Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. decembra 2018 - Leto XXVIII, št. 49 stran 2-3 Aktivni penzionisti slejdnjič vküper pred svetki Ministrica za kmetijstvo prvič uradno v Porabju stran 3 Slovenija si je pravo rokau vkraj dala vrezati stran 5 KOT V PRILIKI O DESETIH TALENTIH stran 10 2 Aktivni penzionisti slejdnjič vküper p Drüštvo porabski slovenski penzionistov má letno pet-šest velki programov: od fašenka, izleta, velkoga djilejša, prauške pa piknika do pričakovanja adventa. Eške prva, kak bi se v predbožičnom cajti cejlak posvetilo svojim držinam, porabsko starejšo lüstvo slejdnjo paut vküppride. 25. novembra se je v konferenčnoj dvorani dvajsetlejtnoga Slovenskoga doma zbralo više 130 lüdi. Predsednica penzionističnoga drüštva Klara Fodor je pozdravila vse goste z Varaša pa porabski vesnic, cuj pa eške generalnoga konzula RS Borisa Jesiha, slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss, predsednika Slovenske zveze Jožeta Hirnöka pa predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Na predbožično srečanje so prišli predstavniki partnerski drüštev z gorički Rogašovec pa Murske Sobote tö. Na začetki programa so s sprevajanjom fud pa bajsa edno Marijino pa edno domovinsko pesem zaspejvali člani Triona Vetrnica z Male vasi v Sloveniji. Svoje misli o adventnom časi so povödali dolenski plebanoš Vili Hribernik, šteroga dobro poznajo vörnicke, ki v števanovsko cerkev odijo. »Eni so mladi, drügi so na vreji svoje moči, mi smo pa menje mladi. Aj nam tau gnešnjo srečanje dá nauvo batrivnost, nauve moči, ka mo se dale trüdili za lepši žitek v naši domauvaj pa držinaj,« so želejli gospaud Vili pa povödali, ka je advent cajt za dühovno živlenje. Gor so prešteli reči pápe Frančiška, štere so tapravli v Vatikani pred starcami: če rejsan so mladi puno vitalnosti pa energije, morejo starejši v lübezni pa modrosti peldo davati. V svetešnjom tali programa šteroga soorganizator je bila Slovenska zveza - se je s kratkim adventnim koncertom nutpokazo pevski zbor pen- zionističnoga drüštva. Toga so stvaurili leta 2016, redne vaje pa majo od letošnjoga augustuša. Nut je včijo strina Vera Gašpar, zavolo njinoga betega pa se je ž njimi za koncert pripravila leranca pa etoj skupini smo ranč tak vidli nekdešnje števanovske ljudske pevke, na koncerti pa so vse adventne pesmi večglasno spejvali s cerkveni pesmarski knig »Poslušajte, vsi ljudje«. K pulpituši sta staupila dva čla- povödali Miška bači. Pri gnakom stoli so moderni Na platni na stenej so se za en venec redili strina Iluš Donmalo začnili prikažüvati kejpi čec. »S slame napravimo 8-minutnoga filma, šteroga obrauč pa goraspletemo so penzionisti gorvzeli s foto- barojco, goradejemo štiri aparatom, küplenim s pomo- svejče. Leko gorasklademo čjauv Slovenije. Vidli smo, kak djaboka, šaupe ali andjele. se je starejšo Inda smo samo edno vejko p o r a b s k o na dveri goraobesili, oreje lüstvo pripra- gorazvezali pa tisto bilau,« vlalo na ad- so pripovejdali Iluš neni. ventni prog- Pri drügom stoli je podpredram: v Varaši sednica penzionističnoga so članice re- drüštva Marijana Kovač podile adventne kazala, kak se redijo krizanvence, v Iži teme s krep papéra. »V istini djabok na Go- so tau rauže za vsisvecovo. renjom Seniki Nekda smo mi nej meli peino pri ednoj nez, niške je nej küpüvo kipvertinji v Tra- léne vence. Dostaféle rauž ušči pa pekle vejmo eške rediti, na priliko figice, štere so klinčece pa trnjove rauže,« s šaularami v smo čüli. Slovenskom Na program penzionistov so domi okinča- pozvali tiste dekličine s ŠtevaŠtevanovski mlajši so se z Anov Časar Pénzes spravlali s kinčanjom medeni figic le. Depa spo- novec, štere so prva že tö poznali smo delo magale kinčati medene figice. novinarka Margita Mayer. na drüštva: strina Ana Ropoš na pevski vajaj tö. Zdaj so tau nutpokazale pod Zbor je dvoglasno zaspejvo s Števanovec so pripovejdali o Vse, ka so delale flajsne penzi- pelanjom strine Ane Časar lejpe porabske adventne pes- stari adventni cajtaj. »Rano onistke, so nam malo nutpo- Pénzes. »Za kinčanje trbej mi, veseldje je bilau videti, smo se že spravlali, ka demo kazale na letošnjom advent- bejlo od djajca, s pracukrom ka sta spejvala dva moška k zordjenicam, gda zran- nom programi tö. Ana Ropoš gorzmlačeno, aj fejst trdo tö. Vsi dobro nazaj ponimo koma zvonijo v šestoj vöri. so redili adventne vence po in- bau. Ge mam šegau eške ljudske pevke z Monoštra, od Gda pa je lagvi cajt bejo pa dašnje. »Brojca se vugne, nej malo soli pa limone cujdati. štere skupine dosta nekdešnji mraz, smo doma molili rau- trbej slamo, tau je zapravla- Kremo v začko dejemo, na članic k sreči eške itak spej- žen vejnec pri va v nauvom zbori. »V naši svejčaj,« so cerkvaj smo sploj na gausti se spominali spejvali, mladi pa starejši. Anuš neni. Na žalost gnesdén toga že Miška Ropoš menje geste. Zatok je dobro, z Ritkarovec ka té lejpe pesmi čüjejo naši pa so premišmlajši penzionisti ali celau lavali o svekmladina tö,« nam je tapravla lini, štero je Margita Mayer. Baug poslo na Cerkveni pevski zbor ZSM zemlau, aj lidŠtevanovci so stvaurili leta gé vidijo sebé 2010, gda so v cerkvi vesni- pa drüge lidi. ce televizijci cejlo slovensko »Če sta lübemešo gorvzeli. »Mi mamo zen i pravica v Števanovci vsakši mejsec nej vküper, eno slovensko mešo, te smo te nikam tam vsi, cejli zbor. Gda pa ne moremo Zbor drüštva penzionistov se je vsakši keden pripravlo na adventni koncert je drüga meša, spejvajo tisti priti. Liki če člani, šteri čas majo,« nam tau geste pri je povödala predsednica zbo- lidaj, te dosta dale pridejo nje. Brojca pa draut pa rau- šteroj je sploj mala lüknja, ra Marijana Fodor. Skupino i tisto sveklino válijo leko. že, drügo nej trbej. Mi starci če je vekša, ne more tak lepela kantor Gábor Sebestyén, Sami sebi si leko spravlajo ešče držimo tau šego, zdaj pau kinčati. Depa tej števazdajšnji adventni nastop pa je imanje, ka na drügom svejti pa že mladim tü prejkdava- novski mlajši frajt majo,« so vodo kotriga Ferenc Sütő. V gorponücajo,« so svoje misli mo,« so se smejali Anuš neni. se veselili Anuš neni. Porabje, 6. decembra 2018 3 Ministrica za kmetijstvo prvič uradno v Porabju pred svetki Predsednica Klara Fodor je cujdala, ka je trnok žmetno nutzakapčiti mlajše v delo, vejpa dosta vse programe majo. Donk pa se člani drüštva trüdijo za medgeneracijsko so- Jesih je tapravo, ka se v Porabji najraj drüži s članicami Drüštva porabski slovenski penzionistov, štere so sploj aktivne. Predsednica organizacije je gratulejrala petim so- Strini Iluš Dončec ino Ana Ropoš sta redili adventne vence - po modernom pa po indašnje delovanje. »Penzionisti moremo tau za svojo dužnost držati, vejpa mi že mamo kaj prejkdati mladim. Ovak za nami ne ostane dosta od toga, ka smo mi Porabski Slovenci. Mi smo tü erbali, mi smo se tü navčili pa bi radi s toga donk edno drtino delavcom Slovenskoga doma, šteri že dvajsti lejt tam delajo, pred žmanov večerdjov pa so navzaučim blajžene božične svetke želejli Konrad Kostanjevec od Triona Vetrnica, predsednica DU Murska Sobota Angela Novak ino predsednik DSS Martin Ropoš. Števanovski cerkveni pevski zbor se je nutpokazo s petimi svetimi pesmimi prejkdali,« je tomačila Klara Fodor. Po programi je bilau v restavraciji Lipa veselo. Eške vekšo veseldje je gratalo, gda so od lüstva vöpozvali vse tiste, šteri so dopunili 75 lejt. Više dvajsti penzionistov - žensek pa moškov - je dobilo eden bejli cvejt pa posanco šampanjca v rokau. »Kol’kor kapljic, tol’ko let,« se je čülo v dvorani. Generalni konzul Boris Za finančno podporo se organizatorji zahvaljujejo Ministrstvu za človekove vire, Slovenski narodnostni samoupravi MonošterSlovenska ves ter članstvu društva. (kejp na prvoj strani: Pozdravili so penzioniste, starejše od 75 lejt) -dmfoto: Silva Eöry 30. novembra se je na prvem uradnem obisku v Porabju mudila ministrica RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. V začetku programa se je na generalnem konzulatu RS v Monoštru sestala s predstavniki slovenske skupnosti na M a d ž a r s ke m , slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss, predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom in poslovodjo Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovács. Ob gostitelju generalnem konzulu RS Borisu Jesihu se je pogovora udeležil še vodja zamejske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK Vladimir Čeligoj. Predstavniki Slovencev na Madžarskem so ministrico seznanili z aktualnimi izzivi pred porabsko slovensko skupnostjo, ki jih sicer Aleksandra Pivec dobro pozna, saj je v prejšnji Vladi RS opravljala funckijo državne sekretarke pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poudarek pogovora je bil postavljen na razvojni program za Porabje, ki ga podpira tudi Vlada Madžarske. »Ta dokument je izjemnega pomena, saj tokrat poleg strateškega okvira za nadaljnji razvoj tega območja in slovenske narodne skupnosti podaja tudi konkretne projekte, s pomočjo katerih se lahko situacija rešuje, popravlja in nadalje razvija. Tudi finančni viri za financiranje projektov so že opredeljeni,« je v kasnejši izjavi za medije pod- črtala slovenska ministrica za kmetijstvo in dodala: »To je prav gotovo izjemnega pomena tudi za Slovenijo, več kot dovolj in se dá tovrstna sredstva tudi zelo učinkovito, razvojno usmerjeno in ciljno uporabiti.