AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
PART I.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 4, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
julija iice nadaljne zaveznike proti Hitlerju. Nunska je dobila ponudbo od Anglije
Delavska unija mora plačati radi štrajka
Philadelphia, 3. aprila. Delavska unija No. 1 American Federation of Hosiery Workers, ki je podružnica C. I. O. je bila od porote na zvezni sodni j i spoznana krivim, da je kompaniji Apex Hosiery Mill radi sedečega štrajka naredila $711,952 škode, katero škodo mora delavska unija povrniti kompaniji. Ta razsodba je prva te vrste, odkar je najvišja sodnija izjavila, da so sedeči štrajki nepostavni. Unija se bo sedaj pritožila na višjo sod-nijo, toda če bo tudi tam pronaj-dena krivim, bo plačala, kakor se je izjavil predsednik unije.
Rev. Coughlin trdi, da se zgodovina ponavlja
Detroit, 3. aprila. — Rev. Charles Coughlin je tekom svojega nedeljskega govora izjavil, da se ponavlja zgodovina velikonočnega tedna. Tudi danes imamo, je rekel Rev. Coughlin, naše sanhedrime po-stavodajalcev, farizeje v podobi družabnih voditeljev in Kerodotove komuniste. Tekom svojega govora sicer Rev. C. Coughlin ni omenjal političnih dogodkov, pač pa je večinoma govoril o pomenu velikonočnih praznikov. Omenil pa je, da se narod danes ša vedho izkorišča, da so profiti "zlatarjev", .ograj^i, toda da se narodu polagoma odpirajo oči.
V Ameriki je primeroma malo nacijev
Washington, 3. aprila. Tajni agenti justičnega oddelka so včeraj pričali, da je v Zedinje-nih državah primeroma 8300 članov nemškega "Bunda," ki razvija nacijske nauke Hitlerja. Nadalje so dognali, da poveljnik nacijskih Nemcev v Ameriki, Fritz Kuhn, je bil v družbi s Hitlerjem, ko se je slednji polastil vodstva nemške vlade. Zveza nemških nacijev v Ameriki tudi zahteva, da se na sejah govori samo nemško in da se na sejah vedno razdeluje anti-semitična literatura. Vsega skupaj imajo Nemci sedem taborišč v Ameriki, kjer se organizirajo. Poročilo zveznih tajnih agentov ne navaja nobenega dejstva, ki bi mogoče dognalo, da kršijo nemški fašisti v Ameriki ameriško ustavo in postave. Vodja nemških fašistov, Kuhn, odločno zanika, da bi bili Nemci v "Bundu" proti Ameriki, pač pa je živahno trdil, da je njegova zveza vedno pripravljena za obrambo Amerike. --o-
Romunska je dobila 60 vagonov streljiva
Bukarest, 3. aprila. Sem je dospelo 60 železniških vozov o-rožja in streljiva in sicer iz znane Skoda tovarne na Češkem. To je že druga pošilja-tev orožja, ki je dospela iz bivše čehoslovaške republike, odkar je Hitler prevzel Češko kot protektorat.
-o-
Zadušnica Ob priliki druge obletnice smrti Edward Prijatelja se bo v sredo 5. aprila ob 8. uri zjutraj darovala sv. maša v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd. Prijatelji in sorodniki ranjke-ga so prijazno vabljeni.
338,000 premogarjev prenehalo z delom radi nepodpisane pogodbe
New York, 3. aprila. Nekako 338,000 premogarjev je danes prennehalo z delom, ker njih delegati in zastopniki lastnikov premogovnikov niso podpisali pogodbe, ki je potekla 1. aprila. Pričakovalo se je, da ostanejo premogarji na delu, ker je vse kazalo, da bo pogodba podpisana, toda ker ni bila, so premogarji pustili delo. Pogodba se tiče onih premogarjev, ki so zaposleni v okrajih mehkega premoga. Prizadeti so premogovniki v Penn-sylvaniji, West Virginiji in deloma v Alabami. Voditelji premogarjev trdijo, da niso premogarji na štrajku, pač pa le "počivajo," dokler pogodba ne bo podpisana. Ta "počitek" velja unijske premogarje $1,500,000 na dan. -o-
Belgijski fašisti
Bruselj, Belgija, 3. aprila. Pri splošnih volitvah v parlament, ki so se včeraj vršile za belgijski parlament, so precej nazadovali belgijski fašisti, ki sicer niso bili nikdar posebno močni v državi. Vendar so včeraj zgubili skoro polovico svojih zastopnikov, ki so jih dosedaj imeli v parlamentu. Dr. Martens, belgijski mini-sterski predsednik, se je odpovedal svojemu uradu radi volitev. Značilno pa je, da so jako napredovali katoliški in liberalni' glasovi. V novem parlamentu bo zanaprej najmanj 73 katolikov, dočim jih je bilo doslej le 49. Izvoljenih je bilo tudi 9 komunistov, ki so nazadovali za šest glasov. Fašisti, ki so doslej imeli 51 članov v parlamentu, bodo zanaprej zastopani samo po 20 poslancih.	0
-o-
Odličen Poljak je storil samomor
Varšava, 3. aprila. Polkovnik Valerij Slavek, 60 let star, odličen Poljak, ki je bil dvakrat ministerski predsednik Poljske, je storil samomor. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je šel v smrt "iz ,o-sebnih ozirov." Ustrelil se je z revolverjem. Pokojni je bil velik prijatelj ranjkega poljskega junaka in predsednika Pilsudskega.
-o--
Mati in sin
Mestni sodnik Stacel je te dni oprostil na sodni j i nekega 22 let starega WPA delavca, Georga Naymola, 3298 E. 80th St., kate rega je obtožila mati, da jo je udaril. Ko je prilo do obravnave na sodni j i, mati ni prišla, da bi pričala, a sodnik je slišal števil no prič, ki so povedale, da mati sodni j i prvotno ni povedala res nice in je padla iz avtomobila ter bila poškodovana, dočim je hotela poškodbe naprtiti sinu, češ, da jo je pretepel.
Slepar
župnik cerkve sv. Prokopa na W. 41. cesti je sporočil policiji, da se nahaja v Clevelandu neki slepar, ki v imenu njegove župnije vabi avtomobiliste, da si dajo blagosloviti avtne licenčne plošče. Lopov trdi, da "blagoslovi" sprednje plošče za 50 centov a za plošče zadaj računa samo 25c za "blagoslov." Kjerkoli bi se slepar pojavil, so avtomobili-sti prošeni, da ga primejo in obvestijo policijo.
Dr. Beneš ne veruje Angliji. Pravi, da je njena ponudba za pomoč prišla prepozno
Cleveland. — Dr. Beneš, drugi predsednik čehoslovake republike, je tekom svojega obiska v Clevelandu izjavil, da je prišla angleška ponudba za pomoč poljski republiki nekaj mesecev prepozno.
Dr. Beneš je tudi izrazil, da je bila Anglija v položaju ohraniti čehoslovaško republiko, toda Chamberlain tega ni hotel, ker baje ni bil "pripravljen" za vojno. In kar danes Anglija obeta nima dosti vrednosti po mnenju dr. Beneša.
Obenem je dr. Beneš izjavil, da Čehi in Slovaki ne bodo dolgo sužnji Nemcev. Ko so ga vprašali, kdaj misli, da prida konec Hitlerja in konec nemškega nasilja, je izjavil, da tega ne more vnaprej povedati.
"Odvisno je vse, koliko moralne in materialne pomoči dobi češka od strani drugih narodov. Gotovo je to, da smo se dosedaj vse preveč zanašali na Anglijo,
Francijo in Rusijo," je dejal dr. Beneš. "V trenutku potrebe so nas vsi skupaj zapustili."
Kar se tiče Amerike je dr. Beneš izjavil: "Bodite dobri Ame-rikanci," je govoril zastopnikom češkega in slovaškega naroda. "Postanite dobri ameriški državljani. S tem dobite vpliv v Ameriki in boste najlaglje lahko pomagali svoji domovini."
Ponovno in ponovno je dr. Beneš poudarjal, da Čehi postanejo zopet svobodni, želja po svobodi je vkoreninjena v češkem narodu. Bili so nekdaj eden najmogočnejših narodov Evrope, toda slovanska razprtija jih je zasužnjila.
"Oprostili smo se vseh tujcev in tujih vlad," je dejal dr. Beneš. "Oprostili se bomo tudi Hitlerja. Samo da bi dočakal dan, ko se bo to zgodilo. Upam, da bodo dogodki v čehoslovakiji izmodrili Čehe, Slovake in ostale Slovane."
Hitler v borbi proti Angliji iiže novih zaveznikov, da uniči angleške proti-nemske načrte
Berlin, 3. aprila. Nemška vlada si te dni prizadeva, da uniči angleško prizadevanje, ki stremi za tem, da ustvari močno mednarodno zvezo, ki naj obda Nemčijo z železnim obročem.
Hitler je imel tozadevni govor te dni, v katerem je posvaril Anglijo naj preneha z izo-iranjem Nemčije, ker če bo svoje delo nadaljevala, da zna Nemčija podvzeti gotove korake, ki Angliji nikakor ne bodo prijetni.
Obenem je Hitler posvaril tudi Poljsko, naj nikar ne sledi načrtom, ki so naperjeni proti Nemčiji. "Nemški narod," je dejal Hitler, "je vselej močan dovolj, da zna uničiti svoje nasprotnike."
Medtem je pa poljski mini-
ster za zunanje zadeve dospel v London, kjer bo imel konferenco z angleškimi državniki. Minister Beck, kot se poroča, bo radi govora Hitlerja precej spremenil svoje stališče.
Sedaj se je šele dognalo, kdo je povzročil, da Hitlerjev govor ni bil potom radia oddajan v Ameriko. Slišalo se je nekaj Hitlerjevih besed, toda takoj za tem je bil govor prekinjen.
Ukinitev je povzročil Hitler sam. Ko je začel govoriti, je videl pred seboj številno mikrofonov. Ko je zvedel, da je eden namenjen za oddajo v Zedinjene države, je ukazal, da se zveza prekine, toda je Hitler prej začel govoriti, kot so mogli mehaniki ukiniti zvezo.
Prva žrtev
Jezero Erie je v nedeljo zahtevalo svojo prvo žrtev, ko je padel v vodo 6 let stari Joseph Bar-beck, 2029 W. 52nd St. Ko je šel od doma, je materi obljubil, da ne bo šel blizu vode, toda z nekim drugim tovarišem se je podal k jezeru in je za sklalami ob obrežju iskal — kače. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel v vodo, kjer je žalostno utonil.
Ubit na železnici V pondeljek popoldne je bil po nesreči ubit na železnici v bližini 55. ceste in Marquette Rd. znani rojak Andrew Obed, star 70 let, stanujoč na 4504 St. Clair Ave. Kako se je nesreča pripeti la ni še znano. Pogreb se vrši iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Več poročamo jutri.
Bojeviti Mr. Pucel Slovenski councilman Edward Pucel iz 10. varde je sinoči v mestni zbornici povzročil šest napadov na župana in njegov proračun, o katerem se sodi, da gre preveč v politične svrhe. Toda republikanci so napade odbili in proračun ostane kot je bil originalno predložen.
Prememba seje Gospodinjski klub SDD na Prince Ave. bo imel redno mesečno sejo v četrtek 3.3. aprila, namesto ta četrtek.
Aretirani avtomobilisti
Dasi bi morali vsi avtomobili imeti 1939 linčne plošče že zadnjo soboto, pa se jih je še v nedeljo in v pondeljek pojavilo na ulicah precej s starimi licencami. Policija seveda ni bila lena in je kršilce postave takoj aretirala. Na sodniji v pondeljek so bili avtomobilisti sicer obsojeni, toda je bila njih kazen suspendirana.
češka lipa
Ko se je bivši predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš preteklo nedeljo mudil v Clevelandu s svojo soprogo, sta obiskala tudi češki kulturni vrt. Mr. in Mrs. Beneš sta vsak vsadila po eno lipovo drevo v kulturnem vrtu. Mnogo tisoč Čehov in Slovakov je bilo navzočih.
Najdena noga
V neki dumpi na 72. cesti in Kinsman Rd., so našli včeraj odrezano človeško nogo, ki je bila deloma že zgorela. Noga je bila videti, da je pripadala neki umorjeni ženski. Nogo so izročili koronerju v nadaljno preiskavo.
štrajk premogarjev
Kakih 30,000 premogarjev v di 'žavi Ohio bo brez dela ta teden, ker ni prišlo do poravnave med operatorji premogovnikov in zastopniki premogarske unije. Tako se poroča iz C. I. O. krogov iz Columbusa.

AMERICAN tN SPIRIT FOREIGN W IN LANGUAGE ONLY
Se je°fres^' aprila. Anglija "°bltr vS,y°Jem prizadevanju, da W* Hitlerja obrnila do ro-C vlade, kateri je obljubila V/Pomoč'za slučaj, če bo k. nslta napadena od Hitler-
ki Je Anglija poje A imunski je enaka kot jo Vnglija ponudila Poljski, \rda Franci j a in Anglija] H^bilizirati; ako bo Ro-.Vsiljena z orožjem bra-v Posest.
Zaftieno je romunska vlada
baje obljubila, da mobilizira in da je pripravljena odbiti vsak poskus Hitlerja napram romunski zemlji. Danes bo angleški ministerski predsednik Chamberlain povedal v parlamentu, da je Anglija naredila vojaško in prijateljsko zvezo z Romunsko.
Anglija bo v teh dneh skušala pridobiti na enak način Jugoslavijo, Turčijo in Grško na svojo stran. Romunski vpliv v Jugoslaviji je precej velik in se domneva, da bo Jugoslavija sledila Franciji in Angliji proti Hitlerju-
Sive vesli iz življenja ameriških "»encev po Mitih naših naselbinah
fVa J°hna Lenkota, bivše-
Vee ,ika J" P" Z- S" v Mil"
' je bil obtožen pone-%Jnai>ja, je bila že tretjič ^ .a na sodniji. Njegov od-Zahteval od sodnika več fflPŽn Prec^oženo evidenco bolj Prouči. Obravnava se
V	D | 6- aprila.
%njUthu' Minn-> je umrl jako delovni ameriški Slo-
r zast .Movern- Bil je unij-
lP*ni0pnik v Minnesoti, znan pj| 57ln kulturni delavec. Star jSfi § ^ in rojen v črešnjev-|Si	Umrl je za posle-
CSk?i"tV°Ucia' ki ga je zadel
• ^ dol O^aniziral in vo-Vjjk g0 časa Jugoslovansko-NrJ *Vezo> neodvisno politi-Slj Zacijo, ki še obstoji. |We v angleščino tudi več ^ žen Určičevih povesti. Zapu-\ 4ub'n Ve£ odraslih otrok.
C-^po dolgi in
v
«zni rakom umrl rojak J v Tp®iser, star 63 let in ro-\ °vljah. Zapušča ženo
'v
^HnCivYukon' Pa"jete ik. d Cecilija Koračin, stara
? Vel'0;ieRa v občini št- Peter
si m mestu. Tam zapušča ™ a' Pet hčera in dve se-
<x
Pa., je po dolgi P6U| ,a Ana Stonič, stara > v J ln rojena na Westfall-dvemčiji" Zapušča moža,1 t >itt J brata in dve sestri.
C'Ui u je pa umrl Ge0,
• °6e je bil svoječasno J? Glasu Naroda, a zad-k tlskarni H. B. Z.
sA	tajnika Jugoslo-
,) *fiki °cialistične zveze v da je ime-^veza koncem leta
V	u klubov. Povprečno Vsw leto 428 slovenskih cUot, V Ameriki, ali 92 iiJS'e 2eto Prej. Skupno pre-v'° $]leZe je koncem leta
V% 5,34> toda dolg in
Vfcjj^ znašale $2,675.25, V%a9,91 več dolga kot
WW?« je umrl aa jeti-arolt> star šele 28 bil v Ameriki. Za-^N j e in Štiri brate. — SS*"*! rojak John Ke-in doma nekod na V' v Ameriki je živel
Vi V • tvu ni bil' ker je
°Pustil več dru"
vAtnk™vrel Tu!
V ' W V domovini pa
IV-VJ11 sestr°-
\ ijS'c y> Kan s., je umrl Viiče 57 let in doma od ki ie bna Dolenjskem. V 36 lot in zapušča
veliko družino.
West Allis, Wis. — Vsakoletne razstave doma sta se letos udeležila med drugimi tudi Mr. in Mrs. Valentin Lovrek. Ko sta se v soboto zvečer vrnila domov, ju je pred hišo čakala policija, pa ne da ju aretira, ampak da jima 3poroči veselo vest, da sta s številko, ki sta jo kupila od nekoga drugega, zadela v Whitefish Bay hišo, ki je vredna $7,000.00. Razstava doma namreč vsako leto odda na ta način po eno hišo.
Ely, Minn.—Frank Delak, star 50 let, se je te dni po dokončanem nočnem delu v rudniku, baš ko se je preoblačil, zgrudil mrtev na tla. Zapušča ženo, sina in hčer ter 81 let staro mater, dva brata in tri sestre v Ameriki, v stari domovini pa brata, ki je vojaški častnik v Belgradu, v Ljubljani pa, od koder je bil doma, pa zapušča eno sestro. — Na Elyu je tudi umrla pionirka Mary čimžar, stara 77 let, ki zapušča že odrasle sinov« in hčere.
V Pittsburghu je umrl rojak Matija Rogina, star 71 let in rojen v Stari lipi pri Vinici v Beli krajini. — V istem mestu se je morala podvreči težki operaciji Ivana Ujčič. V družini jih je sedem, ki težko čakajo na njeno vrnitev iz bolnišnice.
Slaboumni
Probatni sodnik Nelson Brewer je imel te dni pomemben radio govor, tekom katerega je prosil državljane, da pišejo na postavo-dajalce v Columbusu, da slednji odredijo večje svote denarja za zgradbo blaznic in zavodov, kjer se skrbi za slaboumne. "Kdor je videl toliko slučajev," je dejal sodnik Brewer, "kot sem jih videl jaz, ko morajo družine radi slaboumnih imeti pravi pekel na tej zemlji, ta bo gotovo pomagal, da se država pobriga za te siromake in jih sprejme v svoje varstvo."
Težka operacija
Mrs. Rose Jankovič, 692 E. 160th St. je bila odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer se je morala včeraj podvreči težki operaciji. Zdravniki so zahtevali, da ji da nekdo kri. Ponudil se je sin Frank, znani slovenski godbenik. Ne ve se še, kako se bo obrnilo zdravstveno stanje bolnice, zato obiski še niso dovoljeni.
V sredo na radiu
V sredo zjutraj od 8:15 do 8:45 se vrši na postaji WGAR slovenski program in sicer bo imel prvih 15 minut Mr. August Kollander, drugih 15 minut pa firma Norwood Appliance & Furniture.
| "Punt" pri avtnih delavcih proti diktaturi od strani C. 1.0.
Cleveland. — Konvencija u-nije avtnih delavcev, katere kontrolira C.I.O. organizacija, in o kateri se trdi, da je pod komunističnim vplivom, je vprizorila preteklo soboto precejšen punt, ko so delegati izjavili, da ne želijo diktature od strani C. I. O. voditeljev. Konvencija bi morala trajati samo tri dni, toda delegacija še vedno zboruje. Trdi se, da je toliko diktature na konvenciji, da mnogim delegatom že preseda. Konvencija je črtala imena dvanajstih podpredsednikov avtne unije. Včeraj je bil sprejet predlog, da se izvoli samo tri podpredsednike. Delegat Chester Mullins iz De-troita se je izjavil na konvenciji: "Zdi se mi, da samo požiramo, kar nam prinesejo. Cas je, da mi delegati vstanemo in povemo odkrito C.I.O. voditeljem naj jih vrag vzame. Kdc je prav za prav gospodar konvencije, C. I. O. ali mi dele-gatje?" Včeraj so se duhovi nekoliko pomirili in pričakuje se skorajšnjega konca konvencije.
Japonska in Rusija sta se pomirili
Moskva, 3. aprila. Med japonsko in rusko vlado je prišlo do miru kar se tiče ribolova na Dal-njem vzhodu. Ruski minister za zunanje zadeve in japonski! poslanik sta podpisala izredno pogodbo, ki garantira gotove pravice Japoncem in enako Rusom. Nekaj časa je grozilo, da bo ravno radi tega nesporazuma prišlo do vojne med Rusijo in Japonsko. Rusija je umaknila precej svojih zahtev napram Japonski, dočim je Japonska privolila v nekatere ruske zahteve. Pogodba je veljavna samo za letos, a se pričakuje, da bo tekom leta prišlo med obema državama do nadalj-nega sporazuma.
Amerika podpisala trgovsko pogodbo s Turčijo
Ankara, Turčija, 3. aprila. Ameriki poslanik v tem mestu MacMurray je danes podpisal za-eno s turškim ministrom za trgovino izredno trgovsko pogodbo, ki je enako ugodna za Turčijo kot za Ameriko. Pogodba je zlasti znamenita, ker je v gotovih ozi-rih naperjena proti Nemčiji in je podelila Turčija Ameriki veliko bolj ugodne trgovske pogoje kot pa Nemčiji. Amerika importira iz Turčije za nekako $20,000,000 vrednosti tobaka na leto, dočim je Turčija dobra odjemalka ameriških strojev in obleke.
-o-
Obilo sreče
V sredo 5. aprila ob 8:30 zvečer in v četrtek ob 6:10 zvečer bodo igrali kegljači prvenstveno igro kegljaške skupine Jos. Pozelnik in Jos. Demšar na A.B.C. kegljaški tekmi. Ker sta obe skupini prav dobro izvežbani, je upanje, da dobiti prvenstvo. Mr. Jos. Pozelnik je lastnik poznanega Waterloo Recreation kegljišča in Mr. Jos. Demšar je pa znani gradbeni mojster. Tekma bo zanimiva. Obema želimo kar največ sreče, da podereta čimveč kegljev!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
•117 St. Clair Avenue
__Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.S. and Canada, $3.00 tor 8 months Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
BESEDA IZ NARODA
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__
5115^83	No. 78, Tues., April 4, 1939
Velikonočne misli
"Zveličar vstal je!" je odrešilna beseda, ki jo vsako leto znova čujemo na velikonočno jutro. Noč je minila, nad svetom je zasijala jutranja zarja. Kakor če so strti zimski mrazovi in zopet toplo sonce sije v deželi. Jezus, odet z nebeško lepoto, je stopil iz groba smrti, le s svetlobo ožarjene rane spominjajo na dan trpljenja. Grob je odprt, čuvaji so zbežali, med njegovimi sovražniki vlada groza, med njegovimi prijatelji radostno upanje. Resnica je zmagala nad lažjo, pravica nad krvavim nasiljem. Vsaka njegovih besed je znova potrjena s pečatom njegove božje moči nad življenjem in smrtjo. " Vresnici, ta je Sin božji."
Ne vemo, nad kom naj se bolj radujemo: ali nad Zveli-čarjem, ali nad seboj. Naša "aleluja" se venomer razlega iz veselega srca, kakor jo tudi naša duhovna mati Cerkev kar naprej rabi, komaj da spregovori nekaj molitvenih besed v pozdrav. Tako pri sveti maši, v dnevni duhovniški molitvi; celo dnevno angelovo češčenje, se zamenja z veselo: Kraljica neba, raduj se! Nebeška Kraljica, aleluja! Podoba Novo-vstalega bo 40 dni na naših oltarjih, z zmagoslavnim banderom v roki in šele tedaj bo izginila, ko nam bo še bolj veselo vest oznanil praznični evangelij vnebovhoda: Kaj stojite in gledate v nebo! Ta Jezus, ki je bil odvzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo.
Velikonočni čas je čas veselja. Grob Vstalega prinaša več veselia kakor milijoni zibelk. Kajti tu je bila smrt premagana.' "Smrt, kje je tvoje žrelo?" Najhujši jarem, pod katerim zdihujemo ljudje, je smrt, ki jo nosimo s seboj. Nase življenje je neprestano umiranje. Trudimo se, da bi dosegli vrhunec življenja, polno moško dobo. Toda mnogi sploh ne splezajo tako visoko, prej jih smrt potegne nizdol.
Drugi, ki se jim posreči, da prekoračijo zenit, pa tedaj šele živo čutijo, s koliko hitrostjo drve proti odprtemu grobu. Ali je mogoče, da more biti človek pri tem vesel? Mar niso vse življenske radosti le plapolajoč odsvit grobne, noči ? Nikakor pa ne za tistega, ki veruje v od smrti Vstalega. Za tega je življenje potovanje, na koncu katerega ga pozdravlja očetova hiša. Za tega je življenje prehod in smrt le temna vrata ki vodijo k večni luči. Na velikonočno jutro je izšla ta večna luč zato, da ne žalujemo, kakor tisti, ki nimajo upanja.
Velikonočni čas je čas zmagoslavja. Ne le enkrat se je zgodilo v zgodovini, da je odmeval klic: "Na križ z njim!" Ni bil samo enkrat, da je bi! kak rešenik zasramovan in pribit na križ. Neštetokrat je bila in bo resnica in pravica križana. Mu začudeni zmigujemo z glavo in ne moremo razumeti, zakaj božja pravičnost takoj v vsakem primeru ne naredi reda Pri tem ne pomislimo, da bi Vsesveti imel vzroka dovolj poklicati tudi nas, morda celo v prvi vrsti — na odgovor
Velikonočni čas je tudi čas vstajenja. Cisto veselje hoče najti v človeškem srcu tudi čisto posnažen prostor. Seveda to ne gre brez vere, vera pa ne živi brez neke ljubezni: Zatorej obhajajmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z znaki čistosti in resnice Cerkev ni brez pomena postavila v velikonočni, čas duhovnega obnovljenja s spovedjo in Evharistijo. Vstajenja naj ne bi praznovali le simbolično v liturgiji, ampak ga notranje in resnično v sebi doživeli. Treba je umreti, da znova začnemo živeti.	(	.	,
Kakšna radostna aleluja bi to bila, ko bi povsod v krščanskih deželah tako razumeli velikonočno poslanstvo! Mislimo si ves narod, ki obhaja resnično krščansko veliko not in pomete venkaj "stari kvas hudobije in malopridnosti ter v čistosti in resnici doživlja novo pomlad!	_
To bi pomenilo mnogo več, kakor pa prehodno navdušenje kakega evharističnega kongresa; bilo bi to za vsakega v cerkvenem občestvu isto kot vsakoletne duhovne vaje. Velika noč bi postala, kar bi morala vedno biti: preroditeljna kopel za vsakega krščanskega človeka. Žal, da je očiščevalni studenec sicer vedno živ in tekoč, mnogi se pa za njegove vode ne zmenijo. Velika noč je za nje le navadni meščanski praznik je pa praznik krščanskega veselja in zmagoslavja.
"Vstal je!" Kristijani šele tedaj doživijo veselo veliko noč, ako tudi sami vstanejo z Vstalim.
Kaj pravite!
Po našem mnenju je Jugoslavija srečna radi svoje geografije pozici je. Skoro bi trdili, da je absolutno varna pred vsako invazijo kake druge velesile. Ako bi jo hotel pokuzmati Nemec, bi zarožljal s sabljo Italijan, ako bi jo hotel podjarmiti Italijan, bi ne bilo prav Nemcu. Razdelila si je pa ne bosta, ker bi rada oba vso imela. Tako bosta oba gledala, da se naši Jugoslaviji ne pripeti kaj žalega.
* » ♦
Francija je svečano izjavila, da ne odstopi niti prgišča zemlje od svojih kolonij. Gre zlasti za Tunizijo, ki je skoro na zavr-teh Italije in ki bi jo slednja rada pohamala. No, naj se Italija in Francija sami pomenita za to, mislimo pa, da do kolonij, pa naj bo že Tunizija ali kaka druga, nima ne ta ne ona država pravice in da si jih ta ali ona država lasti po tatinskem pravu.
Tončka Jevnik, Cleveland, O. Križev pot Izveličarja
Na Golgoto se vije pot, tja nese težki križ Gospod. V ljubezni mu žari obraz, ko krvavi, trpi za nas.
Na ramah težki križ leži, na nj^m pa grehi vseh ljudi; pod njimi pada naš Gospod, s krvjo presveto moči pot.
Sovražniki pa bič vihte, z besedo žalijo Srce, ki iz ljubezni do ljudi, pod težkim križem krvavi.
Marija k Jezusu hiti, in prosi grešne nas ljudi: Utrujen je Zveličar že, usmilite se ga ljudje.
Tema ocl poldne krog in krog, na Golgati trpeči Bog, s krvjo oblit in poln ran, teptan, pljuvan, zasramovan.
Na križu svetem božji Sin, kraj križa Mati bolečin; bolest je njuna mi porok, da večno božji bom otrok.
Odprte križane roke, na križ so pritegnile me, ljubezni križani v objem, da Jezusa ljubiti smem.
življenje šlo za nas je v smrt, da raj trpečim bo odprt, ker tja nas vodi le en pot, ki šel po njem je, naš Gospod.
