Posamezna Številka 10 vinarjev. šlev. 170. v uomm, v sredo. 29. julija m Leio m Velja po poŠti: s S 88-~ „ 2-20 w a«-- Za oelo leto naprej . ca en meseo „ . r.a Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo V Ljubljani na C* celo ieto naprej . . ca en meseo ., • . 35'-domi K 24'— „ a_ f opravi pralaman mesetno „ 1*70 es Sobotna Izdaja: s n oelo leto....... 7-— u Nemči|o oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— sjhr Uredništvo Je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = ■■■■ Insecatl: aa Enostolpna petltvrsta (72 na): sa enkrat .... pa 18 V za dvakrat .... „ U m za trikrat...... IS „ sa večkrat primeren pepast. PiniN oznani!], zahvale, osmrtnici Id: enostolpna iiedtvrsta po 2i)vhu enostolpna petltvrsta po 40 rta Izhaja vsak dan, lsvzemii u* delje in praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga Vozni nI Upravnlštvo Je t Kopitarjevi nlioi št. 6. — Bačna poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. ISt. ZBIZsm fl.iiiii. w toojjmil. grom manifest avstrijskim narodom: Njega c, iti kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagoizvolilo izdati sledeči Najvišji rokopis in manifest: grof Odločil sem se naročiti ministru za Svojo hišo in za zunanje stvari, naj kraljevi srbski vladi notificira, da je med monarhijo in Srbijo naštopilo vojno stanje. V tej usodepolni uri čutim potrebo, obrniti se na Svoje ljubljene narode. Naročam Vam torej, da obče objavite priloženi manifest. V kopališču Ischl, dne 28. julija 1914. Franc Jožef s. r. Sttirgkh s. r. Mojim narodom I Bila je Moja najiskrenejša želja, da bi leta, ki so Mi še usojena po milosti Božji, posvetil delom miru in da bi Svoje narode obvaroval težkih žrtev in bremen vojne. t Toda Božja previdnost je odločila drugače. Spletke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo po dolgih letih miru zagrabiti za meč, da varujem čast Svoje monarhije, da branim njen ugled in njeno stališče kot sile, da varujem njeno posestno stanje. Z nehvaležnostjo, ki hitro pozabi, je kraljevina Srbija, ki smo jo od prvih početkov njene državne samostojnosti do najnovejšega časa Moji predniki in Jaz podpirali in pospeševali, je že pred leti nastopila pot odkrite sovražnosti zoper Avstrijsko-Ogrsko. Ko sem po treh desetletjih blagoslovljenega dela miru v Bosni in Hercegovini razširil Svoje vladarske pravice na ti deželi, je ta Moja odredba v kraljevini Srbiji, koje pravice se nikakor niso kršile, vzbudila izbruhe nebrzdane strasti in najsrditejšega sovraštva. Moja vlada se ie takrat poslužila lepe pred-pravice močnejšega in je v najskrajnejši prizanesljivosti in dobrotljivosti zahtevala od Srbije samo znižanje njene vojske na mirovni stalež in obljubo, da bo v bodoče hodila pot miru in prijateljstva. Isti duh zmernosti je vodil Mojo vlado, da se je omejila na varovanje najvažnejših življenskih pogojev monarhije, ko se je Srbija pred dvema letoma bojevala s turško državo. Temu vedenju se je v prvi vrsti zahvaliti za dosego vojnega namena. Nada, da bode srbska kraljevina cenila potrpežljivost in ljubezen Moje vlade do miru in da bo izpolnila svojo besedo, sc ni uresničila. Vedno višje plameni sovraštvo zoper Mene in Mojo rodOvino, vedno bolj neprikrito se pojavlja stremljenje s silo odtrgati neločljiva ozemlja avstrijsko-ogrska. Zločinska gonja sega čez mejo, da bi na jugovzhodu monarhije izpod« kopala temelje državnega reda, da bi narod, kateremu naklanjam v očetovski ljubezni Svojo polno skrb, omajala v njegovi zvestobi do vladarske rodovine in domovine, ki bi doraščajočo mladino premotila in jo naščuvala k hudo-delnim dejanjem blodnosti in veleizdaje. Cela vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena zarota, ki se je strašno posrečila in v srce zadela Mene in Moje narode, je daleč vidni krvavi sled tistih tajnih spletk, ki so se započele in vodile iz Srbije. Ta neznosna gonja se mora ustaviti, neprestanim izzivanjem Srbije se mora narediti konec, ako se naj ohrani čast in dostojanstvo Moje monarhije neotnadeževano in ako se naj ne pretresa neprenehoma njen državni, gospodarski in vojaški razvoj. Zaman je naredila Moja vlada še zadnji poskus, doseči ta cilj z mirnimi sredstvi, Srbijo pripraviti z resnim opominom, da krene na drugo pot Srbija je zavrnila zmerne in pravične zahteve Moje vlade in je odklonila izpolniti tiste dolžnosti, kojih izpolnjevanje je v življenju narodov in držav naravna in potrebna podlaga miru. ln tako se moram odločiti s silo orožja ustvariti neobhodno potrebna poroštva, ki naj zagotovijo Mojim državam mir v notranjosti in trajni mir na zunaj. V tej resni uri se popolnoma zavedam cele dalekosežnosti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vsemogočnim. Preskusil in uvaževal sem vse. Z mirno vestjo nastopam pot, ki ini jo kaže dolžnost. Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v slož* žnosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve. Jaz zaupam hrabri avstrijsko-ogrski vojni moči, polni požrtvovalnega navdušenja. In Jaz zaupam Vsemogočnemu, da podeli zmago Mojemu orožju. Franc Jožef s. r. Stiirgkh s. r. 06 zgodovinski url 4 Dunaj, 29. julija. Današnja »Wie-ner Zeitung« pišc.: V velikem zgodovinskem trenotku je povzdignilo Njegovo Veličanstvo cesar besedo na svoja zvesta ljudstva. Pozivu jih, da naj požrtvovalno, s pogumom, ki se nc straši smrti, izvršujejo svoje dolžnosti. Besede Najvišjega gospoda vojske bodo v prsih vsakega dobrega državljana monarhije visoiko razplamtele domoljubno čustvo in postavile. važnost slovesnega trenotka v najsvillejšo luč. Prevzvišeni knez miru, ki je z blagoslovljenim, požrtvovalnim delom, z.državniško modrostjo in mnogokrat z velikimi žrtvami svojim zvestim narodom in celi Evropi skozi desetletja dragoceni mir ohranil, poziva zdaj narode, ki žive pod njegovim slavnim žezlotn, k meču. Brani čast, brani obstoj države, da bi nadalje potrpežljivo prenašali šc neznosnost in predrznost splet korskega sosedstva. Zločinske roke so prelile najplemeni-tejšo kri. Navedli so se prepričevalni dokazi, v kateri šoli so se zločinski hudodelci naučili svojega zločinskega rokodelstva iu kdo da je vodil njih izobrazilo. Naj strupene j ši sovražniki Av-stro-Ogrske so pa odklonili, da bi se uklonili pravičnim in zmernim zahtevam monarhije, da bi napravili pokoro za izgubljeno, ki se ne more več vrniti iu da bi jamčil v bodočnosti za mirno sosedstvo. Po Najvišji volji ima zdaj naše svitlo orožje zadnjo, odločilno besedo. Dober in pravičen je ta boj, ki se je vsilil naši domovini, milost božja ga bo podpirala. Jamčijo nam za to naše pridne čete, ki žare v plemenitem vojnem navdušenju, za (o nam jamčijo poveljniki naše armade, ki so sc v dolgem, trudapolnem delu v miru izšolali in nemalo prevzvišene naloge človeštva, za katere se brez strahu borimo. Ne vodi nas pohlep po zemlji, tudi ne predrzno stremljenje, da razširimo svoje ozemlje. Borimo se za politično pravičnost, za uveljavljenje pravice in nravnosti v življenju držav in narodov. Odločno nastopamo za etično kulturo zapadnili dežela, proti vodnemu prelomijenju besede, proti zviti zahrbt-uosti in proti tistim zločinskim tendencam, ki smatrajo umor za dobrodošel argument. Splošno nevarno hujskanje in podzemeljsko ruvanje sc mora končati, izruvati sc mora zloben plevel obrekljivega sovraštvu, nje več sc nc sme dopustiti tujim elementom, da bi na ozemlju, ki ga je naše požrtvovalno delo otvorilo zapadni kulturi, zapelja-vali in vzgajali našo mladino h knežjim umorom, k z&rotam in k zarotni-škim spletkam. Za dobro in pravično stvar je pograbila. Avstro - Ogrska za meč. Odgovornost za. posledico zadene edino