3I- ta (i4Z6.) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 17. novembra 1977 'J ,ebruarja 1975 je bil list odlikovan z redom LiASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 2?42 ■spešna vaja ■Gorjanci 77" dobljene nove drago-» cene izkušnje Na o iju,P°dlagi ustave in zakonov SHo J?. pLrambi in družbeni nji f®* ter varnosti in notra-«devah seje podobno kot v sjjm veniji tudi na Dolenj-tktivn23 družbenopolitična tih na P°dročju obramb-iitiVntlptav- Ena izmed oblik te Vo*tv0st* le bila vojaška štabno- ’,Gorjanci 77“>w so s«j? "Gorjanci 77“, na kateri d °Vala v°dstva organov in ter n,01! krajevnih skupnosti iz J?*** združenega dela tet in krške občine boien^,aj’nsko vodstvo za tovjti j°’ ^ *me'a namen zago-tlta A postane splošna ljud-te»namba sestavni del redne cilc°v c * VSeb družbenih dejav-zacjje' organi in organi- svoto neP°sredno uresničujejo stj avne pravice in dolžno-°lltambpIX)ctružblianiu liudske {ite N ln »^“žbene samozaš-°^amhn tal<^n‘ osnovi postajajo terjaj .,e Priprave vse bolj skrb benory,r,,*?m°upravnih in druž-družC o31 skupnosti ter OtM-:, 0političnih in družbenih ObT^i vljeno °nčani vaji je bilo ugoto-btilj mi 50 se vsi sodelujoči »Speha °8 Z. Vebko resnostjo. K teotet;-50 Opomogle poprejšnje ptavijenl16 Poprave, posebej pri-je bii0 . ®pminarji. Ugotovljeno '»je >.U le uspešen potek tl4|l»lin'1StVeno pripomogel k vgrajevanju zasnov bene sam^ e obrambe in druž-Oaše “iščite v organiziranje tzkašn. r^be. Pridobljene 5io{eh “odo dragocen pripo-nje 23 nadaljnje usposablja- golobi pismo-Wnk„ .s *b >n novomeških NV. ki k«. Novim so razdaljo W.. ^°vim mestom in ^ nc Preleteli v manj kot Met0nutah. Na sliki: pred m .krilatega pismo- SMRt zaradi v Mraza? SSec!e,jek so 113 kolovoz-r v 8°?tilno „Pri polič-JJtVegj ^fužinski vasi našli Neznanega moškega. O AUe n?0 takoj obvestili mi-so ugotovili, da gre H)V]:.neSa Antona Kermca iz f' Kermc je šel O tiru^ 113 bližnji pa mu ■ p, ske Slo j ;je in je padel. Vse kaže, Sve P°n°či zaradi pod- Ir., fT ■lin v Ji Ti “ j W Tj I f) PvMtfiiviSaS x 1 Mii 1 i/ hjS»hi o vreme z občasni-\ ^Vinami se bo nadalje-Vjji v drugi polovici bjj/vladneje bo, zato lah-tudi v nižinah. lenj, verjetno RIBNICA ZA PRAZNIK Za dan republike bo v domu JLA v Ribnici vec prireditev. .Razen proslave bosta 28. in 29. novembra še plesna večera. 29. novembra ob 19. uri pa bo na odru doma JLA gostovalo gledališče „Ivan Zajc“ z Reke s komedijo „Pokondirena tikva“. Tu bo 26. novembra še srečanje mladih, ves mesec pa se bodo nadaljevala razna športna tekmovanja v počastitev praznika. M. G-č NOVA KARTELJEVSKA ŽRTEV V soboto okoli 18. ure je Zagrebčan Anton Klepač peljal s svojim osebnim avtomobilom po Karteljevskem klancu navzdol proti Mačkovcu. Med vožnjo je dohitel tovorni avtomobil in se odločil za prehitevanje, takrat pa je nasproti pripeljal drug osebni avtomobil. Klepač je ostro zavrl in zavil v desno, tako da ga je zaneslo v vsek ob cesti, kjer se je prevrnil. Pri nesreči so se voznik in trije sopotniki huje poškodovali, Klepačeva žena Vera pa je dan zatem podlegla poškodbam v novomeški bolnišnici. Škode je za 40.000 din. AKCIJA ŠE NI KONČANA Te dni sta občinski izvršni svet in občinska konferenca SZDL Ribnica obvestila naročnike TV o zbiranju prispevka (po 200 din) za izboljšanje televizijskega sprejema. Ko bo zbranih 630.000 din, bodo kupili tudi aparature, ki so potrebne za sprejem drugega programa. POJEM V STROKI — Slavnostni govornik, član IS skupščine SRS Vlado Klemenčič, seje med drugim zavzel za spremembe v razvoju naše industrije, kjer naj bo v izdelke vloženega več znanja. (Foto: Železnik) Rešitve niso nujno zapletene Ob prazniku sevniške občine v soboto tudi praznik Stillesa — Uspešno izpeljana naložba Sobotna otvoritev novih dodatnih delovnih prostorov sevniškega Stillesa na sam spominski dan praznika sevniške občine je bilo tudi pravcato slavje tega 360-članskega kolektiva. Slavnostni govornik, član republiškega izvršnega sveta Vlado Klemenčič, je uvodoma ugodno ocenil proizvodno usmerjenost te sevniške tovarne. Marsikje je namreč opuščanje obrtnih tradicij vodilo k siromašenju kakovosti in izbora ličngmu »kadrovanju 99 Na medobčinskem svetu SZDL za Dolenjsko so ugotovili, da so v vseh štirjh občinah do 9. novembra v predvolilnih pripravah evidentirali okoli 5000 možnih kandidatov 9. novembra je medobčinski svet SZDL za Dolenjsko pripravil sejo, na kateri so med drugim pregledali tudi trenutno stanje priprav na volitve. V uvodnih besedah je predsednik medobčinskega sveta Niko Rihar spomnil prisotne na blejski seminar o pripravah na volitve marca 1978 in na kratko povzel značilnosti pri-jffav na Dolenjskem. Bolj intenzivno so se na volitve začeli pripravljati v vseh štirih občinah po počitnicah, v tako imenovani politični jeseni. Ob- činske konference SZDL in sindikati so pripravili skupne konference, kjer so ocenili potek priprav in evidentiranje. Rihar je opozoril na manjše napake v političnih in organizacijskih pripravah na volitve. Delati je potrebno javno, družbenopolitično in načelno, kadrovati je potrebno celovito, za vse ravni in ■ I kar je zelo važno, pravočasno. Vsi funkcionarji morajo ostati na sedanjih mestih do konca mandata. Pri evidentiranju moramo paziti na načelo reelakcije in rotacije, pri ocenjevanju možnih kandidatov biti pošteni in objektivni, ne bi se smelo zgoditi, da bi kopičili funkcije itd. Nato so analizirali evidentiranje kandidatov posamezni predsedniki OK SZDL Domala v vseh poročilih so poudarili, da so „zatrli“ kadrovanje po ulicah in zidanicah, da je struktura evidentiranih možnih kandidatov dokaj zadovoljiva, še najbolj v metliški občini: 48 odstotkov je žensk, 29 odstotkov članov ZK itd. Nekoliko slabše je pri drugih, malone vsi pa se bojijo, da se bo število žensk in mladih ob zaključevanju kandidatnih list zmanjšalo. Ker pa evidentiranje še ni zaključeno, je moč marsikaj popraviti V Trebnjem so do srede zapisali nekaj več kot 1700 imen kandidatov, v novomeški občini polovico (1500), v metliški 794 in črnomaljski 1113. Ob koncu pogovora o trenutnem stanju priprav na volitve so opozorili na volitve: po njih naj bi struktura izvoljenih ostala podobna tisti pri evidentiranju. izdelkov. Oblikovanje sevniškega pohištva je dokaz za nasprot- (Nadaljevanje na 4. strani) USPEH SEVNIŠKIH AMATERJEV Pred nedavnim sta se dva člana sevniškega raketarskega kluba Vega skupno s še enim članom ljubljanskega kluba udeležila odprtega evropskega raketarskega prvenstva na Čehoslovaškem. V skupini seveda ni manjkal prizadevni vodja sevniškega kluba in predsednik občinske organizacije za tehnično kulturo Marjan Zidarič. Med mnogimi bolje opremljenimi klubi je ta ekipa kot predstavnik naše države osvojila drugo mesto. Oktobrska številka revije Radioamater je oznanila tudi težko pričakovane rezultate poletnega zveznega tekmovanja radioamaterjev v počastitev Titovih jubilejev. Sevni-ški radioamaterji so zasedli v državi peto mesto, pri čemer velja poudariti, da razen njih vse do desetega mesta ni nobenega slovenskega kluba. 35 let gibanja in glasila DE 7. novembra je poteklo 35 let, kar je bila v Ljubljani pod vodstvom Borisa Kidriča konferenca gibanja, znanega kot Delavska enotnost Teze zanjo so napisali na Kočevskem Rogu, saj je bila konferenca v času, ko sta druga svetovna vojna in narodnoosvobodilni boj na naših tleh plamtela že drugo leto. Na konferenci so med drugim sklenili, da bodo izdajali časopis, ki naj se imenuje po gibanju - torej Delavska enotnost. Te zgodovinske začetke današnjega osrednjega sindikalnega glasila v republiki bodo proslavili 24. novembra z veliko proslavo pred hišo št. 6 v Ipavčevi ulici v Ljubljani Janez Barborič bo imel slavnostni govor in na tej hiši, v kateri je bila omenjena konferenca, odkril spominsko ploščo. Podobno spominsko obeležje bodo odkrili tudi na hiši na Osojni potk kjer je pred vojno delalo uredništvo Delavskega obzornika. Ob proslavi bo izšla slavnostna številka Delavske enotnosti, ki bo v celoti posvečena 35-let-nici gibanja in izhajanja Delavske enotnosti Posebej bo v njej govor tudi o uspehih delavskega razreda v boju za pravice kakor tudi o halogah sedanje naslednice gibanja - Zveze sindikatov. DVA MUZEJA V brestaniškem gradu bodo uredili muzej slovenskih političnih zapornikov in intemirancevnn tako na enem mestu zbrali za sedaj še raztreseno gradivo. Pobudo za tak muzej v Brestanici je dala članica sveta federacije Lidija Sentjurc. Tako bodo politični zaporniki in interniranci dobili ustrezno mesto pod isto streho, pod katero imajo stalno razstavno zbirko slovenski izgnanci. Za internirance imajo v prvem nadstropju na voljo nad 700 kvadratnih metrov prostora. V drugem nadstropju prikazujejo v sedmih sobah trnovo pot izgnanstva, v osmi pa je začasna zbirka o vrnitvi v osvobojeno domovino. iiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiHiiii 1 UREDNIŠTVO V GOSTEH Novinarska ekipa Dolenjskega lista bo šla prihodnji teden spet v eno izmed krajevnih skupnosti in sicer v MOZEU Prebivalce Krajevne skupnosti Mozelj pri Kočevju vabimo, naj pridejo v torek, 22. novembra, od 17. ure dalje v gostilno Mihelič, kjer bo v razgovoru z novinarji tekla beseda o delu, življenju, težavah in uspehih krajanov Mozlja in okolice. J. pezelj ImmiiiiiniimiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiii V eni banki združeni interesi V štirih občinah so za eno temeljno Dolenjsko banko — Delegati so se zanjo izrekli, prej pa so na več sestankih razčistili nejasnosti 9. novembra je bil v gami hotelu na Otočcu zbor novomeške podružnice Ljubljanske banke, na katerem so delegati soglasno sprejeli sklep o ustanovitvi ene same temeljne banke za Dolenjsko, s tem da bo poslovna enota delovala tudi v Črnomlju. BELE VZPOREDNICE - Prvi letošnji sneg, ki je od nedelje na ponedeljek pobelil Dolenjsko, v vremenoslovskih bukvah ne bo zapisan kot ne vem kakšna posebnost. Snežna odeja ni niti zakasnila niti pohitela in tudi debelejše smo že videli. Z gledišča vsakdanjega človeka pa je sneg sneg. Za komunalce in hišne svete je tistih nekaj snežink sitnost, za pešce voda v čevljih, za voznike nakup novih zimskih gum, ob skromnem mošnjičku vzdihuje tudi dedek Mraz, misleč na vse tiste sani in smučke, ki so mu jih naročili malčki In zdaj, na koncu tega tarnanja odraslih, smo pri bistvu snežene zadeve: če snega ne bi bilo, biga morali izumiti. Zaradi otrok. (Foto: J. Pavlin). Ob 88-odstotni udeležbi so razpravljali predvsem o treh važnih dokumentih, ki postavljajo bančno dejavnost na novo osnovo po načelih zakona o združenem delu. Tako so delegati le z nekaj manj pomembnimi pripombami sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v temeljno Dolenjsko banko ter statut te banke. Prav tako so se izrekli za samoupravni sporazum o združitvi z Ljubljansko združeno banko. Doslej so bili pomisleki samo glede poslovnih enot in njihove pristojnosti, pa so se z več usklajevalnimi sestanki in pojasnjevanji Sklenili so, da se v decembru skliče zbor nove temeljne banke, dotlej pa bi moralo sporazum o združitvi v temeljno banko podpisati toliko članic, da bi bili z združitvijo njihovih sredstev izpolnjeni pogoji za delovanje samostojne banke na Dolenjskem. Delegati so sprejeli še sklep o razdelitvi sklada osnovnih sredstev na članice banke, izvolili pa so tudi komisijo pod vodstvom Jožeta Unetiča, ki bo do konca novembra dala predloge za kandidate v organih upravljanja nove banke. Ta komisija bo imela na skrbi vse kadrovske pri- prave v zvezi z novo organizacijo banke, ki bo po nekaj letih spet tudi uradno postala Dolenjska banka. R. BACER PODELJENI SO POKALI IN PRIZNANJA V domu JLA v Brežicah so se za konec tedna zbrali udeleženci letošnjih sindikalnih športnih iger. Razglasitvi rezultatov je sledila svečana podelitev pokalov, priznanj in nagrad. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole bratov Ribarjev in vojaki cerkljanske garnizije. Občinski svet Zveze sindikatov je nato povabil ekipe na tovariško srečanje v hotelu Turist. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič nadaljuje v Rimu pogovore s svojim gostiteljem italijanskim zunanjim ministrom Arnoldom Forla-nijem V krogih obeh delegacij poudarjajo zlasti odprtost razgovorov in obojestransko pripravljenost, da se sodelovanje med dvema sosednjima državama razširi ter poglobi Italija in Jugoslavija, ki sta s podpisom osimskega sporazuma pokazali Evropi Italijanska stran je med drugim poudarila živ interes, ki ga ima za vse aktivnejšo vlogo Jugoslavije v obrambi samostojnega položaja ter za njena prizadevanja za mir in varnost v Evropi Minic v Rimu in svetu, kako je mogoče kljub razlikam v družbenopolitičnem sistemu in zunanjepolitični usmeritvi poiskati skupne interese, pozitivno ocenjujeta dosedanje uresničevanje sporazuma. PREKINJENI ODNOSI Medtem je z afriškega roga prišla že nekaj mesecev pričakovana novica: somalijska vlada je sklenila pretrgati pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Čisto neposredne, kratkoročne praktične posledice tega koraka so odslovitev sovjetskih vojaških in civilnih inštruktorjev, ki morajo v tednu dni zapustiti Somalijo. Kaj pa bo ta ukrep somalijske vlade prinesel dolgoročno, je pa tvegano napovedovati Precej zanesljivo je mogoče pričakovati večjo ali manjšo krepitev zahodnega vpliva - posebej pa vpliva nekaterih arabskih držav, denimo Saudske Arabije. Pri tem je še posebej dobilo pozitivno oceno sodelovanje med posameznimi italijanskimi in jugoslovanskimi mesti ter pokrajinami ter sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih Pri tem kajpak ostajajo nekatera določila sporazuma iz Osima slejkoprej še neuresničena in Miloš Minič je ob tem izrazil prepričanje, da bo Italija pripravila globalno rešitev problemov slovenske manjšine. Tako rešitev je že avgusta napovedal italijanski ministrski predsednik Giulio Andreotti Somalija je hkrati prekinila tudi diplomatske odnose s Kubo in to zaradi tega, ker so se Kubanci bojda vojaško angažirali na strani Etiopije in ker so, kakor to trdijo v Mogadisu, organizirali politično propagando zoper Somalijo. V zvezi s tem je Miloš Minič dejal: „ V odnosih med državama je posebno področje sodelovanja, na katerem bi lahko dosegli še večje rezultate. Prepričan sem, da bodo osimski sporazumi še bolj uveljavili nemoten vsestranski razvoj rmnjšin ter s tem njihovo pozitivno vlogo v sodelovanju med dvema državama." Sovjetska zveza je ta korak nedvomno pričakovala, zakaj kot zaveznica dveh sprtih držav (Etiopije in Somalije) ni mogla računati na daljše prijateljstvo z obema. V trenutku, ko je iz Sovjetske zveze začelo prihajati v Etiopijo težko orožje, z njim pa tudi vojaški svetovalci - in ko si je hkrati Somalija v previdnih stikih zagotovila za zdaj še neugotovljeno vojaško in gospodarsko pomoč zahodnih in nekaterih arabskih držav -je prišlo v odnosih med Moskvo in Mogadisem do neskladja, ki ga ni bilo mogoče več uravnati JANEZ ČUČEK CARTER Z IGRALKO — Predsednik Združenih držav Amerike Jimmy Carter si je v centru Kennedy v VVashingtonu ogledal najnovejši film „The tuming Point“, po predstavi pa krajši čas pokramljal tudi s filmskimi igralci, ki v tem filmu nastopajo. Na sliki: predsednik Jimmy Carter in igralka Shirley Maclaine. (Telefoto: UPI) Kje / in zakaj / se je zataknilo Za komuniste ta hip ni pomembnejše naloge od uresničevanja zakona o združenem delu Prišel je trenutek, ko se morajo komunisti v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih organih, posebno pa še v vodstvih družbenopolitičnih organizacij vprašati, kaj so konkretno naredili za izvajanje zakona o združenem delu. Res bi lahko rekli, da je to vprašanje že dolgo aktualno, vendar je aktivnost komunistov na tem področju ravno zdaj izjemno pomembna. V vseh delovnih kolektivih se ukvarjajo z zelo zapletenim delom pri izdelavi in izvajanju cele vrste novih dokumentov, s katerimi bodo na nov, ustavi veliko ustreznejši način uredili tudi tako zapletene stvari, kot sta ugotavljanje in delitev dohodka. nih obveznosti, ki so pred Pri tem gre za bistvo temeljnega proizvodnega odnosa, na katerem temelji in iz katerega tako rekoč raste vsa družbena nadgradnja. Tu se pravzaprav začenja proces osvobajanja dela, združevanja dela in sredstev na podlagi samoupravljanja. Tu se uveljavlja novi družbeni odnos, ld postavlja delavca v položaj, da odloča o pridobivanju in delitvi dohodka oziroma o razmerah in rezultatih svojega dela. Delo je zelo pomembno in ne bi smelo potekati stihijsko, mimo nepo- pliva srednega in vsestranskega vpli najnaprednejših sil naše družbe, posebno Zveze komunistov. Dosedanje izkušnje pa nas opozarjajo, da niso povsod razumeli pomena teh neposred- našimi delovnimi ljudmi. Temeljne organizacije združenega dela, ki jih priganjajo zakonski roki, na razne načine iščejo konkretne rešitve za uveljavljanje zakona o združenem delu na področju pridobivanja in delitve dohodka. Dejstvo, da so delavci sprejeli duha in besedo novega zakona, ustvarja ugodno razpoloženje za uravnavanje odnosov na nov način, praksa pa vendarle kaže, da se težko odrekajo dosedanjim razmeram in odnosom. Skoraj v slehernem tozdu so sile, ki delno zaradi starih pojmovanj, delno pa zato, ker si žčlijo ohraniti privilegirane zicije, „ponujajo ‘ rešitve, s terimi bi se tisto, kar je bilo do sedaj, le formalno spremenilo, še naprej pa bi se onranili NOTRANJEPOLITIČNI TELEGRAMI = V Zagrebu se je končalo dvodnevno posvetovanje o nalogah Socialistične zveze Hrvatske pri uresničevanju stališč in sklepov 30. seje predsedstva CK ZKJ. Ob koncu posveta je zbranim iz vse Jugoslavije spregovoril tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je izčrpno orisal vse naloge, ki stoje pred SZDL ter drugimi subjektivnimi silami pri nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja. Med drugim je poudaril: ..Spremembe, ki so nastale v našem sistemu, postavljajo na dnevni red nekatere konsekvence, kar zadeva položaj in vlogo subjektivnih dejavnikov socializma v našem političnem in v celovitem družbenem sistemu. V resnici se po starem ne more delati, sicer bi subjektivne sile socializma ostale na stranskem tiru, rekel bi, na robu družbenega dogajanja. tudi za popolnejšo opredelitev delavca, ki jo potrebujemo tudi zato, ker dosedanja klasifikacija ne upošteva dovolj značaja družbenih odnosov in načinov pridobivanja dohodka. Vsi sloji bodo vključeni v delavski razred namreč šele tedaj, ko bodo resnično delili z njim njegovo usodo, ko bodo neposredno vezani in soodvisni ter soodgovorni od dohodka neposredne proizvodnje. SOUDELEŽBA ZA ZDRAVJE Cilj demokracije Na seji sveta RK SZDL za socialno ter zdravstveno politiko so govorili tudi o novem sistemu zdravstvenega varstva. V zvezi s participacijo kot obliko neposrednega doplačevanja posameznih zdravstvenih storitev so dejali, da gre za nujen instrument v oblikovanju odnosov med izva- V celotni razpravi o našem političnem sistemu ni cilj demokratizacija sama po sebi, se pravi, kakršnakoli demokratizacija, pač pa tista demokratizacija, ki je objektivni produkt doseženega samoupravnega in družbenoekonomskega in socialnega razvoja v naši družbi oziroma, ki je dejansko objektivna nujnost realizacije delovanja in nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v delu in proizvodnji sploh, hkrati pa seveda tudi v političnem sistemu družbe." jalci in uporabniki zdravstva ter pri uveljav-abc ' icij: 37C niji, kar pomeni 5,6 odstotka od vsega, kar ljanju svobodne menjave dela. Na seji so izračunali, da bi predvidena participacija (soudeležba) pomenila dohodek v višini 370 milijonov dinarjev v vsej Slove-‘ »tka porabimo in zberemo za zdravstvo. KONGRESNI ODBOR Pod predsedstvom Staneta Dolanca je bila BEOGRAD - Vladi socialistične federativne republike Jugoslavije in Barbadosa sta v želji, da razvijata odnose prijateljstva in sodelovanja, sklenili navezati diplomatske stike na ravni veleposlaništev, začenši s 15. novembrom 1977. BEJRUT - Arabske mirovne sile v Libanonu so prepovedale demonstracije in protestne pohode v tej deželi. Svojim enotam so ukazale, da uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da bi preprečile nenapovedane demonstracije in pohode, ne glede na to, zaradi česa jih prirejajo. Uradno poročilo arabskih mirovnih sil o tem je sporočila državna radijska postaja Bejrut. TUNIS - Na ministrskem sestanku arabskih držav v Tunisu so načelno sklenili, da bo arabski vrh 15. februarja v Tripoliju. To je izjavil tunizijski zunanji minister in uradni predstavnik konference zunanjih ministrov arabske lige Habib Sati. BEOGRAD - Jugoslovanska državna delegacija, ki jo vodi član predsedstva SFRJ Fadil Hoxha, je odpotovala na obisk v Ljudsko republiko Kongo, republiko Zaire, Gabonsko republiko in Združeno republiko Kamerun. MADRID - Generalni sekretar komunistične partije Santiago Carrillo je odpotoval v Združene države Amerike. To je prvič po drugi svetovni vojni, da voditelj neke komunistične partije, ki ni na GIBANJE ČLANSTVA V ZK Ljubljana je bila prizorišče tehtnega posvetovanja mestnih ter občinskih organizacij ZK večjih jugoslovanskih mest in industrijskih središč, na katerem so obravnavali gibanje članstva v ZK in njegovo socialno sestavo. Na posvetu so se med drugim iz čisto praktičnih ter teoretičnih nagibov zavzeli miiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini v Beogradu četrta seja odbora za pripravo stališč ter dokumentov enajstega kongresa ZKJ. Člani odbora so kritično obravnavali potek dosedanjih priprav, ocenili pa so, da potekajo skladno z delovnimi dogovori. Dogovorili so se, naj delovne skupine odbora nadaljujejo svoje delo v skladu s pripombami, predlogi in mnenji, ki jih je dala na seji vsestranska razprava, o nadaljni vlogi ZK pri utrjevanju vsen demokratičnih oblik življenja in dela socialističnega samoupravljanja. MILAN MEDEN s s i I stari družbeni odnosi. Javnost je bila že večkrat opozorjena na te in podobne nevarnosti pri uresničevanju zakona o združenem delu. To je znano tudi ljudem, ki si kot člani komisij ali delovnih skupin močno prizadevajo, da bi duha tega zgodovinskega dokumenta »vgradili" v nove dokumente, ki bodo urejali odnose v tozdih. Vsi vedo, kaj ni pravilno in kaj je nasprotno bistvu zakona, toda marsikje manjka moči in znanja, da bi našli tisto, kar je pravilno. Bilo bi razumljivo in v skladu z vodilno vlogo Zveze komunistov v vsakem kolektivu, da se prav sedaj izkažejo s svojo ustvarjalnostjo ter vključijo svoja pojmovanja v tako pomembno akcijo kolektiva. Namesto tega pa smo v kolektivih pogosto priče številnih sestankov in pogovorov, na katerih razpravljajo načelno in pospešeno - kakor da bi hoteli dokončno rešitev prepustiti nekomu drugemu zunaj njihove organizacije. Komunisti premalo kritično razpravljajo o raznih predlogih in rešitvah, še manj pa si prizadevajo, da bi se tudi v okviru drugih organizacij neposredno angažirali pri ugotavljanju in definiranju samoupravnih odnosov na dohodkovnih temeljih v skladu z zakonom o združenem delu. Ni malo tozdov, v katerih komunisti o tem sploh niso razpravljali, kaj šele da bi dali kakšne konkretne pobude, čeprav v tem trenutku ni bolj pereče in pomembnejše naloge, kot je ta. (Iz uvodnika v zadnji številki »Komunista".) KOT BI NE M°G&‘ MINITI DAN, da ne bi o nekje prišla kakšna novicaj terorizmu. Komaj se je P leglo razburjenje pojmoM nem samomoru zaprtih tffo- tistov v stuttgartskem zaporu, so časniki na prvi * ne h objavili da se /e.v.jS še ne do kraja pojasnjen okoliščnah ubila še e P* padnica zloglasne s P Baader-Mainhof. J *SiJ2S M 5- nuencnensKC"‘ Muenchenstadelheim za rešetke na oW Menda si je vrv sple[j*1 lov rjuhe Predstavi P* šeno lov rjuric. I' C—.-- - •fr sodnega rninism™J0Ta ne vil, da tega »»»J®"*, znajo povsem m^U dl0- zapornico so m^danaa^. st - ., ) zahod- nonemških zaP°^v/L nekaj deset teroristov)^ P rovali vsako uro. ‘-'oije so se odločili za še stroijy ukrepe: zapornikejv^ ^ pet minut", da - ^ prečili nadaljnje sa*0^ re... če bo dovolj ■ VENDAR PANIČI teroristi Zahodni repubWd ^ marveč tudi drug ■ .g v poročajo iz Italije,j^j. Genovi in Bologni ralo nekaj bomb, z menijo, da so jih P°dtasnrt maščevanje za^ kot . Ingrid Schubert, iz ^ f pa je prišla novica\ ^ zadnjih desetih dnf*nskt krat poskušah ubiti ga premiem Adolfa ^ To je potrdil sam pre ^ španske vlade. Deja 1^{Q0 streljali (iz drvečeffi *-(g1 v okna njegove P*" bila) Madridu. Toda nap»— bili očitno zelo slabo ^ ščeni o gibanju svoj (ji zakaj AdolfoSuare^l ni mudil v Madridu,im. je bil nekje na jug" ? je... Nevarni poskusi ■ IN ČE SMO ZE P)" it 'PRI% RORISTIH, dodajtno.^ (topot dobrodošlo) no ^ Dunaja. Tu so namreč ročili, da so telji izpustili ^ ulja# jonarja Valterja . /i&fCu Palmersa, ki pred štirimi dnevu uufpt koliko je družina ugra I .: večji del 50 nulijo^U gov, kolikor so zahtev^ njegovo ‘zP^Mteijein. • • so ga pripeljali sta Srečna vožnja Hiiimiiimiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii"""1111111111111 Iz zadnjega Pavlihe ifgSC. - Mod vojno amo v lili krdUnl tki todio, po vojni po avlo alobo •Prt»*IB tka rodljako In TV progrmao. al tOfv'« Toko nam ni prtottalo n!8 drugoja. k1« pr**"" majamo. Toni, ki lom pota 0V00, •*»» — progiamu, Milko, ki pota krova, po no IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I1I|IIIIIIIM oblasti, obišče ZDA. V času svojega desetdnevnega obiska bo CariUo imel nekaj predavanj na univerzah in nhi na inštitutih za mednarodne raziskave v VVashingtonu in Ncw Yorku. BEOGRAD - Iz Beograda je odpotovala delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki sc bo na povabilo social-demokratske stranke Nemčije udeležila njenega kongresa. Ta bo od 15. do 19. novembra v Hamburgu. Delegacijo ZKJ vodi član predsedstva CK ZKJ Josip Vrhovec, z njim pa sta v delegaciji se sekretar IK predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc ter namestnik načelnika oddelka za mednarodne odnose in Zveze predsedstva CK ZKJ Zvonko Grahek. rchcf JSTB.I M0T*TtI - lo, tovorili Iz komlalla, po at lottla nalaga nortfo * UM otobnlh dohodkov po dolu In romltallh dolal lMf* ** koao to vook navodil tor aknlcjto Mmpioj prM do ottol Vfia L . *w"Jvi,,u J'' *** ' bolj zanimiva. Želez ie«!f k P°dpome zidove vfil“etona pod visokim *“>ni Trebnjega. (Foto DESETLETJA — Tudi železniška rebnjemu je za dolenjsko gospodar-zanimiva. Železniški delavci utiju-zidove z vbrizgavanjem pritiskom. Na sliki: (Foto: Železnik) NOVOLESOVA PRIDOBITEV - „Novoles“jev sodelovanju z novomeškim zdravstvenim domom pred dnevi izročil namenu laboratorij in ginekološko ambulanto. Laboratorij dela vsak dan, ginekološka ambulanta pa vsak torek. Na sliki: z otvoritvene slovesnosti. (Foto: V. Kastelic) VOJAŠKE KUHALNICE - Novomeška garnizija JLA je bila v petek in soboto organizator V. tekmovanja vojnih kulinariko v. Izmed 122 jedi je žirija 1. mesto dodelila obroku, ki ga je pripravil Bogomir Bitenc, druga je bila Marija Barber (na posnetku), tretji pa Brane Škrjanc. (Foto: B. Budja) • ZBIRAJO ZA SOCIALNO OGROŽENE -OORK Novo mesto je imel pretekli teden že drugo uspelo akcijo zbiranja papiija v letošnjem letu. V obeh akcijah bo zbranega blizu 60 ton papirja. Od zbranega denarja pa bodo del sredstev namenili tudi izgradnji Doma pionirjev v Dolenjskih Toplicah. (Foto: Pavlin) dolenjci dobili zahtevane Milijone t(% novomeška Območna >lotenn I10st dolenjske ne-*ijo ^aljevala s posodobit-e _ e Sevnica-Planina in -Jka c . hudourniškega je Zaprosila skuPn°st za ceste za -bor r. Ve/*°. Posojilo. Izvršilni ffoSnj Pu°liške skupnosti je o fenjci t ,zPravljal takoj in Dojiti, 07"° .dobili 1.400.000,00 P0sn«i° Vodna skupnost Po 7nn v dveh °bro- W7°0,000,00 din, in sicer leto, drugega - / V izvozu lahko za zgled Sejmišča Cp xt ^ - Na tedenski sejem 524 prašičev, od tega l^sece. 6.° starih več kot 3 * bilo ®®čkov do treh mesecev kilow !!ih 366 (po 32 d° 34 JNalj *m..