Štev. 83.
V Unbllanl, v torek, dne u. aprila mi.
Leto xxxix.
=š Velja po pošti: ss
£a oelo leto upre) . K 28'— za pol leti „ • lt za četrt leta „ . „ 6-50 za eo meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leio napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— . .. 2'-
za en meseo
V upravi prejemati mesečno K 1*S0
===== Inseratl:-
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 f za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvTsta (72 mm) 30 vlnarlev
s Izhaja:;
vsak dan, Izvzemši nedelje in
praznike, ob 5. nrl popoldne.
1Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IQ. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliot štev. & Teai Avstr poštne bran račun št 24.797. Ogrske poštne bran. račun st 26.511. — Upravniškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Dežela in mesto.
Poslanec Povše za dobro razmerje med mestom in deželo.
Shod v Štepanji vasi.
Salon pri »Štravsu« je bil zaseden do zadnjega kotička. Točno ob 10. uri dopoldne otvori podpredsednik trgovske in obrtne zbornice Kregar v imenu S. L. S. volilni shod omenjaje, da stojimo neposredno pred volitvami ne le v ljubljanski občinski svet, marveč tudi v državni zbor. Potrebno je, da sedaj stopijo poslanci pred svoje volilce in jim povedo, kaj so v pretečeni dr-žavnozborski dobi zanje storili in kaj se ima. v bližnji bodočnosti zgoditi. Zato je. S. L. S. naprosila komerčnega svetnika Povšeta, da poroča na današnjem shodu. Predlaga za predsednika shodu župana Korbarja. Sprejeto.
Župan K o r b a r pozdravlja v imenu »Kmečke zveze ljubljanske okolice« poslanca Povšeta in podpredsednika trgovske in obrtne zbornice Kregarja ter podeli prvemu besedo.
Komerčni svetnik dež. poslanec Povše.
Izrazila se mi je želja, da obiščem svoje volilce, tla pridem med svoje znance, med svojce in prijatelje, katere zastopam že 21 let kot deželni poslanec v deželnem zboru kranjskem. Skušal bom vam v kratkih, jedrnatih stavkih narisati dejanski položaj, o katerem hočem govoriti.
Razmerje med mestom in njegovo kmečko okolico.
Zgodovina dokazuje, da so ona mesta najsrečnejša, katera imajo zdravo, čvrsto kmečko okolico. Kakor je okolica navezana na mesto, kamor oddaja svoje pridelke, ravnotako so meščani odvisni od okolice. Ako je okolica zdrava in čvrsta, da more zakladati mesto s potrebnimi živili, tedaj se tudi mestu dobro godi. Neopravičeno in neutemeljeno je torej, ako se meščani, kakor se sedaj pogostoma iz govorov zastopnikov mest, trgov in obrtnih središč sliši, protivijo akciji, ki meri na zboljšanje kmetijstva, osobito v neposredni okolici glavnega mesta, in očitajo deželnemu zastopu, kako velike vsote izdaja za povzdigo kmetijstva.
Gospodje! Kot državni poslanec sem pozorno zasledoval v zadnjem desetletju, kar je krščanskosocialna stranka na Nižjem Avstrijskem na krmilu, njeno delovanje in se prepričal,
LISTEK.
R. L.:
Vinar.
Študentovska zgodba iz naših dni.
(Dalje.)
Zopet sta molčala in strmela v noč.
Po dolgem času je izpregovoril starec: »Kam pa misliš prihodnje leto? Mati se vedno joče in nekaj sem slišal, da pojdeš na Dunaj učit se za dohtarja. Ali res misliš iti tja gori?«
Skrb in rahla zadrega sta trepetali v starčevih besedah.
»Nikamor ne mislim . . .« je odgovoril študent .
»Kako nikamor? Doma vendar ne boš ves čas?«
»Dokler mc kdo ne zapodi, ostanem pri domu ... Potem pa pojdem kamorkoli.«
»Hm, hm . . . Čudni, čudni ste mladi ljudje . . . Zakaj bi pa ne šel za gospoda kakor je bil namen, ko si šel v šole?«
»Nisem za to, stric, in nisem. Dru-;am pa. ne maram. Zal mi je, da sem 'zpoznal. kaj je svet in življenje, ne /em. kaj bi dal, da bi ne bil šel nikdar v šolo . . . Srce jc prazno, srečno ni —
da troši deželni odbor nižjoavstrijski milijone za povzdigo gospodarstva v kmečkih občinah, to pa vsled zdravega razuma, ker dobro ve, cla je velike koristi za Dunaj, če prebiva v okolici čvrsto prebivalstvo, ki zalaga mesto z zdravim mlekom in drugimi pridelki. In če se je deželni zbor in odbor kranjski, kjer ima večino S. L. S., oprijel z večjo vnemo skrbi za kmetijstvo, je storil prav, kajti kmečki stan je ne le v naši državi, ampak tudi na Kranjskem, prvi stan in predpogoj uspešnega razvoja in blagostanja vsem drugim stanovom. Ako je ta stan reven, revni so vsi drugi stanovi, ako si ta stan opomore, opomorejo si tucli vsi ostali.
Preverjen o resničnosti tega načela sem kot vaš deželni poslanec moral z vso vnemo skrbeti za pravice svojih vo-lilcev v okolici ljubljanski. Eno prvih del, ki sem se ga lotil, ko so mi tedanji vaši predniki leta 1889 poverili čast deželnega poslanca, je bilo, da sem se za vzel za
osuševanje barja.
In če se je to melioracijsko delo, kv bo stalo 4 do milijona, končno pričelo, smem reči, cla je k temu mnogo pripomoglo ravno moje prizadevanje.
Res je, da mora k stroškom za ta dela ljubljansko mesto prispevati deset odstotkov, zato pa bo imelo, ko bo izboljševalno delo čez dve do tri leta dovršeno, tudi velik dobiček od tega. Omenjam samo krasnih hodnikov (ka-jev), ki se napravijo, in kako bo mesto pridobilo vsled tega. ker bo mogoče fekalije lepše izpeljavati. Saj veste, kako gnusno jc v tem oziru sedaj ob suši. Ko se pa napravijo zapornice, da bo lahko vodo vsaki čas regulirati, da je pride toliko v žleb. kakor jc potrebno, odpade ta zdravju škodljivi nedosta-tek.
Res je, da bodo tudi lastniki zemljišč deležni dobrot te izboljšave. Spominjam se tukaj enega največjih učenjakov na tem polju, moža v odlični službi, sekcijskega načelnika v kmetijskem ministrstvu tir. Meisselja na Dunaju. ki je imel od ministrstva nalog, da pregleda nameravana osuševalna dela, in ki mi je rekel, cla postane ljubljansko barje, če se osuši in če ga bodo potem znali obdelavati. drug Banat, ena izmed najboljših zemelj. kar jih pozna. On čestita mestu, cla bo dobilo bogato okolico, ki bo mogla Ljubljano uspešno zakladati z živili in drugimi pridelki.
Gre se za izboljšanje najmanj 15 tisoč oral travnikov. Kaj to pomeni, vemo vsi, saj smo kmečkega stanu. Pra-
vilen je pregovor, ki pravi: »Krava pri gobcu molze.« Ni pa vseeno, ali dam kravi koš kislega, ali pa koš sladkega sena. Ko bo osuševanje izvršeno in bodo napravljene zatvornice, pa nc bomo samo kvantitativno na boljšem, cla bomo pridelovali mnogo tisoč centov več sena, marveč, in to jc glavno, kosili bomo sladko, goveje seno.
Ne smemo namreč misliti, da bo delo že končano, ko bosta iztrebljeni strugi Ljubljanice. Potem se prične šele druga akcija. Vsi pritoki Ljubljanico sc urede, da ne bodo več prinašali sipo in grušča ,y( glavno strugo. Drugo delo so zapornic^, ki bodo omogočile, cla sc o potrebi pritoki zapro, cla bo voda nazaj silila in da se svet preveč ne posuši. Mislim si pri tem nekaj podobnega, kakor je v Lombardiji. Kot ravnatelj kmetijske šole v Gorici sem imel priliko občevati z inženirjem Salvini-jem, z možem, ki je okrog Milana osušil travnike, napravil zapornice in do-vajalne jarke za namakanje. Tam vzame voda vse mestne odpadke s sabo ter gre čez travnike. Uspeh je ta, cla tam na najslabših travnikih po pet- do osemkrat na leto kosijo. Morda boste rekli, da to ni mogoče, a vendar je istina. Da je taka izprememba možna, so lahko prepričate na naši živinoreji. Pred 35 leti, ko sem bil učitelj kmetijstva, se mi je vedno pravilo: Pri nas ni Švica; pri nas se ne cla za povzdigo živinoreje nič storiti. In vendar, danes, ko sta vlada in dežela storili toliko za to panogo kmetijstva, dobite tudi na Kranjskem v marsikaterem hlevu volov vrednih 1000 kron in krave, ki so za splošni trg sposobne.
Preidem k drugemu delu svojega govora.
Meso se je podražilol
Na toni konjičku jahajo naSi nasprotniki kaj radi, češ: ti oderuhi, kako grozno so meso podražili. Očitajo pa kmečkim poslancem, da smo mi zakrivili to draginjo. Seveda, kadar se agitira, uporabljajo se razna sredstva, da sc komu škoduje; nakopičijo sc tudi laži. Vprašam pa: Jc-li draginja mesa samo v Ljubljani, ali samo v deželi kranjski? Ni li morda tudi na Dunaju, v celi Avstriji, na celem svetu? Tudi v Ameriki, kamor sc naši rojaki tako radi selijo kot v nekako obljubljeno deželo, se jc meso — to je statistično, uradno dokazano — podražilo za 30 do 40 odstotkov. Draginja ni samo lokalna, marveč svetovna. Nikar torej krivično soditi, ampak reči: razmero so postalo take, da se jc meso moralo podražiti. Pred dvema letoma je
naš kmet iskal trave, d a bi si koso obrisal. To je vzrok draginje mesa. Tako pa ni bilo samo pri nas v deželi ali okrog Ljubljane; tudi na Češkem in Moravskem na primer niso nakosili čisto nič, in na Primorskem, zlasti v Istri, pa tucli v Dalmaciji so morali kmetje prodati vso živino. ker je niso imeli s čim krmiti. Na Kranjskem smo kupovali seno po 10 do 11 kron 100 kg, pa kakšno seno! Lahko rečeni, kranjski kmet se je žrtvoval, da je vsaj nekaj živine preživil čez zimo. Takrat j>a nas ni nihče vprar šal: Prijatelj., ali moreš pri tej dragi-nji sena dajati meščanom mleko še po stari ceni!
Z živinorejo pa je malo drugače kakor s pšenico ali krompirjem. Če pšenico poscjenio in krompir posadimo, lahko upamo, da bomo čez tri do štiri mesece pridelke zopet lahko spravili v denar. Pomanjkanje živine, ki je nastalo splošno vsled dveletne hude suše, sc pa nc cla popraviti v enem letu; treba je najmanj treh do štirih let, cla pridemo zopet na prejšnje stanje, Če hočemo čini preje priti na boljše, Ireba jc kvantitativno in kvalitativno skrbeti za povzdigo živinoreje: ne le za pomnožitev glav živine, marveč tudi za izboljšanje plemen.
Pribijcm torej. da. nam nasprotniki čisto po krivem očitajo, cla smo kmečki poslanci krivi draginje mesa.
Pri tej priliki moram povedati še nekaj
o argentinskem mesu in uvozu tuj« živine.
Pred osmimi dnevi sem bil navzoj pri zborovanju v ministrstvu, kjer se je dognal uvoz živine z Ogrskega in i2 inozemstva. Zraven je bil tucli največji avstrijski trgovec z živino Saborski, ki je priznal, da so vga sredstva proti draginji mesa, kakor z argentinskim mesom, le začasna, zasilna pomoč. Tudi vsi trezni zastopniki mest in trgov tei .industrijskih krajev soglašajo v tem oziru in so prepričani, da je prava pol lo povzdiga živinorejo. Saborski pa je rekel, da bi se morali zastopniki kme-tijstva udati, da bi se smelo vsaj toliko živine uvažati iz tujih dežel, kakor se zdaj uvaža argentinskega mesa.
Možje! Vprašam vas tukaj za vaše mnenje. Jaz za svojo osebo ne odstopim za pičico od načela, ki nam je kmečkim poslancem v državnem zboru veljalo kot evangelij, da tuje živine ne smemo pustiti v de-želo!
Mi smo dobili z uvozom tuje živine
kušnjo v svetu in življenju? Majhni, malenkostni so so mu zdeli vsi njegovi križi prod to odpovedjo in vdanostjo, o kateri stric Matevž niti sanjal ni, kako velika in nedosežna jo v Ignacijevih očeh.
Starec je iztrkal vivček in vstal.
»No, kaj praviš na vso to, Nace?« je vprašal.
»Nič, stric. Mogoče se vam zdi vsa lažje in lepše v mojem življenju, kakoi je v resnici. Zato me no boste mogli nikdar popolnoma razumeti kakor tudi jaz vas nc . . . Lahko noč!«
Študent jo vstal in odšel proti hiši.
Starec se je ozrl šo po dolini in po nebu in potem odšel v mlin.
»Čudna, čudna mladost in učenost dandanes . . . Bog jim daj pravi um in pamet!« jo mrmral, ko jo zapiral vrata za sabo.
XXX
Ze davno so odletele lastovke; tudi kljuk, v katerih lete žerjavi, ko se seli-i jo, ni bilo več videti v višavi. Porume-nelo je listje kostanjev in hrastov po dolini, jesenske sapo so so trgale z drevja, ki jc bilo že skoraj golo. Mrzli, deževni dnevi so prihajali, dan na dan je bilo nebo oblačno, bele megle so se vozile gori ob Sopoljaku, Kucelu in po Planini, kakor cla hočejo s svojimi širo^
to jc konec vseh koncev, kakor je nekje zapisano. Najrajši bi bil kmet, kakor so bratje, kakor je oče in stric Andrej in vi . . .«
»Ne zameri, fant — prečudno in nerazumljivo govoriš, učenost in šole so te zmotile . . . Ali ni za gospoda boljo kakor za kmeta? Zdaj se hočeš po teh grobljah z nami ubijati, ko si pregnal vse latinske šole in bi v štirih letih lahko novo mašo pel? Ej, fant, fant, izbij si vse to. misli iz glave ker bi te bilo res škoda!«
»Zakaj škoda? Ali nimam pravice do kmečkega življenja kakor vi drugi? Kositi, orati, kopati in mlatiti bi sc že navadil. Kje je pisano, da moram biti jaz gospod z nezadovoljnostjo v srcu pri vseh blagrih, ki bi jih imel, cla pa moj brat Tone živi kot gospodar na domu, cla gleda z veselim očesom po njivah in poljih, ki rode vse zanj, cla ima na bogatem domu vsega v izobilju, cla uživa vso srečo v domačem krogu in družini? Jaz pa naj se ubijam po svetu, naj bom kot tujec sredi ljudi brez doma, brez sreče? Kje je to pisano, stric?«
»Nikjer ni pisano . . . Nisem tako učen, da bi ti mogel odgovarjati. Le to pomisli, da si šel s tem namenom v šolo! In čc ne boš hodil po pravih poteh, se bo odilo slabo tebi. in kdor bo s I teboj!«
»Ali sem sam kriv, cla so me dali
v	šole?« je vprašal študent in glas se mu je tresel od razburjenja.
»Nisi sam kriv, dragi . . . Tako jo hotel Bog, ki pelje vsakogar po svoji poti, enega po kamenju, drugega po gladki cesti. Verujem, da ti mora biti težko, a ne misli, da sc drugim ljudem godi bolje! Tudi nam kmetom ne cveto same rožice. Ocl jutra do večera delaš, cla si zvečer kakor ubit. Zgodaj vstani, pozno icli spat! Ne mraz, ne vročina tc ne sme zadržati pri delu. In vedno isto in isto. Pride toča in vse pobije, pridr-
vi	povodenj in vso odnese, pritisne su-; ša in vse vzame — pa bodi vesel in za-: dovoljen, če moreš! Ej, mladost, mladost! Tudi jaz sem bil nekoč mlad kakor ti, tudi jaz sem mislil, cla. ves svet preobrnem — pa sem nazadnje videl, da jc najboljšo, če hodim i>o poti, ki mi jo je Bog odločil. Ostal sem za strica, za hišo delam in skrbim, kar moreni, Vitovcem moljem pravično pri merici, doto som pustil tvojemu očetu in le kot sem si izgovoril, ostanem pri hiši do smrti. Tako živim in delani od prvih let, do zdaj in ni mi žal, kajti lahek račun bom dajal, ko me vzame smrt, če bo Bog hotel . . . .«
Študent je molčal in sc čudil tej govorici. Kaj je mogel proti tej pripro-sti filozofiji z vso ^voio učenost jo in iz-
že mars1katero bolezen v naše kraje. Sedaj je na primer okuženih v Avstriji 7000 vasi po kugi na gobcu in parkljih. Kmet iz takih okuženih krajev ne sme mleka prodajati, tudi sam ga ne smo rabiti, ker zlasti otroci po njem zbole; ni za sir — izliti ga mora. Tudi z voli ne moreš delati. Na milijone je škode V Avstriji vsled te kužne bolezni.
Kako je prišla ta bolezen k nam? Mesta so vpila: Meso je drago! Odprite meje! In ministrstvo je malo zamižalo in reklo: pa pustimo malo tuje Živine noter. In tako je šla živina iz Srbije in Rumunije v Bosno, od tam pa kot bo-senska živina v naše deželo in zdaj imamo po celi Avstriji kugo. Tedaj pa meščan nič ni vprašal, koliko imajo kmetje Škode, ker se je razširila kuga.
Iz Rumunije smo dobili že pred 30 leti tudi svinjsko kugo. Celo leto se gospodinja muči, da bi zredila prašiče. Računi na to, da se do Božiča odetoele in prodajo, in tolaži gospodarja, da bo z izkupilom zanje lahko potlačil najnujnejše dolgove, zamašil najhujše luknje. Toda ta bolezen je taka, da napada živali baš takrat najrajši, ko so napitane. Nekega jutra pride gospodinja v hlev in najde prašiča — ležati. Ves trud, vsa skrb, vsi stroški so bili zastonj!
Pa toga noče nihče videti; zastopniki mest tega ne priznavajo. Kmečki poslanci pa bi ne izpolnjevali svoje dolžnosti in bi grešili proti svoji vesti, če bi glasovali za uvoz tuje živine.
Šc neko drugo, zanimivo reč moram tu omeniti.
Izvoz živine.
Nasprotniki kmečkih koristi nam očitajo, da avstrijski kmetje baje niso zmožni, da bi zredili dovolj živine za avstrijske potrebe. Čudna je pri tem vprašanju okolnost, da gre vkljub temu očitanju vsako leto s Češkega, Mo-ravskega, Ogrskega in z Galicije pita-nili volov za 70 do 80 milijonov kron čez mejo. Če bi jih mogli doma dovolj dobro plačati, bi njihovo meso menda lahko doma porabili.
Nemčija je v varstvo svojega kmetijstva pri sklepanju trgovinske pogodbe z našo državo dosegla, da pobira od vsakih 100 kg žive teže po 8 mark uvozne carine, pri srednjem volu s 15 kvin-tali torej 120 mark, to je 150 kron. In če računamo še prevozne in druge stroške, lahko rečemo, da stane vsak vol z Avstrije na Nemškem najmanj 200 K več kakor pri nas. In vkljub temu prodajajo n a Nemške m m e s o naših v o 1 o v po enaki ceni kakor pri nas, ali pa še nekaj vinarjev ceneje. To da misliti! Nočem hujskati, toda to smem reči: iščite vzroke draginji mesa drugod, ne pri kmetu in pri kmečkih poslancih!
Mleko se je podražilo!
Očita se tudi kmetu, da se je mleko nekoliko podražilo. Tega pa nihče ne omenja, da so vsa krmila postala dražja. Vzemimo seno, oves ali lanove pre-se, ki smo jih morali plačevati po 28 h. Ali je pred 30 leti imel kak hlapec po 200 do 280 K plače? 80 Iv je bilo že skoro največ. Danes je vse drugače. Delavcu ne smemo zameriti, čc si skuša pomagati, saj mora tudi on za vsako stvar več dati kakor pred leti. Vsak ima pravico računati, koliko ga kaj stane. Toda od nas naj ne zahtevajo, da bi dajali mleko po 10 h kakor takrat, ko je stalo par volov še 600 kron.
Vse se je podražilo. Vzemimo premog. Še pred 15 leti je stalo 50 kg 90 h, danes stane 1 K 40 h. Lastniki premo-
kimi hrbti obrisati mrke, mokre skale, ki so neme in mrtve strmele v nebo. Včasih so se pripeljale še nižje, zavile Mater božjo na Vitovljah v svoj mehki, mrzli plašč in celo doli v vas so prišle kdaj na obisk in se bratile in grele pri modrikastem dimu, ki se je leno dvigal nad hiše.
Vas jo ležala siva in prazna pod goro, tam na griču jo sameval sveti Petelin pusto, dolgočasno mu je bilo v teh časih. Bolj bel in čist je bil videti, ker so ga bili umili jesenski nalivi. Po izpranih klancih iri potih okrog njega je bilo vse tiho, le včasih se je pokazal na njih kmet v visokili čevljih, kučmo na giavi, sekiro na rami in pipo v ustih, ki mu je pa vsak hip ugasnila. Včasih je zaškripal po poti voz, naložen z mokrimi hrastovimi drvi, ali je pa pristopica-lo po kamenju drobno dekletce v dolgem. zakrpanom krilu pod velikim dežnikom. ki je šlo nemara po sol ali po tobak v vas od kake samotne hiše. Hitelo je in strah je je. bilo jesenskega vremena in tihote, ali pa so je plašile vrane, ki so letele počasi v parih na polja v dolini in se včasih turobno oglasile: — Krrr . . . krrr . . . krrr . . . — (Dalje.)
govnikov nas niso nič vprašali, ali fcm o zadovoljni, marveč rekli so enostavno: cena premogu se je zvišala. Tudi usnje ni več po tisti ceni, kakor pred 25 leti; isto volja glede platna in sukna. Vse to moramo tudi mi kmetje kupiti.
Poglejmo, kako je z železom. »Krokarji«, ki so v železni družbi, so lansko leto imeli 30 odstotkov dividende.
Ko se je šlo za carino na železo, sem rekel nekemu nemškemu poslancu, ki ga je poslala v državni zbor neka trgovska in obrtna zbornica na severu, da se moram protiviM temu, da bi se na kmetijske stroje nalagala tako visoka carina. Odgovoril .mi je, naj mirujem, češ, da so le z velikim naporom pridobili ministrstvo za ta korak, vsled katerega se bo mogla železna industrija lepo razvijati. Končno pa je dejal: Koliko pa kmet potrebuje železa! Tedaj sem vzrojil in mu rekel: Žalostno, da vi kot mož, ki ima usodo ljudstva v rokah, tako malo razumote o ljudskih potrebah. In potem sem mu v carinskem odseku dokazal, koliko kmet rabi železa. Če gre v gozd, vsaj sekiro nese s seboj; železne grabijo, brano, plug, okovan voz mora imeti in Če hoče napredovati, mlatilni stroj, sla-moreznico itd. Tudi pri stari slamorez-nici je vsaj kosa železna. Ko sem mu to našteval, je zaklical: Nehajte vendar! Rekel sem mu: Vidite, kako krivični ste in kako o kmečkih razmerah prav nič ne razumete. Ali uvidite se daj, da bi delal proti svoji vesti, če bi ne ugovarjal tako visoki carini?
Vsi stanovi računajo in pravijo: ne morem drugače! Samo kmetu to zamerijo. Vse, kar hočeš kupiti, moraš veliko dražje plačati! Le kmet bi naj vztrajal pri starih cenah To je nezm-i-sel, to je naravnost krivično zahtevati ocl kmečkega producenta. Kajti ta ravno tako malo narekuje cene živilom, kakor srno mi poslanci v državnem in deželnem zboru zakrivili, da je meso postalo dražje. Cene ž i v i 1 o m cl i k-11 r a svetovni trg.
Vzemimo žito. Nekaj let je tega, kar je po celem svetu bilo manj žita nego prejšnje čase. Vsled tega so cene žitu poskočile. Tega pa se nihče ne spominja, da smo imeli veliko let ceno pa 12 do 14 K kvintal. Takrat pa kmeta nihče ni vprašal: Ali moreš vztrajati pri takih cenah?
Ponavljam: ne mi, svetovne razmere so nanesle, da imamo pri svojem delu veliko več stroškov, in zato moramo tudi več zahtevati za svoje blago.
Kmečki dolgovi.
Že sedaj je na Kranjskem čez 100 milijonov kron vknjiženih na kmečkih posestvih; hvala Bogu, da v tem oziru ljubljanska okolica nekoliko lažje diha. V celi Avstriji pa je čez 6000 milijonov dolga na kmečkih gruntih. Če računamo samo 5 odstotkov, znašajo obresti od tega dolga 300 milijonov kron. Ali naj gre to še dalje? Ali hočete kmečki stan uničiti?
Izboljšajmo kmetijstvol
V državnem zboru sem zagovarjal stališče, — in ogromna večina poslancev, tudi dunajskih, je vneta za to —, da moramo ustvariti take razmere, da se draginja kolikor mogoče omili. Ko sem bil poročevalec o izboljšanju pašnikov, sem naglašal, kako malo se je v tem oziru v Avstriji storilo. Vse je ostalo kakor pred petdesetimi leti. Imamo
10	milijonov ha travnikov in pašnikov; če te izboljšamo, bomo mogli mnogo milijonov stotov dobre krme več pridelati. To se lahko zgodi, če bi se od strani vlade toliko storilo kakor v Švici, Belgiji in na Danskem, kjer so vlade milijone potrošile za izboljšanje travništva in pašništva, s tem pa tudi dosegle, da se je živinoreja povspela na tako visoko stopnjo, da imajo v teh deželah dovolj mesa in po primernih cenah. Z veseljem priznavam, da smo na Kranjskem vsled blagonosnega delovanja kmetijske družbe in Gospodarske zveze hitro spoznali važnost umetnih gnojil in tako napredovali, da stoji Kranjska v tem oziru med alpskimi deželami na prvem mestu, toda tudi pri nas bi se dalo še marsikaj storiti. Delati in kositi moraš, ali nakosiš 20 ali pa 40 stotov; stroški so isti; ni pa vseeno, ali nakosiš 40 stotov ali samo polovico. Naš kmet ni kvartač in zaprav-ljivec, tudi ni neumen, in vendar gre naše kmečko gospodarstvo vedno nazaj. Kaj je. temu vzrok? Mi kmetje veliko premalo računimo. Koncem leta pogleda naš kmet v škrinjo, ali je še kaj notri in se na svojo žalost prepriča, da ni nič ostalo in da bo treba iti k sosedu ali v posojilnico. To jc vsa bilanca in revizija kmečkih računov. Naša nesreča je, tla ne znamo raČuniti. Koliko lepih kmečkih domov trpi vsled tega. ker se kmet ne zmeni zn to ima
11	od kake panoge kmetijstva dob ček ali ckodo, namesto da bi sc o pravom
času vprašal, koliko mu to ali ono nese in se ustavil, češ, to ee mi ne izplača.
Edino, od česar ima naš kmet dandanes pričakovati še dobička je živinoreja. Zato pa je naloga modre vlade, da izboljša naša zemljišča, da bo kmet državi tudi lahko davke odštel, če ima država na stotine milijonov za vojrte potrebe, za vojne ladje itd., mora imeti milijono tudi za naš stan, ki ji daje vojake.
Tega se zaveda S. L. S., da je steber našega naroda kmečki stan In da je treba ta stan okrepiti. In če bi se izdali zanj tudi milijoni, bilo bi to v blagor celi domovini, ker bo le čvrst kmečki stan zmagoval bremena, ki so mu naložena.
Govornik še omenja zaklada v znesku 6 milijonov, ki so ga naši poslanci dosegli za povzdigo živinoreje, ko so dovolili uvoz gotove količine mesa v državo, med tem ko bi bili z obstrukcijo lahko preprečili dotične trgovinske pogodbe. Iz tega zaklada ho d^Mvala kranjska dežela za dobo devet let po 133.000 K. Govornik je prepričan, da bo ta državni prispevek dobro zalegel, če bomo znali izbirati dobre bike in lepe krave. Opisuje, kakšni so bili pred 30 do 50 leti na Kranjskem prešiči. Če je kak opitan prešič tehtal tri cente, jc bi Io to že mnogo. Sedaj, ko imamo angleško pasmo pa tehtajo 11 mesecev stari prešiči nad 3.cente Boljših gove jih plemen nam treba in če bomo umeli naše gospodarstvo pametno urediti, nastali bodo tudi pri nas za kmete boljši časi.
Sklepa: Očita se nam. cla smo kmečki, poslanci enostranski, da skrbimo samo za kmeta. Sedaj pa vprašam, za koga r>a skrbMo "nsMmvici r«r<«t in trgov in industrijskih krajev? Po svoji vesti morajo v prvi vrsti skrbeti za svoje volilce. In če kdaj glasujejo za našo reči — pri prej omenjenem zakladu 6 milijonov za povzdigo živinoreje so skoro vsi z nami glasovali — tedaj storijo to zaradi tega, ker te reči tudi njim prav pridejo. V tem slučaju sc jc šlo za koristi konsumentov sploh.
Če ima kmet denar, ima ga celi svet!
To najbolje čutijo trgovci in obrtniki. Kadar je slaba letina, kmetje le malo zahajajo v mesto. Le toliko si kupijo, da beder ne kažejo. Če je pa dobra letina, pa vsi stanovi srečno živijo, oso-bito trgovci in obrtniki.
Mi kmečki poslanci vršimo le svoio sveto dolžnost, če skrbimo za kmečki stan. Mi umemo za kaj se gre. Ne gre se samo za to, cla bi kmet imel nekaj več dohodkov, ampak kot pošteni sinovi kmečkega slovenskega ljudstva vemo, cla dokler bo trden naš kmečki stan, bo ohranjen tudi naš narod. Tako je treba i^jievati našo skrb za kmeta. In ko bo naše kmečko gospodarstvo vzgledno, bo se dobro godilo tudi meščanskim stanovom. Zaradi tega pa je nesreča in prokletstvo za naš narod, če kdo sovraštvo seje med kmetom in meščanom. trgovcem in obrtnikom. Saj je prostora dovolj za vse. Pri dobri volji bi se tudi glede živil dalo doseči zdravo razmerje med mestom in okolico. Mestna uprava naj skrbi za dobro urejen trg, in marsikatera tožba bi prenehala.
Mi hočemo ohraniti kmečki stan. To pa je le mogoče, če se njegovo delo splača. To je pa tudi v dobrobit meščanstva, s katerim si želimo onega zdravega, lepega razmerja, kakor je vladalo nekdaj. Trdno se na dam, cla se vstrajnemu trudu poštenih mož na obeh straneh to razmerje doseči posreči.
Pogumno naprej v tem naporu! Oklenite se onih mož, ki so si postavili za svojo nalogo, da nastane zdravo razmerje med okolico in mestom in da ostane prijaznost med vsemi stanovi!
Burno odobravanje, zlasti koncem govora je pričalo, da je dež. poslanec kom. svetnik Povše zadel na prave strune in govoril zbranim volivcem iz srca.
O ljubljanskih občinskih volitvah je poročal g. K regar. Razložil je razliko mecl starim in novim volivnim redom. Pojasnil je, kako je prejšnja liberalna stranka gospodarila in poudarjal je, da je treba ravno pri ljubljanski občini zelo previdnega in pametnega gospodarstva, da sc zavoženi voz spravi na pravo pot. Potreb ima ljubljansko mesto zelo veliko, zato je treba prihodnjemu občinskemu svetu krepkega dela. Občinski svetniki S. L. S. se bodo zavedali dolžnosti in pa dela v prihodnjem občinskem svetu in bodo v polni meri storili svojo dolžnost, v prid ljubljanskega mesta in prebivalstva. Predsednik shoda gosp. župan Korbar jc konečno predlagal in dal na glasovanje sledečo resolucijo: »Volivci zbrani na shodu dne 9 aprila 1911 v Štefanji vasi, odobrujejo in z veseljem pozdravljajo delovanje »Slovenskega kluba'* v dr-
žavnem zboru, posebno pa pozdrav'j jo delovanje gosp. dr Susteršiča in odobravajo v polnem obsegu nje ov nastop. Volivci pozdravljajo in o lobru-jejo tudi delovanje gosp. svetnika Povšeta v polnem obsegu. Obenem pa volivci naprošajo S. L. S. in njenegn načelnika g. dr. Susteršiča, da gresta tudi naprej v boj za pravice slovenskega ljudstva.«
Ta resolucija je bila z navdušenjem sprejeta, nakar jc g. župan zaključil zborovanje.
VAŽNA POLITIČNA POSVETOVANJA NA DUNAJU.
Včeraj dopoldne so se pričela vele-važna politična posvetovanja glede na brambeno reformo, vojaški kazenski red in na bančno vprašanje Posvetovanj so sc udeležili Bienerth, Khuen TTedervary. nodmarša' Georgi, ogrski honvedni minister pl. Hazai in justični minister Ilochenburger. Posvetovali so se tri ure. Pred konferenco sta se dolgo časa posvetovala Khuen in Hazai. Šlo je za diference glede na brambeno postavo in glede na besedilo novega vojaškega kazenskega reda. Posvetovanja se danes nadaljujejo. O teh vele-važnih političnih posvetovanjih je do-šlo več poročil, ki si nekoliko nasprotujejo. Prvo poročilo naglaša, da so se zdaj zecUnili v načelnih vprašanjih in da so našli rešitev tucli glede na raz-pravni jezik, tako cla bo ustreženo Ogrom in da ne bo dotaknjena skupnost armade. Po teh poročilih se zagotovi razpravni mažarski jezik pri tistih polkih, ki se rekrutirajo iz mažarskih okrajev, nemščina pa ostane službeni jezik. Novi vojaški kazenski red do loča. da se mora zaslišali obtoženec v materinščini. Pri mažarskih polkih se bo skrbelo zato za mažarščine sposobne sodnike če obtoženec ne bo znal mažarski. bo zaslišan po tolmaču. Danes zasliši cesar Bienertha in Khuena V tej avdijenci pade odločitev, če se ministrska predsednika že prej ne sporazumeta »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Budimpešte, da gre zdaj zgolj za to, da se ugotovi še ena točka. Bančno vprašanje je rešeno. Privileg banki se provizorično podaljša do konca septembra ali oktobra. O armadnih predlogih poroča nadalje »N. Wr. Tagblatt« po ogrskih poročilih: »Ogrski ministri so upali, cla se pogajanja končajo že 10. t. m. Zadnji trenutek se jim je predlagalo nekaj novega, vsled česar se mora pritegniti posvetovanjem tudi ogrski pravosodni minister. O razprav-nem jeziku so bili predloženi štirje predlogi, ki določajo mažarščino kol razpravni jezik. Načelno je zadeva rešena, ker se bo v smislu novega kazenskega recla vedno uporabljal službeni jezik in se bo mažarsko zgolj razpravljalo, če ho na ogrskem državnem ozemlju kak obtoženec sposoben zgolj mažarščine. Ogrski krogi sodijo, da bo cesar dovolil predložiti spomladi ali poleti armadne predloge ogrskemu državnemu zboru, ko jih prej pred-sankcionira. Včeraj se je splošno opazilo, cla je cesar pri soireji nenavadno dolgo govoril z Bienerthom. Zelo se jt tucli opazilo, ker je prestolonaslednik ob začetku soireje živahno konferiral t Bienerthom, dokler se niso pričeli predstavljati diplomati. Kossuth objavlja v listu »Budapest« uvodnik, v katerem izjavlja, da ima opozicija dolžnost naj-ostrejše nastopiti proti brambeni pred-logi.
PROTI POMASAHJEVANJU HON-VEDA.
V klubu hrvaškega centra se je razvila 9. t. m. zelo strastna razprava c državnopravnih gravanimih Ogrske nasproti hrvaškim brambovcem. Več poslancev je naglašalo, cla se v nagod-beni postavi že dvajset let govori zgolj o ogrskem honvedu, dasi temeljna določila označujejo to institucijo za ogr-sko-hrvaški honved. Za hrvaške hon-vedne okraje obstoja vedna nevarnost da jih pomažarijo iz Budimpešte. Ne-postavno je tudi, da so naipsi na hrvaških vojašnicah mažarski in cla hrvaški honvedni stotniki ne postanejo štabni častniki, če nc napravijo na ogrskem »Ludoviceju« sprejemne izkušnje. Ravno take razmere so v hrvaškem orož-ništvu. Poslanci so sklenili, da spravijo to zadevo v hrvaški sabor.
ČEŠKE STRANKE IN DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Zvršilni odbor mladočeške stranko je imel 10. t. m. sejo, v kateri je sklepal o volivnem kompromisu med mladočehi in radikalci. Volivni kompromis velja za šest let ne zgolj za glavne marveč tudi za nadomes ne volitve v tej dobi. Izvzet je zgolj budjejeviški mestni mandat, kjer določi kandidata budjejeviški češki narodni svet. Kompromis določa 16 mestnih mandatov mladočehom, 16 pa radikalccm. Kom-
promis .je naperjen proti češkim soc. iemokratom. Državnopravna stranka ja zaradi kompromisa zelo razburjena, ker izgubi dva mandata vsled kompromisa. Češki radikalci so pozvali češki narodni svet, naj se po nemških volilnih okrajih s češko manjšino ne postavijo števili kandidati, marveč naj češki volivci pri prvi volitvi volijo nemškega soc. demokratičnega kandidata proti nemškemu kandidatu.
KOMPROMIS NEMŠKIH STRANK NA MORAVSKEM.
Skupen voliven odbor so izvolile nemško - agrarna, nemško - delavska, nemško - napredna, nemško - radikalna in nemško - li 'dska stranka.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNHl IN
PRESTOLONASLEDNICA NA DUNAJU.
Sprejem nemškega prestolonaslednika na Dunaju je bil nad vse sijajen. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Velika množica je pozdravila nemškega prestolonaslednika in prestolonasled-nico. Prestolonaslednika je pozdravil na kolodvoru cesar sam. Ko se je cesar s svojima gostoma vozil v mesto, ju je ljudstvo pozdravljalo z živahnimi živio klici. Visoka gosta sta med drugim obiskala tudi kapucinsko cerkev in rakev, kjer sta položila vence na krsti cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Ob sedmi uri zvečer je bila v Schonbrunnu gostoma na čast velika dvorna pojedina. Ob deveti ud sta se že odpeljala nemški prestolonaslednik in prestolonaslednica z Dunaja.
PROTI KATOLIŠKIM DUHOVNIKOM V RUSIJI.
Ruska vlada je v svoji veliki ljubezni do katoličanov izgnala iz Rusije nemškega podanika, katoliškega duhovnika Wirzinskega in avstrijskega podanika katoliškega duhovnika In-dricha.
VSTAJA V MAROKU.
Madridški »Impercial« poroča, da so vstaši zopet napadli vojake maroškega sultana, ki so že utrujeni. Iz Cadixa se odpelje bodoče dni 1500 mož s topovi v Larache. Španci pripravljajo vojake, da odrinejo v Maroko.
PROTI KITAJSKI VLADARSKI ROD-BINI.
V Kantonu se močno širi revolucionarno gibanje. Odposlali so v Kanton vojake in proglasili oblegovalno stanje. Nasprotniki sedanje kitajske vladarske rodbine netijo vstaško gibanje in so že umorili poveljnika kanton-skega tatarskega oddelka.
KITAJCI IN JAPONCI
se radi rusko - kitajskega spora zbližujejo. Japonski državni zbor je povabil kitajsko narodno skupščino, naj obišče JTokio. Kitajci so se vabilu odzvali in obiščejo Tokio poleti.
ŠTRAJK SOLUNSKIH JURISTOV.
Iz Soluna se poroča, da je pričelo na solunski štirirazredni pravni akademiji stavkati 500 slušateljev, ker se je učna doba podaljšala od štirih do petih let.
TRETJA HAAŠKA MIROVNA KON-FERENCA.
»Daily Telegraph« poroča, da se bo tretja haaška mirovna konferenca pečala z razoroženjem.
Vstala v Albaniji.
Velika zmaga Albancev.
Iz Skadra. se poroča v Celin je: Vstaši so minulo soboto osvojili Dinose in zaplenili veliko pušk in streliva. Jetnike so odvedli na črnogorsko mejo. Važne postojanke so zasedli vstaši tudi južno od Tuzija. Na prošnjo turškega kajmakana so prepeljali turške ranjene vojake čez Plavnico v Skader. V Skadru pričakujejo vsaki dan ojačenj po prostovoljcih. Črnogorski vladni krdgi so zelo vznemirjeni, ker dohaja vedno več beguncev v Črnogoro.
Albanski begunci.
Iz Dulcigna. se poroča, da jc dezer-tiralo veliko turških vojakov Albancev. Albanski dezerterji pripovedujejo, da sodijo turški vojaki, da bodo končno zmagali Albanci in da je v južni Albaniji vse pripravljeno za vstajo. Ob-oroženje prebivalstva se krepko izvaja.
Nova velika zmaga vstašev.
»Corriere della Sera« objavlja brzojavko iz Cetinj, po kateri so Turki dne 5. t. m. dosegli veliko zmago. Turški vojaki so bili deloma vjeti, deloma ''azoroženi.
Orožniki bežali pred begunci.
Iz Soluna so poroča, da je neki orožniški poročnik s šestimi orožniki bežal pred Albanci v Podgorico, Vlada jc že storila vse, da jih bo Črnagora. izpustila. Boji v Tuziju in Kastratiju
Črnogorci in Turki.
Iz Soluna se poroča, da. so se zadnjih bojev zopet udeležili črnogorski častniki in vojaki.
Velevlasti in vstaja.
Iz Carigrada se poroča, da sta veliko občevala te dni ruski poslanik in turški veliki vezir. Posvetovanj se je udeležil tudi zunanji minister. Ruski poslanik je clobil ukaz, naj dela na to, da ne postanejo nasprotstva med Turčijo in Črnogoro nevarna.
Turške čete uničene. — črnagora mobilizira.
Iz Cetinj in Podgorice v Belgrad došle brzojavke opisujejo zopet položaj kot jako kritičen. Kakor ta poročila trde, Črnagora mobilizira in pošilja arti-ljerijo na mejo. Z načelnikom brzojavnega urada v Tuziju je bežalo več tu-zijskih trgovcev v Črnogoro, ki pripovedujejo, da so vstaši pri Tuziju popolnoma porazili vladne čete. V Podgorici je zgradilo »Društvo črnogorskega rdečega križa« bolnišnico, v kateri zdravijo turške vojake in vstaje Pri Smčani-cu je trajal boj celi dan, Turki so imeli velike izgube.
Dnevne novice.
+ Shod S. L. S. je bil v nedeljo ob 10. uri dopoldne na Jožici v »Društvenem domu«. Shodu, ki se ga je udeležila velika množica volivcev, je predsedoval odbornik »Kmečke zveze za ljubljansko okolico«, g. Ahlin, ter je na njem poročal deželni odbornik dr. Ivan Zaje o državnem in deželnem zboru ter o bližnjih ljubljanskih občinskih volitvah. Izvajanjem g. govornika so zbo-rovalci navdušeno pritrjevali.
+ Sestanek zaupnikov »Slovenske kmečke zveze za kočevski okraj« vršil se je v Ribnici 9. t. m. O političnem položaju je poročal g. dež. poslanec Bar-tol. Soglasno se je proglasil za kandidata za prihodnje državnozborske volitve g. deželni poslanec Franc Jaklič. Zaupniki so izrekli zahvalo bivšim poslancem Slovenskega kluba za njihov odločen nastop v državnem zboru za pravice slovenskega naroda.
+ Društvo »Pripravniški dom« bo imelo svoj občni zbor v četrtek po Beli nedelji, 27. aprila ob pol 12. uri v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča, ne pa 23. aprila, kakor je bilo prvotno naznanjeno. — Odbor.
+ Kdo se veže z Nemci? Liberalci, kadar jim slabo gre, vedno lažejo, da je S. L. S. zvezana z Nemci. Kdo se pa v resnici z Nemci veže, dokazuje n. pr. nemčurski »Štajerc«, ki v svoji zadnji številki piše, da se pripravlja skupno posvetovanje med »Štajerčevo« nem-čursko in Plojevo stranko za skupen nastop pri državnozborskih volitvah. Ploj bo moral dati nemčurjem le nekaj zagotovil, pa ga bodo volili. Ploj pa je obenem kandidat slovenskih liberalcev! To je zveza z Nemci in nemčurji! Tukaj vzkliknite: Fej, krepki fej!
-flzlet hrvatskih katoliških akademikov iz »Domagoja«. Hrv. kat. akademiki prirede ta mesec poučni izlet na Kranjsko. Kot je razvidno iz mesečnih poročil »Domagoja«, bavijo se hrv. kat. akademiki prav resno s socialnim študijem, v kateri namen prirede tudi ta izlet. V Ljubljano pridejo 25. t. m.; 26. odidejo v Selce, da prouče kmetsko organizacijo. Isti dan popol dne odidejo na Sv. Jošt na tridnevni, socialni tečaj, kjer bodo predavali gg. dr. Krek, dr. Korošec, prof. Jarc in župnik Finžgar. Od mlade generacije se na Hrvatskem mnogo pričakuje.
-f- V dobi, ko je državni zbor raz-puščen, je Bienerthova vlada zopet zakrivila neka sodnijska imenovanja, o katerih sedaj »Slov. Narod« z »Jutrom« kriči, da jih je zakrivila S. L. S., ki je pa z Bienerthovo vlado v boju. Taka imenovanja so še vedno nasledki nesrečnih 20. septemberskih dogodkov, pri katerih so bili na pozorišču razni Ribnik ar ji. Za vse klofute, ki smo jih dobili Slovenci zadnje čase, so odgovorni ti ljudje, ki še sedaj v svojih listih po svoji neumnosti postavljajo Slovence v slabo luč. S takimi nerazsodnimi ljudmi je treba temeljito obračunati in jih zapoditi v kot, kamor spadajo!
+ Baron Hein, deželni predsednik na Koroškem, ni vložil prošnje za vpo-kojenje. »Freie Stimmen«, glasilo koroških nemških nacionalcev, jc od poučene strani izvedelo, da gospod Hein misli še ostati deželni predsednik na Koroškem.
-f- Pisatelj F. S. Finžgar je napisal oceno o novem zvezku Leposlovne knjižico: »Povest o dveh mestih«, katero je spisal angleški pisatelj svetovne slave Ch. Dickens, prevel pa jo je Izidor Cankar. —• Oceno objavimo jutri.
V pojasnilo. Po Ljubljani kakor tudi. .uo deželi sc šili govorica, da so
izstopili gg. Karol Kauschegg, Ivan Kregar, Karol Pollak in Jean Pollak iz odbora »Ljudske posojilnice«. V pojasnilo te govorice naj služi nastopno: V smislu § 17 pravil izstopijo iz odbora »Ljudske posojilnice« vsako leto 4 izmed 12 odbornikov. Letos so bili slučajno zgoraj imenovani odborniki na vrsti za izstop. Ker pa smejo v smislu pravil izstopivši člani odbora zopet izvoljeni biti, izvolil jc občni zbor, ki sc je vršil 13. marca t. 1., vse zgoraj imenovane 4 odbornike enoglasno zopet in so isti izvolitev tudi sprejeli. So torej vsi zopet odborniki »Ljudske posojilnice«. Vsako drugo tolmačenje je zlobno in se razširja le z namenom, da bi se ljudstvo begalo, češ, da so zgoraj imenovani odborniki namenoma izstopili iz odbora.
+ Notar Hafner in »Slovenski Narod«. »Slovenski Narod« se pere. Pravi, da notarju Hafnerju s svojim zlobnim poročanjem ni napravil nobeno krivice. Če pa jo jc vendarle nehote (?) napravil, jo hoče popraviti, ako mu g. notar dovoli vpogled v celjski akt. To je vrhunec zlobnosti in neumnosti, »Slovenski Narod« naj se le obrne na svojega nekdanjega poročevalca o aferi Hafner. Tisti, ki je poročal o kazenski razpravi v Novem mestu, ko je bil gospod notar obsojen, je imel vpogled tudi v celjski akt, kjer je bil gospod notar oproščen. Saj menda »Narodov« nekdanji in šc sedanji poročevalec ni pozabil da je tisti Zupančič, ki je notarja Hafnerja obdolžil zapeljevanja h krivemu pričevanju, tisti Zupančič, za katerega poštenost in verodostojnost so se liberalci kar tepli in bili pripravljeni svojo srčno kri preliti, da je tisti Župančič vsled tožbo notarja Hafnerja dobil zaradi te obdolžitve en mesec zapora. V kazenskem postopanju proti Zupančiču so sc rabili tudi celjski kazenski spisi in tam jih je »Narodov« poročevalec prav lahko pregledal in so prepričal, kakšno krivico je delal svoj čas g. notarju. »SI. Narod« pa stoji prej kot slej na stališču, da je čast lahko vzeti, — a nazaj se je ne da, krivice se ne popravi, če se je storila »klerikalcu«!
—	Začeki drž, volivrega gibanja na Goriškem. S. L. S. je objavila oklic na volivce. »Soča« je objavila suho uradno naredbo o volitvah, »Primorec« pa priporoča agitacijo najprej v odborih po občinah. Laška ljudska stranka je na shodu v Gradišču že proglasila kandidata in sicer prošta dr. Faidutti-ja za gradiščansko - korminski okraj in dr. Bugatto za červinjansko-tržiški okraj. Laška liberalna stranka že pridno agitira po Furlaniji. S posebno silo se vrže tokrat na červinjansko - tržiški okraj, kjer je že pri zadnji volitvi imela ugodne šanse. Na shodu v Gradišču je bilo tudi sklonjeno ,da postavi laška ljudska stranka števnega kandidata za mandat goriškega mesta.
—	Upravno sodišče je 8. t. m. ugodilo pritožbi občine Krka proti nauč-nemu ministrstvu zaradi volitev v krajni šolski svet. V tem slučaju se je šlo za to, ali imajo posamezni deli občine zase volivno pravico v občini.
—	Nov poštni urad. Dne 16. aprila 1911 se otvori v Nada nje m Selu (politični okraj Postojna) nov poštni urad z uradnim imenom »Nadanje Selo«, ki se bo pečal s pisemko in vožno pošto ter zajedno služboval kot nabiral-nica poštnohranilničnega urada. Ta novi poštni urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno jedenkratni pešpoti do poštnega urada v Št. Petru na Krasu. — Istočasno se opusti poštna nabiralnica v Šmihelu in se omeji ta-časna, na teden šestkratna pešpošta Ostrožno Brdo — Šmihel — Št. Peter na Krasu na progo Ostrožno Brdo—Nadanje Selo.
—Naseljevanje Mažarov v Bosni. »Prava Crvena Hrvatska« poroča, da je došlo na bosensko - hercegovsko vlado naročilo od ogrske vlade, naj pripravi zemljišča v okolici Bjeline, kjer bi se naselile mažarske rodbine. Ni dvoma, cla bo bosenski sabor, brez razlike strank in verstev, proti temu napadu Ogrske na Bosno odločno protestiral. Pripominjamo k tej vesti, da že dolgo časa krožijo razna poročila v časnikih, da namerava Ogrska začeti z intenzivnejšo kolonizacijo v Bosni. Da so Ogri obrnili pozornost na Bjelino, tiči glavni vzrok v tem, da se njihova tozadevna namera glede naseljevanja popolnoma strinja z ogrsko železniško politiko, ki stremi za tem, cla ustvari v tem kraju veliko središče za žitni eksport, kar bi naj financielno podpirala tudi nalašč za to ustanovljena žitna banka.
—	Umrl je na Ježici znani gostilničar Franc D e r m a s t i j a, po domače Florijanček.
—	Nagrado 52 K 50 v je priznala kranjska deželna vlada Jožefu Kovaču, strojniku v parketni tovarni v Trebnjem, ker je z lastno nevarnostjo življenju rešil Ivana Jeruja vtoulicnja,
ZAROTA PROTI PORTUGALSKEMU MORNARIŠKEMU MINISTRU. — NAPETOST MED PORTUGALSKO IN ŠPANSKO.
Zarota proti portugalskemu mor* nariškemu ministru je bila važnejša, kakor to priznavajo cenzurirane brzojavke. Zarotniki so bili oboroženi z revolverji in s patroni. Nameravali so strmoglaviti mornariškega ministra. Zarota se je izjalovila, ker je ostalo bradovje zvesto republiki. — Nadalje se poroča, da so razmere med špansko in portugalsko vlado zelo napete ker španska vlada ne nastopi proti osebam, ki so izdale oklic za bivšega portugalskega kralja Manuela in ga razširile po Portugalskem.
Ljubljanske novice.
lj Volilni sestanek S. L. S. bo jutri
ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu«. Ker je zadeva, o kateri se bo razpravljalo, velevažna, naj pridejo volilci in volilke S. L. S. na sestanek v obilnem številu, posebno zaupniki stranke! Poročal bo deželni odbornik dr. Evgen Lampe.
lj Dr. Tavčar je v silnih skrbeh) zgodilo se mu je nekaj, kar si ne more raztolmačiti. Ob pol 11. uri dopoldne je v nedeljo govoril v Trnovem o voditeljih S. L. S. in jih napadal, ker kandidirajo na zadnjih mestih, ob istem času je v »Ljudskem Domu« govoril Štefe in je odgovarjal že na to, kar je Tavčar takrat šele spravljal iz svojih ust. Sedaj Tavčar stoji pred veliko za-gonetko. Kake skrivne okultistične špiritistično magnetične moči so tu posegle vmes? . . . Naposled bo dr. Tavčar prišel celo do prepričanja, da ima Štefe drugi vid, ker le tako bi bilo mogoče odgovarjati v »Ljudskem Domu« na to, kar v istem trenotku dr. Tavčai govori v Trnovem. Ker je Tavčar že v nedeljo zjutraj v »Ljudskem Domu« dobil odgovor, se ne splača, da bi mu še enkrat odgovarjali. Skrivnostno korespondenco med Tavčarjem in Štefe-tom si nekateri razlagajo tako, da je duh rajne liberalne večine v občinskem svetu tisti medium, ki Štefetu sporoča dr. Tavčarjeve misli.
lj Smrtni strah. Liberalni listi so še nedavno plavali v samem zmagonos-nem razpoloženju in smatrali svoje zmago pri občinskih volitvah 23. aprila za tako gotovo, kakor gotovo se zemlja vrti okoli solnca. Toda zadnje dni sc liberalci napravili na svojih shodih zelo slabo izkušnje, ne samo, da jih n« hodi vsakokrat poslušat več kot tri tacate ljudi in še ti so zmirej eni in tisti ampak zdaj so jih začeli tudi gorke slišati. In to je na dr. Tavčarja tako silne slabo vplivalo, da. je nanisal »Narod« včeraj tale značilen uvodnik: »Kakoi nikdar še prej, tako ljut boj se je vnel za gospodarstvo v občinskem zastopu ljubljanskem. Gre pa tudi ohraniti Ljubljani značaj naprednega mesta Shod se vrsti za shodom, prirejajo jifc naprednjaki, klerikalci in soc. demo krati. Dolžnost vsakega, ki prebiva i Ljubljani in okolici, bi bila, da se ude leži teh shodov, ne morda, da se da pregovoriti, ne morda, da sledi potem sle po kaki stranki. V svojem lastnem interesu bi se moral udeležiti vsak sho dov, da se potem po svojem prepriča/ nju lahko odloči za stranko, ki more ir hoče delati v korist meščanstva ljub ljanskega in okoličanov. Kdor tega n« stori, je kakor slepec, ki vzame v roki barve, kakor glušec, ki hoče zaigrati nf gosli. Vpogleda v politično gibanje it v stremljenje posameznih strank j< treba vsakemu, ki je poklican, da s svo jim glasom odloča v politiki. Brez ta> kega vpogleda ni mogoče misliti, da bi se mogel kdo odločiti za ono, kar j< njemu in celokupnemu prebivalstvi mesta, in njegove okolice ter mestu samemu koristno. Dosti je še takih, ki pravijo, da imajo svoje prepričanje, 1 resnici pa nikakega vpogleda v politi6 ne dogodke nimajo, ker so prekomodni da bi si šli iskat informacij tja, kjer jil lahko dobe in kjer lahko svobodno sta vijo vprašanja in povedo svoje pomis leke, Političnih shodov je dovolj, vsal ima tedaj priliko se poučiti. Neverjetni je skoro potrpežljivost in tolerantnos naprednjakov, ki nc dovoljujejo samo da obiskujejo klerikalci njih shode marveč jim dado celo priliko, da po vedo nemoteno svoje mnenje. Na tel shodih se oglašajo ljudje, ki so bili oc klerikalcev zaslepljeni. Marsikoga se ji posrečilo na shodih podučiti, veliko pi jih je tudi še takih, ki kljub dokazon derejo brez misli, polni klerikalnil fraz, da bi počili, za svojimi zapeljive v svojo lastno pogubo.« — Poglejte n« liberalce! Prej so pisali, da so kleri kalci v Ljubljani »ničle«, cla »niti v po Šlov ne pridejo«, zdaj pa pravijo, da bs boj ljut. Tožijo, da večina Ljubljanča nov na liberalne shode sploh ne hodi ' kjer razkladajo svojo slamo Pusto
slemški, Ribnikarji, Brceti in Smoleti. Hudo jim je, da jih na teh shodih naši ljudje pobijajo in pomilujejo tiste, ki se ne dajo od liberalcev podučiti. — Liberalcem se tresejo hlače in 23. aprila se bo jasno pokazalo, kako veliko je ljudi v Ljubljani, ki se od liberalcev res ne dajo podučiti in se niso dali, ker ima vsak človek v Ljubljani toliko pameti, da vidi, da je treba koritarstvu, kimov-stvu in profitarstvu na ljubljanskem rotovžu po dvajsetih letih temeljit konec storiti!
lj Liberalna volivna kandidatna Usta je taka, da je same liberalne voditelje velika skrb, kako bi pripravili svofl* pristaše do tega, da bi tako može volili. Že celega pol leta je skorej, da se po shodih ustij o, kako boclo za delavce skrbeli in draginjo odpravili, pa niso niti enega delavca in trpina na svojo listo postavili razun Korenja, ki so ga pa nalašč potisnili na mesto, kjer bo padel. Ali boclo advokati in vele-trgovci, ki se bleste na liberalni listi, kaj zoper draginjo storili ? Liberalci so svojo listo tako sestavili, da bi prišla zopet sama liberalna žlahta in fraka-rija, na rotovž, zato pa se tudi niso upali to listo volivcem preje pokazati in pustiti na shodu o njej glasovati, ampak so jo skrivej sestavili in skrivej na deželno vlado nesli. Zdaj jih je seveda strah, kaj bo »nižje ljudstvo«, ki so je skušali po vseli ljubljanskih gostilnah tarbati, k temu reklo. In zato je dr. Tavčar pri Grčarju rekel, cla je »nemogoče in popolnoma izključeno sestaviti kandidatno listo tako, da bi bila vsem po volji. Toda ne bodimo malenkostni, tu se namreč ne gre za posamezne osebe, marveč odločilna je samo stranka.« — Seveda je samo »stranka« odločila, in sicer tista klika advokatov, ki je pri liberalcih vse, drugi pa so vsi nič. Kako zaničujejo poštene delavne ljudi, ki si s težavo kruh služijo, dokazuje ravno včerajšnji »Narod«, ki se norčuje iz tistih delavcev, sodnijskih slug in obrtnikov, ki jih je S. L. S. za kandidate postavila. Pravi, da ti pošteni možje »vzbujajo splošno veselost«, da so »mizerija«, da so »nesposobni« itd.! Tako pljuje ta klika na može Iz tistega ljndstva, katero je do zadnjega dne tako farbala, da ga ljubil In tako kliko naj bi kdo volil? Kako se liberalci norčujejo iz ljudstva, dokazuje to, da so par revežev postavili na zadnja mesta in reveži bi tudi vedno na zadnjem mestu ostali, če bi liberalna gospoda ostala še neomejen gospodar našega mesta. Ampak tega je za vselej konec!
lj Na vojaštvo so se spravili zdaj (iberalni agitatorji po Ljubljani, češ S. L. S. je glasovala za okrepitev avstrijske armade. To se vidi, da nobena stvar ni tako neumna, da bi je potapljajoči se liberalci ne zagrabili, da se :>hranijo še na površini. Od povečanja irmade in mornarice imajo največji iobiček južne dežele in ravno Ljubljana, v kateri se vednoveč vojaltva koncentrira. Povečanje armade in mornarice nese lepe denarje ravno našim obrtnikom, delavcem in trgovcem in Ljubljana ne more storiti nič boljšega Kakor to, da sc izkaže hvaležno tistim, >ti so zavzeti za velemoč in ugled naše Avstrije, ki je edina in najtrdnejša opo-.*a Slovencev. Ravno Ljubljana je najbolj interesirana na tem, da se vojaštvo na jugu pomnoži in zdaj pa brezglavi liberalni govorniki zabavljajo zoper vojaštvo in dreadnoughte! Še nikoli se ni slišalo, da bi n. pr. v Celovcu, :*orici, Pulju, Trstu, Rovinju, Korminu, Zagrebu, na Reki, Zadru ali Kotoru kakšna stranka pri občinskih volitvah agitirala s tem, da bi zoper armado in ladje zabavljala, Je v Ljubljani se naj-ilejo taki trapci. Ni dolgo, ko so liberalci kričali, zakaj še ni kornega poveljstva v Ljubljani, zdaj pa se izražajo zoper povečanje armade! Skrajni 'tas je, da se take škodljivce Ljubljane, ki se zaletavajo v povečanje avstrijske armade, ki so pa svojčas z največjim navdušenjem pozdravljali povečanje srbsko vojske, požene! Kar je Ljubljani res v korist, zoper to zabavljajo, kar je pa Ljubljani le v škodo, to oa proslavljajo.
lj »Jutro«, kamor odlaga svojo modrost znani Ribnikar, piše danes, cla so kandidati, ki jih jc postavila S. L. S., analfabcti, ki še pisati in brati ne znajo in da so sposobni le »krave pasti«. — Tako sc list, ki hoče, da ga kupuje ljudstvo, norčuje iz obrtnikov in delavcev, ki so na naši listi. Kar sc pa tiče krav, je treba Ribnikarju in Plutu povedati, da je pošten posel, če kdo krave pase, posebno še, če so te krave njegove, čisto drugače pa jo, če ima kdo toliko dolgov, da noben denarni zavod v Ljubljani na njegovo ime in jamstvo ne posodi nikomur niti 20 K! Gosp. Ribnikar bo že vedel, kdo jc to, in da je vsak, ki pase svoje krave, veliko več vreden, k ukor tak človek,
! lj Z argentinskim mesom so liberalci delali velikansko komedijo. Pa tudi tu jih je usoda temeljito osmešila. Ne glede na to, kakšne čudne manipulacije so se s tem mesom vršile v Ljubljani — na kar gospod Ribnikar čudovito molči v svojem »Jutru« — se poroča, da je v Rovinju argentinskega mesa preostalo, ker ga ljudje ne marajo in so mesarji silno vznejevoljeni. Iz Galicije se poroča o treh mestih, ki so argentinsko meso naravnost odklonila. Vsaka stvar, ki jo liberalci priporočajo, je neokusna in malovredna.
lj štirje žolnirji liberalne stranke so brez dvoma Korenje, Ljubič, Smole in Brcč. Iz »Naroda« izvemo, da so ti slavni jogri v nedeljo pri Grčarju tudi govorili in prvi med njimi je bil gospod grajski fajmošter. Kjer je kaj neumnega, je gospod Bercš povsod zraven, in tako je tudi pri Grčarju brcal in otepal okoli sebe, čeprav ga liberalci, ki gotovo vedo ceniti njegove zasluge, niso postavili za kandidata. Dokazoval je namreč ta človek, ki je nekdaj teologijo študiral, krščanski značaj liberalne stranke na tem, da je Hribar prispeval za popravo trnovskega župnišča in dal po potresu pod trnovsko cerkvijo napraviti kanalizacijo. »Po teh delih tedaj sodimo krščansko ljubezen na-rodnonapredne stranke«, je končal Berce. Mož ni povedal, da je Hribar te »dobrote« storil Trnovčanom zato, da bi se jim priliznil, sicer pa je bila presneta dolžnost Ivana Hribarja, da se je po potresu pocl trnovsko cerkvijo napravila kanalizacija, ker sicer bi se bila cerkev nad ljudmi podrla. O veri je govoril tudi Korenje, kaj, žalibog, »Narod« ne pove, ohranilo pa se je nepozab-nosti, kaj sta modračila Ljubič in Smole. Prvi je govoril zoper nove ladje, drugi pa je dejal, da, »če pridejo klerikalci do vlade na magistratu, bo davek poskočil od 10 kron za vsako glavo na 26 kron na leto, tudi za otroke.« — Ta Smole je po svoji pameti znan že od veterancev, zato bi se čudili, če bi postal modrejši in če bi ne bil klatil takih, da gredo samo v njegovo glavo.
lj Liberalno gospodarstvo. Dr. Tavčar pripoveduje na shodih, da so samo liberalci za to ustvarjeni in sposobni, da vodijo mestno gospodarstvo in da ni večjih gospodarskih talentov od ljubljanskih liberalcev. Kdor se hoče prepričati, da je ravno narobe kakor dr. Tavčar trdi, naj gre k ljubljanskim sodiščem, kjer se kar drenjajo ti »gospodarski talenti« in se vse vprek to-žari. Ljubljanska sodišča že ne vedo kam s tožbami. Letošnje leto je bilo pri sodiščih že dozdaj za polovico več tožba in eksekucij, kakor pa lansko leto ob istem času. To je pa šele začetek. Kadar bo dr. Tavčar začel zopet o »vzornem liberalnem gospodarstvu« govoriti, naj ga kdo spomni na te stvari, ki dajejo tako slabo in revno spričevalo liberalnemu gospodarstvu. Ljubljanski trgovci in obrtniki, zdaj dobro veste, kdo Vas je pripravil ob kredit! Vsa trgovina in obrt zaostaja in za vse to se imajo obrtniki zahvaliti samo — liberalnemu gospodarstvu. Mislimo, da bodo ljubljanski trgovci in obrtniki pri volitvah to vpoštevali. Čc imajo ljubljanski meščani še kaj soli v glavi, naj ravno dr. Tavčarja pri volitvah v kot potisnejo, zakaj ravno on največ klepeta in regija, da jc na Kranjskem vse gnjilo, da bo vse zlodej vzel, da bomo vsi na kant prišli in tako naprej, kakor samo on zna. Da se ljudje s polnimi mošnjami takega mesta ogibljejo, je seveda samoobsebi umevno in ni treba, da bi dr. Tavčar še to posebej ukazal. Tako ljubljanske liberalce clr. Tavčarjev jezik tepe.
lj Socialni demokratje kandidirajo v I. razredu na prvem mestu Josipa Pavliča, stavca in posestnika, v II. i-az-redu na prvem mestu Antona Kristana, v III. razredu na prvem mestu Etbina Kristana, na drugem Ivana Mlinarja. »Ljudski kandidat« Etbin Kristan si je za to priliko kupil — nov frak. Pri Kunčiču dobi lahko še volivni cilindei, da bo njegov demokratizem popoln.
lj V Zeleni jami — nemška šola. Nekateri zaslepljenci so se obrnili na »Sudmarko« in »Schulverein«, naj bi v Zeleni jami postavila nemško šolo. S tem menijo vreči polena pod noge nameravani novi šoli v občini Selo-Mostc. Našla se bodo sredstva, da se narodnemu izdajstvu zastavi pot!
lj Zbor »Ljubljane« ima danes zvečer zadnjo skupno vajo pred prazniki. Pristop v dvorano imajo samo člani zbora. Za spremstvo bodo odprti društveni prostori. Pričakujem točne in polnoštevilne udeležbe. — Zborovodja.
lj Nabori v Ljubljani. Za mesto Ljubljano se torej vrše nabori 1., 2. in 3. maja. Dne 1. ma ja pride k naboru I. in II. razred domačih, dne 2. maja III. razred domačih in I. razred tujih in dne 3. maja II. in III. razred tujih nabornikov,
lj V deželno bolnišnico na opazovalni oddelek so danes zjutraj pripeljali samskega delavca Simona Podboršeka iz črnuške občine. Policijski stražnik ga je našel ob 3. zjutraj na travniku v bližini topničar-ske vojašnice v Adamovi obleki ter ga spravil na osrednjo stražnico, kamor je prišel policijski zdravnik in odredil, da so nesrečneža odpeljali v bolnico.
lj Zastavne liste prodajal je v soboto popoldne na južnem kolodvoru 27-letni urarski pomočnik Franc Rustja. Ker se je dognalo, da se Rustja peča s prodajo dragocenosti brez obrtnega dovoljenja, je bil po obrtnem zakonu občutno kaznovan.
lj Ukradeno kolo zastavil. Pretočeni teden je nek mlad moški zastavil posestniku Matiju Rozmanu v Stožcah kolo »Meteor« za 44 kron. Ko je Rozman zvečer bral v časopisih, da je bilo kolo dan poprej ukradeno ognjičarju Jožefu Alešu na Bleiweisovi cesti iz hiše št. 13, se je podal takoj v mesto, kjer se je uveril, da je kolo res last ognjičarja Aleša. Neznanca sedaj zasledujejo varnostne oblasti.
lj Prijeta tatica. Policija je areto-vala brezposelno služkinjo Elizabeto Irt iz Drgonj, ker je svoji prijateljici Antoniji Svetlinovi ukradla več obleke. Svetlin jo je videla na ulici v ukradeni obleki in jo izročila stražniku.
lj Novi zvonovi. G. generalni vikar Jan. Flis je posvetil v soboto 8. aprila pet novih zvonov, tri za Kranjsko, enega za Štajersko, enega za Hrvaško. Kranjski so: eden za podružnico Sv. Lovrenca na Kokrici, župnije Predoslje, težek 857 kg, dva pa sta za podružnico Sv. Jakoba v Štrukljevi vasi, župnije Št. Vid pri Cirknici, eden težek 458inpol kg, drugi 250inpol kg.
Razne stvori.
Nov zračni torpedo. Iz VVashingto-na poročajo, da je tamkaj dobila Krup-pova tvrdka patent za zračno torpedo, ki je tako občutljiv, da takoj eksplodira, kakor hitro pride v dotiko s kakim zrakoplovom. Nepopoln je ta torpedo v toliko, ker pri iznajdbi še ni gotovo, da bi torpedo ne eksplodiral, ako bi prišel v dotiko samo z zrakom. Torpedo je napolnjen s pokalnim živim srebrom, ki se vname potom igle. Ako zadene živo srebro ob zrakoplov, se odpreta oba vzmeta, ki držita iglo in ta udari na živo srebro, ki eksplodira.
Tramvajski kondukter — slikar. Mr. Lindsay Calder v Greemvichu, ki je tramvajski kondukter, je poslal royal-akademiji v Londonu sliko, ki jo je j uit sprejel v razstavo. Calder se namreč bavi v prostem času s slikarstvom ter je pokazal jako veliko talenta za to umetnost. Kot kondukter pri tramvaju služi že 13 let.
Davek na device. Iz Madisona, VVis., v Ameriki poročajo, da sta državna poslanca Hansen in Manitovvoc predložila legislaturi zakonski načrt, da se mora stare device, ki so presegle 26 let obdavčiti z davkom pet dolarjev na leto. Ni pa nikakoršnega znamenja, da bi prodrla s svojim načrtom.
Vohunska afera v Nemčiji. Iz Vra-tislave poročajo, da so v Schvveidnitzu doslej aretovali osem oseb, ki so sumljive vloma v pisarno 10. grenadirske-ga. polka, pri čemur so bili ukradeni dokumenti o mobilizaciji nemške armade. Dognali so namreč, da pri vlomu 22. ali 23. decembra 1909. v polkovi pisarni vlomilci niso mogli odpreti železno blagajno, pač pa dve leseni omari, iz katerih so ukradli tajne dokumente in prodali Rusiji. Šele po dolgotrajni preiskavi se jc posrečilo izslediti preteklo poletje storilce, ki so jih nato aretovali. Sodna obravnava se bo vršila v Lipskem.
Somišljeniki!
Živimo v dobi volitev in sredi živahnega političnega gibanja. Nasprotniki bodo napeli vse sile, begali in slepili bodo ljudi ter izrabljali vsa sredstva, da prikrijejo svojo onemoglost. Naša častna dolžnost je, da stremo zadnje pojave liberalizma, ki je smrt in poguba našega ljudstva. Zato je potreba odločnega in intenzivnega političnega dela, treba pa tudi gmotnih sredstev in žrtev. Zato poživljamo somišljenike, da vsi prispevajo v Ljudski sklad kot volivni sklad S. L. S. Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Osrednji volilni odbor S. L. S.
Telefonska in brzojavna poročilo.
SPOR MED AVSTRIJSKO IN OGRSKO VLADO.
Dunaj, 11. aprila. Pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado glede vojaških predlog, zlasti glede raznravnccro
jezika pri vojaškokazenskem postopanju so se razbila. Baje namerava Khuen vojaške predloge brez ozira na stališče avstrijske vlade že maja meseca predložiti ogrskemu parlamentu.
VELIKA VSTAJA V ALBANIJI. TUR. ŠKE ČETE PORAŽENE. VELEVLASTI POSREDUJEJO.
Dunaj, 11. aprila. »Reichspošta« jo dobila iz Dubrovnika iz zanesljivega vira poročilo, da so vstaši premagali turške čete pri Suhem potoku. Albanskimi prostovoljcem okoli Skadra poveljujeta Man-Not in Said luka. V Skadru straži vsak evropski konzulat 20 vojakov. Trgovine so vse zaprte. Albanci imajo ta načrt: prodirati v treh smereh, proti Skadru, proti Peči (Ipek) in Dibri in te tri točke zavzeti. Turški vojaki albanske narodnosti deizertujejo in se pridružujejo Albancem.
Carigrad, 11. aprila. Za valija in vojaškega poveljnika v Skadru je imenovan Turgut-paša, ki jc včeraj zvečer odpotoval v Skader.
Car grad, 11. aprila. Med velevlast« mi troentente in velevlastmi trozveze se vrše pogajanja, kako albansko vstajo omejiti tako, da se ne bi gibanje razširilo po celem Balkanu. Velevlasti bodo tudi stopile pred Turčijo z zahtevo, da sc garantira avtonomija katoličanov v Albaniji in reformira ondotna uprava.
Rim, 11. aprila. Med Avstrijo in Italijo vlacla glede intervencije v albanskem vprašanju popoln sporazum.
Carigrad, 11. aprila. Zadnja poročila pravijo, da so se Albanci zopet polastili neke važne točke.
VLADARSKI OBISKI.
Rim, 11. aprila. Nemški prestolonaslednik je obvestil kralja Viktorja Emanuela, da ga bosta nemški cesar in cesarica obiskala aprila 1912.
ADVOKAT OBSOJEN ZARADI RAZ*
ŽALITVE VOJAŠTVA.
Reka, 11. aprila. Sodišče je obso« dilo advokata dr. Ferdinanda Kuscher-ja, ki je ob priliki pogreba poslanca Maylenderja z ozirom na častnike, ki so se v sprevodu uvrstili pred advokate, rekel: »Moč se p.....nad pametjo« in »To je čin vojaške prepo-tence«, na 1000 kron globe in sodnij-ske stroške.
»MESTO LJUBEZNI« POGORELO.
Tokio, 11. aprila. Velikansk požar je uničil takozvano »mesto ljubezni«, Yoshiwara, to je predmestje prostitucije, v katerem je nad 6000 zloglasnih žena interniranih. Pogorelo je več sto hiš, oziroma kioskov. 6000 oseb je brez strehe. Nekaj oseb je mrtvih, nekaj ranjenih. Vojaki so rešili vse nesreč-nice. Dočim požar še traja, so se že začela dela, da se »mesto ljubezni« nanovo sezida.
ČUDNI METEORIČNI POJAVI V SICILIJI.
Messina, 11. aprila. Tu so zapazili včeraj veliko svetlobo na nebu, kateri je sledila močna detonacija. Isti pojav so videli in slišali v Cataniji, Palermu in v Reggio di Calabria. Pravijo, da jo to pripisati padcu, oziroma eksploziji velikega bolida.
PARNIK PONESREČIL.
Cadix, 11. aprila. Transatlantski parnik »Alplionso XIII.« se jc pri Vera-kruzu ponesrečil. Moštvo in potnike so rešili; parnik je izgubljen.
Občinski red in občinski volilni red za mesto Ljubljana velja samo 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami«.
Nameravani bombni napad no carjevo palačo v Peierburoti odkril.
Iz Peterburga poročajo, da sc je v zimski palači carja odigral nenavaden skrivnosten dogodek, ki ga pa skušajo oblasti po stari navadi javnosti prikriti. K vratom carske palače sta namreč pred par dnevi prišla dva moža z leseno krsto, češ da je namenjena za nekega umrlega služabnika. Straža jc spustila oba s krsto v palačo brez zapreke, zlasti šo, ker sta pokazala tudi potrebno pismeno dovoljenje, da smeta v palačo. Isti trenutek je prišel mimo tudi neki častnik, ki je bil v službi. Ta še je informiral o celi zadevi ter je istotako neznancema dovolil prost, vstop, ko jo pismeno dovoljenje pregledal. Oba neznanca sta odšia proti oddelku, kjet stanujejo služabniki, kar je opazil častnik, ki jc gledal za njima, da nosita prazno leseno krsto zelo težko. Pustil je takoj oba delavca ustaviti ter jima je ukazal, naj nesetu svoje breme v straž-
no sodo. Namesto odgovora pa sta skušala neznanca uiti ter sta pustila krsto sredi dvorišča v palači. Oba begunca so prijeli, med tem pa so skrivnostno krsto odnesli v stražnico, kjer so jo previdno odprli. Nudil se jim je prizor, ki je vse navzoče skrajno presenetil. V krsti so bile zavite v slamo številne bombe, ki bi zadostovale, da bi se ž njimi pognalo v zrak celo zimsko palačo. Aretovanca zatrjujeta, da sta delavca in nista vedela ničesar, kaj je v krsti, kljub njeni teži. Kakemu namenu naj bi služilo to vtihotapljenje bomb v carsko palačo še ni znano, pač pa so dognali, da v palači ni umrl noben služabnik in tudi ne kaka druga oseba. Tajna policija deluje z vso vnemo, da odkrije ta kom plot._
ANTIKVARJAT KATOLIŠKE BUKVARNE
ima na razpolago:
Denifle, »Luther und Lutherthum in der ersten Entwicklung«. L. 1904.
I. Bd. 1. Abth., mesto 6 K samo 3 K.
I.	Bd., Schlussabtheilung, mesto 7 K 80 v, samo 5 K.
II.	Bd., mesto 8 K 40 v, samo \ K 80 vin.
Erganzungsband II., mesto 4 K 80 vin., samo 2 K 80 v.
»Luther in rutionalistischer und ehristlicher Beleuchtung«, mesto 1 K 44 v, samo 80 v.
Stolz - Schmitt, »Nachtgebet mei-nes Lebens«, 1. 1885, mesto 2 Iv 80 v, samo 1 K 20 v.
Spirago, »Ausgevvahlte Beispiele tum katholisehen Katechismus«, 1. 1902 vez. mesto 3 K 50 v. samo 1 K 80 v.
Wiedermayr, »Erklarung des von Csterreichischen Gesammtepiskopate approbierten Katechismus«, druga izdaja, 1. 1900, vez. mesto 2 K 80 v, samo l K 50 v.
Bobelka, »Religionsunterricht fiir das ersto Schuljahr«, druga popravljena izdaja, 1. 1900, vez. mesto 1 Iv 60 v, samo 1 K.
Bobelka, »Beitrage zum Religions-tmterricht fiir das dritte und vierte Schuljahr«, 1. 1903, vez. mesto 3 K, samo 1 K 60 v.
Mey, »Vollstandige Katechesen fiir die unteren Klassen der katolisehen Volksschule«. Zugleich ein Beitrag zur Katechetik. Mit einem Anhang: Der be-ste Beichtunterricht; 11. popravljena izdaja, 1. 1902j mesto 3 K 60 v, samo 1 K 80 v.
Schmitt, »Anleitung zur Erteilung des Erstkommunikanten - Unterrich-tes«; 11. popravljena izdaja, 1. 1904. vez. mesto 3 K 60 v, samo 1 K 80 v.
Pichler, »Katholische Volksschul-Katechesen«. Fiir die Mittel- und Ober-stufe ein- und zweiklassiger und fiir die Mittelstufe mebrklassiVpv Schulen; 2. popravljena iždaja, 1. 1906, štiri deli vezani v eno knjigo mesto 6 K 90 v, samo 3 K 50 v.
Meteorologično poročilo.
ViSIna n. moriem 3(lfv2 m. sred ?račn> tlak 73fvU mm
L.c opazovanja
Slanic biro-meira
» mm
tO 9 zveč 7. ziutr 2. pop
11
731 1
734 1 734 1
tempt-ratura
po Celzliu
Veirov
N«bo
lil
30 20 103
si. sever 1 sk. jasno brezvetr det. obt. 0 0 sr vzh. i jasno ;
Srednia včiraišma temo 3 0 nor n 8 7
Pristna le sto znamko — ribičem — Kot garancijskim znakom SCOTT -ovega ravnanja.
Uko imate deklice ali deCke
ki doraščajo, dajte jim brez odlašanja Scott-ovo emulzijo. Opazili bodete kmalu, da izgubljajo slabost in da niso samo čvrsti, ampak tudi živahni in veseli. V Scott-ovi emulziji se nahajajoče in najbolj učinkujoče ribje olje je prosto zoprnega okusa in zelo lahko prebavno, pridobitev, ki jo je pripisovati posebnemu načinu Scott-ovega pripravljanja. Pa še več;
fcott-oua emulzijo
je, kakor potrjujejo zdravniki in bolniki, bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. F.n poskus Vas bode gotovo zadovoljil.	3109
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Ucctioi
poštenih staršev sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. — Ivan Vidmar, Črnivrh nad Idrijo. 1161
•j.	1190
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, rla. je naš dobri oče, oziroma stari oče in tast, gospod
Fran Pezdir
hi vil čevllurskl mo|stcr
v pondeljek, dne 10. t, m. ob 3. uri popoldne, po dolgem, mučnem trpljenju v starosti 74 let mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v sredo, dne 12. aprila ob pol 5. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Preblagemu pokojniku bodi pobožen spomin!
Ljubljana, 11. aprila 1911. Aleksander Gfttzl, podobar in po-zlatar, zet; Fani Gfitzl, roj. Pezdir, hči; Sandi, Slavko, Tinka, Mirko, Sllvica, vnuki.
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega ljubega
Dragotina
izrazili sožalje, ki so mu v zadnji pozdrav poslali krasno vence in šopke in ki so ga v izredno velikem številu spremili k večnemu počitku, izrekamo, globoko ginjeni, svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo slavn. učiteljskemu zboru I. drž. g mnazije in bivšim sošolcem diagega pokojnika za darovana krasna venca, imenovanemu zavodu za polnošte-vilno udeležbo in gospodom pevcem za ganljive žalostinke.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1911.
Rodbine: Andrej Senekovič, dr. Bogumil Senekovič in Adam Jos. Kosin.
		■ j v.', ■	v	. V>G				t
								
Tužnim srcetn javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod
Fran Dermastja
posestnik in gostilničar
danes popoldne ob 5. uri v 56. letu svoje starosti po kratki, mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče mirno v Gospodu zaspnl.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 13. aprila ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na ježici št. 12 na ondotno pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji cerkvi. Predragega pokojnika priporočamo v blag spornim iu molitev.
Ježica, dne 10. aprila 1911.
Modni salon Just -Maschke
- Ljubljana, Židovska ulica št. 3 -
Priporoča velecenjenim damam svojo bogato zalogo krasnih klobukov, modelov za dame in deklice. Čepice in razni nakit za klobuk«.
Popravila se sprejemajo.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
£
Cene brezkonknrenčne.
Ustanovljen 1856.
Ustanovljen 1856.
I
Vinotoč
Mestni trg štev. 13,
priporoča za praznike svoja
dobra namizna vina
Liter po 88, 96 vinarjev in K P28.

1183
Vsak dan svež
110?
priporoča
slaščičarna P. Kimisch, Ljubljana.
Sprejme sc dobro izurjena
prodajalka
mešanega blaga na Koroškem v dvojezičnem kraju. Naslov pri upravn. ,,Slovenca". 1072
RAZPIS.
Za gradnjo prosekfure in povečanje poslopja za očibolne ter porodnišnice v deželni bolnici v Ljubljani
bo deželni odbor oddal potom javne ponudbene obravnave sledeče
dela in dobave in sicer:
težaška iti zidarska dela, proračunjena	na okroglo 80.000 K
betonska „ „	26.000 „
tesarska „ „	13.000 „
krovska „ „	2.500 „
kleparska ,, B	„	„ 5.000 „
dobavo železnih nosilcev, proračunjeno „	„	9.000 „
mizarska dela proračunjena	„	„ 17.500 „
kovaška „	„	5.000 ,
steklarska „	„	2.000 ,
slikarska „	„	500 ,
pleskarska „ „	„	„ 6.000 „
vodovodna „	„	6.500 „
Ponudbe morajo biti zapečatene, kolkovane s kolkom za eno krono
in na ovitku imeti napis: »Ponudba za prevzetje.......del (odnosno
za dobavo.....) pri razširjalnih gradnjali deželne bolnice v Ljubljani."
Sprejema jih deželni odbor
do 25. aprila 1.1. ob 12. uri opoldne. Deželni odbor si izrecno pridržuje pravico, da izbere ponudnika nc glede na višino ponudbe, oziroma po sprevidu razpiše novo ponudbeno razpravo.
Vsa podrobna na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanašajoča se določila, popise in izkaze o posameznih delih ter načrte si morejo inte-resentje ogledati med navadnimi uradnimi urami v deželnem stavbnem uradu, deželni dvorec II. nadstropje, odnosno nabaviti si jih proti povračilu tiskovnih stroškov.	nor,
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 11. aprila 1911.
Št. 227/ pr.
1189
® IB
snjd.
V deželni bolnici v Ljubljani je izpraznjena služba primarija z letno plačo 3200 K, z aktivitetno doklado 966 K ter s pravico do šest petletnic po 200 K.
Prosilci za to službo predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o strokovnem vsposobljenju in zlasti o dosedanjem praktičnem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika v qovoru in pisavi opremljene prošnje
do 15. maja 1911
podpisanemu deželnemu odboru.
Peželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 10. aprila 1911.
i po nTTRi ceni
Spominjajte se pri vseh prire-litvaii, pri vseh veselih in žalostnih logodkih »Slovenske Straže"!
Kurzi efektov in menjic.
dne 10. aprila 1911.
Skupna 4% konv, renta, maj—no-		
vember ............	92-95	
Skupna 4°/o konv. renta, januvar		
—julij..........	92-95	
Skupna 4-2"/0 papirna renta, fe-		
bruar—avgust ........	96-45	
Skupna 4-2°/., srebrna renta, april		
—oktober ........	96-45	
Avstrijska zlata renta ...	115-60	
Avstrijska kronska renta 4o/0 . .	92-95	
Avstrijska investic renta 3»/2% •	82-—	
Ogrska zlata renta 4% ....	111-45	
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	91-55	
Ogrska investicijska renta 3 Vj %	80-35	
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-28	
Kreditne delnice.......	655-10	
London vista........	239-80	
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-25	
	23-46	
20 frankov......	-•19	
Italijanski bankovci.....	94-60	
Rublji...........	2-53'U	
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Otvoritev pasarske obrti!
Slavnim cerkvenim preilstojništvom uilano naznanjam, da sem otvoril svojo novo in dobro urejeno
nico za cerkveno oroaie ti
v Ljubljani, na Poljanski cesti 10
v kateri bodem izdeloval vsa v pasarsko obrt spadajoča dela, kakor monštranee, kelihe, ciborije, lestence, svetnike itd., v strogo pravilnem slogu.	1064
Sprejemal bodem tudi vsakovrstna po-pravila ter jih izvrševal kar najsolidncje.
Izkušnje, ki sem si jih pridobil tekom večletnega delovanja pri tu- in inozemskih tvrdkah prve vrste, so mi porok, da mi bode mogoče postreči prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim pred-stojništvom v vseh ozirili najzanesljiveje, zato se priporočam za vsa nova naročila, in popravila. Z vsem spoštovanjem
Filip Tratnik, pasar
Ljubljana, Poljanska cesta št. 10.
II	II I	II^SSSggBSSiSSaejjj)
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočano ■
črno Dalmatinsko vino	Blf
najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.

na prodaj poleg pokopališča svetega Križa.	»so
Več se poizve pri kamnoseku Kunaverju istotam.
Damski in dekliški slamniki
f?
se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno! 1048 to
. Mafi, modna trgovina»ijMpi, nasproti stavne pošle.
n
• 9
(142
pri vseh izgotovljenih oblekah za gospode in dečke ter konfekcijah za dame in deklice.
751
so nedosežne glede oblike,
Ljubljana, Dvorni trg .št. 3.	izvršitve in cene.
Telefon št. 291.
Pajmir Feigel: P©! lltVdi VipaVCS
8". 8 i/2 pole. Cena Vezani knjigi K 2-60, broširani V^ 1-80.
fa knjiga obsega 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek ,Gaudeamus igitur" prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja; „Uredniške tajnosti" odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek „HoIraes in njegova smrt" je naperjen zoper različne detektivske .'omane; oddelek ,,Iz četrte dimenzije" se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev.
Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si „Pol litra Vipavca"
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani,
založna knjigarna.	1174 9
Dobivajo se v največji izberi	994 5
Mubliana ODI HODEN llfl" MuMpna
Pngačarjev trg št. 3
Pogafiariev trg št. 3
Vsa £jubljana govori o tem, da je	
j t arol J 1	aninšek-ova
	pražena kava
	najboljša ! ! ! !
t« s	
Tzdajateli: Dr. Ionacij Klinik.
U	1162'
STEFHN NHGY
# 0
trgovina z zeleznino in kuhinjsko opravo
priporoča svojo veliko zalogo železa, šln, cementa, žlčnate ograje, bodeče žice, štukatur, strešni klej, samokolnice, cinkaste in po-cinkaste ploščevine, brane in pluge, železne blagajne 1. t. d.
Posebni oddelek za hišno in knhinjsko opravo. - Morska trava (afrik), žima, peresa za žimnice, železne postelje, vsake vrste štedilniki, tehtnice, dalje nagrobni križi in železniške Šine i. t. d.
Št. 5535.
Razpis.
Za zgradbo zajetja in rezervarja v vasi Osojnik, občina Semič, okra) Črnomelj na 4000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo enotnih cen
proračuna naj se predlože
do 29. aprila 1.1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do« poslati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe rezervarja v vasi Osojnik".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu oroti odškodnini 1 Iv 80 v.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 4. aprila 1911.
1149
Velika mednarodna
RRZSTRVR SLIK
DVORRMR HOTELA „UMI0M"
Krasna zbirka
200 izvirnih slik
modernih mojstrov.
Prof. Fr. pl. D^fregger, prof. Gabr. pl. Maje, prof. J Hamza, prof. Hugon Kauffmann, prof. E. Barbarino, prof. E. Gaisser, G. Zatzka, fl. Kauf-mann, Scheuerer, K. Wagner, prof. J.Thoma, prof. Flockenhaus itd.
ki so vse razstavljene za prodajo.
Vstopnina za osebo 30 vinarjev, dijaki plačajo polovico. Ceniki sc dobe pri blagajni.	RRVMRTELJSTVO.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«
Odgovorni urednik: Ivan fttefe.