le krivca. Avstro - Ogrska je z brezkončno potrpežljivostjo zasledovala ruvanje in čakala, če le Se ne napoči dan, ko iz pregleda zaslepljeni sosed in. se ne premisli in ne izpozna. vrednosti poštenih jn odkritih zvez nasproti monarhiji. Napočil ta dan ni, pač pa 20. junij. V plemeniti povzdigi duše, v občudovanja vredni slogi, v kateri so se pozabila, vsa ločilna, nasprotslva, se zbirajo narodi monarhije okolu svojega goreče ljubljenega vladarja in okolu častitljive stare zastave. A tudi izven meja države dohajajo poročila o izjavah simpatij. Brezštevilne pritrditve, izhajajoče iz prvotnega Ijurlstvencga. čuvstvH, dohajajo osobito iz zvezne Nemčije, ki nam v zvezi s slovesno zatrditvijo kraljevske italijanske vlade, da naši prijatelji in zavezniki znajo cenili čisto upravičenost našega boja. Ma.niteee besede Najvišjega manifesta bodo srca močnejše bihi. / opogumljajoče jasnostjo nam kaže poi. ki nam jo ukazujeta, nastopiti ČTst in pravica, nič manj jasno nam pa tudi ne kaže smeri tega nam vsiljenega boja: trajno in za> jamčeno vzdrževanje častnega miril« Cesarski manifest bo našel navdušeni odmev v edinem, mogočnem klicu, Iti se bo daleč na okoli Cul: Bog nara ohrani ljubljenega cesarja! Bog obva* ruj našo drago domovino! Dunaj, 28. julija. Današnji »Krem* denblalt« piše (»Fremdcnblatt« je ofi* ciozno glasilo zunanjega ministrstva)S Napovedana je vojska. Avstro - Ogrski narodi niso žc dolgo dni več dvomili, da. se vojska nc more odvrniti in d£ tisti, l{jreb. Odvetnik in saborski po-slrmec-dr; Hinko Hinkovič je odpotoval iz.Zforreba. O tem se mnogo rpmravlja, ven'*"- ne ve za pravi vzrok odpoto-vanja. PoiKi Umm avsfnjs&o slvar. POLJAKI ZA MONARHIJO. Po mestih v Galiciji so se vršile pretekli ponedeljek velike manifestacije,'pri katerih se je pela cesarska pesem in poljske narodne. Take manifestacije so se. vršile v večjem obsegu zlasti v Krakovem, Lvovu, Jaroslavi in drugih mestih. Vsi poljski listi odobravajo ta odločni korak monarhije, da se na nravi enkrat konec gospodarski krizi in negotovosti v državi. Razpoloženje ljudstva je danes vse drugačno kakor pred 2 leti. Takrat je vladala med ljudmi velika notrtost in strab, danes ni sledi tega. Boljše je vojska kakor pa večna negotovost. ATENTAT POLJSKE TOEDENTE V VARŠAVI? Lvov. Listi poročajo iz Varšave, da je bilo več atentatov na ruske smoduiš-nice, ki so eksplodirale. Pri bombnem napadu na pošto je bilo več oseb ranjenih in mrtvih. Misli se, da je to delo poljske iredente, ki hoče s tem Rusiji pokazati, da ne mara vojske. Na Ogrskem. POŽRTVOVALNOST OGRSKIH DE-LAVCEV. Budimpešta. Deputacija ogrskega delavskega društva za podporo invalidov je prišla v klub narodne delavne stranke, kjer jo je sprejel minister grof Tisza. Vodja deputacije je izjavil, da je društvo sklenilo nakupiti iz svojega premoženja državno rento za milijon kron. Govornik je ta korak utemeljeval s tem, da živimo v težkih časih in da je dolžnost ogrskih delavcev, da dokažejo svojo požrtvovalnost za državo. Grof Tisza je nato v svojem odgovoru izvajaj, da ni mogel prikriti svoje ginjenosti, ko jc izvedel za ta sklep delavcev. Moramo se boriti z vso silo na gospodarskem polju. Vojska je sicer strašna, vendar pa ima tudi dobre strani. Strankarski boj naj preneha, vsi se borimo za skupno našo domovino, za katero moramo biti pripravljeni, da vse storimo. Končno je žeiel delavcem, naj to njihovo plemenito delo blagoslovi Bog. skega jezera do skrajne vzhodne meje, od Krkonošev globoko doli do juga. Na-la monarhija tvori zdaj čuvstveno enoto in suha beseda »skupne zadeve« za-dobiva pred svetom vsebino, barvo in mogočno važnost. Naša monarhija, to veliko telo, o katerega starostni slabosti in razpadlosti so norci govorili, ki ne vidijo, kar živi pod površjem, ta monarhija ima dušo. Vsi smo to znali, a nismo o tem tudi o hudih dnevih dvomili. Zdaj znajo to tudi tisti, ki tega niso verovali, ker tega niso hoteli verovati. Predvsem vedo to zdaj tisti sovražniki, ki so na to blodnjo gradili svoje upanje in črpali iz njega srčnost in prešernost za svoje lahkomiselno po-čenjanje, ki se je zadnji čas v hudodelstvo razvilo. Priborili smo to veliko moralno zmago šc prej, ko nam pribori vztrajnost naših vojakov druge zmage. Pravljica o naši slabosti v inozemstvu, ki so jo naši notranji spori povzročili, je razblinjena. Svetovua povestnica ne dela po šabloni, marveč dela oblike iz množine motivov. Za propagando, ki si stavlja namen, da nam naše jugoslovanske dežele odtrga in jih pridruži kraljestvu Karagjorgjevičev, upa to doseči po brezprimerni ekspanzijski zmožnosti velesrbske misli v šablonski obliki prejšnjega stoletja, da se pogazi in uniči Avstro-Ogrska. Ta misel se pa mora strmoglaviti ob zbrani sili naše monarhije, ki ga goji, kar zdaj svet uvi-deva. duh iz globočine kipečega studenca ljudskega čuvstva. Naša monarhija je danes napovedala Srbiji vojsko, a najzloglasnejšo malo vojsko vodi Srbija proti nam že več let. Čim globokejše prodiramo v delo velesrbske propagande, čim natančnejše se učimo izpoznavati arsenal zapeljevanja, obrekovanja* strupa in bomb, ki so jih postavili v svojo službo, tem jasnejše mora vsakdo izpoznati, da protisunek, ki ga zdaj vodimo, nismo mogli več opustiti in ga tudi nismo mogli več odgoditi. Same sebe bi bili zapustili, če bi se bili še obotavljali in ako bi se bili pogajali, mesto da bi nastopili. So trenutki, ki za dolgo dobo določajo usode držav, in tak trenotek smo doživeli, ko se je rešilo vprašanje, če naj pograbimo meč zdaj, če bi ne bili popolnega zadoščenja dobili. Hvaležnost so dolžni avstro-ogrski aarodi svojemu najvišjemu vojnemu gospodu, ker je sklenil velik sklep, od katerega izvedbe nas danes nič več ne zadrži. Zdaj, ko se naše zahteve niso izpolnile in ko se je napovedala vojska, je napočila tista ura, ko to, kar se je sklenilo, tudi udejstvimo in ko bodo mesto besedi govorili dejanja. Zdaj veljaj le ena misel: Naprej! Cesar pričakuje, cela monarhija pričakuje, da vsak, ki gre na vojsko, stori svoje in da pridejo naši vojaki s slavo nazaj v domovino. Cesar je odposlal svoje vojake k zmagi, zmagovito se bodo vrnili! Poveljniki in poveljujoči generoll Msiro-Ogrske. 1. Vojni zbor v Krakovu: general konjenice, Kari grof Kirchbach od Lauterbacha 2. Vojni zbor na Dunaju: general in-fanterije, Blaž Schemua; 3. Vojni zbor v Gradcu: general infan-terije, Emil Colerus pl. Geldern; 4. Vojni zbor v Budimpešti: general konjenice, Karel pl. Terstyansky Nadeski; 5. Vojni zbor v Požunu: fcm. Pavel pl. Puhalo Brloški; 6. Vojni zbor v Košicah: general in-fanterije, Svetozar Borojevič od Bojne; 7. Vojni zbor v Temešvaru: general infanterije, Oto Meixner pl. Zweien-stamm; 8. Vojni zbor v Pragi: general konjenice, Artur baron Giesl od Gieslin-gena; 9. Vojni zbor v Ljutomericah: general Lotar pl. Hortstein; 10. Vojni zbor v Przemislu: general infanterije, Hugo Meixner pl. Zvveien-stamm; 11. Vojni zbor v Lvovu: general konjenice, Deziderij KoloŠvary Ivološvar-ski; 12. Vojni zbor v Hermannstadu: general infanterije, Herman Koevess pl. Koeveshaza; 13. Vojni zbor v Zagrebu: baron Adolf Rhemen, general infanterije; li. Vojni zbor v Innsbrueku: general konjenice, Viktor Danki; 15. Vojni zbor v Sarajevu: general infanterije, Mihael pl. Appcl; 16. Vojni zbor v Dubrovniku: fcm. Ven-eeslav Wurra. Poveljnik generalnega štaba je general, baron Konrad pl. Iloetzen-dorf. Reka julija. Visoko dvignjena, od vseh strani pozdravljena je vihrala no Reki sinoči velika hrvatska troboj-nica. Nosili so jo Hrvati, ki gredo polni navdušenja v vojsko proti svojemu NAVDU&EVALNE BESEDE GROFA TISZE. Brdimpešta 28. julija. V