Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - • . $6.00 Za pol leta - - - - , $3.00 Za New York celo lelo - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily in* the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 18. — ŠTEV. 18. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 22, 1925. — ČETRTEK, 22. JANUARJA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. BUDENI NASLEDNIK TR0CKEGA? "General Budeni bo stopil na mesto Leona Trockega," prav nemška komunistka. — Ruski kavale-rijski poveljnik je najbolj priljubljeni armadni voditelj.—Strmoglavi jen je Trockega ni povzročilo nikakega razburjenja. — Bil je obtožen, da se je boril proti komunistični stranki od leta 1918. BERLIN, Nemčija, 2 I. januarja. — Gen. Budeni, slavni kavalerijski voditelj, bo sledil Leonu Trocki ju kot načelnik rdeče armade, soglasno z Ruth Fischer, parlamentarno voditeljico nemške komunistične stranke, ki se je pred kratkim vrnila iz Moskve. "T rook i, ki se jo umaknil radi svojih napadov na Stalina, Zi-novjfva in Kameneva, ki predstavljajo novi ruski triuravirat, bo najbrž mirno živci v bližini Moskve,r' jo rekla Fischer. "Niti najmanjšega strahu ni, da bi prišla med narodom do uporov radi odstopa prejšnega vojnega lorda. "Trocki ni bil nikdar prav posebno priljubljen med narodom in armada je lojalna sovjetski vladi. General Budeni je najbolj priljubljeni armadni voditelj. "Xikdo ne misli na to, da bi aretiral Troekija. Njegova umakni-tev iz javnih zadev ni povzročila nikjer v Rusiji niti najmanjšega vznemirjenja." MOSKVA, Rusija, 21. januarja. — Občinstvo je sprejela včeraj popolnoma mirno ter z očividno brezbrižnostjo izjavo, da je bil Leon Trocki odstavljen kot sovjetski vojni minister od centralnega izvrše-valnega komiteja komunistične stranke. Nobena beseda o sklepu komiteja ni smela pronicati, dokler ni bilo besedilo sklepa ofieijelno izročeno vladnemu tiskovnemu uradu. Ruski narod je izvedel šele včeraj zjutraj potom boljševiškega časopisja, da je vojni minister odstavljen. Seje eksekutivnega komiteja so bile strogo tajno. Na sejah komiteja se je vse obdolži t ve, dvignjene proti Troeke-mu ponovilo v daljšem dokumentu, ki je bil sličen kazenski obtožbi. Ta dokument je trdil, da .so aktivnosti vojnega ministra proti komunistični stranki dovcdle buržuazijske dežele do prepričanja, da se bo boljševišlci režim kmalu sesul. Opozicijo Trockega so smatrali domači elementi, sovražni sovjetski vladi kot signal, da se združijo pro-ti politiki komunistične stranke ter pomagajo pri strmoglavi j en ju proletarskega diktatorstva. Pisani dokument navaja tudi vse nesporazume mod vojnim ministrom ter komunistično stranko, pričenši z Brest - Litovskem leta 3!)18. Izjavlja se, da je dajal vojni načelnik neprestano izraza svojim nazorom, ki so nasprotovali stranki. Dokument se zaključuje z izjavo, da ni izrekel Trocki v svojem pismu na centralni komitej nit it ene besede, s katero bi priznal svoje napake in da dejanski ust raja na proti-boljševiški platformi. Omejuje se izključno le na formalno lojalnost napram komunistični stranki. Kazen, katero je uveljavil izvrševalni komitej komunistične stranke nam nudi drastični primero neizprosne disciplino, ki prevladuje v komunistični stranki. Vsak član manjšega upliva kot ga je imel Trocki. bi bil že davno izgnan radi izjav, ki niso v strogem soglasju s pravovernim boljševizmom. MOSKVA, Rusija, 21. januarja. — V dolgom komentarju, ki se tiče resignacije ameriškega državnega tajnika llugliesa ter predlogov, tikajočih se razoroževalne konferenco v Washingtonu, je izjavil Jurij Čičerin, sovjetski minister za zunanje zadeve, da zahteva splošni svetovni položaj, da se čimpreje poruši 4 * kitajski zid", ki je bil zgrajen meti Združenimi državami in Rusijo. » , (.Verin je porabil cele tri dni s pripravo svojega komentarja. Ruski minister za zunanje zadeve vprašuje, kako more predsednik Coolidge zanikati Rusiji pravico, da se vdeleži razoroževalne konference, ko vendar pokriva ruska republika celo šestino zemeljske površine. Senatorju Borahu, načelniku senatnega komiteja za zunanje zadeve, pripisuje idejo, de se izključi Rusijo. PRIPRAVNA SHRAMBA ZA ŽGANJE Slika nam predstavlja dva bostonska detektiva, oblečena v steznik posebne vrste, kakršnih se 'poslužujejo butlegarice pri prena-pijač, ______ Lord Cecil je sramotil Ameriko. Na opijski konferenci je lord Cecil sramotil Zdr. države. — Edinole Angleži so molčali, ko je bičal njih slabo vero ter branil velik narod pred napadom. — Voditelj londonskih članov se je opravičil. ŽENEVA, Švica, 21. januarja. V značilnem govoru, kateremu so nazdravljali vsi delegat je medna roclne opijske konference, z izjemo Angležev, je kongresni k 'Stephen Porter iz Pennsvlvanije včeraj obdolžil Anglijo neveri«, ter obenem naslovil na konferenco zadnjo prošnjo, naj se zasliši ameriške predloge za zatrtje trgovine z opijem. V govoru je ožigosal Lorda Ce-eila, angle-Skoga voditelja, obrekovanja velikega naroda, ker trdil, da konsusmirajo Amerikanci ve-e opija kot ves indijski narod. Porter je obdolžil gotove narode, ki so podpisali haški dogovor, da stavljajo svoje finančne interese trgovini z opijem nad človekoljubne interese. Lord Cecrl je prekinil Airaeri-kanca enkrat s prošnjo, naj st mu dovoli govoriti, a Porter ni tega dopustil. Pozneje se je an-i?leši državnik opravičil ter rekel, da nI imel niti najmanjšega namena oforekovati Združenih držav. Angleški voditelj je pozneje izjavil časnikarskim poročevalcem. Ja se bliža konferenca krizi ter rekel, tla bo nasprotoval noveraru ameriškemu predlogu, ki ga je stavil kojigresnik Porter, da naj >e v petnajstih letih, odpravi kajenje opija, na Daljnem iztoku. Porter je osmešil argument*. Cecila, katere je slednji navedel >r obrambo kajenja opija teir izjavil, da je kompromisni naičn, oredložen včeraj, popolnoma brez vrednosti. 4'Mudimo se tukaj natančno Hva meseca in tri dni", — je ru-kel Porter. — "Se vedno pa se borimo za enostavno vpoštevanje najbolj važne točke ameriškega programa. ^Zadnjikrat zahtevam zaslišanje*. Duh, ki odklanja raz-'pravo naših predlogov, ne bo nikdar do vedel do uspešne konference. Nismo .se hoteli poslužiti surovih .in nasilnih taktik. Svojo stvar utemedjujemo z logiko". Amerikane« je trdil, da so bile pripombe Lorda Cecila glede kajenja opija v Ameriki ponovno zavrnenjene v vsaki mogoči obliki, nakar je nadadjeA-al: <40e more angleški delegat bolj obrekovati veliki narod kot ga je. bi ga ra*l slišal. Deset let sem .^e boril proti tej laži in sedaj j« zamkujem . enkrat za vselej. Nočem reči, da je govornik'*'ve del, da je laž, ko jo je' izgovoril, a resna stvar je. če toga niso vedeli njegovi svetovalci". Porter je nato navedel statistike Lige narodov v dokaz, da je kon3um opija v Združenih državah isti kot konsiun v evropskih deželah in da znaša osem, ne pa štiri in trideset "zrn na osebo. 4' Neizmerno bolj obžalovanja je vredno", — je dostavil, — "da so tako ugotovilo podali pred konferenco, vršečo se v mestu, kjer smo nekateri upali, da se ht* nekega dne nahajal parlament sveta". Drugi anerleški delegati sma trajo ameriško stališče naravnost za žal j en je Anglije. Ob neki priliki "so "bili celo pripravljeni zapustili konferenco, a zmagale so hladnejše glave. Irski delegat ^lichael Mac-White in Alfred Sze, (kitajski de- PREDSEDNIK IN ZAGOVORNIKI SUŠE Pred kratkim je bila v Beli hiši pojedina, prirejena na čast posebnemu odboru narodne organizacije, ki se zavzema za točno izvedbo ameriške prohibicije. Z leve na desno so: Sodnik Gary, predsednik U .S. Steel Company; predsednik Coolidge; mednarodni tajnik Y. 31. C. A., F. 1'». Smith in John 1). Rockefeller ml. OPOZICIJA PROTI PARIŠKEMU DOGOVORU1 PARIZ, Francija, 20. januarja. Veliko zanimanje je vzbudila opozicija v senatu Združenih držav proti pariškemu dogovoru glede razdelitve vojne odškodnine. Domneva se. da so zavezniški državniki prehitro vrjeli. da zadeva že urejena. Spomini na bojo v amerilskeni senatu radi ratifikacije versaili-ske m-rovne pogodbe so še v.edno ohranjeni v duhu Francozov In daje se izraza bojazni, da bo mogoče ameriški senat v tem slučaju jirav tako trmoglav kot je bil takrat. Zadovoljstvo, vzbujeno vsled ameriškega podpisanja pogodbe pa je bolj moralno kot oraktlčno. Nikdo ne smatra za možiio. da bi se zahtevalo od Zdr. iržav. naj se aktivno udeleže iz-^irjanja reparacij od Nemčije. Če bi ameriški senat blokiral ameriško sovdeležbo pri razdelitvi vojne odškodnine na temelju Dawe=?ovega načrta, bi prišel amt riški detlež nazaj v skupni sklad in razdelilo bi se ga med ostale zaveznike. Francoski poslanec napadel Vatikan. Francoski radikalni poslanec je obdolžil Vatikan, da je bil tekom vojne progermanski. — Izjava je bila posledica debate glec}e nameravanega koraka Herrio-ta, da se opusti francosko poslaništvo pri Vatikanu. USPEHI DAWESOVEGA NAČRTA PARIZ. Francija. 21. januarja. Seymour Parker Gilbert, generalni agent za reparacijska plačila, je predložil včeraj reparacij-ski komisiji ugotovilo glede uspehov Dawesovega načrta do sedanjega časa. V tem poročilu se glasi. da je -tekom poslovanju novega dogovora Nemčija plačala zaveznikom približno dvajset milijonov zlatih mark več kot hi rala na temelju načrta. Generalni agent je pojasnil, ikaiko je prišlo do tega t^r stavi! svoje predloge glede odpravlje-nja te neljube netočnosti, čeprav je v prid zavznikom. Rekel je, da posluje načrt povsem zadovoljivo in da je upati. da bo posloval tako tudi v bodoče. Razširjenje Monroe doktrine. PARIZ, Francija, 21. januarja. Včeraj se je pričela v francoski poslanski zbornici debata glede opustitve mesta francoskega poslanika pri Vatikanu in glede priznanja Rusije. To sta dva vprašanja, od kojih rešitve je odvisen nadaljni obstoj ali padec vlade Herriota. Ilenrv Simon, radikalni poslanec iz Tarn-a in načelnik finančnega komiteja poslanske zbornice, je povzročil največjo senzacijo dneva s svojim napaidoan na Vatikan. kar je imela seveda, za posledico celo ploho protestov, nad vse ogorčenih, iz vrst konservativcev, Govor, ki bi moral hiti zaključen v desetih minutah, se je raztegnil na dve uri. Simon je tudi dolžil Rusijo, da ni zadostila pogojem, ki so bili stavljeni ob času priznanja. M. Simon je obdolžil Vatikan proge rmanstva tekom svetovne vojno, kajti papež baje ni vrjel \ francoski uspeh in kdor ne veruje v uspeh, pamemja to skoro kito kot da bi že.lel dotiČnemu pora*. Da je poslanec tz Tarna zasto-' pal ministrskega predsednika Herriorta je razvidno iz