Pozdravljen o presveti križ, edini ti nam up deliš, pravičnim milost pomnožuj, krivičnim krivdo izbrisu j.
„ ' V ) i Ji-K)-i
Lepi spomini iz mladosti
, -,-
Cleveland (Newburg), O.— Pred nami je zaželjena pomlad, ki prebuja naravo iz zimskega spanja, Vsakdo je vesel o tem čašu, ko posije spomladno sonce in travca ozeleni. In ob tem času mi pride na spomin vesel dogodek iz mojih še prav mladih let. Kadar se spomnim na to, se vselej prav iz srca nasmejem.
Bilo je ravno pred velikonočnimi prazniki. Po vrtu je cvetel prvi lesek, trobentioe in vijolice. Topel veter je sušil mokro zemljo. Sonce je s svojimi žarki objemalo zemlj o. Takrat sem bila stara kake štiri leta. Sestra mojega očeta je bila šivilja, ki je imela1 pred velikonočnimi prazniki dosti dela. Saj je skoro vsaka žena ali dekle hotela imeti novo obleko za veliko nedeljo. Takrat se je ušivalo v jopice pušpanove palčke, da se je lepše nosilo.
Koncu našega vrta je bila lepa zelena pušpanova meja, v katero je šla moja teta narezat primerne palčke, da jih uši je v jopice, ali kakor so jim takrat rekli — kočemajke. Ko tako reže, zasliši neko mrmranje. Ozre se in vidi, da se nekakova črna oseba bliža doli po poti in maha z rokami okrog sebe. Sprva je mislila, da mora biti to sama pošast, ker ni še nikdar videla tako črrje osebe. Vsa prestrašena prileti v hišo in vsa iz sebe reče moji materi in stari materi:
'O sveta pomagavka! Molite, vam pravim, molite, sam ta ro-gati gre v našo vas!" ženske so začele kropiti z blagoslovljeno vodo po hiši, prižgale so sveče in k vratom so zataknile blagoslovljene palce. Vrata so zapahnile, okna dobro zaprle in molile vse, kar so znale. Hudnika pa le ni bilo od nikoder. Začele so se spraševati, kam da je šel. Pri oknih so kukale po vasi, če bi ga kje ugledale.
Pa pravijo stara mati: "Jaz pa vem, kam je šel, po Jagrovega hlapca je šel, ki je bil sinoči pijan in je preklinjal po vasi. Jaz sem vedela, da bo enkrat prišel
Marjanca Kuhar jeva, Cleveland, O.: PO CESTI SRED NEBA
ponj, ki vedno tako grdo preklinja."
Moja mati pa pravijo: "Saj morda pa ni bil ta rogati. Morda je bila samo senca." Teta se pa roti in trdi, da je res videla nekaj črnega in se je gvišala, da je moral biti sam hudobec iz pekla, ki je bil tako nepravdansko črn.
Druga drugo so začele siliti, naj bi šle ven pogledat, pa nobena ni bila toliko pogumna. Nazadnje so pa mene pokropile z blagoslovljeno vodo in mi rekle, naj grem pogledat, če je kaka črna oseba na vasi. Moja mati se je upirala, da bi se jaz podala v ;ako veliko nevarnost. Stara mati in teta sta pa trdili, da sem jaz še premlada, da bi mi mogel hudoben duh kaj hudega storiti. No, pa so mi dale v žep še malo bla-j goslovljene soli, pa grem gori po vrtu. Od kašče do vodnjaka smo imeli napeljan žleb, po katerem se je stekala voda v vodnjak, žleb je bil približno 300 čevljev dolg. Ko pridem do pušpanove meje, ne vidim nič posebnega. Grem do kapelice, ki stoji koncu vasi. Nič posebnega. Grem nazaj proti hiši, pa zagledam nekaj črnega, ki sloni na sosedovi ka-šči. Stvar je dala nekaj renčanju podobnega od sebe in se malo za-j majala, kar je bilo dovolj, da sem jo ucvrla proti hiši. Pod žlebom bi se morala malo skloniti, pa ni bilo časa za to, pa sem treščila z j glavo v žleb, ki je z velikim tru-ščem padel na tla. Zavpila sem na glas, sama ne vem kaj in tema se mi je storila pred očmi. Vendar sem bila še toliko pri moči, da sem treščila v vežo in klicala mater na pomagajo. Pa vse tiho v hiši. Šele po dolgem času so se prikazale iz podstrešja doli v hišo in me y grozi spraševale,fkaj da sem vide]^ Povedala sem jim trepetaje, da , sem videla enega črnega moža'.*
v'-:.
"Vidite, da je res," je rekla te-I ta, "pa mi niste verjele. Jej, jej, kaj bo, kam smo prišli? Pa vsega je kriva ta sprijena mladina, ki cele noči fcafcsaje po vasi, da mora sam hudobec priti ponj o." Začele so zopet moliti, ker so bile prepričane, da je sam hudobec na vasi. Ko so slišale tisti tresk, ko sem podrla žleb na vrtu, so mislile, da je začela hudoba hišo podirati, ker ne more dobiti v pest nobene žive duše.
Končno je prišel domov moj oče, kateremu so vse tresoče pripovedovale zadevo. Oče so se jim smejali in šli pogledat tisto hudobo. Ker se dolgo nisi vrnili, je bil pri ženskah zopet silen strah češ, zdaj jo je pa še oče skupil. Nobena si ni upala iz hiše.
No, končno pridejo oče nazaj in ž njimi neki moški. "Vidite," so rekli oče, "to je pa tisti, ki vam je napravil toliko strahu." Možak je bil pijan, da niti govoriti ni mogel. Na klopi pri peči se je prespal. Ko se je zbudil, so mu povedalij kakšen strah nam je napravil. • In tedaj se je vse razjasnilo. Bil je to dimnikar, ki se ga je bil po končanem delu na-lezel. V takem stanju je šel proti vasi, govoril sam s seboj, kot imajo navado pijanci, in mahal okrog sebe z rokami, kot bi hotel leteti po zraku. Najbrže teta ni nikdar prej videla dimnikarja, zato ga je upravičeno smatrala za samega rogatega iz pekla.
Na ta dogodek se vedno z veseljem spomnim, kadar smo v' teh predvelikonočnih časih. Takrat v duhu stopim v hišico očetovo in na vrt, kjer sem trgala prve spomladanske rožice. V duhu stopim v domačo cerkvico, kjer ■sem prvikrat slišala prepevati alelujo in kjer so naši zvonovi tako lepo doneli. Po tebi vedno hrepene naša srca, draga vas domača. Vsak bi te videl rad še enkrat . . . Veselo alelujo vsem či-tateljem tega lista.
... ' Apolonia Kic.
V pomladnem tihem jutru iz sna se prebudim, ko sonce siplje žarke iz daljnih visočin.
Prineslo je pozdrave od ljubljenih doma, a naše bo vrnilo po cesti sred neba.
Pa sonček nič ne reče, le toplo se smehlja, ljubezen v dušo lije, pozdravčke nam razda.
Toplota pa ogreva ledeno mi srce, ker pozna moje želje, zato mu hvala gre. -o-
Zvonovi so zapeli
Zvonovi, ki so se vračali iz Rima, so se s svojo pesmijo, ki se je kot prelesten srebrn lok bočila od kraja do kraja, napolnil vse večerno nebo.
Hiteli so v svoje domovine in njih klic k vstajenju se je dvigal više in više in lepše in lepše prav do zlatih zvezd: Vstaj en j e, vstaj en j e!
Častljivi stari zvonovi stolne cerkve so svečano blagoslavljali prisluškujočo zemljo, zvonovi katedrale so jim pri-pevali in, sklonivši se do tal, so skupno zapeli v zboru. Gospod je vstal!
Mali samostanski in šolski zvončki pa so svojo radostno velikonočno pesem tako zmedeno zažuboreli, da jih je bilo v zboru slišati ko dekliške glasove:
Bim-bam-bim, ding-ding ding, drim-drum, drim drim.
In mali. zvončki so prihiteli prav blizu k zemlji, se pomešali med brsteče vejevje, dra-mili rože iz spanja, zažuboreli preko talečih^e potokov, se zadevali ob človeška bivališča, se odbijali od njih in so ko žvenketajoče šipe popadali na tla.
"Mir, mir," so jih opozarjali častljivi stolni zvonovi, "saj bodo otroci še zadosti zgodaj zvedeli za veliko noč!"
"Le počasi, počasi," je za-brundal ponosni, nordijski, katedralni zvon, "saj tudi pomlad še ni tako zrela, da bi bilo treba izvabiti že ljudi na prosto!"
"Toda najlepše," se je oglasil drug zvon, "najlepše je pa vendarle pri nas, kjer se pokrajina tako milo in nežno smehlja, kjer ti vse stvari tako prisrčno in brez teže prihajajo naproti, kjer so ljudje karkoli je svetlo in sončno, ko otroci in so zavzeti za vse, Ali poznate procesije otrok, ki hodijo s svečami v rokah ko angeli v dolgih pajčolanastih oblačilih iz kraja v kraj? Kdor še ni videl, kako gori teh tisoč in tisoč luči sredi pajčolanastih oblakov; kdor še ni videl tega velikonočnega ble-stenja v otroških očeh. ta pač ne ve, kaj je vstajenje!"
"Da bi ne vedel!" se je zasmejal neki neskončno gosposki, mlad zvon, ki se je po zunanje tako svetil in blestel in tako lepo donel, da so vsi (onemeli. "Dja bi pri nas ne znali obhajati velike noči! Ali se vam, dragi tovariši, sploh sanja o velikanskem razmahu našega veselja? čez daljna morja gre moj glas, na vse kraje se izliva, na milijone blaženih ljudi budi moj glas."
Vsi poparjeni se drugi zvonovi niso upali približati gosposkemu zvonu in le drzni šolski zvončki so se skomolcevali in se gnetli krog njega, češ, ali je njega oklep zares iz čistega srebra? A prav tam od daleč je vsa zavita v rožnato večerno zarjo prihajala daljna pesem nekega zakasnelega zvona. Tako globoko, tako toplo je zvenela pesem, čeprav je bilo občutiti tajno rano v zvonu.
Vsi so se ustavili in ga pričakovali. Prišel je. Nič ni bil gosposki. Prav navaden, težak, podeželski zvon je bil in kar počasi se je zibaje bližal skozi drhteče ozračje.
"Kakšna je pa velika noč pri vas doma?" ga je naglo pozdravil srebrni zvon.
"Moja domovina," je zasanjal tuji večerni zvon in bolečina je bila v njem, "je majhna dežela, ki je že mnogo pretrpela in je vsa v kot postavljena. Visoke, ponosne gore jo obkrožajo in v molitvi pričakujejo jutranje zarje. V dolinah .se sredi viharjev in ledu bori teloh za življenje, a ljudje se sklanjajo pod težkim križem in prenašajo trpljenje brez sovraštva in iščejo Boga. Ne poznate teh mojih molčečih ljudi. Le časih zaslišite njih sladko, neskončno mehko pesem, ki se vam zdi, da se smeje, a se le smehlja v odpuščanju.
Ondi bom obhajal veliko noč.
Ondi vrh gore me čaka samotna cerkev in cvetoči glog, ondi, kjer le še malo sije sonce. In prav v noč in viharje bom za-klical v dolino:
Vstajenje! Vstajenje!"
In zvonovi so začeli mehkeje doneti in peti, ko so se vzpenjali nad tisto pokrajino. Bilo je ko pozdrav v spoštovanju in ponižnem blagoslovu. Zakaj, enega so se zavedali vsi zvonovi; tam, kjer. je trpljenje velikega petka najskrenejše, je tudi vstajenje najlepše, saj je ondi Zveličar najbolj blizu.
Pošteni nasveti (1
m	aH j	pf" V
l^MhfflR ' Gledati težkim problemom v	tf #
U ijO|i I bodočnost za svoje«, Je fundamentals ? 6o5' (fr'i JJfijHr ; no d**užine. Mnogo naših prijateljev ln^o ^ J® ^^M I ot)rnilo. do nas po nasvete. Ako le sjcr"L./i;'' Sanje glede pogrebne postrežbe, se brez 2tol» HMMk^P^®!® cfcrntte d0 nas- z veseljem vam bomo BBpBk * .:i8B8H vse podrobnosti.
EffijffžSpk •'ffil	VESELE VELIKONOČNE PRA31* ^
VSEM ROJAKOM IN ROJAKiN *'
i^aii LOUIS FERFOU*
SLOVENSKI POGREBNI^ , 3515 E. 81st St.	Mlc^l J
—Dnevna in nočna ppstrez	\
Blagoslov bajtarja Jerina
Mimo toliko hiš gre procesija, svečana, veličastna in praznična, samo mimo/ Jerinove bajte je ni nikoli. Jerin je prepričan, da ga zavoljo tega preganja nesreča. Gruntarskei njive dajejo po dvakrat toliko pridelka kakor nje-gpve, govedo je tam vse bolj re-jeno in še sonce menda sveti tja drugače kakor k Jerinu.
Leto za letom je premišljeval, kako in kaj bi naredil, da bi si pomagal. Skraja je mislil, da bi stopil kar naravnost v župnišče in povedal samemu gospodu Martinu. Res je Martin hud in strog gospod, kadar govori o pohujšanju in pokori, o brezvercih in zavržencih, ki ne bodo nikoli videli nebeškega kraljestva, toliko lepša pa je njegova beseda, kadar šlika nebeško veselje izvoljenih. Tedaj bi Jerin gospoda najrajši objel, pokleknil bi predenj in ga prosil, naj ga dvigne v te blažene višave.
Kar k njemu bi torej šel. Korak že meri kratko razdaljo med Jerinovo bajto in župniščem, toda pred cerkvijo se noga upre in noče nikamor več. Ali je Jerin postavljen fari, da bi jo učil in vodil, ali gospod Martin?
Da, to je vprašanje, ki Jerin ne more odgovoriti nanj! Treba je na vsak način poiskati kak posredniški ovinek, še med čistimi dušami in Bogom so svetniki posredniki, zakaj bi Jerin ne našel koga, ki bi posredoval med dušnim pastirjem in med njim!
Bajtar pomišlja. Ta in oni bi bil pripraven, toda kdo naj mu j zaupa? Vsak ima zaplato zemlje. Ko bi se procesija nagnila tako, da bi šla nekaj korakov tudi po Jerinovem svetu, bi bili
' i 5*
najbolj izbrani prikrajšan1-^ mo Lona, samica, ki niW® ^ bajte niti krpe zemlje, ta bi ' pripravna. Pravijo, da jed zapisana, seve, tako govora^ da kdo naj pove, ali je res. ^ koč je dosti hodila po svetU'^ pomagaj, zdaj je vse to C1 * V leta že leze in kri se je u®1^ v njej. Nemara bi res bi'8 prava.	, , „
"No, kako je kaj. oglasi dninarica, ko je ^ najbolj zatopljen v svoje1,11 ^ Jerin se zdrzne. Kak°r > ugiblje:	J
"Bi, ali ne bi? Bi, ali ne , Pa je Lona zgovorna, ^ j domače se zna pomenko^ <■ ji mora Jerin naposled za svoje srce.	^
"Viš, viš," pravi žensk^j kaj mi nisi že prej tega P°j J Kakopak, kdo pa je P0^,) božjega blagoslova, če »e J danes pojdem in povem- * mi, da bo pomagalo, sam° ne obupaj!"	.Jj
Jerin strmi, Lona pa ravnost, k županu, ki se Je j go jezil,'da mu otroci ov cesijah scokljajo njive i'1 1
"Glejte," pravi, ,"°če kako si tu lahko pomagate' ^ ste naj zavije procesija j no pot in odtod po Jer J spet na vas."	$
"Pa Jerin je vendar " mak," se smili županu. ^ "Nič ne de, oče župan- ^ sam tako želi," se muza j "Te želje mu vendar ne ^ j rekli. K gospodu bi atopj ključarji naj bi prišli- • • , ^ župan si ni dal dvak^ ^ gospod Martin je bil zad J in tudi ključarji se ^iJ li, Jerin pa je bil ves b18^ je župnik oznanil z lece' de odslej vsako leto Vv0C%i^ in tod, potem pa po steZlv9j. rinov travnik nazaj Jif "Bog bodi zahvalje«- ^ ležno sklepal roke, "to ki tudi ubožcu kaj P1^ ff Veš, Lona, do smrti t1 bim te dobrote." ' ^ "Tega ti pa ne ver.ja%,č smehlja Lona. "Moški st ko. Govorite že, pote^ ^
"Pa pridi k meni, boš najbolj videla!" se Jerin.	^
Lona se namehne. dni neseta oklice v Jq veliki pondeljek pa bo ^ / svojim poznim letom . Jerinka.	ggji
"Kadar pride v hišo b ^ : se pripelje s parom _ ^ smeje Jerin, ko prlp svoji sreči. Sosedje ^f" jo in so zadovoljni-
v v •
župan je mehak, ces-
"No, ta nam ne bo na ^ ^ v breme. Če drugega » streho in kot imela Prl -g fj Možje kimajo, bobS / sti po mizi in žele še o blagoslova na vas.
12 Doiioi^
—V Ljubljani je unliC /j Marija Schau, mati ^ telja botaničnega vrta starosti.	.Jf1'
—V Ribnici je po mirno v Gospodu	,
Turk, odvetniški urad'
—V Novem mes^ F Gospodu zaspal g- ■ 1 strojevodja državnih pokoju.	^f^r
stelje, je morala ves dan delati kakor črna živina. Vojne je bilo konec in izgubila je »še podporo. Otroci pa so rasli. Obleči jih je bilo treba in jih nahraniti. Delala je od jutra do večera in še v noč.
Bolezen je prišla v hišo. Najstarejši — sedem let mu je bilo takrat — je legel in ni več vstal. Preveč izstradan je bil, da bi se bil mogel pozdraviti. Za zdravnika ni imela denarja. Prej je spala vsaj po nekaj ur, zdaj pa je tudi te prebedela in predre-mala ob otrokovi postelji.
Otroka so odnesli. Ni jokala. Rešen je bil in ona tudi. Preveč je bilo že trpljenja, da bi bila mogla misliti na solze. Leta so jih vzela. Le mora je ostala in jo grizla.
Pospravljala je po hišah, delala na vrtovih, na njivah. Takrat je bilo drugemu osem let.
Nekoč je odšel od doma. Kam? Nihče ni vedel, nihče ga ni mogel najti. Kdo ve, kam ga je zaneslo? Kakor bi se bil v tla vdrl, je izginil.
Ni jokala. Delati je bilo treba in pri delu ni joka.
Najmlajši, Benjamin, je rasel. Hodil je z njo. Ko je plela na njivah, je letal za metulji,ko je ribala po hišah hodnike, je gledal skozi okna v daljave. Tako lepe so se mu zdele in tako vabljive. Kolikokrat je rekla mati sama pri sebi:
"Bog ve, kaj ga žene. Prav
tak je, kakor je bil drugi. Ista kri. Ali je nekaj ciganskega v njem? Tudi drugi je sanjaril v daljave: morda ga je potem kri premamila in je šel bog ve kam. Morda je šel nekam prav daleč. 'Morda je srečen in se vrne. . . ."
Kakor pajčevina so se ji razprezale misli. Ko jih je bilo preveč, jih je udušila. Tt>-da vrnile so se nove, ko ga je spet videla, kako sanjari ob oknu.
"Vsaj ti mi ostani!" mu je rekla. Ni je razumel. Premlad je bil še. Takrat mu je bilo šest let. Še v šolo ni hodil.
Jeseni, ko je dobil knjigo in tablico, je mati že kašljala. Čutila je, kako ji neznana pošast pije kri. Kapljo za kapljo. Vsak dan več. In s krvjo je šl^ moč. Kaj ji je bilo prej troje nadstropij! Zdaj je le še s težavo prilezla do vrha in celo ji je pokrival mrzel pot.
On pa je hodil v šolo. Ni videl krvavih sledov po tleh, ni videl kapelj krvi, ki jih je, mati skrivala v robec.
Nekega jutra se je odpravljal v šolo. Tedaj je mati iz-nenada sredi sobe omahnila in zdrknila na stol.
"Ostlani doma,' Benjamin," mu je velela.
"Zakaj ne bi šel v šolo? Tako lepo je tam."
"Ostani, mama je bolna. Hudo je bolna. . . ."
Ni vedel, kaj je bolezen. Ni videl, kako je umiral naj-
starejši.
Ostal je. In potem še drugi dan in še tretji.
Mati je poležkovala. Časih je malo vstala, da se je privlekla k ognjišču in kaj skuhala. Potem tudi kuhati ni bilo več kaj. Lakota je široko odprla oči.
"Mama, lačen sem. . . ."
"Še skorje kruha ni pri hiši, Benjamin, moj najmlajši. Še dinarja nimava, da bi si ga kupila."
"Kaj bova kar lačna?"
Ni mu odgovorila.
Drugo jutro ga je poslala na ulico.
"K zidu se stisni in prosi denarja. Pesmice poj. . . ."
"Pesmice? Kakšne pesmice? Saj jih ne znam."
In naučila ga je pesmic o polju, o rožah, o solncu.
Potem je hodil otrok pet na ulico. Težko ga je pozabil, kdor ga je čul. Noge so mu primrzovale k ledenim tlom. Roka mu je drhtela, vsa rdeča je bila od mraza. Prosila je. Tako malo jih je bilo, ki bi jo bili videli. Še dosti manj tistih, ki bi segli v žep.
In potem je prišel človek, ki ga je okradel.
Vsak dan sem šel mimo njega. Vsak dan sem videl prosečo roko. Potem ga pa nekega dn eni bilo več.
Bog ve kam ga je zaneslo. Morda mu j.e umrla mati, morda se je potem spet zbudila v njem kri, da je šel še on, Benjamin, najmlajši, v svet za drugim. Kdo ve?
Lovski čuvaj—žrtev divjega lovca
Lovski čuvaj Jože Odlazek iz Zagozda pri Dolih pri Litiji je bil v službi g. inž. Zmuca iz Hrastnika. Preteklo nedeljo je šel s svojim 12 letnim sinom Francetom, da pregleda svoje lovske revirje, ker so se vedno pojavljali divji lovci. Kmalu je zagledal dva mlada fanta s puškama v rokah. Odlazek je dvignil svojo puško in zaklical fantoma, naj obstane-ta in odložita orožje. Fanta sta ubogala, odložila puški in nato zbežala v gozd. Lovski čuvaj je pobral puški in krenil s sinom proti domu. Ko je šel skozi Dole, je pokazal ljudem zaplenjeni puški. Ljudje kar verjeti niso mogli, da sta divja lovca iz uglednih kmečkih družin in sicer Anton Okrajšek in njegov prijatelj Vilko Božič. Ko je prišel Odlazek domov, se je z družino, ki šteje pet otrok, kmalu podal k počitku.
Proti večeru pa so se priplazili k Odlazkovi hiši fantje, od katerih sta bila dva oborožena s puškama. Navalili so na hišna vrata in zahtevali, naj Odlazek vrne puški, ki ju je zaplenil. Odlazek jim je odvrnil, da pušk ne da in da jih bo izročil orožnikom; tja naj jih gredo potem iskat. Pozval je skozi okno napadalce naj se odstranijo, sicer se bo branil s puško. Ko je to spregovoril, je počil strel, ki je zadel Odlazka v desno sence. Puška, ki jo je imel Odlazek
v rokah, je padla skozi okno na tla, sam pa je omahnil nazaj v naročje svoje žene in pri priči izdihnil. Vsa družina je zaplakala, napadalci pa so se razbežali na vse strani. 15 letni Odlazkov sin je odhi-tel v vas Sv. Križ, kjer je najbližja orožniška postaja, kjer je povedal, kaj se je zgodilo. Orožniiški komandir g. Slak je takoj odšel s svojimi orožniki za napadalci. Proti jutru so našli puško, s katero je bil ustreljen Odlazek Ugotovili so da je puška last Antona Lav-riča. V njegovi družbi so bili še Anton Okrajšek, Rudolf Škoda in Avguštin Anžič. Orožniki so kmalu aretirali Okraj-ška in Lavriča, ki sta priznala
zločin. Okrajšek je organiziral napad, Lavrič pa je ustrelil lovskega čuvaja. Lavrič je povedal, da je za strel porabil nasekane žeblje, zato je imela krogla tako moč, kakor dumdum krogla in je nesrečnemu Odlazku raznesla vso glavo.
Pokojni Odlazek je bil star 49 let in so ga vsi spoštovali zaradi vestnega službovanja. Za njim žaluje žena in pet nepreskrbljenih otrok.
-o-
ČESTITKE
JOE ZELE & SONS
k otvoritvi novega pogrebnega doma
Venetian Blinds zastore je preskrbela
J VENETIAN BLINDS CO. OF AMERICA
JOE LOZER
S 1058 Addison Rd.	ENdicott 3340
£
kitice od
OLENVILLE LUMBER CO.
l°646 Leuer Ave.	GLenville 0171
ves1
les za stavbo je bil preskrbljen od naše tvrdke.
Čestitke od
A. GRDIMA IN SINOVI
SMITH & 0BY
15301-7 Waterloo Rd. KEnmore 1235
6019 St. Clair Ave. HEnderson 2088
6107 Carnegie Ave.
ENdicott 5121
Preproge in pohištvo je preskrbela naša tvrdka.
Napeljava za gorkoto in prezračen je je bilo izvršeno po naših izvežbencih.
t
5 t
Čestitke od
FRANK KLEMENČIČ
1051 Addison Rd.	HEnderson 7757
Mi smo barvali in dekorirali notranjost.
w-jtrjTjrjr^^
^k na cesti ,
jJ^tiiem križišču je stal
ki b ,tlskal se J'e k da fo ..'judem napoti. Veli ,jeJge lztezal, toda le malo-[(c Sel v žep in mu vrgel
ii, je Je bil° mal°
i je , Pe'- Čuden, presun-la ,bl1 njegov glas. Tež-!, Je Pozabil, kdor ga je
Večer°Č'. k° je bil Že P°" fi jjjj' in je le še malo
i str. ? V nažo ulico. sem m ,^aznika, ki je stal pri ije nekaj izpraševal.
fJVafja?trean0 mu "ie °trok
H. " sem se vmešal v ^ovor
II ot So »i vzeli," je za->Sr0k- "štel
sem, ko-
^ek!abra1' tedaj pa je ' in mi iztrgal če-
i^ni,Sem imel denar."
(d, ie zapisal nekaj
<%Jm Pa je bilo zanj
iiiilti ]en°- Drugi dan so
Silo sli £alJivo z£°d" tHUj Je Pač pomladi, ko
1 Hudo d°bre' zanimive no-v redke in je treba ta]Je' kar Pride pod ro-•ffta .e bila ta zgodba: \ Je vzela na Soči ita-ata tisti dan, ko
15 bilo 2 dopusta- Spomla-l ^ Jeseni je žena ro-
* l*h'idenarja je bila in K je otrok je imela.
^ote' da bodo vsi pomrli
ŠiJ. !°da ljudje so se
5 ie vLm dali jesti.
tj. ' ala s porodne po-
Čestitke od
Čestitke od
GREEN & CO.	i
10617 Earle Ave.	GLenville 4863
Streha dovršena od našega podjetja.
čestitke od
RASTETTAR CHAIR CO.
Fort Wayne, Indiana
Stole je izdelala naša tvrdka v veliko zadovoljnost,.
S* od
llg	SUPERIOR LITE CO.
3 E> 105th St.	CEdar 0540
ektrično napeljavo kakor tudi svetilke je preskrbela naša tvrdka.
POSEBJSTO VA*BILO na
otvoritev non)e Kapele
Čestitke od
CLEVELAND WINDOW GLASS & DOOR CO.
Center and Spruce
CHerry 6800
Les za notranjost in vrata jc izdelala naša tvrdka.
čestitke od
JOSEPH MERSEK
STAVBENIK 18701 Kildeer Ave. KEnmore 2863-R
Mi smo sezidali in dovršili poslopje.
čestitke od
THE GEITZ INSULATION CO.
12626 Superior Ave. GLenville 1022
Mi smo zapažili in dovršili insulacijo.
čestitke od
COLLINWOOD SHALE BRICK & SUPPLY CO.
16220 Saranac Rd. KEnmore 2200
Opeka in gradbeni material je bilo preskrbljeno od našega podjetja.
Čestitke od
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Road — HEnderson 5779 Vse kleparsko delo smo mi dovršili
Čestitke od
ADDISON TILING CO.
3103 Mayfield Boad — FAirmount 1124
Mi smo preskrbeli in položili porcelan plošče
Čestitke od	„
ANDREW HABRLE
20740 Nauman Ave.
Izvršil cementno delo
Čestitke <d
GENERAL GLASS & LUMBER CO.
6101 Carnegie Ave. — HEnderson 6100
Ogledala in oprema
452 E. 152D STREET
ive*jo zadovoljnost jugoslovanskemu narodu.
