137. Itev. I ______--------------- Izhaja rasen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne. Predništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6,1.. Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priuči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm >< 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice - isti prostor K 2'_ Pri večjem naročilu popust. Poštnina platana v gotovini. V Llubliani, v pondeijek 20. junija 1821. Posamezna štev. K 1, Leto V. Glasilo Itigosiev. socifefno - demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti alt z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt teto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Cpravaištvo c v L ubliani. Frančiškanska ulica 51.6 !,, Učitelj ka tiskarna. Nov načrt o »redu in radu“. Beograd, 18. jun. Posebna komisija sestavljena iz delegatov ministrstva za notranje stvari, ministrstva pravde in ministrstva za socialno politiko je izdelala in včeraj izročila ministrskemu svetu načrt o »redu in radu«. Kakor je znano, je bila prošlo leto izdelana uredba o »redu i radu«. ki pa ni bila primerna, zlasti radi tega. ker je bila izdelana Popolnoma neodvisno od naših razmer in zakonov. Ta novi načrt je z ozirom na svojo izdelavo popolnoma aktuelen ter so vanj sprejeta nekatera določila tujih držav, ki se tudi imajo boriti s protidržavno propagando Končna določila v načrtu so izdelana na podlagi srbskega kazenskega zakona in poglavja, ki govori 0 veleizdaji. Po mnenju komisije so » *a določila zelo dobra in efektna, sa- da niso izvrševalne oblasti srbskega kazenskega zakona dovolj strogo postopale. Izpremembe in uopolrutve v tem poglavju kazenske-Ra zakona, ki govore o protidržavni Propagandi (veleizdaji), se nanašajo Povsem na kazensko postopanje tn Posebno na hitro in točno izvrševanje kazni. Po določilih tega zakona ve morejo kazni podaljšati do 50 ,i, let. globe na povečati do 100.000 di- narjev Pc tem novem zakonu bo pri komunistih kaznjivo že samo iz-zivalno uporabljanje rdeče zastave ler vsako najirianie delo. ki bi škodovalo ugledu države in nienih or-fcartov. To ie važno tudi za ostale Vrste protidržavne propagande. Kar tiče propagande, ki se vrši potom '■ska. ki ie predvidena v tiskovnem ‘ ‘^onu. se ne bo presojala po tem. 1 * ''L' on kazenskem zakonu. Ra-•) iega so izvršene nekatere izpre cmbe in dopolnitve tudi v zakonu o iavni varnosti, zlasti z ozirom na r^zboiniško in roparsko akcijo v južnih krajih naše države. Pogosto se •e tudi dogajalo, da so otroci vršili ' kazniiva dejanja, ker pa se jih ni moglo pozvati na odgovor, so bili izpuščeni na svobodo. Medtem je v novi načrt vstavljeno določilo, da so starši odgovorni za kaznjiva dejanja •■»svojih otrok. Končno so vstavljena drjax-za^°.n nekatera poostrena °Gla iz zakona o eksplozivnih snoveh. Nihče ne bo smel brez opravičene potrebe in dovoljenja, ki ga bo izdajalo ministrstvo za notranje stvari, kupiti ali imeti eksplozivnih sredstev. Ta določila se nanašajo tudi na prodajalce eksplozivnih snovi. To so v glavnem določila, ki bodo stopila v veljavo, čim se sprejme listava in ukine obznana. po določbah nove ustave in prehodnih odredbah. * Kdor pazljivo opazuje politiko belgrajske vlade, vidi, da stremi sedanja vlada ozkosrčno za nekim fantonom diktature najožjega kroga bogatašev in uradnega birokratizma. Za razvoj in razmah je ta politika nezdrava in mora dovesti do nasilne erupcije nezadovoljnih slojev. Ves terorizem, omejevanje svobode, za-barikadiranje državljanskih pravic z izjemami je premalo. Čin, ki spada sem, je novi izpopolnjeni načrt o „radu in redu" (delu in redu), ki še znatno poostru-ie dosedanje uredbe s tem da omejuje svobodo delavskega gibanja. Prav tako se nam ?di, kakor da bi bili hrvaški in slovenski demokrati tisti, ki jemljejo srbskim meščanskim politikom tisti zmisel za državljanske svoboščine, ki so ga imeli po naravi in po svojem dosedanjem razvoiu. To je žalostna vloga slovenskega in hrvaškega liberalizma in napred-niaštva. Da se v tem pogledu ne motimo, nam najbolj dokazuje liberalno časopisje, ki vsako novo per-Sf kučno uredbo z odobravanjem pozdravlja ter opravičuje to s frazami, da se mora nastopiti z energijo proti sovražnikom države. Seveda so take fraze hinavske. Gre jim le za absolutistično nadvlado, ki je sicer nenaravna, a po njihovi naivni ideologiji potrebna. V današnjih državah, tudi pri nas, je na mestu ie demokratizem, sodelovanje množic, sporazum, kar edino jamči za zdrav razvoj in za koncentracije vsehotistih duševnih sil, ki utegnejo priti v poštev pri konsolidaciji. Po tej poti pa se ubijajo moči, se ovira razvoj, zabranjuie enotnejša smer, sodelovanje in zmisel za skupni interes. Politika brutalnega terorizma je zločin v zgodovini razvoja. Jz konstituante. Beogard, 17. junija. Popoldanska seja ustavotvorne skupščine se ie nadaljevala ob 17. Posl. Gjonovič (republikanec) govori o samoupravi in organizaciji oblasti. Sipati’ da sta ,0 dva raz'iena Problema. Raz-* v našem narodu ni. Zato toži po nacio • unifikaciji. Naše ozemlje In naš narod ' KVC,d< !n zat0 za federativno ureditev ni nobenega razloga Republikanci so za decentralizacijo, ker žele, da se krog lokalnih poslov loči od kroga državnih poslov, da se lokalne samouprave vršijo suvereno, centralna vlada pa da rešuje samo one stvari, ki so splošnega interesa za vso državo. Zato je potrebna razdelitev države na oblasti po socialnih pogojih. Izhajajoč °d načela, da morajo biti samouprave številne in teritorijalno močne, zahteva, da se število prebivalstva samoupravnih oblasti določi z ustavo. Zahteva, da se parlamentu da pravica, da imenuje in odstavlja ministre. Glede ministrov brez portfelja veli, da država, ako baš hoče dajati sinekure Političnim ljudem in jih dotirati, to lahko stori na drug način, ne pa da jih kopiči v jninistre. Ne najde razloga, ki bi odobraval institucijo podtajnikov. V imenu svoje skupine še doda: Ne pripuščajo in strijnajo se s tem, da ministri pri vstopu v svojo službo pnsegajo zvestobo kralju, če je ministre postavil parlament, n! treba, da prisegajo, ker je prisega anahronizem. Treba le samo, da dajo častno besedo, da bodo narod in državo upravljali po zakonu. Glede delegiranja oblasti parlamenta, ki je Predvideno po členu 94, pravi, da. mora Parlament, izvoljen po narodu, vršiti vse Posle, ki so mu poverjeni in te dolžnosti ne more nikomur delegirati. Besedo dobi posl. Beško vic (zemljo-radnik), ki kritizira osmo poglavje in ved, da ima to poglavje polno slabih načel, kakor o ministrih brez portfelja, o državnih tajnikih, o sodiščih za ministre, glede oblasti pa pravi, da bi ne bilo treba določiti niti minimuma, niti maksimuma števila prebivalstva. Državne uradnike je treba gmotno preskrbeti, ako država hoče, da bo delovala v redu. Potem govori posl. Etbln Kristan, ki veli, da obstaja edlnstvo naroda bolj v ideji, kakor pa v resnici. K edinstvu je več potov, oni pa, ki ga predvideva osmo poglavje, je gotovo najneumestnejši. Ako hočemo postati edini, moramo likvidirati, kar je bilo v preteklosti. Ne strinja se z onimi, ki smatrajo, da je umestno, dovoljevati koncesije katerimkoli mentalitetam, samo radi tega, ker te mentalitete obstojalo. So-clalno-demokratska stranka ne stoji na plemenskem, pokrajinskem ali sličnem stališču, temveč stoji na stališču popolnega dem >-kratizma in se zato ne zadovoljuje s tem poglavjem ustave, ker je v njem preveč zaprek za razvoj prave demokracije. Soci-alno-demokratska stranica hoče močne države, sposobne za življenje, dočim hoče n. pr. Radič kaos, ker nima jasnih ciljev. Noče iti tako daleč, da bi govoril v tem smislu, da je Radič veleizdajalec, marveč on samo nima jasnih ciljev. Zato misli, da bo za njegovo politiko najbolje, ako bi bila vsa situacija neurejena in meglena, In da bi se nekaj zgodilo, kar bi z golim slučajem moglo služiti njegovim ambicijam. (Oodobra-vanje). Tu ne more biti sličnosti med njegovo politiko in politiko socialne demokracije. Socialisti po svoji tradiciji in po svo- jem programu tudi nc morejo biti za drugo, kakor za edinstveno močno državo. Dalje govori proti določbi, da stoji ministrski svet neposredno pod kraljem. Ministrstvo je samo delegacija narodne skupščine in mora vršiti samo narodovo voljo pod kontrolo naroda. Ako mora ministrski Svet stati pod kom, ne more stati pod drugim, kakor samo pod narodno skupščino. (Ugovori.) Potem govori proti odredbi, da kralj imenuje predsednika in člane ministrskega sveta. Veli, da to ni logično, k©r mora država biti ptrlamentarna, t j., da mora vlada izhajati iz parlamenta, da je odgovorna parlamentu in da je po tein sestavljena. Po ustavnem načrtu kralj lahko imenuje ministrstvo proti volji parlamentarne večine. Glede ministrov brez portidja omeni, da Je s tem omogočena zavestna politična korupcija. Glede podtajnikov pravi, da bi se s tem mogel strinjati, da se pa ne strinja z redakcijo te določbe, ki se protivl predlogu, ki so ga stavili socialistk Govoreč o številu prebivalstva v oblastih se protivl, da bi se določil maksimum, dočim pravi, da bi se minimum lahko odredil. — Po njegovem govoru se je seja zaključila ob 1930. Beograd, 18. junija. Današnja sela konstituante se je otvorila ob 9.30 Prvi je govoril posl. Radovič (demokrat) o VIII. od-delku ustave, ki je na dnevnem redu. Za njim je govoril socialni demokrat dr. Korun o čl 95 in zagovarjal čim večio samoupravo posameznih enot. Z njegovim govorom Je bila zaključena lista govornikov v Imenu parlamentarnih skupin In bi Imel govoriti narodni socialist poslanec Brandt-ner. Ker pa je bilo *v zbornici premalo poslancev, se je na stavljeni predlog seja zaključila In napovedala prihodnja za sredo ob 9. dopoldne. Iz helgra^ke politike. Zagreb. 18. junija. Dopisnik »Riječi« dozirava, da je ministrski svet pristal načeloma na to, da se država uredi po oblasteh in da se to vstavi v ustavo. Beograd, 18. junija. Na snočnji seji ministrskega sveta je poročal ministrski predsednik Nikola Pašič c pogajanjih glede Reke in Baroša. Pri tem je naglašal. da še ni z Italijo sklenjen noben sporazum. V razpravi o prehodnih naredbah se ie dosegel sporazum, da se črta čl. 35. to je. da se imajo sestaviti oblasti. Sporazum se ni mogel doseči edino giede Čl. 95. Sklenilo se je da ^e p v Beograd minister dr. Kumanudi in dr. Velizar Jankovič radi morebitnega glasovanja o ustavi, ki bo bržkone v četrtek. Albanska federacija. LDU. Beograd, 18. junija. Presbiro poroča iz Skadra: Kakor se javlja iz Tirane, bo albanska skupščina reševala vprašanje o razdelitvi Albanije v tri popolnoma avtonomne province. Severna Albanija naj bi imela za središče Skader, srednja Albanija Elbasan, južna pa Berat. Vse tri province naj bi tvorile medsebojno zvezo pod imenom: Albanska federacija. Rudarska stavka v Angliji. London, 18. junija. Izvrševala! odsek rudarske zveze Je sklenil, pozvati vse delavske zveze, katerih se tičejo mezdni spori, naj se v kratkem zberejo In se posvetujejo, kako bi se z nacionalno akclio čuvale medsebojne delavske zahteve. Hod-ge je izjavil, da bi pomenilo splošno stavko, ako bi s tem predlogom strinjale vse delavske zveze. London, 18. junija. Lloyd George je obvestil izvrševalni odsek rudarske zveze, da je vlada pripravljena čakati na posredovanje do jutri večer. H kongresu III. internacionale. Moskva, 18. junija. Rusko delegacijo na tretjem kongresu tvorijo I jenin. Trockij. Zinovjev. Kamenjev, Bukarin. Radek. Rikov. Staklov, 1 ozovskij itd., vsega skupaj 81 članov s pravico glasovanja in 29 članov s posvetovalno pravico. Avtonomne sovjetske republike bodo imele svoje pesebne delegacije. Orijentalske skrbi. Pariz, 18. jun. Listi se bavijo obširno s pogajanji med Curzonom in Briandom. ki se pričnejo v kratkem. Pertinax piše v »Echo de Pariš«: Izgleda. da so angleški zastopniki pripravljeni staviti giede orientskega vnrašanja nastopne predloge: Zavezniki naj jamčijo Turčiji, da dobi vso Anatolijo, dočim bi Smirna s svojim zaledjem tvorila avtonomno državo, katere statuti bi se morali še določiti. Ako kernalisti teh predlogov ne bi sprejeli, bi velesile financielno podpirale Grško v boju proti turškim nacijonalistom. Portinax pravi, da je ta načrt neizvedljiv, ter opozarja na to. da bodo zastopniki Ke-mala z ozirom na izpremenjerii položaj v Mali Aziji preje pripravljeni staviti večje zahteve giede ozemlja kot dosedaj in da bodo vstraiali na je »brezobzirno« zasledovanje socialistov. Dalje so bili — ne glede na proteste petro-grajskega delavstva — kronštatsk| mornarji, ki so bili Izprovocirani k oboroženi vstaji. vsi postreljeni. S sličnimi krutostmi poskušajo zatreti stalne vstaje razburjenih kmetov. Lenin, ki se je odločil popustiti v svoji komunistični politiki in se vzdržati na vladi s koncesijami tujim in ruskim kapitalistom ter špekulantom, zadeva na odpor tudi onih članov svoje stranke, ki verujejo v utopijo treuotnega komunizma. Da bi pa odvrnil komunistične mase od svoje sedanje opurtunistične »visoke politike« jih zapeljuje k sovraštvu do socialistov in jih načeloma hujska proti njim. To so machlaveiistični povodi sedanjega mnogo-b roj n ega zasledovanja. Ko jih odkrivamo pred mednarodnim proletariatom, vas ne poživljamo, sodrug!, ( da bi morda divjali nad moskovskimi diktatorji. Povedano nam je sicer dobro, da se ti prav nič ne ozirajo na nazore mednarodnega delavstva. Vendar hočemo izpolniti svoje dolžnosti naprarn mučenikom ruskega delavskega gibanja. To bodi -sodrugi — tudi vaša dolžnosti Ta dolžnost proletarske solidarnosti nalaga vsem politično in strokovno organiziranim delavcem, da pomorejo ruskim sodrugom, ki so postali žrtve zločinskega terorizma. Beda in lakota sta vladarici v boljše-vlšklh zaporih. Beda vlada v rouninah nekaj tlsočev zaprtih socialistov. Poživljamo vse strankine liste strokovnih organizacij, da Po možnosti začnejo g zbirkami v podporo zaprtih socialistov, ki trpe v boljševiških zaporih ln stradajočih njih rodbin. Naj bodo ti, po celi Evropi zbrani delavski vinarji, zgovorna obtožnica proti j onim, katerih zastopniki po njih razcepljenega in v bratomorni boj privedenega delavstva, jih mučijo in trpinčijo. Sredi slavnosti, prirejenih na čast tretjega kongresa komunistične internacionale, | tega modernega jezuitskega redu, ki si je postavil za cilj razcepljenje mednarodne delavske organizacije, naj ruski proletarci — socialisti zvedo, da se njih evropski Stran 2. NAPREJ. Btev. 137, driigovi živo udeležujejo njih žalostne »sode. Inozemsko zastopstvo ruske socialno demokratične delavske stranice, zlasti so-druga L- Abramovič in K. Martov, prosita za podporo sodrugov, zaprtih v boljševi-ikih zaporih, in njih stradajočih rodbin. (Podpore sprejema in svojemu namenu oddaja tudi administracija našega lista.) V Belimi, 28. maja 1921. L, Abramovič K. Martov. « Prošnja ne potrebuje komentarjev. Tuli izvajanja Lenina, ki smo jih nedavno objavili, in drugih boljševikov jih potrjujejo, Odzovite se prošnji starih bojevnikov ruske socijalne demokracije Abramoviča in Martova. Vsak vinar, ki ga pošljete v pomoč ruskih sodrugov, je dober. Torej ni delo! Polititne vesti. 4 Raport. V Belgrad je dospel predsednik bosensko - hercsgovinske deželne vlade dr. Ojugjevič in je v peteli popoldne posetil g. Pašiča, da mu referira o položaju v Bosni in Hercegovini. + Koliko so socialisti v Italiji trpeti. Italijanska socialistična stranka objavlja statistiko socialističnih izgub v borbi proti fašistom. Od 1. jan. do 1. marca t. 1. sta bila po fašistih umorjena 302 socialista ‘n ranjenih je bilo 1444. Razen tega je Spi-celjstvo pri »upostavljanju reda« ubilo 44 socialistov in ranilo 258, Delavskih domov so fašisti zapalili 120, ostalih delavskih zgradb pa 243. Ujetih je bilo končno 224 socialističnih delavcev. + Grupacija v Italijanskem parlamentu. 433 poslancev se je d os e daj vpisalo v različne parlamentarne skupine, in sicer: agrarci 23, komunisti S), liberalni demokrati 61, socialni demokrati (?) 42, fašisti 29, nacionalisti 11, ljudska stranka 96, republikanci 6, socialisti 121, reformisti 16, liberalni desničarji 6 in mešana skupina 4 (Nemci). — Najmočnejši parlamentarni klub bo torej vsekakor socialistična. Stranka »socialnih demokratov« je notabene le meščanska parlamentarna skupina, ki pod tem imenom uganja politični »švlndel«! + Italijanska socialistična stranka je zaključila, da se ima na podlagi llvornskfh določb vršiti letos v jeseni novi socialistični kongres. + Poslanci Jugoslovanske narodne »transe v Primorju bodo zahtevali v rimskem parlamentu avtonomijo za Julijsko Benečijo. + Usoda U-čolnov. Kakor poroča »Peti t Parisen« iz Tulona, so od 30 nekdaj nemških U-čolnov, ki so se nahajali tam, potopili 6, 11 jih je prevzela francoska mornarica. Nadaljnih 13 bodo uničili. + V probudo mrtvega patriotizma. Na Dunaju se je ustanovila »Liga cesarske Avstrije«, ki Ji Je namen, da zdrži v živem spominu slavna dela bivše Avstrije in da deluje na to, kako bi se zopet vzbudil pa-triotični duh. — Kakor vidite, si je društvo že takoj od začetka postavilo coklo na pot svojega življenja, da ni več vredno govoriti o njem. + Kongres tretje Internacionale. sEast Express« javlja iz Terijekija: Prva seja tretje Internacionale se je v Moskvi v operi otvorila z nagovorom člana osrednjega komiteja ruske komunistične stranke Buha rina. Nato so sledili nagovori zastoonl-kov komunističnih strank Nemčije, Anglije, Francije, Poljske, Švice, Belgije, Koreje in Japonske. + Švedska vlada domlsljonlra. Z ozirom na glasovanje v stortingu, pri katerem so se sociaflistl in združena opozicija levice s 67 proti 58 glasovi izrekla proti piedlogu vlade v vprašanju šolskih komisij. bo ministrski svet danes podal svojo ostavko. + Francoski senat je z 207 proti 80 glasovom sklenil, da bi pred počitnicami razniotrival zakonski načrt o ženski voliJ-ni pravici. — Najprej morajo poslanci pa letoviščih povprašati ženski spol za mnenje o volilni pravici. Zato bodo to vprašanje reševali po počitku. + Angleš^o-ameriš^a zveza deluje. »Daily Herald« poroča, da se je skupin.) angleških parlamentarcev podala k japonskemu poslaniku v Londonu, da Izrazi svjj protest proti dogodkom v Vladivostoku, pri katerih so sodelovale japonske čete. — Amerika je Angliji ponudila ožjo zvezo — v zvezi s to zvezo seveda tudi razne dobrine, tako n. pr. vladarstvo nad eno polovico sveta. Amerika gleda japonsko politiko na sibirski obali z grdim očesom. Protest angleških parlamentarcev bi bil prv! znak, da je začela tudi Anglija grdo gle- dati na japonske mahinacije v Sibiriji, to se pravi, da se je faktično že odločila za ožjo ameriško - angleško zvezo. Dnevne vesti. Pekovskim mojstrom in pomočnikom v vednost! Prejeli smo pritožbe, da si nekateri gospodje pekovski mojstri dovoljujejo ponovno začeti delati po noči ob 2. uri 'n še prej. Opozarjamo, da naredba še obstoja, ki predpisuje, da se sme preddelo začeti po leti ob pol 3. uri in skupno delo ob 4. uri. Zadnja anketa 11. t. m. je pokazala jasno, kakšen odpor so našli, ki so poskušali uveljaviti nočno delo! Opozarjamo tudi na to, da vlada nima povoda naredbo spremenjati, ker le gospodje ljubljanski pekovski mojstri, (ne vsi!) stremijo po umazani konkurenci. Zato, da ne bo preveč hojke, in nočnih nadzorovanj obratov, se v lastnem interesu svari pred prestopki naredbe, ki bodo občutno kaznovani. — Osrednje društvo živilskih, bo samo budno pazilo na vsako prekršaje ter ga naznanilo. Dvajsetletnica Murnove smrti. Včeraj so ljubljanski dijaki proslavili spomin našega največjih lirikov Murna Aleksandrova s pohodom na pokopališče, kjer je oll spominski govor ter so položili na grob vence. Kralj ozdravel. Zdravje kralja Petra je popolnoma zadovoljivo. V četrtek so se nehala izdajati dnevna poročila o kraljevem zdravju, ker ni za to več potrebe. Umrl je sodrug Ivan Stare iz Bohinjske Bistrice po daljši bolezni v deželni bolnici v Ljubljani dne 16 t.m. Pogreb je bil 18 t m. Pokojnik zapušča žalujočo vdovo. Blag bodi spomin marljivemu pokojniku, ki ga je smrt pobral« v najlepših letih dela! Kmetijski ;n gospodinjski tečaj. Prošnje za učiteljska tečaja na kmetijski Šoli na Ormu in na gospodinjski šoli v Marja-uišču v Ljubljani naj se predlože potom dotičnega šolskega vodstva. Prošenj ni treba koikovati in je vse potrebne podatke navesti brez prilog, kar naj prosilci uva-žujejo. Otvoritev železniškega prometa Špille — Ljutomer. Dne 20. junija t. 1. se otvori direktni osebni in tovorni promet iz Maribora preko ?>pilj in Radgone v Ljutomer, dalje preko Dravograda, Labuda v Avstrijo in iz Maribora čez Prevalje v Celovec. Na progi Maribor — Ljutomer vozi vlak 70.1821 z odohodm iz Maribora ob 6.11 in prihodom v Ljutomer ob 10.10, ter vlak 74.1827 z odhodom iz Maribora ob 19.15 in prihodom v Ljutomer 2.34. V nasprotni | smeri vozita vlaka 1824.73 z odohodm iz Ljutomera ob 8.55 in prihodom v Maribor ob 13.22 ter vlak štev. 1826.77 z odhodom iz Ljutomera ob 16.47 in prihodom v Maribor ob 20.52. Na progi Maribor — Celovoc vozita vlaka 411—425 z odhodom iz Maribora ob 5. in prihodom v Celovec ob 11.07 in vlak štev. 413249 z odhodom iz Maribora ob 15. in prihodom v Celovec ob 20.59, v nasprotno smer vozita vlaka štev. 420—414 z odhodom iz Celovca ob 6.23 in prihodom v Maribor ob 12.25 ter vlak 424.416 z odhodom iz Celovca ob 14.17 in prihodom v Maribor 20.45. Za spomenik Verovšeku in Borštniku. Pri prireditvah dne 5. t. m. v korist spomenikov Verovšek-Borštnika znaša čisti dohodek 17.082 K 70 vin. Vsem cenjenim darovalkam in darovalcem ter vsem, kateri so na katerikoli način pripomogli do tega uspeha tem potom najglobokejša, Iskrena hvala. — Udruženje igralcev. Uradne ure poverjenika za javna dela. Uradne ure bo imel poverjenik za javna dela dipl. agr. A. Jamnik, in sicer v četrtek, dne 23. t. m. v l itiji. v pondeljke. dne 27. t. m. v Novem mestu, v četrtek, dne 30. t. m v Črnomlju, v pondeljek, dne 4. julija v Mariboru in v četrtek, dne 7. julija v Kočevju. V vsakem teh krajev bo sprejemal stranke na okrajnem glavarstvu od devete do trinajste ure. Poverjeništvo za socijalno skrb. Invalidski oddelek opozarja na natečaj za dobavo večje količine kuhinjske posode in jedilne opreme za invalidske zavode, objavljen v Uradnem listu deželne vlade za Slovenilo štev 60. Poverjeništvo za socialno skrb, invalidski' oddelek, želi nabaviti približno 810 metrov dobrega blaga (gradi ali keper) pri širini a 120 cm za izdelavo žimnic. Pismene ponudbe (zapečatene in kolkovane) z vzorci vred naj se pošljejo omenjenemu invalidskemu oddelku najkasneje do 24. junija 1921. Razpisani sta me»tl uradnih živino-zdravnikov pri okrajnem glavarstvu v Logatcu in Radovljici. Natančnejše določbe so razvidne Jz razpisa v Uradnem listu. Gospodarstvo. — Ljubljanski trg. Znižanje mesnih cen. Zastali izvoz je povzročil padanje cen živine osobito v Hrvatski in Srbiji. Slovenija počasi sledi. Za ljubljanski trg se določajo sledeče naj višje prodajne cene: na stojnicah volovsko meso zadnji del 34 K, prvi del 30 K, po mesnicah v mestu za prima vole 36 K zadnji del, 32 K prvi del. Telečje meso v mestu za prima vo3e 36 K zadnji del, 32 K prvi del. Teleč,e meso se bo razprodajalo na stojnicah: Pre-dovič, Smoljan in Kraševec prve vrste 20 K, druge vrste 18 K kg. Na omenjenih treh stojnicah se bo prodajala slanina po znižanih cenah, riba-sal 46 K, drge vrste 42 K kg. Najvišja cena za telečje meso na vseh drugih stojnicah je 24 K prve vrste, 22 K kg druge vrste. Pričakovati je, da se bodo cene telečjega mesa še znižale. Zelenjave je v izobilju po zmernih cenah. S črešnjami je trg precej preplavljen. Najvišja prodajna cena za črešnje prve vrste za prihodnji teden je 12 K kg. Domače Ciešnje se razprodajajo po 8 K kg. Došle so prve importirane hruške. Jajc je dovolj po 1.80 K kos. Moka stoji na ceni 17 K št. 0. Perutnine je na trgu dovolj, par piščancev 50—60 K. — Podaljšanje kočevske železnice. Dne 12. t. m. se je vršilo v Predgradu, občina Stari trg pri Črnomlju zborovanje dvanajstih občin v svrho podaljšanja kočevske železice po Kočevski in Poljanski dolini. Skrajni čas je že bil, da so se sestale te občine in izvolile iz svoje srede odbor, čigar naloga je, povedati ljudstvu, da je pri podaljšanju kočevske železnice edino prava pot, če teče proga po naravni, najcenejši in najkoristnejši črti, t. j. po Kočevski in Poljanski dolini v Srpske Moravice. Edino ta proga je za državo velikega pomena, ker se nahajajo ob njej bogate žile premoga in železne rude ter povsodi preobilo lesa. Nadalje so pomembne tudi velike podzemeljske jame, slične onim v Postojni. Železniško obratovanje bo elektrificirano potom večtisoč konjskih sil močne Kolpe, kar boše bolj prihranilo državi na tozadevnih stroških. Nadalje bo ta proga korist mnogobrojnim obširnim občinam, kajti družine bodo dobile doma kruha, ga ne bo treba iskati po Ameriki. Na tak način bodo tranzitni in lokahio-gospodarski interes! spojeni. Sedež dbora je y Ljubljani, poštni predal št. 85. — Anketa o pomorskem prometu. Pod predsedstvom s^poda min i str slceg a pr 6 tl- sednika Pašiča je bila 17. t. m. zvečer ob 16. konierenca delegatov trgovinskih in obrtnih zbornic iz Zagreba, Ljubljane in Splita in raznih delegatov političnih strank, med katerimi je bil tudi bivši hrvatski ban dr. Lagtvija. Na tej konferenci so razpravljali o ureditvi našega pomorskega prometa in trgovine, kakor tudi o vprašanih ki so ostali v zvezi. Iz strank«. Seja širšega izvrševalnega odbora je jutri v torek ob 10. dopoldne v Celju. iz stmk. ©resrtlzaciie. Store so v mezdnem gibanju. Delavci naj ne iščejo dela tam, dokler se zadeva ne resi.______________ Kulturni vestnik. Zrnja številka 27. vsebuje: Wilde— Benkovič: Sphinr (konec); dr. Kovačič: Josip Jurčič; Anton Ivanovič — Mecger: Fran Govekar; dr. M. Kovačič: Deseti brat; A. Iv. Mecger: Alojzij Remec: »Učiteljica Pavla«; Repertoir; Razne vesti. Pevca, glasilo Pevske zveze v Ljubljani, št. 3. in 4. sta izšli in prinašati med drugim: Zabretova članka: Stanko Premrl (s sliko) in Važnost društvenega petja, Kogojevo razpravo o »Vigredi«, Adamičevo poročilo o komunistovskih državnih pevskih zborih v Rusiji, Bajukovo razpravo o Narodni pesmi v sekiricah in članek: Enoglasno petje. Pregled je bogat. V glasbeni prilogi imamo Premrla (Zagorska) Sattner-ja (Pobra-timija), Vodopivca (Po planincah in Kolo), dr. Kimovca (Spomladi), dr. Lukmana (Rožmarin) in Adamiča (Tožba). List izhaja v dvojnih številkah 6 krat letno in stane za celo leto z glasbeno prilogo 30 K. ferim |e italijanska vlada odvzela podporo, so sovjetsko vlado zaprosili, naj j?li sprejme in naseli okoli Novorosijska. — Madžarski finančni minister je v budunpeštanskem parlamentu izjavil, da pripravlja nov zakonski predlog, po katerem bodo vsi vojni dobički preko enega milijona še enkrat znatno obdavčeni. — Se na Madžarskem so v tem oziru pred nami, čeravno niti tam ne izvršujejo takih stvari preveč idealno. Kaj šele, če bi zahtevali pri nas, naj se obdavčijo tudi — predvojni dobički! — Ljudsko šteleie na Slovaškem v Podkarpatskj Rusiji se je končalo koncem minulega meseca. Po dosedanjih poročiMi ima Slovaška 2,933.475 prebivalcev in Podkarpatska Rusija 605.371. — Kaj bi Pollaki radi videli? Iz Varšave poročajo, da so vzdolž Dnjestra izbruhnili artilerijski boji med ruskim in romunskim topništvom. — Kdo Je znorel? »Journal des De-bats« javlja iz Rige, da je Trocki v zvezi z zadnjimi spori, ki so se pojavili med njim in Leninom, naročil znanemu psihopatu Bohtorevu, naj prouči duševno stanje Leninovo. »Journal des Debats« se nato vprašuje; Kdo je norec — Trocki ali Lenin? — Ali obadva? Ali »Journal des Debats«? Ali vsi trije?? — Proti 4000—500« nemškim delavce®, ki so hoteti iti na delo v Valenciennes, v francoske po vojni porušene kraje se je izjavil francoski minister za obnovitev Loucheur. »Delavci bi morali tani stanovati s francoskimi ljudmi, in sobivanja 4000 Nemcev s Francozi se nikakor ne more tr- — Zeppeline so začeli Angleži uporabljati za zračno pošto. Baje so se v tem oziru obnesli. _ Odkrita naselbina iz ledene dobe. V »Zmajevi jasni« pri Mirnitzu so našli približno 300 m od vhoda jame človeško naselbino iz ledene dobe. Najdeni ostanki, med njimi enostavno orodje iz kremenov-ske pradovine Mure, so prvi dokazi za človeka ledene dobe na Štajerskem. Kopanja vodi glavni konservator dr. Georg Krylo. — Statistiko invalidov je napravila med-, narona delavska pisarna v Ženevi, ki kon-štatira, da ;e bilo v svetovni vojni pohabljenih moških 5 in pol milijona. Od teh vojnih pohabljencev imajo Francozi 1,500.000, Nemci 1 milijon 400 tisoč, Angleži 1 nr.'»i- Po svetu. — Obupani Črnogorci. Pristaši bivšega črnogorskega kralja Nikitc v Galti, ka- on 700 tisoč, Italijani 570.000, Zedinjene države 200 tisoč, Cehoslovaki 175.000, Poljaki 150 tisoč, Kanadci 88.000,Romuni 84.000, in Belgijci 40.000. Koliko invalidov pa je v Jugoslaviji, tega še do danes ne ve natančno ntkdo. otrOR *ot delavcev ]e v Zedinjen'* državah vedno več in sicer, kakor so izračunali, raste njih število približno s prirastkom prebivalstva. Leta 1913. je delalo 67 tisoč 169 otrok, leta 1920. pa 76.169. — Tud! stavka. Ena največjih ameriških industrij, tista ki se bavi s proizvajanjem jazz-muzike (novovrstne muzike) za Ves svet, je radi stavke skladateljev te vrste glasbe popolnoma propadla. Skladatelj; zahtevajo od lige založnikov, da iim povišajo tantieme. — Nepričakovana sreča. Ameriški par je hotel nekemu zlatarju v Newyorku prodati biserno zavratnico in jo je ponudi! za 25 dolarjev. Pri natančnem ogledu se je izkazalo, da je zavratnica nekdanja last Napoleonove žene Jožefrne in jo je neki mornar pred 25 leti ukradel ter odnesel v Ameriko. Zbornica Je tedaj razpisala nagrado 150.000 dolarjev onemu, ki zavratnico izsledi, vendar je bilo vse iskanje brezuspešno, dokler je ni omenjeni par nevede za njeno vrednost kupil pri nekem kitajskem zlatarju v S. Frančišku. Sedaj ;e neka ameriška firma dragoceni nakit kupila za 85.000 dol. in ga poslala francoski vladi. — Dva samomorilna motiva. Dunajska policijska kronika je te dni poročala o dveli zanimivih samomorilnih slučajih. Neka milj sobarica, skoro 5e otrok, se je zastrupila, ker je domači kanarček zletel Iz kletke in se ni povrnil; neki vlomilec se ]e ooes.t pred vlomljeno blagajno — ker je v nji na-šel samo 20.000 avstrijskih kron! Smrti vsled nezgod v Združenih državah. Tekom enega leta pogine več ljudi v Združenih državah vsled nezgod, kot radi strašne bolezni raka. Skupno število smrtnih nezgod tekom leta 1918, je znašalo po vladnih statistikah 83.000 ljudi 1918 ubitih po avtomobilih 90 ljudi, d očim je bilo od leta 1906 do 1910 ubitih le po deset ljudi na leto za vsak milijon. Dočhn je število avtomobilskih nezgod tako strašno poskočilo, je število smrtnih nezgod vsled železnic in pouličnih kar znatno pad-lo, in to bržkone vsled varnostne propagande na teh prometnih sredstvih. Spraviti smrtne nezgode in poškodbe vsled potiesrečenja pod kontrolo je eden izmed najvažnejših problemov v gibanju, stremečem za daljše in zdravejše življenje. Navodila o reševanju in prvi pomoči .o znatno zmanjšala nesreče vsled potopljc-nja. Ako bi vladalo isto razmerje potopljenih, kakor v dobi od 1906 do 1910, bi imeli v tem letu 2100 več smrti vsled po topljenja, kakor jih je bilo zares. Sledeča tabela, ki jo je priredil Bu* reau of Census, izkazuje skupno število smrtnih nezgod v 1. 1918 v Združenih državah in njihov odstotek z ozirom na po-edine vzroke. V tem letu je število smrtnih nezgod znašalo 4.6 od sto od vseh smrti. Skupno število smrtnih nezgod je bilo 83.852, ki so v percentualnem razmerju nastale Iz sledečih razlogov: Zatrupljenje 3.3% Ogenj 2.1% Opekline 10.0% Zadušljivi plini 5.1 JS Utopljenje 8-3% Kresilno orožje 3.1 % Padci 15.6% Premogovnaci, rudniki in kamenolo-* ml 3-9% Stroji 3.6% Železnice in poulične kare '“5.4% Avtomobili 11.3% Druga prometna sredstva 3.3% Vse ostale nezgode 14.0% Jugosiav Sectlon Forelgn Latiguage Information Service. Društvene vesti. Društvo prijateljev poljskega naroda. Dne 6. t m. se Je vršil občni zbor »Društva prijateljev poljskega naroda«, na katerem se je pretresalo društveno delovanje zadnjega leta. Gospodu prof. dr. Fr. Ilešiču je radi odsotnosti iz Ljubljane in preobilicc poslov odložil predsedniško mesto. Dne 13 t. m. se je konstituiral novi odbor * sicer sledeče: predsednik docent dr. Vo?e" slav Mole, podpredsednik dr. France Stele, tajnica gdč. Ljudmila Cernakova, blagajni* prof. dr. J. Debevec. Odborniki pro<' Fr. Ilešič, Branimir Kosinec, Vilko azl> , prof. dr. Rudolf Mole. Albin Prepeluh — prešlctlovnlca računov: podravnatelj dr. J. |. Vrančič in rač. svetnik Albin Zajc. — Društvo namerava nadaljevati svoje započeto delo in kolikor mogoče razširiti svoj delo-, krog, gojiti stike s Poljsko in seznanjati našo javnost s poljskim narodom, njegov® jezikom in njegovo kulturo ter prirejati V to svrho predavanja in sestanke. V jeseni pa se zopet otvori kurs poljskega jezika, . na kar že sedaj opozarjamo. ■______ To in ono. * Zakaj se zanimajo Amerikancl. Nek ameriški list piše: »Cikaški reformisti pravijo, da so kratka krila žensk vzrok nesreč za moške. Res, morda so krila znižala število pouličnih nesreč med ženskami, toda to nikakor ne velja za mo&ke. Zatrini® se, da so moški tako zaverovani v ženske, ki nosijo kratka krila, da pri tem na ulici pozabljajo na svojo lastno varnost. Leta 1916, ko so bila krila dolga, je na čikaških ulicah ponesrečilo 899 žensk, le*a 1920, ko so nosile ženske kratka krila, pa jih je ponesrečilo le 505; medtem je pa število moških ponesrečencev v letu 1920 bilo precej večje od onega leta 1916. * Mars v bližini zeinlie. Dne 18. jun;ja 1922 bo Mars po dolgem času zopet zel3 blizu naši zemlji. -»Blizu« pomeni v astr.}-nomiji v tem slučaju raizdaljo od 5.573 milijonov kilometrov, torej za 150 krat bolj daleč nego je luna oddaljena od zemlje. V avgustu 1924 pa se bo dal Mars še bolie opazovati. Leta 1877. je našel Schiaperalli na Marsu kanale. Leta 1905 pa se ie posrečilo astronomom, da so prvič fotografirali kanale. Kdo ve, kal bodo vse videli astronomi na Marsu 1922 in 1924! * Telefonsko mesto. Štokholm je nedvomno mesto, v katerem ie telefon najbolj v rabi. Štokholm šteje okroglo 400 tisoč prebivalcev in ima nad 100 tisoč telefonskih naročnikov. Poleg tega je na javn'h krajih po mestu 350 telefonskih stanic. Tekom zadnjih desetih let so se avto- j Vsekakor v Stokholmu telefon še izdaleka mobilske nesreče kar podeseterile. Od vsakega milijona prebivalstva je bilo tekom L ni tako drag kakor v Ljubljani, kajti letna naročnina znaša samo 130 švedskih kron. I. SANDRIN LJUBSJANA. Velika zaloga vsakovrstnega ustna na debelo. l