Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
HHBRIBOlfSlII DELBVEG
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-' lica št. 5.
Telefon 3IVI.
Letnik 2.
Maribor, petek 10. januarja 1919.
Štev. 7.
Računi Italjanov in Nemcev.
Pred "ledni se je po listih siril glas, da Nemci, zlasti v Beljaku in Celovcu kličejo Ita-ljane v pomoč. Takrat se je reklo, da jih kličejo radi nas, Jugoslovanov, in nihče ni mislil na kake gospodarske vzroke. Meni je že tedaj šla po glavi misel, da so morda tudi Italjani iskali zvez * Nemci in da imajo svoje špekulacije
Danes, ko Italjani nameravajo zasesti Beljak, je stvar že čisto očitna.
Kdor ve, da bi radi Italjani obdržali Trst, ta razume, da bi potem hoteli imeti tudi zvezo črez Goriško z Nemško Avstrijo, ker tedaj, ako bi te ne imeli, bi jim mi Jugoslovani lahko zaprli iivoz, s čimer bi Trst kljub trditvam nekaterih narodno-gospodarskih znanstvenikov izgubil mnogo svoje vrednosti. Zato iščejo Italjani stiko z Nemci. Trbiž so že zasedli, Beljak bi še radi. In če bi napravili zvezo črez Predil, torej železnico Trbiž—Kanal (na Goriškem), zvezo, ki so jo imeli v mislih tudi že avstrijski strategi, potem bi si Italjani z majhnimi stroški odprli pot Celovec-Beljak-Tfbiž-Gorica-Trst.
Takšni so torej ti načrti. Ravno danes piše graška »Tagespost« o podobnih željah avstrijskih Nemcev in ti pravijo, da je treba takoj začeti o tem problemu se pogajati z Italijo.
Seveda so to računi brez nas.
Treba torej, da posvetimo tem namenom vso svojo pozornost.
Razumeti pač moramo te italjanske, še bolj pa nemške želje. Saj bi mi Nemcem absolutno ne mogli zapirati pota v Trst, saj to bi bila gotovo življenska potreba za avstrijske Nemce, zlasti ako se ne združijo z Nemčijo. A da bi mi ne imeli nobene besede in da bi Trsta ne zahtevali zase, saj kot mednarodno pristanišče za uvoz in izvoz, tega naj Nemci in Italjani ne pričakujejo.
Mi Nemcem hočemo pustiti Odprto pot do morja, za to pa ne bomo žrtvovali cele Goriške in Trsta. To naj si Nemci zapomnijo in zapišejo za ušesa. > v
Program novega župana.
Naš urednik je imel včeraj razgovdr z novim županom g. dr. Pfeiferjem, ki je razvil sledeči gospodarski program za mesto v bližnji bodočnosti:
»V prvi vrsti bom skrbel za prehranojn za kurjavo. Gledal bom, da dol i mesto toliko množino Špeha iz Hrvatske in Slavonije, da bo ta množina pritisnula samo ob sebi na cene Špeha. Že te dni pride en vagon. Sporazumno z vodjo okrajnega glavarstva, g, dr. Lajnšicem, nameravam ustanoviti mestno tržišče, kjer se bodo
prodajala vsa živila, katera bom skušal spraviti v toliki množini na trg, da jim bo cena padla.
Tudi za kurjavo bo k malo preskrbljeno Pritisnil sem na vlado, da nam da dovolj premoga. Storil sem vse potrebne korake, da dobi plinarna dovolj premoga.
Mestno kopališče se že otvori prihodnjo soboto. Pri pregledovanju 'tega mestnega podjetja se mi je poročalo, da nihče ne porablja pršne kopeli, ki je namenjena v prvi vrsti za delavce. Pripravljen sem znižati cene, samo da bi se delavstvo bolj posluževalo te higijenično tako važne naprave.
Stopil sem v dogovor z vodjo elektrarne v Falu, ki mi je poročal, da je sedaj nemogoče upeljati elektriko do mesta, ker je delo s cementom pri mrazu in mokroti nemogoče. Tudi primanjkuje potrebnega malerijala. Kakor hitro pa dobi mesto elektriko, in to bo najbrž takoj spomladi, treba bo začeti misliti na električni tramvaj, ki bo tudi vezal mesto z okolico.*
Političen pregled.
