177. številka.
Ljubljana, v petek 6. avgusta 1897.
XXX. leto
lakaja *«ak dao av*4era icimsi nedelji in praanike tur valja po poŠt i prej rman aa »titro-ogerske sesala n **e leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., n četrt lata 1   ;ld., n e.loa 1 t>?. 40 kr. — 2.a Ljubljano brc« poiiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ca četrt leta S gld. 30 kr., aa jvden mesne 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum račun i aa po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za t njo dežele toliko vet, kolik-r poštnina cna&a. Za cznaai la placnje ce od stiriatopne potit-vrste po 6 kr., čc se oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ee s* dvakrat in po 4 kr., Ce se trikrat ali VSCkral tlaka Dopiai naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravc<«t«o jg u& RotiKrcBiiecu trgn st. 12. Cpravoiitvn naj oe blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oczi&nila, t. j. vse admuiistrati-me stvari.
Uradniško društvo.
Prejeli seno poziv ds pristop novemu urtdtii škemu di:us vu katero se snuje v Ljubljen.'. V tam pozivu SS povdarja, da dandanes teži vse za zdiu ženjen, ker je č isto naravno, da se jednako m iole £ i sloji v društvih podpirajo, da rešujejo skupne naloga; povdarja se dalje, da je Ljnbljana uradniško mestu, da pa uradniki ne zavzemajo v politiškorj, gospodarskem in socijalaem ožim one ga me« f >, ki jim nara/no priatoja, da sn bili do sedaj vedno prezirani, ker nezdraženi in brez vodstva. Žetega \ ilj, pravi poz<v, da je potrebno osnovati uradnš'o društvo /.a vojvodino Kranjsko, ki naj v prvi vrsti razširi in spopojni delovanje konsnronf g* in hranilnega te: posojilnega draštva, spioh pa čuva politično, socijalne in gospodarske interese u adnikov.
Kđor prebire poziv trezno, spozna hitro, da je v mnogih ozirib pietiran. Uradništvo v Ljubljani ima v veaktm oziru teliko ng! da in veljave, kakor malo kje, največ zatpgadelj, ker je v nas melo ffatoga meščaustva, katero ima drugod prvo besedo, in kt? vo'ilca vođina inteligencije pripada uradniškemu stana, V političnem oziru igrajo uiadniki v nas »se drugačno alogo, kakor drngođ. V občinskem svetu sedi razmeroma jako mnogo uradnikov, katerim sa gotovo ne more očitati, da pozabljajo na interese uradniškega stanu, isto tako je v dež. zboru, Ijnbljniski župani pa eo ođ Coste naprej izšli skoro vsi "z uradniškega stanu. Zaradi tega se nam zdi jato krivično, ako govori poziv o preziranju uradaikov. Prav narobe jel V Ljubljani je tisti antagoaizem moj uredništvom in meščanstvom, kateri drugod rasjeda socijalno in javno življenje, po polnoma neznan, (saj zabavljanja kacega kvSčansko-socijalnega kričača vender ni vredno upoštevati), (o pa največ zategadelj, ker je prebivalstvo razdeljeno po strankah iu po narodnosti, vslod česar š» ni moglo nastati v drugih krajih tako ostro nasprotje mej stanovi.
Navzlic temu bi z vsem svojim uplivom podpirali ustunovitev vsacega društva, kateremu bi bilo namen, koristiti uradniškemu stanu, dasi mora vsak
pravičen človek priznati, da tudi doslej uradniki niso bili pozabljeni in prezirani, kar se je posebno dubro pokazalo za časa potresa. Tuda z društvom, katoro si zdaj snuje, se nikakor ne moremo sprijazniti, ia to zgolj in jedino iz političnih rsz-logov ne.
P a rila   novega   društva    določajo   v   £   2.: „ Drušl o namerava čuvati i a   pospeševati koriiti uradniškega stanu v političnem, eccijaluem in go spodarskem ozirn.   Da se politični interesi čuvaj? iu  ptspešujejo,  ima se  mej  društveniki  v. ti. domoljubje in stanovski  čet,  csi>ona  dilovati na to, da diušveaiki složno postopajo, kadar 83 po sfažojejo  Svojih   političnih   pravic.    V secijalnem oziru naj se gejo in pospešujejo pod*zetja, kutera jim dajo priliko, da si svoje znanja popoln«, d« sa razvedre m svoj socijalni polo? <'■) O trd A   V goepo-durak^m oziru naj se društveniitom koristi tudi s tem, da Btopi ljubljansko uradniško društvo v zvezo z registriranima zadrugama „Prvo IjcbJJF.n«ko urad niško konsumno društvo"   in „Hranilaa in pred-ujemrr,  zadruga  I.  občnega  uradniškega društva avstro cger^ko monarhije  v Ljubljani",  in  da to z^eso goji"«
Tako pravila. Iz tega paragrafa je razvidno, da je prvi in poglavitni nam<?n diu'tva: organizovati uradništvo xa pelitično življenje, vse drugo pa le brezpomembna pritiklina, dedana saac .zaradi lepšega", a prav taka crganzscija ee nam zdi iz političnih razlogov jako nevarna.
Ljubljansko uradaištvo ni nikak jednak o -mialoč sloj, ampak je raadtlj no po narodnih in političnih načelih na tri skupine. Velika večina uradaikov je narodna in svobodomiselna ter stoji na strani narodne stranke, drugi dsl je v nemškem tabora, nekaj malo uradnikov pa v klerikalnem. Spraviti te uradnike pod jeden kU 1» i\, so n&m zdi d cela nemočno. Nismo šs pozabili tistih hud.h čaaov, ko so vlade preganjali slovenske uradnike radi njih narodnega mišljenja, ko so bili kazensk m potom premeščeni, samo ker so pri volitvah na rodno glasovali, ko so Widmann, Vestencck, Pos-sacor in drugi s skrajnim terorizmom filili s!oveneke uradnike v nemški tabor in v nemško kazino Slo-
venski crada>ki eo bih popoln;.rua b fzpravni in samo orodje vlad*).
Tacib časov si ne mere nihče nazaj iefot', najmanj uradciki Isključeno pa nikako I ti, da te ■Opst povrnejo. Trav lahko se zgodi, u aie zopet boj mej vlado iu m?j Sloveri daj bode
uredništvo soppt tis.'o orodje, s katerim bo vlada ikttšala rg.nrbiti nas. A'io b d o uradniki organi« zovaai kot politična siranka, bo to Ba ' II DS kerist, in prav lahko ba oplivala na uradnika v tvojem smisla, toliko laglje, k. r itak na vaa vaz« nejea in up!i?n<jša mosta uriva nemSk« ur-Jniks, ktteri bi seveda tudi v no^etn druotvu n p zvonec
V interesu uradniške neodvisnosti in svobede in v mtc-resn naše naredoe stvari nikakor ni, cla bi uredništvo oig^nizovalo tako, da b; vi. da i^aala nanj količkaj upliva, kajti doslej je lo vlaue,
kateri bi smeh Slovenci z.upa
Morda poreče kdo da je nas; ictje mej nemškimi iu olovenakimi uradniki p. . i ginila To je dtloma istina, nasprotja m zdaj, a rvj 82 p:imeoi položaj, pa nastane ko j. Sicer pa ni pozabiti, da Ee je v zadnjih letih pač prem^n-Jo .lemška mesJan« st\o nt* Kranjskem in skoro že popolnema odjenjalo cd nekdanjega nasprotovanja Slovencem, dečim če je prav m j uradniftvom i- Bioei \>vk\- Bej državnim uradmštvom udoaiaM i i ? zim sktajne vrste.
Z ozirom na vse to ne noremo želeti, da se posreči r.amera\an» politična crg ija urfldoijtvS, Potrebv.a v interesu urr.duik^v  : a pa
lif.hko postane nar^daim uradn > m ;u naši narodni stveri jako nevarna in škodljiva.