« Udeleženci pogovora na generalnem konzulatu ki si želi pri tem pomagati in sodelovati ter tako omogočiti slovenski narodnostni skupnosti pogoje, pod katerimi bodo seveda tudi mlajše generacije ostajale v Slovenskem Porabju na Madžarskem.« Aleksandra Pivec je poudarila, da podpira Vlada RS tudi vsakovrstne čezmejne projekte s koriščenjem sredstev iz evropskih skladov, kajti »moramo tovrstna zaključena območja obravnavati skupaj, se pravi s sinhronim pristopom obeh držav.« Pogovori na monoštrskem generalnem konzulatu so potekali tudi o naslednji finančni perspektivi Evropske unije. »Poskušalo naj bi se dobiti strateške projekte tudi med Slovenijo in Madžarsko, tovrstne projekte je Slovenija imela že z Italijo. Strateški projekti so izjemna priložnost, saj lahko to celovito področje obravnavamo tudi z vidika obeh obmejnih manjšin. Jaz si želim, da v prihodnjem obdobju, ko se dogovarjamo o novi finančni perspektivi, do teh dogovorov tudi pride. Kot smo bili danes priča predstavitvi, projektnih osnov je Porabje, 6. decembra 2018 Slovenska ministrica je še izpostavila, da Slovenija je in tudi bo podpirala razvoj kmetijstva v Porabju. »Ukvarjamo se že tudi z nekimi obstoječimi projekti, ki iščejo svojo podlago oziroma možnosti za prihod v Porabje,« je pristavila članica slovenske vlade. V nadaljevanju programa je Aleksandra Pivec obiskala Slovensko vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer se je na terenu seznanila s položajem in prihodnjimi izzivi ustanove. Sestala se je tudi s predstavniki koordinacije slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij AGRASLOMAK, ki jih je seznanila s trenutno kmetijsko politiko slovenske vlade. Med pogovorom so sodelujoči obravnavali tudi skupno evropsko kmetijsko politiko, ki se pravkar spreminja, ter izzive v kmetijstvu v Sloveniji in zamejskih pokrajinah. Predstavniki posameznih slovenskih kmetijskih organizacij zunaj meja Slovenije so ob koncu sestanka ministrici predstavili svoj aktualni položaj. -dmfoto: K. Holec 4 PREKMURJE Črno-bejla invazija Črno-bejla invazija je pisalo na bejlom platni, steroga so v Stožice - na najvekši fotbalski stadion v Sloveniji - iz Prekmurja s sebov prinesli navijači Mure. In rejsan nji je bilou dosta, večina na južnoj tribuni, eno par pa tüdi tam, gde sedijo erični gosti. Med njimi sta bila tüdi ljubljanski in soboški župan, Zoran Jankovič in Aleksander Jevšek. Mura, stera je po peti lejtaj prišla v prvo, najbaukšo slovensko nogometno ligo, ma cil, ka v toj ligi ostane. Vseedno proba gviniti tüdi prauti najbaukšim, med sterimi je ljubljanska Olimpija. Organizerani navijači (drukeri) kluba iz glavnoga varaša - zovejo se Green Dragons - so ranč na tekmi z Muro svetili 30 lejt svojoga obstoja. Svetek so jim malo pokvarili soboški Black Gringosi, steri so vküper z drügimi navijači soboškoga kluba glasno navijali za svojo ekipo. Med 8800 gledalci je je več kak frtau navijalo za Muro. Meč se je končo z rezultatom 2:2, s tem, ka so Muraši svojiva dva gola dali čista na konci, v 89. in 93. minuti tekme. Dvakrat je labdo v gol spravo Tomi Horvat, 19-letni Prekmurec, steri je doma iz Törnišča. Trbej pa cujdati, ka so bili prekmurski navijači dostakrat bole glasni od ljubljanski tüdi te, gda je njina ekipa ške gibila. Tau, kak so lepau in glasno navijali, je po televiziji leko vidla cejla Slovenija. Murin trener Ante Šimundža, steri se je tak kak njegvi fotbaleri po konci tekme zavalo in se poklono navijačom, je novinarom pravo, ka so navijači že cejli cajt 12. igralec njegvoga čapata: »Tau, ka leko telko Prekmurcov pozdraviš v Ljubljani, je velka čest. Naši navijači so privilegij in pauleg toga tüdi velka odgovornost.« Silva Eöry Delavnica v Slovenskom drüštvi v Budimpešti V predlanjskom leti smo meli gastronomsko delavnico pri našom drüštvi. Tüdi letos smo meli tau v programi, zato je vodstvo drüštva tau organizi- je mogo gibati pa cvrtino na klabük, tau smo posipale s cverki kak doma prvin. Kukarčen kaup smo tüdi s cverki posipale. Fokloristi z Gornjega Senika v Sodišincih V vaško-gasilskem domu v Sodišincih je vokalno-glasbena skupina »Vinski bratje iz Gederovec« v soboto, 24. novembra zvečer, pripravila že deveto srečanje ljudskih godcev in pevcev pod naslovom »Po našon lejpon Prekmurje«. Bil je to bogat kulturni večer, a tokrat brez pobudnika in vodje skupine »Vinski bratje iz Gederovec« Petra Avguština, ki je preminil letošnjo pomlad. Nanj so se v svojih nagovorih spomnili vsi nastopajoči, kot tudi vsi govorniki. Vsi, steri smo bili na delavnici ralo v soboto, 24. novembra. Gda je vse gotovo bilau, smo Vküper smo prišli že pred pod- napravile malo razstavo, vse nevom. Notri smo spokipüvali na eden sto znosile. Te so se že in vse pripravili. Najprvin so zbrali tüdi drugi člani drüštva. tisti prišli, steri so pomagali, Predsednica Agota Merkli Káldrugi pa slejtkar zadvečerka. lay je pozdravila navzauče in Prišla nas je obiskat tüdi po- smo notripokazale vse dobraoblaščena ministrica Velepo- ute. slaništva R Slovenije Nataša Nazdravili smo z domanjov Bergelj. palinkov pa začnili veselo sreŽe na vajaj pevskoga zbora smo si zgučali, ka mo vse pripravili. Najprvin smo pekli takšno, ka leko stogi, ka nej trbej friško gesti. Tau je dinska torta ali Pijana Kata, kak pravimo. Eno smo na srejdi namaMalo razstavo so naprajli zali z marmeladov, če je stoj z autom, aj leko gej, drugo smo pa čanje. Bilau je igranje, spejvapolejvali s küjanim redečim nje, ples, djufkanje. vinom. Spekli smo dvej velki Pred lejtami sem jaz probala torti, potejm prki makovi po- napisati, ka smo prvin doma gači tüdi dvej. Edne ženske so geli, zdaj bi tau nej ešče gnauk tau delale, druge so pa napra- ponovila. Prke makove povile straušanco. Tak vejmo, ka gače smo malo popravili, na je tau, kisela kapüsta pa gra mak smo djali limonin sok vküper zmejšano. Potejm smo (citromlé) pa zribano limoninaprajle na ola (goščicovo no lupinje in ešče mak posipaolje) krumče z lila lükom. Cuj li z rozinami. k tauma prvin doma smo geli Na konci smo se zavalili tistim sölknivano mesau, zdaj pa ženskam, stere so dosti delale. šonko in pršut. Bilau je veselo, kisnau večer Na konci smo doli zgraužale smo končali. kukarčen kaup (šterc), te se Irena Pavlič Folklorna skupina z Gornjega Senika na odru v Sodišincih K nastopu organizatorji vabijo posameznike in skupine iz ožje in širše okolice. In tako so na tem bogatem kulturnem večeru nastopili tudi članice in člani folklorne skupine Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika. Na harmoniki jih je spremljal Benjamin Sukič. Bili so še godci in pevci iz Cvetlina na Hrva- Plesalke in plesalce je na harmoniki spremljal Benjamin Sukič škem ter iz Slovenije: iz Vuhreda, Rač pri Mariboru ter skupine z Goričkega v Prekmurju (Mladi upi Vadarci) in domače skupine Občine Tišina: Vinski bratje iz Gederovec, Cvetje v jeseni, Moerski godci, Što ma čas, Vinska trta iz Gederovec ter mladi harmonikarji: Blaž Šinko, Filip Mencigar in Samo Sedonja. Bogat kulturni večer sta kot moderatorja povezovala Barbara Auguštin in Janko Durič, vsi sodelujoči pa so ob zaključku skupaj zaigrali in zapeli, z njimi pa tudi občinstvo (kot tudi župani: Občine Tišina Franc Horvat, Občine Puconci Ludvik Novak, Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber in predsednica Občinskega sveta Občine Bednja Marija Kolačko) zelo znano melodijo Lojzeta Slaka »V dolini tihi«. Besedilo in fotografije: Filip Matko Ficko Porabje, 6. decembra 2018 5 Boris Gumilar – paver iz Markišavec Slovenija si je pravo rokau vkraj dala vrezati »Pauleg mene je v našoj vesnici gnesden ške samo eden vekši paver. Gda san ges gorraso, in san odo v kmetijsko šaulo v Rakičani, smo meli v Markišavcaj ške 300 glav mare. Gnesden nega skor ranč ene več. Mi mamo ške neka svinj, stere v glavnom za sebe pauvamo,« mi je pred par kednami eden večer na svojoj gazdiji začno pripovejdati Boris Gumilar. Gratalo mi je, ka san ga »zgrabila« za pau vöre, vej pa je nej emo dosta cajta. Po tistom, ka sva zgotovila naja pogučavanje, je, če rejsan je že žmetna kmica bila, ške üšo na njivo orat. Tau, ka žive v vesnici, stera je samo par stopajov kraj od Murske Sobote, je nej furt dobro: »Gnesden lüstvi vse samo vonja, pa nej samo varaškomi, tüdi tem, steri živejo v Markišavcaj in so pred lejtami ške sami meli maro. Na žalost se gnesden skoro vseposedik najde takšo lüstvo, sterim gnoj vonja. Lani, gda san po dugon cajti pá emo cukerno repo, je te, gda smo go vö z zemle potegnoli in je čakala, ka go odpelajo v fabriko, enim Sobočancom repa vonjala, tak ka so mi inšpektore na dom poslali. Samo ka so me nej meli za koj štrafati, vej pa je repa nika nej vonjala.