Regent Aleksander odpotuje v Pariz.
Listi poročajo, da odpotuje regent Aleksander 15. ali X16. t. m. iz Belgrada v Pariz,, kjer se bo mudil piibLžno dva meseca. Ob povratku v domovino se bo nastanil za en mesec v Zagrebu.
Žigosanje bankovcev. Beograd, 8. januarja. V Belgradu se je že pričelo žigosanje ali štampiliranje avstro-ogrskih bankovcev in bolgarskih levov. Doslej se je ožigosalo že okrog 5 milijonov kron in levov. Vtisek te odredbe na prebivalstvo je nadvse povoljen. Kurz krone se je jel brzo krepiti. Cčne živil so jele paditi.
Atentat na dra. Kramara. Praga, 8. januarja. Ko je dr. Kramar ob 2. popoldne zapustil* svoj salon v ministrskem predsedništvu je nenadoma od zadaj oddal nanj mlad človek strel iz revolverja. Krogla pa je izgrešila svoj cilj in se odbila od nasprotnih vrat. Dr. Kramar se je obrnil proti napadalcu, ki je v istem tre-notku oddal nanj drugi strel. Krogla je zadela dr. Kramara v desne prsi,- obtičala pa je v beležnici, ki jo je nosil v prsnem žepu. Napadalca so takoj prijeli. Piše se Alojzij Straštny, je pristaš socialno-demokratske stranke in pisar v skladišču državne železnice v Pragi. Aretiranec je izjavil, da so pred par dnevi v nekem udruženju, o katerem je odklonil podrobnejše pojasnilo, sklenili napad na ministrskega predsednika, on sam pa *e je javil, da ga izvrši. O povodu za napad' in o podrobnih okolnostih aretiranec ni hotel dati nobenega pojast ila.
Na Ogrskem straši — boljševizem. Budimpešt i,- 8. januarja. V mestu so še vedno razširjene vesti o pričakovanem boljševiškem
uporu. Boljševiška nevarnost je tudi vzrok ministrski krizi. Meščanski ministri zahtevajo energične odredbe proti boljševikom. Socialni demokratje v kabinetu pa se nočejo pridružiti tej akciji. Meščanski ministri zahtevajo docela meščansko vlado, ki naj bi zatrla boljševizem. Ministrski predsednik Karolyi nasprotuje tej zahtevi in hoče še nadalje delovati s socialnimi demokrati. Ministrski svet se je posvetoval •Jso noč, vendar se še ni odločil.
B6ji v- Berlinu. V noči na 8. jan. so poulični boji narasli do nepresežne silnosti. Od 11. ponoči do 5. zjutraj so strahovito vsipali topovi svoj ogenj na Berlin. Grizenje topov in streljanje iz strojnic se je mepjavalo, kakor bi stalo mesto sredi bitke. Dopoldne so se pocestni boji s s.odejovanjom strojnic in topov poostrili. Vlada je mogla obdržati svoje postojanke. Vse napade so vladne čete odhile. Kakor kaže, so imele opoldne vladne eete premoč..
Boji na Koroškem.
Borovlje v rokah Nemcev. V torek ob
5. zvečer začela se je ljuta borb^ za Borovlje in okolico: Slovenskih in srbskih vojakov je bilo tedaj še okoli 60, bržkone malo manj, ker je ta oddelek že prej imel hudo borbo pri Svetni vasi, kjer je bil vjet tudi major Lavrič. Še le drugi dan po 10. uri dopoldne je bilo mogoče Nemcem, ki so. prišli' od vseh strani, zavZeti Borovlje. Nemcev in nemškutarjev, je bilo prilično 900 mož, pozneje^ še več. Nemške bande so bile namreč oborožile tudi nemške in* nemškutarske civiliste, ki so začeli tudi streljati na naše vojake. Ti so se držali izredno hrabro in so se tudi jako spretno umikali. Po dva vojaka sta branila razne prehode in mostičke. Naše strojnice so kar žele v nasprotnih vrstah. Posebno hrabro so se borili Srbi Srb je spravil še v zadnjem trenutku strojnico na stolp in je s, to strojnico streljal tako dolgo, da je bil težko ranjen. Nemci so bili nastavili pred začetkom boja svoje topove proti Borovljam in so težko poškodovali hiše svojih lastnih privržencev. Tudi cencev, kjer so se zbirali* ranjenci, je močno trpela. Nemške bande so ubile slovenskega trgovca Renk o ta, razdejale župnišče" in druge slovenske hiše. Še ob koncu boja so naši pod goro' nasprbtnikom vzeli eno strojnico in vse nasprotnike pobili. Končno so se v redu" umaknili čez Bajtiše ih Sele v Železno kapljo. Imeli so primeroma malo izgub. Nemci so bili pritisnili od treh strani Na dveh krajih iz Celovca in iz Rožne doline v smeri od Po-droščice.