V IyJllllaJ«\*I. B. avg
Glede borbe za slovensko gimnazijo v Celju je prinesla praška .PohtiA." člauefe :z dotro-poučenega vita, v katersm pravi d* so šli Siofenci na Dunrj radi t«ga, da pove:6, da so naveličani vedno jednako dvomljivega postopanja vlade gleda eolske gimnezje, in da eo pripravljani, izvajati poslednje kensektence Izjavi mini troi nista Slovencev zadovoljila, a radi nju vendar ny bodo stopi v opozicijo, pač pa hočejo čakati! Da bi bila sle ven-
LISTEK.
Odveč.
(črtica, spisal A. Srni t al.)
Gospodinjila je na Dunaj i svojemu neoženje-nemu Binu. Živela sta prav skromno. Slednjič pa jo zanemarila hišo. Od stropa so visele pajčeviuo, nbožno pohištvo je bilo zaprašeno, okna nenmita.
Sidsmdeset let! — Stara žena je bila in po> koja potrebna. Kuhala je i nadalje skromno kosilo, a druzega ni megla opravljati. Zvesti očesi sta r. ■ đeneli, da nista videli velikega nereda v sobi. Sin je k vsemu temu molčal; nikdar jej ni ničeser očital, saj js vedel, da ne more od starke veliko zahtevati; v srci pa se ja hudo jezil. Često je že hotel zagroraeti nad svojo materjo, a vide* ubogo Bnežnobelo 3>avo, ozki ramoni ter njeni oslabeli roki, zasmilila se mu je, in molčal je. Vedel je pač da je možna gospodinjetvo izboljšati le na škodo stare ženico. Povedati bi jej moral bridko resnico, ugrabiti jej počitek, a za vse to ni imel dovolj moči.
Mati je nad vse rada čitala časopise. Čestokrat je sedela uro za uro z listom v roki nepremično, le včasih si je popravila jeklena očala.
aAli si tudi ti ono čitali je vprašala včasih
dobrovoljno svojega s na. A odgovora ni dobila, in t* d. j je spoznala svoj žalostni položaj.
Po leti je bila rada na prostem. Oblekla se je v boljšo obleko ter Šla k Djnavi, kjer jo trgala cvetlice. Potem ja sedela sama samcata na obrežji ter zrla v kipeče valove. Videla je divje race in gosi ter pribe. Z/ečer je hotela o svojim sin; m o njih govoriti; rada bi ga bila pač čula, a ta js neprestano molčal. Govoriti bi bil imel pač kaj druzega, no pa o divjih goseh in o pribab.
Nekoč pa jo je v divji jezi jecljajo vprašal, jeli se ne bi hotela preseliti k svojemu oženje nemo ei.-.u.
Mamica je prestrašena kriknila : „ Ja-1: bi ti dovolil to ?"
,Kaj dovolil?" —
.Ljubljeni otrok, na morem ti povedati kako se bojim njegove dece . . . Ah, nikar ne pripeščaj, da bi me dobili v evojo oblast! Malo deklo — dasi je sedaj staro komaj pel .:nt — me je že pitalo s psovkami; in triletni deček! — Sedpj se je število zopet pomnožilo za jedno glavo. Dete moje, kaj ti pride na misel! Najmlajše bi morala pestovati ves dan, — eoj sem vender že stara, moje prsi so s'a-botne . . . In otroci so me suvali; nobena žival ni trptla toliko. Hoteli so, da jim pojem, a ko sem so
utrudila, tedaj so tekli k njej ter vpili: „Msrna, mama, stara je zopet lena, in tepla *as jel" . . . La tega mi ne steri, otrok mo;! Ti si s cer tudi hud, a kaj vse to v primeri z o j i ::i življen.em! Bog reheSki me trga obvari!"
Mcrnica je govorila z zvor.kit-a glasom, skoro smehljajoča se, brez vsakega ganjenja, v brez!?o!znem obupu.
Nekako leto pozneje pa je le veuder morala iti. NGeženjeni sia je odpovedal stanovanje ter žel po svetu, naj se zgodi kar hoče . . .
A kaj je storila mamica ?
Povila je svojo stvari v svožonj ter stopicala proti ko!oivcrn z bridkim nasmehljajem na veiem, ethem obrazu. Srečala jo BOSedo iu odgovorila jej je odkritoerčnc, da potuje k Bvojemu sinu. Dunaja na bodo videla več. Soseda jej je v slovo podala reko. Tedaj pa je bilo po mamic, bridko se je za-čolu solziti.
„Koliko velja Škatljica?"       rpraiala na kc-lodvcru ženo, katera prodaja slaščico. BIDeset krajcarjev' u.
^Tolike? Ali je no morete dati cenejše? Potrebujem camreč tri za otroke/
Ia kupllji je tri škut!,1 ,  ri<* no li
prišla s praznimi rokami . . . Vožujt ni t-ajala dolgo.
aha gimnazija le e ten apend'x nemške gimnazije, • tem ce bodo Slovenci nikdar zadovoljni, ker vedo, da bi ravnitelj nemške gimnazije sam provzročil razlčne napake na slovenski spodnji gimnaziji. Te nmetno uprizorjene napake bi bil« potem vzrok, da bi vlada a frazo .statistični in uradni podatki" gimnazijo -a vselej uničila. Minieteratvo hoče torej menda igrati se 8 S'ovenci, kar pa 8e mu ne bo posrečilo.
O položaja priolčuje „Se ra' jako zanimivih vesti. Konceea trga tedna odpotuje grof Badeni v Isl poročat cesarja o polcžsju. Te dni bode tudi minifite. *ki svet. Gref Badeni hoče f klicati d*žolni zber č< ški ter tam poskusiti pogajanja za spravo mrj Cebi ia Nemci. Ta pogajanja žrli stm cesar. Koncem septembra sa snide državni zbor, da odobri cesarske naredfce, s katerimi so ee bili dovoLli razni nakcr.d-' krediti na prd'agi § 14. avstrijske ustave, in pa da dovoli provizorij prorečana z O«*rtko. Take j ko se snide državni zbor, predloži vlada zakon za urejenje jezikovnega vprašanja, ki so deleči mej tem sporazrmto z eksekativnim edborem večine. — Ako pa bo^o opozicija nadaljevala obetraloijc, pct9in le zaključi državni zbor in se bodo vodili posli nadiljđ ca podlagi že (menja-n - a § 14. naše uslave. Ako bi se pa tudi to ne videlo umestno, pttom pride čas odločitve. Ako ima kal resne podloge, kar poročajo z Dunaja tržaškemu HstB, potem moramo ra'ucati z nežnoetjo nov h vol tev. Toc'a neve volit7e — kakor str je stvari — nik»k<r ne bi značile refiitev krize.
Nemško in avstrijsko planinske društvo ima Janfs v Celovcu svoj velik shod. NemšH-nr.cjmtlni časopisi ta shod entnzijaatično pozdravljajo, češ, ,da alpicsko društvo ls tira politike, a da je vender velikega narodnega pomenil, ker utrjuje duševno ves mej avstrjskimi in onstran mejnih kolo? bi*ajoČim Nomci vedno bolj." N- zn no j*1, da baš nemško in avstrijsko planinsko društvo z največ jim fj.nć tizjiom povdarja svoje n -.o, zat/ra * 89 zananje pojave slovacstva ter z raj azličnejšinci ertdatvi izkuša pritisniti slovenskim krej^m pečat nemetvp. Vez naših in pruekih Nemcev bs utrjuje p..tom t»ga društva z jako čud-n'ui načini, o čenor vedo povedati posebno vtdiko naši koroški rojaki. Na, n: .1 i pianinsko društvo ee s;daj že z velikimi cspe.hi uetavlja prodiranju Nem-hL'p, n nadejati ee j*, da se razširi naše planinsko dmUfo tudi prav do sleveneko-nemške meje ra Koroškem in Žtajerr k» ra. Na shtdu v Celovcu sabo krepko zabavljalo Slovencem, a to nam bodi le v spodbudo, da izptdnašamo tedco vspešnejše tla gr: aatizujočpga cen ško-avstrijskega plan. dtultva.
