59. številka.
Ljubljana, petek 12. marca.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
It    !   * hm k dan, i/vzeinsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pnjiiuan za a v b t ro-ogers ke dežele za celo leto 16 p!., za pol leta 8 gt Ik   rtn leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pnSiljanja na dom za celo leto 19 gld., za četrt leta 3 gld. 10 kr., za en mesec 1 gld.  10 kr.   Za pošiljanje na dVa m računa 10 kr za mesec,  30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol h in dijake velja znižana i ena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. f>0 kr, po poŠti prejeman za četrt leta 3 j-old.  —   Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati.      Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. :i .gledališka stolna". Oprav ništvo, na katero naj   e blagovolijo pošiljati naročnine reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Btvari, jo  v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Nihilizem v Rusiji.
Hoteč raztolmačiti pojav nihilizma, obrniti nam je pogled na minolost Rusije, na pra-vec in razvitek minolega ruskega života ter na vse, kar je podpiralo ali zaviralo to razvijanje. Tedaj nam bode jasen pojav nihilizma in očiti nam bodo uzroki, kateri so ga izazvali; ob jednem naj tudi navajamo in se upoznamo se sredstvi, katera bi utegnila od te nadloge osvoboditi rusko društvo.
Do Petra Velikega je ruski narod vso svojo moč upotrebljal v to, da zjedini svoje raztresene ude, da združi v politično jediuico vse svoje uele, katere je tatarski valoviti naval premogel ter jih podvrgel svojemu jeklenemu mahomedanskemu jarmu. Car Peter Veliki je dovršil ta posel; on je geografski ter politično zagotovil samostalnost narodno in je tako rešil nalogo, katerej je bil posvetil ruski narod vso svojo delavnost skozi dve stoletji.
Stoprav zdaj je bilo moći ruskemu narodu, da obrne vso svojo krepost na notranji razvitek. Ali, naravno je, o samostainem razvijanji ruskega naroda za one dobe niti govoriti iiij bilo, kajti narod je bil tedaj še podoben v solo bodečemu dečku, kutnomu se je učiti se vsega, kar mu je tuje. In res, v tem Časi videvamo, da vlada v Rusiji ali francoščina, ali neni&čina — slovenščina je še v kot po-tisneua. Tekar veliki um Katarine II. je iz-poztial bodočo nalogo Rusije in je podpirati jel pravo narodno zavest in književnost rusko. Ba» ta vladarica je pomogla, da je narodna ideja v Rusiji prispela do nekaušne veljave. Uže o nje dooi se javljajo zagovorniki slovan-
stva na političnem, književnem in znanstvenem polji.
Ta nestalnost ruskega naroda, ne vedo-čega, ali naj poprime tujSčino ali naj obdrži domačo svojo slovanščino, je v Rusiji bila op» žati skoraj do 1. 1840. Do tedaj se še nijso sčistili pojmovi. Niti branitelji obeh obstoječih pravcev nijso znali, kateri izmej njiju bi bil boljši. Ta doba se more imenovati motnom, kajti v njej je bila usoda ruskega bodočega dušnega života po vsem odvisna od pravca, katerega si izbere narod. Šlo je dakle za to, ali bode ruski narod samostalen faktor v zgodovini človeštva, ali se bode še naprej slepo klanjal tujim idejam, tujim nazorom.
Okolo 1. 1840 se je začel položaj v Rusiji jasniti. Pokazala sta se dva omenjena pravca, točno naznanujoča poti, po katerih se ima razvijati narodni život; in sicer se dele prvaki samosvesti narodne, vseučilišni profesorji, na dve stranki, na tako imenovane „slo-vanofile" in na „zapadnjake". Prvi oznanujo idejo slovansko, dakle samostalni razvitek po sposobnosti in naklonjenosti narodnega dulni. Drugi terjajo, da se ima Rusija podati zapad-nej civilizaciji, da ima zatorej posnemati tujce, zatirati in upogibati narodni duh, s kratka: ruski duh naj robuje tujemu neruskemu.
Omenjeni dve stranki sta tudi popolnem razvijali svoje teorije na književnem polji, ter sta raztohnačili — vsaka se svojega stališča — vsa vprašanja političnega in društvenega života. Od teorije sta oni prestopili tudi v život in tako je Rusija razpala v dve stranki, v slovansko in sap«dno potujčevalno. Olo državna vlast sama je nekaj časa bolj naklonjena jednej, a potem se poteza zopet za drugo.
Ta neodločnost močne ruske vlade, ki hoče obema nasprotnikoma ustrezati, a se ne more stalno o ti ločiti za nobednega izmej njiju, je uzrok, da se je v Rusiji zarodil nihilizem, ki se zdaj zoper rusko vlado obrača, vrhu tega plačan še od inostranih držav; interesi teh so diametralno nasprotni interesom ruskim, katere zastopa slovanska stranka, zato boj in — zabavljanje inostranstva na „panslaviste".
Bujni in čvrsti narod ruski, polen krepo-stij in dušnih prednostij, je, izvojevavši si politično samostalnost ter pridobivši si potrebnih naukov od tujcev, prirodno moral dati izraz svojemu narodnemu životu, in res začel ga je kazati v navedenih dveh pravcih. Zatorej so zapadnjaki začeli delati na to, da dejansko izvrže svoje teorije, naravno bližajoči se zapa lu, kjer so jim bile politične forme republikanske ter socijalne forme komunizma ideali, le tu in tain razlikujoči se od političnih in društvenih form slovanskih. Ali ruska vlada, katera je izgubila forme slovanske in se je še za Petra Velikega oklepala form zapadnih srednjeveških monarhij, bila je v očitnem nasprotji z ide il-nimi državnimi formami zapadnjakov. Toda vendar je ona, časih posnemajoča politiko zapadno, nekako ustrezala koprnenju zapadnjakov ter jim tako utrjala nadejo, da jim še kedaj izpolni želje.
Slovanska stranka, znajoča zrelost in vrednost svojih teorij, je smelo pričela svoje delovanje. Vlada, da si je videzno naklonjenejša slovanskej stranki, neliče vendar za nobedno ceno po vsem in odločno stopati z njo. V po-slednjej ogromnej borbi za ideje stranke slovanske vlada trosi mnogo krvi in novcev, ali
Kratek preyled zgodovine razvitka ruskega književnega jezika.
