Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velj i tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 297.
V Ljubljani, v petek 28. decembra 1888.
Letnik ZSTVI.
Vzroki propadanju kmetij.
(Epilog k govoru dr. Gregor ca v drž. zboru.)
II.
V nekem kraji imel je sosed najlepše posestvo. Sedel je vedno v krčmi in se ponašal s svojim posestvom. Krčmar mu je nosil na mizo frakelj za frakljem; sosed se je pričkal z vsakim, kedor je prišel, in je hotel biti najmodrejši izmed vseh. Doma si je pa žena — sladkosneda — kuhala dobra jedila, služinčad je delala, kar je hotela. Dolgovi so rasli, kmet je pa razprodajal kos polja za kosom ; konči prodal je pol hiše, potem pa drugo polovico, nazadnje se z ostankom 2000 gld. preseli y Ljubljano, kjer je še to zapravil, in vrnivši se zopet domov, postal je hlapec na svojem nekdanjem posestvu.
Koliko sličnih vzgledov bi lahko našteli po naših vaseh? Oh, veliko, zelo veliko. Naša posestva se ne prodajajo toli zaradi visocih davkov, temveč pogosto zaradi šnopsanja in zlogospodarstva kmetov samih.
Da je tudi ženski spol vzrok propadanju naših kmetij, pritrdil nam bode marsikedo, kedor poznd življenje na kmetih. To priprosto, krepostno rodbinsko življenje je tudi žo popačeno na mnogih krajih. Rodbine so razdvojene in tako gre doma vse narobe. Kje se je prej čulo tako često, da žena pobegne od moža in mož zapusti ženo? Življenje po naših kmetih bilo je priprosto, jedno-lično, in rodbine živele so v redu in srečno. Kjer je ljubezen in spoštovanje, ondi je mir, in kjer je mir, tam je tudi blagoslov božji. Toda dandanašnje se sinko ženi na posestvo brez ljubezni, izbere si nevesto zaradi denarja in ne iz nagnenja, in dekle mladeniča istotako zbog novcev: na takov način mora nesrečen biti tak zakon. Mož ne mara žene, žena pa zopet ne ljubi moža, jeden druzega lepo
ne pogledata, ogibata se jeden druzega, in če prideta vkup pri mizi, pogledujeta jeden druzega kot mačka in miš.
Zlasti v poslednjem času se pri nas na kmetih ženijo in možč s pomočjo brezvestnih „kožuharjev" in druzih mešetarjev. Nobeden se ne briga za to, kaka li je nevesta, je li krepostna in dobra gospodinja. Ne gleda se na znanih petero lastnostij pri nevesti: poštenost, krepostnost, redovitost, imovitost, delavnost in da je čedna, temveč gleda se le na jedino lastnost, namreč na: denar, na cvenk! V oziru poštenosti, marljivosti, redovitosti, da, celo na lepoto se pozablja in zatisne oko, samo da je le premoženje. Verjamemo, da tega treba povsodi, toda kaj pomaga, če je gospodinja gizdava, zapravljiva v gospodinjstvu in bega za drugimi, gospodarstvo ne more procvitati.
Tako gospodarstvo hira, ker gospodar zgubi vse veselje do delovanja in se morebiti v jezi poprime druge. Vzgledov imamo obilo, da gospodinja, kedar pobegne z doma, odnese, kar le more. In kakošno pa je potem tako gospodarstvo in hiša brez gospodinje? Slabo. Ko bi mož na vozu do-važal, žena pa samo v predpasniku odnašala, vse odnese — pravi prislovica.
Nečemo naštevati daljšo hib, koje so vzrok propadanju mnogemu gospodarstvu. Ne samo veliki davki, po ceni pridelki so krivi propadanju kmetijstva, temveč lastne napake. Ne smemo vedno dolžiti drugih, temveč priznati moramo, ni li vzrok propadanju kmetijstva iskati v njem samem. Kedor ima ušesa, čuj, in kedor ima oči, naj gleda, in pritrditi nam mora v vsem.
Kmetski stan slabo vspeva vsled neizmernih davkov na posestvih; pridelek in zemeljska rodo-vitost le malo izdii. In če ljudstvo vrhu tega še samo greši in dela v nasprotnem smislu, nesreča vsipa se z dveh in več strani naenkrat. A. S.
O razkosavanji kmetij.
(Govor dr. Gregorca v drž. zboru.)
(Konec.)
Prvi naseljenci angleški osnovali so si v Ameriki ogromna veleposestva. Pristaš demokratov in predsednik Jefferson hotel je ona veleposestva razbiti. Poslužil se je najboljšega sredstva, rimskega prava s svobodnim trganjem zemljišč. V 60 letih bilo je delo dognano, veleposestva razrušena. Toda prikazala se je druga nepovoljnost, pritličasta posestva, zadolženje in odiranje po oderuhih. L. 1837 pobegnilo je mnogo dolžnikov pred neusmiljenimi upniki v deželo Teksas. Da bi tukaj pred temi varni bili, sklenila je država Teksas zakon, kateri prepoveduje s hišo preskrbljeno zemljišče prodati zavoljo dolgov. Dom, domača hiša bi naj ostala rodbini nedotakljiva. To je prvi zakon o kmetskih domih nerušljivih — Heim8tilttengesetz. — Kmalu osnuje se agrarna stranka , katera ni mirovala, dokler neso vse zavezne severoameriške države sklenile podobnih zakonov na korist kmetskim domom. Sedaj imajo že krepek kmetski stan, čegar posestva so srednje velikosti, 10 do 160 akres, na katerih živi nad 5 milijonov kmetskih rodbin; teh zemljišča se ne smejo razkosavati zaradi dolgov pa tudi ne prodajati.
Severni Amerikanci so praktični ljudje. Svoje politične svobode strogo varujejo. Toda učenjakov predsodke in prazne besede liberalcev brez po-mišljevanja takoj zavržejo, ko izprevidijo, da so pogubne. Jednako naj bi tudi postopali sedaj mi, ko se moremo prepričati, kako svobodno trganje zemljišč tudi naš kmetski stan tira v propast. Tukaj treba pomagati, to pa hitro, sicer kmeta hva-lisane liberalne svobode kar uničijo. Sploh pa to ni več vprašanje za domorodca in človekoljuba. Temu glavna skrb je sedaj, kako uaj bi se pomagalo? Priznavam in sem tega popolnem prepričan, da po
LISTEK.
