glasov; anoram; 1 KR\NJ, 24. NOVEMBRA 1962 ŠTEVILKA 46 BERITE v tej številki Ali bo ostalo po nedeljskih volitvah v Avstriji rse po starem? Avstrijska črna skrinjica Bruno Krcisky je v Grafu dejal: »Avstrijska nevtralnost mora biti taksna, pa nam bodo čim bolj za-itj>ali na zahodu in na vzhodu.* Nedeljske volitve v Avstriji so demokristjani dobili z volilnim računom. Berite poročilo na drugi strani. 2.500 km po Avstriji in Češkoslovaški Turški vodnjak Nekje na Gradiščanskcm so turski ujetniki skopali 'vodnjak, ljudje pa so si izmislili . zgodbe, ki jih ob vodnjaku pripovedujejo tujcem. ...... *n Reportažo iz Gradilčan-skega berite na tretji strani Sto dni na koralnem otoku bre/. vode Junaki morja Sedemnajst polinezijskih pomorščakov je preživelo na pesku m skalah nekega Ljubljanska Drama je v sredo zvečer gostovala v Prešernovem gledališču z Mikclno-vo ►►komediji podobno reportažo v treh dejanjih s petjem plesom in srečolovom«. »Administrativna ! :'. da • je reportaža na novinarski ravni. Osrednji zaplet je med glavnini urednikom -Diskutanta« in direktorico Zavoda za ugotavljanje odklonov in slabosti v socialistični izgradnji Težke posledice poplav v Makedoniji Voda ne trka na vrata Strašno deževje, ki je zadnje dni prejšnjega tedna zajelo Makedonijo, je povzročilo težke poplave Na skopskih ulicah so bili avtomobili do strehe v vodi. Voda je vdrla v kletne prostore hiš in v skladišča. Veliko trgovin in stanovanj je bilo popravljenih .oprema in blago pa uničeno. V največji skopski trgovini je popla- va povzročila okoli 150 milijonov dinarjev škode, ker je blago, ki so ga imeli v kletnih prostorih popolnoma uničeno. Sledovi velike nesreče so šo ostali, čeprav se je vođa iz skopskih ulic povlekla v stru- Vlak ]e ostal sredi vode Prekinjen cestni promet SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI Cufarjevo gledališče na Jesenicah ima že dolgoletno tradicijo. Vsako leto se na tamkajšnjih odrskih deskah zvrstijo številne premiere. Prav gotovo pa bi ne bi bilo tolikšnih uspehov, če ne bi bil igravski ansambel vedno dovolj številen. Da je na Jesenicah tako, je posledica zdrave politike glede skrbi za mlade igravce, ki jih je iz leta v leto več. Te dni se pod »taktirko« prof. Tomažiča pripravljajo na uprizoritev »Hajduka Janošika«. V večini sodelujejo mladi igravci in z enim izmed njih — Borutom Verovškom — smo v odmoru za kulisami spregovorili nekaj besed. q Ali hodite v šolo? — Da, v drugi razred gimnazije. koralnega o t oka_ v Pacifiku Sto dni brez vode m h~Tan(L Berite ~prhresljivb regor* talo na peli strani. Matematika in gledališče t Kolikokrat ste se že predstavili kot igravec? — će bo vse po sreči, bo »Hajduk Janošik« tretje delo, pri katerem sodelujem kot igravec. ® Kako ste prišli v igravsko družino? — Ob zaključku osemletke smo dijaki pod vodstvom režiserja prof. Tomažiča imeli odrsko predstavo, ki je bila tudi moj gledališki krst. Kmalu nato me je tovariš profesor povabil k sodelovanju v cufarjevo gledališče, kjer je prof. Tomažič stalni sodelavec. 9 Kakšne želje imate kot igravec? — Posebnih želja nimam, le rad bi videl, da bi lahko čimveč Igral. Razen tega pa imam eno željo glede šole: da bi ml matematika ne delala v prihodnje toliko preglavic. —B. F. go reke Vardar. Za njo j« ostalo blato in razdejanje. — Skopje je bilo nekaj dni brea električne razsvetljave in telefonskih zvez. Po poda k h znaša škoda poplave samo v skopskem okraju čez 500 milijonov dinarjev. Voda je na več krajih pretrgala tudi cestni promet. Poplave pa niso zadele samo mesta Skopja. Valovi narasle reke Vardar so nro» stopili strugo tudi vzdolž rake do Gevgelije. V nek": r n va^eh blizu Vardara je Sta.ft voda do streh hiš. Prebivav-stvo so v teh vaseh še pravočasno izselili, tudi živino so> uspeli rešiti, vendar pa e oprema v hišah poškodovana in uničena. Voda je poplavila njive s posevki, ki so zdaj popolnoma opustošenu Po vsej Makedoniji so ljudi iz ogroženih krajev začasna naselili v šolah in v hotelih. Ubežniki pred poplavo so do» bili potrebno oskrbo, dokler se voda ne povleče. Voda je porušila tudi precej hiš, zlasti v bližini rek« v'ardar. V Skopju so sklenili« da bodo za občane, ki so ostali brez strehe, zgradili moiW tažne hišice. Število smrt ribi žrtev še niso točno ugotovili/ vendar sodijo, da je življenj« izgubilo precej oseb. , Ali bo ostalo po nedeljskih volitvah v Avstriji vse po starem? Ob koncu meseca junija je na vnukovskem letališču pristalo potniško letalo Viscount, last neke avstrijske letalske družbe. Iz njega je, na palico oprt, izstopil avstrijski kancler Gorbach, ki ga je na letališki preprogi pričakal predsednik sovjetske vlade Nikita Ilruščev. Ni več nobena skrivnost, da je avstrijski kancler s tem zadnjim obiskom, pred tem je namreč obiskal že Pariš in London, pripravil avstrijske volitve najprej v tujini. Obisk v Moskvi se je zaključil v naslonjaču v Kremiju, kjer sta si oba državnika — Ilruščev in Gorbach — nazdravita z najboljšimi ruskimi izvoznimi vini in vodko. VOLILNO GNEZDO pripravah nedeljskih volitev, Avstrijski kancler Gorbach ki so se končale s pičlo zmaje bistroumen. Vedel je, go njegove Ljudske stranke, na kateri veji 6i mora je bil temeljit in prožen, zla-postaviti volilno gnezdo. V sli v ~o:lpiranju vrat-« na GLOBUS Smeh na dvoru šestin tridesetletna britanska kraljica Elizabetha II., ki je uživala na zabavnem večeru ameriškega komika Bob Hopa v londonskem Pal-lad'vnu, je po prireditvi Izjavila: »Vedeli smo, da se bo kubanska kriza dobro iztekla, zakaj prvič v zgodovini ima Amerika predsednika, ki je še premlad, da bi bil lahko osamljen.« Varnostni ukrepi za Mona Lizo Leonardo da Vincijevo sliko Mona Lize, ki bo razstavljena na svetovni razstavi v Nevv Yorkti, bodo v Ameriko prepeljali z vojno ladjo v spremstvu eskadrile lovcev. Prepovedani dežniki Prometna služba v ameriškem mestu Detroitu je prepovedala pešcem nositi na ulici odprte dežnike v času najhujšega prometa v tem ameriškem velemestu avtomobilske Industrije, šele ko so začeli ugovarjati tovarnarji dežnikov zoper nevsakdanji prometni predpis, so prepoved umaknili. Mala razlika Ameriška filmska igravka Zsa Zsa Gabor je tožila y:red s*, d't jcm neko ameriško ilustrirano revijo, ki je trdila, da je atraktivna zvezda stara 47 let. Filmska zvezda namreč trdi, da je stara 37 let. Sodišču ne bo lahko presoditi, koliko jc temperamentna Madžarka dejansko stara, ker njenih rojstnih podatkov nihče ne ve točno. AVSTRIJSKA črna skrinjica pravo 6Uan. Bolj kot kdaj- in b« tako v novem parla- strijo zahodnoevropskim me*' koli so se Avstrijci v*pripravi mentu imela skupaj 81 mest. rilom in konkurenčnosti Piti nedeljskih volitev spoprijeli Socialisti so izgubili dva se- termann pa 6e upira Gorba-» na notranjem torišču. Socia- deža in bodo v novi skupšči- chovim reformam, ker bi pri- ni razpolagali s 76 glasovi, vedle do težav v prehodnem Liberalna stranka je zadrža- razdobju. In svojih 8 sedežev. V zelo Nagel gospodarski napre- ncugodnih vremenskih raz- dek v zadnjih letih in zbolj- merah je bil odziv na volit- sanje življenjskih razmer v vah visok. Ljudska stranka deželah Skupnega tržišča, je je dobila znatno več glasov tudi Avstrijcem napravilo sko- v dveh deželah: na Stajer- mine. Večina avstrijskih vo- skem in na Tirolskem. Tra- livcev je v nedeljo imela dicionalna »socialistična trd- prav to dejstvo pred očmi, njava* Koroške pa je tudi ko je "izbirala med stranka- tokrat oddala večino glasov ma. Vendar se nekateri že socialistom. sedaj sprašujejo, kaj bo ta- Pičla večina ,ki so jo do- krat, ko bodo v Skupnem trgu bili avstrijski konservativci, nastopile težave. Avstrijci verjetno ne bo ničesar bi- pravijo, če se za nekaj odlo- .stveno spremenila. Rahli pre- čamo, moremo vedeti za do- miki v avstrijski politiki, zla- biček in zgubo, ki ju lahko sli odnos do Skupnega trii- plačamo, .a pa so že opazili. Najbrž *■ Avstrijski kancler Alfons Gor- bodo »pakt koalicij«— iz leta 1945 obnoviii .čeprav so zahteve Gorbachove stranke to pot bistveno drugačne, saj ima v novi skupščini večjo Rekli so bach, voditelj Ljudske stran- oporo, ker se je razlika med ke, z dvema glasovoma več demokristjani in socialisti v novi skupščini povečala. listi so namreč trdili, da si AVSTRIJSKI -NOVI VAL« Avstrija mora izoblikovati l\dve največji avstrijski svojo nevtralni .brez zame- || stranki domokiistjanf in re v tujini. Bruno Kreisky, socialisti vladajo skupaj socialistični zunanji minister že od leta 1945. Črno-rdeča v stari vladi, je na nekem koalicija, kot jo naziva;o, je predvolilnem zborovanju v Grazu dejal, da mora Avstrija tako uskladiti svojo politiko, da bo imela največje 7-aupanje na zahodu in čim manjše nezaupanje na vzhodu. Voditelj avstrijskih socialistov Bruno Pittermann je po vrnitvi iz Moskve šel celo dalje od tega. Zagovarjal je tezo, da mora Avstrija postati ne samo vojaško nevtralna, temveč tudi gospodarsko in politično. — »Avstrijsko nevtralnost moramo v mirnem času zgraditi, da bomo lahko nevtralni tndi v \ ojni. - Gorbachova Ljudska stranka je socialistični načrt zavračala. Avstrijski konservativci menijo, da Avstrija ne more več z zavezanimi očmi gledati evropskega gospodarskega združevanja in ostati Voditelj avstrijskih sociali-izven skupnosti, s katero je stov Bruno Pittermann z dve-pTirodno povezano avstrijsko ma glasovoma manj v novi gospodarstvo. S tem name- skupščini »Če se imamo radi ali nt, to ni važno. Vdhto je, da lah' ko živimo i £ upa j na tem svC-\ tu.* Nikita Hrušeev, j sovjvt.ski premier i v poprv^su / amprikim veleposlanikom v Moskvi ) 1 t »Želel bi slišati komentar^ lorda H orna. ko bi Sovjetski zvezi padlo >ia pamet, da naredi zaporo o^oli l'rlike Britanije— Brrtrand Russeil, britanski filozof »O miru skoraj toliko govorimo kot o vremenu in z istim rezultatom.* Dona Id Grant ameriški novinar »Ukinitev voiaskih taborov, splošna in nadzorovana razo-\ rožitev — ne to bi sprostilo, ogromna sredstva, ki jih da-\ nes ne porabljamo za nič dr%-\ Hega kot za nevarnost, da uni-.', čimo sami sebe.