Posamezna Številka Din 1«
št. 231.
V Ljubljani, v nedeljo 12. oktobra 1924.
Poštnina v gotovim.
Leto I,
i
>
mm
|iW>n9»tt?*tH>wfMtwtw»«»|-- « • r!"?>M>n#w>wt»fwfy I 8ntn|«cSNt)Q
I	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	|
Mesečna naročnina:	j
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 j
Neodvisen političen list
-D-
i
Uredništvo in upravništvo: Wolfova ulica fit. 1/1. Telefon 213.
|	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	J
| Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j | Račun pri poštnem čele uradu št. 13.633.	!
Dva nazora.
Motivacija ostavke vojnega ministra <c razdelila jugoslovensko javnost v dva tabora. V enem taboru so oni, ki hočejo res demokratično ureditev države in ki so zato za popolno uveljavljenje parlamentarnega principa. V drugem taboru pa so oni, ki upoštevajo narodovo voljo le v toliko, v kolikor se krije z njihovimi osebnimi nazori in težnjami.
Posledica te razlike je tudi dolžnost nazorov glede sklenitve hrvatsko srbskega sporazuma. Dosledno demokratičnemu principu pravijo eni, da je sporazum treba skleniti za vsako ceno in da je samo tisti sporazum pravi, ki ga skleneta oba dela, v katerem ne more biti govora niti o kapitulaciji in niti o zmagi ene ali druge strani. Skratka, sporazum mora biti bratski ali pa ni sporazum.
Druga stran pa pravi, da hrvatsko srbskega spora, kot spora dveh narodov sploh ni, ker so Hrvati in Srbi en narod. Treba je samo dosledno nastopati proti vsem, ki so proti narodnemu edinstvu in hrvatsko srbski spor bo takoj likvidiran. Ce ni drugače, naj se uporabi politika močne roke.
V ta dva tabora je razdeljena danes Jugoslavija in vse naše politično življenje je v znamenju boja teh dveh taborov. Kakor izpade ta boj, taka bo tudi bodočnost Jugoslavije. Ce bo zmagalo demokratično stališče, potem bo razvoj Saše države harmoničen in centripeta-len. Ce bo pa zmagalo nasprotno stališče, potem bo sodeloval pri izgradnji države le en del, drugi pa bo centrifugalen, ker ne bo v srcu nikdar priznaval tega, kar mu je bilo vsiljeno z nasiljem na usta.
Mogli bi reči celo to: Ce dosežemo oreditev države, s katero bodo zadovoljni vsi, potem pridemo do vedno večjega zbliževanja vseh in vse razlike se bodo polagoma manjšale. Ce bo pa velik del naroda nezadovoljen z ureditvijo države, potem bodo razlike rasle in bomo vedno bolj oddaljeni od ujedinjenja, pa čeprav bo zapisano, da smo eno in isto, zakaj ujedinjenje je itvar srca. Ljubezni pa se srcu ne da vsiliti s silo.
Največje važnosti je torej sedanji boj in vsled njegove dalekosežnosti ne bi smelo biti prav nikogar, ki bi ostal v tem boiu pasiven. Prav posebno pa ne sme stati ob strani slovenski inteligent.
Ni inteligent tisti, ki nima v najvažnejšem političnem vprašanju svojega nazora. Noben mož pa ni tisti inteligent, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne brani in zastopa svojega stališča tudi pred javnostjo. Tisti limonadasti značaji, ki poznajo samo ozire na ljubi mir in na še luubšo komodnost, so sami sebi v sramoto.
Slovenski inteligent pa ima še drugo dolžnost. Slovenci smo tisti, ki smo naravnost poklicani, da smo posredniki. Nimamo prav nobenih imperijalistič-nih ali šovinističnih ciljev. Edin naš cilj more in mora biti samo ta, da bo Jugoslavija silna, da bo naša država tako močna, da bo mogla nastopiti za naše neodrešene brate in ustvariti vsaj kulturno ujedimjeno Slovenijo.
Nikdar pa ne bo Jugoslavija močna, Če jo bodo pretresali najtežji medsebojni boji. Zato je za slovenskega inteli-genta na dlani dolžnost, da mora z vsemi silami podpirati vse, kar more pospešiti sklenitev sporazuma. Zato pa se je slovenski inteligent izneveril svoji uarodni dolžnosti, če stoji v sedanjem boju ob strani. Vsaka pasivnost je v tem oziru nedopustna, vsaka pasivnost je Jugoslaviji škodljiva.
V sedanjem boju obeh taborov mora zavzeti slovenski inteligent svoje stališče in poseči aktivno v borbo. Odločiti se mora ali je za vlado demokracije ali pa je za vlado nasprotnega stališča. Izjaviti se mora, če odobrava, da se vmešavajo v politiko generali ali pa samo od naroda izvoljeni poslanci. Izjasniti se mora, če je za bratski sporazum ali pa za diktat. In povedati mora, če .ie toliko moža, da se sam bori za zmago pravili nazorov, ali pa je tako neznačajen, da bi hotel uživati samo delo in napore drugih.
Položaj nespremenjen.
Beograd, 11. oktobra. Politični položaj je bi! včeraj zelo buren v smislu kraljevega mandata Davidoviču. da poskusi sestaviti širšo koncentracijsko vlado. Tudi danes pričakujejo politični krogi, da ne bo prišlo do nobenih re-
zultatov. Dobro obveščeni politični krogi namreč trdijo, da vprašanje vstopa HRSS v vlado ne bo rešeno preje, dokler vlada ne čuje toliko obečanega Radičevega govora o politični sitiiaciji in o sporazumu.
Pogaiania z radikali za vstop v vlado
Beograd, 11. okt. Včeraj se je Pašič večkrat sestal z Jovanovičem. Kakor trdijo, sta na teh konferencah govorila o Davidovičevi ponudbi radikalom za vstop v vlado in da je Pašič zahteval od Jovanoviča, da ponudbo odkloni.
Beograd, 11. oktobra. V ^politični situaciji ni bilo dopoldne nobenih važnih dogodkov, ker je bila vsa pozornost osredotočena na sejo narodne skupščine. Davidovič in Jovanovič sta imela danes dva sestanka, enega okoli 9. ure, drugega ob 10. uri v ministrski sobi v parlamentu. Na teh sestankih sta govorila, kakor doznava vaš dopisnik, o tehnični strani današnje seje narodne skupščine, o dnevnem redu ter o Davidovičevi ponudbi Jovanoviču za vstop radikalov v vlado. Kakor doznava dopisnik iz najbližje Jovanovičeve okolice, je Jovanovič odbil ponudbo za vstop v vlado. Vlada je zahtevala, da se prizna njena deklaracija, proti ka-
teri so radikali glasovali Dalje zahteva vlada, da radikali sprejmejo sporazum. Jovanovič je motiviral svojo odklonitev s tem, da noče cepiti stranke in da vlada nima nobenega sporazuma s HRSS. Jovanovič vztraja na sestavi koncentracijske vlade s šefom, ki mora biti radikal; to vlado naj bi podpiral blok.
Razna ugibanja.
Beograd, 11. oktobra. Iz dobro obveščenih krogov doznavajo, da je Davidovič podal danes kralju ostavko in da kralj ostavke ni hotel sprejeti, Kralj je istočasno Davidoviču poveril mandat, nal še enkrat poskusi, da vstopijo radikali v vlado in se tako izvrši širša rekonstrukcija vlade. Krogi iz okolice Jovanoviča doznavajo, da bo moral_ Davidovič, ker ni uspel s tem mandatom, podati ostavko in da pride potem na površje kombinacija sestave koncentracijske vlade z Jovanovičem na čelu.
Stališče HRSS.
Radičeve! ne gredo v vlado. — Resna volja HRSS za sporazum.
Beograd, 11. oktobra. Maček je po včerajšnji konferenci podal novinarjem kratko izjavo o položaju: Manever opozicije ni uspel. Ostavka vojnega ministra ne more povzročiti tudi ostavke cele vlade. Nastopiti je treba proti vmešavanju vojske v politiko. Vojska spada v kosarno in na fronto. Zmanjšanje vojske je v našem programu, ki ga bomo izvedli sporazumno s kraljem in Skupščino. Dalje je Maček ponovno izjavil, da z radikalno stranko ne more HRSS sodelovati, zlasti ne s Pašičem, pač pa s posameznimi poslanci, ki bi preje izstopili iz radikalne stranke. Vlada bo sprejela v sodelovanje vse elemente, ki so v respici za sporazum. Glede vstopa HRSS v vlado je Maček izjavil, da to vprašanje ni več na dnevnem redu. O stavljenih pogojih pa je Maček izjavil, da je stranka ugodila
vsem zahtevam zakonskih predpisov in parlamentarnih principov. Krize ni. Dela se na pozitivnem sporazumu, ki ni »gulaš« kakor je dejal Radič. Pripravljamo pot k sporazumu, da bomo nadaljevali pričeto borbo med poštenim in korumpiranim, ter da bomo pobijali protizakonitost in si na ta način pridobili zaupanje naroda. Vsi sporazumi namreč, ki bi jih sklenil Radič z Davi-dovičem in Jovanovičem ne veljajo nič, ako jih ne odobrita srbski in hrvatski narod. Dosedaj se je hrvatski narod izjavil za sporazum z brati Srbi. Srbski narod pa se Je formalno izjavil v tem smislu, ker je večina izvoljenih srbskih poslancev proti sporazumu. O prihodu Radiča v Beograd ne morem ničesar povedati. Po neki verziji bo Radič iz Vrhpolja prišel v Beograd.
Audilence na dvoru.
Situacija povoljna.
Beograd, 11. okt. Včeraj popoldne je bilo v dvoru več avdijenc. Najprej je bil v avdijenci Nasrt. Petrovič, ki je kralju poročal o dosedanjih uspehih pogajanj s HRSS. Kralj je ob tej priliki podpisal ukaz, s katerim se odstavlja splitski vel. župan dr. Ivo Perovič in se postavlja na njegovo mesto Rajko Stojanov. Ta sprememba se je
OBTOŽENI BIVŠI MINISTRI.
Beograd, 11. okt. Včeraj sta dr. Slavko Šečerov in Rista Jojič izročila predsedniku parlamenta obtožbo proti Kojiču. Obtožba proti bivšemu not. ministru dr. Srskiču bo danes gotova in takoj nato podpisana.
Za zmago dveh nazorov gre danes in mi poživljamo slovenskega inteligen-ta, da se izjasni in da stori svojo dolžnost. Slovenski inteligent mora tiste, ki se bore za demokracijo podpreti Ne sme dalje trajati ta škandal, da je SLS boLj v obrambi demokratičnega načela, ko pa slovenski naprednjak. Ni naša krivda, če moramo imeti pogum, da napišemo tudi to konstatacijo.
Položaj je jasen in za vsakega res naprednega moža je dolžnost evidentna. Zmaga demokratičnega nazora mora zmagati tudi s slovensko pomočjo in obvarovan mora biti slovenski narod pred očitkom, da ni stal na svojem mestu, ko je šlo za najvišje, za zmago demokracije.
Slovenski inteligenti in slovenski naprednjaki imaio besedo)
izvršila na interpelacijo Bačiniča. Potem so bili v dvoru Ljuba Mihajlovič, Cemovič, Šumenkovič, Marinkovič in končno Davidovič. Vse konference so bile gotovo posvečene referatom o polit. situaciji Ostavke ni in se bodo danes konference v istem pTavcu nadaljevale.
RADIKALI O VLADI IN RADIČU.
Beograd, 11. okt. Radikalni krogi z veliko napetostjo spremljajo razvoj dogodkov in pravijo, da morajo priti v kombinacijo za sestavo solidne vlade. Opozicijonalni krogi smatrajo, da je akcija Radiča in njegovih politikov, da se uvede v vojski pacifikacija, ena izmed nalog, ki jih je dobil Radič pri vstopu v 3. internacionalo. Radi tega radikali nočejo Pristopiti k današnji koaliciji, da ne bi prevzeli nase prevelike odgovornosti. Dalje konstatirajo radikali, da skuša Radič z Nemci, ma-kedonstvujuščimi in Madžari doseči svoj cilj, da bi na ta način ustvaril ne-zavisno Hrvatsko in federativno Jugoslavijo.
RATIFIKACIJA JLOOSLOVANSKOI ITALIJANSKE TRGOVINSKE POGODBE.
Rim, 11. oktobra. Vlada je sklenila, da predloži na prihodnjem zasedanju parlamentu ratifikacijo italijansko-jugo-slovenske trgovske pogodbe. Kakor znano, se opozicija ne bo udeležila zasedanja zbornice* vendar pa se komunisti še niso odločili in ni izključeno, da se podr zbornico.