(NaBtopuu prtiliis anju l'latoiia K u I a k o v 8 k c g a, profesorja ruskemu jeziku na \ isakej šoli v r.i-lcm gradi.)
(Konec.)
Po stezi, katero jim je on napravil, hodili so taku nazivani „pisalelji iz dobe Katarine 11." JNujodiičuejša izmej teh sta: Državi n in F o n v iz in. Prvi je pesnik od, drugi pisatelj izvrstne komedije „Nedorosli.". Državi n je v svojih odah risal satirično stran življenja; on je začel v visokej odi upotrebljati besede, vzete iz navadnega govora prostega naroda. Fonvizin v svojej komediji, kažoe obraze ruskega kmeta, je bd prisiljen, da se koristi s prostim ruskim jezikom. Tem načinom je v borbi, katero je bil pričel Lonio-nosov mej narodnim jezikom in nenarodnim delom v slovstvu, — postopno jel prevzimati
gospodstvo jezik narodni, Vedno bolje in .asnejše je nastopala sila živega jezika, vedno -.ilnejše in mogoenej.>e je prodirala živa beseda. A zopet se je prikazal nov sovražnik: reforme Petra Velikega , razpravljajoče mnoga nova načela, katerim izrazov nij bilo moči nahajati v tedanjej ruščini. Zatorej je trebalo jemati si gotovih imen v tujcih, lv^kor vselej za ve likih reform in preobratov, bilo je tudi sedaj uvedenih mnogo napak. Tujih besed so si izposojali od koder koli si bodi, pridevali jim ruskih končnic, in takd so te naKaze prejemale državljansko pravico v slovstvenem jezici. Takemu počenjaiiju je trebalo resno priti v okom. In res, v Moskvi se je postavil na čelo „Moskovskim Vjedoinostiin" mnogim knjigam izda-telj — frankinason in ilovekoljub N. J. No-vik o v. Razven druzega je pričel izdavati stare spomenike, pokazujoč svojim pofruueožeiiiiii sovremenikoni, da so se nahajale dobre stvari i v starej Rusiji. Purist v jezici, zahteval je čisto ruščino, in je v svojih satiričnih novinah zasmehaval strast, s katero so nekateri pačili
svojo materinščino in urivali v njo tujščino. Okolo njega in v njega okrožji je začel svoje delovanje K. M. K a r a m z i n. Ta zgodovinar ruski, izvrstno vzgojen in temeljito proučivši Ietopi80 svojega naroda, mogel je in umel ohraniti silo ruske besede, ter, okoristivši se se starim ruskim jezikom," upotrebljal je časih tudi kakšnih tujih izrazov. Pod uplivom bizantskih in latinskih zgodovinarjev, katere je bilo Iv a ram z in u dolgo in mnogo proučevati, je on v Bvojej zgodovini jeziku dal strogo obliko periodično. Tiha in živa njega beseda je imela vedno uglajen značaj, .in bila je veličanstvena. Ali v primero, kakšen mu je bil slog in opi-savanje, niogd služiti njegova pisma iza granice, v katerih on seznanja rusko občinstvo z učenjaki in pisatelji evropskimi. O proizvodih K a r a m z i n o v i h so se učili mnogi rodovi ruskemu književnemu jeziku. Tu se zopet pojavi nov znamenit pisatelj — to je bil uže prav veleum — poet! Ugenili ste gotovo, koga imam v mislih; to je bil A. S. Puškin. Sin plemenitih roditeljev, katerega so vzgajali
na najboljSo vporabo svojih uradnikov za državo še nikakor nijso jedini važni razlogi. Koliko jih je uže obžalovalo, kateri v svojej mladosti nijso imeti priložnosti, ali da je nijso vporabili, poleg latinščine in grščino ali poleg francoščine in angleščine seznaniti se tudi s kakim avstrijskim deželnim jezikom! Pa ho pa ono načelo, če se postavno izjavi in izvede, tudi pot vgladilo k porazumljenju in pravič-nejšej obsodbi, tega gotovo ne bo nikdo tajil, kdor v časih razdražen ost i, kakermi so sedanji, vsak dan, da vsako uro žalostnim sivem gleda nerazumljenje, katero posebno le iz čisto pomanjkljivega poznanja nazorov in mišljenja nasprotne stranke izvira. Onosia naroda, kojega jezik in slovstvo se vsaj polovično pozna, kolega mišljenje in čuvstvo se more umeti in uvideti, tudi nikdo s krivično strogostjo sodil ne bo."
Take terjatve stavi „Klirntner Volks-stimme". Vsakdo mora priznati, da koroški Slovenci zahtevajo le ono malo, kar jim po pravici in postavi gre, ter da jih k izjavi svojih želj in terjatev sili in tira le dan na dan jasneje spoznanje, ka imajo od vladine inicijative ubogo malo upati za svoje narodne pravice in svetinje, za svoj narodni obstanek; od izvrševalnih vladinih organov pa se jim še one pravice kratijo, katere jim državni in deželni zakoni zagotavljajo. — Ta izjava namerava nadalje, da se s koroškimi Slovenci računa kot onirn faktorom, kateri si je svoj narodni obstanek in svojo pravico, živeti in razvijati se na domačej zemlji, gotovo tako dobro zaslužil ter postavno opravičil po svojih junaških činih, slavnih pradedih ter iskrenej zvestobi in uda-nosti do svitlih vladarjev habsburških, kakor njegov deželni sosed; da se jih tedaj ne prezira kot ničle in morebiti celo zanikuje njih Število 98.000 ljudij.