^Ve teže), za starejše -Sci nfli ® 18 - pa so morali po 24 dinarjev za kilo- N0Vo ESTO - Zaradi slabega ■ 0t... novomeškcm sejmišču aJnega vrveža. Naprodaj „ Hiov pta^čev, starih od 6'do J* H. , (do 5 mesecev) M^V7ika je zamenjalo 134 mlajše je bilo treba stjj. Za J??, d° 800 dinarjev, za 10 do 1.050 dinarjev. Medtem ko so delovne organizacije novomeške občine do konca septembra letos izvozile za 56,3 milijone USA dolarjev blaga in izkazale več kot 9-odstoten porast, se je izvoz v jugoslovanskem merilu v tem času povečal samo za 6 odst., slovenski pa celo samo za 4 odstotke. V celotnem izvozu je daleč največ pripomogla tovarna IMV z okrog 20 milijoni dolarjev prodanih izdelkov, vendar upošteva podatek samo izvoz, ustvarjen na območju novomeške občine. Sicer so v IMV izvozili za 24,5 milijona dolarjev in tako predstavljajo nad tri četrtine vsega izvoza na domačih tleh. Izrecno gre pohvaliti tovarno Krka s 16,7 milijona dolarjev izvoza, ki se je zlasti letos občutno povečal. Med naše največje izvoznike sodijo nadalje Novoles z 9,2 milijona USA dolarjev izvoženih izdelkov, Novo-teks s 3,2 milijona, Iskra Šentjernej (4,1 milijona), veliko pa je še uspešnih izvoznikov, venddar z manj kot 1 milijon USA dolarjev iztržka. Eden takih je Labod, če ga štejemo samo kot izvoznika, ki je na tuje prodal izdelke, ustvarjene na območju domače občine. Sicer pa je Labod eden najbolj uspešnih po-večevalcev izvoza in je ob tričetrt-letju kot celota prodal na tuje za blizu 3 milijone USA dolarjev blaga. Z nekajkrat povečanim izvozom se letos ponaša Iskra iz Bršljina, uspeh je pokazala Ela itd. Hvala pa ni tako bleščeča, če pogledamo še drugo plat, uvoz. Glede tega smo se letos obnašali izrazito drugače kot lani. V re- Kmetijski nasveti adeitiu sadovnjaku na pot ua K- ^terjh Zasadili sadno drevje, ni treba čakati na pomlad. Iz \e razlogov je celo primernejša jesenska saditev - če le L dopušča in če zemlja še ne zmrzuje. ^da J0brih sadnih sadik ne more biti donosnega, rodnega drevesce posebej je treba natančno pregledati, če Ne razvite korenine, ravno steblo in močno nakazane * ^tefih bodo pognale ogrodne veje. Prvovrstne sadike si ^ a Ugotoviti v drevesnici čimprej, saj izbirka sploh ni NkodK^i* Neuporabna so tudi drevesca, ki imajo rane ali \k i 80 okužena z ušmi, kaparjem ali pa so na njih že Qb, ule (koreninski rak). ain° sadimo eno ali dveletne sadike priznanih sort, pri-V sodobne vzgoje. To velja zlasti, če gre za plantažni \’*)er je tržnost in donosnost pridelovanja prvenstvenega ^dv- • Sajenje v sadilne jame je najbolj običajno; paziti je !?6 sa,? freba, da je založno gnojenje dovolj obilno in da kore-P rini ne pridejo v neposreden stik s hlevskim gnojem, ki bi ^ajb°lje je, da pride hlevski gnoj v kolobarju nad Jtoa ’ vrhnja plast zemlje v kolobarju pa naj bo nag- jj Vnn Znoter- Odločilna je tudi primerna globina sajenja. ^ V mesto naj bo ob saditvi dobre pol pedi nad ravnijo ^ ^ l/1* jesenski saditvi sadik ne obrezujemo, to s o gnojenju. Mlademu drevescu pognojimo na zalo- NoJ^imi in kalijevimi gnojili, hlevskim gnojem ali kom-* V času rasti dodajamo še dušična gnojila. Pri tem je l^števati predvsem, kje ima drevo lasaste ali tako imeno k i n#' -e korenine. Njim primeren naj bo obseg kolobarja, kznaša od pol do poldrugega metra v premeru. Gnojila ijjtia|jl^e zadelati v tla na različne načine, s pomočjo brazd, pv^jM^kenj. Zadnji način je uporaben predvsem v nestrnjenih sadovnjakih, ki gnojenje še zlasti potrebujejo. Inž. M. L. publiki je bil dosežen za 26 odst. večji uvoz v primeru z lanskimi podatki, Novomeščani pa smo glede tega šli navzgor kar za 69 odstotkov. Pozna se sicer, da so bile lani hude omejitve (so še), da veliko gradimo in delamo. Uvoz se nanaša predvsem na reprodukcijski material in opremo, v številkah pa znaša okrog 50 milijonov dolarjev. Še vedno je uvoz pokrit, ampak če bi tako nadaljevali, ne bi bilo prav. R. B. V SPOMIN SADJARJU -Franc Dobovšek iz Boštanja je v petek v Loki odkril na hiši, kjer je že Trubarjevo obeležje, še spominsko ploščo zaslužnemu sadjarju Dragotinu Ripšlu. Sadje je denar Minuli petek so se zbrali na Lisci člani slovenskega Sadjarskega društva na rednem strokovnem posvetu. Ob tej priložnosti so v Loki pri Zidanem mostu odkrili spominsko ploščo zaslužnemu sadjarju Dragotinu Ripšlu, ki je v tem kraju ustvaril svoje „Kratke nauke za sadjerejo". To vrsto let izredno iskano berilo naših sadjarjev je društvo slovenskih sadjarjev ob tej priliki izdalo v posebni brošuri v faksimilirani obliki. Okolica Sevnice je v preteklosti v sadjarstvu dosti pomenila, (sevniška voščenka je bila cenjena na evropskih dvorih), pa tudi ta čas ima Posavje v republiki dostojno mesto. Inž. Alojz Pirc iz Krškega, ki je na posvetu na Lisci govoril o razvoju sodobnega sadjarstva v Posavju, je sodelavcem lahko navedel vrsto razveseljivih podatkov. Zaenkrat je v Posavju zasajeno z različnimi sadnimi vrstami okrog 500 hektarov, kar pomeni okrog 13 odst. slovenskih površin. Po srednjeročnih načrtih do leta 1980 je predvidena nadaljna rast: takrat naj bi bilo zasajenih že 900 hektarov (17 odst. površin v republiki). Posavje je primerno okolje za skoraj vse vrste sadja. Pogovor je pokazal, da v Posavju uspešno lovijo korak z drugimi, če ga v marsičem celo ne prehitevajo. Vse zahtevneja sladokusci so npr. že pred časom izločili belomesnate breskve, zato so tudi v Krškem in drugod zasadili amerikanske sorte. Pri sestavljanju predloga bodoče slovenske liste sadnega izbora je posvečena pozornost tistim sortam jablan, ki imajo več kisline, čemur v Posavju že tudi sledijo. Sadjarji sami pozivajo na strnitev svojih vrst. Kot je dejal ob zaključku shoda dr. France Adamič, so danes za razvoj sadjarstva lepi pogoji, žal jih vedno ne izkoristimo dovolj. A. ŽELEZNIK NOV OBRAT V sodelovanju s službo za raziskavo trga pri SOZD Slovenijales bodo v Tovarni pohištva v Brežicah do konca leta izdelali zaključen program za proizvodnjo in prodajo izdelkov, ki jih načrtujejo z dopolnilno proizvodnjo. V začetku bo ta obrat zaposloval okoli štirideset novih delavcev. ■ Kako pa zdravje? - Odlično! Vedno dobim kakšna draga zdravila! (Marjan Bregar) almira modne pletenine ALMIRA — alpska modna industrija iz Radovljice je znana po svojih kvalitetnih modnih trikotažnih izdelkih in po bogatem proizvodnem programu. Na vseh razstavah so bili doseženi izredni uspehi in priznanja. Tudi letos je dobila izredno visoka priznanja na mednarodnem sejmu mode v Beogradu, in sicer: 2 zlati košuti za tridelni ženski komplet in za dopolnilni asortiment ter diplomo — „Priznanje mladega potrošnika". Nagrajeni modeli bodo v manjših količinah naprodaj v specializiranih prodajalnah. BRIGADIRJI VETERANI! Pozivamo vse brigadirje veterane, ki so sodelovali na MDA od leta 1945 dalje v okviru novomeških brigad, naj se osebno, pismeno ali po telefonu javijo na O K ZSMS Novo mesto, Kettejev drevored 3, tel. 21—536, ter nam dajo naslednje podatke: točen sedanji naslov, rojstne podatke in datum ter ime akcije, katere so se udeležili. To potrebujemo za ureditev evidence in organiziranje srečanja brigadirjev veteranov. OK ZSMS DOLENJSKI LIS Rešitve niso... (Nadaljevanje s 1. strani) no, saj prehaja že v umetnost. Govornik je ob tej priliki še posebno poudaril pomen razvoja malega gospodarstva. Število teh organizacij je namreč jelo naraščati šele zadnje leto, v republiki pa so še vedno redke občine, ki ta razvoj tudi dejansko podpirajo. Kot dolgoletni poznavalec razmer v Stillesu je zborovanje pozdravil tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Zavzel se je za to, da se uresničevanje zakona o združenem delu ne spremeni v pisanje zapletenih aktov. „Tudi v enostavnosti je mogoče biti velik. Zapletenost jezika je nekaterim samo način za ohranjevanje položajev," je menil tovariš Šetinc. Spomnil se je začetkov nekdanje Mizarske zadruge, kjer je kot novinar zapisal tudi kaj kritičnega, in pohvalil pogum kolektiva, da Karavana popevk vžgala irikazali v šole tov. mu je vedno uspelo premostiti vse težave. Predsednik poslovnega odbora SOZD Slovenijales Franc Razdevšek je omenil težave, v katerih se je porajala 28-mili-jonska naložba Stillesa. Ugodni lanski in tudi letošnji podovni rezultati Stillesa so spodbudni. Predsednik sevniške občinske skupščine Janko Rebernik je predal predsedniku delavskega sveta Cirilu Logarju občinski grb, ki ga je občinska skupščina letos namenila tej tovarni. Nove delovne prostore je izročil namenu mizar Anton Hrovat, ki je kolektivu zvest že 30 let. Mnogo dolgoletnih sodelavcev je prejelo delovna priznanja. A. ŽELEZNIK PREDSEDNIK ŠENTRUPERŠKE KS ODSTOPA Na seji delegatov šentru-perške krajevne skupnosti v soboto, 6. novembra, je podal zahtevo za odstop predsednika sveta KS Peter Zgonec. Dolžnost namerava opravljati še do konca leta. Zahtevo za umik utemeljuje med drugim s preobremenjenostjo z ostalo družbenopolitično dejavnostjo na delovnem mestu. V Mercatorju je že sedaj član sekretariata sveta ZK na ravni sestavljene organizacije združenega dela, kandidira pa tudi za predsednika sindikalne organizacije Mercatorjeve delovne organizacije Rožnik. Meni, da je devetletno vodenje KS dovolj. ■> DELOVNA MESTA SO ŽE TUDI DOMA Po novem letu se bo lahko vrnil domov marsikateri zdomec iz krške občine, kjer imajo precej prostih delovnih mest za moške. Sindikat že navezuje stike z delavci v tujini in jih seznanja z možnostmi zaposlovanja v domači občini Veliko pripomb k prvemu predlogu ___Upoštevati moramo, da je dohodek sad tekočega in minulega dela Komaj so pripravili prvi predlog samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka v delovni organizaciji oziroma tozdu, že v Inkopu v Kočevju Priznanja generalu Ožboltu Lončarija je te dni izredno prisrčno sprejela in počastila svojega dragega gosta, narodnega heroja in častnega občana občine Ribnica, generala Jožeta Ožbolta. Na svečanosti ob jubilejih tovariša Tita in ZK, 604etnice oktobrske revolucije, 30-letnice ZKO Slovenije in 254etnice pevskega zbora „Lončar“ so mu podelili kar tri častne nazive. Samoupravni organi KS Dolenja vas so ga proglasili za častnega krajana Lončarije. Ob tej priložnosti sta mu oba lončarja, ki še delata - Tone Nosan iz Prigorice in Polde Bojc iz Dolenje vasi - poklonila lepo garnituro lončarskih izdelkov. Samoupravni organi tozda ZKGP Kočevje ..Jelenov žleb“ pa so ga proglasili za častnega gozdnega delavca-sekača. Podarili so mu album s fotografijami o poseku 300-letne jelke na Turnu 17. septembra letos, ko je general Ožbolt opravil častni zasek. Uradni dokumenti o proglasitvi za častnega krajana in sekača pa predstavlja lesena sekira v naravni velikosti, zapičena v enega izmed dveh prvih kolobarjev te posekane jelke, ki so ju okovali in podarili generalu. Člani moškega pevskega zbora „Lončar“ pa so ga proglasili za častnega člana zbora. To so storili tako, da so mu podelili svojo zlato plaketo. J. P. ugotavljajo, da ga bo treba v mnogočem dopolniti. Dohodkovna povezanost je namreč pri njih zelo razvejena, saj so kot tozd vključeni v delovno organizacijo LIK Kočevje, nato pa skupaj z LIK še v SOZD Slovenija les. Prva pomembna ugotovitev v Inkopu je, da je boljši slab sporazum, ki bo sad lastnega dela, kot prepisan. Tokrat se bomo zadržali predvsem na tem, kaj bo treba v sporazumu po mnenjih iz Inkopa spremeniti oz. dopolniti Natančneje bo treba opredeliti medsebojni vpliv na razvojno in poslovno politiko. Tako bo treba načrtovati uvajanje novih izdelkov že takrat, ko stare še dobro prodajajo, in ne šele, ko prodaja starih upada. Tudi pogoje za nastop na trgu pri prodaji skupnih proizvodov bo treba natančneje določiti Predvsem pa je treba najti sporazum o oblikovanju prodajnih cen, ko se zaradi zunanjega vpliva (zvišane cene polproizvodov) zvišajo proizvodni stroški. Med solidarnostno pokrivanje ri-zika bo treba verjetno vnesti še rizi-ko za stroške z novim proizvodom, če ta proizvod ni uspel na trgu tako, kot je bilo predvideno. Za stroške v zvezi z grobo malomarnostjo pa ne bo veljala solidarnost tozdov. Ob vsem tem bodo zaostrili tudi odgovornost in hkrati določili pogoje za socialno in delovno varnost. Več pripomb je tudi v zvezi s standardi za materialne stroške, se pravi na primer, kolikšen je lahko škart oz. izmet. Sprejeti je treba merila o amortizacijski stopnji. Večjo pozornost zaslužijo dobavni roki, obratna sredstva, predvsem pa znan-stveno-tehnična dejavnost Določiti je treba roke za obračune skupnega prihodka in dohodka, kadar sta ta dva rezultat izjemnih pogojev na trgu. Pri skupnih vlaganjih v delovni proces pa je treba opredeliti tudi sestav in pristojnost skupnega organa, ki pa ne sme imeti značaja samoupravnega organa v tem smislu, da bi odločal o pomembnih zadevah. Osnova je, da delavci v tozdu, ki vlaga sredstva, upravljajo in gospodarijo s sredstvi, ki jih združujejo, in z dohodkom, ki ga prinaša. Skupne službe bodo enako načrtovale delo in sredstva kot proizvodni tozdi Izdelovale bodo tudi svoj načrt, kakšna dela in za koga jih bodo opravljale. Sprejeti bo treba tudi načrt kadrov za te službe, ovrednotiti njihovo delo in načrtovati njihov dohodek, ki bo odvisen od opravljenih nalog. J. PRIMC USPELO PREDAVANJE „FOKUS“A V soboto, 12. oktobra, je foto-kino klub „FOKUS“ iz Metlike pripravil v mladinskem klubu zelo uspelo in zanimivo predavanje o Grčiji Štiritedensko potepanje po tej naši južni sosedi je okrog petdesetim mladincem s pomočjo barvnih diapozitivov približal član „FOKUS“-a Tone Bezenšek. To je bila hkrati tudi spodbuda mladini v metliški občini, da bi s predvajanjem diapozitivov prikazala lepote in zanimivosti, ki jih je ujela v objektiv na svojih vagabundskih popotovanjih, saj je prav za Metličane znano, da med počitnicami radi potujejo po Evropi in zunaj njenih meja. Kočevje: vozniki tekmovali Ob zaključku tedna požarne varnosti tekmovali vozniki gasilskih vozil — Najboljši Marjanovič Pred kratkim je občinska gasilska zveza Kočevje v sodelovanju z AMD in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem CDO BO BOLJŠI? — Na nedavnem tekmovanju voznikov gasilskih vozil v Kočevju so se udeleženci lomerili v ocenjevalni vožnii, znanju prometnih predpisov in menjavi kolesa pri avtomobilu. Zmagal je Nedeljko Maijanovič iz GD Ložine. Gasilci pa so ob tej priložnosti pokazali gašenje raznih požarov. Foto: Brus) prometu občinske skupščine Kočevje organizirala avto rally oziroma tekmovanje, na katerem so sodelovali vozniki gasilskih vozil iz Kočevja, Livolda, Rudnika, Ložin, Podpreske, Šalke vasi, Stare cerkve, Pregrada in Strug. Žal ni bilo na tekmovanje predstavnika G D Vas-Fara (ekipa tega GD se ni udeležila tudi občinskega tekmovanja, ki je bilo poleti), katero je še nedolgo veljalo za eno najboljših v občini. Vozniki-gasilci so se pomerili v terensko ocenjevalni vožnji, v poznavanju prometnih predpisov (vsi so odgovorili orez napake) in v praktičnem delu — menjavi kolesa pri avtomobilu. Ob zaključku so izvedli še gasilsko vajo-gašenje požara in gašenje vnetljivih tekočin s peno. V skupni uvrstitvi so zasedli najboljša mesta: 1. Nedeljko Marjanovič (GD Ložine), 2. Vlado Grmič (GD Livold), 3. Franc Kovačič (GD Kočevje), 4. Ivan Mrak (GD Šalka vas), 5. Ivan Mohorčič (IGD Rudnik-Itas) itd. F. BRUS športna dvorana skorajda premajhna. Med debitanti tudi Brežičan Andrej Pinterič __________________________________ Tomaž Domicelj, ki je znekataimj svojimi domislicami zašel po predaleč. Vendar P«^e “ motilo; nasprotno, največaplavzu bil deležen prav on. Medtem j» vrli Dolenjci skoraj vse P°F .j, nagradili z žvižganjem, B f „polčasu“ preseglo vse mne,' . da sta jih voditelja le s težavo h Prav gotovo je veliko s katerimi je novomeške dvora«s podobnih prireditvah težk° Sti, privabila tudipojg plošča, saj je bila pri delitvi '"S« svojimi glasovi prisp^*^ * najpopularnejše starejše P jjjeV hita jeseni ‘77. Zaključna pnre® bo 25. novembra v haH Tijv0^VI motoristike Razstavo, za katero je že sedaj veliko zanimanja, si je lani ko je bila prvič pripravljena, ogledalo več ko 80.000 obiskovalcev, letos pa pričakujejo rekordno udeležbo. Zanimanje za sejem , kažejo prav mladi in prav njim bo namenjen dobršen del razstavnega prostora, ki meri približno 10.000 kvadratnih metrov. Yamaha, kavvasaki, honda, suzuki in druge vrste motorjev z več kot 500 ccm in s ceno nad deset starih milijonov, bodo glavna paša za oči Nič manj pa se obiskovalci ne bodo zadrževali ob avtomobilih Formula I in II, rally avtomobilih, dragsterjih in dru«ih. Otvoritve se bo udele- žil tudi tretje uvrščeni: teW» valeč za svetovni pokal J. ^ I, Amerikanec AndrettL zanimivostmi bo tuw ,LjV. domača Formula, kii jo nostno sestavljajo nekje .. bljani, štiri metre dofe model DC-9, avtomobili -v ^ rani dirkalni čolni vseh še marsikaj drugega. ^(j Pester program in zanimivi razstavljeni bodo prav gotovo pnvabdi^^ bljano številne obiskoval ^ Slovenije. Vstopnice po (Q ^ (v redni prodaji bo<*° ,e„j. dražje) si obiskovalci iz t0. ske lahko v preprodaji?^ vite pri novomeškem Ulli PAŠA ZA OČI — Posebno vrsto reklame za ljubljai1^^ v avtomobilov in motoijev so pripravili motoristi12. • ysa Lukovici pri Ljubljani, ki so se na svoji vožnji pokrajinska središča Slovenije v soboto popoldan tudi na novomeškem Glavnem trgu, potem ko so » |j0di, Brežice in Krško. Drage motorje si je ogledalo mn0" predvsem mladih. (Foto: J. Pavlin) V. ■piš m a in ocimcvi Vsi ne vedo za hidrante $/n/ M, ^ZNANJE DOMU Majde šilc ^0ma Majde Sile živimo ;m, ^;uPt^no organizirana skup-»du '“živimo v domu, opiše-‘»kemfc!?'? >>t^adi v domu . V tkkj pi.,.,. em letu smo izdali dve ^ ^“S0* posvečeno in rL-v '5tanovnega ko ngresa do foknT0^ Tita na čelo partije, kktfc ir priznanje od Zavoda za Mim. Vnanje nam je velika nadaljnje delo. Člani ^ Ufe^e S185110* MILENA HROVAT novinarski krožek Doma Majde Šilc ^PARTIZANSKIH POTEH \ '**>, 6. novembra, smo ijT^itev sevniškega občin-pj. Paznika odšli na planinski . P° partizanskih poteh 1 smo «» izpred *"*■ Sole to 77“ 1 avtobusom na Planili, ?am pa smo krenili peš Pot je bila zelo imii. .es 51:10 58,110 <*va' ^civali. Med potjo smo se tihpartizanov, spozna- 50naravo> se sprošče- IgK in veselo peli. Na <%U ?? WteU po žige, spre- ‘ekinovanie planincev v »ej^^Hn pohodih. Bili smo ^v*m° v svobodni ALEŠ BOŽIC OŠ Sevnica srečanje z Hj , fiORCI naše občine •marjeti dan šole, ki fŠ&t toi .^nai uan aulc> “ ujie *5a .slovesen. Naša šola P° zgodo- Uk?05 smn ^ u Č£sa 1.S, j 0 dan šole praznovali v I>fklQn" Vembra- Vreme nam ni ^ %ib t10’ ^ * m° kot 23 SN * 6°ste pričakala S rJ^ta s,1? ola' Med njimi sta klin eti6 hv“*L’ yi^ko Bambič> ^orci ter družim u “CW delavci Tov. Bambič 1-2*.je »o 7-kivcl rov. namene brt^ov S zanimiv dogodek iz !“i tudi rad ’ da so se v parti" J}’1' smejali in šalili, ijjj. navdušil tudi prizor-k7«e i» ni0,,1 nastop folklorne ^ke J^Katja Rupena ter dru-žt^li ta?Tama- Povabljenci so si Vstavo kmečkega orodja, se razgi domov. J? pokvaril športna Sto?* ^ (*an nafe gf-.^°'3ro in skrbno pribijali avtobusi so nas S !fn0 0 Šentjanža, od tam jNcam , pe^ napotili proti fjita kjer sta padla %M'ana Janči Mevželj •5« *HJeen. iču, a kljub temu 1 lepo. Martina jenič Novinarski krožek OŠ Šmarjeta Naš dan i^koC““ucam se je vila M L^POTon f3 ČelU katere je . °noša. Pesem se je grL Ko smo C raVn.J’ ff110 Prižgali svečke, S "ate>j pa nam je na ^anf.ulSal boj obeh padlih S*: Potem ^ “P®! Ni^^jttkaj pesmic, člani "ha e krožka pa so recitirali 'j Proti Šentjanžu se je PRIJETEN DOGODEK — Za vse udeležence 9. srečanja pioniijev dopisnikov v Postojni sta bila oba dneva polna zanimivosti. Nas gasilci so bili v tednu požarne varnosti dokaj dejavni. Dve skupini občinske gasilske zveze sta pregledali vseh 27 gasilskih društev, kolikor jih je v občini, in ugotovili, da so nekatere društva zelo urejena. So pa nekatera še vedno zelo površna. V večini primerov, kjer je vodovod, ni dovolj hidrantov. Vedo približno, kje so, niso pa označeni. Ravno tako je nekaj poslovnih enot, ki nimajo urejenih gasilnih aparatov. V enem društvu imajo že nekaj let nove cevi, nimajo pa še navezanih spojk. Gasilsko društvo Mokronog je zadnjo soboto v tednu požarne varnosti priredilo nočno vajo. Povabljenih je bilo pet društev; udeležila so se samo tri. Verjetno bi bili izostali društvi bolj potrebni vaje. V splo- Nepozabno srečanje dopisnikov V Postojni deset mladih dopisnikov Dolenjskega lista Devetega srečanja pioniijev dopisnikov, ki je bilo letos v Postojni, se je udeležilo tudi deset pionirjev — dopisnikov Dolenjskega lista. Za vse je bilo srečanje zelo zanimivo. Ob prihodu so nas sprejeli postojnski pionirji ter nas vsak svojega gosta odvedli na domove, kjer smo prespali. Udeležili smo se otvoritve razstave šolskih glasil in si z zanimanjem ogledali nagrajena glasila. Iz naše občine ni bilo nagrajeno nobeno glasilo, ker v DOLENJSKI LIST PRED 20 LETI V zadnji številki smo brali v rubriki ..Dolenjski list pred 20 leti“ o nekulturi novomeških gospodinj. S tako ugotovitvijo je bila ze takrat narejena novomeškim gospodinjam krivica in bi jo naredili tudi danes, če ne bi ugotovili, da se je podobno dogajalo tudi drugod. Poglejmo, kaj se je v teh dvajsetih letih v tem spremenilo. Nič! še sedaj stepajo gospodinje posteljnino in preproge skoz okno. Razlika je le, da sedaj lahko stepajo celo iz 5., 9. ali še višjega nadstropja, medtem ko so bile pred 20 leti celo dvonadstropne hiše redkost. Sedaj stepajo tudi z balkonov, ki pripadajo tem nadstropjem. Torej se je v teh 20 letih povečal samo „manevrski pro-stor“ za stepanje, nekultura pa je ostala. Za tako kulturo ni treba družbenih dotacij, ki so običajno vzrok ali izgovor, da v kulturi zaostajamo. Svojevrstno kulturo kažejo tudi veže, stopnišča in splošni red v novih stanovanjskih objektih. ANDREJ ARKO, KOČEVJE NAJPREJ SLIKANICA, ZDAJ KNJIGA Ko sem bila majhna, sem prosila mamo, naj mi pripoveduje pravljice. Toda mama je morala veliko delati, za pravljice ni bilo časa. Le ob kakem večeru je ustregla moji želji. Nekoč mi je teta prinesla slikanico in od tedaj naprej nisem več nadlegovala mame s prošnjami za pravljice. Zatekala sem se v svet slikanic. Kadar je šla mama po opravkih v mesto, mi je prinesla kakšno, če sem le bila pridna. Ko sem začela hoditi v šolo, sem slikanice zamenjala s knjigami. Casa za branje nisem imela veliko, treba je bilo pomagati materi in očetu. Zato je bil vse k trenutek, ko sem lahko brala, še toliko lepši. Še zdaj rada sedem za mizo in berem, a ne samo šolske knjige. Knjiga je moja najboljša prijateljica, ob njej se mi zdi svet lepši in prijetnejši. M. ČERNELIČ prejšnjih letih nagrajenim ne dajejo več nagrad. Po razstavi smo se sproščeno pogovarjali z novinarjem Dolenjskega lista Dragom Rustjem, ki nam je podelil diplome in knjižna darila kot spodbudo za nadaljnje Selo. Ogledali smo si tudi igrico Pekarna miš-maš in se pogovorili s tov. Drago Ahačičevo. Najbolj zanimiv pa je bil pohod po poti diverzan- URA O PROMETNIH PREDPISIH Zveza šoferjev in avtomehanikov iz Novega mesta bo pripravila v petek, 18. novembra, ob 18.30 zanimivo predavanje o cestnoprometnih pravilih, ki ga bodo popestrili s filmom. Predavanje bo v novomeškem sindikalnem domu (Društveni trg 2). Organizatorji vabijo na predavanje vse, ki bi si radi osvežili spomin in se spoznali z novostmi k.'« lr^ , razpoloženju kaj jjto|n^e n^ala. Napolnili smo novih vtisov in da smo obiskali PIONIRJI OŠ MNCKA MEVZUA MOKRONOG _____________________S ZA VARNOST *- o gasilsko društvo v pravkar minulem Jio?S yamcsti podelilo pridem, ki so bili najus-niškem tečaju. PGD ~® društva na območju iScev? Vprašane gasilce (50 ta za strojnike (17 Gasilci so pregledali >0 y Je poskrbljeno za P. ^5®*t v delovnih organi- P*»ci 0 “^ključek tedna pa je v Požarnem varstvu preda-V. \jw*Vn*k občinske gasilske Sobar. Predavanje je i filmom. tov, ki so v času okupacije zažgali bencin v Postojnski jami. Med pohodom v podzemskem svetu smo občudovali lepote kraške jame in napeto poslušali razlago junaškega dogodka. Kljub slabemu vremenu smo preživeli dva nepozabna dneva. VLADKA MERZEL OŠ Milka Šobar—Nataša RIBNICA: KAJ JE Z NOGOMETOM? Kot kaže, je z ribniškim nogometom konec. Ribniški nogometni privrženci menijo, da je glavni krivec za razsulo novi tekmovalni sistem? ! Pogovarjali so se sicer o ustanovitvi občinske nogometne lige, vendar so sedaj zamrli tudi - pogovori. Potemtakem so povsem odveč ugibanja, kdo je kriv za propad ribniškega nogometa. Katalogi in ceniki Po že ustaljeni navadi je tudi letos urad za znamke pri S JPTT izdal pravočasno nov „Katalog poštnih znamk jugoslovanskih dežel“ za 1. 1978. Kot že dve leti doslej je tudi letos katalog izšel v 2 delih (vsak del stane 40 din.), z enako razdelitvijo po posameznih področjih. Cene znamk in serij se od lani niso bistveno spremenile. V splošnem kažejo dobre tri četrtine izdaj rahel porast cen, za nežigosane malo več kot za žigosane, lc nekaj starejših, „bolj-ah“ serij se je močneje dvignilo. Letos je „Jugoslavica moderna" v Novem Beogradu izdala prvič poseben cenik jugoslovanskih poštnih znamk za sezono 1977/78 (cena 20.- din). Kataloške številke so iste kot v katalogu ureda SJPTT. Toč-nejša primerjava cen bi peljala zaradi velikih raznolikosti predaleč. Bežen pregled nam pove, da so cene za staro Jugoslavijo in pne povojne izdaje ponekod preccj višje, žigosane pa domala vse cenejše v primerjavi s katalogom urada. Vseskozi precej dražje pa nudi FDC (ovitke prvega dne). Poleg tega nudi društvo interesentom še predvojne t.im. ministrske albume, dalje razne specialitete, tipične napake, varietete itd., kar tudi nabavlja. Tudi vsi svetovni katalogi - pri nas so najbolj znani in v uporabi OBČANI PRI DELU - Občani KS Šmihel so te dni začeli zadnja dela pri moderniziranju ulice K Roku. S pomočjo mladincev iz KS so v soboto, 12. novembra, postavili robnike. (Foto: R. Burgar) šnem js bila vaja dobra. Bilo je precej gledalcev. Vajo so si ogledali tudi sektorski poveljnik tov. Kovač iz Novega mesta, predsednik in poveljnik občinske zveze ter poveljnika iz Šentruperta in Mirne. V nedeljo, 29. oktobra, pa je občinska zveza priredila v Trebnjem tekme članov in pionirjev. Udeležilo se je 5 ekip. Podeljena sta bila 2 pokala in 5 diplom. Tekmam je prisostvoval tudi referent za civilno zaščito. Želimo si še več vaj, saj so zelo koristne. Res pa je, da društva premalo pozornosti posvečajo opremi, delovnim oblekam, šlemom in pasovom. Po civilni zaščiti bomo v bodoče dobili piav gotovo znatna sredstva za opremo, katero večina naših društev še zelo potrebuje. F. B. BREŽIŠKA CETA NA OVITKIH Na prvi meddruštveni filatelistični razstavi, ki jo je brežiško društvo Verigar organiziralo v Eočastitev občinskega praznika režic, so z diplomami in plaketami nagradili šest zbirk, podelili pa so tudi precej diplom za zbirke in sodelovanje. Raz- Zumstein, Michel in lvert - so izšli v septembru. Cene na evropskem tržišču so ostale v glavnem na isti ravni, le za Avstrijo izkazujeta oba prvo imenovana kataloga majhen porast, medtem ko je pri Vatikanu in Italiji opazen rahel padec cen. Pač pa preseneča, da je Michel znižal v svojem katalogu cene jugoslovanskih znamk približno za 40 %. Stvar je zelo neprijetna, ker ima Michel velik vpliv na zahodnoevropsko tržišče. Razen tega nenormalnega pojava, čigar vzroki in posledice se bodo šele pokazali, se je evropski trg na splošno precej umiril. B. M. Tako delamo Gradbeno podjetje Obnova iz Ljubljane je prevzelo v Ribnici izkop jarkov za polaganje cevi centralnega gretja za obe stari zgradbi osnovne šole. V pogodbi je določeno, da bodo ta dela opravljena med 17. in 24. oktobrom, predstavniki Obnove pa so ob podpisu zatrjevali, da bodo dela opravljena morda tudi prej. Ostalo pa je le pri pogodbi, kot je to pri nas kar prepogost običaj. Dela niso opravljena predvsem zaradi neodgovornega odnosa do dela. Dogaja se, da tistih S ali 6 delavcev prične delati (kopati kanal) šele ob 10. ali 11. uri, delo pa kon&jo okoli 14. ure. Med delom se obnašajo zelo neodgovorno in neresno. Medtem ko poteka v bližnji šoli pouk, delavci razgrajajo, vpijejo, kolnejo in se prepirajo. Dogodilo se je tudi, da so se stepli. Vse to ne vpliva dobro na potek pouka in na učence. Okoli šole so vrtovi z lepim cvetjem. Zdaj so na tulipane nametali zemljo. Po gredah in zelenicah hodijo, razen tega so tu tudi še sledovi strojev. Vsa ta dejstva govore, da ni slab le odnos delavcev do dela in okolja, ampak da tudi njihova organizacija dela šepa. Zaradi vsega tega so najbolj prizadeti tisti, ki v teh mrzlih dneh še vedno čakajo na ogrevanje. MILAN GLAVONJIC stavljali so člani društev iz Beograda, Zagreba, Slovenjgradca, Ljubljane, Krškega, Šentjerneja, Novega mesta in Brežic. Ob tej priložnosti je domače društvo izdalo ovitek, ki prikazuje ustanovitev brežiške čete. Poseben ovitek je Vengar poleti izdal za 28. športne igre jugoslovanskega vojnega letalstva in ob razstavi Cvetje in pesem v Brežicah. Vsakič so imeli na pošti spominski žig. Društvo bo tudi v prihodnje prirejalo razstave in izdajalo spominske ovitke. Na šestih ovitkih namerava predstaviti vso dejavnost brežiške čete, njene akcije in njeno tragično uničenje. Izdajali jih bodo postopoma, po enega v letu. VNELA SE JE LESENA STENA V ponedeljek zjutraj je prišlo do žara tudi na stari stanovanjski iši, last Marije Cmugelj, v Spodnji LokvicL Cmugljeva je kurila v štedilniku, nato pa odpotovala v Ljubljano, kjer tudi stanuje. Ponoči se je vnela lesena stena, skozi katero je bila spreljana dimna tuljava. Požar iSš DOLENJSKI LIST Mojstri in pol... Da so Novomeščani pravi mojstri pri naglem razširjanju govoric, če so resnične ali ne, se je ponovno pokazalo prejSnji teden. „Že veš, da bodo trgovine tri dni zaprte? “ je marsikdo rekel znancu ali prijatelju na uho. „Zaradi vaj Gorjanci 77 bo vsega zmanjkalo..." Ni potrebno ugibati, kakšne so bile posledice. Ljudje so iz trgovin znosili domov tolikšne količine živil, predvsem olja, sladkorja, moke, konzerv, makaronov, da bi sicer velike zaloge trgovcem zares pošle v nekaj dneh, če bi se ta mrzlica nadaljevala. Trgovci ne bi bili trgovci, če si ne bi ob takem pojavu meti rok. Tudi če jih je kdo vprašal, ali je res, kar se sliši, so odgovorili: ,JVismo dobili nobenega obvestila.. Ako je pri tem trgovka še z mimiko podkrepila sicer negativni odgovor, so si stranke spet razlagale po svoje. „Ne smejo povedati, ampak res pa je.,. “ Rezultat teh govoric je v tem, da so si občani najbrž nabavili zalogo, ki bi jo po priporočilu SLO morali imeti vedno doma, trgovci pa so ob tej priložnosti spravili v promet tudi kaj takega, kar je že dolgo ležalo na policah. Vedeti pa je trebe, da je razširjanje neresničnih govoric, ki vznemirjajo ljudi, med drugim tudi kaznivo dejanje. Ljudje so se lahko prepričali, da so štabne vaje minile, ne da bi bilo to v javnosti kakorkoli čutiti MLADI IN TELEFON — Za novo telefonsko govorilnico v Ribnici kažejo največje zanimanje mladi. Tile na sliki so jo najprej kar obkolili, ko pa so opazili, da jih nekdo fotografira, so odšli. (Foto: Glavonjič) SPOMIN NA PRETEKLOST - Na Krupi, nedaleč od spominskega obeležja, ki opozarja, da je bil v vasi med narodnoosvobodilno vojno nekaj časa sedež PK SKOJ, stoji lepo ohranjena stara belo-kranjska hiša, kakršnih je bilo pred Štiridesetimi leti v semiški okolici veliko. Sedanii lastnik je streho prekril s slamo, zunanjost pustil takšno, kot je bila, tako aa bi bila niša za marsikaterega etnografa zelo zanimiva. Je namreč ena