* j Giusepe Quarta, italijanski poslanec nom je tudi avstrijski kancler poleti o-Jletel v Moskvo in v sovjetskem glavnem mestu izmešetaril delno dovoljenje. zdaj prvič ogrožene. Gorbach bi socialiste rad izpodrinil iz zunanjega ministrstva, ker bi mu bila zunanja politika zelo pripravna, ko bo navezoval stike z Brusljem, sede-MTedcIjoke volitve v Avstri- žern Skupnega tržišča. Razen llj ji 80 dalo odgovor, kdo tega so socialisti in demo-bo vladal. Ljudska stran- kristjan; razhajajo v načelih ka je na nedeljskih volitvah o vlogi nacionalizirane težke dobila dva sedeža več, kot industrije. Gorbach bi želel jih je imela v stari skupščini čimprej prilagoditi to indu- KDO BO VLADAL LTedeljske volitve v Avetri- »Vest Anglije si že dolgo sposojajo m jemljejo v zakup, zdaj pa jo celo že lahko kupimo. 7isti. ki jo želijo prodati, imenujejo to zgodovinsko transankcijo zelo preprosto Skupno tržišče,* John Osborn, angleški dramatik 1 Prosimo boga, da nam kanC-i ler živi vsaj 1*0 let. V tenj času me j s strah treh s tvari S naraščajočega prometa, Kitaj-, cev in Siraussa.* Peter Becker, v p^mM uredništvu -Der Spiegel« • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • 2500 kilometrov po Avstriji in Čehoslovaški TURŠKI VODNJAK Poskusil bom napisali, nekaj vtisov s študijskega potovanja po Avstriji in Ceškf. Predvsem po Češki, ker Avstrijo morda bolje poznamo in pa predvsem zato, ker je na Češko malo težje priti. Vmes je seveda znana -železna zavesa«, ki dobi na zahodu še poseben pomen. Z -železno zaveso« 6cm se srečal prvič na avstrijsko - madžarski meji ob Nižiderskem jezeru, kamor prihajajo tujci iz vse Evrope in jim je ogled meje razen jezera največja turistična atrakcija. Z avtomobili se pripeljejo prav do bodeče žice, izstopijo in fotografirajo črno tablico z mrtvaško glavo in napisom, ki opozarja, da je meja minirana. Kak kilometer za to žico se dvigajo stražarski stolpi in z daljnogledom lahko mirno opazuje-, stražarja, kako budni pazi in oprezu je na vse strani. Pri tem se nisem mogel znebiti čudnega občutka, ki te prevzame in ne zapusti vse dotlej, dokler se dovolj ne odmakneš od meje: tako je, kr.kor da te nekdo stalno gleda in opr?7iije za vsako najmanjšo kretnjo. Sprva nisem upal vzeti s seboj fotoaparata, ko pa sem videl družbo Italijanov, ki so se prav do meje pripeljali z avtomobilom. kako vneto snemajo, sem se tudi sam ojunačil in privlekel na dan svoj aparat. Ker sem pa že po naravi boječ, se je to poznalo tudi na posnetkih, ki sem jih sev -da stresel, in imam tako za spomin na »železno zaveso« samo meglen film. V opravičilo pa povem, da smo ob meji stali perno popoldne, skor. j j :i. DVE IZBIRI Sicer sem pozabil povedati, kako sem sploh prišel do Nižidenskega jezera. Izbirati sem moral med skupinskim študijskim ogledom Schonbrunna in pa izletom po Gradiščanskem (Burger.land) do jezera. Čeprav je Schonbrunn tako opevan in turistično pa tudi drugače zanimiv, sem se seveda raje odločil za vožnjo eskozi Gradišćansko, zakaj do Dunaja. 6em 6i dejal, jo pravzaprav lahko priti in bom Sehbnbrunn nekoč že še videl, avstrijsko-madžar-sko mejo pa težko in je vprašanje, kdaj bi zopet lahko ujel tako ugodno prilika Sprva sem skeptično razmišljal o poti, ki je pred nami. Žica na mef i Več kakor tristo kilometrov tja in nazaj v enem samem popoldnevu. Precej časa je trajala vožnja samo skozi Dunaj in nato po cesti do avtostrade. No, ko smo pa prišli na a\-1 ost rado, sem spoznal, da 300 km res ni ovira za lep izlet. O tej cesti, kjer vodijo tri cestišča v eno smer in prav toliko tudi v drugo, je gostiteljev avto brzel e konstantno brzino 120 km. Do »deteljice«, kjer se odcepi izvozna pot z avtomobilske ceste, smo pribrzeli skoro v trenutku, nato pa zavili v stran in že smo se vzpenjali po vzpetinah Gradišćanskoga. Prva postaja je bila na čudovitem gradu Forchen-stein, nekoč zatočišča znane fevdalne rodbino Eterhazv, danes pa daje grad 6treho muzeju. Sicer to ni povsem pravi muzej, pač pa zbirka posameznih spominskih sob in posameznih zbirk, npr. lovskega orožja (od IG. do 19. stoletja), portretov grofov, slik bitk in zopet slik v bitkah padlih grofov, turškega orožja, pa zopet slik grofov in praporov ter zastav 16. in 17. stoletja in končno še soba Marije Terezijo, ki se je menda prav rad-a tam vem koliko let. Vodnjak mi ni šeL prav do živega, saj je nekaj podobnih in celo globljih tudi pri nas doma, samo da ne znamo uporabiti in razširiti zgodbic, da bi bile povsod znane in privabljale radovedne turiste. Sicer pa je sam grad res čudovit in zgledno ohranjen. S'olpe, notranje dvorišče, obzidje in obhodno dvorišče in se eno obzidje, ki ga obdaja globok obrambni jarek, v katerega so danes premišljeno postavili gledališče na prostem in igrajo predvsem drame starih mojstrov. Okolje za to je čudovito, mislim Dubrovnika ne more siti še tako čudovito grajsko okolja. Na drugi strani v kotu ob?..dja, ki se strmo spušča v dolino, je urejena majhna restavracija »Taverna-, kjer lahko, če imaš seveda denar in 6e ti ne mudi, poplrknes vse tiste neštete grofe in uživaš ob pogledu na lepo okolico. Nam se je -mudilo- in smo zapustili grad. Mimogrede sem še pogledal na oglasno desko in prebral, da je od 6 šilingov (približno 159 din) pol šilinga namenjeno za prispevek za kulturo. Zanimivo! Havdnova dvorana. Freda sopis v hrvaščini. Stoli pred sem prosil naj ustavi. Naj- hišami in na stolih razni pri-prej so pritegnili mojo po- delki — ponajveč pa steklenice zornost številni kipi v hišah nad prvim nadstropjem Esterhazvjeve palače. To so sami doprsni kipi vzhodnjaških vladarjev, od mongolskih, kitajskih in drugih, ki so kdo ve kdaj prihajali 6em na obisk ali kako drugače prispevali svoje ime ali pripomogli ku, da upodobit: in postaviti njihov kip v okno te palače. V trajen in večen spomin! Se najbolj znano ime je Atila. Topa da da ne vem. ali je to tisti slav-preko- ni Atila, ki je s svojimi hordami Hunov pomagal razrušiti rimski imperij, ali predstavlja kip kakega slavnejšega potomca, ki si je nadel to slavno ime. Naj bo tako ali drugače, bolj me je mikala Havdnova dvorana. Ta pa je bila na žalost zaprta in tako si nisem mogel ogledati prizorišča znamenitih koncertov mojstra Havdna. prirejenih v čast avstrijskemu cesarju. zadrževala in tako naprej. Zgodovine gradu in kraja pa Doprsni kit>i ne spoznaš! Na gradu kažejo ^ " seveda tudi turški vodnjak, «ikozi Eisenstadt smo vo-ki so ga kopali turški ujetni- Jj žili počasi in 6e nismo ki in je po njihovem menda nameravali ustaviti, edini vodnjak, ki sega z graj- Mimogrede sem prebral naške ploščadi na hribu do vo- pis nad vhodom velike, grdo de in so ga morali kopati ne rumeno pobarvane palače: manjšine izdaja celo svoj ča Na Dunaju še vedno niso odpravili kočij iz mestnega prometa. Celo lipicanci to beli kot v cesarski dobi ali šopi oblancev — so vabili na poku§njo mošta in na staro vino. Burgenland je namreč domovina nekaterih izredno dobrih avstrijskih vin. O tej trditvi in hvali o dobrem vinu pa ne vem samo po pripovedovanju, marveč po izkušnjah, tako lahko trli kakšnemu dogod- dim 6icer res samo za iv.-ka jih je bilo vredno vrsto črnega vina, ki sem ga dobro pokusil in vem, da je bilo zares odlično. Mimo vina še tale zanimivost iz avstrijskih gostiln. V vsak; gostilni je 6eveda tudi nepogrešljivi juxe-box, katerega železni repertoar zastopajo z eno ali več ploščami naši Avseniki ali kakor so jih prekrstili Oberkrainer kvintet (tako je zapisano na listkih za naslove plošč). Drugi znanec, ki te pozdravi v vsakem kotičku Avstrije, je prav tako nepogrešljivi Mr. Mor-gen - Robič (seveda samo, če se želiš znebiti šilinga). V neposredni bližini Nižidenskega jezera je tik ob cesti, ki vodi v Rust ob jezeru najznamenitejši kamnolom v. vsej Avstriji: rimski kamnolom St. Margarethen. 2e v. rimskih časih so ga izkori-> Sčali in je znan kot rimski , kamnolom. Od leta 1959 da-. lje delajo pod milim nebom . v tem kamnolomu vsako leto kiparji iz najmanj desetih! dežel in prav toliko narodnosti. To je avstrijski kiparski simpozij,'ki se od nagega v Portorožu razlikuje v toliko, da kiparji tu neposredno v kamnolomu ustvarjajo, iz-gotovljene plastike pa ostane-' jo potem v kamnolomu toliko časa, dokler jih ne odkupijo. Skalnati skladi kamnoloma St. Margarethen ustvarjajo tudi čudovite kulise (menda je to najlepše naravno gledališče), kjer se vrstijo vsako leto pasijonske igre in privabljajo številne radovedneže. Gledališče iz šibja Končno smo le ponovno pri Nižiderskem jezer-ru. Veliko jezero obda-] jajo skoro nepregledne š:rja-i ve močvirskega trsja, ki gai pridno režejo in izvažajo^ kar prinaša avstrijskemu gospodarstvu razen jezerskega turizma težke milijone. Jezero je ostanek Panonskega jezera in do same obale smo se pripeljali skozi 3 do 4 krr» široko zaveso trsja. Kopališče (prepozno, sezona je bila že mimo), gledališče na prostem (že zopet!) je pomaknjeno tik do vode. t~':o da je pred odrom že v la ti je sam oder postavljen na (Nadaljevanje na 5. 6tr.) Avseniki v avstrij-•" h gostilnah ekaj minut smo se že ^\ vozili skozi vasi, ki so tako podobne našim panonskim vasem. Temu se nisem več čudil, ko sem zvedel, da je tu mnogo Hrvatov. Ta otoček hrvatske narodnostne Domača avtomobilska novost Kurir 175 novorejenček med našimi avtomobili Domača konstrukcija Tovornjak z neomejeno preglednostjo in gibljivostjo In cena? Po vseh dosedanjih predvidevanjih bo novo vozilo MALOLITRA2NI vosti. Vozilo ima obliko po- „- . ^ . „. , . . . , ... POTNIŠKI dolgovate dežne kaplje in je »Kurir 175« kmalu osvojilo naš trg, zakaj izdelano je kakor AVTOMOBIL v njem prostora za dve od- nalašč za potrebe naših mest. Podjetje »Tito« v Vogošči Obenem se v tovarni rasIi osebi in dva otroka. Na ukvarjajo še z drugim vozi- 100 kilometrov porabi do 4 lom, ki je v nekaterih osno- litre bencina in je že doseg> cesti proti Mostarju veliko pozornost. Nenavadna oblika vah zelo podobno »Kurirju 1° maksimalno hitrost 80 ki- . "'«. . , . ,..,..