Josip Zele in Sinovi
^ ST. CLAIR AVE.	POGREBNI ZAVOD	452 E. 152d STREET
^Ndicott 0583	KEnmore 3118
K
Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom
Jugoslovanom
15723 WATERLOO RD
Joseph Demšar, lastnik
za splošno graditev
Izkustva v gradbenih delih nad 27 let. Naše delo uživa sloves ličnosti in trpežnosti po nizkih cenah.
Kadar mislite graditi, pokličite nas za informacije
in nasvet.
KEnmore 7177
Tilkina cvetna nedelja
Zunaj se je dramila pomlad in vse je kazalo, da se tudi v Tilkinem srcu spet svita. Odkar jo je udarilo življenje s smrtjo njenega Andreja, ki mu je bila darovala svojo cvetočo mladost, še niso njene oči bile tako jasne kakor to pomlad. Včasih je celo lahno, komaj slišno zapela in se nasmehnila.
"B o g bodi zahvaljen," je upala v svojem srcu stara Anžonka, Tilkina mati, "nemara je končno vendar prebolela."
Žarek upanja je zagorel v materinih očeh, ko je skrivaj motrila hčer, ki je na vrtu ob potoku ogledovala mači-ce na vrbju, kakor da izbira najlepše mladike za butaro. In z mehko otožnostjo je mislila na ves ta neskončno strupeni čas, ko je bila legla kakor mora na hišo in srca nesreča, ki je planila vmes, ko se je hčerki nasmehnilo življenje z najbolj rožastim smehljajem.
Komaj dobrih osemnajst let je bilo tedaj Tilki, ko ji je Glivarjev Andrej dejal, da ne mara in ne more živeti brez nje. Glivarjeva domačija tam-le za Razdrtjem stoji malo na samem, a je vendar udobna in vabljiva. Trdna kmetija, zarasli gozdovi, gladke seno-žeti in lepe njive, pred hišo pa vrt, ki ga mora biti srce veselo !
Dobrih šest let je bil starejši od Tilke, fant pa tak, da ga je moral biti človek vesel. Anžonka ni nikoli opazila, da bi se bil kaj dosti s muk al okrog Tilke. Kar na lepem, takole po večernicah, je stal na Anžonovem dvorišču, češ:
"Bog daj, mati Anžonka! Sem prišel malo gledat, kako se kaj ravnate."
Tilka, ki je bila prav tedaj stopila na prag, je zardela in se naglo umaknila, Andrej pa je spregovoril malo o letini in vremenu, potlej pa brez dolgih ovinkov:
"Vse bi še nekam šlo, le samote se človek naveliča, posebno zdaj, odkar so nam na meji tako zagradili svet. Kakor se človek gane, je ko j na italijanski meji, zato je najbolj prav, če ostane kar lepo doma. Le to je smola, da mi je samemu malo dolgčas."
"No, tebi pa vem, da ne manjka druščine," se je namuznila Anžonka, Glivarjev pa:
"Čisto nič še nimam. Sem že mislil in gledal, pa nisem mogel najti nič pametnega."
"Oh, ti ubožec ubogi," se je šalila Anžonka, "ko bi ti mogla jaz kako pomagati. . . ."
Preden je prav izrekla, je Andrej že poprijel:
"Le varujte se, mati da vam ne bo žal besede. Saj veste, kakšni smo za Razdrtjem, da brž jemljemo vse kar za res."
V smehu ga je povabila v hišo, kjer ji je razložil, da je že nekaj omenil tudi Tilki sami.
"Pa je bila tako bodeča," je zadovoljno mežikal, "in se ni marala nič kaj dosti meniti. Naj se kar z materjo pogovo^ rim, je dejala. No, sem mislil, če je tako, pa kar stopim k Anžonovim."
Materi se je iskrilo v očeh. Postregla je nepričakovanemu gostu kakor rodnemu sinu in naposled poklicala tudi hčerko, češ:
"Tak sta se kar skriva i zmenila? Jaz sem pa zmeraj mislila, da si še otrok."
"Kakopak," je brž pomagal Andrej dekletu iz zadrege, "zato sem se Tilki tudi ponudil za varuha."
Nato so se pomenili. Vse U bilo tako presrčno domače in iskreno, kakor da je že od vekomaj določeno tako. In ni trajalo dolgo, ko je vedela že vsa soseska, da poj de Anto-
nova Tilka pomladi k Glivar-jevim za mlado.
Jo j, kako se je tisti čas dekle spremenilo! Vse ji je izvabljalo samo pesem in smeh. Pusti jesenski in še bolj dolgi zimski večeri so minevali in brzeli kakor prijetne sanje. Naj je bilo delo kdaj še tako težavno naj je pritiskala skrb ali kakršnikoli tegoba,, Tilka je vse premagala in prepodila s svojo vedro pesmijo.
Andrej je prihajal poredko, češ:
"Ne kaže, da bi se po nepotrebnem ljudem preveč dajala v zobe. Midva veva, kako je, drugih pa to nič ne boli in ne skrbi."
Materi je bilo vse to silno všeč.
"Ce me vse ne moti," je Anžonka pomladi večkrat ponavljala hčerki, ko sta trebili po senožeti, "boš lahko srečna. Na taki domačiji je lahko gospodinjiti z zavezanimi očmi."
Tilka se je veselo nasmihala. Ni ji bilo toliko za domačijo kakor za Andreja.
In se zgodi, da jo včasih obide kakor vrtoglava opojnost. Kakor srna plane, objame mater in hoče zaplesati z njo.
"No, no, pa si se malo zmotila," se med smehom otresa mati Anžonka Tilkinega objema, "saj nisem Andrej!"
Oh, ko ima pa Andrej tako malo časa! Zmerom se mu mudi. Ona bi se rada še toliko pomenila z njim, toliko bi mu rada povedala. Seve, kadar pride, ji zastane beseda, to je res, toda kakor hitro spet izgine za oglom, ga začne srce klicati in se zdi Tilki, da bi mu morala povedati nič koliko važnih in nujnih reči.
Kakor pa je bil Andrej vedno sredi dela, se je vendar naletelo, da sta se cvetni teden srečala v trenutku ko je v njenem srcu najbolj prekipevala sreča in tista čudovita opojnost, ki jo pozna samo nedotaknjena mladost.
Popoldne sta se srečala na prisojni rebri, ko je sonce božalo mlado cvetje in zelenje. Andrej je bil ves nemiren, v Tilkinih očeh pa je gorelo, kakor da so se vse zvezde z najbolj jasnega neba preselile vanje. In ko sta govorila, je zdaj njemu zdaj njej obtičala beseda, dokler ju ni prešinil plamen tistega nepojmljivega razkošja.
Ko se je Tilka nato zavedla, je imela solzne oči.
"Ali ti je žal?" jo je Andrej nežno privil k sebi.
Dekle je odkimalo, vendar je drgetalo kakor sproščena vzmet.
"Nič se ne boj," jo je pobožal po kostanjevih laseh, brž po veliki noči opraviva in prideš k nam za vse živi je-nje.
Govol-il je toplo, a vendar nekam zamolklo in svečano. Tilka je občutila zdajci vso usodno resnobo tega trenutka in je zadrhtela:
"Če boš lahko srečen z menoj, Andrej, se ne bojim niti same smrti."
Rekla je kar tako, ker se ji je zdelo, da mora izreči kaj pametnega in resnega, fant pa jo je tesno objel, češ:
"Le kdo bi zdaj mislil na smrt, ko se nama odpira življenje!"
Ali jima je bila zla usoda nevoščljiva? Kdo vi? Andrej je dan kasneje vozil bukove hlode iz gozda. Ko sta s hlapcem nakladala, je šlo gladko do večera. Še zadnji voz sta naložila in dobro prepela z verigami, tja je bil Andrej kar zadovoljen, ko je ukazal hlapcu :
"K a r poženi, jaz bom pa malo poprijemal, ko je slaba
pot."
Konji so potegnili, voz je zaškripal nenadoma p a j e zvcnčo jeknilo. Na prednjem
koncu je počila veriga in v zaletu oplazila Andreja naravnost na sence. Komaj je krik-nil ko je že v krvi omahnil, težki bukovi hlodi pa so se hudobno usuli nanj in ga štrli in pokopali pod seboj. Hlapec je planil, toda Andrejeve oči so v negibni grozi strmele nekam daleč. Srce je še utripalo, ko je hlapec mladega gospodarja rešil smrtne zagoz-de. Preden pa je mogel priklicati ljudi, se je tudi srce umirilo. In gospodar, ki je še pravkar sanjal o razkošni sreči, ni terjal zdaj od lastnega doma ničesar drugega več kakor skromen prostor za mrtvaški oder.
Tilka je jokala in žalovala. Toliko da ni omahnila v jamo, ko so pogrebci izročali krsto z Andrejevim truplom drugi nevesti in materi zemlji. Pesem je utihnila pri Anžonovih.
"Zakaj, le zakaj moram biti prav jaz tako strašno zavržena in nesrečna, mati?" je dan za dnem ponavljala Tilka.
Mati je skušala tolažiti.
"Smrti s e nihče ne ogne. Božja volja, je taka. Potrpeti je treba."
Ah, kaj, ko je beseda samo dih, ki ne more pobožati ranjenega srca! Tilka je topo strmela v daljo in odgovarjala materi na vse samo:
"Kaj, ko ne veste, kako je! Saj vam ne morem povedati
mati."
Kljub temu je mati prekmalu izvedela, kako je s hčerjo.
"Vsaj na otroka misli. Tilka."
O. ona je mislila nanj z ljubeznijo in žgočo bolečino hkratu! V taki sreči je bil si-rotek spočet, pa bo že ob prvem kriku na svet brez očeta in še nadih sramote ga bo spremljal! Le zakaj ni smrt rajši izbrala nje za svoj plen!
Tilka je hujšala in bledela. "Oči si bo izjokala," so rekli ljudje in jo resnično pomilo-vali. Ko pa je minil njen čas je v bolečini zaman čakala, kdaj zasliši glas svojega otroka. Dete je bilo mrtvo.
Tedaj je zagorelo v Tilkinih očeh. Zmedene so bile njene besede, zmedene kretnje, vse kakor v mraku. Ko je vstala, je mati končno z grozo spoznala, da je njeno ljubljenko objel tisti strašni mrak, ki ga ne prežene niti najbolj vroče sonce sredi poletja.
Kje je že ta čas! Leto, dve, kdo naj to ve, materi se zdi neznanska brezkončnost. Saj ji je Tilka ves ta čas pomagala pri delu, toda včasih jo je nenadoma obšlo in je kar na lepem vse skupaj popustila ter odhitela zdaj sem, zdaj tja, češ:
"Otroka mi vrnite, zverine, če ste že res morali umoriti njegovega očeta!"
Zavila je kdaj v župnišče, drugič v šolo, k orožnikom, na k graničarjem a 1 i tudi čez pošto, najrajši pa na mejo k italijanski straži.
"Le ne mislite, da bo kdaj moj otrok vam pokoren," je dopovedovala Italijanom, ki so jo poslušali z začudenjem in brez razumevanja, "mu že povem, kako in kaj, kakor hitro ga zagledam. O, gospodje, mati najde svojega otroka tudi devet sežnjev globoko pod zemljo! Se vam že še povrne, čeprav se mi danes režite!"
Dan za dnem je bilo tako, to pomlad pa se je pričelo Anžonki zdeti, da se Tilki spet svita. Iz oči ji je izginil tisti grozničavi blesk in tudi kretnje so bolj mirne.
"Sam Bog me usliši!" vzdi-hne mati, ko takole motri hčer, ki ob potoku ogleduje vrbje.
"Ali boš narezala za butaro?" ji previdno stopi naproti.
Tilka se ozre. Videti je zamišljena, vendar popolnoma mirna.
"Ali je že cvetna nedelja?" pravi kakor iz sanj.
"Kakopak! Prva, ki pride."
"Potem pa že," prikima hči. "Sem skoraj pozabila, da že greje sonce."
In začne rezati vrbove mladike. Kmalu jih je za dve butari.
(Dalje na 6. strani.)
WILLOW FARMS DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA ROSE URBANČIČ, lastnica
Želim vesele velokončne praznike vsem odjei11' in se toplo priporočam še zanapreJ-
1172 Norwood Rd.	ENd>c°1'
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN
PRIJATELJEM
PAULIN'S SERVICE
vogal St. Clair Ave. in
61. cesta ATLANTIC GASOLIN
Vse, kar potrebuje vaš avto, dobite pri nas. Se toplo priporočamo.
Veselo Alelujo vsem Jugoslovanom
JOHN BUKOVNIK
VAŠ SLOVENSKI FOTOGRAF
762 E. 185th St.
•ski ^
Slika je trajen spomin in najboljši prijatelj
VESELO ALELUJO
vsem prijateljem in znancem želita
MU in Ml AUGUST F, SVETEK
478 E. 152d St.
DELIKATESNA TRGOVINA
FRANK IVANČIČ
15416 Saranac Rd.
.. telje*
želi vsem svojim odjemalcem in priJ'1 vesele velikonočne praznike. Najboljše blago in nizke cene.
EDINI SLOVENSKI STAVBENIK
DEMŠAR BUILDING CO.
KEni*°rel
olc®"1
Vesele velikonočne praznike vsem odjetf1 in prijateljem želi
ANION GUBANC
16725 Waterloo Rd.
a ^
Velika zaloga in izbera spomladnih oblek ^ otroke. Najtrpežnejše perilo za moške J11
Vesele velikonočne praznike želi
JOHN MAVSAR
SLOVENSKI GROCERIST in MESAB 23751 St. Clair Ave.
, gl'0C
Najboljše sveže in prekajeno meso ter vsa
po nizkih cenah.	j
jjetfi
Veselo Alelujo vsem odjemalcem in priiate
JOHN PAULIN .
MOBILGAS & OIL SERVICE STA?1 vogal 152. cesta in Waterloo
c/
Vsa postrežba za vaš avtomobil po najnižjil1 J
S
\	ANTON PETKOVSEK t
SLOVENSKA GOSTILNA Jti . 965 Addison Rd.	EN'**
!	vi^
ŽGANJE -:- PIVO -:- ,/ I Vesele velikonočne praznike želim odJe
in prijateljem.	.^'J
W	A , „ . -
NL/-\U vwSv	\1 v. JVT>v v vOvH	'
v
Sla je v Francijo...
žep in si pritisnila robec na usta.
Kravi sta potegnili. Pridružila sta se procesiji, ki je že romala peš, na kolesih ali na vozovih proti Soboti.
Ozrla se je. Tedaj sta planila z dvorišča Francek in Ma-rička. Francek si je tiščal pest v usta in vpil. Paralo ji je ušesa. Spomnila se je, da ne bo nikogar, ki bi spekel potico za veliko noč in pobarval pirhe otrokom. In tudi ona si je zarila pest v usta. Od Novakih je pritekla Bara, zgrabila je oba otroka za roke in jima prigovarjala. Ani se je zdelo, da sliši njen glas: "Mama pridejo nazaj .... kmalu pridejo nazaj. . . ."
Dve leti.'. . . Nekje daleč n a francoskem posestvu bo molzala krave, hranila svinje in okopavala krompir. ... Pa saj ne gre sama. Dvesto ljudi se danes poslavlja, tik pred veliko nočjo. . . . Tudi ti ne bodo okusili žegna, tudi ti gredo za dve, tri leta. V dolgi, žalostni procesiji se je premikal Anin voz proti Soboti, kjer je že čakal dolg vlak za prvi transport v Francijo. . . .
-o-
—Idrija. — Utonil je 42-letni rudar Franc Pavlovčič. Njegovo truplo so našli čez 2 dni. Za vzrok nesreče še ničesar točnega ne vedo.
—Sežana. — Za novega župana (podesta) je bil imenovan Antonio Gerbelli (Gerbelž), ki je že prej začasno vodil občinske posle kot občinski komisar.
,ima na vesti nad 100 umorov. Ljudje so bili umorjeni, da so morilci na zvit način dobili izplačano zavarovalnino od zavarovalnih družb. Prvi je bil včeraj obsojen v smrt na električnem stolu. Rodom je Italijan. Sodnija je odredila, da se izkoplje iz grobov nadaljnih dvanajst trupel, ker se sumi, da so bili dotični zastrupljeni. Zarotniška skupina ni delovala samo v tem mestu pač pa tudi v drugih državah in je dobila stotisoče izplačanih od zavarovalnih družb. Je to eden najbolj ostudnih zločinov zadnje čase.
DNEVNE VEST!
Daladier za ponovno izvolitev Lebruna
Paris, 3. aprila. Minister-ski predsednik Francije je danes izjavil potom radia, da če bodo Francozi ostali zedinjeni, da bo izključena vsaka vojna. "Mi vsi želimo mir, svobodo in dostojanstvo," je rekel Daladier. "Francija je pripravljena zavreči vse agitatorje zločinov in nereda." Ob istem času je Daladier sijajno govoril o predsedniku francoske republike Lebrunu, in v političnih krogih smatrajo to kot nekako zahtevo ministerskega predsednika, da se Lebrun ponovno imenuje predsednikom francoske republike. Francoski predsednik je izvoljen za dobo sedmih let in ustava ne prepoveduje, da bi bil vdrugič nominiran. Izvoli ga senatna zbornica parlamenta.
-o--
Rusija ne veruje obljubam Francije in Anglije
Moskva, 3. aprila. Angleška vlada menda nima "poštenih načrtov," ko je naredila pogodbo s poljsko republiko, da pride Anglija Poljski z vojaško silo na pomoč, ako bi bila Poljska napadena od strani Nemčije. To je mnenje ruskega sovjetskega časopisja, ki pravi, da bo Rusija čakala "nadaljnih dogodkov" predno se bo mogla prepričati o isti-nitosti angleških obljub. "Videli smo padati države," pravi rusko časopisje, "ne da bi Francija ali Anglija le z mezincem se premaknili." Temu nasprotno odgovarja angleški tisk, ki trdi, da je imela Rusija .s Češko vojaško pogodbo, da pride Češki na pomoč, ako bo napadena od Nemčije. Rusija ni držala svoje besede in čehoslovaška vlada se je morala umakniti brutalni sili Hitlerja, piše angleško časopisje, ki dobiva topogledno podporo od francoskega časopisja. -o--
Zastrupljevalci so umorili nad 100 ljudi
Philadelphia, 3. aprila. Posebna zločinska tolpa, ki je delovala v tem mestu skoro deset let,
Češki poslanik napadel nemškega zastopnika
Washington, 3. aprila. Vladimir Hurban, poslanik bivše čeho-slovaške republike, je danes tekom obeda v časnikarskem klubu napadel Hans Thomsena, ki je nosil poslov nemškega poslanika v Ameriki. Izjavil je, da Nemci sramotijo ameriško inteligenco, ko širijo svoje strupeno propagando v Ameriki. Trditev Thomsena, ki je izjavil, da je Praga starodavno nemško mesto, je sramoten napad na razum ameriškega naroda, je dejal dr. Hurban. Navaden učenec vsake ameriške šole dobro ve, da je izjava nemškega uradnika zgodovinska potvorba.
-o-
Velik štrajk pri pelkari-jah v Mehiki
Mexico City, 3. aprila, štrajk v pekarijah, ki je že dolgo grozil, je končno včeraj izbruhnil. Na štrajku se nahaja do 10,000 pekov in pomočnikov. Peki so že dolgo časa zahtevali izboljšanje svqjega položaja in večje plače. Pekarska unija kontrolira delavce, ki so zaposleni v 400 pekarijah. člani unije so poslali svoje ljudi na kolesih in na motornih kolesih na vsa pota, ki vodijo v glavno mesto, da tako preprečijo, da pride kruh iz drugih mest.
ZA VELIKO NOČ!
Priporočamo se ženam in dekletom, da si pridete ogledat našo veliko zalogo lepih spomladanskih oblek, lepe svilene obleke vse mere, za velike in male žene in dekleta, najnovejše mode in vse [barve, pa nizke cene.
Ravno tako lepe svilene obleke za otroke, vse barve in mere, in posebno lepe obleke in šlajerje za obhajilo ali birmo. Velika izbera ženskih in otroških sukenj in slamnikov.
Posebno lepa zaloga zasto-rov vse barve in cene. Kupite rajši pri domačem trgovcu, kjer dobite ravno tako blago in cenejše kot pri tujcu.
Se vam toplo priporočamo in želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
Anzlovar's
vogal 62. St. in St. Clair Ave.
Mlad Slovenec
marljiv, pošten in zanesljiv, išče delo kot bartender v gostilni. Vprašajte na 1039 E. 61st St.
(79)
Frigidaire ledenice
1937 in 1938 modeli po zelo znižanih cenah.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI
DR. WARGA, D. M.
15603 Waterloo Road
Kmetovo poslopj« KEnmore 0067
BRAZIS BROS. CLOTHES
made to measure in latest
SPRING	MO Eft
WOOLENS
SUITS—TOPCOATS
Sadna drevesa
naprodaj, jako lepa. Med njimi so jabolka in breskve po jako zmernih cenah. Imamo tudi nekaj mesečnih vrtnic.
Math Hribar
Hontoon Rd. Five Points, Leroy, Ohio.
(April 4. 6. 8.)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Naprodaj
je tri akre zemlje v mestu Euclid. Nahajajo se med 250. in 260. cesto. Vse udobnosti na zemljišču. Gena samo $900.00. Vprašajte pri F. J. Turk, La-Salle Realty Co., 838 E. 185th St. Tel. KEnmore 3153-W. (80)
Portia Chief
*3.85
GABARDINES
WORSTEDS TWEEDS, ETC. IN
HEDGE GREEN BLUE HORIZON ETC. COLORS
Ready to	SUITS
Wear	TOPCOATS
$17.75
THREE STORES
6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St.
open every evening
MALI OGLASI
Moški želi delo,
starejši mož, ki bi rad šel na farme. Zglasite se na 513 E. 152nd St. v Al Filipič gostilni. (80)
Naprodaj je
restavrant, ki ima D-2 licenco za prodajo pive in vina. Za naslov poizvejte v uradu tega časopisa.
(80)
M 9 iM
9 &
9J
&
0]
M 0! M 9)

MODERNA SLOVENSKA CVETLIČARNA
LOUIS SLAPNIK
15803 Waterloo E3.
Se priporoča
za nabavo krasnih šopkov za vse prilike, cvetlice v lončkih m druge. — Vedno sveža in velika zaloga.
ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
0! M 0! M 9
9 M
9
M 0] M 03 M
03 &
01 M 0) M 03 M 0] Ji 01
03 &
05
6
03
•M
&
9
iN ZOPET ČESTITAMO!
Komaj je minilo tri mesece, ko smo čestitali in voščili našim odjemalcem, znancem in prijateljem vesela božična in novoletna voščila, se nahaja zdaj pred nami druga vesela doba velikonočnih praznikov. Zopet si vzamemo nalogo, da našim odjemalcem, znancem in prijateljem ponovno čestitamo, da bi te praznike vsi veseli in v srcu zadovoljni obhajali.
K temu tudi želimo bolj vesele bodočnosti v vseh ozirih. Glavno izmed vseh dobrin naj bi bilo zdravje. Naj bi bilo to leto tudi mnogo veselih porok. Naše prodajalne so dobro založene za letno sezono, za ženine in neveste pa imamo v obeh prodajalnah na veliko izbero modernega in po zmernih cenah najboljšega pohištva, ki ga razva-žamo tudi daleč v druge naselbine izven Clevelanda.
AIT0N GRDIMA In SINOVI
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN
MODERNO UREJEN POGREBNI ZAVOD 6019 St. Clair Ave.	15303-07 Waterloo Rd.
Pogrebni zavod na 1053 E. 62d St. Telefon HEnderson 2088 Cleveland, Ohio
63
r 6
S3
r
53
r
S3 gf
66 r
63
r
63
W [0
W 63
r 66 w 63
r
J3 r 63
r [0 w (0 r
63
r
66 r
63 p
[0
9 M 9 M 9 M
9 &
^
03
sšl
9 M '03 M
M
9 .0}
9 M 9 M
01 &
95 &
M
9 &
95 &
a &
9
0] m
9 £4 9
A
9 &
M
03
03
»H
&
9 &
Portis Archer
\*3.85
Portis Rainbow
*3.85
When you step out on Easter, wear a PORTIS hat. All the popular styles and colors. Priced at $3.85 to $5.00.
'Denton Hats............................$3.00
Wool Hats.............................$2.00
MANHATTAN SHIRTS
White and fancy patterns. Sizes 14 to Ylxfa, $2.00 up.
SUPERBA TIES
A wide variety of patterns and materials, $1 and up. Other ties at 50c-79c Ascots $1.00, silk printed.
Pocket Handkerchiefs 25c-50c
Boutonnieres, green, navy, maroon, 50c
COMPLETE EASTER OUTFITS FOR BOYS AND YOUNG MEN
BOYS' SUITS
A Rugby Suits, 2 knee length pants, sizes 5 to 10
$7.75
B 1 knicker, 1 longie suits, sizes 8 to 14 $10.00 and $13
C 2 pairs longies suits, sizes 10 to 20, $15.00 Blue Serge and Cheviots, also fancy patterns, blues, brown, grays and greens.
KAYNEE SHIRTS
Jr. and youths, white, solid colors and striped and checkered designs
$1.00-$ 1.25
Hats that have the Boys' O. K.—Tyrolean styles and others, all colors, priced at $1.00, $1.25, $1.65 Hose, handkerchiefs, belts and suspenders to complete his outfit.
FRANK BELAJ
MEN'S WEAR
6205 St. Clair Ave. HEnderson 9072 IT
S3
^ VESELE VELIKONOČNE POZDRAVE B $ POŠILJA VSEM SLOVENCEM g, I	MESTNI SODNIK
93
4
9
M
.0!
Louis Petrash

Bilo je pred cvetno nedeljo.
je toplo aprilsko soln-Na vrtovih so cvetele če-Je> trava je bila žametno ^lena.
pragu Balaževe hiše so ! e'i Otroci. Francek je štel 681 let, Marička štiri, Anica a tri. Najmlajši, ki ga je rzal Francek na golih kole-vlh> ni imel niti leta. Balaže-a .^ša je bila najmanjša v asi> s slamo krita, postavi j e-a k blata in desk, kakor jih suav'Jo mnogi v zadnjem ča-' > ki hočejo stanovati v svo-f.m' četudi še tako slabo. Ne-Je ^ strehi je klopotala t,0r^ja. V daljavi se je sve-
a soboška cerkev. ]. je hodila z rdeče obrob-etllmi očmi iz sobe v kuhi-tJo> desetkrat jemala v roke t 0 in isto reč, da jo je po-aj!tl odložila nekam na klop na posteljo. Naredila je podbo za dve leti. Rajši bi jokala po veliki noči, a kaj Je treba iti takoj, sicer ji j^zame mesto deset drugih, "i bile srečne da so sploh lsle na vrsto, četudi na sa-veliko noč. Občutila je, ,Kor de leži mrlič v prednji v l1. Ni se upala glasno go-jn Nesla je škaf v hlev Postavila pred telico, ki "ila žejna. Pobožala jo je j rdečkasti dlaki. V grlu jo g]Jekaj stisnilo. Sklonila je vV°- Naglo se je okrenila DSla iz hleva. b0stVe leti • • • čutila je sla-lesu v rokah in v celem te-8j ' da bi najrajši sedla in ob/ predpasnikom zakrila bj|aaz- Češnja ob prelazu je ju,., Vsa v cvetju. Zgodaj je St°Pila pomlad. . . .
d rvanc je zapeljal voz na valrišče- Zdaj je pregledo-te ^go- Ni bil obrit. Vdr-nje°ci so se mu svetile. Na t^ 1 Je bila njegova edina ob!, zel° obnošena vsakdanja Oifj Ana se je s praga stjsa Vanj in spet jo je v grlu
ie k in P° vsem te^esu a slabost.
fetih dolgovi! Ce v teh dveh it,av,.ne zasluži dovolj, bo do-
prodana. J® so naglo tekle. je , . dveh že moramo iti," gle,6')al inož in jo pozorno po-l^1- Že dolgo je ni gledal
r^k dveh bo zadnji čas," je
, a Uho in šla v sobo. vDr v greste, mama?" je jelasa Prancek in se je pri-V 02a krilo. Pogladila ga je.
se ji je zasvetila solza, l^j r'den bodi, Francek," je a" Vzela mu je otroka, ki in Je nerodno držal na rokah
<fa Pričela dojiti. sWam°Va in Gejta se bost ki pj Peljali," je rekel mož,
..jJ,stopil v sobo. ftiat jima je lahko. . . . Ni-
^ otrok. . . ."
l>0[ Ji je zaspal na rokah. »0t°2ila ga je na posteljo, čitj^se je začela naglo obla-j0 ' ^rancek in Marička sta j\)%0ječe Sedala izza mize. je Je zajokala. Na steni hjteptakala ura. Kazalca sta Jiutea> naglo so minevale mi-
OiL .
t>ic .3e °blekel nedeljski jo-L ,in odložil predpasnik. ^ J sta bila sama v sobi. ve(ja!ar si nista imela več po-tc; Dala sta si roke, dve Canute Sta stala drug ob pn. zbita, trudna oba pol-,6Sed, ki jih pa nista mo-,(.lzPregovoriti. (lejj^etna bodi, Ana," je »io „ ,Naposled in izpustil nje-
^ala otroke Pazi- • • za_ tu, ' .