redkih, Id s svojimi malimi okni spominja na preteklost. (Foto: F. Derganc) Golob DOLENJSKI LI3T bolj ne pomagajo lovci namreč, da so naše hoste jadjo, zlasti veliko je srn fazanov pa tudi divjih rac. maeamo z mladinskimi UREDNIŠTVO V GOSTEH SAMI S SVOJI SODNIKI Nenadoma je zmanjkalo asfalta. Pred dvema avtomobilskima snopoma svetlobe se je iz teme in megle izluščila ozka, od zadnjega deževja razrita makadamska cesta. Vijugavo je tekla proti Loki pri Zidanem mostu in od šoferja zahtevala nižjo prestavo. Motor se je spopadel s cesto, vse bolj pogosto posejane hiše pa so pričale, da se bližamo Loki, kjer naj bi na eni izmed številnih postaj naših uredništev v gosteh v gostilni Goršek, natančneje spoznali utrip malega mesta ob Savi Sprejela nas je prijetno topla lovska sobica, ki jo je poslikal samouk Zadnikar z Jezerskega, in v začetku nekoliko sramežljivi vaščani. Težko jim je šla beseda z ust, po kozarčku dobrega pa smo kaj kmalu zvedeli marsikaj zanimivega. NEKOČ Bržkone se ne more vsak kraj v sev-niški občini pohvaliti s tako pestro zgodovino. Loka je bila namreč svoje čase pomemben trg, ki je zavoljo tega premogi sodnijo in tudi zapore. Ob Zirovniškem potoku so se kot bele neveste košatile vodne žage in slišati je bilo pesem mlinskih koles. Vaščani so bili kaj imenitni, saj so imeli tudi brod čez Savo, svojo šob od leta 1786, cerkev sv. Helene pa so postavili že 1208. Ko je prišla v Loko železna cesta (1862), so našli novec rimskega cesarja Tita, kar priča, da so bili ti kraji obljudeni in imeli veliko vlogo že v tistih časih. Niso pa mogli Ločani mimo podatka, da je bil v njihovem trgu nastavljen za župnika oče prve slovenske knjige Primož Trubar. Od 1527 do 1542 je pri njih širil protestantizem. Naši sobesedniki so se spomnili tudi Ivana Fona (1806—1912), vzgojeslovnega pisatelja in pisca šolskih knjig, ter še nekaterih pomembnih mož in žena, ki so ustvarjali v varnem objemu loškega trga. Povedali so, da je bila Medvedova hiša v preteklosti kraj, kjer je bilo potrebno plačati carino, čeravno je bila mitnica tudi v Radečah, nato pa so se spomnili še na dogodke iz vojnih dni: 1943 so ustanovili odbor OF, njegov sekretar pa je bil Martin Kocjan; od takrat so Ločani predstavljali za sovražnika vedno organizirano nevarnost. I ... V gasilski kroniki prostovolj- i | nega gasilskega društva med dru- \ gim piše, da je Loka v prejšnjem | | stoletju dvakrat pogorela. Drugič ^ \ so požar zakrivili razigrani hlapci £ \ na graščinskem posestvu. Za šalo | ^ so ujeli mačka, mu rep polih s \ katranom in ga zažgali. Žival je I pobegnila na graščinski pod, kjer je bilo spravljeno seno. Stavba je hitro zagorela, ogenj pa se je razširil še na druga poslopja. ... Na našem uredništvu v gosteh je beseda nanesla tudi na čistočo okolja. Starejši krajani se še dobro spominjajo besed svojih staršev, da je bfla Loka za časa r graščaka presenetljivo čista, med-\ tem ko danes, še posebej za okoli-| co družbenih stavb, tega ni moč ^ trditi. Ločani so se zato dogovorili, ^ da bodo poslej tekmovali, kdo bo Ž imel lepše urejeno okolje. I ... Ob nedavnem prazniku sev-| niške občine je loška krajevna | skupnost kot prva izmed enajstih ^ KS občine prejela plaketo heroja ^ Dušana Kvedra—Tomaža. | ... Tokratno uredništvo v | gosteh so Ločanom pripravili novi-^ narji Bojan Budja, Janez Pezelj in ^ ž Alfred Železnik. DANES Čeravno so kazalci na uri kazali že pczno uro in je bila soba polna dima, se ni hotel nihče posloviti. Vsakdo je hotel povedati kaj pohvalnega, ko pa je za hvale zmanjkalo besed, so bili j Ločani — žal med njimi razen gostil- j ničarke ni bilo žensk - hudo kritični. Tudi do sebe. Hitro so se odločili, da bo v skopih besedah njihovo krajevno skupnost orisal predsednik skupščine skupnosti Tone Kovič. Mož je vzel s\qjo nalogo zares in pričel je pri delegatskem sistemu: „V skupščini KS ima svojega delegata vsako naselje. V iztekajočem se mandatnem obdobju se je naša skupščina sestala osemkrat. Delamo po srednjeročnem načrtu, seveda pa življenje sproti prinaša nove naloge. Potrebe so velike, denarja premalo, čeprav moram povedati, da je občuten napredek glede financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti po občinskem samoupravnem sporazumu, kjer prispeva denar združeno delo. Skrbeti moramo za 60 km krajevnih poti, za kar porabimo večino denaija. Ostanek dajemo za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, društev in splošni ljudski odpor. Za sedaj smo asfaltirali Breg in Šentjur, v Loki popravljamo kanalizacijo od pošte do Korena, posipavamo cesto od Razbora do priključka ceste na Lisco in Jur-klošter. Ugotavljamo, da je pokopališče premajhno, ravno tako bi radi uredili mrliško vežico. Veseli smo, da je železnica začela graditi novo železniško postajo, zakaj stara je bila že dotrajana. Nismo zadovoljni s telefonom. Kmalu bodo montirali ustrezno avtomatsko telefonsko centralo in takrat bodo zveze precej boljše. Nato bomo uredili še krajevno telefonsko mrežo. Trgovino nameravamo preurediti v samopostrežno, v načrtu pa imamo še cel kup nalog.“ Kovič je prepričan, da se kraju obeta tudi lepa turistična prihodnost. Posebno cvetoči encijan privablja veliko obiskovalcev, ki zavolj njega odkrivajo tudi druge turistične lepote. Najbrž bi Lovrenc pozimi lahko nudil privlačna smučišča. Skupaj s planinskimi društvi v Radečah in Sevnici bi morali na tem vrhu postati planinsko postojanko. Na pomoč bi morala priskočiti tudi republiška cestna skupnost. Le z njeno pomočjo bi se več turistov seznanilo z Bregom, Jurklo-štrom in ne nazadnje tudi s Kozjanskim. Alojz Golob, tajnik krajevne skupnosti: „Na našem območju živi okoli 1500 krajanov, kar polovica vseh pa je zaposlenih na železnici. Ostali delajo v bližnjih podjetjih, nekaj jih je v Kmetijskem kombinatu in Trubarjevem domu, večina pa hodi na delo v oddaljene kraje, največ seveda v sevniško Jutranjko in Lisco. Ob vseh teh velja omeniti še tistih nekaj prebivalcev, ki se ukvarjajo z živinorejo, predvsem v hribovitin krajih, medtem, ko poljedelstva skorajda ni.“ LOŠKA POGRUNTAVŠČINA: STROJNA SKUPNOST Ob tem je Golob navrgel, da je večina teh kmetov združena z zadrugo, medtem ko imajo na Razboiju svojo strojno skupnost". Za mnoge sicer nov pojem, tamkajšnji kmetje pa so s to skupnostjo sila zadovoljni. Kako tudi ne, saj je njihova pogruntavščina: skupaj so nakupili stroje, sedaj pa jih potrebi uporabljajo vsak zase. No, smo že pri kmetih. Letos so imeli velike težave z odkupom mleka, kar je nekaterim celo edini vir zaslužka. Tisti, ki so imeli podpisane pogodbe, so ga prodajali brez težav, medtem ko so ostalim ostajale mlečne posode ob cestah polne. Alojz Golob je zatem nadaljeval: „KS Loka ima med svojim prebivalstvom precej starejšega življa; predvsem zaradi doma oskrbovancev ,.Primož Trubar," v katerem je danes okoli 160 starejših ljudi. Sicer pa statistika kaže, da na našem območju ni opaziti upadanja števila prebivalstva. Drugi, večji problem je v tem, da izobrazbena struktura prebivalstva še daleč ni zadovoljiva. Tisti z višjo ali visoko izobrazbo odhajajo iskat zaposlitve drugam, kajti pri nas jim ustreznih delovnih mest ni moč zagotoviti." Alojz Stegenšek Jože Močnik Jože Štraus Dušan Svugan Marija Gorišek Mirko Koren Dufen Kuleto Franc Trbovc Alojz Mlinar Dominik Culletto 6 pripravili vse, da je miting potekal nemoteno: od recitacij in pesmi pa do partizanskega pasulja. NA CESTI BI LAHKO SADILI SMREKE Dušan Kuleto, eden izmed treh obrtnikov v krajevni skupnosti, je vsemu, kar je bilo do sedaj povedanega, dodal še nekaj kritičnih: „Naj se ob besedah mojih predgovornikov sliši še tako nasprotujoče, trdim, da smo tukaj odrezani od sveta. O tem govore naše ceste, saj lahko že danes na njih sadimo smreke, ne da bi morah za to poprej kopati jame. Problem zase je zdravstvo. Nimamo zdravnika niti začasne ordinacije. Ljudje morajo hoditi v 13 km oddaljeno Sevnico, kjer pa čakajo tudi po 5 ali še več ur. Ločani ne smemo zboleti! Težave so tudi s šolo, sedaj imamo v Loki le 4 razrede osemletke, pouk ostalih razredov je v Sevnici. Poleg tega imamo še vsi občutek, da nam hočejo tudi to vzeti." Kaj pa trgovina? Vsi v en glas so trdih, aa prav to področje zahteva nujno ukrepanje. Vsa krajevna skupnost ima le tri trgovine., njihov delovni čas pa je od 7. do 14. ure. Kako naj potemtakem delavka, ki je v službi do druge ure, nakupi vsa potrebna živila? Pa še teh je kaj malo. Poslovodja pač pravi, da je preveč tvegano, da bi nabavljali večje količine živil (kruh, mleko), ki se hitro pokvarijo. Podobnih misli je bila gostilničarka Marija Gorišek in dodala: „Kmalu bom šla v pokoj. Potem, ne vem, kako bo z gostilno. Oba moja fanta sta šla v šole, za gostilno pa mi je malo žal. Pri nas je že tako malo obrtnikov. Loški avtoprevoznik Lojze Stegenšek je na naše vprašanje odgovoril z vprašanjem: „Morebiti veste za kakšno dobro službo? “ Kljub desetletnemu delu za krmilom lastnega tovornjaka namreč se strinja s precej razširjenim mnenjem, da ie prevozništvo zlata jama. „Ne trdim, da je avtoprevoznikom hudo, predvsem ne takim, ki imajo dobre pogodbe in strice. Tod so v glavnem hribi, tovornjak se hitreje pokvari, jasno pa je, da zaradi tega ne računam več ...“ Predsednik prosvetnega društva „PrimožTrubar", Franc Strajnar, seje za našo mizo večkrat oglasil, delo društva pa je ocenil takole: »Čeprav so člani prizadevni, je težko za delo dobiti ljudi. Sedaj smo največ moči in časa posvetili otvoritvi krajevne knjižnice. Imamo jo sicer že dolga leta, ni pa imela primernega prostora. V stavbi krajevnega urada bodo knjige vsem na voljo in prepričam "J naši vaščani radi segali po nji*1- SAMO VOLJA JE PREM^ L ■ Mlajšo generacijo so pr -boVC, ^ Bojan Ostrovršnik, Franc ^ Jože Močnik, Jože Kova'5 Švagan. Domala vsi so bili P £ysev-da je njihova krajevna skup pri-niški občini najbolj odftoj*. ’ j^eli mer na športnem podr°q“-smo žensko in moško ■ m vrsto. Fantje in dekleta so todj je kaj," so trdih naši udeleže bojimo se, da bo njihova j ^ skopnela. Kadarkoli /:e7i0(jva$' smo Ločani zadnji. Zal tuo ^flre. nov nimamo najboljše poap” ’ ^ biti je tudi zato zamrlo delo ^ organizacije ZSMS Loka-, . ^ smo bili močno delavni- yaje, smo se vseh akcij, imeli p ^ sedaj pa v našem kraju vlada Jože Močnik in Franc pr$ na uredništvo prišla z Ra e • > j sva sama. Če bi bila c« pn bilo nemara več Radefcnov^ bova potožila v imenu vs zelo slaba.Če je ne bi vzdržavau dinci, bi jo kmalu prerase nam iasno, zakaj magamo z akcijami. Delamo poleti nam ne dovoli poljih. Vaščane pa n}0}1 .. našem zaselku. Če bi držan nam bilo najbrž vsem laže. ZAUPAJO V ŽELEZNIČARSKO Za polknicami je bilo vs? robno. Počasi je zmanjKa* ^ ^ toda sinovi železničarjev se ^ meravali posloviti. Tu ffli .. pj dali kakšno pikro, ne bojijo. Prepričani so, da p čarska kri, ki marsikoga • ^ preselil, le vedno vleče Tisti z diplomami jih zapu*J p# i. na lepše, toda pisma fon«^ey ,, jo, da bi se radi vrnili, k primerno delovno mesta ^ Ka) In slej ko prej ga bodo pri Ločanih ni doma P q [as^j brezvoljnost. Prepričanj ji o moči je tisto, kar je Lo P^d j* kup delovnih zmag. Ede niških delegatov je pred ne ^ p občinske skupščine vPI?li)inoveŠ8' sipa Ločani tokrat izmislih« Franc Strajnar Tone Kovič Andrej Rus OPLEMENITEN DENAR Še beseda, dve o komunalni uredit- vi kraja. Dovolj, da so se v besedovanje vključili še drugi. Najprej Alojz Mlinar, železničar, kije takoj po vojni pa vse do pred nekaj leti vodil prosvetno društvo, sedaj pa je vodja ločen-skee delegacije v zboru krajevnih skupnosti. ,JS samoupravno organiziranostjo in zavestjo naših krajanov smo lahko več kot zadovoljni, unamo močan političen aktiv, naše probleme rešujemo doma in ne iščemo pomoči ali celo sodnika drugod. Pa da ne bo sama hvala! Tudi mi imamo še kanček nerazvitega območja: na Zavratih so tri kmetije še vedno brez električne napeljave, na Čerovniku pa si štirje kmetje še dandanes dovažajo vodo s cisternami. Pa tudi to bo kmalu odpravljeno. Ponovno bomo o tem sem prepričan — dokazali, kako se da delo krajevne skupnosti obogatiti še z lastnimi napori. V primer naj navedem samo, da so vse štiri kmetije, ki so dandanes še brez pitne vode, pripravljene vsa dela opraviti same, le da jim zagotovimo cement in cevi. Ali pa primer, ko smo gradili cesto Žirovnica-Loka: vsa dela so opravili vaščani sami, krajevna skupnost je prispevala le denar za buldožer." LOČANI NE SMEJO ZBOLETI Možje v gasilskih uniformah, Dominik Culetto, Mirko Koren in Jože Štraus, so povedali marsikaj iz življenja in dela krajevne skupnosti, najprej pa je beseda, povsem razumljivo, stekla o delu loškega gasilskega društva. Častitljiva je starost prvih gasilskih uniform v Loki: kar 94 let. To pomeni, da je loško društvo v občinskem merilu po starosti takoj za sevniškim. Imajo svoj dom, resda star in potihem upajo že na novega, imajo gasilski kombi, ki so ga dobili šele pred kratkim. Več pa je o njihovem delu povedal predsednik GD Jože Štraus: »Izredno je na našem območju razvita preventiva, prav zato je požarov sila malo, če izvzamem gozdne, ki nastajajo večji del zaradi nepazljivosti. Vsi, od pionirjev pa do odraslih, skrbijo za odstranjevanje morebitnih vzrokov, ki bi lahko zanetili požar." Enoglasno so potem vsi trije pohvalili soaelovanje med gasilci, šolo in prosvetnim društvom, ki se posebej pokaže ob številnih proslavah. Kot zanimiv primer so navedli letošnji miting na Bregu v okviru akcije Planina 77. Zanj so izvedeli le dan poprej, v slabih štiriindvajsetih urah pa so vendarle se je končala v |gftoeni dvorani zavoda ^rekreacijskega centra iL. ec v Celju prireditev z Vtoom „Kse za otroka , fe /me/a tudi svoj de/ - na enem \Je m°č kupiti skoraj l&n^čka in šolarja (razen jih.. ^Jig) - je bila vendarle Sejem' [rfj,.; h razstavah igrač so se leto*-- 0bočili še za več. tkja Prireditev naj bi dala k* * na obsežno vprašanje: sploh nudimo Jasno vprašanje ni * ta!c|>0Polnega odgovora. Žal iliCi «Ve Šfi VpHnrv nicA hHp_ Noj ® jkfj»e še vedno niso ude-re domače organi-? i^) ,„ ru^enega dela, ki jim je ^ Ver h °itro^a smisel obstoja. bilo začetih mnogo vprašanj, id jih sproža družbeno organizirana vzgoja otrok. Posebna razprava je veljala prizadevanju za dopolnitev zveznega in republiškega zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu z igračami, sledil je razgovor s proizvajalci, pa modna revija, dan dobre otroške knjige in še marsikaj. Za uvod samo še to, da sta bila pokrovitelja letošnje celjske razstave (Dolenjsko so zastopali: „Hrast“ iz Novega mesta, Jutranjka iz Sevnice, „Krka“ in Novoteks iz Novega mesta) tov. Zora Tomič, članica ZIS in predsednica komiteja za zdrav- ^ Lani3 Pridobitev uspe bilo na istem mestu ou^^alcev, od 21. do -^tlrr,? ^etos Pa več kot Jato, .več- Uspela je tudi Mie^tr Je to edina tovrstna NbJJ Sloveniji, ki naj bi 11 15 Postni Prerasla ozke okvire 1 ^ otrrf*T°Srednja jugoslovans-' prireditev. Prvi 'Jžstave stoijen. Letošnje ‘žobla«?i.Se udeiežile: splitska lekTl1?’ IPK “ LIO i; kodeks iz Čakovca ,? Leskovca in še neka-" ovne organizacije iz li^blik, ki skrbe za «VajaiP;'ate^e P™ člen Je > CeifT, č ?■, J1 Pa otr<*> se otrnSi 113 novo. Skrb ^obje j^° srečo, zdravje in n ,? ^odiltf obetaven spo-% nri °*8°ročnem sodelo- Vstanovitvi in organi-^•iitv °letne specializirane fcdmt’ namenjene otroku, ^ogo (^leb se je zvrstilo t^gov0r^2P?rednih prireditev, V *n seminarjev. Za Stavnega prostora je IGRAČA ZA VSAKEGA OTROKA — Če smo se lahko razveselili prav prijaznih in praktičnih igrač, oblačilc in drugih otroških potrebščin, moramo reči, da so cene zares pretirane. Primerne igrače je potrebno oprostiti prometnega davka in jih približati tistim, katerim so namenjene. stvo in socialno varstvo, ter sevniška Jutranjka, ena največjih proizvajalk otroške konfekcije v Evropi. OTROK SI ŽELI VEČ Sprehod po razstavnem prostoru — skromni metri lepe športne dvorane bodo verjetno že prihodnje leto povzročali organizatorjem največ skrbi — je bilo vredno raztegniti s postanki pred izložbenim prostorom slehernega razstavljalca. In prvi vtisi: Janez je že zdavnaj prerasel kratke hlače na eno naramnico, punčka iz cunj je izginila celo iz pravljic, ihtive cmeravosti ni moč pomiriti s pomarančo ali škatlico brez vsebine. Naš malček zahteva mnogo več. Izgovor, da smo mi, starejši, rosna leta preživeli drugače in skromneje, ne bo zalegi. Sicer pa, kdo bi zavrnil proseče poglede! Mamice so posvetile vso pozornost otroškim oblačilom — zdi se, da je bila tu izbira celo mnogo boljša kot v trgovinah -otroški kozmetiki in opremi za najmlajše. Otroci, tisti, ki, če jih tako imenuješ, že kar malo zamerijo, so se seveda zbrali okoli igrač. Očetje so ocenjevali, ogledovali in računali, kako opremiti otroško sobo, da bo v njej prostora za igro in uk. Skratka, zaposlena je bila vsa družina, tudi babica, ki ji je neučakanost vnučka komaj za hip dovoljevala pogled po knjižnih policah, kjer je bilo še dovolj neznanih pravljic za lahko noč, slikanic in živopi-sanih zanimivosti. Družina se je zopet zbrala — kje pa druge kot pri igračah! Tu se je začelo prijateljsko prepričevanje, ki se je za vse srečno končalo, saj je bila velika želja utolažljiva z dobrim izgovorom in polkilsko „zvečevko“ povrhu. Tudi igrače so kaj kmalu dobile novega strojevodjo, voznika, mornarja in lastnika. Še skok v nadstropje više. Tu se je predstavila otrokom otroška fantazija in umetelnost: iz čisto navadnih^ kartonk so bili oblikovani vlald in avtomobili, vmes pa so bila opozorila na varnost v prometu in še marsikaj poučnega za vso družino. „Očka, vozi previdno!" V CENAH NI NIČ OTROŠKEGA Pot do doma velja pomislekom. Sinček premišljuje, kakšno prošnjo bo naslovil na dedka Mraza, ta pa obuja spomin na cene in se prepričuje -o njihovi resničnosti. Zares, cene niso majhne. Lesen vlak velja dva „rdeča“, za nekoliko manjšega je eden premalo. Mnenje, ki ga je na sam dan otvoritve rzastave izrekel eden izmed članov iniciativnega odbora razstave, da bi bilo potrebno nekatere igrače (zakaj vse še vedno niso otroku najbolj primerne) oprostiti davščin in bi bile tako dostopnejše tistim, katerim so namenjene, velja še kako podpreti. Svet otroške domišljije in igrivosti je izredno pomembna stopnica v razvoju človeka. Igra krepi duševni razvoj in sociologi in pedagogi jo vzporejajo s „kosom kruha, namazanim z marmelado”. V igri se otrok nevsiljivo srečuje z družbenimi pravih, spozna zakone tehnike, sredine, v kateri živi, in narave. In še nekaj: tudi igrače, čeprav zbližujejo, povzročajo socialne razlike. To že dolgo znano spoznanje je bilo prisotno v pogovoru proizvajalcev z vzgojno-prosvetnimi delavci. Ne samo cene igrač, poglavje zase so cene oblačil in druge otroške opreme. IGRAČE, MOJE PRIJATELJICE - Sociologi ugotavljajo, da je igra prav tako potrebna in zdrava kot kos kruha, namazan z marmelado. V isti sapi pa dodajajo, da igre in igrače sicer združujejo, povzročajo pa tudi socialne razlite. PRIREDITELJEM VSA POHVALA IN NAJBOLJŠE ŽELJE -Prva tovrstna prireditev v Sloveniji in pri nas je zbrala sedemdeset razstavljalcev, ki tako ali drugače skrbe za naše malčke in šolarje. Jasno vprašanje: kaj nudimo otroku, ni dobilo popolnega odgovora. Dobri organizatoiji a žele v prihodnje Se več. Delavci na področju vzgoje in izobraževanja, oblikovalci otrokovih želja in proizvajalci pa se bodo morali v prihodnje pogovoriti tudi o primernosti igrač in otroške opreme. Morda bi veljalo opozoriti dobre prireditelje samo še na to, da bi v naslovu razstave zapisali v prihodnje poleg besedice „vse“ še „najboljše“. L VIZJAK Rdeči orožnik Nande Saje ’°ko strogega policijskega režima v predvojni Jugoslaviji dolgo ni vedelo, da zahaja 113 partijske sestanke tudi novomeški orožnik, in to celo v uniformi ^tib^uP^znujemo j? bjj: °bletnic do vrsto po-5 W da je v stari Jugo- I leta i^T diktatura, ki pa je uan «wi u.ct J 1935 ukinjena. Vlada- uspešno in nejevoljni odšli praz ar^a JNS ie raznisala nin rok. pripravljala na volitve. V stranki opozicije so bili predvsem delavci in kmetje, obrtniki in napredna inteligenca. Kmalu po volitvah je opozicija delala pod imenom delavsko-kmečko gibanje. Opozicija je imela dobro organizirano mrežo, zaupnike pa vsepovsod. Pri žandermerijski četi v Novem mestu je tedaj služboval kot orožnik Ferdinand Saje-Nande. Saje je bil Novomeščan, stanoval pa je v Kandiji. Bil je zaupnik, zaveden in zanesljiv pripadnik delavskega gibanja. Kot orožnik je imel možnost, da je zvedel za ukrepe policije, hišne preiskave in podobno. Organizatorje in pripadnike stranke je obveščal in opozarjal, kaj se pripravlja proti njim. Delavsko-kmečko gibanje je imelo svoj sedež v hiši Rudolfa Murna v Kandiji. Pri njem, se pravi v isti hiši, je stanoval tudi orožnik Saje. Pred ukrepi policije in hišnimi preiskavami je Nande Saje prevzel in skril v svoje stanovanje letake in ostalo prepovedano literaturo. Drugi dan so orožniki iskali brez- IV-r JNS je razpisala jt pjj ,°iitve. Po šestih letih N i; ,.*° z°pet javno poli-I ^jenje. Na območju v° mesto je bilo veli-opozicije. Tudi ■ganizirala in Leta 1938 je znani prvoborec Niko Šilih kot član KPS pričel z organiziranim političnim delom v Kandiji. V organizirani skupini je zajel vse simpatizeije KP kot študijsko grupo. Vrstili so se redni sestanki, na katerih so poleg tekočih problemov študirali literaturo. Študij je vodil Niko Šilih in na sestankih razlagal zgodovino VKP(b) in drugo literaturo. Sestanki so bili v Murnovi hiši, udeleževal se jih je tudi Saje, in sicer kar v orožniški uniformi. Za tiste čase je bilo kar malo nenavadno, da je bil na komunističnem sestanku orožnik, kot član skupine. To potrjuje, kako zanesljiv je bil in kolikšno zaupanje je užival. S svojim delom in političnim prepričanjem ni izpostavljal le sebe in svoje službe, temveč je bila v nevarnosti vsa njegova družina. Povedati je treba tudi to, da je prav Sajetova zasluga, da je ostal Sokolski dom leta 1938 nepoškodovan. Takole je bilo: Po končanih državnih volitvah tega leta je zvečer skupina pijanih pristašev JRZ hotela napasti Sokolski dom. Tedaj ni bila nobena skrivnost, da se v knjižnici Sokolskega doma vsak dan zbira napredna mladina — skojevci. Nahujskani pristaši režima so se zaradi tega namenili napasti dom iz političnih nasprotij. Za zavarovanje Sokolskega doma sta bila odrejena samo dva orožnika: Nande Saje in njegov pomočnik, ki je sicer delal v pisarni. Ko se je pijana drhal z vpitjem bližala aomu, jih je orožniška straža zaustavila Nande Saje s puško, pripravljeno za strel. Ta energični nastop in odločnost patrulje je prestrašil hujskače, da so se umaknili. Tako Sajetovo delovanje je trajalo do leta 1939. Tedaj pa je oblast posumila tudi vanj in ji je postal nezanesljiv. Čeprav kakih pomembnih dokazov proti njemu niso imeli, se je moral v roku 24 ur izseliti iz Murnove hiše. Orožniško službo pa je kmalu zapustil in se preselil v Belo krajino. Ves čas narodnoosvobodilne vojne je prebil v Beli krajini, na osvobojenem ozemlju. Bil je aktiven pristaš OF in je izvrševal razne funkcije. Po osvoboditvi se je preselil zopet v svoje rodno Novo mesto, kjer je 1965 umrl. To je samo majhen del spominov na predvojno politično delovanje in Nandeta Sajeta. Takih in podobnih dejanj pa je bilo še več, le pristaši v orožniški uniformi so bili bolj redki. VANE MURN RIBNIŠKA »ZNAMENITOST44 KAMERA ODKRIVA - Ko smo bili otroci, so naše mame v Bistrici prale naše plenice. Danes našim mladim mamicam to ni potrebno, ker je že toliko pralnih strojev, da Bistrici. Če pa gre zato, da bodo naše vode in potem jih resnično čuvajmo!(Foto: France Otroška želja ni mačja solza Vtisi z razstave „Vse za otroka" v Celju — 2e za skromno željo žep preplitev PAVUHOVA pipnir Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mesto — TOZD gradbeni sektor Novo mesto razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA RESTAVRACIJE Pogoji: — končana poklicna gostinska šola — 4 leta prakse na ustreznem delovnem mestu. Kandidati naj pošljejo prošnjo v 15 dneh po objavi tega oglasa splošni službi TOZD gradbeni sektor. Novo mesto, Jerebova 19. KOLEDAR* IMENA »VREME• PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV• KAJ PA ZDRAVJE ?• DOBRA VOLJA* IZUMI IN ODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH • UGANKE IN KRIŽANKE• ŽIVALI KAR TAKO IN V BASNIH • ZANIMIVOSTI • HUMOR • veseltfdebela• •brona • iskana PROSTI DELOVNI MESTI ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV — Dolenjska območna skupnost Novo mesto RAZPISUJE po sklepu izvršilnega odbora Dolenjske območne skupnosti Novo mesto dve vodilni delovni mesti, in sicer: 1. VODJA SEKTORJA za finance, računovodstvo in informatiko, 2. VODJA SEKTORJA za samoupravno organiziranost in kadre. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — Kandidati pod 1: a) visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri, b) šest let delovnih izkušenj v gospodarstvu; — kandidati pod 2: a) visoka ali višja šolska izobrazba pravne, upravne smeri, b) štiri oziroma šest let delovnih izkušenj. — Kandidati morajo imeti tudi strokovne, organizacijske, moralno-politične in druge sposobnosti za opravljanje nalog razpisanih delovnih mest. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazi o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Novo mesto, Glavni trg 24. V____________________________________________________________ 8 RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENE SOLE V NOVEM MESTU OBJAVLJA prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: — višja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti ustrezne prakse v računovodstvu; — srednja izobrazba ekonomske smeri, 5 let ustrezne prakse v računovodstvu. Kandidate prosimo, da v 15 dneh po dnevu objave pošljejo vloge razpisni komisiji Zdravstvene šole v Novem mestu, Ulica talcev 3a. V J PROSTA DELOVNA MESTA EMONA—DOLENJKA trgovsko podjetje na debelo in drobno, n.sol.o., Novo mesto objavlja za TOZD Engro-detajl, n.sol.o.. Novo mesto za novo trgovino v Trebnjem prosta delovna mesta: 1. namestnika poslovodje 2. oddelkovodje oddelka s tehničnim blagom 3. oddelkovodje oddelka s tekstilnim blagom 4. vodje bifeja 5. mesarja — prodajalca 6. prodajalcev živilske, oblačilne in tehnične stroke 7. natakarja 8. kuharice 9. razvažalca blaga 10. skladiščnega delavca Pogoji: pod' 1.: trgovska poslovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali šola za prodajalce in 10 let delovnih izkušenj v stroki; pod 2.: šola za prodajalce — tehnična ali mešana smer in 5 let delovnih izkušenj v stroki; pod 3.: šola za prodajalce — oblačilna smer — in 5 let delovnih izkušenj; pod 4.: gostinska šola in 5 let delovnih izkušenj; pod 5.: poklicna živilska šola — smer mesar — prodajalec; pod 6.: šola za prodajalce; pod 7.: gostinska šola; pod 8.: gostinska šola; pod 9.: osnovna šola in izpit za voznika motornih vozil B kategorije ter odslužen vojaški rok. pod 10.: osnovna šola ter fizična in zdravstvena sposobnost za opravljanje fizičnih del in odslužen vojaški rok. Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo. S kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. V J . V VSEH PRODAJALNAH »EMONA - DOLENJKA" bo v času od 20. novembra do 25. decembra 1977 v sodelovanju s proizvajalci: DANA, FRUCTAL, VITAL - CARNEX, ZVE-CEVO, KZ Metlika in AGRARIA Koper organizirana REKLAMNA PRODAJA žganih pijač, vin, konditorskih izdelkov in jetrne paštete. IZKORISTITE UGODNOST IN OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE! PROSTO DELOVNO MESTO Obrtna nabavno-prodajna zadruga HRAST Novo mesto Partizanska 12 objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA s končano administrativno ati ekonomsko šolo ter z enoletno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj vložijo pismene prijave na naslov: ONPZ Hrast, Novo mesto, Partizanska 12. V J SGP „PIONIR", Novo mesto, TOZD Strojno prometni obrat objavlja prosto delovno mesto: ELEKTRIKARJA ZA SlBKI TOK Pogoji za sprejem: — dokončana poklicna šola elektro stroke — šibki to manj 3 leti delovnih izkušenj Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem nedoločen čas in s polnim delovnim časom s pogojem sečne poizkusne zaposlitve. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. .^ Ponudbe z dokazili o izobrazbi in življenjepisom spri kadrovski oddelek SGP „PIONIR" Novo mesto, m*11 drevored 37, Novo mesto, 8 dni po objavi oglasa. ODBOR ZA ZDRUŽENO DELO pri LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE LJUBLJANA, Titova 1/1 OBJAVLJA dve prosti delovni mesti 1. PRODAJALEC II v poslovnem mestu v Krškem 2. PRODAJALEC II v poslovnem mestu v KoCevj POGOJI: pod 1. in 2.: — šola za blagovni promet, 1-letna praksa ali — osnovna šola, 5-letna praksa Delo se združuje za nedoločen čas. . ■ go Za obe delovni mesti je določeno poskusno delo, ki tr I dni. ^ | jjolski Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izobrazbi v roku 10 dni na gornji naslov. V. LICITACIJA MERCATOR-TOZD STANDARD, Novo mesto, proda na javni licitaciji naslednjo rabljeno opfern° 1. štedilnik (gostilniški), kombiniran (eloktr* - plin), 2. termogrelec za hrano, 3. hladilna vitrina z agregatom, 4. gostilniški pult. Licitacija bo 22. 11. 