Nekaj o družbi sv. Mohora.
Gospod vrednik! Puščavnik ne biva v takem srečnem položaji kakor „Narodovi" listkar, slaviti „s". Temu ni treba druzoga, kakor vsede se v prvo krčmo, ki mu je na roko, in pečena piščeta mu lete v usta — hotel sem reči „pikantne novice", da jih potem obdeluje. Prav nedolžen ta humor seveda ni, ker dd povod državnemu pravdniku, da obesi ključavnico na njegova usta. Vsekako je pomenljivo in vredno, da se zabeleži v kroniko našega narodnega gibanja, da mora državni pravdnik postopati proti slovenskemu listkarju zaradi žaljenja katoliške cerkve. Dobro se še spominjam, menda še ni leto minulo, kar je bil zapečaten listek „čire-čare", ki je smešil najsvetejše himne katoliške cerkve n. pr. „Tantum ergo . . Kako je to videl in zvedel puščavnik tam nekje na koncu sveta — tega ne bode povedal In zadnje nedeljsko pismo je doletela enaka osoda, morebiti zavoljo tega, ker se nepoklicani humorist drgne ob misijon, ki mu je toliko na potu, kakor meni njegovi dišeči lasje. Vso kroniko škandalov po Ljubljani in po vsem Slovenskem mu drage volje prepustim; tvarine mu ne bode zmanjkalo, še manj pa radovednih čitateljev.
Da bodete videli, gosp. vrednik, da se pečd puščavnik z resnejšim čeravno pustejšim predmetom, Vam tu-le podam male črtice o družbi sv. Mohora, pisane gotovo z najboljšim namenom, da se ta družba na vse strani pospešuje. Ker je družba °y. Mohora s svojim ogromnim številom udor, rekel bi, ubozih Slovencev edino veselje, edina tolažba in uada boljše bodočnosti, vredno je tudi o nji večkrat pisati. Danes Vam pošljem število Mohorjanov v posameznih farah ljubljanske škofije — po odstotkih v primeri s prebivalstvom. Omenim pa, da je število prebivalcev po šematizmu skoraj za 100.000 previsoko. Ker so pa razmere po vseh farah zelo enake in ker skoraj vsaka fara šteje več duš, kot jih je v resnici, zato ostane tudi razmerje med številom Mohorjanov in vseh prebivalcev zelo enako.
Po šematizmu šteje ljubljanska škofija 572.389 duš; število Mohorjanov pa je 16.666, tedaj pride na 100 prebivalcev povprek 3 odstotke Mohorjanov, ako odštejem nemške Kočevarje. Iz tega se tudi razvidi, katere fare imajo nadnormalno število udov čez tri odstotke, in katere manj kot tri odstotke.
Največ udov šteje namreč: 9-5 odstokov fara Soteska; Rudnik 9-3; Tunjice 87; Bevke 8 6; Dovje 8 6; Motnik 8*2; Dražgoše 7 9; Šmartno pri Krauji 7 8; Kokra, Rudolfovo in Veleaovo 7 4; Sela pri Trebnjem 7-1; Rova 7 odstotkov; Polje 6-8; Sostro 6-5; Št. Gotard in Koprivnik na Gorenjskem
6'4; Vojsko 6 3; Gorje in Ledine 6'1; Svet Lenart 6 odstotkov; Mavčiče 5 8; Boh. Bistrica, Godovič in Sv. Gregor 5'6; Spodnja Idrija 5-5; Nova Oselica, Reteče pri Loki in Zasp 5'4; Ježica, Horjul in Lu-čine 53; Dobrniče, Čatež pri Trebnjem, Javorje pri Loki, Sv. Katariua in Kranjska Gora 5 2; Oemšenik in Višnja gora 51; Sela pri Kamniku 5 odstotkov; Hotič in Javorje pri Litiji 4 9; Kamna Gorica, Svibno, Št. Vid nad Ljubljano, Št. Vid pri Zatičini in Vipava 4'8; Idrija in Žaljna 4'7; Češnjice, Kranj, Mirna in Škofj a Loka 4'6; Bukovšica, Lesce, Peče in Vodice 4 5 ; Begunje pri Cirknici, Bela Cerkev, Črni Vrh pri Idriji, Jesenice, Lašiče, Poljane in Štanga 4-4; Besnica, Naklo, Podkraj in Slap 4 3; Dol, Homec, Št. Lorenc in Trata 4 2; Brezovec, Goriče, Ig in Sorica 4'1; Blagovica, Dobritva, Leše Ljubno in Erzel 4 odstotke; Mengeš in Trnje 3-9; Dob, Kamnik, Št. Ožbald, Št. Peter pri Slavini, Šmartno pod Šm. goro 3*8; Mekine, Smlednik, Tržič, in Žiri 3 7; Goče, Osilnica, Predvor, Selca in Št. Vid pri Vipavi 3 6; Begunje na Gorenjskem, Breznica, Dole, Sv. Jošt pri Polh. Gradcu, Križe pri Tržiči, Postojina, Radovica, Stara Loka in Vrhnika 35; Boh. Bela, Ljubljana, Podbrezje, Šenčur pri Kranji in Ustija 3 4; Bloke, Janče, Kor. Bela, Kropa in Srednja vas 33; Gora pri Idriji, Ovsiše, Preska, Sora in Zavrac 3-2; Borovnica, Predoslje, Slavina, Stari Trg pri Ložu, Šmartno pri Litiji in Vranja
vzgledu slavljauskega mira ali zadruge pri nas postopati ne moremo. Celo slavjansko prebivalstvo v Cislajtauiji žalibog nema več pravega spomina na one naprave. Prikladnejši našim razmeram so zgledi hanoveranskih kmetskih dvorov in severoameriških kmetskih domov. In to pot krenil je tudi zakon, o katerem se danes razgovarjamo, ker v § 16 (17) odbija svobodno trganje kmetskih posestev.