\ 4 Je udarila dve. Naglo
Poljubila. V veži so jo-covotr°ci. Vzdignila je Ani-% .Naročje. Objela je Fran-V ln Maričko. Čudno se je \ Rajalo pred ■ njo, ko je ®l'°ti vozu. Posegla je v
molčal, ker je bolje poznal ljudi.
Pravkar je Kvakač požrl nekaj malih rumenih metuljev, ko sta se zaslišala vpitje in vriskanje človeških glasov. Besen zaradi novega motenja je izginil v vodi. Iz globine je gledal neprestano se premikajoče sence na površini in slišal čofotajoče noge stopati po vodi.
"Kaj le hočejo?"
Nad pol ure je trajal ves trušč. Kolikor krat se je Kvakač skozi zdaj kalno vodo pognal na površje, zmerom je spet videl ljudi, rjave, skoro nage, majhne in velike.'
Pozneje so se glasovi nekoliko oddaljili in ljudje so pljuskali po bližni s travo porasli vodni jami.
Kvakač je šel na obrežje. Grm pod katerim je bil njegov običajni prostor, je bil poln viisečih žabjih trupel. Vsa so imela prerezane trebuhe. Trupla so razobesili ljudje, da jih posuše. Prav Jiadi Kvakačem je visel kapitan Kvakun. Malo naprej mali Ub in še mnogi drugi.
nosti, ker je ne poznajo.
Mati stopi k skrinji. Res, Tilkina izkaznica leži čisto na vrhu, na perilu.
"Kar za njo stopim," se odpravi Anžonka in v srcu jo muči nemir. Do meje je komaj pol kilometra. Ali ne gre tam po polju Tilka? In le čemu ni šla po cesti? Pa je menda vendar ni padlo na misel, da bi skrivaj prestopila mejo?
Nekdo kriči. Tilka beži. Ali je na tej ali na oni strani? Čemu neki beži? Trije Italijani vpijejo zanjo.
"Tilka!" se zgrozi mati. Hči se niti ne ozre.
Rezek, oster vojaški klic. Enkrat, dvakrat, trikrat, a Tilka še vedno beži.
"Moj bog!" se trese mati in hiti, ko nenadoma zareže strel v pomladni mir.
"Tilka, jo j, ljudje. . . ."
Mati omahuje, vsa leze k tlom, skoraj po kolenih se priplazi do meje.
"Tilka, gospodje. . . . Tam na oni strani . . . moja hči, bolna. . . ."
Kje je zdaj Tilka? Saj ni več bolna. Italijani hlastno govore, vrišče, kažejo z rokami. Mati omahne. Dva gra-ničarja jo prestrežeta, da ne pade na blatno cesto. Ko se zave, je doma. Tudi Tilka je doma. Med pomladnim cvetjem počiva in dve vrsti sveč ji osvetujeta obraz. Oči so zaprte, ustna obkrožena blažen smehljaj.
"Tilka, moja Tilka."
Zakaj jokaš, mati Anžonka? Hči je ozdravela. Zanjo ni več mraka in teme, ampak vse in povsod samo cvetna nedelja.
VESELO ALELUJO VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM ŽELITA
Kvakač iz rodu vdovskih žab je sedel v sočni travi napol v vodi Erindija. Opoldansko solnce je žarelo, in Kvakač je zadovoljen pljuskal s sprednjimi plavutmi po mlačni mokroti.
Na njegovem telesu se je še poznala dolga postna doba. Ves hladni čas do avgusta in potem suhi del vroče dobe do srede decembra je prebil globoko v zemlji. Toda nato so padle neverjetne množine dežja na zemljo in počasi je pritekla mokrota tudi do njegovega zavetišča. Tedaj se je zbudil. S težavo se je prebil na površje in zdaj uživa toplo vlago, po kateri je tako idolgo hrepenel.
Frrr . . . Ena izmed malih ptic z dolgim okrašenim repom je švignila od roba vode v grmovje. Travno bilko je imela v kljunu. Gori v vejevju drevesa je obstala.
"Aha," je pomislil Kvakač, "mnogo dežja bo, če si ptica plete gnezdo gori!" Kvakač je namreč lani pogosto prisluškoval ljudem, ko so počivali ob njegovi vodi in kramljali. Po večini so seveda govorili o dežju. Zmerom so se tolažili s tem, da ga bo mnogo. Če so ptice gnezdile malo nad zemljo v grmovju, je to pomenilo mnogo dežja, če so si napravile gnezda gori na drevju so se zavarovale proti vlagi, vstajajoči iz zemlje, kar je seveda tudi znamenje za obilen dež. Neverjetno mnogo znamenj imajo ljudje, in vsa jim kažejo, kar si želijo, dosti dežja.
Popoldne se je močno pooblačilo in med strahotnim treska-njem se je vlil dež na zemljo.
"Čudno," je hotel zakvakati Kvakač, a je zaprl široko žrelo, ker čas za kvakanje še ni nasto-pil.
Proti večeru je zahajajoče solnce še za nekaj časa vsipalo svoje pisane žarke na zemljo. Nekoliko je ogrelo ohlajeni zrak in potem počasi ugasnilo.
Tihi, globoki glasovi so zado-neli na obrežju Erindija. Ouu . . . oo . . . Volovske žabe so začele večerno petje. Stta, so se oglasili komarji. Od najvišjega glasu do najglobljega basa.
"Cela vojaška godba," je rekel stari žabji kapitan Kvakum, ki je sedel pod čudovito dišečo divjo lilijo.
V	kratkem času je Kvakač napolnil svoj želodec s komarji (moskiti). Pomislite samo, kakšno število komarjev je potrebno, da je trebuh volovske žabe poln.
Temno nocoj sploh ni postalo. Svetil je polni mesec. V grmovju so se oglašale neke ptice.
"Čudovito lepo življenje," je mislil Kvakač.
Iz nepreveč oddaljenih domačij se je slišalo mukanje krav. Visoko in globoko, zdaj glasneje, zdaj tiše. "čisto tako kakor pri nas," je mislil Kvakač. že marsikaterega človeka so volovske žabe zavedle v zmoto.
Človek je korakal skozi grmovje v smeri proti farmi. Zamudil se je bil. Hitro je nastopila noč. Pa je mož uravnaval pot po mukanju živine, da se ne bi bil zgrešil. Zdaj je zadonel — "Mu" bolj na levo. Pa je ubral to smer. Naenkrat se je "Mu" oglasil na desni. Ko je šel naprej, je prišel do vode namesto do človeškega bivališča, čof, čaf, so poskakale žabe na vseh koncih in krajih v vodo. In v črni noči zaradi oblačnega neba človek ni vedel, kam bi se dal.
V	oddaljenih domačijah je počasi nastal mir, a toliko glasneje so začele peti zabe .Erindija. Komaj je še zdaj in zdaj zadone-lo do njihz amorsko petje, ki ga je spremljalo ploskanje z rokami.
Svetlo blesteč je stal polni mesec na nebu in odseval v vodi Erindija. In vsi ti temni, debeli kupčki, volovske žabe, so drseli naprej po plitvi vodi k obrežju. Srebrno so se kodrali mali vod-
5238 St. Clair Ave.
FINO 6% PIVO, ŽGANJE, VINA IN IZBORNA KUHINJA Se toplo priporočamo za poset naših lepih prostorov.
IZ PRIMORJA
—Trst. — Umrli so: Merlak, por. Sancin Josipina, 61 let; Or-banič vd.; Gortan Ksaverija 76; Stanič, por. Maslo Marija 67; Stipinovič Ivan 60.
—Trst.— Zadnje tedne postajajo zelo pogosti smrtni slučaji in onesvestitve zaradi srčne kapi. Domnevajo, da je to vzrok sprememba vremena. Srčna kap je zadela poljedelca Vidmarja Antona, starega 76 let, iz Sv. Magdalene. Zaradi nenadne slabosti se je zgrudil na ulici Franc Kosovel, star 66 let. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—Divača.—V tržaško bolnišnico so morali odpeljati 17-let-nega Vidoka Josipa, ki je padel s senika in se težko ranil na glavi. Ker ima počeno lobanjo, je njegovo stanje zelo nevarno.
Na sliki vidite notranjost lepe Pauliče ve gostilne in restavracije na 5238 St. Clair Ave. Za baro so po vrsti: Rudy Paulich, sin družine Paulich; Mr. John Paulich in njegova soproga Stefania Paulich, gospodarja prostorov, in Miss Stefania Paulich' hčerka.
SAMO ENA TRGOVINA

Kvakač iz Erindija
ni kolobarji, ki so nastajali od njih veselega pljuskanja.
Teodaj se je pojavila debela senca pred igrajočo se mesečevo svetlobo, čap, Cap, je čoftala velikanska žival po vodi. Srknila je nekajkrat vodo, in "Mu" se je zateglo oglasilo iz volovne-ga gobca.
"Aha," je rekel Kvakač, volov-ski žabjek, "ta je od konkurenčne godbe." Poizkusil ga je pre-vpiti. Vol je začuden zazijal v malega moža z mogočnim glasom, se udaril s koncem repa po polnem trebušnem bobnu in od-štorkljal.
Drugega jutra je sedel Kvakač/ še truden od dolge noči na svojem običajnem prostoru. Opazoval je, kako je smrdljiva vodna želva prišla na površino, zajela zrak in se počasi spet potopila. Majhni zračni biseri so stekli za njo navzgor, potem pa je izginila. Glasno šumeč je priletela jata prepelic, si ugasila žeje in spet naglo odletela.
Toplo je žarelo solnce. "No, kdaj pa v Afriki solnce ne sije," je mislil Kvakač. Skoro je zadremal, tako je bil truden. Tedaj je z velikanskimi skoki prihitel iz vode kapitan Kvakun, sedel poleg njega in mu začel pripovedovati najnovejše grmovske novice. Kvakač ga je komaj poslušal, a zdajci je postala njegova pozornost budnejša! Visoko nad njima so krožili velikanski ptiči. Sto in sto jih je bilo. Spustili so se počasi na zemljo. Marabuji, štorklje in drugi. Kakor blisk sta bila oba v najgloblji vodi.
Počasi, svečano so stopali dol-gonožniki na svojih berglah po travi Etjo, sto let star marabu, je že stal ob robu Erindija. Tedaj je skočila pred njim vdovska žabovka neokretno v vodo. Komaj pa se je potopila, je že spet cepetala s kraki po zraku med konicama Etojevega kljuna. Prav krepko jo je moral požirati stari gospod, da jo je spravil v svoj goli goltanec.
Pravkar se je Kvakač spet pojavil na površini, da bi pogledal, ali je nevarnost minila. A zaslišal je silen pok in hitro je spet izginil v globino, v blatno dno Erindija.
Glasno šumeč se je vzdignila jata ptičev in odletela. Etjo pa je ležal na zemlji in tolkel s pe-rotmi po travi. Rdeča kri je barvala njegovo perje. Napol mu je visela pravkar požrta žaba spet iz kljuna. Ub, mali volovski žabjek, ki je tam blizu sedel pod travo, je mislil: Vidiš, stari, to imaš od tega!" Tedaj je zaslišal Ub korake in se je zaril še globlje.
Neki človek je prišel, obrnil maramuje, mu izpulil lepa, dragocena peresa pod repom in ga pustil tam ležati.
Uro pozneje je že vedel ves Erindi, kaj se je bilo zgodilo. 'Da, da, ljudje so včasih le dobri za kakšno reč," je menil kapitan Kvakun. Kvakač pa je
-o-
TILKINA CVETNA NEDELJA
(NadalJevanle s 4 strani.i
"Bo preveč," meni mati.
"Nič ne de," se nasmehne Tilka. "Cvetna nedelja je samo ena v letu."
R e s, kako danes pametno govori! Kakor da ni bila še nikoli bolna. Nemara se ji vendar bliža rešitev?
"Nesite v hišo," pravi hči, "jaz pa stopim še po brinje, bršljan in bodičje. In tri leskove šibe prinesem, kakor se spodobi."
Mati nekaj časa gleda za njo. Korak ji je spet prožnejši. Tudi v tla ne buli več. Nemara bo res spet zdrava. O, na Brezje poj deta, na Vi-šarje, na kraj sveta, samo da bi se ubožici spet zjasnil um!
Anžonka odnese vrb je v hišo in čaka. Kod neki tako dolgo hodi? Na italijanski strani so menda izmenjali ljudi. Ce nima Tilka izkaznice s seboj, bi utegnila imeti še sit-
JOHN in SIEFI PAULICH
Vesele t)eltKpnočne prazniKe
žetima ^Vsem
"frank RACE, mlajši
1028 E. 61 st St. HEnderson 1786
PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA
S CVETLICAMI V CLEVELAND«
Qanac ^ylabnik si
NEVESTE IN DRUŽICE, NAROČITE POROČNE ŠOPKE PRI NAS, PA SE BOSTE POSTAVILE, DA BO KAJ!
Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje.
Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike.
6102 SI. Clair Ave.
Tel. HEnderson 1126
rokujejo učenjaki, čisto drugačno lice in obliko. Ali mar Anglija ni bila nekoč tudi združena z evropsko celino ali pa Avstralija z azijsko? Plimo in oseko bo morda čez tisoč in tisoč let povzročilo. kakšna druga luna, ka-
Mojster Georgios je globoko zavzdihnil in še premišljeval:
"Pa vendar! Poštenjak sem, pa moram držati obljubo. Obljubil sem mu polovico in mu jo moram tudi dati. Sicer mi ne bo nikoli več noben svetnik pomagal."
Tako je bil pripravljen, da se odpravi v bližnje mesto, ker se je medtem huda burja že polegla. Jutranjica se je svetila na nebu in je obetala lep dan. Kar veselje je bilo iti v takem vremenu po cesti. Ko se je čez nekaj časa prikazalo sonce, je sklenil, da se malo odpočije. Konja je privezal k drevesu in se je usedel v travo. A kar nekaj ga je vznemirjalo. Presneto, težko je držati obljubo!
Zdajci je zaslišal, kako je nekje petelin zapel. Steči za ptičem in ga pograbiti — to je bilo ko nič! Ves srečen se je Georgios povrnil k svojemu konju, ga od-vezal in se spet odpravil dalje; z levico je držal konja za uzdo, z desnico pa je stiskal petelina k sebi, ki se mu je še vedno upiral.
Čez pol ure je srečal nekega kmeta.
"Dobro jutro, prijatelj! Kam pa?"
"Bog daj! V mesto — na semenj. Kam pa ženeš konje?"
"Na semenj grem in bom ondi prodal konja in petelina."
"Koliko hočeš za konja?"
"Prodam ga le s petelinom vred."
"Kaj bi s petelinom! Jih imam sam zadosti!"
"Potem mi je pa žal, da ne bo kupčije," je odvrnil mojster Georgios. "Obe živali sta tako navajeni druga druge, da mi srce ne da, da bi ju ločil. Kar odloči se!"
"Prav. Koliko zahtevaš za oba?" '
"Štiri tisoč drahem," je odvrnil zviti konjski mešetar Georgios. "Za petelina tri tisoč devet sto, za konja pa sto."
"Ali si neurtien'-?" je vzkliknil kmet. "Menda bo narobe, ali ne? Sto za petelina in tritisoč devet sto za konja?"
"Ne, dragi moj, nisem neumen, še manj ko ti! Ponavljam: tri tisoč devet sto za petelina in sto za konja!"
"No, saj je meni vseeno. Tu imaš denar. A tvoj petelin bi moral biti zlat, če bi bil toliko vreden!"
Mojster Georgios je vtaknil denar v žep, dal konja in petelina kmetu in se je nato s pošto odpeljal, da bi prišel čim hitreje domov. Potem je urno nakupil vsega za veliko noč: novo obleko, nove čevlje, rejeno velikonočno jagnje, piruhe in druge stvari za ženo in otroke.
Zvečer je odšel v cerkev. Prižgal je svečo, pokleknil pred svojega patrona in je molil:
'Sveti Janez, s tvojo pomočjo se mi je posrečilo ukrasti konja. Ker sem pošten človek izpolnim tudi svojo obljubo. Obljubil sem ti polovico. Tu imaš petdeset dra-: hem. Kar ostane, je moje. Seveda boš sprevidel, da se s tem de-1 narjem ne da pozlatiti tvoje ime A to nič ne de. Poglavitno je, da sem držal besedo."
Nato se je mojster Georgios priklonil vrgel še nekaj drobiža v puščico in je radostno odšel h cerkve.
Obžalujem, ker zadnje dneve na tej razprodaji, ki se še nadaljuje, radi velikega navala cenjenih odjemalcev, nam ni bilo mogoče postreči po vaši želji in nam je že primanjkovalo obuvala srednjih mer, posebno za moške.
Sedaj smo pa zopet v stanu vas zadovoljiti, ker je jg zaloga večja in popolna. Pa tudi ta nova zaloga bo po jako znižani ceni.	fca
ERIN BREW L OLD SHAY ALE "ENNA STYLE PIVO IN ALE
Vi možje, ki imate široke noge z številkami 10-12,	JB
imamo za vas izvrstno obuvalo, ki je veljalo prej do	P*
$8.00, sedaj samo $2.69 in $3.69. Požurite se, teh finih	fc> obuval ne boste nikdar več za to ceno kupili. To velja
samo za nekaj dni.	S6
1	se priporočamo vsem sloven-
hrvatskim gostilničarjem, kakor tudi in posameznikom v Clevelandu in nar°čila pive pri prireditvah in Hitra postrežba!
ŽELIM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Kte0c^r£lite domače podjetje, ker s tem Odprli sami sebe.
(PREJ FRANK BUTALA)
velikonočne praznike vsem našim tetnalcem, prijateljem in znancem
23776 St. Clair Ave., Euclid, O.
k.
re 2739	KEnmore 2430
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
0! ZALOGA POHIŠTVA, PEČI, PREPROG, LINOLEJA
fig
95	MAYTAG PRALNIH STROJEV IN
$	ELECTROLUX LEDENIC.
3063 Pearl Ave.
Cleveland, Ohio
Lorain Ohio
SUHADOLNIK SHOE (0. |
6107 St. Clair Ave.	a
TRGOVINA Z OBUVALOM
fW^mnog° iet na enem in istem prost°ru- Vedn° s
Najboljše obuvalo od zanesljivih tovaren, ki	g
t;, Vij Moderno in trpežno obuvalo.	^
i> ob »° vas vabimo, da si pridete nakupit veliko-	^ ker imamo najlepše in trpežno obuvalo
k 'h cenah.	|
% Voobhajance imamo bele in lakirane sliparje,	^
,, ^ žln Oklice.	B
n®ke imamo bogato izbero modernega obu- gf
ih^ft ^ „	J8
, V in mlade fante obuvalo najnovejše mode g?
V	i
M;VTf,	s&
w VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM fa ^ELE VELIKONOČNE PRAZNIKE	g
SUHADOLNIK JR., predsednik.	jS
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem želi
LOUIS STARMAN, predsednik
515 E. 200th St
KEnmore 0515
Nočna zaobljuba
|JJai*z, ti moj patron, L »a strani! Velika noč je lj j ' a vsak način moram | °bleko'in nove čev-L , 1 za otroke nimam nitk ** piruhe? Moji starši
L,nso »»eli vedno veliko-i/vnja T_
Kii0 z Pa naj s svojo
L ^manjkanje trpim?
Iteža 8roza! še nikoli nisi
pemV 2 men°j i" še nikdar
pat J1Česar Prosil- Danes pij i» Pam> da me ne boš
fc^ \pred podobo svetega
fžios n° prosil mojster
iKoSe .^kvi majhnega me-K ■ še nekajkratov po-fcJ* "adaljeval
skesano in
|»j, ^atlez> ^i moj patron, po-kj ^ mi leži na srcu! Po-
f kotii* t ukradem Kirioso-
fednjg P°tem bom konja
b J ,m mestu prodal in do-
hrh, Va delila! Polovico I	f u-
|:voj 1 leoi za pozlačen je
rit,2 ^svetsga imena na po-
f vj^ Jg0 P°lovico bom na-
i K t ^ svojo družino. Ig. - ne 2avrzi -e š_
KJ v'diš a	- v -
ifc^^a, da pravično mi-
slim."
Mojster Georgios je pokleknil, prižgal svečo in odšel zadovoljen in poln zaupanja do cei-kve.
Ko se je znočilo, se je odpravil k bivališču svojega soseda. Preskočil je ograjo, stopil v hlev, prijel belca za povodec in je svoj dolgo zaželeni plen odgnal s seboj v svoj hlev, kjer je ob svitu laterne lepo počrnil zadnji del belca s črnim ličilom.
'Tako ne bo nihče," si je mislil, "spoznal konja Kiriosa. . . . Sveti Janez, bodi češčeno tvoje ime za vse, kar si mi storil!"
Medtem ko se je ličilo sušilo, je sedel Georgios k svoji mizi in je začel tuhtati, kako bi dobiček najbolje uporabil. Toliko bo za obleko, toliko za čevlje, toliko za velikonočno jagnje in polovica za svetnika.
"Kakšen osel sem," si je dejal, "saj bi mu bil lahko le četrtino ali osmino obljubil! Tako pa ne bo zadosti ne za to ne za ono. Polovico osminke bi zadoščalo! Saj imam prav za prav samo jaz delo z vsem tem — pa še ob takem vremenu! Kaj je pa imel sveti Janez opraviti? Res, pomagal mi je. Pa še to ni tako gotovo; če me policija dobi, bom vendarle zaprt jaz, ne pa on!"
Drenik's leverage Co.
razvaža najboljše pivo
Kadar skoči letalec 10 kilometrov globoko
Skakanje iz letal ni danes več posebno vznemirljiva zadeva, če-! prav je res, da ni mnogo takih, ki bi si upali skočiti 10,000 me-' trov globoko. Skakalci s padali pripovedujejo, da jih tak skok nič več ne plaši, pač pa imajo od njega nekako tak užitek, kakr-| šnega ima dirkalec preden za čne dirkati, ali pa pisatelj, pre-; den .se dvigne zastor na odru, kjer bodo igrali njegovo gledališko igro. Pripovedujejo, da je nepopisno lepo, ko so človek za-
vihti na krili' letečega letala visoko v zraku ter se s krili nato požene proti zemlji, kamor začne padati kakor meteor.
Ko se potem z glasnim pokom odpre ptadalo ter zadrži naglo padanje, še človeku začne zdeti, kakor bi se lepo zibal in plaval kje na varnem. Le oočasi pada na zemljo. Šele takrat, ko se bliža zemlja, je treba misliti na udoben pristanek, saj pada še zmerom sedem metrov na sekundo, torej dovolj naglo, da se človek, ako je neroden, lahko pošteno potolče. V tem je prava nevarnost tega padanja, če si nepazljiv ali neroden, se lahko poškoduješ, dasi velike nevarnosti za življenje ni več.
Dandanes se že izdelujejo taka padali, ki so dovolj zanesljiva. Seveda se še dogaja, da se med 1000 padalci eden ali drugi ponesreči po golem naključju ali pa jo take nesreče kriv lahkomiselni padalec sam, ker se je preveč igral s svojem življenjem.
Najviše se je doslej iz letala spustil s pedalom na zemljo Francoz s privzetim imenom James Williams. Prvič je skočil 8100 metrov globoko. Poizkus se je izvršil blizu mesta Chartresa. Letalo, je vodil letalski kapitan Michy. Ko sta bila natančno 8400 metrov visoko, je vprašal Williamsa: "Pripravljen?" Nato j'3 Williams odgovoril: "Pripravljen!" Ne da bi bil le količkaj okleval, se je Williams iz letala vrge^ v strašno globino pod seboj. Celih 141 sekund je padal proti zemlji kakor kamen. Toliko časa je potreboval, da je padel 8000 metrov globoko, iz česar se da izračunati, da je padal na zemljo z naglico več kakor 204 kilometrov na uro. Ko je padal, ni prav nič vedel, kje je zgoraj in kje spodaj. Skrbno pa je pazil na svojo zapestno uro, ki je kazala, koliko časa ,je pndal in kako visoko je bil. Docela hladnokrvno je pri 400 metrih nad zemljo potegnil padalo, ki se je takoj odprlo, nato pa se je počasi začel bližati zemlji, kamor je srečno pristal.
Nekaj dni za tem je ta Francoz napravil nov poizkus. Tokrat je skočil iz letala, ki je bilo 10,600 metrov visoko, ter je odprl padalo šele, ko je bil samo 200 metrov nad zemljo. Tudi tokrat je srečno in brez nezgode pristal. Dve minuti in 50 sekund je bilo preteklo, ko je odskočil z letala in odprl padalo. Torej je skoro tri minute padal po zraku nad 200 kilometrov na uro. Od trenutka,
ko je odprl padalo in stopil na tla, je preteklo le 13 sekund. Razume se, da 10,000 metrov visoko človek ne more dihati in je v taki višini tudi tako mrzlo, da bi bil zmrzil, če bi ne bil primerno napravljen. Zato je imel s seboj napravo za dihanje.
Williams se vadi v padanju že več let. Sam Williams pripoveduje o svcj;h vajah z? skakanje in o svojem skoku iz višine 8400 metrov tole: "Da človek lahko skoči tako globoko in da čim pozneje odpre svoje padalo, je treba dolgotrajne vaje in pa naj-skrbnejše opreme, že davno sem se pripravljal na skoke iz takih višin. Vsak dan sem skakal iz višje višine. Ko sem začel skakati iz višine 5000 metrov, sem moral jemati s seboj že napravo 3 kisikom za dihanje in pa električno segrevano obleko. Ko sem na svojem časovnem kazalu opazoval čas, sem sproti izračunaval, kako visoko sem še. Vendar pa mora človek biti močno hladnokrven, da potegne vrvico., s katero se odpira padalo, v tako nizki višini in še prej. Ker sem padal z naglico 57 metrov na sekundo, sem bil samo še sedem sekund ali 400 metrov oddaljen od zemlje. Zemljo sem videl pred seboj, kako se je naglo večala, j Vendar ves čas padanja nikdar nisem imel občutka, da padam, marveč se mi je zdelo, da me vihar nosi' po zraku, in sicer enkrat z nogami naprej,, drugič pa z glavo. Nazadnje pa se mi je le posrečilo, da sem še sam začel nekoliko krmariti in se zravnavati. S svojimi rokami cem začel kriliti po zraku ter se tako rekoč opiral na zračno i plast, kakor delajo padajoči Iju-
; Ije."
_rt___
kor nam sije danes, toda človeško oko te izpremenjene zemlje ne bo več gledalo, ker človeka več ne bo. Nekateri učenjaki pravijo, da zai to dobo sesalcev in človeka utegne priti dolga doba žuželk.
Sesalci izumrjejo, žuželke ostanejo
Če malo pomislimo na dogna-1 na dejstva, kako silno se je zemlja v svojih ogromnih tisočletjih izpreminjala, pač ne moremo | trditi, da bo čloVčk živel na zem-'lji večno. Doba, ko so na zemlji j živeli tudi mamuti, kakršnega kosti so odkopali pri Kamniku, je minila. Zato je verjetno, da tudi današnja doba sesalcev ne ho trajala večno.
Tako bo izginil nekoč s površja tudi človek. Vse ima svojo pot od zibelke do groba. Tudi človeku se utegne primeriti, da se zaradi izpremenjenih življenjskih pogojev slednjič ne bo mogel več razvijati in da bo izumrl. ' Celine bodo dobile, kakor pre-
V JUGOSLAVIJO
Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUROPA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHE«AMD
Izborne železniške zveze od Ch.^rbotu-ga, Bremena ali .	Hamburga
POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI
PiiRebn" tileko cone 7.a vožnjo iz Evrope med 3. aprilom I in 23. aprilom ter 20. junijem in U8. julijem zn Štiri- E densko bivanje v Ameriki.
} ii pgjusnila vpraSttjte lokalnega agenta ali 1430 E'JCLID AVE., CLEVELAND, OHIO
HkHAMBURG-AMERICAN IIMM gpglHOBTH GERMAN LLOYDlgjfH
Euclid Dairy Co.
6808 St. Clair Ave.
KREMZAR FURNITURE
6410 St. Clair Ave.
Te dni smo zopet dobili novo zalogo dobrega, finega obuvala za vso vašo družino
ČLANI KLUBA	I
SLOVENSKIH GROCERISTOV IN MESARJE*
v Collinwoodu
ŽELE
SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ZNATNO ZNIŽANE CENE
PRED PRAZNIKI NA SUHEM IN SVEŽEM MESU, GROCERIJI IN JESTVINAH
Člani tega kluba podpirajo narodne, prosvetne in kulturne ustanove, radi tega upravičeno prosijo, da jih naši rojaki podpirajo pri nakupu svojih potrebščin.