1977 ob 9. uri v skladišču na j <|o herojev 25 v Novem mestu za opremo od zapore0 j|ngU 3, ob 12. uri pa v naši prodajalni v Stopičah za g° pult. I „SOP", specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško, TOZD OPREMA Krško, KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA objavlja prosto delovno mesto ELEKTRIČARJA POGOJI: . — končan« poklicna šola elektro stroke (jakitok,/ — 3-letna praksa, — odslužen vojaški rok, — 3-mesečna poizkusna doba. — Stanovanja ni. Rok prijav 15 dni. Prijave sprejema kadrovska služba „SOP" * Krško. | Odbor za medsebojna delovna razmerja KROJAŠKEGA PODJETJA „ KROJAČ", Novo mesto, razpisuje prosto delovno mesto: VODJE SIVI LJSKEGA OBRATA. rnflStO ^ Poleg splošnih pogojev se za razpisno delovno jo še naslednji posebni pogoji: .jkUJeoj1 1. VK delavka šiviljske stroke, 4 leta delovnih znanje modeliranja; K.taflj** 2. KV delavka šiviljske stroke, 8 let delovnih i**0 njem krojenja in modeliranja. |aSjjo v Kandidatke naj pošljejo svoje vloge ali se os®^nk° pod'^ 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kroja** „KrojaČ", Novo mesto, Glavni trg 17. DOLENJSKI LIST St. 45 (147G) - IT. n o; kultura in izobra- ževanje Galerija— ob strojih Na kratko smo že pisali o ”°v°teksovi galeriji in njeni prvi t?V*’ M kateri si lahko obis-P^lci ogledajo dela Iveta “taca, slikarja in grafika ter rS ??84 ilustratorja, iz Poljan 1®“ Škofjo Loko. Če vemo, da J* Novoteks ustanovitelj in jjjfcen Dolenjske slikarske kolo-J' ,0 pravzaprav ni presene-l” novica. In kaj je kolektivu tovarne narekovalo ustano-Mev galerije? »Namen Novoteksove galerije "»žiti že preživelim geslom o rajanju likovne umetnosti v £°Kvodne dvorane, ampak “ttnjati delavce z dvema sme-^ sicer enotnega prizade-n)>: delavec v združenem delu more le dajati sredstev za ... ®°> ampak naj postane njen Hint *. uP°iabnik,“ pravi Vat Sintler, predsednik sindi-^vNovoteksu. Kajti: »Spremeniti moramo preveč zakoreninjeno D£nwf ’ 50 fekvci v združe- nih samo plačniki kultur-in ne tudi njihovi ^jalci. Ko je naša sindikal-Mganizacija premišljevala o tvt^“?^njih, je menila, -da bi obča ■ . teh nalog opravili z gaie ??mi1 razstavami v lastni ^SmtleT2*0 PliStaVlja j M | lika Vašte dobi spominsko sobo Zapuščinska zbirka pisateljice v novomeški študijski knjižnici večja še za njeno pohištvo Božidar Jakac: ILKA VAŠTE (1891 — 1967), potret iz leta 1956. Slovenska pisateljica lika Vašte, avtorica „Romana o Prešernu" in drugih del, ki so jih njenemu peresu narekovali navdihi pri poglabljanju v preteklost in zgodovino, zasluži Erav gotovo večjo pozornost, ot je je deležna, pa naj gre za ponatise, zbrana dela au natise še neobjavljenih rokopisov. Častno izjemo pri ohranjanju spomina nanjo dela pravzaprav le Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, ki hrani vse pisateljičine rokopise in korespondenco ter slikovno gradivo o njej. Vse to gradivo je knjižnici podarila sama pisateljica, ko je bila še živa, in pomeni eno najpopolriejah zapuščin slovenskih kulturnih delavcev. Knjižnica je zapuščinsko zbirko like Vaštetove pred kratkim še dopolnila. Gre za delovno pohištvo, ki ga je uporabljala pisateljica in obsega mizo, stol, omare in 5 val ni stroj. Pohištvo je novomeški knjižnici podarila pisateljičina hčerka dr. Zlata Visenjak. Študijska knjižnica Mirana Jarca je zapuščinsko zbirko like Vaštetove obogatila prav v letu, ko mineva deset let od pisateljičine smrti. S to zbirko ima knjižnica lepe načrte: ko bodo uredili nove prostore, bo v enem od njih tudi spominska soba like Vaštetove. >y Ilirska Libna in keltsko Novo mesto” Prejšnji teden so v razstavišču ..Arkade" v Ljubljani odprli arheološko razstavo iz gradiva, ki ga hranita Dolenjski in Posavski muzej — Skupna razstava obeh muzejev je plod njunega medsebojnega sodelovanja Dolenjski in Posavski muzej sta v zadnjih dveh letih močno okrepila medsebojno sodelovanje. Nekaj sadov tega sodelovanja je bilo predstavljeno tudi širši javnosti. Taka je bila n. pr. razstava »Dolenjska slikarska kolonija", ki jo je Brežicam „posodilo“ Novo mesto. Skupna prizadevanja pa niso iz Novega mesta", v Brežicah pa omejena zgolj na področje sli- Mitja Guštin razstavo ,,Ilirska najdišča v Libni". karstva. Letos so še posebno vidni uspehi iz dogovorov arheoloških oddelkov obeh muzejev. Tako so septembra ob mednarodnem arheološkem kolokviju v Brežicah hkrati odprli arheološki razstavi v Dolenjskem in Posavskem muzeju. V Novem mestu je Tone Knez pripravil razstavo »Keltske najabe Svojsko odzivanje . slikarski razstavi v Kočevskem Likovnem salonu «u ***an Likovnem salo-%Df> i.. • novembra razsta-h 6 sJke, katerih avtor je Grabnar, akademski Jindr ■* ■iaiIe- Motivno in tihotitj-0 ^ ta dela med Takoj pa je treba ne gre za tihožitja, bi slikar izpovedal ali ^oj intimni svet. n°Va razstava v V BREŽICAH Posavskega muzeja v °odo 24. novembra odprli W ^ akademskih slikarjev . ^-Lorenčak, Viktor-Miroslava Kuglerja, čla-SrtT«8 P°dodbora Društva v*alc sJr likovnih umetnikov. ^VnJ u 1)0 razstavljal 10 do 15 WSe°m sobi. rJrjANl GOSTOVALI gledališkega abonmaja I ^venskega ljudskega gle- 5S WJ*" .............. f * 'UnLv21?'' tepi klasi" 'fiatilr tv di sodobni slover na v ponedeljek, 14. novomeškem odru ki ta, ■““ui soaooni slovenski Pavel Lužan. OD HI PLIBERŠKO VA OLJA Uri bodo v gornji avli kulturnega doma Aleksander Bassin je v oceni zapisal, da je Grabnarju tihožitje le ,naslonilo za dogajanje, ki se igrivo-groteskno odvija pred nami". Tridesetletniki, med katere šteje tudi Grabnar, ne posegajo v sedanji čas samo s treznim premislekom, se pravi na moč kritično, ampak vzpostavljajo z gledalcem izzivajoč in človečnostno kljubovalen dialog. Zato je njihovo sporočilo ne le samosvoje, ampak tudi dokaj angažirano. In v tem pogledu bi mogli za takega šteti tudi Grabnarja. Po načinu izražanja bi mogli imeti Grabnarja za ekspresionističnega slikarja, ki pri iskanju združuje preizkušnje nekaterih najpomembnejših dosežkov iz preteklosti, segajoče, denimo, tja do Cezanna, in se oplaja ob pregljevskih dognanjih o barvni polnosti in napetosti oblin. Kot trdi kritik, dosega Grabnar s tem pomembne učinke in se pravzaprav v tem kaže njegova nadaijenost. Obe razstavi sta vzbudili veliko pozornost domačih in tujih obiskovalcev ter še posebno strokovnjakov, saj sta prikazali predmete in izsledke dveh osrednjih najdišč Keltov in Ilirov kot staroselcev na tleh današnje Slovenije. Zato so na priporočilo in v sodelovanju Narodnega muzeja iz Ljubljane, muzeja Joanneum iz Gradca, Posavskega muzeja iz Brežic in Dolenjskega muzeja iz Novega mesta gradivo prenesli v Ljubljano in prejšnji teden v razstavišču „Arkade“ odprli skupno razstavo „Ilirska Libna in keltsko Novo mesto". 18. fck Mari'0 de' akademskega sli-« klerik Jana Pliberška. Slikar, ki i v n.i*0 °lJčinstvo pozna z raz- J V HeV ♦ •— w pvAUa i. lazr M (kiltih drugih razstaviščih kNtot lovenije. je v izbor za “je ojj s ° razstavo uvrstil tudi i^ritvj /^nomaljskimi motivi Na 7? sodeloval basist Ladko t ^ °*) glasbeni sprem- sPev0 Mihelčiča zapel nekaj m Božidar Grabnar: PLOT 677, £bocolor, platno. Z razstave v »čevskem Likovnem salonu. zakaj veliko učencev s NE MARA SOLE ^ je bil stoletja simbol za šolo, se da-1 bistveno zmanjšal, čeprav je spre-ctiov sv°j° podobo. Mnogi menijo, da ga je če se upošteva, da so učno storilnostni W ** staršev in šole hujši in da je čas šolanja !? daljši. Lahko si predstavljamo občutja *tom * ^ se “ ^neva v ®an ^et0 23 NedPOdajaj° m t0 Pot strabu in odporov, ter |)*y0. *ce, ki jih ima tako življenje za osebnostni 'efoJ *n osvobajanje mlade osebnosti. Šolske se že skoraj sto let borijo proti taki % Si Tod; a če skoraj izzvzamemo borijo proti pretiravanja pedo- Hpt 12>na in nekaterih drugih"pedagoških smeri, $0Pr*|°žnostnega pouka, ki so se zavzemala ^le * '^re *n zabave, še vedno nimamo uresni-»ole, kj bi bila bolj vesela in povezana s le‘nimi doživetji prostovoljne dejavnosti, uspehov, vedeželjnosti in priznanj. V tem pogledu ni naša šola nikakršna izjema. Koliko je takih učencev, ki šolo doživljajo z odporom, je težko reči. Na neki šoli so jih našteli okoli 5 %, na drugi domnevajo, da jih je okoli 30 %, največ v višjih razredih. Vzroki za te odpore so raznovrstni. Razdelimo jih lahko na nekaj najpomembnejših kategorij. Največ otrok ima odpor do šole zato, ker ne uspevajo ali pa vsaj ne uspevajo tako, kot bi hoteli njihovi starši... V drugo skupino spadajo učenci, ki so ponavadi sposobni in tudi uspevajo, vendar ne toliko, kot bi zmogli. Med njimi je najbrž več pasivnih, apatičnih, kot pa takšnih, ki bi čutili poseben odpor do šole ... V zelo pomembno skupino vzrokov za odpor do šole moramo uvrstiti nedemokratične in nehumane odnose učitelja, zlasti do nekaterih, največkrat manj uspešnih in teže vodljivih u:acev... Največ odporov do šole pa izvira iz zastarelosti in neprivlačnosti učnega dela. Iz referata dr. F. Strmčnika (Prosvetni delavec 1977, št. 18) Obiskovalcem Dolenjskega in Posavskega muzeja je gradivo, prikazano na skupni razstavi, bolj ali manj znano, zato o tem le nekaj besed. Od izkopanin v Libni, kjer je bila pred 2000 leti ilirska utrdba in grobišče, obse- gajoče 70 večjih gomil, so v Arkadah prikazani najrazličnejši predmeti, od čelad, konjskega oprsja do nakita in glinastega posodja. Novomeški delež pa obsegajo najrazličnejše izkopanine iz mlajše železne ali latenske dobe, od katerih so bile nekatere odkrite šele v zadnjih mesecih. Trinajst (pris) podob Dolenjcem že dokaj znana „Aula slovenica" v Celovcu -pred dvema letoma je v njej razstavljal Božidar Jakac, dolenjski besedni ustvarjalci pa so na otvoritvi izvedii literarni večer — ima pomembno vlogo pri uveljavljanju slovenske umetnosti med slovenskim življem onstran Karavank. Prav te dni otvarjajo v njej že peto letošnjo razstavo. Razstave pomenijo le del dejavnosti „Aule slovenice", ki deluje od jeseni 1976 tudi kot samostojno slovensko društvo. Pred kratkim je javnost spet presenetila z umetniško oblikovanim stenskim koledarjem za leto 1978, za nas pa je zanimivo predvsem to, da je koledar posvečen znanemu slovenskemu umetniku Tonetu Kralju. Na trinajstih listih so reproducirani lesorezi iz cikla „Zemlja", ki ga je Tone Kralj ustvaril v letih 1953 — 1957 in ki je v celoti zastopan samo v stalni Kraljevi zbirki v kostanje-viški galeriji „Božidar Jakac". Izpod dolenjskega peresa je tudi spremna beseda o Kralju in njegovi umetnosti, prispeval pa jo je Lado Smrekar. V tej besedi, ki poskuša biti na moč poetična in prepričljiva, beremo med drugim, da prinaša koledar „trinajst podob, trinajst postaj trdega in neprizanesljivega življenja od rojstva do' smrti" Smrekarjev predgovor je natisnjen v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku in nagovarja pripadnike treh narodov - vsakega v njegovem jeziku. Pri koledaiju gre nedvomno za edicijo, za katero bi težko našli primero v Kraljevi matični domovini - Sloveniji. Brez ovinkov Knjiga močno vpliva na oblikovanje človekovega odnosa do umetnosti, znanosti, izobraževanja, vzgoje in življenja v najširšem pomenu besede. To so stara in znana spoznanja, zato bi pričakovali, da je pot knjige od nastanka do kupca oziroma bralca uglajena, ne pa nastlana za najrazličnejšimi ovirami. Resnici na ljubo je treba povedati, da ustrezno pot knjigi slovenska družba žele išče. Pomemben korak v tej smeri bo prav gotovo zakon o založništvu. Osnutek je že v razpravi, iz njega pa lahko razberemo, da namerava zakon tako poseči na knjižni trg, da na njem knjiga ne bo -več samo trgovsko blago, „obtoženo" z mnogoterimi dajatvami in zato drago. Svitanje za knjigo Do cenejše knjige, kar je poglavitni smoter novega zakona, naj bi prišli z združevanjem sredstev. Predvideno je, naj bi proces stekel jrek posebne interesne skupnosti za knjigo. Take skupnosti še nimamo, ampak se možnost za ustanovitev ponuja prav z uveljavitvijo novega zakona, ki ima namen proglasiti založništvo za dejavnost posebnega družbenega pomena in mu v ta namen odmeriti nekatere ugodnosti Pravzajrav so ugodnosti predvidene za knjige, ki bodo poleg vsega, kar smo navedli na začetku, prispevale k vsestranskemu razvoju osebnosti in ustvarjalnih sposobnosti delovnih ljudi ter s tem tudi k poglabljanju socialističnih družbenih odnosov, kakor tudi za založniške hiše, ki bodo take knjige izdajale. L Z. lOO-LETNICO ROJSTVA akademskega slikaija Ivana Vavpotiča bodo v Novem mestu počastili z razstavo njegovih del, ki jo bodo odprli jutri, 18. novembra, ob 18. uri v mali dvorani Dolenjske galerije. Razstavljenih bo 17 olj in 19 risb iz zbirk Narodne galerije v Ljubljani, Dolenjskega muzeja v Novem mestu, Belokranjskega muzeja v Metliki in Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Ob otvoritvi bo o znanem in med obema vojnama izredno priljubljenem slikarju govoril dr. Emilijan Cevc. Razstava bo odprta do 1. decembra. Na sliki - Ivan Vavpotič: AVTOPORTRET (hrani Dolenjska galerija). Na potezi je združeno delo Skupščina kulturne skupnosti Novo mesto ponuja dvoje rešitev za uresničevanje plana razvoja kulture — Povišana stopnja in uporaba presežkov 9. novembra je bila v drugo sklicana skupščina kulturne skupnosti Novo mesto, da bi na 10. seji delegati obravnavali in potrdili predlog finančnega načrta za leto 1977. Tako poznemu sprejemanju finančnega načrta je botroval že znani nesporazum o delitvenem razmerju dohodkov med občinsko in republiško kulturno skupnostjo, ki je zakrivil, da že sprejeti finančni načrt ni veljaven in so morali delegati o spremenjenem ponovno glasovati. Finančni načrt je bil sprejet težkim srcem", kakor je občutke vseh izrazil eden od delegatov, saj po njem kulturni skupnosti ne ostane dovolj sredstev za uresničevanje in izpolnjevanje nalog srednjeročnega plana razvoja kulture v občini. Ogrožena je predvsem sanacija kulturnih prostorov, se pravi, da se majejo že tako slabe osnove tiste kulturne dejavnosti, za katero smo rabili naziv amaterska. Izvršni odbor in delegati so se s sprejemom sprememb finančnega načrta znašli v položaju, ko morajo iskati druge rešitve za uresničevanje zadanih nalog. Dvoje od njih je skupščina tudi oblikovala: zvišanje sedanje prispevne stopnje na 1,02 odst. ter zadržanje presežkov prispevka od združenega dela. Obe rešitvi sta tudi edini pogoj, da bo vrsta pomembnih nalog na področju kulture v novomeški občini uresničena. Četudi nista povsem v skladu s sedanjimi stališči o skupni porabi, kajti omenjene presežke naj bi interesne skupnosti - vrnile združenemu delu, pa sta hkrati edino možni Povišanje prispevne stopnje in odstopitev od presežkov za SO«X5M HrtU* 1 d. > 40 LET KPS V SLIKAH — Ob letošnjih jubilejih partije in Tita so v Dolenjski galeriji odprli razstavo fotografij in dokumentov o razvoju KF " ucije in Pavlin) _ _ w ij i ________________________ ’ Slovenije. Razstavo sta pripravila Ljubljanski muzej revol-Dolenjski muzej. Odprta pa bo do 22. novembra. (Foto: J. posamezne organizacije združenega dela niti ne bosta, če se bodo s tem strinjale, pomenila večje obremenitve, zagotovila -pa bosta vsaj ustrezen razvoj kulture v primerjavi z drugimi dejavnostmi Na seji so se delegati seznanili še z analizo izvajanja srednjeročnega programa, posluiali so poročilo o udeležbi delegatov na skupščinah, kar je poseben problem, katerega bo potrebno reševati v delegacijah samih, ter imenovali odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. M. MARKELJ Kip pesniku KUD »France Zh>jnik“ iz Dolenje vasi, ki je eden najbolj delovnih v ribniški občini, pripravlja za dan republike odkritje doprsnega kipa pesnika Franceta Zbašnika. Odkritje bo 26. novembra, kip pa je iadekl akademski kipar Alefcnader Mančič iz Pitata. Pesnik France ZbaMk, po katerem nosi dolenjeva&n KUD ime, je padel komaj 21 let star v prvi svetovni vojni Bil je itu-dent. Zbirke pesmi sam sicer ni izdal, pač pa po njegovi sorti njegov stric dr. Franc Zbainik. Kip bodo prav letos odkrili tudi zato, ker bodo s tem počastili 80-letnico pesnikovega rojstva. Na prireditvi ob odkritju bodo nastopile vse kultnrne skupine KUD, se pravi pevski zbor, folklorna skupina, dramsko-reci-tacijska skupina in lntkaiji Ob tej priložnosti bodo pionirji-ga-silci, ki so včlanjeni v PGD Dolenja vas, razvili tudi svoj prapor. J. P. emona ljubljana IVAIVI BOBIČ SOBOSLIKARSTO IN DOLENJSKI LIST izvodnje. gnoja KMEČKE MEHANIZACIJE 3-11 DECEMBRA 1977 RA2STAViŠ C£ kESPOMF«o» ■ ČEH PUtifiUC iTA: • Vw f .mn.,*. t Tel >04H’ 3088 f ZDRUŽENJE TRGOVCEV GORIŠKE POKRAJINE TRGOVINSKA ZBORNICA - GORICA OBČINA GORICA „ČGP„DELO" Ljubljana podružnica Novo mesto sprejme takoj več raznašal-cev za dostavo dnevnika DELO. Zaslužek dober. Javite se v podružnici. Glavni trg 1." V_____________________________J TECTYL CENTER Vozniki! A VTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OP RA VLJENO DELO TECTYL CENTER OBVESTILO Obveščamo javnost in poslovne partnerje, da je * jKjjJ pom Okrožnega gospodarskega sodišča v ,r'J 144i/00 št. Srg 966/77 z dne 1/10—1977 vpisano pod ST. i registrskega vložka organiziranje in r jUb- stavljene organizacije združenega dela EMOJna, ljana. delovne Odslej bodo SOZD m združene temeljne ter ae* organizacije poslovale z naslednjimi nazivi: ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO'ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECTYL0M” VAM OPRA VI PETER PERDEC SOZD EMONA .|r. proizvodnja, trgovina, turizem in n°w stvo, inženiring, o. o., Ljubljana, 61001 Ljubljana, Kersnikova 2, p. P* Proizvodnja D0 AGR0EM0NA, o. sub. o. Domžale 61230 Domžale, Levstikova 39 TOZD Poljedelstvo-govedoreja, o. sob. o., Domžale, 61230 Domžale, Levstikova 39 TOZD Prašičereja, o. sub. o., fhan 61230 Ihan 48 TOZD Tovarna močnih krmil, o. sub. o„ Ljubljana. 61000 Ljubljana, Kavčičeva u DO EMONA KMETIJSKA KOOPERACIJA, p. 0., Ljubljana, 61000 Ljubljana, Glonarjeva 1 DO EMONA MESNA INDUSTRIJA, p. o., Zalog 61260 Zalog, Agrokombinatska 94 . DO EMONA RIBARSTV0-EXP0RT, p. o., Ljubljan 61000 Ljubljana, Gradišče 2 Trgovina D0 EMONA MERKUR, o. sub. o., Ljubljana skupne službe, komercialno-računovodsKi 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1 TOZD Maloprodaja, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Kersnikova 2 TOZD Trgovina Obala, o, sub. o.. Koper 66000 Koper, Ulica JLA 23 . . TOZD Trgovska hiša Maximarket, o. sud. . Ljubljana. 61000 Ljubljana, Trg revolucije TOZD Supermarket, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini TOZD Supermarket, o. sub. o., Maribor 62000 Maribor, Partizanska 3-5 TOZD Supermarket, o. sub. o., Osijek 54000 Osijek, Trg oslobodenja 6 TOZD Pekarna Center, o. sub. o., Ljubljan« 61000 Ljubljana, Tržaška 90 DO EMONA COMMERCE, p. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Kersnikova 2 DO EMONA BLAGOVNI CENTER, p. o., Ljubljan 61000 Ljubljana, šmartinska 102 DO EMONA ILIRIJA, p. o.. Ilirska Bistrica 66250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored » DO EMONA DOLENJKA, n. sol. o.. Novo mesw 68000 Novo mesto. Glavni trg 28 TOZD Detajl, n: sol. o.. Črnomelj 68340 Črnomelj, Kolodvorska 13 TOZD Engro-detajl, n. sol. o.. Novo mesto 68000 Novo mesto. Glavni trg 28 DO EMONA POSAVJE, n. sol. o., Brežice 68250 Brežice, Prvih borcev 35 TOZD Gostinstvo, n. sol. o.. Brežice 68250 Brežice, Trg Ivana Ribarja 3 TOZD Trgovina na malo, n. sol. o.. Brezi 68250 Brežice, Trg Ivana Ribarja 3 TOZD Trgovina na veliko, n. sol. o.. Brezi 68250 Brežice Turizem in hotelirstvo 00 EMONA HOTELI, o. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Miklošičeva 4 - TOZD Hoteli Bernardin, o. sol. o., Portorož 66230 Portorož, Obala 2 TOZD Hotel Evropa, o. sub. o., Celje 63000 Celje, Titov trg 4 TOZD Hotel Riviera, o. sub. o.. Portorož 66320 Portorož, Obala 33 TOZD Hotel Slavijo, o. sub. o.. Maribor 62000 Maribor, Vita Kraigherja 3 TOZD Hotel Slon, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Titova 10 .. na TOZD Grand hotel Union, o. sub. o, LjuoiJ 61000 Ljubljana, Miklošičeva 1 h 0„ TOZD Zdravilišče čateške Toplice, o. sob-Čatež ob Savi 68250 Brežice. Čatež ob TOZD Igralnice Casino, o. sub. o., Ljubil« 61000 Ljubljana, Titova 10 DO EMONA GLOBTOUR. p. o.. Ljubljana 61000 Ljubljana, Wolfova 1/111 Ostale delavnosti DO EMONA fNŽENIRING, p. o.. Ljubljano 61000 Ljubljana, Kavčičeva 72 ,u,b\\On0 DO EMONA ELEKTRONSKI CENTER, p. o.. 61000 Ljubljana, šmartinska 102 IZREZITE! kupon za brezplačen vstop na razstavišče „ESPOMEGO' 2. SEJEM KMEČKE MEHANIZACIJE GORICA (Italija) od 3. do 11. decembra 1977 DOLENJSKI LIST ...9^________________ KMETOVALCI!! Nameravate kupiti TRAKTOR ali KATERIKOLI DRUG KMETIJSKI STROJ? Hočete malo, vendar dobro potrošiti svoj težko prisluženi denar? TOREJ: če želite prihraniti in pravilno potrošiti, je v vašem interesu, da tudi nas obiščete, preden kaj kupite, oziroma: preden nas obiščete, si oglejte cene v drugih trgovinah in šele potem pridite do nas. Izključni ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO traktorjev PIERRE. Prodajamo tudi traktorje drugih znamk ter rabljene traktorje. Po naročilu prodajamo tudi rezervne dele za traktorje ZE-TOR. Rotacijski trosilnik gnoja. Na razpolago tudi trosilniki — cisterne tekočega gnoja, z monopumpo, lahko tudi z diferencialom. Molzni stroj MINERVA Traktorji PIERRE od do 45 konjskih moči. 26 Traktorska freza od 100 do 250 centimetrov Import Ek šport GORICA (ITALIJA), ul. Favetti 5 — tel 2741 10 Celotna oprema za kidanje PLESKARSTVO Marjana Kozine 51 Novo mesto tel.: 21-115 (068) Lastnikom avtomobilov sporočam, da sem začel opravljati notranjo in zunanjo zaščito v Valvolin Tectylom na Partizanski cesti v Novem mestu tik pred izlivom Težke vode v Krko. Naročite se lahko osebno ali tele-fonično. ^ Se priporočam! KMETOVALCI! Prodajamo vse vrste strojev PASOUALI najnovejše pro- KMETOVALCI! Goseničar od 30 do 50 konjskih moči ŠPORTNI KOMENTAR Vpeljati spoznavne ure? nedavni seji predsedstvu Partizana Slovenije Meža za športno rekreacijo ® telesno vzgojo) na Ravnah telesnovzgojni delavci raz-wvljali tudi o novi usmeri telesne kulture, obenem so Pripravili programsko jneritev za naslednje sred-W'očno obdobje. v Tokrat se ni zgodilo, da bi Programski usmeritvi mno-‘n športno rekreacijo ’olj° premalo denarja in rovskih težav) odpravili le Jr°’ .z ne^ besedami. flou'1so imeli Partiza-pi 1 delavci zelo pomembno „ 5°.Pft osveščanju obča-sic ln delovnih ljudi, in Pri vključevanju v n° telesnokulturno dejav- torari- ,ih čaka že tele razvoia vsestranske sne in duševne zmoglji- deh ter zdravstvene, snh Vne. ‘n obrambne spo-občanov odgovoren ■ (*e^°’ Programsko vso Vtev ^Sotovo poznajo neV**tVa’ bržkone pa se in niso znašla najbolje da Cakaio na napotke. Seve-injl v™k]%a bujenega tistia’ zato se mi (e h ? °> ^ko in kaj, s\>oj ei° dobro izpolniti Poslanstvo, ravnajo po predlogu okvirnega programa športno-rekreacijske in vzgojnotelesne dejavnosti za delo v društvih v obdobju 1978 - 1980. Osnova usmeritev namreč vodi k najvažnejšemu cilju, k resnični množičnosti Vse prepogosto se namreč dogaja, da v okviru sindikalnih športnih društev vadijo aktivni in nekdanji športniki, medtem ko se športno ,nepismeni', se pravi večina, ne upajo v telovadnice. Zato Partizanovi aktivisti nikakor ne morejo prepričati občanov, naj se odločijo za trenirke in copate. Tako je očitno, da bo sramežljivost premagala usklajena akcija društva z ostalimi dejavniki na področju telesne kulture v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah. Morebiti občani ne verjamejo lepim besedam o boljšem počutju, zdravju ipd. Odgovorni naj poskusijo pripraviti (takih predlogov je vse več) ,spoznavane‘ ure s telesno vzgojo. Na njej bi pokazali, kako zahtevna je telovadba, ki je namenjena širšemu krogu občanov vseh starosti Bržčas bo potem manj sramežljivih. J. PEZELJ ES Jug zmagal v petih minutah V 3. kolu II. zvezne košarkarske lige so Novomeščani v Dubrovniku doživeli poraz, ki mu je botrovala slaba igra v zadnjih petih minutah prvega polčasa V 3. kolu druge zvezne košarkarske lige—zahod so Novomeščani gostovali v Dubrovniku, in čeravno kaže rezultat slabo igro, srečanje po zelo izenačeni tekmi izgubili. Vrsta Novega mesta je po srečanju z Jugom na devetem mestu. JUG - NOVO MESTO 98:75(52:29) Najbrž si dopisnik Dela v Dubrovniku srečanja med Jugom in Novim mestom ni ogledal, zakaj potek malo igral tudi Peter Seničar, ki ima poškodovan prst, in z doseženim rezultatom so Novomeščani lahko povsem zadovoljni. ■ tekme je bil precej drugačen, kot je zapisal. Do 15. minute je bilo sre- čanje nakar SEVNICA: INVALIDI SO SE POMERILI Društvo invalidov iz Sevnice je pred kratkim pripravilo medobčinsko srečanje v streljanju, šahu in ribolovu. Med trinajstimi strelci je zmagal Ptujčan Fogec, za njim pa so se uvrstili domačini Radej, Gorenc in Žveglič. Pri ženskah je bila najboljša Zvegličeva (Sevnica), sledijo Šmigova (Ptuj), Amerškova (Sevnica) itd. Vrstni red v šahu: 1. Radej, 2. Debelak, 3. Kostevc (Ptuj). Nastopilo je dvanajst igralcev. Zanimivo je bilo tudi pri ribolovu, kjer so bili najboljši Sivka, Salo-bir, Lubej in Vajda. B. D. SODNIKI IN ŠTUDENJTJE Organizacija novomeških košarkarskih sodnikov je na enem izmed zadnjih sestankov sklenila, da bo v mrtvi sezoni za sodnike pripravila redno rekreacijo, in sicer v športni dvorani. Prvič so imeli>uro rekreacije minulo soboto, razen sodnikov pa so bili v dvorani tudi člani Kluba novomeških študentov. J novomeških študentov. 18 Krki nenačrtovane točke ^* kolih v II. zvezni rokometni ligi je vrsta novomeških deklet na predzadnjem mestu in ima le štiri točke od četrtoplasirarvih — Inles sedmi i|Cj Vo™eškim igralkam rokometa ni uspelo pred domačimi Slab^h°„j)se^e v gosteh- Resda so se v Umagu pomerile z eno p v zvezn* vendar so se morale za zmago nad ^vsk^ci00.01 Poleno potruditi. Inlesovi igralci so gostovali v Želeli so presenetiti močne domačine, toda is; njihovi neposredni tekmeci za mesto pod vrhom kometni ligi - sever Inlesovi rokometaš so po porazu v Podravski Slatini zdrsnili na sedmo mesto. Zadnja tekma v jesenskem delu lige je bila tipično prvenstvena, morda tudi zato ni bila tako zanimiva. Moštvi sta namreč igrali previdno, se le poredko odločali za strele na vrata, tako da je okoli 300 gledalcev videlo le 24 zadetkov. Inles: Laibacher, Ponikvar, 2, Abrahamsberg, Ilc 1, Radič 5, Žuk, leJši. Inter Tik COMMERCE - 15:17(8:6) ®ner ja5| odhodom v Umag je tSeh s>cer lahkUkeIj omenl1’ da v pora. J311*? zmagajo, čeravno e bi bil tragičen. Pred P r Karpov, Andoljšek, Pucer, Gabrijelčič 3, Putre, Golze. PROTEST V nedeljo dopoldne in že ves minuli teden je vladalo v Boštanju precejšnje zanimanje za rokometno tekmo domačega moštva TVD Partizan z Dobovo. Srečanje naj bi odločilo zmagovalca jesenskih bojev v posavski rokometni igri Na igrišču pred boštanjsko osnovno šolo je bilo vse nared za tekmo, vendar moštva Dobove ni bilo! Vodstvo boštanj-skega kluba je poslalo vodstvu lige zahtevo, naj naredi red v tekmovanju. Niti gostiteljem niti sodniku namreč niso Nsporočili razloga za odpoved srečanja. namreč povsem izenačeno, so novinci v ligi močno popustili in v slabih štirih minutah so kandidati za vrh dosegli razliko 23 košev. V drugem delu je bila tekma ponovno izenačena. Gostje, po večini so igrali s štirimi napakami, so želeli razliko zmanjšati, vendar so dobršen del odigrali brez treh boljših igralcev. Zare in Slavko Kovačevič ter Švinger so morali igrišče zapustiti zavoljo petih osebnih napak. Navzlic temu so se domačini dobro upirali in drugi polčas se je končal neodločeno: 46:46. Razen tega je v Dubrovniku V REPUBLIŠKEM DERBIJU NOVO MESTO? V 4. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod se novomeškim ljubiteljem igre pod obroči obeta eno od najbolj zanimivih srečanj, kar jih bodo odigrali Novomeščani V soboto se bodo domači igralci pomerili z močnimi Domžalami Vrsta gostov v letošnjem prvenstvu še ni zmagala in računa na .novomeške1 točke. Glede na to, da se obe ekipi dobro poznata, se obeta trd boj, v katerem bo zmagala srečnejša ekipa. Nedvomno bodo imeli domači veliko podporo v gledališču, ki lahko v tem srečanju pripomore k zmagi KOČEVJE: PORAZ IN ZMAGA V 10. kolu slovenske mladinske nogometne lige je reprezentanca Kočevja v Kamniku zmagala 2:1, v Ljubljani pa je z istoimenskim moštvom izgubila 5:0. V nedeljo igrajo Kočevci doma z Belo krajino. J. G. V soboto bo v Novem mestu slovenski derbi v II. zvezni košarkarski ligi—zahod. Domača vrsta se bo pomerila z letošnjimi republiškimi prvaki, vrsto Domžal, in bržkone bo podobnih situacij pod košem veliko. Novo mesto: Z. Kovačevič 7, S. Kovačevič 10, Munih 22, Ivančič 15, Švinger 8, S. Seničar 8, Plantan 5. J. P. Kaj, kje, kdo? Minulo soboto so se od rokometnih igrišč in gledalcev poslovile rokometne ekipe v II. zvezni ligi Počivale, bodo do spomladi, ko bodo nadaljevale boje za čim boljšo uvrstitev. Novomeška Krka bo prvo tekmo v spomladanskem delu odigrala v gosteh, in sicer s Partizanovimi igralkami ki trenutno s šestnajstimi točkami vodijo. Doma so dekleta izgubile s 14:11 in po rezultatu sodeč spomladi nimajo možnosti za zmago. Novo meščanke pa dobro vedo, da lahko pripravijo tudi presenečenje, zakaj v prvem kolu bodo zaigrale z najmočnejšo postavo in zeljo, da bi se vodilni vrsti maščevale. Inles pa bo šel v prvem kolu na vroče igrišče Industromon-taže. Jeseni je j>red domačimi gledalci Zagrebčane odpravil s tremi zadetki razlike, to pa ne pomeni, da bo imel tudi spomladi lahko delo. Navzlic temu pa bi morala ekipa, ki je sestavljena iz izkušenih igralcev in vse boljših mladincev, spomladanski del lige začeti z zmago. V soboto popravni izpit V minulem odbojkarskem kolu obe novomeški vrsti izgubili, konec tedna pa igrata doma V minuli ,odbojkarski' nedelji sta novomeški ekipi ponovno ostali praznih rok. Vrsta deklet je nastopila v Mariboru proti Braniku, kjer so izgubile gladko s 3:0, moška ekipa pa je igrala z Mislinjo v Slovenjgradcu in je dobila en sam set. Po četrtem kolu so dekleta na šestem, fantje pa na sedmem mestu. Zatreti navijaške strasti Na seji medobčinskega sveta SZDL razpravljali o uresničevanju stališč SZDL o telesni kulturi Na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL (bila je 9. novembra v Novem mestu) so člani sveta in gostje razpravljali tudi o uresničevanju stališč SZDL o telesni kulturi, ki jih je pred štirimi leti sprejelo predsedstvo republiške konference SZDL. Seje so se udeležili predstavniki telesnokulturnih skupnosti iz Novega mesta, Metlike, Črnomlja in Trebnjega. VSE VEČ SAHISTOV — Sevniški šahovski klub Milan Majcen pomeni z rednimi mesečnimi hitropoteznimi turnirji in drugimi srečanji, ki redno presegajo občinske meje, popestritev športnega utripa mesta. V sodelovanju s šolami vzgajajo tudi nov rod šahistov. Na sliki: s turnirja v čast sevniškemu občinskemu prazniku. (Foto: Železnik) iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiimmmiiimiiiiimiiiiiiiimii bratskih republik, ki pripravljajo športne dneve na ta način, da organizirajo izlet, na njem pa se prav vsi zaposleni pomerijo v preprostih športih. Ob tem je marsikatera pikra padla na najrazličnejše - iade, ki zahtevajo mnogo preveč denarja. jj® v vrsti novomeške najbolj zanesljivimi Spenit«’ s Bregarjevo pa vsaki tekmi za nevarni s Hjtnice najbolj Sjstu, Na sliki: nevarna Nvom Vakdji- 1SS W° narnreč v klubu raču-| (pku prvenstvenih točk, k I Sl»so ,l?:edo z osmimi Potem-“""'ieni načrt uresničili kr1 ieJr« •*? °k°li 150 gledalcev ' Dnu k"10- v kateri so bile v asu boljše domačinke, v 'IftČo ®0st-ie- Najbolj nevarne vratarko so bile tokrat _v. Prodorna Jerinova in l^jŠko ro P? s0 'grale *nomoštvo, kajti doslej o kadrovskih težavah. Nekdanji ra 'gra preveč temeljila na športniki se ne odločajo za mentorjah ?°sameznicah. V Umagu sko delo, telesnovzgojmh učiteljev je malo itd. Ocenili so tudi delo delegacij. V njih so ponavadi nekdanji športniki, ki jih vedno premagajo navijaške strasti tako da delegacije skoraj v nobeni občini niso upravičile zaupanja. Nadalje so udeleženci seje menili, da bi morali v delovnih organizacijah bolj misliti na športno rekreacijo, posnemati kolektive iz pri- = ledi 3 moštvo, kajti doslej jila na Jmagu da bo v drugem eti selje Ozette Indijancev Mg začel zalivati bla*nl P.rZ vendar valci so sicer pobegnili- ve so morali v hišah pustiti je premoženje in števita P mete vsakdanje rabe, 5° tonili v debeli plasti naselje kot takratno njem se je preselilo poved, ki je krožila niki Indijancev Makan S^Skupina ameriških arheo! gov se je lotila izkopavaj, naselja - hitro se 8a j.e P ijjsoj ziv indijanski Pompeji ^ rodne usode s slavnim mestom- pri nekakšen°P,r,gasilski“ 1 86 ne uta' F. NIETZSCHE L. . Mtmk itn J®0 preveč razgreje * ohladi razum, |IV(«t in poštenost. J- V. VALVASOR S($(A y. 5 Cn6"11 resn*ce in lepote se ' ^ Postavlja na prestol ^Hlinim B. ZUPANČIČ IZUMITELJ TELEFONA GR.CRKA PERZ. VLADAR GLMESTO GRČIJE VRSTA SOLATE LASTNIK BANKE RIBNIK VISOKA SOLA POHABUE NEC DVORANA SREDOZfM OKRASNA RASTLINA IGLAVEC NAŠ SLIKAR MESTO V BACKI MAJHNA REZA Bpsnr mma. ZLITJE DVEH ^ LUGOV V MGL FfiANKKRAU NAGON OELVOZA SVIC. IPISATELJ IVIAMALA) KLUB IZ CELOVCA ANTON Dermota BOGINJA JEZE ^■iiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifJiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Dve najdbi iz Morski ubijalec v nevarnosti . Tfisto mn;u i . •_... > , . _ * ____ To močnimi curki b $ naplavino in od ^šo. izbrizgajo na dan n bjlot kateri je vse tako, ^ pIr trenutku katastrof ,i stvei^ hajajo arheologi do ea , najdb. arhe0T ponavadi imam«0 teld^ opravka z ostanki tu pa imamo živo ^ rahli cvetela in bila lzbr‘^š[l2jeW natančno vidimo, kak» ^ vas prej,“ je gg*# arheolog pri j^op3' chard D. Daugherty. * bi»j nje je še posebno p ^ jji ameriško zgodovino, jski Pompeji živ d°^[ndija^ in civilizacijske ravni pred stikom z belci- ,.jveii P Med najbolj f esen^J' dbe sodi vsekakor ^ so Makahi kot ljudstvo nih lovcev odhajali n )ej morje in tam lovili > in druge morske se so ti hrabri lovci lahko. 20 ton težke kite sp . SUJacoiValci morskih psov, kot plovili in harpunami, J I kor presenetljivo. :a ■ j Dosedanja izk°P“ obogatila ameriško , arheologijo za nov* izdelkov ao»eko»J „ nov let je morski pes rezal zelenkaste gmote 2a ItrvT**1 F1 morskih voda kot veliki lovec in strahotni živi stroj psa nj ^njenje. Tristo milijonov let se v življenju morskega spremenil0, ni se podredil zakonom razvoja, ni sledil jje .drugih živih bitij, skoraj kraljevsko nedovzeten za spie-[q je ostajal lovec. Naenkrat pa se je v svet morskih globin . “rtje, o katerem pred tristo milijoni let ni bilo ne duha kJ®1 to bitje je v nekaj trenutkih ogrozilo velikega lovca ^itka ‘ . °^*n- ^ letu 1976 je človek iz čistega športnega dva ton?12 nekakšnega nezavednega maščevalnega nagona pobil Jona morskih psov. l^nO£rafi°tno žtevUko navajajo v reviji ,.Science triQTske ^ rP'bližno, saj je lov na v .,nekaJ letih postal fena ^P^JUhljena in raz-šriArt Podvodnega in ribi-'stiici v* tako da gre morda v S irior<;U;i,Sev.stral'otnejS pomor živali. Ubijanje mor-u čiof ^.podvodne lovce in sam; ,a .^bava in razvedrilo, h ^ ie Vprašanje pa " P°seg v naravno , ^ zaK morskega živalstva te*0iCna „a in seveda kolikšna je ena takega razvedrila. ^IVEC JE TUDI FILM lzdeiKOv ciuvv/jv 0 bolj zgovorno pncaj tl indijanski kulturi novno opominjajo, ločijo tako zelo me bi lahko ena uničeval ^ve^ Cousteau in dr. Pobijil^^jaj0’ da Je nezmer-» ,morskih psov lahko "Ve ® }judi> saj nikakor ni ?s'etiicp i 'det'> ^ak&ie bodo ^Jetija v £e .iz sklenjene verige • vajo °rJu >n oceanu izpade »j. “^n člen, kot so morski mimo -zgrešenega pojmovanja v mišljenju večine ljudi, ko gre za morske pse. Po splošnem prepričanju je morski pes krvoločen na padalec, ki hlepi po plenu brez razločka. Primeri napadov morskega psa na človeka so že od nekdaj zanimivi in o njih poročajo časopisi po vsem svetu, poleg tega pa se rado število žrtev morskega psa povečuje. Tako se v ljudeh rojeva občutek sovraštva do te živalske vrste in temu ustreznega maščevalnega nagona. K takemu mišljenju navaja tudi film „Čeljusti“, ki je naletel na ogromen odziv in si ga je ogledalo največ gledalcev doslej. Neki oceanograf obtožuje film celo kot poglavitnega krivca. S filmom se je močno povečalo zanimaje za vse, kar je v zvezi z morskim psom, naj si bo to zbiranje zob in čeljusti morskih psov, naj si bo uživanje jedi iz mesa morskega psa. Cele čeljusti velikih morskih psov dosegajo fantastične cene, prav tako je vse več povpraševanje po koži, skratka, morski pes postaja tudi komercialno zanimiv. Tam, kjer se križajo interesi z interesom kapitala, pa tako ni pričakovati milosti 5?tsko Jfrter! strokovnjaki za toitiOf ^ ‘Jcnje iščejo krivce za °rskih psov, ne morejo RESNICA O MORSKEMU MORILCU Vsi morski psi nikakor niso morilci, zatrjujejo oceanografi. Od nekaj sto vrst morskih psov je človeku nevarnih le 30 vrst, med njimi pa je na prvem mestu beli morski pes. Ta pošast lahko z enim samim ugrizom odnese v gobcu 10 do 15 kilogramo mesa. Nenavadon pa je, da naj večji morski psi sploh ne grizejo, ampak se hranijo z najmanjšimi prebivalci morja, s planktonom. Strahotne čeljusti, ki prebujajo v človeku prvobitni strah, so edino, kar je res čvrstega pri morskem psu. Njegovo okostje nima prave čvrstosti, zato po poginu živali razpade. Na obale nanašajo morski valovi le čeljusti. Te imajo veliko sposobnost obnavljanja. Iz-strošeni zobje se izmenjujejo z novimi. Vsak morski pes ima v zalogi šest vrst zob. Doslej še nikomur ni uspelo najti zob morskega psa s škrbino. Izredna je tudi koža morskega psa. Z njo lahko zazna najrahlejse premike vode. Mnogi strokovnjaki menijo, da prav tako lovljenje signalov povzroča, da morski psi raje napadajo plavalce kot potapljače. Plavalci pri plavanju bolj burkajo vodo kot potapljači, v skromnih možganih morskega psa pa je valovanje pri plavanju znak za slasten ribji plen. Izredno prefinjen je vonj morskega psa. Žival ima skoraj neverjetno sposobnost razlikovati, vonje i jo. ko tovili, da morski' pes s svojimi posebnimi živčevnimi celicami zaznava silno slabotne vonje. Občutljivost nosa je takšna, da lahko za- voha, če bi 1 liter krvi zlili v 1,5 milijona litrov vode. STARI SOVRAŽNIK DELFIN Edini sovražnik, ki ga je imel morski pes, preden se je pojavil človek, je bil delfin, če izvzamemo zajedalce in druge splošne sovražnike vsega živega. Delfini" sicer ne napadajo morskih psov, vendar so v boj dostikrat prisiljeni zaradi požrešnosti morskega psa. Kadar napadajo, se delfini lotijo vsiljivca sistematično. Zaletavajo se vanj s svojimi trdimi gobci, pri tem pa skrbno izbirajo mesta napada. Močne sunke usmerjajo v trebuh in v škrge morskega psa. Raziskovalci so že večkrat našli hudo zmrcvarjenega morskega psa, kateremu so delfini pošteno pre-mečkali trebuh in zmlinčili škrge, tako daje požrešnešpoginil zaradi zadušitve in hudin poškodb. Gotovo pa je pogina kriva v prvi vrsti zadušitev, saj požre morski pes celo svoja lastna čreva, če mu razparate trebuh in mu ponudite zalogaj. Naj ko, kakršen že je, nesporno dejstvo je, da je morski pes sestavni del čudovite verige življenja v morju. Vsaka veriga pa je čvrsta le toliko, kolikor je čvrst vsak njen člen. Čeljust belega morskega psa budfi strah in nagon po mašče- potapljači, v valnem ubijanju. morskega psa J vonje in ugotoviti, od kod prihajajo. Ko so delali preizkuse, so ugo- r— I Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice. Kamen bodo (Most) čez Krko med Novim mestom in Kandijo se pridno dela dasiravno je malo videti. Na bregu mestne strani so zabiti močni obseka-ni hrastovi trami v velikem četirioglu, kolikor bo namreč most širok, tesno drug tik druzega; iz te ograjo kopljejo za temelj zemljo, šuto, opeko, Čepine. Najraznovrstnejša tvarina se nahaja, kar je menda Krica nanesla, in razna šara, ki so jo v teku let tja nametali. Toliko globoko so že kakor dno Krke, in le na enem delu so šele do skale prišli. Vodo morajo pridno pumpati, ker zahaja nekaj iz Krke, nekaj iz čistega studenca, ki se je pri kopanju prikazal. Na kandijskem bregu bo delo lahko, ker so že pri vrhu trda tla. Kamnoseki delajo v kamnolomu nasproti Cegel-nice, in imajo že mnogo rezanega kamna pripravljenega, ki ga bodo v čolnih k zgradbi vozili. (Konjsko) meso so začeli na Dunaju za vžitek rabiti pred 50 leti. Grof Barth povabil je v čolnih vozili s takrat 42 avstrijskih zdravnikov k pojedini, ter = jim postregel s kuhanim, pečenim in opraženim = konjskim mesom. Zdravniki so to jed hvalili in | rekli, da ni slabejši od govejega mesa. (Prvi) govornik je našteval vzroke, zakaj = stan klobučarjev v naši deželi hira in peša. Pravil I je, da je v pervej vrsti kriva konkurenca velikih | tovarn, katere imajo vedno velikansko množino I blaga v zalogi. Ker se tega blaga pravočasno pro-= dati ne more po primerni ceni, to gre kasneje 1 popolnoma preležano za nizko ceno mej svet. | Ker manjši obrtnik na ta način svojih izdelkov = ne more razpečati, ni čuda, da ima vedno manj e odjemalcev. (Ogla s.) Gostilna v novi hiši, dobro obiska-1 na, se daje v najem. Pred hišo se križajo dve i deželni cesti, in je hiša posebno pripravna za = vsako trgovino. Naslov se izve pri opravništvu I lista. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. novembra 1897) Moževa sestra me je pocukala za rokav: „Skozi glavna vrata naj ga odnesejo. Gospodar mora veh skozi glavna vrata." „Nič ga ne dam odnesti. Zapri vsa vrata!“ sem odsotno rekla. Prišli so štirje možje, ga pokrili, prijeli za krsto in šli skozi vrata. Pred hišo so ga še enkrat položili na tla. Duhovnik je molil, godba pa je zaigrala žalostinko, ki me je čudno pomirila, da nisem več jokala. Krsto in vence so naložili v kombi, za njim pa smo krenili svojci, prijatelji, sodelavci, znanci... Dolg sprevod se je vil skozi deževni dan do pokopališča. Na pokopališču nisem več jokala. Odsotno sem zrla na krsto v jami in premišljevala, koliko ljudi so že tako zagrebli^ koliko jih še bodo. Vse nas bodo zagrnili z nišo. Tako pač je. MARIJA NEMANIČ LOKVICA V J !iiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiMimiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii= TAKO PAČ JE Bila je zvezdnata pomladna noč. Prebudila sem se iz mučnega sna in pogledala skoz okno. Po nebu je tu in tam plaval oblaček, na hruški se je oglašal čuk. Sanjalo se mi je nekaj grozljivega o možu. Ležal je tisti čas v bolnišnici in iz zlih slutenj so se izcimile grozljive sanje. O, kako sem si želela, da bi ozdravel in kako sem se bala, da ne bo! Premetavala sem se na postelji, prestrašena od vsake sence na zidu. Vstala sem in prižgala luč. Pogledala sem na uro: točno polnoči je bilo. Legla sem nazaj v posteljo. Odejo sem potegnila čez glavo, kot bi hotela prepoditi mračne misli. Videla sem v duhu moža, kako umira. ,JDa bi mogla zdaj k njemu,“ mi je šlo po glavi,, „in mu hitro ponuditi kapljice ... Morda ga spet hudo duši, dežurne sestre pa ni blizu. Le zakaj ga nisem tudi danes obiskala? “ Moža je dvanajst let pestila bolezen. V teh letih je veliko pretrpel, jaz prečula veliko noči. K bolezni so se pritikale še vsakdanje- skrbi, otroci, delo na polju, tako da ni bilo veselja in sreče v obilju. Leta so me utrudila, kakor so utrudila tudi bolnega moža. Včasih je sitnaril, a mu nisem zamerila. Oba pa sva srčno upala, da bo nekoč bolje, da bo ozdravel, da bo konec trpljenja. Ponovno sem zaspala. Zjutraj me je prebudila budilka. Bil je še mrak in kazalo je na dež. Pomislila sem na krmo, ki se še ni posušila. Hitro sem zbudila fanta: „Čas je za službo! Dobro bi bilo, če bi danes dobila dopust, da bi spravili krmo pod kozolec in zdeli v rante. Vsaj eden naj pride nazaj. Oče bo vesel, ko bo našel doma vse lepo pospravljeno. Danes ali jutri pride, dajmo, naredimo mu veselje!" Fanta sta vstala in zagodrnjala, da sta ta dan prosta, ker sta že prej zaprosila za dopust. Še v mraku sta napregla konja, hitro pojedla zajtrk in se odpravila. Med delom nismo veliko govorili. Nobenemu se ni dalo, pa tudi žival je bila nemima in nenehno je rezgetala. Delo se je počasi odsedalo in komaj smo pričakali čas za južino. Vrnili smo se domov, da bi pojedli. Ko sem pripravljala jed, sem skoz okno zagledala, da proti domu teče naša najmlajša. Med tekom je jokala. „Kaj, za božjo voljo, pa jokaš? “ smo jo vprašali, ko je pritekla v kuhinjo. „Mama, ate je umrl,“je otrok komaj izdavil iz sebe. Obstali smo. Nismo mogli verjeti. „Saj je še sinoči sedel z nami v bolniškem parku,“ je prelomil molk najstarejši sin. „Zdrav je bil videti. In kako je še naročal, kaj naj^pravi-mo na polju, travniku, doma,“ je dejal drugi. Meni se je v srce zapičilo: „Kaj, če nisem kriva, ker ga nisem šla obiskat? “ Naenkrat sem globoko začutila, koliko mi je mož pomenil. Na jed ni nihče več pomislil. Jokali smo za očetom, gospodarjem. Sinova in zet so se odpravili, da pripeljejo moževo truplo. Izpraznili smo hišo. Sosede so z rožami okrasile prostor, kjer bo ležal. Dokler ga nisem videla mrtvega, sem še nekako prenešala bolečino, ko pa se je na dvorišču ustavil mrliški avto, je bilo z menoj konec. „Torej je res! Mrtev je,“ sem si v mislih dejala, saj vse do tega trenutka nekako nisem verjela, da gre za resničnost. V src" je vstala bolečina in žalostna sem pomislila, kako sem ob njegovem sitnaijenju včasih menila, da ga ob smrti ne bom pogrešala. Jokala sta tudi fanta. Dolgo, od njunih otroških let nisem videla solz v njunih očeh. Stali smo okoli krste in se bali pogledati drug drugega. Prihajali so ljudje, mi izrekali sožalje, a jih nisem prepoznala. Jok in žalost sta me do kraja izčrpala. Pričelo me je dušiti. Odvedli so me v drugo sobo in me položili na divan. Hčerka mi je prinesla zdravilo za živce, ki me je zazibalo v globok spanec. Ko sem se prebudila, je bila v sobi trda tema. Slišati je bilo molitve iz sobe, kjer je ležalo pokojnikovo truplo. Ob mojem zglavju je slonel sin. „Koliko je ura? “ sem ga tiho vprašala. „Polnoč bo,“ je med ihtenjem odgovoril. Mož je ležal doma dva večera. Ljudje so prihajali in odhajali. Zelo veliko jih je bilo. Postala sem nekakšen avtomat. Roke so se prehitro vrstile v sožalje. Bližal se je čas pogreba. Prišli so mladi fantje in se izmenjavali pri častni straži, vsakih nekaj minut druga dvojica. Mukoma sem se otepala misli, da bodo zakrili možev obraz, da bo za vedno odšel iz naše hiše. tisti! hip ( Fotografija velikana med planeti — Jupitra. Svetilo bo dvoje sonc čez 3 milijarde let med dvema nebesnima ognjema Ko sta Mars in Venera kot Zemlji najbližja in najbolj vznemirljiva planeta našega sončne-g3 sistema izgubila velik del svojih skrivnostnosti in so sovjetske in ameriške vesoljske sonde razkrile, da na obeh planetnih sosedih ni življenja, se je pozornost usmerila k oddaljenemu planetu Jupiter. Tudi ta je človeštvu ponudil zanimivo uganko, katere do sedaj človekov um ni uspel povsem rešiti. Že celo desetletje je znano, da Jupiter seva precq več energije, kakor pa je dobiva od Sonca. Zato so strokovnjaki v skladu s prvo hipotezo imenovali Jupiter za „zvezdo, ki to ni postala". Ogromna masa planeta je namreč onemogočila, da bi se začel proces jedrske fuzije, t. j. spajanja lahkih atomskih jeder v tega. Tak proces se po sedaj veljavnih teorijah razvija na vseh zvezdah, prav tako na našem Soncu. Sovjetski znanstveniki so ne dolgo tega razvili novo teorijo, po kateri na Jupitru prihaja do jedrske fuzije, vendar le slabše intenzivnosti. Izračunali so, da bo Jupiter zaradi tega procesa in ,Jovljenja“ medplanetarnega prahu, ki mu veča maso, postal prava zvezda, velika, kot je zdaj naše Sonce. Človeštvo bo torej živelo dobesedno med dvema nebesnima ognjema, če bo seveda dočakalo daljno rojstvo novega sonca. Po izračunih bo namreč Jupiter postal zvezda šele čez tri milijarde let. 1 VEČER STAREGA DIMNIKA - Vlado Jurekovič iz = 1 Novega mesta je član šolskega foto krožka na osnovni šoli = i „Katja Rupena", med sodelavca v rubriki TISTI HIP pa ga je | | uvrstila objavljena fotografija, s katero je Jurekovič pokazal, = | da zna opazovati in videti. Med novomeškimi ulicami starega | = dela mesta, najveijetneje nekje na Kapitlju, je ujel v foto- | § grafski objektiv star, močno od zoba starosti načet dimnik, h | ob katerega se je „prislonilo“ zahajajoče sonce. V prizoru je | I malce romantike, zasanjanosti in poezije, saj slika bolj pozor- s i nemu gledalcu ponuja precej asociacij o minevanju in sta- | I ranju. In vendar ni bilo potrebno kaj dosti znanja, da je | I fotografija nastala, če seveda odmislimo, da je naj p ogla- | | vitnejša stvar pri fotografiranju pozoren in odbirajoč pogled, e imiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii Smeh v prizorih groze I BILO JE zadnjo nedeljo popoldne v novomeškem domu LP, | ko so Celjani igrah Dnevnik Anne Frank. Na odru se je pred f polno dvorano gledalcev razvijala pretresljiva drama Zidov in | zelo dobra igra. Gledalci so drhteli in živeli z ljudmi na odru, le i včasih so zelo močno motili klici otrok, škripanje klopi na gale- | riji, govorjenje ter smeh ob prizorih groze in strahu. Nič nima- | mo proti temu, da tudi otroci osnovne šole in nižjih razredov i gimnazije vidijo dela iz težkih dni svetovne vojne, vendar ta igra I brez poprejšnje obrazložitve staršev ali vzgojiteljev nikakor ni § primerna za otroke. In potem smeh sredi resnega prizora, govor- | jenje, premikanje otrok, ki so mislili, da so se prišli zabavat in so | iskali svoj svet. DO ZDAJ so lastniki kmetijskih zemljišč svoja zemljišča iz- | koriščali čisto po lastni volji ne oziraje se še na potrebe skup- | nosti. Mnogi so zemljišča zanemarjali ali jih pa pustih celo neob- i delana. Tako stanje je bilo nevzdržno, saj je onemogočalo vsako | načrtno usmerjanje kmetijske proizvodnje. Tudi sredstva, ki jih | je v zadnjem času družba začela dajati za dvig kmetijske proiz- | vodnje, se pod takimi pogoji dostikrat niso mogla smotrno izko- | ristiti. i 2E NEKAJ dni se potika po okolici Novega mesta in okoli | Toplic neka gluhonema žena. Prihaja celo v šole in prosi za | denar. Čudimo se, da se njeni domači tako malo zanimajo zanjo i in je ne pogrešajo. Zdi se nam, da se kaj takega danes ne bi | smelo več dogajati. KAR PREBERE človek v časniku, ga spodbuja k posne- f manju. Mnogi ljudje prečitajo zvečer vsa poročila o umorih, g vlomih in pustolovščinah, pozneje pa pri kavi premišljajo o teh | zločinih, ko da bi si mislili: „Tole bi pa lahko tudi jaz posku- i sU.“ | (Iz DOLENJSKEGA LISTA | 13. novembra 1957) § 251 Bojan, Zoran in Kuni so v strahu opazili, da beži za njimi vsa nedogledna množica požrešnih mravelj, in to tako naglo, da so se jim le za nekaj metrov odmikali. V smrtni grozi so pozabili na one, ki so jih še imeli na sebi in niti njihovih skelečih ugrizov niso čutili. Mislili so samo eno: Ali bodo še pravočasno dosegli breg, čoln in reko. Čoln je pa bi! še privezan! 252 Breg so dosegli le nekaj trenutkov pred mravljami. Vsi trije so se hkrati pognali v čoln in Bojan je v vsej naglici, ki je bila mogoča, prerezal vrv, s katero je bil pritrjen k obrežni korenini mogočnega drevesa. Z vesli sta nato odsunila čoln od brega. Zletel je po gladini kot puščica in le malo je manjkalo, da se ni prekucnil med krdelo oprezujočih aligatorjev. Razumevanje Ta prve. Ko so mravelj, so kakor blisk nag* der so bili Vr\s-eflo^ poznali neusn*1 Bojan, Zoran ,n .jep ifl rešiti samo t**1 bližine. rešila e S*nih » so se .°d ko-•lim0 bolie ^ i L kor j”® »nore Njihove 1*0TA m sm/ Dežurni poročajo Lamutova Po pretepu prijatelji Pogojna kazen za Marjana Stipiča, ki je v prekoračenem silobranu hudo poškodoval Stanka Martina HODIL PO HIŠAH IN GROZIL - Minuli ponedeljek so miličniki v Dolenjskih Toplicah pridržali Avda Grabusa iz Ljubljane. Bilje pod vplivom alkohola, hodil po hišah, nadle- goval občane in jim grozil s pretepi. Moral bo na razgovor k sodniku za prekrške. DVOJICA OB MOTORNO KOLO — Ad Guguloviču iz Novega mesta je prejšnjo nedeljo nekdo odpeljal kolo z motoijem, vredno 9.000 din. Lastnik je kolo pustil pri železniški postaji v Bršljinu. Dan zatem pa je bil ob kolo z motoijem tudi Marjan Brulc iz Regerče vasi: ‘:nekdo od-kodo cenijo na SREČA V NESREČI — Avtomobil je s hitrostjo nekaj deset kilometrov na uro pridrvel po klancu in treščil v prikolico, da jo je kar prestavilo, čeprav je skoraj tono težka. Pripeljal je po ovinkih iz Lamutove ulice od hiše št 9 do parkirišča pri stolpnici na Mestnih njivah št. 11 dobrih 120 metrov daleč - brez šoferja! Menda mu je popustila ročna zavora. Na tem parkirišču se večkrat igra tudi po trideset otrok tja od dveh let starosti naprej. Zadnje dni so bili največ okrog prikolice, to nedeljo petnajst minut pred eno uro pa je bilo „parkirišče-igrišče" prazno. Morda so bili otroci pri kosilu, na na-deljskem izletu... Zato torej sreča. Prikolic in avtomobilov pa narede vsak teden več! (Foto: M Moškon) okoli poldneva mu ea je peljal iz drvarnice. Škodo 5.000 din. OSTALA BREZ FOTOAPARATA - Prejšnji torek zvečer je Martina Cvelbar iz Žabje vasi parkirala osebni avtomobil pred kinom Krka. Med njeno odsotnostjo ji je neznanec ukradel iz avtomobila fotoaparat. ODNESEL LE ODEJO - V noči na minulo sredo je bilo vlomljeno tudi v osebni avtomobil Jožeta Rozmana v Mačkovcu. Avtomobil je stal pri gospodarskem poslopju, vlomilec pa je vdrl skozi trikotno okence. Poskusil ga je spraviti v pogon, vendar mu to ni uspelo, zato je odnesel le odejo. V GOSTILNO PO NAPOLITANKE - Lepemu številu vlomov minuli teden se je v noči na petek pridružil še „obisk“ gostilne „Pri poličku" v Družinski vasi. Vlomilec je prišel vanjo skoz okno in odnesel zavitka napolitank, nekaj žvečilnega gumija in cigarete. S STOLOM IN STEKLENICO NAD DRUŽINO - V petek popoldne so šentjemejski miličniki pridržali do iztreznitve Jožeta Hostarja iz Vrha pri Šentjerneju. Vinjen se je lotil svoie družine s stolom in steklenico. Moral bo k sodniku za prekrške. VSE VEČ VLOMOV V AVTOMOBILE — V petek zvečer je bilo vlomljeno tudi v kombi Darka Avsca iz Sromelj. Avtomobil je stal pri gostišču Tomšič v Dobruški vasi.-. Vlomilec je odnesel denarnico Marije Avsec z dokumenti in 300 din gotovine, poleg tega pa še jopico, puloverje, kavbojke in drugo drobnjarijo, v skupni vrednosti 2.600 din. RAZBIJALA STEKLENICE -Črnomaljski miličniki so v nedeljo pridržali do iztreznitve Vojka Brusa m Petra Plevnika, oba iz Črnomlja, ker sta razgrajala v restavraciji Grad in razbijala steklenice. Oba bosta morala pred sodnika za prekrške. Nepazljivost premalo za odpoved Sodišče ZD razveljavilo sklep »Tobaka" o pogojni odpovedi in plačilu odškodnine Marije Veselič in Pepce Lamut - Vzrok: premalo dokazov Marija Veselič iz Črnomlja in Pepca Lamut iz Metlike (obe delata v črnomaljski prodajalni Tobaka) sta novomeškem sodišču združenega dela vložili pritožbo zoper disciplinski ukrep delovne organizacije, po katerem sta obe dobili pogojno odpoved in plačilo odškodnine. Vzrok: ob pregledu blagajne v prodajalni je manjkalo 10.314,82 din. Veseličeva in Lamutova sta na ustni obravnavi trdili, da primanjkljaj ni dokazan, hkrati pa pravita, da presežka, ki se je pokazal ob novoletni inventuri, BELO PRESENEČENJE -V nedeljo po dvajseti uri je snežna odeja povzročila prve zastoje na naših cestah. Največ težav je bilo na magistralni cesti proti Ljubljani, kjer so že kmalu izločili iz prometa vse tovornjake. Do 2. ure zjutraj so čakali na parkirišču na Otočcu, medtem ko so delavci Cestnega podjetja plužili cesto. Promet z osebnimi vozili je v tem času potekal brez večjih zastojev. Tudi z drugih cest ni poročil o zastojih, naš posnetek - narejen je bil y vasi Breg pri Ribnici - pa kaže, da sneg za ta čas res ni skoparil nihče ni videl. Nasprotno je mnenje delovne organizacije Tobak, ki pravi, da sta obe kršili delovne dolžnosti in s tem povzročili nastalo škodo. Po ustni obravnavi in zaslišanju prič je sodišče združenega dela menilo, da „Tobak“ v disciplinskem postopku ni nedvomno dokazal, da sta prodajalki res krivi. Hkrati je sodišče ugotovilo, da je tudi navedeni primanjkljaj nižji, saj je naknadno prišlo do dopropisov v prid Veseličeve in Lamutove, kar je primanjkljaj zmanjšalo. Ob vsem tem pa sodišče priznava nepazljivost obeh delavk, tudi nekaj malomarnosti, vsekakor pa je oboje premalo za takšen disciplinski ukrep. In še to: delavki sta sami ugotovili, da z zneskom v blagajni ni vse v redu, ter tudi dali pobudo za kontrolni pregled. Odločitev sodišča: delavki dobita javni opomin, odpravi pa se sklep odbora za medsebojna razmerja o pogojni odpovedi in povračilu odškodnine. Sodba ni pravnomočna. Za konec pa to: delavec je v podjetju odgovoren le za škodo, ki jo povzroči z naklepom ah hudo malomarnostjo. Tega pa v navedenem primeru ni bilo. TRČILA AVTOBUS IN TOVORNJAK V ponedeljek okoli 9. ure je Marjan Zupančič iz Jame peljal avtobus Gorjancev na progi Žužemberk-Novo mesto. V ovinku vj Jurki vasi mu je nasproti pripeljal tovornjak „Gorjan-cev“, ki ga je vozil Jastrebič. Zupančič je pred srečanjem zavrl, vendar ga je na zasneženem cestišču zaneslo, tako da je z avtobusom najprej trčil v tovornjak, nato pa še v hišo. Pri nesreči se je Zupančič poškodoval, gmotne škode pa je za 60.000 din. Potem, ko je 21-letni Marjan Stipič iz Kota pri Igu marca letos odslužil vojaški rok, je prišel na obisk k materi Ivanki Semenič v Dobravo, kjer živi ta poročena z njegovim 74-letnim očimom in Stankom Martinom, ki pomaga pri delu na posestvu. Bilo je 11. marca. Martin je tega dne prišel vinjen domov in se sprl s Stipičevim očimom in materjo. Prišlo je celo do prerivanja, med katerim je Martin sunil Semeničevo, da je padla na tla, gospodarja pa se je lotil fizično: najprej v sobi, „obra-čun“ pa sta nato nadaljevala na dvorišču. Stipičeva mati je takrat poklicala na pomoč sina, češ da mu bo Martin ubil očima. Obtoženi Stipič je pritekel na dvorišče, pobral kol in Martina, ki se je z vejevnikom v roki obrnil proti njemu, udaril najprej po roki, nato še po glavi in kasneje po vsem telesu. Poškodbe, ki jih je ob tem dobil Martin, so bile smrtno nevarne, poleg tega pa je zadobil še raztrganino levega očesa, s katerim ne vidi več. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je na obravnavi — predsedoval ji je Janez Kramarič — Stipiča spoznal za krivega in dejanje opisal kot prekora- čeni silobran. Poleg zapišimo, da je Martin Stipi oprostil dejanje, saj sta pon° n0SoXčCe je ob vsem tem Stipij ču izreklo kazen: 7 mese<* zapora, pogojno p 1 ' Obtoženec je doslej nainre • nekaznovan, dejanje prizna«" obžaluje, imel pa je tudi mladost. Sodba še m pra močna. MED PRETEPOM GA JE ZABODEL V naselju Romov v ku je minuli ponedeljek p šlo do pretepa. Tega dne j naselje prišel brusač R se srečal z Bojanom I»“J. čem. besedo- «. «*» Po vanju sta se si tudi stepla. Med v—* . Rus potegnil nož in z Brajdiča večkrat vbodel, tako da so ga morali y poškodovanega odpelj novomeško bolnišnico* so ga takoj o Rusom je po dejanju sled, zbežal je iz naselj iščejo miličniki. PONOVNO VROČA KRI - Mnogi šoferji te dni nergaj° biio razkopavanja ceste pri novi bolnišnici v Novem mestu, se ( zato, ker je naše nepisano pravilo, da se takšnih del lotevam ^ V j, času, ki je za to najmanj primeren. Da pa bo mera poma-tokrat zagodel še sneg. (Foto: Budja) Zakaj mižimo pred krivdo odgovornih? Zaskrbljujoče je število nesreč in nezgod pri delu — Vodstveni delavci premalo skrbijo za varnost — Največ je P° i rinil in lomov na strojih — 10 smrtnih žrtev in okoli 50.000.000 din škode Iz dneva v dan bolj zaskrbljujoči so podatki republiškega sekretariata za notranje zadeve o požarih, lomih na strojih, eksplozijah, izlitjih industrijskih tekočin in drugih primerih ogromne škode v organizacijah združenega dela v Sloveniji. Tehnične in tehnološke pomanjkljivosti — njihov izvor je zlasti v ravnanju vodstvenih delavcev — nenehno ogrožajo varnost ljudi in družbenega premoženja. Prav je, da lavcu in smo gluhi in podobno. Nen^o fc in brezbrtf* takšnih primerov, šele takrat, ko je Prav zaradi takšnega beseda pristojnih organ^ Ainrlrik Z Vl®*7 . U|IHIIIIIIIIII|II||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||(| postavimo temu ob bok še en vzrok: slab odnos do dela in neustrezno grajene medsebojne odnose. Organi za notranje zadeve sc ki so se končali z veliko materialno škodo. Ceni se na okoli 50.000.000 din. In kar je še v letošnjih devetih mesecih zabeležili 137 takšnih primerov, 5 1) DRUŽBENO REAGIRANJE ZOPER ALKOHOLIZEM Alkoholizem šteje v svetu na splošno kot pojav, ki je družbi in posamezniku nevaren. Zato je preprečevanje alkoholizma in zdravljenje alkoholikov po mnogih deželah preraslo v širšo, ponekod celo dobro organizirano družbeno dejavnost. dvomno v tem, da njih obstoj in dosledno izvajanje ustvarjata določeno družbeno ozračje, ki dopoveduje posamezniku, da popivanje ni zaželjeno. Ko se temu pridruži še intervencija pristojnih organov, postane vsakomur očitno, da družba pijanost in alkoholizem negativno vrednoti Druga oblika družbenega reagiranja zoper alkoholizen pa so represivni ukrepi, ki sc nanašajo na posameznika in ki jih po navadi izvajajo policija, upravni organi in sodstvo. Represivni Zdravljenje alkoholikov -delikventov Ena izmed oblik družbenega prizadevanja za preprečavanje alkoholizma so: prepoved uživanja alkoholnih pijač za voznike motornih vozil pred vožnjo in med njo, prepoved točenja alkoholnih pijač mladoletnikom in že pijanim ljudem, prepoved točenja alkoholnih pijač v tovarnah in na delovnih prostorih, pa končno tudi prepoved, ki se nanašajo na določen delovni čas (npr. zjutraj) ali na kakšne prireditve in podobne priložnosti. Največji pomen takšnih ukrepov - imamo jih tudi pri nas, pa se, žal, nedosledno izvajajo - je ne- ukrepi, zlasti kaznovanje, pa ne morejo imeti večjega učinka v vseh tistih primerih, v katerih je že nastala socialna in moralna pokvarjenost kot posledica vdanosti alkoholu. Javno mnenje in tudi nekateri pristojni organi pri nas pa še vedno sodijo, da bi bilo mogoče alkoholizem učinkovito preprečiti z uporabo strožjih kazni. V tej smeri pri nas izvedene raziskave pa so v večjem delu pokazale neutemeljenost takšnega prepričanja, saj je bilo ugotovljeno, da so bili mnogi alkoholiki - delikventi po prvem kaznovanju še večkrat obrav- navani pri pristojnih organih zaradi novih prestopkov. To pa kaže, da kazen lahko izključimo kot učinkovito sredstvo v boju zoper alkoholizem. Učinkovito je kaznovanje le pri priložnostih pivcih, katerih alkoholiziranost je povzročila določene družbene posledice (prekršek, kaznivo dejanje). Naša kazenska zakonodaja (kazenski zakon SFRJ) pa pozna poleg kazni še varnostne ukrepe kot pomembno vrsto sankcij, ki dopolnjujejo kazen; v posameznih primerih je mogoče doseči splošne namene kazenskih sankcij šele z uporabo kazni in varnostnega ukrepa ali pa celo samo z uporabo varnostnega ukrepa. Ti ukrepi se ne smejo izrekati zato, da bi storilca z njimi strožje kaznovali, ampak samo zato, da bi odpravili stanja ali odstraniU okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Tako sc varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov (ČL 65 KZ SFRJ) ob prej ugotovljeni neučinkovitosti kužni pri zatiranju alkoholizma pokaže kot toliko učinkovitejše sredstvo v boju zoper alkoholizem in s tem kot učinkovito sredstvo za storilčevo - alkoholikovo resocializacijo. (DALJE PRIHODNJIČ) JANEZ KRAMARIČ hujše: v takšnih dogodkih je izgubilo življenje 10 delavcev, medtem ko sta bila dva telesno hudo poškodovana. Na lestvici nesreč so na prvem mestu požari pa lomi strojev, eksplozije, izlitja industrijskih tekočin in drugo. V 53 primerih je vzrok nastale škode malomarnost in nevestno ravnanje posameznikov, 34-krat so bile nesreče posledica tehničnih okvar, 10-krat je bila škoda povzročena namerno, medtem ko za 8 primerov vzroki še niso ugotovljeni. Ko govorimo o malomarnosti, se spomnimo letošnjega požara v Novolesovi žagi v Soteski. Ugotovljeno je, da je več delavcev kadilo v prostorih, kjer to ni dovoljeno (ali vsaj ne bi smelo biti). Verjetno bo zelo zanimiva ugotovitev, da delavci organov za notranje zadeve ob preiskovanju posameznih nesreč mnogokrat naletijo na prave konfliktne situacije med vzdrževalci in delavci ob strojih. Drug dru-;emu očitajo krivdo. Praksa sprotju z delavci v proizvodnji, seveda. Jasno je, da ob takšnih primerih ne moremo in ne smemo govoriti zgolj o (ne)odgovornosti delavca. Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako so svoje dolžnosti opravljali vodstveni delavci, ki bi že po svojem položaju morali skrbeti tudi za ustrezno varnost pri delu. Ob koncu še beseda, dve o tistih vzrokih za nastalo škodo, ko so bile okvare namerno povzročene. Nekaj primerov: delavci iščejo vpočitka“, zato stroje kvarijo; nemalo je primerov uživanja alkoholnih pijač med delom, „nagajivosti“ sode- staflJ3 činskih skupščin z —- . j bene samožaščite ne odveč. bil3 b.b^jA GNOJ POVZROČI1' nesrečo ^ V soboto zvečer J* rovski iz Metlike X° o mo bil proti JugorJ^ iielo K. Suhorju je avtomobil Pr, ar) #%■ šati, zdrtoilje na dcsnoSpjn^ šča in Učil v hišni V0S? y sop° j* sta se voznik in nje? ^ tak0-. Anton Petrič vljen^Ld* so ju prepeljan na zd?^tne vomešKo fclnišnico- G& < je za 30.000 din. kraju nesreče ugotovil’ 0, po cestišču raztresel Kn česar je bila cesta sp°lz I llllllllltlllllllllllll IIIIHIIII Itlll lili I lili I [lili I lili I lili I tlll I tlll I lili IIII.; [II ;.uil IIII Hill III11 MII I lili IIIII lili I MII I lili I lili «M|| IIIHII11III11III11III11IIII lili I tlll 11 lili IIIIII llltl že, da je slednja največkrat na strani vzdrževalcev, ki pogosto niso dovolj disciplinirani, so strokovno nepodkovani ali ne-zavzeti, najverjetneje pa tudi sistem njihovih osebnih dohodkov ni dovolj odvisen od zmanjšanja števila okvar in s tem tudi zastojev v proizvodnji, v na- MED VOŽNJO ZADREMAL -Minulo soboto okoli tretje ure zjutraj je Ljubljančan Jože Dobnikar vozil tovornjak z izdelki Ljubljanskih mlekarn v skladišče v Sev-no. Med vožnjo je za trenutek zadremal, vendar dovolj, da je avtomobil zdrknil čez rob ceste na travnik. Pri tem se je odtrgala stranica tovornjaka, izdelki pa so sc usuli na tla. Škodo cenijo na 31.000 din. TRČIL V AVTOMOBIL - Novo-meščan Gorazd Primic je prejšnji četrtek vozil osebni avtomobil od Novega mesta proti Mirni peči. V Bršljinu mu je po levi pripeljal na- sproti na kolesu z fu Primc iz Potočne w ^ se prednji del avtomobi je poškodoval. Gmotne 2.000 din. . nV' 14 DOLENJSKI LIST Stran utcdil: BOJAN B;)ul« 7. nev^ iimiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiiimiiiimimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimi= EETRTKHV INTERVBH »Mimo zakona ne smemo ” I , Pionirjevci so bili zadnje j med Novomeščani po-; stavljeni v slabo luč, češ, da § ® predvsem oni krivi za po-! gradnjo vrtca na I Kaže pa, da je bila Š prehitra in obdolžitev | J^pačna. Miha Jalovec, di-s u tor gradbenega sektorja ! ?v° mesto, neposredno | govoren za to gradnjo, je | Povedal: | ril "P^dvsem bi rad pouda-| „’ je hitra gradnja vrtca | Lav ^ko v našem interesu JQt v interesu skupnosti S j.roškega varstva in staršev, | z odločbami čakajo na Dejstvo je, da smo namesto 20. maja začeli delati 15. septembra. Zakaj? Ker je investitor šele tisti dan izpolnil zahtevane pogoje. Sprva je bilo potrebno zagotoviti zavarovanje plačila za celotno pogodbeno vrednost, potem izdajo gradbenega dovoljenja in odstranitev daljnovoda. Z vsemi tremi zahtevami so kasnili, mi pa nismo smeli začeti z deli, dokler vse to ni bilo urejeno.“ — Občani mislijo, da takih določil ob nujnih gradnjah ne gre jemati tako zares in da bi lahko na eno oko zamižali. Bi res? V tem je bistvo napačnega mišljenja. Nič več se ne da zmeniti po domače, ker so zakoni zelo strogi in predvidevajo ostre kazni tako za odgovorne osebe, kot za delovne organizacije, če pride do kršitev. mi = NA STANOVANJSKEM PODROČJU BO NEKAJ SPREMEMB Za torek, 15. novembra, je bila v Novem mestu sklicana skupna seja skupščine samoupravne stanovanjske interesne skupnosti z 12 točkami dnevnega reda. Poleg poročil o uresničevanju finančnih načrtov do konca avgusta letos je bil v pretresu rebalans sredstev za 1977 in obravnava več pravilnikov. Z njimi nastopajo spremembe pri možnostih za nakup in prodajo družbenih stanovanjskih his, za dodelitev družbeno- najemnih stanovanj, s katerimi skupnost razpolaga, in spremembe gleae pogojev za odobritev stanovanjskih posojil udeležencem NOB. RECITATORSKI KROŽEK IZ ŽUŽEMBERKA — Skupina šolarjev pod vodstvom mentorice Kosminove sodeluje na vseh krajevnih proslavah, po potrebi gostujejo v okoliških krajih in sploh so pogosto na odru, čeravno je ta včasih v naravi. V svoji sredi imajo tudi mlado pesnico Polonco Urbančič (stoji posebej), ki ob vsakem nastopu doživlja aplavz. (Foto: R. Bačer) GRADNJA SE JE ZAČELA Za mrliče ni več prostora i V Dolenjskih Toplicah bodo morali izdati odlok: umiranje prepovedano, kajti na domačem pokopališču imajo samo še en neodkupljen prostor Po dolgotrajnih težavah so v Straži le začeli graditi stanovanjske bloke. V njih bo Novoles kupil 15 stanovanj, nekaj bo solidarnostnih, nekaj pa za potrebe drugih delovnih organizacij. Pionir, ki je gradnjo prevzel, se je s pogodbo zavezal bloke dograditi do konca junija 1978. Stanovalci, ki že komaj čakajo na nova stanovanja, se bodo predvidoma lahko vselili sredi poletja prihodnje leto. mil? ^*0Vec: „Po krivici 01 Prisodili črno piko otrok. Tudi naši de-dn,‘so med njimi. Do ob-di { y> češ da po naši kriv-vrtca, pa je prišlo zank ePra vil nega informira-ve«m nepoznavanja zade- ' ^ katerimi dokazi lahko jekate obdolžitvam? skle - t°s sredi maja je bila tt)u ‘J®03 pogodba o prevze-ve2,.’ s katero smo se zanjo ^ a bomo začeli grad-| j. 'U- maja in jo končali | darec novembra letos. Ven- 1 piše 'j V isti P°g°dbi tudi I dok’ Se r°k pričetka in I $a ^n^anja ustrezno podalj-I to’. e,nar°čnik (investitor) v I Doir, °!odenem roku ne iz-1 l0(i 1 obveznosti, ki jih do-1 n,,. Jfkonodaja. Hkrati je v I S°k bi d°ločeno, da se | braSj* čas od srede decem-| Jtev Srede marca ne upo-1 j* Pri morebitnem dolo-| nJu novih rokov. Vemo I ča^ ’ da gmdnja v tem ne more biti kvalitetna Ul Ha k Kvalitetna 1 PtiPombebile P°tem 8°t0V0 K. — Prosili ste za premik pogodbenega roka, ki pa vam sprva ni bil odobren. Menite, da bi objekt lahko dokončali šele maja 1978, zamude pa vendarle niso bile tolikšne. Kako je s tem? „Premik roka za gradnjo pade ravno v zimski čas, v katerem ni možno graditi. Če ne bi bila vmes zima, bi lahko uvedli delo v treh izmenah, dali bi na voljo vso mehanizacijo, toda v mrazu vse to ne pomaga." — Vrtec s polletno zamudo utegne imeti hude posledice ne samo zaradi čakajočih otrok, ampak tudi zaradi cene pri gradnji. Kdo nosi te stroške? „Povsem jasno je, da imajo premiki gradbenih rokov ali podaljški (kar ni isto!) posledice za izvajalce in investitorje. Tudi v tem primeru se ne bomo mogli ogniti nevšečnostim. Škoda bo obojestranska. Mislim pa, da nam bo ta primer lahko ponovna izkušnja, da je potrebno v Novem mestu s pripravljalnimi deli za predvidene gradnje začeti veliko prej, kot smo vajeni." R. BAČER Topličani že dolgo vedo, da je njihovo pokopališče tesno, da nima mrliške veže in da ni več ustrezno, vendar doslej ni bilo finančnih možnosti, da bi se z razširitvijo resno bavili. Zadnje čase teče voda v grlo, ker so prostori za mrtve zasedeni, zato so v krajevni skupnosti o teh težavah resno razpravljali. Od sestanka, na katerem so ugotovili, da je prostora le še za dva, so se razmere v desetih dneh že spremenile. Zdaj je prostora samo še za enega umrlega. Ker pa imajo neustrezno pokopališče tudi v Loški vasi, kjer je talna voda, predlagajo, naj bi na razširjeno in preurejeno topli-ško pokopališče pokopavali občane iz celotnega predela od Obrha do Loške vasi. Tudi v Podturnu je že tesno na počivališču mrtvih, in kot menijo zdaj, razširitev tam ni možna. Verjetno bodo tudi umrle občane Podturna pokopavali v Toplicah. bi Trenutno izdelujejo urbanistični plan, brez katerega ni mogoče zasaditi niti lopate zunaj pokopaliških zidov. Prosili so za pospešeno izdelavo po- trebne dokumentacije, da lahko čimprej začeli z deli. Ob razširitvi topliškega pokopališča pa bo nujno zgraditi tudi mrliško vežico, kajti v tesnih in polnih stanovanjih, kakor tudi v blokih mrličev ne bi smeli imeti doma. Zdaj jih imajo- SEDMA ŠTEVILKA „GENERACIJE“ Pred kratkim je izšla 7. številka Generacije, glasila občinske konference ZSM Novo mesto. Od prejšnjih dveh se močno razlikuje. Je namreč precej revnejša, nima tistih zvrsti, ki bi jo poživile. V glavnem prinaša drobne vesti iz življenja osnovnih organizacij, žal pa so mnoge zastarele. Bil je račun brez krčmarja Plan novih zmogljivosti v otroškem varstvu letos ne bo dosežen - Namesto blizu 300 smo dobili le 44 novih mest - Kaj se obeta v letu, ki je pred nami? ŠE PREVEČ BOLNIKOV "'■»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininiiiiiniiiiiniiniininiiiiiiiinHiniiiiiniiiiniiiiiiiiniiiiiniiiiii^ ^ samo število V Novolesu so ob polletju analizirali izostanke z dela in ugotovili, da so izgubili zaradi bolniških 14.570 delovnih dni, kar je v primeri z lani lep napredek. Takrat so imeli namreč še 1539 bolniških dni več. Vseeno pa varnostni inženir v tovarni meni, da je tovrstnih izostankov še vedno preveč, predvsem pa bi morali zmanjšati število izostankov zaradi nezgod doma, obolevanja na dihalih, saj so to med manjkajočimi na delu predvsem kadilci, in pa omejiti nezgode nasploh. V prvem polletju so imeli 65 primerov nesreč, ki so se pripetile na poti na delo ali iz službe domov. Po investicijskem programu, začrtanem v samoupravnem sporazumu, smo lani. izpolnili plan s tem, da smo odprli vrtca na Ragovski cesti v Novem mestu in v Žužemberku. Za letos sta bili predvideni dve otvoritvi, in sicer vrtca Drska II, ki naj bi sprejel čez 200 otrok, in pa vrtca na Malem Slatniku. Ta je bil pred tednom dni zares odprt in je v njem našlo drugi dom 44 otrok. To pa je tudi vse, kar smo letos pridobili. Gradnja na Drski kasni, odločbe o sprejemu otrok, ki so jih starši že dobili, pa lahko shranijo do pozne pomladi leta 1978. Načrti glede Drske so bili torej račun brez krčmarja. Krivda pa ni le pri izvajalcu del, kot je bila javnost prvotno obveščena. Kaj se nam obeta v prihodnjih treh letih, v katerih naj bi v družbeno varstvo zajeli najmanj 25 odst. vseh predšolskih otrok? Leta 1978 bo vrtec Drska II zagotovo odprt, predvideni pa sta še dve drugi gradnji, in sicer vrtec v Bršljinu in v Šmihelu. Za leto 1979 imajo v načrtu v skupnosti otroškega varstva vrtca na Kristanovi (o tem govorimo in planiramo že 10 let) in pa vrtec v Žabji vasi. V zadnjem letu srednjeročnega programa je predvidena še gradnja otroškovarstvene ustanove v Ločni. Prihodnje leto bo na razpolago malo manj kot 20 milijonov dinarjev za investicije, kar je ob velikih obveznosti pri že najetih posojilih za dobre 4 milijone dinarjev manj, kot imamo letos na voljo za gradnje. Če bomo ho teh ujeti korak s številnimi občinami, ki so 'že dosegle slovensko poprečje pri številu otrok v organiziranem varstvu, bo potrebno nadaljevati akcijo, da bi mesta kupile delovne organizacije. Zaenkrat je „Krka“ prva in edina, ki je odkupila 20 mest za otroke svojih zaposlenih. UREDITI, KAR ŠE NI Novo osnovno šolo Vinka Pader-šiča-Batreje v Brusnicah so morali po svečam otvoritvi temeljito očistiti, ker je za gosti ostalo veliko neljubih sledov. Sola je sicer začela z delom v novih prostorih, morali jpa bodo še nabaviti opremo za kabinete in urediti prevoz učencev v Gor. Suhadol. Zaradi slabe ceste to še ni mogoče. Prav tako se bodo morali odločiti, kaj bo s stavbo bivše osnovne šole v Gabrju, ker so se učenci prešolali v Brusnice. Obstaja predlog, naj bi v stari šoli uredili prostore za zdravstveno ambulanto. ™ ..Krka" . „...„ Vne „_r8anih TOZD in na ravni imajo v samo- gatov, J! - —............ S ,cga rganizacije 84 delega h^rie P^nko polovica žensk. 5 ker u 'razveseljivo le zaradi te-,7* Žetal .ka" med kolektivi, ki vJMturi? el°vno silo v večini, \v„... zato, ker so aktivne. Prvemu koraku naj sledi drugi Labod je pokazal lepo skrb za zdravljenje zaposlenih, s tem da jih je postal na sistematski pregled zobovja — Sam pregled pa ne pomaga do zdravja! l^VveČini t0’ k°r so delegatke - JJJTri spet zDRAVSTVO Pred kratkim je blizu 70 odst. vseh zaposlenih v Labodovem tozdu Ločna in skupnih služb obiskalo zobozdravnika v ločenski ambulanti. Analize še ni, vendar pa je kot pribito, da je bilo ugotovljeno stanje porazno. ^J*uPna18' novembra’ J« skli- . seja obeh zborov ^ ^favstvene skupnosti v e»pravn?tu- Obravnavati bodo y ^nostt?.sP°razum o pravicah i SE* • trti c,' 12 zdravstvenega varstva ^e{n”Ven»jt ter poročilo o Ji Stvei DOSlovaniu nhčinskp & ,-.iVen„ poslovanju občinske l«Nnae-SkuPnosti- Pričakujejo, !if dnevi, lzrtled najbolj zanimivih m? komi,®83 reda razprava o poro-v23 °dHv sredstev za naše regije. ^J-ADI: ŠTUDIJ KARDELJEVE ^JIGE JE VEČ I1*1 13 T OBVEZA i JN tu'predsedstva O K ZSMS i tuj' pt(,j'?Yb‘la je 3* novembra, so ‘ v Men rade m točk dnevnega tajila drugim so pregledali za osnovne organizacije Predvolilnih pripravah za ^'nik'*« dopolnili so riaidr ob*ske osnovnih organi-kJUtoiJ *le pa so se ustavili pri dejavnosti OK ZSMS za K* De* s.klepov 30. seje P CK (/Vsj “tvorili so se, da morajo Vslja udirati knjigo Edvarda i.Sj .cri razvoja političnega 0 balističnega samoupravni C., .^eer P° skupinah. St,’ sklenili, da bodo knjigo Pomočjo uvodnih besed vl. oejo uvodnih bes< C*erti Kigbcrja’ k* i'h je podal i kS blejskem seminarju. C na j. “lcJSKem seminarju. Ob ra mladi pogovorili še o „ delovnem programu rt k 3 OK ZSMS Novo mesto. A Samoupravni organi v Labodu so se za sistematski pregled zobovja odločili tudi zato, ker so bile pripombe, da do zobozdravnika delovni človek v doglednem času sploh ne pride. Zmenili so se z zdravstveno službo, sklenili pogodbo za ceno 30 din od pregleda ene osebe in akcija je stekla. Pregled zobovja je prvi korak k izboljšanemu zdravju zaposlenih, je pa povsem brez vrednosti, če mu ne sledi zdravljenje ugotovljenih okvar. V tem so spet težave. Zobozdravstvena služba je preobremenjena, čakanja je veliko, pošiljati bolnike drugam, „k svojemu zdravniku", pa spet labodovcem ni všeč, posebno ne, ker so za gradnjo ambulante v Ločni tudi oni prispevali, pa njihovi zaposleni prav tako čakajo, kot tisti, ki niso nič dali. Da bi začetne težave s takim načinom preventivnega dela prebrodili, se labodovci in zdravstvena služba dogovarjajo za nadaljnje ukrepe. Zaposleni v Labodu so prosili za prioritetno listo oseb, ki so zdravljenja tudi, da bi lahko v ločenski ambulanti, ki slovi kot dobro opremljena in kadrovsko dobro zasedena, uvedli tudi stalno delo v izmenah, tako da bi laliko zaposlili še dva zobna terapevta. Trenutno je v občini le 20 zobozdravnikov in pa okrog 53.000 prebivalcev. Ne glede na začetne težave pa je Labodova akcija za zdravje ljudi vredna posnemanja, zlasti še ker je ugotovljeno, da so okvare na zobeh pogosto nevarne in so vzrok mnogim bolez- Novomeška kronika nim na drugih organih, in so vzrok mnogih boleznim na dru- gih organih. V SREDIŠČU POZORNOSTI -Ko je Novotehna na Glavnem trgu pred svojo prodajalno Avtodeli razstavila več tipov Zastava vozil od tička do največjega, se je okrog lepotcev na štirih kolesih zbiralo veliko radovednežev. „Mar je avto zdaj mogoče odpeljati, če ga takoj plačaš? * je vprašal eden naivnežev. ,,Ne, ampak gledamo jih, da bi videli, kaj bi bilo, če bi jih dobili in če ne bi bilo pri cenah zadnje ničle...“ mu je odgovoril drugi gledalec. 13 je v novomeški rodila Anito. porodnišnici VLEČE KOT MAGNET - Kadar je v kinematografu film, za katerega je pri reklami v podpisu rečeno, da mladini ni primeren ali celo prepovedan, je vedno pred 'reklamnim okencem največ starih pod 18 let. Predvsem osnovnošolcev! Tak primer je bil prejšnji teden, ko je bilo tudi na reklamnih fotografijah tako rekoč že vse videti JIM JE SNEG PREPREČIL? -V noči od nedelje na ponedeljek ie v Novem mestu in bližnji okolici zapadlo okrog 10 cm snega, zato je po mnenju novomeških gospodinj tržnica v ponedeljek samevala. Zelo malo kmetic je prineslo naprodaj pridelke, pač pa je začel uspešno prodajati svoje izdelke krznar. Cene: mandarine 28,50 din kilogram, paradižnik 16,90 din, grozdje 15,30, jabolka 8,15 din, karfijola 12,20 din, banane 11,30 din, endivija 11 din, hruške 17 din in čebula 6,20 dinarjev. Pri zasebnih prodajalkah je bilo dobiti le sirček, hren, motovilec, smetano in solato ter jušno zelenjavo. NI KOVAČEVA KOBILA -Upravna stavba Elektra v Bršlinu še ni dograjena in ne vseljena, vseeno pa se svetlobni napis Elektro že nekaj časa blešči z vrhnjega nadstropja. Vsaj v tem primeru delavcem Elektra ne bomo mogli očitati, da so nase pozabili predvsem potrebni in za konkretno naročilo k zdravniku v roku največ 60 dni. Menijo pa PRVIČ DOVOLJ ZALOG - Zadnja leta v zimskem času pri novomeškem Kurivu nikdar ni bilo možno takoj dobiti drva ali premog. Letos je prvič dovolj zalog in kupcem je vsakovrstna kutjava na voljo. Najbrž pa bodo kupi premoga naglo skopneli, odkar smo spet doživeli potrditev pregovora: „Na Martina lepo, čez tri dni sneg." (Foto: R. Bačer) NI VSEM RAZUMLJIVO - Da je optik obrtnik, pri katerem se dobe očala, ni vsem znano. To se vidi, ko občani ravno okrog lokalov optikov sprašujejo, kam naj se obrnejo z receptom za očala. Posebno veliko je takih primerov pri optiku zraven tržnice. SAMO ANITO SMO DOBILI - Novo mesto je bilo v preteklem tednu bogatejše za enega samega občana: Nada Krštinc iz PaderSčeve Ena gospa je rekla, da so v „Krki“ zadeli v polno, ko so zaradi varčevanja okrog 100 telefonskih aparatov vezali na centralo. Odkar z njih posamezniki ne morejo več direktno medkrajevno govoriti, so stroški za telefon za 30 odstotkov manjši... VRATA SO VEDNO ODPRTA — Posnetek prikazuje vhod v Posavski muzej v Brežicah. Ta kulturna ustanova vse leto dopolnjuje običajno dejavnost z razstavami in koncerti in tako povečuje krog stalnih obiskovalcev. (Foto: Jožica Teppey) Promet je, delavnice pa ni Po stopinjah inšpektorja — Veliko kršitev predpisov o delovnih razmerjih Pri odmetjanju kazni zaradi kršenja predpisov o delovnih razmerjih posavska medobčinska inšpekcija dela nikomur ne prizanaša in tudi zasebni delodajalci niso izvzeti. Plačevati morajo sorazmerno visoke kazni, do pet tisoč dinarjev. V Posavju je inšpekcija letos izrekla 70 mandatnih kazni, od tega kar 50 v brežiški občini. Njej se je inšpektor veliko posvečal, čeprav je marsikdaj taval v temi, saj se je le s težavo dokopal do približnega seznama samostojnih obrtnikov. S takim seznamom bi mu pravzaprav moral postreči upravni organ občinske skupščine, ki je dolžan voditi register pogodb o delovnem razmerju. Na neštete uganke je inšpekcija naletela šele na terenu, kar velja posebej za povojno zibelko obrtništva na območju krajevnega urada Velike Doline. Sem sodijo štiri vasi: Jesenice, Obrežje, Velika Dolina in Bre-gansko selo. Delavnice niso označene z nikakršnim napi-saom, veliko je zaprtih ali pa jih sploh ni več. So celo primeri, ko obrtnik izkazuje promet, čeprav je njegova obratovalnica že več let zaprta. Zgodi se, da tisti, ki ima obrt prijavljeno, te sploh ne opravlja. Nekaterim pride vse prav. Če jim to koristi, si izposodijo celo kakega štu- VELJAVO KONFERENCI Občinska konferenca Zveze komunistov v Brežicah je na zadnji seji razpravljala o predlogu statutarne komisije za zmanjšanje števila članov komiteja od 18 na 15. To velja za prihodnje mandatno obdobje, ko naj bi se povečala operativnost komiteja in močneje uveljavila vloga občinske konference. Ob manjšem številu članov komiteja je namreč laže doseči sklepčnost in hitreje ukrepati denta, da prijavijo dejavnost na njegov naslov, sami pa služijo. Do takih zavozlanih primerov prihaja predvsem na mejnem območju, ko obrtniki iz sosednje republike ustanavljajo tostran meje delavnice bolj za kritje. Kmalu jih opustijo, saj tako niso imeli namena dolgo delati v njih. Inšpekcija je v poročilu, ki ga je letos julija predložila izvršnemu svetu brežiške občinske skupščine, poimensko DOGOVOR ZA NOVO LETO Zveza prijateljev mladine v Brežicah pripravlja samoupravni sporazum za finančni delež (felovnih kolektivov pri organizaciji novoletne jelke. Podpisale naj bi ga tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti, vzgojnovarstveni in izobraževalni zavodi ter društva. Individualna obdaritev je letos predvidena za vse predšolske otroke in za šolarje do vključno četrtega razreda osnovnih šol. Prispevek bodo prejeli tudi učenci višjih razredov, vendar bodo ti sami odločali o tem, kako ga bodo porabili. Dedek Mraz s spremstvom bo letos obiskal vse krajevne skupnosti v občini in obdaril vse otroke, ki tam živijo. Tako ne bo nikjer čutiti razlik, niti pri obdaritvi niti pri prireditvah. Za vse je predviden enak program, vrednost daril pa bo seveda odvisna od višine prispevka, na zaposlenega, ki ga bodo nakazale delovne organizacije po predhodnem dogovoru. NOVO V BREŽICAH NADLOGA SE JE PONOVILA -Prosvetne delavke in vzgojiteljice v otroških vrtcih so imele v tem šolskem letu no vsej Sloveniji veliko dodatnega aela z odpravljanjem uši. Brežiška šola pri tem seveda ni bila izjema. Po prvem valu so se uS pred nedavnim pojavile že drugič, na srečo tokrat manj na široko. Kot vse kaže, so nekateri starS le preveč malomarni in popolnoma prepuščajo odpravljanje te nadloge učiteljicam. Dovolj je, če ena sama družina temu ne posveča pozornosti, pa je že na nogah vsa šola. POTOKI ČEZ CESTE - Blisk in grom z dežjem in snegom sta v nedeljo popoldne pokvarila martinovanje vsem, ki so se z obiska pri sorodnikih in prijateljih pod Gorjanci, na Pišečkem in na Bizeljskem z avtomobili vračali domov. Martin je tokrat ponagajal, kot že dolgo ne. Obveljala je ljudska napoved, da>če na martinovo sonce sije, čez tri dni sneg zavije. Ponekod so tekli čez ceste celi potoki in zlasti na odseku od Slovenca proti Dolenji vasi je deroča voda na cesti spravljata v nevarnost avtomobiliste. STROPI SE PODIRAJO - Otroci iz brežiške občine so letos zadnjikrat letovali v Savudriji. Stavba, v kateri so imeli za letovanje v najemu prvo nadstropje, je nuino potrebna vendar občina Umag BREŽIŠKE VESTI naštela precej takih kočljivih primerov. Med drugim je predlagala, da bi upravni organ zahteval ozna-čenje vseh delavnic s firmo, kar naj bi obveljalo tudi za gradbišča in celo za popoldansko obrt. Za delavnice, v katerih obrtniki ne delajo, osebno oziroma sp zaprte, pa bi morali izdati odločbo o prenehanju in jih tako uradno ukiniti. Inšpekcija torej ni odrekla, vse kaže, da šepa obveščanje zasebnih obrtnikov, predvsem seznanjanje z vsakoletnimi spremembami kolektivnih pogodb, na drugi strani pa obveščanje zaposlenih pri zasebnikih, ki bi jih morali vsekakor trdno povezati v sindikatih. JOŽICA TEPPEY f > Prevelike ali premajhne KS? ——— — ----------- v tega ne dovoli. Občinska zveza prijateljev mladine oziroma počitniška skupnost hiše tudi odkupiti ne moreta, ker z njo razpolaga tamkajšnja občina, ta pa ima najbrž dru- fične načrte. Letos je letovalo v avudriji 235 otrok. Za prihodnje leto še iščejo možnosti, vendar je to povezano s precejšnjimi stroški. Na drugi strani je tudi težko na hitro dobiti primeren prostor za počitniško naselje ob obali, kot ga ima na primer krška občina. KNJIGE Z NAPAKO - V brežiški knjigarni vabijo kupce s 30- do 40-odstotnim popustom za delno poškodovane knjige. Gre torej samo za lepotno napako, saj vsebina ni prizadeta. Kdor rad bere in kdor knjig nima samo za okras, bo seveda izkoristil to priložnost. Odločili bodo občahi V brežiški občini začenjajo javno razpravo o dosedanjem položaju krajevnih skupnosti, o njihovem nadaljnjem razvoju ter razsežnosti. Občinska konferenca SZDL kot organizatorica razprave seznanja občane z možnimi spremembami in želi dobiti do 1 S. decembra čimveč mnenj in predlogov. V brežiški občini je trenutno 18 krajevnih skupnosti, ki štejejo od 300 do 3.250 prebivalcev. Občani sami bodo presodili, če jim njihova velikost ustreza, oziroma če imajo sedaj zares vse pogoje za delo in razvoj. Vsekakor je zdaj tisti čas, ko lahko za v bodoče odstranijo ovire, ki so jih utesnjevale pri delu. Skupina za komunalno in krajevno samoupravo, ki je pri občinski konferenci SZDL pripravljala gradivo za javno razpravo, je nakazala več variant. Po prvi naj bi tako glede števila prebivalstva in prostorskega obsega ostalo vse pri starem. Tako bi torej zadržali dosedanjih 18 krajevnih skupnosti, te pa bi se med seboj povezovale po presoji krajanov bodisi prek zbora delegatov pri občinski skupščini, bodisi prek posebne skupnosti. Po drugi varianti naj bi se združile krajevne skupnosti Pe-čice-Križe, Sromlje in Artiče. Združitev je predvidena še za krajevni skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem. Enak predlog je za KS Sentlenart in Zakot-Bukošek, združile pa naj bi se tudi KS Čatež, Mrzlava vas- Velike Malcnce, Krška vas in Skopice. Tako bi bilo v občini le enajst krajevnih skupnosti. Tretja varianta pa predvideva razdelitev krajevne skupnosti Bizeljsko na KS Stara vas in KS Bizeljsko ter razdelitev cerkljanske krajevne skupnosti na KS Cerklje in KS Bušečo vas. Namesto dosedanjih 18 bi imeli poslej 20 krajevnih skupnosti. Besedo imajo krajani in zdaj bodo povedali, kaj bi radi spremenili. Iz pripravnice v 1. razred Izrek „Kakor si bomo postlali, tako bomo ležali“ velja tudi za razmišljanja o učinkovitejšem oblikovanju delegatskega in skupščinskega sistema v novi mandatni dobi. V Krškem so se temu posvetili zlasti svet za družbenopolitični sistem ter predsedstvi občinske konference SZDL in Zveze sindikatov. Po dosedanjih pripombah in predsedniki SIS, po -potrebi pa presoji naj bi v skupščinskem sistemu spremenili sestav predsedstva občinske skupščine. V tem posvetovalnem organu naj bi razen predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednikov zborov sodelovali še Več udobja Boljše dvorane, zaželen pa je tudi boljši program Število kinematografov v krški občini ni ravno idealno, in čeprav bi bilo zaradi sorazmerno redke mreže teh ustanov pričakovati sorazmerno dober obisk, so upravljalci kinematografov razočarani. Med poglavitnimi vzroki je prav gotovo neudobje v kino dvoranah, ki že zdavnaj ne sodi v dvajseto stoletje, na drugi strani pa zmanjšuje obisk izbor predstav, ki ni najboljši. Pogoji za delovanje teh vendarle kulturnih ustanov pa se na srečo že izboljšujejo. Lani so dobili novo napravo za predvajanje tilniov na Senovem, krški kino pa se je tudi ped kratkim preselil iz neprivlačne in mrzle dvorane v novi delavski dom. Tudi za tamkajšnjo malo dvorano je prispeval nov kinoprojektor, tako da bodo v njej lahko pričeli z načrtno filmsko vzgojo otrok in mladine. Za pričetek prihodnjega leta obetajo zaključek obnove dvorane kostanjeviškega kulturnega doma, filmske predstave, četudi potujoče, pa bi radi tudi na Raki. Predvajati jih nameravajo v večnamenskem prostoru prizidka osnovne šole, ki bo kmalu nared. Vse to izboljšave bodo morda le zagotovile, da bo tudi film, sedma umetnost, imel v prihodnje več zvestih častilcev. Z. š. tudi sekretar skupščine, predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in institucij. Upoštevajoč razgibano gospodarsko in družbenopolitično aktivnost v zadnjem obdobju, predlagajo poklicno zasedbo najodgovornejših funkcij. To velja za predsednika in sekretarja skupščine ter predsednika in podpredsednika izvršnega sveta. Predlagatelji se zavzemajo tudi za tak sestav izvršnega sveta, ki bo pokrival vsa pomembnejša družbenopolitična in ekonomska področja v občini. Mednja sodijo industrija, energetika in rudarstvo, trgovina, gostinstvo, kmetijstvo in gozdarstvo ter interesne skupnosti. Dosedanje izkušnje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih so pokazale, da delegacije SIS capljajo daleč za delegacijami za občinsko skupščino in da je zato nujno preoblikovanje splošnih delegacij v posebne oziroma STAROVAŠČANI BODO ZADOVOLJNI Končno bo vendarle odpravljeno ozko grlo na republiški cesti skozi Staro vas, ki je zaradi dovozov na gradbišče jedrske elektrarne izredno prometna. Hitrost je na ozkem cestišču omejena na 30 kilometrov na uro. Tako so pešci vsaj za silo varni, pri srečevanju pa s tem tudi preprečujejo nesreče. Rekonstrukcija tega odseka bo veljala 2 milijona in 800 tisoč dinarjev, prevzelo pa jo bo Cestno podjetje iz Novega mesta. Obnovili bodo tudi most in poruSti bodo morali stanovanjsko hišo. Cesta bo precej širša in bo imela pločnike za pešce. oblikovanje posebnih 1^ za sorodna področja. Vt meru bi imeli prvo deleča j vzgojo, izobraževanje m ško varstvo, drugo za z raziskovalno dejavnost, in telesno kulturo, cltva področje socialnega . zaposlovanja, pokojnin eg ^ invalidskega zavarovanj ^ | novanjskega gosf^n™dar-četrto za komunalno g stvo, požarno varstv, gospodarstvo m drug StlSicupnosti za voMvegSg iz vrst kmetov, ta d J>j. niso zaživele, naj bii posty ^ stavljali štirje zaok£»%j, izvodni okoliši, in a • kosta. brest^ld leskov^ p°. vezanost bi ornogocu« ^ stike deiegatcjv s zastopajo v zboru dela. J. T. ŽE NA ZASLONU zijsko nadaljevanko b Tesli, ki jo zdaj deda® . deljah, so posneh rov iz izumiteljeve ^ di v Kostanjevici. Na r ) s snemanja. (Foto: l ZNANJE JE VARNOST — Takole so se zbrali gasilci iz krške občine ob tednu počastitev petstoletnice Krškega na Stadionu Matije Gubca, kjer je pokazalo svoje gasilskih enot: sedem jih je bilo iz teritorialnih gasilskih društev, dve iz industrijskih, ženska enota iz Lisce na Senovem. Za najboljšo uvrstitev na tekmovanju so prejeli po Leskovca, iz Celuloze in iz Lisce. (Foto: Mitja Koman) KREDIT ZA CESTO PODSREDA-KOPRIVNICA Za modernizacijo petih kilometrov ceste od Koprivncie do Podsrede je krška občinska skupščina na zadnji seji sklenila prevzeti odplačevanje dela posojila v letih 1978, 1979 in 1980. Po predračunski vrednosti je za modernizacijo tega odseka potrebnih devet milijonov dinaijev. Kredit je za to vsoto najela občina Šmarje. Polovico ga bo vračala republiška skupnost za ceste, občini Šmarje in Krško pa vsaka četrtino, to je po 2,250.000 dinarjev. Omenjeni cestni odsek je bil redviden za modernizacijo šele :onec srednjeročnega obdobja. S tem da sta se zanj finančno zavzeli obe občini, sta pospešili posodobljenje te izredno pomembne ceste za razvoj Kozjanskega. Odročna pokrajina zagotovo zasluži to prednost, saj so ceste osnovni pogoj za resničen napredek. KRŠKE NOVICE PRIVLAČNE POPEVKE - Ob nedavnem gostovanju slovenske ..Karavane popevk" je bila nova velika dvorana »Delavskega doma" v Krškem kar pretesna, da bi se vsi poslušalci lahko posedli, in jih je še okoli sto stalo. Popevke so še vedno privlačne, bi lahko zapisali ob tem, hkrati pa tak obisk zaželeli tudi organizatoijem „bolj resnih" prirej ditev, ki jih pričakujemo v bližnji prihodnosti DVE RAZSTAVI - Krški likovni amaterji so to leto znova „bolj prisotni" v kulturnem življenju sredine, v kateri ustvarjajo. Tako so te dni pripravili v galeriji samorastnikov na brestaniškem gradu ponovno gostovanje jeseniškega „DOLIKA", sami pa pokazali stvaritve poletne slikarske kolonije, katere udeleženci so beležili krške motive, tokrat v Sevni- .... . so »-K- ^ se tek tega mesc“i’iakujen!?,v Kljub temu pa * slovesnih otvorjte ,' ^ved»|L hotelu in drugje" P° u diU republike, ne bodo „ D< VELIK OBISK - v p* izredno posrečeno. ^ zanj najbrž niso naj Bolezen ne sprašuje za ceno Poraba občinske zdravstvene skupnosti prekaša dohodkovne možnosti gospodarstva Kot vse kaže, je finančni načrt občinske zdravstvene skupnosti N infarktom: knjigovodsko izkazuje namreč v letošnjem osemmesečnem poslovanju že nad 6,8 milijona dinaijev primanjkljaja. & vse potrebe zdravstvene skupki v občini naj bi bilo letos treba ’ Bilijona dinarjev. V skupnosti °*to pripravili finančni načrt, ker KNJIŽNIČARSTVO SE KREPI lanskem tednu Komunista, Uto; eJ’®!n. kulturi, je prišlo v sev-v h® prebivalca le 0,3 Ko so minuli petek ponovno faZ v Loki pri Zidanem jt t JMjžnica ima 870 knjig), se povečalo. V vseh lO.oon ,, v občini jih je zdaj kalini* I6? matične občinske 1 koli ra™ V Sevnici obstaja sedaj že bujena mreža podružničnih k ftvo so odprli v Zabukov “fetiri ; so knjižnice v Krmelju, na Dajo j, ^zadnje še v Loki Raču- "'»»(ISSSSSSStSf” pa je le-ta računal s primanjkljajem, ga nista potrdila ne izvršni odbor niti skupščina. Najtrši oreh delavcev v skupnosti so izdatki za zdravstveno varstvo. Izdatki presegajo samo pri tem predvideno višino za 4.086.000 dinarjev, to je v glavnem neposredno zdravstveno varstvo in zdravljenje zavarovancev. Skupnost prenaša pristojnosti iz regionalne ravni na občinsko. Slednje velja že za to polovico leta. Vsi tozdi morajo zato skleniti sporazume o menjavi dela s tozdi zdravstvene službe, ki nudijo delavcem več kot 5 odst svojih uslug. Predvidena združitev zdravstvene službe z občinskim gospodarstvom je po mnenju zdravstvene skupnosti zaradi slabih dohodkovnih zmožnosti gospodarstva nemogoča stvar, če namreč nočemo omejiti dejavnosti Izračun kaže, da bi v primeru take organizacije sevniški zdravstveni dom dobil za drugo polletje manj denarja, kot ga je porabil v prvem polletju! Zanimivo pri vsem tem je tudi, da predvidenega primanjkljaja nikakor ne bo mogoče pokriti, niti s še tako dobrohotno republiško ali regijsko solidarnostjo. Za zdravilo predlaga zdravstvena skupnost valorizacijo dovoljene porabe. To vprašanje je v ponedeljek obravnaval občinski izvršni svet. A. ŽELEZNIK $ine j Na sobotni slavnostni seji je predsednik občinske skupš-^beroik izročil troje letošnjih plaket heroja Dušana KS j0* , krajevno skupnost Loka jo je prevzel predsednik sveta ^edn “nped (na levi); loška krajevna skupnost je cenjena kot na vnA j v •*!_ r» i.! : :: « ■ - •• ' r vseh področjih. Enaki priznanji sta prejela še gasilsko 0 Stanj in sevniški klub raketarjev. (Foto: Železnik) OTROCI BOU VARNI Minuli četrtek se je v Tržišču sestala občinska komisija za preventivo in varnost v cestnem prometu. Predsednik republiškega sveta Boris Čižmek-Bor je podelil vrsto priznanj za večletno delo. V sevniški občini ima dolgoletno tradicijo predvsem delo s šolsko mladino. Tovariš Čižmek je podeKl kar 42 priznanj, večinoma prosvetnim delavcem sevniške občine, miličnikom in dolgoletnim članom AMD. SEVNIŠKI PABERKI DELAVNI SE IN ŠE - Vrsta posameznikov je prispevala letos za gradnjo ceste Impolje - Primož — Hubajnica že po 200 in tudi 300 udarniških ur. Cesti se to pozna, čeprav bo treba marsikje še poprijeti. HRIBI VLEČEJO - Orientacijskega tekmovanja sevniških planincev ob začetku proslav občinskega praznika se je kljub slabemu vremenu udeležilo devet ekip. Prehodni pokal mladega planinca je pripadel Brežičanom, pri mladincih so zmagali Trboveljčani, pri pionirjih pa sevniška osnovna šola. V soboto je še marsikdo zmajeval z glavo, da bi krenil po planinski TRIM poti vse do Planine. Vseeno je od Planine na Lisco in v Loko krenilo 55 planincev. si:v\iši:i VESTNIK LEPŠE PRODAJALNE - V Trebnjem napreduje gradnja novega trgovskega središča Kmetijske zadruge in tudi Dolenjkine blagovnice. Na stavbi Kmetijske zadruge so v delu v glavnem le še bolj drobna obrtniška dela, Pionir pa je na blagovnico minuli teden tudi že nameščal ostrešje. Na sliki: stavbe bodočih prodajaln Kmetijske zadruge. (Foto: Železnik) Podaljšano bivanje ni zapor Na mirenski osnovni šoli so vpeljali podaljšano bivanje za vse razrede Podaljšano bivanje otrok v osnovni šoli je pomembna stopnja v prizadevanjih za uveljavljanje celodnevne šole. Na mirenski osnovni šoli so to šolsko leto vpeljali podaljšano bivanje za vse razrede, kljub znani prostorski stiski. Izkušnje s to obliko za nižjo stopnjo imajo že več let. Vseeno pa ravnatelj Vladimir Sil- vester poudarja precejšnjo razliko med organizacijo prejšnjega in sedanjega podaljšanega bivanja. V prejšnjih letih je bilo to namreč bolj domena premožnejših staršev, ki so pač lahko plačevali prispevek. Sedaj so v podaljšano bivanje v večji meri zajeti otroci revnejših staršev in torej služi res pravemu namenu. Izbor otrok so naredili s sodelovanjem socialnega delavca, razrednika ter staršev, in sicer s pomočjo roditeljskih sestankov in drugih stikov. Učitelji že ugotavljajo razveseljiv napredek pri otrocih, ki obiskujejo varstvo. Trenutno so težave še s kombiniranimi oddelki, posebno pri višjih skupinah. Zaenkrat jih vodi učitelj za tuji jezik. Po potrebi sodelujejo tudi predmetni učitelji za vprašanja, s katerimi imajo otroci težave. Prostorska stiska na šoli jim ne omogoča, da bi lahko zajeli kaj več otrok kot 50. ^e bi imeli prostor, bi lahko nemudoma odprli še en oddelek. Kaj korenitejšega torej kljub dobri volji prosvetnih delavcev na Mimi ne bo mogoče napraviti, vsaj dokler ne bo zgrajena predvidena druga faza izgradnje šole. V takšnih razmerah pa je vsak korak na poti k cilju, ki ga E omeni celodnevna šola, več ot dobrodošel. A. Ž. Z dodatnim prispevkom nad sušo v ceveh Občinski izvršni svet pripravlja odlok o prispevku uporabnikov vode za razširjeno reprodukcijo <^I*evflki s™0 poročali o sestanku predstavnikov izvršnih Hcik . ™ grosupeljske občine ter grosupeljskega Komu- ** i^Mja o preskrbovanju z vodo iz tega velikega vodovoda D» Šele pospešene priprave za močnejše zajetje in dela vodn bi trajneje zagotovile trajneje zagotovile zanesljivejšo preskrbo s pitno t\ Statistika: tokor za koga! *iiw Pugledu programov sk\iDn Pravnih interesnih v trebanjski do ^ u8°tavIjajo, da se bo ^telcu a *eta predvidoma *a 12 odst. yeč .Občinska izobra-h|* *upnost je že spre-Pl6s^*®P> da se morebitni Sta™- M računu te USmer* v drugo floj«. ’ dokler tudi ta ne \ Predvidene višine, J. tem v vi&fii bruto P £ 5 'K ,«1 pa že prihaja do v višini b ^ dohodkov. Po izra- 337 medtem lan občini znašajo kot dinarjev, meauc; NwH liSki zavod za P1: V? eTVa kar 395 milijo-W *z°braževalni skup-0 tako že znižali soli-1 sredstva za • dinarjev. Skrb, da ,rstvu ne bi bilo k dn Cno več denarja, kot ^‘tna c-0rieno’ Je toreJ Sci" 061 sPac^j0 Tre- hb. P° tej obremenjenosti fevfn0 stoPnj° 32,8 odst. ^ •ftarJ slovenskih občin, ^^Slčem Prav na željo it(jne8a dela, ki se r*tne P°membnosti pred-fdj reševanja nalog samoupravnih inte-^upnostih. Kot takojšnja naloga je bil določen nakup še enega plinskega klori-natorja, seveda pa tudi stalen nadzor nad kakovostjo vode. To sta namreč tudi najpomembnejS zahtevi sanitarne inšpekcije. Še v tem mesecu naj bi grosupeljsko Komunalno podjetje pridobilo potrebno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za novo ajetje. Po tem načrtu naj bi do konca leta zagotovili tudi denar, z gradnjo pa naj bi začeli brez odlašanja že pozimi. Gradnja zajetja pri šentpavlu z okrepljenim vodom do Medvedjeka naj bi bila skupna akcija obeh občin. Grosupeljska občina mora za to zbrati 60 odst denarja, trebanjska pa 40. Takšno je namreč tudi sorazmerje potrošnje vode. Ta dela bodo veljala predvidoma okrog 8,5 milijona dinarjev. Kot možne vire za to naložbo omenjajo posojila in sredstva amortizacije. Že velikokrat omenjeno zajetje Sentpavel naj bi okrepilo vodovod z dotokom 34 litrov na sekundo. Sedanje zajetje sicer zagotavlja za dober liter več vode, računajo pa, da je zaradi izgub pride do potrošnikov le 27 litrov na sekundo. Dvojna količina po novem bi se po izvedenih delih že morala poznati Samo novo zajetje seveda za trebanjsko občino še ni reStev. Propustnost cevi, po katerih teče voda v trebanjsko občino, naj bi namreč zra&la le okrog 10 litrov vode na sekundo. Zato si v trebanjski občini prizadevajo pospešiti tudi ostala dela. Tako predvidevajo, da bi morali prihodnje leto okrepiti glavni vod do Velike Loke. S tem bi omogočili zanesljivejšo preskrbo tudi Dobr-niški dolini. Skrb občinske^ izvršnega sveta in komunalne skupnosti bo seveda tudi čimprejšnje nadaljevanje del do Trebnjega. Denarja za Barantanje z gozdovi? Ob nedavnem obisku so predsednika slovenske skupščine dr. Marijana Breclja predstavniki trebanjske občine seznanili s težavami, ki jih imajo z brežiškim Gozdnim gospodarstvom. za kooperacijo v Brežiško gozdno gospodarstvo je po starem bdelo v trebanjski občini nad 5.438 hektari zasebnih in okrog 2.500 hektari družbenih gozdov. S preostalimi gozdovi gospodari tozd novomeškega Gozdnega gospodarstva, ki ne povzroča nobenih sitnosti. Pred časom so Trebanjci že sprožili ustavni spor, da bi spravili gozdove pod eno streho, vendar jim ni uspelo. Po novi shemi organizacije ni več govora o tozdu Puščava, temveč naj bi družbeni gozdovi šU pod pristojnost tozda v Sevnici. V Trebnjem nimajo pripomb o predvidenem temelj- nem obratu Sevnici. Pred sestankom z gozdarji minuli četrtek v Sevnici sta zavzela odklonilno stališče do predvidene nove organizacije Mežiškega Gozdnega gospodarstva predsedstvo občinske konference SZDL in občinski izvršni svet. Tudi zasebni lastniki niso zadovoljni s svojim položajem. Kot pravijo, o kakšni samoupravi ni sledu. Padajo tudi očitki o slabem dogovarjanju med posameznimi enotami gozdarjev. To naj bi se poznalo že pri gojitvenih delih, ko je podjetje najemalo sezon-ce, medtem ko njihovi delavci niso imeli dela. a ž to v glavnem ni, zato pripravlja izvršni svet predlog odloka o dodatnem zbiranju denarja. Če bi porabniki vode npr. prispevali po dva dinarja od kubika vode, bi v petih letih zbrali na območju vseh vodovodov vobčini nekaj nad 8,1 milijona dinarjev. Denar, ki bi se zbral od uporabnikov posameznega vodovoda, naj se bi zanj tudi uporabiL To bi pomenilo tudi celovitejši pristop k preskrbi z vodo za vso občino. A. ŽELEZNIK MLADI PRED KONFERENCO Jutri popoldne se bodo v Trebnjem sestali delegati občinske konference Zveze socialistične mladine. Seja je volilna, predvidena je izvolitev novega vodstva. Dejavnost mladih v minulem obdobju je bila pestra. Posebno je omembe vredna dejavnost mladinskih delovnih brigad. Mladi iz trebanjske občine so bili dobro zastopani na deloviščih republiških delovnih akcij, pri gradnji dobmiškega vodovoda pa so dosegli lepe uspehe z občinsko brigado Matija Gubec. Asfalt vleče Vrsta vasi na območju šentru-perške krajevne skupnosti noče ostati brez sodobnejše asfaltne prevleke na cesti skozi naselje. Tako imajo v Trsteniku vse pripravljeno za asfaltiranje v dolžini 600 metrov. Položili so tudi kanalizacijo. Krajevna skupnost jim po načrtu pri-makne 50 odst. za betonske cevi in 20 odst. za bitu gramoz. Nad 60.000 dinarjev so zbrali tudi v Kamnju za asfaltiranje ceste do Šentruperta. Ljudje so pripravljeni sodelovati tudi z delom. Ravno tako ne želijo več prašne ceste v Dragi Vaščani so podpisali že polovico pQgodb za asfaltiranje ceste do Šentruperta. Vnema za ceste brez prahu, blata in kotanj je torej v razveseljivem razmahu. Med kraji je pravo tekmovanje. Zanimivo tudi brez snega V Trebnjem na suhih smuških treningih že 80 mladih Program trebanjskega smučarskega kluba Trimo — skupščina je bila konec oktobra — je sestavljen tako, da je v njem za vsakogar nekaj. razmišljamo o sestavi tretje skupine, v katero bi zijeli male od 1. do 2. razreda," pripoveduje Nace z vso vnemo športnega organizatorja. Spretnosti in telesne sposobnosti, ki jih pridobijo člani pri smučanju, jim lahko pridejo prav tudi pri drugih športih, zato na vse Nace ne gleda strogo „klubaško“. Z vnetimi člani ima v načrtu delo po selekcijah. V klubu se bodo organizirali tako, da bo šlo vse kot ob pritisku na gumb. Člani bodo že te dni postorili vse potrebno okrog trebanjske vlečnice in smučišča. Za vsak primer, morda bo le več snega tudi doma. Če ne, bodo najeli avtobus in se peljali tja, kjer ga bo dovoy. Ob tem skušajo reševati tudi kadrovska vprašanja. Ko zapade sneg, so otročaji po ves dan na snegu. V klubu si prizadevajo, da bi že skupini petih cicibanov lahko dodelili vaditelja. Sploh nameravajo prirediti kar največ hitrih tečajev. Razen za množičnost skrbijo tudi za tekmovalce. Za kategorizacijo so podali podatke za 11 mladih smučarjev. Lani je štel klub 167 članov, letos v jeseni te 80. Tudi ugodnosti članov pri nabavi opreme pritegu-jejo. A. ŽELEZNIK „V delu kluba morajo najti sebe vsi: od najmlajših začetnikov smučanja do takih, ki so že v letih in bi radi še stopili na dilce, do tekmovalcev,“ pojasnjuje podpredsednik kluba in profesor telesne vzgoje na trebanjski osnovni šoli Nace Sila. Priznati je treba, da ni lahko predvidevati prave aktivnosti na snegu, saj že pet let ni bilo prave zime z dosti snega. Letošnji program trebanjskega smučarskega y smu-rimo: za Nace Sih: čarskega kluba vsakogar nekaj!" kluba je zato še zahtevnejS. „Že dober mesec imamo v trebanjski šolski telovadnici tako imenovane suhe treninge. Dvakrat na teden po tri ure se zvrsti 80 otrok Zanimanje je tolikšno, da TREBANJSKE IVERI NIKOLI KONCA - Solarji trebanjske osnovne šole si prizadevajo, Tudi akcija čiščenja pred zadnjim Eaznikom ni mogla doseči namena, jti drugi dan je bilo spet vse nasmeteno. Pionirji so se za delo skrbno razdelili po razredih. HVALEŽNI - Obiskovalci šen-truperškega pokopališča od drugod hvalijo urejenost tega zadnjega domovanja. Zahvala za to pa gre pionirjem šentruperške osnovne Sole, ki so poskrbeli za red okrog grobov. PLIMA IN OSEKA - Ko so si nekateri stanovalci v Trebnjem, ki so brez vode iz vodovoda, malo oddahnili, so bile pipe minuli teden spet bolj suhe kot mokre. V začetku minulega tedna je voda še zdržala po nekaj ur. Kdor je takrat zamudil, se je pač moral znajti kot je vedel in znal. KDO BI POPRAVLJAL? - Tudi na občinski cesti od Šentruperta do Prelesja je vse več lukeni v asfaltu. Res je sicer, da je predviden zaporni sloj, vendar bi Tregrad, kot menijo krajani, le moral skrbeti tudi za sprotno vzdrževanje, ker se le dela prevelika škoda. TREBANJSKE NOVICE Omaka za pizzo ni rešitev Kolektiv Belsada vidi boljše čase le v modernizaciji proizvodnje in zagotovitvi dodatnega programa, ki naj bi zapolnil proste kapacitete v času nesezone V Belsadu predelajo na leto okoli 3.000 ton povrtnin in skuhajo T)iuhpri g‘b Glasbene mladine svoje najvišje po- ustvarjalni prispevek ribanju je vse skupaj trajalo kar tti TAMBURASKI ORKESTER -Prosvetno društvo Miran Jarc in črnomaljska glasbena šola ustanavljata tamburaški orkester, v kate- znanje ravnatelju črnomaljske glasbene šole Silvu Mihelčiču, kije duša in srce tega gibanja v Beli krajini. SNEG BO POKRIL JAME -Prebivalci Grajske ceste so bili v ponedeljek zjutraj kar veseli, ko so zagledali, kako je sneg pobelil tudi njihovo cesto. Že dalj časa so ga čakali, da bo, dobrotnik, prekril luknje v cesti. Od tega bo se ena korist: potem teh lukenj ne bodo več mašili s premogom in ga bo več ostalo za kurjavo. gram. „Modernizirati nameravamo linijo za proizvodnjo marmelade; naročili smo tudi še en kotel za kuhanje marmelade, s čimer bomo povečali naše kapacitete. Prav tako imamo dovoljenje za uvoz stroja za lupljenje pese; sedaj to delamo ročno in peso spravljamo v zasipnicah in kleteh.“ Najvažnejše za ta kolektiv pa je, da si zagotovi program za čas nesezone. Glavna sezona, traja od julija do novega leta, potem pa nastopi zatišje, povečajo se režijska dela, ustvarjenega dohodka pa je malo. „V tem času sedaj delamo za Kolinsko, in sicer omako za pizzo. Vendar je to premalo in si prizadevamo, da bi dobili reden in stalen program, tako da bi proizvodnja tekla neprekinjeno skozi vse leto. Samo to je prava rešitev za Belsad,“ pravi inž. Šprajcarjeva. A. BARTEU Klic podzemlja Pred 12 leti je peščica zanesenjakov v Črnomlju ustanovila Belokranjski jamarski klub. V začetku so bili mladi jamarji brez potrebnih izkušenj in znanja, zato so se kot sekcija priključili bolj izkušenim kolegom v Novem mestu. Danes šteje jamarski klub 12 članov, od tega je kar osem mladincev. „Do sedaj smo raziskali že nič koliko jam, brezen in izvirov," je povedal Lojze Kozjan, ki je že od začetka član kluba in sedaj tudi njegov predsednik. „Vsako jamo oziroma vsak objekt, v katerega se spustimo, dodobra obdelamo: premerimo, fotografiramo, naredimo zapisnik, izrišemo načrt in zberemo vse ostale podatke. Naš arhiv obsega kakih 210 natančnih zapisnikov jam in 55 zapisnikov vodnih objektov. Klub raziskuje podzemni svet po vsej Beli krajini in je prvi, ki se je tega dela lotil načrtno.” Letos je dejavnost jamarjev skoraj povsem zamrla. Vzroke za to vidi Kozjan predvsem v težavah, s katerimi se srečujejo že ves čas obstoja. ..Vseskozi nas je pestilo pomanjkanje denarja pa tudi svojega prostora nismo nikoli imeli" Sedaj je financiranje sicer urejeno z družbenim dogovorom, vendar sredstva le počasi pritekajo. Šele pred kratkim so dobili v prostorih črnomaljskega radiokluba svoj kotiček, oziroma bolje povedano, omaro, v ka- teri hranijo svojo dokumentacijo. „Caka nas še veliko dela, saj je v Beli krajini še veliko neraziskanih jam, brezen in izvirov. Nujno je, da zamenjamo dotrajano opremo in jo dopolnimo, saj je dobra oprema pogoj za naše delo. Seveda pa to precej stanc." Če bi bito delovanje jamarskega kluba bolje urejeno, bi v svoje vrste privabili tudi več članov. Vsega skupaj jih čaka še kakih 100 jam in okoli 50 izvirov, ki jih je treba raziskati v glavnem na območju Poljanske gore in v metliški občini. Za vsak objekt porabijo 10 do 30 ur aktivnega dela. Jamarji pričakujejo pri svoji dejavnosti več podpore,' saj so njihove raziskave koristne tudi za širšo družbeno skupnost. Za prihodnje leto pripravljajo črnomaljski jamarji Uetje srečanje slovenskih jamarjev, kjer bodo obravnavali kras na Dolenjskem in v Beli krajini A. B. Največji oMsk_ Doslej največji obisk v Belokranjskem muzeju ^ Lani je Belokranjski muzej » Metliki obiskalo 7.700 ljudi v njem letu pa so imeli že W 11.000 obiskovalcev, kar Je največ vseh letih obstoja muzeja, saj še nikoli ni bilo v enem letu več to 8.000 obiskovalcev. Veliko obis valcev je šolarjev in dijakov, dejo v Belo krajino na eks ’ ogled muzeja pa je vključen wsffirs&vi7j3*-j geološko podobo Bele kraj > ° . . i__»« w J* nato de-, SUvv,^ ^ občinski seji“ iKLARlC’ ^n^ <) delegacija je štela v za-Jtkai r,j„ ^nov. Potem se jih je 'n ost.if ’ nekateri so zbole-le še štirje, pa še V Tj^ajata redno na seje le ^ v^ jtP^ktično ne zastopa-fcšotfr.rf *n občanov, ampak ^enu*"0 Sejam le fe v svo- J. PRIMC Fara in Banjaloka, ki bi po združitvi šteli skupaj okoli 900 prebivalcev, od tega 600 volilcev, ter se razprostirali na 5.300 ha. Po združitvi bi se oblikovali na območju KS močneja krajevni oziroma vaški odbori, ki bi načrtovali in organizirali delo ter razpolagali z denarjem. KS bi razpolagala le z denarjem, ki bo namenjen za njeno delovanje, za ljudsko obrambo, civilno zaščito in morda še kakšnim. Predstavniki KS se o teh predlogih občinskih predstavnikov še niso povsem določeno izjavili Opozorili pa so na nekatere zadeve, ki jih je treba upoštevati oziroma razjasniti med javno razpravo. Predvsem potrebujejo KS za razsrjeno dejavnost honorarnega ali poklicnega tajnika. Nova KS bi segala (po združitvi) od Srobotnika do Kaptola in zajemala 52 vasi kar lahko pomeni da bi bile težave s sestajanjem večje. Organizacija ZZB v Banjaloki je izrekla nekaj pomislekov o združevanju obeh organizacij ZZB. Seveda je samo od občanov odvisno, če se bosta KS združili ali ne. Pretehtati morajo vse, kar govori za in proti Krajani sami bodo namreč najbolj občutili posledice svoje dobre ali slabe odločitve. Če se bodo občani v razpravi izrekli za združitev, bo še letos v obeh KS Tazpisan referendum, na katerem bodo občani glasovali o združitvi J. PRIMC Odločajo naj občani Doslej se je samoupravljanje pogosto ustvarjalo na ravni KS — Zdaj bo odločal občan Pogosto beremo, kako delovni ljudje v delovnih organizacijah bolj in bolj odločajo o ustvarjanju in delitvi dohodka, se pravi, kako postajajo oblast in kako s tem uresničujejo določila ustave ter zakona o združenem delu. V razgovoru s predsednikom izvršnega sveta KS Kočevje Stanetom Otoničaijem pa smo skušali zvedeti, če tudi v KS prehaia odločanje vedno bolj na občane. V: Kočevska KS je razmeroma potrebnih prostorov, skratka: bilo velika, saj zajema skoraj polovico bi več stroskov, vprašanje pa je, če prebivalcev občine. Kako skušate bi hkrati dosegli primeren uspeh. zajema rebivalcev občine. Kako skušate oseči, da bo odločanje res omogočeno vsakemu občanu? O: Že leta 1975 smo občutili, da smo preobsežna KS in da so zato interesi občanov enega območja mesta drugačni kot občanov drugega območia. Zato smo ustanovili 7 mestnih oDmočij in 7 odborov za ta območja. Ti odbori so nato samostojno reševali nekatere zadeve na svojem območju, nekatere pa skupaj z vodstvom KS. V: Kaj nameravate pri delu odborov izboljšati in zakaj; O: Pokazalo se je, da je odbor Center II prevelik, zato ga bomo razdelili na novi Center II (leva stran Ljubljanske ceste od mostu pri cer kvi v smeri proti Ljubljani in ostale ulice ob niej do Tomšičeve). V: Kaj pa predlog, naj bi KS Kočevje razdelili na več KS, da bi tako odločanje približali občanom? O: Po moje ne pride v poštev, ker bi to pomenilo več zaposlenih, več .H) drobne iz Kočevja so ua- ■ w'—“*■>* 80 “^eli ’ da bosta ta jesen »••v “na za nabiranje štorovk ini užitni j*h ’t nekom, To sta taP Kočevski CJh t PoJianah nad L največ. Nekateri so tudi a btre, razen tega so 1 Pojedli “S* lA: '■'i V J/ odgovnrja h*« Ce»n sklepaš, da je v Vse leto velika vro- ice i jutr0 čakajo ie c«i ~ ve*^° * J**1 s službenimi vozili °dprejo bifeji. RAZSTAVA ZNAMK - Filatelisti kočevskega društva bodo priredili razstavo v počastitev jubilejev predsednika Tita in dneva republike. Razstava bo v Domu telesne kulture od 25. do 30. novembra. Razstavljali bodo člani, mladinci in pionirji ter pionirji filatelističnega krožka osnovne šole Kočevje. Tematika razstavljenih zbirk bo pestra. Otvoritev bo v petek, 25. novembra, ob 18. uri. ZNAMKARJI ZA SOKOLA -Proslava 90-letnice ustanovitve telovadnega društva Sokol Novo mesto bo za dan republike. Takrat bo tudi I. republiška mladinska filatelistična razstava, na kateri bo prikazan šport na znamkah. Iz Kočevja bo razstavljalo 5 mladincev v 18. vitrinah. KNJIŽNICA SE PREDSTAVI -Ljudska knjižnica je lepo uredila svojo veliko vitrino, kjer so doslej objavljali samo urnik obratovanja knjižnice. Zdaj pa je postala vitrina obveščevalni prostor bogatega in uspešnega dela knjižnice. Občani bodo iz vitrine zvedeli marsikaj, kar jim do sedaj o knjižici ni bilo znano. glas do 10 bysea « u* a0 pre-:SgUse in oglase v ban 7 - Na podlagi mnenia sew D ,nje z zasebnimi gozdovi 12.40 Od vasi do , '.05 Koncert za mlade **■ 14.40 Enajsta šola. ."kovni pogovori 16.00 B tir05 Z opernih odrov. Ute*0 noč, otroci! 19.45 * ansamblom Milana ___ 20-00 Četrtkov večer :’irar„-Pesrn' in napevov. 21.00 C?, večer. il.40 Lepe Ntoca. opusa Francisa j& 18. NOVEMBRA: 8.08 ) B "Jatineja. 9.05 Radijska ^ne n£j?. .?t0Pnj°- 9-30 Iz <:*iv. “akcije jugoslovanskih ^ katU1- "Modnosti 10.15 Kdaj, r£* P° čem? 11.03 Znano ^»Ijeno. 12.30 Kmetijski >osti ~ . ™8- Jurij Mamilovič: ''H i?rinstedstvih za varstvo >h, i , ”0 Pihalne godbe vam :,®5 Oia-vT Človek in zdravje. -ena Pravljica. 14.30 Naši 15 §Jestitajo in pozdravi US 2?.*»«. ■'itd , 0 noč, otroci! 19.45 ;4 in fww?mb'om Fantje treh Si ’® Stop pops 20. 21.15 ■15 » *norju in pomorščakih. zvoki iz logov 'lS , Literarni nokturno. Snu«- ,F*ed polnočjo. 