dejstva. ! da j3! m inistrski predsednik po>-i novno odobril in podprl -njegove j izjave. Metode Sdmona glede Rusije so ! bi'o originalne. Me«!to da bi bra nil priznanje Rusije, se je omejil na napad na Rusijo, ker ni baje slednja zadostila pogojem prizna nja. Povdarjal je, da priznava Francija le avtoriteto sovjetov nad ozemljem, ki je sprejelo sovjetsko vlado. "WASHINGTON, D. C., 21. jan. Dravni tajnik Hughes je priporočil republikam latinske Amerike, naj sprejmejo Monroe doktrine kot del svoje zunanje politike. legat, sta povzročila nadaljni kra-valj ko erta. zagovarjala ameriške predloge ter napadla augleško .opravičevanja kajenja opija na Daljnem iztoku. VLADA LUTHRA POT K MONARHIJI Pripomba socialističnega voditelja v nemškem državnem zboru, da je vlada dr. Luthra, pot k monarhiji, je bila sprejeta z glasnim vsklikom: — Hvala Bogu! BERLIN, Nemčija, 2 1. januarja. — Vlada dr. Luthra je prvi korak na poti k restavraciji ali zo-petnemu uvel javi jenju nemške monarhije, — je izjavil dr. Rudolf Breitscheidt, socijalistični voditelj, tekom viharne seje nemškega državnega zbora, potem ko je dr. Luther obrazložil stališče svojega kabineta. "Hvala Bogu:" se je glasilo iz vrst nacionalističnih poslancev na desnici. Ta vzklik vključuje jedro celega političnega položaja v Wni-čiji. Xa eni strani so soeijnlisti, zvezani z demokrat je ter levim krilom katoliškega cent ruma, ki nasprotuje kabinetu dr. Luthra, no raditega, kar je rekel v svojem priznano krotkem in brezpomembnem nastopnem govoru, temveč i/, strahu pred reakcionarnimi i^n-deneami. njegovih najbolj mogoC-nili družabnikov. Xa drugi strani stoji stari junkerski element, kojega resnični načelnik je admiral von Tirpitz. najbolj verni služabnik prejšnetra kajzerja. Jnnkerji stoje za dr. Luthrom v upanju, da se jim lx> posrečil-) d os >č i skorajšni povratek starega cesarskega in utilitarističnega režima. Ko se je polegel hrup naeijonalistov, je pokazal Dreitscheidt nanje s prstom ter vzkliknil: — "Vaš vzklik označuje vlado dr. Luthra." Bolj liberalna fakcija je dala izraza svojemu ogorčenju vsprir-o obnašanja naeijonalistov. 1'rejšni kancelar Wirt h ho<"e že danes <>d-ločno nastopiti proti novi vladi. 1'rejšni kancelar Fahrenbaeh j<-dal včeraj formalno izraza stališču katoliškega centruma. Rekel je. da je sprejela njegova stranka novi kabinet raditega, ker pomenja edino rešitev tlolge krize, da pa bo strogo zasledovala delovanje kabineta in da si reservira pravico neodobrenja. Naeijonalisl i. kojih zastopniki imajo v rokah ministrstva za i*i-nanee, notranje zadeve, trgovino, poljedelstvo in transportaeijo. Urol' von Westarp. agrarni voditelj, je rekel, da ni vladna objava glede politike zadovoljiva. "Pomenja pa korak v pravo smer," je dostavil odločni monar-hist. ki je s tem potrdil obdolžitev Breitscheidta. Predsednik nemškega državnega zbora. Loebe, je objavil, da so vladne stranke predložile resolucijo, v kateri zahtevajo odobrenje državnega zbora glede vladnega programa. Ta resolucija bo najbrž sprejeta še danes z malenkostno večino, a demokrati in nekateri člani centruma ne bodo glasovali, dočim bodo sprejeli socijalisti nadaljno odredbo, v kateri bodo dali izraza pomanjkanju svojega županja v vlado dr. Luthra. Smrtni boj dveh starcev. PAlvTjZ, Francija. 21. januarja. Iz majhme vasi ob Rivijeri, Tanner on. ne daleč od Nice, je prišlo poročilo o bojni med dvema stai-cema, ki sta se medsebojno umo rila. Eden se je boril z vilami, drugi pa s palico. Charles Jusssier in .Tules An-gicr, oba stara nad osemdeset let. sta se sprla radi svojih otrok. Dva sinova Augier-ja sita poročena s hčerama Jussieuja. Predmet spo. ra je bila kmetija Jussieit-ja. ki predstavlja doto njegove hčerke. Po daljši izmenjavi besed sta se oba možakarja spoprijela in ker .-»ta še oba kljub visoki starosti se zdrava in močna, sta prijela za prvo orožje, ki sta se ga mogla polast iti. Ženske so zaman skušale ločiti borilea. Jussieu je suval z gnojnimi vilami, dočim se Augier branil s palico. Naenkrat pa je Jussieu padel na tla, z razbito črepi-njo in njegov nasprotnik je umrl par minut pozneje vsled izgube krvi. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Pohvala in ukor, obenem. vse WASHINGTON, D. C.. 21. jan. Državni tajnik Hughes je pohvalil delovanje prohibicijskga ko-misara Havnesa, a ob istem časn namignil, da bo najbrž presto iz-vedenje prohibicije v druge ro>ke. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeč«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.40 2000 Din. — $34.60 5000 Din. — $86.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kol koi en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov zrn poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni nraT*. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, U znašajo man£ kot 2M lir nčunaMo pooefeej po 15 center za poštnino In drnse stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka ▼ Trato. Za po.siljatve, ki presedajo PETTISOČ D1NABJKV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Dinarjem In Lirav sedaj al stalna, wsj» se večkrat ta aeprl Iz teca razloga nam al isgiie podati aat—rfne cene vnaprej po ceni tistega dne, ko mam pride ptslsnl denar r rok«. POSlLJATVE PO BRZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO t NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.- Denar nam Je poslati najbolje po DssmsOs Poslal Momj Order aU po New York Rank Draft. FRANK 8AKŠEB STATE BANK 82 Oortlandt Street, New York, N. Y. Telephone t Oortlandt GLAS XAKDDA. 22. JAN. 1925 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Novice iz Slovenije. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president Smrtna kosa/. V ljubljanski bolnici je umrla Erna Janežičeva, roj. Keršič. Kot dijakinja — študirala je na ljubljanskem učiteljišču — je bila vne Louis Benedik, treasurer ta pr0paga povišek je za Maribor nežna ten. Vzrok je menda še vedno trajajoča stanovanjska beda v .-ded katere se je sklenilo tudi prime-rem a analo porok. Kakor hitro bo prenehala -Stanovanjska beda, se bodo tudi rojstva in poroke skoraj gotovo pomnožil«*. Gibanje prebivalstva v celjski župniji leta 1924. Roj trn ili je bilo 421 oseb. med temi 218 moškega in 203 ženske- Resolucija. katero je sestavil senator .Johnson iz Calitornije, bo še danes predložena senatnemu komiteju za zunanje zadeve. Prista-' tra spola. Nezakonsikih otrok se ši te resolucije upajo, da bo sprejeta brez debate. jjc rodilo 100.,Mrtvo rojenih je bi trebuh. Podrobnosti o pretepu še niso znane. Republikanec Boman Bende aretiran. Te dni je bil v Gornji Radgoni aretiran vo.lja radičevskih republikancev v mariborski obla •iti, novinar Roman Bende, ki je b;-iimijen hujskanja k neizvršrva r.ju vojaške doilžno-rri. Po izve-dni hišni preiskavi so ga izročili sodišču. Smrtna kosa. J Te dni so pokopali na Jesenicah Žaneta Poženela. ki je od Še v večnost v svojih najlepših le tih. V ljubljanski bolnici je umrl Anton Rupar, uradnik žel. gene raln direkcije v Beogradu. V Laškem so pokopali Simona Krusšiča. upokojenega orož. narednika in bivšega uradnika Delavske zavarovalnice. Star je bil 70 let. Zagonetna smrt. Na Silvestrov večer si je privoščila v Colju in okolici nekoliko pn več vinwke kapljice okoli 40 let .stara Frančiška Jazbec iz Buč. V družbi nekega mladega fanta iz C'ret a je popivala naprej v hotelu ''Pri jZvezdr' v Celju, nato pa v Za vodni, kjer so jo prihodnjega dne našli mrtvo ob obrežju Vogla j ne. Xjeu Icjtrvul Ii ki baje prej ni imel denarja, je popival na novega leta dan še na ore j. vendar pa -se je pri utopljenki sami našla še listnica z o-krog 100 Din. vsebine. Fanta so zaenkrat, dokler se ne pojasni zagonetna ismrt Frančiške Jazbec, iali pod ključ. Če bi senat odobril resolucijo Johnsona, bi bila s tem dana direktna prilika za izmenjavo nazorov med administracijo ter opozicijskimi senatorji. Po mnenju nekaterih senatnih voditelj bo mogoče to oživilo zadnje dni umirajočega kongresa. Sklep predsednika, da vzstaja na svojem stališču, je postal povsem očividcu včeraj, ko je postalo jasno, da smatra ugotovilo, izdano od državnega tajnika Hughesa in tikajoče se pariške dogovora glede uravnave reparaeijskega vprašanja, kot povsem zadovoljivo v zadevi katero skuša senat spraviti na površje. Predsednik Coolidge je prepričan, da je ugotovilo llugliesa rešilo vsa tozadevna vprašanja. Vsa nasprotna ugotovila so male važnosti. Predsednik je uverjen, da je treba smatrati pariška pogajanja in njih uspehe kot zaključen dogodek. Xobenega vzroka ni, zakaj bi bilo treba poslati dogovor senatu v odobrenje, ker niso bile niti v eni točki prizadete pravice Združenih držav glede sklepanja pogodb z inozemskimi narodi. Državni department namerava objaviti besedilo dogovora, ka-kakol hitro ga bo dobil iz Pariza, a uradniki državnega departmenta niso mnenja, da bi dospelo prej kot po preteku par dni. Niti malo se niso brigali za poročila, da je bil dogovor zadržan v Parizu v namenu, da se uveljavi par majhnih izprememb v frazeologiji. Obenem pa so izjavili, da je zakasnenje posledica počasnega delovanja kabla ter ofieijelnih sporočil v splošnem. Novice iz Jugoslavije- Tihotapstvo s svile. j V Vrbovskean na Hrvatskem so Iz Zagreba poročajo, da je tam | dni zlikovci vlomili v tamkaj kajšnja carinarnica po navodilih j šnjo banko in hranilnico, podružT inšpektorja Simiča prišla na sled I nico ravnagorske banke in hra-velikemu tihotapstvu s svilo. Ti- j nilnice. Banka se nahaja v lastrii hota pijan je se je vršilo * pomočjo dvonadstropni hiši, ki stoji ob nalašč v ta namen prirejenih že-1 glavni cesti na vidnem kraju. Iz lezndh blagajn. Tihotapcem se i blagajne .so odnesli 200,000 dinarje naložila globa v znesku enega j jev v jug. valuti in nad 100,000 miljona dinarjev. [dinarjev v tujih valutah. Oropani potniki v okolici Beograda. Ponarejeni dolarji. Xovosadka policija je aretirala V neposredni bližini Beograda nekega Josipa Schaefferja, ki je je bil izvršen drzen roparski navzelo potratno živel im lahkomišlje-pad. Med Krivim lugom In Pole- no izdajal bankovce po sto dolar-čem je pet maskiranih zlikovcev jev. Ugotovilo se je, da so baii-napadlo tri pasante, preplašili so k ovci ponarejeni, vendar mož jih z napetimi revolverji ter jih! vztrajno taji provenijenco teh do- potem do goleiga slekli. Napad se je izvršil komaj sto metrov oddaljeno od žandarmerijske postaje. Napadalcev doslej še niso izsledili. I ar.sk i h novčanic. Parna žaga v Mrkopalju pogorela. Parina žaga v Mrkopalju pri Delnicah, Hafst Viljema Gerersdor-Prvi slučaj gobavosti po sto letih, ferja, je te dni do tal pogorela. Iz Novega Sada poročajo: V: Kako je požar nastal, se dosleg tukajšnjo bolnico so pripeljali 17.! ni moglo ugotoviti. Sumi se, da letnega Jovana Pusarja, ki je o-1 ie bil ogenj podtaiknjen. Osumlje-bolel na gobavosti. Po zdravni- *nec je bdi aretiran, a zopet izpu-škem pregledu se je ugotovilo, da ščen, ker se mu krivda ni mogla Fusar že več let trpi na tej straš-. dokazati. Zgorelo je celo poelop-ni bolezni, a bolezen se je šefle s*-|je ter so močno poškodovani tu-daj razvila tako, da jo je mogoče j di stroji. Škoda je velika, a zsk spoznati. Po sto letih je to prvi varovalna doba je poteMa meseca slučaj gobavosti t Vojvodini. (novembra in ni bflo zavarovanje Oplenjena tanka ▼ ▼ilii.mln, pravočasno ofrtoorvijeno. lo 36. tekom prvega leta starosti .iilt je umrlo 47. Umrlo je 40T o-eb. med temi 214 moškega ir 193 žerjskega spola. Med mrtvim so všteti tudi Č>ni iz celjske javm bolnice. Mestna žaipinija celjskr hbsega mesto Celje, občino oikoli \-'> Celje in k at. obe. Lopato i-Veliike Pirešice. Šteje 18.000 pr«-bivaleev. med katerimi je biln ako odštejemo umrle v javni bol niei. samo 237 smrtnih slučajev VkMub neugodnim soeija'lnim rax m»ra.m v .mestu in v bližnji oko-•iei. se lahko z ozirom na gornje število trdi. da so zdravstvene vp7mere v celjski župniji prav ugodne. Promocija. Xa dunajski univerzi je bil primorski Slovenec Ivan PribemiVv rrom oviran za doktorja vsega h-lravilstva. Požar v Novi vasi. Te dni je v Novi vasi pri Ptuju v neki kmečki hiši .izbruhnil požar, ki se je vsled vetra hitro širil, vendar se je ptujs&i požarni brambd in vojaštvu posrečilo, omejiti požar ter ga končno vkljaib močnem vetru pogasiti. Pogorelo je 15 objektov. Smrtna nesreča. V Starem trgu pri Slovenj-graducu je imel delavec Ivan Meh na steni nabito puško. Ko je bil oče odsoten, je snel njegov sin puško s stene, pomeril in sprožil ter smrtno zadel svojega brata. Nova častna kanonika. Za častna kanonika lavantin-tikdga ka piti j a v Mariboru sta imenovana vseučiliščni profesor doktor Fran Lukman v Maribo ru in Josip Čižeik, dekan v Jert. nini. Uboj ▼ Mojstrani Ob priliki Siilvestrove veselice je prišlo v Mojstrani v hotelu Triglavu med finančnim pripravnikom K a£ ar jem ter bratoma Valentinom in Pavlom Rabičem do preltepa, tekom katerega je finančni pripravnik Kač ar z b a po- živi jen je sta si hotela vzeti ia železniškem tiru med Žalcem n St. Petrom neki Malgaj Ir* Mernik, okrog 20-letna fanta, den iz Goto vel j, drugi z Žalca, ^ri dopoldanskem vlaku jih je trojevodja še pravočasno opazil °r vlak v zadnjem trenutku istavil. Bil bi jih gotovo povozil. Ver sta ležaila oba z glavami na elezni.ških tračnicah. Oba fanta o nato prijeli ter jih odddali po-''cij.i v St. Petru. Izjavila pa sta. la se pri prvi priliki zopet poskusita usmrtiti. Tnž. Gustinčič v goriških zaporih. Znanega komunista inženirja . G listin iča so italijanski orožniki! v Ajdovščini prijeli ter ga z nje-1 črevo ženo vred odvedli v gori-' 5ke zapore, ker ga italijanske oblasti smatrajo za nevarnega komunističnega agitatorja. Velik vlom v Hrastniku. V Silvestrov! noči se je izvršil v Hrastniku velik vlom, ki je bil jako previdino zasnovan. Vlomi \ Hrastniku in okolici so sploh zrlo pogosti, kar govori za domnevo. da domuje tamkaj dobro organizirana in zelo spretna vlomilska družba. Tatovi so si to pot pomagali z virihom ali ponarejenimi ključi v poštni urad, koder so odprli ročno železno blagajn«o. in odnesli iz nje 36.000 Din. v •ijankovcih po 100 in 10 Din. Žan-darmeriji se je po temeljitem (poizvedovanju posrečilo priti zli-kovcem že na sled in je pričakovati v kratkem več aretacij rajnih domačinov. Iz starega kraja neprestano javljajo, da so 'tuikaj in tam posta vili spomenik na čast pokojnemu srbskemu kralju Petru. Pokojni srbski kralj je po smrti dobil priimek Osvoboditelj. In vsled tega postavljajo spomenike Osvoboditelju na <ča^t. Eno pa je gotovo in resnično. Svetovna vojna se je zaključila z osvobojenjem ,iu zasužnjen jem nt katerih narodov oziroma na-lodnih enot. Patenta za svobojenje in zasužnjen je pa ni imel noben kralj m noben cesar. Osvobajali in zasužnjevali so diplomati na versaillski konferenci. Če je jugoslovanski narodi re> svoboden, se mora v prvi \rsti zahvaliti Wilsonu, v drugi pa francoskim dijilomatom. Wilson je propagiral svoje ideje svobode, enakosti in pravičnosti zato, ker mu je tako srce velevalo. s Francoski diplom at je so pa osvobodili Jugoslavijo vsled tega. ker so si obetali od te svobode zase večji dobiček kot bi ga morali pričakovati od zasužnjene Jugoslavije. Mimogrede naj bo omenjeno, da pri načrtih glede suženjstva in svobode narodov ni bilo navzočega nobenega- kralja. ★ Silno dost.i se govori in piše o civilizaciji. Kaj je pravzaprav civilizacija? Kakšne so njene posledice — i dobre abi slabe? Dobre in slabe. To je lahko soditi po opombah, ki jih dodajajo "časnikarji, član-karji in pisatelji svojim poročilom oziroma proizvodom. Pod naslovom "Uspeh današnje civilizacije" sem pred kratkim či-tal, da je napravljen poseben ra d.io aparat, potoni katerega je mogoče v par minutah posla.ti vsako sliko iz Anglije v Ameriki?. * Pod naslovom "Znamenje naše civilizacije'* sem čital. da je neka petnajstletna punca v Califor-niji ustrelila svojo mater, ker ji je branila pijance vat i in plesati. Bordenovo Eagle Mleko ni nova hrana za otroka. Matere ga uporabljajo že nad sedem in šestdeset let. Matere, ki so bile same vzrejene z Bordenovim Eagle Mlekom, hranijo danes ž njim svoje otroke. Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mekom. 0 Dept. 1 K fcH. BOhCtSL 108. Članek. PRE1IKA XJ EV. [ I.XE X I V. I DE Od pričetka ne vedo otroci ni"* prh'ile živil, razveri onih. katere s-jim daje jesti. Pridobi si na ta način slast do takih živil. < >d pričetka bi se morao dajati otroku v.-led tega le taka živila, ki so zdrivn in zanj primerna, da se bo otrok naučil ceniti jih ter s tem uveljavii nomalne prhcranjevalne navade. V gotovih slučajih lahko pokaže otrok močan odpor proti t "j ali oni hrani, katere ne more zavživai i. a v splošnem lahko zavživa ter ga je treba naučiti zavživaivja vsi-ii j zdraviti jedi. Otrok, ki ust raja |>ri item, da ne mara tega ali onega ži-j vila. ni mogoče popolnoma zdrav ali pa nasprotuje načinu kuhanja dotične hrane. Mali mora skrb-ti, j da ne prismodi ali preveč oshuli i i rano <.trok v namenu, da prepr« či ! odpor proti hrani. Xe pokvarite prebave svojega o-troka z živili, ki niso pravilno pripravljena. Zunanjost živilima tudi j dosti opravka s slastjo ter tudi pomaga pri primerni prebavi dotič-j nih živil. Z važnostjo mleka v d i jet i otroka smo se pečali v prejšnih člankih ; Eagle Brand mleko je lahko prebavno. okusno, redilno ter ga lahko pripraviti. Ce tu llrb na Češkem je bi1, preti kratkim operiran neki Irg«.-vee ki je ^vojeiuu ž.-lotleu privo-sč 1 preveč dobrot. I> 1 je zaprr rali suma ponarejanja nov v i)rei>kovalnein zaporu si i Dajajte svojemu otroku Borden-! ovo Eagle Brand mleko, živilo, ki je na uspešen način vzgojila na stotine t i so če v otrok. Lahko ga je pripraviti, — ničesar drugega kot dodati vrele vode kot v navodilih m:c iti (Vlih (i.~> let so dajale matere Eagle e hotel Brand mleko svojim otrokom, kot t-n 'n naem iz- Kdor govori o iznajdbah in na- i ^v0-5 PoložflJ 11:1 ii - • • +„,1: i boljšati. ^Itsl časom zapora je no predku, imenuje v isti sapi tudi i - - l ( 1 civilizacijo. Koledar za teto 1925. Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih pet- in na današnjo civilizacijo se sklicuje sleherni, ki razpravlja o l-opLh. uimorih, prešuštvu, sleparijah in splošni neinOTali. ★ Preveč razvita pamet je znamenje današnje civilizacije. Znamenje današnje civilizacije je pa tudi splošno idijotstvo. ' V človeku se nehote pojavi vpra sanje, če je civilizacija blagoslov ali prekletstvo? * Novi nemški kancler se imenuje Hans Ijuther. Žal, da so mamili časi, ko so Luthri povzročali -svetovne pre obrate. * Izkušen in previden človek je tisti, ki na pameten način uganja svoje neumnosti. ★ Po dveh letih so aretirala zna-tiega poštnega roparja Cffapma-•ia. Dve leti je potoval po Združenih državah, elegantno oblečen, zahajal v družbo in se bratil s prijatelji. pa ga niso mogli ujeti. 1 To dokazuje, da je bil Chapman dve leti bolj pameten kot pa vsi policijski agentje in detektivi, ki bo ga zasledovali. ★ Krasno vprašanje je: "Ali me lju/biš. dragi moj?" Toda odgovori na to vprašanje so različni. žrl večje število malih kamnov, ki ci j h je nabral pri sprehodih na dvorišču, dalje je razrezal tri podplate in jih zavži! z jedjo. X:ito je pogoltnil več šiv.ink. ki jih je enega največjih darov zdravja. Priporočajo ga zdravniki za (.-troke, ki so slabi in bolehni. kajti lahko je prebavljivo ter nudi popolno živilo. \ Prav kot je primerno za dojenčke. je tudi najboljša hrana za sla- vta-knil v kruh. V njegovem "ne-i ho prehranjenega otroka. Značilen na "i ti ji vem'' želodcu pa so izgi-! poskus med šolskimi otroci kaž'.\ da ni!'i tudi žeblji črepinje in druge ; so pridobili otroci prehranjeni z dc lika t oso. Povodom operacije, ki Eagle mlekom povprečno za sedem je bila nad njim izvršena, so | funtov na teži več kot pa oni, ka-zdravniki odstranili vse te pred- j tere se je prehranjalo z navadnim mete iz njegovega želodca. Verjet- mlekom v steklenicah. Strogo opa-eo je. da je hotel trgovec na ta ' zujte svojega otroka. Pogosto ga način izvršiti samomor, kar se mu tehtajte. Spomnite se, da je slabo pa ni posrečilo. Dober žclodec je prehranjen otrok vedno nezadostne vsekakor zlata vreden. Nova Čarugova tolpa. Iz Osijeka prihaja poročilo, da >ia bila te dni tamkajšnjemu sodnemu stolu izročena .Joso Gtilin in •Jure Govič, delavca, rodom iz teže. Majhen otrok bi moral dobivati po dve veliki žlici Eagle mlO-ka vsaki dan, razredčenega v treh j četrtinah čase mrzle vode. Dajte mu ga zjutraj ali tekom popoldneva poleg druge h^ane. Starejši o-troei ga imajo vč ill rajše z gin- Dalmacije, ki sta priznala, da sta „er.ale.om> sadnimi soki, stepenim po Slavoniji izvršila 13 razbojm- j Jajeem ter dišavami. štev in 3 umore. j _ Njuna roparska tovariša To- - „ . . 1 r .. (.ita]te te članke vsak teden ter maz Szabo in Ivan Criuin pa sta > ... » i - u . . j ill shranite za bodočo uporabo, bila zasajena v Karlovcu in izročena osiješkemu sodišču. Zdi se. da ta tolpa prav nič ne zaostaja tolpo Jovana Caruge. Dopis, Coraopolis, Pa. Že včekrat sem čitai v listu "Edinost" nekako pusto zasim-ih o vanje, kako so na zadnji konvenciji J. S. K. J. delegati obra ^•unali z Glasom Naroda, ker ga n:so več potrdili kot glasilo J. S. Prvo lerto odgovarja zakonski K. J- Dragi, ali ne veste, da ča*si lesetih letih ter natančno besedilo netocn zabodel Pavla, Babica, ki? nove priseljeniške postave, se je zgrudil takog mrtev na tla. i Globok in mnogo odkrivajoč je Ranil je težko tudi njegovega J tudi članek "Svet bodočnosti". jje pa odgovarja: brata, ki bo najbriEe istotako pod-j Kdor hoče imeti Koledar, naj 60lit". legel poškodbi, ki jo je dobil v J ga .takoj naroči mož: "In še kako .te ljubim, draga moja". Drugo leto odgovarja zakonski mož: "Seveda". Tretje leto in vsa leta pozne-Ah, pojdi se se izpreminjajo. J. S. K. J. oziroma nje delegati niso imeli nič prati listu Glas Naroda, ampak stvar je ta: Jednota je izprevide-la. da bo na boljšem, ako si usta-hovi isama svoje glasbo in je toliko napredovala, da se je to tudi doseglo. Glasilo se tiska v isti tiskarni kot. (Jlas Naroda. Za'kaj se ne tiska v tiskarni "Edinosti" ? Glas Naroda je bil glasilo J. S. K. J. od nje ustanovitve, nakar ste vi čez prste nevoščljivo gledali. Ravno tako vam je tudi milijon-darski fond vedno na jeziku in pa Slovenska liga. Res, da se ni uresničila niti prva niti druga propaganda, ali bojim se, da bo nekaj enakega z vašimi deklicami, zato ker se praktičnim katoličanom že nekaj takega sanja. Le boj mrzlo segajo po njih. ker $25 je že groš v teh slabih časih, potem pa še list ekstra plačevati, kdor ga hoče citati. Navada je pa ta., da kar posodiš ali pa prostih rok daš Koverti, več nazaj ne dobiš. Tako je! Pa brez zamere! Mihael Lenarčič. A GLAS NARODA. 22. JAN. 192.". Ivan Meštrovič Woodrow Wilsonovi ustanovi. Kakor je bilo že objavljeno v časopisih, je bila v nedeljo dne 28. decembra 1924 izročena Viscoun-tu Cecilu od Chelwooda, članu sedanje angleške vlade in zastopniku Britanije pri Ligi narodov, nagrada "Woodrow WiLsoaiove ustanove (Foundation) v znesku od 25,000 dolarjev v znak priznanja za njegove zasluge za delo svetovnega miru. Ob tej priliki je na slavnostnem banketu predsednik "Wilson o ve ustanove, Norman II. Davis, predal Viscount u Cecilu v imenu ustanove častno medaljo, ki jo je izdelal Ivan Meštrovič. Zraven poročil o govorih, ki so bili izrečeni ob tej priliki, so vsi ameriški časopisi prinesli opis m mnogi tudi sliko Meštrovčeve me dalje. Vsi časopisi so poudarili, kako to krasno delo '' velikega /jugoslovanskega umetnika" je od njegove strani "delo ljubezni in poklon od strani novih narodov Evrope, ki vidijo v WiLsonu svojega največjega dobrotnka". Od strani uprave ustanove je bilo Objavljeno, da se odlivki v bronzi niste medalje bodo upotrebovali vsako leto. ko .se bo podeljevala nagrada Wilsonove ustanove. Medalja je bila izdelana najprej v gipsu, v katerega jo je umetnik direktno vrezal, in po tem je bila odlita v bronzi. Medalja ima deset inč v polurnem tn je izdelana na obeh plateh. Na srednji strani v sredini izdelan je v reliefu lik zakomodalca v plaš- rope. ki vidijo v Wilsonu svojega največjega dobrotnika". Meštrovič je odgovoril s pv-smom, v katerem najprej pravi, da je srečen, da se je slučajno nahajal v Ameriki ravno ob priliki podelitve prve nagrade "Wilsono-ve ustanove, in potem spominja na dejstvo, da je Lord Cecil bil oni, ki je za časa vojne otvorii njegovo razstavo v Londonu m ob oni priliki poudaril idealizem našega naroda. Potem nadaljuje v pismu tako-le: "V tem pogledu si ne moremo mi umišljati toliko, ali vendar lahko rečem, da je v dobi vojne idealizem predsednika Wilsona našel pri vseh Jugoslovanih, a zlasti pri nas Hrvatih, tolik odmev, da je on počaščen i* proslavljen več kot katerikoli izmed domač ill sinov. Naš narod veruje, da je mogočni glas "WiLsonvega idealizma, za katerim je stal veliki ameriški narod, doprinesel slomu neprija-te.ljskih režimov vsaj toliko, kolikor fizičina sila. Ideje predsednika "Wilsona so še vedno aktualne, in sedaj povojni in po formalnem sklepu miru treba še veliko delati, da one ideje postanejo stvarnost v srcih ljudstva. Kot umetnik morem reci le to -. Ako bi pri ljudeh prevladoval /misel za lepoto, a to pomenja zmisel za harmonijo , oni bi našli največji užitek v tem, da koordi- Veliko število prijateljev umetnosti je hotelo, naj Meštrovič dovoli, da se njegova razstava, predno odide v druga mesta, prenese vsaj začasno v kako galerijo v centrumu New Yorka. Bilo je mnogo ponudb zato. Končno je bil izbran v to svrho ugledni umetniški klub McDowell Club, ki se tako imenuje po slavnem amer. komponistu McDowell. Ta Club priredi drugo razstavo Me-štrovičevih del in to ob priliki otvoritve svojh novih prostorov v lastnem domu (166 East 73rd Street). V McDowell Club ne bodo prenesena vsa dela. marveč le nekatera izbrana dela (okoli dve tretine vse kolekcije). Dvorana kluba bo za to priliko posebno opremljena in razstavljena. Otvoritev razstave je bila dne 19. januarja popoldne in zaključila se bo ,dne 3. februarja. Ker se prostori kluba nahajajo v srt» diišču najfinejšega resadenenega dela mesta, vlada zlasti v krogih nevorške elite že sedaj veliko zanimanje za to razsrtavo. Po razstavi v New Yorku bo tretjo ameriško razstavo priredil Muzej v Buffalo (The Albright Art Gallery). V Buffalu se razstava, ki bo vsebovala vso kolekcijo, del privedenih v Ameriko razun dveh ai!i treh najtežjih komadov, otvori dne 15. februarja in trajala bo do 8. marca. Tedaj se preseli v Detroit in potem Chicago, kjer bo otvoritev dne 12. maja in bo trajala do 4. juuija. Izvršitev dveh smrtnih obsodb. ču in z lieerm Wilsona, katero lice nirajo svoje posebne ambicije ln KOLAJNA, KI JO JE NAPRAVIL MEŠTROVIČ HERRIOT IN KOMUNISTI mmms. k. r. ni izdelano kot portret, marveč bolj kot tip. Wilson upira prst na desko zakona. Izza te figure su v plitkem reliefu tri simbodičue figure: Sfinga, Krist in AiLgel z vago. Okoli teh figur se nahajajo latinske besede: "Sapientia, Ca-ritas. Justitia, Lex Mundi", kai pomenja: Modrost, Ljubezen. Pravica, Zakon Sveta. Na rovaSn medalje je v okrogu napis: "The Woodrow Wilson Award", a v sredini dedikacija, ki se v prevo^ du glasi; "Viseountu Cecilu od Chelwooda, za vredne usluge za stvar mednarodnega sodelovanja i:i ustaljenjc. miru potom pravice". Besede na tej strani je odredil odbor, ali napis na sprednji strani je plod inspiracije umetnika samega. Meštrovič je bil naprošen od sirani odbora Wilsonove ustanove, da izdela neko medaljo. On je na taktno vprašanje, da-Ji bi bil pri volji izdelati tako medaljo, takoj odgovoril, da bo to Tad napravil kot tribut spominu Wilsona, in tako je tudi storil. V imenu Wilsonove ustnovr se je Mcšetroviču s posebnim pismom zahvalil predsednik Davis, v katerem je rekel: '1 Lord Cecil je ponosen po^dovati ta bronasti simbol in mi smo ponosni, da smo za našo nagrado imeli tako odlično umetniško delo. Mi u vazi i jem o dolge ure fizičnega napora, ki ste ga vložili za izdelovanje ; mi cenimo vašo koncepcijo m spretnost; afli nad vsem smo vam hvaležni radi duha, s katerim ste navdihnili medaljo in otsnačilii 30 s onim kar je "delo ljubezni m utrajoi novih 11*3$ Bv- [nterese v splošno harmonijo, ka-k«r to delajo godci v orkestru. Imajoč to "pred očmi, poskusil sem iztakniti na medalji Wilso- j nove nagrade, da edini zakon, ki j ^^rancoslcem se more proglasiti kot vrhovni zakon svata, je zakon harmonije modrosti, ljubezni in pravice. Temu zaikonu se mote j o in mora/jo podvreči vsi ljudje in vsi narodi. Vrhovna su v eremite ta pripada človečanstvu kot celini, a Francosko časopisje živahno komentira zadnjo Herriotovo izja vo, ki jo je podal zastopnikom ti-tfka, zlasti njegove besede o tako imenovani komunistični nevarno sti. Listi "Ere Nouvelle" "Con vre", 'Quctidien" se strinjajo i sodbo ministrskega predsednika, da vlada energično zatre vsak po izkus, s katecrtm bi se hotelo prevrniti javni red in najsi pride ta poizkus od katesrikoJi strani Listi desnice' niso zadovoljni s Herrio-tovo izjavo. Pišejo, da Ilerriot ne pozna druge opasnosti razern klerikalne, proti kateri nastopa 'kjerkoli more, medtem ko daje komunistom pro«te rake in hvaležno po Ije za delovanje. "Petit Parisien** povdarja, da je komunistična stranka v Francozih na rakovi po-ti. Prej nekaj meseci je štela še 100.000 somišljenikov, medtem ko j;e po 'zadnjem izkazu le 60.000 članov. Največ komunistov je v pariškem predmest ju in v senski pokrajina. "Matin" piše, da je pretirano poročilo o komunstiČni nevarnosti v Parizu provzro-čilo vznemirjenj« v tujini, posebno \ prekomorskih. deželah, kjer so se resno bali za svoje sorodnike na Pred kratkim so v Mostaru obesili dva morilca. Začetkom razprave sta oba tajila, pozneje sta pa priznala. Pri justifikaciji je bil navzoč ves sodni dvor z državnim tajnikom na čelu. Obtoženec je pred smrtjo prosil za oproščen je. Dne 23. novembra 1923 je Ml izvršen nad zakoncema Tomom in Jovanko Kisin iz Zupcev pri Trt-bnjeon roparski umor. Oba morilca sta, že čez nekaj dni padla v roke pravice. Bila sta to Stevan Bi-jelič iz Kruševiča in njegov tovariš Gjaro Pavlovič Petrov iz Ubija v Dalmaciji. Dne 23. julija tk. 1. sta bila obsojena na smrt na ve-šalih. Oba morilca sta proti obsod-'bi vložila ničnostno pritožbo, vrhovno sodišče v Sarajevu pa je obsodbo v celoti potrdilo. Po obsodbi je sodišče predlagalo, da se ipustita pri življenju. Toda za man. Bijelič in Pavlovič sta ga zvezala in ga nato zaklala. Smrtna obsodba je bila izvršena dne 23. dec. o.b 8. zjutraj. Iz Sarajeva je prispel znani krvnik Flo rijan Mauzner s svojim pomočnikom. Justifikacija je bila izvršena na dvorišču sodišča, ki je bilo zastraženo z modnim oddelkom o-rožnikev. Naivzoč je bil ves sodni dvor z državnim pravdnikom na čelu; tudi oba zagovornika sta bila poleg. Izvršenje obsodbe se jc nekoliko zakasnilo, ker je sena i Gjuro Pavlovič pomilosti. Pretek- čakal na eventualno brzojavno po li teden pa je pravosodno ministr-lmilošenje, ki ga pa ni bilo. Ob 9 it v o vrnilo okrožnemu sodišču spise z odredbo, da se ima ta just i fikacija izvršiti. Dne 22. decembra je sodišče razglasilo obema obtožencima. da je ničnostna pritožba zavrnjena in da se sanrtna obsodba, ki je bila v polnem obsegu potrjena, izvrši prihodni dan. Oim je bila. obsojencema progla rfšena obsodba je pričel Bijelič plakati in prosil je zagovornika, da brzojavno prosi za pomilošČenje. Gjuro Pavlovič pa je apatično po. slušal raizsodbo, zdelo se je da m 'razumel kar mu je bilo prečitano. Kasneje je v celici prosil zagovornika, da naj brzojavi njegovemu očetu da bo jutri obešeJi in da naj pride. Stevan Bijelič je pri glavni razpravi odločno zanikal svojo krivdo, a je kasneje v ječi priznal, da je s Pavlovdičem umoril Toma Ki-sina in njegovo ženo. Pavlovič je priznal, da je sodeloval pri umoru, da pa je nanj vplival Bijelič. Bijelič je dalje izpovedal da je Ruska mornarica. Pred vojno je stala ruska vojna mornarica na petem mestu. Tekom vojne je zadala Nemčija ruskim ladjam hud udarec. Dve sovjetski oklopni-ci v baltiškem morju. Crnomorsko brodovje. Ruska vojna mornarica je bila pred vojno -zelo močna in je stala na petem mestu. Močnejše so bde le angleška, nemška, severoamriš-ka in japonska. Razvijala se je ta ko sanotreno in tako hitro," da bi. ako ne bi izbruhnila svetovna voj-j r.a. dosegla v par letih japonsk 'm najresneje ogrožala brodovje. V vojni je rusko brodove pr najboljša. V tem delu je zasidranih še deset manjših vojnih ladij novejšega tipa in deset podmornic. Glavni del minovk. ki so določene za obrambo Petrograda. se nahaja am jezerih I^adogi in Onc- nemško • Z vsemi temi ladjami pa sovjetska vlada še nikakor ni zadovoljna 'in pripravlja sedaj večji mor- - ♦ ~ t.. inariški program. Rdeče brodovje eej trpelo. Neonske ladje so pote-; 1 0 -1 - - !*e v mislil t ena programa v pri- pne ali sieer napravile nezmožne 1 ^ 1 so pripeljali iz ječe G j ura Pavlo-viča. Pripeljati so ga vklenjene ga, bil je bled in videlo se mu je, da je eelo noč prejokal. Predsednik mu je še enkrat prečital obsodbo in ga vprašal da-li ima kako željo. Obsojenec je mirno odvrnil: "Prosim milosti od Boga in kralja." Predsednik mu je odvrnit tla je vsaka milost izključena ter dal krvniku znamenje, da pristopi. Mauzner je pristopil, v naslednjem trenotku je imel obsojenec vrv ckoli vratu, krvnikov pomočnik mu je izpodnesel prueico in v naslednjem treinotku je Pavlovič visel med nebom in zemljo. Bilo je končano . . . Pripeljali so drugega obsojenca. Čim mu je bila prečita-na obsodba je prosil, da še enkrat prosi kralja za pomilošČenje in ko mu je bilo to odklonjeno, je pričel govoriti tik pod vešali: "Bratje, o prostite mi. . . Vem, da sem grešil in zato grem sedaj na vešala. Narode oprosti mi" — in obrnjen proti senatu je še izjavil — "opre pile na nadaljni boj večje št v 11 o 111 škili enot. Največ pa je trpela ruska vojna mornarica, ko so prišli na krmilo boljševiki. V začetku novega režima je bilo potopljenih, postbno v Ornem morju, več vojnih ladij, ki so jih pa kovne je dvignili in popravili. Sedaj se je rusko brodovje zopet malo popravilo in se polagoma razvija. Predvojnega stanja pajseveda, že glede kakovosti, ne bo tako kmalu doseči o Sedaj ima sovjetska vlada na razpolago v Baltiškem morju dve 'oklopnic-i, "Marar" (prej Seba-fe topol) in "Pariška komuna" (prej Petronavkrv.sk), ki pomenja ta za baltiške države precejšnjo nevarnost. Ra'zen te.ga imajo sov-jert na tem morju štiri ki-i žarke, od katerih je "Klara jZetkinova" j h od«.ji h pet let pomnožilo v.vl št.iri lahke križarke. deset manjših la--čevih del. Iz razstave je bilo izvršenih nekoliko nakupov s strani zasebnikov in strani Muzeja samega. Brooklyn Museum je nabavil mra-tnomi relief* "Arhangel Gabri- id". i * __- i i- -jI jega člana. Hilda Hanika pomiloščena na 20 let ječe. Iz Brna poročajo, da je president češkoslovaške republike Ma-saryk poonŠostil morilko lastnega moža, Hildo Haniko na dvajset let ječe. TTapvika je bala, kakor znano, od sodišča obsojena na smrt na vedalih.. t ^ k . k . ...L šo, ker je legel spat. Ko so bili Ki-sinovi v globokem snu. je Bijelič vdrl s Pavlovičem v njih stanova-nje. Najpreje je zaklal spečo ženo Jovanko. Mož Tomo, ki se je zbudil, je oba na kolenih prosil, da gn Dalj m mogel, vrv mu je zadrgnila vrat. Zdravnik je ugotovil, da je bil mrtev šcile po 16 minnitah.'— Bilo je prvič v Mostarjti. da sta bili iz->"rš°-ni dve smrtni obsodbi naenkrat. Bivši nemški kajzer kot lovec. Ko je sedel na nemškem prestolu Kajzer Viljem je bil lov njegova najljubša zabava. Pri eni sami priliki so ubili lovci 1 55 jelenov. Največ jih je seveda podrl Viljem, katerega so postavili na tako mesto, da ni mogel zgrešiti. Izza vojne se je divjačina j ako razmnožila. V svojih mlajših časih je mogočni nemški cesair V.iljem prirejal velike love. Prostrana lovišča pruske krone po Brandenburgu, Ha-noveru in na. Saksonskem ter rodbinska lovišča Sigmartgen v Bad-nu in Wuertenbergu so bila polna najrazličnejše divjačine, za katere vzdrževanje so se trosile bajo-slovne svate. Cesar Viljem je vabil svoje miljence in prijatelje večkrat na lov, da jim je lahko po kazal svojo spretnost v streljanju. Svoj zadnji lov je priredil cesar Viljem v šumali "Goehre," v pro-vinciji Hanover, Bila je to velika revija cesarjevih prijateljev. Kma lu nato so se na svetovni pozorni-oi začeli odigravati dogodki, ki so pretresli tudi takrait še mogočno Nemčijo. Ceisar sam pa se je nekako * postaral' in pozneje ni več pri rej al razkošnih dvorskih lovov. 12 septembra 1909. je bilo v dobrih dveh urah ustreljenih okoli 150 glav divja kri ne. Dne 13. septembra pa je cesar priredil svojim goltom drugo izumadeoije. V istem revirju Goe-hre se je vršil lov na jelene, ki s nahajajo le še v redkih gozdovih Nemčije. Viljem in njegov dvorni lovec 5*ta stala na dobro markirameih me s tu v zasedi, kamor so gonjači pri ganjali jelene. Ostali gosti so zasedli manj ugodne pozicije, a na stotine gonjačev je odšlo na delo. V kratkem easu je 'bilo na tem mestu ubitih 150 jelenov, samih prekrasnih ekseifnplarjev. Po končanem lovu je Viljem priredil razkošno pojedino in razkazal goeftom številne jelene, ki jih je ustrdLil. Vsi so seveda hvalili cesarjevo lovsko spretnost m se divilii lepi lovki sreči. Na zadnjem velikem službenem lovu, ki je bil prirejen par dni nato, pa je bilo ubitih nad 400 veprov. Talke love je prirejaj cesar Viljem v Šumah Goehre vsaki dve leti, ker se je divjačina pod strokovnim nadzorstvom in dobro paižnjo zelo naglo množila. Šume Goehre so še danes last pruske krone. Njih lastmik je bivši cesar Viljem. Divjačina se je s^v daj tako razmmožila, da mora u-prava šume od časa do >ča«a iztrebiti manj vredne živaM. Premožna aristokracija iz Berlina ;in Hamburga je ponujala za -ta lovišča Vi Ijemu ogromne visote. Toda Viljem je odibil vse ponudbe, d asi so se cesto cule bridke pritožbe o nje govern finančnem položaju. Že iz tega se lahko razvidi, da so vse Viljemove tožbe le prazne marnje. Grozna rodbinska tragedija. . V selu Močile ob Kolpi se je odigrala te dni grozna rodbinska tragedija. Seljak Dragotin Seve-rinski je že diadj časa živel v neprestanih prepirih s svojo ženo tn svojim sinom Dragotinom. Vzrok prepiru je bilo nedopustno razmerje med starim Severinskim in sinovo ženo. Tudi novega leta dan. ni potekel brez prepira, ki pa je imel grozne posld&ee. Ko je stari Sevarinski nekoliko časa zamišljen sedel pri mizi, je šel v kuhi-tojo po oster nož ter z njim dvakrat (zabodel svojo ženo, sinu Dragotin u pa ga zasadil globoko v prša. Žena in sira sta še istega dne podlegla težkim poškodbam. Med tritisoč blazniki jih je dva tisoč telesno popolnoma normalnih, ki prav dobro opravljajo svoje delo. Blazna ženska — velika umetnica v izdelovanju umetnih cvetlic. Dunajski psihijater dr. Schul-hof na j avl j a skorajšnji izid svoje interesamtne knjige, katera se sedaj ti^ka ter obravnava delo blatnikov an njihova notranje duševno življenje. Imeoiovani zdravnik je po lastnem dolgoletnem poska-vu prišel do zelo zanimivih z;, kljuekov, s katerima se bo znano«? lepo obogatila. Po mnenju dr i. Se-hulhofa jc med :i000 blazniki, ki se nahajajo v oskrbi dunaj-kih! -* ]nijt \ dUJtl. zavodov za um^bolne, 2000 nor-^med genijt.m m blaznikom, da gt- nij nt ;mra blazniki ne napravijo ničesar velikega in ptsisc-bnega, j1' po soclbi va. bolezen, ki jim daje priliko sanno za zamah. frest<», momentano ra^^ položen je, pri čemur ivi pogreša jo možnosti imen-zivno-ga dela fin dinamičnega sto-V tem ie bas razlika blazislka le trenutno navdušenje. malno razvitih ljudi, ki opravljajo svoje delo popolnoma dobro. Poedini blazniki izgot avl ja jo div-ne re«či. Neka blaznica n. pr. že leta in leta plete košarice, ki so se je v Beogradu podražil. pra lepša otl druge. Svoj posel o-1 . . { X novnn letom se je v Beocrra-pravlja nenavadno hitro. Njena' s i " -u-i v .„ -t. |du podražil kruh za pr»l dinarja qela so bila ze ponovno razstavlje- \ 1 i na ter so vzbudila velikansko za.|l>ri kilogramu. Čm kruh stane st- nimanje. Nihče ni mogl verjeti, j in. da jih je spletla abnormalna že- lVki trde, da je bilo podraženje šia. Neka druga umobolna žena. j potrebno, češ. da se je moka pn- katesro navaja dr. Schulhof v sv o- j dražila za 1 Din., dočun občinska ji knjigi, se bavi z umetnimi cvei-! uprava to zanika. iicami in vsak papir, katerega do-j jbi v roke, pretvori v to ali ono ob- j Žrtev steklega psa. liko. Njenih umetnih cvetlic je žel v Lozovici v Srbiji je meseca •had 10.0C0 in strokovnjaki se jim j septembra steklcl pes popadel 17. divijo ter se ne morejo odločiti, j Mnega Bogoslava Mijatoviča. kateri bi daili prvenstvo. Neka tre; Koncem leta so se na njemu poja-tja umobolnica slika že dolgo časa i vili znatk5 steklen i ne. Prepeljali so jezero z bregovi in njeno slika; | v paKteurjev zavod v Novem sko delo je ta>ko frapanlno. da selsadu. a bilo je prepozno in vsaka mu zdravniki in slikarji ne more- j pomoč izključena. Mijatovič je v jo dovolj načuditi. Drugi blatniki i poznih mukali umrl. OBETAJOČ TALENT pw^VIUCHT UliTOHI V1CW U. U« YOU Slika nam predstavlja 10-letna šolarja Duncana Campbella iz Brook-lyna, ki ima izreden talent za slikanje. Pred kratkim je predložilo osemtisoč šolarjev svoje najboljše slike, toda on je dobil prvo nagrado. > • ' *>• • ■ ¥ rese glas nahoda. 22. jan. 1923. ZANIMIVO ODKRITJE Kakor poročajo angleški listi, jsc je izanemu nemškemu prirodo-pnseu v on Fritschu po večletnih raziskovanjih posrečilo odkriti jezik čebel. Yon Fritsch te mi jih naveli do sedaj, nisem našla ničesar resnega." "Dovoftte oipazko," sem jo prekinil. "Rekli ste. da morate poplačati dolg. L.-žaliti." "Neumnost! Zopenia mi je ta vaša suženjska "teorija!" "Pomislite, da ne govorim o svojem suženjstvu, ker bi želel biti vaš suženj, ampak -govorim samo o dejstvu, ki mi od mene prav nič odvisno." "Povejte naravnost: Cemu potrebujete denar'' "Toda kaj vas to briga?" "Kakor vam drago," je rekla in ponosno stresla z glavo. "Suženjska teorija vam je zoprna, a suženjstva zahtevate: govori in ne ravzmotrivaj ! Dobro, bodi tako! (Vmu mi bo denar, vprašale.' Čemu? Denar je — vse!" "Umejem, vcpdar ni treba tako blazno hrepeneti po njem! Vi prehajate celo v besnost, v fatalizem. jZa tem se skriva nekaj, neki posebni smoter. Govorite brez o vinkov, jaz hočem tako!" Skoraj bi se začela srditi, in ze lo mi je bilo pogodu, da je take jezno izpraševala. "Soveda imam smoter," sam dejal. "da.>i gane morem jasno o-predeliti. Nič drugega, nego to. da postanem z denarjem tudi z? vas drug človek in ne suženj." "Kako? Kako dosežet-e to?" "Kako dosežem? Kako, vam je nepojmljivo, na kakšen način dosežem. da l>oste gledali naane dru-gaiV nego na sužnja! Bas takega čudenja 'in nepojmovanja ne maram!" "Pravili ste, da vam je to suženjstvo — naslada. Tudi jaz sem to mislila." "Vi ste to mislili? sem vskliknil z nenavadno naslado. "O. ta vaša naivost mi ugaja! Nu, seveda, za me je suženjstvo, ki mi ga nalagate vi, naslada. Kajti naslada je tudi v skrajni ponižanosti in ničnosti." sem nadaljeval bloditi. Vrag veti i, morda je nalslada tudi v biču. ki pada na hrbet in trga koščke mesa . . . Toda jaz bi rad poskušal tudi druge naslade. Prej le mi je general na obedu pridigal v vaši prisotnosti, ker mi daja sedemsto rubljev na leto, katerih iworda še dbbim ne. Marquis de Grieux me ogleduje z dvignjenimi obrvmi in me obenem niti opaziti noče. Jaz od svoje strani pa skoraj strastno želim, da bi marquisa des Grieuxa v vaiej , navzočnosti prijel za nos i" "TaJ» govoričijo !e poglavei! V vsakem položaju se mora člo-K-ek podoazafci dti, da najdemo dostojno obliko. A genija lil ost i največkrat •.i!, ker j<; v obče prav redko seja-la. Samo pri Francozih in še ne-raterih drugih Evropejcih se je .blika tako lejx> opredelila, da mo -ejo zreti z neuavadiio dostojnostjo in biti obtinem ljudje, najbolj Titdcstojni. Zato igra pri njih oblika tako veliko vlogo. Francoz prenese razžaljenje, pravo pra\-cato razžaljen je in niti z očesom ne treme, toda. udarca poid nos gotovo ne prenefse; kajti ta pomenja na rušite v prevzete in uvekoveče-ne oblike spodobnosti. Zato so na-1e gospiee tako zaljubljene v FrameoKc, kesr imajo tako lepo in fino obliko. Po mojem naziranju pa nima čisto nobene oblike, am l.oak je samo petelin, le coq gaulois Sicar pa tega ne morem razumeti, ker nisem zimska. Morda so pete ''-ini tudi lepi. Toda začel sem vam (irbljati nemirnosti in vi me nit" he ustavite- Ustavite me bolj pogosto; k tU 1 ar govorim z vami. se mi Ikvčp izpovedati vse. vsi'1, vse! Izgubljam že vsako obliko. Priznavam eelo, da je nimam in niti dostojnosti ne. To vam pravirr odkrito. Niti mar mi ni dostojnosti. Sedaj je v meni vse zaostalo Sami veste, zakaj! Ne ene človeš ke misli nimam več v glavi. Ze davno ne vem. kaj se godi po svetu v Rusiji, tukaj. Potoval sem skozi Draždane, a ne vem kakšne so. Vi sami veste, kaj me je pogoltnilo. Ker nimam nobene nade in sem v vaših očeh ničla, bodi povedano naravnost, da vidim povsrtdi samo vas. za ostalo se ne brigam. Zaka.i in kako vas ljubim, ne vem. Ali veste, da nemara niti lepi niste? Srce imate brez dvoma hudobno, 'um neblagoreden, kar je čisto lahko možno." "Nemara zato tudi računate, da bi me kupili z denarjem," jc rekla, "ker ne verujete v mojo blagorodnost." "Kdaj sem računal, da bi vas kupil z denarjem?" sem zakl'ical. "Zaklepetali ste se in ste izgubili vodilno nit. Če ne meaie. pa ra čunate, da kupite moje spostova-je do vas." "Nu, ni popolnoma tako. Pove dal sem vam, da se slabo izražam. Vi me omamljate. Ne jezite se radi mojega klepetanja. Saj razu mote. zakaj ni vredno jeziti se name: saj sem docela blazen. Da se zgoraj v svoji sobici le domislim m si predstavim šume vaše obleke, pa sem pripravljen ra>-grizti si roke. -In zakaj se srdite na-me ? Zato morda, ker pravim, da sem vaš suženj? Izkoriščajte, izkorišajte moje suženjstvo, izkoriščajte je? ALi veste, da vas nekoč ubiflem ? Ne eato, ker bi vas nehal ljubiti ali iz ljubomornosti. ampak kajr tako vas ubijem;,ka jti včasih me pograbi silna slast, da bi vas kar pojedel. Vi se smejete. . ." "N'bnalo se ne smejem," je re-ikla srdito. "Zapovedujem vam molk." • Prenehala je komaj dihajoč od gnjpva. Bog me. da me vem, če je bila krasna, toda z veseljem sem vselej gledal prizor, ko tako obstaja pred menoj, in -zato sem s slastjo cesto izzival njen gnjev. Nemara je to opazila in se nalaač jedila. Povedal sem ji to. • "Kakšna umatzanost!" je vzkli-lonila z gnusom. • "Kaj je to meni mar," sem nadaljeval. "Vedite, da je za naju opasno hoditi skupaj; kajti, cesto j me je silLLatneodofljiva sila, da bi' vas prerteipeJ, pohabil, zadušil. In mislite, da ne pride do tegaf > Vi me razburjate. Da bi se bal škandala Vašega gnjeva ? Čemu bi ga se bal ? Ljubim vas brezupno in vem. da vas bom potem tisoč krat bolj ljubil. Ako Vas kedaj u-bije.ni JjOiin moral seveda t-udi sebe; in tedaj bom kolikor možno dlje odlašal s samomorom, da bi čim dlje občutil to estrpljivo bol brez vas. Vaon jc morda neznana ta neverjetna beseda, da vas z vsakin. dnem bel j ljubim, kar je skoraj nemožno. In potem da bi ne bil fatalist? Ali se spominjate, da sem vam pred tremi dnevi vsled vašega izziva šepnriil na Schlengcnber-gu : recite le besedo in vržem se v to brezno. Ako bi rekli to beseilo, bi se tedaj strmoglavil. Morda nt verjamete, da bi res skočili?" "Kako neumno klepetanje !"" je zakričala. " Ne menim se zato, ali je nemu no ali pametno," sem kriknil. 'Čutim. da moram, aiko ste vi poleg mene. govoriti brez konca, .in jaz govorim. Vse samoljubJjc izgubljam v vaši prisotnosti, kar mc pa malo briga." "Zakaj naj vas pustim »skakati s Sehlangenlbrga ?" je rekla hladno in nekako posebno razžaljivo. "To je zame popolnoma brez koristi." "Imenitno!" sem vsklikn?!, namenoma ste raba] i ta imenitna izraz "brez koristi", da bi me upo. rnili. V dno duše vam v.klim. Brez koristi, pravite Zabava je pač vedno koa-istna, a divja, brezpre-lelna oblawi — bodisi nad inuho — je tudi svoje vrwte nai-lada. Člo vek je despot po naravi iti je rad m učitelj. In vi radi mučite." Pomnim, da me je ogledovala ^ilno presunljivo in pozorno. Gotovo je izražal tedaj moj obraz vse moj nesmiselne in nelepe občutke. Spomnjam se sedaj, da sA-a se tedaj res ^koro dobesedno tako razgovarjala, kakor sem tu opisal. Moje oči so se za/lile s »krvjo. Na kraju u-tnic se mi je strjevala pi-na. A gle»de Schlangenfoerga se še zdaj zaklinjam pri svoji časti, da bi strmoglavil z njega, ako bi le vedela. Strmoglavil bi celo, bodi. la bi rekla v šali ali s preži ran jem bodi. da bi pljunila pri tem name. "Ne, zakaj, saj vam verujem,' je rekla, toda tako, kakor zna le ona včasih reči. s takim porogom in hudobnostjo, s takim napuhom, da bi mi bilo, bogme, možno ubiti jo ti?ti hip. In bila je res v nevamofita. Nisem se -se zlagal prav ni-č, ko sem ji to povedal. "Vi niste strahopetec?" me je vprašala hipoma. "Ne vem, mooida sem. Ne vem. . . Ze dotlgo- nisem mislil na to." "Ako bi vam rekla, ubijte tega človeka, ali bi ga ubili?" "Koga?" "Kogar jaz hočem." "Francoza?" "Ne vprašujte, ampak'odgovo^ rite! Kogar zapovem. Iločem vedeti, da-li ste govorili resno to mt-nuto." Tako resnobno in nestrpno je čakala odgovora, da mi je "celo nekako čudno postalo. KIP DEVICE ORLEANSKE NEMČIJI NI MOGOČE ZAUPATI "Matin" poroča, da poročilo Nevvorškt kipar Antony de Francesco je te dni dovršil doprsni kip Device Orleanske. Kip bo razstavljen v neki newvorski umetniški galeriji. Sedem mož ji ni bilo dovolj. V Beograd je prišla lepa in mlada ženska prefri-ganka ter kmalu ujela v svoje mreže trgovskega potnika. Pozneje se je izkazalo, da je povsem navadna pocestna deklina ter da se je v Beogradu že osmič poročila. Predno je zbežala od osmega moža, mu je vse pokradla. tia. Re«vei Kovačič je zopet podle- j | gel izkušnja vi tn odpustil ženi nje j j no žaljivo obnašanje. Temu odpuščanju je kmalu sledila končna prevara in strašno razočaranje, j Lia je Kovačiču ušla. Izoectala je i j ctd obeda in večerje in mož. jo je medzavezniške vojne kontrole o-kakor blazen i^kal po Beogradu, j P«2^^ na vsako vel ko važnost, | Naposled se je potrpljenja nave-j ^ se na XeJTlšk(VTn nahaja še vo.v ličal. Še! je na policijo, kjer je na ni materijal t.«r obrača pozornost ' znani I eelo zadevo. Doma pa je 7av^nikov na vlogo, ki jo igra p-j 'medtem nanj čakalo pismo, v ka-,lici-ia in ^»^-avna obramba, čije e-terem se jc žena opravičevala za fl4:tivim ^anje preseira 1(K) tisoč vse kar je storila. Naznanjala mu T>1°ž i:i predstavlja elitni zbor. In »je tudi. da ga zapušča in da je na- dobx'en za vežbanjc rekrutov. šla novega ljubčka. Kovačič je bil ^Ol'"či!o omenja posebno delo-po njenih lastnih zatrdilih že osma van-'(" generalnega štaba, žrtev, ki se je vj« !a v njen- mre-j pri-poininja. da Angleži ' 'e | ne Ixxlo izpraznili kelinskega pa- Obencm je L'a pro-iia Kovači-jsu llno 10- .i!i?niar.ia 1925. kljuS i ča ']>rizan-!-sljivo.ti inobzarnosti.! tlrnj«rši nemških vel« podanikov, "češ. da ji v nasprotnem slučaju i ^ Sl -^-tira jo edinost za- preti kazen in iz gen \z naše tlrža-j vezniiiOV v ?n P^gi^du. "Jour-ve. Tej Želji sevf!:la ogoljufan ljn-|l,al" s mora sestaviti nn- bček ni mogel ustreči, pr<»dvsem J so »nora bde'i nil izpo:- iz tega razloga, ker ga je ljuba {5IJpvanje.in n:; 'cta. ki !>i bil v moči žena pri pobegu okradla in odne-' zatreti šk^Klljivost nem- (Pride še.) Bolečine bodisi revmatične, nevral-fične ali krči hitro olajšate, če rabite SEVERA'S GOTHARDOL Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in' otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah. . Can* SO ali 60 pantor. VSr t S L V L K A C F O A R RAPIDS I U W A V Beo.gr« 1 se je pripeljala iz Mo nakovega Liza Shvwarzova. Imela nastopiti v nekem privatnem podjetju. Stanovanje si je najela v hotelu "Petrograd*" in že takoj prvi večer >,o se srečale njene zapeljive ači z -trgovskim potu ikoni Kovačičem, ki je ves žarel od sreče. da je pridobil zase damo, na katero .so ost aLi vsi drugi mošk: pogledi brez vpliva. Poznandvo se jc začelo pri večerji v hotelu za skupno mizo. Beseda je daila besedo in Schwarzova in Kovačič sta postala že takoj pr\-i večer intimna prijatelja. Na razstanku sta st strastno objemala in vroče polj ur Ijala, kakor da ne moreta, živeti drug brez drugega. Naslednjega dne bi bila moralr Schwarzova nastopiti službo. Prijateljstvo sklenjeno prvi večer pa jo je odvrnilo od te namere. Ostala je rajše doma. ker jo jc zopeit obiskal Kovačič. Obnavljala sta razkošje sladke ljubezni in si prisegala zvestobo do groba. To se je ponavljalo dan za. dnevom. On;' (Schwarzova) je živela na Kova čieev račun. Oblačila se je bogato, stanovala udobno in s4i pri vow čila prav vso. Zaljubljeni potnik ji je dal na razpolago vsa svoja de narna sredstva. Lia Schwarzova je brezskrbno živela od Kovači5e-vih prihrankov, on pa je bil tako '.ateleban vanjo, da je smatral za ?v°jo gla\nio dolžnost, biti-neprestano v njeni družbi. Na račun te ljubezni je začel zanemarjati tuo' svoje pos'le in je moral radi t eg* IX)žreti man-sikak bridek očitek ^ strani svojih predstojnikov. Kmalu je Kovačič predstavil prijateljem in znancem Scliwai-zovo za svojo nevesto in par dir nato je sledila zaroka. Prijatelji in znanci ko debelo gledali in so o pozarjali Kovačič a, naj bo s svojim srčnim nagnjenjem oprezne;, ši in naj preišče preteklost svoje zaročenke. On pa je bil v svoji ljn bežni tako stanoviten, da je vse nasvete odklaaijal. Ne opiraje se na družbo, ki mu je hotela dobre je šel in s je nenadoma poročil s Schwarzovo. Mladi par se je podal na ženitveno p°tovanje v Carigrad in čez meseci dni sta ee zakonca vrnila v našo prestolnico. 1 Kakor vsak zaljubljenec, je bil slep in gluh in je pri svoji ženi vi-Vlel samo tisto, kaar mu je laskalo. Oči so se mu odprle šele ko sto ga začeli tovariši opozarjati na nedo-•stojnosti, kaitere uganja žena za njegovim hrbtom. Sedaj se je m oz dal prepričati, da je neobhodno potrebno izvedeti kaj o prošlosti I/ie. Pisal je v Monakovo in vprašal po Vsem. Odgovor, ki ga je dobil na svoje pismo, je bil naravnost porazen. Monakovska policija mu je opasala preteklost njegove žene tako živo, da se je prestra šil svojega žeoiitbenega dejanja. ' Lia Schwarzova, se je glasilo poročilo, je po poklicu prostitutka. Poleg tega je vešča prevar arnica in goljiifaca. Vsak njen korak je nepošten in nobeni njeni fcese>di •ie gre zr.aipati. k«1 v vsem p relic a nt ► laže. Kovačič je poikazal pisanje ženi. Lia ipa je ravnodušno izjavila, da to ni res in da mora biti pomota v imenu, ker so policijske na-.edbe (.1 začetka do konca krivič-le. Obesila se je možu okoli vratu n ga prosila, naj je nikar ne osta /i. ker "-a ima tako neskončno ra- >la s seboj vso njegovo gotovino. ' t NAZNANILO in ZAHVALA. Potrtim srcem naznanjam so--odnikom, prijateljem in znan. eem, da nas je za vedno zapustil iaš priljubljeni oče, LOVRENC PETKOVŠEK. Dne 10. januarja 1924 je šel rz *ovarne po bližnji poti čez železniško j.rogo, po kateri on navadno ni hodil, in nesrečni slučaj je hotel, da ga je ravno tam smrt doletela. Pa/zil je na vlak z vzhoda. v tem času pa pride drugi iz :apada po tiru na katerem je on %tal, ii.i ga vrže 30 čevljev daleč, la je bil na mestu mrtev. Rojen je bil leta 1864 na Vrhniki. v Ameriko je prišel pred 17 leti. Bil je pravi zgled moža •i! ga pokvarila Amerika, kajti nI je ves čas skrbni oče in moJf svoji družini v starem kraju, kakor jim je pomagal prva leta ta-'to tudi sedaj, zato se lahko reče; niso se ga prijeli tukajšnji viharji. in bil je še ravno takšen kot takrat ko je sem prišel. Pač zares redka izjema. Ves čas je v ar ce-val, da bi v miru živel na stara dni, ker v staro domovino je bri namenjen iti v teku enega mest^ ca ali še prej, čakal je le primerne druščine, pa bi se poslovil on Amerike. Usoda je hotela drugače in mu prekrižala rakune, da ni mogel videti svojih dragih v domovini. Tem potom se prav izrecno zahvaljujem vsem za veliko požrtvovalnost, ki so so izkazali ob času nesreče in dnevih na mrtvaškem odru. Lepa hvala sestri, oziroma hčeri, ki je prišla iz Chi-eaga na pogreb. Zahvalim se družinam Grashich in Jakob Petkov-šek, dalje dr. Sv. Jožefa J. S. K. -T., dr. Sv. Pavla. K. S. K. J., dm. štvu Slovenci, S. N. P. J. za darovane vence. Hvala tudi Barnet Leather Co.. ki se je spomnila svojega dolgoletnega delavca s krasnim vencem. Ilvala tudi vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku in tistim, ki so ga prišli obiskati na mrtvaškem odru. Naj Ti bode lahka ameriška žemljica, ljubi oče. čeravno nisi misJdl, da se bode tukaj končala Tvoja življenska pot. Žalujoči odtali: Frank Petkovšek, sin. tukaj, hči Josie, omožena Mesec v Chicago, v starem kraju pa žena, en sin, in štiri hčere. Little Fails. N. Y., 20. jan. 1925. (2x 22,23) Tujci v Parizu Po zadnjem izka.au .mestne ob čine pariške prebiva v te>m štiri milijonskem mestu G20.6S3 ino-zemcev. Od teli je 113..174 Italijanov, 96.475 Belgijcev, 56.909 Rn-vov (velik od>trrfek emigrantov), 53.751 Švicarjev, 38.623 Severoa merjčanov, 37.334 Špancev, 30.-506 Poljakov. 19 tisoč 437 Rumu nov. 13.412 Luksenburžanov, 11.-7"»4 Južnoarneričanov in 4:i.">3 Nemcev. jskt^a militarizma. "Ouvre*' kon-Jsta.tira. da bi bilo obžalovanja vre-lno. če bi Nemčija prišla s pretvezo. da bi podaljšanje. r-kupaci;v k o Vinskega pasu imeJo škodljiv pliv na republrkair^ko mišljenje Nemčije. BrPiplačna fhistrlrari.i. knjica clea» pa t ep tov in papir 741 škiiir;inj»- =e šlif. PiSito zani«! fe zaloge, 40 pesmi, vse raz'i"n-_' 3i»\"ikp. — coaba, ir.Strunif-nti, petje, ples. e- »!i $25.- OLTVEB' PISALNI 8TB0JI 80 ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI - — Pisati na pisalni stroj ni umetnost. Takoj lah- ko vsak pile. Hitrost pisanja dobite s rajo, BLOVEHIC PUBLISHING COMPANY 0 OsrtUndt Stmf Wnr York. «. T S&iiftiSCi.'-iiS •■■ - ©T.AS NARODA. 22. .TAN. 192*. MARGARETA ROHAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil G. P. Po novi metodi. (Nadaievanje.) — Postala je bela potcsn, ko me je obril posvečeni brivec svete hiše v Sevilli, — je rekel Casteil. — Stopi s konja, Betty, — opro-*tite, vlsokorodna markiza tie Morella in daj mi poljuo. — To hočem in kar dvajset, če vam je všeč, — je od vrnila ter do-:sptsla v njegov objem tako na^3o, da bi oba padla na tla, če bi ne stal zadaj korenjaški kapitan Smith. — CiLgavi otroci .so tu? — je vprašala, ko je poljubila Ca.stella ter stisnila kapitanu roko. — Pa kaj bi vpraševala. Oči imajo Marga-retine in Petrov je dol pri nos. Kako se jima prodi? — To Irti.i takoj videla. Pošlji svoje ljudi naprej ter hodi z nama. Bettv se io pomišljala, kajti njen nafčrt je bil vstopiti na trium f:»'«Mi način, kvoji rdet i ustnici. — Toliko temnic je v srtari maroški sveti hiši in drugod, da je nemogoče prestet'i njih prebivalce bi naj so informacije še tako dobre. Vem le. da je prišel v zadrege radi one g.: iiuanrsn. ubogi človek. Pojavili so se sumi jrlede njegovega, vedenj.* v sprevodu, česar >*e bo gotovo .spominjal kapitan — in pokazala j ' na Kmitlia. — Zelo nevarno je tudi za ljudi v takih pozicijah obiskovati ž i do v,-k i mestni drl ter pisarti neprevidna pisana, — ne onega kot mislkte vi. kajti držala sem besed >. — pač pa druga, kojih aie katera so prišla v napačne rake. — Torej je mrtev? — je vprašal Peter. -- Mislim, da nekaj hujšega, — je odvrnila. — živa. smrt, "kazen zidu". — Ubogi revež, — je rek M Peter ter se stresel. — l>a, — je rekla Inc-z zamišljeno, — le. malo zdravnikov ljubi svoje lastne medicine. — Inez, — je rekel Peter ter iztogiiM glavo prrvti njej, — kai ne, da ne bo markija semkaj? Mogf Če v duhu, Peter, drugače ne. — Torej je res mrtev Kaj' ga je umorilo? — Smeh ali pravzaprav posmehovati je. Dobro je okreval o I ran. ki ste mu jih zadali in potem je moral seveda držati besedo, katero je dala zanj krroljica. Sprejeti je moral Betty kot svojo marki-//>. Ničesar drugega ni mogel storiti potean, ko varc je ona pognala nazaj z vašim lastnem mečem ter mu stregla tako udano, da se mu jo vrnilo zdravje. Ljudje na ulicah pa so pričeli zlagati petsmice gle-de iijt^ga. ' -- L bo«i človek, — je rokel Peter z izrazom najglobje simpatije. — Kruta usoda. Boljše bi bil .storil, če bi ga ubil. — - Dosti boljše, a ne reeite tega Betty, ki misli, da je bil deležen zelo srečnega zakonskega življenja pod njenim skrbnim varilstvom. V resnici, razjedalo mu je sree in konečno se je smilil celo meni. ki sem ga sovražila na .smrt. De pomislite! Eden najponosnejših mož na Španskem, eden naj pogum nejših, brodnik kralja in steber cerkve, kraljevski pooblaščenec pri Marokancih — in nato, predmet pouličnih popevk . . . predmet posmeha velikih . . . --- Velikih? Kdo je bil to? — Skoro vsi veli kaši in kraljica jim je dala vzgled. Rada bi vedela, zakaj ga je tako sovražila? — je dcataViia Inez ter lokavo zrla na Petra, a ker ni slednji ničesar odgovoril, je nadaljevala; — To je storila na skrajno premoten način, ker je vedno dajala Bettv prednost v javnosti, govorila o njej, občudovala njeno ang-leSko leipoto i:i tako dalje. Kar je delala kraljica, so d dial i vsi drugi, dokler se ni Bet t v naravnerst prevzela in napihnila. Markij je zbolel ter odšel v frrnado, da živi tam mirno. Bet.tv je bila ž njim. mu stregla "ter prihranila do*ti denarja. Pred enim letom ga je pokopala, kajti počasi je hiral. Postavila mu je najlepšo grobnico na španskem. To je cela povesi. Sedaj pa je privedla semkaj svojega dečka, da bo ostal dve leti in tudi eaia sama i»i je želela videti vas vse. Kar 6e tiče mene, sem postaia po smrti Morelle načelireica cele hiše, — tajnica, upravitelj ica in vse drugo, — seveda za dobro plačo. — Ali ste poročena ? — je vprašal Peter. — Ne, — je odvrnila Inez. — Preveč imoških sem videla v svojih mladih letih ter mislim da to zadostuje. Moigoče. — je nadaljevala ter zrla na Petra s svojimi blastečemi očmi, — je bil nekoč človek, katerega sem preveč ljubila. . . . Prenehala je, kaj>ti prekoračili so dvigahu most ter dospeli do vrat Old llall. Razkošna Betty in lepa Margareta, v spremstvu drugih, sta odšli fkozi glavna vrata. Inez je zrla z njimi ozaibil, ne morem se pa spomniti, kaj je bilo. kar sem Vam hotel pisati — to me jako žali! Drugače ste zdravi, ne? — in zadovoljni ? Jas sem tudi in zlasti, kar se tiče zadovoljnosti, sem jako zadovoljen. Kajti je stalo v listih, da se zaključki ministrskega sveta za stran HRSS — veste, to je Radi-čeva stranka — čuvajo v najstro žji tajnosti, vendar set 'oblasti in jo bo lepo doma dočakal z dobrodošlico. menoTp.no bilikum, in ni izključeno, da jo počasti celo z odojkom ali z janjem na ražnju in z bikom. fcajti šo ti ljudje neverjetno go štoljubni. In sefti uverjen, da cv! j last i niti ne bo treba pečatiti arhiva, ani-pak ji ga bo gospodar izročil že lepo snažno zapečatenega, le da mu bosta dan in ura poslovanja poprej natančno naznai^vna. Iri sploh vsa obremenilna korespon-lenea bo lepo urejena in zamotana in pripravljena — oblasti nt-bo treba pravnic stikati pod posteljo iin v pečeh; samo podpisala se bo, da je resnično prejela, pa bo imela vse v rokah. Mislim, da je ta metoda sijajna, pa nam jo sporočajo iz Beograda — ne smemo biti nehvaležni Beogradu ! Upamo, da oblast tudi v tem pogledu ne lro brezobzirna, da bi orezirala praznike, nego bo prizadeti gosi]>c;1ft napovedala svoj po +et šele po Novem letu. . . O, milostna! Novo leto!" Zdaj sem se spomnil, kaj sem se bil na menil, da Vam pišem: čestitko za Novo leto! To je tisto, kar sem «koro pozabil! Pa je zdajle še čas in pustim vse drugo! O. milostna, »zemlja je okrogla. >o vrhu pa ima skorjo. Ta «korja ilesni in ta plesnoba. pogledana 'koz drobnogled, so gozdovi in Irucro rastlinstvo in živalstvo ii« ;e bojim: tudi ljudje niso drugt ra nego plesnoba na zemeljskem lovršju. Plesnoba so Ovkl in So-?oklej in Fid ija in Leonardo ir: T/jemin in Tarzan in jaz in mojf oismo! Vsi in vse: sama plesnoba1 To jo strašno! Edino Vi ste izvzeti, milostna Vii niste plesnoba. Vi ne. ker.ima-> tako srekan moderen klobuček, foog ve, keliko je stal! Zato Vam vošči prav srečno Novo leto Vaš vdani Fr. Ž. 8 DNI DO LJUBLJANE! Treko HAVRE—rariSkegra pristanišča z ogromnimi parniki na olje PARIS — 28. jan. FRANCE — 4. februuarja Kabine tretjepra razreda z umivalniki in tekočo voda za 2. 4 ali ti oseb. Francoska kuhinja in pijača. cfrerieh JQiie. 19 STATE ST.. NEW YORK a.li lokalni agentje. Kretanje parnikov - Shipping News 24. Januarja: La Savoie. Genevo. Havre; Conte Verd«, STRANKA IN POEDINEC Nov jugoslovanski parobrod. Dnbro\-mško p-arobrod arsko društvo je nedavno tiabavilo nov veliki prekooeean^ki parobrod. Društvo je 'imelo doklej 13 parobrodov ter se je plovni park pomnožil .sedaj z odličn«. »dinieo, ki bo eden največjih p-n robrodov za prekooceansko plo •dtbo. Parobrod ima 9000 ton tei 'e stal 90.000 angleških funtov. DVE LETI JE TRPEL. — V ENEM DNEVU JE BtL BOLJŠI. Čudovita je zjrodba F. ltchinsky-ja iz Pittacairna ki je bil zadnjih 6 mesecev bolan, vsled bolezni pa ni mogel delati več kot dve leti. On je sedaj star 41 let, e oče Šestih otrok. Vsled njegove bolezni je bilo prizadeto preccjnje število oseb. Toda če je človek bo!an. nt more delati in tako je bilo tudi pri njem. Frank je delal v westvirginskih majnah, dokler ni zbolel nakar je prlel setn k svojemu bratu, ki je vzdrževal nji-gra in njegovo druino. Rekli so, da. je bil že na. robu groba, ko je neka. sosednja ženska opazila na njem znamenja tra-kulje, ker je pred dolgo leti tudi sama imela trakuljo. Franka so seveda zdravili razni, zdravniki in špecijalist. ki so mislili, da ima srčno napaka, bolezen na iedicali, jetrali. mehurju in sto drugih bolezni. Pa. je biio treba stare ženske. da je pronaSla pravi vzrok. Kot zadnje bilke so se oprijeli dobrega zdravila proti trakulji, m istega dne ko je zdravilo vzel, je spoznal, da je konec njegovega trpljenja. Danes po dveh tednih se mu je teža zvišala na 31 funtov, preteku tedna ali tako bo zax-el zopet deiati. IVisti moSklh, žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočim je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te po-Sasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnili in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice e praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. V časi se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da hi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rmeno kožo, malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez v«ake volje, ni jim mar delo, vedno so leni. To pošasti. Iti včasih dosežejo dol--tino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne lzpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 za polno zdravilo T^axta-ria, to slavno današnje zdravilo proti trakulji. COD se ne pošilja. Kaznačite starost. Če nimate trakrilje. ni škodljivo. Prodaja ga ramo Lax al Cov 535 T jixal Bid*., Box »63. Pittsburgh, Pa. Zd zavarovanje zavojčka 25c posebej: . R—? ' —Adv't 28. januarja: Paris, Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg In Bremen 29. januarja: Minnekahaa, Cherbourg in Hamburg. 81. januarja: Majestic, Cherbourg; Auaonla. Cherbourg. 3. februarja: President Wilson. Trst; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Colombo, Genova. 4. februarja: France, Havre. 5- februarja: Albert Ballln, Boulogne In Hamburg 10. februarja: Arabic. Cherbourg In Hamburg. 14. februarja: Olympic, Cherbourg; George TVaah- Napredna duševna kultura temelji na jxypolni, samosvoji notranji svobodi. Poedfrnee se ra,vna po notranjem spoznanju in po klicih svoje vesti. Zato odklanja dok trino, vsiljeno dogmatiko. — Tudi se pozneje v življenju ravna {>o i Lem vrhovnem duhovnem vidiku In sodeluje le tam. kjer se razme-1 i re skladajo z njegovem bistvom • * 4 • 'n z njegovo intelektualno vzgojo. Odkod pa prihaja nujna razcepljenost med. napredno inteligenco, ki je sicer na duševnem polju po-joj miselnet df er e n e i jac i j e in na >redka, na socijalnem. družabnem ter zlasti političnem pa vir mnogih p rotili judislcih nastopov j ter pogosti zadržek narodovega lapredka. S stališča svo&khIc raizumemo pojave cepitve in diferenc i jaei je, "ii so nastopili v slovenski politiki 00 ujedin.jen.ju. Razumemo pošte-lega na rednega soclljalista. ki ho-i 5e združiti moderno socijalno eir-i stvovanje z nacionalno idejo ter! >bema pomagati do harmonične ! zmage. To je lepo, kadar govori-! rao načelno za tako skladnost. Saj smo vsi za tak harmoničen razvoj noderne države, ker čutimo sodomo in se v vseh nas oglaša soei- 1 a Iti a vest. Ilaivno tako razumemo poedin-;a. ki se za veruje v slovenskega >eljajca, se poglobi v probleme slovenskega potležel.ja. iin ki tukaj iS-ee speeijelno operacijsko bazo i dvojega javnega udej.vt vovanjn. Problem konkretne politike bo brez dvoma v bodočih letih zanimanje naših di*žavnih strank tudi na ta vtalež našega naroda in •se mu bo posvetil s tisto vnemo, ki i "'O zasluitjo splošni stanovski interesi našega jxk1 eželske^a prebivalstva. In tako jez v?^mi samostanov-iknmi idejami. Vse so dobre, ka-lar so res stvarae in si ne zapirajo obzorja in sasi\-eta! Življenje pa fni samo en stan, svet je skupnost n občestvo najrazmovrstn^jsih interesov Itn ljudi, nad katerimi se iviga skupna veLika stavba in gra niit politične samorstalri'asti, to je država. Poleg stanovske sfere, poleg sta inovskih, strokovnih, stvarnih pro blemov nastopajo torej za vsake-t?a in tel i gen ta tudi problemi kooi-'iinacije, sožitja. podre,jainja sku- Cosulich Line Znižane cene. DO tRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja. $95. Tja. in nazaj $162 Drusi razrM $135. Tja in nazaj S2'>3 EDIXA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Presidente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z ž« leznieo. PHELPS BROS. & CO., 2 West. N. Y Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tauf-no pončen o potnili listih, prt ljagi In drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremt dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselnlške postavo ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1S24, zamorojo tudi nedraavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno loto in ako potrebno tudi d?lj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni>ki komisar v Washington. 1). C. Prošnjo za tako do voljer.je se lahko napravi tudi \ New Yorku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jngosla vije l«o pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po G71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene ose!»e se tudi ne štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite z pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt^St., New York lnqton. Cherbourg in Bremen; Duillo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grasse, Havre. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg In Hamburf. 21. februarja: Ac»uitanias Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam. Rotterdam; President Roosevelt, Cherbourg. 24. februarja: Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherhourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg; France Hav-re; Rerengaria, Cherbourg. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo fra prodali več tisoč. Kdor pa hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne l>o prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C. Senzacijonalen vlom v Rimu. Te dni so neznani tatovi vlomili v eno največjih Irjrovin na rim-.-kem Cormt. Pri vlomu so se poslu žili novovrsitnp. doslej še nepozna-te žage. ki je izrezala v steno bla-gasjne veSEko luknjo, ki meri v pre meni dvanajst, centimetrov. Doslej uporabljena vlomilska orodja so izžagaia kvečjemu šest do st- . , . . . dem centiimetrov široke luknje, pnim visokim nacionalnim ,n dr-j xl(ymllc[ ^ n sem napravila doma v svojem domu in skoraj brez stroškov. Vesela sem. ko s*-m se iznebila neljubih sivih las. Moji lasje so zopet ble5čeč*i ter imajo sijaj mojih mladih dni. Pišite in povedala vam bom resnično zgodbo, kako sem vrnila. mojem lasem naravno barvo. Pove-dn.la bum, kako so to napravi zastonj — brez obveznosti. Moj "naslov je Juel Donn, 3032 N. Hobey St.. A R. 423. Chicago. 111. Suhe Kranjske klobase. želodec in doma sušeno meso pošil-iam Sirom x\merike po — 35£ FUNT proti ekspresnemu pre-vzetju. JOHN KRAMER 5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. BLAZNIKOVIH P R A T I K NIMAMO VEČ rifateljem in naročnikom naznanjamo, da nimamo vee Blazni-kovih Pra tik v zalogi, zato naj jih nihče no naroča. Namesto Prati-ke naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925, katerega imamo še par iztisov na razpolago. Uprava "Glasa Naroda1'. Oženite se. Poslali vam bomo popolen seznam žensk, C-lanic našega kluba, z imeni, naslovi in opisi za samo $1.00. Naročite danes. — RELIANCE F CLUB, Bos .TT6, I.os. Angelea, Cal. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — HALI OGLASI v "G las Naroda1 ADVERTISE in GLAS NAHODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" NOVE PIANO R0LE . 7571 Zlata mati, vajček ..........70c 11504 Jadran obali, valček ........70c 12543 Jesenski no£i, polka. ........7.0c 12552 Dragi je daleč, polka ......70c 12335 Srčno veselje, polka. ........70c 12532 Vesela poskočnlca, polka .... 70c 3511 Radecky marš. ..............85c 09981 Roosevelt marS ............70c 42250 Doodle Doo Doo, Fox trot .. 75c 42536 How do you do. Fox trot .. 75c 12525 Pojd konjiček pojd, mara ., 7*>e 12526 Veseli bratci!, polka ........70c IVAN PAJK 24 Main Street, Conemangh, Pa.