Sela narodne skupščine.
Obtožbe proti bivšim ministrom predložene. — Radičeva polnomočja izročena
verif. odboru v odobfenje.
Beograd, 11. okt. Seja narodne skupščine se je pričela ob 1035. Najprej je bil prečitan zapisnik, nato poročila glavne kontrole o kreditih prometnemu, in poštnemu ministra. Dalje je bil prečitan kraljev ukaz o imenovanju državnega podtajnika Grola, potem ostavka Petra Belice na poslanski mandat, kar se je prepustilo verifikacijskemu odboru. Dalje je bila prečitana obtožba Joče Jovanoviča proti bivšemu ministru Lazi Markoviču. (Med tem časom je prišlo med zemljoradniki in sam. demokrati do incidentov.) Dalje sta bili tudi prečitani obtožbi proti Velizarju Jankoviču in dr. Dragotinu Kojiču. Predsednik parlamenta Jovanovič je izjavil, da bodo obtožbe po zakonu o ministrski odgovornosti tiskane in razdeljene med poslance, ter dostavljene tudi obtožencu. Nato je bil prečitan predlog pravnega ministra, da se nekateri narodni poslanci radi prestopkov proti tiskovnemu Zakonu izroče sodišču. Verifikacijskemu odboru se prepusti na predlog poslanca HRSS A. Košutiča overenje dveh polnomočij HRSS za volilni okraj Split - Dubrovnik. Pravtake se izroči verif. odboru v odobrenje tudi 3 Radičeva polnomočja. Burno ploskanje vladne večine. Radikali kličejo: »To je naša zasluga!« Pre-
pir. Dalje je bilo prečitanih več interpelacij na posamezne ministre, med njimi tudi Interpelacija zemljor. poslanca Dimitrije Vujiča na finančnega ministra glede podelitve v zakup zemljišča med Pančevim in Titel-om. Potem je bil prečitan zakonski predlog Grisogona In tovarišev o pobijanju korupcije in zakonski načrt o invalidih. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti s pripombo, da se morajo nujno rešiti. Ob 11. so še-.le prišli na dnevni red: Določanje dnevnega reda. Radikali so venomer vpili; kaj je z ostavko Hadžiča, mi hočemo vedeti, v čem je stvar. Nato je bsil sprejet za prihodnjo sejo, ki se bo vršila v pondeljek ob 9.30, sledeči dnevni red: 1. Volitve odbora za proučava-nje zakonskega predloga za pobijanje korupcije, 2. volitve odbdra za prouča-vanje zakonskega predloga o invalidih, 3. poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Seja je bila zaključena ob 11.30.
Beograd, 11. oktobra. Pred se* Jo skupščine se je vršila seja poslanskega kluba HRSS, na kateri so govorili o polit, položaju. Maček in Preda* vec sta poročala o uspehih svoje misije. Na seji so določili poslance, ki bodo vodili jutrišnja zborovanja HRSS med narodom.
Italijansko-iugoslovanska konferenca
v Benetkah.
Dr. Marinkovičev
Rim, 11. oktobra. Rimska uradna agentura objavlja komunike o važnosti italijansko - jugoslovanske konference v Benetkah, ki tolmači naloge konference. V prvi vrsti mora konferenca razpravljati o jadranskem vprašanju in posebno o ekonomski obnovi Reke in Zadra. Tu gre za več vprašanj tehnič-
VESTI O RADIČ - PAŠlCEVIH DO-GOVORIH. *
Beograd, 11. okt. Radikalni krogi so včeraj kategorično trdili, da Je pred nekai dnevi Radič skušal priti v stik s Pašičem. Radičev zastopnik »trdijo radikali«, je posetil Pašiča in ga vprašal o možnosti skupnega delo-vania radikalov s člani HRSS. Ob tej priliki je Pašič izdavil, da ni proti sporazumu, toda Radič mora prehodno izjaviti da prizna osnove vidovdanske ustave in monarhijo. Šele potem se bo videlo, kaj je treba v ustavi spremeniti
BESEDILO OSTAVKE VOJNEGA MINISTRA.
Beograd, 11. oktobra. Vašemu dopisniku se je posrečilo priti do besedila ostavke vojnega ministra Hadžiča: Besedilo se glasi: »Gospod predsednik! Šef največje skupine v vladi, veliki voditelj največje hrvatske stranke Radič govori med drugim tudi, da se v Albaniji pripravlja strašna smrtna obsodba Italije, Srbije in Grčije. Noben Hrvat, da ne bo prekoračil albanske meje. To je defetistični govor Radiča, ki je bil objavljen tudi v novinah. Ker ga Radič še do danes ni demantiral, ga smatram kot avtentičnega. Na meni kot ministru vojske in mornarice leži vsa odgovornost za vojsko, Vojska mora biti enodušna in brezpogojno poslušna naredbam svojih predpostavljenih. Čuvati jo je treba vsakega vpliva, ki bi slabil ali onemogočil disciplino v vojski. Izjavljam, da v okolnostih nesumljivega defetizma, ki ga izvaja HRSS preko Radičevega govora, se ne morem pomiriti s svojim vojaškim naziranjem in da i: ne morem nositi odgovornosti za tako delo in stanje, ki se vtihotaplja v vojsko.
Radi tega mi je čast podati ministrskemu predsedniku ostavko na položaj ministra vojne in mornarice in prosim, da min. predsednik mojo ostavko vpo-števa. Minister vojske in mornarice ter počastni kraljevi adjutant general Hadžič. V Beogradu 8. 10. 1924.
z Mussolinijem.
nega značaja, kakor je ureditev transporta, okrepitev pristaniškega in železniškega prometa. V koliko bo razprava o teh tehničnih vprašanjih zašla na politično polje, se prepusti reševanje političnih zadev Mussoliniju in dr. Marinkoviču, ki se sestaneta, kakor je uradno-objavljeno, v Benetkah21 t. m.
VOLILNI PROGRAMI ANGLEŠKIH STRANK.
London, 11. oktobra. Volilni manifest delavske stranke bo jutri objavljen. Danes Je ta manifest sestavil sam Mac-Donald. V manifestu so zbran« vse točke programa, ki so bile sprejete na strankinem kongresu delavske stran ke m sicer: nacijonalizacija rudnikov, nacionalizacija industrije življenjskih potrebščin, nove doklade za borbo proti brezposelnosti in za zgradbo domov ter končno stari predlogi o nacijonalizaciji električnih in hidroelektričnih naprav. Sestavljeni so tudi volilni manifesti liberalcev in konservativcev. Liberalci obravnavajo v svojem manifestu v glavnem rusko posojilo.
VLADNI UKREPI PROTI FAŠISTOM.
Rim, 11, oktobra. Opozicijonalni tisk je pričel v zadnjem času zelo napadati vlado radi dogodkov v Moli-nelli kjer je prošli teden neki fašist Re-gazzi s pomočjo svojih sodrugov pretepel okrog 20 žensk In kolonov do krvi, ker so baje socialističnega nazira-nja. Vlada sama Je uvidela, da bi mogli ti dogodki pripeljati do novih incidentov in je, da bi pomirila opozicijo, sklenila, da aretira omenjene fašiste. V Mo-linello je včeraj zjutraj prispelo več avtomobilov karabinerjev, da bi izsledili krivce. Regazzija niso več dobili, ker je pobegnil Aretirana pa sta bila dva druga fašista, ki sta hotela ubežati. Eden od njih je bil na begu ustreljen v nogo. V zvezi s temi dogodki je bil odstavljen kvestor v Molinelli. Opozicijsko časopisje z zadovoljstvom komentira ta energičen korak vlade, vendar še vedno svari opozic. tisk vlado, naj skrbi, da se taki dogodki ne bodo več pripetili
Borzna poročila.
Curib, 11. oktobra. Današnja boru: Beograd 7.45, Praga 15.50, New York 520.50, London 23.40, Pariz 27, Milan*22.70, Berlin 1.24, Dunai 0.0075 pet osmlnk.
Trst, U. oktobra. Današnja borza: Bebirrad 102.95—103.30, Pariz 118.625, N*w York 22.50—23, Curlh 442-444, Pariz 33— 33.10, Dunaj 0.0323—0 0326. Praaa OJM
Petstoletnica Žižkove smrti.
Danes proslavlja češkoslovaški narod in ž njim oficijelno tudi cela država petstoletnico 2ižkove smrti in ž njo obenem spomin na moža, ki je vsekal globoko tradicijo v razvoj tega naroda, tradicijo pred zakoni narave in človeka upravičenega boja za življenje in svobodo svojega organizma, za svojo last in sVojo pravico. Jan Žižka s Trocnova je bil rojen v Trocnovem pri BudSjo-vicah 1, 1370 in umrl 11. oktobra leta 1424. v Pfibislavi. Pohajal je z nižjega plemstva in se kmalu izkazal dobrega vojaka v raznih bojih. Njegova velika ura pa je bila prišla, ko je češkemu narodu obudil nauk njegovega velikega sina Husa zavest svojega mesta na zemlji. Hus je zgorel na grmadi, njegovo delo — tvoren in silen odgovor dobi in izraz samostojno rastoče' človečnosti — pa je rodilo močan razmah češkega duha, ki je zoblikoval in spojil njive svoje rasti v socijalno, narodno enoto v znamenju iskreno doživlja-ne religije. Sin te enote je bil tudi Jan Žižka, veren Husit in ko ji je pretila nevarnost, je postal njen zunanji in notrani vodnik, njen vidni poglavar. Čas mu je stisnil v roko meč, da brani kelih v srcu, ko so po Vacla-vovi smrti (1. 1419) zavladale na češkem neurejene razmere. Z železno roko je organiziral »legijo svojih bratov«, mogočno vojsko Husitov, s katero je potolkel nemike križarje (1420), Zig-munda (1422) in irvojeval 5e celo vrsto
drugih zmag. Dasi že popolnoma slep (drugo oko je izgubil v boju), je še poveljeval svojim četam, dokler ni podlegel kugi pri obleganju mesta Pfibi-slava. 2 njim je umrla tudi slava Husitov, dejanja njegova pa so bila kot temeljni kamni politične tradicije vgrez-njena v češko zemljo in čakala delavcev, ki dovrše to stavbo.
Tomaž G. Masaryk je ob početku svojega delovanja zavrgel Žižkovo smer in odločil, da gre pot češkega naroda za Husom in češkimi Brati, v znamenju miru in humanitete kot Kollar-jev »golobičji narod«. Med svetovno vojno pa je bil baš Masaryk edini duh, ki je pravilno spoznal nujnost in pomen časa ter edino pot. Oslonil se je na tradicijo dela Jana Žižke: odločil se je za boi za pravico, organiziral češke legije in dal domovini svobodo. Žižkova tradicija je oživela v novi zarji. Ž njo se je narodni organizem osvobodil tudi na znotraj in se pognal v novo rast, sledeč vsem prirodnim zakonom, ravnajočim žive organizme. V spoznanju teh faktov je vzrok, da proslavlja letos češkoslovaški narod prvič oficijelno svojega velikega sina, v dograjeni stavbi svoie politične svobode. Jan Žižka je vstal med svojim narodom k novemu življenju kot simbol železne volje do življenja, simbol’nezlomljive moči v zavesti svoje pTavice, simbol dela za svoj notranji čredo.
TriaSko pismo.
Končno !e padla tudi odločitev liberalcev. Na občnem zboru te stranke je bila sprejeta politična resolucija, kakor se je na splošno pričakovala, t. j. večino je dobilo stališče talmimenovane srednje struje. Od kakih 35.000 glasov, ki so bili zastopani na občnem zboru, lih je dobila omenjena resolucija okoli dve tretjini, medtem ko ie pTlpadia ostala tretjina resoluciji desničarjev, t. j. pristašev slepega in brezpogojnega sodelovanja liberalcev s fašizmom in njegovo vlado.
Naj podam vsebino te važne resolucije le v glavnih obrisih. Predvsem se poudarja v njej popolna avtonomija liberalne stranke, nakar se omenja znana resolucija občnega zbora frontnih bojevnikov, ter izraža ponos lberalcev, da so se bojevniki izjavili za »neumrljve liberalne tradicije«. Dalje se naglaSa v resoluciji pereča hi ne-odktonljiva potreba vzpostavitve zakonitosti ter se končno proglašajo zahteve liberalne stranke, ki so formulirane v sledečih šestih točkah: 1. Država naj se oprosti nadvladja posameznih strank in skupin. 2. Ustava se ne sme spremeniti. 3. Edina podlaga vlad mora biti privolitev dežele izražene v ustavnih oblikah. 4. Armada mora biti edina posadka države, nobena oborožena sila ne sme imeti strankarskega značaja. ustavne svoboščine se morajo vzpostaviti. 5. Občinske uprave naj se zopet Izročijo zakonito izvoljenim zastopom. 6. Gospodarska politika naj brani individualne inidjative ter naj spoštuje obenem tudi svobodo razrednih organizacij. — Vodstvu stranke In parlamentarnemu zastopstvu se nalagata udejstvovanje in bTamba teh načel.
Kakor je razvidno na prvi pogled, je resolucija izecoo prctifašistovska in ni se nikakor čuditi, da je Izzvala divjo leso vseh vladnih krogov In celokupnega faustovskega časopisja. Govor, ki ga je imel Mussolini preteklo soboto v Milanu in ki je bil preračunjen, da bi vplival na izid glasovanja v Livornu, ni Imel nikakega uspeha. Večina liberalcev’, t. J. tiste stranke, ki je bila najzvestejša Mussolinijeva pomočnica, j« odločno obrnila fašizmu hrbet in postala v bistvu opoztcijonalna stranka. To ne izhaja toliko Iz resolucije same, ker se v ftjet nikjet ne omenja Izrecno, naj se libe-
V	Trstu, 10. oktobra 1924.
ralni poslanci pridružijo opoziciji, pač pa kaže to ves potek zborovanja, ki je bilo precej burno. Govorniki, ki so zastopali stališče brezpogojnega sodelovanja z vlado, so govorili ob največjem hrupu in red se je vzdrževal le z največjo težavo. Slišali so se medklici, ki bi jčh prej pričakovali od kakega socialističnega zborovanja. Posebno razjarjene in nepomirljive so se kazali takoimenovani »mladoliberalcU, t. J. pristaša mladinskih liberalnih organizacij. Skratka: Občni zbor liberalne stranke je bil v svojem pretežnem delu pravi pravcati proces fašizmu in njegovemu režimu. Vsled tega je bilo tudi pričakovati, da bodo fašisti proti njemu reagirali in mu skušali vzeti vsako veljavo.
V	ta namen služi predvsem časopisna polemika, poleg te pa še razne spletke, ki jim je cilj, da povzročijo cepitev liberalnih vrst. Za bagateliziranje llvomskih sklepov izrabljajo fašlstovski listi predvsem dejstvo, da je bilo na občnem zboru zastopanih le kakih 35.000 vpisanih članov liberalne stranke. Taka neznatna »armada«
—	naglašajo faustovska glasila — ne more zrušiti Mussolinijeve vlade. Zato da je pustilo livomsko zborovanjn isto vreme, kakor ga je našlo. Ako se ocenjuje važnost zborovanja liberalcev zgolj po matematičnih kriterijah, imajo fašisti seveda prav. Toda v resnici je treba iskati pravi pomen drugje, namreč v njegovi mcralni vrednosti. S tega stališča Je važnost odločitve liberalcev dalekosežna, ker pomeni za Mussolinija nov raoralno-politični neuspeh. Proces osamljevanja je napravil velik korak naprej in pri tem ne Igra število nlkake vloge. Pa tudi glede moči liberalne stranke kot take ni smeti pripisovati številu prevelikega pomena. Znano je dejstvo, da italijanski liberalci niso bili nikdar organizirana stTanka, Vedno so nadomestovale organizacijo vplivne in ugledne osebe, ki so jo vodile. Kljub tel pomanjkljivosti pa je bilo od nekdal — od Cavourja do Giolittlja in Salandre — vse italijansko meščanstvo na strani liberalcev. In tako je v glavnem tudi sedaj le s to izjemo, da so se začeli tudi pristaši liberalne stranke, predvsem p* mladina, organizirati po zgledu drugih velikih strank.
Moralni pomen resolucije občnega zbo-
ra liberalne stranke je torej brez dvoma zelo velik in velik bi bil gotovo tudi njen politični pomen, ako bi ne bila nastala takoj nevarnost notranjega razkola v stranki. Liberalni poslanci so po ogromni večini pristaši brezpogojnega sodelovanja 2 Mussolinijem. Isto velja tudi o obeh liberalnih ministrih — Sarrocchi in Casati — ki sta člana sedanje vlade. Ti gospodje, ki so najvplivnejše osebe liberalne stranke, ne kažejo posebne volje, da bi se podvrgli sklepom livornskega zborovanja, temveč zahtevajo popolno avtonomijo parlamentarnega zastopstva. Vladni krogi vršijo na drugi strani nanje silen pritisk, naj izstopijo iz stranke in ustanovijo posebno liberalno skupino, katero bi tvorile vse one krajevne sekcije, ki so glasovale v Livornu za sodelovanje. Ako bodo imele te spletke uspeh, se politična vrednost livornske resolucije gotovo zelo zmanjša. Toda do sedaj ni še mogoče reči, ali, bodo zmagale fašis*ovske spletke ali pa prizadevanja liberalnih listov in voditeljev, ki napenjajo s svoje strani vse sile, da ohranijo edinstvo svoje stranke. Odločitev pade 15. t. m., zakaj za ta dan je sklican sestanek liberalnih poslancev. Sklepali bodo v prvi vrsti o svojem nadaljnjem zadržanju in postopanju z ozirom na livornsko resolucijo.
Včeraj je bila v Benetkah svečano otvorjena jugoslovensko-italijanska konferenca, katere sem se mimogrede doteknll že v enem prejšnjih pisem. Že pred časom se je poročalo, da bo na dnevnem redu tudi vprašanje ureditve režima narodnih manj-
šin in zato vlada med našimi tukajšnjimi brati za to konferenco precejšnje zanimanje. Ali se bodo njih upi uresničili, ali bo res prišlo vsaj do razprave tega važnega vprašanja? Kakšna navodila ima v tem oziru naše odposlanstvo in kakšne možnosti so mu sploh odprte? Ali se bo razpravlja-
lo	— ako se bol — le o italijanski narodni manjšini v Dalmaciji, kakor vedno do sedaj, ali pa se bo postavilo vprašanje vseh narodnih manjšin v eni in drugi državi? Evo le par ugank, ki čakajo, da bi Jih kdo začel vendar enkTat reševati. Ali se bo to poskusilo na sedanji konferenci med našo državo in Italijo? V kratkem bomo videli. Za danes naj zopet naglasim, da je položaj tukajšnje slovanske manjšine obupen in nevzdržen. Raznarodovalna politika rimske vlade pritiska neizprosno, in sicer pritiska vedno naihujše ravno tedaj, ko hoče skleniti Rim z našo državo kako novo »prijateljsko« pogodbo. To se je ponovno jasno pokazalo že pri prejšnjih pogajanjih.. Nezmerno sovraStvo, ki spremlja ta pritisk, pa je prišlo zopet do izbruha preteklo nedeljo v Ilirski Bistrici, kjer so pijani italijanski častniki navalili na slovenske nabornike zato, ker so prepevali slovenske pesmi. Tamkajšnja posadka je napravila kaT »švarm-linijo« proti prebivalstvu, kakor poročajo tukajšnii listi, tn ropotale so tudi strojne puške.
Ali je mogoče kakršnokoli prijateljstvo, dokler se razmere ne spremenijo v toliko, da bo našemu tukajšnjemu življu mogoče živeti? Ne. ni mogoče in kdor je v to poklican, naj to Italijanom tudi pove!! A. Z.
Pismo iz Rušile.
IL
Glede gospodarskih razmer Rusije bi se moglo približno reči isto ko o političnih razmerah. Če pogleda človek površno po gospodarskih prilikah, bi morebiti ravno tako govoril o velikih simpatijah, ki iih uživa sovjetska vlada. Ce pa pogledaš natančneje, pa vidiš, da vendarle izgloda stvar malo drugače.
Glavni uspeh naše gospodarske politike je denarna reforma. Kakor Ti je gotovo znano. Imamo že precej časa trdno denarno valuto in v prometu se prikazuje že kovan denar. Kot uspeh vladne gospodarske politike je zabeležiti razna posojila, ki jih je razpisala vlada. Tekom zadnjih dveh let je bilo emitiranih več notranjih posojil in sicer dve loterijski po sto milijonov, potem eno navadno posojilo in • nazadnje loterijsko kmetsko posojilo. Prvo posojilo je bilo realizirano v enem letu in sicer na ta način, da Je bilo nasilno razdeljeno med delavce In jim odtrgano na plači in sorazmerno k višini davkov Je bilo na enak način vzeto trgovcem in obrtnikom. Tudi drugo loterijsko posojilo je bilo nasilno plasirano. Delavcem pa je bilo topot prizaneseno. Kmetsko posojilo pa se precej počasi realizira.
Že metode pri plasiranju posojil 'dokazujejo, da se trgovina In obrt pri sedanjih razmerah ne moreta razvijati. Kljub raznim privilegijem pa ne napredujejo niti konsumne zadruge. Ravno tako vlada stag-
nacija v državnih industrijskih podjetjih in trgovinah. Brezposelnost je v Rusiji zelo velika in ni izgledov, da bi kmalu popustila. Vsled slabe letine ni letos na Izvoz žita niti misliti in bo žito komaj zadostovalo za lastne potrebe. Na gospodarsko pomoč od zunaj pa tudi ni računati, preje bi bilo mogoče, da bi se ponovile gospodarske blokade.
Še par besedi o takozvanih »čistkah«. Cisti se na vseh koncih in krajih. Za nečiste se smatrajo, politično nezanesljivi neprole-tarski elementi. Nedavno so očistili vseh nečistih ljudi višje Sole. 20.000 dijakov je postalo žrtev te čistke. Sedaj napovedujejo isto usodo tudi profesorjem. Diktatura pro-letarljata seveda ne more pustiti profesorjem niti te svobode, katero so uživali v carskih časih. Pri nas je ravno sedaj na vrsti čistka na železnicah. Kako bo ta končala, Se ni mogoče reči, gotovo pa ne bo brezuspešna
Evo Ti torej prve stopnice na lestvici v komunističen raj, ki ga nam obeta Trocki!. Blagor tistim, ki morejo verovati v ta raj. Pri nas je takih presneto malo. Blagor pa tudi onim pri vas, ki še vedno verujejo, da »ex orlente lux«!
Pa za danes dovolj in ob priliki kaj več,/če mi pošlješ tudi Ti poročila iz domovine.
Politične vesti.
= Zborovanje ljubljanskih zaupnikov Narodno - socljal(stične stranke. V petek zvečer se Je vršilo v kavami Narodnega doma zborovanje ljubljanskih zaupnikov NSS. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano je v Imenu okrajnega odbora NSS otvoril predsednik Ambrožič. Na zborovanju je poročal strankin načelnik Ivan Deržič, ki se je nad eno uro pečal z notranjepolitičnimi dogodki v državi in pojasnil stališče, ki ga stranka v sedanjem položaju zavzema. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. O pripravah za ljubljanske občinske volitve je razpravljal podnačelnik stranke Rudolf Juvan. Bavil se je z vprašanjem občinskih volitev v Ljubljani in dajal navodila, kaj vse imajo strankini zaupniki kot predpriprave za volitve izvršiti. Kot zadnji Je poročal predsednik organizacijskega odseka F. Rupnik o strankinem deln v Ljubljani. Bavil se je z notranjim poslovanjem stranke. Končno je podnačelnik Juvan poročal o gospodarski anketi stranke, ki se je vršila v Celju ter o sklepih, ki so se ob tej priliki napravili. Sledila Je obširna in stvarna debata, v katero je poseglo več govornikov, na kar je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija:
»Llubjanski zaupniki NSS, zbrani na za-upniškem sestanku, dne 10. oktobra t. i. pozdravljajo delo vlade Ljube Davidoviča,
ker nudi ta vlada vso garancijo za čimprej-šen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Želijo, da bi vlada izvedla sporazum čimprej in na ta način izvršila konsolidacijo naše države. Odločno obsojajo zakulisne intrige partizanskih špekulantov, ki v svoji slepi politični strasti uničujejo državo. Zahtevajo kar najodločneje takojšen razpis ljubljanskih občinskih volitev po čistem proporcu.«
= Radič o politični situaciji. V prostorih krajevne organizacije HRSS v Zagrebu je imel Stiepan Radič predavanje o položaju. Med drugim je dejal: »Ostavka vojnega ministra nikakor ne sme povzročiti de-misije vlade, ker ni vojni minister parlamentarec. Ce bi podala vlada ostavko, bi bilo ravno tako, kakor če bi prišel v šolo učitelj in dejal, da ni šole, ker se enemu učencu ne ljubi priti v šolo. Ostavko bi mogel podati Nikola PašiČ, toda Davidovič Je ne sme in ne more podati. Sedanja vlada je nastala zato, da zatre korupcijo ln vsled tega ie dobila v tujini zaupanje. Ce se je komu posrečilo, da pripravi Hadžiča do de-misije, ker je šele sedaj opazil, da smo re-
Prosveta.
Razstava Ko*. Pirnat, Stiplovšek v Mariboru.
O najnovejši mariborski umetnostni razstavi treh mladih umetnikov: Kosa, Pirnata in Stiplovška so nekateri naši listi že prinesli ocene ali vsaj poročila. Eno teh poročil je izzvalo celo odgovor v »Slovenskem Narodu«. Res Je, da se ta odgovor ne nanaša na razstavo samo, ampak na kritiko v splošnem, vendar se mi zdi z ozirom na stališče, ki ga je zavzel v tem odgovoru g. Saša Šantel. potrebno omeniti vsaj par besed, ne morda v obrambo mariborskih ali drugih kritikov, ampak v svrho konstatacije, da Je plščevo deljenje naukov ex cathe-dra že radi svojega ozadja docela zgrešeno. Kolikor poznam mariborske kritike, vem da ni nobeden obsodil zadnje razstave kluba »Grohar« radi starih smeri, katere zastopa, ampak radi njene kvalitativne mlzerlje. Morda ie res, kar pravi g. šantel, da goje mskateri kritiki osebno mržnjo proti delom starih šol, za mariborske pa to ne velja. Umetnine se ne presojajo po šolah, ampak po njihovi estetični in moralni vrednosti. Kritik šolo lahko samo konstatira, umetnine same pa mora presoditi po njihovi vrednosti s stališča šole, kateri pripadajo in s stališča večno veljavnih principov lepote, umetnosti. To se Je zgodilo tudi pri oceni del zadnje »Groharjeve« razstave, katere tn, kakor tudi sedanje, g. Šantel ni videli Ce bi bil videl vsaj eno ali drugo, bi omenjenega odgovora, o tem sem prepričan, ne
81 napisal, čeprav sta pri »Groharju« včla-eni tudi dve njegovi sestri, o katerih pa (*• kritika si izrazila ravno slabo. Toliko za uvod, ker se mi je zdelo absolutno potrebno, povedati o tem vsaj par splošnih besed.
V	sedanji razstavi imamo pred seboj skupino, ki se m ločila od »Groharjevcev« kadi svojih novih teženj, ampak ravno radi zapostavljanja s strani starih, ki ne poznajo tfstlh principov objektivnosti, katere propagira g. Šantel. Trojica Kos, Pirnat, Stipjov-iek ni mlada samo po letih 'starosti, ampak tndi po struj), katero propagira in v kateri llče izraza svojemu čutenju. To le pa tudi splošna karakteristika te razstave. Vsi trije ao polni Iskania in mladostnega vrenja; ka-
kor vino so, ki se še ni ustalilo, kaže pa, da postane s časom svetlo, žlahtno. Zato v delih mlade trojice ni enotnosti; različna so si po izražanju, po kompoziciji, tehniki in barvnih sredstvih, kakor da jih ni napravila ena in Ista roka. In ravno to dokazuje, da so na najboljSl poti, kajti le preko Iskanja vodi pot do pravega umetniškega izražanja, do končnega individualnega cilja.
Najbolj nedozorel Je med mlado trojico Kes; dočim ostala dva že kažeta, v katero smer se hočeta razvijati, je pri njem to še nejasno. V veliki večini njegovih del se še jasno odraža vpliv akademije. Posebno v akvarelih pa se poleg tega odraža tudi vpliv impresljonizma, ki, kadar ni čist, nikdar ne učinkuje dobro. Preveč se igračka z barvami, kar dokazuje ravno dejstvo, da Je najboljši takrat, kadar te svoje barve zapusti in se poglobi v predmet, katerega hoče podati in ki ga res zanima. Tako je n. pr. akvarel »Po bolezni« (Katalog št. 4.) eno najboljših njegovih del, kjer je barvna in stilistična operacija zelo posrečena; kvari pa vseeno še oni rdečkasti omledni odsev na steni. Barvno najboljši in najbolj mirno učinkujoč je radi tega ravno »Bolnik« (K. št. 3.). Veličastno deluje »V temni noči« (K. št. 13.). Akvarel »Pred nevihto« (K. št.
10.) ubija rmena hiša na levi, odveč sta pa tudi prazna robova, spodnji In zgornji. Tu se dobro vidi, da še ne zna komponirati stvari v razpoložljivi prostor. Zelo svež utls dela »Na stare dni« (K. št. 6.). Slaba Kosova manira je puščanje prevelike praznine ob straneh; edino pri »Starki« (K. št. 9.) in deloma tudi pri »Beraču« (K. št. 8.) delhje to dobro, drugod kvari. Na njegovih delih se pa tudi takol opazi, ali dela predmet ali doživetje: kjer dela z doživetjem, je vedno dober in čim manj premišljuje in Se drži le norme, tem boljši je. Vidi se pa, da bo sčasoma zapustil vso to šolsko navlako in delal res le to, kar ga veseli. In še nekaj: gotov predmet ga vname, ne vpliva pa nanj še tako globoko, da bi ga naslikal iz najvišje notranje potrebe. Dokaz za to sta sicer dobri oljnati sliki »Noč« in »Vni-čen« (K. št. 21 In 22). Pri »Noči«, ki bi bila sicer zelo dobra stvar, kvari nebo, ki odraža preveč nijanse hiš in vpliva na gledalca kot neposredno nadaljevanje zemlje (stavb).
Kos je tudi dober slikar aktov, le da je »Polakt II.« (K. št. 18) v formi in barvi mnogo boljši kakoT »Polakt I.« (K. št. 17). Dobra študija glave je »Moj oče« (K. št 19). »Snopje« (K. št. 20) dela vtis zgodnjega Impresljonizma izza 80 let, oziroma poznega impresljonizma ob prehodu v modernejše izraževalne tendence. V risbah se mu pozna, da je učenec profesorja lmpresijo-nlsta; najboljša med tremi ie radi tega »Pijanec« (K. št. 24), je pa daleč za grafiko Pirnata in Stiplovška.
Pirnat se nam predstavlja v tej razstavi v prvi vrsti kot risar in to kot prvovrsten talent visokih sposobnosti in kvalitet. z lepim izgledom v bodočnost. Posebno iz študij aktov (vseh je 6), se pozna, da Je zelo kultiviran ln da je kljub svoji mladosti prišel do pravega opazovanja. Njegovi akti so res telesa in tudi na njegovi najbolj de-tajlirani stvari (K. št. 31) je markantno podan volumen telesa. V celoti se dele njegove risbe na tri skupine: na akte in glave, prizore in ilustracije gotovih misli. Zadnja skupina združuje prvo in drugo in podaja tako najboljše. »Ciklus o ljubezni« Je njegovo najmočnejše delo. Misel umetnikova Je podana v teh delih res umetniško in presenetliivo. Stvari so polne življenja, dinamike in globoke simbolike. Med skupino »Una cum uno« je IV. najboljša (K. št. 38). Delo učinkuje tako mirno, resno in globoko, da Je naravnost klasično. Nasprotno pa spominja I. (K. št. 35) docela na brata Kralja), II. (K. št. 36) pa na Botlcelllja In stare italijanske mojstre dleta. Zato pa predstavlja »Una cum uno« najbolj jasno — njegovo iskanje. Dober je Pirnat tudi v oljnati tehniki. Njegovo »Predmestje« (K. št. 27), preprost motiv in slikan preprosto, Je fina stvar. S svojo resnobo izraža res pravo predmestno dolgočasje. Svoje poslednje stremljenje, usmerjeno k resnobi starih mojstrov klasicizma, obogateno z novim duhom sočasnosti pa nam odkriva najbolj v svojem velikem »Portretu študenta« (K. št. 26). Slika je delana skrajno preprosto in resno, posebno fine so roke, pa tudi obraz ne zaostaja mnogo za njimi. Pirnat je v prvi vrsti izboren risar in v tem jfe gotovo njegova največja bodočnost.
Stlploviek ie slikar cerkva, hiš ln
križev; to so njegovi motivi v olju, leso-resu in linorezu. Kakor se drugi poslužujejo ljudi, skupin, figur, da ž njimi podajo svoje misli in razpoloženja, tako se poslužuje Sti-plovšek cerkva in križev in tudi tako pove vse ali vsaj mnogo. Posebno cerkve so mu s svojimi k nebu hrepenečimi stolpi simbol dviganja iz zemeljske težlne in nesnage k svetlobi, prostosti in čistosti brezobrežnih višav. Zelo fina in resna je njegova »Žalostna gora« (K- št. 48). Valovanje zemlje nas vodi do svetišča, do očiščenja pri križevem potu, da se potem z zvonikom dvignemo očiščeni kvišku. Nad vsem počiva izraz raz-drapanosti, žalosti, da »Žalostna gora« ni le slučajno, ampak resnično žalostna. Obenem kaže ta slika tudi njegovo najnovejšo razvojno smer. »Kalobje« (K. št. 46) je bilo razstavljeno'že v Ljubljani in v Hodoninu, Pa nikjer pravilno ocenjeno; morda radi okvirja, ki je poprej to delo ubijal, da ni prišlo do pravega izraza, morda tudi radi svetlobe. Slika zahteva čisto posebno razsvetljavo in sedanji v notranjosti zlat okvir ji daje čisto nov izraz. Deluje zelo mirno in resno ter kaže simbolično razdvojenost in obenem harmonijo narave In človeškega duha. Cisto nasprotje »Kalobju« in »Žalostni gori« Je slika »Hiše ob vodi«. Tam je tnisel glavno, tu pa le razpoloženje. Narava in solnce, ki obseva umazane hiše ln Jim daje tako miren, južen, nedeljski izraz.
Slabo je pri tej sliki nebo, ki se s svojo zeleno barvo preveč spaja s hišami in Jim ne dovoljuje pravega odraza. »Križ na polju« (K. št. 47) Je zopet kontrerna stvar; izraža kmečko obiležje; najboljše na njej je dobro pogodena daljina polja, dočim sicer nima druge posebne vrednosti. Dobra je šklca »Šentpeterska cerkev«; barvno, tonsko efektna je »Motiv iz Št. Ruperta« (K. št. 51); mirna in naibolj sorodna »Kalobju«. Med lesorezi In linorezi, v katerih Je Stiplovšek najmočnejši, je izven cikla »Stari Maribor« (12 lesorezov) najboljši »Križ« (K. št. 64) in potem linorez »Pokopališče« (K. št. 67). O njegovem ciklu »Stari Maribor«, ki je njegovo najboljše skupno delo, sem že govoril svoječasno. Stiplovšek Je močna osebnost, Je pa sam s seboj večno nezadovoljen, zato išče neprestano, bolj neto Ko« in Pirnat. Zato tudi vsa raallčnost
publikanci, bodi povedano, da sem se preje mnogo ostrejše izražal ko pa na shodu V Varaždinu. Naročil sem Davidoviču, da reče kralju, da bomo mi republikanci in mo* narhisti, ki so v sedanji vladi, branili drugega ustavnega faktorja pred korupcljoni-sti. Zaradi zakona proti korupciji dela opozicija naravnost obupne poskuse, da prepreči sprejem tega zakona. Tragika radikalne stranke je, da ne more izhajati brez če-tvorice ljudi, ki bodo od protikorupcijskega zakona najbolj prizadeti. S kompromitiranimi ljudmi pa mi ne moremo sklepati nobenih pogodb. Vemo, da se ne da korupcije takoj zatreti. Toda nam načeluje mož silnega značaja In velike poštenosti, ki ga imenujejo mravljo in ki se je pri obrambi parlamentarizma izkazal kot lev. G. Pre-daven je deial: Davidovič je bil vedno sijajen človek, danes pa, ko se ima izvesti sporazum, je še bolj sijajen. — Sporazuma se ne more vsiliti. Naiprej se bo sporazum izvedel v vladi, potem v parlamentu in nato ga bo narod v volitvah sankcijoniral. V nedeljo bom govoril v Vrhpolju o faktorjih sporazuma in o drugem ustavnem faktorju bom podal izjave, ki bodo za vedno preprečile intrige in spletke opozicije.«
—- Razpust angleškega parlamenta.
Kralj je pristal na razpust parlamenta, nakar se je Mac Donald podal na strankin zbor delavske stranke. Spodnja zbornica Je bila nato včeraj razpuščena in Mac Donald Je iziavtl, da bodo kandidati nominirani 18. oktobra, volitve pa 29. oktobra pred občinskimi volitvami. Mac Donald je Izrazil na zborovanju delavske stranke upanje, da bo vsak član storil vse, da se vlada vrne z večino, ki ji omogoči Izvesti strankin program. Na zborovanju je prišlo do burnih ovacij kralju.
= 20 letnica Hrvatske republikanske
seijačke stranke. 22. dec. t. 1. bo poteklo
20 let, odkar je bila ustanovljena HRSS. Ta dan se bodo vršile na Hrvaškem številne skupščine ln shodi, na katerih se bo mani' festirale za svetovni mir in zbiralo prispevke za Hrvatski seljački dom.
= Kako misli vojska? »Jutarnji list«
poroča o zanimivem glasovanju, ki se j« vršilo v 2. pehotnem polku v Beogradu. Glasovalo se je, kdo Je za sedanjo vlado In kdo za prejšnjo. Rezultat glasovanja je M za Pašič-Pribičevičevo vlado porazen, ker je bilo za njo oddanih samo 24 glasov.
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol poziva svoje član* stvo, naj se udeleži v nedeljo 12. t. m. dopoldne skupnega obiska razstave češke upodabljajoče umetnosti. Zbirališče ob 10. uri pred Narodni domom. Vstopnina polo* včlčnča. Zdravo!
Mr
Oipl. agr. 9.19MHI8, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 7, I. nadstropje (nasproti glavne poSte)
je otvoril svoj
»Agrarni biro*.
Vsakovrstni kmetijsko strokovni, gospodarski m komercljalnl nasveti ter potno« (tndi strokovni pouk glede Izročanja kmetij in določanja dot), kalkulacije, proračuni, pouk v kmet. davčnih zadevah, preskrba vsakovrstnih kmet. potrebščin, vseh vrst strojev za ročni in motorni pogon (benc., elektromotorji, parni stroji, stroji za Izrabo vodnih sil, motorii na veter) zelo ugodno in carine prosto, pomoč pri vnovčevanju kmet. pridelkov ln Izdelkov, plemenske, delovne In klavne živine. In* dustrljallzaclia kmetijstva, organizacija eksporta, zveze z inozemstvom, gospodarske uredbe, kmetijski knjigovodstvenl pouk), lasten knjigovodstvenl sistem). Izvedeniška mnenja, cenitve, rastlinozdrav-nlške ordinacije itd. — Pismenim vprašanjem splošnega kmet strokovnega značaja Je za (splošen) odgovor priložiti 22 Din (8 lir), za večje specialne odgovore ln nasvete velja poseben cenik. Dopisom, ki se tičejo nabav, vnovčevanja ali trgovinskega posredovanja Agrarnega bi* ro-a, Je za odgovor priložiti samo 2 Din. Vsi posli se obavHaJo hitro In solidno.
njegovih del. Kje se bo ustavila, še ni mogoče povedati, da pa je na dobri poti, kale ves njegov dosedanji razvoj.
V	celoti je razstava dobra, vesel pojav ln obenem up v lepo bodočnost nale upodabljajoče umetnosti ob severni meji.
Styriacus.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. url zvečer.
11. oktobra sobota: Šestero oseb isci avtorja (premijera). Izven.	,	__
12. oktobra nedelja: Moč teme. Izven.
13. oktobra pondeljek: šestero oseb išče avtorja. Red D,
Opera.
Začetek ob pol 8. url	,	_
11. oktobra sobota: Majska noc. Red G,
12. oktobra nedelja: Netopir. Izven.
13. oktobra pondeljek: Zaprto.
Spored I. mladinskega muzikalnega pre-
da vanja, ki se vrši v neaelio, 12. t. m. ob
11.	uri v Filharmoniji pod naslovom »Olasba Poljakov« obsega sledeče točke: 1. O poljski glasbi govori prof. Emil Adamič, 2. Kar-lovicz: a) Skad Piervsze gwlazdy, b) J. Gali: Tajna ljubav, c) K. bcymauovski: Da* leko zostak svviak, č) S. Niewladomski: Mak. Poje g. Hugo Zathey; 3. F. Chopin: Etuda v As-duru. b) Mazurka v h-molu, c) Balada v g-molu. Igra na klavirju gdč. Marija Švajgerjeva; 4. Monluszko: a.% Arija iz opere »Halka«, b) Arija lz opere »Hrablna«, poje g. Hugo Zathey; 5. L. Rožycki: Poljski plesi, op. 37. Igra na klavirju gdč. Marija Švajgerjeva. Programi se dobe v Matični knjigarni in na dan koncerta od 10. ' ure dalje pri koncertni blagajni. Vstop Je dovoljen le mladini srednješolskih zavodov.
Sobota In nedelja v Narodnem gledališču. V soboto dne 11. oktobra se vrši V! drami premijera PIrandellove igre: »Šestero oseb išče avtorja«, ki se sedaj igra na vseh večjih odrih cele Evrope. Premijera se vrši kot izven predstava. Opera ima zvečer »Majsko noč« za red C. V nedeljo Je v operi »Netopir«, v dTamd pa »Moč temi« s obl predstavi sta izven abonmaja.
Dnevne vesti.
— G. dr. Lenard je napisal z ozirom na nek naš uvodnik, ki je bil v resnici tudi odgovor na njegov članek, v »Slovenskem Narodu* članek z naslovom »Nekaj, kar ne £re v zdrave možgane«. Popolnoma se strinjamo z g. Lenardom glede upravičenosti naslova njegovega članka,-ker res ne more iti v zdrave možgane, da je mogel kdo izcediti v našem uvodniku take trditve, ka-Kor iih je jk sreči našel g. dr. Lenard. Zato Pa tudi nismo v stanu, da bi z njim polemizirali.
— Da le čisto neodvisen list, je trdil Pred enim tednom »Slovenski Narod«. Nalašč smo počakali, da spoznamo »neodvisnost« »Slovenskega Naroda«. In spoznali smo Jo. Popolnoma neodvisen od resnice ie namreč »Slov. Narod« in čisto odvisen od onih gospodov, ki sedaj prodajajo njegove delnice in ki obupujejo nad svojo in »Slovenskega Naroda« politiko.
— Vedno reakcionaren le »Slovenski narod«. To je dokazal sedaj vnovič. »Slovenski Narod« nima niti besede proti generalskemu vmešavanju v politiko in niti be-sede za obrambo osnovnih državljanskih Pravic. Pač pa se je »Slov. Narod« na široko razkoračil, da mora biti vojni minister oficir in zahteva, da bodi tudi vojni minister civilist, se mu zdi silno smešna. Ampak W ta zahteva smešna, temveč smešen je fSlovenski Narod«, ki hoče dopovedati, da i« francoska armada slaba, ker je v Franciji civilist vojni minister in da je bila naša ar-mada slaba, ko te bil njen vojni minister civilist Draškovič. Čestitamo vsem, ki so naročeni na reakcionarni »Slovenski Narod«. Tudi oni spadajo še v fetrajnarske čase!
— Pred in po dvanajstih. Včerajšnja številka »Slovenskega Naroda« je bila nad vse zanimiva. V vesteh, ki so bile napisane Pred dvanajsto uro, le plaval »Slovenski Narod« še čisto v veselju padca Davidovičeve vlade, po dvanajsti uri napisane vesti pa *0 poročale o popolni zmagi Davidoviča in Popolni kapitulaciji Radiča. Dobre želodce 'tnajo bravci »Slov. Naroda«!
— Franjo Petrlnovlfi v LJubljasL Vče-jhj ob 16. uxi 46 mdnut se je pripeljal z brzovlakom iz Beograda v Ljubljano znani Jugoslovanski rodoljub in dobrotnik tava-lidov g. Franjo Petrinovič, ki potuje nazaj v Ameriko. Na glavnem kolodvoru ga je Čakal oddelek »Orjune« s praporom. Gosp. Petrinovič je stopil iz vlaka, nakar ga je imenom »Orjune« ki ljubljanskega prebival-*tva pozdravil pisatelj Levstik. V svojem govora je naglašal Levstik zasluge velikega rodoljuba, ki si jih je stekel za domovino z velikodušnimi darovi invalidom, raznim kulturnim in gospodarskim organizacijam ter s podpiranjem »Orjune«, katere aktivni član je. Naročil mu je pozdrave za Slovence onkraj morja, za zasužnjene brate v Primorju in naglasil, da ni morja in meje, ki bi ločila Jugoslovane. — Vidno ginjen je poslušal g. Petrinovič pozdravne besede in se zahvalil s sledečimi, značilnimi besedami: Iznenadili ste me, bratje, s sipinim sprejemom. Nisem pričakoval tega,
ne zaslužim, da bi me domovina povečevala. Kar sem storil po svojih skromnih ™°Ceh, je bila moja dolžnost. Sem človek ?T dela in ne morem storiti toliko, kolikor pi želel in kolikor potrebuje domovina. Polagam vam na STce, bratje, da moramo vsr delati, a ko hočemo uspešno služiti domovini. Delati pa moramo vzajemno, saj smo vsi bratle. Naj ne bo naša domovina kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslavija naj bo. a mi vsi Jugoslovani — bratje! Vzvišena nacijonalna misel bodi nam vsem zvezda vodnica. Izogibajte se vsakega nasilja, kajti sila rodi odpor, delo za nacijo v bratski vzajemnosti pa bo blagoslovljeno. Hvala Vam prisrčna za lepi sprejem. Živela Jugoslavija! — Vdova Šlajpa-rova mu je Izročila lep šopek nageljnov. Pri tej priliki so jo člani oblastnega odbora »Orjune« predstavili g. Petrinovlču. Dva Uniformirana Orjunaša sta spremila velikega rodoljuba do italijanske meje.
— Rlsto Odavlč upokojen. Na predlog htosvetnega minisjra je upokojen dosedanji **f Umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete Rlsto Odavlč. Na njegovo mesto J« imenovan vodja visoke šole za umetnost dr. BrandraiT Seno«.
isngišiitiiiili
francoske fzavarovalne družbe
se nahaja v novih prostorih v Šelenburgovi ul. št. 7, II. nadstropje.
(Hlia Jadransko-Podunavske Banke)
Ljubljana, dne 11. okt
— Napačni novinarji. Centralno tajništvo udruženja jugoslovanskih novinarjev je v zadnjem času prejelo več pritožb, da se nekatere osebe izdajajo za novinarje, dasi nimajo za to pravice. Centralno tajništvo radi tega opozarja, da imajo vsi člani novinarskega udruženja legitimacije, ki so potrjene od notranjega in prometnega ministrstva ter od uradništva, v katerem je dotični novinar zaposlen. Tajništvo dalje naproša vsakega, da naznani imena napačnih novinarjev oblastem, ki bodo ukrenile potrebne korake, da se ne bodo dogajale zlorabe.
— Osnovanje inženerske zbornice. Na predlog ministra javnih del je ministrski svet sklenil, da se v naši državi osnuje provizorična inženerska zbornica. Enako je bila izdana provizorična naredba glede koncesijoniranih inženerjev in .arhitektov v naši državi.
— Razpis služb. V področju ljubljanske delegacije ministrstva financ je spopolniti več mest finančnih konceptnih praktikantov. Prošnje je vlagati do 15. novembra t. 1. Podrobnosti v zadnjem »Uradnem listu«. — Okrožni urad za zavarovanje de-avcev v Ljubljani razpisuje več pisarniških mest pri svojih ekspoziturah v Sloveniji. Prošnje je treba vlagati najkasneje do
24.	oktobra t. 1. Natančneje v zadnjem »Uradnem listu«.
— Povratek bivših cvstro-ogrskih in srbskih vojeih ujetnikov iz Rusije. Do konca mesca septembra se je vrnilo iz ruskega ujetništva 10.000 vojnih ujetnikov iz bivše Avstro-Ogrske in enega dela predvojne Srbije. Večina teh je bila na potu v domovino, ko jih je presenetila ruska revolucija. Naša vlada je podvzela energične korake, da se vrne domov še ostanek ruskih ujetnikov, ki so naši državljani.
— Z ljubljanske univerze. Inskripcija na univerzi v Ljubljani je podaljšana do tod. 18. oktobra 1924.
— Tujski promet v Primorju. Zainteresirane občine posameznih naših primorskih mest so sklenile, da s pomočjo točnih statistik U trotove, koliko znaša primanjkljaj v letošnji kopališki sezoni v razmerju z lansko. Do sedaj so prispeli podatki iz Aleksandrovega, Baške, Cirkvenice, Kraljeviče, Malinske, Novega, Omišlja, Selc in Karlobaga. Lani je bilo stanie naslednje: Jugoslovanov 4702, Čeboslovlakov 5293, Nemcev 495, Madžarov 89, ostalih Slovanov 207, dragih narodnosti 220. Skupaj 11.942. Letošnje stanje pa je sledeče: Jugoslovanov 5836, Čehoslovakov 2657, Nemcev 1343, Čehoslovn.kov 2657, Nemcev 1343, Madžarov 327. ostalih Slovanov 133, drugih narodnosti 161. Skupaj 11.451.
— Za Podporno društvo riepih je darovalo uradništvo namesto venca na grob pokojnemu g. Adolfu Reichu znesek 615 dinarjev, za kar se imenom društva najtopleje zahvaljuje predsednik Jurasek. Mi slepi izrekamo povodom smrti gosp. Adolfa Reicha vsem njegovim preostalim globoko sožalje, kajti blagopokojnik nas je često obdaroval. Prosimo tvrdko Reich, da nam ostane po zgledu pokojnikovem tudi nadalje naklonjena. — Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani.
— Najnovejška statistika mesta Splita. Dne 1. t. m. je imel Split 29.166 prebivalcev. Med temi je 15.098 žensk in 14.068 moških. V statistiki niso vračunani številni dijaki in vojaki, s katerimi ima Split nad 30.000 prebivalcev.
— Muslimani zahtevalo turški Jezik v šolah. Na konferenci muslimanov v Južni Srbiji, kateri je prisostvoval načelnik v prosvetnem ministrstvu Stevo Markovič, so zahtevali muslimani, da se v osnovnih šolah uvede turški jezik in da morajo bfti veroučitelji Tuiki. Razen tega so zahtevali tudi več srednjih šol.
—	300	razbojnikov	napadlo osebni
vlak. Po poročilh Iz Ne\v Yorka je napadlo te dni 300 razbojnikov potniški vlak, ki	je	vozil	v meksikansko mesto Vera
Cruz. Tolovaji so vlak popolnoma oropali in ubili 60 potnikov, med temi 12 žensk ter vojaško spremstvo. Meksikanska vlada le poslala večje vojaške oddelke, ki zasledujejo razbojniško tolpo.
—	Š trikratni poizkus	samomora. Danica	SImic iz	Beograda je	34 let stara, zelo
živahna, toda nekoliko melanholično razpoložena vdova. Za časa svojega vdovstva se je že štirikrat zaročila, a vedno zopet Tazporočila. Vsaka njena razporoka je končala s poizkušenim .samomorom. Njen prvi zaročenec, neki starejši gospod, ji je kmalu začel presedati, ker je Imel prekošate brke. Zato se je poizkusila zastrupiti s sodo. Poizkus pa se ji je izjalovil. Drugič se je zaročila z nekim mlajšim človekom, o katerem pa pozneje ni zvedela Tavno najlepše stvari. V obupu je pograbila, handžar
in sklenila napraviti življenju konec. Handžar pa je bil skrhan in jo je preveč bolelo ... Pa je opustila samomorilne namene. Tretjič se ,je zaročila — ne ve se, s kom. Tudi ta zaroka je šla PO vodi. To pot je poizkusila s sekiro presekati nit , nesrečnega življenja. Se ni posrečilo. Sled-njč se je zaročila četrtič z nekim 25 letnim kandidatom, ki pa je Danico čez nekaj tednov pustil »na dilci«. Razočarani vdovi je bilo pa to že preveč. Sklenila se je zastrupiti s plinom. In gotovo bi se ji bilo posrečilo, da je niso sosedje pravočasno rešili. Vseeno, morda bo petič uspelo...
— Volkovi v Liki. Iz Like prihajajo poročila, da se tam vedno pogosteje pojavljajo volkovi, ki neusmiljeno napadajo živino. Prebivalstvo nima orožja in s strahom pričakuje zime.
— Premije za novorojenčke. Francoska vlada je odredila, da se za vsakega novorojenčka izplača premija v znesku 300 frankov. Premija se pri tretjem otroku poviša za 50 frankov. Ta premija ima namen, da sc popravi pomembno nazadovanje rojstev v Franciji.
— Tridesetletnica avtomobila. Te dni je v Parizu prirejena avtomobilska razstava v proslavo 30 letnice, odkar se izdelujejo avtomobili. Prvi avtomobil se je pojavil na Francoskem 1. 1894. Istega leta je bilo v vsej Franciji 200 avtomobilov, k! so bili podobni kočijam. Sedaj, po 30 letih ima Francija 676.383 avtomobilov najrazličnejših tipov.
Ledvične, želodčne in črevesne bolečine prenehalo po vžlvanju Radenske vode!
Ljubljana.
1— Svarilo! Ker se je v zadnjem času razpasla v mestu navada, da šoferji, ki hočejo peljati ponoči svoja vozila v garažo, kličejo hišnike, oziroma vratarje teh garaž z raznimi avtomobilnimi trobili, namesto z električnim zvoncem, se vsi šoferji opozarjajo, da se bo v bodoče proti krivcem radi kaljenja nočnega miru postopalo. Opozarjajo se tudi motociklisti, da je vsaka skupna vožnja v gručah po mestu, brez oblastnega dovoljenja prepovedana. Pri čakanju se mora motor motornega kolesa brezpogojno ustaviti, da ?e s tem prepreči nepotreben ropot po ulicah oziroma ponoči kaljenje nočnega miru.
1— Pevski odsek Slovenskega trgovskega društva »Merkur« prične v najkrajšem času pod vodstvom priznanega glasbenega učitelja s pevskimi vajami. Stari in novi člani se vabijo, da se udeleže sestanka, ki. se vrši v pondeljek, dne 13. oktobra 1924 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Gradišče 17-1. Prijave novih članov se sprejemajo v društveni pisarn! vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
— Tatovi grozdia pozor! Vabite se v nedeljo 12. t m. na veliko vinsko trgatev, katero priredi Prost. gas. društvo Barje v gostiln! Joško Jebačina na Dolenjski cesti. Vstopnina 3 Din. — Začetek ob 3. uri
1— Kavarna »Jadran«. Vsak večer damski koncert. Postrežba točna, cene zmerne. Občinstvu se priporoča Zima, ka-varnar.
Spart.
SK Ilirija nas obvešča, da skuša HASK v zadnjem momentu preložiti za jutri dogovorjeno tekmo v Ljubljani na kasnejši termin. Ako bo Ilirija primorana pristati na Haškovo zahtevo, se vrši jutri ob isti uri prvenstvena tekma s Hermesom.
KORISTNA PROPAGANDA.
že nekaj časa se mudi v Jugoslaviji južnoamerikanski veleindustrijalec Fran Petrinovič. ki je prišel Iz Amerike v domovino, da prouči naše gospodarske razmere. Petrinovič je stopil v stike s kompetentnimi krogi ter je bil sprejet od vladarja v avdfjencL
Njegov program je, razviti veliko propagandno akcijo, ki naj seznani Zedinjene države in Južno Ameriko z Jugoslavijo. Petrinovič bo dal v to svrho za šest mesecev svoje parnike na Tazpolago, na katerih se bo aranžirala razstava. Parniki bodo obiskali razna mesta Severne in Južne Amerike. Razstavljeni bodo na parnikih poljedelski in industrijski produkti Jugoslavije. Bosna bo reprezentirana po svojih preprogah. Razstavljene bodo tudi slike ter kiparska dela naših umetnikov, in domači glasbeniki bodo prirejali koncerte, da seznanijo Amerikance s svojim! kreacijami, Komando nad parniki se poveri častnikom jugoslovenske mornarice, ki jih bo določilo ministrstvo vojne mornarice.
Petrinovič bo dal tudi potnikom ugodno priliko, da se udeleže vožnje, da jim omogoči na ta način vzpostavitev trgovskih zvez.
Petrinovičev načrt je pozdraviti z veseljem. Realizacija njegovega programa nam obeta velike koristi.
Oaleduitve med voino.
V podmornici v Nemčijo.
Major se Je vrnil v Francijo. V temni “o® ln strašnem dežju, je prekoračil mejo, ter se na francoskih tleh po dnevi skrival, ponoči pa obešal na tovorne vlake in prišel končno v Pariz. Tam so ga pričakovali .ostali, ki so se že bali, da se podjetje ni posrečilo. Major Anderson je razložil vzroke svojega prihoda: da mora dobiti načrte Li-berty motorjev. Ker ni bil nihče toliko poučen o avijatičnih stvareh, je bilo treba najti novega moža, in sicer strokovnjaka. Izbrali so stotnika Ehvooda. Naš šef mu je zaupal vse, za kaj gre in mu tudi ni tajil, da ga čaka zid in deset pušk, če ga ujamejo. Toda novi mož se ni ustTašil ničesar. Premišljal je, kje bi dobil risbe in načrte motorja, ki bi ga Nemci smatrali za pristni Liberty motor. Kmalu se je domislil, da je pred par dnevi videl motorje, ki so jih poslali v preskušnjo, ln ki bi popolnoma odgovarjali njihovim namenom. Nemci razlike itak ne bodo opazili. Nato so se dogovorili, da se major Anderson ln stotnik El-wood takoj vrneta v Španijo in tam tako zmešata petorico z opisovanjem motorja, da se Ji bo zdelo potrebno, poslati ju z načrti vred v Nemčijo. Rečeno —• storjeno. Prehod čez mejo se je posrečil obema, kakor tudi opisovanje motorja v San Sebastjanu. Stotnik Elwood je spravil vse skupaj kmalu v tako zmešnjavo, z razlaganjem nepravega Llberty motorja, da so se Nemci odločili, poslati ga z načrti vred v nemški glavni Itan. Toda stotnik Elwood se je branil it! sam. Princ Joachim ie bil še v San Seba-stianu, se zelo zanimal za motor in rešil vprašanje na ta način, da je Izjavil: »Oba gospoda pojdeta z menol v glavni stan. Oba
sta pod mojim varstvom ln jaz bom tam Porok zanje.« Ko je major Anderson pripomnil, da je prehod v Nemčijo težak, če ne sploh nemogoč, so ga potolažili, češ, da je že od početka vojne San Sebastlan redno zvezan s Kielskim pristaniščem potom U-čolnov. Baš so pričakovali v par dneh prihod podmorskega čolna, na katerem bi se Amerikanca s princem odpeljala v Nemčijo. čoln se je za par dni zakasnil, ker sta ga zasledovali dve angleški torpedovki. Določeno noč so se vsi zbrali na bregu krai inale vasice, kjer je ležal čoln, ko jih je naenkrat ustavila španska patrulja, ki' je hotela vse skupaj aretirati. Toda vodja peto-rice, Meyer, je poklical poveljnika k sebi in ko se je patrulja odstranila, je dejal, da se v Španiji doseže vse z napitnino, dano na pravem kraju in ob pravem času. Mimogrede bodi povedano, da je Imel amerikan-ski ogledniški urad prav, ker je dvomil o španski nevtralnosti in trdil, da je policija prezrla vsako kršenje nevtralitete, če je bila zadostno podkupljena. Kapitan podmornice je nato oddal in prevzel pošto; potem se je princ Joachim prepeljal ž njim na podmornico. Čolniček se ie kmalu vrnil še po oba Amerikanca. Anderson in Elwood sta vedela, da ni zaenkrat nobenega nazaj. Kdo ve, če prideta še kdaj preko oceana k svojcem! Na podmornici so jima določili ozek prostor, odkoder se nista smela ganiti. Čoln se je pogreznil in se podal na dolgo pot. Vožnja je minila brez posebnosti, vendar se je major Anderson zaklel, ko je stopil v Kielu na kopno, da ostane rajši do konca vojne v Nemčiji, kakor pa da bi jo zapustil v U-čolnu. Oba Amerikanca sta šla s prin-
cem ob obali in prvič videla veliko pristanišče podmorskih čolnov. »Te ladie, dragi Prijatelji,« je dejal princ in pokazal na neštete podmorske čolne, »bodo kmalu prisilile Anglijo na kolena, jo naučile prositi ln
II	bodo pokazale, kaj pomeni sovraštvo Nemčije. Angležem ne bodo nikdar več dovolili živeti kot svoboden narod, pač pa bodo morali eksistirati le kot provinca »ce-sarske Nemčije«. Na prinčevo željo so odvedli vse tri k poveljujočemu generalu. Princ je pustil oba častnika v predsobi, do-čim je šel sam razložit celo zadevo. Tedaj le prišlo več častnikov v predsobo In eden °d njih je vprašal Amerikanca, če sta vojna ujetnika. Major je odgovoril, da sta člana nemškega ogledniškega urada v Španiji, da sta bila prei pri amerikanskl armadi in da sta dezertirala takoj, ko sta prišla v Francijo. »Aha, zdaj razumem! Vidva sta Izdajalca!« je dejal oni častnik, se obrnil In nadaljeval nemško: »Ti dve amerikanskl svinji sta prodali svoje brate za denar! Tako Je, kakor sem zmirom dejal: Ameriknaca zmirom dobiš za par cekinov. KakoT Judež fškarijot; brez časti, brez hrabrosti, zmirom na lovu za dolarji!« Major je vse razumel in sklenil to žalitev častniku Se drago Plačati. Princ Joachim se je kmalu vrnil in Predstavil Andersona In Elwooda generalu, Pokazal na Andersona ln dejal: »Le hrabrosti tega gospoda se imam zahvaliti, da ne gnijem danes v Franclji!« General je Izjavil, da iih pošlje v glavni stan, vendar da morata še nekaj časa počakati v Kielu. Prl-delil iima je angleško govorečega častnika, Schmidta, ki ie bil isti častnik, s katerim sta govorila prej v predsobi. General mu je ukazal, naj se zavzame za Amerikanca in prijazno pristavil nemško: »Izdajalca sta in ko ju bodemo pošteno izmolzli, ju pošljemo k podganam.«
(Dalj« prihodnjič.)
Gospodarstvo.
Za bodočnost Sušaka.
V	četrtek so se sestali v Benetkah naši in italijanski delegati, da rešijo nekatera, za obe državi važna vprašanja. Na tej konferenci se bo reševalo tudi vprašanje, ki bi moglo biti za našo državo pod gotovimi okolnostmi brezpomembno, ki pa je v sedanjih razmerah za nas nad vse važno, naravnost življenjsko vprašanje, namreč vprašanje Reke.
Usoda Reke, njen gospodarski razvoj nas sedaj zaenkrat, ko io ie okupirala Italija in jo inkorporirala v svoj teritorij, ne more zanimati v taki meri, kakor bi pa nas, če bi ostala Reka vsaj svobodna državica. V programu sedanje beneške konference pa stoji, da bosta naša in italijanska država rešili med drugim (to drugo je itak vse manj važno) vprašanje, kako naj se zagotovi Reki uspešen gospodarski razvoj in obstanek. To dejstvo pa je za nas važno ne radi sedaj italijanske Reke, temveč radi našega Snšaka. Jadransko morje so pljuča naše države; zato moramo imeti svoja lastna, velika, moderna pristanišča z zadostnim železniškim omrežjem. Lahko bi že imeli veliko pristanišče, če bi nam tega ne bila preprečila Italija. S tem svojim korakom ie na zelo jasen način pokazala, da hoče za vsako ceno nadvlado na Jadranu, kar bi pomenilo za nas popolno gospodarsko odvisnost od Italije in kar bi polagoma uvajalo tudi politično odvisnost. Take odvisnosti ne sme trpeti noben narod, ki hoče ostati narod. Zato pa je naša največja in najnujnejša dolžnost, da si obvarujemo vsaj to, kar se je rešiti dalo in kar sedaj imamo in da to čim prej razširimo in izpopolnimo. Sušaško pristanišče je
za našo državo točim, kjer se mora raz« biti vsak tuj poskus vplivanja. Seveda danes to pristanišče še ne odgovarja zahtevam, ki jih stavijo naše gospodarske potrebe; sčasoma pa se bo dale urediti tudi to.
In kaj hoče sedaj Italija? V sodelovanju z našo državo zagotoviti gospodarski obstoj in razvoj Reki Z drugimi besedami: smrt in pogin našega Sušaka, kajti oboje je združeno tako tesno, da pomeni napredek enega propast drugega. In v to naj privoli naša država, naj pritrdi naša delegacija na beneški konferenci? Uverjeni smo, da se to ne bo zgodilo, da sedanja vlada čisto dobro ve, da je glede Sušaka Izključena vsaka koncesija. Pomisliti je treba še to, da imamo v naši državi preko 100.000 brezposelnih!!
Z napetostjo pričakuje naša javnost rezultate benečanske konference. Ti rezultati bodo med drugim tudi pokazali, če vodi naša sedanja vlada pravilno jadransko politiko. Če ji je na tem, da radi Reke, Id jo je z nasiljem okupirala Italija In katere dolžnost je sedaj, da ji nudi tudi eksistenčne in razvojne možnosti, ne bo niti nalmanj trpel naš Sušak in naše Primorje, če jn dala naši delegaciji temu odgovarjajoča navodila, potem bomo mogli njeni jadranski politiki pritrditi, bomo mogli upati, da bo imel Jadran nekoč za nas res oni pomen, ki bi ga moral imeti. V nasprotnem slučaju pa bi bila vsa naša Javnost primorana obsoditi politiko vlade, Id ne zna čuvati niti naših vitalnih interesov. Dovolj smo doživeli porazov v Jadranski politiki, čas Je že, da zaznamujemo enkrat tudi plus.
Sodišče.
§ 104. s. k. z.
Matija Rozman, posestnik v Smledniku,
—	ki stoji že z eno nogo v grobu ker Ima »tbc (jetiko) tretjega stadija« — živi s svojim bratom Jožetom v prepiru In sovraštvu radi de&ščlne. Zato bi se bil meseca junija rad maščeval nad njim. Ovadil ga je smlednlškim orožnikom radi »izsiljevanja ln nočnega napada«. Orožništvo Je zavrnilo ovaditelja na pot privatne obtožbe. To ga je hudo razjezilo. Zato je pisal
25.	junija orožniški stražnici v Smledniku pismo, v katerem pravi: »Pred 14 dnevi sem naznanil svojega brata Jožefa glede sledečih »efektov«: izsiljevanje in nočni napad. Ker do danes od sodnije »ni še nič prišlo«, Vam povem: Ako mi do konca tega meseca ne »daste vednost«, kako stvar stoji, bom sani poiskal pota, da bo zvedela kraljeva sodnija in pa žandarmerijski oficir v Kranju. Če se ml bo zdelo potrebno, bo pa prišlo še več na dan.«
Radi zadnjega stavka ga je orožništvo ovadilo državnemu pravdništvu, ki ga ie obtožilo pregreška po § 104. s. k. z.
Zagovor: »Nisem mislil žaliti.«
Sodnik: »Kaj ste pa mislili?«
Obdolženec: »Nič.«
Sodnik: »Nekaj ste vendar morali misliti, ko ste pisali: če se Vam bo zdelo potrebno, bo pa prišlo še več na dan.«
Obdolženec: »A, kaj sem s tem mislil? S tem sem pa mislil reči to, da bom naznanil sodišču, da orožniki v nekem drugem slučaju, ko je brata Jožeta sestra naznanila, da jo je podil, niso hoteli ovadbe .naprej dat’.«
Sodnik: »Tako se pa ne sme pisati.«
Sodba: Obdolženec je kriv pregreška § 104. s. k. z. fn se kaznuje z globo 50 Din. v slučaju neizterljivosti s 24 urnim zaporom.
SMETI SO SE VNELE
v hiši št. 19, na Starem trgu, v zaboju krojača Andreja Žnidarja, ln obtožba ga dolži, da po njegovi krivdi.
Sodnik: »Sumi se. da ste vrgli žareče oglje na smeti, ker ste krojač... Stražnik je ugotovil, da je bilo vse polno krp v zaboju...«
Zagovor: »Ni vrgel žarečega oglja na smeti. Tudi drage osebe mečejo smeti v njegov zaboj... ali pa je kak pasant vrgel goreč čik v zaboj.«
Priča Ivana Mllavc: »Večkrat sem videla, da stresajo razne stranke »neti v tuje zaboje za vežnimi vratf.«
Sodnik: »Tudf v njegovega?«
Priča: »Tega pa ne vem. — V svojem lastnem zaboju sem pač že večkrat opazila tuje smeti.«
Priča Marija Jelič, služkinja ki ie nastopila ob kritični priliki kot ognjegasec, izpove ravno tako.
Sodnik: »Bržkone so bile smeti Vaše, ker ste krojač... no pa zaenkrat Vas oprostim, ker je kljub temu mogoče, da Je kaka druga stranka stvar zakrivila.«
Danes ob pol B. predavanje o Koroški v Mestnem domu!
! Vedno zadnje novosti j
' SAMO |
j GRIČAR & MEJAČ,	|
t Selenburgova ulica 8 {
Naročajte In Sirite „NAR. DNEVNIK1*.
Kar Vi hočete
to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eutr. Peller Stu-bica Donje, Elzatrg 357, Hrvatska
Dopisi.
Trbovlje. V nedeljo, dne 12. oktobra ob 8. uri dopoldne se vrši na trgu pred cerkvijo ob vsakem vremenu velik protestu! shod za odpravo sedanjega gerentstva it za občinske volitve. Na shod vabi blok združenih strank. Na shodu govorijo zastopniki sedmih strank. Namen shoda Je, da se postavi velika občina Trbovlje na zdravo gospodarsko podlago, ki nal zadovolji tukajšnje prebivalstvo. Na shodu se bo razpravljalo o občinskem gospodarstvu in občinskih volitvah, ki se naj razpišejo člmpreje, da se po šestih letih tujega paše-vanja napravi v občini mir in red ter se v doglednem času popravi po možnosti vse, kar se Je na škodo občanov opustilo ln zanemarilo v tej dobi nelegalnega stanja. Višek negospodarskega upravljanja naše občine je dosegel sedanji gerent Portič, ki sl v svoji domišljavosti. Izvirajoči iz nerazumljive nam opore gotovih lavnih faktorjev ln razumljive podpore od strani gotovega kapitala, dovoljuje stvari, ki so pri vsej svoji resnosti včasih naravnost smešne. Ob svojem prihodu na občino je našel gerent Fortlč v blagajni težke milijone, ki Jih Je bilo treba obrniti v dobrobit občanom. Res se je takoj spravil nad prepotrebni občinski vodovod, pr! čemur je okusil nek čuden med, vsled česar se ga je polastila posebna strast na polju oddajanja občinskih del. Vsa ta, milijone presegajoča dela, Je oddajal popolnoma sam, tako da še danes nihče ne ve, pod kakšnimi pogoji, čeprav mu je kot gerentu poverjeno le vodstvo tekočih poslov. Da so pri teh tajnih pogodbah nastal« zanj ugodne in nobel zveze. Je znano i« vrabcem na naših strehah. Zanimiv Je slučaj v Čečah. Tu Je pri zadnji povodnji naredila Bobenšica precej škode. Raztrgala J« kolovoz in pomočila tekaj malih plazov Prizadeti posestniki so šli gerenta prosit, da naj jim pomaga In spravi pota v prejšnje stanje. Čuteč pod nogami precej toplote, Je takoj ugodil tej prošnji In oddal to hlapčevsko delo inž. dr. Kasalu iz Ljubljane. Vprašamo javnost, ali se morajo taka preprosta težašlta dela, ki Jih razume vsak hlapec, res oddajati ravno Inženerju? Po Istem čudnem medu diši tudi gerentov fermati, ki ga Je dal te dni na dolgo In široko nalepiti po občinskih deskah. Tu se je na račun gospoda Kasala lotil prav vseh trboveljskih posestnikov. Kratkomalo je sklenil z inž. Kasalom dogovor glede oddaje Inštalacijskih del za napeljavo vodovoda v privatne hiše. Po tej ravnotako tajni pogodbi z g. Kasalom se morajo za dobo enega leta oddati vsa ta dela firmi Kasal. Seveda je zk vsa ta dela predpisal zmerne cene, za kar mu gospod Kasal gotovo ne bo zameril.
PREMOG
Trboveljski  ..............
Ltbojskl Ormoški
la vl.oko kalorični
Trobnodolskl
(•pecu zm centralne kurjave)
dobavlja po najnlžjlh cenah
Dom. Cebln
trgovina ■ premogom
Ljubljana,
Wolfova u. št 1./II.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika*. Glavni In odgovorni urednik: ŽeJeznlkar Aleksander.
Tiska .»Zvezna tlskarnac v LjubijasL
Edgap Hice Burroughs:
TMznnovE
ŽIVALI
In daleč v džunglo je odmeval oni strašni zmagoslavni klic. Čebljanje malih opic v drevesnih vrhovih je potihnilo, umolkni je svet pisanih ptic In iz dalje je donel tožeč leopardov odgovor in globoko levovo rjovenje.
Tarzan je bil zopet stari, ko je vprašujoče pre-pieril malo opičjo gručo pred seboj. Bil je zopet stari Tarzan, ko je stresel z glavo, kakor bi hotel košate svoje lase odstraniti z obraza: stara navada Iz davnih dni, ko so mu viseli dolgi črni lasje na jame in so mu Včasih celo ovirali prosto gledanje kadar je šlo za življenje in smrt.
Tarzan je vedel, da mora računati s takojšnjim napadom ene od opic. Zdeo se mu je, da je bila posebno dobro raščena in da se edina smatra za sposobno, spustiti se v .boj za kraljevsko čast. Spominjal pa se je tudi še od prej, da opice sprejmejo jVčasih tudi tujca v svoje pleme in da postane ta po kraljevi smrti celo vladar plemena in vrhovna glava stare kraljeve družine.
Ce bi jim pa ne hotel slediti, bi se morda splazile proč od njegovega okrožja in se potem med ■seboj borile za kraljevo čast...
Bilo mu je jasno, da postane lahko njinov kralj, če le hoče; ni se pa odločil, da bi prevzel nebroj nadležnih dolžnosti, ki so bile v zvezi s to častjo. Od tega ne bi imel nobene posebne koristi.
Še mlada in s strašnimi mišicami oborožena opica se mu je bližala bolj in bolj. Iz širokoodprtih ust so se bliskali močni zobje in Tarzan je čul gio-ioko, nejevoljno godrnjanje, r Stal je kakor iz kamna izklesan. Zdelo se je, da mu ne uide niti eden nasprotnikov zgib. Da bi se umaknil za korak? Ali napadel? Oboje bi izzvalo neposreden spopad, si je mislil. Ali? Kaj bi ne mogel tudi na drug način pognati bojaželjneža v beg. No, to je vse zaviselo od mlade opice.
Mirno čakanje se mu je torej zdela prava srednja pot. Renčaje bo prišla opica tesno k njemu, kakor je bila pač opičja navada boja. Potem bi se previdno poskušal splaziti za rijen hrbet, da bi jo lahko zgrabil za rame. Tako se je tudi zgodilo.
Kaj bi naj bila to posebna kraljevska zvijača, ali pa nenaden domislek zmirom nestalne opičje nature naenkrat in brez svarilnega klica pognal kosmatega kolosa kakor besnega volka nad svojega nasprotnika?
Zverina ga je obkrožala. Tarzan je ni niti sekundo spustil z oči, kajti čeprav je bila še tako mlada, vendar se mu je zdela popolnoma enakovredna ubitemu glavarju. Najbrže bi ga itak nekega dne tudi naskočila. Tarzan je ogledoval forme zverine, ko je stala pred njim, skoro dva metra daljšega telesa od kratkih, krivih nog. Celo v tej poziciji so segale njene velike poraščene roke do tal. In kako dolgi in ostri so se zdeli zobje! Tarzanu se je zdelo, da se to pleme le malo razlikuje od opic, pri katerih je preživel svojo mladost.
Takoj, ko je Tarzan poprej opazil kosmate človeške opice, ga je spreletelo upanje: Morda so ga pa muhe nepoznane usode pripeljale zopet nazaj k njegovemu staremu plemenu? Toda zdaj, ko si jih je bliže ogledal, se je uveril, da je imel popolnoma druge opice pred seboj.
Neumorno je zverina krožila dalje, trdovratno vztrajala v svoji grozeči pozi in od časa do časa se je zdelo, da hoče napasti. Tarzanu se je zdelo, kakor bi bila oba dva psa, ki sta se prvič srečala. Potem se je domislil, da bi vendarle lahko poskusil, če ima govorica tega opičjega plemena kaj skupnega z jezikom njegovih starih tovarišev. Ogovoril je torej v Keršakovem jeziku svojega nasprotnika.
»Kdo si ti?« je vprašal. »Kdo se drzne napasti opico Tarzana?«
Presenečenje se je zrcalilo v očeh kosmate zverine.
»Akut sem,« se je glasil odgovor.
Kakor je Tarzan slutil: isti priprosti pragla-sovi, kakor oni njegovega starega plemena, kjer je preživel prvih dvajset let svojega življenja. Vsaka
beseda tako malo razvita, da ni bilo mogoče drugače.
»Akut sem,« je dejala opica. »Molek je mrtev, zdaj sem jaz kralj. Proč s teboj ali pa te ubijem.«
»Videl si, kako lahko sem ubil Molaka,« je odvrnil Tarzan. »Če bi hotel biti kralj, bi se tebi zgodilo ravnotako, Toda opica Tarzan noče vladati Akutovemu plemenu. On hoče le mirno živeti v njegovi deželi. Bodimo prijatelji. Opica Tarzan lahko pomaga vam, vi lahko pomagate opici Tarzanu.«
»Ti ne moreš ubiti Akuta,« je odgovoril oni. »Nihče ni tako velik kakor Akut. Če bi ti ne ubil Molaka, bi storil to Akut, ker je bil Akut pripravljen polastiti se oblasti.«
Opičji človek je na to odgovoril le z mogočnim naskokom, ker je nasprotnikova pazljivost popustila tekom tega razgovora.
V	hipu je belokožec zgrabil orjaško opico za zapestje in zavrtel, predno se mu je lahko postavala v bran. Takoj se ji je pognal na široka pleča in ga pričel daviti.
In kakor je pustil nekoč Terkopu, da si je izbiral med smrtjo in življenjem, tako je ponudil sedaj tudi Akutu, da voli biti ali nebiti. čutil je n tim reč, da bi mu ta kot mogočen zaveznik nekoč še lahko koristil. Drugega Izhoda ni bilo: Akut kot prijatelj ali pa mrtev, poslan v večnost na isti
način, kakor je videl prej pri svojem, doslej ne-* premagljivem kralju.
»Na go da?« je siknil Tarzan opici v uho.
Isto vprašanje je stavil nekoč Terkopu. V opičjem jeziku je značilo toliko, kakor: Se udaš?,
(Dalje prihodnjič.)
Slovito
Rita-
kraljice Marije
za negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, spe eijallteta: lasne obročke In kite v vseh barvah, priporoča
ALEKS. GJUP ml.
higienično urejeni moderni damski (Sesalni salon v UubOanl, Kongresni trg štev. 0.
Odprto: od J/^8. do 12. ure tn od 1/2 2. do 7. ure, ob sobotah do ure 8. zvečer.
AVTO. VOZI
BREZ BENCINA
KURI Z OGLJEM
ZAHTEVAJ PROSPEKTE
JUGO-HAG
L3U5L3ANA
BOHORIČEVA ul. 24. TEL. 560
MERAKL
BOJE, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, K1ST0VE I JAMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOCE NUDI
MEDIČ-ZANkL
DRUŽBA Z O. Z.
UUBUANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADIŠTE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
.*• a.
. tC,-:;	*	'■*«
Zahvala.
V bridki tugi, ki nam je prizadejala neizprosna ločitev od našega preljubega, dobrega očeta, brata, svaka, tasta, gospoda
Adolfa Reicha
so nas tolažili številni izrazi sočustvovanja in spoštovanja do blagega pokojnika.
Ni nam mogoče zadostiti dolžnosti primerne zahvale posameznikom, vsled česar prosimo, da izvolijo tem potom sprejeti zagotovilo naše iskrene hvaležnosti za požrtvovalno zdravniško pomoč, duhovno tolažbo, darovano cvetje, nad vse častno spremstvo na zadnji poti in dokaze sočutja sploh: vse korporacije, društva, zastopstva, odposlanstva in posamezniki.
ialuioče rodbine.
Specialist
za sorske čevlje in jahalne škornje
P. LUKAS, Ljubljana, Sv. Petra c 7.
H
egovanj« nog
kopeljo za [ noge Bursit
Kurta dim odstrani
BURGIT
. okoli 18 lst . milijonih slučaj««.
da se stvari, že obdelani jedilni stoli, klubske garniture, fotelji, avtomobili itd., ki so preoblečeni z usnjem, lahko nanovo prebarvajo in pridejo do prvotne barve, ima tvrdka
DRAGOTIN PUC
tapetnlk v Ljubljani
Kolodvorska ulica 18
Ljubljanska posojilnica
R.Z.ZO. z.
v novo preurejenih prostorih v Ljubljani
MESTNI TRG St. 6
obrestuje
vloge na hranilne knjižice in tekoči račun
najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in
proti zastavi.
j Telefon številka O
1
Telefon številka 9
««»♦ *>«*	»»»*««.**	»st*	»»L*	yr.»	rr.y	tči*	■»**	**.««	»to	ejf*	«***	<
•>	1	J.: It P p J f p-pT1 ČE
P. It.
šivilje in gospodiinje opozarjamo, da sozopet dospeli
naiboliši šivalni stroji „Gritzner“
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst Čevljarski stroji „Adler“ (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edino le pri:
JOSIP PETE®
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo
FRANC CERAR,
družba z o. s.
v Domžalah pri Ljubljani
tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celju, Gosposka L
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ni. 5. na dvor. Kovažii &Tršan.
AA AAA
Gradbeno podjetje
Arhitekt
Jesenice.
Stavbna vodstva: UUBUANA, DOMŽALE, ZAGREB. ' Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
KUPUJTE trgovci!*
ki oglašujejo v Narodnem Dnevnika
		^ ^ ^	
4 ▼▼▼ C ®tf | AAA	MALI OGLASI		▼▼▼ 1 009 1 AAA »
Mi spalnica,
nova, kompletna, jesenova, po-litirana, se ugodno proda Naslov pove uprava lista.
Izoliražei oospolna
z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska in ljubi otrolfe, iš£e mesto upraviteljice tajnice.
Ponudbe pod ,, Vestna moč“ na upravo Narod. Dnevnika v Mariboru.
nemeblovano v sredini mesta, eventuelno tudi v predmestju išče uradnik za takoj. Ponudbe na upravo lista pod „M!rni dom“.
se vej oseb na dobro domačo hrano.	-
Naslov pove uprava lista.
io oEi
odstranim brez bolečin. Garancija 6 do 7 mesecev. Odstranim tudi reumatiJne bolečine. — Športna, iivJna, schvedska masaža. Zalokarjeva ulica 13pritl_ M. P.
IIP.
Turški med, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK v Ljubljani, Krekov trg 8.
n
srednja starosti, katera je dobro izurjena v vseh gospodarskih delih išče mesta pri samostojnem ‘gospodu. Šla bi tudi za vzgojiteljico otrokom, kateri so brez matere, ter bi isto vodila gospodinjstvo Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Skrb-na gospodinja".
in samostojen korespondent v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini, češčini, italianščini ter francoščini, išče primerne službe za takoj. Ima večletno prakso, ter je vešč organizator. Ponudbe na upr. lista pod ..Perfekten '.
loiua
za gospode in dame K EL C, Maribor, Sodna u1. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
uteu
(izprašana v Franciji) poučuje temel|ito francoščino. Naslov v upravi lista.	_________
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe na uor. lista pod ..čimpreje*'.
moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava Usta.
ož
z dvema posteljama, po m -nosti s posebnim vhodom, o-sredini mesta iščeta 2 gosp d dični. Ponudbe prosita po ..Mirni*1 na upravo lista.
11»
dobro ohranjeno žensko kolo Naslov na upravo lista pod „Takoj‘*.
Meseno soho
neopremljeno če le mogoče
z souporabo kuhinje v mestu ali predmestju išče mirna družina, Ponudbe pod „Zadovolj-nost** na upravo lista.
Gobe in fižol
kupuje Sever & Komb* Ljubljana, > Wolfova ul. 12.
stara 30 let, čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, s premoženjem 25.000 Din v gotovini in lastno opremo s« želi čimpreje omožiti, najraj« s trgovcem ali gostilničarjem. Vdovec ni Izključen. Le resna in neanonimne ponudbe po4 „Sreča“ na upravo lista.
srednjo, iščeta dva boljša gospoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
ia
trgovsko izobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo, kontoristlnjo ali blagajničarko. Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod ,,Pisarniška moč'*.
jr
je dobro idoJa kavarna na novo renovirana ♦ sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe prosim na kavama Bristol, Maribor.
is nemškega, italijanskega, frau-coskega la srbskega jezika na slovenski in obratno, vsakovrstne korespondencije sprejme izurjen korespondent trg. akademik. Cenj. ponudba pod „N»» tančen" na upravo lista.
<TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA tt
< Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi) ►►
< Kapital in rezerve Din 19,000.000"- ►
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in nalkulantneje.
Podružnice:
Maribor	Kamnik
Novo mesto	Rakek
Slovenigradec Konjice Slovenska Bistrica Ptuj
Brzojavi: TRGOVSKA.
Telefon: 139» 146. 458.
Ekspoziture:
Logatec
Prevalje
A.Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
*
\