„ 175« le da je namenjeno lometrov na uro. Menijo pa in žive barve so zadostovale, da so se ljudje zbirali v 1,3 ' ie , ,je ««"«e-ujeu« 'ntn* prevozu potnikov m je po tuoi, da do vozuo zmožno gruče in razpravljali kakor vedno ob podobnih novostih, svojih značilnostih nekje doseči 95 kilometrov. Ce bo med motorjem in avtomobi- v resnici prišlo do serijske, lom. »Raketa« — kakor ga proizvodnje tega vozila, smo, POCENI? imenujejo — je šele v pre- prepričani, da se bo zaradi izkusnem obdobju, kljub te- svojih ugodnosti uvrstilo je v poizkusni seriji izdelalo pet vozil, ki so vzbujala na edinstveno. Ce k temu dodamo še okroglo kabino iz upognjenega stekla, ki omo- Morda, čeprav smo se si- mu pa so že znani nekateri med naša najbolj priljublje-goča neovirano preglednost, CGr visokim cenam avtomo- tehnični podatki in zanimi- na prevozna sredstva, smo dobili skoraj idealno vo- bilov domače proizvodnje že žilo za vedno gostejši mestni promet. Motor je 175 kubični kar privadili. Orientacijska cena za »Kurirja 175« se suče nižje od 600 tisoč dinar- jev, kar glede na ostale av-lma 9 KS moji ter porabi na tr,__K-i 100 km okoli 4.5 litrov ben- {ZT* T< S*** W cina. Samo vozilo tehta 350 ™ P* ^h<*e Pomislimo na ... , . - n„egovega prednika — »Pri- kilogramov' m doseže naj- mo B« — DELI IZ SERIJSKE PROIZVODNJE Prve zamisli so se začele porajati že pred tremi, štirimi leti. Inženir Kosta Savič je svojo zamisel gradil predvsem na osnovi delov, ki jih tovarna »Tito« proizvaja za motorje »Prima B«. S sodelavcem inž Miloradom Ko-dičem sta skonstruirala vozilo, ki ima motor, prestave, krmilo in kolesa iz redne proizvodnje. S tem je že zadoščeno osnovnemu pogoju: cenenosti. Domače izdelave so tudi ostali deli in tovarna upa, da bodo »Kurirji 175« prihodnje leto že na tržišču. Prototip je bil razstavljen tudi na beograjskem sejmu tehnike in tovarna že sklepa pogodbe. GIBČNOST -NAJVEČJA ODLIKA Zelo praktična rešitev krmilnega mehanizma omogoča vozniku obrate celotne kabine za 360 stopinj, kar je pri pol tovornih avtomobilih Okaoinele žuželke Na meji Uzbekistana, Kir- steh, ki so bile ponekie de-gizije in Tadžikistana so bele kar po več metrov, sovjetski geologi pred krat- Po njihovi izjavi je ta . kim odkrili cele plasti oka- najdba številnih vrst žuželk, večjo hitrost do 60 km na "". ~" 1 mu. je p°so 1 mnelih ostankov raznih žu- ki so živele v davni geološki uro. Od ostalih tehničnih po- svoje vellko cenejše cele, in želk _ starih ^ 160 do 190 dobi trias, ključ za odkriva- ■ datkov je najvažnejša nosil- 1:3 sprašujemo, če se cena milijonov let. To dragoceno nje zvez med prastarimi žu-nost, ki znaša 500 kilogra- res ne da spustiti še nekoliko odkritje je ležalo pred za- želkami in tistimi, ki nase-mov. nižje. čudenimi razlskovavci v pla- ljujejo naš planet danes. Ta najdba obenem predstavlja edinstveno geološko odkritje v SZ, saj do sedaj kaj podobnega še niso našli. Največjega začudenja je vredna velikost najdbe. Strokovnjaki menijo, da je bila včasih na tem mestu reka, v kateri so živele žuželke in po odmiranju padale na njeno dno. Ko se je reka posušila, so na njenem mestu ostali okameneli ostanki in tisočletja ostali pod povr'-i-no. »Ra keta« je najnovejši izum naše tehnike. Ne gre za rakete, ki bi nas ponesle v vesolje, ampak za preprosto vozilo, za katero se navdušujejo v Vagošči Ali je potres mogoče predvideti Prvi uspehi znanstvenih raziskav nam zagotavljajo, da bo morda že čez nekaj let mogoče z gotovostjo napovedati potres in potresno območje in tako preprečiti velike katastrofe, ki so neizbežne, če potres zateče ljudi povsem nepripravljene. Statistični podatki zatrjujejo, da so potresi v zadnjih letih in mesecih vedno bolj pogosti. Seizmografi zabeležijo letno okoli milijon potresov, od tega en odstotek večjih. Potres si razlagamo kot posledico hlajenja raz-žarjenih deiiov zemlje in premikov tal zaradi raznih vzrokov. Zemljino skorjo sestavljajo trdne, med sabo močno povezane kamnite stene, ki kot plošče plavajo na razžarjenem Zemljinem jedru. Na sestavnih delih teh blokov ležijo potresne cone. Ali je mogoče te zemljine premike samo opazovati in čakati na posledice? Posebno v zadnjih desetih letih povsod po svetu potekajo raziskave, ki že kažejo prve rezultate. Posebno zanimive so raziskave dveh japonskih znan- stvenikov. Sestavila sta poseben seizmograf, ki se namešča na velike globine, od koder se s pomočjo elektronskih naprav prenašajo tresljaji v zemljini notranjosti na površino. S pomočjo takega sprejemnika je mogoče sprejeti šum iz največjih globin in pravočasno opozoriti na nevarnost potresa. Te aparate je mogoče uporabiti le, če so spuščeni v zadostno globino. Japonska geologa menita, da znaša ta globina okoli 6 tisoč metrov. Z najmodernejšimi aparati bo mogoče doseči še večjo globi- no. Vrtanja v velike globine so danes že omogočena in niso več nikakršna redkost. Ko se z vrtalno napravo doseže željena globina, se skozi prekop spusti seizmograf. S kablom je povezan s pluto na površini morja, ki merjenja v globini s pomočjo radia prenaša na opazovalne postaje. Načrt japonskih znanstvenikov ni utopija. Nekega dne bo na vseh točkah najnevarnejših potresnih območij mogoče postaviti te aparate in katastrofa bo predvidena. Zanimivosti 0 ČLOVEŠKA VZDRŽLJIVOST V Ameriki so zaprli v posebno komoro 7 prostovoljcev, da bi dognali, kako visoko temperaturo vzdrži človeško telo brez škodljivih posledic. Brez posebne zaščitne obleke so vzdržali 5 minut pri vročini 205 stopinj, oblečeni v debele volnene obleke pa celo 250 stopinj Celzija. ^ NOV DALJNOVOD Pred kratkim je bil dograjen del daljnovoda od hidroelektrarne »Senj« do Sežane za napetost 220 voltov. Ta del od Vinodola do Matuja je bil zgrajen v rekordnem času dva in pol meseca in bo začasno obratoval pod napetostjo 110 voltov. S pomočjo celotnega daljnovoda bomo izvozili v Italijo do julija 1963 50 milijonov kWh električne energije. 0 MOTORNI VLAK IZ ALUMINIJA Tovarna za izdelavo in popravilo železniških vagonov »Janko Gredelj« je izdelala po načrtih domačih inženirjev motorni vlak iz aluminija, ki ima dizel — električni pogon. Spre "me lahko 192 potnikov in doseže največjo hitrost 120 kilometrov na uro. Junaki morja m Dvanajst polinezijskih pomorščakov je vzdržalo sto dni na nekem koralnem otoku sredi Pacifika, brez vode in brez drevesa, ker je nasedla njihova ladja Četrtega julija letos je odplula s sedemnajstimi pomorščaki iz Nukualofa na otoku Tonga proti Novi Zelandiji petnajst metrov dolga lesena ladja. Tri dni po odhodu iz pristanišča je ladja »Tuaikaepau« nasedla na nekem koralnem otoku sredi Pacifika, dva tisoč kilometrov oddaljena od novozelandske obale. Po nekaj urah so ostale od ladje samo trske. Bilo je sredi noči. Posadka se je i uspela rešiti. Do jutra so z ladje znosili na otok tudi j nekaj živeža. Tu pa se začenja velika zgodba junakov ' južnih morij. VŽIGALICA PROTI SONCU Ko je zjutraj sonce začelo žgati na pesek in stene je bilo sedemnajst pomorščakov iz Tonga zbranih V majhni peščeni dolini brez drevesa in brez trave. Bili Z>-''an:!iji ugotovili, da 6e j«' z ladjo nekaj pripetiio. TRM F. MRTVI IN T M Ji DO SMRTI IZČRPANI ogrešano ladjo so začel iskati. Vendar je" mor.«, v tem predelu tako ve- P po petsto kilometrov oddal je- liko. da so po neuspehu hi od svojega pristanišča. — morali usodo sedemnajstih Edina zaščita proti močnim pomorščakov prepustiti ocea Žica na • o ii eii (Nadaljevanje s 3. strani) < kolih. Kulise 60 izdelane iz ločja, scena, ki je ostala od zadnje predstave Lehar.-eva'i operete je na pol realistična, na pol fantastična. Tu, v Ru-^ 6tu, uprizarjajo v okviru' Morbische Seefestspielle predvsem operete in lahka") zabavna gledališka dela, ki imajo na jezerski obali po-i vsem odgovarjajoče okolja (in menda tudi ne preveč j zahtevno občinstvo). V eni izmed kopaliških stavb. v'\ novem provizoriju je našel, prostor tudi jezerski muzej.1 Muzej je nepreteneiozno ure-Jetl in mu je fdavni namen, pokazati predvsem zastopn.-, ke živalstva ob jezeru in v_ njem, kar jo sicer razumlji-; vo, saj so jezerske obala Po sta dneh jc nekaj sto metrov stran od koralnega otoka pravi ptičji paradiž in zalo-, na splavu umrl še en po- trebščine, mori ik. Dva preživela po- prepozno, da Muzej je postavljen zato, da bi opozarjal obiskovavve Je-, . . ... . zera na to bogastvo živalstva! toda bilo je ze „ . , . . ... Sicer pa tako ne bi bilo v> morščaka pa sta 14. oktobra, stalo. sončnim žarkom je bila raz- nu. Po štiriindvajsetih dneh pristalo letalo in v gumijastem čolnu so na smrt izčrpane čišče nekaterih redkih / v..h. bitina japonske ribiške lad- je umrl prvi pomoTŠčak in pomorščake prepeljali do letala. Tako so bili re-eni. je, ki je ležala na obrežju tovariši so ga pokopali v in je delala majhno senco, pesku. Nekaj dni pozneje sta Vsi eo vedeli, da bodo živeli skoraj v isti uri umrla še ^e nekaj dni, če 6i ne bodo dva hrabra in obupan i pomogli preskrbeti vode. Imeli morščaka. Štirinajst P«"^.'jJS"voinji na spla po tamo eno vžigalico, ki so ščakov je vedelo, da v krat- rjm fita prepiu]a jo rešili z ladje. Iz razbitin kom ne bodo dobili pomoči, japonske ladje so prinesli - Sklenili so, da zgradijo dračje in zakurili ogenj, ki splav. Ker niso imeli ne zaje moral goreti sto dni in gc in ne sekire, so z golimi Sto noči. V neki zaprti po- rokami lomili deske Z ja-Bodi so nato ogrevali mor- ponske ribiške ladje in s preko vodo do vrelišča Ln iz sti pulili potrebne žeblje, paro pridobili dnevno nekaj Prvi splav, ki so ga zgradili, več kot liter pitne vode, kar pa jih ni držal na vodi, za bi lahko pri- em sami ne preveliki sobi mogoče pokazati kaj večj avu, s Kaie- Pri štetju pa se je letavec drugi pr(>stor (večji) namred. railj. zmotil. Na otoku je živelo še zavzema trgovina spomnkov pnstala na oba!; Kandavu na deset pomorščakov. Enajsti in izdelkov'domače obrti ter jugu otoka Viti Levu. je umrl nokaj ur_ prcden je umelno6lne tvorno.' letalo začelo krožiti nad oto- sti. REŠITEV V ZADNJEM kom. Rešitev jo prišlal - . _ c_ . ... „_v. TPFNLTKU Rust ara See je bila nasa Naslednjega dne je nekaj zadnja postaja. 