Katollšk cerkven Ust.
Tečaj XII.	V Ljubljani 23. rožnika 1859.	List 13.
Sanja*
Rajnima gosp. Jožefu Kanduč-u. •)
Že sapice večerni hlad pihljajo.
Na jasnim nebu zvezde se prižgo: Prcsvitle z žarki ljubo se igrajo.
Mi v bolno serce sladek mir lijo; Kot iskrice premično tam migljajo,
V	neskončnim morji plavajo lahno; V zahodu ena se za drugo skrije, Od vzhoda pa me novih luč obsije.
In tak se vedno zvezdice vertijo
V	zercalu bistrim sinjih visočin. Prihodnjo noč mi zopet tam gorijo,
kjer vidil pred sini jih iz gostih tmin. Al sladkih zvez na zemlji, ki minijo.
Oh! več jih ni. ostane le spomin. Zdravila, ki ne da skeleči rani, ki vseka jo ločitve čas neznani. —
Tak v tožne čutja misli so vtopijene.
ko trudne zaostanejo oči. Dokler me plamen zarije rumene 0 svitu dneva zopet ne zbudi. Al spanje duhu misel ne prežene,
V	deželi sanj veliko doživi. Ter vživa pretečenih dni veselje. Ponavlja spolnjenc in prazne želje. --
Prijatlov vnetih družbe vidil zbrane, Njih sreče sim tud jaz deležin bil; Pri gostji je okinčane dvorane
Prijazen prostor blago nas hladil, kak ble ud radosti s o serca vžgane.
Nadlog in toge meč jih ni moril. Poznali smo prijetne govorice. Napivali le gl.snc si zdravice.
Ne vem. kako sc to je dokončalo .
Na enkrat bil sim v ptujim kraji sam: Od prejšnje srecc se mi je sanjalo.
Verniti pa se nisim vedil kam: Kar se odgemc četno zagrinjalo.
In . žalost britka . kaj zagledam tam : Naj ljubšiga prijatia smert nemila Je na mertvaski oder položila!
Poljubim ga in vroča solza zmoči
Mo persi, kjer že merzlo je serce. Obilna množica tud solze toči.
Globoko ranjena st»ji molče. Pa, kot na nebu mavrica napoči. Prečudni žarki sobo razsvitle.
•) Gospod Jožef kanduč. rojen 21. prosenca 1827 v cerkljanski fari na Gorenskim, je. picliladivši se. po prav kratki bolezni nmerl 15. prosenca 1859 v Leskov cu na Dolenskim. Bil je ves vnet duhovnik; zraven tega pa je bila cela njegova obnaša vedno tako prijazna, jasna in Ijubeznjiva, de ga je vsakdo ljubil, ki ga je poznal. Zelo je tedaj njegova prezgodnja smert,
ki ga je poko-iia v nar boljših letih, užalila vse farmanc, posebno pa njegove prijatlc. Naj mu blagovoli tudi „Danicnu U spominek hraniti in ga podati njegovim častivcam. v kterih sercu si je blagi pokojnik zanesljivo nevsahljiv spomin sassdil.
In Jože vs»tane v rajski že blišavi. Ter v tolažilo te besede pravi: „t'vclica v svetim raji lepše klije.
Ak jo zguhi na zemlji fernjev vert: Prcjasno solnce vekomaj ji sije.
Ji ne proti strupene slane smert. Naj v radosti vam >erce mirno bije.
Žalosti grenke preč verzite pert. Sklenili bomo spit se v večni zori. Pa pomni vsaki naj: Memento mori!**
lo v hipu tem prikazen se je skrila, ki je polajšala mi serčni stan
V	oboku daljnim zarja prisvetila In pripeljala spet je beli dan.
Me vabi k »ebi venčana gomila.
\ katero dragi jc pokojnik djan. Glej. rožice so mu tiliotne straž«*.
V	vesele družbe več se ne prikaže!
O bratec! v našim vertu več ne kliješ.
Zapustil pa ločitve ran si mer. (•or v rajskim jutru blago mano piješ.
kjer ternja ni bodečiga nič vtč. Ter v solzni dol nam mile upe liješ.
Dc zveza naša ni za vselej preč. ker govoriš o večno jasni zori. Pa opominjaš tud: Mementu mori!
I \olk.
|»» milosti Božji Lavantinski skof vsim vernim Lavaiitinske škofije Ijnlii lložji mir in blagoslov (žt^cn) iz vsega serca želim.
Pred petimi tedni sini Vas povabil, preljube moje ovcice, prav priserčno moliti, de bi dobri Bog strašno ^ibo hude vojske po svoji milosti nam odvernil. ki st nam je kazala. Prosili smo. pa Kogu še ni dopadlo. na< utišati. Kervava vojska se je vnela, ter so naši bili prisiljeni, nad sovražnike planiti, ki so nas tako dolgo dražili. Naša av-strijanska slavna vojska je na sovražnikovo zemljo »ereno stopila hitro po Veliki noči, iu mi plahi poprašujemo: kdaj bo konec terdiga boja? Vas. preljube moje owi»e. po očetovsko podučiti. Vas zmot ovarvati in Vam seice povzdigniti. naj ta moja pastirska Beseda velja.
Ali veste, zakaj sc je ta huda vojska vžgala? — Za pravico in resnico: za renti i eo naše svete vere. za sveto mater katoliško cerkvo; /.a pravico našiga cesarstva, za svet iga Očeta papeža in za našiga svitliga cesarja Franca Jožefa sedanja vojska velja. Pravica in resnica pa se ne smete po nobeni ceni izdali, ampak raji preliti za tč dve naj dra|še reči na sveti po izgledu Kristusovim poslednje kaplice kervi. Sveta pravica in resnica ste nebeške hčeri, za ktere se vojskujemo: naša vojska je pravična, in zmaga mora naša bili, če je bomo vredni.
Ako se tvoj hudobni, nepokojni sosed zlobi, tebi lepo polje vzeti, kleriga si od svojih rajnih očetov iu dedov po vaej pravici uadedil (poerbalj; ako iše tvoje travuike in
-enozeti pokositi, ktere so tvoji spredniki tebi sporočili, alt ~e I»C boš /a svojo pravico poskusil? — Slab moz bi bil, in pa malopriden gospodar, ce bi se dal svojimu krivičnimi! M.^tdu posilili. Ljudje bi se ti smejali, in hudobneži ogon /a ogoiiam tvojiga polja sebi priorali iu te djali na kant.
Poglejte enako hucejo iiašimu svitlimu cesarju in tuili nam. "ki smo njihoviga veličastniga cesarstva otroci, hudobni sovražniki storiti.
Kavno je petdeset let, kar so bili sovražni Francoz, v tretjič naše dežele z grozovito silo napadli, in si mnogo dežela, pol Koroške in celo Krajnsko do Stajarske meje osvo,ili. avstrijausko cesarstvo oslabiti. Z Božjo in združen., močjo so naši ocetji sovražnike slavno premagali, jih zapodili iz naših dežel in si svoje lastine spet pridobili. Pred enajstimi leti so sovražni Sardinci t Piemoiitezi) na Laškem zopet nase cesarstvo v naj veči stiski napadli, ter se holli lepih dežela polastiti: pa naši hrabri vojsaki so jih tiazgali in zagnali globoko v ii|ihove kraje, kakor Vam verli odsluženi bo,aki doma radi pripovedajo. Sovražniki ponižani -o miru prosili, in naš usmiljeni svilli cesar so jim kakor dober sosed prizanesli iu odpustili. Ali se tolika dobrota hudobne/a ne poboljša. marveč mu le serce daja. s. orožje pobnisiii in O pervi priliki svojiga dobrotnika zopet napasti. Tako sovražni Sardinci z nami delajo. I»e jim ni naša slovita premaga useea bila. si lahko mislite. Hitro so jeli hudo sovraštvo ko\aii: in sami preslabi nas premagati, so se s >o v raznimi Frane zi združili, ki avstrijaiisko cesarstvo
od nekdaj pisauo gledajo.
Vi- -'. Mi cesar, skerbni oee in moz ves dobriga serca. ki dobro vejo in sami občutijo, kako huda nadloga , ker;ava vojska. so dolgo in dolgo poterpeli. de so sovražniki nad nas gerdo lajali, dražili in podpihovali zoper nas v ^e sovražne moči. Kedar pa naši sovražniki lepe ,prave nočejo, iu silovito vojsko po vsej sili kuhajo, de po vs.h njihovih krajih vre iu kipi. so prisiljeni tudi nas svilli tesar in mi z njimi kervavi meč potegniti, naj si ravno miligj cesarja serce boli. kakor nam v svojem dopisu 2S. maliga travna prelepo povejo, rekoč, de ni za cesarja vete težave ne skerbi »d kervave vojske. Vse prelite solze in kaplire kervi nasi sovražniki na vesti imajo, ki so nam to vojsk., po krivici nakovali. Naša vojska je pravična in sveta d.dzt.ost; ona se poskusa za našo star« pravico, pa tudi za resnico nase svete vere. Kako pa lo?
D»bro Vam je znano, de svetiga Petra stol v Kimu s»op. ki te steber keršanske resnice, ktero nam je llog razodel. Na l.askem naš sveti Oce papež prebivajo, ki so nai vi-i Božji namestnik iu vidni poglavar svete cerkve Kristusove na s*ni. Nevercam in krivovercan. na to skalo svete katoliške cerkve naj litije merzi. To sveto stolico prekucniti in na) visiga Pastirja vdariti. si sovražniki naše svete Vire po Vsej moči prizadevajo, očitno in skrivaj, s silo iu zvijačami, kakor nam zgodovina priča. Pred šestdesetimi iu več leti so papeža Pija VI.. in kakih deset let po/.nei Pita VII. posilama iz Kima odpeljali, iu pred desetimi leti s„ jim sedanji papež Pij l\. težko ubezali. Kavno tako tudi zdej brezdušni prekucuhi. ki nimajo vere. nimajo Boga. i-ejo italijansko ljudstvo oslepiti s sladkimi ohliubami. ga »h pravo vero djali. in po tem naj višiga Pastuja vdariti. de naj bi se dopolnile Jezusove brilke besede : «Vdari pastirja in ovce se bodo razkropile."
Kajli pa ua Laškem naši avslrijanski vojšaki čujejo. iu našo sveto katoliško cerkev s papežem zvesto varujejo, so hudobnežem ua poti. Sklenili so že dolgo iu v svojih sapelfivih pismih ua ravnost oznanili, de hočejo avstrijaiisko mogočno vojsko iz italijanske zemlje izgnati, papeževo stolico po vsej sili podreti, in potem svojbodno živeti po svoji spačeni volji, zatreti sveto katoliško cerkvo. ki jim take »vojevolje ne dopusti, de bi pregrešno gospodarili, se premoženja polastovali. kervovili in ljudi oberali do bele kosti. To je njihova misel in želja iz samiga pekla doma.
in takim prekucuham so zdaj sovražni Sardinci in Francozi roko podali! Ne daj Bog. de bi taki zderžali!
Poglejte, preljubi Moji, za to našo staro pravico in sveto resnico je toliko naših verlih fantov, junakov na povelje cesarjevo vzelo od očeta in matere slovo, ter so segli za orožje, nam ohraniti našo ljubo domovino pred grozo-vitnimi sovražniki, de ne priderejo v naše lepe kraje palit iu kervovit. Vidili ste sto in sto bronastih topov in veliko tavžent železnih krogel po železnici v Laške dežele peljati, srečali po veliki cesti dolge rajde pešeov in konjikov. ki grejo se postavit kakor skala sovražnikam v bran. Vse je pripravljeno, vse je ua nogah: le samo ene reči jc sedaj še naj bolj potreba, in la je II o z j a pomoč, — sreča iz svetili nebes, od Gospoda vojskinih trum iiašimu pravičniinu orožju, našim juuakam. verlim vojšakam. lu de nam Bog srečo da, kaj je se potreba? Moliti — pridno pomagati, doma dobro čuti, serčniiu iu pa stanovitnim biti; in z nami bo Bog. r J e pa Bog z nami, kdo bo zoper u a s ?-
Molimo prav serčno. naj bi dobri Bog našim vojšakam srečo dal: prava molitev je ua vojski mogočna pomočnica. Ko se je v starem zavetu Božje ljudstvo nad sovražne Amalečane v vojsko podalo, kterimu je Jozve vojvoda bil. se je tudi Mojzes z Aronam iu Frani na goro molit podal, naj bi srečo Božji vojski izprosil. Dokler je Mojzes s po-vzdigiijeuimi rokami molil, je Božje ljudstvo sovražnike premagovalo: ko je pa Mojzes v molitvi pešal, so sovražni Amclečani močnejši prihajali. Aron in t"r sta Mojzesu roke tako dolgo podperala. de so Izraelci sovražnike popolnama zmagali. Poglejte, koliko stanovitna molitev premore! Molimo torej za svetiga Očeta papeža Pija IX.. naj jih llog ohrani in ue da sovražnikam v roke. Molimo za našiga dezelniga očeta in cesarja Franca Jožefa I.. ki imajo dni in noči toliko težkih skerbi. naj Jih dobri Bog s svojo mogočno roko podpera, de bojo svoje iu naše sovražnike srečno premagali iu uatn slaven mir zadobili. Molimo za svoje brate vojšake. ki ua bojiši za nas terpijo; pa tudi za sovražnike pomolimo, naj jim sveti Duh pamet raz.sveti. de bodo svojo krivico spoznali. iu nehali prelivati nedolžne kervi. Molite v cerkvi po vsaki očitni službi Božji za srečo naši vojski in za ljubi mir. Naj molijo otroci po soli. pa tudi delavci krog mize doma s po vzdignjenim sercam po v>aki večerji, rekoč: „Se Očenaš in češena si Marija za nase vojšake ua boji. naj bi srečno zmagali in tlošli skoraj zdravi in veseli nazaj!"
I ie borno pa bolj radi in z večini dobičkam molili, so sveti Oče papež Pij IX. velikonočno sredo dovolili vsim vernim odpustkov tri sto dni. kolikorkrat sc k naročenim molitvam, ljubi mir spet izprosit, pobožno zidejo in jih zvesto opravijo: pa tudi popolnama odpustik vsakiga mesca enkrat za ves čas. dokler se bodo te molitve opravljale, vsim ravno tim vernim, ako zakrament svete pokore in presvetiga Kešnjiga telesa vredno prejmejo in po tem v cerkvi te naročene molitve vredno opravijo. Bojo žereče krogle ua bojišu švigale, se bodo tudi naše goreče molitve k nebesam povzdigale pred veličastni sedež neskončne milosti Božje, in gotovo. Bog bo naše prošnje uslišal; saj nam usmiljeni Jezus obljubi, rekoč: rRe s nično resni č n o, vam povem, karkoli bote Očeta prosili v mojim i m eni. v s e v a m bo dal."
Kakor je pa Mojzes obedve roki v molitvi tako dolgo povzdigal. de je Jozve sovražnike zmagal. moramo tudi mi serčuo molitvo podperati z rado d ar nos tj o in s stanovitnostjo v velikih potrebah in težavah, ktire huda vojska ima. Dobrovoljna radodarnost in pa serčna stanovitnost ste dve mogočne pomočnici naše molitve. Sami lehko spoznate, koliko truda in skerbi imajo naši vojšaki po noči in po dnevi, koliko pota prelijejo, pa tudi kervi, ktire so-vražuo orožje zadene. Po veliko mestih so si za to žlahne gospe in gospodičine v roke segle, de pripravljajo za ra-
njene vojšake pertiče. povoje in podlage. tsmiljene -cstie no nc ponudile, de bojo bolnim vojšakam ljube/njivo strvgle. To storiti tudi nam ljubezen domovine veleva. Mati gospodinja! nimaš ti sinu v boji. — sestra brata na vojski? Soseda, boš zapustila sosedoviga fanta, ki za našo domovino kri preliva! — Dobre žene bojo starih sraje iu rokav-cov poiskale, pridne dekleta bodo platnene cunje za podlage pipale; tudi šolarcki iu šolarice bojo cuujice cukali, kcdar o poldne na šolo čakajo, kakor jim bojo gospodje naročili iu pokazali, de se bo dovolj te potrebne robe nabralo in za vojšaki poslalo, de ranjenim ran s senatu zatikati ne bo potreba. Možje gospodarji pa bojo voljno pomagali. in našo vojsko po svojim premoženji podperali. Naši fantje postavijo za ljubo domovino svoje življenje in kri. kaj bi se pa nam premoženja mililo, jim pripomoči, de srečno zmagajo in nam ljubi mir nazaj prinesti.
Kako dolgo bo pa ta vojska terpela? To sam Bog ve. Preteklo francosko vojsko smo čez dvajset let imeli, od ktire šc mnogo starih ljudi veliko ve povedati. Naši rajni očetje so stanovitni ostali cesarju, pokorni in zvesti Bogu; srečno so zmagali, iu Bog je jim iu nam nad tri in trideset let ljubi mit \živali dal. Bolj zvesto ko bomo molili. bolj radi ko bomo naši vojski pomagali, poprej nam bo vsemogočni Bog pomagal sovražnike užugati iu ljubi mir zadobiti. tiče nebeški ho svojo mogočno roko iztegnil. in razkropili se bodo sovražniki naši. Marija, naša skerbna mati in našimi! cesarstvu vselej mogočna pomočnica, nas tudi v sedanji sili ne bo zapustila, in nam bo mila. dc srečno premagamo.
Potreba je pa tudi čuti vsakitnu kristjanu, posebno pa gospodarjem doma; kajti imamo dvojne sovražnike: skrivne iu očitne, vnanje iu domače, naj hujši so pa domači. ki vua*:;:m vrata odpeiajo iu jim v naše kraje gladek pot delajo. Njih oče je greli, krivovera pa mati. Saj jih šc dobro poznate od leta 1^48. kako mi sladke obljube delali, kiivo prerokovali, cesarja in namestnike Božje o-pravljali. ljudi podpihovali, iu zaničevali sveto vero. ktera veli: ..Dajte cesarju, k a r j c c e s a r j e v i g a. in Bogu. k a r j e II o z j i ga.u
Kdor svitliga cesarja čer ti. zaničuje namestnike Božje in Vas nepokorščin uči. ni Božji človek, ni Vaš prijatel. nosi si kmetiško suknjo ali gosposko, imaj si kratko ali dolgo brado; iti takih se v časih vojske ne manjka. «»gle-duhov iu prekticuhov, najemnikov peklenske sovražne moči. Ne terpiic med seboj takih lažuikov. iu ne verjemite v-ak-terili laži. ki se o vojski rade med ljudi trosijo. Zauesiino se na Boga, na svitliga cesarja in pa ua junaško našo vojsko. Bog svojih otiok ne zapusti. ki se poskušajo za pravico iu resnico, ki se vojskujejo za sveto cerkev in pa za ljubo domovino.
Preljube moje ovčiee. ne bojte sc. in nikar naj Vam v lih stiskali serce ne upade. Imamo ti i skerbne očete, ki za nas dni in noči skerbijo: naš svitli cesar, viteški Kratic Jožef I.. le jim pridno iu stanovitno pomagajmo: — nas sveti Oče papež Pij IV. ki za nas molijo; le molimo tudi mi za Njih. de nam skoraj ljubi mir od Boga izprosijo, in Jih naj ne da sovražnikaui v roke. Tretji iu naj mogočnejši je O c t nebeški, ki nad nami čuje. in brez k i e r i g a vednosti las ne pade z naše glave: kaj bi se bali! Nas saj sveta vera uči. de njim, ki Boga ljubijo. se vse reči v dobro izidejo (Kim. 8, 28.j. l.e eniga se bojmo. in to je greh; on jc kervave vojske kriv. Nc recimo, de je nismo zaslužili, ki smo lepe mirne leta gostokrat v hudo obračali. Vsakdo naj svojo roko na serce položi in globoko izdihne, rekoč: „0 Gospod! bodi mi grešniku milostljivi Tako nas bo dobri Bog uslišal in nam pomagal, poprej ko mislimo.
Imamo pa tudi trojno drago domovino, za ktero skerbeti, če jc potreba vse dati, tudi življenje moramo pripravljeni biti z veseljem. Pcrva je naša dežela mater-
n a. lepa mog«»c»:a Avstrija, ljuba zemlja, v kteri na-»j rajni spijo. s„ veseli kraji, v kteiih je naša z i bela tekla, domovina očelita in materna. ki nas :r izredila in presker-bela . de lehko varno in siccno živimo, dokler jo varuieiiio, — zemlja domača, v kteri. ako Bog da. bodo enkrat počivale tudi naše kosti. To domovino naso l|ubiti ne le z besedo, marveč v djanj i. jo varovati i«» ji pomagati. šc kristjanu sveta dolžuost.
Druga ljuba domovina je naša sveta katoliška, sama izveličanska cerkev, ki nas je pri svetim ker-ti prerodila in posvetila v Božje otroke. Za njo <n -e \«i(-skovali sveti aposteljni. so kri prelivali sveti mucenci; za sveto cerkev se vojskujemo zdai tudi mi. kdor s\»t.» katoliško cerkev zapusti, vse zgubi.
Nasa tretja domovina jc U četo v a hiša v nno-ih: in v to tretjo domovino le skoz perve dve srečno dojdi-mo „A I i nebeško kraljestvo, pravi Jezus, silo ter p:, i n le oni. ki si silo prizadenejo, ga bodo posedli.- Ni se torej čuditi, de »«• i.am dostikrat ua trm svetu huda godi za svete nebesa. Pu lt po nas usmiljeni Jezus za to tolaži iu uci. rekoč: ..Na « \ #• t u hote > i i > k < imeli, pa le zaupajte: jaz sim svet premaga I.Jan. 11>.	Naj velja kar rado; / Je/.usam »rii im premagali bomo tudi m .
Ilog in Marija bodi z nami. z uasin, risarjem in / vojšaki našimi! \men.
Pri s\. \udreju v l.avaiitiuskem dolu 2<». maja I *».*>••
\ntoii Martin, v r. škof I. a v a u t i u s k i
itr«for#iita
za vedno ttštiijf Ki šiiji<;i> Tclc-a iu t<*|»*>aiijc rcMiili «*crk\a \ Ijtil.lj.tii-ki škniii.
To ime nosijo male bukvice prelepe brato\sine. ki sC je. kakor je poslednja Danica ob kratkim naznanila. 1». loz.uika ludi v l.juhljani slovesno pričela.
ljubljanski koraiski zbor. poteidivsi to liiuio^ino. sercno zeli. <le uaj bi kmalo veliko udov pridobila, ki bi goreli za čast pies\<-tiga Kesnjiga I« I« -a iu lepoto bisc Božje iu saj nekoliko zadostovali za t»nkero ne« kicra se Gospodu v tem na« lepšim s|,Moni,k'i njegov« ljubezni miiogokrat godi: toiej je naiiMii i.a-l«-«inMi veis'i». i.iavre Zgodnje Da u i c e. in po njih tudi veuko diugib »ozna-uiti z imenovano hrato\sin«» iu i Ii vanjo privabili.
1.	I.juhe/, i li do pres\etiga Itcsiijiga Telesa i«' bila ze od uckdai znamnje p«»bo/nih iu htigoljiiiinih «luš. kei t« bila iu je se zmiraj sreiia v sih njih ocr« uiti čudi: prctcio lle-njc Telo je pa tu<li neusahljivi \ir vsih gna«i Itozjih. in »re-dina vse Božje sluzhe. ker pa goreči.isj kri-tiani« vidijo, de teiuu presvetlimi Zakraiiieiiin toliko li«'cast «l«-l;«|o k«ivo-verci in malopiidui verni, jih je s|»odhoi||o zediniti s« . dc hi tolikrat ponavljano nceast po svoji zuioznosij - loliko veči častjo uaoomestovali. Slare so torej bialovsine. klerih cil iu konec je. presv. Kesiijc Telo vedno častiti in moliti, ker se mu tudi vedna neca~t o«i družili -liani godi. \ zioki te uečasti so pa zlasti \ naših časih tr«>jui. iicve«lnost, hudobnost, ali pa ludi revsina. Veliko ljudi uamrcc Jezusa v presvetiiu Zakramentu ue spozna; Bog jim bodi oiilost-Ijiv. ter jim daj spoznati Svetost vsih svetost! - Veliko jih je. Bogu bodi položeno! ki sovražijo lloga in Njega, ki gaje Bog poslal. Jezusa Kristusa; Bog jim daj pravo resnično npreobernjenje! Veliko jih je pa tudi, ki v svoji revšini presvetimu Zakramentu, akoravno bi radi. ne morejo po zunanje časti skazovati, kakor se spodobi tej nezmerni Skrivnosti. Vsim tem trem zaderžkam v okotn priti iu tako nečast, ki se Jezusu v presv. Hešnjim Telesu dela. popravljati, je namen, cil in konec imenovane bratovšiue.
2.	Vsaki čas ima svoje slabe in dobre Hrani; vsaki
čas svoje pregrehe in pomočke zoper nje. I.ela 1840 ho
«
sc bile v Brusli bogoljubne duše zedinile. imenovane pregrehe »oper sv. Rešuje Telo ovirati in odvračevati ter nasproti delali; in od tod se jc la bratovšina razširjati začela, je, Boga bodi hvala, ludi k nam prispela, ter se slovesno pričela U. rožnika t. I.
3. Nje namen, kteri jo od vsih drugih dozdanjih bratovšin presv. Rešnjiga Telesa loči. jc: nečast, ki se presv. Skrivnosti godi. odvračevati. kar si s tem prizadeva, de njeni udje vedno časte presv. Rešuje Telo. de molijo za ne ved ne že. de bi edino živiga Boga v presv. Reš-njim Telesu -poznali, iu za hudobneže, de bi se resnično spreobernili. in de revnim cerkvam potrebnih reči omiš-Ijujejo. »le bi sc za mogel presv. Zakrament spodobno v njih hraniti. V čast naše škofije se mora pač spoznati, de so naši verni sploh prav radodarni, kar zunanjo Božjo službo tiče. vender pa so večidel zlasti v nekterih krajih prerevni. de bi zamogli iz lastnih moči spodobnih cerkvenih reči si napraviti. In ker zerno in zerno da pogačo, in kamen na kamen palačo, je tudi v tem le zedinjenih moči treba. Kaj malo zda tudi velik dar. ako le edini ostane, ako jih pa veliko tudi le po malim da. in leto na leto daje. se veliko premore.
1. Poglavar naše sv. cerkve, sv. Oče papež Bij IX.. -o torej bratov-ino s laku blagim namenam s serčnitn ve-eljem pozdravili ter ji leta 1H.V2 bogate odpustike podarili. Zgodnja Man i ca jih je v poslednjim listu svojim bravcam naznanila. Z ravno takim veseljem so to bratovem«. ki se je na Dunaju osnovala, sprejeli ter jo leta z enakimi • '-••i-iiki oblagodarili. \a>a (ljubljanska) bra-'ov-ina je za zdaj še hci dunajske matere bratovšinc; go-1..0 jo pa bodo sv. Oce tudi mater bratovšino spoznali, ako se ho. kar je upati in kakor preca-iiti korarski zbor si-rcno zeli. mnogo po škofii razširila.
"». De bi s® preblagi namen te bratovšinc dosegel, sleherni hratovskih udov vsaki mesec po eno celo uro. ktero si vsaki sam zvoli. sv. Rešuje Telo v cerkvi moli. če to ni m »č. pa doma. iu plačujejo po pol goldinarja na leto. Kugai to malo težko stane, pa le dvanajst krajcarjev podeli. Kdor sicer v bratovsino ni zapisan, pa vender v-ak» leto en goldinar milo-nje da. se imenuje deležnik bratovšinc. iu ima. akoravuo odpusiikov ne v živ a. delež pii molitvah hraiov-ine. S tem dcnariem se bodo spodobne masi.- oblat ila in dostojne ceikvene posode nakupovale in revnim cerkvam podarovale.
r.. V bratov sino zapisujejo v si častiti fajmostri ali ii 11 Ii namestniki. ~ ) ki imena iu milošnjo pošiljajo v Ljubljano vi-, tast. g. «lr. Ba uker-ju. scmeiiiskiiini špirit valu. ki je zdai njeni vodnik.
7. Prchlago bratov sum z veliko besedami pobožnim
Sb»\ eiicatu iu Slovenkam pri;......cevali. sc nam zdi otl več.
\|en blagi namen je zadostno in nar veci priporočilo. Be/ii blagoslov nai se razliva nad njo in njenimi udi! I..
š j jut/.sli i misijon r Srna rt »nt pri Krajan-
Bo dovolitvi v isokot a-titiga Ijubljaiiskiga škofijstva od I. -več. t. I. se ie iiil misijon pričel 1."». vel. travna ob 4. popoldne. Želeli so duliovmjani t farma ni ). de bi .-c misi-lonski gospodje sprejeli v slovesni procesii med zvoiieiijem. klen pa v t.i niso privolili, ker. tle je njih postavam na--pioti. i n so torej poprejšnji večer natihaiua prišli Bili so v v. te. gg. .lakop llorvat. prednik. Jožef Brc mož iu \ n t o ii Koval c k . duhovni iz misijonske družbe sv. Vinceiicja Bavlana od sv. Jožefa pri Celji.
Nar pred so s pesmijo „Veni Creator Spiritus" pomoči sv. Duha prosili k temu silo tehtilimu delu. potem so domači v. c. g. fajmošter inisijoiiskiniu predniku podali stolo
\ Ljubljani razun |»ri iiunali zapisujejo v Sen-klavži g. kosti,
pri >v. P.iru s Jeriha, pri Frančiškanih v /akristii. pri -v.
Jjk.pu g. Hei.lrili. v Tern o vini v e. 5«»spn.l fajmošter.
in britko martro ter mu s tem vodstvo misijona izročili. To silno ginljivo in visokopomenljivo izročilo so gosp. fajmošter nekako z naslednjimi besedami spremili:
..Ranjki milostni prečastitljivi knez iu škof so meni pred 15 leti to duhovnijo (/aro j izročili in mi na serce pri-terdili, de naj bom zvest pastir in naj duše k Bogu vodim. Kolika nezmerna je ta naloga za slabiga človeka! Jezus je zamogel sam od sebe reči: Jest sim dober pastir. On. ki je bil svet. je vse Svoje življenje iskal, kar je bilo zgubljcniga. in je Svojo kri prelil za naše zveličanje. Bo tem svetim zgledu si je tudi fajmoštru z vsimi močmi prizadevati. de svoje duhovnijaiie uči, jiin deli svete zakramente, grešnike svari, za vse moli. jim v vsih potrebah pomaga in z nar boljšim zglcdam sveti, de za svoj poklic postavi svoje premoženje, zdravje, iu tudi svoje življenje, če je treba: iu ako je vse to spolnil. tle ponižin skliče: Nepridni hlapci smo! Ako to premislim, in zraven tega vidim, kako me slabost prihajoče starosti in večkratna bolehnost na bližnjo sodbo opominja; mora zares strah in groza moje serce pretresati. — Bri poslednjih duhovskih vajah nam je rekel č. O. vajui vodja, ako fajmoštra enake skerbljivosti zavoljo njegove službe stiskajo, naj kako posebno dobro tlelo počne, de zamujeno nadomesti, naj p. ljudski misijon napravi, ker misijon ima posebno gnado od Boga. pridige tujih duhovnov sc z veči gorečnostjo poslušajo. kakor druge krati, z večini zaupanjem se jim serca odperajo. sploh, misijon ima nar hlagodarniši nasledke za po-boljšanje ljudstva. Na enak misijon sim torej jel misliti. Ranjki knez in škof so poslednje uie svojiga življenja z veseljem privolili misijon nsši duhovnijski t farni) cerkvi, iu so mu podelili svoj nadpastirski blagoslov; gg. misijonarji so mi k: r precej obljubili: in doseženo je. kar smo toliko časa želeli, od česar smo toliko govorili, — spolnjeno jc: gospodje so tukaj pri altarji. Visokočastiti g. prednik bodo za čas misijoua tukaj duhovni pastir {fajmošter), oni bodo vse vravnovali. jest in moji duhovni bratje jim bomo v vsim pokorni. Tudi vi. moji duhovuijani {farmam), jim bodite pokorni, sprejemajte njih nauke z nar boljši radovoljnostjo. in vernite se v resnici k llogu. kakor bodo vam pot kazali. Začnite tedaj, visokočastiti gospod, svoje visoke, blagerne opravila, naše serca so pripravljene, začnite v imenu Jezusa iu Marije in pod hrambo našiga cerkvcniga pomočnika sv. -kofa Martina.4*
Nato so imeli v. c. g. prednik pricetni govor, v kterim so omenili, de pridejo v imenu svetiga Očeta papeža, ki so ljudske misijone cerkveno poterdili in jih z milostjo popolnama odpustkov obdarovali; v imenu mil. škofa, ki so malo pred smcrljo misijon dovolili, v imenu duhovniga g. očeta tega kraja, ki so za misijon prosili. Ba de je čas misijoua vesel čas za duhovnijo. ko ji je toliko gnad odpel tih. in kako žalostno bi bilo. ko bi kdo svoje serce za-tcrdil iu pustil, tle bi mu dnevi zveličanja brez dušniga dobička ušli itd.
Red Božje službe med misijonam jc bil naslednji. O poli li je bila sv. maša z blagoslovama. potem 1. pridiga, potlej tihe maše pričujočih duhovnov: o poli 11 peta sv. maša. nato 2. pridiga. Popoldne oh .') križev pot. potem 3. pridiga, lavretaiiske litanije z blagoslovama; poslednjič se je o poli zvonilo hudeiije k pokori z enim zvouam skoz 10 minut, in takrat so farmam po deržiuah molili za spreobernjenje grešnikov.
Vse pridige so bile ohravnai.e po določeni osnovi. O večerih so bile prav za prav misijonske pridige, kterih tva-riua je bila: Namen človekov, hudobija smertniga greha, nečistost, pohujšanje, smert grešnikov a. poslednja sodba, pekel, odkladanje pokore, usmiljenje Božje, češenje Marije Device, nebesa, nevredno Obhajilo. Ti nauki so bolj na to merili, de bi se um razjasnil in serca pretresle, kakor pa na to de bi bile čutila glajeiie.
Zjutranji ogovori so obsegali nauke od dolžnost in
grehov; od misel, opravljanja, obrekovanja, kletvinje in rotenja, od nečistiga govorjenja, petja in prepovedaniga znanja, od grehov zoper sedmo zapoved, od povračevanja. (kaznovanja nedelj in praznikov, pijančevanja, jeze in sovraštva, od bližnje priložnosti greha, od dolžnost otrok do staršev, od dolžnost zakonskih, od gospodarjev in poslov. Bili so prav ljubeznjivi in djanski nauki, iu z veliko pazljivostjo so jih verni poslušali.
Opoldanski ogovori so zadevali zakramenta sv. pokore in presv. Kešnjiga telesa v naslednjim redu: Spoved in dolga spoved, napčna sramežljivost pri spovedi, spraševanje vesti, obžalovanje ali greviuga. zadostovanje. po vrače vanje v greh, sv. Obhajilo. Prav radi so verni pobožne ogovore poslušali in z nar boljšim sercam sprejemali. Terpele so pridige čez eno do poldruge ure, in ljudje so vselej od začetka do konca z nar veči pazljivostjo poslušali.
Pervi pouedeljik je bil med pridigo za odrašcnc spo-vedni poduk za otroke do 15. leta in potem spoved, v to-rik ob 9 pa slovesno obuovljenje kerstne obljube in sv. Obhajilo. To opravilo je bilo silno ginljivo in Ijuheznjivo; do 300 otrok jc bilo pri sv. Obhajilu. Drugi pouedeljik. 23. majnika. jc bil počitek, kakor je navada v misijonih; ta dan ni bilo nič pridige, nobene slovesnosti, le samo stare, hirave, gluhe so spovedovali.