« Boris Gumilar je že kak mladi prejk vzeu vertstvo: »Moj oča Franc, steri je v Dajčlandi delo, ga je na mene prepiso te, gda san prišo od sodakov. Od toga cajta je minaulo že skoro 35 lejt. Mati Zorica, stera je doma bila, mi je na paverstvi pomagala. V tistom cajti smo ške nej meli dosta zemle, samo štirge hektari so bili v našoj lasti. Te smo začnili pomalek v arendo djemati zemlau, tak ka smo prišli na 55 hektarov, od toga je okauli 16 hektarov naše zemle, drügo pa mamo v arendi. Gnesden se zemle ne da skoro več küpiti, neka maloga pa ške, vej pa gestejo takši, steri se s paver- skim delom več neškejo spravlati, sploj pri niski cejnaj, stere ma paverski pauv.« Dobite pa pavri v Evropskoj uniji že neka lejt penezno po- Boris Gumilar je prejkvzeu vertstvo te, gda je prišo od sodakov mauč, subvencije, zavolo toga je dosta takši, steri so vam nevoškeni, pravim sogovorniki. Un pa brž tazaküri, ka bi pavri rajši bili, ka bi od svojoga pauva več zaslüžili, vej pa jim zdaj ta penezna pomauč tüdi dosta nevol napravi. Na dosta mejstaj se je zavolo nje nutzatrnatila krajina, ambrozija in drüge tüdi malo graja, steroga pa smo trnok žmetno z njive spravili, vej pa je djenau na gesen velki dež prišo. Kukarca se je dobro ozorila, cukerna repa pa se je nej tak lepau pokazala kak lani, vej pa je bilau premalo deži.« So pa pavri v Sloveniji vseedno veseli, ka so na svoje njive nazaj spravili te pauv, vej pa je bila cukerna repa duga leta njini paradni konj, s sterim so leko lepau zaslüžili. Na žalost je pred lejtami, gda je bilau ške dosta cukra, Evropska unija zaprla dveri več kak 80 fabrik in med njimi je bila tüdi edina slovenska, stera je stala v Ormoži. Po tistom, ka je v Evropi začnilo sfaldjavati cukra, in so cejne šle gor, pa bi v Sloveniji eni radi pá zozidali cukerno fabriko. Pitanje, če s toga kaj bau, so pa začnili pavri pauvati cukerno repo, stero zdaj odavajo v fabriko Viro iz Virovitice na Rovačko. »Rosag, steri živi od porc, bi leko od takše fabrike dosta penez daubo. Slovenija si je te, gda je dala dojzaprejti cukerno fab- Kak gasilec (prvi z lejve) je že dosta priznanj daubo takše rastline rastejo, stere dosta kvara delajo: »Eni so takši, steri pravijo, glavno je, ka dobim subvencijo, pa me nika ne briga, ka raste na mojoj zemlej. Tau je nej dobro gé. Paver, steri tak brodi, more na nikoj priti.« Pauleg cukerne repe so v etom leti na njivaj, stere pauva Boris Gumilar, zrasla ške kukarca, pšenica, gečmen, »meli smo riko v Ormoži, pravo rokau vkraj dala vrezati. Tau je djenau tak, kak če bi moj oča te, gda san ges od sodakov prišo, pravo, ges grünt odam, pojep, ti pa vertivaj na njem,« je povödo sogovornik, steri zna, ka de takšo fabriko trnok žmetno gor postaviti, vej pa bi za tau nücali najmenje 120 miljaunov evronov. Te penez pa pavri nemajo. Po rečaj Borisa Gumilara paver »ne smej špekulerati, ka se splača pa ka nej, un more pauvati vse. More meti vse, vej pa je eno leto dobro eno, drügo pa drügo. Lani san emo 220 ton pšenice, letos pa okauli 127. Pa smo vse delali tak, kak je trbölo. Morem povödati ške tau, ka se mi ne vidi evropska politika, stera pravi, ka morem meti na svojoj gazdiji tri hektare praje, zemle, na steroj nika ne smej rasti. Ne vejm, če je tau dobra kmetijska politika, sploj če znamo, ka geste na svejti dosta lačni lüdi.« Tüdi zavolo toga ne vej, če de njegova vözašaulivana či Sandra, stera njemi že dosta pomaga (te, gda sta z ženov Sonjov bila deset dni na dopusti, je vse delo sama opravila) mela volau delati na paverstvi: »Včási je bilau tak, ka sta pavrov najvekši neprijatel bila mesar in mlinar, gnesden je ške bautoš cuj.« Če rejsan má dosta dela, si Boris Gumilar najde tüdi cajt, ka se pogučava z lidami: »Sploj ne morem razmeti tiste, steri pridejo v krčmau pa samo v čeden telefon gledajo in si nika ne pogučavajo.« Od mali naug je tüdi gasilec. 15 lejt je v domanjoj vesnici biu predsednik gasilskoga drüštva, zdaj pa je tau mlajšim prejkdau, »vej pa je iz leta v leto več dela, tak ka če maš kakšno prireditev, moreš en keden lejtati se pa ta, ka vse zriktaš. In ge za tau več nemam cajta.« Včási se je tüdi z oldtimerom, starim motorom, rad okauli vozo, zdaj pa tüdi za tau nega cajta. »Tü pa tam s padaši dém na kakši špricer, tau tüdi more biti, vej pa dostakrat od zrankoma do večera delam. Samo pozimi je malo več cajta, te pa v garaži tüdi kaj šraufam in traktor pa drügo paversko šker popravlam,« je na konci ške cujdau Boris Gumilar. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in arhiv Borisa Gumilara Porabje, 6. decembra 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Obnavla se Osnovna šaula Jánosa Aranya v Monoštri Leko bi povedali tau tö, ka bola zelena baude Osnovna šaula Jánosa Aranya v Monoštri, če se skončajo obnovitve. V tom projekti se izolira zidina pa sunčne celice do elektriko punile v sistem. Obnovitvena dela so se že začnila, pa če de vse dobro šlau, te se drugo leto majuša skončajo. Tau je nej malo delo: 158,8 miljauna forintov de koštalo, te peneze je monoštrska samouprava prejk TOP-projekta dobila. Kak je župan Gábor Huszár tapravo, v prvom kraugi se je nej posrečilo izvajalca najti, zavolo tauga, ka se je delo zavlejklo, cejne pa so se tö zdignile. Tej plus stroški 45 miljaunov forintov baudejo, ka je samouprava že sprosila od vlade. Tau obnavlanje je že fejst potrejbno bilau, zatok, ka so šaulo leta 1961 zozidali. Zdaj najprvin fasado, pod pa zemenico do izolirali, tau delo je najbola potrejbno, zato ka duga lejta so nej samo šaulo, liki zvünašnji luft tö segrejvali, zavolo slabe izolacije. Vöminijo ešče vse zvünašnja okna pa dveri, ka nede malo delo, zato ka majo vse vküp 13 dveri pa 225 auken. Eden tau streje se tö obnovi, zato, ka tam do sončne celice, tam se vöminijo salonitne plošče. Med tejm, gda de se tau vse delalo pa obnavlalo, šaula nede zaprejta, ranč tak do se mlajši včili kak ovak. Zavolo tauga župan potrplivost prosi kak od dijakov tak od škonikov. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Dan Rudolfa Maistra 23. november, dan Rudolfa Maistra, je spomin na dan, ko je leta 1918 general Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško Zeleno gardo, prevzel vojaško oblast in dokončno utrdil slovensko politično oblast v Mariboru. Na predvečer praznika je bila v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru državna proslava. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Dejan Židan. »Najlepše zaznamujemo dan Rudolfa Maistra tako, da posnemamo njegove vrednote. V sebi je združeval različne talente - pesnika, vojaka in bibliofila, predvsem pa je bil domoljub. V prelomnih dneh je odločitve sprejel sam,« je poudaril Dejan Židan. Na praznični dan je predsednik države Borut Pahor povišal Alenko Ermenc v generalmajorko Slovenske vojske, s čimer je postala prva slovenska generalka. Hkrati je z redom za zasluge pri ohranjanju spomina na Maistra odlikoval Zvezo društev generala Maistra in njenega ustanovitelja Milana Lovrenčiča. Ermenčeva na čelu slovenske vojske Nekaj dni po povišanju v čin generalmajorke je slovenska vlada Alenko Ermenc imenovala za načelnico Generalštaba Slovenske vojske. Ermenčeva, ki je tako po činu kot po položaju najviše med pripadnicami Slovenske vojske doslej, je na tej funkciji zamenjala dozdajšnjega načelnika Alana Gederja. Tudi v vojskah držav članic Nata po podatkih ministrstva za obrambo ni pripadnice, ki bi zasedala mesto načelnice ali namestnice načelnika generalštaba. Zamenjavo je vladi predlagal obrambni minister Karl Erjavec. To je storil na podlagi njenih izkušenj pri poveljevanju enotam Slovenske vojske, sodelovanja pri vzpostavljanju sistema poklicne vojske ter ustrezne civilne in vojaške izobrazbe. ETHOS LAND se predstavi »Za vseh sedem partnerjev, štirje so iz Madžarske in trije iz Slovenije, je etični turizem takšna oblika razvoja turizma, ki zagotavlja gospodarski in družbeni razvoj, ob tem da v ospredje postavlja varovanje okolja,« je na začetku novinarske konference, Partnerji v projektu ETHOS LAND ki je bila v lendavskem hotelu Cubis, povedala Andreja Kovač, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina (RASK), vodilnega partnerja v čezmejnem projektu ETHOS LAND, ki je bil odobren letos na 6. zasedanju Odbora za spremljanje programa čezmej- nega sodelovanja Slovenija-Madžarska za programsko obdobje 2014–2020. V omenjenem skoraj 1,1 milijona evrov vrednem projektu iz Porabja sodeluje še Občina Sakalovci, z madžarske strani pa še dve organizaciji iz Županije Zala, in sicer Nap Harmata Közhasznú Alapitvány, sklad iz Galamboka, ter društvo Együtt a sikeres Nováért. Iz Slovenije so partnerji trije: socialni podjetji (Permakulturni center za boljšo kakovost življenja in za pot k samozadostnosti Makrobios Panonija iz Lucove ter Zavod za socialni razvoj Murska Sobota) in Zavod Marianum iz Veržeja. Viktorija Hanžek iz RASK je povedala, da bodo s pomočjo projekta ETHOS LAND obogatili turistično ponudbo celotnega Slovenskega Porabja: »Naša pokrajina je bogata z lokalnimi produkti, ampak na žalost pridelovalci in predelovalci niso registrirani in delajo to samo za lastno uporabo. Naš cilj je, da bomo imeli do zaključka projekta v Porabju vsaj deset registriranih lokalnih produktov.« Sakalovska županja Valerija Rogan je pojasnila, da bodo pri njih za potrebe etičnega turizma obnovili manjšo zapuščeno kmetijo in poskušali z njo ponovno vrniti življenje v vas. »V gospodarskem poslopju bomo uredili prenočišča za tiste turiste, ki ne želijo prespati v hotelu, ampak v bolj domačem okolju,« je izpostavila Valerija Rogan. Tekst in fotografija: Silva Eöry Vaje prostovoljnih gasilcev Člani prostovoljnih gasilskih društev iz Domanjševcev, Hodoša, Gornjega Senika, Dolnjega Senika, Egyházasrádóca in Sakalovcev ter Reševalne skupine Őrség-Goričko-Raab so morali na treh prizoriščih dokazati, da so sposobni (tudi v resničnih razmerah) rešiti nevsakdanje naloge, ki se porajajo ob nesrečah. »V Sakalovcih je nekdanjo večnadstropno graničarsko karavlo med požarom napolnil dim, ki je otežil reševanje oviranih v stavbi. Na Dolnjem Seniku so v gosti megli frontalno trčili štirje avtomobili, eno od vozil se je stisnilo pod prikolico traktorja,« nas je seznanil poveljnik PGD Sakalovci Norbert Nagy, s katerim smo se ob spremljavi zvoka motorne žage napotili na »prizorišče naslednje nesreče« v gornjeseniškem gozdu. Tam je para v zraku ote- Prizori v gasilskih vaj žila reševanje oseb, ki so se stisnile v vozilo na dnu prepada. Dávid Horváth in Péter Sömenek sta teren pripravila skupaj: utrla sta si pot in napenjala vrvi, da bi lahko s pomočjo alpinistične tehnike pričela z zdravstveno oskrbo ponesrečencev. Mlada gasilca Porabje, 6. decembra 2018 sta povedala, da sodelujeta četrto leto pri delu PGD Sakalovci, ki je uspešno - to dokazuje tudi nekajletno delovanje mladinske sekcije pri društvu. Vajo v Slovenskem Porabju so izvedli s poveljevanjem gasilskega poveljnika Direkcije gasilstva Železne županije podpolkovnika Balázsa Zsolta Kovácsa, namestnik direktorja Direkcije gasilstva Železne županije gasilski polkovnik András Seper pa je izvedbo vaje ocenil kot odlično. LRH foto:Mate Nemeš 7 Peskovci VESELE VIDRE ZOPET PRIJETNO PRESENETILE Približuje se konec leta, začel se je adventni čas in z njim povezani dogodki. Odlično razstavo, povezano z adventnim časom in božičem, pa tudi s koncem leta, so pripravile peskovske Vesele vidre s predsednico Andrejo Habjanič na čelu. Na otvoritvi v obnovljenem vaško – gasilskem domu si je razstavo ogledalo presenetljivo veliko obiskovalcev iz vseh naselij gornjepetrovske občine. Organizatorice vedno uspejo privabiti kulturno-turistična društva, šole in posameznike, ki imajo čas in voljo, da pokažejo izdelke, s katerimi počastijo konec leta, obiskovlcem pa ponudijo užitek pri ogledu. Samo tisti, ki ni organiziral podobnih dogodkov ali se sam potrudil za sodelovanje na razstavi, lahko skomigne z rameni, saj to ni nič posebnega. Pa je, kajti v sleherni izdelek je vložen trudi pa tudi ljubezen in pripravljenost sodelovati na javni prireditvi. Ker so Peskovci mahna gorička vas, je potrebno še več truda, da ostane prireditev v prijetnem spominu. Skupni dopoldan z učenci OŠ Grad 22. novembra dopoldne smo na DOŠ Števanovci imeli goste. Učenci petega razreda z Grada so se pripeljali k nam na obisk. Prejšnje leto pred božičem so oni povabili nas na Božično delavnico in v Vulkanijo. Zdaj smo jih pa mi povabili in pogostili. Z učenci sta prišli dve učiteljici. Po malici smo se napotili do Graničarskega muzeja, kjer so si lahko vse ogledali. Potem smo šli v Informacijski center Narodnega parka, kjer so imeli delavnico. V treh skupinah so morali reševati razne naloge. Skupine so bile mešane, naši učenci iz 5. in 6. razreda so se jim tudi pridružili. Sedem postaj je bilo, na čas so morali rešiti naloge in so zanje dobili točke. Tekmovanje je bilo zanimivo in uspešno. Naloge so bile: sestaviti so morali sliko rastlin in živali, voditi kroglo, kotaliti kolut (disk), metati obroče, izpolniti vprašanja kviza, poiskati živalske „noge” in jih postaviti v par. Na koncu so vsi dobili majhna darila. Hvala sodelavcema Narodnega parka, Szilárdu in Albertu, da sta vodila delavnico. Po kosilu so si otroci z Grada še malo ogladali tudi našo šolo. Upam, da so se dobro počutili pri nas. Radi bi še naprej imeli plodne stike s šolo Grad. Agica Holec ravnateljica DOŠ Števanovci Pismo iz Amerike Spoštovani, vu vaši Porabje novinaj pišete od gorenjeseničkoga pevskoga zbora, steri je zdaj svetijo 80-letni jubileum. Tak preveč mi je tou vu srce segnilo, vej pa je moja pokojna mati, po imeni Kozar Juliana, bila edna od ustanovni članic Vesele vidre so pripravile tudi krajši kulturni program. Patricija je za uvod prebrala pesem domačega avtorja Bela ravnica na prepihu, nastopili so učenci osnovne šole, zaplesala je foklora, dodali so ščepec humorja, stari/novi župan gornjepetrovske občine Franc Šlihthuber pa je razstavljalkam izročil priznanja. Organizatorice so poskrbele tudi za pogostitev. Druženje se je nadaljevalo kar nekaj ur, pogled po obiskovalcih pa je povedal, da je razstava pritegnila starejše in mlade obiskovalce. Dvorana peskovskega vaško-gasilskega doma je po obnovi lepo opremljena, niti ne tako majhna, vendar je bila skoraj premajhna za vse, ki so prišli v soboto, 24. novembra, pogledat razstavo in pokramljat z znanci in prijatelji. Tekst in foto: eR cerkvenoga zbora, steroga je začno vküpbrati plebanoš Kühar Janoš. In pod vodstvom kantora Csabai Andraša so té ženske, 8 nji je bilo, tak nemilo, lejpo spejvale pri nedeljski mešaj. Jaz sem te 8 let stari bio, zdaj pa sem 88 let star. Moja mati je trno lejpi glas mejla, pa cejla Kozar familija so dobri pevci bili. Ešče gnes geste edna članica iz naše držine, stera spejva v tom zbori: Gyöngyi Kozar. Odpustite mi, kaj vas gordržim s tem pisanjom, ščem vam srčno zahvaliti, ka ste pisali o tom. Želejm vam vse dobro in dosti uspehov, vaš veren bralec: Anthony [Toni] Kozar Porabje, 6. decembra 2018 ... DO MADŽARSKE Vlada podpira uskladitev kariere in ustvarjanje družine Vlada želi z olajšanjem zaposlovanja žensk in povečanjem števila prostih mest v vrtcih podpirati usklajevanje poklicne poti in poroda žensk – je poudarila Katalin Novak, državna sekretarka za družino in mladino pri Ministrstvu za človeške vire. K olajšanju bi prispevali s podpiranjem fleksibilnega delovnega časa in z znižanjem prispevkov pri zaposlovanju žensk z majhnimi otroki. Uvedli bodo dodatek za nego otroka diplomiranih mamic, tako bodo polno vsoto podpore dobile tudi tiste ženske, ki se bodo za porod odločile takoj po diplomi. Velika pomoč bo tudi zagotavljanje dodatnih mest v vrtcih, danes lahko hodi v vrtec 16 tisoč več otrok kot v letu 2010. Diplomirane ženske podpira tudi ukrep, na podlagi katerega bodo diplomiranim mamicam z dvema otrokoma zbrisali polovico študentskega kredita, mamicam s tremi otroki pa bodo zbrisali celotni dolg. Sprememba delovnega zakonika Madžarski parlament je prejšnji teden obravnaval spremembe delovnega zakonika, ki sta jih vložila Lajos Kósa in Kristóf Satmáry. Bistvo zakonodajne spremembe, ki jo imajo sindikati in opozicijske stranke za »sleherni zakon«, je povečanje nadur s sedanjih 250 na 400, ki jih lahko delodajalci predpišejo v enem letu oziroma razširitev ureditve delovnega časa, ki se nanaša na uporabo izkoriščenih in neizkoriščenih delovnih ur z enega leta na tri leta. Opozicijske stranke menijo, da stoji s tem vlada na strani profita in multinacionalk, ki izkoriščajo delavce. Železna županija je sedma Za bruto 700, za neto 400 forintov so se povečale povprečne plače v Železni županiji v minulem četrtletju – kot kažejo podatki Centralnega statističnega urada. V primerjavi z ostalimi županijami v državi je Železna županija sedma po vrsti glede višine plač. Mesečna bruto povprečna plača zaposlenih je bila v Železni županiji 295 248 forintov v letošnjem tretjem četrtletju, pred tremi meseci pa je bila ta vsota 294 541 forintov. 