Uradno poročilo. 8. t. m. ob pol 8. uri
zvečer iz uradnega vira: Po hudem topniškem ognju so Nemci včeraj ob 3. uri popoldne predrli čez most pri Strugi, severno od Borovelj, in so napadli naše postojanke na južnem Dravskem bregu. Protinapad naše majhne čete jih je začasno vrgel čez most nazaj. Pri zopetnem s premočnimi, silami 'izvršenem napadu se je posrečilo Nemcem napredovati do Goric in Pod-gore. Pri tem napadu sta bila ranjena in ujeta
Maribor, dne 10-. januarja 1919.
Mariborski delavec.
Štev. 7.
poveljnik naših čet na južnem Koroškem major generalnega štaba pl. Lavrič in njegov pobočnik poročnik Sernik. Vsled ogromne premoči so se naše čete danes po boju umaknile iz Borovelj. Pri Podroščici so naše čete napredovale. Cel dan je bil hud artiljerijski ogenj. Na Spodnjem Štajerskem in pri Velikovcu je položaj neizpremenjen.
Mariborske novice.
Jugosl. soc. dem. stranka priredi 19. t. m. ob 9. dop. v Ljubljani vseslovensko strankino konferenco. Na konferenco imajo poslati delegate vse krajevne pol. organizacije, za vsakih 50 članov po enega. Strokovne skupine za vsako deželo po enega.
Odborova seja jugosl. soc. dem. stranke se vrši v soboto ob 6. uri v Klubovi sobi Narodnega doma.
Predavanje o jugosl. nar. pesmi. V nedeljo 12. jan. bo predaval profesor dr. Maks Kovačič o narodnih pesmih Jugoslovanov, zlasti o srbskih. Začetek ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma.
Dramatično društvo naznanja, da so se zaradi predpriprav za gledališke predstave pevske vaje prekinile. Tudi plesne vaje se ne morejo začeti, dokler ne dobimo plina.
Plemenit čin srbskih vojakov v Ljubljani. Dne 27. decembra 1918, je umrl v Ljubljani v vojaški bolnici vojak prve poljske baterije Milorad Nikolič. Na dan njegovega pogreba so njegovi prijatelji, podoficirji ii) prosti vojaki zbrali med seboj 200 I< z namenom, da se pokojnik vpiše v kako dobrotvorno slovensko dritštvo. Svota se izroči »Matici Slovenski«, ki jo bo upravljala po želji dobrih tovarišev pokojnega Milorada Nikoliča.
Jugoslovanski konzuli. Zagreb 7. t. m. Za London je določen dr. Joso Smodlaka, za Rim dr. Melko Cingrija. Za Madrid je bil določen dr. Tresič-Pavičič, ki pa ni sprejel imenovanja.
Obsodba zagrebških demonstrantov.
Nadporočnik Jarouš je obsojen na 4 leta ječe in je odpuščen iz armade.. Drugi so bili obsojeni na kazni 2—7 let in so bili objednem degradirani.