KAUŠEK LEO 15708 Saranac Rd.
KASTELIC FRANK 19300 Shawnee Ave.
KUHAR JOE 15607 Waterloo Rd.
MULLEC FRANK 16811 Waterloo Rd.
MODIC JOE 315 E. 156th St.
METLIKA JOE 14516 Sylvia Ave.
PETRICH JOE 27919 Lake Shore Blvd.
PIBERNIK LOUIS 830 Babbitt Rd.
RADDELL LUDWIG 15802 Waterloo Rd.
SPEHEK JOHN 16226 Arcade Ave.
ŠKOF JOHN 1170 E. 174th St.
SOBER & MODIC 544 E. 152d St.
ŠETINA JOE 692 E. 185th St.
T0MAŽIČ JOHN Avf,
16821 Grovewood *
TISOVEC JOE 16224 Arcade Ave.
TEKANČIČ ANTON 19302 Chickasaw ^
URBAS LOUIS -17305 Grovewood *
VIDENŠEK JOHN 486 E. 152d St.
Beg z doma
Ko se je vrnil zvečer iz službe, je dobil Stanka samega v kuhinji.
"Kje je mama?" ga je vprašal. Čudil se je, da je pustila otroka samega ob pozni uri, ko je bilo treba pripraviti večerjo in še toliko drugih reči.
"Ne vem, kam je šla," je rekel malček in pogledal očeta. "Rekla je, da se vrne, pa je ni bilo. Dolgo je že, kar je šla."
Mirko se je čedalje bolj čudil. Hotel je stopiti k sosedi, da jo vpraša, ali morda ona kaj 've, kam je šla njegova žena. Tedaj pa se je otrok iz-nenada nečesa spomnil:
"Mama je rekla, naj ti povem, da je pustila v sobi nekaj za tebe."
Naglo je odprl vrata in pogledal v sobo. Na mizi je ležalo pismo. Raztrgal je ovitek in preletel pismo z očmi. Nenadoma pa mu je zastal dih. Žena mu je pisala:
"Ko se nocoj vrneš domov, me ne boš več našel. Ne bom ti pravila, zakaj. Sam moraš to dobro vedeti. Dva značaja sva, ki se ne ujemava. Dve duši, ki se ne bosta nikoli več srečali. Predaleč narazen sva.
Dolgo sem se borila sama s seboj. Nisi videl tega. Vem, odpustim ti. Če se vrne človek utrujen iz urada, nima ne časa ne volje, da bi se ukvarjal z ženo in z njenimi mislimi.
Ko se boš nocoj vrnil, me ne bo več. Šla sem, kamor me je klicalo srce. Ni treba, da bi vedel, kam. Najbolje je, da se ne vidiva nikoli več. Poišči-va si vsak svojo srečo drugje. Jaz je še nimam. Morda jo najdem, kdo ve? Nekdaj sem iskala in mislila sem, da sem jo našla v tebi. Kruto sem se
prevarala. Ni bila sreča, bila je sama laž, varljiva laž, ki me je objela v tistem trenutku, ko sem ti rekla, da hočem biti tvoja.
Mira."
To je bil konec pisma. Čutil je, da mu je hotela še nekaj povedati, pa ni mogla.
Nema bolečina mu je stisnila srce. Kakor bi se bil odprl globok prepad, ki mu je grozil, da ga bo pogoltnil. Podzavestno j e stopil korak nazaj in se oprl na mizo. Grenak nasmešek mu je legel okoli ustnic, ki so mu drgetale.
"Tako. . . ." je zamrmral. "Šla je in še zbogom mi ni rekla. . . ."
Zdaj je razumel marsikaj, kar mu je bilo prej zavito v temo. Zdaj je dobro vedel, kam so merili njeni pogledi takrat, ko je mislila, da je ne opazuje. Zdaj je vedel, zakaj mu je zadnjič rekla:
"Ali misliš, da bo zmerom tako?"
Sam ni vedel, kdaj je sedel in si podprl glavo. Toliko, da ni zaihtel. Toliko, da ni začel preklinjati nje in sebe in trenutka, ki ju je bil združil. Levica mu je blodila po mizi in nervozno udarjala po njej. Časih je za trenutek obstala in se stisnila v pest.
Potem so se odprla vrata. Stanko je prišel, njegov triletni Stanko. Pogledal je po sobi in opazil očeta, ki je ždel pri mizi. Plaho je stopil k njemu in mu položil roke na kolena.
"Veš, kaj mi je rekla mamica, preden je šla? Rekla mi je, naj bom zmerom tako priden.
Mirko je skril glavo med dlani, da ne bi Stanko videl neme solze, ki mu je pritekla na lice. .
"Pojdi nazaj v kuhinjo,
Stanko," mu je tiho rekel. "Igraj se! Ko pridem tudi jaz k tebi, se bova oba."
Toda otrok ni maral ubogati.
"Daj, vzemi me v naročje, očka. In povej mi kaj lepega. Snoči si mi obljubil," je silil vanj.
"Ne, Stanko! Potem, potem."
Skočil je pokoncu in odrinil stol. Z naglimi koraki je premeril sobo. Trdo je stopal, da so se tresla tla pod njegovimi nogami. Stanko ga je samo nemo gledal. Potem je obstal. Prijel je otroka za roko.
"Stanko, kako bova zdaj? Mamica je šla in se več ne vrne. Kako bova zdaj?"
Otrok ga je začudeno pogledal. Ni ga mogel prav razumeti in mu verjeti. Saj ni ne, saj ni res, saj ni res.
Šla sta v kuhinjo. Mrzla večerja je bila v shrambi. Mirko se je ni dotaknil. Njegove misli so bile drugje. Bile so pri ženi, ki je šla od njega in ga pustila z otrokom samega.
Da, otrok. Kaj bo z njim? Kaj bo brez materi? Kam naj ga da, kadar njega ne bo doma? Postrežnico si bo moral vzeti, ali pa ga dati v zavod, kjer ga bodo vzgajali, kakor se jim bo ljubilo. Kakor so vzgajali njega, ko sta mu umrla oče in mati. Siromak bo Stanko. To je dobro vedel. Tega se je zavedal že prvi trenutek, ko je pismo prebral. Kako bo z njim samim, to ga ni skrbelo. Le za otroka mu je bilo, za otroka,
ki bo ostal brez matere.«?
> ■
Bog ve, kje je ona zdaj? Ko bi vedel. ... Šel bi k njej in jo prosil. . . . Ne, ne bi je prosil. Preveč ponosen je bil za to. Samo v obraz bi ji pogledal, v oči, in ji rekel:
"Zakaj si to storila?"
Stopil je k oknu. Pod njim
je ležala ulica, vesela ulica. Vse polno ljudi je bilo tam in vsak je imel svoje misli. Ali je imel kdo take kakor on? Kje je ona? Kam je šla? Ta misel ga je razjedala in ga spravljala v obup. Kakor blazen je začel spet hoditi sem in tja, ne meneč se za Stanka, ki ga je začuden opazoval.
Potem je odgrnil otrokovo posteljo in položil Stanka vanjo.
"Zaspi mirno! Jaz pojdem še v mesto. Prav kmalu se vrnem."
Malček se je krčevito oprijel njegove roke.
"Ne, očka, ostani. Strah me me bo samega. Ostani pri meni!"	' !
Mirko ga je samo žalostno pogledal.
"Zdaj se boš moral tudi tega navaditi," mu je rekel, kakor bi bil otrok mogel razumeti njegove'besede. Vzel ga je v naročje in ga poljubil.
"Mirno spančkaj, Stanko," mu je tiho rekel. "Ničesar, se ne boj. Saj ostanem pri tebi."
Tedaj se je otrokov obraz zjasnil.
"Pri meni ostaneš? Pri meni? Ne kakor mamica, ki je šla?"
Te besede so Mirka zarezale v meso. Ali tudi otrok že razume, kaj je storila žena? Ali tudi on sluti, kako velik je njen greh?
Držal je otroka v naročju, dokler ni zaspal. Šele ko so se mu zaprle oči in je njegova glava omahnila, ga je spet položil v posteljo in utrnil luč.
V	predsobi si je naglo ogrnil plašč in odhitel po stopnicah.
V	prvem nadstropju je obstal. Spomnil se je nečesa. Spomnil se je, kako je bilo pred štirimi leti, ko sta se vračala od poroke. Prav tu na stopnicah sta obstala in ona mu je rekla:
"Srečna sem in dobro vem, da bom zmerom tako srečna."
Grenak usmev mu je šinil čez obraz. Prav za prav se je čudil, da se je mogel zdaj, po vsem tem, spomniti te neumnosti. Tesno se je zavil v plašč in odhitel v vežo.
Odklenil je vrata in jih za seboj zaloputnil. Kar pozabil je, da je pustil ključ v njih. Potem se je vrnil in krik presenečenja mu je ušel.
Pod stopnicami je stala Mira.
Ni vedel, kaj naj stori. Ali naj ji pljune v obraz in ji reče, naj gre tja, kamor je hotela iti? Tedaj pa je zagledal njen objokani obraz in njene oči.
"Mirko, čuj, oprosti mi! Ne vem, kaj me je prijelo, da sem napisala tisto pismo. Res ne vem.....
Molčal je in jo samo nemo gledal.
"Čuj, govori, Mirko! Ne pusti me, ne odženi me, čeprav sem storila to neumnost. Res ni bilo, nič drugega kakor ne-urtinost. Ne, ne misli, da sem te goljufala. Prisežem ti. Hotela sem si poiskati sreče. Prepozno sem se zavedla, da je doma, da je pri otroku. Ali mi odpustiš, Mirko?"
Brez besed je stopil k njej in ji prikimal. Potem jo je prijel pod roko in jo odvedel po stopnicah. In peljal jo je k Stankovi postelji.
Otrok je mirno spal. V soju rdečkaste svetilke je gledala njegov obrazek, ki se je smehljal, kakor bi bil gledal nekaj čudovito lepega. In kakor bi se bila bala, da mu ne ukrade teh lepih sanj, se je sklonila k njemu in ga prav rahlo pobožala po laseh.
"Stanko, Stanko, zdaj vem, kje je prava sreča. . . ." -o-
-o-
Sv. Nofburga
V podružnični cerkvi poljanske župnije na Bukovem vrhu je slika sv. Notburge, ki jo je napravil umetnik Janez Šu-bic. Razstavljena je bila tudi na razstavi bratov Šubicev pozimi v Ljubljani.
Ko je razlagalec na razstavi opisoval to sliko, je omenil tudi življenje te svetnice. Legenda pripoveduje o nji, da je bila zelo pobožna in da se je ravnala po božjih zapovedih pri vsakem svojem delu. Kakor hitro je pred praznikom zazvonilo delopust, je takoj opustila vsako delo na polju. Ob žetvi je odložila srp. Odtod srp na sliki. Bila je tudi velika dobrotnica do siromakov. Zato da so se smeti v njenem predpasniku izpremi-njale v darila za siromake.
Tako nekako se glasi legenda o tej svetnici. Podobna je ljudska pripovedka v Poljanski dolini o divji ženi, ki je služila pred davnim časom na Kovskem vrhu pri nekem kmetu.
Pri ogledovanju slike sv. Notburge in tolmačenju raz-lagatelja se je obudil piscu teh vrst spomin na pripovedovanje njegove matere pred več kakor šestdeset leti o divji ženi. Zgodba je čisto podobna oni o sv. Notburgi.
Pred davnim časom je prišla h Kovšaku, večjemu kmetu na Kovskem vrhu nad Visokim, služit divja žena. Bila je to čudna ženska, ki se ni nikdar utrudila. Komaj je bila v službi, je že vodila vsa domača in poljska dela, pri čemer se je do pike natančino ravnala po božjih zapovedih. Vsi posli in domači so se morali ravnati po njenih ukazih. Vsako soboto popoldne in pred prazniki- ko je zazvonil delopust, je moralo na njeno pove-lje prenehati težje delo. Vsi
so se morali prekrižal pripraviti na praznik vi so morale žanjice ' ložiti srpe. Doma se ^ očedil, pometel p za praznik.	, u
Od hiše niso smeli ^ ti siromakov, temveC ' morali obdarovati in • V hišo, v kateri je K dala nesreča, se .1e ^ sreča, vračalo se Je ■ nje. Zelo čudno je ^ hišo zmerom pometaj proti oknom in ne P j tom, kakor je nava<^ baje prinašalo h'sl nje.	J
Čez leto dni pa so» ■ šali glas njenega d1^ iz gozda. Klical J^ hoj, moje žene m ^ mov." Včasih pa -šla, še letos je ni- ^ di divja žena sliš /L? moža, se je preoblf p spravila svoje reC!. pj je šla, je še pome^ vrat proti oknom, ^ spravila v predpas111 ^ mi zapustila hiša ^ vesu je domačim J naj se tudi poslej r ^ njenih odredbah, če"..i bo nad hišo stal slov.	, j01
Tako pripoveduj j o divji ženi stare J ženice. Ne vse čis ^ vendar v glavnih A dobno. Gotovo je ji pripovedka po le®\ p božnem življenju s jj I ge. Verjetno je res pri nas živela K-I ska, ki si je vze,%l sv. Notburgo, a _Je J potem ljudstvo i2^ j,' divjo ženo ter še resnici dodalo. ^ if Gotovo je vedel ^ $ povedko o divji z slikar Janez poljanski rojak. ^ f la prav ta P"P°vC' e j za sliko sv. Notbu^j
£mJ 3rj V d
ASSEG JOHN 15613 Holmes Ave.
BERNOT VICTOR 16001 Holmes Ave.
BOLDIN BLAŽ 14401 Thames Ave.
CERGOL & OGRINC 412 E. 140th St.
ČEBUL FRANK 14615 Sylvia Ave.
DOLENC JOHN 573 E. 140th St.
FABIAN FRANK 399 E. 152d St.
GODEC BLAŽ 16903 Grovewood Ave.
GABRIEL FRANK 595 E. 140th St.
HABINC MAX MRS. 542 E. 185th St.
JANES JOE 632 E. 222d St.
JAZBEC FRED 821 E. 222d St.
JANŽEVIČ JOE 542 E. 152d St.
KUHEL MARY 16321 Arcade Ave.
mm JOHN 19313 Kewanee Ave.
AMERIŠKA
, .AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN w IN^ LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
II
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 4, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
k , /tQ" Lah:
Velikonočni spomini
JVača mati
Pozneje, ko so njeni otroci odšli po svetu, je sedela za mizo in je pregledovala njih pisma. Njena največja žalost je bila, ako se je otroci niso spomnili za praznike; ne toliko zaradi nje same, kakor zaradi doma; ni si mogla misliti, kako bi mogel pozabiti kdo na svoj dom, na svojo domačo hišo, da bi se je ne spomnil vsaj za božič in za veliko noč. Ona sama je napisala vsakemu posebe pismo za praznike. Mislila je, da jim bo težko, ko bodo v tujini mislili na šmarske zvonove in jih ne bodo slišali; zato je pisala ta pisma, polna drobnih novic, polna ljubezni do domače hiše in domače vasi. ... In ko so na veliko soboto zapeli zvonovi, se ji je zdelo, da ta pesem združuje naša srca, da ta trenutek mislijo vsi nanjo in na svoj dom. da smo vsi doma, kakor nekdaj. Včasih je za-plakala, ko ni bilo vseh:
"Vsi so odšli od nikoder se ne vrnejo. . . ."
Zato sem odšel takrat pred tremi leti domov; čutil sem vso njeno radost, da sem se zopet vrnil. In kot po navadi, je takoj prinesla pisma svojih otrok:
"Hočeš citati, kaj pišejo. . .
"Žive, so zdravi. . .
Bila je srečna. Mene ni vse tako zanimalo kakor njo.
Njej to ni bilo dovolj. Vedela je za vse malenkosti; živela je življenje nas vseh.
Okoli tretje ure sva ostala sama v 'sobi. Ležalo je nekaj težkega na srcu, a ni mogla govoriti o tem Tudi jaz nisem mogel začeti pogovora. Gledala sva se dolgo.
"Kako se ti godi?" je začela, "si zdrav, zadovoljen?"
"Zdrav in zadovoljen."
"A kaj pa vojna? Kaj so si ljudje to izmislili?"
"Kmalu bo konec; potem bo bolje. . . ."
In zopet je imelo priti ono vprašanje, ki ji je ležalo na srcu in ga ni mogla izgovoriti.
"Kako ti je bilo takrat. . . ." sem čital v njenih skrbnih očeh.
"Kako si. . . ." "Zakaj so te preganjali?"
"Ne, o tem ni bilo mogoče govoriti. Pravila je o hiši, o gospodarstvu. Spomnil sem se na tisto jesensko jutro, ko sem se vozil v spremstvu orožnika skozi svojo vas. Ko bi bila takrat vedela! Vselej, kadar sem se vračal od kod, je stala na koncu naše hiše in je gledala na progo, kjer je zavil vlak v našo dolino. Videlo se je naravnost na prag domače hiše in me je veselo pozdravljala. In kadar sem odhajal, je stala zopet tam in je gledala za vlakom, ki me je nesel v svet. A takrat nisem stopil k oknu, nisem pogledal. Vozil sem se mimo nje v novomeške zapore. In moja edina vesela misel je bila- da ona ne ve o tem. To je bila pot, na katero me ni mogla spremljati.
In sedaj, ko sva sedela tako, se mi je zdelo, da je hotela govoriti o tem. Življenje jo je trdo vzgojilo, nismo poznali mehkužnosti in nežnosti. Bili smo, kakor vsi naši lju-
I ona ni nikoli videla tega otro-j ka—a nekaj dni ni imela ob-J stanka. Zopet in zopet je či-j tala ono pismo o nesreči. ! "Zakaj gredo ljudje tako daleč?" "V tako nevarnost? Kako morejo?"
Da, bilo ji je nerazumljivo, kako more človek živeti izvan Šmarij. Ljubila je svojo vas s : tisto ljubeznijo, ki je lastna vsem prebivalcem te stare vasi. Mislila je, da ni lepšega kraja na svetu. Kje bi še bila , taka lepa dolina z griči na obeh straneh, z razgledom tja ! do Višnje gore in še čez! Ne-
I koč mi je rekel neki Šmarec, j da je Šmarija ravno na sredi ' sveta; njsem mu ugovarjal, , imel je po svoje prav. . . .
"Vsak, ki je bil kdaj tu, se J je rad vrnil," so pravili.
Bili so tako zaverovani v svojo vas in njeno preteklost, da niso videli ostalega sveta.
Naša hiša se ji je zdela najlepša (dasi ni najlepša) in bi je ne bila zamenjala za nobeno drugo. Vcepila je v naša mlada srca ljubezen do te hiše tako globoko, da si nismo mogli misliti nič lepšega na svetu. Nekoč smo šli otroci na Cikavo, kjer se je rodila. Tam je stala dolga hiša, z dvojnimi vratmi, z majhnimi okni in z lipo na trati. Stali smo in gledali.
"Tu so bili rojeni naša mati." Ne, ne. Nismo mogli verjeti. To je moralo biti slučajno. Ni nam ugajala. Držali smo se za roke in smo odšli domov. In ko je nas pozdravila naša hiša s svojimi prijaznimi smehljajočimi se okni in s svojim jasnim licem, ki se nam je zdelo prijazno, kakor lice matere, smo si mislili, da res ni lepše hiše na svetu. Ako je šla v Ljubljano, je komaj čakala, da se je vrnila, da bi se medtem doma ne pripetila kaka nesreča. Bila je Dolenjka in bi ne mogla živeti nikjer drugje razven tu.
Ko sem se rodil, smo živeli v Trnovem na Krasu. Pre-plakala je dneve in noči; hodila je sest na one skale in je gledala proti oni strani, kjer je ležala njena lepa, zelena Dolenjska domovina. Morali smo se vrniti. Od tega časa je vsa živela svoji hiši; bila je kakor lastovka, ki vsa trepete za svoje gnezdo/Doživeli smo strašne dni; neki človek je rekel, da bo prodal hišo in vse, kar je v nji. Bili smo takrat sami, ona in pet otrok. Nikoli ne pozabim tega slovesa; hotela je rešiti vse, vse, celo zibko, kjer je zibala svoje otroke, dasi je vedela, da jo ne bo več rabila. Zapuščali smo hišo, našo hišo. Stali smo na vasi in smo jo gledali. Vsak je nosil, kar mu je naložila mati. Toda ne; to ni bilo mogoče. Drugi dan je šla prosit. Vse je rešila. Trpljenje jo je zvezalo s tem domom.
Otroci so odšli v svet. Trije so šli preko morja. Drug za drugim. Ni si mogla misliti-da se ne bi vrnili.
"Ako ti ne bo dobro, se vrni," je naročila vsakemu. Stal sem z njo na šišenskem kolodoru, ko je odhajal mlajši brat. Šestnajst let mu je bilo in je veselo odhajal v svet. j Niti zajokal ni, ko se je ločil, j Ona pa se je od bolesti zgrudila na klop, ko se je začel pomikati vlak z izseljenci. Od | te dobe je spremljala v mislih svoje otroke po svetu. Či-
PROFESOR DR. IVAN LAH,
slovenski pisatelj, požrtvovalni borec za svobodo in srečo
Jugoslavije umrl 18. maja 1938
dje; nikdar nismo odkrili svojih src popolnoma, nikdar si nismo rekli najlepših besedi, nikda^ si nismo pokazali svojih najlepših čustev. Nekoč, ko sem odhajal v Prago in sem jo za slovo poljubil, ustrašila se je skoraj in je rekla:
"Saj se boš še vrnil."
Da, pri nas se poljubujejo ljudje samo takrat, ko se ločijo za večno. Takrat si povedo vse, česar preje nikoli p.iso mogli povedati.
Ljubila je nas vse in vsi smo čutili njeno ljubezen. Toda kako bi mogla govoriti o tem? Videl sem, kako se je bala, da bi me ne zabolel spomin na ječo in na vse, kar sem doživel. In vendar bi bila tako rada govorila o tem, ker je mislila, da sem trpel.
Bila sva skoraj celo uro sama in še nikoli se nisva tako prijateljsko razgovarjala; o vsem sva govorila- samo o tem ne, od česar sva hotela govoriti. Kazal sem se srečnega in zadovoljnega — a zdelo se mi je, da mi ne verjame popolnoma. Skušal sem govoriti o veselih stvareh, o bodočnosti.
Prišli so sosedje in so naju zmotili; govorili smo o vojni. Takrat so Rusi vzeli Premysl in vsem se je zdelo, da je konec vojne blizu. Mislili smo, da je konec trpljenja in da stojimo na pragu novega življenja.
Zvečer sem odšel. Obljubil sem, da pridem zopet o bin-koštih. Morebiti bo do takrat konec.
Toda o binkoštih sem bil zopet na ljubljanskem gradu in nisem mogel iti k nji. Vzpel sem se v kleti, kjer smo bili zaprti, na visoko okno, odkoder so se videle strehe ljubljanskih hiš. Zvonovi so ozna-njevali binkoštne praznike.
"V par dneh bo zvedela, da sem tu," sem si mislil in ta misel je bila težja od vsega temnega zidovja, ki je pod seboj skrival dvesto ljudi, pričakuj očih negotove bodočnosti.
Začela se je dolga pot, osemnajst mesecev brez svobode iz tabora v tabor. Kako ji je bilo? Kaj si je mislila? Kje so me iskale njene misli? Pisati nismo mogli na široko, kako je nam, le na dopisnicah smo mogli na kratko poročati, da smo živi in zdravi. Osemnajst mesecev; in med tem je bil božič in velika noč. . . .
Odgnali so nas pod bajoneti v dunajske kasarne. Postali smo vojaki.
"Sedaj vsaj moremo ljudem reči, kje si-" je pisala."
Moj novi poklic se ji je zdel bolj časten od prejšnjega— zaradi ljudi. . . . Ako imajo vsi ljudje enake okove, manj čutijo, da so sužnji. Čakala me je neprestano, čakala je tri leta — ni me dočakala. Toda koliko je bilo podobnih in enakih mater v tej vojni; in koliko je bilo nesrečnejših od nje; ko sem gledal grobove na romunskih njivah — one velike grobove brez napisov in imen — sem se spomnil na te matere, ki iščejo v mislih grobove svojih sinov. Ali bo kdaj človeštvo pojmilo to bolest vseh bolesti? Ni ga človeka na svetu, ki ne bi sklonil glavo pred to veliko bolečino. Edino avstrijski magnat ni imel besede za bolest avstrijskih-slovenskih mater.
Ona ni vedela o vsem, kar se je godilo. Imeli smo navado, da smo pisali domov same vesele vesti, da bi ne bila žalostna. Morebiti ni verjela povsem, a nam je bilo lažje pri srcu, ko smo mislili, da nima skrbi.
Bila je mati devetih otrok, od katerih jih živi še pet. Vse njeno življenje je bilo namenjeno domači hiši in njenim otrokom. Usoda je odnesla drugega za drugim v svet — in ona je vedno čakala, da se vrnejo. Ako ne oni, vsaj njihovi otroci. Njena edina skrb je bila, da bi vedeli, "kam domov." Nekoč je sestri v Ameriki tramvaj povozil otroka—
tala je amerikanske časopise j in pisala pisma. Imela je polno fotografij od vseh in jih je | pregledovala. Poznala je vsa
1 ona neznana imena, kjer so živeli. Vsako leto je čakala voščil za god. Bila je neizrečno vesela, da so se je spomnili otroci. Ako ji je kdo poslal kak dar, ni mogla pozabiti: I "Veseli me, da se spomni matere," je rekla.
Ni potrebovala za-se — vse j je bilo namenjeno hiši: ko bi se vrnili. . . . Imeli smo edino njivo. Vsak otrok je vedel iz njenih pisem natančno kaj je 'vsejano na nji. Vse je bilo pri-| pravljeno, da bi imeli od česa živeti, ako bi se vrnili.
Poznala je malo radost. Bila je iz onih žen, ki jim je življenje ena sama velika žrtev za otroke in dom; a to ni bila slepa ljubezen; ni dajala nam nikdar prednosti pred drugimi. Želela je, da bi bili zdravi, pridni in pošteni. Odšel sem na pota, ki jih ni mogla vselej razumeti. Ljubezen matere je vedno sebična. Ni mogla razumeti, zakaj bi ne živel mirno, srečno življenje. Bala se je za nas. da se ne bi spuščali na pota, kjer preti nevarnost.
In vse to je doživela in trpela. Ni bila edina v tej vojni, bilo jih je mnogo, mnogo.
Za božič je še pisala, da mi želi sreče in zdravja.
"Tvoja zvesta m^ti," se je podpisala. Da, moja zvesta mati!"
Tri leta me je čakala, da bi se vrnil vsaj eden, vsaj jaz. Da bi me videla, predno umrje.
Na večer trpljenja Gospodovega je zaspala tiho, mirno. Ako izbira Bog naše zadnje dneve, ni mogel najti primernejšega dneva. Še v zadnjih sanjah je iskala svoje otroke po svetu — med . zadnjimi besedami je bil "Waukegan," to je mesto, kjer živi eden njenih otrok, daleč v Ameriki.
Koliko takih dobrih mater ima naša domovina; kdo jih ni videl? Kdo jih ne pozna? Kdo jih ne ljubi? Ali ni živa slika matere domovine, vse dobre, skrbne, trpeče- ki varujejo svoj dom in združujejo v sebi svoje otroke? Ali ne žive samo za nas — kakor se mi bojimo smrti, da bi je ne užalostili s tem?
V teh dneh smo jo videli tako živo pred seboj z jasnim prijaznim obrazom. Še nikoli se ji nisem mogel tako odkrito izpovedati. Povedal sem ji vse, na kar je čakala dolga tri leta. Morebiti bi drugače z njo ne mogel govoriti o tem. In zdelo se mi je, da sva se razumela popolnoma. Vse je bilo jasno, tiho, srečno.
Nekoč sem bil na velikonočnih pocitnicah. Na veliko soboto ponoči sva bila sama v sobi — čakala sva vstajenja; in takrat, kakor da se je razkrilo njeno skrivnostno materinsko srce, pripovedovala mi je svojo povest; to ne-pozabljivo povest. . . . Vso noč do prve zarje, ko so zapeli zvonovi in sva šla v cerkev k vstajenju. V teh časih je bila kakor premlajena, vsa živa, polna spominov in nad. In zdaj se je to srce za vekomaj zaprlo. To srce, tako polno trpljenja in ljubezni.
Knjiga o materi! Kdo bi ne pisal? In kdo bi jo napisal?
"I
Mladenka vesela je pesmi
tam pela, s kraljico ne menjala bi. Pa sreča z valčki je naglo
hitela, grad , sreče, grad sreče, kje si?
(Dalje na 2. strani.)
i Velika noč se bliža. . . Spet bo zadonel zmagoslavni j velikonočni spev. Med veličastno zvonenje zvonov bo mogoč-jno donela naša večno lepa pesem: Zveličar naš je vstal iz groba. . . .
