker do f im je med tem, ko je bil Amerovič minister, ni prišlo, je zahtevala banka denar nazaj. 1 o-ženee je ugovarjal inkompetenco. Sodišče je ugovoru pritrdilo ter tožbo zavrnilo. Razpisana služba poštarja. Pri posti Sv. Vid pri Ptuju je razpisana služba pogodbenega poštarja. Prošnje je vložiti na direkcijo pošle in telegrafa v Ljubljani do 25. t. m. — lntenerska oficirska šola. Dragi redni tečaj inženerske oficirske šole v Beogradu se prične dne 1. novembra. Pouk bo trajal 9 in pol mesecev, in sicer teoretični 7 in pol praktični pa 2 meseca. — Iz univerzitetne službe. Za rednega profesorja zgodovine na zagreb. univerzi je bil imenovan profesor ljubljanske univerze dr. Ljudmilo Hauptman, za rednega profesorja za fizikalno geografijo dr. Artur Gavazzi, dosedanji redaii profesor ljubljanske univerze. — Iz železniške sjutbe. V območju ljub; ljanske železniške direkcije so vpokojeni uradniki: Auton Bergar, Kajetan Kobal, Ivan Kolar Fran Leskovar, Franc Markuš, Srečko Reber in Josip Vindiš. _ Iz veterinarske službe. Veterinar pri cel iškem okrajnem glavarstvu Filip Kulterer je imenovan za veterinarja pr, okrajnem v ,v“'1 mednarodni m policijskim kongresom se je vzpostavil, koi smo poročali, zanimiv policijski muzej. Sedaj nameravajo pretvoriti muzej \ stalno institucijo. — Uiplomski izpit. .\a filozofski fakulteti IjiibljaiiteKe univerze je diplomiral iz zgotio-\ me in geografije abs. phil. Pavle Blaznik. — Potres. V torek je zabeležil observatorij pod Triglavom tri potrese z epicentrom > oddaljenosti 700 km, v sredo pa tri potrese z ognjiščem, oddaljenim 10.000 km. 1000.000 dinarjev na glavo glasovnega razholjnika. Notranje ministrstvo je razpisalo na glavo glasovitega razbojnika Koganoviča, ki se poliKa s svoj tolpo v Cruigori in Hercegovini, nagrado 100.000 Din. — Katastrofa pri maturi. Med czernov iškimi študenti vlada le dni veliko razburjenje. l’ovod temu je katastrofalni fiasko letošnje mature, pri kateri je padlo nad 00 odsioiko\ dijakov, Pantje pravijo, da sia jini siavila dva profesorja tako ležka vprašanja, da bi jih bil odgovoril komaj kak visokošolec. Dijašivo je jiriredilo veliko poulično demonstracijo, ie-koui katere sta bila profesorja tepena. Policija je aretirala 20 demonstrantov. Neki 18-letui maturant je pobesnel ier so ga morali oddati v umobolnico. Dijaki, oziroma njihovi stariši so izposlovali, da bo prosvetno ministrstvo rezultat mature revidiralo. Profesorji pravijo, da so dijaki strašno bornirani, nezaslišano nevedni in brez interesa za znanost, lo pa v prvi vrsti zato, ker gre za manjvreden med vojno, oziroma ipo vojni dorasli niateri-jal, v drugi vrsti pa zato, ker se brigajo lantje samo za uogobrc in drugi šport, mesto za knjige. — \ isuka šola za neveste. Bostonska univerza je uvedla novo panogo pouka. V' šest ! semestrov trajajočem tečaju se pripravljajo dekleta za zakon. 12 profesorjev jim predava. V seminarjih poučujejo dekleta v negi dojenčkov, kuhanju in drugih praktičnih predmetih. Ob zaključku tečaja se vrše Izpiti- Deklica, ki napravi izpit z dobrim uspehom, dobi naslov -»certilied bride«.. Eno celo leto traja pouk o zakonskem pravu. — Zakonska tragedija. Sodišče v Pančevu je obravnavalo te dni zakonsko tragedijo mladega j ara Ankučič. Lazar Ankučič, trgovec v Pančevu, se je poročil z mlado in lepo ženo. z neznanih vzrokov je prišlo med mladapo-ročenirna že tretji teden po poroki do prepira, tekom katerega