Nasprotnikom ne ugaja oni paragraf ter priporočajo drugih sredstev kmetom v pomoč, namreč: svobodno novo šolo, denarstvenih zavodov, društva in državno enketo, ki naj bi še preiskavala, je li res, da kmetski stan propada, zakaj in kako mu pomagati? Več teh sredstev imamo itak že dolgo, novo svobodno šolo že 20 let, mnogo hranilnic in posojilnic, zakon za delovanje v društvih. Toda vkljub temu propada kmetski stan, gotov dokaz, da ona sredstva neso prava; kmetu je treba zdat-nejših, treba ga .storiti zmožnega, da se more sam organizovati. Osamljen je preslab boriti se vspešno zoper sile kapitala. Da se trganje zemljišč zabra-njuje, to je v korist kmetu, njegovi rodbini, občini in narodu. Kaj se zgodi, kadar kmet propada? Hudi nasledki ne zadenejo samo njega, ampak tudi njegovo ženo, otroke, vso rodbino. Ako kmet posestvo vsled svoje lahkomiselne zapravljivosti ali kake nesreče zgubi, trpi tudi njegova rodbina; pah-nena je s posestva v žalostno nemaništvo, občina, dežela pa dobi naposled vse na oskrbovanje.
Po mojem mnenji je torej potrebno kmeta braniti zoper silo kapitala in veleposestva, kar se najlože doseza, ako se svobodno razkosavanje in raz-prodavanje zemljišč modro omeji.
Zoper nasvetovano državno enketo pa zelo odločno ugovarjam. Meni je ta državni zbor dovolj — enketa. Sijajnejše ni mogoče sklicati. Saj vidimo tukaj zbranih kmetov, meščanov, plemenitašev, uradnikov, sploh zastopnikov raznovrstnih. Tri leta je odbor pretresaval agrarno vprašanje, podpiran od vlade. Mislim, da nam more zadostovati toliko preiskovanje.
Sicer pa, kaj bi neki takšna preiskovalna enketa naposled iztaknila? Gotovo le to, kar že itak vemo: kmetu se huda godi, treba mu pomagati, No, sklenimo to in storili bodemo najbolje svojo dolžnost! (Dobro, na desni! — Govorniku od mnogih stranij čestitajo.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. decembra.
Notrasije dežele.
Trgovinski minister Bacquehem je pri odsekovih posvetovanjih o novi postavi gledč trgovskih znamk obljubil, da bo kmalu predložil postavo o patentih. Ker je po carinski in trgovinski na-godbi z Ogersko ta zadeva skupna zadeva obeh državnih polovic, prišli bodo po novem letu zastopniki ogerske vlade na Dunaj, da se posvetujejo o novi predlogi in, ako Je mogoče, dosežejo enaki predlogi za ogerski in avstrijski državni zbor.
Peč 8 1; Planina pri Cirknici, Eadovljica, Suhorije in Sv. Trojica pri Trebnjem 3 odstotke.
Pod normalom so sledeče fare: Pre-čina, Ribnica in Žužemberk 2 9; Cernuče, Sv. Jakob pri Savi, Logatec, Polhov Gradec, Rovte, Škocijan pri Turjaku in Zatičina 2 8; Komenda, Kovor, Nevlje, Planina pri Vipavi in Studenec 2-7; Grad, Krka, Loški potok, Prežganje in Vače 2 6; Brdo, Adle-šiče, Cerklje na Gorenjskem, Dobovec, Kostanjevica, Mošnje in Stara Oselica 2-5; Hotederšica, Št. Lam-bert, Št. Rupert in Vrabče 2 4; Banjaloka, Ihan, Mirna peč, Trebnje, Trstenik, Studeuo, Vinica in Vrh pri Vinici 2 3; Dobrepolje, Dolenja Vas, Dolina, Gojzd, Grahovo, Št. Janž, Kresnice, Semič, Špitalič, Ubeljsko in Zapoge 2 2; Črni Vrh pri Polh. Gradcu, Dobrava, Javor, Št. Jernej, Šmarjeta, Trnovo in Sv. Trojica pri Cirknici 21; Budanje, Črnomelj, Lipo-glav, Harije, Sv. Helena, Razdrto, Unec, Vrhpolje in Zaplana 2 odstotka; Boštanj, Sv. Križ pri Litiji, Leskovec pri Krškem, Metlika, Moravče, Prem, Sto-piče, Zgornji Tuhinj in Št. Vid pri Cirknici 19; Ajdovica, Brusnice, Krašnja, Orehek, Radeče pri Zidanem Mostu, Struge, Šmarije, Zagradec iu Zali-log 18; Cirknica, Duplje, Hinje, Mokronog, Rob, Sodražica, Stranje, Škocijan pri Dobravi, Valta Vas, Vreme in Vrh pri Idriji T7; Kolovrat, Polica, Pre-loke, Rateče pri Beli Peči, Smihel pri Žužemberku in Zagorje pri Savi 1'6; Ambrus, Hrenovice, Šent
Z nova se poroča o delni krizi v ogerskem ministerstvu; sedaj zadeva dotična vest ministra barona Orczjja, ki na vsak način želi izstopiti iz kabineta. Tisza se temu ustavlja, a zatrjuje se, da Orczy že z novim letom ne bo več minister.
Vnanje države.
JPapež Leon XIII. bo v prihodnjem kon-zistoriji imenoval nove kardinale. Dnč 24. t. m. je sprejel kolegij kardinalov, ki mu je prišel čestitat k Božiču. Kardinal Sacconi je prebral adreso, na katero se je sv. Oče zahvalil ter rekel mej drugim: „Bog mi je dovolil jubilejno slavnost, a položaj sv. Stola se ni zboljšal, marveč celo shujšal vsled sistematičnega boja zoper katoliško cerkev in zaradi upravnih iu zakonodajskih ukrepov. Sovražniki ne prizanašajo niti dobrodelnim ustanovam, kakor se to kaže pri azijskem kolegiji. Zabranjujejo se naj-plemenitejša podjetja, kot boj zoper suženjstvo, ker je cerkev poprijela inicijativo. Dovoljujejo se preteče izjave zoper papeža; vsako orožje jim je pri tem dobro. Pravijo, da je papež sovražnik Italije, ker zahteva nazaj oropano posvetno oblast. Toda papež je po slavnih sporočilih prijatelj Italije, ker hoče povzdvigniti njeno moralno oblast. Italijani, ki tirjajo za papeža posvetno oblast, bolj ljubijo svojo domovino, kakor ostali katoliki. Škofje in verniki vesoljnega sveta dvigujejo svoj glas v obrambo papeževih pravic. Tukaj se gre za moralne in soci-jalne koristi. Italija ni zaostala, kar dokazujejo romarske vožnje; toda vlada je hotela ta glas zatreti z novimi postavami."