današnji seji poslanske zbornice je grof Tisza v nuvduševulnih besedn.li bodril narode, da naj v slučaju vojske na klic kralja pobite vsi pod vojne zastave in s tem polože temelj bodočemu miru in blagostanju. Budimpešta. Po govoru grofa Tisze je bil ogrski državni zbor za uedoločeo čas odgoden. /Mečka. OFICIJELNA IZJAVA ANGLEŠKE VLADE. London. V spodnji zbornici je dr« še nisem vedel, kakršno stališče je za-sem prejel od avstrijske vlade obvestilo o demarši v Belgradu, sem takoj izjavil napram tukajšnjim poslanikom, da nimamo nikake pravice vmešavati se, dokler ostane konflikt omejen med Avstrijo in Srbijo. Ako bi pa odnošaji med Avstroogrsko, Nemčijo in Rusijo postali nevarni, je to zadeva evropej-skega miru, ki se nas vseh tiče. Takrat še niše mviclel, kakršno tališče je zavzela Rusija. Za. slučaj konflikta med Avstroogrsko in Rusijo sem pa izjavil poslanikom, da bi po mojem mnenju le skupno in istočasno posredovanje pri srbskem vprašanju ueinteresi-ranih velesil, namreč Nemčije, Francije, Italije in Angleške, na Dunaju in v Peterburgu, katero posredovanje bi merilo na to, da ustavite Avstroogrska in Rusija vojaške operacije, med tem bi pa vse štiri velevlasti delovalo na to, da se konflikt mirnim potom poravna. Vsem mora biti jasno, da v trenutku, ko preneha spor biti osamljen med Avstroogrsko in Srbijo in nastane spor v katerega je zapletena druga velesila (Rusija) nastane ena največjih kataž-strof, ki jih je kedaj doživela Evropa, Nihče ne more vedeti kakšen bo konec teh vojnih zapletljajev, katerih direktne in indirektne posledice so neprera/-čunljive. Kaj m Rusija? (C. kr. korespondenčni urad.) Dunaj. Tukaj se razširja doslej še nepotrjena vest, da jc Rusija mobilizirala pet armadnih zborov. Berlin 28. julija. »Kreuz-Zeltung« poroča o ruskih mobilizacijskih pripravah iz Skarmirce na nemško-ruski meji na Poznanjskem. Vojaške štaclje na meji so dobile dvojno municijo ini pjonirski oddelki so zastražili mostove^ •—' Poveljnik trdnjave Kronstadt, 'gette-ral Davilov je svoj dopust prekinil in odpotoval v Rusijo. Iz Nemčije je Odpotovalo iz kopališč in letovišč mnogo Rusov in Nemcev. Berolin, 28. julija. Po nekem peter« burškem poročilu je odredila Rusija mo-bilizačne odredbe Vse vaje v ruskih taboriščih so prekinili. Vojaki so odrinili v svoje garnizije. Železnice vozijo velike transporte Beroiiii. iz Peterburga se poroča, da je javno mišljenje nekoliko bolj prijazno napram Avstriji. Upa se, da se vojska omeji, vendar bodo iz previdnosti mobilizirani vsi zahodni okraji. ^ Dunaj, 29. julija. Dosedaj Rusija še m podvzela nobenega diplomatičnega koraka. Dunaj. Danes so nabili na črni deski glavnega brzojavnega urada, da se brzojavne zveze z Rusijo motijo. K sovražnik. Berolin, 29. julija. -Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada; Ministrski predsednik Pašič se je izrazil te dni, da je vojska z Avstrijo neizogibna, ako nc bodo velesile posredovale. Pašič je mislil s tem reči, da bi Srbija ne imela ničesar proti temu, ako bi velesile nanjo pritisnile, da sprejme vse zahteve v celoti, ki jih je stavila avstrijska vlada. Za Srbijo da bi bil to sprejemljiv izhod iz tega konflikta, ker bi stvar izgledala tako, da sc jc udala volji Evrope. . Belgrad, 28. julija. Kralj Peter in ministrski predsednik Pašič sta dospela semkaj. Ob 11. uri dopoldne je bila z bobnanjem razglašena mobilizacija. Berlin 29 julija. Berljner Tag-blatt« poroča, da so že 27. julija zadnje čete Belgrad zapustile, tako da ni danes v srbski prestolnici niti enega vojaka. več. Banke so vse zaprto in ves denar so spravili v notranjost dežele. V mestu jc promet ustavljen. Berlin, 29. julija. »Berliner Tage-blati« poroča, da se zbirajo srbske čete v črti za Kragujevcem in Nišem. Poveljstvo nad srbsko vojsko je prevzel prestolonaslednik pri ne Aleksander. Budimpešta. Iz Belgrada. se poroča, da jc stotnik Dušan Petrovič, ženin Ludmile llartvvig, hčere umrlega poslanika, z bičem pretepel prestolonaslednika Aleksandra. Ze takrat, ko je nenadoma umrl poslanik llartvvig, so ie norečalo, cla je prestolonaslednik Aleksander na splošno pozornost vzbujajoči način dvoril gospodični IlarUvi-govi. Nesrečni oče deklice je moral kot ruski poslanik in eden najboljših diplomatov ostati na svojem mestu v Belgradu, čeprav bi ga radi hčere, katero je zelo ljubil, rad zapustil. IIartwigova hčer je krasotica. Prestolonaslednik je bil naravnost vsiljiv. Znano je, da ga je Hartwig eno uro pred svojo smrtjo ob nenavadni uri moral sprejeti. Lahko si mislimo, kakšno je bilo vedenje prestolonaslednika napram gospodični Hart-wigovi, ako je privedlo srbskega častnika do tega, da je prestolonaslednika z bičem pretepel. Dunaj. Dunajska »Zeit« poroča iz Pariza, da se je »rbski ministrski predsednik Pasič nasproti dopisniku lista »Pariš Journal« izjavil tako-le: Srbija računa na energično posredovanje Trojnega sporazuma. Srbija je odločena, da ščiti svoje pravice s pomočjo orožja. Milan, 29. julija, »Secolo« poroča iz Niša: Prestolonaslednik Aleksander je dobil od vojaških načelnikov štirih vojnih korov zagotovilo, da bo tekom treh dni zbranih 300.000 linijskih čet in 100.000 mož rezerve. Dne 27. julija je prišlo v Niš več letalnih strojev, katere bodo vodili srbski častniki, ki so se na Francoskem izvežbali. Konstanca 28. julija. Črnogorski kraljevič, ki je bil tu s svojo ženo v nekem sanatoriju, je danes dopoldne od tu odpotoval. * Zemun. Srbske čete se pomikajo proti avstrijski meji. Rim. (C. kr. koresp. urad.) Agencija Štefani javlja iz Niša: Včeraj dopoldne bi sc morala v Nišu otvoriti srbska skupščina, kar se pa ni moglo storiti, ker skupščina ni bila sklepčna, Poštni in brzojavni promet je prekinjen. Prestolonaslednika regenta še ni v Niš. Po deželi je mir. Zoiija. V Nišu leže najvažnejši akti ii vseh ministrstev kaotično raztreseni in nakopičeni na peronu. Dunaj. V Belgradu so izobešene na vseh bolnišnicah bele zastave. Dunaj, 29. julija. Nocoj po polnoči so se pričele sovražnosti. Balkonske države. BULGARI, GRKI IN RUMUNI. Sofija, 28. julija. S poučene bulgarske strani se poroča: Bulgarija bo toliko časa izvajala najstrožjo nevtralnost nasproti Srbiji, dokler ostane spor med Avstrijo in Srbiji omejen in dokler ne poseže vmes kaka druga država, če je tudi zaveznica Srbije. Atene. Izročitev avstrijskega ultimata je tukajšnje uradne kroge nekoliko vznemirila radi tržnih zvez med Grško in Srbijo, a zveza s Srbijo Grški ne nalaga ni-kakih dolžnosti, da nastopi za Srbijo. Grška korist sicer zahteva, da ostane stališče Srbije na Balkanu neprikrajšano, a kljub temu Grška nima povoda, da bi se vmešavala v spor Avstro-Ogrske s Srbijo in to tem manj, ker ni bila naprošena za pomoč. GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK VE-NIZELOS POTUJE DOMOV. Venizelos se je dne 28. julija odpeljal h Monakovega v Trst, odkoder odpotuje naravnost v Atene. Njegova pot v Bruselj, kjer bi imel konferenco s turškim vezirjem, vsled politične izpremembe odpade. Stališče Nemčije. Wildpark. Pri sprejemu nemškega cesarja na tukajšnjem kolodvoru so bili navzoči državni kancelar Bethmann-Holl-weg, generalni polkovnik pl. Kessel, generalni polkovnik pl. Plessen, šef generalnega štaba, šef admiralnega štaba itd. Cesar se je s cesarico odpeljal v novo palačo in je nato takoj sprejel v daljšo avdijenco državnega kancelarja, takoj nato pa šefa generalnega in admiralskega štaba. Berolin. (Kor. urad.) Avstrijsko vojno napoved so tu izvedeli ob 7. uri zvečer ter je povsod izzvala veliko navdušenje. Berolin, 28. julija. »Vossische Zeitung« poroča, da bo šel princ Henrik v London, da pridobi Anglijo v