Razgovor z slovenskim ujetnikom, ki je pribežal iz Italije. Italjani razven one legije pod poveljstvom dr. Pivka, katero so dovolili radi'Cehov, ki so bili tudi med njimi, nisp dovolili jugoslovanskih legij. Pač pa so jih pustili kot nekakšne komitadže bojevati se na frbnti. Tem ljudem se je v splošnem orecej slabo godilo. Izrabljali so jih brez vsake velikodušnosti. Eden teh je sedaj prišel sem v Maribor. Vprašal sem ga, kakšno je kaj ,razpoloženje v Italji. Rekel je: .Pred polomom naših armad, ko se je v Italiji začelo govoriti o italjanski ofenzivi, je delavstvo par dni štraj-kalo. Potem so se dali spet pregovorili, in s francosko-amerikansko pomočjo so udrli preko Pijave. Sedaj pa se spet pojavlja, 'zlasti med industrijskim delavstvom, revolucionaren duh, ki bo v Italiji morda vodil do političnih iz-prememb, morda tudi proti imperijalističnim tendencam vlade. Francozi, ki iz nekega praktičnega sovraštva gledajo s posmehljivim pogledom na Italjane, so bolj na strani Jugoslovanov, kar so našim častnikom vedno priznavali. Saj pa imajo Francozi tudi svoje interese v Jadranskem morju in ne bodo pustili Italja-nom neomejenega gospodstva. Italjani seveda zato niso priznali in dovolili naših legij, ker vedo, da je konflikt z nami neizogiben, ako vztrajajo' ob svojih nesramnih zahtevah. In zato se celo bojijo pustiti naše.ujetnike domov. Da takšna je .italjan.-ka pravičnost, njih kultura'in svoboda. Preveč imajo masla na glavi!“
Oderuštvo še radi drobiža. Bil sem v
prodajalni da kupim kos klobase. Ko vprašam za račun, zahtevajo 8 vin. več, kakor je znašalo blago; najprvo brez opravičbe. Opozorjeni na to, se mi reče, češ'da,nimajo drobiža. Tako torej. Mesto da bi kupcu pustili 2—3 vinarje, ra-čUnijo kar 8—10 več. To se pravi, da na ta način oderuštva profitira trgovec rečimo pri 3000 I< okrog 100 kron še poseben dobiček. Proti temu treba bo z vsemi sredstvi nastopiti. Pazite torej konsumenti in naznanite nam imena vseh takih oderuhov !
Šola na Studencih. Tam kraljujeta še vedno nestrpna šovinista nemška, Hallecker in Maier. Slov. starši so se že pritožili na tukaj-, šnji Nar. svet, a ona dva sta še vedno tam. Kako dolgo še? Boljše bi bilo šolo zapreti, kakor pa, da ti hujskači še rovarijo proti naši, državi.
Previdnost na Spodnjem Štajerskem.
Iz krogov Narodne vlade se nam poroča: Po Spodnjem Štajerskem se pojavljajo med ljudstvom razni elementi, ki sejejo med narod nezadovoljnost proti Jugoslaviji. Pribijemo, da sa ti ljudje ali odstavljeni uradniki nemške narodnosti ali pa drugi došleci iz nemške Štajerske. Ljudstvo se svari pred takimi notranjimi sovražniki naše države! Dolžnost vsa ega zavednega Jugoslovana je, da vsako hujskanje proti naši držayi in netenje/ nezadovoljnosti rried ljudstvom na 'mestu z vso odločnostjo zavrne in dotičnika takoj bodisi županstvu bodisi orož-ništvu ali sodniji ovadi. Pometimo po svoji zemlji z vsemi elementi, ki rujejo zoper novi red.
Tihotapstvo na železnici. Zvedeli smo, da nekteri železničarji, zlasti strojevodje, ki še vedno z bolečino ' gled-ajo v Nemško Avstrijo, skušajo celo na strojih utihotapiti blago kakor n pr. slanino, mdst in dr. črez našo mejo. Opozarjamo na to tukajšnjo kontrolno vodstvo na kolodvoru in tudi ono v Špiljah! Klin.s klinom I
Tudi sladkorja ni! Uradu za prehrano se je posrečilo dobiti zveze s češko vlado, katera je obljubila, da nam dopošlje 60 vagonov sladkorja. Na drugo stran pa dobiva Dunaj vsak dan 40 vagonov, katere hvaležno v malho spravlja, medtem ko' štajerski Nernci sladkor, ki je nam namenjen, zaplenijo. To se pravi: naravnost ukradejo ga nam 1 Upamo, da se bo to nečuveno postopanje Nemcev izvedelo tujdi na Češkem, kjer bodo.venda/ imeli toliko človekoljubja, da zapro sladkor'' Nemcem, če ga Nemci nam zapirajo!