Vsak, kateri je ob praznikih ločen od domačega kraja, se z ljubeznijo vsaj v spominih vrača k hišici očetovi, katera še stoji tam na zeleni trati med drevjem v dragi domovini. S podvojeno silo silijo spomini naše srečne mladosti na dan ter nas zaziblje-jo nazaj v davne, srečne dni. Mi poromamo v spominih k dragemu očetu- k ljubi mami. Svež je še spomin na vas.
Daleč tam ste naši znanci
v domovini, cerkev naša daleč tam stoji,
spominja se vas srce vseh
v	tujini,
presrčno in veselo veliko noč želi.
Da, velika noč se bliža. Obiskovali bomo vse drage nam prijatelje in znance, a posebno sveti so nam spomini na naše drage starše; zlato mamo zremo v duhu pri domačem ognjišču. Spominjamo se vsega z solzami, posebno pa dneva našega slovesa, ko nas je naša mama z solzo pokropila zadnjič in pa ljubeče prekrižala in objela.
Pa kje je danes srce naše zlate mame?
Nad zvezdami zdaj mama
vi	živite, trpljenja je prosto zdaj
vaše srce, v raju nebeškem vstajenje
.slavite, ne zabite tamkaj prositi za vse.
Mnogi izseljenci bi radi pokleknili na grobove svojih staršev. Tudi jaz; bi srčno rada zrahljala gomile vseh mojih srčno dragih in vsejala vam vsem rdečih in pa belih nageljnov, pa drobnih spominčic.
Da, rada bi okrasila za veliko noč vaše prerane gomile z belimi zvončki in trobenti-cami. . . . Praznujte srečno veliko noč tam na nebeški trati.
Velika noč se bliža. Zopet bodo drobne lastavice, naše ljubke prijateljice, obkrožale naše drage domove ter bodo pozdravljale naše mladosti raj z glasnim "kvi-vit." Prijateljice, pozdravljene bodite!
O ljubki potoček srebrni! Daleč tamkraj v dragi domovini ti spletajo lep velikonočni venec, krase tvoje bregove, drobni beli zvončki. O srečni spomini davnih dni. Ob tvojih1 bregovih se je igralo srce, ob tvojih valčkih srebrnih se ra-dovalo v brezskrbni mladosti srce presrečne pastarice. Pozdravljen bodi- potoček srebrni. Pozdravljeni drobni zvončki!
l'y ^ ,	j..... i.i
iihčamo eno izmed del> kli Je f&oi pokojni dr. Ivan ,0ln°9rajski bolnišnici v Ur 3e ležal šestnajst me-KtJ.Z!c° ranjen, ko ga je na Ule. 1 fronti zadel kos gra-
tyejott
, za(inji obisk pri svoji ZaP°r°v za veliko noč 8lika težkih časov iz TO.. 'e' ki so jo tako silno ob-h^i delavci. r iolez .>maja, je po dol-
ISuC1 nenadoma umrl. Za lijvjj. bo posebni odbor Postavil spomenik, Pi v r!jQ' Se bo vprizorila igra
1 n%lVelandu po dram- dr-1 • Oh h ar 'ln sicer dne 9. apri-
rty n ej Priliki bo osebni pri-Ivan Zor-
' Kit •1 udeleiencem življenje delovanje pokojnega, %ti _ skušal utrjati in Nno 1ned nami in do-
N t/ • * *
sva 6mi leti na veliko so-■< Se videla poslednji-
V v T/Sem takrat "konfi-J Qdjjgj pijani in sem skri-Ufc* mesta, da sem ji rW s veselo veliko noč. iSavvi	iz zaporov,
fcSta • a' Jaz n^sem smel Po(jf?ln 0na ni m0£la v
m. y^a, ker je bila bo-jn 0 Sya čakala po-ISljj, ,meni je bilo skoraj f'h	me ni videla v
bi k- ker se mi Je zde~
Ste ° težko z g0~
nv' •lcar se ^ z£°dil°->ag ' -Je naproti na hiš-
me J'e pozdravila
T' Zdelo se mi je,
\0 nic izpremenila, bila
S * ka;
mogoče se J He j Sem tako, da se ma-
NnoP??iniajo' da osta"
} ,ke- kakor smo jih
SC dali- Tudi ona je
S °Je otroke vedno kot
i1 . v
> slav Je bil Pri nas
Jti&t,an°sten dan. Bilo je % Stn vlieno za praznike.
r^Del- Sam° žetrt ure' ko sv0jl Stari šmarski zvo-
J je Pesem vstajenja.
(Ma . )ubila te zvonove;
J6 ob njihovi pesmi
u^ta 5lVljene; bili so sta-
i Si7". Zdelo se ji je
IV	KZ>°vi ne po jo ta-,>lej akor šmarski; sko-\%\\ 2Se je zasolzila, ko r-jVoj^ paznike s svoji-jjjj 0 ubranimi gla-
•	* noči 3e bila
5\|j Posebno avnost-LjV i*0 se kakor novi,
^ ill0* nekdaJ'> Pre"
t> N ki ma in s0 ozna_ , J frjg., laeoslov po dolini
(Jo n * na okoli. Navad-
l!V°V ej zaslišali ižan"
x °<1 daljave, ako je
C >2 s a' 80 se začllli
L . ^ostrega. Ampak
» bi)aPeli naši. . . .
* velika sobota pri \\ u.,.
l k.V '1 Majhni. je peia
V	Je lkon°čne pesmi. Vi* jerbas> Pre"
ATPrtom-čakal
V a3ti	vsi sm0
Wffe drugod so imeli
% °H dne> pri nas pa
X;2lutraj, ko je za-
VSi °Cno jutro s svo-
, ^arki Po dolini.
'»pobota je bila sa-
na to vstajenje.
Sirota in 12 mesecev
SLOVENSKA PEKARIJA
6218 St. Clair Ave
|3e priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup dobre domače pecive, kot:
GROCERIJA in MESNICA
želi vsem svojim odjemalcev in prijateljem vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča.
POTICE, PIŠKOTE in VSAKE VRSTE KEKSE
Voščim vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem.
ENdicott 4717
GROCERIJA in MESNICA
,V/H6/y GOOD ftLLQ <3 ET TOGETHER r
FRANK MIHČIČ NIGHT CLUB
5919 Prosser Ave
HEnderson 0982
GOSTILNA
7202 St. Clair Ave.	ENdicott 9359
Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino, žganje in okusen prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj!
Veselo Aleiujo želimo vsem odjemalcem in prija
in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne
grocenje in mesenine
GOSTILNA
Tam daleč, tam gori v ne-
ški višini sreča te večna čaka, dekle; ti tihi potoček v tihi dolini,
kam tvoji pa valčki hite?
Vsakovrstno žganje, 6% pivo in vino
Se toplo priporočam ter želim
vesele velikonočne praznike vsem skupaj
Vesele velikonočne praznike vam želi
SLOVENSKA GROCERIJA
4426 Hamilton Ave
HEnderson 8154
GOSTILNA in
RESTAVRACIJA
Pri nas dobite vedno dobro žganje, vino, 6% pivo
ŽELIM VSEM SKUPAJ VESELO ALELUJO
ter najboljšo domačo hrano ob vsaki priliki
Vesele ^ velikonočne PraZlln, i1'1 želi vsem odjema10.-se toplo pi-iP01,01,
ANTON ZELB*
ROSEDALE DAIRY
JAMES J. MACEROL lastnik
SLOVENSKA MLEKARNA
SLOVENSKA MLEKAR^
1368 E. 53d[ f
HEnderson 669
HEnderson 4926
Želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
FORTY-NINE CENT SOLES AT HALF PRICE!
While some shops advertise shoe repairing at half price, you are actually paying double.
EXAMPLE
49c Soles, average wear 20 days, cost you 2i/2c per day 75c Soles, average wear 50 days, cost you iy2c per day $1 Soles, average wear 100 days, cost you lc per day Figure it our for yourself or see us.
Za velikonočne praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo in kruh v slovenski pekarni. Se toplo priporočava Slovencem in Hrvatom.
ŽELIVA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
JOS. 6RBEC, 6026 SI. Clair Ave. JOHN HACE, 6210 Bonna Ave. FR. URANKAR, 7226 St. Clair Ave. FR. LONGAR, 6630 SI. Clair Ave. RUDY KOZAN, 6520 SI. Clair Ave. JOS. SERCEL, 6214 SI. Clair Ave. JERNEJ KRAS0VEC, 6731 St. Clair Ave.
HAPPY EASTER TO ALL
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
FRANK PERME
Priporoča se za vsa dela, ki spadajo v.mizaisko stroke, kot bare, kandre in sploh vso opremo za gostilne
NORWOOD CABINET CO. 1133 Norwood Rd.
ANTON NOVAK
FRANK 6REBENC
1297 E. 55th St.
ANTON KOREN
1083 E. 68th St.
J. FAJDIGA
IN
F. KLANCAR
SLOVENSKA PEKARIJA v Slovenskem Narodnem Domu
6413 St. Clair Ave.
živela je nekoč deklica Ivanka, ki ji je njena ljuba mamica umrla, ko je Ivanka štela šele 10 let. Njen oče se je po preteku enega leta oženil in deklica je dobila pisano mater, ki je privedla seboj hčerko Špelico, dve leti starejšo od Ivanke. Pisana mati in njena hčerka sta zelo sovražili Ivanko, zlasti, ker se je ta razvijala v krasno dekle. Vsak dan ji je mačeha nalagala huda dela, a jesti ji je dajala, kar je ostajalo njej in njeni hčerki.
Tedaj pa je umrl tudi oče in zdaj se je Ivanki godilo še huje. Mačeha in hči sta kar tekmovali v tem, katera jo bo bolj mučila.
Bilo je decembra. Sneg je ležal po hribih in dolinah. Mraz je pritiskal, ljudje in živina so se greli na toplem v hišah in hlevih. Mačeha pa je zaukazala Ivanki, da mora iti v gozd nabirat jagode. Sklenili sta s špelico, da se na tak način znebita Ivanke, ki pač mora v gozd pri iskanju jagod od mraza umreti.
Ivanka se je napotila z žalostnim srcem v gozd. Gazila je sneg do kolen, ker ni bilo nobene gazi. Mačeha in njena hčer sta veselo gledali za njo, češ, saj se ne vrne več.
Deklica je po dolgem in napornem potu prišla v gozd. Iskala je jagode dolgo, dolgo in zašla bolj v sredino gozda. Tu je zagledala ogenj in okoli 12 mož. Od strahu je skoro omedlela. Eden izmed mož pri ognju ji je pomignil, naj pride bliže. Deklica, ki se je tresla od mraza, se je počasi in boječe bližala ognju, da si ogreje premrle ude.
Ko je stopila do ognja, je videla, da je sedel na najvišjem stolu bradat mož, ki je imel v rokah palico. Ta jo je vprašal, kaj išče v gozdu v tem mrazu. Deklica mu je z žalostnim glasom po-' vedala naročilo mačehe. Tedaj je poklical bradati ■možaka je bil mesec december, nasproti sebi sedečega moža, naj ta sede na njegovjo mesto. In glej čudo, ko je ta sedel na najvišji stol, je ves gozd zazelenel. O snegu ni bilo več ne duha ne sluha. Povsod po gozdu so rasle rdeče jagode.
Deklica je strmela. Mož, december, pa ji je velel, naj si hitro nabere jagod. Deklica si je napolnila košaro in se z veselim srcem vrnila k dvanajstim možem, katerim se je iskreno zahvalila za pomoč. Možje so ji razložili, da so letni meseci. Med tem je zopet sedel mesec december na najvišje mesto, gozd se je zopet pokril s snegom in mraz je začel znova pritiskati.
Z veseljem srcem je gazila Ivanka sneg proti domu. že od daleč sta jo zagledali mačeha in njena hči ter se jezili, ker se jima nakana ni posrečila. Ko jima je Ivanka izročila rdeče jagode, sta se obe čudili, kje jih je dobila. Deklica jima je odkrito
Ljubezen Riharjeve Katre
Ko so farni zvonovi začeli veličastno oznanjati praznik vstajenja, se je v srcu Riharjeve Katre nekaj zganilo, nekaj čudovito mehkega, otožnega, a hkratu tudi veselega.
Spomini, lepi spomini so priplavali odnekod, potrkali nalahno in Katra jim je na stežaj odprla dušo. Nikoli med letom se Katra ni tako rada vdajala tem spominom, kakor prav o veliki noči, zakaj ti prazniki so bili zanjo pred desetimi leti tako pomembni in srečni.
Takrat jc bila Katra še mlada, to ss pravi še v cvetu svojih petindvajsetih let.
Naskrivaj je ljubila fanta, postavnega Matjakovega Poldeta, j Bila je cerkvena pevka in nekoč pri velikonočni procesiji se ji je srce še bolj vžgalo za Poldeta, ki je nosil bandero.
Tedaj je namreč fantom, ki so stopali s farnim banderom pred pevci, nagajal močan veter in so se mu komaj upirali, če bi ne bilo Poldeta, bi bil veter že zdavnaj vrgel bandero, kar bi bila seveda sramota za fante in za faro.
Polde je zastavil vso svojo moč, ki je bila res izredna, in se :nu je posrečilo obdržati bandero v ravnotežju.
Ampak veter, ta je imel svoje muhe.
Procesija se je pomikala mimo adnih vrtov in kar naenkrat se je bandero zapletlo med vejevje košate jablane, ki je štrlelo nad ^esto.
če bi ne bilo ravno pri procesiji, bi bil Polde nemara zaklel, tako ga je pogrelo.
"Fantje, dobro držite!" je za-povedal, postavil svoj drog ban-dera na tla, ši slekel suknjič in zavihal rokavb.
Nato se je obrnil in vrgel suknjič Katri, ki je stopala tik za njim.
"Na, Katrica, drži !'* Katra je zardela, ujela suknjič in si ga obesila čez roko.
Polde pa jei)rž poprijel drog cer s spretnim premikanjem in bezanjem sem in tja osvobodil bandero izmed vejevja.
Vse to se je zgodilo v nekaj sekundah in procesija se je nekoliko pretrgana nemoteno po-
mikala dalje.
Poldetov suknjič, ki ga je Katra nosila obešenega čez roko, se ji je zdel kakor sladko breme. Note, ki jih je držala pred seboj, so ji kar plesale pred očmi in gospod organist jo je nekajkrat ostro pogledal, ker je previsoko zapela. Rada bi se bila zatopila v pobožno premišljevanje, kakor se to pri procesiji spodobi, pa se ni mogla. Venomer ji je uhajal pogled na zastavnega Poldeta in njegove zagorele, mišičaste roke, ki so se kar igrale z banderom.
Katra se skoraj ni upala ozreti se po tovarišicah, ker se ji je dozdevalo, da so iz same zavisti oči vseh uprte vanjo.
Ko so za ovinkom odpeli pevci Aleiujo, se je Katra nehote ozrla in tedaj jo je zadel pogled Mejavčeve Jule, ki je pela alt. Tako jo je pogledala, da je Katri kar vroče postalo. Drugega ni moglo biti v sovražnem pogledu Julinem kakor naravnost ukaz, češ, naj ji Poldeta le pusti pri miru.
Po vasi so namreč govorili, da Jula čisto resno misli postati mlada Matjaška, Polde pa da za enkrat še slišati ne mara o tem.
Katra se je v zadregi nasmehnila in kakor iz nagajivosti stisnila Poldetov suknjič še tesneje k sebi. Celo večnost bi ga nosila takole, pa četudi na konec sve-

fr>*.!1p n« 1 «tr*r>1>
VELIKONOčNI| SPOMINI
'Nadaljevanje s 1. strani)
JOHN LADIHA
1242 E. 74th St.
ANTON MARTINČIČ
i
Vesele
velikonočne j
praznike vam želtfa i
ANTON in 0 MAROLT |
GOSTILNA
1128 E. 71st St.
Pristni legalni K^ j dobra vina, 6 7" j
in prigrizek.
Vsak petek pri ribja pečenka-Se toplo priporoča111'
ANTON BARTOL
1425 E. 55th St.

' Se toplo priporočam gospodinjam za nakup • jij • potrebščin za praznike. Boste prav prijazno p°st g in dobili blago po nizkih cenah.
MUj« i
JERRY GLAVAČ ^
1052 Addison Rd.	HEnderson ^
TINNING, ROOFING and FURNACE W^
y
Se toplo priporočam in želim vsem mojim odJe in prijateljem vesele velikonočne prazni'
y
k o^'
Kadar primerjate cene, primerjajte tudi ka
LOUIS J. PRINCE
GROCERIJA	A
1209 Norwood Rd.	ENd»c° j
Želi vesele velikonočne praznike vsem sk^P jA
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
i lUSirS SOHIO SERVICE STATION
6002 St. Clair Ave.
Vf?em svojim odjemalcem in prijateljem.
t
°P-o priporoča, da ga obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil.
EDNA DAIRY
Vesele velikonočne praznike vam želi
SLOVENSKA
MLEKARNA JOSEPH KNAUS, lastnik
■ne
lita
II*
erji'
piv"
RUDY BUKOVEC S^B
45°S Superior Ave. Pv^^^
H
0 Priporoča za nakup vsakovrstne mesenine, suhe in sveže.
Veselo Aleiujo vsem skupaj!
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi
ANTON KOTNIK
7513 St. Clair Ave.
i ,
nska točilnica legalnih najboljših likerjev, najboljše pivo ter okusen prigrizek.
i
| toplo priporočam za obilen obisk.
ANTON SVETE
^Hiri vsem odjemalcem in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Griia, candy, cigare, cigarete, sladoled.
b
r
b Šf b
"r
b
r
b
r b
tr b r
b r
b
w
Ljubezen Riharjeve Katre
(Nadaljevanje z 2. strani
ia>'
JOHN CIMPERMAN in SIN
GOSTILNA 1259 Marquette Ave.
v„
< Se Vrste pijača in dober prigrizek. \0 toPlo priporočamo za obilen obisk.
Sern skupaj vesele velikonočne praznike.
Le škoda, da je procesija že zavila nazaj proti cerkvi.
Kako se ji bo Polde neki zahvalil, je premišljala Katra in pri tem spet prezrla znak orga-nista za naslednjo pesem.
Pevci so zanosno začeli:
Zveličar naš je vstal iz groba. .. .
Katra se je osvestila, preskočila nekaj tonov in ujela ostale pevke.
Medtem se je procesija približala cerkvi. Katri je postajalo kar nerodno, ko je tako s suknjičem čez roko hodila mimo va-ščanov ki so na obeh straneh ceste gledali procesijo.
A Polde se ni prav nič zmenil, da bi bi! zahteval suknjič nazaj, in Katro je začelo skrbeti, ali ni v svoji navdušenosti za bandero sploh pozabil nanj.
E, si je mislila, pod zvonikom se bo že spomnil, golorok ne bo šel v cerkev.
A Poldne se ni spomnil, tudi pod zvonikom ne, ali pa se nalašč ni hotel spomniti in je tak, kakor je bil, šel z drugimi fanti v cerkev, da tam postavijo bandero na svoje mesto.
Katra ni vedela, kaj bi. Pevci so že odhajali na kor, kamor so držale stopnice izpod zvonika, ona pa je stala in čakala.
Jula, ki je bila med zadnjimi, se je posmehnila in namuzala.
"Katra, Poldne je pozabil nate," je dejala in skočila na prvo stopnico.
"Na, mu boš pa ti dala, saj sta soseda," je odvrnila Katra, vrgla Juli suknjič in odbrzela po stopnicah na kor.
* * *
Na velikonočno nedeljo po kosilu se je Polde oglasil pri Ri-harju.
Katra je sedela na solncu pred hišo.
"Po pirhe sem prišel," se je pošalil Polde. "Ali imaš kaj prav lepih, rdečih?" ~ " - ;
Katra se je v srcu razveselila obiska, rekla je pa vendar precej zbadljivo:
"Saj ti jih je že Jula dala, ali ne?" '
Polde je zamahnil z roko.
"Maram za tiste! Ampak, ICa-trica, zakaj si mi pa včeraj po procesiji ušla? še zahvaliti se ti nisem mogel. . . ."
Katro je oblila rdečica.
'O, saj suknjič si menda dobil nazaj, ali ne?"
"Seveda sem ga, ampak. . . ."
Vidiš, potlej je pa vse v redu. Z Julo sta soseda, ali pa še kaj več, sem si mislila, in pa časa nisem imela, da bi te čakala."
'A tako?" je malce užaljeno dejal Polde.
"Veš, Katrica, nekaj važnega sem ti hotel povedati."
"Važnega?" se je začudila Katra. "Kar na dan z besedo!"
Polde je sedel na klop h Katri.
"Tisto o Juli in meni ni prav nič res, Katrica. Ljudje samo jezike brusijo. Ampak ... kakor da bi se mu zateknilo, je prenehal in se zagledal v tla.
"No, kaj?"
"Tebe bi rad, Katrica!" se je nenadno navdušil in stisnil Ka 1 tro za roko.
Sladko jo je spreletelo po vsem ' telesu, ko se je njegova roka do taknila njene. Skoraj isti obču-1 tek ji je zaplal po žilah, kakor pri procesiji prejšnji dan, ko si je Poldetov suknjič vrgla čez ro ko.
"Polde, jaz nisem bogata kakor Jula," je tiho odvrnila.
"Bogata? Ali misliš, da bom jaz izbiral med bogatimi? Ne, Katrica, motiš se. Z Julo sva se sprla in fantje smo se tudi skregali. Nič več ne bom nosil ban . dera."
Poldne je res ostal mož bese-i da. Na telovo ga ni bilo več pri procesiji med fanti, ki so nosili ; farno bandero. Pač pa je bi med tistimi, ki so za vasjo stre-i ljali z možnarji.
Po neprevidnosti se je Poldne preveč približal možnarju in mu je smodnik puhnil v obraz. Spr-
va so govorili, da bo Polde ob obe očesi. Toda zdravniki so z operacijo vendar dosegli, da je1 vsaj na eno oko za silo videl. Obraz mu je bil pa čisto skažen.
Katra je skrivaj jokala, Jula pa se je menda vpričo prijateljic pohvalila, da se bo Polde zdaj, ko je slep, pač premislil.
A ni se in leta so minevala.
Rihar in Riharica sta drug za drugim šla pod zemljo, brat Katrin se je oženil in prevzel bajto, Katra pa je v podstrešni sobici imela izgovorjeno stanovanje in se je že docela sprijaznila z mislijo, da ostane samica.
Poldeta ni mogla pozabiti in vsako veliko noč so prihajali spomini. . . .
Polde je zatrjeval, da se nikoli ne oženi, ker se ni hotel ukloniti očetovi volji, naj vzame Ju-i lo. Zato mu je oče šele na smrtni postelji izročil posestvo.
A Polde tudi po očetovi smrti ni kazal nobenega navdušenja za ženitev. V skrivnem kotičku | njegovega srca je še zmeraj tie-1 la iskra za Katrico, a se s svo-! jim skaženim obrazom, napol slep, ni upal več misliti nanjo, če Katrice ne, pa nobene! je sklenil v srcu. In tako se je že deseta velika noč prismejala v faro, odkar se je zgodila tista nesreča z možnarjem.
Katra je namesto gospodinje nesla velikonočna jedila v cerkev k blagoslovu. Z lepim, čipkastim prtom je pregrnila jerbas in si ga zadela na glavo. Pri fa-ri je potrkavalo, zadnji žarki solnca so v dolgih pramenih plesali nad hišami, ko je Katra hitela mimo Matjaka.
"Katrica, počakaj!" se je nenadno oglasil iz veže Poldetov glas.
Katra se je ozrla.
"Kar prestrašil si me, Polde. Kaj boš pa povedal?"
"še moje nesi k blagoslovu, Katrica, če hočeš," je poprosil. "Dekla je šla za procesijo, nikogar nimam, da bi nesel. No, ali boš."
Katro je tako iznenadilo, da sprva še odgovoriti ni mogla.
"Seveda bom, Polde," je čez trenutek odgovorila in fant se ji je kar zasmilil. "Samo hitro, da ne zamudim. Procesija bo vsak čas nazaj, zadnja sem, vse so že odšle pred menoj."
Stopila je v vežo, dela jerbas z glave in naložila vanj še tisto, kar je bil Poldne prinesel iz ka-šče: nekaj gnjati, kolač in dva rdeča pirha.
Katra je jerbas spet pokrila s prtom, a Polde ga ji je pomagal zadeti na glavo.
Ko je hitela dalje proti cerkvi,
ji je srce vriskalo od sreče. . . .ji
Mehki pomladni somrak je le-j! gel nad vas, ko so dekleta z jer-basi drvela od blagoslova. Pre- ■ hitevala so druga drugo, zakaj tisto dekle, ki bo prvo doma, seji še letos omoži.
Katra pa ni prav nič hitela, celo zaostajala je nalašč za drugimi, da bi lahko neopažena zavila k Matjaku.
Poldne jo je že čakal v veži. Peljal jo je v izbo, kjer je nad belo pogrnjeno mizo gorela luč. Vse je bilo čisto, pomito in praznično pospravljeno.
Katra se je ozirala po izbi, med tem ko je zlagal iz jerbasa na mizo Poldetov blagoslov.
'Polde, saj se prav nič ne pozna, da ni gospodinje pri hiši," je nekako šaljivo pripomnila.
"Misliš? O, se pozna, se, se, posebno takole o praznikih. Katrica, ali se še kdaj pomniš tistih časov, ko si bila ti še cerkvena pevka in sem jaz bandero nosil?"
Katra se je sklonila nad jerbas, da bi Polde ne opazil rdečice na njenih licih.
"Minilo je, kakor vse mine," je vzdihnila. "Polde, iti moram. Mi boš zadel, prosim?"
"Katrica, samo trenotek še počakaj!"
Katra ga je začudeno pogledala.
"Kaj pa še hočeš?"
Polde je molče stal sredi sobe.
"Veš kaj?" je vzkliknil. "Zahvaliti se ti vendar moram in— koliko sem ti dolžan za uslugo?"
"Nehaj no, Polde! Še huda bom, če se boš norčeval, da veš!"
Polde je stopil k mizi.
"Potem, Katrica, potem pa vzemi tale piruh, rdeč je. Kaj že pomeni rdeča barva? Ljubezen, kajne? Na, Katrica, ta je tvoj, ta pa moj."
Katra je nehote stegnila roko in segla po pirhu, vsa zardela v obraz.
Polde jo je držal za roko.
"Katrica, poslušaj me. Ali bi, Katrica, ali bi hotela danes leto nesti k velikonočnemu blagoslovu iz moje — tvoje — najine hiše? No, odgovori."
"Polde, rajši pozabi na to, saj sem že prestara zate. . ."
"Ljubezen je večno mlada, Katrica; brez tebe nikoli ne bom srečen. No, ali bi??"
Katra je molče prikimala.
Skozi odprto okno je prihajalo pritrkavanje zvonov, izza hol-mov za vasjo se je prikazala polna luna kakor radoveden, vesel obraz. . . In ko je Katra z jer-basom na glavi hitela domov je tiho prepevala predse . . .
9 M 9 M
9 &
9
M
9
M
9'
M
9
9
9
9 M 9 M-
9 M
9 &
9 M 9J M
M
91 &
9
9 M 9
MAKOVEC (ANDY SHOPPE
Slovenian Auditorium Building
Where all good friends meet
Home-made Ice Cream and Good HAPPY EASTER TO ALL!
FJoods
KOMIN'S PHARMACY
PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU JOHN KOMIN, lastnik
6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
JOSEPH TREBEČ
MESNICA
1423 E. 55th St.
Se priporoča za naročila in želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike.
b
r
b
r
b
r
b b
.r
b S? b BT b W b
r
b
P8
b -gf
b
r b
r b W
r b
PRIJATEL'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA
St. Clair Ave. vogal E. 68th St.
ENdicott 9571
93 M 9 M 9 M
9 &
9 A 9 A
9 M
9 &
9
9 J&
9 M 9 M 9 M 9
M &
9 &
9 M 9 M 9
Pošljemo na dom. Želimo vesele velikonočne praznike.
Vesele velikonočne praznike želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem
ANTON PRIMC
GROCERIJA
LOUIS LAUTIŽAR
1195 E. 71st St.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 2ELIM VSEM VOLIVCEM 23. VARDE
John M. Novak
Councilman 23d Ward
b
b W b šf b r
r b
r b r
b
r
b
r
b gf
b
r
b
r
b
b
r b r
b
r
b
r
b r
b
GROCERIJA in MESNICA
želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike.
HEnderson 0675
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se toplo priporoča
ANTON OGRINC
SLOVENSKA MESNICA
6414 St. Clair Ave.
ENdicott 3716
b F
b
r
b
r
b b
'b
W
b
m
b w
b
BATTERY SERVICE in MAZANJE AVTOMOBILOV gf
b
r
Ako želite dobro postrežbo, oglasite se pri
PLESEC GAS STATION
vogal Waterloo Rd. in E. 169th St.