je mož Žano v j>onlelji ležečo ustrelil. Lazar se je skušal zagovarjati s tem, da je ravnal v silobranu. Zagovor pa ni držal in Lazar je bil obsojen na 7 lel let težke ječe radi uboja. — Eksplozija v veterinarskem institutu. V veterinarskem institutu univerze v Leipzigu se je pripetila te dni eksplozija, ki je povzročila veliko materialno škodo. Eksplodirala je retorta, v kateri se je nahajal spirilu-ozen preparat, ki se je pri tem užgal. Plamen je objel še ve6 drugih steklenic, v katerih »e je nahajal Špirit in eter in ki so všteti tega pravtako eksplodirale. V trenutku je izbruhnil v sobi požar. Ognjegasci so imeli dve uri opraviti, predno so ogenj udušili. — Lnior iz častihlepnosti. V Oranienburgu v Berlinu je izvršil te dni neki 22-letni brezposelni privatni uradnik v namenu, da bi jirišel v svrho nadaljevanja študija za filmskega igralca do denarja, trojen roparski umor. Zaklal in ropal je 76-letnega upokojenega poštnega tajnika, njegovo 66-letno soprogo in njegovo 43-letno hčer. — Dva policijska kamiona z 52 mladoletnimi plesalkami. Te dni je bil otvorjen v Turinu nov dansing. Policija je dobila anonimno obvestilo, da zasleduje podjetnik sumljiv cilj. Zato je ilokal obkolila in izpraznila. Policijski agentr so aretirali 52 mladoletnih deklet ter jih odvedli na dveh kamijonih na policijo. Kamijona, natrpana z elegantnimi mladimi damicami, ki so jih spremljali kara-binerji, sla zbujala veliko pozornost. Velikn množica občinstva je oblegala policijsko poslopje. Deklice so bile izročene njihovim sta-rišem. — Zlatnike so našli v Zlatorog-torpeiitimi-vern milu: Anica Slergar, Ljubljana, Kolodvorska ulica; Jožefa Fischer, Račje; Marija Dernovšek, Stolovnik pri Rajherburgu, Mici Bajželj, Klanec pri Kranju; Jožefa Terman, Loke, Zagorje ob Savi; Cilka Golmayer, Brezje pri Radovljici; Marija Kajzer, Suta 30, Žabnica pri Škofji Loki; Anica Novak, Žveri jak pri Frežicah; Ivan Weitzer, Maribor, Koroška 18; Marija Faleskini, Dolna Straža; Frančiška Perko, Križe na Gorenjskem; Francka Stergaršek, Savnapeč, Hrastnik; gdč. Kamenšek, Toplice na Dolenjskem, Milka Jaki, Zagreb, Prilaz 70; Lavoslav Herman, Zagreb, Iliča 136; Sava Cvetaiic. Mraklin kot Velike Gorice; Karolina Krapi-nec, Bregi; Pavla Aladrovič, Tuzla, Dragica Vukanovič, Sarajevo, Kralja Petra ul.; Magda Vidošek, Zlatar. _ , . Nova knjiga pesmi Alojzija Gradnika- Izšla je najnovejša izbirka pesmi Alojzija Gradnika v založbi »Juge v Ljubljani. Knjiga nosi naslov »De Profundisc. Naprodaj je v vseh knjigarnah. Cena broširanemu izvodu 30 dinarjev. — Višji tečaj Vidovičeve dopisne šole je že pričel. Vpisi se vršijo do konca t. m. Vse informacije o tem tečaju daje klubov tajnik g. Vladimir Kra-vos, Ljubljana, Narodni dom. Informacije se dajejo samo pismeno in je priložiti znamko za odgovor. — Fizikalno zdravilišče je s 1. oktobrom t. 1. olvoril Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svoji novi stavbi na Mi- i klošičevi cesti 20. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat. — Jugoslovanski poslovni koledar za leto ! 1927 je pravkar izšel pri I. Gajšek nasl.. Sv. j Petra cesta 2. Koledar je izredno praktičen, ' obesga zaznamovalno tablico, letne zapiske, ! prostor za splošne zapiske in,še za posamezne ! dni. Na koncu so pridejane »Poštne in br- * roja v ne pristojbin©« ter takse za zadeve, ki S pač pridejo tu in tam na vrsto in je dobro, * če ima človek točen seznam pri roki. Kole- = Radio potrebščine = : ! v največji izbiri ima stalno v zalogi FRANC BAR, Ljut lij a na Cankarjevo nabrežje fetev. 