Srbski radikalni klub se je razcepil v dve stranki; blizo 80 poslancev je bilo zoper to, da se »en bloc" potrdi ustava, ogromna večina pa je ustregla kraljevi želji. Ustava je torej že danes toliko kakor potrjena. Verifikacijski odsek jo končal svoje delo; jutri alt v nedeljo se bo sestavila skupščina. — Peterburški vladni krogi pravijo, da se bo v kratkem odpovedal prestolu kralj Milan, in sicer na korist prestolonasledniku Aleksandru. Kraljica Natalija bo z ozirom na te razmere okrajšala svoje bivanje v Jalti ter se preselila v Bukarešt, da bo bliže srbske meje.
Bolgarsko sobranje je izvolilo predsednikom vladnega kandidata Stojanova, in sicer s 165 glasovi. Protikandidat, bivši minister Stojlov, je dobil 83 glasov. — Ministerska kriza se je prej končala, kakor bi se bilo to mislilo. Moti pa se, kdor misli, da so s tem težave odstranjene. Dokler sta bila v ministerstvu še dva konservativca, počivalo je v Sofiji orožje mej nasprotnimi strankami. To je sedaj prenehalo, kajti nova ministra sta nepogojua pristaša Stambulova. Tudi okoliščina, da so razven Stambulova vsi ministri vshodni Rumelijoti, ne ugaja severno-bolgarskim poslancem ; separatizem je v Bolgariji bolj razvit, kakor kje drugod, akoravno se potezajo Bolgari z vsemi močmi za združenje. Stojlov in Načevič, dosedaj kot ministra na vladni strani, sta postala odločna in očitna nasprotnika. Kakor kažejo vse okoliščine, pričel se je konec sedanjih bolgarskih razmer.
Iluska vlada je z nova pozvala Turčijo, naj povrne vojskino odškodnino. — Dunajsko ministerstvo je potolažilo peterburško vlado, da se nikakor ne namerava vmešati v srbske notranje zadeve.
Francoski senat je potrdil proračun vojnega in naselbinskega ministerstva. — Kolika nesloga je mej republikanci, kaže nam posebno bodoča volitev v Seine-departementu. Boulanger kandiduje; ako zmaga v Parizu, doživel bo veliko moralno zmago, ki bo več škodovala republikancem, kakor vse dosedanje generalove zmage. Vzlic temu pa se niti
Jurij pod Kumom in Toplice 1*5; Col, Sv. Ivan in Št. Jurij pri Šmariji 14; Bučka, Senožeče, Suhor in Šmihel pri Novem Mestu 13; Sv. Gora, Sv. Peter pri Novem Mestu, Sava, Trebelno in Zagorje na Notranjskem 1-2; Draga, Raka in Želimlje 11; Cerklje na Dolenjskem., Čatež pri Krškem, Fara pri Kostelu, Fužina, Knežak, Košana, Križevo, Nadanje Selo, Podgrad, Preserje, Rakitna, Spodnji Tuhinj in Zlato Polje 1 odstotek; Sv. Duh in Podzemelj 0 9; Kopanj, Leskovica na Gorenjskem in Stari Trg pri Poljanah 0 8; Dragatuš in Poljanica 0'4; Prim-skovo 03 odstotkov.
Vseh far, oziroma ekspozitur, štejem tii 270, od teh jih je nad normalom 129, pod normalnim številom 141. Pri nabiranji udov največ vplivajo poverjeniki, ki so z malimi izjemami le duhovniki; torej je število udov po posameznih farah odvisno od dotičnih duhovnikov. Ne tajim, da je tudi drugih vzrokov, ki vplivajo na veče ali manjše število. Sploh kaže pregled, da je na Gorenjskem število udov večinoma nadnormalno ali vsaj normalno; slabše je na Notranjskem, najslabše na Dolenjskem. Na Gorenjskem je udov 37 odstotkov; na Notranjskem 2'9 odstotkov; na Dolenjskem 2'3 odstotke. Temu je menda vzrok, ker so Gorenjci sploh premožnejši. Samo ena fara je tako zapuščena, da niti svojega duhovnika ne šteje med ude Mohorske. Reči se mora tudi, da manjše fare nadkriljujejo veče v ste-
ne morejo zediniti glede protikandidata: eni priporočajo, kakor znano, Vacquerieja, drugi Petra Baudina.
Takoj ko se bo povrnil grof Goluhovski z Dunaja v Bukarešt, pričele se bodo obravnave zaradi trgovinske pogodbe mej Rumunijo in Avstrijo. Vodil jih bo na eni strani Goluhovski s pomočjo dveh višjih uradnikov z Dunaja in iz Budimpešte, na drugi strani pa minister zunanjih zadev, Peter Carp. _
Izvirni dopisi.