19. NOVEMBRA: Vrtiljak. 18.25 Zvočni singali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Alpskim kvintetom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 22. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šoL 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Bojan Nendl: Nastajajo prve govedorejske skupnosti. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 16.00 Vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 21.30 Zvočne kaskade. 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 23. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Slavko Gliha: Kolikšna je produktivnost dela pri pridelovanju koruze za zrnje. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši roslušalci čestitajo in pozdravljajo. 5.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto vrtiljak. 18.05 Odskočna deska. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Koncert iz našega studia. 2Z20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. TELEVIZIJSKI SPORED X toisl^bena matineja. 13 Kdat r1 9-35 Mladina poje. TuL^.- kako in po čem? i, »jetični napotki za naše 1-03 Sedem dni na u Godala v ritmu. 12.30 nasveti - ing. Janez .•»ne - ““Udni uspehi vlaganj v 40 V«ei0!iaCije -na Dolenjskem. 16-W Vrta ja k.l 8.05 194?°w.19-35 Lahko noč, ttj o« ™mute z ansamblom izseli.?* 21.30 Oddaja za Jjset J nce. 23.05 Popularnih lfet* 20- NOVEMBRA: igra ja otroke. 8.52 tnL ."^dino. 9.05 Se &•' p1.9-35 Lahko noč, K, V „ >*“Sbene razglednice. m nt0~ I)0 zvečer. 22.20 Ms Ingram JRT - Beograd. nokturno. 23.15 p 1)3 za vas. &°e8b\aelJEK* 21 • HA*. ®‘°? Glasbena Ij!;KiJai Izberite pesmico. k? kako inpočem? :■E '» - “tičm napotki za naše ČETRTEK, 17. NOVEMBRA: 15.00 Šolska TV: Rotacija in revolucija, oddaja iz cikla Zemljepis (do 15.20). 17.30 Čudoviti svet Muca Filemona. 17.40 Obzornik. 17.55 Skrivnosti morja, barvna serija. 18.45 Mozaik. 18.50 M. Belina: Raziskovanje v neznanem, barvna serija Igrajmo se gledališče. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Začetek tedna domačega filma, prenos iz Celja. 22.00 Propagandna oddaja. 22.05 TV dnevnik. PETEK, 18. NOVEMBRA: 17.05 Križem kražem. 17.20 Pisani svet, barvna oddaja. 17.55 Obzornik. 18.10 Čez tri gore: Slovenjegraški oktet, barvna oddaja. 18.40 Mozaik. 18.45 Volja je pot. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.00 kV.. tmi. m napotki za naše 1 rk 12.1 rITr',.1 -03 Za vsakogar t & Km -ki revijski orkestri K&Om Jenski nasveti -v « Skupinski nakup ?bojnih skupnostih za lh,Sc»t‘ l2-40 Pihalne godbe hfctskj odru. 14.05 Pojo ■l^'-' zbori 14.30 Na5 ic“ei 14.ju Nasi Kuth!! aj0 in pozdravljajo, ^na kronika. 16.00 IN 3 Prij’ popivši polič, se odpravijo, za njih toiz •V^sta P° blagoslovu. Res, da i nuJej° mnogi ta svetek tudi v domači hiši m. 0vino in kakim dobrim znancem ali HeV- Jem* Ali mladini ni mogoče strpeti, da PH pogledala, kako se radujejo pri sosedovih U{jt°?tru, pri vrstnikih in vrstnicah, pri ^d - lju^Je P°j°> ukajo in si »jajo v krčmah, katerih je o proščenju ij[ J nekoliko več in so sploh veliko bolje 'eta s P*jač0 založld nego druge dni N. Dizdarevič: Zaklad, barvna drama TV Sarajevo. 17.45 Obzornik. 17.55 Mozaik. 18.00 Snoopy se vrača, barvni film. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Gkcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Charley Vanck, barvni film. 21.40 Moda za vas. 21.50 Propagandna oddaja. 21.55 TV dnevnik. 22.10 625 Propagandna oddaja. 20.05 N. Cripp: Družinske vezi, barvna nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Razgledi: Znanost za proizvodnjo, barvna oddaja. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Spencerjevi piloti, serijski barvni film. 22.20 TV dnevnik. SOBOTA, 19. NOVEMBRA: 8.00 Čudoviti svet Muca Filemona. 8.10 Z besedo in sliko: Storžkovo popoldne, L dei 8.25 Potovanje okrog sveta, barvna lutkovna serija. 8.40 M Belina: Raziskovanje v neznanem, barvna serija Igrajmo se gledališče. 9.05 Pisani svet, barvna oddaja. 9.40 Raziskovalna ladja, barvna oddaja. 9.50 Varstvo pri delu, barvna oddaja. 10.00 Dokumentarna oddaja. N. Cripp: Družinske vezi, barvna nadaljevanka, Jugoslovanska trimska televizija. 13.25 Nogomet Zagreb : Sarajevo - prenos ao 15.25. 16.45 v krčmah in okoli njih se zbere sčasoma, ,.ne tretjina, pa gotovo petina vseh r Janov razen ogromnega broja tujih romar- jQy fc, *o£>wu u^iunuiuga uiuja tuj m iuiiuu* i« j ,Uc^‘ starci, hišni gospodarji in gospodinje sLad» Pridružijo, hlapci in dekle so pričujoči *°raj vsi. Tako se spremene sicer žalostne beznice v mrgoleče pozorišče preveselega uživanja in gibanja. Dobivši nekoliko kmečkih znancev, sedem z njimi v senčnat šotor, ki ga je naredil krčmar za bolj odlične goste na gričku za hišo. Nekoliko pozneje pride med nas še grajski lovec, ki je sicer rojen Nemec, ali zna lomiti toliko po slovensko, da se je mogoče z njim pogovarjati. Pomenkovali smo se to in ono, začeli smo z današnjo veselico. Prijatelj mlinar pravi: „0 ko bi imel človek denar, ki se bo zapil danes tukaj, bi praznoval lehko celo leto. Pijane bo gotovo pol fare.“ Moj sosed Kamenar se oglasi: „Ceprav ne toliko, ali dosti ne bo manjkalo. Ko smo obhajali žegnanje v Straži, sem šel nalašč po vseh štirih krčmah proti večeru in sem naštel sto trinajst pijanih ljudi, ki so komaj stati mogli. Moj bratranec, ki vozari proti Savi, mi ie pripovedoval, da so jih našteli enkrat v Šentjerneju tak dan še čez tri sto.“ Lovec, že nekoliko natrkan, začne zabavljati Dolenjcem, da so vsi pijanci. Stari stolar jih začne braniti in dokazovati, da je to laž. Pravi: „Če bi bili mi res vsi pijanci, kdo bi mesto nas delal, kdo bi nas živil? Kar kdo ima, bi kmalu zapravil, kaj pa potem? Pijancu se ne ljubi delati in tudi nima moči in razuma za noben posel. To pa menda vidite, da se naše njive orjo in gnoje, da se naša živina glešta, da narede, kar potrebuje kmet, domači rokodelci. Mi ga res radi srkamo, kadar ga imamo. Če ga ni, pa ne obupujemo zato in se ne obešamo. Danes je res vse veselo, vina bo poteklo veliko, ali porščenje praznujemo v letu samo enkrat." Nemec se zadere: „Kaj se branite, rekli so mi do zdaj še vsi dacarji, da hujših pijancev od Dolenjcev ni na svetu.“ Stolar zavrne: NEDELJA, 8.25 Poročila. 20. NOVEMBRA: 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Festival MPZ Celje 77, barvna oddaja. 9.00 625. 9.40 " Flaubert: Gospa Bovary, a. 10. G. barvna nadaljevanka. 10.35 Ostržek, barvna risana serija. 11.00 Karino, barvna serjja. 11.25 Mozaik. 11.30 Ljudje in zemlja. 12.30 Poročila (do 12.35) Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Zakoni divjine, barvna serija, Veseli tobogan: Zavod za slepo in slabovidno mladino, Moda za vas, Kam s truplom, barvni film. 17.45 Poročila. 17.50 Košarka Beko Radnički, prenos. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 L Ivanac: Nikola Tesla, barvna nadaljevanka TV Zgb. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Jadar in Raaževina, III. del barvne oddaje iz cikla Karavana. 21.40 TV dnevnik. 21.55 Okrogli svet. 22.10 Reportaža z nogometne tekme Sloboda : CZ. 22.40 Športni pregled. PONEDELJEK, 21. NOVEMBRA: 15.05 TV v šoli, ponovitev. 16.00 TV v šoli ponovitev (do 16.15). 16.25 Kmetijska oddaja TV Novi sad -posnetek. 17.10 Vrtec na obisku: Leva, desna, ena, dva, Pika se igra. 17.25 Zakoni divjine, barvna serija. 17.50 Obzornik. 18.05 Umiranje ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric SLAVKO GRIČAR iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje. Hvala tudi tovarni Iskra in godbi iz Iskre, zdravniškemu osebju ZD Šentjernej, IMV Novo mesto in duhovščini za opravljeni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Rezi, sin Silvo, mama, sestri in drugo sorodstvo. M '3 izdov, barvna oddaja. 18.15 18.25 Mozaik. 18.30 Dogovorili g° Va arstvo pri delu, barvna oddaja. smo se. 18.45 Mladi za mlade (za JRT). 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 L Panduro: Anne in Paul, barvna TV drama. 22.05 Propagandna oddaja. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Šahovski komentar. TOREK, 22. NOVEMBRA: 14.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.00). 16.05 šolska TV: Od okrog sveta, oarvna lutKovna serija TV Zgb. 17.30 Črna puščica, barvna serija. 17.55 Obzornik. 18.10 Vesela družba pri „Kovaču“ - glasbena odd. 18.40 Mozaik. 18.45 Čas, ki živi: zasavski bataljon. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Diagonale. 20.30 Propagandna oddaja. 20.35 G. E. Clancier: Črni kruh, barvna nadaljevanka. 21.30 Propagandna oddaja. 21.32 Glasbeni magazin, barvna oddaja. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Nogomet Hamburg SV : Liverpool, posnetek iz Hamburga. SREDA, 23. NOVEMBRA: 17.20 Z besedo in sliko: Storžkovo popoldne, II. del 17.35 Zakladi britanskega muzeja, barvna oddaja. 18.00 Obzornik. 18.15 Ne prezrite. 18.40 Mozaik. 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Koroška, IL del barvne odd. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Prosimo za besedo, barvni film. 22.25 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 22.30 TV dnevnik. 22.45 Šahovski komentar. V času od 27. oktobra do 2. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Mlakar iz Koritnice - Jožeta, Marica Pečarič iz Obreža - Natalijo, Pavla Kalčič iz Orešja - Brigito, Milka Rehorič iz Brihovega — Marjano, Viktorija Kren iz Drganjih sel - Simono, Darinka Bošnjak iz Črnomlja - Sandro, Cvetka Tratar iz Sevnice - Gorana, Jožefa Jordan iz Velikih Vodenic - Boštjana, Marija Janc iz Gornjega Vrhpolja - Simono, Mira Skoporc iz Koludarjev - Dejana, Ljubica Tajčman iz Drašičev — Romana, Matilda Gričar iz Dobrave - Natašo, Ana Gorše iz Bubnjarcev - Višnjo, Marija Gregoršanec iz Mrtvic - Sebastjana, Irena Derganc iz Lokev - Zvonka, Jožica Jakobčič iz Gribelj — Vesno, Mira Avsec iz Gornjih Laz - Darjo, Marija Martinčič iz Hrvaškega broda - Darjo, Mirjana Tomič iz Dolnjega Polja -Jožeta, Dragica Sokolovič iz Krškega — Igorja, Matejka Butala iz Otov-ca — dečka, Barbara Železnjak iz Črnomlja — dečka, Vera Šikonja iz Črnomlja - dečka, Anica Marn iz Lukovka - deklico* Marija Reše tič iz Kostanjevice — deklico in Anica Pirnar iz Ostroga — dečka. - V času od 3. do 9. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Lužar s Klenovika - Simono, Marica Zupančič iz Podgozda -Draga, Slavka Marn iz Otočca -Andreja, Julka Janežič iz Mokronoga - Klavdijo, Rozalija Luzar iz Gornje Brezovice - Natašo, Dušica Zajc iz Okljuka - Natašo, Danijela Braier s Potoka - Sebastjana, Ljubica Šorli iz Vinice - Marjana, Marija Gornik iz Malega Lešča - Matejo, Katica Vidervolj z Zaloke - Božico, Štefka Borkovič iz Orljakovega -Krunoslava, Milena Savšek iz Velike vasi — Andreja, Anica Stariha iz Črnomlja - Stanislava, Zora Gerdin iz Razboj - Tadeja, Katica GrdeSč z Griča - Jožico, Dragutina Svašnik iz Dolenjskih Toplic - Suzano, Marija Jenič iz Stranske vasi - Martino, Helena Cvelbar iz Birčne vasi - Zioko. Nada Grčič - Lisak iz Metlike - Livia, Boža Gabrijel iz Gornje Dobrave — Darjo, Cvetka Košir iz Črnomlja - Mitja, Anica Urh iz Črnomlja — Špelo, Jožica Voglar iz Žadovnika - dečka, Cvetka Piberčnik s Senovega -dečka, Branka Iljaš iz Bereče vasi -deklico in Fanika Božičnik z Vojskega - dečka. - ČESTITAMO! V času od 29. oktobra do 5. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Zvezdana Hribar iz Velike Doline — Marka, Marija Vogrinc iz Dolenje vasi - Karmen, Ivanka Čakanič iz Novakov - Tihomira, Frančiška Božič iz Brežic - dečka, Darinka Medvešek iz Starega grada - Tanjo, Štefica Martinko iz Zapre-šiča - Marka, Marija Kodelja s Senovega — Manjo, Vida Ferderberg iz Bregane - Jasminko, Cvetka Mlakar iz Ponikev — Tomaža, Suzana Kur-tanjek iz Zaprešiča - Danijela, Slavica Dutkovič iz Rudarske drage -Kristino, Sabina Sendič iz Črnca -Dijano, Nevenka Lukšič iz Milvic -dečka, Jožefa Budna iz Kališovca — deklico in Vesna Bajcer iz Kumrovca - Karolino V času od 4. do 12. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Boža Štraser iz Kapel — Jožeta, Liljana Matijaščič iz Pa d vrha - dečka, Milica Vidmar iz Pesja - dečka, Pavica Librič iz Vrhovščaka -Natašo, Marija Mancini iz Žadovnika - Vesno, Cvetka Klavžar iz iz Arnovih sel — Natašo, Ana Marija Mlakar iz Krškega - Boruta, Nada Lipoglavšek iz Boštania - Janjo, Amalija Radej z Blance - Alojza, Antonija Jankovič iz Viher - Cvetko, Branka Stefanovič iz Kraja Gornjega — Zdenka, Iva Murene iz Laz — Suzano, Marjeta Kunšek iz Ribnika - deklico, Marija Kosmat iz Laduča - deklico, Marija Biderman iz Kladja — deklico, Nada Vitko iz Velike Jazbine — Martino in Karolina Komočar iz Sobenje vasi -Emo - ČESTITAMO! „Dacaiji ne vedo nič, razen tega in še to ne dobro, koliko vina kak krčmar potoči. Šlo ga bo danes v Prečni gotovo petdeset, morda tudi sto petdeset veder, in dacarji bodo čenčali o naši pijanosti. Ne bodo premilslili, da ga pije vse, kar je prišlo na shod, dva tisoč in nemara celo tri tisoč ljudi.“ Temeljiti Švaba se zakrohoče: »Čakajte malo! Kaj menite, če bi imel vsak Dolenjec dosti denarcev ali pa zmirom dosti svojega vina, da ga ne bi izmed deset pilo devet čez mero in sicer vsak dan? To je dovoljen dokaz, da govorim resnico, če imenujem Dolenjce pijance.41 Smehljaje se reče mlinar zabavljaču: „Vaše besede so hembrano hrome. Vaš če, če, če se mi zdi strašno aboten. Če bi bilo to ali to, vem, da bi se zgodilo marsikaj na svetu. Če bi se grešilo zoper šesto in deveto božjo zapoved brez nevarnosti, brez neprijetnih nasledkov, vas vprašam, koliko dedcev in bab bi ostalo poštenih, koliko bi se jih zbalo samega greha? Izmed desetih, mislim, da komaj eden, morebiti tudi nobeden. Soditi se mora po tem, kar je, ne pa kar bi utegnilo biti.“ Celo društvo pritrdi tem pametnim besedam, edini Kamenar pravi: „E no, taki pijanci ravno nismo, kakor mish ta grajski mož, ali preveč ga pa le pijemo. Fajmošter so pripovedovali že večkrat, da je na Gorenjskem prav veliko ljudi, ki ga niso poskusih celo življenje, pri nas, v naši fari pa ne poznam nobenega takega, odkar je umrl Prečenčan Krištan, ki ga je privoščil vsakemu, samo sebi ne.“ Tovarišija se nasmeja o teh besedah in začne ugibati, kje bi se našel še kak tako čuden človek, ki ne mara za vino. Nekateri pije le starino, nekateri ne ljubi kislega, nekateremu ne diši belo, drugemu ne črnina, ah sovražnikov vsake kapljice skorajda dolenjska zemlja nima. Mlinar se vendar domisli, da ne pije v topliški duhovniji Žmajdkova hči Ljudmila. Zdaj se spomni tudi stolar, da je slišal enkrat, da živi taka vodopivka tudi na Mimi. Ta ženska je klobučarica. "E treznosti ji ljudje niso verjeli prej, dokler niso videli, da se celo na svatbi ni dotaknila z usti nikoli kupice. Jaz sem povedal, da sem izvedel za tako dekle v Gotenjski vasi. Vpričo ljudi ga res ni pila nikdar. Rekla mi je, da ji tako smrdi, da ga ne more videti, žejo si gasi z vodo in z mlekom. Iznenada stopim enkrat v vežo in jo vidim, da pije nekaj iz lonca. Mislim si, to je mleko. Pogledam v lonec in zapazim, da je ta pijača črna in diši močno po dobrem vinu. Tako smo se razgovatjali in šalili kake pol ure; ko pritisnejo v šotor še mnogi druge ljudje, se vzdignem in začnem hoditi po vasi, da vidim, kako se uživa proščenje drugje. Prikaže se mi marsikak prijazen prizor. Tu sedi mati med svojimi štirimi hčerami, ki služijo daleč ena od druge in so prišle danes v Prečno, da se zopet enkrat vidijo in povesele v svojo staro roditeljico. Ondi si nazdravljajo z žuljavimi rokami pridni delavci, vrstniki in prijatelji, katerim ne dopuščajo posli in stroški, da bi se sešli večkrat v letu. Med vnuki in pravnuki sem videl sedeti plešca, ki je prikorakal sedem ur peš, da se pozdravi in poraduje s svojo rodovino. Po cesti se sprehajajo goste trume ljudi, med njimi veliko cvetočih deklic. Fantje, sedeči pred krčama-mi, jih kličejo pit, po nekatere hodijo sami in jih vodijo in vlačijo s seboj. iiiuiHirmiiiiiiiiuiiiiiiiimiiinmiiiniiiniiniiBmiiiMiiiiiiimniiimHiuiiiiuuwiiiiiiiiHiiinniiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiHuiniiiniiMiiniiiii»MiiiiiiiiiiiMiininiMiininiiniiiHiniHiiiiiiiiiiiHiHiiiniiiiiniiiiiiMiiiiiiMiiinwmmwhiiiiiiiiHiimiiiiiMWMiiiimiHiii^iiiHHiimimmiiiiiiiiiiiiiiiMiimiuiiuM i Iz scenarija krvave nedelje Si je Martin Oblak, štirikratni morilec, sodil sam? — Ljudje vedo delaven in resen, včasih pa čuden in napadalen povedati, da je bil Dobrih deset dni je preteklo od krvavih dogodkov v mali dolenjski vasici Kladje, deset in nekaj dolgih noči za tamkajšnje prebivalce, ki se še vedno zaklepajo v hiše, strah pred edinim osumljencem četvernega zločina, Martinom Oblakom, pa še izginil. Spomnimo se žrtev: m in ob življenje so bili Marija Jože Sevšek, Marija Cestnik ter Marica Stariha. Življenje pete žrtve, Frančiške Medved, je bilo takrat še v nevarnosti. Na kirurškem oddelku celjske bolnišnice so v času poročanja povedali, da si je Medvedova že opomogla od poškodb, da že sama hodi in da je izven življenjske nevarnosti. O krvavi poti Oblakovega Tinča tisto nedeljo, bilo je to 6. novembra, smo že pisali. Ljudje se danes sprašujejo, kaj lahko privede človeka do takšnega zločina, kakšen je bil Oblak v življenju? Krvavi madeži že dolgo visijo nad Oblakovo družino. Ko je bil Martinov oče star 28 let, je do smrti zabodel svojo ženo, s katero sta imela kopico otrok. Odpeljali so ga v umobolnico. Vnuki in delo celijo rane Vsem Titovim in partijskim jubilejem podarja tudi Novomeščanka Dragica Rome svojega: preteklo je namreč natanko 35 let, kar je stopila v ZK. Bilo je to 1942, takrat, ko se je kot 20-letno dekle znašla v dekliški četi Loškega odreda. Za telegrafsko oceno Dragičinega življenja je dovolj, če zapišemo, da je v pokoju če od 1970, da je vojni invalid in nosilka partizanske spomenice. A zanjo je to premalo. ■ Vsakemu bo še dodala, da je že stara mama s štirimi vnučki. Morda bi naštevanje njenih medvojnih in povojnih funkcij ostalo prikrito, ko ne bi sama pričela govoriti o vse manjšem številu žensk v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. In Dragica, ki je bila med NOB politkomisar zaščitne čete pri Glavnem štabu, pomočnik komisarja bataljona za zveze pri Glavnem štabu, po osvoboditvi pa republiški in zvezni poslanec, podpredsednica skupščine SRS, direktorica novomeškega PTT podjetja itd., je iz svojih izkušenj izluščila prikrito resnico. Tistim, že znanim vzrokom o neurejenem varstvu za otroke in preobremenjenost žene je le še dodala: „Če v samoupravnih in drugih organih upravljanja ne bo dovolj žensk, tudi prepotrebnih ustanov ne bo. In če ne bo prepotrebnih ustanov, bo tudi žensk v samoupravnih organih vse manj. “ Za Dragico Rome pravijo prijatelji, da nima dlake na jeziku. ,.Moje življenjsko geslo je odkrita in poštena beseda. Neštetokrat je bilo že potrjeno, da ti ljudje manj zamerijo resnico, pa naj bo še tako kruta, kot pa hinavsko besedo." Kot takšna je tudi letos dobila priznanje ob novomeškem občinskem prazniku, že poprej pa plaketo Novega mesta za zasluge pri razvoju ptt prometa na Dolenjskem. Nekdanja partizanska kurirka še danes ne more iz svoje kože. Poleg tega, da je vodja novomeške delegacije v republiški skupščini, je namreč še vedno predsednica odbora vezistov SRS. Pa z veseljem opravlja vse naloge. Najprej so vnuki, potem pa sestanki Takšna je, kot vse dobre stare mame po svetu. Še posebej, ker skuša svojim vnučkom nadomestiti tudi dedka... Premajhna je bila Dragica, da bi se kot trileten otrok zavedala izgube svojega očeta. Mama je takrat ostala sama s štirimi otroki (dva sta padla med NOB). Toda življenje jo je ponovno postavilo pred težko in kruto preizkušnjo: pred tremi leti je izgubila še moža. Bolečino je prikrilo delo in ljubezen do vnukov. BOJAN BUDJA OSTALA JE PRAZNINA — Vnuki so ostali brez stare mame, brat (skrajno levo) in sestra (v sredini) brez matere. Streli so bili namenjeni slednji, žrtev pa je postala Marica Stariha. V hiši sta žalost in strah obenem. Oblakovega Tinča še niso našli. (Foto: J. Pavlin) V globinah Kekčevega brezna Kočevski jamarji, ki uspešno delujejo že vrsto let, so se letos že dvakrat spustili več ko sto IŠKA ZVEZA 8LOVENUE kgJritVff brtiptr M j: 4000 Eli pa.: 2 n/Joj*i: fonlC' Mo.i kaboLo. tf&nl A/o. Liff' tlak R iso-L: Mfffio.* KEKČEVO BREZNO: 110 metrov globoke jame skice ZENSKE REŠILE SVOJ PROBLEM V Repičevi dragi so si vsi odgovorneži pulili lase zavoljo problema, ki je bil tako star, da bi se ga gotovo dobro spominjala še stara Lončarica, ako ne bi že pred leti zapustila tega sveta. Zadeva je bila sila enostavna: v Repičevi dragi je bilo že od nekdaj preveč žensk. Smešno, toda hkrati tudi resno dejstvo. Smešno zato, ker se Repičani radi ozirajo za kiklami, a resno zato, ker mlada dekleta nočejo letati naokoli brez lastnega gnezda od osemnajstega leta starosti dalje, ampak si prizadevajo ustvariti družine. Topel dom z možem, avtom, hladilnikom, pralnim strojem, z enim otrokom in s kosilnico za rezanje angleške trave pred bajto. Da se je žensk kar trlo po Repičevi dragi, je pripomogla industrija, ki je zaposlovala ženske in samo ženske. Zaradi narave dela. Moški so si morali iskati štruco kruha po drugih občinah, v jatah pa so tudi odhajali v Nemčijo, Francijo, Avstrijo, prek luže v Kanado in Ameriko. Gledat rojstne hiše in izmozgane starše so prišli le ob praznikih, ko so se vozili po makadamskih cestah z velikimi avtomobili in tujo glasbo, posneto na kasetah. Dekleta so padala na bleščečo pločevino in na rokerje, katerih glasovi so uhajali skoz odprte šipe avtomobilov. Ko so prazniki odšumeli, so ostajali po delovnih organizacijah stroji, za katerimi so še pred kratkim sedele kvalificirane šivilje, presegajoč norme. „Tako ne more iti več dalje,“ je ugotovil tovariš župan, si obliznil prste desne roke in nadaljeval: »Veliko denarja vložimo v priučevanje delavk, po praznikih pa jih več ni. Zgraditi moramo industrijo, v kateri bodo našli zaposlitev moški. To je edina rešitev.11 Prisotni vodilneži Repičeve drage so prikimavali, zavedajoč se pomembnosti rešitve. Leto dni je posebna skupina ljudi pripravljala vse potrebno za zgraditev tovarne samokolnic z gumenimi kolesi. Ko je bila dokumentacija na županovi mizi, so ugotovili, da imamo pri nas že toliko tovarn samokolnic, da bi jih morali voziti celo univerzitetni profesorji, ako bi hoteli, da bi bile vse v ročnem pogonu. Zato so zaklenili papirje v županovo pisalno mizo in so se naslednje leto dni ukvarjali z mislijo, kako bi zgradili v Repičevi dragi fabriko, ki bi izdelovala ključavnice, varne pred zmikavti naj višjih kategorij. Toda tudi to idejo je odnesla Zelena reka, kajti podobno tovarno so pričeli graditi v sosednji občini tik pred zaključkom elaborata, kapacitete pa bodo zadoščale za vsa vrata pri nas. Nekaj naslednjih let se je govorilo po Repičevi dragi o tovarni plugov, o tovarni mask za traktorje, o tovami umetnih gnojil, pa še o tovarni vijakov, namiznih svetilk, plinskih vžigalnikov, nalivnih peres, obešalnikov za srajce, zračnih pušk, tlačilk za kolesa, otroških piščalk, električnih peči, zobotrebcev, ustanoviti so hoteli celo tiskarno s starimi stroji, ki so prišli iz Belega mesta, ter dati v pogon tovarno gramofonskih plošč z narodnimi motivi. Toda iz vsega tega ni bilo nič: enkrat ni bilo denarja, drugič ni premogla deželica tovrstnih strokovnjakov, spet tretjič so odkimali republiški možje. Žensk pa je bilo v Repičevi dragi še vedno zelo veliko! in medtem ko so občinski predstavniki iskali rešitve, so ženske prek sindikalistov izvlekle sklep o povečanju števila praznikov. Tako je bil kaj kmalu rešen problem zaposlovanje moške delovne sile. / TONI GAŠPERlC metrov globoko v zemljo. Med zadnjimi prazniki so raziskovali Kekčevo brezno. Brezno so našli gozdni delavci ZKGP Kočevje, la so v okolici podirali drevesa. Vanj so vrgli kamen, in ker dolgo ni bilo nič slišati, so menili, da je zelo globoko. Že po nekaj dneh so za brezno zvedeli tudi jamarji iz Kočevja in se odločili, da ga raziščejo. Pet jamarjev se je po nekajdnevnih pripravah in s celim kupom opreme odpravilo k breznu. Vhod so hitro opremili in se začeli spuščati po vrvi, zaradi varnosti pa so v globino spustili tudi lestvice. Z vrvi so v globini 72 m sestopili na polico vhodnega brezna. Polica se je razširila v manjšo dvorano in tam so našli vhod v novo brezno, ki se je nadaljevalo do skupne globine sto deset metrov. Nadaljnje raziskovanje jim je preprečila voda, ki se nahaja v dveh manjših jezerih. Ko so brezno zarisali, so se mokri in utrujeni, toda veseli nad uspešnim spustom začeli vračati. Pot na piano je bila še težja in počasnejša do spusta, saj so morali iz brezna spraviti vso opremo. Akcija je trajala osem ur. D. M. TAKE REKORDERKE PA NE! - Minuli teden Franc Škof prinesel v uredništvo do sedaj verjetno največjo peso; zrasla je na njivi njegovega brata Antona iz Boldraža št. 5. Ko smo jo dali na tehtnico, se je jeziček pomaknil natanko na 22 kg. Ob ta^em pridelku pese lahko v prihodnje pričakujemo, da bo tudi svinine po naših trgovinah kaj več. (Foto: Budja) Za Martina vedo ljudje povedati, da je bil delaven in resen, včasih malce agresiven in čuden. Spominjajo se njegove poroke. Potem, ko sta z ženo Tončko opravila poročni obred v šentjanški cerkvi, je Oblak mlado ženo poslal domov peš, sam pa je odšel v Krmelj. Vsi so tudi vedeli, da ima Tinč ogromno zalogo orožja, nihče pa ni vedel, kje. Oblakova prva žrtev je bil 33-letni sosed Stanko Jakoš. Bilo je to pred osmimi leti, 1. septembra. Sam je prišel na policijsko postajo in povedal, kaj je storil. Pri hišni preiskavi so miličniki po pripovedovanju vaščanov našli za pol voza orožja, toda zanesljivo ne vsega. Oblak ga je čez osem let ponovno uporabil. Za Jakoševo smrt so Tinča obsodili na pet let zapora. Toda bil je priden, zato so ga že po treh letih in enem mesecu izpustili. Jakoševa vdova se je vtem drugič poročila, toda spori so se po Oblakovem prihodu iz zapora nadaljevali. Največ jih je bilo zaradi psa, ki je večkrat napadal Sevškove. Ko seje Jože enkrat pritožil, je Oblak stekel nazaj v hišo in se vrnil s pištolo. Komaj so ga pomirili. Še je bilo sporov po tem dogodku, stekla je celo pravda, ki se je končala v ponedeljek pred usodnim dnem. Oblak je takrat obljubil, da bo miroval, da ne bo več žalil soseda. Ves teden je tuhtal, je povedala njegova žena. Potem je prišla nedelja. Prebivalcem Kladja in okolice bo vse življenje ostala v spominu: na tamkajšnjem pokopališču so izkopali štiri sveže grobove. Eden, manjši, je pred Sevškovo domačijo. Žrtev Oblakovega besa je bil tudi sosedov pes. Dokončna podoba zločina še danes ni znana. Vrstni red dogodkov je skorajda nemogoče natanko določiti. Verjetno bi jih najbolje znal opisati Oblakov Tinč, toda po tistem meglenem večeru ga ni nihče več videl. Domačini pravijo, da pozna vsak pedenj tamkajšnje hoste. Še živi? Sije sodil sam? B. BUDJA Tekavčeva mama ima 92 let Karolina Avguštin, P domače Tekavčeva mama Gornjih Sušic, je ob koncu pi njega meseca praznovala rojsTni dan. Kljub častiti," starosti še vedno rada postori, saj pravi, da brez de nič. Lička koruzo ali pome okrog hiše, zaliva roze in IM® domače živali. S težkimsrM ^ pred časom dala od hiše grb«, ki jih domači niso marali ker so pele, ko so gledali Tekavčeve zijo. Dolgo življenje -mame je vselej spremljal ^ delo. Pri petintrideseta kjj^ je poročila z vdovcem m rodila še dva otroka. Kmetij težko hranila osem us • o() zadnjo vonjo se_ je fantov oženil in sel o tv0 je kmalu uinrL Njegovo posestvo^ dobil brat Domaso osfcb h* trije fantje, ki s° od*®*, zane in eden je P®^ . ufflrl vojni je Tekavčevi mam mož in dokler se ni por kme-je morala sama skr mpIa nekaj tijo. V svoji lasti je * zemlje in vinograd ^ vse tam sejeMjraje ^.^e do pred nekaj leti, opešale. ■ bolj Pravi, da je_ 2,Jlša z°b: malo, zato nič ne pog1 re(j zadnjega so ji » stoletja. {etudi jo četrt - zdravnikov m: po ^tihjii* muči revma. Pri * ■ •- opešal vid, zdaj P® lahko bere brez ocal. Tekavčeva stala, - ne more, da je že ta ^li se ji, da je življ J® ^vela mimo nje. ZmeraL L šu_ skromno in pravi, s.ijjno ^ lepo živeti. Zat0 Lojnih le'- veliko zdravih in zadovoljni^ kar verjeti j? Karolina AvSušt.‘nJ^i^vče’l skrinji, v kateri je T" mama imela svojo ¥ ¥ * * * ¥ ¥ ♦ * i i * ! i ? i ! * ? * i ♦ * * I Iziel je 2. snopič pesmaric* ta^ Naklada 1. snopiča priljubljene taborniške Pesrnadob'18 OB OGNJU NAŠEM" je razprodana, lahko pa taKoj ^ 2. snopič, ki je izšel prejšnji teden! Tudi zdaj s° snopiču: kitaro« * vse pesmi opremljene z notami in s prijemi za * besedila tujih pesmi so tudi v izvirniku, * v dodatku je natisnjena „mala šola" za kitaro. ^(Id Društva, šole, pionirski odredi, nekdanji tabornik*r0(itef vsi, ki bi radi zapeli ob kakršnikoli pr/VoirK«^- ,/ pjapiši{l svoj izvod pesmarice „TAM OB OGNJU NASE ■ nam dopisnico in pesmarico vam bomo ¥ * * * i nam uufjioiH^u m fjcoinai #ci/ vam w arOC'' povzetjem. Društva in šole lahko pošljejo tudi n■ gfis^ če naročajo več izvodov; poslali jim bomo pesma nom vred. £ n3r0- Posamezen izvod 2. snopiča stane 17 din. Za 10 'n ^ d'1^ čenih izvodov dajemo 6 % popusta — izvod torej P ^ 1 — Za 50 in več izvodov: 12 % popusta, izvod to din. Za 100 in več izvodov: 18 % popusta — izvod po 14 din! Naročila pošljite na naslov: ČZP DOLENJSKI LIST poštni predal 33 68001 NOVO MESTO V drugem snoniču so objavljene pesmi: TABOR STOJI NABRUSIMO KOSE OB TABORNEM OGNJU BROANI ŠIVALA JE DEKLICA ZVEZDO O, BELLA CIAO KJE SO TISTE STEZICE PUNTARSKA VANDROVČEK NAŠ MUCEK KAKO BOM LJUBILA TATJANA I SICASUMBA BILEČANKA POLJUŠKO, POLJE JAZ SEM DANES DEŽURNI KOMANDANT SAVA KAD JA PODOH NA BENTBAŠU BLOWING IN THE WIND ŽURE NAUČIMO SE SPREMLJATI S KITAROI PRIJEMI