Razmerje mej Turčijo, Srbijo in Črnogoro je v poslfdr.je'm času ugodro. N«padi arnrvtov ee n* ponav'jajo več. N* turški in erhski sfrani se s1.- ri vse, da se povrco na meji zopet mir in da se z. "fnijo dalri neredi. Znak temu je tudi potovanje kralja Aleksandra v inezamstvo. — Is Cetiuja pa se pereča, da so je uslanovda turško črnogorska ko-Misija, ki preišče vzroke poboja mej Albanci in črnogorskimi pastirji. Ker potuje tuii bolgarski knez in je bari se-daj na »umurjskem dvoru, zdi aa, da je na Balkanu vso redu.
i'.e uri pczoe,e je dtspula mamica na ci'j svojega psovanja. Vročica jo ja epreletavala. Lci sta jej žar«li; videti je bila mlajša Na poti proti svojemu nevi mu doma je pcsJila svoj obrt z v prijazne gube. Smehljaje je potrkala.
Sinaha jo je najirve porcrrila od nrg do glave, potem je dejala z zategn'enim glesom : „Jo», b; Irca, otroc;, babica je tu !"
„„Vedela 8em, da potrtbrj 8 pestunje**, la-ga'a ja maaics, mahajoča z rokama. „, Hočem ti odvzeti breme; daj ton otroka!""
„Ab, prosim vas, babica", se ja branila a:nab?, nLc'iko mi pač morote pormgiti! žalostno bi bilo, ko bi ne imela d. tige pomoči, k: kor vašo! — Vendar vsled tega naj ne bo sovraštva mej nama! Saj vem, da ne morete več; s;I la vaa ne bom, Bog obiari I"
,,0, krepktjša cea še, nego mi raikateia alada."" zaklicala mamica. „BNtkaj ruoraoa vendar de'i ti, čemu bi pa bila tur""
Začela je izlagati svoje stvari ter hotela raz-dtliti mej otroke škatlj'ce.
„Berta, KaiolI Nj {redrznite se!* j« oporni-nja'a sirehs groz če svoje otroke. „Na potrebujete mkak h slaščic. Rečem vam, ne preirznite Be I"
XII. glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Škofji Loki
ee je vršila pri naj k resnejšem vremena. Zdelo se je, kakor bi ee nebo veselilo toli krasne slovenske družbe, ki se je združila iz tužne Koroške, zelene Štajerske, iz Goriške, iz Primerja, iz Istre in iz skoro vseh večjih krajev Kranjske. Zastopana je bila inteligenca in proati narod. Vdeleiilo pa ee je zlasti veliko rod■ Ijubnih dam iz Ljubljane, Litije in iz Kranja. Sprejem na škifjeloškem kolodvoru je bil sila prisrčen. V imenu čitalnice in društev ja pozdravil z navdušenimi besedami došle goete g. Lavrič; v imenu loških dam pa je go-vrrila krasuo znana ljubka rodoljubkinja, gospdč. Malči Sušnik ter je izročila g predsedniku dtužbe sv. C nla in Metoda prelep šopek. Dame so na to pripenjale gostom šopke. Obema se je zahvalil g. pref. Toma Zupan. Občinstvo se js potem deloma odpeljalo v kočijah v mesto, velik del pa je sprem« Ijal društva, (iz Skofjeloke: čitalnica z zastavo, Rokodelsko d ruš t v z zastavo in Bralno društvo; Bralno društvo iz Železnikov z zastavo in gasilno društvo iz Škofje L k i ki so korakala z domžalsko godbo na čelu na slav nostni prostor, kjer se je vtšil pozdrav mestnega žapana, g. notarja N. Lenčeka in gosp. župnika To m a žiča.
Mesto je bilo okrašeno z nebrojnimi zastavami ; postavljeno je bilo petero lepih slavolokov, z bližnjega hriba pa so grmeli streli.
Gosp. župan ja pozdravil pred mestno, posebno u'tusno z grbi, zastavami in verci okrašeno hišo zbrane ekupščinarjp. Dejal je: Družba sr. Cirila in M• o Ja druži vse stranke slorenskega naroda, ker je vz?:šera nad vae različne programe, ker deluje tiho, mirno, pa ten pledovitejše za s'ovensko deco, zlasti pa za narod ob mejah. V incenu mesta in krt e s V. o občine Zminca, ki js odposlala svojega g župana Dagarina in svetovalce k pozdravu, kliče župan: „Dobrodošli! Ž.vio!" — Narod je viharno klical živio! — Župnik goBp. TomažiČ se je v krepkem govoru spomioial vrlega „Sokola", ki je priletel uedavno v Škofjo L-»ko. Društvo „Sokol* je najvažnejši in na krepkejši nositelj narodne ideje, „Sokol" je pravo demokratsko društvo, ki druži v bratski slogi vse sloje. Zsdnjič so v Škofji Loki pozdravili „Sokola" v naj'epši harmoniji posvetni in duhovni, prav tako pozdravljajo danes Škofjeloški duhovniki slavno dražbo sv. Cirila in Metod), delujočo po geslu: „Vse za vero, dom, cesarja!* To društvo nam je poroštvo, da se v našem mestu vzajemnost le-h s'ojev še ojači, da deluje pesi j vsa združena inteligenca in ves narod za proepeh ns rodne ideje. Pri maši hoče žapnik mol ti za vse društvemke, za žive in mrtve, pa prositi O.'eta luči, da naklcui milemu ne rodu kmalu to srečo, da bo zavladala povsod, kjer done zvonki glasovi Slo vencev, sloga. Gosp. T. Zupan se je zahvalil cbema govornikoma, češ: Dobri in budi dnovi so drv li mimo loških starodavnih z din., velik ko i slovenske zgodovine se je nršil v teh krasnih do linab, a narod je stal vedno navdušea v boja za vero ia domovino. Srca biv&lcev teh krajev so lila vedno za unredce idtjale. Zato je prihitela dražba z cajtečjim veseljem v to domoljubno mesto, kateremu kliče: „Ž-vtlo ia prospavalo!!*
Po tem pozdravu je daroval v lepo okrašeni cerkvi g. žapnik sv. mašo, pri kateri je prav debro pel domači zbor.
Ob 1 a 11. uri se je začel občni zber. Gospod predsodn.k je pozdravil vse došle skupš :inarje, potem pa povdarjal, da je družbo sv. C rila in Metoda ustanovila in vzdrževala doslej ljubezen naroda. Ta ljubezen se ni ohladila tekom let, česar so sa nekateri bali, nego se je celo — čudouta prikazen!
~ ■— .-.a=ssssai=-.i i i i =■
0'roci so se boječe nmtknili; mamica pa je smrtno preblećela.
„ „Kupila sem j h vendar za otroke*", je dejala.
,To je vsejedno \ bilo je popolnoma nepotrebno. Čemu zapravljate po nepotrebnem denar?"
„„Sedaj je kupljeno. Torej — otroci!""
„Np, ro!e»", je vztrajala sinaha.
Mamica je zopet vedela, pri čem je.
„ „Najbolje je, da takoj zopet spravim svoje reči. O, da! To lehko storim ; zares, to lahko storim 1""
Drhtela je po vsem životu, trtsočih usten je vezala iz nova &voj svežerj.
„Prosim vas, mati! . . . Kam pa hočete?" je vpreščla apatično einaha. „Li ns veste, da ne trpim take prevzetnosti?"
„ ,Tcrej ti . . . ti misliš, da nimam uikamer več iti?'"
„Gotovo ne 1 Sicer ne bi bili prišli semkaj. Vendar postiva to;  nihče vas ne podi od tod".
„„Pcmagaj mi upitati sveženj"', je odgovorila miurca. , „Pomagaj mi vendar I Ne šalim ee.""