eventuelni vojski za nevtralnost. Kolin. (Korespondenčni urad.) »Kol-nisehe Volkszeitung« demontira vest francoskih listov, ki so tc dni pisali, da je nemški cesar poslal v Pctcrburg brzojavko, v kateri je svaril Rusijo, naj se ne vmešava v avstrijsko-ruski spor. Take brzojavke nemškega cesarja ni bilo. Vest pariških listov ima namen kaliti prijazne odnošaje med Nemčijo in Rusijo. Razna poročila. OMEJITEV VOJSKE NA AVSTRIJO IN SRBIJO. Berolin, 29. julija. Brzojavna unija« Eor.oča iz Pariza, Po splošni nervoznosti in pesimizmu zadnjih dni, ki je zavladal v francoskih listih, je nastal sedaj precejšen preobrat. Politični položaj se presoja popolnoma mirno. Vzrok temu je okoliščina, da je cesar Viljem sam vmes posegel v spravljivem smislu. Cesar Viljem je, kakor pripovedujejo merodajni krogi, po brezžičnem brzojavu naročil državnemu tajniku za zunanje zadeve pl. Jagovu, obrniti se na nemške poslanike v Londonu, Parizu in Petrogradu. Na teli mestih naj se zagotovi miroljubnost nemške vlade. To se je zgodilo vsaj v Parizu. Nemški poslanik pl. Sachsen je bil dvakrat v francoskem zunanjem uradu in jc konferiral z namestnikom ministra za zunanje zadeve, Bienvenu Martin. Uradno poročilo o teh konferencah pravi, da sta iskala oba poti, po kateri naj sc ohrani mir v Evropi. Slično poročilo prihaja tudi iz Petrograda. VOJNI MANIFEST POVSOD SPREJET Z NAVDUŠENJEM. Dunaj, 29. julija. Splošno prihajajo vesti, da jc bil cesarjev vojni manifest povsod sprejet z največjim navdušenjem, CESAR SE VRNE V LAINZ. Dunaj, 29. julija. Cesar Franc Jožef se vrne jutri v Lainz pri Dunaju. ITALIJANI SE VRAČAJO DOMOV. Frankfurt 28. julija. Laški delavci, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, odhajajo v velikih trumah domov na Laško. Večinoma so delali v renski provinci, v Saarbriickenu. VELIKE MANIFESTACIJE NA DUNAJU. Dunaj. (Kor. urad.) Včeraj zvečer je nad 5000 oseb manifestiralo pred palačo nadvojvode Friderika ter pelo cesarsko pesem. Nadvojvoda se je zahvaljeval odkrite glave na vse strani. Ljudstvo je nadvojvodo burno pozdravljalo. Dunaj. (Kor. urad.) Zvečer so se pomirile velikanske manifestacije pred vojnim ministrstvom. OKLIC »RDEČEGA KRIŽA«. Dunaj. (Kor. urad.) »Rdeči križ« objavlja oklic na vse avstrijsko prebivalstvo, naj z darovi in živili pomaga ranjencem in drugim vojakom v vojski. Dunaj. (Kor. urad.) Nadvojvoda Friderik je daroval za avstrijski »Rdeči križ« 50.000 K in za ogrski »Rdeči križ« 50.000 kron. Dunaj. Predsednik avstrijske delniške družbe za izdelovanje orožja je izročil vojnemu ministru v imenu podjetja za Rdeči križ 20.000 K. V SARAJEVU. Sarajevo. (Kor. urad.) Ganljiva je požrtvovulnpst občinstva za armado. Čete občinstvo navdušeno pozdravljajo. \ RAZNE PODROBNOSTI. Dunaj, 28. julija. (Kor. urad.) De-marša je splavala po vodi. Nemško-an-gleška akcija, da se vojska lokalizira, je ostala dozdaj še brez vidnega uspeha. Po zdaj še nepotrjenih poročilih mobilizira Rusija pet armadnih zborov. Nemško pomorsko brodovje se Je vrnilo v Wilchelmshafen. Poincare se je vrnil v Pariz. V Belgradu sc je proglasil trimesečni moratorij. AVSTRIJSKA TELEFONSKA ZVEZA Z INOZEMSTVOM. Dunaj. Telefonska zveza avstrijskih in ogrskih mest z inozemstvom so zaprli. Vse za inozemstvo namenjena telefonska poročila strogo cenzurirajo. Promet je možen samo potom brzojava. TRGOVINE IN PROMETNI LOKALI OB NEDELJAH ODPRTI. Trgovinsko ministrstvo je obvestilo vse deželne vlade, da smejo dati trgovinam kar mogoče velike olajšave glede zapiranja trgovin. Zlasti trgovine bodo smele biti tudi ob nedeljah odprte. PREDČASNA UVRSTITEV V ARMADO. ž Dunaj, 28. julija. Z ozirom na resne dogodke se zadnji letnik tehnične vojaške akademije v Modlingu uvrsti v armado ne 18., marveč že 1. avgusta. KONGRES ZA SVETOVNI MIR PRELOŽEN. Dunaj. (C. kr. koresp. urad.) Kongres za svetovni mir, ki bi sc tu imel vršiti meseca avgusta, je preložen. POSVETOVANJE V PETERBURGU. Peterburg, 28. julija. V zunanjem uradu se vrše vsak dan važna posvetovanja. Sazonov sc posvetuje z zastopniki trozvezino diplomacije. Hazgovo-rov sc mnogokrat tudi angleški poslanik udeležuje. FRANCIJA MOBILIZIRA. Berolin, 28. julija. Iz Pariza dohaja poročilo, ki še ni potrjeno, da namerava Francija pozvati pod orožje tri-letnikc rezervnikov. MEŠČANSKA VOJSKA NA ANGLEŠKEM. London. Nacijonalistični prostovoljci, ki so se vrnili v Dublin, so bili v Clontarfu ustavljeni od policijskih vojakov. Nastal je velik pretep, Vojaki so streljali in ranili več oseb. Ko so vojaške čete dospele v Dublin, jih je ljudstvo obmetavalo s kamenjem, nakar so streljali. Dve osebi sta mrtvi, 40 oseb, med njimi štiri ženske, je pa ranjenih. V bolnici v Dublinu sta umrli še dve ranjeni osebi. Kakor se poroča, so irski prostovoljci prerezali vse brzojavne ŽlCC* ALBANSKE ZMEDE. Drač. Došlo je 60 Malisorov. Zvečer se je govorilo, da jc general de Weer radi sporov z rumunskimi častniki podal knezu demisijo nizozemskih častnikov in da je knez njih demisijo sprejel. DraS. Knez in kneginja sta se vrnila včeraj zjutraj iz Valone. Nedelja je bila mirna. Ponoči od sobote do nedelje je bil alarm brez povoda. VELIK FRANCOSKI ŠKANDAL. Pariz, 29. julija. Madame Caillaux, ki je ustrelila glavnega urednika »Figara«, Calmete, je bila pred porotniki oproščena. Pariz. (Kor. urad.) Ponoči so bile demonstracije radi oprostilne sodbe v procesu Caillaux. STRAŠNA NESREČA V DORT-MUNDU. Dortmund. V rovu Adolf von Han-semann v Mengedeju se je zažgala pre-mogova plast. Zgorelo je 15 rudarjev. NAŠE KRIZE S SRBIJO. Sedanja kriza s Srbijo je že četrta v zadnjih petih letih 1908. in leta 1909. je bila aneksijska kriza. Izvedli smo delno omejeno mobilizacijo brez črne vojske, leta 1912. smo imeli krizo radi srbskega pristanišča ob Adriji, jeseni 1913 kriza, ker je Srbija zasedla albanske kraje. Dvakrat ali pravzaprav trikrat smo zato delno mobilizirali. Zdaj imamo vojsko. Zadnji čas je za njo. NOBENE DRAGINJE VSLED VOJSKE. Vojni dogodki, ki so nenadoma nastopili, povzročajo v prebivalstvu, vsaj v nekaterih bolj razburljivih in plašlji-vih ljudeh velik strah, da vidijo stvari, ki jih ni. Zlasti raznašajo nekateri prazne govorice, da bo nastopila pri nas vsled vojske v Srbiji velika draginja in druge take reči! . Ta strah in govorica sta popolnoma brez podlage. Te vesti raznašajo nekateri iz strahu, drugi, zlasti špeku-lantje pa iz dobičkaželjnosti, da bi ljudi odrli in njih stisko izrabili. Prvič ne dobivamo mi iz Srbije nobenih živil, zato ne pride ta stran pri živilih prav nič v poštev. Drugič so vlade že vse poskrbele, da bo na naših trgih toliko živil, kakor jih ljudstvo rabi in ne bo vsled tega prav nobenega pomanjkanja. Ljudje naj bodo pametni in naj nikar preveč blaga na domu ne nakopičijo. Če se hočejo ljudje sami sebe varovati, naj bodo zelo varčni pri nakupu živil. Več ko bodo nakupovali, višje bodo cene, ker trgovci z živilom cene višajo samo tedaj, če je preveliko popraševanje in nakupovanje. Nič strahu. Hišne gospodinje ostanite mirne in peljite svoje gospodarstvo tako naprej, kaJkor ste ga. dozdaj. Kvečjem, da. se pri nakupu še bolj omejite na najnujnejše in najbolj potrebne stvari. Če bi pa hoteli vojne dogodke razni špekulantje izrabiti in ljudsko stisko na umazan način izkoristiti, bo že vlada poskrbela, da. se bodo take odrtije s primernimi sredstvi preprečile. Dnevne novice. -f Težave listov in časniških korespondenc v vojnih časih. Za časnikarje in liste so nastopila bridke ure. Vsled ministrskega odloka z dne 25. julija 1914. morajo vse dunajske korespondence predložiti svoje izdaje v pregled vojnemu ministrstvu in nato šc državnemu