2e v mraku, Prebiva ve i t<-ga južnega sto metrov od obale pristalo smo mimo meje vozili po otoka niso verjeli, da so letalo novozelandskega voj- asfaltirani, a ne predobri cenami dva pomorščaka nega letalstva in v gumija- sti skozi vinograde Burgen-je bilo za sedemnajstčlansko to so začeli graditi drugega, pogrešane ladje /Tuaikaepau'. stem čolnu poslalo na otok landa. kamor mnogi Dunaj-posadko zelo malo. Zadosto- Oba splava so pozneje zve- Britanska obalna policija je zdravnike. Nekaj ur pozneje čani zahajajo, da bi cenej« valo pa je, da so se obdržali zali skupaj in trije pomor- še isti dan zahtevala poseb- je bilo vseh dvanajst mor- kupili sveža jajca, kupili po-' pri življenju. Z vžigalico so ščaki so lahko po devetdose- no letalo novozelandskega narjev v Suvi. Po sto dne- ceni grozdje in seveda dobro premagali sonce. Zelo skrb- tih dneh odpluli po morju, vojnega letalstva. Toda leta- vih so bili vsi mornarji, ki vino. Za vsak primer ga a, ho 6o razdeljevali tudi hra- Trije izčrpani pomorščaki' so lo je lahko vzletelo šele v so nesrečo preživeli, zbrani tudi Fred vzel, ker jc vozjl j no. Ko so jim po sedemnaj- 5. oktobra odpluli proti se- ponedeljek zjutraj. Zvečer zopet v bolnišnici. To je bilo dva Kranjca in ker bomo p<», 6tih tednih pošle zaloge so veru, da bi prišli do najbliž- je prišlo prvo sporočilo z le- 16. oktobra. Sest mornarjev prihodu na Dunaj proslavili.! Živeli od ulovljenih rib in jega otoka — oddaljenega tala. Letalo je našlo otok in je imelo še dovolj moči, da lz*e« l*! jutrišnji odhod školjk. Seveda so med tem okoli dvesto milj. Toda otok naštelo sedem mož. Odvrglo so sami hodili, ostale so pri- proti Bratislavi. j časom že v Tongu in v Novi so zgrešili in med potjo je je tudi hrano in osnovne po- nesli v bolnišnico na nosilih. ANDREJ PAVI.OVEC Taboriščna hierarhija Koncsrtracijsko taborile Dachau so zače'1 gradi'i I. 1933, ko Je prišel Hitler na oblast. Prej Je bila na tem mestu tovarna za strelivo. Tabari-ie so imenovali tucii »Musterlager«, kamor co hodili učit tudi Italijani, kako se zatirajo in preganjajo uporni ljudje. Prvi jetniki so bili domačini — Nemci, vsi razni vplivni politiki,ia^o komunisti, socialisti, prlpadnAJ katoliškega ribanja, duhovniki, skratka — izobraženci. Te ljudi so esesovci kruto pretepali in zaničevali. Nemara je bila prehrana v znčetku boljša kot med vojno in kantina bolj za'ožena. Dopoldne, ko so bili jetniki na delu. >-o jim esesovci razmetali postelje, če niso bile take kot škatlice vžigalic. Namesto kosila ali večerje so morali večkrat urejati zopet postelje. Tako so iz teh ljudi napravili prave surove/*. Kdor je bil bolj surov, je prej dobil kakšen položaj kot starešina taborišča, starešina barake, starešina sobe itd. Dali so jim boljšo hrano in tako so potem ti vodili in upravljali taborišče, ki se je leto za letom bolj polnilo z Avs'.;ijci, Čehi, Poljaki, Rusi, Jugoslovani in drugimi narodi. Poznal sem več takih ljudi, ki 'so bili v taborišču že po nekaj let. Najbolj surova, kar sem jih poznal, sta bila neki sudetski Nemec Oskar Schad in starešina bloka 14 VVilll Ness. Ivan Minčev Med raznimi osebnostmi, s katerimi smo Slovenci v koncentracijskem taborišču Dachau prišli v stik. je bil tudi bolgarski minister Ivan Minčev. Bil je L 1943 v sobi jugoslovanske barake, zato sem se skoraj vsak dan pogovarjal z njim in tako zvedel marsikaj iz njegovega življenja. Ko nisem bil človek Ivan Minčev je bil minister za poljedelstvo v vladi bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega, ki je bil ubit leta 1942. Njego-ta vlada je bila naklonjena Sovjetski zvezi. Stambolijski je imel za cilj ustanovitev velike federativne Jugoslavije od Karavank do Črnega morja, da bi bili v federativni zvezi združeni Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Crnogorci in Bolgari. Tako mi je pripovedoval I. Minčev, ka- terega podpis je bil na predvojnih bol-arskih brnkovcih. Po padcu Stambolijskega je Minčev zbežal is Bolgarije in se naselil na Dunaju kot novinar. Ko so Nemci 1. 1938 okupirali Avstrijo, so za»-htevali od Minčeva, naj kot Bobjar dela in piša ta nacizem, kar je odločno odklonil. Zato so ga zaprli in mučili po gestapovskih zaporih. Po \ee ur na dan so mu obešali na desno in levo rasno 25 kg težke uteži. Bil je sivolas, a vendar še dokaj trden, ko so ga privedli v Dachau. Pravil mi je, da je napisal knjigo »Slovanska Golgota«, v kateri je opozarjal na Hitlerjev »Drang n3cii Osten«. V Bolgariji dočaka veliko Ijudr visoko starost. Njegov oče je bil star 95 let, ko je umrl* zaradi padca po stopnicah, rtarl oče pa je bil' star 125 let. Rekel mi je, da Bolgari uživajo dober kruh, dobro vino, meso in ve-iko zelenjave." V taborišču Dachau so naje.i ljudje po navodilih Gestapa širili med jetnike razne lažnive vesti. Tako so tudi Mine vu povedali, da bo kmnlu i'.puščen iz taborišča, »ker sedanja bolgarska vlr.da prosi za njegovo vrnitev v dom v. i-no.« Sve oval sem mu, naj nikar ne verjame tak-nim lažen, ker se takšne vesti običajno ne uresničijo. Na delo ga sicer niso silili. Ker ni dota' i! nobenih paketov iz domovine, smo ga Slo> vt..ci BOdetrafl 8 hran, ki smo jo doivli od do> ma. Umri je še ured osvoboditvijo taborišča. j ANDREJ TISLER i \ Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05.. 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri Sobota — 24. novembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Dvajset minut s tržaškimi umetniki 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Popevke in plesni zvoki 9.40 Igra pihalni orkester LM 10.15 Koncert za klarinet in komorni orkester 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Branko Rebesko: Plodnostne motnje pri kravah 12.15 Slovenske narodne pesmi 12.30 Virtuozi na treh pravljičnih instrumentih 13.30 Lepe melodije 9.05 Za ljubitelje simfonične glasbe 10.00 Se pomnite tovariši (10.30 Pesmi o uporu in boju 11.40 Nedeljska reportaža 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas TOREK — 27. novembra 14.00 Poje Slovenski oktet 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Veseli ritmi 15.30 Tako igra Chopina Maurizzio Pollini 1G.0O Humoreska tega tedna IG.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Intermezzo na hammond orglah 17.10 Radijska igra 18.30 Športna nedelja 19.05 Zvočne razglednice za 29. november 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Umetnost verizma 22.15 Skupni jugoslovanski program 23.05 Skupni program J RT Ponedeljek 2G. novembra 14.05 Iberia, simfonična suita 14.35 Borbene pesmi z voščili za dan republike 15.15 Malo od včeraj — malo od danes , ■ 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Zabavni intermezzo 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Novo v naši diskoteki 18.25 Pesmi in plesi lužiških Srbov 18.45 Naš! popotniki na tujem 19.05 Zvočne razglednice z~. za praznik 29. november 20.00 Pred in za kulisami operete 20.20 Nazaj 2100 Za konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za mlade plesavce Nedelja — 25. novembra 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Prvi nastop dekliškega pevskega zbora RTV Ljubljana 8.05 Zborovska glasba 8.25 Veselo v novi teden 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Violončelist Marijan Jerbič 9.50 Nekaj narodnih zapoje Darinka Rezek 10.15 Prvi in zadnji prizor opere »Štirje grobijani« 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Poje zbor Slovenske filharmonije 12.30 Izbrali 6mo za vas 13.30 Arije iz romantičnih oper 14.05 V paviljonu zabavnih melodij 14.35 Venček partizanskih melodij 15.15 Drobne skladbe velikih mojstrov 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.40 Od melodije dO melodije 18.00 Aktualnosti doma In T svetu ■ 18.10 Popevke in ritmi Latinske Amerike 18.25 Rezija — neodkriti zaklad 18.45 Radijska univerza 19.05 Zvočne razglednice za 29. november 20.00 Skupni program J RT 20.24 Novo v znanosti 22.15 Naš nočni kaleidoskop 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba 8.05 Dueti iz francoskih oper 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55.Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Glasba ob delu 9.45 Štiri skladbe Borisa Franka 10.15 Koncert za klarinet in godalni orkester 10.40 Napredujete v angleščini 10.55 Vsakdan nova popevka 11.30 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Cigler: Gozdni delavci in uvajanje mehanizacije v gozdno delo 12.15 Kvintet Niko Štritof s »Štirimi fanti« 12.30 Pol ure v vedrem ritmu 13.30 Iz pravljičnega sveta 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Priljubljene viže z voščili za 29. november 15.15 Francoska pianistka Monique Haas 15.30 V torek nasvklenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslu šavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Stoglavi virtuozi 18.45 S knjižnega trga 19.05 Zvočne razglednice za 29. november 20.00 Zabavni orkestri naših radijskih postaj 20.15 Radijska igra 20.40 Drugi godalni kvartet 20.50 Zabavne melodije z vašimi ljubljenci 21.28 Simfonija št. 7 v F-duru 22.15 Shansone, popevke in šlageri 23.05 Po strunah in tipkah 23.20 Skupni program JRT 115.15 Godala v ritmu '15.35 Dva radijska ansambla z dvema novima posnetkoma 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simfonija 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naši narodno zabavni ansambli 18.30 Izvoz — vključevanje mednarodno gospodar stvo 19.05 Zvočne razglednice za praznik 29. november 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Matija Gubec — opera 22.50 Literarni nokturno 23.05 Lepe melodije Četrtek - 29. nov. 6.00 Prazniku v pozdrav 7.15 Pozdravi za dan republike 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Lepo je v naši domovini biti mlad 9.05 Zabavne melodije jugoslovanskih skladateljev 9.45 Praznični koncert 11.30 Pol ure v poskočnem ritmu 12.05 Nove skladbice domačih ( vižarjev 12.25 "Z zabavno glasbo v praznično popoldne 13.30 Naši operni prvaki 14.10 Pogled z Ljubljanskega gradu 14.30 Delovni kolektivi — delovnim ljudem 15.15 Orkester RTV Ljubljana z novim sporedom 16.10 Naša beseda 16.40 Dve Chopinovi polonezi 17.05 Naši narodno zabavni [14.15 Simfoničnj plesi 15.15 Zvoki za prijetno popol dne 15.45 Kaj nam je novega prinesel kvintet bratov Avsenik 16.00 Beograd-Zagreb-I Ljubljana 116.15 Doživljaji Nikoletina ! Bursača 16.45 Kvintet Jožeta Kampiča 17.05 Glasba iz Talijenega hrama 18.00 Lirika humanizma 18.40 Sonata 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Naši nagrajenci s tekmovanja jugoslovanskih umetnikov 21.00 Kitara in orglice 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Dve novi domači partituri 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba 19.45 Jugoslavija v boju za mir 20.00 Pol ure z jugoslovanskimi pevci in orkestri '20.45 Vojna in mir — peta simfonija PETEK - 30. novembra 19.05 Z jugoslovanskih opernih odrov 19.35 Zabavni zvoki 20.00 Pesmi e pokrajine Kurpije 20.20 Medigra s flavto in kitaro 20.45 Lepe melodije 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 22.00 Televizija SOBOTA — 24. novembra Drugi program SOBOTA — 24. novembra 19.05 Revija jugoslovanskih solistov 20.55 Za veselo razpoloženje 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 25. novembra RTV Zagreb i 18.00 Aurora - TV igra RTV Beograd 19.00 Slike in skulpture 19.15 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 TV pošta > RTV Zagreb SREDA — 28. novembra 8.05 Iz Skandinavije na Moravsko 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Venec melodij za 29. november 10.15 Tončka Marolt: Pre- šmentani fantje 10.25 Beethoven za dopoldansko uro 10.45 Človek in zdravje 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Češka in poljska zabavna glasba 14.30 Popoldne ob komorni glasbi 15.15 Tajno lovsko društvo 19.C0 V nedeljo zveč 19.45 TV helikopter JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sprehod skozi čas RTV Beograd 20.30 Vremenoplov i Italija • 21.05 Glasbena revija ansambli in vokalni so- 20.00. Nekaj angle-ke baletrv 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Katere spremembe so nujne v našem travnatem svetu v luči združene akcije 12.15 Partizanske pesmi na narodne melodije 12.30 Uverture in arije iz Mozartovih oper 13.30 Zvočni mozaik 14.05 Radijska šola za srednjo 6topnjo 14.35 Delovni kolektivi — delovnim ljudem listi pred mikrofonom 18.00 Radijska igra 18.52 Vedra medigra 19.05 Zvočne razglednice za praznik 29. november 20.00 Koncert Akademskega pevskega zbora 1. 