Tedaj pa se je zakrohotala snaha surovo. Prišel js tudi ajen mož ter videl vse to. I on se je smejal t(j „brezmiseloi prevzetnosti".
Mamica pa je šla na dvorišče, naslonila se je na steber ter plakala in plakala . . .
— vemoževala. Največjo za^lago za vedno sijajnejšf prospeh društva pa so si stekle slovenske dame, žene in dekleta, ki so prepDrodnice društva. Cadovito iznajdljive eo naše dame v sredstvih, s katerimi pospešuje društvene dohodke. Priipevki ženskih podružnic so vedno največji. Zato kliče predsednik v imenu odbora: Slava delavnemu sloven-ekemu ženstvn! — V društvu je vladala doslej jedinost. Tudi v glavnem vodstva je vladala sloga, ki ostane, tako je upati, ceiaprimenljiva. Naj bi bili tako složni v narodnem delu vsi Slovenci, cd Drave do Adrijo, od Soče do ogerskih ravnin! (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. avgusta. — (Krščansko socijalna nesramnost.) Vedeli smo v naprej, da proglasi „Slovenac" vsa naša razkritja glede bolniške blagajne za gofo laž. Tako dala vedno, to je stara klerikalna taktika, prav v smislu klerikalnega načela, da je v Bdober namen" dovoljena tudi kriva prisega. „Slovence" pravi, da je vse laž, kar smo poročali, dasi ve tako dobro kakor vsakdo drugi, da je vse, od konca do kraja, resnea, gola in čista resnica, katero je lahko 8 celo vrsto prič dokazati. Ako hače katero oblastvo stvar preiskovati, er.o z veseljem pripravljeni, dokazati vsako naš:h navedb. Za ilustriranje resnicoljubnosti „Slovenci" samo to-le: ^Slovenec" pravi doslovno: „Narod" lažnjivo trobi mej svet, da js gospe d Krtgar zahteval od g ispoda Kieina izročitev vseh blagajniških ključev. Ta trditev ja do cela zlagana in naravnost smešna, kajti gospod Klein imel je kot bivši načelnik aamo jeden blagajniški ključ v roknb, in se toraj ni moglo od njega zahte« vati vseh (iieh) blagajniških ključev". — Ni moglo? Počasi, gospodje! Ivan Kregar je dne 21. julija t. I. pisal g. Kleinu doslovno tikols: „Kot načelnik ckr. bol. blagajne ljubljanske Vas opozarjam na nc-oojlajo načelu ško sejo, v koji se Vas pričakuje radi tega, da boste sedaujemu načelništvu izročili vse, kar imate, oziroma po zakonu morate imeti v rokah ket bivši blagajniški načelnik, zlasti blagajniško knjigo in klfiiće.u Tu je terej Kregar izrecno zahteval vse ključe, nejedniga, ne dveh, ampak vse tri. Kdo je torej smešen, kdo luži? Predrzno trditev, da je v blagajui sijajen nerad, zamore pač izustit; le kak klerikalen obrekovalec, kateri jo razširja, da bi potem v motni vodi ribaril. Vladni komisar je znan kot jako strog in natančen, a nikdar zi zapazil ni najmanjši ga nereda. Sicer pa so krščanski eocraiisti iskali, da bi našli kak nered. K moj se je b t odbor konstituiral (G. julija), so že blagajno škentrirali, in sicer prvič 8. julija, drugič 31. jul ja, ana^li niso ni najmanjšega nereda, tako da je moral njih lastni pristaš Tark ua občnem zboru sam konštatovati, da so našli vse v najlepšem i'.: 'm. Kdo torej laže? Či je kaj nereda, je nastal še!e zdaj, odkar so se krščansko-socijalne zgage utihotapile v odbor, ker zdaj le razgrajajo m zadržujejo uradnike, za delo pa itak niso spoeobiii Kaki možje so ti krščansko socijalni odborniki, kaže posebno drastično izjava načelnika Kregarja. Ko ss jo namreč Kregarju sporočila želja vladnega komisarja, gosp. mag. svetnika Šeška, naj se skliče odborova seja, je Kregar 8 prav pa-Barako robatostjo dejal slagi: „Ti pejd' nszaj v pisarno in delaj, in povej blagajniku, da bom sejo jest sklical, kadar bom jest hotel, a ne Šešek. Kaj se 'mi nek Šišek vmes za mešat; mi bomo že Šešku tako natihtali, da ne bo imel prav nič več za govort; koga pa zmiram k njemu letate in mu v ..." (tadi sledi tako nt rov izrar, da ga ni možno zapisat). Iz te Kregarjeve izjave napram blagaj-ničnemu slugi o uradnem fankcijonarjn izhaja jasno dovclj, kak duh je krščansko socijalna manjšina zanesla v bolniško blagajno. Ti ljudje hočejo terorizovati odborovo večino in nadzorovalno oblast. S takimi ljudmi, kateri nimajo nikakega ugleda in nikake veljave, ni možno mirno in stvarno delo, toliko manj, ker nima nihče nič zaupanja do njih, in so tako delodajalci kakor delojemalci v opravičenih skrbeh za blagajno. „Slovenec" trdi sfcer, da krščaesko-socijalna manjšina cdbora vživa zaupanje obč. zbora, a to je tudi takisto neresnično, kakor ve o drugo, kar je napiea). Občni zbor je postal v tistem hipa nesklepčen, ko so ga zapustili tisti, ki nimajo nič zaupacja do kršč. socijalistov. Kako more potem „Slavenec" govoriti, da uživa kršč. soc. manjšina zaupanje obč. zbora?! Z ozirom na vse to priporočamo oblastvu, naj naredi pri blagajni red. Najbolje bo, če prevzame magistrat blagajno in naj
razpise povse nove volitve, zakaj dokler tegz ne gtori, je vsako delo nemožno, ker je absolutno izključeno, da nastanejo v cdborn drugačne razmere.
— (Električna železnica v Ljubljani.) Kakor je načina čitateljem že znano, namerava kranjska stavbinska družba zgraditi v Ljubljani električno cestno železoico, ki  bi  vezala notranje mesto s predmeetji in znanaen'tejšimi industrijskimi zavodi kakor tudi predmestja in razne kolodvore mej seboj. V ta namen pozvala je družba v Ljubljano Speci jalista, ki je izdelal projekt za to železnice. Pred kratkim predložila je družba ta projekt, ki obsega dvanajst žalezničeih prog, katere pa je smatrati kot homogeno celoto, c. kr. železniškemu ministarstvu v odobrenje ter ob jeđnem   prosila, da se odredi revizija trar; i in določitev postaj ter ob jednem politični obhod. Ministarstvo predložio je projekt občinskemu svetu ljubljanskemu, da kot najbolj inte-resovan faktor izreče o njem ovoje mnenje. Občinski Štet bavil se je v poslednji svoji saji s ta zaJevo ter izjavil,  da  se vae od podjetnika zaznamovane proge električne ceitne železnice glede e-rine, mestnih ulic izpeljive, v interesu občinstva in v prospeh prometa,  kakor tudi za rentabiliteto podjetja potrebne, izvzemši jedino  prejektovano progo, ki naj bi vezala Št. Peterski trg mimo infanterijske vojašnice z Resljevo cesto.   Občinski  svet izrekel se je torej za naslednje proge električno cestne železnice: 1. Jažni kolodvor - Dunajska cesta - Mastni trg • cesarja Josipa trg.  2. Južni kolodvor-Reeljeva cesta cesarja Josipa trg.  3. Cesarja Josipa trg Poljanska cesta-klavnioa.  4. Hotel „pri slonu" • Šelenhurgove ulice-Zvezda Vegovo ulice Valvazorjev trg. 5. Valvasorjev trg-Kmonska cesta Cjzove ulice-Sv. Jakoba trg Rožne ulice Karlovska co^ta dolenjskih železnic kolodvor.   G  Žtai trg Sv. Petra ulice (poleg nove bolnice) do prrgo dolenjskih železnic. 7.C;etajužna železnice Dunajska cesH ter mirna pokopališča do topničorake vojašnice.   8. Danajska cesta Cgeta za južnim kolodvorom do kolodvora za tovore. 9. Marije Terozije cesta Blelvveisova cesta tobačna tovarna. 10. Trg predjmtično palačo Spodnja Šiška. 11. Marije Terezija ceeta-državni kolodvor. — S t*mi progami bilo bi potrebam lokalnega   prometa za sedaj popolnem vstreženo. Ako pa bi v bodočnosti nastale nove p?ometn potrebščine, so omrežje električne železnico itak lahko spopolni. Občinstvo pa bode gotovo z veseljem viprejelo vest, da dobi Ljubljana — ako se ne pojavijo nepričakovane »apreke — kmalu novo moderno občilo.