pravdništvu. Priobčevanje važnih političnih in novic z bojišča bo odsedaj naprej jako pomanjkljivo. Nihče ne ve, kako je in kaj in če tudi korespondence kaj zvedo, ne smejo brez dovoljenja vojnega ministrstva priobčiti. Telefonska zveza je listom skoraj odtegnjena, brzojavke, tudi najnujnejše se za kasne za cele ure. Za to so poročila korespondenc jako pičla in skromna. Samo po sebi jc umljivo, da so po teh odredbah zadeti tudi vsi slovenski listi. Ljudje bi radi kar po tri izdaje na dan in pričakujejo vsako uro vedno svežih novic. Vse zaman! Vojno ministrstvo in državni pravdniki imajo resne obraze in dolge škarje in kdor nima niti pred tem primernega rešpek-ta, imajo zanj pripravljene še celice za oddih od časnikarske nervoznosti. Naj blagovole čitatelji naših listov! te stvari upoštevati in ne vse krivdel na »slovensko« zanikarnost valitL -f Nesramnosti v odgovoru srbsk« vlade Avstriji. Srbski odgovor na avstrij« sko noto je nesramnost prve vrste. Srbska vlada noče nič vedeti o tem, da bi takoj odločno nastopila proti revolucijo-« nami propagandi, ki prihaja iz Srbije n« avstrijska tla in pravi, da se nc ve za one osebe ter da pričakuje naznanila, da moro proti njim postopati. V resnici jc pa bil« srbska vlada natančno poučena, kater« osebe so v tej zadevi sumljive in njen« dolžnost bi bila, v tej zadevi takoj nasto« piti s pravično preiskavo. Srbska vlads priznava, da so srbski čast« ni k i sodelovali pri atentatu na našega: prestolonaslednika, obljublja pa le, da bo v prihodnje (!) z največjo strogostjo postopala proti osebam, ki bi utegnile za-« grešiti kak tak zločin. Srbska vlada dalj« v svojem odgovoru obljublja, da bo v pri« hodnjem zasedanju skupščine predložila! predlogo o tiskovnem zakonu, ki naj bi preprečila hujskanje proti Avstriji. Srb« ska vlada v svoji noti noče pristati na to, da bi konfiscirala propagandna sredstva! »Narodne Obrane«, srbska vlada je takoj predrzna, da pravi, da ji o propagandi tega; društva sploh nič znanega ni, dasi se vse! rovarjenje te organizacije razvija pred nje« nimi očmi. Srbska vlada ni dala niti obljube, da bi to društvo razpustila, niti d« bi snovanje te organizacije pod kakim dni« gim imenom preprečila, srbska vlada je svoji noti popolnoma prešla avstrijsko zahtevo, naj se opusti velesrbska propagandal v šolskih knjigah v Srbiji in glede uči« teljev, ki so skoro vsi člani »Narodne Obrane«. Srbija pravi, da bo odpustil« one častnike in uradnike, ki bi po sod« nijskem postopanju bili krivi, da so zagrešili dejanja proti teritorijalni integriteti Avstrije. Ker pa Avstrija zahteva odstra-nitev častnikov, ki so zagrešili sovražno propagando proti Avstriji, kar v Srbiji splošno ni sodnijsko kaznjivo dejstvo, tert tako tudi v tej točki Srbija ne izpolnuj« avstrijske zahteve ter se celo norčuje ia Avstrije. Zato je tudi ničeva izjava srbske vlade, da je takoj, ko ji je prišla v rok« nota avstrijske vlade, dala aretirati raa« jorja Vojislava Tankosiča. O Milanu Ciga« noviču pa pravi srbski odgovor: Kar se tiče Milana Ciganoviča, jc on podanik avstro-ogrske monarhije in je bil do junija; uslužben pri železniški direkciji kot aspi« ruant in se ga do sedaj ni moglo najti. ZC njim je izdana tiralnica. Srbska vlad«; prosi c. in kr. avstrijsko vlado, naj da nai razpolago ves obtežilni materijal in vse dokaze.« Tudi ta odgovor srbske vlade je silno čuden. Ciganovič je namreč tri dni po atentatu, potem ko je bilo znano, dai jc zapleten v zaroto, odšel na zahtevo po« licijske preiekture v Belgradu na dopust v Ribari. Torej je neresnično, da je Ciga« novic 28. junija izstopil iz državne službe, Policijski prefekt v Belgradu je vse potrebno ukrenil za potovanje Ciganoviča* in čeprav je dobro vedel, kje se nahaja, vendar jc izjavil, da je človek z imenom Milan Ciganovič v Belgradu popolnoma; neznan. Tako je postal celo policijski prefekt v Belgradu sokrivec morilcev! Q tem srbska vlada seveda noče ničesar ve« deti! Nadalje je srbska vlada »obljubila«, da hoče preprečiti vsako vtihotapljenjc orožja in streljiva čez mejo. Obenem hoč« preiskati vlada vse obdolžitve proti ob« mejnim uradnikom in jih, če so krivi, naj« strožje kaznovati, ako se jim kaj kaznji« vega dokaže (1); obenem je vlada priprav« Ijena dati vsa pojasnila o izjavah svojiU uradnikov proti Avstro-Ogrski. To izogi« banje srbske vlade kaže, da mora srbsk« vlada biti prav dobro informirana o zlo« činskem početju svojega obmejnega urad« ništva. In ali jc mogla Avstrija ob taki srbski neodkritosrčnosti drugače ravnati, kot jc ravnala? Vojska, ki jo pričenja, je pravična in poštena, ki bo očistila ozračje! + Patriotične manifestacije v Go* rici. V ponedeljek zvečer jc vojaška! godba igrala koračnico princa Eugena; cesarsko pesem pred glavarstvom, n&ta pred škofijo. Po mestu se je vršil miro-zov. Na stotine ljudstva je pozdravljala godbo. Slovenci so se mirozova udeležili v obilnem številu in s svojimi klici! Živio armada!, Živio Avstrija!, Doli a Srbijo! preglasili vse druge vsklike. —. Pozneje sc je zbral na korzu laški moli s katerim pošteni Italijani nimajo stika, ki je ob slovesnem trenutku kričal protislovenske klice. Slovenci pa bodo na to odgovorili s tem, da bodo do zadnjega diha vršili svojo dolžnost napraJB cesarju in domovini. -;- Srbski zločinci. — Ljudstvo na| pomaga Javnim organom. V šumi pri Retečah (škofjeločki okraj) so v noči od 27. do 28. julija zalotili orožniki dva srbska rokovnjača. ki sta imela pri sebi dinamitne zavoje. Govori se, da sta nameravala razstreliti železniški most čez Soro v bližini mcdvoclskc tovarne. Čo je res, bodo napravili z A j ima nagel in kratek obračun. Ljudstvo prosimo, naj skrbno pazi na sumljive ljudi in vrši tako svojo patrijotično dolžnost ter pomaga javnim organom! -f Pazite na železnice! Občinstvo se opozarja, naj pazi ob železnič. progah, posebno ob prehodih na varnost življenja in previdnost. Zlasti od danes naprej, ko bo vse zastraženo in bo vso železniško upravo in vodstvo prevzela vojaška oblast, ki je stroga in natančna! -i- Vseslovenski čebelarski shod v Pragi je odložen za nedoločen čas. -j- Osebne izpremembe v naši vojaki. Imenovan je general kavalerije grof Kari Kirchbach pl. Lauterbach, inSpektor domobranskega kčnjeništva za poveljnika 1. kora v Krakovu. Odstavljen je generalni major Karel Ma-tasič pl. Blagaj. Umirovljeni so: Pol-kovnik-avditor Ivan Zitko in artilerijski upravitelj Vinko Cejnek. Imenovani so: polkovnik Josip Hrozny pl. Bojemil, poveljnik 54. polka, za poveljnika 9. gorske brigade; Anton Rada, 54., za poveljnika tega polka; Anton grof Berchtold, /toveljnik 88. polka, za poveljnika 1' gorske brigade; Henrik Bolzano pl. Kronstatt, za poveljnika 88. polka; za pobočnega adjutanta nadvojvode Friderika podpolkovnik Viktor Lorx pl. Resz-kin, učitelj na vojni šoli. »Hrvatski Pokret« v Zagrebu je prenehal izhajati. — Poizkušen napad na železniški most? Graški listi poročajo, da sta se v ponedeljek zjutraj še pred 3. uro približali kljub vojaški straži dve sumljivi osebi železniškemu mostu pri Belipeči na Gorenjskem, ki na klic straže nista hotela obstati. Straža jc na sumljivi osebi dvakrat ustrelila. Posebna patrulja je oba zasledovala, vendar se jima je posrečilo ubežati v bližnji gozd. — Aretacija. Na železniški progi blizu Podbrda na Goriškem je stražni-ški častnik pozval dva sumljiva tuja potnika, naj izstopita, da se legitimu-jeta. Imela sta vozne listke za Solno-grad. Eden izmed tujcev sc je branil in je zapustil vlak le vsled strahu pred orožjem. — Srbski vohun? V Solkanu blizu želez, mosta so prijeli nekega neznanca, ki je dejal, da je doma iz Brd, a je govoril Ie srbsko. Ker