8 Potrna: Slovenščina v družini BITI SLOVENEC JE BILO TU VEDNO ZANIČEVANO Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2010 dala pobudo za širšo iniciativo, ki naj po vsem Koroškem krepi zavest o pomenu družine kot posredovalke slovenskega jezika. Po- slovenščino. Vrtec in šola tega namesto vas ne bosta storila, je pa narečje tudi dobra podlaga za zborni jezik, s katerim se otroci največkrat prvič srečajo v šoli.“), Andreja Haberl-Zemljič, Pavlovo hišo v Potrni in Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko je predstavila predsednica Suzanne Weitlaner, projekt Slovenščina v družini pa Martin Kuchling iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu budo Slovenščina v družini so predstavili 23. septembra 2010 ob Dolgi noči jezikov na Univerzi v Celovcu. Pobuda ni omejena samo na Koroško, temveč s predstavniki slovenskih narodnih skupnosti v širši regiji skuša izmenjevati izkušnje in se želi spodbudno soočiti z danimi izzivi. Po srečanjih na Koroškem (v Tinjah), v Italiji (v Naborjetu), na Hrvaškem (v Plešcih) in na Madžarskem (lani na Gornjem Seniku) so letos v Pavlovi hiši v Potrni namenili pozornost širšemu, ne zgolj šolskemu področju na avstrijskem Štajerskem. Pobudniki in organizatorji srečanj poudarjajo, da jezik ni samo občevalno sredstvo, temveč ima tudi močno identifikacijsko vrednost. Jezik pomeni del identitete in njegova funkcionalnost je v tem primeru na drugem mestu. Vsekakor pa je odločilna tudi uporabnost jezika v vsakdanu, kajti le-ta terja od posameznika večji napor, ki je za ohranjanje in pospeševanje manjšinskega jezika potreben. V Pavlovi hiši so se zbrali pobudnik Martin Kuchling iz celovške Krščanske kulturne zveze in Iniciative Slovenščina v družini („Važno je, da z otrokom že doma, v družini začnemo s zdaj prevajalka, sicer pa prva predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko in avtorica knjige Pustiti jezik v vasi – Ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu, Tatjana Vučajnk, ki poučuje slovenski jezik v Gradcu, Simon Ošlak-Gerasimov, ki vodi večšolski tečaj slovenščine v Gradcu, Dejan Valentinčič iz Slovenije (Jezik kot sredstvo sporazumevanja in izraz identitete: primerjava med zamejskimi in izseljenskimi skupnostmi), na okrogli mizi s predstavniki Slovencev iz zamejstva pa je sodelovala tudi višja svetovalka za slovenski jezik v Porabju, Valerija Perger. Zbrani so si ogledali film Štajerski Slovenci – Nevidna manjšina, ki je bil objavljen v oddaji ORF studia Celovec Dober dan, Koroška/Štajerska, in aktualno razstavo v Pavlovi hiši Štajer-mark. Po sledeh skupne zgodovine: Razglednice zgodovine Spodnje Štajerske (1890-1920). Ob razstavi je izšla tudi obsežna dvojezična monografija na to temo. Suzanne Weitlaner, predsednica KD Člen 7 za avstrijsko Štajersko, je predstavila društvo in pestro dejavnost Pavlove hiše v Potrni. Vsako leto pripravijo vsaj štiri razstave sodobne umetnosti in čezmejnih projektov, organizirajo dobro obiskane tečaje učenja slovenskega jezika, uspešno nastopa zbor Pavlove hiše, vrsta dogodkov je tudi v Gradcu, denimo literarno-glasbeni večeri pod imenom „Drugačne strani in strune“, leta 2012 so odprli slovensko čitalnico v Štajerski deželni knjižnici in sodelujejo s slovenskim lektoratom na graški slavistiki. Povedala je tudi, da v tem šolskem letu obiskuje fakultativni pouk slovenščine na štajerskih šolah 438 otrok, kar je precej več kot lani, ko jih je bilo 308, ali predlani, ko jih je bilo 366. Predsednica si ob tem želi, da bi se učenje slovenščine stopenjsko povezalo, od ljudskih šol do fakultet. Koristno bi bilo, če bi postala slovenščina prvi tuji jezik, namesto sedanje angleščine. Vendar je in ostaja slovenščina kot jezik sosedov, kajti na avstrijskem Štajerskem narodnostnih šol ni, čeprav jih teoretično zagotavlja 7. člen ADP enako kot za Slovence na Koroškem in za Hrvate na Gradiščanskem. Norma Bale je v pisni obliki posredovala podatke o pouku slovenščine na gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni/Bad Radkersburgu. Gimnazijo obiskuje 290 dijakov, med njimi 65 Slovencev iz Slovenije. Slovenščina, ki je maturitetni predmet in omogoča ustno in pisno maturo, se ponuja zgolj dijakom iz Slovenije, ki jo izberejo kot tretji jezik namesto latinščine ali francoščine. To je edinstven primer v celotnem avstrijskem šolskem prostoru. Namen srečanj je, da udeleženci spoznajo širšo podobo okolja, kjer so se zbrali. Kako je v Radgonskem kotu, med štajerskimi Slovenci, je podrobno predstavila Andreja Haberl Zemljič. Izhajala je iz svoje študije-doktorske disertacije, ki je izšla najprej nemškem jeziku, potem pa leta 2012 v slovenščini z naslovom Pustiti jezik v vasi – Ohranjanje in opuščanje jezika v Radgonskem kotu. Štajerski Slovenci, v nasprotju s koroškimi Slovenci, nikoli niso imeli svoje gimnazije, ni bilo izobražencev, ni bilo možnosti za življenje s slovenščino od zibelke do groba. Slovenščina je v teh krajih postala izjema celo v družinskem krogu. To potrjujejo tudi statistični podatki ljudskih štetij, in sicer so leta 1880 vsi prebivalci petih vasi Radgonskega kota govorili tudi slovenski jezik, leta 1910 desetletja trajajočega procesa asimilacije. „Biti Slovenec, je bilo tu vedno zaničevano,“ so besede kmeta in podjetnika Josefa Majszana, s katerimi je povedano vse. Z optimističnega zornega kota je mogoče dodati, da se zdaj razmere spreminjajo na bolje, čeprav še zmeraj zelo zelo počasi. Tudi zaradi dolgoletnega zatrjevanja uradne Zbrani v Pavlovi hiši na strokovnem posvetu o slovenščini med funkcionalnostjo in identiteto samo še polovica. V radgonski cerkvi Marije Pomočnice (na njenem pročelju se je ohranil edini slovenski napis) so okoliški župani leta 1920 zahtevali ukinitev slovenskih maš in menili, naj ostane le ena slovenska pridiga za slovenske hlapce. Še hujši je bil pritisk na slovenščino po drugi svetovni vojni, ko so se na Štajerskem močno bali jugoslovanskega komunizma in Tita. Delno so se razmere spremenile, ko je Slovenija postala samostojna država, po šengenu pa prost prestop meje med državama. Zdaj, ko Avstrija zaradi beguncev vnovič kontrolira prihode na svoje ozemlje, je prestop meje sproščen, vsaj na pomurskih prehodih. Izjemno zgovorno je razmere predstavil dokumentarni film Štajerski Slovenci – Nevidna manjšina? avtorja Čedomira Schlapperja, ki ugotavlja, da je pri zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2001 slovenščino kot jezik sporazumevanja navedlo okoli 450 ljudi. Govori jo seveda mnogo več, vendar to raje počnejo doma. V javnosti si želijo ostati nevidni, kar je posledica Porabje, 6. decembra 2018 deželne politike v Gradcu, da so štajerske Slovence v ADP vključili po pomoti. Zdaj teh stališč deželni politiki ne ponavljajo, lokalni pa imajo že več let razumevanje zlasti za delovanje Pavlove hiše, in kar je zelo važno, štajerski Slovenci imajo stalnega člana v sosvetu za Slovence pri zveznem kanclerju. S tem so namreč na zvezni ravni postali priznani kot enakovredna (a žal še ne enakopravna) manjšina v Avstriji. Zdaj sosvetu predseduje predsednica KD Člen 7, Suzanne Weitlaner. Čeprav je poudarek na obravnavi problematike med tisto manjšino, kjer je srečanje, letos torej med štajerskimi Slovenci, sodelujoči izmenjajo uradne in prijateljske informacije iz okolij, od koder so prišli, zelo nazorno recimo v predavanju Dejana Valentinčiča: Jezik kot sredstvo sporazumevanja in izraz identitete: primerjava med zamejskimi in izseljenskimi skupnostmi. Imeli so priložnost zvedeti za razmere v Porabju (Valerija Perger), ne glede na to, da je bil lanski posvet na Gornjem Seniku. Tekst in foto: Ernest Ružič 9 »... na sztári szlovenszki jezik obrnyeno …« - 2. Prvi katekizmuš, prvi abecedarium ston so po hižaj ponüjali za málo cejno Trubera i Dalmatina slovenske knige«. Ne vejmo za gvüšno, ali so nadruknili kakšo prekmursko knigo v Nedelišći ali Lendavi, gde je biu veštauk za vogrske protestantske knige. Nej smo pa gvüšni tö nej, ali je leta 1587 Kranjec Janž Mandelc v Eberaui (Monyo r ó ke r é k ) blüzi Sombo Mihal Sever je v svojoj knigi na kratki dojspiso včenjé tela nadrusvetoga pisma knivo svojo pa protestanti, sprauti do- slovensko knigo »Agenda jobračali evangelije ino Vandalica«. Vej bi pa bilau štenjá za bogoslüžja, depa špajsno, če bi do 1715 ranč cerkvene pesmi so ranč edna drüga prekmurska tak mogli prejkspišavati. kniga nej vöprišla. Gda so vöprišle prve kaj- Zakoj v cejlom 16. pa 17. kavske (rovačke) knige stoletji nega slovenski knig za cerkvene potrejbe, so s té kraj Müre? V krajino so nücali té, v prvom redej večkrat vdarili Törki, bile »Szvete evangeliome« Mi- pa so plemiške (nemesi) kloša Krajačevića s srej- pa cerkvene bojne tö. Düde 17. stoletja. Ta pisanja hovniki so se nej potrüdili, so dühovnicke goršteli v nej je bilau mecenašov tö originalnoj formi ali pa so nej, tihinski gospaudge so je domanjomi geziki bliže se nej brigali za slovensko lüstvo. napravili. Gda so v cajti reformacije Na prvom mesti nadrukniv medjimurskom Nedelišći vane prekmurske literazačnili druknivati kajka- ture stogi Franc Temlin, vske knige, na Nemškom šteri se je na konci 17. ino v Ljubljani pa sloven- stoletja naraudo v vesnici ske protestantske, so v Pre- Krajna v tišinskoj fari. Brokmurje gvüšno prišle té tö. dimo, ka je njegvi oča biu Ništerne reči z Biblije Juri- prejdjen grada v Rakičani, ja Dalmatina ino pesmi, vej bi pa tistoga ipa eden štere je dojspiso Primož prausen paverski sin nej Trubar, svedočijo, ka so mogo štanderati. Temlin osrejdnje slovenske kni- pa se je leta 1714 nutspiso ge poznali s té kraj Müre oprvin na univerzo v Haltö. Meli pa so je zvekšoga le, edno leto kisnej pa v samo ništerni dühovniki Wittenberg. pa škonicke, vej so pa bile Na Nemškom je gorostalo drage, lüstvo pa bi je mo- pisanje Franca Temlina, glo samo sploj žmetno šte- štero je prvo znano pismo ti. Jožef Košič celau piše: od ednoga prekmurskoga »Kranjski kramarje zob- vönavčenoga človöka. V Duga stoletja so v krajini med Mürov ino Rabov oprvin katoličani, sledik njem piše nemškim pie- tel je že na konci svojoga tistom o svojoj domanjoj predgovora dojspiso, ka je krajini, v šteroj nega slo- svojo imé skriu v anagravenski knig. Té protestan- mi. ti so dosta pomagali sla- Franc Temlin v predgovskim narodom, ka aj bi vori svojoga katekizmuša leko njino vöro s pomočja- piše: »Záto tákšim vám uv literature krepšo napra- je potreibno biti; kako vili. Pietisti, s centrom v toi máloi Deci; kotera varaši Halle, so se do kon- mleiko, nei kákšo vládno ca 18. stoletja spravlali z jeistvino potribüje. Na druknivanjem evangeličanski knig za Prekmurje. Prva prekmurska kniga iz leta 1715 je dojobrnjeni »Mali katechismus« Martina Luthera, zvekšoga po peldi vogrske knige »Győri Katechizmus«. V svojom pismi pietistom je Franc Temlin napiso, Prva prekmurska kniga - anagram skriva pisatela ka je obračo »Temlin Ferencza« z nemškoga, vogrskoga pa latinskoga štero gledéč ako smo glih gezika, depa zvekšoga se že vön z otročega račúna je držo madžarske verzije. zrasli, ino smo tá niháli Zvekšoga je dojobračo rejč otročjo šalo, dönok ne boza rečjauv, dosta vse pa je idi náz srám s tov málov vönjau ali cujdau. Decov navküpe katechizTemlin vöpostavi, ka je mus se včiti ...« piso v »našom slovenskom Drüga poznana gorostajeziki« pa ka je katekizmuš la prekmurska kniga je »na čisti slovenski jezik anonimni »Abecedarium preložo«. Tau znamenüje, Szlowensko, za Drobno ka je piso v svojoj raven- Detzo, vön szpüscheno« z sko-goričkoj domanjoj rej- leta 1725. Ne vejmo, gde či, brezi kajkavski form. so ga nadruknivali, v njem Pisatel je oprvin napravo je napisani devet strani: literarni štiluš v prekmur- abeceda, štenjé z vöronaskoj rejči, nüco pa je vogr- vukom ino trgé žoltari. ske litere, štere najdemo že Doj je zapisani deset boži v kajkavski knigaj pa roko- zapauvedi, očanaš, apošpisni pesmaricaj tö. Tau pi- tolska vöra, zajtrašnja sanje je v Prekmurji ostalo ino večerašnja molitev pa za dobri dvejstau lejt. molitev pred gesti ino po Prevajalec je svojo imé njem. Kniga je lüteranska, skriu v velki literaj edno- na njej se čüti, ka je pisatel ga takzvanoga anagrama: dobro pozno katekizmuš z reči »FINNI ZEMLO po- Franca Temlina. TERE« leko preštémo »po Nej poznani pisatel »AbeTEMLIN FERENCZI«. Pisa- cedariuma« tak vči mlajše Porabje, 6. decembra 2018 šteti, prejk drüge Bože zapauvedi: »I-mé-na Bo-se-ga za-man ne vze-mi vu tvo-ia vüsz-ta, ar-ga nes-che Bogh bre-zi ka-sti-ge ni-há-ti, ste-ri go-di nye-go-vo szvé-to I-mé za-ob-sztom ie-mlé vu szvo-ia vü-szta.« Velki prekmurski protestantski pisatel Števan Küzmič je o pisci »Sever Miháo Zvaneča« piso kak čéstnoj kotrigi svojoga naroda. Mihal Sever je biu v artikularnom mesti Nemescsó škonik ino kantor nemške cerkvene občine, depa Slovencov tö. Kak vogrski učitel je mrau v svojom šestdesetom leti, tretja gorostala prekmurska kniga pa je njegvi »Réd zveličanstva«. Knigo je dojobrno z nemške rejči, v njej je dojspiso glavne tale vöre v formi pitanj ino odgovorov, zvün toga pa molitve ino ništerne vogrske pa nemške pesmi v slovenskom geziki. V knigaj Mihala Severa najdemo erično protestantsko pesem, štero je dojobrno na slovensko rejč: »Terdi grád je naš Bog v nebi, orožje i obramba, / On nás z nevoul oslobodi, ka je na nás zdai prišla. / Naš nepriatel, zvoiskouv kou je mel, nás je opásal, ino gori djal, nás ceilo vse skončati.« Leta 1751 je v Nemescsó prišo ino kak naslednik Mihala Severa grato škonik v latinskoj šauli Števan Küzmič. Tam je napiso več kračiši knig pa svoj »Vöre krščanske kratki navuk«, leta 1755 pa je grato pastor v artikularnom mesti Šurd. Tam je dojobrno cejli Nauvi zakon, šteri je eške od tistoga mau najvekše delo v prekmurskoj literaturi. -dm- 10 Kiparka Mihaela Žakelj Ogrin KOT V PRILIKI O DESETIH TALENTIH Ljubezen, čast, naravni mate- koval. dosegla svoj cilj: to svojevrstno riali, trenutek, svetloba in še Ostro oko lahko ob branju Mi- izraznost, ki jo ustvarja, ta žar marsikaj me je obšlo, ko sem haelinih del zazna zelo različ- pa je lasten samo njej. Naravobčudovala lepoto rok umet- ne trenutke in občutke – veliko na materiala – glina in les, nas nice – kiparke Mihaele Žakelj je odvisno tako od materiala, venomer prepričujeta o svoji Ogrin. Velikokrat je samo iz katerega je skulptura obli- »resničnostni« snovi. Kažeta beseda premalo, ko hočemo kovana, kot od barve, svetlobe tako svojo starost in zgodovinekoga »ujeti« no kot tudi zgodbo o svojem na papir in ga nastanku in zgodovino človešpribližati publike rabe. Vsaka snov namreč ki, pa se nam živi v zaporedju časa. Glina kar nekaj časa ima Mihaelino avtorsko znane pusti. Morda menje in je njen osebnostni prav to pomeni, pečat. Prvinskost tega materida je ta oseba še ala je preprosta, daje ji ustvarposebej rojena jalno moč in občutek za obliza ustvarjanje kovanje tistega, kar si sama nečesa lepega najbolj želi. Omogoča ji, da in plemenitega. je unikatna, biti unikaten pa Mihaela Žakelj je izrazit problem slehernega Ogrin, rojena umetnika v današnjem času. leta 1969 v LjubGlina jo navdihuje in se je ljani, je kipardotakne tako, da jo oblikuje v ka in grafičarstvaritve, ki imajo njeno avtorka. Po končani sko znamenje in ki pripadajo Srednji šoli za samo njenemu vsebinskemu Mihaela Ž. Ogrinova pri ustvarjanju oblikovanje in svetu, njenemu življenju in fotografijo je razdajanju. Les je drugačen, nadaljevala študij na oddelku in končno od samega motiva. je topel, ima svoj lastni zapis. za likovno pedagogiko Peda- Občutke, ki se med gleda- In ob ustvarjanju s slehernim goške fakultete v Ljubljani. njem ustvarjajo v gledalcu, omenjenim materialom je kiTam je leta 1993 diplomirala sem omenila zato, ker se med parka mnenja, da glede na to, iz kiparstva pri prof. Dragici opazovanjem skulpture v raz- da je vsak človek čudež zase, Čadež in iz grafike pri prof. Ivu Mršniku. Za diplomsko delo z naslovom Povnanjanje notranjega je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Živi in ustvarja v Žireh na Gorenjskem. Poleg pedagoškega poklica se posveča