5. .......... - J- J Telefon Štev, 407. dar je zelo solidno opremljen, lisk juistin in lep, papir bel in Irjiežen (v splošnem mnogo boljši od lanskega). Ze dejstvo, da je doživi ! koledar s tem letnikom že o»mo obletnico, go vori za praktično in smotreno uredbo. v soboto in v nedeljo ODKUPITI-: se vsi |»ri našem ženslvtt v korist nesref-nim gorenjskim poplnvljeiueni. LJabllana. I— Pasji kontumac ukinjen. Ker od 20. junija dalje v Ljubljani ni bito nikakega novega slučaja pasje stekline, se na podlagi §§ 41 m 42. zakona z dne C. avgusta 1909 drž. zak.j štev. 177 z dne 5. avgusta 1926, mag. štev’. 20.276 odrejeni pasji kontumac za meslo Ljubljano ukinja. 1— Pred šentjakobsko šolo so mestni delavci zasadili na hodniku nekaj mladih drevesc, okrog katerih so napravili okusne zelene travnate gredice. Tako je prišlo ludi v ta okraj nekaj zelenja. Svoj čas se je mnogo govorilo o tem, da bo Kranjska hranilnica odstopila svoj bližnji, z visokim zidom obdani vrt, javnosti na razpolago. Kaj ko bi kdo z nova načel to vprašanje. d— Vidovičev klub v Ljubljani sporoča vsemu članstvu in javnosii, da predava veliki ljudski vzgajatelj in vodja etično-iprosvetne šole v Sarajevu, g. Miljeuiko Vidovič v nedeljo, 24. oktobra t. 1. v dvorani inestnega doma o temi: H človeku.< Na to velevažno predavanje vabimo vse, ki hrepenijo po boljšem človeku. — Da sprejmemo tega velikega ljudskega vzgajatelja kar najlepše in najdo-stojnejše, se vrši v soboto lb. t. m. ob pol S. uri zvečer v Narodni kavarni razgovor. Pridite vsi in točno. il— Plesni oddelek »Atena« javlje, da je prva plesna ura za 11. tečaj (naraščaj) v toiek, dne 19. t. m. ob 18. uri; in ob tričetrt na 20. je prva ura za IV. in V. tečaj, v mali dvorani Narodnega doma. — Načelnica. ,1— Merkurjev plesni tečaj je vsako soboto od 8. do 12. ure zvečer v veliki dvorani Kazine. Maribor. m— Mestni magistrat mariborski razglaša, .-+© veljavnost imree veliltegu iupan« mariborske oblasti o pobiranju obč. davitine na iovomino v prid gradbenemu skladu mestne občiie mariborske >po sporazumu z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani z veljavnostjo od 1. septembra 1926 do nadaljnega, najdalje pa do 31. decembra 1920, podaljša. nl_ otvoritvena predstava v mariborskem gledališču se vrši v soboto 16. oktobra ob 20. uri z prelestno Župančičevo tragedijo »Veroniko Deseniško«. V režiji prof. O. Šesta kot gosta. — Kot druga predstava bo v nedeljo 20. oktobra duhovita satirična veseloigra od Thonie »Morala«. In to delo, ki v izredno zabavnem tonu razkrinkava »laži-moraliste« in bombastične frazerje, režira g. R. Železnik. ni— Udruženje vojnih invalidov v Mariboru bo tudi letos do praznika Vseh svetili vojaško pokopališče popravilo ter vse ^vojaške grobove brez razlike narodnosti okinčalo. .Mestni magistrat in vojaška oblast sta dala radevolje na razpolago delavne moči. Ureditev vojaških pokopališč vodi ravnatelj Mestnega pogrebnega zavoda g. Emil Grbec. m- Obrtna nadaljevalna šola prične s poukom dne 15. oktobra, Solo vodi prof. Fink. m— Mariborska policija išče bivšega lastnika kavarne >Central<, ki se je pr^elil, ko i ,prodal kavarno »Central« v Mariboru, za stailno v Gradec. Mož je 4. avgusta odpotoval iz Oradca ter izjavil, da potuje v Maribor v svrho ureditve nekih denarnih zadev. Videli s0 ga