Sesajoča mora liberalne dobe ležala je dosti dolgo na koroških Slovencih, ter jih gmotno in duševno tlačila in davila; čestitelji liberalne sisteme sejali so uže predolgo ljuliko nemške quasi-omike na polje narodnosti slovenske ; moral bi tedaj uže vendar enkrat priti čas spoznanja, kosanja in poboljšanja. Na nagem narodnem polji delujejo naj slovenski delavci, a na nemškem nemški; onih 27 slovanskih učiteljev pošlje se naj iz nemške strani na slovensko, a Nemci naj imajo mej svojimi rojaki kruh in posel. Žal! da tudi pri nas največjo škodo delajo oni, katere je rodila in go-
Narečje slovstveno se drugače nazivlje tudi moskovskim, in sicer za to, ker se je v njem ohranilo največ osnovnih črt moskovskega govora.
Dandanes se razvija rusko slovstvo vrlo naglo: v dokaz bodi to, da se v llusiji vsako leto tiska preko sto večjih vsak mesec izhajajočih knjig, slovstvenih in specijalnih, in okolo tisoč raznih novin.
Naj še končno izražam željo, da bi plodovi dušnega života in znanstvenega delovanja Srbom sorodnega ruskega naroda, kateri broji v svojej državi preko 90 milijonov stanovuikov, sezali tudi v neodvisno kneževino Srbijo in jej bili na korist, kakor tudi, da bi slovstveni in znanstveni napori srbskega naroda bili znani in bolj cenjeni v velikej Rusiji. Visoka čast, prieti predavanja ruskega jezika na visok ej goli svobodne Srbije, je bila izročena meni, in zatorej hočem vse svoje moči žrtvovati, da bi bd na kolikor moči večjo korist mladini srbskej !
(r+n)
jila slovenska mati, da baš taki hočejo ger-manizirati celo okolico, v katerej se je n. pr. naš slavni .Tanežič rodil, da zopet drugi zabi-eujpjo slovenskim učencem, naj se mej soboj nemški pogovarjajo, ter jim vtepajo celo famozne Renanove nazore v glavo. — A v srednjih šolah nij več moči popraviti ono, kar je zamudila in zakrivila ljudska šola, ko bi se tudi slovenskemu jeziku odkazal oni postavni prostor, kateri mu po gori omenjenej deželnei postavi pristuje; zakaj neki se tedaj ne podučil je na gimnaziji v Pel jaku v slovenščini, ko je vendar n. pr. lansko leto bilo 5 Slovencev na višjpj gimnaziji in učitelja slovenskega jezika tudi nij manjkalo? — Kako bi neki godila ta enakopravnost Nemcem, ko bi jih kaka trojica ali petorica obiskovala kak slovansk gimnazij, ter se na njihov jezik ne bi nič ozira jemalo ?
„Suurn cuique" — vsakemu svoje —, ta starodavni in po tolikih stoletjih opravičeni, ter veljavni rek pravični j ubnih Rimljanov ohranil je tudi v 1!). stoletji svojo veljavo pri vseh omikanih narodih, ter bo tudi v prihodnje ostati moral direktiva gospodujočim narodom, katerim bo na tem ležeče, svojo duševno in materijalno hegemonijo pozidati si na neraz-rušljive stebre udanosti, zaupanja in ljubezni svojih podanikov, ter si jo utvrditi z mečem pravice, a ne z bičem samopaštva in tlačan-stva! „Suum cuiqueu, dakle tudi nam koroškim Slovencem! —k.
Politični razgled.
\Otnfcll|0 llOZOlO.
V Ljubljani 11. marca.
Vtorek je naš cesar sprejel v posebnej avdijenci papeževega nuncija in poslanike vseh vlastij, ki so mu čestitali na zaročitvi cesar-jeviča. Čestitke dohajajo cesarju skoraj iz vseh mest in javnih zavodov.
Iz Lvova se poroča, da se bode odslej tudi avtonomistiška stranka g^npodske zbornico udeleževala sej eksekutivnega komiteta avtonomistiškega, v kateri pošljd avtonomisti gospodske zbornic^ tri ude.
ttolMki odtok je vtorek posvetaval se nadalje o L i e n b ac h e r j e v e m predlogu glede omejenja šolske dolžnosti. Centralisti IVomber, llallvvieh in \Vildauer zagovarjajo odločno osemletno šolsko dolžnost. Knez L o b k o v i e smatra Lienbacherjev predlog tako, da se odloči, koliko časa je treba, da dobe otroci potrebno izoiniko. Iz vladinega izkaza in ininisterskega ukaza leta 1879 se pa razvida, da osemletna šolska dolžnost n e m a z n a č a j a s p I o š n o s t i. Ta ukaz se je zaznamoval kot prehndnja naredba; a take prehodu je naredbe tolmačijo se lahko kadar se zakon izda, da se pa take pre-hodnje naredbe izdavajo še po minolih 10 letih, to svedoči samo, da se določbe ne dade izršiti. Ako se pa iz vs<h deželnih zborov ču-jejo pritožbe, prizadevajoče se za olajšanje, tedaj se pa vendar ne more reći, da deželni zbori mej ljudstvom agitirajo. Ako se v obče prizna, da je treba olajšati šolsko dolžnost, dakle se pa mora vprašati, kakim načinom naj se to zgodi. V tem vprašanji pomaga Lienbacherjev predlog, ki je prav srečen, ker se ozira na potrebe posainnih dežel, katerim naj bi pomagali dotični deželni zbori. Državno zako-nodiijstvo naj določi najpotrobniše, to pa naj dežele urede po svojej potrebi. Lobkovic bi bil tudi za drugi eventualni predlog Lienba-cherjev, ki gaje pa preklical; (O snremeubi S '21. /ak. od 11. maja 1869 tako, da bi deželni zbori določevali, s katerim letom da bi pričenjali Otroci v šolo hoditi in koliko časa so v to zavezani. Dr.) Czerkavski je razjasnil, da Licnbacherjev predlog ne skrajšuje šolske dolžnosti; v Galiciji je n. pr. otrok obvezan samo li let v šolo hoditi, a potem mora še dve leti ponavljuvno šolo pohojevuti. Czer-
kavski radostno pozdravlja Lienbacherjev predlog, ker ta je pričitek revizije Šolskih zakonov in namerja premenbo v njih okviru. Nadalje je zagovarjal pravice deželnih zborov'; ob*-na načela o ljudskem šolstvu naj določuje državni zbor. posamne in natančnejše pa deželni zbor. Isto tako je zagovarjal Celakov-ski Lienbacherjev predlog za to, ker vrača deželnim zborom njih pravice. Naučni minister baron C on rad je priznal, da se mora nekaj stvoriti. Tudi zagovorniki zdanjoga zakona morajo priznati, da prebivalstvo to potrebuje. Dosti je prebivalstva, katero tlači zdanja osemletna šolska dolžnost, ki si želi prennredbe. „Tein krogom čem pomagati, kolikor mi je moč. Ta možnost pa je omejena. Kdor iz učnega Črteža kaj vzeme, temu ostane samo še razvalina. Zategadelj je šolska dolžnost državna zadeva in more biti le osemletna." Zato hoče on iz ministerstva izstopiti, ako bi se šestletna šolska dolžnost postavila za načelo. — To poročilo smo posneli iz posebnih razlogov, katerih nam bode še prilika omeniti v kratkem.