— (Umrl je) danes po noči po daljšem bo-lebanji gosp. Antou Umberger, gostilničar „pri kolovratu", oče znane rodoljubne rodbine. N. v m. p.!
— (Sokolov izlet v Celje.) Gotovo bodo pri slavnosti mlajšega svojega brata ljubljanski „Sokol", kot najstarejše slovensko sokolako društvo zastopan prav mnogobrojno, pridružili pa se mu bodo tudi drugi rodoljubi in rodoljubk'uje ljubljanske, da pokažemo bratom svojim onkraj Save, da se z njirri veselimo, da z njimi trpimo, da smo jeden za vse, vsi za  jednega.   Za  udeležnike, ki niso vezani na 3okolsko skupnost, je najprikladnejši osobni vlak, kise odpelje iz Ljubljane ob 5. uri 25 min. iu dospe v Celje že ob 7. uri 3-4 minut. Cena, to ur in r eto ur, jo 8 gld. 40 kr. v III. in 5 gld. 10 kr. v II. razredu.   Cene za mešani vlak, ki se odpelje ob 6. uri 25 min. so do Celja  1  gld. 35  kr. v III. in 2 gld. 15 kr. v II. razredu.   Nazaj v Ljubljano so vrača mešanec popoludne ob 5. uri 40 min., osobni vlak ob 9. uri 8 minut zvečer,   poštni vlak *pa ob 1. uri 58 minut po noči. Vozne cone za poslednja dva vlaka (samo retour) so:   2 gld. 5 kr. v III. in 3 gld. 10 kr. v II. razredu. Glede cen je torej vse jedno, Če se vzame listek tour in retour s poštnim vlakom, ali pa z mešancem samo tja in B poštnim nazaj. Opozarjamo še jedenkrat vse udeležnike, da se bodo trakovi z napisom „Ljubljana" dobivali pri vlaku, ali pa še tudi v Celju v Narodnem domu.
— (Pevsko društvo »Slavec1) se odpelje jutri, seboto ob 2. uri 52 min. popoludne s poštnim vlakom k veliki narodni slavnosti v Oeljn, in to korporativno z društveno zaetavo. Ob i/,8. nri priredi .Slavec" pedoknico kronici zastave -Celjskega Sokola", velerodni goepoj Mari pl. Belka Čopovi, ob 8 uri zvečer pa Podeljuje društvo pri koncertu v „Narodnem domu". Istotako sede i uje „Slavec" tuli drugi dan, v nedeljo pri veliki ljudski veselici.
— („Zveza slovenskih kolesarjev") naznanja dedatno k svojemu vabilu na dirko dne 3. t. m. (iz Trsta v Celje) sledeče posameznouti: 1 Pravo dirkati imajo samo člani „Zveze" ; 2. Raz delitev daril vršila se bode vsled izpremenjenega programa slavnosti same (vsled katere okolno«ti odpade večerni komers) o poznejši priliki, ali pa se bodo darila dostavila posameznim amagovalcem po Pošti; 3. Cilj dirke bode zaradi večjih ugodnostij ?ri plinovi tovarni — ne pred „Na-
rodnim domom" v Celja, kakor prvotno naznanjeno; 4. V kolikor se more preračaniti, priti utegnejo dirkači: v Sežano ob 3 45 zjutraj, na Razdrto cb s/46, v Pcstojino ob %f4ft v Logatec ob 1 jS. na Vrhniko ob S. v L ab'jano ob 149, dopoldan, kjer bo v „Narodnem domu* m al odpočitek in od koder se dirkači odpeljejo po Tržaški cesti naprej, v Domžale cb 9, v Lakovico ob 8 410, na Vransko ob 11, v Zilec cb 1 a12, v C-lje ob 12 uri dopo-Iudne. Na vseh postajah ekrbljeno je za okrepčila in naipotrebnejša popravljalna orodja. 5. Želi se, da bp. vsak dirkač ndehži dirke v dresi svojega kluba; zahteva se pa najmanje dresa v obče;
6 Ker se čuje, da se misli mnogo dirkačev udeležiti te dirke, prijav pa vkljnb temu, da bi se bilo moralo po prvotni določbi prijavljen o včeraj zaključiti, še ni došlo vsliko, opozarjajo se vsi člani .Zveze", kateri hote dirkati, da se nemudoma prijavijo g. Gowbaču, radnika „Zvezn". Na pri jave, katere dtjdejo popoldan v soboto, dae
7 t. m. s e n e b o d e več oziralo. lito velja aeveda za prijave brez uložkov. 7. Vsa slovanska koledarska društva ae uljudno vabijo, da se Istolijo slavnosti v Celju udeležiti vsaj po deputaciji io se pri nastopu pridružiti zastopnikom „Zvezs", oziroma „Kluba slovenskih h'ciklistov Ljubljana".
— (Domača umetnost) Opetovano smo že omenili, da j* izumil naš rojak g. Bajde jnko za nimiv instrument. Ta je zdaj permanentno razstavljen pri Llovlu. Gosp. Bajde izdeljuje nov instrument, kateri misli prihodnje leto razstaviti na Dunaju in potem v Pariz j.
— (Vedeževalka) V meeta 89 klati neka, kacih 50 let stara ženska, ki na prav tvi;ačen način ievablja ženskam denar in jim prorokuie srečo in bodočnost. Navedena ženska zahteva za svoje vraže žepni rebec, v kateri dene denar. S«-
: veda mora denar dati ženakn, kateri prorokuje Ko j zavije denar v robno, mrmra nek'ij nerazumljivih besed. Zavivfii denar pusti si dati jajce, katero m<*.ra sreče že'jna ženska porod ti. Iz tega strtega jajca pokaže potem sleparica neko, mrtvaški glavi podobno reč. Ko je to končano, vzame neko kost in dela po zraka križe, izgovarjajoč btsde „majki, matera". Svoje ccpjrore si da dobro plačati Tako je neki ženski v Kole dvorski ulici izvabila 59 gld., in drugi 6 gld. Natakarico Julijo Falle „pn roži" je spravila ikoro ob ves prih-anjem denar. Ta go ljutica jo bolj ve'ik« postave, tuba, črnih, nekoliko sivkastih lae, črnih, velkih očij, črnih, ktšsth skupaj zraščemh obrvi iu rujavega obraza. Polioija jo zasleduje, in upiti je, da jo krr-a'u dobi v pj*t j — (Neprevidna biciklista)   Včeraj zvečer
I sta dva b cikliita v Šiški podrla na tla g Adolfa I Galeta, veleposestnik« v Zg. š.ški. Gospod G*le so I je pri padcu t«ko poškodoval oko, da js velika j nevarnost, da jo izgubi. Biciklist sta jo popihala I in nihče ne ve, kd . sta b■ 1 u.
i — (Tujci v Ljubljani) Tekom meseca julija
j bilo je v tukajšnjih hotelih ia goetilniških preno-I čiščih 20G3 tujcev —za 292 več nego v istanj me-I eecu lanskega let.4.