tudi res tu. Bil je v družbi neke mlade daime. Ker postaja zadeva zagonetna, .poziva policijska oblast vse občinstvo, da javi takoj vs, kar ve o bivanju Julija Ruppriha v Mariboru. Imenovana dama pa se poziva, da se javi nemudma na policiji. m— Na profesorskem obenem zboru je bil ponovno izvoljen za predsednika ravnatelj drž. gimnazije v Mariboru g. prof. dr. Josip Tominšek. ’ ® m— Oton Župančič pri otvoritveni predstavi. Pri otvoritveni predstavi »Veronika Heseniškac bo navzoč tudi avtor, pesnik O. Zupančič na kar še posebno opozarjamo cenjeno občinstvo. m— Kirurgični oddelek drž. bolnice v Mariboru je tako prenapolnjen, da morajo bolniki ležati na nosilnicah. Otroci pa spijo po dva v eni postelji. Ali je drž. oblasl pričela tudi tu štediti? — Najboljše čevlje Karo dobite v Mariboru, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi na Aleksandrovi cesti 23 v trgovini Sl. Černe-tiča. _____ trije karamboli. Včeraj dopoldne se je peljal iz sin Josip Adamič na motornem . venl Domžal v Ljubljano. Zadaji> Kontan iz kolesu je sedel Itgo* Jancu mu je pri-Domžal. Na 6rnU;’^ bil v tem trenutku vozil nasproti »V ' i5 ^ ajinl Vo_ Pri tem pa »o je zaletel s tako silu v voz, da se je motorno kolo popolnoma razbilo. Adamič je obležal nezavesten — pretresel si je možgane — doiini je odnesel Končan samo par neznatnih poškodb. Adamiča je pripeljal avtomobil v državno bolnico. Njegovo stanje je precej opasno. Lojze Zdešar, posestnikov sin iz Viča je vozil predvčerajšnjim zjutraj v precej hitrem tempu z vozom po cesti XV. v Ri.žui dolini. S stranke ulice je privjtzil i. motornim kolesom neki iuženjer. 1‘iialo je do kacambola, čigar posledica je bila, padel ter se poškodoval na glavi in nad očesom. Kočijaz, ki je vozil v ostrem tempu, jo je odkuril nepoznan. DOPIS. Bohinjska Srednja vas. V nedeljo dne 17. oktobra bo imela Sirarska zadruga veliko vrtno veselico s sledečim sporedom: 1. ob 11. uri dopoldne premovanje plemenske živine za vso Bohinjsko okolico; 2. ob 15. uri popoldne slavnostna otvoritev nove sirarne, nato vrtna veselica s srečolovom in vinsko trgatvijo. Preskrbljeno bode z mrzlimi in gorkimi jedili ter z dobro kapljico vina. — Na prireditev Vas uljudno vabi vse in se prijKiroča za obilno udeležbo. — Mlekarska zadruga, Boh. Srednja vas. Gospodarstvo. BOKZE. Ljubljanska borza (15. okt.). Zaključki: Deske, smreka, jelka, 20 111111, monte, fco meja, 3 vag., 470; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka 104. Zagreb. 15. okt. Devize: Newyork ček 56.56 —0, London izpl. 274.4—275.2, Pariz izplač. 165.25—lti7.2o, Praga izpl. 167.4—168.2, Mi- lan izpl. 227.54—2*29.54, Berlin izpl. 1347-*^ —1350.5, Curib izpl. 1092.75—ioo:vt?s. ( urili, 15. okt. Beograd 9.145, Xe\vyork 517.50, London 25.1175, Pariz 14.90, Berlin 123.320, Dunaj 73, praga 15.325, Milan 20.975, Bukarešta 2.75, Sofija 3.74, Budimpešta 0.0072425. KRATKE VESTI. Angleški rudarski štrajk postaja zopet splošen, ker so pričeli stavkati tudi oni rudarji, ki so že pričeli hoditi na delo. Tovarna acroplanov, ki so jo na Turškem zeradili z nemškim kapitalom, je pričela de- lati. .. Windischgratzova kazen je bita omiljena in je bil NVindischgratz mesto na ječo, obsojen le na zapor. Nadossvju je bila kazen znižana za pol leta. Mussolini je izrekel željo, da se sestane > Stresemannom. Fašistovski napuh se je toiej polegel. Rumunski princ Karl postane zopet prestolonaslednik. Sredozemski