Vrhnika, 22. grudna. Tožba o spridenosti današnje mladine je povsem opravičena. Žalostni nasledki brezverstva kažejo se povsod. Mali pa tudi veliki otroci so žalost starišem in vsakemu, ki ima ž njimi kaj opraviti. Strah pred njimi in sploh višjimi zginja, nepokornost in surovo obnašanje do njih pa dan za dnevom raste. Kakor je drugod, tako tudi pri nas. Mnogi stariši so temu sami krivi; da bi otroke pridno v šolo pošiljali, to jim ui mari, in ker to otroci dobro vedo, zato mestu iti v šolo ali k službi božji, potikajo se raje po raznih krajih, igrajo za denar, kateri gotovo izmikajo starišem, ker zaslužiti si ga sami še ne morejo. To se godi čestokrat, a da bi se to zlo zatrlo, za to se ne briga niti naše županstvo, — čeprav je c. kr. okr. glavarstvo glede tega izdalo pred dvema letoma oster ukaz — a tudi predsedniku krajnega šolskega sveta se ne zljubi kaznovati zanikrnih starišev. — Najbolj žalostna prikazen med odraslo mladino so pa brez dvoma pretepanja in poboji. Tudi v našem, sicer lepem, a vedno še pod nemčursko moro zdihujočem trgu bili so se pred adventom kar dve nedelji zaporedoma, in so tri precej dobro slepli. Še celo v adventu ni miru, ker razsajalci napadajo kar mirne fante in jih pretepavajo z vsakoršnim orodjem, ki ga ravno dobijo; ako se tako godi v adventu, kaj bode še le pred pustom? Gotovo bi ne bilo toliko nerodnostij, ako bi se ponočevanje vsaj nekoliko oviralo, vsaj je menda med tolikimi paragrafi vendar jeden najti, ki zabranjuje in kazuuje kalenje po-nočnega miru! Najprvo seveda bi morali krčmarje prisiliti, vse brez izjeme, naj bodo te ali one barve, da pravočasno zapirajo svoje krčme in čez uro ne točijo, a ravno v tem oziru se naše v resnici »liberalno" županstvo za krčmarje prav malo briga, zlasti za one, ki trobijo v njegov rog. Da se celo taki brezvestni krčmarji, ki med službo božjo točijo, nahajajo, ui treba posebej govoriti; tudi temu bi se moralo v okom priti. — Naših občinskih razmer pa ne maram opisovati, le kratko rečem: takega neznosnega stanja, kakor je tu, ne dobiš niti na celem svetu. Vže tri leta bo, kar so bile volitve, pa še danes nimamo pravega župana, stari je šel v kot, vodstvo županije je izročeno možu, ki biva v pol ure oddaljeni Mali Ligojni, in ta menda še brati in pisati ne zna. Vsled tega trpi veliko škodo občinski blagor. Hitra pomoč slavnega deželnega odbora in slavne deželne vlade bi bila tu na pravem mestu. Vsak trezno misleč občan bil bi jima iz 6rca hvaležen, ako se prav kmalu vrede občinske zadeve naše. Za danes dovolj!
vilu udov; n. pr. Soteska s 470 prebivalci in 45 udi ima primeroma skoraj še enkrat več Mohorjanov kakor Št. Vid pri Zatičini s 5482 prebivalci in 255 udi.
Izrekam le željo, naj bi fare, ki stoje pod normalom, oziroma njih poverjeniki, skrbeli, da se povzdigne število vsaj do sedanjega normalnega števila 3%. Vsi drugi pa naj skrbe, da ne bodo nazadovali, ampak če je le mogoče, še napredovali. V tej naši priljubljeni družbi naj se pokaže goreče tekmovanje. Izkaz udov v vsakoletnem koledarji je najboljša statistika narodne probujenosti in zavednosti, ob jednem pa tudi živega verskega čuta in prepričanja. Najbolj pa seveda vpliva na razširjauje družbe, ako odbor vsako leto preskrbi zanimivih knjig, ki se prilegajo značaju, mišljenju in duševnemu obzorju našega naroda. Vsakdo mora spoznati, da so večjidel le nabožne knjige privedle družbo do tega ogromnega števila; izmej posvetnih, razven povesti, katere priprosti ljudje vedno radi čitajo, le Erjavčeva dela, ki so nedosegljive v tem, kako se mora za ljudstvo pisati. V tem oziru naj deluje odbor družbe sv. Mohora. Radovedni smo, kako bode obetana »Fizika" izpolnila svojo nalogo; bojim se, da naše priprosto ljudstvo, izšolauo komaj v ljudskih šolah, še ni zrelo, da bi umelo in cenilo tako knjigo. Od več strani bila je ža razc-djta odboru želja, naj bi družba izdala „ Zgodbe
Slovstvo.
„Dom in Svet'. Zabavi in pouku. Uredil Fr. Lampe, doktor bogoslovja in rnodroslovja, profesor bogoslovja. I. Letnik.
Lepo a težko nalogo ima ta leposlovni list, ustrezati mladeži slovenski.
Kdo je ne poznii naše mladine? Polna navdušenja za ndrodno stvar je hitro pripravljena vse poskusiti, kar služi tej ideji.
Škoda le, da premalo izberljiva naleti čestokrat, kar jej škodi in greni život. Ko se mladostna gorečnost ohladi, ko razum nad srcem zavlada, tedaj se marsikateri zasmeje bolestno mladim svojim činom.
Navdušenost je sicer dobra, celo potrebna reč, a težko je brzdati in vzdržavati v pravem tiru. Vsak korak na stran pa škoduje konečnemu vspehu.
Le kdor za zadnji svoj in najvišji namen porabi vse svoje sile v pravem redu, da nobene nepotrebne ne zavrže, ta doseže smoter življenja svojega popolnoma.
Skušnja človeka pouči, to je istina, a skušnja je draga, stane denarja, časa in mnogo ži-votnih moči, ki so zaman se pogubile ali celo zapreke nakopale duševnemu razvoju. Ko bi torej kdo bil sam učen in sam skušal hoditi pot življenja, ta bi pri dobri volji utegnil obilno koristiti mludeži, hrepeneči in boreči se za svoje idejale.
Prav to pa namerava po najboljši moči dosezati „Dom in Svet".
Zato ga priporočamo vsem zavednim, navdušenim in idejalnim mladeničem in dekletom.
Težavna je naloga temu listu, posebno zbog dejanjskih okoliščin. Mladež naša ženska in moška ima na ponudbo berila najraznovrstnejšega, in g* tudi rabi izdatno.
„Dom in Svet" mora pisati tako, da je zanimivo, ker ga sicer ne bero, torej bi bil ves trud zastonj. Slovstvo naše se veselo razvija, „Dom in Svet" mu mora slediti. Vse, kar je kacega pomena, je treba objaviti in primerno oceniti. Mnogoteri spisi so dobri, le kakov izraz ali stavek ni dostojen, tacih ne sme kar zavreči; povedati mora svojo misel o celoti in napake pokazati. S tem pa še ne priporoča spisa, ampak opomni čitatelja, kje naj bo oprezen; to je edino vspešno in mogoče.
Zabaven list mora prinašati povesti, novele, romane itd., temu se tudi „Dom in Svet" ne more odtegniti.