— (Čevljarska zadruga v Tržiču) se je ustanovila v nedeljo 1. r. m. in bo vs!«d sklepa ob', zbora slovenski uradoval*, kar je toplo pohvaliti. V odbor ho biii izvoljeni gg.: Jos. Kavčič, na čelnik; Peter Polajnar, nač. namestnik; Jer. Sprei-tzer, Jos. Kralj, Levart Klof.trar, Ant. Sit»r, And. Grad'šar in Jos. Ž^pič odborniki; Jar. Aljančič, Ign. Grašič in Fr. Jane, odbor, namestniki.
— (Col.ske slavnosti.)   Sinoči  po  ■/« na 6. uri prejeli smo brzojavko: Poročila raznih listov, da je s!avcc8t; dno 7. in 8. t. m. prepovedana, je gola laž. — K slavnosti otvoritvo „Narodaega doma" v Celji is blagoslovljen zastave telovadnega dru štva „Oljski Sokol" javila so svojo udeležbo naslednja zastopstva in diaštva:  Stolno mesto Ljubljano zastopal  bo lo  župau, preblagorodni gosDod Ivan Hribar, akad. društvo „Slovenija" na Da-naji, korporativno, čveteroapev „Ilirija" v Ljubljani, „Slovensko pevsko društvo v Konjicah", državni poslanec vitez B^rks, grajškk, .Gorenjski Sokol" v Kranju, korporativno, Bralno društvo  na Dolu, „Ljubljanski Sokol", korporativno z zastavo, akad. tehn. društvo .Triglav" z rastavo, Gasilno društvo v Trgovišču pri Veliki Nedelji,  društvo „Kmeto valeč1* v Gotovljab, korporativno, .češki Sokol* v Gradcu, Coljsko pevsko društvo, „Postojinski „Sokol" korporativno, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, .Hrvaški Sokol" v Zagreba, v večjem števila z zastavo, .Goriški Sokolu, .Dolenjski Sokol", korporativno  z raBfavo,  pevsko druStvo .Zvon" v Ljubljani, Kat. društvo za mladeniča v Ljubljani z zastavo, pevsko društvo „Slavulj* v Petrinji z za stavo, SIoven8ks pevsko društvo v Piuji, .Dažan Silni", pevsko društvo .Slavec" korporativno z zastavo, Bralno društvo v Studenicah,  Čitalnica v Celji,  „Zagorski  Sokol", korporativno z zastavo, Bralno društvo v N^viStifti, M »-lan  pevski zbor v Št. Jurji n. j. ž.,  Čitalnica v Ljutomeru, Pevsko društvo v Ljutomeiu, Podružnica sv. Cirila in Me toda  v  Ljutomeru,   ljuto merski   kolesarji „Ptici Seliči", pevsko društvo „Lira" v Kamniku, I. Ijnb-Ijansko kolesarsko dručtvo, Zveza slovenskih kole snrjev v Ljubliani, Češka sokolska društva od župe Stfedočeske, Podbčlohorske in Jungraaoove, Čitalnica   na   Planini,   Bralno   društvo   v Kozjem, Bralno društvo pri Sv. L^vraucu nad Mariborom,
Bralno društvo pri Sv. Antona. »Adrija* iz Bar-kovlj, Klub biciklista v Zagreba in Čitalnica v Kranju, Narodna Čita'nica v Ptnji, .Tržaški Sokol", Bralno društvo v Grižah, Bralno društvo v Laškem trgu, Slovensko kat. delavsko društvo v Žalca, č.talnica v Brežicah, Posojilnica v Brežicah, Podružnica sv. Cirila in Metoda v Brežicah, Bralno društvo na Dobrni, Slovensko kat. društro na Te-barjih, Pevsko in tambnraško diuitvo v Slovenski Bistroi, Češka Obse Sokolska v Pragi. Bralno društvo v Rušah, Bralno drnštvo pri Sv. Juriju ob Taboru. Bralno društvo v Doliča, Gasilno društvo v ŠF. Jarji n. j. ž. Vseh društev je torej, kakor se razvidi, nad 60 — Nadalje so prijavili svojo udeležbo razni odlični slovenski veljaki in zastopniki narodnih društev. Vrh tega prirede savinjski fanti banderij na konjih, na številn prilično do- 100. Sploh se kaže za to slavnost blizu in daleč velikansko zanimanje, in če nam Bog da lepo vreme, b d • alovesiost presegala ves sijaj, kar smo ga dosedaj doživeli v Colji. Slavnostni odbor ukrenil je vsa potrebao, da zamoremo sprejeti goste in društva kar najbolj dostojno.
— (Lepe razmere.)   Iz Celja se nam piše: Ndt -ca o uekem slučajnem metanju lešnikov za slovenskimi narodnjaki me je napotila, da Vam nekoliko opišem tukajšnje razmere. — Ker ste že sprejeli v neki svoji številki popravek o metanju dotičnih lešnikov, Vam puvem, da to ni bilo elučajno, in da tisti i. n ti niso bili  slabi  in izbirani, kar ee dotičnim gospodom,  ki  so  to preklicevali, š* d-ines lahko dokaži.   Vprašamo pa ssdaj še gosp. \Vugga, oziroma njegovo csobje, je li bilo tudi tisto metaojo fižola le slučaj oo, katero se je dogodilo v ton k popoldan iz njegove prodajalne na istega narodnjaka, kakor iz g. \Villandove, ko je do*:ičnik Čakal dra« Vrečkota okoli 4 m oddaljen od prodajal-ničnih vrat? — „Vahtarico" pa, ki govori o naših .Ausschroitangen", vprašamo:   Ali je priletel nad 2 kg težak kam^n v stanovanje g. dra. Sernca tudi lo slučajno?   Ali  to morda ni „ Auisch-eitung" ? Razmera tu so skrajno napete, in ako nas ssdaj bratje s Kranjskega b svojim mnogobrojnim prsatom ne poživijo, ne pokrenija v našem trdem boja, bomo začeli omahovali.   Tem razmeram je največ kriva mouda tukajšnja policija, katera noče videti nemških .Ansschreituugen".   V noči od nedolje na ponedeljek n. pr. so se raztrgali do zadaje capice z voglov vsi lepaki, naznanjajoči slavnosti, tako da fo je dotičnik,  kateri jih je  trgal,  gotove trapil pri vaakom p.) pol ure Ia naša policija ni nikogar videla.   Dalje so v nedeljo zvečer civilisti hoteli aret vati nekega Slovonc-a,  ker je  ugovarjal biciklistu, ki ee je hotel zvečer po 9. uri voziti brez luči  po gnječi pri kapucinskem mostu, kjer je bil znani porcijunkubki semenj.   Gnali so ga mej pr-t-'pan.em do mofrne hiše in, kakor se nam zatrjuje, je srečala vsa d.uha!,  obstoječa  iz skoro 200 glav, dva stražarka, — ali nobeden ee ni toliko potrudJ, da bi vpraša), kaj da je. Jo že sli'al, da tira nemška druhal Slovenca. — ša mnogo bi Vam lahko poročal o tukajšnjih razmerah, a pred sl»v-nohtjo molčim, ker upamo, da se razmere po sla/-nooti npremeoijo.   Č-i  pa ostane vse  pri starem, potom pa prerokujemo slavm-mu magistratu, da us bo imel dolgo lastne policije, ker delovali boiemo tako e^olgo,  da so nam da   državna policija. Tedaj bo najbrže mir. — Končno  bodi  še povedano,  da je  bil  nlavno/.nani   sin deželnosodnega višjega svetnika Ballogha zaradi napala na prej-večer  sv. C<rita in Metoda — obaojen na  5 gld, globe ali pa na 48 ur zapora.
Darila i
Za dijaško kuhinjo v Kranj i namestu venca na krsto Janknta Kersnika je daroval g. notar in dfž. poslanec V»ktor G!obo!nik 5 gld.
BlZ OJ 3/^7"23ZO-
Novo mesto 6. avgusta. Okr. glavarstvo je „Dolenjskemu Sokolu" prepovedalo udeležiti se z zastavo celjskih slavnosti. .Sokol" se je brzojavno pritožil.