železni kartel snuje Italija. V kartel naj bi vstopile Španija, Turčija in Italija, da bi bila tako italijanska industrija osamosvojena od dragega zapadno-evropski*-ga železa. DIJAŠKI VESTNIK. Akademiki — pristaši Bloka levili! V po- -nedeljek, dne 18? t. m. ob 2. uri pojioldnu se vrši v 'prostorih »Narodne kavarne« sestanek vseh neodvisno mislečih akademikov, pristašev Bloka levih. Dolžnost vsakega im-;eca pristaša je, da se sestanka udeleži in dn privede s seboj ludi svoje znance Na dnevnem redu je razgovor o bližajočih se volit vah v SSLU. Šport. Zamorski bokser Harry Willa, ki je svoječasno brezuspešno izzival Jnrk Dem pse ya in Gene Tunneya, se je boril v Hostooiu proti Tomu Sharkeyu. oda ta slavni bokser, ki se mu Je Dempsey stoži leta skrbno izmika , ta vehka^k. črnec ki je zasmehoval javno Dempsey<-da aa ho ‘«k0 kn0('k-0"> tolkel, nu bo žal, da se je rodil, Harry W.n>< . v tein boksmatchu tako pwtl vsem ravilom obnašal, da je bil slednjič rudi vodnega prijemanja in globokih udarcev (prot^nasprotnikovemu trebuhu, ledvicam itd.) v 13. rundi diskvalificiran, n tem so izgledi Willsa za svetovno bokser-sko mojstrstvo menda za večno poko pani. Prejšnji manažer Uempseja Kearns je tožil svojega varovanca na plačilo 300 tisoč dolarjev, ker je Dempsey prelomil. več kontraktov. Nato je šel Dem|psey k sodniku in tožil Keamsa radi ponarejanja listin, češ, da je slednji neopravičeno podpisal neko listino, naslovljeno na newyorško boksersko komisijo. Ker je Pa Kearns dokazal, da je tisto listo podpisal po Dempseyevem naročilu, je moral bivši bokserski prvak tožbo umakniti, t®r se je proces preložil radi nadaljnih poizvedb. Italija se bo vdeležila glasom poročila italijanske federacije sledečih tekem: 28. oktobra t. 1. v Pragi proti Češkoslovaški 22 januarja 1927 v Milanu ati Turinu proti Madžarski — v marcu 1927 v Italiji proti Češkoslovaški — 17. aprila v Luksemburgu proti Luksemburgu — 23. aprila v Irski proti Irski — 24. aprila v Parizu proti Franciji — 28. maja proti Španiji. ■Arne h org je povodom plavalne tekme v Stockholmu postavil tri nove svetovne rekorde: plaval je 500 J' v 5:35.5, 300 y v 3:15.7 in 300 m v 3:33.5. Nadaljni uspehi Japoncev v plavanju. Znani japonski plavač Takaishi, ki je pred kratkim v Honolulu tako krasno zmagal nad Havajci, se je po svoji vrni-Jvi preplaval 200 m v prostem stilu v izvanredno dobrem času 2:16.8. Ta uspeh stavi Japonca v isto vrsto z Arne Borgoan in J. Weismullerjem. To tm ono G ENERALOBERST PUHALLO UMRL. Te dni je umrl na Dunaju v 71. letu za posledicami neke operacije bivši av-siro-ogrske generaloberst Puhali o. Pokojnik je se je rodil leta 1856 kot sin oficirja. Kot mlad oficir se je udeležil še pod Radeckyjem bojev zoper madjarske I CTfiffiianoi—suama uitiiL nautt revolucijonarje ter si pridobil odlikova-nje. Študiral je na dunajski tehnični vojaški akademiji ter postal leta 1877 poročnik. Pozneje je bil sprejet v generalni štab. Leta 1806 je bil imenovan .za poveljnika vojne šole, pozneje pa za poveljnika 5. kora v Požunu. Leta 1914 je odšel s svojim korom na bojno polje. Po padcu Pr-zemysla niu je bilo poverjeno poveljstvo nad I. armado, ki je bila prideljena Ma-ckensenu. Po Brusilovi ofenzivi je bil postavljen na razpoloženje. Zadnja leta svojega življenja je preživel s svojo skromno pokojnino v pomanjkanju. Puhallo je bil rodom Hrvat. NA OLOMUNSKEM KOLODVORU SE ŽE DOLGO NISO TAKO SMEJALI. Neki