Dobro povest, roman itd. spisati ni lahka reč, zato razni zabavni listi, domači in tuji, malo dobrega prinašajo, a da ne izgube naročnikov, poskušajo vsaj take reči in kombinacije objavljati, ki vlečejo.
Kaj naj stori „Dom in Svet"? Položaj je jasen. Prav tiste reči, ki je mladina naša čita v druzih leposlovnih listih nerodno popisane, naj skuša dostojno opisati. Druzega pomočka ni; vesel bi bil vrednik, ko bi mu ne bilo treba tega pisati, a sila ga goni in tej se mora ukloniti.
sv. pisma", malo obširnejše, kakor predpisana šolska knjiga, ob jednem lepo po domače razlagane in s potrebnimi prikladnimi nauki in opomini. Ali bi ne kazalo, Ravnikarjeve „Zgodbe" primerno predelati in izdati? Ko bode dovršeno življenje Marije Device in Sv. Jožefa", ali pa še prej, bode gotovo knjiga dobro došla; seveda bode treba več zvezkov. K sklepu še jeden nasvet ali prošnja do slavnega odbora. Letos se je razpošiljanje knjig zelo zakasnilo, da so komaj do božiča vsi udje, zlasti v ljubljanski škofiji, prejeli svoje knjige. Ker se razpošiljanje vrši tako, kakor so škofije po abe; -čednem redu razvrščene v koledarju, je ljubljanska vedno zadnja, čeravno šteje največ udov. Bi li ne bilo pravično in pravilno, če se tudi v prejemanji knjig škofije vrstijo, da ne bode vselej jedna zadnja? Menim, da odbor brez posebne težave lahko to oskrbi. Priznam, da je delo zamudno in sitno, ker se lahko primeri pomota; zato naj odbor o tem času nastavi več moči, ki bodo pomagale tajniku družbe.
To piše z najboljšim namenom in v nadi, da bode naša družba, ki je tako sijajen dokaz vernih, rodoljubnih Slovencev, še vedno naraščala . . .
Pušvavnik pod B.
Poglejte, kaj prebira naša naobražena mladež. Stavimo, da bi marsikateri cenzor misiil na Gaučeve ukaze, ki rešetajo knjižnice; in koliko je mladeničev in deklet, ki ne vedo, da se morejo gotove reči tudi dostojno goditi in opisavati. Ako torej „Dom in Svet" tudi tukaj pravo pot zadene, moramo mu hvaležni biti.
Vrednik sam pravi, da ne piše za otroke, ker za te pišejo drugi, on piše za odraslo mladino od 15.—20.—25. leta in dalje ; seveda mora skrbeti, da ne pohujša nobenega, vendar je pravo znanje mnogoterih razmer za odrasle potrebno, za male nepotrebno, če ne škodljivo.
Z ozirom na to priporočamo list *Dom in Svet" duhovnikom, učiteljem, starišem in vsem prijateljem mladine, naj jim ga naroče za prihodnje leto. Sami ne morete biti vedno poleg svoje hčere ali svojega sina ali varovanca, ne morete paziti na njihovo berilo, „Dom in Svet" pa bo to storil v vašem imenu, kar se dd, dobro Dr. Pr.
Dnevne hovice.
(Imenovanja pri dcželuili uradih in podpore za poškodovane po toči.) Deželni odbor je v včerajšnjem zborovanji imenoval magistratnega svetovalca g. Matija Zamido deželnim svetovalcem, oficijaloma prvega razreda g. Ferd. Pfeiferja in g. Fr. Pečnika, oficijalom pa g. Ivana Zu-panca. Pri deželnem knjigovodstvu je imenovan oficijalom III. vrste g. Iv. Kozjek, akcesistom pa g. ZvonimirZor. — Po toči poškodovanim občinam v Št. Rupertu, Studencu in Bučki, dalje črnomaljskemu okraju in ljubljanskim barjanom podelile so se primerne podpore.
(Štajerski deželni zbor) sešel se je včeraj. Iz-vanredno zasedanje bo kratko, ker se ima posvetovati le o deželnem posojilu v iznesku 12 milijonov. Na predlog poslanca Schmidererja se je izvolil poseben odsek dvanajsterih članov, ki se bo posvetoval o predlogu deželnega odbora. V odsek so izvoljeni: Neckermann, Kienzl, Jerman, Endres, Fr. Attems, Fiirst, Gudenus, Pfrimer, Pscheiden, Tomschek, Vogel, Wunder, Hackelberg, Zschock, Heilsberg, Reicher, Portugall, Liechtenstein, Rad a j in Biirnfeind. Deželui odbor je nasvetoval ponudbo dunajske „Bodencreditanstalt", ki ponuja 12 milijonov po kurzu 89 5 in po 3• 5%. Denarni zavod bi torej plačal 10,740.000 gld., dežela pa bo vračala 50 let po 509.972 gld. Prihodnja seja bode jutri.
(Cesarjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija) peljala sta se danes zjutraj s kurirnim vlakom skozi Ljubljano v Opatijo.
(Za slovensko šolo) je sklenila občina Pišece pri Brežicah potrebne korake ter dotične vloge odposlala na deželni šolski svet, oziroma ministerstvo.
(Odbor „Glasbene Matice") opozarja še jeden-krat na občni zbor, ki bode jutri, 29. t. m., ter naznanja zajedno vsem članom, da se bodo muzi-kalije za minulo leto še le prihodnji tedeu razpošiljale, ker se je zaradi nenadnih zaprek letos tisk nekoliko zakasnil.
(Pisateljskega društva) zabavni večer bode jutri ob 8. uri zvečer v čitalnični gostilni. Predsedoval ia čital bode g. vodja Ivan Šubic.