Spoved sploh za vse sc je začela v sredo in je terpela do konec misijona. Spovedovali so od 3 zjutraj do 8 zvečer. razun med pridigami, ker takrat so se vsi spovedniki v prezbiterii zbrali, le samo poslednje dni se je moglo zavoljo sile ljudstva tudi med ogovori spovedovali. Po vredbi g. prednika so se večidel dolge spovedi od vsiga življenja ali saj od več časa opravljale, ker vest je bila zhujeua. serce pretreseno, kesanje občutljivo in živo. Zanesljivo je. de jc veliko stare nesnage izmite, njih veliko iz vestuiga spanja k pravimu pokoju v Bogu pripeljanih. Večidel po 12— 1) gospodov je spovedovalo. Obhajalo se sploh med inisijouam ni, razun otroci v torik. stari bolehni ljudje in nekteri drugi o posebnih okolišinah. tudi v sahoto tisti, ki so mogli varhi biti. Gorečnost vernih, oh misijonu spoved opravili jc bila silno velika pri moških in ženskih; fantje in možje so za Božjo voljo prosili, naj se jim čez noč cerkev pusti odperta (kar se je bilo poslednji teden tudi dovolilo), ter so po 12 — 20 iu še več ur pri spovednicah čakali. dc so prišli na versto.
Pretresljiva in presunljiva je bila v sahoto pridiga od nevredniga Obhajila. Duhovni so bili v prezbiterii zbrani in cerkveno (v koretljih ) oblečeni; kar zaprosi pridigar, de naj se sv. Rešuje telo izpostavi. Domači duhovni pastir vzame iz tabcrnakcljua naj svetejši Zakrament in duhovni pokleknejo na altarnc štaple. Zdaj začne pridigar v imenu furmanov Jezusa v sv. Ilešnjim telesu za zamero prositi zavolj vsili božjih ropov in oskninovauj, ki so se li nezmerni Svetosti k'iaj zgodili. Kakošen pretres jc bil v tem trenutku. se lic da popisati. vse se je jokalo in zdiltovalo. in spoznavalo svoje grehe in večno zvestobo obetalo. — Potem jc pridigar prosil za zamero domačiga gosp. fajmošira v imenu furmanov, in jih je nagovoril, dc naj hi očitno naznanili, dc nimajo do nikogar nobene jeze v sercu. iu de pred Bogam vse odpuste, kar se jim je žaliga zgodilo. Nuslcdvala je prošnja v imenu otrok do staršev, de uaj jim odpustijo. V znamnje vesoljne sprave je pridigar prosil za blagoslov z Narsvctejšim. kteri se je vjel z besedami govor-nikovimi: rO ljubeznjivi. o sladki Jezus!" To sa-boto niso več na novo spovedovali. ampak že spovedani so še enkrat prišli, ako bi še kaj na vesti imeli, ali pa ko bi sc jim bilo te dni kaj primerilo, ko so na sv. Obhajilo čakali; bili so v sahoto iu nedeljo zjutraj od 2. še enkrat odvezaui. ako jc bilo treba, in popolnama učišeni. (K. nasl.)
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. 21.. 25. iu 20. tnal. serpana (julija)
bodo .Njih milost goriški vikši škof. prečastitljivi gospod \ n d rej Golmajer. 21 ljubljanskim gg. klerikam delili \iksi duhovske posvecevanja ter jih mašuike posvetili ker bodo Njih milost ljubljanski osiroteli škofii to posebno .u veliko dobiolo skazali. in ne le posvecevanja opravljali, temuc celo v naše mesto v ta namen se potrudili; se spodobi vernim nase školije za Nje. kakor tudi za posvcčcuce k Bogu pobožno moliti, d«- bi nam dal doiuih. gorečih in bogoljubnih duhovnih služabnikov Gospodovih v slavo Božjo, zveličanje vernih iu povikševanje sv. matere katol. Cerkve.
Iz Ljubljane. P. Cesar jc polno serce. iz ust «jre. je star in resničen pregovor; akoravno se v drugih okolišinah vedno bolj poterjuje. de obrača človek jezik v to. sC drugac-niga kazati, kakor jc v resnici. Tudi je ic^nicno. de kar človek vedno premišljuje, bere al pretuhluje. v>e v svoje meso in kri spravi ler mu ravno to po vsih strauih kipi iz serca. Polnijo sc pa serca dan današnji le prerade s -da-bim blagain, z branjem nečednih bukev in časnikov, ki so polni strupa, ki katoliške naprave pikajo, obrekujejo. z me-lajo in grajajo. I.ahko vedo, de so v krivoverskim duhu pisane, al to jim nič ne de; zavoljo par velikrat zlaganih novic sc prebirajo in hvalijo brez kraja in konca! Nasledek taciga nespreiaišljeniga branja je pač žalosten. ker s tem si marsikdo svoje sercc popači, spridi iu skazi, de je ne-previdama pravi farizej, nar bolj tehtne reči uarohej pre-vdarja iri prevrača, iu skorej nevedama še druge zapeljuje. Tega sim se prepričal unidan v pogovoru, od kod de je sedanja vojska? Terdila je namreč neka gospa, opirajoča svoje misli ua več rii č e n i h" ( ? ) gospodov, de sta sedanje vojske le .papež in konkordaf' kriva!! c ) Kdo drugi more take misli imeti. kakor krivoverec. ki mu j«- konkor-dat tern v peti ? Iii vender je tista gospa v idili ud katoliške cerkve. Vprašamo pa. zakaj de bi bili vzrok sedanje vojske papež, ki so skoro jetnik Francozov iu so ze poskušali. iz Rima zbežali in v Avstrii pribežalisa iskati. ( ? » Kaj pa de bi bil konkordat pri tem kriv. ne vemo? Koii-kordat so naš svitli cesar s papežem sklenili. ki zadeva le Avstrijo, ne druge dežele, in tiče le cerkvene reci. ne pa vladnih. Sc ve, krivoverske malopridneže nekoliko zhada. in za tega voljo vse slabo nanj mečejo. Al so nam pa zato protestanške vlade sovražne ' Kdor bi kak tak pogovor utegnil slišati, de sta papež ali konkordat vojske kriva, nai -i bo prepričan, de ne papež, ampak napoleonež. ne konkordat. ampak hmativcl — Cavourat so vojske krivi, iu vse nadloge, ki iz nje izhaja. To so slra«ui biči. ki lepo ljudstva zavolj pregreh, ki jih pa lini „uceiiia gospodje spoznati nočejo, in šc priprosie zen-ke s tacimi lazim pitajo!
Iz r«'l(lkir<*li-a. K. Prestavne »|„vcsnosti beremo i/. Aaehen-a. ki so se obhajale pri v kladi podstavniga kamna za n o v o cerkev Marijniga u c o m a d e ž a ii i g a * p „-če t j a.
Ze davno so se pripravljali na ta lepi god; vse mc-t-njaiistvo in vsi bližnji kraji so s hrepenenjem lega dneva čakali. Ze v predvečer. 21. majnika. je bilo vse praznično; mlaje so slavili k hi-am. ki s,» bili ozališaui s cvetlicami. venci iu baudcrci. Zmiraj bolj živo je bilo po ce-stali in potih. Vsak vozovlak je priderdral z novimi gosti iz hližinjc in daljave, m zmed visokih iu naj viksili duhov-skih častnikov. Med takimi so bili kardinal vikši škof Janez žl. Geissel s posvečenim skolam iz Kolonije, škofje iz Moguncije, Monastira in Osnabriika. indnigi visoki gospodje. Zvečer jc ob sedmih zvonilo pri vsih cerkvah nazuaiiovalo slovesni začetek lega sv. opravila, iu tudi drugi dan zjutraj od 5. — 7. se jc razlegalo veselo zvonciijc pri vsih cerkvah. Bile so vse ceste kakor v praznične mostov že
*) kuj pa de? Naposled liota tudi papež in knnkordat kriva, kadar ho unc -učene- gospode čevelj kulil! Kavno unid.m je bil ..Volksfrd.- to nesramno obrekovanje nekterih sleparskih časnikov moško zavernil. Ali kaj. ko taki ..učeni" gospodje le rajši laž bero. kakor pa resnico!	\ r.
spremenjene, hiše so bile prcmnogoterno in pomenljivo tudi h časopisnicatni in spominskimi reki ozališane. Skoz vse vrata je ljudstvo v mesto vrelo. hiše. ulice in pota so bile napolnovane, v Cerkve so tišali. Zanesljivo do 20.000 ptujih je bilo ta dan v Aachcn-u. Ob O. se je začela velika pon-tifikalua maša in med tem se je procesija vredila, s ktero je šlo ti škofov z drugimi visokimi duhovskimi častniki in pred njimi nenavadno veliko število duhovšine iz vsih krajev. zlasti tacih. ki so v Aachen-u rojeni in so bili k tej slovesnosti povabljeni. Kn oddelik duhovnov je nosil svetinje stolne cerkve v predrazih in umetnih posodah, kakor je bila nekdaj vsako leto navada pri procesii o sv. Kcšujim telesu. —
.Ne le vse ceste. kodar je procesija sla. vse okna in poiuolji | altaue | so bile z ljudmi napolnjene, tudi po strehah je bilo veliko gleda vcov. — Mesto za novo cerkev je bilo tako lepo in imenitno opravljeno, de se nič več ue more želeti, ali zavolj presilne množice ljudstva niso mogle razne ločine visokih iu druzih povabljenih skoz in skoz redovno svojih prostor ohraniti, ko so bili prišli na mesto, začne ohiln kor peveov lepo klein-ovo kantato: rllimmel uud Krde \\erden vergehen. aber dein \Vort ist e\vig. Nebo iu zemljo bo prešlo. Tvoja beseda pa je večna." Nato so se pričele /.naue visoke iu ginljive opravila za vkladaujc podstaMiiga kamna z litanijami vsih svetnikov itd. Škofje in v.-i duhovni so viksimu škofu odgovarjali. Bil je tudi -lovesin nagovor in bral se je spis. ki so ga potlej zadelali v vkladni kamen. Poslednjič so imeli tudi sami kardinal kratek ogovor. Opomnili so. kako je bil Raroi Veliki, začetnik tega mesta, že pred več kot 1000 leti posvetil Materi Božji cerkev v \achen-u. iu kako >i je potlej zmiraj prizadeval, jo /. zakladi in svetostmi obogatiti.
Sčasama je pri razširjanji mesta k temu tempeljnu Božjimu prišlo »c veliko druzih. in zlasti * duhovnijskih cerkev. \o\a Božja hiša tedaj, ki se bo zidala v spomin razglašeniga neomade/.auiga spočetja Marije Device, bo dc-\eta tarna cerkev \ tem mestu. Opominjali so mcstiijane. de naj bodo >erčni in stanovitni pri zidanji cerkve; in p'o-sili so nebeškiga blagoslova nad delo iu nad vse ki bodo k njemu pripomogli. V«e ljudstvo je nato pokleknilo in sprejelo pastirski blagoslov, in piirela se je procesija nazaj v stolno cerkev, od k"dar je bila prišla, liilu je častitljiva slo\csnost. — slovesnost v čast Maiijc De\ice brez madeža spočete. Prebivavslvo je bilo tako ra/.veseljeiio. de je \t-cidel mestnjaiiskih hiš na večer bilo radovoljno raz-svitl|enih. desiravno je odbor za ta praznik bil namenil razsvitijavo opustiti. In pii tolikim prebivavstvu in 20.000 ptujco\ je bilo vse mirno, tiho in veselo.
Z l>llil<tjn. Is. t. m. V. č. g. provikar M. kirchner piše. de se misli prihodnjo nedeljo 7. Dunaja skoz farjigrad podati v Aleksandri jo. V sredi pribodnjiga mesca meni dospeti v kairo. se tamkaj kacifi II dni muditi, in morebiti v oktobru ( vinotoku) do llartuma priti. Propaganda je obljubila stroške za novo misijouise nad Asvaiiam i v Selalul. ali pa 0I1 Budečim morji, ko bi boljši kazalo. Druge štacioue bodo skiisjli ohraniti, kolikor bo le moč. V llariuin so prišli od sv. Križa misijonarji Beltrame. Comboni iu Meloto (iz g. Ma/.zatoviga vstava 1. Poskušali so v deželi zamureov Dinkovcov in ob Sobatu in si dober vspeh obetajo. Do g. Kirchner-jeviga prihoda ostanejo v llartumu, potem pa pojdejo v svoje novo misijoniše. Misijonarja Lanz in kaufinann in rokodelci klančnik. V7išnjevski in Albiuger so bili mesca mal. travna (aprila) pri sv. Križu: gg. Mor-lang in Viehvveider. je čutiti, de sta bila še v Gondokori. Od hudih bolezen so se vsi opomogli. Prchajoči misijoni so bili še zmeraj nadaljevani, in so imeli dober nasledek. Z g. provikarjem pojde zdaj č. O. Beinthaler iz Gradca, dva druga duhovna iz reda sv. Frančiška ga bota v Kairi pričakovala. Bila sta dosihrnal v Jeruzalemu in znata že precej dobro arabsko. 2 duhovna s Tirolskiga iu več delavcov je
za drugo leto odmenjenih. Prizadevali si bodo misijonarji svoje misijoniša, kolikor bo moč. po samostansko vravnati; v ta namen mislijo vsi duhovni in neduhovni stopiti v treiji red sv. Frančiška. Xa Dunaji je zdaj misijonska reč na dobri stopnji. Kakim zadregam v sedanjih vojsknih okoli-šinah je g. provikar pri propagandi v Riniti iu pri misijonski družbi v Monakoviin. kolikor je moč, v okom prišel. Dobri vspeh, ki se ga v novim inisijouišu nadjajo, bo morebiti tudi tistim gg. iz Krajnskiga novo serčnost vnel, kteri na misijon mislijo, kakor upa g. provikar. — Posled-njič naročuje g. provikar, de naj v njegovim imenu naznanimo duhovnim in neduhovnim dobrotuikam afrikanskiga misijona njegovo naj priserčniši zahvalo, ker meni, de sam ne more več v Ljubljano priti, kar naj bo teth j s to priložnostjo vsim prijatlam in dobrotuikam tega misijona očitno iu prijazno izrečeno in opravljeno.
!\a Dunaji, 10. rožnika. 7. — Ze precej davno je. kar se vam nisim oglasil. Novic res dc se ni pogrešalo, kaj pa de ne v tako viharnim času? ali perpravnih izbirati ni bilo časa. k čeuiur ga pa še tudi danes ni. Le nekaj hočem semtertje omeniti. — Naj bolj zavzemavni so zdaj vojskini prigodki. Vsih oči, se ve de. se obračajo tje. kjer se ima čez marsikej razsoditi. Klobčič se je /medel, in se še metle, in ni lahko najti konca lic kraja. Bes je jel biti delež ljudstev boj, siliti boj, in kako se bo končal, Bog sam ve. Kolikor vem in znam. tukajšnji pridigarji bolj nravno ali moralno (duhovnoJ stran vernimu ljudstvu pred oči stavijo. tle je pač dandanašnji ..greh" sprt Boga prisilil, s tako ojstro šibo ljudi obiskati, ker se ne menijo več za druge Ijubeznjivc obiskovanja. Tedaj so tudi v ta namen nioliuc priporočane, in moli sc za ranjene iu pobile vojake, tle ker se bojujejo za zemeljsko domovino, bi ne zgrešili večne tamkej v nebesih; moli se za srečo, za pravi mir med keršanskinii vladarji. Bavno tako sc jc tudi mnogo usmiljenih duš združilo, ranjenim in bolnim, bodi si z denarjem ali drugimi rečmi pomoči, ker ti so zares usmiljenja vredni in ga po vsi meri zaslužijo. Vse drugo je zdaj manji vrednosti. iu vsak. če jc šc tako lahkomišljcn. bo vender danes ali jutri spoznal, de ni več tako, kakor je bilo. de so hudi časi nastopili, in tle naj hujši še le pridejo, te ne bo previdnost Božja drugače naredila. — Kakor so pa že tudi stvari, omeniti vender Ic tudi morem, kar se še semtertje v nemških listih bere, češ, de ima Avstrija zasluzeni boj. ker ..ultramoulaiiizem" tolikanj čeblja in še druge k temu sili. Pac gerdo in farizejsko krivičenje! Bavno tako se imamo Nemcani zahvaliti, dc poznamo vsaj nekoliko tisto ..preklicano" Aboutovo delce ..rimsko vprašanje" (la i|iicstion ro-niaine). ki je polno zabavljic in pušic iu za protestantovsko nemštvo kakor nalaš. kakor voda ua niliu. — Bilo je tudi mnogo hvalnih pisem brati v spomin rajiikiiiiti učeiiiiiiu A. Ilumboldtu. Prav imajo, de ga slavijo velikana učenosti in kakor dobriga iu pošteniga moža; ali nemalo preveč sc mi vender zdi. nemalo preveč si upa nekdo, ki med hvalnim spevam tudi slednjič še to pristavi, tle tikl;ub vsemu natolcevanju, ki ga morajo prestati moderno uatoroslovje in njegovi častitelji v zadevah vere, smejo vsi drugi z veselim sercam za takim možem v pekel iti. kamor namreč so obsojeni od ultramoutaiicov ali čezgoreov t. j. katoličanov. ~ ) Menim pa. de se tu ni norčevati; — 011 jc že sojen, in je svoje prejel; nasleduikam njegovim pa ue gre slavniga imena v posvetni vedi za tako šalo vpotrebovati, in še nevednih
*) Tu se prav jasno vidi modrost nekterih v kebre in n.etulje zaritih posvetnjakov, ki neki menijo de zavolj posvetne učenosti jih Bog ne sme kaznovati, ako so zaslužili, /viličar je rekel: rAko hočeš v življenje iti. spolnuj zapovedi!" Ne pa: Ako boš na svetu s učenostjo slovel. ne moreš caveržen biti. kdo je bil učenejši kot Salomon, in vender se je kil Bog od njega odvernil. ko je kil jel pregrešno živeti. To pa ni rečeno zastran Bumboldtn, ki je Bog njegov Sodnik in ae mi. ampak prederznikam. ki hočejo s uniga možaka posvetno slavo katoliško resnico skraaUi.	Vr.
z njim motiti. Pa tudi že na svoje ušesa sim slišal, pa ne mladih, ampak priletne može, ki so kakor žabe kvakali čez naše katoliške naprave, povzdigovali pa so kraje in ljudi, ki smejo tudi v nedeljo delati, kar čejo, kjer popolna razujzdanost gospoduje in morajo molčati katolčani, če jih je kej. Pa pozabim, de so bili morebiti druge, ali nikakoršne vere ne. Tako se godi tudi dr. Seb. Brunnerju. (In tudi ne more svoje pravde dognati. Obsojen, odvezali in spet obsojen je v zadnje rekuriral, če bo kej. Kakor je že ..Danica" povedala, bil je tožen, češ de je časnika ..Presse" obrekoval, ker mu je nekaj njegovih napak očital. Obrekovanje , je, ko bi res bilo, pač huda reč, posebno za tak časnik, ki se v toliko listih po svetu bere. — ali dc bi bil svet in nedotakljiv, in de bi smel novice vsake baže ,,v podu če vanje" raznašati in s svojim pregovoram: .,vsim enaka pravica!" v miru biti, to bi bila prehuda pravica, prevelika tirjatev. Odtod tedaj razpor in dolga pravda! zdaj pa z Bogam!
Hazffieti po keraanshhn *vein.
Svit I i cesar so obdarovali zagrebskiga kardinala vikšiga škofa sviti, gospoda Ju rja II avli k a s častnim redam sv. Štefana.
Vocovski škof Avguštin Roskovanevi so bili 5. t. m. vmesteni v škofijo njitransko, njih naslednik v Vocovu. v. č. g. Anton Pfeitler, sc bodo dali vmestiti v god ss. Petra in Pavla.
V C h ur- u si je stolno korarstvo izvolilo noviga škofa v. č. g. Nikolaja FI o r e n t i ni - ta, dosedanjiga stolniga dekana v Monastiru.
Vojsk ne reči. Marsiktere, ki nekoliko mislijo, moti sedanji cas ta posebna zadeva, de katoliška Cerkev v sovražnikovi kakor v naših deželah moli za svojo vojsko, za kralja ali cesarja, za častni mir ali zmago, tu in tam škofje pišejo pastirske liste zastran vojske svojim vernim. Kako se to strinja? — Res jc, de tudi francoski škofje pišejo pastirske liste, tode ti listi imajo vse drugo lice, kakor pa pastirski listi naših škofov zastran vojske, kakor smo bili že enkrat nekaj v misel vzeli. Naši škofje naravnost in odkrito govore, de naš cesar se vojskujejo za pravico, za poštenje Avstrije itd., uni tacih reči nič v misel nc jemljejo, oni inerzijo nad vojsko zoper Avstrijo, ker ni žaljeno ne poštenje ne kaka pravica francoskiga cesarstva. Naši škofje moško terdijo, de naš cesar sc vojskujejo za vero; uni s slabo zanesljivostjo sem ter tje v misel jemljejo, kar Napoleon v ti reči obeta, če tudi lažnjivo, pa tudi. dc je volja cesarjeva (Napoleonova), de se sv. Oče v vsih svojih pravicah tudi kakor svetin poglavar ohranijo. MSalz-burger Kirchenbl.u izmed šestnajst francoskih pastirskih listov. ki jih ima pred seboj, najde samo eniga. ki se mu zdi, de Napoleonovo djanje terdi, vsi drugi so tako pisani, de se jim nc more kaj očitati zastran tega. Dc pa sv. Cerkev sploh moli za cesarja, če je tudi pregrešin. pa za cesarstvo in svoje vojšake. de bi jih Bog hudiga obvaroval, v tem ni nič pregrešniga; sej so pervi kristjanje še never-skim cesarjem v tem. kar se je smelo, pokorni bili. in za njih srečo, kar ni bilo veri nasproti, k Bogu molili. — Francoski škofje v svojih pastirskih listih vojsko le z malo besedami mem grede v misel jemljejo; ^Avstrija" se ne imenuje v nobeni.n tih listov po imenu, ampak le sploh „ena zmed evropejskih moči,u njih veliko se še besede „sovražniku čisto ogiba; le bolj obširno popisujejo nesreče, ki jih vojska napravlja, in dobrote mirii. Vse dru-gači so pisali francoski škofje I. 1854, ko je bila vojska ▼ Krimu zoper Rusa. Bojevanje zoper Rusa so. bi djal, kakor križansko vojsko zaznainujevali. preganjanje katoliške Cerkve na Rusovskim razlagali iu obilno zasluženje take zmage napovedovali. — Škofje še ne omenijo Jokanja in stokanja" na Laškim, ki sta ga Napoleon in Viktor Gmanvel na l.aškim (iz ust prekucuhov in potepu-
hov ) sli.-ala; oni nič ne vedo od rs tis kaj oči ga gospodo v a v s t v a p t u j č e v s k c A v s t r i j eu ua Laškim, od kteriga sardin>ka iu francoska vlada svojimu ljudstvu govori. Nasproti pa škof v Ajačii. Italijan, naravnost pravi, de rp tuj če v s ko g o s p o d o v a v s t v ou na Lahkim jc „b rez b ozn ost- iu prizadeve. Italijansko „poprotestaučiti." iu s tem daje pod nos Cavour-u in angleški propagandi, kteri Cavour na roko gre. V kakoršni koli duhovni stiski so francoski škofje, nobeden zmed njih rprckincanea zaveze Napoleonove z Viktor-Kina uvela m in G a riba I-di-tain še omenil ni. Moutobanski škof med drugim pravi: Namestnik Kristusov, vesoljni oče vernih, gledajo z globoko serčno bolečino vojsko, ki je zavrela med nar vceima katoliškima vladarstvama. in pa šc ob takim času. ko sc po eni strani krivoverstvo, po drugi pa sv. Cerkvi sovražno puutarstvo tolikanj silno perti. de bi Italijaiiskiiuu poropalo njegovo staro vero. in to vse skozi katoliško zemljo s listo lažnjivo versko prostostjo obdarovalo, ki povsod, kamor »e vriuc. nima jadernišiga opravila, kakor katoliški Cerkvi poropati njene prostosti in nar svetejši pravice. Sveti Oče. kterih blago in dobro serce jc dosihnial le britkosti prejemalo od tistih, ki jih je z vsakterimi dobrotami preoblago-darjalo. so nam torej poslali razpis od 27. mal. travna, v kterim nam prav živo naročajo, naj zapovemo očitne molitve, dc bi se mir ohranil itd.
Kakor ua Dunaji. tako tudi ua Parskim v M<iuako\im napravlja jo „d o mor od no družbo- za Parsko in. kolikor se bo dalo. tudi za vso Nemčijo, ki bo imela namen, zmanjševati in lajšati sti>ke iu britkosti sedanje vojske. — Ob sklepu deželuiga svetovavniga zbora ua gornjim Parskim je njegov predsednik Badhauscr med drugim rekel v svojim končnim ogovoru: „Od 40 let ui bilo nikoli tako rezniga časa kot je zdaj. Vojska naslaja med puntam in pravičnostjo; svetost zavez jc z nogami potaptana, iu boj raznih zarodov na dan spravljajo. V li vojski zamore in bo le tisto ljudstvo zmagalo, ktero je nravno (po duhovno) ne-popačeno" itd. Te besede imajo veliko v sebi in so prav po duhu sv. pisma. Binkoštno saboto sc med drugim prelepim branjem pri sv. maši tudi to le bere iz 3. Mozesovih (pogl. 26.) bukev: „A k o bote po mojih postavah živeli. i n moje zapovedi s po I no vali ... bote podili svoje sovražnike, in padali bodo pred vami. P c t z m cd vas bo podilo slo v n a n j i h. i u s t o z m e d vas njih deset tavžent (tojc, veliko trumo |; padali bodo vaši sovražniki po meču p r c d vašim oblic-j e m.u To se jc tudi velikrat spolnilo pri Izraelcih I gl. Sodu. 4, 15 ; 7, 22; 3. Kralj. 20. 20. 25; 2. Kron. 20. 24); zakaj bi se zdaj lic? Tode tega jc potreba, kar Bog hoče: ^po Božjih zapovedih živeti." Ako bi bili ljudje sploh in vojaki manj grelni, zanesljivo bi bila zmaga že dobljena; lakti pa se mora pravica zmaševati. prejden da pravici in iiašimu bogoljubnimu cesarju pošteno zmago. Voj s k a j c š i ba B o ž j a; vojska je šiba Božja za greh: vojska je šiba Bo:.ja za terdovratni greh! Dokler nc bo kaj boljši življenje, šibe ne more konec biti. Vojska terpi že skoraj dva mesca, pokončanih je že tavžente: pri !judt;h sploh pa se le malo pozna, de bi vojska bila! Sliši se kletvinja, vidijo sc uesramne vlačugarstva, podi vdrihajo od plesavcov in celo smerkovih otrok, kakor pred vojsko! Ali se ne pravi to Bogu ukljubovati. in Ga ua maševanje klicati? Taka terdovratnost se pač blezo ne bo zmodrila. Glejmo, de Bog nc stori, kakor z Izraelci, ki je bil stare nespokorne terdovratneže v pušavi pokončal in šc le novi zarod poslal v obljubljeno deželo. Kdo ve, koliko jih bo še vojska vzela? Ali prišle ne mara bodo njene sestre, ki bodo zadele tudi serbečnike. ki menijo, de vojska do njih ne more, ako ne bo boljši. Vsaka torklja bo grabila ovoje; Bog se gotovo ne bo dal zasmehovati. On bo našiga po-božniga cesarja zanesljivo rešil, ali Njegovo pregrešno ljudstvo bo poprej otepel. O de bi prikrajšal šibo! Pri nas je svitli cesar dober, mi podložni smo grešni; torej bomo oboji
tepeni. I'ri sovražnikih so glavarji krivični (podložne naj Bog sodi j; torej bodo oboji tepeni. pregorje pa posled-njič poglavarjem in začetnikam od krivične vojske! Tudi nezbožni jeziki se bodo prepričali, de ne bo Bog tam pomagal, kjer bodo veči trume, ampak tam, kjer je pravica. Tudi brezbožni, kolikor jih ne bo šiba potrebila. bodo rekli: „Pravičin je Bog!- — Kdaj pa bo to? Vse hrepeni po nagli zmagi. Pri Izraelcih najdemo, de: jo je llog prav hitro dajal, de so se Ic ljudje spreobernili in k Bogu klicali: zanesljivo je. de bi jo tudi nam dal s to pogodbo. Boljši ris veliko molijo, ali razuzdani nočejo od greha jc-njaii' Pregreha naj se konča, potlej bo kmalo vojske konec. -- Tako mislijo, kolikor vemo in sc nam zdi. umniši ljudje o sedanjim stanu, torej smo te misli skupaj zbrali in drugim v premislik zapisali.
Iz Rima pišejo ob koncu u. m., de je Napoleon zoper sv. Očeta iu Njih svetovavstvo in duhovstvo nejevoljin in celo razdražen ker vidi. dc mil nočejo popolnama zaupati. Francosko je prav prav velikrat terdilo. de se sv. Očetu iu Njih der/.avi nič ni bati. in dc za papeževo du-hovsko in deželsko oblast čisto nobene nevarnosti ni. Tako dc ima francoski cesar nespremenljivo odmenjeno. Tudi sam cesar Napolen je bil sv Očetu tako pisal, general Ciovon iu drugi imenitni francozje so sv. Očeta velikrat s tem prepričevanjem nadlegah. K vsim takim zaterdovanjem pa so sv. Oče kakor zaklenjeni, kakor kdo, ki bere, pa ne pazi na to. kar je bral. ali kakor kdo, ki le po zunanje kaj posluša in ne ve. kaj de govori. Fnkrat so se neki papež pri tacih zatcrdovaiijih na britko martro na mizi ozcrli in rekli: „Kcco ijudlo che non ha mai ingannato; iu lui e la mi a hducia to je: Ta je. ki ni nikoli goljufal, v Njem je moje zaupanje.- Tako slabo, iu še slabši zaupanje jc tudi pri kardinalih, pri duhovst\u in pri vsih možeh praviga reda v Rimu: zavolj tega je cesar Napoleon nepokojiu iu čiiiern.	Tako -o pisali iz Rima ob koncu pretečeniga
im-sca. in zdaj se že marsiktere reči od francoske prederz-nosti slišijo od oudot (llog daj, de bi lic bilo vse res!), hi kažejo, de so s\. Oče dobro vedili. komu ni upati. Ta Napoleon je imel nar več s puntam opraviti, prejilen so si ga bili Francozje ce-arja izvolili. Zdaj pa se gre s Sardineani skleniti, ki jc že toliko grešil zoper sv. Cerkev iu pošteno katoliško Avstrijo. Oče sedanjiga >ardinskiga kralja, Kami Albert, je v dveh vojskah hotel našimu cesarju l.ombardijo pni upati; ali slav ni Radccki ga je bil premagal. in po poslciltji nesrečni vojski je bil ponoči pobegnil ter kmalo potem na ptujim umeri. Njegov sin. sedanji sardinski kralj Viktor Kmaiivel. je bil prišel še tisto noč k maršalu Radeckimu milosti prosit iu jo je našel, obljubil je bil. de bo miren, in dober sosed, pa seje lagal: kovariti jc jel zoper Avstrijo, doma pa je duhovske dobra, samostane ali kloštre ropal, de so mogli sv. Oče poslednjič svojo zvezo s tako nezvesto katoliški« vlado pretergati in so roparske začetnike izobčili (odločili od družbe kat. Cerkve). S tem nezvestim kraljim. s tem zgubljenim sinam se je Napoleon sklenil, tle bi našimu poštenimi! cesarju laško deželo poropal. — našimu
ljubiniu cesarju, ki so zraven tega tako zvest sin sv. matere katoliške Cerkve, in so ji vse s pogodbo z Rimam (konkordatam) zgubljene pravice povernili. Kje so v stanu sveti Oče v tako tehtnih rečeh popolnama zaupanje do njega imeti, dokler ne začne krivic iu napak popravljati, v ktere se je zamotal? — Že se sliši, de puut tudi v papeževih deželah zmeraj dalje sega. že več mest na zgornjih krajih se je sperlo zoper svojo pravno vlado in sc hočejo sardinskimu kralju podvreči, tako Bolonja, Forli, Faenza. I mola. tudi od Kavcne sc nekaj cnaciga sliši. Pravijo sicer de Napoleon in Viktor Kmanvcl s tem nista zadovoljna, Cavour pa de vender Bolniijcam obeta, de jih bo Sardinski kralj sprejel pod svojo hrambo. (Ravno se sliši, de Viktor Km. noče poveljstva sprejeti nad Bolonjo.) Kmal sc bo bolj natanko pokazalo, čc je Napoleonu resnica z njegovimi zatcrdbaini.
Dobrotni tinrori.
Za afrik. misijon.
Neka dobrotnica 1 11. — Neka dev. brat. den. 1 fl. -Iz Teržica brat. den. 12 (1. — Z Verhpolja 3 (1. — Neka dobrotnica 3 fl. v dobre namene.
B*ofjorori z itopisorarci.
(;. B.: Nam je prav žal, in bomo skusili poravnati. — (i. N. A.: Bomo vidili. če se bo dalo, prav radi. — P. V.: Se bo zgodilo. — ti. I..: Prejeli, pa za zdaj sc ne more.
MMnhorske zaitere.
V ljubljanski škofi i. Beloskalska fara (Weis-senfels) je podeljena dosedanjimi! ondotnimii farnimu namestniku. gosp. Jožefu Vovku. Naslednji gg. duhovni pomočniki so prestavljeni: Jernej Le liček iz Zirov za nasamniga duh. pom. k sv. Petru: Anton A h čin iz Poljan v Ziri; Franc Sporu iz Siavina za nasamnika k sv. Mi-hclu pri Nadaujcsclu; Simon R upnik, duh. pom. iu namestnik v Zagurji, v Slavino; Janez Sodnik z Jesenic v Bcgnjc.
V I a v a n t i n s k i škofi i. C. g. Anton Fcrmeje izvoljen fajm. pri sv. Štefanu, — g. Štefan Vnuk pa lokalist v Zdolih. — Prestavljeni so gg. kaplani: Tomaž Mraz v Koprivnico, — Peter Cizej v šent-Juri, poleg Celja, -— Franc N a p r u d u i k v Brašlov iče. — Jane z Pajek v Zavec, — Juri Martinko v Vojnik. — Simon Cernosa v Konjice. — Janez Šribar na Sladko goro, — Jernej j; u z c j v zgornjo Polskavo, — Janez Pri boš ic v Šoštanj. — V službo stopijo novoposvečeni gg. bogoslovci: Peter F rja ve v šcn-PavcI pri Preboldu. — Boštjan P ozui č v Razbor, — Andrej Kaj t na v Crešnjicc, — J o ž c f K o I a r i č k šent Jungcrti na Pohorji. —Jožef S o r g I e h n e r v Sen-Peter v Medvedovim selu . — Janez Zor k o k Novi cerkvi, — Fran z VValter vSulcbah,— Janez Košar v Vitanje. — Vsi bodo službe nastopili 1. mai. serpana. — Cmerla sta čč. gg. Jožef IleiHein, kaplan v počitku, — Franc Kavčič, kaplan v Zavcu. R.
— Franc Pecrik. kaplan na zgornji Polskavi, prestopi iz naše škofije vCsanadsko škofijo na Ogerskini.
Haroeeianje
na
„Z G 0 D H J 0 DAHICO"
za drugo polovico tckočiya leta 1859. ,,Danica" je častitiin bravram znana, njen pošteni namen in navadni obseg jim tudi ni skrit ; torej skorej nimamo kaj vet- kramljati, razun tega potrebniga, de naj blagovolijo naročilo obnoviti, in pa nar hitrejši ko je moč, ker mesec h koncu uhaja iu neprevidama bomo v drugi polovici tega leta. ,,l)anicau velja: Za pol leta po pošti 1 gld. 35 kr. Za pol leta v tiskarnici 1 gld. 6 kr. n. d. Za polletno nošo na dom v Ljubljani se doplača 10 kr. n. d.	_
Odgovorni vrednik: Luka Jeran — Založnik: Jožef Blaznik