potnik, ki je potoval v Olomuc, je doživel te dni mučno, nezaželjeno avanturo. Nekaj postaj pred Olomucom je začutil potrebo obiskati mali prostor v vlaku, ki je pri- rejen za take potrebe. Ker je menda šlo res za hudo potrebo, je zaprl vrata prostora za take nujne potrebe z veliko naglico, torej z veliko močjo. Ko je bil gospod gotov, je hotel zapustiti ta ozki in samo za nujne potrebe namenjeni prosior. Toda vrata so se bila pokvarila, ker jih je s tako silo zaloputnil. Vsi poskusi, da bi jih odprl, so bili zaman. Končno je začel trkati, pa tudi razbijati, da bi opozoril sopotnike na svoj prav nič zavidlji- vi položaj. Niti sopotniki, niti kondukter niso mogli odpreti vrat. Preostalo mu ni nič dragega, nego da je ostal v ozkem prostoru. Med tem se ie bližala že postaja Olomuc. V svoji jezi, strahu, sramoti je poskušal zopet znova s silo vrata odpreti. Toda ni šlo. Vlak je na kolodvoru obstal. Tu so pozvali nesrečneža, da spleza iz mučnega kraja skozi okno. Toda tudi to ni šlo lahko. Kajti okna takih tihih, ozkih prostorov so navadno ozka, gospod pa je bil dobro rejen. Z velikim naporom so ga kočno vendarle potegnili na prosto. Bil je prizor za bogove in publika je prišla na svoj račun, ko je pozdravljala s silnim krohotanjem in z burnimi ovacijami vsestransko olajšanega in oproščenega možakarja. Rudyard Kipling: s i u 68 džungli. »Vesel sem, da se nisem rodil v tistih časih,« je Ragheera. »Skorja je dobra samo, da si kremplje Obrusim.« izv! j/11 &cspodar džungle je bil Tha, prvi slon. Tba je red'|ke* Z rdcem džunglo iz globokih voda in kjer je na-U{j1 z °kli brazde po tleh, so tekle reke, in kjer je Lada '' n°^° v ^a’ so liasla^a jezera z dobre vodo; in Na t V8 zaPubal z rilcem — takole — je drevje padalo. m i!ačin je Tha naredil džunglo in tako so mi Pravdi zgodbo.« »Ki ni s pripovedovanjem ničesar izgubila na svoji debelosti,« je zašepetal Bagheera, Mowgli pa si je zakm Usta z roko in se na glas zasmejal. tistih časih ni bilo ne žita ne melon, ne popra jsukrovega trsta in tudi ni bilo majhnih koč, kakor O cloh videli vsi; džungelsko ljudstvo ni vedelo nič Pno Pae Pa je živelo skupaj v džungli in tvorilo ■i,stvo- A kmalu se je pričelo prepirati zavoljo j Vsakd • ’ ga Je bil° dovolj 7a vse. Bilo je leno. sili še a.6 ies*b kjer je ležal, kakor storimo vča- Vsakdo Tha .5andailes> kadar je pomladansko deževje dobro. vai 1 s*on’ je mai'ljivo delal nove džungle ter na-jai reke v njihove struge. Ker pa ni mogel biti vse-PCvsed, je postavil prvega tigra za gospodarja in sod- nika džungle, pred katerega naj bi džungelsko ljudstvo prinašalo svoje spore. V tistih časih je prvi tiger jedel travo in sadje kot ostali. Bil je velik kot jaz in jako lep, po barvi po celem životu kakor cvet rumene ovijalke. Nobenega pramena, nobene maroge ni bilo na njegovi koži v tistih dobrih časih, ko je bila džungla mlada. Vse džungelsko ljudstvo je prihajalo predenj brez strahu in njegova beseda je bila postava cele džungle. Takrat smo bili vsi eno ljudstvo, zapomnite si. Neko noč pa je nastal med dvema jelenoma prepir — spor glede paše, kakor ga še dandanes skusate rešiti z glavo in sprednjimi nogami — in pripoveduje se, ko sta se preiekovaia pred prvim tigrom, ki je ležal med cvetljicami, da ga je eden jelen po naključju sunil z rogovjem; prvi tiger je iznenada pozabil, da ie bil go-r-pdar in sodnik džungle in je skočil na tistega jelena in mu zlomil hrbet. Do tiste noči ni umrl nobeden izmed nas. Ko je prvi tiger spoznal, kaj je bil storil, in ga je vonj krvi naredil neumnega, je pobegnil v močvare na severu, mi džunglsko ljudstvo pa smo se, puščeni brez sodnika spopadli med seboj. Tha je slišal hrušč naših bojev in se je vrnil; nekateri izmed nas so mu povedali to, drugi ono, toda on je zagledal mrtvega jelena med cvetljicami in je vprašal, kdo ga je ubil. Mi iz džungle pa mu nismo j so bivoli « hoteli povedati, kajti vonj krvi nas je naredil netim- j »Ugh!« se je oglasil 'Mysa, vodnik bivolov, z njegove ne, kakor nas isti duh dela še dandanes neumne. Leta- 1 peščene sipine, li smo v krogih sempatja, poskakovali, kričali in zmaje- ju vali z glavo. Zaradi tega boja je Tha zapovedal drevesom, ki obešajo veje nizko, in plazečim so ovijalkam, da zaznamujejo onega, ki je ubil jelena, da ga bo spcznal. Na to je Tha vprašal: »Kdo bo sedaj gospodar džungelskega ljudstva?« Tedajci je skočila predenj Siva opica, ki živi po vejah, in je dejala:»Jaz hočem sedaj biti gospodar v džungli.« Tha se je nasmejal tej ponudbi in rekel: »Pa bodi,« in je ves jezen odšel. »Otroci, dobro peznate Sivo opice. Tiste dni je bila prav taka kakoršna je dandanes. Najprvo je naredila moder obraz, čez malo časa pa se je jela praskati in skakati po drevju gor in dol, in ko se je Tha vrnil, je našel Sivo opico, ki je baš visela z veje z glavo navzdol in zasmehovala druge, ki so stale spodaj, in te so zopet zasmehovale njo. In tako ni bilo v džungli nobene postave — zgolj bedasto govorjenje in brezmiselne besede. »Tedaj nas je Tha sklical skupaj in rekel: »Prvi vaših gospodarjev je prinesel smrt v džunglo, drugi sramoto. Sedaj je pač čas, da bi vladala postava, taka postava, ki je ne boste prelomili. Spoznali boste strah in ko ga boste našli, boste vedeli, da je sedaj on vaš gospodar«. Tedaj smo mi iz džungle rekli: »Kaj pa je strah?« In Tha je odgovoril: »Iščite, in našli ga boste.« In hodili smo po džungli sempatja, iskali strah in kmalu (Dalje, prih.) v v FIZIKBLNO ZDRAVILIŠČE » mufi OKROŽNEGA UR80A za zavarovanje delavcev MIKLOŠIČEVA CESTA 20. ‘>°d st okovmaSkim zdravniškim vodstvom Otvor jeno s 1. < ktobrom — splošno dostopno jjsa zdravilne kopeli, hidro-, helio-, eisktro- in m«N-&8lgrgpiid za revfflBtična in živčne btlezni, vnpt a pri -^^lllgglgznih, boleznih srca in ožilja arterioskleroze. Od P1’* ° *2 v z Ponedeljek vsak delavnik od 8. do 12. in od oa i- P °k nedeljah in praznikih od 8. do 12 in sicer deijah, sredah in petkih za ženske, ob torkih, četrtkih in sobotah za moške. Sprejemanje no«ih slučajev vsak delavnik od 8. do 9. Z vedrim in pričenja vsako pranje milo „ Brez veselim prt katerem se Gazela" licem uporablja trUmnol'Iv"„K vrkeu^gA>r,Znan0 vsebuje pravi zlatnik:. N«SH ga boste: ludU VI. ako boste kupovali le lo naSe res pravo gospodinjsko milo. ES63 tovarna vinskega kisa, d. z o. z., ljubljena, nudi In nc^fokusnejSl na-W» las vinskega kisa. KAJB-nVAJTS PONUDBO! r*c *»IplI»»UC®o nmmoder- traten«, **- t«, II. nad« innš . #V §# - ■ Uh ti ncHast Za vsako besedo se plača 50 par, za debelo tiskano Pa Din 1.