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem
in prijateljem.
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
FRANK LAVRIČ
15601 Holmes Ave.
SLOVENSKA SLAŠČIČARNA
b .r
b
r
b
w
b b
llSJi fjr"
|W 11 JTW tyj^W^^l
^ Ave.
Se toplo priporoča.
HEnderson 7963
IZVRSTNO PIVO
!
r°čam za obilen poset. — Točna postrežba! ^am fine doma posušene klobase, (j riPeljem tudi na dom, ako naročite.
v*' 60th St.	HEnderson 4813
^N CEBRON
H^v HPBSPflH
^A MESNICA ■y^fiBBllNT^P
h s,
Clair Ave.
\ Vr f
®te Pokajeno suho meso, klobase, šunke, *akor tudi najboljše sveže meso.
I Vlh
\	ALELUJO VSEM ODJEMALCEM!
I V
I i
9$5 Addison Rd.	HEnderson 0160
Se toplo priporočam za nakup blaga za praznike.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
vsem našim sotrudnikom in prijateljem, ter se priporočamo za simpatično sodelovanje v bodočnosti. Zastopnika prekomorskih parobrodnih družb, denarna naročila, notarske dokumente.
STEVE F. PIRNAT in JOSEPH GRDINA CO.
6121 St. Clair Ave.
Na pragu svobode
pametnih besed v vzpodbudo našim ljudem. Veste, veselje je gledati, kako se da ljudstvo navdušiti, če so tisti možje, ki morajo narod učiti in voditi, lepo složni in za narodno stvar odkrito zavzeti.
"Tako je," pritrdi župan Likar. Prikimal je tudi stari Glavan, ki je zadovoljno poslušal svojega sina, mladega organizatorja in narodnega probujeval-1a. Tako so bili zavzeti s svojim pogovorom, da se niti malo niso brigali, kdo vse jih posluša pri sosednji mizi. Poslednjič so trčili in se nato poslovili.
Vojna je trajala, neizprosno se je vlekla dalje.
A v slovenskih srcih je že vladala nezmagljiva vera, da mora kmalu priti konec.
Medtem ko je na zapadu še venomer butalo in so poslednje fante in polinvalide pošiljali na fronto, je po slovenski deželi šla zanosna blagovest, da bo slej ali prej vstala svoboda, ko bomo gospodarji na svojih tleh. Manifestacij ski shodi po slovenskih krajih so bili pesem veselega pričakovanja, potuhnjenim oblastnikom pa kakor rožljanje krepkega sužnja, ki se navzlic neštetim dobljenim ranam otresa trdih verig.
Trg Ceričje je praznoval velikonočne praznike spet enkrat tako dostojno, da je bilo vsaj nekaj spomina na praznovanje pred veliko vojno. Gospodinje so vmešale kolače, prav nič se niso strašile rekvizicijskih komisij, ki so sicer povsod vtaknile svoj nos in vohale za skopimi zalogami žita. Kolikor se je dalo, so lepo opravljena dekleta bodro nesla k žegnu. Nekateri možje in fantje, ki jim je navzlic pomladni ofenzivi bila dana sreča, da so lahko prišli iz bolnišnic ali od kadrov na velikonočni dopust, so poskrbeli, da je bila z njihovo udeležbo pri vstajenj ski procesiji rešena moška čast. Ne samo, da so se lepo uvrstili za procesijo, marveč so tudi pomagali pevkam. Nekateri so se nekaj dni prej na hitro roko vsaj toliko uvežbali na inštrumente gasilske godbe, da so spet enkrat doneli bučni korali na čast vstajenju.
JgL E. 61sl ST. GARAGE
(jjf,jB^L^SP Rich in Klun, lastnika
IMB^^^j^Brl GENERAL REPAIRING
PriP°ro^ava za
1109 E. 61st St.	HEnderson 9231
vogal St. Clair Ave.
Želiva vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
Vesele velikonočne praznike vam želita
FRANK in PAULINA ZEFRIN
8101 Aetna Rd.
Michigan 7079
SLOVENSKA GOSTILNA
Pivo, vino, mehke pijače. Vsak petek ribja pečenka.
MR. in MRS, JOHN P1ANECKI
SLOVENSKA PEKARIJA
SLOVENSKI PAPIRAR
HEnderson 2573
Se toplo priporoča za papiranje
Želim vsem vesele velikonočne praznike!
Mož, ki se je najbolj trudil, da bi dvignil velikonočno praznovanje v Ceričju, je bil Anton Gla-van, najuglednejši gospodar iz bližnje okolice. Ljudje so ga vsi spoštovali in njegov ugled je bil izpričan posebno's tem, da je poleg drugega bil že dolga leta prvi cerkveni ključar. Seveda so nekateri jeziki menili, da se Glava-nu ni treba bati ne hudiča ne bi-riča, ker gospodarja tako obsežnega posestva tudi tridesetletna vojna ne bi spravila na kolena. V resnici pa je tudi Anton Glavan že dal svetovni moriji svoj veliki krvni davek: prvorojenca Toneta, ki je bil ves očetov up in ponos, mu je ubila granata na Gabrijelu, kmalu po pričetku vojne z Italijani. Glavan je skril svojo bridko žalost v srce kakor školjka biser, možato je prebolel strastno izgubo in je vso skrb posvečal hčerki Mini in drugo-rojencu Francetu. Pa so mu tudi tega bistrega fanta kmalu odbrali in je moral na laško fronto. Usekal ga je drobec v nogo in to je bila vsa njegova sreča. S prošnjami in priprošnjami je ugledni gospodar Glavan naposled dosegel, da so mu Franceta poslali na dopust. Res se trdni gospodar ni rad uklanjal z moledovanjem, toda šlo je za sina, za bodočega naslednika na velikem gruntu, za poslednjega potomca stare Glavanove rodovine.
Pred meeci je prišel Glavanov France domov. Malo je še šepal na desno nogo, ali kaj to! Kako se je fant razrasel, kako ga je vojno trpljenje napravilo možatega in bodrega! Oče je z njim moževal kakor s svojim vrstnikom. Mati ga je z veseljem ogledovala, sestra Mina mu je hitela pripravljati perilo. In kako so ga gledala dekleta, kadar se je pokazal pri fari. France pa ni dosti metal oči naokrog. Iskra ljubezni, ki se mu je nekoč v poslednjem šolskem letu vnela za županovo Metko iz Ceričja, se je zdaj razgorela v veliko iskreno ljubezen. Odkrito in prisrčno je France ob prvi priložnosti izpovedal Metki,-da jo povede pred oltar, čim bo vojna minila. Oče Glavan sam je Francetu dejal, da mu rad prepusti vajeti, samo ta strašna mora vojne furije naj že enkrat neha tlačiti naše
HARMONIKE
• '
Vaše najpriljubljenejše izbire v Coluiflk^' Decca, Vocalion in Bluebird ploščah'
Popularne in piano note za harm011
Muzikalni inštrumenti, deli in sti'i>ne
. v«*
Brezžični Record Players $14.95 in
7
6921 St. Clair Ave.	ENdi^1
ENdicott 4362
GROCERIJA in MESNICA
Ako želite za praznike fino, doma posušeno šunko klobase, želodce ter razno sveže meso in grocerijo, se oglasite pri nas.
Se priporočam in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
Vesele velikonočne praznike vsem
odjemalcem in prijateljem želi
3846 St. Clair Ave.
ENdicott 0586
GROCERIJA in MESNICA
Izvrstne domače šunke, klobase, prekajeno in sveže meso ter vsa grocerija.	j
Se toplo priporočamo.
10201 Prince Ave
Michigan 0746
GROCERIJA in MESNICA
Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa, klobas, šunk ter fine, sveže grocerije po zmerni ceni.
George Travnikar
Councilman 2, varde v Clevelandu
Urad: 9900 Lorain Ave. MElrose 0918
Stanovanje: 10421 Fidelity Ave. Tel. CLearwater 2398
Vsem skupaj želimo vesele velikonočne praznike
3	1383-85 E. 53d St.	ENdicott 2058 B
l	GROCERIJA in MESNICA	P*
|	Želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem	M
S;	vesele velikonočne praznike.	p
Priporoča se gospodinjam za nakup vsakovrstnih ^ potrebščin za praznike, najboljšo moko, orehe, rozine, ^ J maslo, jajca in ined. V zalogi tudi vsakovrstna suha iii gf
4	sveža mesenina.	p!
JOSEPH PERPAR
5805 Prosser
FRANK VIDMAR
1038 E. 74th St.
GEORGE KUHAR
JOHN LUPSINA
FRANK GABRIEL
duše in naše domačije.
"Da, Glavanov France," so govorili ljudje, zlasfti ženske, ko so se v prijetnem večeru vračale od vstajenjske procesije na svoje domove, "da, ta bo lahko stopil v stopinjo svojega očeta. Nemara bo še spretnejši od očeta. Za vsako reč ima roko in pamet."
In župan Likar je potrepljal Franceta zadovoljno po ramenu, ko so pred slovesom še stopili na čašo vina:
"Hvala, da si tako lepo rešil čast trga in fare. Kakor je bilo zadnji dve Veliki noči, — ne, tako žalostno naj ne bi bilo nikoli več! Razjokal bi se človek, če se samo spomni . . ."
"Ah, zdaj je šele začetek," se je hvale otresal France. "Le po-trpimo še malo, pa bo šlo naše žito naglo v klasje. Avstrija propade, to je gotovo, kakor amen v očenašu. Treba je, da smo pripravljeni. In še posebno je treba previdnosti v tem in onem pogledu. Ovaduhov je še povsod dovolj, samo da se znajo potuhniti. Ali mislite, da so se ti-le redko posejani nemčurji v naših krajih kaj izpreobrnili? Kaj še! Poznam jih, kakor gumbe na lastnem telovniku. Volk menja dlako, nature pa nikoli! No, ampak prav vsem nemčurjem in hlapčevskim dušam nakljub naj bo naš manifestacijski shod."
"Da, da," možato pritrdi zavedni župan Likar. "Na veliki pondeljek se mora Ceričje postaviti. Ali pride govornik iz Ljubljane?"
"Pride," potrdi France. "Jutri —pa čeprav je velika nedelja— stopim še naokrog po domovih, da bo na shod navalilo čim več ljudstva. Z vozovi se pripeljejo nekateri in dekleta so že napletla! cele vence, da bomo okrasili govorniški odeiy
"No, potem je pa vse v najlepšem redu. In kako si uredil z župnikom in z nadučiteljem?"
"Oba šta voljno pristala in bosta takisto izpregovorila nekaj
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalce*11' prijateljem želi slovenska trgovina s pohiŠtv
OBLAK FURNITURE CO. i
6612-14 St. Clair Ave. HEnderson '
Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočamo P1'1 pohištva in hišnih potrebščin.

želita vsem odjemalcem in prijatej veselo Aleiujo.	J
Ako želite dobro potico za praznike,
sedaj. Ne odlašajte do zadnjeS3'^
Se toplo priporočata za raznovrstno P potice, kekse in drugo.
6036 St. Clair Ave.	HEnderson
.S
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ODJEMALCEM IN PRIJATELJE®
ANTON MERVAR in SIN
VESELE IN ZDRAVE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ČITATELJEM "AMERIŠKE DOMOVINE"
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE KEGLJAČEM, KEGLJAČKAM, GOST0' IN PRIJATELJEM ŽELI
WATERLOO i RECREATION j
JOS. POZELNIK, lastnik
15721 Waterloo Rd.
Najmodernejše kegljišče na vzhodni strani mesta. Izborna postrežba v jedij in pijači.
RUDY BOŽEGLAV
1125 E. 60th St.	(.jfi
na fctfPJ
Se priporoča cenjenemu občinstvu za 11 ? d1
vina za praznike; prodajamo na debelo iJ1
.
Vesele velikonočne praznike vsem P1"1-'
in znancem.	J
S
ST. CLAIR WINDOW SHADE fy
6532 St. Clair Ave.	h
TRGOVINA S STENSKIM PAP*rJ
Venetian Blinds in zastori narejeni P
Vesele velikonočne praznike- ,
še pozno v noč se je glasilo petje in vzklikanje po trgu in okolici.
Nesreča
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
razvažalec ledu in lastnik gasolinske postaje.	p*
Vsa postrežba za vaš avtomobil. — Najboljši gas in olje. ^
353 E. 156th St., vogal Arcade Ave
PIVO
VINO
ŽGANJE
Želita vsem prijateljem in odjemalcem vesele velikonočne praznike. Se toplo priporočamo.
5379 St. Clair Ave.
Ignac in Pauline Zupančič, lastnika 6% PIVO, VINO IN PRIGRIZEK Želiva vsem skupaj vesele velikonočne praznike Se toplo priporočamo za obisk.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
vogal 173. cesta in Waterloo Rd.
Velika izbera vsega orodja, barve, semena in hišnih Jgj	. potrebščin.
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 952 E. 207th St.
Najboljše šunke, prekajeno in sveže meso in vsa grocerija po nizkih cenah.
Veselo Aleiujo klijentinjam želi
15706 Holmes Ave,
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
voščim vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem.
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
Vsem bratom Slovencem in Hrvatom
16011 Waterloo Rd,
Dvorane za seje, svatbe in društvene prireditve. Veselo Aleiujo vsem gostom, prijateljem in znancem
zlasti pa volivcem 31. varde
Vesele velikonočne praznike želijo
iskreno želim
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
Francine's Lingerie & Hosiery
1513 E. 55th St.
FRANCES GRDANC MOLLIE BUDIC
lastnice
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
g	SLOVENSKI GROCERIST in MESAR
0!	15454 Calcutta Ave.
A
Najboljše šunke, prekajeno in sveže meso ter grocerija rj	po najnižjih cenah.
Vam udani in za napredek boreči se
FRANK SERSHEN, lastnik
vogal 158. cesta in Waterloo Rd
Vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike.
DOMAČA KUHINJA
pino kosilo in večerja vsak dan. — Jako zmerne cene.
NAJFINEJŠE PIVO, VINO IN ŽGANJE.
želimo vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem.
KAROLINA MODIC
6201 St. Clair Ave.
sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo.
Se toplo priporočamo.
NICK SPELICH
6210 White Ave.	HEnderson 2116
SLOVENSKA MLEKARNA
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
JOHN ZULICH
l8U5 Neff Rd.	Tel. KEnmore 4221
^dajalec zemljišč, hiš in vsakovrstne zavarovalnine proti požaru in nezgodi.
Se rojakom toplo priporočam.
FRANK KLEMENČIČ
I
; l°Sl Addison Rd.	HEnderson 7757
1
BARVAR in DEKORATOR
! žeH
2	u vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča.
To je bilo takrat na Holand-skem.
Naš rudnik so razširili. Odkrili so nove plasti premoga in jih sklenili izrabljati. Vso mojo družbo v rovu so razpršili. Mene so (dodelili v novo jamo, prav globoko. Dosti mladih ljudi je takrat — bilo je v poletju 1918 — dobilo delo. Nekaj so jih dali tudi v rov, kjer sem delal jaz.
Prav za prav je čuden občutek, če sreča človek, ki je že v jami doma, poleg sebe človeka, ki še ni vajen gostega, soparnega zraka in dela ob svetilki. Ob pogledu na te novince šele začuti, da je v primeri z njimi star, izkušen mož, in pomaga jim, kjer jim more, da se prej vžive v delo. Vsaj pri meni je bilo ta j o.
Pri delu smo morali biti oprezni. že takoj v začetku se je vnel plin in komaj so preprečili nesrečo. Na vsako malenkost je bilo treba paziti. Jaz sem bil tega že vajen; prišlo mi je v meso in kri. Drugače pa je bilo pri mojih mladih tovariših.
Pogosto sem opazil na svetilki tisto sumljivo prasketanje, ki priča, da se zbira plin. Tedaj sem se vselej z vsemi hitro umaknil in nismo se vrnili na delo, dokler se nismo prepričali, da ni več nevarnosti.
Toda usoda je muhasta. Tudi mene je doletelo to, kar je namenila že neštetim.
Okoli petih popoldne je bilo, nekega petka v začetku poletja. Komaj pa sem stopil v svojo sobo, ko sem začul tuljenje siren in potem je nekdo pridrvel po hodniku ter kričal na ves glas: "Vsi v rudnik! Nesreča!"
Planil sem ven, med zbegane tovariše. Možak, ki je prinesel vest, je šel še d^lje, v višje nadstropje. Vsi smo pohiteli na dvorišče in tam smo zvedeli: v rovu, kjer sem jaz delal, se je j vnel plin. Dvajset rnož je de-I lalo tam,- Vprašanje je, kaj je z njimi. Rov je namreč zasut. | Vdrl se je strop na najširšem j kraju, tam, kjer je izogibališčs za jamske vozičke.
Skoraj tekli smo proti rudni-! ku. Vrata je oblegala kopica i žensk in otrok. Nikogar niso pustili do vhoda, razen rudarjev, j ki so se priglasili za reševanje. I Bil sem med njimi, že zaradi te-j ga, ker sem dobro poznal tisti del rudnika, kjer se je primerila nesreča.
Nekaj inženjerjev je čakalo ob | vhodu. Menili so se, kaj bo treba storiti, da bomo prišli do zasutih ljudi. Naravnost ne bo mogoče iti in ne predreti zasutega j rova, ker je prav verjetno, da j bi se potem eksplozija ponovila' in zajela vse glavne izhode. Tam | so sploh že začeli zazidavati rov. I Tako torej! žive ljudi zazida-j vajo! Vem, da je ta misel zajela vse, ko smo poslušali te besede, j "Hudiča, ali ste živine?" se je oglasil neki Nemec. "Vas bi bilo treba zazidati!"
1 "Molčite!" ga je zavrnil glavni inženjer. "Kaj veste, kaj je treba storiti." Njegov glas je I bil rezek in trd. "S tiste strani sploh ne bi bilo mogoče nikogar ! rešiti. Edina možna pot je iz ' starega izrabljenega rova. Zasuti rudarji so samo devet metrov pod njim. V stari rov pojdete j in tam boste kopali, če bo šlo Ivse v redu, morate priti v šestih I urah do njih!"
"V šestih urah! Dotlej se bo-! do zadušili!" je zakričal nekdo, i "In zdaj tratite čas s praznimi | besedami. Kje imate orodje?" j "Takoj bodo prinesli vse. Pet ljudi bo kopalo, drugi bodo odvažali. Plinske maske boste dobili, zaradi varnosti. Vse bo pri-! pravljeno."
! "Kdo nas bo vodil?" | "Jaz sam!" je dejal inženjer. ! To nas je pomirilo. Pa nam je j vendar prav zaradi teh njegovih ; besed ostala sumnja: ali ni to reševanje z druge strani samo izgovor, da bi pomirili ljudi, ru-flarip n." misliio mistiti usodi, in
reči potem, da drugače ni bilo mogoče storiti?
Kmalu smo se prepričali, da ni bilo tako.
Od glavnih vrat se je slišalo kričanje žensk in otrok. Neka ženska se je zagnala naprej odrinila oba orožnika, ki sta stala pri vratih in stekla k nam. Druge so hotele zanjo, pa so jih orožniki le zadržali. Nad nami je bila obratna pisarna. Med vreščanjem in prerekanjem sem slišal ravnatelja, ki je klical po telefonu orožništvo še iz sosednjega kraja ter prosil hkratu še za vojaško pomoč.
ženska, ki je ušla orožnikoma, je prehitela do nas.
"Z vami pojdem!" je kričala. "Pomagala bom! Moram pomagati ! Moj mož je v jami!"
Inženjer je stopil k njej in ji mirno rekel, naj odide in naj ne dela še večje zmede. Reševalci pojdejo takoj na delo in ona jim ne bo mogla pomagati. Kvečjemu ovirala bi jih. Toda ženska se ni dala pregovoriti.
Vsa razmršena je bila in divje je strmela predse. Spomnil sem se, da jo moram od nekje poznati! Da, bila je žena nekega Francoza, ki je pribežal na Ho-landsko, da se je umaknil vojaščini. Zdaj je bil v jami in bog ve ali je bil še živ.
(Dalje na 6. strani.)
NA PRAGU SVOBODE
(Nadaljevanje s 4. strani) prepričevalnih besedah, da so nekatere matere na glas zajokale. Potem pa je nastopil glavni govornik iz Ljubljane. Opozarjal je na majsko deklaracijo in opisal borbo jugospolvanskih in čeških poslancev v dunajskem parlamentu. Hočemo mir, hočemo kruha, hočemo svobodo! Hočemo biti gospodarji na lastnih tleh! Kakor da pada zagrinjalo, se je ljudstvo ob govornikovih besedah zagledalo v privid bodoče Jugoslavije. Vzklikanju ni bilo ne konca in ne kraja. Vse, kar je bilo v dušaii tako dolgo pri-drževano in nasilno zatajevano, je zdaj planilo na dan.
Glavanov France, ki je vodil vso prireditev, je drhtel od neizrekljivega veselja in ponosa. In ko je dal godcem znamenje, da so zaigrali, je na en sam njegov mig začela vsa množica prepevati: "Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije! . . ."
Od tega dne je bilo Ceričje kakor prerojeno. Vse je govorilo le o bližnjem koncu vojne in o Jugoslaviji.
Toda, kakor lahko nevarna zver še takrat, ko leži že na pol mrtva, z enim samim zamahom ubije človeka, tako je tudi stara monarhija spričo svoje bližnje propasti ugonobila že mnogo, mnogo žrtev.
Kakor blisk je nekaj dni po veliki noči šla po Ceričju novica, da je moral Glavanov France nemudono odriniti nazaj h kadru. Nekdo ga je ovadil kot ro-varja in hujskača. Orožniki so prišli po Franceta sredi noči, da ni mogel več pobegniti v planino, kakor so že storili nekateri. Stari Glavan je bil preponosen, da bi šel moledovat za sina, katerega so mu naenkrat označili kot dezerterja, čeprav je imel v rokah vojaški dokument, da je opoščen. Vera v bližnji konec vojne je bila tako velika, da so se nekateri prezirljivo smejali: "Saj ga nimajo več v kaj preobleči ! Preden bo ta prišel spet na fronto, bodo trobentači že davno mir trobili."
Toda minevali so tedni, minevali so meseci. Val navdušenja za svobodo je le še naraščal po vsej slovenski deželi. Medtem pa so slovenski fantje in možje še vedno krvaveli na fronti. France se je javljal s kratkimi vojnimi dopisnicami. O, kako hitro so ga spravili na fronto! No, še malo ni dvomil, da se vrne.
Prišel je naposled prevrat, prišla je svoboda. Od vsepovsod so se vračali možje in fantje, ki jim je vendarle uspelo ubegniti smrti ali ujetništvu. Glavanova domačija in trg Ceričje sta dan za dnem pričakovala Franceta. Ni ga bilo. Zaman je jokala nevesta, zaman mati in oče. Šele čez tedne so vedeli nekateri povedati^ dtye France padel v poslednjih "bojih, tik ob razsulu avstrijske armade.
Letos mineva dvajset let. še je trden Glavanov dom, toda na njem je ugasnilo ime ponosnih Glavanov. Mnogi se še spominjamo Franceta, vendar tudi še po dvajsetih letih zaman ugibamo, katera nesrečna duša ima to dragoceno življenje na vesti.
Emil Crown
Councilman 31. varde
GULF SUPER SERVICE
FRANK KRAMER
GEORGE TUREK
788 E. 222d St.
JOHN MEDVED
MARGIE'S BEAUTY SHOP
KUHL HARDWARE
PAULINE'S CAFE
JACK in ANTONIA SUSEL
1301 E. 54th St.
JOSEPH KERN
NESREČA
kor bi nas nekaj čakalo.
Vrgel sem masko s sebe. Du-šila me je in mi ni dala dihati.
V trenutku sem začutil olajšanje. Zrak je bil soparen, poln prahu in še nečesa, toda pljuča so ga vsaj lahko vdihavala.
Spet skala. Tanko mora biti. Kmalu za njo so tovariši. Ali pa? ... .
Kaj ?
Streslo me je.
Prekletstvo negotovost, strah, slutnje.
Potem mi je začela popuščati roka. Moji udarci so postajali slabotnejši, koma j nakazoval sem jih. Slepo sem butal ob skalo, brez misli, kakor v omotici.
Bil sem med drugimi, kopal sem sled naprej. Drugi za menoj so jo širili. Videl sem v svitu leščerbe odseve krampov za sabo. Enakomerno so padali njih udarci, kakor bi jim poveljevali stroji in ne ljudje.
Jaz pa sem bil tako slab.
Čutil sem, da mi kolena klecajo.
"Ne morem več," sem zajec-ljal, pa me ni nihče čul. Kramp mi je padel iz roke.
In tedaj. . . .
Omahnil sem in ;razprl oči: pred mano ni bilo več rova, ni bilo ljudi. Samo osvetljena pot, vsa bela, iskreča se. In po njej je prihajala moja draga, moja Ana.
Kriknil sem in jo gledal, črno ruto je imela na glavi, njen obraz pa je bil bled kakor smrt. Krilo se je opletalo njenih nog, kakor bi bil vel veter vanj.
Potem je njen obraz oživel in se spačil v neizmerni grozi. Odprla je usta, da bi kriknila, zakrila z rokami, ki pa so bile kakor okorele, mrtve. Čul sem krik — morda je bil njen ali pa je kriknil kdo drug — potem pa me je zajel ogenj, vroč žar me je oslepil.
Konec, Konec. . . .
Noč, globoka, žareča. Nekaj se trga v meni, vrže me iz prijetnega nihanja. Globoka bolečina.
Poskušam dognati, kje sem. Hočem dvigniti roko. Ne morem je. Težko je, kakor privezana. Noga prav tako. Ves sem privezan. Pribit. Z velikim žebljem, ki gre skozi telo. Drugi skozi roke, skozi noge.
Še glava mi odpoveduje pokornost. Vroče mi je. Zaječim.
Tedaj me nekaj zbode v oči.
Luč. Poskušam odpreti veke. Prav počasi, s težavo se mi posreči.
Vse okoli mene se koplje v svetlobi. Vse žari, in belo je. Zrak je čuden. Takega še nikoli nisem dihal. In nič se ne zgane. Dolgo ne.
Potem nekaj dršečega. Koraki. Senca nad mano. Spet bela.
Zaprem oči. Spet utonem v noč.
V omotici ali pa v budnosti — sam ne vem — ugane"1' da ležim v bolnišnici. K^" sem prišel sem? Kaj se J* zgodilo?
Vrtam , po svojih mislih, J kor bi jih razkopaval z mi nohti. Okoli sefce vi»J samo meglo, v megli CM obraze, ki pa izginevaj0- I zmerom sem kakor pribit >n I
težavo diham.
(Dalje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
Potem je omagala in padla na tla. Paznik jo je odnesel v vežo, mi pa smo šli. Ker je bilo dvigalo v rovu, skozi katerega bi morali reševati ponesrečene tovariše ponekod že podrto, je trajalo precej časa, da smo prišli po vrveh v globino. Ko so nas spuščali navzdol, sem premišljal, kako bomo mogli spraviti iz rova nakopani premog, ki ga bomo nakopali. Toda rov je bil k sreči precej širok in je imel na vsakih petdeset metrov obširno dvorano za izogibanje.
Kmalu sem spoznal ves rov. Tam, kjer smo začeli prebijati steno, ki nas je ločila od zasutih tovarišev, je bila plast premoga pomešana s plastmi peščenca. Delo je šlo v začetku lahko od rok. Prej kakor v dobri uri smo bili tri metre daleč. Tisti, ki so bili določeni, da nam bodo odvažali izkopane mase, nam niso mogli dovolj hitro slediti. Dva tovariša sta zato nehala kopati in se jim pridružila. Prišli pa smo do žive skale. Razstreliti se je nismo upali, ker smo se bali eksplozije.
Začeti smo toraj morali s kopanjem v stran. To nam je reševanje zavleklo in otežilo. Edino zadoščenje nam je bilo, da tu nismo več naleteli na skale, ampak na plast premoga, če smo v plasti, ki sem jo prejšnji dan z druge strani odkopaval, je dobro in bomo morda tovariše rešili. Drugače pa. . . .
V neznosnem, dušečem zraku mi je lil pot v curkih s čela. Zalival mi je oči, da nisem mogel gledati. Razen tega je postalo prasketanje na svetilki čedalje pogosteješe čim globlje smo šli. Povsod med plastmi ga je dovolj, to sem čutil in tovariši tudi. Spet nova skrb.
Nataknili smo si maske. Med tem je prišlo še nekaj tovarišev v rov, da nas za nekaj časa nado-meste. Takrat sem se šele utegnil oddahniti, takrat sem šele čutil, kako sem od dela utrujen.
Šest metrov! Po treh urah. če so inženjerjevi računi pravilni, moramo biti samo kakšne tri metre od tovarišev. Zdaj bi nas morali že slišati. Zakričal sem tovarišem naj malo počakajo, potem pa sem dal signal.
Nič odgovora.
Kaj naj to pomeni? Ali je plin opravil svoje delo? Ali odkopavamo mrtvece?