je bil zelo sumljiv, ga je vojaška patrulja odvedla v Gorico. — Neosnovane novice. Po postajah državne železnice na Goriškem se je včeraj bliskovito širilo neverjetno poročilo, da je umorjen ruski car z vso družino. Uradno se ta vest dementira. — Aretacije v Gorici. Kakor poročajo današnji listi, ni bil v Gorici aretiran Andrej Gaberšček, pač pa njegov brat odvetniški kandidat dr. Gaberšček. V Gorici so internirali več oseb, med njimi odvetnika dr. Tumo, tovarnarja Jakila iz Rupe, naduSitelja Ur-bančiča iz Mirna in baje še nekatere. Interniranje ima baje le preventiven značaj. Aretirali so tudi nekega Hočevarja. — Tudi sol poizkušajo nekateri prodajati dražje kot doslej. Kdor bi sol samo za 1 vinar dražje proa armada je določena za Novo Srbijo. Na bulgarski meji se čete niso pomnožile, ker se zanašajo na rutnunsko in grško pomoč. O Bosni in Hercegovini se govori, da so ondi vsi Srbi oboroženi in čakajo le na znamenje iz Srbije, da začno revolucijo. Črnogorska armada dobi srbskega poveljnika; princ Mirko je sprejel generalsko mesto v srbski armadi. Veliko po/.o nost ie vzbudil neki visok rumun«ki ča.vtnik, ki je dospel semkaj in se s ^osebnim vladinim vlakom odpeljal, v Kratjujevac. * Koledar Slov. Kmečke Svore. Zaupnikom S. K. Z. smo te dni podali nabiralne pole za »Koledar S. K. Z. II. letnik (1915).« — Naše zavedno kmečko občinstvo je lanski (prvi) letnik sprejelo z velikim zadovoljstvom. Tudi II. letnik bo tako urejen, da bodo naročniki z njim sigurno zadovoljni. Oblika bo ista kakor lani. Koledar stane 1 krono. S tem jo plačana tudi udnina za Slov. Kmečko Zvezo. Vele-cenjene gospode zaupnike pa prosimo; da prevzamejo tudi letos, nabiranje udov S. K. Z. oziroma naročnikov za naš kmečki Koledar. Vemo, da zahtevamo od vas žrtev, toda v plačilo vam naj bo zavest, da delate "tnaftbro in visokim namenom posveč -sačtvar. Uporabiti moramo, ako ho iVo ostati na višku, vsa poštena sredstva, da sklenemo trdno in nerazrušljivo vez med našimi katoliško - narodnimi pristaši. Samo, ako delamo povsod in neumorno v prid našega ljudstva, bo ljudstvo še nadalje rado sledilo sedaj ponosno plapolajoči katoliško-slovenski kmečki zastavi. Seznam članov oziroma naročnikov nam blagovolite na priloženi tiskovini poslati najkasneje d o 15. a v -gusta 1914. Denar pa nam pošljite po položnici na tiskarno Sv. Cirila. — Če kateri zaupnik pomotoma ni dobil nabiralne pole in si jo želi, naj nam to takoj po dopisnici naznani. — Odbor S. K. Z. Dolžan, Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, elegantno vezana 4 K. — Že naslov sam približno pove, kako bogata zbirka najrazličnejših vlog, ki jih rabimo skoroda vsak dan, je podana v tej knjigi. Obrtne vloge, vloge za uveljavlje-nje vojaških ugodnosti, davčne napovedi, tožbe, pravde, kupne pogodbe, testamenti; prošnje na deželni odbor itd., vse je v knjigi obrazloženo in pojasnjeno z mnogimi takoj porabnimi vzorci. Ker je pri vsaki vlogi označen tudi predpisani kolek, bo s pomočjo te knjige lahko napravil vsak pravilno vlogo. Koristi, ki jih nudi ta praktična knjiga so tolike, da se bo ma! izdatek za knjigo vsakemu takoj bogato izplačal. Vesele povesti, katere prinaša 3. zvezek Grafenauerjeve »Zbirke slovenskih povesti« so prav lepe, kratkočasne in poučne. Zvezek obsega tri povesti in sicer: Jaklič, >Za možem«, ki prav šegavo pripoveduje, kako se je treba dekletom obnašati, da ne dobe moža; seveda se razbere iz povesti tudi obraten nauk, kako se mu prikupijo; Jaklič, »V pustiv je šla«, ki vzpodbuja do medsebojne prizanesljivosti med zakonskimi ter Jurčičevo povest »Pravda med bratoma«, ki je zajeta iz pisateljeve ožje domovine in slika, kako se radi malenkostnega vzroka spreta mlajši in starejši bral, ter kako te po posredo-verj" !ji>'nmllega sodnik'n ■>•, svo'ih do-1 •" s zopet sprijaznila. Vse hi povesti kažeio kos domačega življenja v veseli luči in so res polne pravega ljudskega humorja. Vsak sešitek »Zbirke slovenskih povesti« stane samo 60 vin. Preje so izšle v 1. zvezku OgrinčeVa povest »Vojnimir«, v drugem pa Fran Erjavčeve povesti »Hudo brezdno«, »Ni vse zlato, kar se sveti«, »Izgubljen mož«, »Ena noč na Kumu«, »Mravlja«. Spričo izredno nizke cene 60 vin. za vsak sešitek bo postala ta zbirka najpoljudnejše čtivo v slovenskem slovstvu. Vozni red in koledar 1914 1915, Cena 10 vin., v platno vezan 30 vin. Ta najob-širnejši slovenski vozni red obsega vse slovenske železniške proge, kakor tudi tuje proge, s katerimi so prve zvezane. Voznemu redu, s katerim je združen tudi koledar, je pridejanih pri koncu več praznih listov za bilježke, Cena tega obširnega voznega reda jc le radi tega tako izjemno nizka, ker služi ta praktični vozni red tudi reklamnim namenom. Zemljevid Balkanskega polotoka, 1 ; 250.000. Cena v ovitku 2 K. Ta najnovejši slovenski zemljevid balkanskega pol-otoka in a začrtane nove in stare meje balkanskih držav, ter torej najjasneje predočtije, koliko prejšnjega turškega ozemlja si je prisvojila vsaka država. V njem bo našel vsak naročnik označene kraje, kjer so prelivali v zadnji vojski naši bratje svojo kri za krščanstvo in svobodo zlato ter na Balkanu dvignili zopet križ visoko nad turški polumesec. Ta krasni zemljevid dobi vsak naročnik celoletnega javiti, ima dobiti po poljskih petrograjskih poročilih večjo svobodo za razširjevanje svojih naukov, pa tudi vladno denarno podporo. Pomočnika upravitelja marjavitskih župnij v Rusiji, škofa Romana Pr6chniew-skega, je nedavno tega sprejel car v avdi-jenci. Marjaviti imajo sicer katoliški obred, ali papeža ne priznavajo, so za zbli-žanje s pravoslavjem in so Rusom naklonjeni. Za zgradbo cerkva, pri katerih imajo svo;e poljske šole, imajo dobiti državno posojilo 200 tisoč rubljev. Finančni minister je baje dovolil posojilo. Marjaviti nameravajo tudi v Petrogradu, kjer je poljska naselbina, pričeti s svojo delavnostjo. V srednjem veku jc imel Belgrai velik pomen kot vrača med Ogrsko in Turčijo; še v 18. stoletju je slovel kot ena najmočnejših trdnjav v Evropi. Belgrad leži ob izlivu Save v Donavo, na desnem bregu obeh rek, katerih prva je ondi široka 400 metrov, druga pa 750 metrov. Ravno ti dve plovni reki dajeta mestu njegov pomen. Važna železniška, proga Budimpešta—Sofija—Carigrad, oziroma Budimpešta—Niš—Skoplje—Solun vodi preko srbske prestolnice, ki je s svojimi 70,000 prebivalci tudi najobljudenejšc mesto srbske kraljevine. Kolikor je še danes belgrajskih utrdb, izvirajo večinoma iz časa avstrijskega go-spodstva od 1718. do 1739. leta, in obstoje iz zgornje in spodnje trdnjave. Gornja trdnjava leži na 50 metrov visoki apnenčevi planoti, ki se strmo dviga iznad Save; trd-njavsko jedro obdaja nasip, jarek tn posamezne utrdbe v ospredju. Spodnja trdnjava — jPalanka, — ki je danes popolnoma razpadla, leži ob v?nožju iste apnenčeve plauote, neposredno ob obeh rekah, Južno in vzhodno od gornje trdnjave se razteza mesto. Kot trdnjava Belgrad dane« ne pride t poštev; sedanje utrdbe bi se večstranskemu obstreljevanju iz modernih težkih topov ne mogle ustavljati. Močno naravno oporo trdnjavskih zgradb tvorita sicer tudi Sava in Donava, ki moreta vsekako zelo ovirati prekoračenje, toda na drugi strani pa tvorita pot rečnim bojnim ladjam, ki so važno in nevarno orožje proti bel-tfrajskim utrdbam. Ob priliki krize leta 1906. so te utrdbe oborožili z nekaterimi topovi, ki pa skoro nimajo nobenega pomena. Edina stalna zveza med tostran in onostran Save in Donave je 460 metrov dolgi in 4 in pol metra široki železniški most čez Savo, ki se nahaja nasproti gornji trdnjavi. Most ima pokrita tla in je sposoben za vsakršen promet. Glasom berolinske