Tudi v svojem listu smo objavili nedavno notico, da namerava vlada gimnazij v Via* kom Iflozorioi na Moravskom osnovati na podlagi češkega jezika in da se nemške paralelke onega gimnazija odpravijo. Zavoljo tega so ustavaške dunajske novine zagnale tak hrup, kakor da bi vlada res uže bila nastavila nož na vrat Nemcev v Moravskej. A vendar bi bil ta korak — osnovanje mezeriškega gimnazija na narodnoj podlagi — nič druzega, nego žarek pravice, ker je narod v onem okraji izključno slovansk. Celo interpelirati so hotela nemška gospoda vlado, zakaj da zatira Nemce na Mora vskem, a poroča se zdaj iz beških parla-mentariških centralistiških krogov, da so se koncem ipak spametovali. In kaj jih je tako dregnilo? Pomislek, da, če moravski ustavaki zahtevajo nemških paraMk na mezeriškem gimnaziji, bi potem Čehi tudi lehko zahtevali čeških p a r a 1 e 1 k na nemških gimnazijah v Moravskej, gimnaziji pa na Češkem naj ne bodo utrakvistični. Tako rezonirajo centralisti tedaj tam, kjer je res nekaj nemških ljudij. Zakaj pa hočejo pri nas ustavaki nemških ali pa utrakvističnih šol, ko vendar narod govori samo en jezik in ta je slovenski ?
Nagodbena obravnavanja mej Hrvatuko in Ogersko so se zopet pričela. Dne 7. t. m. je imela hrvatska regnikolarna deputacija sejo ter je sklenila prositi novega bana hrvatskega, da se bode sej udeleževal. Magjari upajo, da jim bode grof Pejačevič pri teh nagodbenih obravnavah pomagal.
V liti n f o drŽMve.
Iz Nkadra javlja 9. t. m. „Deutsche Ztg." : V (1 u z in j i se je zbrala albanska liga in sklenila upreti se vsakemu ukazu kakega odstopljenja albanske zemlje Črnogorcem.
1'niM'žn. ki je bil preje nuncij v Rru-selji, je kralj belgijski še v nedeljo zvečer naznanil zaročitev svoje hčeri z avstrijskim ear-jevičem Rudolfom. Papež je odgovoril takoj, čestital starišem in visokima zaročencama ter je poslednja blagoslovil.
Vlada francoska je propala s precej veliko manjšino v svojem naučnem zakonu. Z večino 19 glasov je bil vtorek zavržen v senatu člen VII Ferrvjevega načrta, za katerega jo celo sani Frevcinet zaman govoril. V zbornici bodo zavolj tega senatnega ukrepa republikam interpelirali vlado. Radikalni časopisi kar besne, a časopisi zbornične desne hvalijo senatni sklep kot zmago liberalne politike nad politiko jakohiuizma.
Na pismo Peaconsfieldovo indijskemu podkralju je odgovoril Forster, bivši ud Glad-stonejeve vlade, zdaj v opoziciji aiiifloiUojra parlamenta, z volilnim proglasom, poudarjajoč, da je treba zveze mej Anglijo, Irsko in naselbinami, moč Angleške da je vzdržati samo s pametno iu pravično vnanjo ter naselbinsko politiko in z reformami v notranjem« — Tedaj se je volilska agitacija pričela na obeh straneh.
Tur&kfi vludo je ukazala, da se bode pri turških državnih blagajnah od dne 13. t. m. sprejemal papirnat ali denar od kovine, ki je
jej vendar ne da uživati popolne zmage, in sicer zato ne, ker nij odločna v pravci, ter nehče, da z vso svojo silo in krepostjo državno izvrši ideje slovanske. Takšnim postopanjem paralizira vlada ruska sile obeh strank, in s tem kliče na dan tudi občo nezadovoljnost in raz-draženost. Odtod se ima tolmačiti zastajanje narodnega Života in oni obilni nemiri, kateri se zdaj opažajo v ruskom društvu.
Stranka zapadnjačka namreč, katera je slabejša ter ne odgovarja zahtevam narodnega duha, zastopana v razvnetej in domišljavej mladini, vedoča, da propada nje teorija in da zatorej nij moči prisvojiti si načela o stvarjanji teorij preko postopnega širjenja idej — svoje proteste pokazuje z grdimi zločinstvi, misleča, da bode z nasiljem pridobila si to, česar doseči jej nij možno z lepo namero. A slovanska stranka, katera dobiva svojo moč v zavednem velikem narodu ruskem, in videča v njem vso svojo krepost ter zagotovilo končne zmage, ona daje svoje proteste z rodoljubnimi dostojanstvenimi besedami, podobnimi govoru Aksakovemu, kjer se poudarja utemeljeno obžalovanje nasproti slabosti in popustljivosti vlade v zavzetem pravci, a se ob jednem izražujd nadeje o boljšej bodočnosti.
Tako je se svojo neodločnostjo zakrivila vlada ruska, da zastaje razvitek narodnega života.