tudi umetniškemu raziskovanju. V kiparstvu ji je najbližji les, za manjše skulpture pa posega po terakoti. V grafiki ustvarja in raziskuje predvsem v tehniki lesoreza. Grafika, veseli del rož. venca Pogled na njena kiparska dela nam v očeh ustvarja svojevrstno gostoto in toploto. Površi- ličnih dnevnih in vremenskih naj bo tudi v ustvarjanju zvest ne predmetov so s kiparkinim okoliščinah lahko spremenijo svojemu bistvu. orodjem zglajena ali narezlja- v svojstveno doživetje prosto- Mihaeli Žakelj Ogrin so prav na do popolnosti. Ves proces ra in kraja. Oblike se gledalcu tako blizu lesorezi. Ob tem mi lahko primerjamo s kamenč- bleščijo v nadnaravni luči, je všeč, kako je tehniko Mihakom, ki so ga obdelovali vodni njihov izraz pa je mnogokrat elinih lesorezov predstavil slivalovi in je nato prijeten za poln milosti. Njihove geste so kar Matej Metlikovič, ki pravi: oko – ne le zaradi njegove po- do zadnjega premišljene. Šele »Ko odtisnemo črno barvo z menljive in edinstvene oblike, nekoliko bolj od daleč vzklije lesene plošče, največkrat ne ampak zato, ker izraža, kako prava podoba. Kiparka bi ne- dobimo povsem polne, zaprte se je počasi in plemenito obli- dvomno z drugo tehniko težje črnine tako kot pri linorezu. Črnina lesoreza je prepredena s takšno ali drugačno teksturo, ki jo določa struktura lesa, letnic ali celo grč; pri tem pa lahko igra svojo vlogo tudi zunanji obris grafične ploskve, lahko tudi obris prežaganega debla. Les je namreč živa snov, Mati in otrok je ena sama manifestacija življenja, gibanja in rasti. Zareza z grafičnim nožem to življenje sicer rani, a ga človeško dopolni in nagovori. Če nastaja grafična risba v sozvočju z dušo materiala, vnese vanj novo kvaliteto. Ko grafično ploščo odtisnemo, dobimo žareče bele sledi v črnem polju oziroma prostoru. To so sledi svetlobe, luči, človeške izkušnje. Luč sicer nastane iz ureza, iz posega v površino, kar povzroča bolečino, a le tako moremo s svetlobo in formo oplemenititi, osmisliti temino praznine, ta večni molk črnega ... Vsaka od grafik išče svoje dopolnilo in hkrati opozarja gledalce na svoj navdih, ki je v sporočilu katerega od psalmov. Tako povsem nevsiljivo nagovarja, da se preko podobe in božje besede v osebni tišini vsak od nas sreča s seboj in svojim Stvarnikom.« Kiparka pravi, da jo svetopisemske zgodbe zelo bogato nagovarjajo, da so del nje same in zato so tudi prisotne Porabje, 6. decembra 2018 v večini njenih del. Zanjo je njeno umetniško in s tem tudi vsebinsko izhodišče prav iskanje resnice, ne glede na to, ali upodablja naravo ali portret. Umetnost se mora dotikati življenja, sicer je mrtva. Kar išče, je smisel bivanja; v veri, v nadnaravni prisotnosti v vsem, kar jo obdaja, in s tem si želi, da bi bilo to pristno tudi v njenih delih. Žakelj Ogrinova pravi, da se njena pot oblikuje počasi, saj meni, da smo vse, kar imamo, prejeli. Mnogokrat se ji zdi, da bi morala bolj obračati tisti talent, ki ji je bil dan. Čuti, da je tako, kot v priliki o desetih talentih – tudi če imaš enega, pa ga obračaš, bo iz njega nekaj, sicer ti bo odvzeto še to. Prepričana je, da sta tudi v njenem ustvarjanju pomembna zaupanje in predanost. Kiparstvo je njen poklic, razmišljam. Njena sled se ustavi zdaj v glini, zdaj v lesu, drugič se spet odtisne v grafiko. Venomer se sooča z minljivostjo oblik in nenasitno željo po rojevanju novih. V središču umetničinega ustvarjanja je človek. Človek, spremenjen v znak, šablono, fosilni odtis, v simbol … V njeni glini je mnogokrat ujeta bežnost, trenutek, površinska napetost, odsev ali lebdeče trajanje. Njene podobe nas nagovarjajo z različnimi duhovnimi stanji in med njimi traja globok dialog, živa govorica vere, ljubezni, upanja in medčloveške bližine. Podobe so predstavljene z velikim občutkom, v sebi nosijo svoje sakralne zgodbe, mi pa se jim lahko približamo le s svojim doslednim opazovanjem. Mojca Polona Vaupotič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 30.11.2018, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 DOBER DAN, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.25 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, GLOBUS, TOČKA PRELOMA, 15.20 MOSTOVI - HIDAK, 16.05 DUHOVNI UTRIP, 16.25 KOZMO: JAJCA PAPIG, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.15 RIJA IN KROKODIL, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, 22.20 LOKALNE VOLITVE 2018 – MARIBOR, 22.30 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 GOSPOD KLEIN, FR.-IT. FILM, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 30.11.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 9.05 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.05 HALO TV, 11.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.40 DOBRO JUTRO, 15.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA, 16.05 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA ODDAJA, 16.35 MIGAJ RAJE Z NAMI, 17.10 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 20.00 HITRA SMUČINA, ODDAJA PRED ZAČETKOM SEZONE ALPSKIH SMUČARK V HITRIH DISCIPLINAH, 20.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 21.00 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (Ž): ČRNA GORA: SLOVENIJA, 23.00 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.45 VIKEND PAKET, 2.10 VIDEOTRAK, 3.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 4.25 ZABAVNI KANAL, 5.25 VIDEOTRAK SOBOTA, 08.12.2018, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.55 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 9.20 MALE SIVE CELICE, 10.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 10.15 ČIST ZARES: KULINARIKA, DOK. SER., 10.45 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 11.40 TEDNIK, 12.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA ODDAJA TV, 14.30 MAME, SLOV. NAN., 15.00 AMBIENTI, 15.35 PROFIL, 16.10 ČLOVEŠKI LABORATORIJ, BRITANSKA DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 7.20 MESTNE PROMENADE: LJUBLJANA, DOK. SER., 17.50 KUHARIJA NA KUBIK, KUHARSKA ODDAJA, 18.25 OZARE, 18.30 REAKTIVČKI, ITALIJA, RIS., 18.40 MIMI IN LIZA, RIS., 18.50 MIRIAM, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.45 MAME, SLOV. NAN., 22.15 POROČILA, 22.40 ANOMALISA, AM. FILM, 0.10 PROFIL, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL SOBOTA, 08.12.2018, II. SPORED TVS 6.00 10 DOMAČIH, 6.30 NA LEPŠE, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 8.25 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 9.30 ČAROKUHINJA PRI ATU, 9.55 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 11.10 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 12.30 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA – SV. POKAL, 12.55 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 14.00 BIATLON – SV. POKAL, 15.50 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 17.55 ROKOMET (Ž) - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.05 DOVOLJENA LJUBEZEN (IN SPOLNOST), NEMŠKO-LIBANONSKI FILM, 21.45 TELEVIZIJSKI KLUB, 22.35 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 23.35 TISTA ČRNA KITARA, KONCERT VLADA KRESLINA, 2.10 VIDEOTRAK, 3.10 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 4.35 ZABAVNI KANAL, 5.20 VIDEOTRAK NEDELJA, 09.12.2018, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 KOZMO: UKRADENI RAČUNALNIKI, BELGIJSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 DOBRODELNI VIKEND - SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.00 DEKLE PO IMENU VARPU, DANSKO-FINSKI FILM, 16.50 KINO FOKUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 ZMAJČI ZMAJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 KU'DAMM 56, NEMŠ. NAD., 20.50 INTERVJU, 21.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.10 GOVORI GLASNEJE, DOK. FILM, 23.10 ZA LAHKO NOČ: M. ŠPAREMBLEK: ENIGMA GALLUS, TV BALET, 0.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 DNEVNIK, 1.15 ZRCALO TEDNA, 1.40 INFO-KANAL NEDELJA, 09.