pogodbe iz leta 1878. je most sicer nevtraliziran, vendar je pa na srbski strani poskrbljeno za hitro razstrelitev. Kauko brezpomembne so belgrajske utrdbe, priča najbolj dejstvo, da se je srbski dvor z vlado in vsemi oblastmi ter vojaštvom iz vsega početka umaknil v notranjost dežele, in sicer v Niš. Kraoujevec. Kragujevac je v zračni črti oddaljen od Belgrada približno 95 kilometrov. Z železnico sc pelja iz Belgrada v Lapovo in potem po stranski progi, katere končna postaja je Kragujevac. Glasom voznega reda traja vožnja od tri četrt na 11. uro do pol štirih, torej štiri in tri četrt ure. Ta železniška proga je dolga 129 kilometrov. Kragujevac jc okrožno mesto in šteje danes nad 20.000 prebivalcev. Do leta 1842. je bila tu prestolnica srbskih knezov. Celokupno kragujevško okrožje meri 3300 km2 in šteje 200.000 prebivalcev. Ko je Turčija 3. oktobra 1813 strla Karagjorgjevo revolucijo, je Karagjorgje pobegnil na avstrijska tla. Ostal je pa v deželi Miloš Obrenovič, ki je bil nato imenovan za načelnika v rudniškem in kragujevškem okrožju. Nadaljnja gibanja med Srbi so dovedla do tega, da je sultan priznal Miloša Obrenoviča za dednega kneza. Kot tak je Miloš prestoloval večinoma v Kragujevcu, nekaj časa pa tudi v Požarevcu. Kasneje so srbski knezi preložili svojo prestolico v Niš in potem v Belgrad, nakar je Kragujevac izgubil vsak političen no v črnovojnem okraju Ljubljana in mo- ' rajo po svoji črnovojni prehodnici v te-'.očem letu priti v službovanje k črnovoj-nemu okrajnemu poveljstvu (podružnici) bivališča, naravnost k črnovojnemu okrajnemu poveljstvu št. 27 v Ljubljani; pod a) in b) oznamenjene osebe, ki so po svoji črnovojni prehodnici klasificirane za »nesposobne za orožje«, so oproščene, da jim ni treba priti na službovanje v orožju; 3. za delovne namene potrebni črnovojni zavezanci, ki jih je določil občinski predstojnik; naročilo za odhod v kraje porabljanja prejmejo od občinskega predstojnika svojega bivališča. 4. V premogovnikih uslužbeni črni vojski zavezani delavci, ki po spredaj stoječih določilih niso sklicani na službo v orožju, ter vsi črni vojski zavezani delavci železniških delavnic; določeni so za službovanje v svoji navadni lastnosti na dosedanjem stalnem kraju po-rabljenja. Vse po sprednjem zaukazu ne sklicane črni vojski zavezane osebe in korporacije se skličejo po potrebi z razglasom ali s pozivnicami ali s posebnim poveljem. — ti. Obča določila, 1. V službovanje odhajajoči črnovojni zavezanci imajo na Avstrjjsko-Ogrskem ter v Bosni in Hercegovini po železnicah in parnikih prosto vožnjo, ako pokažejo vojaško iz-kazno listino (črnovojno prehodnico, na-membnico ali pozivnico); tisti, ki nimajo v rokah take listine in se morajo za prehod v službovanje poslužiti železnice ali par-nlka, naj se pred odhodom zglase pri občinskem predstojniku bivališča, ki jim podeli poverilnico za prosto vožnjo. 2. V službovanje odhajajoči črnovojni zavezanci naj vzamejo s seboj svoje čevlje, ki so jim popolnoma prav, za prva dva dneva živila, potem v mrzlem letnem času tudi toplo spodnjo obleko (perilo). 3. Črnovojne zavezance, ki so stalno naseljeni v inozemstvu ali začasno bivajo tam, morajo njihovi svojci ali posrednjiki takoj obvestiti o napovedbi in sklicu črne vojske. 4. Po zakonu z dne 26. decembra 1912. leta (drž. zak. št. 237) upravičenim svojcem črnovojnih zavezancev, ki so odrinili v službovanje, gre prispevek za preživljanje iz državnih novcev. 5. Kdor ne sluša sklica za črnovojno službo, se strogo kaznuje po obstoječih zakonih. Od c. kr. okrajnega glavarstva. IS če se snažno sianovan Lepenici in ob železniški progi leži ob Lepenici in ob železniški progi Lapovo—Kragujevac, zapadno od morav ske proge. Konak kneza Milana Obrenoviča spominja še na nekdanje njegove politično važne dni. Danes mu dajejo ves njegov veliki pomen arzenal, tovarne za puške in streljivo in mlini za smodnik, ki se nahajajo 8 km zapadno v gorovju. Kragujevac je artiljerijsko in tehnično središče srbske armade. Tu so bile izdelane tudi usodne sarajevske bombe. RAZGLAS DELOVITE NAPOVEDBE IN SKLICA C. KR. ČRNE VOJSKE, Uradni list priobčuje: Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo Najviše zapovedati na-povedbo in sklic c. kr. črne vojske v črnovojnih okrajih Gradec št. 3, Celovec št, 4, Pazin št. 5, Maribor št. 26 in Ljubljana št, 27. I. Na črnovojno službo se s tem sklicujejo: 1. Vse črni vojski zavezane osebe, katerim so bile podeljene črnovojne na-membnice in kojih kraj namembe (prihoda v službovanje) je v enem izmed gori imenovanih črnovojnih okrajev; odriniti morajo v službovanje, kakor veleva njihova namembnica.; 2. nastopno oznamenjeni črnovojni zavezanci; najdalje v 24 urah po objavi tega razglasa v občini bivališča morajo oditi u tc občine in kar najhitreje priti v službovanje, in sicer: a) vsi 37letni in mlajši, ki morajo po svoji črnovojni prehodnici v tekočem letu priti v službovanje; k pešpolkom št, 7, 17, 27, 47, 87, 97, k bataljonom poljskih lovcev št, 7, 8 9 20, k dragonskemu polku št, 5, k polkom poljskih topov št, 7, 8, 9, k polku poljskih havbic št. 3, h gorskemu topničarskemu polku št. 3, k diviziji težkih havbic št. 3, k trdnjavskemu topničarskemu polku št. 4, k saperskemu bataljonu št. 3, k pijonir-skcmu bataljonu št. 3, k trenski diviziji št. 3, k zdravstvenim oddelkom št. 7, 8, 9, k razvidnostni zalogi topničarskega orodja v Gradcu, k vojaškim oskrbnim skladiščem v Gradcu, Gorici, Celovcu, Ljubljani, Mariboru, Pulju ali Trstu, k c. kr. deželno-brambovskim pešpolkom št. 3, 4, 5, 26, 27, končno k c. kr. deželnobrambovski diviziji poljskih havbic št. 22, in c. kr. deželnobrambovski diviziji poljskih topov št. 22 naravnost v d.otično, v njihovi črnovojni prehodnici na strani 3 vpisano oborožno (opremno) postajo; b) vsi ostali 42letni in mlajši, ki so služili v vojski, v vojni mornarici, deželni brambi (deželni strelci) ali v orožništvu, nico bivajo (stanujejo) stal- s tremi sobami in pritiklinami za mesec november. Naslovi naj se naznanijo upravništvu „Slovenca" pod št. 2373. zlatornmen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s i 1/2 kg vsebine razpošilja po K 8-50. Čebelama 3944 Ilirska Bistrica. Proda se iz proste roke nadstropna zidana i • v hisa z gospodarskim poslopjem, z novo kovačnlco, sadonosnik, njive in travniki, hiša pripravna za vsako obrt na lepem obljudenem kraju. — Kršnaves, p. Doberlaves (Koroško). Peter Žlibar p. d. Kandur, posestnik. 23 «5 Službe išče izobražen mož, 35 let star, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru ic pisavi, v kaki odvetniški ali notarski pisarni ali pri kakem privatnem podjetju. Plačilo po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 2368. Sprejme se na malo posestvo oženjen • • v Opraviti 5 do 7 glav živine. Vinograd en oral. Plača mesečno 70 K in uporaba njive. Naslov pove uprava lista št. 2419. Iščeta se v večjo trgovino z mešanim blagom krepak s primerno šolsko izobrazbo in fecvvfltt i«liil«i. ki je popolnoma vešč slovenščine in nemščine. Pismene ponudbe na ivrdko Kari Descbman, železna Kapla na Koroškem. 2420 i t. Edina primorska tovarna Svokolea »Tribuna** Gorloa, TržaAka al. 36, prej pivovarna Oorjup. , Velika ekspertna ra- ■oga avokoles. Hvalnic ln kmiitimliih strojev, era-motonov, urkestrijouov Itd. Itd, ' 1190 F. BHTJEL Oorina, Stolna aUca Stav. 2-4. - fOilaja ua obrok«. Ceniki frnnko Potrti najglobokeje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sobi našo iskreno ljubljeno nepozabno soprogo gospo Heleno Mm « ki je danes dne 28. julija v 40. letu svoje dobe po dolgi mučni bolezni, prevideua večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne rajnice bo v četrtek dne 30. julija ob 10. uri dopoldne. Svete maše zadušnice brale se ■ bodo v župni cerkvi sv. Jerneja v Begunjah. Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Begunje pri Cerknici, dno 28. julija 1914. 2432 Andre! Debevc, posestnik, soprog. Franc, Sofl]a, Amalija, otroci. Anton, brat. Marija, Marjeta, Ana, Angela, sestre. .-iftit!';-''^"' ; " •n < Bfi 226 © g Si » £ s m m m m m m 22 HP, 4-5 sedežni amerikanski avtomobil. Cel voz iz „Vana-diurrT-jekla. Nedosežna konstrukcija. Najobširneje jamstvo. najcenejši in nafpo-polneJSi doz soeia! Kompletni avtomobil: K 4700—. Zahtevajte brezplačno prospekte! ■■»Generalno zastopstvo:— 2 sekundi 3 rahle potez« kakšen sijajni blesk z •a* sa rs Ss ~ m g « Kremo za čevlje. m m m trgovino s kolesi, motorji io avlo-moUHi, mehan. delavnica !n aaraža Liabllana, Dnnalska cesta 9-12. e * * & & & & * m & & * & & 0 & K JVogavice in druae p'etenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spa- dajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A $ Skaberne Velika hbirai ft[estni trg tO Sollclna Postrežba Hotel „£lopd ii z reslctpracijo in najlepšim t>rfom priporoča p. n. slavnemu občinstvu 1548 Karol Tauses, hotelir, Sx>. Petra cesta štev Sprejemajo se hi3i večino itl?aželjne gospice za poul? v Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, • Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. j| Udeležba na dividendah pri življcnskem zavarovanju žc po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem l leta 1913. . •.................................K 170,217.149-— < Stanje garanci|skih fondov koncem leta 1913...................k 43,421.496-17 ; V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ..." K '432!232'66 t Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. [2171 tfcS" Sposobni zastopniki se spre/mejo pod natugodne/šimi pogoji. .M— irrw)r J spoznaš na fini izdeljavi, da je blago od prve ljubljanske trgovine z urami, zlatnino in srebrnino ■v Lfai&lSaisa 80 — Prešernova railcia s. žepne budilke, ure v zapestnicah, manšetni gumbi, moderne zapone itd. Tovarniška znamka Tvrdka F. Čuden je samo Prešernova ulica 1. in že 10 let nima na Mestnem trgu podružnice. Zahtevajte nov Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: Tesarstvo: Prevzamem javne in zasebne stavbe, železnobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najnižjih cenah. — Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila. Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara, že obstoječa tla. Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se delu, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravita, točno povoljno in po nizkih cenah. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov tn smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago no lastnem industrijskem tiru z drž. kolodvora. Ustanovljeno 1900. V. SCAGNE17/, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. Telefon 299. 601 Kantina Corazza Levada (Istra) VINO belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po j ako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. BORCEVfl KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X A.GOREC LJUBLJANA MARIJE TERE ZIJE CESTA ir.tt NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA-ZAH-TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO ff Krojači in krojačice! Tečaj za prikrojevanje se prične dne 10. avgusta t. 1. Poučuje se prikrojevanje za moško % in žensko krojaštvo po zanesljivi i ! 'T , metodi: Naznanila sprejema: | Teodor Kune / lastnik koncesij, šole za prikrojevanje || Ljubljana, Prešernova ul. 5. ;'f[fiij MKiraiM! ispisniMEMra:!« mi;.*1, mr*r ■ •mmmmmm »hmm J Damski modni salon za francosko , in angleško toaleto. 2371 //// Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, se blagovolite obrniti na turd^o & S. Skaberne, Mestni trg 10. /ta debelo in drobno/ obstoji od leta 1883. hredno nhke cene: ;inmiiinaiimmirmiini;;i!niuiimnnnr;nii;miMiirri:iii'!!ii(,- •.« •• iinrMiimiiiininimimnnMiimimmntmtirnnminnnMrruimniiiHmmnn.niijflnmirniTiiiii-tn ^f ., ;„,.; ■..nu .iiiiiRiiiii::! i::i;iiiiinriiii!!iii,ii:iiii;itinmninn:imimi Kneza Auersperga adioaktivno kopališče Toplice na Kranjskem Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje nad 30,000 hI radioaktvne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močv rne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmaiizem, protin, nevralglja (ishias), nevrastenija, histeria, ženske bolezni Itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 218S iii.mniiiiinniiiimniiaimniiMiiiiniiJimi!.!, imm«nuitiii"".',.. riniii[mi'nij;,i.iiiii.iMiiiiUiiiaii'ii>:Mniiii;iiiui m.-.numMNUMisiniii Največja izbira švicarske vezeninel Dobro platno in tkanino za perilo, posteljne garniture, nevestine opreme, zanesljivo dobre kvalitete se kupi pri: yr r JI. Sarc-u lastnica Jadviga Šare, Ljubljana. Selenburgova ulica 5. Ljubljana. n> I to 13 O te * a N< O to Kompletne nevestine opreme od K 380-— dalje. flBBflBBflflBflflBBBBBflflB^BBflBBBBBflflflflfl m Iz konkurznega sklada zapuščine pok. dr. Evgena Gallatia, zdravnika v Ljubljani se proda 5 stavbnih parcel ob Elizabetni cesti; krasna lega, posebno prikladno za vile. Proda se ta prostor, ki meri 46 a 42 m2, tudi skupaj. Pojasnila daje upravitelj konkurznega sklada, dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani. 2395 ! Jle pustite se premotiti! j Samo: JVCestni leg 25. Kupite po nizki ceni in dobro pri sve-tovnoznani solidni tvrdki H.Suttner Ljubljana št. I Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Tvrdka H. Suttner nima nobene podruž- niče, ne v Ljubljani in ne drugod. Zahtevajte moj novi povečani cenik zastonj 2012 in poštnine prosto. ZHLOGH oseh orst belega, bombaža-stega, pristno platnenega, perilnega blaga o oseb ka-kooostib in Sirokostlh. fliodni boinbažasti in platneni žepraš rebci itd. Modna manufakturna trgovina W na anko 2184 ešnik Stritarjeva ulica. LJUBLJANA. Liogarjeva ulica. 1 LtXJBLT_IANA • KOMENSKEGA-UUCA-4 \ ^Trmmzpmmj-DR- FR. DERGANC' Proda se nova "3407 v Zaticirii na Dolenjskem 10 minut od cerkva, 20 minut od kolodvora. Krasna lega, na zdr&> vem zraku in z lepim razgledom, 6 opremljenih sob, kuhinja in 12 metrov dolg mostovž, 3 obokano kleti. Strelovod, vodnjak, sadni vrt In pod vrtom vinograd s ,'JOOO trtami in mnogo zemljišča. Vse skupaj 2 orala. Vse polje pri hiš!. Pojasnila daje Ludovik Rikobelli, Zatfčlna 34. ♦♦♦ dobro vležan. polnomasten po K L60 1751 pol masten pu K 140 ima v zalogi: Hrt in sirarsHa zadruga v Logatcu. ttuitilf '."!:». - r ?:,■: ..... «MinM v mestu na severni jezikovni meji mmpnnmnmmur "''T' M >'"naw se pod ugodnimi pogoji da v najem s 1. oktobrom 1914. Pojasnila daje dr.Val. Rožič, blagajnik Mohorjeve "it: :• ....... ........................ '• m "WMIMMi družbe, pošta Celovec, Koroško. 2406 ■ ■ .. ' - is.reffliMiii1 ■■.i'IN:"»""iii^fiiiM----------- Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizi-jane smetane izdelano pristni, čisti planinsko ct e-tlični čajno um fflBHHHHBHSH^HfflHHHHHHHHnflHHan^ KmendoleH GroyskL Tilstiski, Edamski, Roquetort, Trapisten, Gorgonsola. Nadalje skuto, jajca, kuliauo maslo in maslo za ku» banje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenab in poljubnih množinah zveza, kranjskih mlekarn »Mlekarska zveza« v Ljubljani, Kranjsko. 3742 1 umi j j ,»t«v: jkjkmp ^mm^mmmm ZHLOGH raznoorstnih preprog In fe-kalnikoo, pSiša, tapestrl lote, Smoleieu kokos I. dr. Zastori: Čipkasti, beli, krem, platneno gobelin o oseh mocSnšb baruaii. Ilooosti. 6arnftnre. V*. v ",*l5!t"*f■JtfVW.'