Ako bi se bila ruska vlada odločno izrekla za slovansko stranko, ako bi v posled-njej velikej borbi bila ona uložila vse ogromne sile ruskega naroda za izvršenje ideje slovanske ter bi se tudi sama bila odločnejše potezala zanjo — zadovoljna bi po vsem bila velika slovanska stranka, in bi se tudi krepkejše mogle razvijati životne kreposti ruskega na roda; a z druge strane bi pri praktičnih rezultatih one borbe mnogo sil od zapadne stranke pristopilo na plodno polje slovansko. Tem na činom bi se naposled, kar je vrlo važno, uni čil izvor, iz katerega zajema nihilizem svojo životno moč, a ta je: obča nezadovoljnost. Da je to resnica, nam svedoči poslednja velika vojska, za katere so mirovali ruskega nihilizma proroki.
Videli smo dakle od kod in kako se je zaiddil nihilizem v Rusiji, kako da se je nadalje razvijal in kaj naposled daje njemu že obstanek. Upamo vendar za trdno, da se ta nezdravi izrodek skoraj zopet izgubode, kajti ideja narodna je uže posegla v vse slojo na-
rodove ter je k sreči dospela tudi blizu — prav blizu carskega prestola. Kadar zavzame poslednji, preneha takoj glavni uzrok naiod-nega /a-tanka, in ta je: neodločnost vladina Ko se ta uzrok odpravi za stalno, osvobodi se tudi država ruska škodljivega črva, kateri neprestano gloje deblo svobodnega razvitka narodnega života in se zove nihilizem.
Da se to skoraj dogodi — pomoži Bog!
Kaj zahtevajo koroški Slovenci glede ljudskih in srednjih šol.
Iz Celovca 6. marca. flzv. dop.]
(Konec.)
Jezik, v katerem se v cerkvi pridiguje, bodi tudi učni jezik v ljudskej šoli, to je od pedagogičnega, državnozakonitega, usta-vovernega in praktičnega stališča gotovo ne-napadljivo načelo, katerega izvršitev koroški Slovenci hočejo in zahtevajo. Ako so slovenski otroci oni v § 51 ministerskega učnega reda od 20. avgusta 1870. za poduk v materinem jeziku zahtevani cilj dosegli, namreč: „Pravo umevnost izjav drugih v materinem jeziku; sposobnost, ustmeno in pismeno prav in točno izraziti se, ročnost v izraznem branji tiskanega in pisanega ter natančno razumnost čitanega po vsebini in zvezi posameznih delov; pri tem se ima gledati na bistrost v opazljivosti, jasnost v mišljenji in krepčanje pameti" ; — ako so tedaj slovenski otroci ta cilj v materinem jeziku dosegli ter tako temelj položili za ono tako potrebno izobraženost in omiko, katera je le po pridnem prebiranji mnogih ter za vse slojeve praktičnega življenja v slovenščini pisanih knjig mogoča in dosežna: pot-m še le ima poduk v nemškem jeziku pristopiti ter se s pridnostjo in eneržijo podajati, ker tuj jezik more se v Šoli Je na podlagi materinega je zika hasnovito in izdatno učiti.
Kaj pa hočejo in želijo koroški Slovenci v jezikoslovnem obziru v srednjih šolah? — Oni ne zahtevajo ne več ne manje, nego kar deželna postava predpisuje, namreč: „Slovenski jezik uči se kot drugi deželni jezik na vseh gimnazijah in realkah ter je za vse Slovence obligaten učni predmet." — Kdo pa ima odločiti, kdo da je Slovenec? Najnaravneji in najmanj pristranski sodnik je pač jezik pridige v cerkvi, kajti niti prebivalstvo niti cerkvena gospodska ne more pripustiti, da se božja beseda v tujem jeziku
oznanuje. Otroci takih staršev, kateri bivajo v župnijah s slovenskim jezikom, smatrajo se tedaj kot Slovenci,  izjema je le  pri otrocih uradnikov, uradnih služabnikov,  žandarmov in najemnikov;  oni  si  prosto volijo narodnost. Učencev nemSke  narodnosti  se nič ne lotika poduk v slovenskem jeziku,   oni se morejo čisto  prostovoljno za obiskovanje slovenskega poduka oglasiti ali ne.  Kdor pa se za to odločil,   za  onega ostane  ta poduk vsaj za eno leto obligaten učni predmet. II koncu  dovoljujem   si   še  priporočiti besede K- Aleks. viteza   H el fer ta, rodom Nemca, ter svoje dni bivšega državnega podtajnika v naučnem ministerstvu, vsem učencem gimnazij in realk, ter njihovim staršem, varuhom in lobrotnikom, naj jih cenijo ter si je zapomnijo. Na strani 50. svoje glasovite knjige: „Jezikoslovna jednakoprnvnost. v šoli ter njeno ustavno delovanje", piše vitez Ilelfert: „Na nemških srednjih šolah v do'elah z mešanim prebivalstvom  se bode moralo  skrbeti,   da bo poduk v drugem državnem jeziku dostojno zastopan ter se na vsak način v vseh razredih kot učni predmet po primernem številu učnih ur v tednu predaval . . . Ako pa to stvar od vseh stranij ogledamo ter iz obfenejega pozO-rišča: bomo-li samo na razmere v pojedinih kronovinah, a ne temveč po vsej celoti, katerej so one le pojedini deli, svoj pogled obrnili? Ali naj  se ogradimo  s kineskim  zidom ob rnejah posameznih kronovin? Ali je naj z duševnimi eolnimi pregrajami ločimo in zatvorimo, da ne bo nobeden Solnogradčnn svoje sreče iskal na Kranjskem, da ne bo nobeden Buko-vinec na Sedmograškem hotel svojemu cesarju in skupnej   domovini vspešno služiti ?   Ali bi ne imelo v našem mnogorodnem cesarstvu veljati neovrgljivo načelo, ka se morajo vsi oni, katerih izomika se črez navadno mero občne ljudske šole povzdiga, poleg svojega materinega jezika vsaj enega deželnega jezika še priučiti, in da se po tem takem ima za to tudi skrbeti na srednjih šolah takih dežel, kakor so nad-vojvodine,  Solnograško  itd. V   Kateri deželni jezik bi se naj  na pojedinih učn;h zavodih volil, italijanski, magjarski ali kateri slovanski, to bi se podalo iz geogrnhčne lege vsake srednje šole, to bi  določilo občevanje v tem ali onem jeziku in drugi momenti.   Mi hočemo s tem stvari  le omeniti ter raznovrstne uzroke navesti, kateri za njo govore; kajti vsakako važni oziri na bodočo službo za posamičnega,
francoski privatni učitelji, znal je v svojej buj noj   domišljetini  ohraniti najivne pripovedke svoje stare dojke, katere mu je v prvej mladosti pravila z nepokvarjenim prostonarodnim jezikom.   Poznejše,  ko mu je bilo dve leti samemu živeti na kmetih, je rad poslušal, kako govori  narod, in  znpisaval si je njega pripo-veilek in pesnij.   Prostega naroda  beseda je silno  uplivala na jezik in na proizvode P u ški nove, kateri so baš po izrazih in oblikah pravi vzori jedrnatej narodnej ruščini. Težka perijodir.ua beseda v prozi, vladajoča dobi K a-ra mzi no vej  in še dolgo potem, se je pod peresom Puškinovim izpreobrnila v ugibičuo in lefako (oiiM.nniei) io).   Njega  je posnemala mnogobrojna vrsta pesnikov,  mej katerimi se zvlasti odlikuje L er m o nt o v. — Oogolj je končno preobrazil rusko prozo.   Njemu  v ra snih spisih ne rabijo zgolj obče znane besede nego uvaja  v  književnost tudi  le po nekod domače i/raze — provincijalizme.