(Včerajšnja božičnica v deškem sirotišču Ma-rijanišču) za dobrotnike revnih otrok izvršila se je prav dobro. Navzoči so bili visokorodni g. deželni predsednik baron Winkler s svojo blag. gospo soprogo, FML. vitez Keil, deželni glavar gosp. dr. Poklukar, več preč. gg. kanonikov, mnogo odličnih dam in gospodov in druzega občinstva. „Božično pesem" so peli dečki-sirote, dva dečka sta deklamovala nemško in slovensko pnsem, druga dva pela posamezno s spremljevanjem klavirja „Mati in otrok" (nemški) in „Sirota" (slovenski). Predsednik Vincencijeve družbe preč. g. prošt dr. J are je nagovoril občinstvo ter ob kratkem opisal stanje siro-tišča in njegovo napredovanje. Spevoigra „Popoto-vanje" od Petza je zanimala po slikovitih opravah, v katerih so dečki nastopali. Veselje je gledati nedolžna otroška zdrava lica. Božičnico je zaključila krasna živa podoba, predstavljajoča angelje pred nebeškim Detetom v jaslicah. Po predstavi se je svetilo mnogih lučic božično drevo v obednici, kjer so se božični darovi razdelili med vesele otroke. Bog nakloni sirotam tudi v novem letu mnogo dobrotnikov. Usojamo si dostaviti le to opomnjo, da nemščina primerno prehitro napreduje.
(Umrla) je, kakor se nam brzojavno poroča,
danes dopoluduo ob '/410- uro baronovka gospa A. Marija Lazarini rojena grofinja Brandis ua svojem posestvu pri Mariboru na Štajerskem, kamor je bila šla v jeseni na trgatev ter tam zbolela v 71. letu svoje starosti (rojena 19. marca 1818). Bila je podpredsednica tukajšnjega gospejnega društva krščanske ljubezni sv. Vinc. P. ter vneta prijateljica in podpornica vseh bogo- in človekoljubnih del. Blag ji bodi spomin !
(V Pulji) je umrl dne 22. t. m. po kratki bolezni c. kr. mornarski župnik in častni kanonik g. Janez Germek. Služil je nad 40 let. Naj v mira počiva!
(V Brazilijo) se je včeraj odpeljalo iz Trsta zopet 739 izselnikov, med katerimi je n&d 400 AvJ. strijcev, ostali so Italijani.
(Novomeške čitalnice občni zbor) je dne 16. decembra izvolil predsednika gimnazijskega ravnatelja g. Senekovič a.
(Ponarejen denar.) V Mokronogu krožijo v prometu ponarejene desetice in dvajsetice, ki so ulite iz svinca.
(Sloveči kipar g. Rendič) je razstavil v Trstu kip od belega marmorja, ki predstavlja črnogorsko kneginjo Mileno. Delo je krasno.
(Okrajne bolniške blagajnice.) Po uradnem izvestji je na Kranjskem določenih 16 blagajnic za 7557 delalcev, ki se morajo zavarovati. V Avstriji se bode ustanovilo 586 bolniških blagajnic za 518.968 oseb.
(Prevaljsko županstvo na Koroškem) plačuje, kakor beremo v „Miru", po 40 kr. za ubitega gada. V zadnjih dveh letih so jih pobili 147.
(Klub slovenskih biciklistov) imel bode jutri, dne 29. t. m., svoj „jour fixe" v steklenem salonu čitalničnem. Vspored: Razgovor, petje, sviranje. K mnogobrojni vdeležbi vabita vse člane in prijatelje reditelja Ivo Novakovič in Uroš Krsnik.
(Vabilo na Silvestrovo veselico), ki jo priredi narodna čitalnica ljubljanska v ponedeljek, 31. decembra t. 1., v društvenih zgornjih prostorih. Vspored: 1. Koračnica; igra vojaška godb3. 2. Koeck: Ouvertura k opereti „Serežan"; igra vojaška godba. 3. Ivanovici: „La belle Roumaine", valček; igra vojaška godba. 4. Stoos: „Brže junaci na ples", polka; moški zbor. 5. Gounod: Fantazija iz opera „Der Tribut von Zamora"; igra vojaška godba.
6.	Wetašek: ^Koncertna polka" ; igra vojaška godba.
7.	Leibold: „ Venec pesmij", potpourri; igra vojaška godba. 8. Otto: „Pevska popotnica"; moški zbor. 9. Khomp: Ouvertura k ljudski igri: „Pogumne Gorenjke"; igra vojaška godba. 10. Dr. Ipavic: »Domovina", pesem; igra vojaška godba. 11. * * „Ma-renka", polka; moški zbor. 12. Kaulich: BSilvestrova noč", potpourri; igra vojaška godba. 13. Gleisner: „Flora", hitra polka; igra vojaška godba. 14. Loterija. 15. Pozdrav o polunoči. — Začetek veselici točno ob 8. uri zvečer. — Pristop je dovoljen izključljivo le častitim p. n. društvenikom.
(Vrhniška čitalnica) bode imela v nedeljo, dne 30. t. m., ob 5. uri svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
(Narodno bralno društvo v Zagorji) vabi na veselico, ki jo priredi s prijaznim sodelovanjem narodnega bralnega društva knežkega v dan novega leta 1889 v novih gorenjih prostorih g. Čopiča v spomin Miroslava Vilharja iu k otvorjenju zagorskega odra. Vspored: 1. Slavnostni govor. — 2. F. S. Vilhar: »Uzor", mešani zbor. — 3. Sviranje na citre, g. A. Lavrenčič. — 4. G. Ipavec: „Mrak", za mešani zbor priredil g. F. K. — 5. M. Vilhar: „Ljudmila", deklamuje gdč. Jos. Fatur. — 6. * * * „Na straži", moški zbor. — 7. „Štempihar mlajši." Gluma s spevi, zložil za slavnostni večer gospod F. Gerbič. Po dovršenem vsporedu srečkanje in ples. Med 6. in 7. točko, kakor pri plesu, svira godba na lok. Začetek ob 7. uri. Vstopnina: za osebo 50 kr., obitelj 1 gld; k plesu 50 kr., dame proste, čisti dohodek gre zakladu za Vilharjev spomenik v Postojini. Radodarnosti se glede na blagi namen ne stavijo meje. Vstop dovoljen samo povabljenim in njih prijateljem.	Odbor.
(Župnijo sv. Jerneja) v Ribnici na Pohorji je dobil č. g. Fr. Hrast olj, kapelan v Laškem Trgu.
(Corrigendniu.) Nedavno smo pisali o novi orožni postavi ter po napačnem poročilu mej drugim omenili, da se bodo po novi postavi duhovniški kau-didatje morali vdeleževati orožnih vaj. To pomoto daues po zanesljivem viru popravimo z dostavkom, da nova orožna postava duhovniškim kandidatom n»r nalaga nobenih novih bremen ali težav.
Telegrami.
Dunaj, 28. doc. Kakor javlja „Fremden-blatt", podelil je cesar namestniku grofu Ba-deniju, senatnemu predsedniku upravnega sodišča Lemayerju, in državnemu poslancu grofu Frideriku Kinskemu dostojanstvo tajnega svetnika.
Pariz, 28. decembra. Prado je bil zjutraj usmrten.
Rim, 28. dec. Kakor potrjuje „Agenzia Štefani", zahteva tuneška vlada, da se inozemski uradniki ponarodijo kot Francozje ali Tunezi, inaee jih bo odpustila. „Opinione" pravi, da je Italija že zaradi tega sklenila >7.vezo z Anglijo ter obvestila o tem dogodku osrednje države.
Jaš, 27. dec. Iz Kišineva se poroča o velikem vojnem gibanji v Podoliji in Bes-arabiji ter v dohodu kozaškega polka v Eeni.
Listnica opravništva:
G. M. E. v V.: No za prvo četrtletje prihodnjega leta je poslano, ampak za zadnje t. 1., ker prejeli smo od Vas 3. jul. 7 gl. 50 kr., 3. okt. 4 gl. in zdaj zopet to.
G J. P v M.: Prisrčna zahvala. Vaše sočutno priznanje nam je veliko tešilo. Na zdravje!
G. A. M. Bodite uverjeni, da tu ni krivde, če Vi za nelfdan prepozno dobivate list. Vzroka je iskati v krajevnih razmerah, ali pa kje drugje. Da bi kje kaka nagajivost bila, si misliti ne bi mogli, pa tudi ne mirno prenašati
Zahvala.
Podpisani se zahvaljuje gospodu dr. V. Gregoriču v Ljubljani, ki je na mojo brzojavno prošnjo na sveti večer nemudoma pripeljal se k moji bolni ženi ter jo rešil največje nevarnosti. Usojam si tem potom izreči gospodu zahvalo ter ga vsem piiporočati.
V BOROVNICI, 26. decembra 1888.
□ a Q	Čas	Stanje	
opazovanja		srakomtr* t mm	toplomer* po Ooltiju
27	7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u.zvee.	'" 737-5 739-1 740-2	4 4 2 8 3-4
(1)
Janez Porent,
užitninski nadzornik.
Tremensko »poročilo.
Y e t o r
I. sszap b1. szap. si. sap.
Srednja temperatura 2 6° Č., za 4-7° pod normaloni
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. decembra.
5.00 dež
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„
Papirna renta, davka prosta......97	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	875	„
Kreditne akcije ..........310	„
London.............120	,
Srebro..............—	„
Francoski napoleond....................9	„
Cesarski cekini......................5	„
Nemške marke ..........59	„
15 kr.
85	„
85	„
05	„
90	l
75	„
'	M
53	„
72	„
20	„
*
X
X
*
*
X X X X X X X X X
Brata Eberl,
IzdcloTalca oljnatih barv, firnežer, lakov in napisov.
Pleskl&ska obrt za stavbe in meblje.
JCij thb_"R» JLjg
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenike mi zahteranje.
X X X X X X X
Ilgrld. 38 n.V.: !
(glej podobo), naj"
bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol« no pozamenterijo, to je s fiopi in dolgimi fruužumi iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. t. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v LJubljani, Šelenburgove ulico št.
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO (gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preprog-e.
Ceniki s podobami zastonj in franleo na za~ htevanje.
Št. 20.417.
(1)
.Javna zalivala.
P. n. gospodje: Otokar Faukal, Ivan Globočnik in Fran Pirker so od svojih zemljišč poleg Travniških ulic mestnej občini ljubljanski brezplačno odstopili toliko sveta, kolikor ga ista potrebuje za razširjenje Travniških ulic.
Na tem občekoristnem činu bodi omenjenim gospodom izražena javna zahvala.
Mestni magistrat ljubljanski
20. dan decembra 1888.
Župan: Grasselli.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mirne ftipmw%
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr, divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
■ r ITTITITTTTT11 ■ 1
d

0
ta
i
Z
I
I
i
venski
Žepni koledar
let«
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v
Katol. Bukvami, pri Jos. Gerberji in J. Giontiniju
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po ako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami"
iti
v Ljubljani" za 1.1889,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 400 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
i n ai 1111 n 11 »m


V KAMNIKU
priporoča se prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom
v izdelovanje
podob iz lesa, marmor-cementa in peščenca.
Altarje, leče, krstne kamne in obhajilne mize izdeljujem podobno pravemu marmeljnu iz najfinejšega angleškega marmor-cementa.
Prenovljenje lesenih podob, lesenih altarjev, lec itd. izvršim na željo marmorirano ali pa najbogateje polihroinovano. — Vsa cerkvena dela, spadajoča v mojo stroko, kot: pozlatenje, prenovljenje itd. oskrbim po najnižji ceni in jamčim za trajnost
meni izročenih naročil.
Za častna naročila prosi najvdaneje
Matija Ozbič
(io-5)	v Kamniku.

t(M nfV'rfv? tflrrf/r T(V ffvT^m r,*l-: ?<!*. r(V'">Vi	rfV

Visokočastiti duhovščini
in vsem cerkrcnini predstojništvom voščim podpisana prav veselo in srečno
ter priporočam
BiE H»«»!»«Bim'B°!»>f mK-Ji;«-	za vsa-
koršno
cerkveno €*Meko
kakor tudi izgotovljene mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, bahlahine in banderčke pred sv. Eešnjim Telesom.
Blago za cerkveno perilo, pa tudi izgotovljeno cerkveno perilo kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice so čast. naročnikom obilno na razpolago.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi svetilnice, križe, svečnike, uionštrauce itd. Vsa naročila izvršim pošteno, točno in po najnižji ceni.
mm
is 11
(6-5)
Ana Hofbauer
v Ljubljani.
isžis srvTia pss i/tvtg S12EIB ISlZSl
CEBELN0 - VOSCE
SVEČE
prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.