Trst G. avgusta. Policija je izpustila socijaluo demokratičnega voditelja Camberja. Magistrat je pekovskim pomočnikom izročil ljudsko pekarno. Pomočniki so ustanovili zadrugo, da izvršujejo obrt.
Dunaj 6. avgusta. Cesar si je davi ogledal inundirane kraje pri Hebernu iu v okolici.
Dunaj <). avgusta. Ministerski predsednik, grof Badeui in finančni minister, Bilinski sta deputaciji čeških poslancev povedala, da namerava vlada veliko pomožno akcijo za okraje, zadete vsled povodnji.
Dunaj G. avgusta Vojno ministerstvo je odredilo, da se reservisti iz tistih občin, katere so vsled zadnjih po vodenj posebno hudo zadete, letos ne pokličejo k vojaškim vajam.
Praga 0. avgusta. Blizu Heba sta nocoj ponoči trčila dunajski brzovlak in praški osebni vlak. 14 oseb je bilo lahko ranjenih.
Iz uradne^ lista.
I^rsiinc »II »k«rkDtlni« (Imibfi kimona Zajca posestvo v Št. Jakoba pri Savi, cenjeno 1CM gld., v dnini   ilne 14. avgusta v Ljubljani.
Ulit Mar in Se k polovica zemljiS£a v Oodičn, cenjeni SS8 gM , dne 14. avgusta in 14. septembra v Kamniku.
Janeza  Štrukelj a posestvo v Stailencn, cenjeno I <_'l<i.. in v zapuščino Janeza Tome na Glineah spa.lt-jfif.  posestvo na Glineah, cenjeno lf>0 gld., oba dne 14. avgusta in 18, septembra v Ljubljani.
Josipa Maček a v Ljubljani terjatev proti Janezu Pit t ini v znesku 90f gld. 73 kr, dne 16. in .'!>. avgusta v Ljubljani.
lioiiliiirn. Jožef Bizjak, trgovec v Trnovem; konk komifiar g Job. Iv ovac, okrajni sodnik, upravitelj konk. mase g notar J. (lahne, oba v Ilirski Bistrici, Shod Upnik v dat 1 *» avgusta Tirjatve je zgla*iti do dno 3. sep-tumlira. likvidacijski dan ho H. septembra.
Umrli so v I JiilHjuni:
V deželni bolnici: Dne 81. julija: Ana Čameruik,   tovarniška delavka, '_'T |«t,  krvavanja. ~ Ivana Natlačen, gostija, b7 let, osta-
relost.
Doe* 1 avpnsta: Valentin rievnik, tesarski pomočnik, 21 let. jttika. J Črnivec, sirota, 11 let, h dvigni kamen. — \i .i M. h.ir, gostija, 43 let, vnetje možganske tnrenice. — Orfuta Grad, gostrja, HO let, oteklina v drohju.
Dne 2. avgtmta: Marija SušterSic, gostija, 7»> let, ostarelost.
Pii.'- 3. avgusta: Marijana Tome, gOBttja, 62 let, ledvični kamen.
Meteorologi čuo poročilo.
Visina nad morjem 306 • 2 m.
t
Jnlij	,Ća3 opazovanja	Stanje barometra v mm.	TempB-ralura v C	Vetrovi	Nebo	V* krin.-i v mm. v 2i urah
5.	9, zvečer	7:t»;-7	180	al. sever	jasno	
0.	7. zjutraj	73fi8	1.T4	brezvetr.	megla	00
a	2. popol.	735 6	86 l	sr. jvzh.	jasno	
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS ljubljeni soprog, oziroma oče in strijc, gospod
Anton TJmbergcr
g-o s tli«.! 4 ar
danes ob 11. nri predpclno^i, po dolgi iu muc* .i bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 11   letu svoje dobe mirno preminol.
Zrinski ostanki nepozabnega rajnkega pre-UMO se v soboto, dno 7. t. m , ob 0. uri popoludne iz IdSe žalosti, Pred Škofijo h. ftt. 15, na tukajšnjo grobišče sv. Krištofa.
Sv. maše zadušnice služile se bodo v stol- i cerkvi sv. Nikolaja.
Rajnkega priporočamo v molitev in blag Bpomin. {H*»lj
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1897.
Marija TJinberger, soproga. — Anton, Alojzij, Rudolf, sinovi. — Marija, Ljudmila, hčeri.
■
Ces. kr. avstrijske &ft£ državne železnice.
Srednja včerajšnja temperatura 18-7°,
lormalom.
aa U'8U pod
IDTjL23.a,3slsa, borza
dne 8  avgusta 1897.
ianpnJ drJavnl dolg v cotah.....
iknpii drla ni dolj, v srebra .... »vstrijrVa alata ronta .... . , 4vs'ri,B»a kronska rez.-ta 44/9     .   .   . .
Obiska cb>tfc renta* .......
3<H.-uka kronaka renta 4° „ ..... Ivatro-ogerska hančae dsdalM , , , Cr^.litT>u dtluice    ... .....
London viata.   , .........
Som«Ki dri. bazkov>:i ta 10O mark    . ,
K) mark   .......,   ,   .  , ,
\c. v.........
ItaLjacek bankovci .......
J kr, oeklaJ ...
Dne 5. avgusta 1897. driavnt oreeke ia 1. 1854 po 250 gld. Jrža^ne areeke iz L 1864 no 10O gld.. . Oaoava ro^r. arečke 5 0 po* 100 gld.   . . lemij. obč. avstr. 4' L* . alati zaat listi
Sreditne ..reč.ke po 100 gld......200
Ljrblj<\nuke srečke.   .   , . Jndolfove arečke po 10 gld. lkcij« auglo-avstr. banke uo 20O gld rnuswav-drnit. velj. 170 gm. a. .'apirmtr rnbell
102		10	Kt,
102	9	25	
198	k	30	s
101	1	8 >	
t. 2	r	70	
100		90	o
	.	—	0
B69		—	a
119		45	
58		6r>	
lt	|	73	-
&		52	9
45	•	25	t
r>	t	63	
158		50	tr.
18S 1 »»q	*	50	n
X J. J 99	f	70	1
200	•	75	i
92	1	98	i
26	9	—	a
102	i»	—	■
46'.»	a	■	■
	.	20"	
V zahvali sorodnikov Ernesta Maj str a se je vtihotapila pomota, izostala jo namreč zahvala gg  pevcem za krasno in ginljivo petje, r bodi s tem popravljeno. (1160)
Stanovanja v najem.
"V Špitstlslsila. -CLlicstila. št.
se odda za 1. november
@ stanem
vsako po 3 jako velike sobo, z veliko kuhinjo, kopalko in alužniiko sobo in prostorno p-edsobo, naj« elegantnejSe opremljeno, po primerni ceni. (U41—3)
za ojačenje mišic pri vožnji na biciklu.
Vsak vozač, ki neče trpeti od nmornosti ali krča v nogah, naj rabi „Velo-fluld", ki ga stori v vožnji vztrajnega.
I1' biva se v LJubljani nri &!, Lonstok-u,
lekarniku na Ilesljevi cesti It. 1.
Izvod iz voznega reda
■v»13«a.tm.«ir«t odL 1. J\m.l3a. 3.3©T.
Odhod I« T>|nbl|aue (juž. kol.).