1941 20.30 Majhen spektrum jugoslovanske glasbe 20.53 V narodnem tonu 21.15 Novi posnetki naših zabavnih ansamblov 22.15 Zaplešimo v praznični večer PETEK — 30. novembra glasbe 20.45 Scherzoso za violino 20.55 Od valčka do jazza 21.15 Orkester Ne'son Riddie 22.15 Pesm; Gustava Mahleria 22.50 Moderni plesni ritmi i P0NEDE1 r^K -; 26. novembra 6.00 Prazniku v pozdrav 7.15 Pozdravi za dan republike 8.00 Gavane — baletna suita 8.25 Še vedno v prazničnem vzdušju 9.05 Svobodna zemlja 9.23 Melodije iz jugoslovanskih filmov 10.00 Naše turistične perspektive 10.20 Dopoldne ob zabavni glasbi 11.00 Pri dveh mladih slovenskih skladateljih -11.15 Od Handla do Pende- reekega 11.25 Naš praznični kaleidoskop 12.05 Igrajo pihalne godbe 12.25 Portret v minaturi 12.45 S triom, kvintetom in pevci ansambla bratov Petrič iz Maribora 13.30 Še poslednjič: pozdravi in čestitke za dan republike 1905 Napredujte v angleščini 19.20 Iz opusa skladatelja Straussa 20.45 Zabavni omnibus TOREK - 27. novembra 19.05 Iz muzeja plošč 20.05 Orkester Ray Coniff 20.45 Pastoralni intermezzo s flavto 21.00 Iz klavirske koncertne literature 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 22.00 SREDA — 28. novembra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Trio Horvvedel 19.30 Po svetu jazza 20.00 Novosti iz slovenske komorne glasbe 20.45 Odmevi z Balkana 21.15 Zabavna glasba iz jugoslovanskih studiov ČETRTEK — 29. novembra 119.30 20-Ietnica I. zasedanja AVNOJ-a JTV jZO.OO TV dnevnik j 20.30 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 120.45 V Agoniji - TV drama RTV Zagreb [22.20 Ekran na ekranu TOREK - 27. novembra CS, in i Ni sporeda! SREDA — 28. novembra RTV Ljubljana 18.00 TV slikanica RTV Beograd 18.15 Bratstvo in enotnost 19.00 Beograjska kronika RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Dok~umentarni film 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 20-letnica I. zasedanja AVNOJ-a RTV Ljubljana 20.45 Praznični obisk v Saturnusu RTV Zagreb 21.45 Portreti in srečanja ČETRTEK — 29. novembra 19.05 Samospevi 19.20 Igrajo majhni zabavni ansambli RTV Ljubi.;ana 22.15 Tretji človek RTV Zagreb i 22.15 Interpol j NEDELJA — 25. novembra RTV Zagreb '10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana ! 10.30 Matineja RTV Ljubljana 11.45 Snubljenje na vasi Športno popoldne RTV Beograd 18.00 Povest o gozdnem velikanu — sojvetski film 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Mojstri humorja 21.45 Mednarodna ura PONEDELJEK - 26. novembra RTV Ljubljana 18.30 Kašo pihal — otroška lutkovna igra RTV Beograd 19.00 Mala TV vrni verza RTV Ljubljana 19.15 TV obzornik RTV Beograd RTV Zagreb 18.00 Mendov spored RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik RTV Beograd 19.30 Moč kitare JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Posebna oddaja RTV Beograd 21.00 Ohridska legenda — TV priredba baleta PETEK — 30. novembra RTV Ljubljana 19.00 Partizanska grafika 19.30 TV obzornik JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Pod sijem zvezd — glasbena oddaja RTV Zagreb 11.30 Spored jugosloavnske kinoteke SOBOTA — 24. novembra Center — amer. barv. CS film 2ENA V PREIZKUŠNJI ob 18. in 20. uri, premiera franc. CS fima KDO STE, GOSPOD SORGE ob 22. uri Storžič — premiera jugosl. filma POKLICAN JE V/C ob 10. in 18. uri, amer. barv. CS film POTOVANJE V SREDI- ŠČE ZEMLJE 20. uri Svoboda - amer. barv film VICHITA ob 18. 20. uri Cerklje — španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 19.30 uri Duplje — ameriški film KER VETER NE ZNA ČITATI... ob 19.30 uri ob 15.30 in j 29. do 30. novembra jugoslo-1 29. novembra jug barvni vanski film PARTIZANSKI' CS film SOLUNSK IATEN- DOKUMENJI NEDELJA - 25. novembra Center — amer barv. CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE ob 14.20, 16.40 in 19. uri. premiera angl. CS filma EKSPRESS BONGO ob 21.20 uri Storžič — amer. barv. mlad. film TOMA PALČIČ ob 10. uri, amer. barv. CS film 2ENA V PREIZKUŠNJI ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — amer. barv. CS film ZENA V PREIZKUŠNJI ob 14. uri, amer. barv. CS film VlCHITA ob 16. in 18. uri Cerklje — španski varvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 15., 17. in 19. uri Naklo — amer. barv. CS film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE ob 15., 17. in 19. uri Trboje — amer. barv. film KER VETER NE ZNA CITATI ob 15.30 uri Visoko — amer. barv. film KER VETER NE ZNA CITATI ob 19. uri PONEDELJEK -26. novembra Center — franc. CS film KDO STE, GOSPOD SORGE ob 17. in 19.?0 uri Storžič - jug. film POKLICAN JE V/C ob 10. in 16. uri. rmer. barv. CS film BER- " A.RDINE ob 18. in 20. uri TOREK — 27. novembra Center — franc. CS film KDO STE, GOSPOD SORGE ob 17. in 19.30 uri j Storžič - jug. film POKLICAN JE V/C ob 10. in 16. uri, I franc. barv. CS film GRBA-STI VITEZ ob 18. in 20. uri SREDA — 28. novembra i Center — angl. CS film EKSPRESS BONGO ob 15. in 17. uri, premiera amer. VV I filma NENADOMA V LANSKEM POLETJU ob 22. uri Storžič — premiera danskega filma VAMPYR ob 10. in 15. uri, amer. barv. CS flim GOLA MAJA ob 17. in 19. uri, KDO STE, GOSPOD SORGE franc. C S film ob 21. uri Jesenice »RADIO« 23. novembra ameriški barv. CS film HRABRI IN DRZNI 24. do 26. novembra italijanski barvni CS film ZVEZDE NOCl 27. do 28. novembra jugoslovanski film PARTIZANSKI DOKUMENTI Jesenice »PLAVŽ« 24. novembra ruski barvni film PIKOVA DAMA 25. novembra amer. barv. CS film HRABRI IN DRZNI 26. do 28. novembra italijanski barvni CS film ZVEZDE NOČI Žirovnica 24. novembra francoski film S. O. S. RADIO TAKSI 25. novembra ameriški film VSE ZA SMEH 28. novembra ruski barvni film PIKOVA DAMA Dovje TUJI OTROCI 24. novembra ruski film 25. novembra francoski film S. O. S. RADIO TAXI 29. novembra italij. barv. film ZVEZDE NOČI Koroška Bela 24. novembra jugoslovanski , film PARTIZANSKI DOKU-j MENTI 25. novembra ameriški film I VSE ZA SMEH 26. novembra ruski barvni film PIKOVA DAMA i j Kranjska gora 24. novembra ameriški film j , VSE ZA SMEH I 25. novembra jugoslovanski j i film PARTIZANSKI DOKUMENTI j Ljubno j 24. novembra jugoslovanski i film X 25 JAVLJA ob 19.30 I 25. novembra nemški film j NE POZABI ME ob 16. in 19. uri 29. novembra ameriški barv. film KRALJ IN JAZ ob 16. ( in 19. uri | Kropa 24. novembra madž. film DVOJE PRIZNANJ ob 20. uri j 25. novembra nemški film LA2NI KAPETAN ob 15. in 19.30 uri 29. novembra jug.-italijan. film KAPO ob 19.30 uri TATORJI ob 20. uri 29. novembra nemški film 1000 OČI DR. MABUSA ob 18. uri 29. novembra jug. barvni film SOLUNSKI TORJI ob 16. in matineja ob 10. uri dopoldne 30. novembra amer. CS film DNEVNIK ANE FRANK ob 17. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA — 25. novembra ob 10. uri URA PRAVLJIC TOREK - 27. novembra ob 19.30 uri za IZVEN - Labo-rič-Obrenovič: NEBEŠKI ODRED — premiera ODER MLADIH NEDELJA - 2. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC skupna ležidča; prenočilo b« lahko 30 planincev. Okrog 50 prenočišč na skupnih ležiščih nudi te dni dora pod Storžičem. Hotel Pošta — V salonu hotela bo vse dni v praznikih ATENTA- [ples, kot je doslej vsako sobo-20. uri ter to in nedeljo. informato i KRANJ Hotel Evropa — V prihodnjem tednu ima nezasedenih 5 ležišč. I Vse dni v praznikih bo v hotelu plesna glasba. V hotelu sprejemamo tudi rezervacije za silvestrovanje. Cena za "novoletni menu z rezervacijo znaša 2.000 dinarjev. Hotel Jelen — V njem je prosih 20 ležišč. Vse zasebne turistične sobe v Kranju so zasedene. V domu na Juštu je prostih 28 ležišč (v sobah in na skupnem ležišču). PRIREDITVE Delavsko prosvetno društvo -Svoboda Primskovo - Kranj« prosi a v 1 j a 10-letnico delovanja združeno s proslavo dneva republike NEDELJA — 25. novembra — ob 15. uri v mali dvorani zadružnega doma na Primsko-vem lutkovni igrici MEH ZA SMEH in BLOKADA TOREK — 27. novembra —' ob 18. uri v veliki dvorani zadružnega doma Primskovo NASTOP PIONIRJEV združen s sprejemom v pionirsko organizacijo SREDA — 28. novembra —" ob 19.30 uri v veliki dvorani zadružnega doma razvitja društvenega prapora. Kulturni program združen z zabavnim večerom. Sodeluje godba na pihala DPD Svoboda Kranj, za ples bo igral mladinski plesni orkester NEDELJA - 2. decembra •» ob 19.30 uri v veliki dvorani zadružnega doma na Primsko-vem VEČER NARODNIH i PLESOV IN PESMI. Nastopa . folklorna skupina DPD Svo-I boda Primskovo. Pevci iri 1 igravci DPD Svobode Prim* Škofja Loka PREDILEC 24. do 25. novembra angleški film BRANA NA PACIFIKU ob 19.30, 16. in 18. uri Duplica 24. novembra jugoslovanski film DR ob 19. uri 25. novembra jugoslovanski film DR ob 15., 17. in 19. uri . 25. novembra slovenski film razpolago 67 postelj; KEKEC matineja ob 10. uri dopoldne film ob ; Športne^ prireditve 28. novembra italij. PREDRZNE PREVARE 17. uri 29. novembra italij. PREDRZNE PREVARE 19. uri JEZERSKO V zasebnih turističnih sobah 60 jih je v zakurjenih sobah, V domu na Jezerskem je nezasedenih 66 ležišč. PREDDVOR film ! Grad Hrib — V prihodnjem ob tednu ima prostih 17 ležišč. I V domu na Jezerskem in v Preddvoru je za 29. november se nekaj prostih mest, med-24. novembra francoski film ,tem ko je za silvestrovanje v obeh domovih že vse zasedeno. Od srede do nedelje bo v domu na Jezerskem plesna Radovljica PLOČNIK PARIZA ob 20. uri 25. novembra nemški film MED SEDANJOSTJO IN VEČNOSTJO ob 16. 