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 DUHOVNI UTRIP, 6.45 GLASBENA MATINEJA: OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTVS - SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN OTROŠKE IGRE, 7.15 MESTNE PROMENADE: LJUBLJANA, DOK. SER., 7.55 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 8.45 ŽOGARIJA, 9.25 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 10.25 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 11.30 BIATLON – SV. POKAL, 12.25 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 13.25 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 14.30 BIATLON – SV. POKAL, 15.25 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 17.55 ROKOMET (Ž) - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.10 ATTENBOROUGH IN MORSKI ZMAJ, DOK. ODD., 21.10 NESMRTNI, ODDAJA O ŠPORTNIH VELIKANIH, 21.35 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 22.30 AMBIENTI, 22.55 AVTOMOBILNOST, 23.30 VSE JE MOGOČE, 1.20 VIDEOTRAK, 2.25 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 4.05 ZABAVNI KANAL, 5.20 VIDEOTRAK PONEDELJEK, 10.12.2018, I. SPORED TVS 6.10 UTRIP, 6.25 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 KUHARIJA NA KUBIK, KUHARSKA ODDAJA, 10.50 10 DOMAČIH, 11.20 DOBRODELNI VEM!, KVIZ, 12.05 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 12.30 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 SVETO IN SVET, 14.30 S-PREHODI, 15.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.30 OSMI DAN, 16.00 Z GLASBO IN S PLESOM: OPERNE ARIJE, 16.25 KOZMO, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 OSVEŽILNA FRONTA: DROGE, 17.55 NOVICE, 18.00 MAKROREGIJE - ALPSKA, 18.05 BACEK JON, RIS., 18.10 PRINC KI- KI- DO: STEKLOFON, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 OSREDNJA DRŽAVNA PROSLAVA OB CANKARJEVEM LETU, 21.05 POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, TV-PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 22.40 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.35 PISAVE: PÉTER NÁDAS, 0.15 IZGUBLJENI RAJ, EST.-NEMŠ. FILM, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, 2.15 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL PONEDELJEK, 10.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.15 VARUHI CIVILIZACIJE, DOK. FILM, 9.20 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 10.25 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.30 DOBRO JUTRO, 14.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.15 AVTOMOBILNOST, 16.00 IZZIVI – OBRT IN PODJETNIŠTVO, 16.30 HALO TV, 17.10 UMOR, JE NAPISALA: FILMSKI TRIK, AM. NAN., 18.10 TELE M, ODDAJA TV MARIBOR, 18.40 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA, MAGAZINSKA ODDAJA, 20.00 SVETOVNI POPOTNIK: Z OKUSI OKOLI SVETA, 21.00 ZAUPAJ MI, BRIT. NAD., 22.10 ŽVIŽGAČI DIGITALNE DOBE, DOK. FILM, 23.35 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.30 VIDEOTRAK, 1.35 ZABAVNI KANAL, 5.20 VIDEOTRAK TOREK, 11.12.2018, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 DOBER DAN: KUHANJE V KOPRSKEM STUDIU, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA, 12.30 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 OSREDNJA DRŽAVNA PROSLAVA OB CANKARJEVEM LETU, 14.35 KINO FOKUS, 14.50 CITY FOLK - OBRAZI MEST, DOK. ODD., 15.15 LUČKA – PITYPANG, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.45 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.10 GOVOREČI TOM IN PRIJATELJI, RIS., 16.20 KOZMO, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 KODA, 17.55 NOVICE, 18.05 ŽVENKCI, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 CANKAR, DOK. FILM, 21.40 50 KNJIG, KI SO NAS NAPISALE: IVAN CANKAR: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PRIČEVALCI: MARIJA TRČEK, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 INFO-KANAL TOREK, 11.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!,, 8.10 ENKRATNI DUET, DOK. FILM, 8.30 ŽOGARIJA, 9.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.50 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.00 HALO TV, 11.55 PLAVANJE – SV. PRVENSTVO V KRATKIH Porabje, 6. decembra 2018 OD 7. decembra DO 13. decembra BAZENIH, 14.30 VSE JE MOGOČE, 16.10 ČAROKUHINJA PRI ATU: IZRAEL, 16.30 HALO TV, 17.10 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 18.10 TELE M, 18.40 PRIMORSKA KRONIKA, 18.55 KDO SI PA TI?, DOK. SER., 19.20 SKOK, OBRAT, ZDRS, DOK. FILM, 19.40 SKRIVNOSTNI KJOTO, JAP. SER., 20.10 SMUČANJE, SV. POKAL, 21.40 AKCENT, 22.35 PALAČE LJUDSTVA, DOK. ODD., 23.30 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.25 VIDEOTRAK, 1.30 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 2.45 ZABAVNI KANAL, 5.20 VIDEOTRAK SREDA, 12.12.2018, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 DOBER DAN: IZ MARIBORSKEGA STUDIA, 11.00 VEM!, KVIZ, 11.35 SLASTNA KUHINJA, 11.50 PISAVE: PÉTER NÁDAS, 12.30 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 INTERVJU, 14.25 DUHOVNI UTRIP, 15.00 MOSTOVI - HIDAK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.40 MALE SIVE CELICE, 16.20 KOZMO, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 TURBULENCA, 18.10 TROBKA IN SKOK, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: SKUPAJ, SLOV. TV-FILM, 21.30 50 KNJIG, KI SO NAS NAPISALE: FRAN LEVSTIK: MARTIN KRPAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 PANOPTIKUM, 23.55 TURBULENCA, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL SREDA, 12.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.10 PRAVI VAL, DOK. FILM, 8.25 LUČKA - PITYPANG, 9.10 10 DOMAČIH, 10.00 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.10 HALO TV, 11.55 PLAVANJE – SV. PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 14.30 DOBRODELNI VIKEND PAKET, 16.40 AMBIENTI, 17.10 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 18.10 TELE M, ODDAJA TV MARIBOR, 18.40 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 19.25 SKRIVNOSTNI KJOTO, JAP. SER., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NA UTRIP SRCA: EN, DVA, TRI – NA LEPI MODRI DONAVI, DOK. FILM, 21.00 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 22.00 NIKOGARŠNJI OTROK, SRBSKO-HRVAŠKI FILM, 23.30 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.25 VIDEOTRAK, 1.30 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 2.50 ZABAVNI KANAL, 5.20 VIDEOTRAK ČETRTEK, 13.12.2018, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.30 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 AKCENT, 14.30 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 PRAVA IDEJA, 16.25 KOZMO, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 MAKROREGIJE - ALPSKA: ZADRUŽNIŠTVO V ALPAH, 18.05 BALONČKOVO, RIS., 18.10 MIŠO IN ROBI, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEŠ 6, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 OSMI DAN, 23.25 POT DO PRAVICE, NEMŠKA MINISERIJA, 1.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.15 INFO-KANAL ČETRTEK, 13.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 NA LEPŠE, 8.45 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 10.50 KODA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.55 PLAVANJE – SV. PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 12.25 DESKANJE NA SNEGU – SV. POKAL, 13.40 PLAVANJE – SV. PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 14.10 BIATLON – SV. POKAL, 15.35 TELEVIZIJSKI KLUB, 16.30 HALO TV, 17.10 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 18.10 TELE M, 18.40 PRIMORSKA KRONIKA, 18.55 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 19.20 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 19.40 SKRIVNOSTNI KJOTO, JAP. SER., 20.00 AVTOMOBILNOST, 20.50 NOGOMET - EVROPSKA LIGA, 23.00 PLAVANJE – SV. PRVENSTVO, 23.30 NOGOMET EVROPSKA LIGA, 0.00 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.45 VIDEOTRAK, 2.50 ŠPORT, 4.10 ZABAVNI KANAL, 5.20 VIDEOTRAK 10-letnica PS Rožmarin Plesna skupina Rožmarin Društva upokojencev Monošter je desetletnico delovanja obeležila z gala programom v gledališki dvorani. Plesni krožek Rožmarin so februarja 2008 ustanovile mlajše članice DU Monošter, ki z veseljem plešejo. Namen plesnega krožka je dvojen: po eni strani zagotovitev aktivnega druženja članicam z različnimi plesnimi koreografijami, po drugi strani pa popestritev mestnih prireditev za upokojence. L.R.H. Foto: Károly Varjú TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Že dolga leta pojejo skupaj Izredno zanimanje je spremljalo letni koncert zbora Szivárvány (mavrica) iz Monoštra, ki so ga pred kratkim priredili v refektoriju nekdanjega samostana. Lepo obnovljen prostor je napolnilo več kot sto poslušalcev, ki so navdušeno pozdravili zbor, ki ga vodi glasbena pedagoginja, nekdanja ravnateljica monoštrske glasbene šole Bernadett Csider Szabó. Pri zboru poje tudi nekaj Slovenk. Zbor je tokrat ob glasbeni spremljavi zapel zimzelene melodije iz sveta pop in filmske glasbe. Koncert je trajal približno 80 minut, na njem je gostoval komorni zbor MIXOLID iz Zalske županije, oba zbora sta požela buren aplavz občinstva. L.R.Horváth