Od leta 1830. - 1850. imamo zabeležiti
še zelo važen pojav v zgodovini  ruskega jezika. Tako zvani „slovenofili" so v tem obrnili svojo pozornost na narodne umotvore, in jeli so nabirati  narodne  pripovedke  in pesni ter zapisavati jih.   Prva in najboljša pospeševa-telja  temu delu  sta bila vrla brata Kire-jevski.   Do zdaj se narodnih pripovedek in pesnij nabraja na obilico zvezkov! Zbirke K i-rejevskega,   Rib ni kova, Pesonova, G i Ij f erdi nga ,   Afanasijeva, Sejna, Varencova, Jakuškina, Bar sov a i. dr. so dale nov pravec književnemu jeziku. Rusinje v,  Konstantin Aksakov, Besonov, Afanasijev,  S t asov,  O res t Miler in drugi so po nekoliko uredili to nabrano ogromno tvarino, vendar treba na tem polji še innozih trudoljubivih delavcev!  Novi pisatelji, na katere so uže uplivala ta narodna skrovišča, so svojo pozornost obračali na govor prostega na-roda in so v svojih  delih  upotrebljati začeli besede in izraze prostonarodne, začeli so vedno bolj in bolj mešati ta sveži vrelec z navadnim
jezikom slovstvenim. Turgenjevu se uže lehko vidi upliv tega novega pravca v najboljšem njega delu „Lovčeve zapiske", a kaže se tudi v delih M elj ni ko vili, Pečerskega, Nek ras ova, grofa Aleksija Tolstega, kateri pesnik in dramatik je nedavno umrl, in dr. Po jednej strani jezik v letopisih in v starem našem slovstvu, po drugoj jezik narodnih pesnij in pripovedek, upliva li so zvlasti na poslednjega v toliko, da malone vsako njega delo nosi pečat čisto narodnega sklada, kjer je zopet ohranjen  obči pravi slovstveni jezik.
Evo vam, gospoda, v malo besedah občega pregleda razvitka ruskega književnega jezika. Majhone promene v govoru nikakor ne motijo vsega razvitka: nasprotno, baš ti govori jačijo književno besedo in jej dajo novega soku, kadar so se stare prvine tako ugladile, da se preobračajo v gotove izraze. In, moči nam je, nadejati se, da bode živa ruska beseda še dolgo in dolgo dajala novega upliva književuej besedi, da jo bode dolgo oživljala in lepšala.
pa slab, samo z reelno vrednostjo, ali pa se bode odtegnilo 55% nominalne vrednosti, torej nad polovico menj, nego je bil denar izdan. Ti novci se bodo potem odpravili.
Dopisi.
X f»or«>iiJftk<|fa !). marca. jlzv. dop.J Imamo | 19, po katerem je vsaka narodnost v avstrijskih uraddi opravičena in ravnopravna. To se pravi: uradi imajo pri nas po slovenski uradovati, in stranke naj ravno tako ob-Cijo z uradi v svojem domaćem jezici.
Kolikokrat so slovenski časopisi uže na-glašali in prosili, naj si posebno gg. duhovniki in župani v slovenščini dopisuje z uradi; ali dozdaj je bilo vse to z malimi kjemami, samo — bob v steno. Večina duhovnikov in županov še vedno uraduje nemški; dasi poslednji često niti ne urno nemščine.
Poznamo županov, kateri bi morebiti ura-dovali po slovenski, če bi ne imeli „šribarjev", navadno doslužeiuh vojakov, ali kakih drugih nemških „kulturtrngerjev", kateri so vajeni poslovati jedino v blaženej nemščini.
Zopet drugi menijo, da ne smejo uradovati po slovenski, ker bi se s tem utegnili zameriti svojemu g. okrajnemu glavarju. Taki mlačneži in bojazljivci modrujd: Ako bi vsi uradovali v domačej besedi, bi tudi mi i. t. d.
Županje, samo to pomislite, da je okrajni glavar tudi nekakšen služabnik, kajti on je postavljen zavoljo vas, a nikakor ne vi zavoljo njega. On je uradnik, in dolžnost njegova je, da se postava, potrjena od našega svetlega cesarju, točno izvršuje in strogo spolnuje. Zatorej se vam v tem oziru ny bati nobedne zamere! —
Kaj nam pomaga, če tako sijajno zmagamo pri volitvah, če si pa potem v tujščini dopisujemo z uradi in tako najbolj podpiramo svoje krute sovražnike?
Marsikater zagrizen birokrat bi si bil nad slovenskim uradovanjem uže skrhal zobe, in šel od nas strani. Ne bodite dakle mlačni nego odločno zahtevajte slovenskega uradova-nja in uradujte tudi sami po slovenski.