—. Javna knjižnica v Ljubljani sprejme tojdi-ničarko za tri popoldneve (po 2—3 ure) v tednu. Reflektantke (vpok. učiteljice itd.) naj blagovolijo poslati svoje ponudbe in zahteve glede honorarja na upravo »Nar. Dnevnika pod šifro: »Knjižničar. Kupijo se »Ljubljanski Zvoni«, starejši in novejši letniki. — Ponudbe z navedbo cene na upravo lista poti »Ljubljanski Zvon«, Akademik poučuje srednješolca v vseh predmetih. Honorar nizek. Cenjene ponudbe ivod: Uspeh zajamčenr. C sr e v a vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi •*turovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. los.Bergman, Ljubljana, Poljanska c. 85 Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Sprejme se dva gospoda na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista. Uprava ZAHODNEGA ©i^JEVNIICA* prodaja MAKULATURNI papir ~~~ 1*0 Din 4*50 = 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo kot sluga. — Naslov pove uprava lista. Hotelski sluga z daljšo prakso in lepimi izpričevali se sprejme za L november 1926. Osebne ponudbe na upravo hotel« »Union«, Ljubljana, Kontoristinja '■ večletno pisarniško prakso išče mesta pri kakem večjem podjetju. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: Marljiva«. Gospodična išče mesečno ‘sobo s separatnim vhodom. Ponudbe na upravo lista pod: Soba. S« priporoča sa tlak vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih In uradnih tiskovin. Lastna knjigoveiniea TELEFON ST. fiftl TISKARNA MERKUR TROOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D. LJUBLJANA, Simon.Gregorčičeva ulica 13. Tiska časopise, knjiga, broSure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. fc. d. TELEFON ŠT. 552 asa moške, žene Ir* otroke, volna v rajnih barvah rokavice, nvgavce, dokolenfce, iu>hrbl-rtilct ra šolarje in love*-, dež kioti, sifoni, icpni robci, palice, vilce r.ož>, škarje, potrebščine za šivilj*>, krojače, Čevljarje, Ir* • -rlvce edino le pri tvrdki za pranje ZAVES! VELUfl HKMTltiA k. ima 505 um. VELIKA PKAT1KA je najstarejši slo-vensKi kmetijski koiedar, kojlje bil že otl nasin ^ratle-dov najbolj vpošte-van in je se tlanes najbolj obrajlan. Leiusnjc uDsiriiu izdcj« »e odlikuje tsO foaali vscbii« in slikan. Opozarjamo ttu Uti*c e spise, kojv nwro Vook citm , da b vedel, k ti j smo plačeval neKUaj, koj m Ko.iko mota piacev t. Uunes zlesti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane o Um. kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri LiUBLJJVKA blizu PreSemovegd »pommllia Najnižje cene! Na veliko i malo! Bolni čitajtel Abonenti dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji >Pod skalco«, Mestni trg 11. Gostom se lahko postreže 2 domačo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. — Za jedila in vino preko ulice poseben popust. — Vsaki dan se vrši od 20. do 24. ure koncert. — Z radostjo pričakujem moje goste. Josip Uran, refilavrater. TRI razkroji sam od sebe vso nesnago, beli, pa ne razjeda! Dobi se po\'Sod! Mesto gospodinje išče izobražena gospodična srednjih let pri boljšemu gospodu, lahko je tudi vdovec z otroci. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo pod »Skrbna gospodinja«. E, Fasternack, Berlin S. O Michaelkirchplatz 13. Abtailung 762, Na proda] je »Ljubljanski Zvon vefi letnikov. — Naslov pove uprava lista. (. (lino Od dobreya najboljše (e švicarski pletilni stro) .DUBIEO V Ljubljani, dne 14. oktobra 1926, dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in -m TTxnnilf7/\rvr^ pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, naa ^ 1 liNDERWOOD Br?!PVi: ir&utokh. Telefoni: 139,146,458 PODRUŽNICE: Mer, talit, Im cisti, Pia}. IM, Mri&t, 'mmii lupa, PinilJe. Urejuje: Vladimir Sirotek Za tiskarno »Merkur< odgovarja Ititejatetj: Aleksander 2