25. novembra francoski film PLOČNIK PARIZA ob 18. uri 20. uri 25. novembra franc.-jugo-slovanski barvni CS film , BELI VRAG ob 10. uri ^ , fa sestro vanje pa je se ne- glasba. KRVAVEC V domu na Krvavcu je za 29. november že vse zasedeno. poldne matineja 26. novembra nemški film 1000 OČI DR. MABUSA ob 20. uri 27. novembra nemški film 1000 OČI DR. MABUSA ob 18. uri 27. novembra jug. barv. CS film SOLUNSKI ATENTATORJI ob 20. uri 29. novembra nemšk; fi!m 1000 OČI DR. MABUSA ob 18. uri kaj prostora. Zaradi vremenskih in tehničnih ovir novi dom na Krvavcu ne bo odprt 29. novembra, kot je bilo prvotno v načrtu, ampak za dan JLA (22. decembra). Na Krvavcu je 35 cm snega. -Žičnica normalno obratuje. TRŽIČ V domu na praznike na Kofcah so razpolago NAMIZNI TENIS Kranj - V organizaciji NTK Triglav in Mladost bo jutri v. Kranju I. letošnji pozivni na-miznoteniški turnir za člane in članice. Člani bodo igrali v Stražišču, članice pa v avli osno vrne šole -Simona Jenka«. ' Na turnir je pozvanih 18 igravcev in igravk, ki so bili lani razvrščeni nad desetini mestom v republiškem meri-| lu. Pričetek tekmovanja bo ob 8. uri. j HOKEJ I Jesenice — Dcmači hok-ji« isti, ki so se v četrtek vrr "i a | turneje po ČSSR, bodo c.revi na svojem drsališču pod Me-žakljo v prijateljski tekmi igrali proti novim zveznim ligašem iz Kranjske gore, jutri pa z avstrijskim moštvom iz Kitzbuhla. SMUČANJE Kranjska gora — V . trtek se je na pobočjih Vitranca pričel skupni trening naših najboljših alpskih smučarjev, ki bo trajal do jutri. Pokljuka — Naši smučarji tekači, ki se pod vodstvom poljskega trenerja Kobvlan-skega pripravljajo na Pokljuki, se bodo po enotedenskem, treningu jutri vrnili na svoje domove. , 6 1 DOM o DRUŽINA « MODA • DOM # DRUŽINA % MODA % DOM e DRUŽINA t MODA * DOM § DRUŽINA # MODA Prehrana v starosti V zadnjih 30 letih so se začeli zanimati tudi za prehrano starega človeka. V starosti se potrebe, način življenja, sestava in delovanje organov precej spremenijo. Števil« ljudi med 40—60 leti (t. j. v letih, v katerih se kažejo prvi znaki telesae.^a sidranja) vedno bolj nar;-.,ta. V času rimske dr.'.ave je «na"a-la pevprejua .starostni d»s~a 23 let. pred približno leii je bila 4» let, leta liii.i je *:.a-šala v Ameriki fii let. Nar&šeanje števila starih* ljudi zahteva, da se /.\::';n ~.-rm» za n'lfc«v» prehran«, z;*-kaj prebrana močno- vpliva oa člev-kivo zdravje. Veda. ki se ukvarja z vprašanjem staranja, se imenuje gerootjlrtgij.«. Nek a* eri orgeni .se starajo prej, dru?i k-sne je. Prebavila, ki najvažnejši o:n;*rr. pri človeški prehrani, se spreminja .jo. V starosti izločajo mam žolodčne kisline in tudi količina fermentov so zmanjša. Sluznica prebavil postane zaradi zmanjšanja krvnega obtoka mrvotjo bolj občutljiva. Za prehrano v starosti so velikega pomena beljakovine, ki so zelo bogate v mleku, siru in ma.s!u. Od mineralnih snovi sta v starosti važna kai-cij in železo. Stari ljudje mnogokrat mleka ne prenesejo (verjetno zato, ker nimajo dovolj želodčne kisline in fer-mentav). S ten-, pridejo ob-beljakovinah ob potrebni kalcij. Raziskovanja so pokazala, da mora človek v starosti dobiti več vitaminov. Najvažnejši vitamin je BI. Najprimernejši so vitamini, ki jih dovajamo s hrano: lahko pa tudi v obliki tablet ali celo inekcij. Črevo kaj slabo prena.'ia v starosti celulozo, predvsem trdo in mcvr.o vlaknato. Ze'e-njava. ki se ne da pretlačili skozi sito. v starosti ni primerna. Najbolj primerno je korenje, pesa, špinača, cve-tača itd. Kava in čaj sta dovoljena v zmerni množini, če ni drugih obolenj, pri katerih niso dopustna. Tudi alkoholne pijače so primerne. Zboljšajo apetit, dovajajo kalorije in dvigajo razpoloženje. Velika nevarnost v starosti je debelušnost. Dokazano jc. da imajo ljudje, ki so za 14 do 24 odstotkov nad normalno težo* za 144 odstotkov večjo umrljivost kot normalno težki. Pri debrlušnoisti trpi srce. Zmanjšanje teže pri deboluš-nost; je velike važnosti. V hrani ne sme biti veliko tolšč in ogljikovih hidratov. Toda znižanje teže naj bo postopno m ne prehitro. olne kopeli Zazrite liter vode, nato vrzite vanjo pest morske soli. Potopite v to vodo roke (voda naj bo toliko vreča, kolikor morete vzdržati) in jih pusti-rc tam 20 do 30 minut, pri čemer sproti dolivajte vročo vodo. Nato kopliite roke četrt ure dolgo v milnici in si jih temeljito izbrišite ter namažite Volnene hlače z mastno kremo. zimske dni Pletenine Na potovanju, v fisarni, šuti ali doma prav vsepovsod se boste v pleteninah dobro počutile. Njihove prednosti prav dobro poznamo. Lepo nas ogrejeja in se ne mečkajo. Naše tovarne pletenin skrbijo, da izdelajo svojo modele solidno in moderno. Izberejo ustrezne modne bar. ve i» tudi kroji s« prav dobri. Letošnje modne barve pletenin so: zelena, siva in petrol. Zelo praktični so volneni telovniki, ki jilr nosi-' m o k ozkemu ali širokemu športnemu krilu. Tndi pletene hlače nas bodo doma prav prijetno grele, in če niste preokrogli, vam bodo len« pristajale. Pleten kostim bo naš zvest spremljevavec » mrzlih dneh. Previdne na moramo biti pri pranju. Va-da ne sme biti pretopil in niti premrzla. Pralno sredstvo naj bo dobro in ga prej dobro raztopite v vodi. Barvno pletenino boste spi akni!« v ki sov i vodi in ovile v brisačo ter iztisnile vodo. Pletenino moramo pred sušenjr.-n primerno oblikovali, sušiti ne smemo v Mižim peči. ker bi volni škodovala prevelika toplota. in pletena jopica so kot nalašč za mrzle Lepotilni obkladki Lepotilni obkladki prav gotovo spadajo tudi v program negovanja vsake žene. Kako si jih pripravimo in zakaj jih uporabljamo? Zdravilna zelišča (npr. kamilice, kaduljo, poprovo meto) polijemo z vročo vodo. Pol i vek precedimo v posodico in pustimo, da se delno ohladi. Vato ali krpico pomočimo v toplo tekočino in si jo položimo na dobro očiščen obraz. Ko se obkladek ohladi, to ponovimo. KamilLčni polivek uporabljamo pri nečisti koži, s ttm se pore odprejo in mozolji in črni zajedavcf se lažje Iztisnejo. Tudi pri nervozni koži (koža, na kateri se pogosto javljajo rdeči madeži) je kanoilični obkladek priporočljiv. Kaduljni čaj stione pore in jc zato prav primerno sredstvo pri porasti kože. Ce imate razširjene pore samo na nosu ali bradi, si boste polagale ob-kladke le na teh mestih. T .sta, ki nima razširjenih krvnih žilic, si bo po toplih obkladkih na obraz položila še mrzle obloge. (Vato bo namočila v mrzlo vodo in si jo položila na cbraz. ) Proti debelosti Se vam je morda na. bokih nabirala maščoba in so z.i'n zimska oblačila pretesna? Zato poskusite odvečno maščobo odpraviti. Ležite na preprogo in krož:te z nogami, in sicer toliko časa, dokler zmorete. Druga dobra vaja: usedite se na tla, prekrižajte roke na prsih in iztegnite noge tako. da So kolena tesno skuhaj. Nato pa se sede pomikajte naprej, pri tem pa bodite vzravnani in noge naj bodo iztegnjene. Tretja vaja, ki jo lahko vidite na sliki, je prav koristna. Leva noga je, spredaj, desna pa iztegnjena nazaj. Roke imate v bokih. Z levo nogo naredite globok počep. Nato zopet nogo iztegnite, pa zopet počepnite. Potem naredite isto vajo še 2 iesno ?io?a. Recepti Nato si obrišite z brisačo obraz in namažite s kremo, ki ustreza vašemu tipu kižc. Nekaj za gospodinje Marsikatera gospodinja pomisli, kako lep« je tistim ženam, ki jim ni treba ves-dan preživeti v kuhinji in pri pospravljanju. Ccpr.iv je res, da je težje obdržati negovane roke, lase in sploh vse pri grobih gescedi njskih delih, jc pa tudi res. da Ima vsaka i ena v službi d: u velike skrbi. Pri pranju imate roke dolgo v vodi in koža se zelo izsuši. Roke si okoaljite v olivnem' olju. ki bo povzročilo, da bo koža zopet voljna. Krčnih žil nimajo samo starejše žene, p«javijajo se že pri mladih ženah. Kot gospodinja veliko stojite, zato izrabite vsako priliko, da vsaj za nekaj minut odpočijete noge. Vlezite se in dvignite noge. Pogosto u uivajte noge. in sicer menjaje ■ topla in mrzlo vodo; nato noge trdo obrišite in masirajte. TELEČJA PEČENKA /. ZELENJAVO Za štiri osebe zadostuj« 1000 do l>C0g pečenke, .\feso nasolimo in rahlo potresemo, s poprom. Pečemo v vroči masti; dodamo čebulo, redkev in zeleno; polijemo z vodo in p::st:mo dve uri peči. Medtem si pripravimo iz 4 žlic drobtin, ene žlice kisa in nekaj olja in 2 žlici nastrganega sira m.iso, ki jo polijemo preko pečenke. V vroči pečici \aj se zageče. Nato meso lepa razrežite; pas:te, da vam trda skorja ne bo razpadla. Zelenjavo, ki je serviramo zraven, zabelimo z maslom. Karjiola k:Jjamo v slani vod: kakih JO m:nui tn nato zabelimo 1 maslom. MINifcKKI JABOLČNI ZAVITI K /z 3>r ; :c\ / žlice al*. JO žlic t'-ipic vode -n soli pripravite te>to /..i zavitek. \'a prbt razval.a te h'i razvlečat testo. Namaiite z raztopi --nim maslom, v katerem ste spraž:li drobtine. Zm:)a ti 750 g y:.irc7an-b fjssvoth m 250 g sladkor,a z neka: rozinami in cimetom. !/j testa posu jte s to zmesjo. S po>n f?o p'ta zavite in nato se premažite z maslom m speci te. > sladkorjem v prahu pred ser: v: ra ■;/..;; po<:r:e zavite*. ZA SKl.TŠANJE Ce vas t.tre:o skrbi zaradi linije, popijte dnevno kozarec pi-.rče, ki si jo pripravite iz: lfzl paradižnikovega soka, V»i soka kislega zclU, 4 žlice kvasa. Vse skupa: dobro premešajte in brsnite sok v hladilni ku. Samotni American TTJI • 1 1 • _i4 ukJL4 * -mm ri s slepo množico, ki se ji drami, ki je nastala po Stena- navezan na svojo družino, v P HrnSKl DOrrrGt I!?]! 3VC3 hoč* ubijanja (podobna je si- beckovem romanu, je Forda kateri pod težo naporov drug Jr O f ^ tuacija v »»Dvanajst jeznih zanimalo predvsem večno ^ drugim omagujejo njego- TT • T7^—J^v možeh!-) vprašanje iskanja sreče. Fon- vi 60rodniki. Fonda obvladu- ■ ■ Clll V13. V OilOG °d 013131511 westernov, ki jih da pa mu je simbol samotne- je ves film s svoj0 poUdar- «7 J je Fonda posnel, moramo ga Američana, ki s svojo ieno počasno, premišljeno omeniti predvsem še klasično vzdržnostjo, trdnim znača- noj0 in govorom, medtem ko Velik suhljat človek v revni črni obleki, s kapo na -Kovinsko zvezdo* (1957) An- jem, j^nimi ideali in.ponos- gegove mežikajoče oči in . . ,....... .*.„.„« „ . ..... thonnyja Manna, v kateri s no poštenostjo vzravnano namrščene obrvi izdajajo ne- glavi se počasi približuje križišču. Nebo pokrivajo neviht- svojimi rahlo zloveščimi in sprejema življenjsko borbo. nehno breme nomadskega ni oblaki, pusto ravnino prepredajo ceste in telefonske mačjimi kretnjami obvladuje in v njej zmaguje (tako ga življenja — potovanja na za- vsak prizor, in mnogo bolj je Ford videl že v »»Mladem žice. človek — z rokami globoko v hlačnih žepih — se ustavi in gleda stojnico potujočega prodajavca jedač. Potem se žalostno obrne proč in prosi počivajočega šoferja tovornjaka, naj ga vzame v avto ... razkošni, a manj uspeli film Lincolnu« (1939). Edvvarda Dmvtrvka »War-lock« (1959). Tudi v tem njegovem zadnjem westernu jc Fondova igra zadržana, skrajno smotrna in tudi tu je njegovo redkobesednostjo ču- rzačetna scena filma 1954. leta, ko ni posnel nobe-»Sadovi jeze« (1940) nega filma. Prvi film je po- Johna Forda, v katerem snel leta 1935 (Farmar se že- titi veliko moč, ki se skriva je Henrv Fonda odigral svo- na) in ima zdaj pri 57 letih v njem. jo najboljšo vlogo, je zanj za seboj več kot petdeset fil-izredno značilna. Predstavlja mov. .it. nam ga kot osamljenega po- Izmed vseh filmskih zvrsti Najbolj pošten potnika, neodvisnega opazo- je Fondi prinesel največ anieriški ODraZ vavca sveta, ki ohrani mir in vispehov western. Tu je bilo treznost tudi v najtežjih živ- posebno plodno njegovo so-Ijenjskih situacijah. Delali bi. delovanje z Johnom Fordom, krivico njegovim igravskim Vzrok za to moramo iskati •sposobnostim, če bi ga obrav- predvsem v dejstvu, da tako navali kot tipskega igravca. Johna Forda kot Henrvja Toda do doloiene mere ven- Fondo izredno zanima človek oblikoval eno svojih vrhun-dar Henry Fonda filmskemu — posameznik, bolj kot pa ak- skih vlog. Kot porotnik, ki občinstvu predstavlja tistega cija in splošna družbena vpra- nastopi proti nezadostno ute-človeka, posameznika, ki sto- šenja. Tako je Fonda odlično meljeni obsodbi ostalih poji sam r.aisproti vsemu svetu, utelešal človečnest in narav- rotnikov, je igral izredno Leta 1957 je Fonda v lastni produkciji posnel odlični film »-Dvanajst jeznih mož« (režija Sidney Lu-met). V njem je Fonda tudi hod, v obljubljeno deželo Kalifornijo. Veliko je sicer opravil tudi odlični sne mavec Gregg Toland, ki je znal poiskati in poudariti igrav-čeve trde, zgovorne poteze; vendar pa je že sama igra Henrvja Fonde tako necor sredna, da je od vsega za-W ijšf četka sploh težko verjeti, da res samo igra. Od ostalih Fondovih stvaritev naj omenimo samo še vlogo v Hitchcockovem filmu ►»Po krivem obtožen« (1957) in pa v Premi nge rje vem »Vi* harju v VVashingtonu« (19S2). Čeprav tudi neuspehov ni manjkalo v karieri Henrvja Fonde (sam je nekoč rekel, da je zadovoljen samo s petimi ali šestimi svojimi filmi), pa je njegov delež v ameriškem filmu vendarle zelo velik. 2e če vzamemo kot merilo omenjeno skrvm- Ne nad nilm vladarsko vzvi- no dostojanstvo, ki ju je Ford umerjeno; pozorno posluša' šen, ampak kot preprost člo- vedno skusil izraziti v svojih vsa nasprotna mnenja, mirno, Henry Fonda v vlogi senator- no mnenje samega igravca, vek, ki hoče sam misliti in se celih — že v »Bobnih vzdolž prijateljsko prepričuje vsake- ja v Premingerjevem filmu ±0 vendar pomeni lia je umetniški uspeh pol ducata človeka, ki nastopi proti prenagljeni sodbi množice — ostalih porotnikov. Najboljši v westernih renrv Fonda je začel gvo- odločati in ne slepo slediti Mohav.ka (1939), šo močneje ga porotnika posebej — in »Vihar v VVashingtonu« množici. Da tudi s~m Fonria pa v Fordovi mojstrovini kljub temu da je spočetka tako pojmuje svoje igravstvo, »Maja draga Klementina« vedel prav toliko kot drugi _ , nam dokazuje dejstvo, da je (1016), v kateri je igral zna- (le da je dvomil), pripelje po- lTCle, ZgOVOFIie v lastni produkciji pcsnel film menitega šerifa Wyatta Ear- roto do resnice. Vlogo je obli- nn*p7P »Dvanajst jeznih mož« (1057), pe. Uspešno je igral tudi v koval s tako globoko huma- P e v katerem je odigral vlogo »Trdnjavi Apači« (1948). nostjo, da ni pretirano, čere- Fondov Tom Joad v »Sado- Najbolj;=a, najbolj polna čemo, da nam je Fonda v tem vih jeze« ni ciničen kot Stein-vloga, kar jih je dal Fonda filmu ostal v spominu kot beekov junak, ampak bolj v vasternu, pa je tista v fil- morda najbolj pošteni obraz, simpatičen. Ves čas je trdno mu YViIIixma VVellmana »Cud- kar smo jih videli v ameri-ni dnjedek (1943). V tem pr- škemu filmu, vem cd tako imenovanih psi- Podobno kot »Dvanajst jez-hcloških westernov igra Fon- ni h mož« je drama z elemen- Henrv h'onđa je začel gvo- da tujca, ki zaman skuša ti družbene problematike tudi jo kariero v gledališču, preprečiti krvi željni množi- Fordov film »Sadovi jeze« kamor se je tudi vedno ci linčinje. Kot vidimo, je tu- (1940), v katerem je Fonda rad vračal, in to tudi za dalj- di tu Fonda tisti misleči, za- ustvaril svojo najboljšo v loša razdobja, n. pr. od 1947 do vestni posameznik, ki se bo- go. V tej epsko zasnovani KDO STE GOSPOD SORGE? je vohunska zgodba iz zadnje vojne, Id je nastala v sodelovanju francoskih, italijanskih in japonskih ustvarja vce v. Scenarist in režiser Yves Ciampi je na izredno zanimiv in napet skrivnostno usodo ene najzanimivejših osebnosti način osvetlil ne same v vohunski zgodovini našega stoletja, ampak v mnogočem tudi sam potek druge svetovne vojne. Zato in pa zaradi kvalitetne Igravske in tehnične izvedbe je to eden vrhunskih špijonskih filmov. filmov v veliki meri tudi njegova zasluga — in pri tem. 6o vsaj štirje izmed teh fil— mov^med najboljšimi stvaritvami, kar jih je dala ameriška kinematografija. To pa je vse prej kot majhen umetniški uspeh. DUŠAN OGRIZEK • Prizor iz domačega filma »Poklicali so tudi 5. c«, ki je vzel snov iz znanih nemških zloč t Kragujevcu, ko so skupaj Dostrelili učence in profesorje kragujevške gimnazije Film POKLICALI SO TUDI 5. c režiserja Milenka štrbca odpira skelečo rano spomina na kragujevsko tragedijo. V obravnavanju te občutljive teme film odlikuje pretresljiva neposrednost. Čeprav po umetnici moči morda ne dosega »Krvave bajke:* Desanke MaVi-movič, pa je dostojna oddolžitev spominu vseh mladih ki jim je vojna kruto pretrgala komaj začeto življenje! »Ne premišljam o zločinih, premišljam - o duševnem stanju zločinca. »O duševnem stanju blazneža?« »Tako je! In prav zaradi tega to ni tako enostavno! Ko bom vedel, kakšen je morivec, bom tudi zvedel, kdo je. Počasi mi bo znano vedno več novega. Po umoru v Andovru — kaj smo takrat vedeli o morivcu? Skoro ničesar. In po umoru v Iicxhillu? Nekoliko već. Začelo se mi je odpirati - ne tisto, kar bi vi radi videli: obrisi obraza, postave — temveč obrisi njegovega duha. Duševnosti, ki delujejo v določenih smereh. Po naslednjem umoru. .. « »Poirot!« Moj prijatelj me je mirno pogledal: »Seveda, dragi prijatelj, skoro prepričan som, da se bo dogodil še en umor. Ogromno je odvisno od tega. Naš neznanec je imel doslej srečo. Morda se pa zdaj obrne sreča od njega stran. I:i po naslednjem umoru bomo vedeli veliko več, da ogromno več. Zločin je dejanje, od katerega se lahko neverjetno mnogo naučimo. Naj zločinec še tako skriva metode, navade, okus in duševno razpoloženje in jih spreminja — njegova duša se ven- »Kmalu ga boste začeli kar opravičevati!« sem potožil grenk). »Zakaj pa ne? Morda misli, da je popolnoma upravičen za taka dejanja. Kdo ve, če se ne bomo dckopali celo tako daleč, da bomo celo še čustvovali /. njim zaradi njegovih namenov?* »Zdaj mi pa nehajte. Poirot!« »Ah, ogorčeni ste. dragi moj? Najprej zaradi moje nedelavnosti, zdaj pa še zaradi mojih nazorov!* Molče sem zmajeval z glavo! »Kljub temu pa se ukvarjam z načrtom,* je nadaljeval čez nekaj .časa, »ki vam bo gotovo ugajal, zlasti ker je delaven in ne nedelaven. Razen tega pa je pri njem treba mnogo govoriti in nič misliti.* Njegov ton mi ni nič kaj ugajal. »Za kaj pa gre,* se:n rezervirano vprašal. »Prijateljem, sorodnikom in uslužbencem žrtve izvleči iz možganov vse kar vedo.« »Merite, da kaj skrivajo?* »Ne namenoma! Tcda verjemite mi, da ni tako lahko povedali v-ega, prav vsega. Ce. bi vam, recimo, rakci: Pripovedujte mi zdaj prav vse, kar ste včeraj ves dan počeli! Polt ni bi mi začeli pripovcdov..ii, da ste vstali ob sedmih, da ste zajtrkovali, ko ste se umili in oblekli. Povedali bi mi morda, kaj sle zajtrkovali. Prav gotovo pa mi ne bi povedali, da ste si zlomili noht, ki sle si ga morali potem obrezali, da ste morali, n. pr. dvakrat pozvoniti za toplo vodo za britje, da ste polili malce kave po prti-ču, da sle si pokrtačili klobuk, preden ste ga posadili na glavo itd., itd. Vsega se ne da po* vedati! Tudi pri umoru ljudje izbirajo, kaj bodo povedali. Povedo tisto, kar se jim zdi važno. Kdo pa ve. če je tisto važno res važno? Kolikokrat jc izredno važna kakšna malenkost, ki Jo izpovedovavec izpusti kot nekaj ničvrednega.' Koliko jih je, ki presojajo važnost posameznosti čisto napačno!« »Kako pa se torej pride do tega, kaj je val* no?« n, PREMIRJE o umttru sira Carmicharla Clarka je zagonetni ABC obvladoval vso javnost. Vse časopisje je bilo polno tega. Neprestano so prih Jal] r.a sled najbolj neverjetnim dogodkom in pojavom in javljali so vse mogoče aretacije, t: i da so pred durmi. Fotografije najrazličnejših ljudi in krajev, pa če so bili še tako oddaljeni od umora in so ?e tako mala imeli z njim opravka, so se blestele na prvih straneh. Intervjuvali so vsakogar, ki se je dal intervjuvati. Celo v parlament jc zašla zadeva in poslanci so stavili Interpelacije. Umor v Andovru so zdaj že začeli vsi šteti v vrsto ostalih dveh. V Scotland Yardu so bili mnenja, da bi najbrže prišli do zločinca, če bi sistematično širili med javnost vse podrobnosti. Vsa Anglija se je spremenila v armado privatnih detektivov. Večerni Echo je čez vso prvo stran priobčil napis: »MORDA JE V VASEM MESTU ZLOČINEC?« Poirot se je vrtel seveda sredi vsega tega razburjenja. Anonimna pisma, ki so bila naslovljena nanj, si vide] v faksimilu po vseh časopisih. Očitki, zakaj ni preprečil umorov so se kar vsi-pali nanj, pa spet so ga branili, češ da bo v najkrajšem času zločinca prijel. Poročevavci so ga oblegali: »Najnovejše izjave gospoda Poirota«. Potem Je sledilo navadno nekaj vrst velikih bedastoč. »MR. POIROT MISLI. DA JE SITUACIJA ZELO RESNA! MR. NEPOSREDNO PRED USPEHOM! STOTNIK HASTINGS. NAJBOLJŠI PRIJATELJ MR. POIROTA, JE ZATRDIL NAŠEMU PORCCEVAVCU... »Poirot, prosim, verujte mi, niti besedice o vsem trm nisem črhnil nikomur!« »Saj vem, prijatelj, saj vem!« je odvrnil. »Izgovorjena beseda in pisana beseda — kako globok prepad leži med obema! Sta vtke se da tako zasukati, da povedo naravnost nasprotno od tistega, kar ste hoteli povedati!« ' »Nikakor ne bi hotel, da bi mislili ...« »Tak, nikar si ne delajte skrbi! Saj je to tako brez vsakega pomena! Tele prismodarije bi nam nazadnje utegnile celo koristiti.« »Kako to?« »Prav res! Ce zločinec izve, kaj vse-sem blebetal temu ali onemu poročevavcu. bom vsekakor i/subil pri njem ves ugled. Nehal se bo bati takega nasprotnika.* Medtem pa so se preiskave neutrudno nadaljevale. Scotland Yard in policija sta povsod zasledovala vse, tudi najmanjše sledove. Povpraševali so natančno po vseh hotelih, rodbinskih pen.ionih. pri vseh. ki oddajr.jo sobe daleč v obmr.čju zločinov. Do podrobnosti so preiskovali vse podatke fantazije polnih ljudi, ki so videli sila čudnega moškega, kako je divje vrtel oči, pa spet drug. f nega, ki se je čudno plazil, najmanjše malenkosti niso izpustili. Vlaki na železnici, avtobusi, vozniki cestne železnice, po-strežeki. pro: .javci knjig po kioskih, prodajavci časopisov, vsi, prav vsi so bili pritegnjeni v armado, ki je dajala informacije in je sledila zločincu. Ogromna mreža vprašanj in ugotovitev! Na fmanj dvajset sumljivih ljudi so pridržali v zaporu, jih zasliševali in spet izpu tili. ko so dokazali svojo nedolžnost. Zaklju->\ ni bil čisto ničen. Nekaj izpovedi si je velj?.lo zapem-niti, ker bi utegnile biti vs.ikakor koristne, seveda brez raznih dodatkov so bile cisto nepomembne. Medtem ko so bili Crcniejn njegovi tovariši Izredno delavni, se mi je rdelo, da je Poirot nekam čudno nedelaven. Dcstikrai sva se raz-govarjala o tem. »Toda, kaj hočete, dragi prijatelj, da naj počnem?- Je v-ieval ob takih prilikah. -Tiste običajne prei-kave flela policija mnogo bolje, kot bi jih mogel jaz. Vedno — vedno zahtevate od mene, naj letam okrog kot vohljajoč kuža. ha, ha!* Namesto tega pa sedite cTmia, kot.. .!* »Pameten človek! Moja nu>č. dragi l!:>.stings. je v glavi, v močganih, ne v nogah! Ves čas. ko se vam zdi. da lenuharim. premišljam:« »Premišljate? Kaj merit?, da je idaj čas za to?* »Kako pek. kaj ste pa mislili? Fre:r.i".ijati in stokrat premišljati!* »Toda, povejte mi. kaj pa si obetate cd premišljanja?" Saj pcznale vse tri zločine že na pamet!« darlc razkrije z dejanjem samim. Ta primer, denimo, ima določena nasprotja — dostikrat se mi zdi. kot da sta na delu dve glavi — toda obrisi 6e bodo kaj kmalu razjasnili, verujte »mi*, in »vedel* bom ...!« »Kdo je?« »Ne, Hastings, kakšen je!* »In potem?* »Potem pa bom ujel ribo.« Videl je moj razočarani cbraz in je nadaljeval: »Znano vam je, Hastings, da izkušen ribič dobro ve, kakšno muho mora izbrati za določene vrste rib. Za to tako, /a eno drugačno, kajne? Jaz, Ha.-tings, bom izbral prnvo muho!« »Totem pa?« »Potem pa? Petem pa? Prav tak ste kot naduti Crome s svojim »Tako? Ah?« Potem, potem. Hastings, bo ribica prijela in začeli bomo vleči za vrvico ...« »Medtem bodo pa levo in desno umirali ljudje .. .* »Trije! Trije ljudje! Pri tem pa je vsak dan na desetine avtomobilskih nesreč s težkimi poškodbami in celo smrtnih!* »Ah, to je vendar nekfj čisto drugega!« »Za ljudi, ki pri tem umro, je, mislim, precej vseeno, ali ne? Za sorodnike, prijatelje, seveda — zanje je pač nekaj drugega. Toda nekaj me pa pri tem primeru le veseli!* »Radavcdcn sem res, kaj jc pri tem tako razveseljivega?* »Le nikar ironično! Veseli me. da pri vsem tem ne pada sum na nedolžne ljudi. Nič ni tako strašna kot živeti v okolju, kjer so vse oči obrnjene v vas čeprav ste nedolžni, nič ni hujšega ket živeti v atmosferi, kjer se sumniči bližnje. To je p one deklice, ki je bila i:.:ii>rjena v Pevhillu — dovolila sem ^i in ji pisala, da se odreljem v I n-don, da bi tam stopila v služba in sem j a vprašala, če bi smela prit; k njej ali k njeni materi, ker dvoje glav vedna več ve kot ena. Mnogo plače ne zahtevam, rada bi le vr:lrla, kdo ,'e tisti propadli človek in nvsllm. <'.;•. bomo več zvedeli, če povemo drug drugemu vse, kar vemo. mo. Mlada dama mi je prav ljubeznivo odgovorila. Zaposlena je v pisarni in stanuje v penzionu, pa mi je svetovala, naj pišem vam. Pisala mi je. da si je mislila lata kot jaz in ker imamo vsi iste skrbi, naj bi tudi skupaj držali. Sporočam vam tedaj, da pridem v London. Tu pa je moj naslov: V upanju, da vas nisem nadlegovala, vaša vdana Mary Drover.« - »Marv Drover?« je dejal Poirot, »Marv Drover je zelo pametno dekle!« Segel je po drugem pismu. »Berite tole!« Bilo je kratko poročilo Franklina Clarka, da potuje v London in da naslednje popoldne obišče Poirota. Mladi planinci ~~ ■—--r;^-:---------r-r-rr^« V Kranju na šoli »Stane-^(a Žagarja« deluje luđi planinska sekcija. Z delom je začela nadaljevali šele pred nekaj dnevi. Toda že na prvem sestanku so se domenili za izlet. Za cilj so si postavili — Jošt. V nedeljo zjutraj so se zbrali že ob T. uri. Odšli so po Mohorjevem klancu, čez savski most na Kalvarijo in mlada rast nato po pševski nuli na Ja-vornik in Jošt. Pot ni biLa dolga. Deklice so nabrale cele šope ciklam. dečki pa so stikali za robidami. Po malem "okrepčilu na i; \-.:< so se zbrali v pevski zbor in vesela pesem je odmevala vse naokoli. Potem 6o se igrali, si ogledali okolic« in preiskati stare razvaline. Čudovit jr bil pogled v dolino, ki se je kopala v rahli megli. w Sah in njegov dvorni norec (Indijska pravilu a Neki tuji trgovec je v >*»-stu, kjer je žive! imh. pripeljal celo krdelo kan;, iab h? kupd vse te konje. Nato ga je pakli-cal k sebi in mu dal še sto tisoč več, kot je bila dogovorjena vsota. Nato je rekel: — Za ta denar nakupi koT in vse pripelji k meni. Trgovec je vzel denar in odšel. Minilo ie nekaj dni :n šah je poklical k sebi dvornega norca — norec ga je Znal iesto spraviti v smeh in ga razvedriti. Naroči! mu je: — Napravi spisek vseh norcev, ki jih poznaš in potem mi ga pokaži. — Gospodar, mu odgovori le-la, spisek norcev že imam. — No prav, pa povej, da slišim njihova imena, zapove šah. — Na prvem mestu je vaše blagorodje, odgovori dvom: ' norec. — A zakaj? se začudi šah. — Pač zato, gospodar — vzklikne dvorni norec — ker ste izvolili dati tistemu trgov- : cu sto tisoč rupi j brez kakršnega koli jamstva. In če tujec ne bo prignal konj, ga ne boste mogli ka~>wvaii. — Toda, če jih prižene, kaj boš potem? vpraša šah. — Potem bom izbrisal vase ime in na njegovo mesto postavil trgovčevo. Ker pa so. jeseni dnevi zelo kratki, so se mali planinci žc ob petih odpravili ▼ dolino. Med petjem, smehom, s šopki cvetja in ob spominih na lepo nedeljo so se vrnili domov. \ad katerim krajem jjc padavec? Zaradi okvare na avionu je moral padavec skočiti in se s padalom .spustili na zemljo. Ze ko se je spuščal, je zagledal pod seboj mesto z velikim poševnim stolpom. Toda nikakor se ni mogel spomniti, katero je to mesto in v kateri državi je. Ali bi vi to vedeJt? Ce ste žc kdaj kaj brali ali slišali o tem poševnem stolpu, potem se boste gotovo spomnili. To je obene.-n tudi prilika, da prcir.kusite svoje znanje iz zemljepisa. Zima prinaša nove oblike razvedrila Zgodilo sc je na otoku Cejlonu Eiazbesneli slon O podvigu dvea dečkov je pisal vas svetovni tisk Albert in VUbert sta dva dečka, brata, ki živita v Ko-lnnibu jia otoku Cejlonu. Prav nič se ne razlikujeta od ostalih dečkov z otoka. In da se ni zgodil ta dogodek, v katerem sta bila glavna junaka, ne bi o njiju pisal ves svetovni tisk. gfciHl POMAGAJO PPvI DELU Albertov in Vilbertov oče se je na otok Cejlon priselil iz Evrope. V ki. To je bil dober in zvest slon, star okoli 30 let. Ko je nekoč končal z delom, ga je Peter — tako se imenuje oče obeh dečkov — odpeljal do reke, da bi se predmestju Kolomba ima svo- Araki okopal. Znano je, da se jo plantažo, na kateri -vzgaja sloni zelo radi kopljejo in dre\o. Tudi on — kakor ostali se pri tem polivajo z vodo s oomačiai - uporablja sloae pomočjo svojega rilca. In te- . _ , . , ga večera se je Araki zelo za obdelavo svoje plantaže. igral z vođa Njegov Polono en slon je bil njegov «ospodar ga je z veseljem miljenec Imenovat ga je Ara- opazoval. Medved naroča kosilo V Jelovstonskem državnem parku v ZDA, ki zajema površino 8.963 kvadratnih kilometrov,- je prepovedan vsak lov kaker tudi uničevanje prirode. T« pa je pravi raj za živali. Med ostalimi živalmi v tem parku živi tudi veliko število medvedov, ki se gibljejo povsem svobodno. Pašniki tega parka jih redno hranijo in res ni tako enostavno iskati medveda po tej ogromni površini. Zato pa st> prišli na zanimve ideje — vzpostavili so radijsko ne t« med pazniki in medvedi. Vsakemu me ved u so namestili zelo majhno radijsko postajo za sprejem in oddajo. Aparatura je prt rje na v gosti medvedji dlaki. Živali pa so naučene, da tečejo na poziv ob času. ko svoj obrok. morajo dobiti DEČKA BRANITA OČETA nTaenkrat pa je Araki za>„ |H čel rjoveti, potem jo prišel iz vode in z ril« cem prijel svojega gospodar« ja ter ga vrgel 10 metrov dale-'. In v trenutku, ko je ho» tel pohoditi Petra, sta prt« tekla Albert in Vilbert in so skušala upreti razbesneli živali. Albert je imel v roki palico, zamahnil je, da b£ udaril Arakija. Toda slon ja z rilcem odbil tudi dečka, kj se je odkotaLi in se komaj rešil pred razjarjeno živaljo* Ko je videl, kaj se dogaja n starejšim bratom, je Vilbert z nožem zabodel slona v ri«i loc in uspel, da je rešil oče«* ta. Medtem so pritekli sosed"«* je in s skupnimi močmi ji nt je uspelo ukrotiti raz besnelo) z:val. A oba dečka — Alberta in Vilberta — so tamkajšnja oblasti predlagale, židovskih družin, tudi one iz sosednje občine. 28. FEBRUAR - Od ran~sa jutra smo nestrrm pričakoval] sla. vendar ni pri"?1. Vda'i s-.na se v milost božjo, pripravljeni smo na vse. Očka „"e porold.-e od el v Bodzentvn in de "a1, da bo d:'.nes ali jutri prila vprega po stvari. Zvečer se je vrni! z vozom, po- i magal sem spraviti konja v hlev, potem pa srni prijeli skladati stvari. Krompir srao spravili v • vreče. To je trajalo do ene ponoči, ni j mi bilo do spanja. Tudi eno od postelj smo razstavili. Nihče ni odšel spat, vsi so le malce zadremali, ker bi se moral očka odpeljati ob treh. Nisem slišal, ko so J nalagali stvari na voz; slišal sem i le, ko je mama rekla, da so očkove sani med vožnjo z dvorišča obtičale v kupu snega in da se je dolgo mučil preden je potegnil sančnico iz njega. DNEVNIK Davida R u b i n o vv i c z a