Proga čez Trbli. (P62-177;
Ob IS. nti B min. po nudi oiohnl ritk v Trhli, Re>J*k, Cel.-.Teo, T~-...»»n.^.t*, lijnbno; čbb SeUthal v Auians, I.chl, flnundmi, Holuo^r»<i, I.*>nil Ositoin, Zeli Ob Jesaru, Inomogt, Hregeno, Ourih, Oenavo, P »ris, o«i Klein-Baifling t Hterr, Lino, n» Dunaj rla A.m«tetton. — Ob 7. nri A min. ijr.tr*] osobni Tl»k v Trbli, Pontahel, Beljak, (M-iton, Pritraena. fen-.e, ijuhu.i, Dnntl , čea AaUthal v Solnogral, a«b K l.-in-K.>i i!in j « Steynr, Tiino, Budejavic«, Plaenj, Marijine vuri, Iteh, FranooTe vari, Karlove T»ri, Prifro, Lipsko. — Ob 11. nri »0 min. dupoludne oaobn! v!ab ▼ Trbl«, Ponlabal, B«U»k, Celoto«, Ljnbno, Selathal, Dunal —Ob 4 i-, S min. por-otarine osobni v!ak t Trt iž, Reljab, ('■■Ioto.i, Franaen.fn-ita , I^jubno So'ithal t Bolnograd, Iiand-Gastain, KeU nb laaiani, Inomu*» ,
Kr< (jctt.e, Oisrib, OeneTO, Paria ; čea Klein Reittin« ▼ atoyr, TJno, Hudej^i-▼Ire, FlaenJ, Marijina var«, H«h, PranooTa »arn, Karlove vare, Oraox>, Uunsj vla Amstatten. — Ob ft. nri 33 min. meUM Moral vlah v Loam TJllđ, 0« ob nedeljah in pr*/.niklli.)— Ub 7. uri 48 min. avećea MObaJ vlak v Ijesco-illeii.
Proga v Novo mesto In v HCooovJo.
Ob fl. nri 16 min. ajntraj maianl vlak. — Ob is. nri 66 min. po. poludna meAaot vlak. — Ob s. aH 30 min. eveAer meftanl Tlak.
Prihod v liJntil|ano (ju?., kol.). Proga lz Trbiža.
Ob 6. ori 63 min. ajntraj osobni vlak s Dunaja vla Amstotten, HnlnoaTrada, Unos, Btevra, Omnndena, Isotda, Anasnoa, 1'ariza, Oenevo Curiha, Bre^onoa, Inomosta , Zolla ob Ji>r.eru , i.jnbna . Golovca, Hnlj»k», Fransausfeste. — Oh 7. uri 55 min. ljutraj <isobnl vlak iz Tjo.eo, Bleda. — Ob 11. nri 30 min. dopoludi e osobni vlak s Dunaja via Am.tetti-u . Karlovih varov, Heba, Marijinih vari.v, i'Unja, Budajovia, HolnOffrada 1,'ue, 8tayra, Pariaa, (ioneve, Ouriha, Bi erfeuoa, Im.imosta, /.olla ob Jaaeru, Ii«nd-Oastaina, Ldnbna, Oalorca, Idnaa, Pontabla — Ob 4. ari 67 min. <">),.>ludne osobni vlak a Dunaja, ljub. a, Belathala, n«1jKka, Celovcu Kr^naansfeste, Pontabla. — Ob J ari 6 mu . av«-»i osobni vlak a Dunaja vla Anistattau in Idnbno, is Idpskefra, Praff«, Franoovih varov, Karlovih ▼arov, Uoba, Marijinih varov, Plmija, llti.iejiivio, Iiluoa, Htnyra, Solnoifraila, Beljaka. Onlovoa, Pontabla.—Ob 10. uri tiri minut ivočor osobni vlak in 1 .i■  ■!• Hi. .1» (l.i ob noileljab in iiruiuikih )
Proga ia Novega mesta ln iz Ko6evja.
Ob 8. ari iv min. ajutraj metani vlak. — Ob 3. ari HJ min. po. polndna tnetanl vlak, — Ob B. url 86 min. svouer im<A*ni vlak
la Lijabljane (drž. kol.) v Uaiuulli.
Ob 7. nri 119 min. sjutraj, ob 9. uri b min. popoludne, ob 8 ur' (w> min. sveder, oh 10. nri 96 min. sveucr. (Poslodujl vlak ln ob nedeljah la i .  -nikili i
• •.i'-..><i v L|nl»I|him« (drž. kol.) la Kamnika.
Ob s. orl 68 min. sjutraj, ob 11. uri B min. doiujludno, ob 0. url so min. svK-cr, ob 9. uri 66 min. svaoar. (Poslednji vlak le.>b nadaljab iu i (»»..iklli j
Lepo skladišče
v Kolodvorski ulici št. 22 (1162> odda se takoj ali z novembrom.
Na prodaj so is proste roke
|>o<l ugodnimi   pogoji dobro se obrestujoč*
štiri hiše
mi diUiM'nli \or» v»n prS Vl^ii poleg Ljub* Ijane. Dve hiši imata po 13 stanovanj, obstoječih iz 8ob> in kuhinje; dve pa po 6 stanovanj, imajočih po jedno sobo in kuhinjo. Večji dve hiši imata tudi klf-ti, jedua pa Se hlev, in stojita poleg občinske ceste, vodeče na Brd. Vse hiše so nove in dvanajst let davka proste
: • r. i;- )•'   po\e   lastnik   luton CJelar«* na Glincah-Nova vas št. 41. (ii50—3)
mmm
v; Ig S
:l
krojaški mojster v Ljubljani
u soja si uljudno naznaniti, da se nahaja njegovo obrtno podjetje odslej zopet v lastni hiSi
Gospodske ulice št. 7.
Priporočujć se blagohotni naklonjenosti, beleži
z vclespoStovanjcm
(1151-2)
R. A. SMEKAL Moravska
Ccch
Moravska
c kr. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijskih strojev
K    i priporofia
vsake vrste
brizgalnic in cevij
jf  ognjogasna drust7a
^     r ■ ,; ter     t&14—8)
kmetijske stroje
|^ po najnižji ceni ^pr^        tudi na obroke. Podružnica.: R.. A. Smokal v Zagrebu.
Služba občinskega tajnika
za Veliko Dol lno-<['nt*'ž na l>olc'ii|Nk€>m so odda. Plače je 300 gld Cas <Io konca t. iu.   Kavcije bo položiti 100 gld.
<>lj<v;in>-il*:o poglavarstvo "Velilca J >olin«
dn6 4. avgusta 1897. (1154—S) Zupan : Toiuic
20 in dolga, 8 m široka, s probkovino
obložena,
se takoj proda po ceni.
Povpraša naj se pri Antonu Schuster-ju. v I* j ubijani, Zvezdni drevored. (i 136-2)
L. Luser-jev obiiž za turiste.
DohivH ee
Izkušeno eredstvo
proti
kurji in itiefonii
n> na pod- >^vv^ j plaflh, petah in  XJp> ^X , VeJ,kS drugim trdim jT   . P»z"almh
praskam pin«m jO na
kožo.   AJŠ^irjS   °K v
\\^+cs   srfaTni hupošiljalnici:
^Jy^ L. Schwenk-a lekarna
^ ^c6 /328-24  Meldllng-DunaJ.
Priatou Bnmu, ćo imata navod in
f        ^ S'    ki je tu zraven; torej  naj bo pazi <|>*>^ in zavrne vso manj vredne ponaredbo.
J'iiMiii v I. * 11 (>»»►!»>£ : J,
Mnyr, Mardi t:,< lil;i;;er, TJ.
pl.TrnkdoBJ, G.Pioooli»L. Grecel; v lln<lolfovcn> S. pl. BladoviC, F. Uaika; v linimiikn J. MoAuik; v Celovel A. E^gor, W. Tburmvald, J. Bimba-cher; v ltreanli A. Aich-irif^^r; v Triru (iu* Koroškem) 0. Menner; v B«.'l|iaku F. Sohols, J. M. sta.lv Oorinl G. B. Pontoni: v t. li< 1-. a A. Itutb; v K.r»-uji K. Bavnik; v llt»«l-goui C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v llHduvl|lcl A. Rob len ; v Olji K. (irl-i; v t'r-nouiljn: F. Haika.
■ ■
■
Izdajatelj in odgovorni urednik- Josip M o 11 i.
Lastnina in tisk BNilrodne Tiskarne".