Ako tega ne storite, je vaša krivda, če imamo v Slovencih po uradih ljudi, kateri se v nemškej ošabnosti svojej ter pišoči mej čisto slovenskim narodom le nemški jezik, pri nas kakor srake šopiryo, kateri nam v naj-manjšej stvarici nasprotuje in nas nazivljo „kranjskimi tepci"! —
Omenjati gre še druge okolnosti, katera je tudi nam na veliko kvar, ter obče Slovenstvu silno škoduje in ta je: da mnogo takih, kateri pravijo, da so slovenski rodoljubi, ali vendar so naročeni jedino na nemške liste — slovenske le časih kje tibotapno čitajo, ako jim baš pridejo v post.
Kes, bil bi uže čas, da se mej seboj natančnejše izpolnimo in z vsemi močmi vsak po svoje podpiramo v prvej vrsti svoje domače slovensko in potem svojih slovanskih južnih in severnih bra tov bogato slovstvo, kjer izvestno najde vsakdo Lehk6* dovolj dušne krepilne hrane! Tujci naj bodo tudi — tukaj zadnji!
Domače stvari,
— (Konkurz banke „Slovenije") je na pritožbo likvidacijskega bankenega odbora c. kr. dunajska najvišja sodnija preklicala, in sicer zato, ker se dado bankeni dolgovi pobotati z uplačili, katerih ima banka „Slovenija" še dobiti od delničarjev.
— (Obvarovana nesreča.) V sredo dne 10. t. m. je začelo goreti v grofa Lichten-berga malinu v Praprečah poleg Šmarija. Brzej pomoči g. oskrbnika in delavcem Tschinklo-vega gospodarstva gre vsa hvala, da se je skoraj zadušd pogubni po/ar.
— (Občinska volitev.) Iz Železnikov se piše, da so bili tam dne 5. t. m. zopet izvoljeni : za župana g. Janez Globočnik, za svetovalca gg. Jos. Košmelj in Jos. Levičnik
— (Žrebci za pleme.) Pri zadnjem pregledovanji za pleme sposobnih žrebcev, katero je bilo minolega meseca v Ljubljani, so za pleme potrdili samo pet žrebcev in sicer a) v kranjskem okraji: posestniku Pfeffelu iz Golnika in posestniku Janezu Kepicu iz Pod-reč, b) v radovljiškem okraji: posestniku Lovrencu Volku iz Črnjivca in Janezu Kolinami iz Zapuž c) v kameniškem okraji: posestniku Mihi Lovraču iz Moravč. Kar je bilo iz ljubljanskega okraja k pregledovanju privedenih žrebcev, nij bil nobeden izpoznan za pleme sposobnim.
— (Požari na Kranjskem.) Iz Starega trga pri Poljanah se dne 8. t. m. piše „Nov.": V sredo dne 3. t. m. popoludne je pogorelo v (Jorenjej Podgori devet hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, ostalo je samo nekoliko bajt, katere so bile bolj oddaljene. Ker je istega dne pihal močan veter ter vode nij bilo nikjer dobiti, nijso ljudje ničesar oteli plamenu, katerega so morali celo z viuom gasiti. Pogorelcev nij bil nobeden zavarovan. Uže obče so tukajšnji stanovniki siromašni, a zdaj so prišli ob vse. — Tukajšnji uradni list poroča dne 8. t. m. iz Kranja: Minole noči ob dveh se je v vasi Orehek užgal pod gospodarju Urbanu Drakslarju. Ogenj je upepelil tudi sosedu Jarneju Itajglu gospodarsko po-Blopje z vsemi v njem hranjenimi zalogami slame in krme. Vaščani so trudoljubivo gasili, in le njih zdatnej pomoči se je zahvaliti, da nij — ker je bil močan veter — še več pogorelo. Oba imenovana gospodarja sta zavarovana pri „vzajemnej graškej^avarovalnici". — Malo poznejše, namreč zjwRij ob 5. uri, je pak Jakobu Črnetu iz Kranja popolnem uničil ogenj ob velikej cesti, proti Naklu ležečo šupo z vsem, kar je bilo v njej. Tudi poslednji po-gorelec je zavarovan pri istej banki. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — Kakor čujemo, je baje predvčeranjem tudi v Cerknici pogorelo šest hiš.
Razne vesli.
* (Kako prinaša sv. krst tudi novčnih koristij.) Mlada ciganka je nosila po vseh cerkvah iemesvarskib svojega novorojenčka krstit. V to svrho si je vedno naprosila radodarnih botrov in boter, ki so jo potem navadno obilo nagradili. Gotovo bi bila ta ženska zlorabila sv. krst tudi še v drugih mestih, da je pri tej goljufiji nij zasačil in ovadil duhovnik, kateremu je v drugič svoje dete prinesla h krstu.
* (Osvobojen veleizdajnik.) Pred porotniki angleškimi v AValesuje bil neki lVv-ton tožen zaradi veleizdajstva. On je, priznavši svojo krivdo, prosil sodišča milostive obsodbe. Jn res, protivnik! so toženca izpoznali nekrivim. Ko se je o tem Čudil sodnik, mu je dejal načelnik porotnikom: „Mi poznamo tega človeka uže iz mladih njega let, in vemo, da je v našem okraji največji — lažnik."
'"" (Železniški osobni vlak), vozeč dne 2. t. in. iz mesta Toulouse na Francoskem v Auch, je trčil pri Bon-Encontre na tovorni vlak. Dvajset ljudij je bilo pri tej priliki ranjenih.
Tiijcl.
10. m r< *
Pri Nlonnt Gruuer Schreiber iz Dunaja. Sohavvr/, U Kamže — Grlitibaum iz Burliua. Kric«. Itoh 'g iz Dunaj*
Hr JlttlK'1 j K suurnv   VVinh-imi* Dunaja. TiviTny. Ku z iz Tmi •.      T aui) u& i/. Kočevja. VVm.acIi i/. Grad U -iIt-r u C lovca.
Dunajska borza 11. marca.
•mi drž. doi*  v  i.anko.cn.             1 gpit. 20 kr.
