Inserati ee sprejemajo in velji tristopna vrsta : 8 kr., če se tiska lkrat, i y y n n n ii - n II I) II II O ,, Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejeinsjo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eks^ edicija na Štaiem trgu h. št. 16. PoIitiCon list za slovenski urilL Po pošti prejeman velja t Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . f, ,, — (l za četrt leta . . 2 „ — „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani nt doiu pošiljali Vtlji 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Li govili uli-A cah štev. 7. > Izlmja po trii val na teden in vmi sicer v torek, četrtek in soboto Sočutje nase. Sočutje ali (simpatija) je dvojno; izvira namreč iz hvaležnosti ali iz sorodstva ali prijateljstva. Prvo je pridobljeno, drugo naravno. Kar velja o posameznih osebah ali družinah, to velja popolnoma tudi o narodih, ker narodi niso nič druzega ko veče družine. Ako ima kak narod sočutje do druzega, ima ga zavoljo enake narodnosti ali sorodnega plemena, ali pa iz hvaležnosti za prejete dobrote. večkrat tudi[zato, ker se od njega za-se še. kaj dobrega nadja. Sočutje Jugoslovanov do Rusov izvira iz vseh teh vzrokov , posebno pa še iz nade do boljše prihodnosti. Dozdaj s svojim sočutjem nismo bili posebno srečni, t. j. narodom, kte-rim smo dobro želeli, se je večidel slabo godilo Ze 1. 18D4 smo žehli turškim Slovanom ki so vzdignili orožje za svoje človeško pravo, iu njihovemu pokrovitelju Rusu zmago; naše želje se niso spolnile, Rus je bil odbit, in Slovani potlačeni nazaj v turško sužnost. /a tem smo imeli 1. 1850 sami vojsko z Lahom, kipa zojiet ni bila srečna za Avstrijo. L. 1866 je prišla vojska z Lahi in Prusi, Ker smo zvesti Avstrijci, je bila naša želja ta, da bi avstrijsko orožje zmagalo ua obeh straneh. Ali čeravno je naša južna armada bila zmagovita, je na severu zmogel Prus in ta zmagi je podrla vse dobre nasledke zmage na Laškem in tako je Avstrija zgubila svoj nalepši kos, s kterim je prišlo tudi veliko našili bratov pod laško žeslo, ki za njihovo narodnost nima nobenega razuma in ki se bodo sčasoma vtojiili v laškem morji. Špielfeldski grof pa Črni Jaka. (Po narodni pripovedki zapisal J. G o m barov.) (Dalje.) Pred gozdom sem se pač ozrl naprej iu nazaj, malo posluhuil, ali je vse varno, in želel sem, da bi mesto podkev imel konj mehke uo-govice. Toda po mehki ilovnati zemlji konj ni ravno ropota delal, in tako sem srečno prijezdil sred gozda. Ondi pa naenkrat zaslišim tako žalostno javkanje in jokanje, da so mi vsi lasje po koncu vstali in roki ste mi tako trepetale, da bi bil z obema samokresoma gotovo na tri stopinje vola zgrešil. „0 jaz ubogi revež! O neskončno usmiljeni Bo5 1., za vodenico. Jožef Trošt, goslač 82 I., za prehla jenjein. Marija Meni, del. 48 1., za pljučnico. Ludvik Koller, zascli. o. 5 1., za vodenico. Loterijske številke 26. jauuajra. V Trstu: <1, 78, 29, 81, 24. V Lincu: «2, 83, H 11, 1!». I>l«-«r(iliriir ilriiarni' rrnr -H. januarji Papirna rent* (54.35 Sr»i.arii» r nt» 07 30 — Xlxtareiit.a 75 SO. — l*60Uitiui liržttviM pi.Rojilo 114 SO Bank in- »IfijeSlS— Kreditu« »hro- '2'2l 75 L.....ion 118 55 — SAbro 10-J90. — O*, kr finkini 5 55. — 80 fraukov 9 41' ,. L' Izveden kovač, ki podkovanje konj dobro ume in je izurjen v družili kovaških delih ter hi znal zraveu tudi ključavn čarska dela oprav l)ati, se jemlje v službo kot domač kovač pri nekem velikem gospodarstvu. (1) Ponudbe s pogoji in spr.čali sprejemlje v naznanilni vradniji Franc Miillrr v Ljubljani v gosposkih ulicah hiš. št. (>. J Za šiviljska doli vsako vrste, posebno pei ilon. za žensko in moške, »■i priporoma tastileinu obunslvu podpisana, Na-ofiln ir. dežele so lepo iu ioni" ter naglo i/.vr-ujejo. Preskrbuje se tudi hladen je (peg'janje) perila vsako vrste. (2) Mnrijii AloAovcc, q ključtirniPargke ulice št, :i v Ljubljani. 1 I G u H