"še novih ljudi!" je sporočil inženjer.
Kmalu so prišli.
"Kdor je utrujen, naj gre ven!"
Nihče ni maral iti.
Molčali smo v nemih slutnjah in strahu. Vem, da je takrat vsakdo mislil: če bi mogel z enim udarcem razbiti steno!
Nekateri tovariši so že doživeli eksplozije v rovu. Sploh so bile v tem rudniku zelo pogoste. Nič niso pomagale vse varnostne mere, nič vse zračenje. Plin se je nabiral potuhnjeno v stranskih rovih in potem udaril kakor živ hudič. V petnajstih letih, kar so v rudniku na veliko delali, je terjal že nad sto žrtev. Nekoč dvajset skupaj. Ali jih bo zdaj spet?
Iznova je potekla ura. čedalje pogosteje smo trkali na steno, a od druge strani ni bilo odgovora. Na nekaterih krajih, je trkanje zvenelo votlo, občutljivejše uho je to lahko dojelo. Daleč nismo mogli več biti.
"Pustite zdaj spet mene naprej," sem rekel in se med drugimi spustil v globino. Pograbil sem kramp in potisnil v kraj tistega, ki je bil na mojem mestu, da se je opotekel nazaj. Stena ne more biti več debela. Morda še dva metra ali niti toliko ne. Za mano so že podpirali rov, ki smo ga napravili. Inženjer je sporočil, da so zdravniki z vsem že pripravljeni.
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA • 1166 E. 60th St.	HEnderson 4892
ANTON ZNIDARŠIČ, lastnik
Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj sanitarnih v mestu. Naši odjemalci so vsi zadovoljni z našo postrežbo. Priporočamo se onim, kateri še niso naši odjemalci, da postanejo in se prepričajo o naši izvrstni postrežbi.
se zopet spominjam svojih slovenskih prijateljev in znancev ter vsem skupaj želim bolj zadovoljno, srečno in uspešno veliko noč, kot je letošnja. S trdnim zaupanjem v boljšo bodočnost in z iskreno ljubeznijo do vas vseh vam želim vesele velikonočne praznike!
Vesele velikonočne praznike želim vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem.
Se toplo priporočamo za fino vino na drobno in debelo.
Na razpolago imamo tudi lepo dvorano Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
JERNEJ KNAUS
BONDED WINERY
HEnderson 9309
ENdicott 2940
ČLANI
Progresivne Trgovske Zveze
V CLEVELANDU IN OKOLICI
ŽELIJO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, GOSTOM, KLIJENTOM IN PRIJATELJE^
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
POGREBNIK:
August Svetek, 478 E. 152d St. GRADBENIK:
Albin Prime, 378 E. 161st St. TRGOVINE S POHIŠTVOM:
A. Grdina & Sons, 15301 Waterloo Rd. Joseph Perusek, 809 E. 152d St. ZOBOZDRAVNIKI:
Dr. Wm. J. Lausche, 15619 Waterlo Rd. DR. A. A. Urankar, 15335 Waterloo Rd. Dr. W. F. Urankar, 15335 Waterloo Rd. GOSTILNE IN RESTAVRACIJE:
Frank Clark, 16819 Waterloo Rd. Joseph Pozelnik, 15721 Waterloo Rd. John Trček, 15506 Holmes Ave. MLEKARNE:
F. Race & Sons, 448 E. 158th St. Louis Starman, 516 E. 200th St. ZAVAROVALNINA, PRODAJA ZEMLJIŠČ: Daniel Stakich, 15813 Waterloo Rd. John Zulich, 18115 Neff Rd. BEAUTY IN BARBER SHOP:
L. Sanabor, 15801 Waterloo Rd. Mrs. M. Logar, 17216 Grovewood Ave. ZLATARNA:
Frank Černe, 6401 St. Clair Ave. TIRE SHOP:
Joseph Dovgan, 15805 Waterloo Rd. CVETLIČARNA:
Frank Jelerčič, 15302 Waterloo Rd. TRGOVINA, SADJE IN ZELENJAVA: Anton Mrsnik, 15621 Waterloo Rd. ODVETNIK:
Joseph Križman, Standard Trust Bldg. PEKARIJA:
John Zalar, 16006 Waterloo Rd. TISKARNA:
Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave.
GROCERISTI IN MESARJI:
John Asseg, 15638 Holmes Ave. Blaž Boldin, 14401 Thames Ave. Victor Bernot, 16001 Holmes Ave. Blaž Godec, 16903 Grovewood Ave. Anna Habin, 542 E. 185th St. Joseph Janes, 632 E. 222d St. Joe Janzevic, 542 E. 152d St. Fred Jazbec, 821 E. 222d St. John Kausek, 19513 Kewanee Ave. Joseph Kuhar, 15611 Waterloo Rd. Leo Kausek, 15708 Saranac Rd. Kuhel Bros., 16312 Arcade Ave. John Medved, 788 E. 222d St. Joe Metlika, 14516 Sylvia Ave. Joe Modic, 315 E. 156th St. Frank Mullec, 16811 Waterloo Rd. Joseph Piškur, 16801 Waterloo Rd. Louis Pibernik, 830 Babbitt Rd. Ludwig Raddell, 15804 Waterloo Rd. John Sivec, 16016 Parkgrove Ave. Joseph Sacerich, 16005 Waterloo Rd. JohnSpehek, 16226 Arcade Ave. Louis Urbas, 17305 Grovewood Ave. Frank Ivančič, 15229 Saranac Rd. GASOLINSKE POSTAJE:
Valentin Plesec, 16823 Waterloo Rd. Racker's Blue Flash, 18009 Waterloo Rd Frank Sershen, 15714 Waterloo Rd. HARDWARE TRGOVINE:
Anton Dolgan, 15617 Waterloo Rd. Jim Sepic, 16009 Waterloo Rd. Joseph Vihtelich, 807 E. 222d St. MODNE TRGOVINE j
Anton Gubane, 16725 Waterloo Rd. Helen Dress Shoppe, 414 E. 156th St. Anton Logar, 928 E. 222d St. Anton Ogrin, 15333 Waterloo Rd. John Rožanc, 406 E. 156th St.
PRESSING
REPAIRING
REMODELING
Prinesite svojo obleko k nam, da vam jo zlikamo in ščistimo za praznike.
Vesele velikonočne praznike želim vsem skupaj.
SVETE'S FLOWER SHOPPE
MISS FRANCES SVETE, lastnica
6120 St. Clair Ave. HEnderson 4814
Vence, šopke in cvetlice za vsako priliko. Naročila se hitro in točno izvršijo. — Fino delo. Cene nižje kot kdaj poprej. Se priporočamo. Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim rojakom
Stojimo vsi prepoteni. Roke nam same od sebe dvigajo krampe. V nekakšni mrzlici smo, ka-
1052 E. 62d St.
MARN DRY (LEANING
6518 St. Clair Ave.
Frank J. Lausche
%
sodnik Common Pleas sodnije
/
Ob velikonočnih praznikih
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE DEKLETA IN MOŠKE
Se toplo priporoča
Želim cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike!
6108 St. Clair Ave
RESTAVRANT
6034 St. Clair Ave
Najboljša domača kuhinja, vedno sveža jedila, najbolj zmerne cene.
Želim vesele velikonočne praznike odjemalcem in prijateljem.
Vesele velikonočne praznike vsem svojim odjemalcem 66
želi	&
SLOVENSKA MLEKARNA
F. PETROVČIČ in SINOVI
Vsak naš odjemalec je zadovoljen z našim dobrim jjg mlekom, dobro postrežbo in nizkimi cenami. Kdor še gf® ni, naj postane naš odjemalec.	jj3
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želita
SLOVENSKA PEKARIJA
863 E. 185th St
Najfinejše in okusnejše pecivo, kvalitivno najboljši kruh. gf*
ŽELI VOLIVCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in gostom želita
SLOVENSKA TRGOVINA in GOSTILNA
15506-08 Holmes Ave
Kakor vsako leto tako bomo tudi letos imeli v prodaji lepe velikonočne košarice.
Veselo Aleiujo vsem odjemalcem želi
TRGOVINA Z ŽELEZN1NO, ORODJEM IN BARVAMI gf
če rabite vrtno orodje, travo ali umetni gnoj, kakor tudi barvo, varniš in potrebščini pri popravi hiše, oglasite se pri nas. Postreženo vam bo po najnižjih cenah.

16009 Waterloo Rd
OBLEKE
dobite pri nas, narejene po vaši meri, Čisto volneno blago.
6016 St. Clair Ave.	ENdicott 3113
Invalidni voz na razpolago noč in dan. Želim vesele velikonočne praznike vsem rojakom.
6526 St. Clair Ave.
KROJAČNICA in ČISTILNICA OBLEK Želim vesele velikonočne praznike vsem skupaj!
Vrnil se je
Štirinajst let je bilo poteklo od onega pomladnega jutra, ko je Franc Gabrovec zaklenil svojo potno košaro, jo zadel na rame ter se odpravil v svet za delom.
Starši so imeli na Kobušaku kočarsko posestvo pa dve kravi, s katerima so si tu pa tam potegnili z njiv pridelke, listje iz gozda, ali pa so zapeljali v mlin vrečo žita. Orali niso z njima, ampak so orača odslužili pri kmetu z delom. Prav tako so imeli na odslužek tudi nekaj ogonov krompirja, slog koruze in kos travnika, ki jim je dajal seno, zakaj njihov grunt je bil brez travnikov in majhen, da ni pre-redil pošteno niti treh ljudi.
Franc je bil izmed otrok najstarejši, zato je vse delo ležalo na njegovih plečih. Oče se je vrnil iz vojne pohabljen, mrk in nesposoben za delo. Ostali otroci pa so bili bolehni in telesno zaostali. Ona dva, ki sta bila zdrava, sta bila za delo še premajhna. Sovražno razmerje je čutil v sebi do vsem teh brezdelcev, ki so le hoteli, da jim rodi grunt obilo, da bi ne bili lačni, in Franca priganjali k delu. Če se je le malo spravil v senco opoldne, ko je solnce žgalo kakor razbeljena peč, je zagodrnja-la nad njim hroma sestra, mu rekla grenko besedo in ga pogledala strupeno in tuje, da je njen pogled stresel. Ko pa se je v deževnem dnevu vrgel na seno, da bi poslušal šumenje dežja, ki je pršel na slamnato streho in šuštel med listjem sliv, jablan in hrušk, je prišel na skedenj oče in prisluhnil; ko je čul šumot sena na hlevu, je zakričal, kakor bi bil zmerjal hlapca. "Le smrdi v senu, lenuh! Grablje pa so brez zob, rasoham so se polomili rogovi in ^sekire so brez toporišč."
Zvlekel se je s hleva v ko-larnico in se lotil dela, v srcu pa mu je dan za dnem vstajal močnejši odpor do dela, ali brzdal ga je še, zakaj mati mu je obljubila posestvo. Nekega večera pa je ujel pome-nek med očetom in materjo. Tikal se je njega in posestva.
"Če dava grunt Francu," je pojasnjeval oče, "se bo oženil ter naju izrinil v kot. Sama vidiš, kak je: trmast in trd. Ne bi se dal preprositi za nič na svetu. Mislim, da bi to tudi tebi ne bilo »prav. Naj se oženi z doma, če se že hoče, grunt pa obdrživa še midva; dala ga bova Tomažu, ko do-rase."
Prihodnje jutro se je spri z domačimi, pospravil svoje reči in šel.
V prvih povojnih letih je bilo v mestu dela dovolj. Dobil ga je vsak, kdor je le hotel delati, in plačano je bilo tako, da je človek lahko pošteno živel.
Franc Gabrovec se je oprijel naprej dela na stavbah. Bil je vajen solnca in slabega vremena, hudo delo ga ni moglo utruditi, ali vendar ni bil zadovoljen, zakaj čutil se je podrejenega vsakomur in vsem. Vajenci so ga zmerjali s kmetom in se mu režali. Komur se je zljubilo, je zakričal nad njim, ga poslal po to in <?no, in on, sin svobodne zemlje, kjer imata oblast nad človekom le duhovni gospod in Bog v nebesih, ni vzdržal. Poiskal si je delo v tvornici in zazdelo se mu je, da se mu je življenje uravnovesilo, se spravilo v tir ter se usmerilo nekam k dobremu.
Leta so tekla. Tiho so se pomikala dalje, bila so mirna in topla, lepoto in dobroto so tresla na zemljo in človek se jih je veselil.
Vsako drugo leto je Franc prejel od doma pismo, drob-
no in zmečkano pismo, popisano s tintnim svinčnikom z materino pisavo. Mati ga ni pozabila; ni mu zamerila bega v svet, vsi ostali pa so se branili misliti nanj. V prvem pismu mu je sporočila, da je umrl oče. Takrat je z vsem srcem zahrepenel po domu, po Kobušaku in po rodni koči, ki se mu je zazdela lepša od graščin in od poslopij, v katerih so stanovali njegovi gospodarji, zakaj stala je v širni svobodi, veter se je zapikoval vanjo, ptiči so jo obletavali in solnce jo je poljubljalo sleherni dan, ko je prilezlo izza madžarskih nižin. Ali navdušenje se je naglo poleglo, zakaj počasi se je ukljanjal enemu občutku odpora do grunta, ki zajame skoraj slehernega kmečkega človeka, ko (Dalje »a H. strani* --O—•-
NESREČA
(Nadaljevanje s 6. strani)
Potem se mi misel izostri. Da, rudnik in nesreča. Reševanje — meter za metrom—potem ....
Ana?
Kako mi je prišla ona na misel! Zakaj kako je z vsem v zvezi?
Ne morem se domisliti. Rahlo privzdignem glavo. Čutim da je vsa obvezana. Na temenu me nekaj boli. Vse telo me peče.
Hočem se dvigniti na rokah. Ne gre. Zaječim. . , .
Nekje se odprto vrata in usmiljenka se približa. Dobro jo razločim.
"Kaj je z menoj ?"
"Tiho. Slabi ste."
"Kaj se mi je zgodilo?"
"Nesreča je bila. Ožgala in omamila vas je."
"In drugi?"
"Drugi?" Sestra molči.
"Povejte!"
"Osem so jih rešili."
Razumem. Dva in dvajset nas je bilo.
"Pa oni drugi, ki — jih je najprej — zasulo?"
Sestra odkima.
"Mrtvi?"
"Mrtvi."
Skušam računati. Dva in dvajset manj osem in še dvajset. In še dvajset. Ne morem izračunati. Omahnem nazaj in se spet pogreznem v temo.
Potem pride zdravnik. Preišče me in reče.
"Rešili smo vas. Ostali boste."
Prikimam. Sam ne vem zakaj.
"Kaj je z menoj?"
"Obleko je skoraj posnelo z vas. V glavo vam je priletel kos hloda. Plin vam je načel pljuča. Ožgal vas je."
"Prav."
. Zdravnik gre dalje. V mislih ponavljam njegove besede. 'Zapletajo se mi. Zdaj ponovim to, potem ono dvakrat. Vse me boli. Dva in dvajset manj osem in še dvajset.
Kako dolgo sem že tu?
Naslednji dan zvem. Štirinajst dni je že. Neprestano sem visel med življenjem in smrt j a. Dva dneva so kopali, da so nas dobili.
NESREČA VEDNO POTUJE
uJte svoje premoženje proti požaru, tornado in drugim nezgodam pri
DANIEL STAKICH
15813 Waterloo Rd.
atlesljivo in točno zavarovanje ter hitro izplačilo v slučaju nezgode.
Veselo Aleiujo vsem znancem in prijateljem!
BLISS RD. COAL & SUPPLY CO.
0<ljemalcem, prijateljem in znancem želita VESELO ALELTJJO
FRANK In MRS. ALBINA VESEL
791-93 E. 185tti St.
GROCERIJA in MESNICA
Sh . Pristne domače šunke in želodci.
ClJalno dobro sveže meso ia vsa grocerija.
V:^Jateljem in znancem želi veselo Aleiujo
^kCOLLINWOOD DRY CLEANING
j jTjŠH j	FRANK KOVACH, lastnik
15210 Saranac Rd. ,	GLenville 4746
V
Učenje oblek, zaves itd. po najnižjih cenah. \	Delo garantirano.
i
v	1
esele velikonočne praznike želi vsem svojim ( odjemalcem
i
C0LLINW00D BAKING CO.
JOHN ZALAR, lastnik	i
l60°6 Waterloo Rd.	KEnmore 1304
Pecivo, potice in kolači za vse družinske ali 1 2abne prireditve. Kruh neprekosljive kvalitete.
10 Aleiujo vsem odjemalcem in prijateljem želi
22290 St. Clair Ave.
Premog in kurilna drva po najnižjih cenah.
TEXACO SERVICE STATION
CHARLES W9CK in SIN
Neff Rd. in E. 185th St.
__ Najboljši gas in olje za vaš avtomobil v mrzlem vremenu.
Gledamo in namažemo vam avtomobil po aaJnižjih cenah. — Delo garantirani.
b
'fisei
e velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem.
PETER MUKAVEC
V^tno 6% pivo, vino, cigare in cigarete.
tarn in želim vsem rojakom vesele velikonočne praznike.
^	1231 E. 61st St.
Edward L. Pucel
Councilman 10. varde
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME Inc.
JOSEPH STAMPFEL
MARTIN SORN
MIDLAND DAIRY
682 E. 162d St.
MR. in MRS. A. KALAN
MR. in MRS. JOHN TRČEK
JIM ŠEPIC
CHARLES ROGEL
PRIJAZNO POSTREŽBO NUDI
M. VRANEŽA, lastnik
v najfinejših likerjih, finih vinih in najboljšemu pivu Izborna domača kuhinja.
Vedno vesela družba in najboljša postrežba
17105 Grovewood Ave
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
PRODAJALEC VINA NA DEBELO IN DROBNO
15322 Waterloo Rd
če želite svojim prijateljem postreči z najboljšo in pristno kapljicq, oglasite se pri nas, kjer boste v ceni in blagu najboljše postrežem.
Vesele velikonočne praznike vsem klijentom,
prijateljem in znancem želi
SLOVENSKI KROJAČ in ČISTILEC OBLEK
Tel. KEnmore 4720
631 E. 185th St
RESTAVRANT in FINA PIJAČA
Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj.
Thaf Good GULF GASOLINE GULFPRIDE OIL and LUBRICATION
Imamo najnovejšo pripravo za namazat avtomobile, in jih tudi omijemo.
E. 43d St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181
Se toplo priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne
praznike.
Popravljamo tudi avtomobile in baterije.
Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem
SLOVE SKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
16701 Waterloo Rd
Najfinejša pijača in izborna jedila
Vesele velikonočno praznike želiva vsem odjemalcem in prijateljem
Pazite na cene, ki vam jih riV^
vsak petek in soboto. j
Se toplo priporočamo in želirt^ji' odjemalcem vesele velikonočne P J
MARY in FRANK BRANDULA, lastnika 1194 E. 71«t St.
Izvrctno pivo in vina. — Vsak petek ribja pečenka,
GROVEWOOD TAVERN
FRANK POJE in SIN
JOSEPHINE STRNAD in SINOVI
Vino	Žganje :-: Pivo
1315 E. 53d St.	ENdicott 9331
MIKE POKLAR & SON
želi
LOUIS PODPADEC
MARY'S CAFE
VRNIL SE JE
(Nadaljevanje iz sedme strani i j dela nekaj časa v tvornici, I kjer se odvadi zraka in solnca. ; Hrepenel je po svobodi, po-1 gozdovih, po zeleni travi do-! ma, toda ko se je spomnil | trpljenje na gruntu, je potlačil hrepenenje vase in ostal v ; tvornici.
Zatem so prihajala druga pisma. Umirali so bratje in sestre, kakor pod koso so padali za jetiko in mati je tožila, ga prosila naj se vrne, da ji bo v pomoč na stara leta, saj grunt bo tako njegov ker se bo sestra, ki je še ostala, gotovo omožila od hrama.
Ni ji odgovoril na pismo, zakaj tisti čas je bil odkril lepoto mestnega življenja, kakor se mu je zdelo. Našel je prijetno družbo, s katero se je vlačil po krčmah, po veselicah. Grunt je zasovražil, ker se mu je zdelo, da mu je ukradel najlepša leta, in če ga je kdo vprašal, kje je doma. je svoj rojstni kraj zatajil, kakor bi se sramoval zelenih gozdov, ki se razprostirajo okrog Kobušaka.
Sedem let je živel brez zveze z domom, ki je dobil med tem novega gospodarja. Sestra se je bila omožila s Ko-larjevim Vinkom; nosila pa je v sebi tudi kal jetike in po nekaj letih zakona je umrla.
Mati je ostala sama. Ni še oddala posestva, le z besedo ga je obljubila zetu in hčeri in jima pustila, da sta gospodarila kakor na svofjem. A zdaj, ko je hči umrla, je znova zmislila na sina. Ne bila bi rada, da trud njenih petdesetih let požre tujec, ki je mnogo pripomogel k hčerini smrti. Pisala je sinu, toda pismo ga ni našlo, in tako se je zgodilo, da je zet izsilil iz nje grunt, ki ga je prepisala nanj.
Dve leti je že uživala pre-užitek — grenak kruh, ki ji ga je rezal zet — tujec. Dve leti se je znašal nad njo sirovi tujec, jo psoval in ravnal z njo kakor z deklo, tedaj je Franc izvedel, kaj se godi doma.
Bilo je v api-ilu. Velikonočni dnevi so bili pred vrati. Pomladni vetrovi so se poigravali z mlado travo, in po cvetju, ki je raslo na tratah, so se spreletavale čebele. Le tu pa tam je zašel na vrt stanovanja Franca Gabrovca tudi kak ptič, odprl kljun ter za-žvrgolel, kakor bi imel glas iz samega zlata. V Francu so se zbudili spomini na dom. Jasno je zagledal pred seboj Ko-bušak faro svetega Avguština in vse Slovenske gorice, posejane z zidanicami, okrašene z vinogradi in sadnim drevjem. Zahrepenel je po vsem tem.
Na veliko soboto zjutraj je sedel na vlak ter se odpeljal domov,, da bi pozdravil mater, da bi videl spet Slovenske gorice. Nameraval je najeti kje viničarijo, vzeti mater k sebi in živeti tam v miru in svobodi. S hrepenenjem po domu pa mu je rasel tudi odpor do
ANTON BARAGA
mesta in spoznal je to, česar I ni videl vseh štirinajst let. Hi-i navstvo je ugledal, sebičnost, ] sovraštvo in nizkotnost, ki vla-jdajo v mestu. Nenavadno so se ! mu odprle oči in spoznal je, j da je krivično tisto, kar se mu ! je še do te ure zdelo pravično, | in zgrozil se je. Videl je, koliko kmečkih ljudi je požrlo ! mesto, jih duševno ubilo ter j odtrgalo od poštene družbe, ; da se skrivajo po vlažnih lu-| knjah, kradejo ali se klatijo po krčmah, a grunti tožijo po 'njih, njihovih rok potrebuje-| j o, njih mišic, zakaj ne zmanjka se dela. In zemlja je ostaja, kakršna je bila; čim bolj 1 jo kdo ljubi, tem bolj jo obdeluje, skrbneje ji gnoji, a zemlja rajši rodi.
Mrak je že legal na domače mesto, ko je Franc Gabrovec stopil iz vlaka. Znane hiše so | ga pozdravile, nekaj znanih obrazov je ugledal, proti vzhodu in jugu pa je videl obrise znanih hribov.
Ni se ustavil v mestu, ampak se je odpravil takoj proti domu. Tri ure pešačenja je še imel pred seboj in hotel je biti doma pred polnočjo, da bi še morda prišel na kres, ki ga gotovo kurijo v domači vasi.
Šel je po prašni cesti in ko se je dvignil na vrh Lip, ga je vonj iz domačih krajev zajel s tako silo, da se je zrušil ob cesti na kolena. Zagledal, se je v dolino. Mesec se je bil dvignil že visoko na obzorje. Bela vnanjost cerkve svetega Aguština je bleščala v njegovi svetlobi. Voda Črnca se je vila po skrivenčeni strugi; kakor srebro je bila jasna in vrbe, kraj struge so tiho šelestele> Ugledal je Kobu-šak, ki je;lukal izza cerkve samo toliko, da se je videla iFrančeva rojstna hiša. Ni bila sicer razločna, ali v duši jo je ugledal jasno, vstala je pred njim čista in lepa, na novo pobeljena v tem svetem velikonočnem času. Na mizi so bile pisanke, dišalo je po hrenu", po presmecu (kolaču) in mati je stala za mizo, se smejala ter rezala zanj, za izgubljenega sina, kos potice, katero je spekla njemu na čast.
Planil je pokoncu, razširil roj ke, kakor bi hotel objeti vse Slovenske gorice, solze so mu prišle v oči in dejal si je:
"O sveta domača gr u da! Človek se pomladi, ko te ugleda. Ti si kakor velikonočno zvonjenje, ki oznanja vstajenje, mir in novo življenje. Ce bi te vedel ceniti otrok, bi te ne zapustil nikoli!"
Spustil se je v dolino. Na hribu svetega Avguština so kurili kres. Pogledal je gor in dol po Slovenskih goricah, na slehernem griču je gorel kres, odvsepovsod je čul vriskanje, petje, harmoniko. V vaseh so lajali psi, po zemlji pa so plesale tenje, ki so Jih delali oblaki, ko so prihajali pod mesec.
Prišel je na Kobušak, ki je bil ena sama cvetlična greda — še ponoči je to videl. S slehernega okna so visele ro£e, j dišalo je po rožmarinu, po sveži zemlji. Odnekod je za-dišal gnoj in Franc je potegnil njegov vonj globoko v pljuča. Stopil je na vrh hriba. Tiho je obstal pred svojim domom. Srce mu je drhte o od vsega, kar je izžareva-a domača zemlja. Razvnet od sreče je stopil proti oknu materine sobice, da bi potrkal nanj.
V sobici je bila še luč. Medlo je plapolala in čudna se mu je zdela.
Prišel je do okna, pogledal v sobo in uzrl shujšani obraz svoje matere. Ležala je na mrtvaškem odru. Velik križ je držala v rokah in kroglice moleka je imela raztresene po prsih. Suha, od žalosti ohru-menela lica so bila prosojna. Brado je imela podvezano s črno ruto, kota oči pa sta bila nekoliko odprta, kakor da pričakuje povratek sina.
Ura v stolpu je udarila enajst. Franc Gabrovec je štel udarce* pri slehernem se je sklonil nekoliko k zemlji, potem pa je šel počasi v hram.
"Ven iz moje hiše, falot!" je zakričal nad njim svak Vinko, ko ga je zagledal. Franc je tiho pokropil mater, nato pa je šel v noč.
Marija Kurnik, Cleveland, Ohio.::
VELIKONOČNI UTRINKI
Že cvetkam odrte so duri sponiladne, v poset se pripelje nam velika noč; Trobentica mane oči si zaspane, Aleluja, ponavlja, spev sreče pojoč.
Zveličar nebeški iz groba zdaj vstane, odrešenja spev se razlega, glasi. . . . Radost velikonočna hiti čez poljane, pa večna resnica: Zveličar živi. . . .
Premagal zdaj smrt je Zmagalec iz groba vstal, pečat dal zmage nam v spomin; k Očetu nas vabi v raj večnega doma, hitimo s križem, hitimo za Njim.
Pozdravljeni tisočkrat križ nam presveti, Rešnik nam je duri odprl spet nebes; daj krono nam zmage, da smemo Te zreti, presrečni Te gledat v raju zares.
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave., v S. N. Domu	HEnderson 4148
Želi svojim številnim prijateljem vesele velikonočne praznike.
Obenem se priporoča onim, ki nameravajo potovati v stari kraj, ki želijo poslati denar v domovino in onim, ki rabijo notarske listine.
SPEH 6R0CERIJA
1100 E. 63d St.
iiSl L0UIS (imperH^
.	1115 Norwood &
ENdicott 0566
^^^^^^^ GROCERIJA in M®^1 |
Ako hočete imeti okusne jestvine	^
v i. n ^
praznike, oglasite se pri nas. Dobra postreZ cene. Pripeljemo na dom.
.je/
Vesele velikonočne praznike želim vsem 0
in prijateljem.	/
JIMMIE
SLAPNIK JR.
6620 St. Clair HEnderson 8824
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam.
Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi cvetlice v posodah, po nizki ceni.
^^^^^^^ Vesele velikonočne p**^ Največja izbera oblek
| ^ fC^jin prvo sv*obhajilo; v i
I I \ l	zaloga spodnje obleka" -
Okiiuta
POPOLNA OPREMA ZA NEVEST^ BEAUTY PARLOR
, 6111 St. Clair Ave.	HEndersoi^
želim vsem odjemalcem j|j|pi
CLOVER DAIRY 11 ff
SLOVENSKA MLEKARIJA ^HIF From Approved Dairies
JOSEPH MEGLICH, lastnik
, J
1003 E. 64th St.	ENdico