E   tin dri. i« Ig v areoru                 71    R 90 „
Zi^.ta reuia.   ,   .                    .       86    „ «*& „
1 'fiO Urz. posojilu    . . Iji    „ —
A vcije uAn.due banke                  «»4    . — .
K eiittae akcije .   .          .         JrtN   „ 60 „
Usodna ......118   „ 60 n
Siebru..........—    n —
......9    . fiVt n
L>. kr. o« kun .           .                    6    m 6> n
>ržavnt* marke  .       . .   .   58    _ V5
I
•V Nij sleparstvo!
Iz c. k. zastavnice dunajske
rešene
žepne ure
izjemno v ceno, namreč
70 odstotkov pod kupno ceno.
Hazne komisijske zalogo ur, o«l največjih švajcar-■kili tovaren, se je T c. kr. zntavnici zaitaviio, a ne rotilo, t.-■ I * i so zapadle po javnej družin prišle po n«-■veiJotriO r.izko; C9ii\ nam v last.
Ml moremo tedaj ure od zlata, aretira in niklja, najboljši š vaj car »ki izdelek, vse a 6 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 7 O odstotkov pod fabriiko oeno, ure ao skoraj
Vsak človek, naj si jo bogat ali ubog, potrebuje ▼enclar uro, ki jo cesto najzvestejša prijateljica in eprem-lj.-v.. 1 ki skozi celo življenje; tako priliko, prijetno in niKil.ir vračajoče «e, ima zdaj n;ik-iln, <la si more preskrbeti skoraj zastonj solidno, lino, garantirano ,,, ,,,, minute regulirano uro, koi 3© 33.ts.Qo faVbrlelce. oaoToJ«
uie šo 3©a.eia.lciat rog-ta-UrsLl©. Vsaka ura ima evujcarakn fabriiko znamenje.
Poroitvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zavezemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti.
Kdor hoOo j.ZTrrotaio, aoverjotne oe>3n.o. ai.o, 5 lotzaj amčoiio, dotio ldo£o vlis »koro.;  BBJ- zautsn] ~W imeli,  naj   si jo takoj
naroči, ker more vsaguo uuieti, du uro nečuveno hitro k iijiu.jojo.
Zapisnik žepnih ur.
a. -vara. no. vecljatr od (■ ksrebrnega niklja, fino na trenotek reguliranu, gravirana in gviloširana, z m rubinov, ■ ploščat i m steklom, oniailirano urno ploščo in posebnim krovom zopor prah , in lina zlatu fu^on-urna verižica, ki jo st»U prejo gld. II, velja zdaj nanio gld. fi.r.o. — lota fl.M.o pozlačena, kraona, i-^adoraeotuj« -vgako zlevto uro, »iruo
cia.. ©.so.
1 žepna -ura a-ao. cldio, oil loškega srobr-
no«a niklja, lino na trenotek regulirana, gravirana, gvi-lonirana, b 16 ruliinov, s ploščatim steklom, oniailirano urno   ploieo in  kazalom za sekundo, s lino urno fa^on-
verižico od talmi-zlata, prejo gld. 2o, zdaj samo gld. 7. _
.Tcilna najboljših ur. — lota. teake tt <=>&xz.li. -%>s-=;la.č;o3a.cl, kiaoiiaizpolj ava, popolnem rLadomeotnJe zldto mic. aanae g-lel. S.SO.
X lemontoli Mia, iz najiluojšuKa double-zluta, brez kljucka zi navij .ti na kozici, pod poroštvom obr.uii si ziiiiroiu zlato Imrvo, izvrstno na minute regulirana, z dvojnim krovom, dokorovaua omail urno p.ušvo iu pri viligirauo delo, • obdarovana izvrstna ura | verižtcn od t.tliui/.luta, jirejo gld, 'ti, zdaj sumo gld. H.6U. — Teh ur ju malo.
3- crotrna reraontolr ura, od pravega 13 letnega srebra, potrjena od o. kr. kovnega urada, navija se na kozici brt-z kljucka, z nasprotnim zoporom iu ka-zalno pripravo, lino h privilegijem, uu minuto ropaslrana, s ploščatim steklom, euiail urno ploščo in kazalom za sekunde, v notranjem s kristalnim krovom in kolesci od niklja, za VMOaga tianspurentna, n jl.oijša, mijeonejša in iitijelegantiicjrta ur.i Hvetu, preje Mld   :lo, zduj samo gld. 14.
3. siotina -^-^o. 33.0l &S,đ.io. od pravega 13 lotuogu loškega ereltru, potrjenega o<l c. kr. kovnega urada, s Hi rubinov, na sekundo repiisiruuu, a ploščatim steklom, emtil urno ploščo iu kazalom za sekunde, pozlačena ■lektro-galvanilkiin potom, tako, da I>1 ju no mu^el nubuii zbitiir svota «id prave zlite m u drag denar kupljene 1..I.M1U; prej.' iiepozluci na gld. 2-1, zdaj pe/laceiia samo gld. IS.BU.
3. aro"fcrja.ct uia ao-o. TT-dlJar, od pravoga 13 letnega Hrelira, potrjenega od c. kr. kovnega uradu, z B rubinov, M minuto rupusirana, pozliičona elektru-gal-vani«kiiii potom, tako, da so jo od pr.ivo zlato no moro ra/lociti; preje gld. 15, zdaj samo gld. ti 50.
3. -^la. =o. GT=>=P<b, od pravega 14 karat, zlata, potrjenega od c. kr. kovnega urada, vrlo lina, elegantna ur.! z najfinejšo beiutcunako fac-m - verižico za okolo vratu v liiiem b.ii'/.iiuastem etuiji ; J.reje gold. :iu, y,duj samo gld. lii.r.o.   Tacega šo nij bilo.
a. fina z.lo-ta icaiontoir ura, 13 karat., po gld. 40, 00, najfinejšo savonotte-ure, prejo i»> gld. 100.
Uhren-Ausverkauf
Fiaiss,
Rothenthurmstrasse 9, parterre, gogeniiber dem erzbisohbflichen Falaia, WIEN. (&0 7—b)
Lidatel,] in urednik Muk»o A r m i t.
Lastnina in tisk
.Narodne tiskarne".