Zboru Dramatičnega društvd! Da ni prišel pri zadnji priredbi do veljave, tega je bilo krivo največ tudi tO, da je nastopil na prostoru, preveč zaprtem in ker moški zbor ni stal višje. Pri zboru samem, zlasti pri pevkah smo pogrešali nijans v petju Preveč vpitja, 'nobenega piano, kaj še pianissimo. Tega bo treba, zlasti če so pesmi že dovolj naučene.
Zaplenilo se je obilo živeža predsinočejšnim na glavnem kolodvoru.
„Sokol“ v Mariboru ima v soboto 11. jan. ob zvečer v Narodnem domu občni zbor.
Maribor pleše. (Dopis) Raznaša se ve-/ sela (!) novica, da bode baje v soboto zvečer v Narodnem domu zopet plesna zabava. Ta mlada, plesa željna gospoda naj vendar premisli, da je naša mlada Jugoslavija od nemške strani ogrožena, da prelivajo naši in srbski vojaki kri za naš.o svobodd. Ako so tako navdušeni za plesne zabave, tedaj naj gredo na koroško'»plesat«. Ljubljanski časopisj kličejo mladino k obrambi domovine, mariborski Slovenci pa k »plesu«. Ako mislite na ta način pomagati pri zgradbi Jugoslavije, potem vas. ne potrebujemo. Sedaj je čas resitega dela, a ne zabave Posebno nežni spol bode žel vsestransko zaslugo in priznanje, ako bode manj
pretiraval ter posnemal raje koroške nemke pri
delu za uspdo Proč- torej? sedaj s’zabavami, ker
časi so resni — Več treznih vojakov.
Prebivalstvu mesta naznanja prebran- . jevalni urad, da nima ne sladkorja ne petroleja. ! Sladkor, je že na poti.
Karte za sveče so .samo veljavne če imajo štempel „B. K. A. Marburg."
Svinjsko meso se bo prodajalo v soboto od 2. popoldne klg. po 14 K- pri sledečih me- j sarjih : Kirbiš, Polegek, Hohnjec, Filipič.
Štetje odjemalcev.' Vse prodajalne kruha ’ morajo l/l. januarja odrezek »Kruh 4« s prvim j tedenskim odrezkom odrezati. Te odrezke, zložene po 100 komadov ('Za težake posebej), morajo oddati 13. januarja v uradu za ‘krušne karte. ! Istočasno se morajo oddati tudi dnevne karte. Potrebna pojasnila prii občinskem prehranjeval- : nem ,uradu.
Zadnje vesti.
Žppnik Meško umorjen. Znanega slovenskega pisatelja župnika Meško so nemški vojaki umorili in vrgli v Zilo.
Boji na Koroškem. Iz Ljubljane smo dobili ob sklepu lista poročilo: Blizu Borovlj so dobile naše čete ojačenja, posebno topništvo. Nemški napadalci so imeli v našem topniškem ognju grozovite izgube. Vzhodno od Velikovca so izvršili Nemci napad, ki smo ga odbili. Velikovec je naš!
Jože Ulaga, legetnim cesta 21
priporoča
blago na obleke za moške in ženske, druk in drugo manufakturno blago, ter kravate, kolirje in srajce. 1
Karbidne svetilke
za gostilne, stanovanja, hleve,' 6.ur razsvetljave stane 20 do ; 25. h. Karbid po peni. Veljka zaloga okvirjev in . foto-graficniii predmetov.	3—:2 ?
C. Th. Mayer
Maribor, Zg. Gosposka ulica 39.
Popolno sedlo in do^ro,ohra
a upmum	njena	ledenica
(omara) za domače gospodarstvo se po ceni proda. Ptuj, Scheibel, Anastasius Grtinova ul. 20.	2—2
Jural Gredlič, brivec
v Tegetthoffovi cesti 22 *e prfporoCa jugo* slovanskemu občinstvu.
.__ i>
Slovenske gostilne v Mariboru :
KirbiS v Vitrinjskl ulici, Narodni dom, | Meden m Goleč na Tegetthoffovi cesti, ter
. Rapoc na, Tržaški cesti.
Urar Franjo Bureš, leoettDollova cesta 39
.	■	prevzame	vsa popravila.
Prva jugoslovanska veletrgovina papirja in galanterije
Vilko Weixl
Maribor, glavni trg 22
priporoča vsakovrstne razglednice, papir, knjige s j povesti za mladino in odrasle, knjige z podobanci, i albume, igrače i. t. d.
izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru,