219. številka
Ljubljana, v soboto 25. septembra.
XIX. leto, 1886.
»haj a vsak dan sveAer, tzimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejetoan za u v s t r»j s k n-o ger a k e deželi- ftta v ne teto IS ><ld., za pol leta M j»ld., za četrt leta 4 #ld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za • se leto 13 ^.n . za • .-tri leta I jrld. 30 kr.  /.:» jedi n nutsec 1 tfld. 10 Rr. Za pošiljanje na dom raćuca se po
10 kr. za ui.-scc, po 30 kr. z* ćetrt leta. — Z* tuje dežele toliko več. knnor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po •  kr., če se oznanilo jedi«nkrat tiska, po 5 kr., če «e dvakrat, in po 4 kr. čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s   ne vračajo. Uredništvo in u pr a v n i št v o je v Rudolfa Kirhiša bili, .Gledališka stolbi *. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozoanila, t. j. vse »dumnatrativne stvari.
________:_____________'    jI___!___
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa" 10 kr. na mesec 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   ,,  40 „
g^F" Naročil je se lahko z vsakim dnevom, a h krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. U&ravni&tvo „Slov. Snroda *.
Slovenci in Taaffejeva vlada.
ni.
—o.— Državni poslanci slovenskega naroda že sedem let glasujejo za sedanjo, Tuaffejevo vlado. Dovoljujejo jej vsakoletne kredite, žrtvovali so zanjo ogromne svote na račun slovenskih davkovcev. Ne najmočneji, toda najgotoveji steber sedanjega kabineta je bila naša delegacija in če je parkrat kabineta življenje obviselo na jednej niti, tista nit je bila gotovo naša delegacija! Še v letošnjem zborovanji je nek slovenski poslanec tako za ininistersko predlogo govoril, da so je preveč zdelo eelo ministrom! No, tako govorjenje, tako žrtvovanje, tako postopanje naših poslancev utegne goditi se v dobrih namenih za naš narodni progiam, ker še smo uverjeni, da vsaj večina njih bavi se v državnem zboru s politiko za slovenski narod, ne pa z golo politiko za vlado, oziroma za se.   Recimo torej, da
so slovenski poslanci podpirali tako neplaŠljivo grofa Taaffeja, ker so tako podpirati hoteli njegov program in pridobiti skuhali zvrševanje tega programa v slovenskih pokrajinah!
Ali kakšen sad je obrodilo tako dobrohotno postopauje naših zastopnikov? Odgovor na to smo ze dali. Videli smo, da se ni za slovenstvo skoro nič pridobilo, videli smo še več, da se je dvema tretjinama Slovencev poslubšalo stanje, ker se je na Štajerskem, Koroškem in Primorskem k oficijal-nej germaniz; ciji pridružila neotieijalna, jako srdita geraianizacija, katere pred sedmini leti ni bilo! A kako je to mogoče bilo za vlade Taaffejeve, za vlade, katere nastop, kutere eksistencija je bila in je opravičena s programom, da bode odsihmal zvr-Ševana jednakopravnost vsem in da ne bode nobena narodnost „na steno pritiskana" ? To je bilo mogoče tako, ker je bilo novemu programu usojeno, da ostane na papirji, in ker se je mislilo, du Slovani, kadar bodo „vladali", ne bodo pomislili, kako se vlada, kako so vladani! Potem je bilo to mogoče zategadelj, ker državnozborska desnica, osobito njena slovanska večina, v i s t i n i ni pomislila, kako se za Slovane še zmirom vlada, iu je v istini pod pirata vlado tudi poslej, ko je že očitno in jasno bilo, da se nam nečejo odpraviti stare krivice!
Sedemletnega greha pade velik del tudi na narodne zastopnike, in tega grehu nasledke, ki zu -lijo slovenski narod, zakrivili so nemalo isti poslanci slovenskega naroda! Morebiti ne bilo v njih moči, preprečiti samosvojo, protislovensko hojo Taaf fejeve vlade, a grenko pri tem je to, da smo svoje zastopnike videli, spremljajoče vladno hojo! Njih krivila tiči v tem, da se je že prva leta videlo, kako se nič ne mis i in neče /boljšati za Slovence, kako se voz misli pehati po starem tiru naprej, a so oni pri tem križem roke držali in pravičnih „ teženj", ki jih narod slovenski ima, ministerstvu neso predložili kot „terjatev", tacih terjatev, da se izpolniti morajo v določenem času, če se hoče še naprej računati na vladno pristaštvo slovenskih poslancev! Ko se je videlo, da se ne izpolni, kar se je želja iu zahtev povedalo v prvih državnih zbo-vanjih nove dobe, tedaj  je bil čas, drugače sto-
piti na noge, ne pa začeti — Čakati in molčati Marsikoga v domovini, bistro opazujočega, se je Še v prvih letih pesimizem polastil, ker videl je znamenja in sledove „nove" politike, če menj na Kranjskem, pa gotovo temveč drugod po Slovenskem. Z Dunaja pa se nam je optimizem naznanjal, če ne z dopisovanjem, pa z molčanjem! Naša gospoda poslanci so redoma pozabljali, kaj je v domovini zgodilo se od zadnje budgetne debate, pa v nove bud-getne razprave so stopali, kakor bi vsaka bila prva pod Taaffejevim ministerstvom! Će so naši poslanci govorili o našdi zahtevah, o katerih so že poprej nemalo vsako leto govorili, katere pa ao ostale popolnem prezrte, to jim je bil glas vedno isti mehki, najmečji glas, kakor tla so se vsi iz molitvenih knjig nemščine učili ! S tem bila je tesno združena podpora, ki so jo vsekdar tako gotovo vladi dali, kakor da bi imeli rubežen davkovnega eksekutorja za petami! Prilik, pokazati vladi moža, se ni rnan-kalo, a porabili so naši možje le vlani jedno, pa tisto tako polovičarsko nerodno, da bi bilo bolje, če bi tudi tisto izpustili! Tako prebili so nam naši zastopniki prvo šestletno dobo, v katerej imeli so nasproti vladi tako moč, da so lahko — proti vladi odločili! In tudi v sedmem letu neso bili nič bolji! Ali potem ni prava naša trditev, da so so-krivi sedanje naše mizerije, ker so bili premalo odločni proti vladi, potem, ko bi se bili lahko prepričali, da nam časov /boljšati neče/
OBobito pa je v sedmih teh letih pokazalo se, da Tallffejevo vlado podpirati neso poklicani bili izvenkranjski poslanci slovenskega naroda. Za njihov narod se je politično trpljenje tačas le pomnožilo ! Dve tretjini Slovencev zastopajo, a menj jih je, kakor kranjskih poslancev. Baš zato naslanjali so se na kranjske kolege in zavoljo teh, pa zavoljo Slovencev na Kranjskem, katerim je nekaj milših zvezdic posijalo, podpirali so odločno neprijazno jim vlado, dovoljevali brez koncesij davke svojih volil-cev. Zastopniki večjega dela so ravnali se po politiki zastopnikov manjšega dela. Toda, kaka je bila ta politika? Je-li bila slovenska, je-1 i ozirala sena popolno nedostatnost jednakopravnosti, vsled katere hirata dve tretjini slovenskega življa še se-
LISTEK.
Brata steklarja.
Čefiki spisala G. Preissova, preložil Franjo T. (Dalje.)
Matej je je pel živo, nekako otožno in Jošku se hipoma zazdi, ko ga boječe opazuje, da poje to pesnico bratovo srce. Strese se, kakor bi ga smrt objela, a brezskrbna mladost ga potešuje:
„— — Ali kako bi mi hotel brat očitati s
pesnico, saj  sem jo začel sam žvižgati--In
pri mojej veri on na Miciko še ne misli ne —" odganjal si je mučilno slutnjo. »Jaz norec se ne bi smel tako bati!"
Mej tem ujame na dvoru sluga Franico in vzeme jej polj ubij ej. Ona se začne hudovati in Matej se jima je moral prisrčno smejati.
Jošku se odvali kamen od srca. Zdaj vidi, da ni nameraval Matej nič z ono pesnico, inače se ne bi mogel tako veselo smejati. — —
In ravno zdaj se mu približa Micika na jedno
stopinjo in brat je šel za dvojico na dvoru--
zdaj jej hoče povedati — zdaj!
Urno se k njej nagne, močno stisne nji roki in s tresočim glasom jej pravi na uho.
„— — Micika — če me imaš kaj rada, pridi o polunoči tja k lipi. Bodeva se kaj pogovorila. —"
In v hipu se napravi, kakor bi nič ne bilo in čaka z utripajočim srcem odgovora.
Micika pa ni pregovoriti ne more. Dobro, da se ne more videti njeuo obličje, kako je zarudela in kako čudno se jej leakečejo oči! Kaj je treba blizu stoječemu Mateju in hlapcu in Franici, ki so že prišli nazaj, vedeti, kaj se godi v nje srci! Joško bo še tako danes izvedel. Zato ne odgovori nič, saj si tako lahko misli! Roki sta se jej omahnili po tako nepričakovanej veselej objavi, in v glavi se jej je zavrtelo od same sivče. Ko se zave, vošči tiho : »Lahko noč!" in odbeži.
„Počakaj Micika!" kliče Franica za njo. „Ali me boš samo tukaj pustila?"
„Moram že tudi jaz iti,u obrne se na to k mladeničema. Lahko noč! Naj se vama sauja kaj lepega pri nas!"
Ko so deklici in sluga odšli, podasta se brata v čumnato pri hlevu, kjer sta imela na zemlji pripravljeno slamo za ležišče. Matej se uleže na posteljo, dene roko pod glavo in reče:
„Tako sem se danes uznojil, pa le nisem celo nič zaspan."
Joško ne odgovori. Na vrata stoji naslonjen in zamišljeno trga slamnato bilko. Bratove besede je preslišal. —
ČJrez nekaj časa se Matej naglo dvigne in sede na prag k bratovim nogam. — Luna je bila polna in obsevala je jasno celi dvor. Matej se ozre okoli, pogleda na nebo in pravi počasi:
Tako lep večer je, da se mi oči nečejo zatis-niti. Lej gori na nebu one čiste oblačke! Drugi pluje za drugim, mej njimi pa raztrošene zvezdičke. Ko človek opazuje vse to, izpoznava Še le, kako je napravil Bog vse krasno!"
Joško še vedno v misli utopljen, znova ni čul, kaj pravi brat; njegova duša se peča z drugimi rečmi, nego je nebo z oblački in raztrošenimi zvez-dičkami. Zahvaljuje se Bogu, da mu je obvaroval Micikino srce. Tako lahko bi mu jo vzel kdo drugi; — toliko ljudij prihaja na leto sem, a vendar je čakala na njega. O srečna ura, ko mu bode mogoče, za to se jej zahvaliti! Da bi že bilo polunoči!
„Zakaj pa še ne greš spat V" vpraša brata, ko se spominja skrivnega shoda, kajti ne bi mu bilo ljubo, da bi brat to zvedel. Zjutraj mu še le vse razodene.
(Daljo prth )
daj? Žalibog ni bila, bila je le kranjska! Konsta-tovati moramo to veliko politično hibo naše delegacije, ne da bi hoteli reči, da je tega kriv nedosta-tek slovenske zavesti v poslancih = Slovencih, marveč slovensko solidarnost naše delegacije zavira in duši tuji element v njej. A ne mislimo tu na barona Goedla in kneza VVindischgratza. Tudi bi ne mislili na tretjega, na grofa Hohenvvarta, — a on ima visoko dostojanstvo, irna veliko politično slavo, on je vodja svojega kluba, \ katerem so tudi razen jeduega vsi slovenski poslanci, in vse to tlela, da se kranjski poslanci in za njimi ostali slovenski poslanci brez odloka ekscelence najmanj tedaj kam premaknejo, kadar bi imeli složno postopati, osobito, če naj stopinja velja le za izven kranjski del slovenstva. Sedaj pa poskusite in postavite pred svojega poslanca, grofa Hohenvvarta, slovensko vprašanje ! To vam bode risal satire I On ni mož, ki bi veliko drugače mislil o Slovencih kot narodu, kakor misli grof Taarfe, ali je mislil baron Conrad, to je grof Hohenvvart, poslanec slovenskega središča, že večkrat pokazal, najbolj pa s tem, da navzlic svo jej velikosti, navzlic tesnej zvezi, katero z minister-skim predsednikom goji, za Slovence ni ničesar iz-posloval. Njemu narodna vprašanja S ovencev ne gredo v sklad in velika ovira je to za nas, da se preveč vanj ozirajo kranjski poslanci, namestu da bi samostojno postopali, osobito, kadar je treba priti na pomoč tovarišem, ki zastopajo dve tretjini zatiranega, istega naroda. Tako je bilo mogoče in je mogoče, da je bila vlada še veliko manj prisiljena, storiti kaj za izvenkranjske Slovence, nego-li je storila za Slovence na Kranjskem !
Ali odstavimo očitanja iu upajmo, da bode vsaj po sedmih letih poslance slovenskega naroda začelo voditi spoznanje, da tako pač ne more dalje iti — s podporo Slovencev! Če drugi teden znova nastopijo najčastnišo narodno službo, naj, prestopi vši prag državnozborske palače, ne izpustijo iz spomina, da je bila sedemletna doba prepolna prevar in izgubljenega upanja, da je v najnovejšem času druga za drugo bila po našem razbole-lem lici! Naši poslanci imeli so pred kratkim posvetovanje v središči Slovenije iu mi se nadejati hočemo, da je ukreneno „soglasje" — soglasje v odločnosti iu pripomočkih, ki bodo tudi najskrajnejši, da dobimo svoje pravice, ali pa da nehamo živeti v poli-tičnej blodnji, ki nas je dovolj mučila — sedem dolgih let! Mi hočemo tudi upati, da so konečno v odločnosti uasproti sedanjej vladi soglasni vsi zastopniki slovenskega naroda, ker ta ima soglasne zahteve in hoče, da mu jih zastopa vsak, kdor je od njega mandat vzel. Kdor pa se temu mandatu izneveri, nam je političen renegat in bode sojen prej ali slej !
Iz obrtniških krogov.
Iz Ljubljane. [Izv. dop.j —*— Ni mi znano, koliko da se naši poslanci ozirajo na časnikarske pojave, — mej volile i prevladuje celo misel, da prav nič, in to slednje utegne biti istina, kajti tudi naši poslanci se časnikov malo poslužujejo. O zadnjem sestanku, pri katerem so bili navzoči državni in deželni poslanci, poročal se je v časnikih le ta faktum, s pristavkom, da so vsi jedini glede bodočega postopanja! Da po tej suhi izjavi nikomur, naj ima tudi tako dolg nos, kakor kak Abrahamov potomec, ni mogoče slutiti le mrvice o nazorih omenjenega sestanka, je gotovo. Tako silno zapeti neso niti diplomati in ložje je poizvedeti kaj iz one delavnice, kjer mojstruje slavni Bismarck, nego od naših poslancev. Pa bodi si! Morebiti da imajo naši poslanci tehtne razloge, da molče in morda nas presenetijo z energičnim delovanjem ?!
Obžalovanja vredno je sicer, in to smemo javno naglašati, da nam volilcem glavnega mesta ni niti toliko prilike, da bi stopili v kako dotiko s svoj im poslancem, kakor volilcem po deželi. In vender imamo ne le v narodnem, marveč tudi v gospodarskem oziru toliko važnih in opravičenih teženj, da bi bilo jako potrebno, naštevati jih našemu zastopniku. Vsak narod ima sicer zastop, kakeršnega zasluži, mi pa pač ne vemo, s čim smo se pregrešili.
Naj torej ostali zastopniki dežele blagovoljno vsprejmo nastopne vrstice in naj store kaj, če njim je mogoče.
O narodni stnih potrebah so pač dosta poučeni: manj pa se pečajo z gospodarskimi.
Ne bodem naglašal v novic vsega, kar želijo naši obrtniki in delavci, kajti objavili smo že če-stokrat svoje težnje.
Mislim jih pa v novic opozoiiti na one is-j a ve iz obrtniških krftgov, ki se tičejo last nega dela naših poslancev — obrtne postave! Pretekla so že leta in niti jetrne obrtne zadruge ni še v življenji. Osnovali so se sicer odbori, a s tem storjeno je vse. Naprej ne gre! To mora vender imeti svoj uzrok. Postave ni moč izpeljati, to nesmo le teoretično dokazali, marveč to nam kaže sedaj tudi že večletna praksa. Onim člankom v „Slov. Narodu" „Iz obrtniških krogov" nemarno prav nič več dostavljati in le to še jedenkrat poudarjamo, da zadrug toliko časa ne bode mogoče dejansko ustanoviti, dokler bode po dostavku § 126. vlada terjala, da se predlagajo pravila za vse štire oddelke zadruge ob jednem. Ko bi bilo dopuščeno, ustanovljati oddelek za oddelkom pričenši z moj-sterskim oddelkom, trditi smemo, da bi bile v Ljubljani že vse zadruge ustanovljene. Vse na jedenkrat pa presega naše moči, deloma tudi naše potrebe!
Če imajo nekateri obrti že dobro urejene podporne blagajne, ki vestno in pravilno izpolnuiejo svoje dolžnosti, čemu jih siliti k ustanovljenju nove podporne blagajne, kije ne potrebujejo? Čemu ovirati ustanovljenje mojsterske zadruge, zato ker imajo pomočniki že svojo lastno bolnišno blagajno? Prin-cipijalna obveza zadruge, da ima skrbeti, da bode sleherni pomočnik upisan v kako bolnišno blagajno, kojih imamo na izobilje, — zadostovala bi gotovo vsem; in tako v aj omogočila osnovanje zadrug. Silni kontrast kaže se nam v naglic:, s katero se je obrtna postava sklepala, in v počasnosti, kako se izvršuje. Če naši poslanci nečejo popustiti sami svojega dela, če nečejo pokazati, da je vse njih delo bilo piškavo, preiščejo naj uzroke tega neuspeha, popravijo naj stvar tako, da bode postavo, ki ima dober in koristen namen, koje smoter je, obrtu ohraniti zadnji živelj, vsaj mogoče dejansko oživiti. Če se prav zdi ko.mu, da so to malenkosti v primeri z drugimi važnimi državnimi in priličnimi vprašanji, ki vznemirjajo duhove, ostane naj jim skrb za gmotni napredek naroda vedno pred očmi. Ta skrb ne pojavlja se v bleste čili delih, ne v slavnih govorih, pač pa v nepre s t a n e m m i r n e m d e I u !
Za liberalne vlade se ni jemalo ozira na živo tarenje  producentov;   veliki   kapital   pogoltnil je prislužek   marljivih   rok.   Spodjedal je  kakor črv deblo obrtništva in rokodelstva, združujoč v svojih rokah vse stroke obrtnosti! Podjarmil je reveža in napravil si ga svojim sužnjem, ki mu je posredno in neposredno polnil žepe.   To vse je naša takozvana konservativna večina sama poudarjala, trdeč, da hoče premeniti red,  ki vodi državo naravnost, v pogubo.   Koliko je pa dejansko storjenega ? Kje pa je čuti kaj onega zdravega konserva-tizma, ki bi imel varovati pravice revežev? Ne bo-demo trdili, da se ni ničesar sklenilo, a vprašamo, koliko se je izvršilo? Napravite bilanco socijalne reforme glede njenih uspehov, iu izprevideli bodete, da gre stvar naprej, kakor je šla; — da imajo vse zatvornice luknje — da Bog pomagaj! Ne preostaja nam mnogo časa več, mogočni politični prevrat popiha vaše delo iz sveta, da ne bode niti sluha več o njem. Stan pa, ki ima biti najtrdnejša  podpora sedanje večine zaradi neodvisnosti svoje, izgubljen   ne  bode le  zase,  marveč tudi za va^!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 25. septembra.
Vse kaže, da se prijateljstvo mej Poljaki in i/vlii bliža koncu. Poljaki ne morejo Cehom odpustiti, da simpatizujejo z Rusijo. Poljski listi pri vsaki priliki napadajo Čehe. Tako piše „Dzien-nik Polski", da so Čehi ob poslednjih dogodkih v Bolgariji globoko žalili najsvetejša čuvstva Poljakov in postopali v nasprotji najvitalnejšim interesom države. „ Politik" sicer priporoča, da bi Čehi in Poljaki vzajemno postopali, toda Poljaki ne morejo za-treti bojazni, da bodo Čehi pri bližnjej priložnosti s svojimi čudnimi simpatijami za carja, jih zopet žalili. S Poljaki se je pač teško sporazumeti, če je njih najsvetejše čuvstvo sovraštvo do Rusije.
Ogerskl državni zbor bode zboroval do konca oktobra, potem se pa snideta delegaciji, ki bodeta zborovali štiri tedne. Ko končata delegaciji zborovanje, snide se zopet ogerski državni zbor. Ali bode po sklepu delegacij v Avstriji takoj državni
zbor nadaljeval zborovanje, ali se pa poprej snidejo deželni zbori, se še ne ve.
V nanje (li/«nc.
Ker se iedai baš mnogo pretresuje vrednost iiv«ttrijwko<ii4'iiiškc zveze, je pomenljivo, kaj piše o tem „Nemzet". Ta vladni list trdi, da se bode avstrijsko-nemška zveza ohranila, četudi jo napadajo ljudje, ki vso to stvar pretresu jejo le z lokalnega in strankarskega stališča. Nekateri trdijo, da nas zveza z Nemčijo jako ovira in da nam ne daje takih koristi j, ki bi bile primerne žrtvam, ki jih nam naklada. Kdor kaj tacega trdi, moral je pozabiti dogodke 1877. in 1878. leta. Zveza, ki je tedaj prisilila zmagovalca, da se je odrekel plodovom svoje zmage, je tudi dosti močna, da bode sedaj varovala vzajemne in specijalne koristi njenih udele-žiteljev. Nobene zveze ni brez žrtve. Oni, ki mislijo, da so Žrtve prevelike, naj pomislijo, da se razmere lahko v kratkem tako zasučejo, da bode Nemčija morala za naše specijalne korist: iti v boj. Knez Bismarck dobro ve, da je orijent pozorišče bojev, kateiih upliv bolj čutijo na Dunaj i in v Berolinu, kakor pa v Carigradu.
Sedaj že ni skoro nobene dvojbe, da Rusi pridobe upliv v Bolgariji. V Berolinu so popolnem prepričani, da Rusi pridobe prejšnjo veljavo na Balkanu. Nemški ofidjozi sedaj na vso moč dokazujejo, da bi ne bila nikaka nevarnost za Evropo, zlasti pa za Avstrijo ne, ko bi zopet bil ruski upliv odločilen v Sofiji, ter bi ruski častniki zopet prišli v Bolgarijo. Pred Plovdivskim prevratom so bili tudi ruski častniki v Bolgariji, ne da bi se bil kdo spodtikal nad tem. Sedanje bolgarsko regenstvo tudi ni tako sovražno Rusiji, kakor bi si kdo mislU. Stambulov suin se je izjavil proti dopisniku „Novosti j", da bodo Bolgari radi volili vojvodo Oluen-hurškega knezom, ako ga bodo Rusi predlagali. Vojvoda Oldenburški jo bogatin in bode lahko dostojno reprezentoval Bolgarijo.
Lista združene *rl»Mlč.e opozicije »Objek" in „Ustavnost" hudo napadata Avstrijo, da hoče ovirati obnovljenje ruskega upliva v Bolgariji. Srbija si more ravno tako kakor Bolgarija le pod ruskim pokroviteljstvom ohraniti nezavisnost in se ubraniti avstrijskega nasi stva.
ItiiNko pravosodno ministerstvo odpošlje v kratkem v Vaišavo komisijo, ki bode pregledovala tamošnje sodnijske urade in storila vse potrebno, da se pri sodni;ao na Poljskem uvede ruski uradni jezik. — Ker se je v Bobari bati izgredov, ko sta se sprla emir in njegov brat, iu ni nemogoče, da bi se angleškim ščuvanjem celo posrečilo odpraviti Ru-Bom prijaznega vladarja, svetujejo ruski listi vladi, da naj si popolnem prisvoji Bohuvo, da Augleži ne Indo morfli tam več intrigovati proti Rusom.
Povedali smo že, da Turčiji* zbira vojake na vzhodnoruinelijskej ineji. Angleži jej celo svetujejo, da bi zasela Vzhodno Rumelijo. Te dni je v Carigrad prišel vojvoda Edinburški i u je bil nenavadno slovesno vsprejet. Zategadelj se že boje v Peterburgu, da morda angleški upliv v Carigradu izpodrine ruskega. Nekateri ruski listi svetujejo vladi, naj takoj začne vojno s Turčijo v Evropi in v Aziji, ko bi njene čete zasule Vzhodno liumeiijo, kar bi bilo proti Berolinskemu dogovoru. „St. Peterburg« skija Vjedomosti" pa svetujejo, da naj Rusi takoj posedejo kake kraje ob Bosporu, ko bi Turki dovolili angleškim vojnim ladijam prehod skozi Dav-danelle.
Londonski listi so prepričani, da Anglija namerava kako akcijo, ako bode Rusija kaj storila, kar se ne strinja z mejuarodninii dogovori. Tako tolmačijo poslednjo izjavo lorda Churchilla v parlamentu. O kakih vojnih pripravah pa ni nič čuti, in zategadelj ue sme soditi, da se bodo Angleži zadovoljili nazadnje vendar le samo s kakim papirnatim protestom.
Dopisi.
0<1 Save 24. septembra. [Izv. dop.| Kaj lepo so se glasile vesti o narodnem prebujenji po slovenskih mestih in trgih — še do nedavnega časa; a zadnji čas so skoro povsem potihnili taki glasovi, v znamenje, da na narodnem poli i ni vse tako, kot bi moralo biti. Kaj je temu krivo? Največ pač lastna malomarnost, katera ne dopušča, da bi se duh povzdigoval nad vsakdanje potrebe. Od todi to pojemanje narodne naudušenosti, to prepuščanje narodnih koristij tujcu — Nemcu. Povsod, kamor koli se ozremo, najdemo jednako malobrižnost za najsvetejše težnje slovenskega naroda; v krajih, od koder se je še pred nedavnim časom mogočno razlegal glas narodnjaštva, udaja se slovenska inteligenca prijetnemu „far niente", a vsled tega šopirijo se tujci čedalje bolj, in ne bode dolgo, ko bodo zavzemali vsa ona mesta, katera so si narodnjaki priborili z največjim trudom in naporom. Le poglejmo v socijalno življenje kakega večjega slovenskega kraja, sosebno mesteca ali trga. Kako veselo življenje se je razlegalo po čitalniških ali bralnega društva sobanah — in zdaj ? Komaj da se jih zbere
'^ptgT Dalje v prilogi, "^f
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 219. 25. septembra 1886
dvojica alii trojica, in še ti so razni elementi nas protncga mišljenju. Že so začeli naši nasprotniki mogočno dvigati svoje glave, že imajo važno besedo pri veselicah in shodih, tudi se že poganjajo za častna mesta — in ne bode dolgo, prišli bodo na krmilo, in pred se laskajoči, pokazali bodo svojo pravo barvo, in še predno se bodo narodnjaki zavedli, izpodrinil jih bode tujec.
To je slika denaštijega stanja slovenstva po deželi — in če pojde tako še nekaj časa naprej, izgubili bodemo popolnem tla pod seboj. Zato pa se treba z nova vzdramiti, pokazati treba, du smo še gospodarji na lastni zemlji, da nam je mar pro-bujenja in za\esti slovenske Treba na delo, in usi ljencem pokazati, da zanje ni pri nas prostora. Posnemati treba Nemce, kateri so postali tako brez-ozirni, da ubogi slovenski pari še koščeka trdno prisluženega kruhka ne privoščijo; sicer jih ne bodemo v tem sebičnem in le za svoj lačni nemški želodec skrbečem ravnanji posnemali, a jedno je, kar vendar le snv-mo storiti, in to bodi vodilo, da na slovenskih tleh smo gospodarji še vedno Slo venci.
Toliko pa sploh v blagovoljni preudarek in v premišljevanje malomarnežem.
Iz Smailiia pri Litiji 23. septembra [Izv. dop.] Dne 20. sept, obiskal nas je knezoškof ter tu binnoval. Vsa vas bila je kiasno ozaljšnna, veliki maji so se vzdigovali ponosno nad hišami, na njih so vihrale narodne trobojuice in lepe cesarske zastave. Na mnogih krajih bili so p »stavljeni lepi slavoloki z različnimi napisi. Proti večeru poprejšnjega dne zbralo se je pred vasjo, kjer je bil lep slavolok, veliko občinstva, šolska mladina z učitelji, občinski zastop in požarna hramba, da dostojno vsprejmo vladiko.
Proti 6. uri naznani nam pok možuarjev, da se bliža knezoškof. Nesmo dolgo čakali, kmalu se pripelje voz z vladiko ter se pred slavolokom ustavi, iz njega pa stopi knezoškof. Prvi nagovori višjega pastirja župan, potem šolski vodja, načelnik požarne brambe, naposled pa v imenu šolske mladine belo oblečena deklica ter mu konec govora poda lep šo pek cvetic
Po dovršenem pozdravu poda se knezoškof, ljudstvu blagoslov deleč, v cerkev, po dokončani molitvi pa z duhovščino vred v župnijo. Komaj se je umaknil beli dan tenmej noči, bila je vsa vas vladiki na čast razsvetljena.
Po oknih so goreli raznobojni lampijoni in veliko drugih lučic, videlo se je več transpnrentov z raznimi napisi. Posebno lepo se je videla v teinnej noči z bližnjega hribčka velika zvezda, katero je dal napraviti g. kaplan It. MerČun.
Okolu 8. ure napravi pevski zbor, obstoječ iz 12 osob, pod vodstvom g. učitelja B. kuczoškofu podoknico. Radovednost prignala je tudi sosedne Litijane sim in tako se je nabralo veliko občinstva. Pevci ubrano zapojo tri pesni, posebno ugajale so občinstvu: „Škofovn kantata", zložil A. Dolinar, uglasbil A. Nedved in Ipavčeva: „Bodi zdrava domovina" ; tudi „Morje" Hajdrihovo se je pohvalno pelo. Ko pevci prvo pesen odpojo, stopi prernilo-stivi knezoškof k vodji in se mu prijazno za izka zano čast zahvali. Pri tej priliki so zopet naši pevci pokazali, da kljubu zaprekam, ki se jim stavijo, vrlo napredujejo. Torej živeli, pevovodja in pevci! Drugo jutro ob 9. uri bila je maša potem pa birmn. Po dokončanej svečanosti, ki je trajala do 12'/a ure, bil je obed, pri katerem so se vrstile mej pokanjem možnarjev razne napitnice.
Z Dolenjskega 23, septembra, [liv. dop.] Toži se, da na Dolenjskem ni prometa. Kako bi ga tudi bilo, ko je vse, kar je s prometom v zvezi silno zanemarjeno. Nad dolenjsko metropolo vzdi« guje se kapiteljski hrib in strmo v klanec kostolomi zeleno kriti voz Litijske pošte dolenjske kapljice napojene popotnike, ki v tesni nizki kolibi premišljajo, bodo li še doživeli drugo jutro in kolikokrat se bodo prevrnili pod graščino na Wageii3pergu. Okrajne ceste iz Žužemberka do Nov«-ga mesta, od tam do Št. Pttia, iz Lože do Črnomlja so pravi unicum; na lahkem vozu si v vodni nevarnosti, da se kolesa stero in da si noge zlomiš, na teši,eni vozu pa si v nevarnosti, da ti dušo iztrese.
Na sredi ceste leži velik kup nerazdrobljenega kamenja, tam zopet rimsk „tumulus", v katerem je cestni načelnik zakopal zaklad svoje vede iu umetnosti; z jedne strani te ustavlja udrta jama, z druge struni velika skala, ki se je z visočine na cesto zvalila in na cesti miruje, dokler se je ne usmili
kočijaž, kateremu še ni znano, da se ne sme uti kati v področje cestnega odbora. Pa tudi tam, kjer se kažejo sledi neutrudljivega delovanja žrtvoljub nega načelnika, ki druzega ne računa ko vožnje, — prava malenkost — kajti od 3000 gld. še nekaj ostaja; celo tam nehvaležni svet godrnja, da ceste neso prav nasute. Res je sicer, da dolge raj de niso uvrščene, da zavezanci nasipovanja ne dovažajo drobne šute, ampak pest debelo kamenje in da po-gostoma ploha posebno v klancih ceste razdira ker so grebenice zaraščene, vendar treba preudarit', da se vsaka tri leta volijo sami strokovnjaki v cestni odbor in slednji morajo vendar le bolje vedeti, nego navadni ljudje, kako se ceste umetno popravljajo in še umetneje kaze.
Drugi imenitni faktor živahnega prometa je pošta
„Me5i':nni, trznili, sroeni Ijiuljo, Katerim dermrco postu netd."
Le v Novem mestu ljudje neso nikdar zadovoljni. Ko je na pošti stregcl samo jeden uradnik z jedno pomočnico, so se trcijalke spodtikale, zdaj pa, ko so štirji ekspeditorji cel dan upreženi. pa se tudi služabniki togote, ker morajo po več ur čakati, kajti zdajci prihaja dolenjski vlak s Krutega] zdajci iz Litije, kasneje iz Toplic ali celo iz Ljubljane; treba je vsakokrat nekaj uric za prejemanje pošiljatev, za uradovanje in razdeljevanje in ko nečno znaš priti, kadar hočeš, poštna vratu so zaklenjena in pošMjatve morajo čakati po dva, tri dni, da se jih srečno znebiš. Če čaka trgovec, naj čaka tudi kmet, revna para z Gorjancev.
A tolažimo se, ako je kultura dospela že do Ivirgizov, dobimo tudi mi Dolenjci jedenkrat za-željeno železnico in c. kr. poštni urad?
No, nov voz iz Trebnjega v Novomesto že imamo.
1% I>ol>li<- pri Črnomlji 23. septembra. [Izv. dop.] Dne 19. t. m. je bila veselica v naši Čitalnici prav živahna; vse točke programa so se na splošno zadovoljnost izvršile, potem pa se je mnogo plesalo.
Dne 23. t. m. se je novo ustanovljena ljudska šola slovesno s sveto mašo in blagoslovom odprla. Mej drugimi so bili navzočni gospod marquis Goz-zani in g. šolski nadzornik Ant. Jeršinovič. Veselje, da se otvori šola, v kateri bode nežna naša mladina se likala in izobraževala, bilo je splošno in grom topičev naznanjal je to veselje vsej okolici.
Vinogradi nam obetajo žlahtno kapljico. Pričel jo dež padati, zato se bode trgatev hitro vršila, sicer bi grozdje začelo pokati in gniti.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Gosp. Ivan Vrbovec, suplent na realki v Ljubljani, imenovan je profesorjem na gimnaziji v Rudolfovem.
— (Umrl) je preteklo nedeljo v Ravnah na Goriškem pravnik Ivan Kafol, 21 let star, za plučnico, katero si je nakopal kot jednoletni prostovoljec na Dunaii.
— (Na L j u b 1 j a u s k i realki) je letos v prvem razredu IG Slovencev več, kakor Nemcev. Doslej je bilo vedno več Nemcev, nego Slovencev.
— (Deželni odbor kranjski) razdelil je požarnim hrambam na Kranjskem 2740 gld. podpore. K dotični seji bda sta povabljena, kot zastop nika zavarovalnic zastopnik  „Slavije" iu zastopnik Graške vzajemne zavarovalnice.
— (Gospića Ivana F o de rl) vrnila se je z Dunaja in bode kakor prejšnja leta nadaljevala pouk v ženskih u me te lj ni h delih.
— (Marijina bratovščina.) Jutri v ne deljo 2G. septembra dopoludne ob 10. uri bode izredni občni zbor moških udov društva Marijine bratovščine v mestni dvorani. — Ker bodo obravnave velike važnosti, se društveuiki najuljudneje vabi.o, da se mnogobrojno udeleže. Odbor.
— (V Lavantinski škofiji) bilo je začetkom t. 1. 20 zlatomašnikov. Starota mej njimi je g. Marko Glaser, častni korar pri sv Petru, za njim pa g. Fran GloSočnik, župnik v Šent Juriji pri Tabru Rečena gospoda pastirujeta vsak že 57 let.
— (Uradno i z v e s t j e. o koleri:) Od po lunoči 23. do polunoči 24. t. ni v Trstu samo 1 slučaj, v predmestjih in v okolici 0. Z dežele se naznanja: V Trstemku pri Buzetu 2 slučaja, v Rupi 1 slučaj — Posebej se iz Trsta dne 24. t. in, brzo javlja od včeraj do danes opoludne v mestu in okolici nihče za kolero zbolel, iu nihče za kolero umrl.
(Iz Poljanske doline na Gorenj-sk'in so nam piše, da je v no'i od dne 23. do 24. t in. 6 na tako narastla, da se je razlila po polji m pi'-plavila veliko prosa, ajde in jesenskih pridelkov. Na več krajih odnesla je voda zimsko setev z zemljo vred in bodo morali kmetje še jedenkrat sejati Povodenj {»obrala je skoro vse mostove in več žag. Škoda ceni se na več tisoč.
— (Iz Ptuja:) II občni zbor „Cesarjevič Rudo!fo\eg.i sadjerejskega društva za spodnji Stajer" vršil se je vkljub slabemu vremenu Častno, -r Iz okolice je bilo nekaj zastopnikov. — Govor g. nad-učitelja Praprot nika o pomenu sadjarstva je bil navdušeno vsprejet. — Podružnica tega društva se ho tukaj ustanovila, ter se je v to izvolil potrebni osnova Ini odbor. Udov je že nad 40. Nadrobno sledi.
— (Pogreša se) že 10 dnij Toma Matici č, gozdni čuva. v Kamniku, bivši žandarm. Pretekli teden zapustil je svojo bolno mater, ki je mej tem umrla, a do danes ni niti najmanjšega sledu o njem, dasi ga že par dni prav skrbno iščejo. Dom neva se, da ga je, ker je bil jako strog, morda kdo ustrelil in truplo skril, ali pa, da je po noči kje v Bistrici ponesrečil se.
— (Na Reki) je v četrtek treščilo v italijansko Indijo „Nieoln ', ki jo bila hkratu vsa v plamenu. Z velikim trudom posrečilo se je, gorečo Indijo spraviti iz luke na prosto morje, kjer je popolnem pogorela. Od moštva na ladiji so se samo 4 rešili. 7 jih je poginilo grozne smrti.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 25. septembra. Nasproti člankom v „Neue Fr. Presse" in v „Tagblattu", Id strastno dokazujeta, da je sedanja nemška politika za Avstro-Ogersko neznosna, piše „Nord-deutschc Allgemeine" : Rečena lista morata čutiti veliko potrebo, da bi se rušil mir mej Avstro-Ogcrsko in mej Nemčijo, torej mej državama, ki sta mej vsemi v Evropi jedini pošteno si prijazni. Sreča narodov, da mejna-rodne pogodbe neso zavisne od časniških uredništev in od parlamentarnih borilcev, ki za svoje govore potrebujejo povoda svojej nravnej nevolji. Naši vnanji odnošaji, naše pogodbe in dogovori stoje na trdni podlagi, katero jim je podelila dobro premišljena sankcija vladarjev dotičnih držav. Temu nasproti so vse časnikarske fraze in diatribe smešne.
Budimpešta 24. septembra. Od včeraj tukaj 50 osob za kolero zbolelo, 19 umrlo.
Levov 24. septembra. Požar v Kaluszi uničil je do 400 hiš in ravno toliko gospodarskih poslopij. Na 3000 osob je brez kruha in brez strehe. Škode je iyt milijona goldinarjev. Ker so vse pekarije in vse zaloge pogorele, je veliko pomanjkanje živeža.
Berolin 24. septembra. Posebni vojaški vlak, prišedši ob 4. uri zjutraj iz Potsdama, zadel je pri uhodu na Berolinskl kolodvor na prazen vlak. Dva vagona vojaškega vlaka zdrobljena, 14 vojakov večinoma teško ranjenih.
Razne vesti.
* (O nemškem cesarji* dobil je Londonski „Chronicleu iz Strassburga telegram, da je dr. Lauer sklical več zdravnikov v posvetovanje. Zdravniki so »e izrekli, da treba strogo paziti, tla cesar zaporedoma ne bode dalje spaval, nego po dve uri. Za hrano zapisali so mu krepko juho, razsekauo meso in kuhano ovočje. Delati se mora na to, da se prepreči m tvoud, ki bi neizogibno prouzročil smrt. Da se cesar Viljem preveč ne razburi, misli se že na to, da se postavi regentstvo, s cesarjevi -čem na čelu.
* (Požar.) Mesto Torek-Beese v torontal-skeni komitatu je dne 23. t. m. začelo goreti. I lud vihar širil jo ogenj na vse strani. Do 6. ure popo-ludne pogorelo je 120 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Veliko otrok je zgorelo. Škoda znaša 200.000 goldinarjev.
* (V vsej Prus i j f) je 5,500.000 za šolo godnih otrok lztnej teh jih 4,800.0 10 šolo tudi obiskuje. Povprek je za 78 učencev jeden učitelj Vseh ljudskih šol je nad 33 000, učiteljev pa 700.000. Najneugodnejše je stanje v Šlezviku, kjer je povprek za 108 učencev jeden učitelj.
* (K o 1 i k o sena ladij ah z a u ž i j e ) Nova Francoska ladija ,Gaseognuw, ki vozi v Ameriko, jemlje za vožnjo tja in nazaj navadno seboj : G00O steklenic navadnega namiznega vina, 300 steklenic linega vina, 5000 steklenic piva, 5000 sreklenic cognaca, 40 sodov vina za mornarje, 13,000 jajc, r>00 pišk, 50 gosij, 2 ».ono kg. mesu, 100 sodov moke, 400 kg. rib in veliko množino drugih deli-
I ketes.
Štev. 1. Nepar. Dr. pr. St. 315.
"V nedeljo SCi. sopt. 1886
v deželnem gledališči
VELIKA AKADEMIJA
katero napravi
telovadno društvo „SOKOL"
a sodelovanjem slav. ,.Dramatičnega drnštva", gospodov čitalniških pevcev, gg. I. Medena in F. Rie-digerja in slav. vojaške godbe ces. kr. pešpolka baron Kolin.
•o m o.
1. Ouvertura, svira vojaška godba.
2. Telovadba na drogu.
3. Ji. Ipnc'h-: ,.Slov<> lastovke", četverospev, pojo gg Meden, Stamcar, Pucihar, Paternoster.
4. F. S. Vilhar: „Mornar", pesem za tenor, poje g. I. Meden s spreinljevanjem na glasoviru.
5. //. Leonard: „Giamle fantaisie militaire", za gosli s spreinljeviuijem na glasoviru, na gosli h svira „Glasbene Matice" učitelj za gosli gospod Ferdo Riediger.
G. A. llnjilnh: „Milo se v meni", četverospev, pojo gg. Meden, Štamcar, Pucihar, Paternoster.
7. Francosko-pruska vojska.
Burka v jednera dejanji.   Spisal Kosta Tr fkovič. Poslovenil M. M.
OflOBBl
Drganec, posestnik------gospod Koočlj.
Katra, njegova žena------gdč. M« NlgfrlnoV«.
Marija, njiju hči-------gd£. G". Nigrinova.
Štenipihar, uradnik v miru----gpappd Borštnik.
Pavlu, njegova len«------gdč. Zvonarjev«.
Vladimir, njiju sin---—--gospod Danilo.
8. Telovadba na bradlji.
9. Skupine, zvršuje 20 „Sokolov".
Mej posameznimi točkami svira vojaška codba.
Kasa so odpre oli ,/a7. uri. Začetek ob l/t$ uri /.večer.
Ustopnina: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. — Sedež v parterji GO kr, — Sedež na galeriji 40 kr.
— Garnizonski in dijaški biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. Sedeži se dobivajo v nedeljo od 11. do 12. uro dopoludno
in zvečer od l/Ml. uro naprej pri gledališki kasi.
K tej akademiji najuljudneje vabi
Ljubljanski „Sokol". Zahvala.
Podpisano županstvo izreka iskreno zahvalo vsem onim, kateri so nam o pril.ki požara prihiteli na pomoč, osobito našim sosedom z Itakeka, iz Planine, Cerknice in požarnima hrambama iz Postojine in z Blok. Srčna hvala tudi veletržcu g. Fr. Lavriču z Rakeka, kateri nam je takoj vse svoje delavce poslal na pomoć, nesrečnim pogorelceni pa velikodušno podaril mnogo stavbenega lesa, drugim ga pa po slepej ceni prodal.
Podiupaimtvo iirv Unel, dne 25. septembra 1886. (702) Onjezda.
l4dor we boji mrl vouda
ali katerega je že zadel, ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpu, ali ne more spati ter ima bolne Živce, naj si naroči knjižaro „Ueber Sclilaglluss-Vorbeugung und Hei-lung", 5, izdaja, ki so zastonj in franko dobi od pisatelja bivšega deželnotjrainbovskega batalijonskega zdravnika Rom. VVeisainaun-.i v Vilshofen-u, Bavarsko. (38—18)
Tujci:
24. septembra. Pri NJ< mi: Kittel z Dunaiu. — Bloch iz Prage. — pl. Trnkorzv, Eisl iz Gradca. — Wieland z Dunaja. — Do-hatto, Saatz iz Gorice. — VVorner, Janovicz, Dohrš, Natz-ler z Dunaja.
Pri h t- .li ■• ' : Baron de Fin, grof Pettenegg i Dunaja.
— Gorten, dr. Kichctti iz Trsta. — Burkhardt, Musch z Dunaja. — Kobler iz Reke.
Pri cesarji avslrijMkeui: Rotter iz Gradca.
Meteorologično poročilo.
	Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v umi.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina V mm.
J	-4-3 — se 9*	L . 7. zjutraj 2. pop. !9. zvečer 1	730 65 mm. 731 73 od. 734-79 ■	10 0n C 11 01 C 9 2« C	si. vzh. si. vzh. al. vzb.	dež. obl. dež.	23 60 um. dežja.
Srednja temperatura 101°, za 3-8n pod normalom.
dne" 25. septembra 1.1.
(Izvirno telografičuo poročilo.)
Srebrna renta ....
Zlatu renta.....
5°/„ marčna renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije
Srebro.......
Napol.        . . .
C. kr. cekini.....
Nemške marke .
4u/0 državne srečke iz I. 1
Državne srećke iz 1. 1*64
^•:5 gld. 80		kr.
^4 ,	55	
116 „	75	
99 ,	95	
861 „	—	
276 „	40	
125 „	65	■i
9 J	96	n
B i	95	
«1 »	55	
131 ,	—	r.
169 „	25	•
Ogrtka zlata renta 4»/,...... 105 gld. 7> k-.
Ogrska papirna renta 5"/0 .   . ?'3   „    60 ,
b* , štajerske zemljišč, ocb'ez. oblig. 1''5   , 50
Dunava r-f, srečke 5"/,, IDO gld 118 —
Zemlj. obč. avstr. 4' t°■„ zlati last. listi 124    « 50 Prior, oblij;. Elizabetine zapad. lalettlifM ,
l'rior. oblig. Ferdinandove sev. žule    re 9^        5 >
Kreditna srečke       ...       10<> g 116 fO
Uudolfove Brečke 10 li —
Akcije anglo-avstr. banke 120   , 110        BO ,
Traiiimway-društ volj. 170 gld. a. v.     . 195 2>
l   našem zntoimštvtt je izšla in se dobiva po vseh knjigo-
trirtica/i knjižit:
Dic
la iidwirtschaftlichen Gesetse it. Jferordnungen
des Hcrzogthums Krain.
Za poljedelce in gozdarje, politiške uradnike, občinske pred" stojnike, osebito za kranjske učite/jo in učiteljske pripravnika.
S pojasnili isdnl im svitlo prof.
Vilj. Liu/iart. 6pit v <?°. Cena tnehko vezani knjižici je SO,po pošti55 kr.
'Ta knjižica obseza vse poljedelske pristave in ukane ta Kranjsko: postavo za litje varstvo, f okončavanje mrlesov, poljsko varstvo, za pokoneavanje p reden tee, ?• obrambo ribarenja itd., s primernimi prirottoslovitimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priloiene razprave o tlr.'jem varstvu*, ■ prednitci*, *uinnem ribarstvu*, ttrtni uši* i ta. obsezajo mnogo poui'ljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost s<>2<ta in i/.ijr,ii)i,jJe <iotot'be gozdarski ga zakona. Ker je gotovo toplo želeli, tla Se rat Jirja znanje poljedelski A postav, kajti take zbirke gledj teh po.\t,iv smo dozaaj , ogrelali, bode ta knjiga istinit.: pripomogla Uvi potrebi, /'nporošatno jo torej vsem onim, ki se pelitJO s poljedelstvom, OSi'bltp pa velečestiti duhovitini in kranjskemu ui'tteljstvit.
Ig. pl. Klcinmuyr i? Fcd. Bamberg
knjigotriiiica 7' Ljubljani      Koifgics/nttt lrq-/t.
(357—14.
na velečastite p. n. dame!
Odločil srsu nI /,a s \ ojo nalogo. \ vi- jo pozornost oliračnti mojemu ortilelltu -#,11 /cuslii' klohulte in sini zatctfiirfcl!j voditeljico na ta odilelflt poN'ul Ka <lal| inttu v jodno največjih Dunajski li tovarn za /ros.«.«- klobuke, k|cr je toiucljito opaixovala in proučevala jeHeiiMko iu ziuiHko modo v VHeli po-<lrobiioMtik. V auu neuk leilaj, razen že popolnem okrašenih narejenih klobukov, katerih iinaui nekaj Htotlu v velieaslui izlieri \ zttlo^i. najliueJNe kakor tudi najcenejše klobuke uaj-ukusaeje narejati in VHprejeinljeiu naročita v Mvojein oildelUn za žeiiMke kiobuke iiii novo-izgrajenem Fnineoi eni ol»rezji.
Opozarjam velečuNtite <lnine, <la inoreiii narejati na jilnejše klobuke po naJNkroiunejAej Ntalnej ceni. ker imam po ceni vse hlairo, kakor blago za klobuke, trakove, peresu, cvetlice, oblike il d. na razpolagali j c. kukcr.šnegu blaga imam vedno veliko v zalogi.
1 ljuclno teilaj proHlin leiečaslile tlaiue, «lu inc podpirajo v mojem prizailevanjl. pohajiijo moj atelier iu Ne preverijo o izvrši nos« i.
% velcMpoMtovanjciii
V Ljubljani v septembru 1S8U. (704-1)
Pva daearja,
(703—1)
dobro priporočena, 1 sprejme takoj
Fran Fišer,
užitninski zakupnik v Kamniku.
Prave kranjske klobase,
izdelane samo iz Bvinjskega mesa, komad po 2» kr..' in
lobase Z ti peci,
(Bratwllrste\ komad po 10 kr., dot)č se vsak <lan pri mesarici
0
(700-1)
Sv. Petra nasip št. 47.
Brnsko blago za obleko S
3*19 motili, Kompletna; oltlekia.
razpošilja za &J?&(f$o P° Po8t P"vzetji j|
Brno, Ferdinandova ulica 7.
Dzorol n.i žalitev urijo franko in zastonj. — Novo blago |j '.a ogrtače in jesenske obleke a gldL B ju v zalogi. Q
± kos
domačega platna
*li Široko, cel kny, 29 vatlov, 1  kos gld. 4.20, 1  kos 5/j Hiroko gl«l. bJbO.
Uzorei franko in zastonj. (663—3)
TnkajSnji list razširil je vest, da kupčevalci jabolk z Virtembeiškega ne morejo poplaćati kupljenih jabelk in da so jo popihali. Dotični list je to vest prostovoljno sam preklical.
Mi podpisani trgovci z jabelki z Virtember-škega naznanjamo sadjerejcem kranjskim, da stanujemo v gostilnici „pri Bavarskem dvoru" (Bairischer Hof) na Dunajski cesti in da smo do sedaj še vsa kupljena jabolka pošteno plaćali, kar hočemo i v prihodnje.
Mi kličemo vsacega, kateri ima do nas kako opravičeno terjatev, dasi za nobeno ne vemo, da naj pride v gostilno „pri Bavarskem dvoru ' in mu jo bodemo poplačali.
Ob jednem pa naznanjamo sadjerejcem kranjskim, da je trgovina za jal»o3k«' vsak dan o«I S. do 12. ure zjutraj v gostilni „pri Itavarskeni dvoru4' na Ij ji na.jftltej cesti.
Vsako kupljeno blago plačalo se bode takoj točno.
Naša navzočnost v Ljubljani ima namen, da odstranimo odslej vse mešetarje, da imajo sadjerejci priliko, prodati jabolka za boljšo ceno.
S spoštovanjem Christinn Vetter, Esling. Vilj em Stoli, Wangen. 3\ R. Klopfer, Stuttgart.  Molt Adlervvirth, ITntertflrkheim.   J. B. "VVeber, Roschah v Švici.
G. Humel, Heitlingen. (701—i)
1 Burgundsko vino. j
To  fino  in dobro BtirgUnd- 2
sko \iuo OgLTsk'' (frarcoske trti*, $
ti.isajene   v  obširnih  vinogradih 3
mojega svaka Jon. pl. Czeke v S
Giinsu KiacV) ra Ogerskem), pri- *
poroeajo »lavni zdravniki zaradi &
njega mlb bo Iu izvrstnih svojstev S
pri želodćevih boleznih, po- g
man i kanji krvi, oslabljenji, 2
ri'"nrrlioo in re\onvr»lescenci z Iu dn*m vspehom. C
— Zilravilnica v Ijimlenu .rse (.Sliziji)  uporablja to »&
vino žc već kakor 15 let in priporoča posebno  kot g
s  okrepe u i oče pri rckonvalesccnci. S
y Jed i n» zalogo za Hranjiko g
1 ima (0 6—2) |
1 »LEKARNA TRNK0CZY"
sjiagr zraven rotovža v Ljubljani.
^» >relika steklenica vel ju 80 kr., 10 »teklenic 7 gld.
$ Po pošti so ppllle najmanj 5 steklenic.
! Najnovejše izumljenje!
x\ovoiziiniljene iiiipri^iiovane
nepremodjive šabrake.
Te dabrako so iiiipreKiiovune a tviiriim h res. kralj. aVMlro-OKemkim Izključnim pri-vllegijem odlikovano in varovano in fiin zategadelj ne Hkoduje v<xln.
To fiabrake so avtori^ovani stnikovnjaki poskusili iti »o spo/.nali, da so
praktične, trajne in nepremočljiye
in ta i/.kljueno priviloguvana tvarina ima Se to svojstvo, di varuje babrake ]»re«l moli, ki sieer v»e i u/.jeuo.
Te Šabrake i rašliofllinl krajci so zelo du-belo in volnato, 190 cm. (lolge, 130 cm.
široke, komad po........(fl. £.25
Imp e£.'.oiane iiepreinne.ljive, rume.ie  fl';ukar»ke  šubraUe m še-Hti. .i r i liv Mlini krajci, Jako «le-bele'i 11>5 cm. tlolge, i:to vin. ii-riiUr, komu«! po     ......  gl. a.—
.'SI u van ne subrake, tunine in sivo, z bar-\;iMtimi   krajci VM cm. dolgo,  130 cji.
široko, Uomail po........^1. 1.75
l-'i ja!.;ir.«.ke salir;iLe.   1'J") cm. dolge,
15") cm. široke, kon :ul po.....g|. '£.HO
Naručila naj ae poSiljajo prt.ti predpošlljatvi sueska m tudi proti po&tDcmu povsvtiu ua
,,Zin ^lO.VAKCDIIK'*, (608—1) Wien, III.,  Hintere ZoUamtatrasae Nr. O.
BUDIMSKA
Kot gotovo upliv;.joče čistilno sredstvo   priporočajo najslavnejši /.(linvniki   pri   trobufinih boleznih, zasttjaujl krvi, zlatej žili, boleznih -   na jetrih in ledieah ter fckrofuloz-nili bokznili, mrzllet, prot'nu, spušč..jiii, zapiranji itd. Prodaja se v vneli lekarnah in droguerijah.
Glavna zaloga: (i'Jl— \2)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Fin med v satovji A kilo «0 kr.
dobiva ae pri ffi80—4)
OROSLAVU DOLENCU,
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10.
Pošilja se tudi po poitl od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačilu.
♦ ♦
♦
:
Zdravstvena Yina.
I. Burgundsko vino,9tao priporo6
*      zdravstveno sredstvo, »iaki
i 2. Malaga-vino, £
se kot pomizn.)
vino, klikni- tudi za slabokrvne in okrevajoče bolnike; zaraiii svoje zdravilne lastnosti, ker ima v sebi obilo tanina, varuje sosebno proti griži (dia-rčji) ter je v istini najboljšo poživljajoče, krepeče, zdravstveno sredstvo.   Steklenica 60 kr.
staro, belo, pod imenom aerima Christi" znano, +      priporoča se bolj, nego črno malaga-vino, V steklc-
Jnicali   pa   •/■  'it™  1 20  kf • in   P° 7<
- 60 kr. a. v. Izvrstno in poznato za oslabele bol-£      nike ter okrevajoče (489—'i)
♦ O    Mqi*CQIq flnrin   n»jboljSe Sicilijansko
♦ O. Ifldl oaia'IIUI IU, namizno vino; za osla-+     bele,  bolnike m  okrevajoče izborno okrepeujoee
♦ sredstvo,  za */drave  pa je  boljše in prikladneje, nego vsaka druga namizna vina. Steklenica 1 gld.
Prazne steklenice se kupujejo nazaj po 5 kr. Vsa ta vina, v hladni, zračni in suhi kleti hranjena, dobivajo se vedno jednako dobra
V
♦ o
♦ ♦ ♦
: : :
♦ ♦
:
♦ ♦
: :
♦ o ♦
o
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
prodajajo ae
PICCOLIJEVI
„pri angelji",' *
v Ljubljani
po znižani ceni.
1. zvezek: Drseti krat. Roman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janirar.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko nor mej slovenskimi
folhnrji. Otiee iz življenja natega nanula. — V. Spomini starega Slovenca ali »rtiče iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Koliiln. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev.
Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozhivska sodba v Višnji Gori. Lepa povest i/, stare zgodovine
4. zvezek : 1. Tihotapec.  Povest  iz  domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. I/.virna povest iz 18. stoletja. — IV. I)ya brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. I/.vir na zgodovinska
povest i/. 15. stoletja. — II. Nemški vtilpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz Iti. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tohnka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest,
Ic pr e in oč || i rc
plahte za vozove
v ra/.Iićnih velikostih in raznih bazah,  dobe ae vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. južne železnice, v Ljubljani, Dunajska cesta it. 15. i551— iu
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vii a njih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani   10 kr.
i'rodajajo se v
D i j ti k i dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si navore skupno najmanj deset izvodov.
^83—21»)
v
mi DiinuJNki civsiti, +
„NARODNI TISKARNI"
Xj3-va."bl3sizii,
Kongresni trg, Gledališka stolba.
H. Nestle-jeva
moka za otroke.
uspe El.
hogtfrojn spričeval «i
prvih medicinskih
151etnl
21 odlikovanj,
111 • i njimi H <-ii« t n i h dipl o »i
in
S Klal Ih kolajn.       Tovarniška znamka. avtoritet.
Popolna hrana za majhne otroke.
Nadomestilo za materno mleko, olajšuje odntavo, je lahko in popolnem prebavljivo ter se zategadelj priporoča tudi odraftcetilin pri liolecnili v že« lodci kot. hrana.
Za vsrŠtlO proti mnogolirojnemii pnnarejevanju ima vsaka pii&iea pod p s izumitelja Ilenri IS« *tle iu na pokrovu naslov z varstveno znamko centralnega založnika F. Ilerlyak-h.
Cena  onši<-i DO ltt".
Henri Nestiš-jevo
zgoščeno (kondenzovano) mleko.
Cena pu&iol C30 kr.
Zaloge v Ljubljani imajo
€i.   1'ieeoli.  U.  pl-  Trnkoczy,  J. Nvobodu.
lekarji;  nadalje   pa vse  lekarne in droguerije na K ■iiiijskeiii. (B08—ti)
pošilja proti postnemu povzetju, dokler ne ne i/|tra/iic zalogu, nI« <1«m«  hlogo mnogo ceneje, kakor Mtiiuc izdelovanje.
Velika
množina suknenih ostankov!
3V4 metra dolgih, po najlepših uzoicih,
za eelo moško obleko.
1 ostanek g 1*1. 3.75. H0L\T" Vsak neugajajoči ostanek vzame se nazaj.
I ostanek
posobne preproge
10 — 12 metrov dolg,
vseh barv, jako trajen,
gld. S.50.
Kuhinjske
iz sivega platna, kompletno dolge.
6 komadov 70 kr.
Garniture iz ripsa
v najkrasnejših  barvah, 2 postelju.«  odeji   in na-uiIkuI prt, okolu in okolu z vrvico in cofi. 4^ »ru i i urit gld. 1.5 O.
Prt iz jute,
najnovejši u zoreč, kompletne   velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 90 kr.
Prtički
beli, platneni, */4 v kvadratih, e kom. gld. 1.24».
Kavini prtički
platneni, v vseh barvah. 6 kom. SO kr.
Platnene
otirače,
Toele,   z r-o.đ.eč:lx».i 6 kom. gld. 1.20.
Posteljne odeje
iz rudečega kretena,
elegantno prešite,
kompletne velikosti. 1 kom. gld. 3.
Damast-gradl
za posteljne prevleke,
1 vatel širok, izvrstna baza.
I kos (30 vatlov.) gld 5.50.
Polplatueui
žepni roki
za »noske iu ženske, veličastno narejeni. 1 dvaimjst. gld. 1.80.
Domače platno
1 vatel široko, 1 cel kos  29 vatlov,
gld. 1.20.
srajce
iz dobrega oksforda, kom pletno dolge.
3 komadi gld. 2.
Nedreci
izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti.
1 koiuad 70 kr.
Popotne plahte
iz telkega, črnega ali ruja* Vega pliša, jako velike,
(poprej po gld. 8) sedaj sit m o gld. I.
I
iz dobre kotenine, s čipkastimi ostavki,
O kom. gl<l. 3.25.
Gospodinjski
asi
iz močnega modrega platna, tiskam  po naj no v. uzoreih.
6 kom. gld. 1,50.
Garnitura iz jute,
1 prt in 2 posteljni
©dej I,
lepo narejena, kompletne velikosti, gld. 3.50.
popotni plaidi,
iz čiste volne, 3*5 in. dolgi, 1*60 ur. široki, i kom. gld. -i..-»o. Jermen za popotni plaid75 kr.
1*1*a nii i robci
iz sivega platna, z rudečitni krajci. tt kom. 60 kr.
Robci za čistenje stekla
iz belega platna, z rudeeimi krajci.  tt kom. gld. 1.
Sifon,
jako dobre baze, izvrsten za moško, žensko in otročje
perilo. 90 etm. širok. 1 koti (30 vatlov) gld. 5.
Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne.
Frottier-
jako elegantne, E jako rudeeimi krajci in resami.
6 kom. gld. l.SO.
Namizje,
1 prt  in 4» prličev
iz platnenega dainasta.
<-iiruil um gld 2 30.
Kravate
za gospode,
elegantno narejene,
■I kom. gld. 1.
Konjske
žebrake,
temne ln sive,
e barvastimi krajci, ItiO 'in. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. gld. 1.50.
Žepni robci
obrobljeni, s barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni.
1 d"an. /a gospode gld. 1 1 „ „ gospe kr. HO 1     „      „  otroke    kr. 60
Slamjače
(popolnem sešite, jute-platno, pasastu v vseh barvah),
kompletne velikosti^ 1 kom. 9o kr.
v  vseh barvah,
3 kom. c/4 veliki gld. I, 3    „ „    gld. 2.
Zastori
s čipkami,
1 meter široki,
V   veličastnih  u z o r c i h 1 meter 25 kr.
Zastor iz jute,
2 dela, po 31/« metra dolga,
z draperijo in resami, lepo narejen,
gld. 2.3O.
Sternbergsko
blago »posteljno obleko,
1 vatel široko, v vseh barvah pasasto,  gar. pristne barve.
1 kos (30 vatlov) gld. 6.
(Torez šiva), 2 m. dolga, I Va m. široka, iz najboljšega platna.
1 ko* gld. 1.40.
Predposteljne preproge iz jute,
l«/a m.-tra dolgo,  okolu in okolu z resami, po najnovejših u/.orcih. 1 par gld. 1.30.
Oxford,
30 vatlov, pristne "batr-sre,
Ild. 4.
X ure jene
moške hlače
iz dobrega cheviota, jako pripravno narejene.
k par gld 1.35.
Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih
76
Somenj v Mengiši.
ki je bil zaradi zdravstvenih razmer prepovedan, dovolilo je slavna c. kr. deželna vlada na prošnjo županstva in se bode vršil na določeni dan
v «*rt*«lo 2©. stepieml»ra t. 1.
Županstvo tt 3^Eor3.g*Iši. '699—2 lan. Leveč, Jupan.
V zalogi klobukov
AKrTO N K R E J 151,
na Kongresnem trgu. na voglu Gledaliških ulic, se dobe najfinejši in najnovejši
za gospode in dedke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in po ni/kib cenah.     199—29)
|>larijinceljske kapljice
I za želodec,
mRiAzatER
TROPFEM
nur   ECHT bei
APOTHEKEF TRNKOCZV LA1BACH 1 STiiCK 20
po izvirnem propisu prirejane in se dobivajo ie v lekarni Trnkoozy, zraven rotovža v LJubljani, so najboljše in, kakor mnoga spričevala potrjujejo, najskušenejše in prospeš-nejše kapljiee zoper vso želodčne bolezni in njih nasledke, kakor: smrdljivo sapo, neteč-uost, želodčno slabost, napenjanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zgago, kamen, premočno zanlezeiije, zlatenico, gnjus in vzdiganje, zlato žilo, glavobol, ako pohaja iz želodca, že I ode 11 i krč, zabadanje, preobložen želodec z jedili in pijačami, obistne in jetrne bolezni itd.
J. GIONTINI T LJUBLJANI.
Dokler  imai"  kaj teh knjig- v   zalogi,  lili prodajam po sledečih zdittno znižanih crnah:
Bret Ilarte: Kalifornske povesti.....!M> kr.
J. .ur,,,-  „Cvet In sad".........40
— ..Mej dvema atoloma".....»O
— ..Tugomer '      . ......»O
nh,,,- i.ohlsmith .„Župnik Wakefleldskl** .   .   4« „
J. Krsnik: „Na Zerinjah"........»O
Dr. J. Tavčar: „Zimski večeri"......M ..
Ako ae naprej pošlje znesek, se knjige pošljejo
___________ poštnine prosto. i«i'.>5 —2)
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča [880—21)
pivovarna Janeza Perlesa
Xt X_j\x"bljaLiaI,  Slonove ulice.
l"»v*ir*ilo! Se jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju. Mnngo Ijudij je, ki neso vešči v pripravljanji teh kapljic iu pod imenom „ Marij inceljske kapljice" raz peča vajo slednje kot ponarejene kapljice mej nevednim ljudstvom, da le morejo napraviti kako kupčijo. Te kapljice zaradi svoje brezvgpešnoBti neso prave „Marijinceljske kapljice za želodec", ampak le grenka voda. Kdor torej Zeli pravih Marijinceljskih kaplji«' za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno na gore njo pod« d »o Matere Božje, ki je za varnostno murko postavno zajamčena in mora biti na vsaki steklenicici. Prodaja ((585—2)
.LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
_!-_►"" Razpošilja se vsak dan po pošti. *W
SirUlenjt-ii s raliiliiim navodom velja 580 kr., tueat 2 gld.. 5 tncatov le S gld.
t
M
K si iii ik»s<
Xr Hij-voLToljSLiai, Paine TOLlice, poleg parnega mlina
Zahvaljevaje se častitim naročnikom, posebno prečastiti duhovščini za dosedanje zaupanje za mnoga naročila v moji stroki, javljam, <la sem se preselil n svojo delavnico v lastno hišo poleg parnega mlina, obdržim pa v svoji dosednnji delavnici pri Mesarskem mostu fte malo filijalo, v kateri so razstavljeni na ogled nagrobni spomeniki, izdelani iz mnogoterih marmorjev, in različna stavbena dela. Vsprejemajo se v filijali tudi naročila. — Pliporofiaje se slav. občinstvu, posebno prečastiti duhovščini, zagotavljam, da bodem vsako naročilo izvršil točno, solidno in fino, po prav nizki ceni.
Izdelujem nagrobne spomenike po najnovejši li obrisih. ploM(^e k««. rakve iz najtrdnejšega kamna. Prevzamem tudi popravila na tukajšnjem, kakor tudi na oddaljeuih pokopališčih, zasekujem stoječim spomenikom črke in obnavljam stare spomenike.
Najtoplejše se priporočam prečastiti duhovščini za vsakovrstna eerkvona let«me-nita delu, najfinejša iu najnavadneja, katera izvršujem točno, lepo, solidno in po nizki ceni.
Priporočam so slav. občinstvu iu prečastiti duhovščini za mnoga naročila.
Z odličnim spoštovanjem udani
VINCENC ČAMERNIK,
(651—4)
kamnosek.
rAČ    ^ «y£
10 — 15 dobrih sodarskih pomočnikov
<dol»i «lol»ro plneaiio «ilelo.
Kaj   več   se  iz\e   v tovarni
Ijnni.
Hm  v EJnb-
(69u—2)
2 vinski stiskalnici (l»reši), 2mlina 2« jabolka treti in več v dobrem stanji se nahajaj oči li vinskih sodov
Mi proti otlfth oditi ni  izposodi ali pa tu«ii 3d_-U.pl. (687—4)
JOSIP STRZELBA v Ljubljani.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenice, bolho, iourke, mol«, muhe, mrav-ljinoe, preilčke, ptlone orviče,  sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo rak«>, da od ?.uželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se doniva v prodajal niči pri
J. v%B»*:ii-ii,
„pri «ui-ti«em psu" 13, Husova (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Slloarji, trgovcu.
Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po plasatih. (203—10)
V1ZITNICE
priporočit
.Narodna Tiskarna'*
po nizkej ceni.
Brnsko "blago.
Pr«)ti gotovini ali poštnemu povzetju pošilja blago za zimsko obleko za _rld. -»■'/, in višje, vbo po jako nizkih cenah, samo tovarniška zaloga z« sukno (610—11)
FRIDERIK BRUNNER,
v Brnu, Frdlichergasse 3.
Uzoroi se pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzoroev za gospode krojače nefrankovano.
IGN. HELLER na Dunaji,
Mlatilnice, geple, trijere, čistilnice, stroje £S$e^£j-za robkanje koruze, rezalnice, mline za debelo moko, vinske tlačilnice,
* vwalco garant i|o In po najnižjih eeimh.
Plačila po zahtevani i, ilustrovani ceniki na željo zastonj in franko.
boljše snovi, izvrstne izdelke, prodaja gorenja firma
(649-4)
Razprodajalci in reelni agenti
dobe zaslužek pod najugodnejšimi pogoji.
JAN. JAX v Ljubljani
priporoča
iz najboljše angleške snovi narejene
elegantne (160—29)
„Bieyeles"
Pa krogi jas tirni tečaji (Kugellager).
Uaijf H«B pouk.
Uizozeffl.ko-aijierioaO paroiško društvo.
Mi4»nt'i'.viju§tiftiin» <><t «r». kr. avstrijske rl<ult:
DIKEKTINA vožnja vsak tetien s poštnim parni kom i. razreda.
BOTTKK1» A M AKINTKIt 1»
Razpoši-Ijalnica
BERNHARDA TICHO v BRNU,
rozpošil ja po poštnem po vzetji :
Zelnytrh štev. 18
(620—6)
v»:new-york
Od-Hoči v- s o "b o t o. Najhitrejša vožnja.
nižje cene. Izvrstna hrana.
I., II. iu III. razred z ^so potrebno opravo na lad'ji.
Kaj več o prevažanji osob in blaga pove ravnateljstvo v Kotterduiuu iu nizozeinsko-auie-rlHiio piimisHo društvo,   1», Uolouratriiig na
Omi - ji. (710 84
Žensko sukno, i/, či.ste volne, v vseh modnih    b:ir vjili, 10 metrov   • ;i popolno obleko, 100 cm. široko. oh Gld. h.—. B9I	Zimski niger-loden, najnovejše in najtraj^ nejie za ženske obleke, 100 cm. širok . IO metr. gl«l. 5.5«.	Mijsii fonle, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. io metr. k1«i. l.so.	Volnen rips, 60 em. širok, IO met r. g!W. a. io. Kasni i r. pol volna, • 10O cm. široko. • IO metr. gld. 4.—.	č/rni 100 cm. širok,  ki je prej   veljal   60 kr., prodajam,   dokler ga je kaj v zalogi, IO metr. gld. 4.50.
1 Barhant za obleko, l      lepi uzoroi, 1 ki   se  sme  prati, v 1 ostankih od 10 do 11 1 metrov, 00 cm. širok, |         za obleko. 1 KOi <a<i. :t.5o. _■	Valerie-pol volna, aajnm «nsi modui uaor-oi, najboljše sasimsko obleko, 60 cm. širok. io metr« gi<i. 4.—.	Domače platno, 1 kos V4širok gl.4.—. 1  „ »/*   -    » • King:-tkaniiia, boljša, kakor pivjnato platno, 1 kos 30 vatlov, eelo um Gld. 5.SO. m	OXFORD, sme se prati, najboljše baze, 1 kos 21) vati., cel. ■m Gld« 4.30. BES Kanafas, 1 kos icigl  gl. 4.80. 1   „   rudeč r».*io.	1 rips-garnitura, obstoječa iz 2 posteljnih odej in 1 nam. prta ■al Gld. 4.50. aW ljute-garnitura,, 2 post. «»ileji in 1 prt. mm Gld. 8.50. mm
i Brnsko volneno blago 1           za obleke, 1 paliumstou,  harlein,  mandarine,  za zimsko 1 suknje tn Ogrtače, kakor tudi tllfel, loden, 1 peravienne,   dosking,   v  odreskih za celo 1     obleko in suknje, za polovico cene.		Velika zaloga tkanih naglavnih robcev, v vseh barvan, l kora, «/4  vidik,  «1*1. 1.70. Ži«-iisiii tOvill*3P ali tkani žcuski jopiči, 1 kom. najvećj«! vrste 2bb gltl. 2.»0. Ml	Partija volnenih ogrinjal za dauie, °/4 dol;i, v vseh gladkih barvah, kakor tudi pisniii, poprej jild. 4.50, sedaj zai niceviio «-.eno B_fT eri«a- s.—- ~Wm Prodajalcem na drobno da so f>°/0 '«bata.	
Uzoroi in _eniki zastonj in franko.
Izdatelj m odgovorni urednik: Ivan Ž e 1 e z n i k a r.
Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne'