Majnikova Kraljica Spisal Angelar Osebe: Gospa Trčelj, bogata vdova. Anica, rijena hfierka. Faneta Kremen, odgojiteljica Anice. Vsako dejanje se vrši teden pozneje. I. Dejanje. Mala preprosta, a okusno opravljena sobica . .. 1. Prizor. (Vdova Trčelj sedi za rnizo iri drži v rokali pletenje; pred njo je odprta knjiga.) Trčelj f/iekaj trenotkov plete); Danes se mi pa kar nič ne Ijubi; niti plesti, nifi brati ne morem. (Nasioni se na stol.) Ne veni, kako je to. (Pogleda na uro. Kratek molk.) Skoro mora priti odgojiteljica, saj je že tri. (Čaje se rahlo trkanje.) Prosto! 2. Prizor. Faneta., prejšnja. (Oospica Faueta Kremen vstopi.) Krcmcn: Dovolite, milostljiva, da se vam predstavim. Moje ime je Fanela Kremen. Najbrže vam je znano, zakaj prihajam. Jaz naj . . . Trčclj (jt se^e v roko): Veni. vcin, gospica. Kaj ne, vi bodete odgojevali niojo Anico? Toda, prosim, izvolite (poka\e na stol) in odložite! Krcmen fodlaga): Da, milostljiva, oglašam se prav s io namero. Gospa: Veseli me. Gotovo vas bode tudi moja hčerka prav vesela in v kratkem si bodeta najboljši prijateljici. Toda, naj pokličem Anico. Anica, Nani, pridi noier! - 86 - 3. Prizor. Anica, prejšnji. Anica (:a prizorom): Macnica, prosim, kaj bi radi? Gospa: Le pojdi malo sem ! Anica (pride v sobo, zre bojazljivo v gospico Krerne/i, pa stopi k mamicL Kfotek odmor). Gospa (poljubi Anico): Nikar se tako ne boj, moj srček! Poglej to gospico! Ta le bode odslej učila. Ljubi jo, kakor IjubiS menc, in ubogaj jo v vsem, kar ti zapovč. Ce hodeš pridna, te bo gospica Faneta imela gotovo rada. Fancta: Anica, pojdi k meni! Anica fgre bojtle k Faneli). Oospa: No, le ubogaj! Atiica (grč bolj pogurntio k taneii; jo poljubi iia čelo iu ja primc potctn _u podbradek). Faneta: Anica. kaj ne, saj se me ne bojiS ničr Olej, te boš pridna, bodeva najbojjsi prijatcljici! Pog"Iej me v obraz! (Anica jo pagledu-) No, vidiš, saj si pridna! Ali te znaš kaj bratir Anica: Malo že znam. Fancta: In če znaš nialo in sc boš pridno učila. bodeš znala kniahi marsikaj lcpe^a in koristnega. Gospa fvstane): Oprostile, da odidcm nekaj trcnotij. Le bodite Ut in se pomenite z Anico. Nani, ti pa pridna bodi! (Odidc.) 4. Prlzor. Prejšnji, brez gospe. M Faneta fslapi k odlo*cni obleki, vzame ii nje malo kujifico terjo odprej : 1 Nani. poglej, čc me imaš kaj rada, ti dam tole knjižico, da se bodeS učila brati. Anica (glcda knjigo}: Saj vas imam rada, gospica Fancta. (Hoče prijeti knji\ico.) Faneta: No, srček, le pofasi. Povej mi. ali kaj rada moliš? Anica: Da, saj inoliva z maino zjutraj in zvečer. »Faneta: No. to je lepo. (Poka\c na odprlo knji\ico.) Anica, beri, kaj je to. Anica (bere poiasi): Maj-ni-ko-va Kra-lji-ca. Faneta (zupre knji%ico): No, vidis, sedaj boš lahko čitala to v cerkvi. ker je lo molilvcnik, in Bog tc bode še bolj Ijubil. kakor doslej. fjl dd molit- Pvenik.l Na. to knjižico imej v spomin in lc skrbno jo spravi. Nikar je ne pomaži in pridno moli. Anica (glcda mi molitvenlk in se Ijubko nasmeje}: Lepa hvala! Oh, kako vas iniam rada. Kaj pa je 1o? (Poka\c na svetlnjo.) Fancta: VidiS. to je prostorček za podobice. Meni je molitvenik prinesel >moj stric iz Rima. Anica : Kje pa je Rim ? Faneta: Rtm je veliko, veliko mesto, kjer prebivajo sveti Oče. Anica: Ali je lepo tam ? Faneta (se nalo nasmehne): Da. prav lcpo jc lam. Veš. tain živijo sveti Ote. Anica: Kdo pa je sveti Oče? Faneta: Svcti C)če so namestnik Kristusov. Oni vladajo vcsoljno svcto cerkev. Sedanji sveti Oče sc imenujejo Leon XIII. Zelo sfari so ze, pa Ijubijo nas vse tako. kakor lc Ijubjjo maniica, ali pa. kakor te Ijubim jaz. Anica: Gospica, ali vani smcm pokazati, kaj mi jc prinescl Miklavž? .^M Faneta: Pa pokaži! ' ^* Anica (gre k preda/cu in prinese ^ogo): Viditc, s tem-le se igrain . . . 5. Prizor. Trčelj, prejšuji. (Gospa Trčelj vstopi in prinese potice in vina ter vsc postavi na mizo.) Trčelj: Anica, idi po kozarce. Anica (odide). 6. Prizor. Trčelj, Faneta. Trtclj fsedej: Gospica, prosim jzvolite vzeti! Faneta (vzams koščck potice): Hvala! Anica se nii je kar takoi prikupila: prav Ijubcznjiv olrok jc. in takoj sva postali prijateljici. Trčelj: Le strogi bodite ž njo: Lc bi bil nioj mož še živ, gotovo bi jo bil dal v šolo. A sedaj, ko sem sama, imain najrajši tega malčka pri sebi . . . Kar dolgčas nii je. če jc nimam vedno poleg sebc. Faneta: Unievno, tako Ijubkega otroka mora vsakdo ljubiti. Trčelj: Pač Ijubek jc. poreden pa tudi. Vedno ji rojijo inuhe po glavi; za ta leta je skoro preživa in pre-pre — — ne vein, kako bi se izrazila — premodra. Vedno kaj napravi, kar bi ji nc prisodila. Faneta: Gotovo ni hudobna, otročja je še; pa saj je še otrok. 7. Prizor. ^^^m Anica, prejSnji. ^^^^H »(Anica vstopi ter prinese tri krožnike.) ^^^^^| Trčelj: Ana, po kaj scm te pa poslala? ^^^^1 Anica: Po krožnike — ne —e —e —e? ^^^^B Trčelj: Kaj pa iniaS ti v glavi? — Slamo ali pa nič. B Anica: Nc mamica, v glavi imam pamet. ^ (Vsi sc smejo.) Trčelj: Pameli najbrže nimaS; jaz sem (i rekla, da prinesi kozarce — Anica: Saj res, zdaj se še-Ie spomnim . . . Ne vem, kam sem bila tako zamišljena. Trčelj: Lc pojdi, pa prinesi kozarce. Anica : Takoj! (Stcle iz sobe.) »8. Prizor. Prejšnji brez Anicc. Trčclj: AH stc jo videli? Kam jc bila neki zamišljena: Faneta: Res nekaj več ima v sebi nego le otročjega duha. Trčelj: Pa včasih pove še kaj bolj možatega. Zadnjič je bila neka prija-tcljica pri meni na obisku, no in jaz pošljem Anico po dva kozarca. Prinesla pa je tri. In ko jo vprašam, sta li to dva kozarca, mi reče: ,Ne, trijc so. — Saj sem tudi jaz domača." 9. Prizor. Anica, prejSnji. Anica (stopi jokaje v sobo). Trčelj: Kaj pa jočeš, kaf je zopet? Anica (bojelel: Oh, mamica. kozarec mi je padel iz rok; kako scm nesrečna. - 88 - Trčeljt Nerodna. nerodnal Anica: Kozarce scm nesla, pa sem padla. Faneta: Anica, lej, saj si se še pobila. Anica: Kjer fSe ogleduje.) Trčelj (nekoliko nevoljna): Le poglej roko, kako si nerodna. Kaj si bo neki gospica mislila, ker si tako neokretna. Pazi, kam slopiš! Anica (stopi k mamiinjo objatne); Maniica zlata, prosim tc. ne bodi huda. Trčelj (malo u\aljenaj: Nič te nimam rada. Lc idi in prinesi kozarce. Pa pazi, da zopet kaj ne pobiješ! Anica (odide v ozadje sobe). 10. Prizor. Prejšnji brtz Anice. Trčelj: Ali vam nisem rekla, da je za svoja leta preveč modra. KakSne se iznebi, da je zelo nesrečna. Paneta: Skrbna jc. Potrpite! U. Prizor. Antca, prejšnji. Anica fprinese kozarce): Mama, tu so kozarci. Prosim, ne bodi huda na-me. Saj ga nisctn nalašč ubila. Faneta: Saj sem že jaz zate prosila mamico, vsc ti bode odpuslila, Ce boš pridna. Trčel]: Pojdi takoj po metlo in pomedi vse; Čc boš naredila vse v redu, ti odptistim. Anica: Takoj ubogam. (Odide.) 12. Prizor. PrejSn/i brez Anice. Trčclj : Če me Anica Ie malo užali, potem pa ne ve, s Čim hi kako bi ine spct udobrovoljila. Vedno in vcdno je okrog menc in me prosi in prosi, dokicr se ji ne nasmehncm. Faneta: Dobro srce ima. Poznam deklico, ki se drži ves ljubi dan jezno. če jo kdo le malo okrega, in niti matere, niti očeta noče prositi odpuščanja. Po mojein mnen]u je tega kriva vzgoja. Trčelj: No, gledč vzgoje mi bo lahek odgovor pri Bogii. V (em oziru mi vest ne očita ničcsar. Paneta: Blagor vam \ Meni se zdi največjc zlo, ako kdo otroke, ki jih ima vzgojiti, pokvari in jim vcepi napačne nauke v srce. 13. Prizor. Anica, prejSnji. Anica (vstopi): Mamica. vse sem že pomcilla. Povej mi, aii mi sedaj odpusiiš? Trčelj (vsiane): Čakaj, preje sc moram prcpričati, kako si kaj naredila? (Odide z Anico.) 14. Prizor. Faneta sama. Komaj sem prišla, žc moram rcs Ijnbiti obc. Tako prijazni $t;i z mano. In Anica ? Malo poredna in neokretna, pa čas vsc popravi. - Poprosim gospo, če bom smela ili v petek z Anico na izpreliod, [^^^Hi^S^^^^B^B^isjL^ - —J*LxBernwtaižl - 00 - 15. Prizor. Faneta, Anica, TrCelj. (Anica in TrCelj se vrneta.) Anica: Mamica, kaj ne, da si moja ? TrČeJj: Vprašati moraš: ,,A!i sem jaz kaj tvoja?" Anica: No. mamica, ali sem jaz kaj tvoja? Trčeij fjo poljubi na eelo): Sevcda si . . . Fancta : Anica, ali si dobro pomedla? Anica*. Dobro. dobro sem. kajne mamica? Trčelj: Da, da, zato ti pa tudi sedaj odpuššam. Anica: Mama, kdaj pa gremo na izprchod? Trčelj: Tisto pa, kadar bode hotela gospica. Faneta : Cc je milostljivi prav, gremo v pctek. Trčclj: Prav, prav. Anica: Torej v petek. To bo prijetno. Kam papojdcnio? Ali bom sniela iti rožic nabirat? Faneta: Rožic boš lahko nabirala. kofikor se ti bodc zljuhilo. Sedaj jc priroda v najlepšem cvetju. Anica: O, da bi bil le knialn petek! TrčelJ: BKdor se veseli v petck, v nedeljo joče." Zastor pade. \l Dejanje. PrizorišCe kakor preje. , 1. Prizor. (Eno minuto vse prazno; nato vstopi Faneta.) Faneta: Moj Bog\ inoj Bog! Anica je zbolela! In tcga sem kriva jaz. Sem kriva- Seni in nisem. scm in zopet niscm. Saj ni Anica druzega nič detala, kakor hitela nabirati rožic po livadah. !n ob tem sc je prehladila. Kako to, fcga sama ne vem. (Zmtičena sede in glavo nasloni na roke.) Ali je res božja volja, da pobere tega inalčka iz doline solz? Ne, Anica ne sme umreti. saj je tako dober otrok. Kako scm jo Ijubila! Kaj poreče gospa? Jaz bom kriva njene smrti. Sicer nii ni rckla gospa šc ničesar do danes; premaguje se -molči — a če ponese angel dušo njene hčcrke nad oblake, tedaj bo v brez-mejni žalosti pač menc smairala krivo njenc smrti. {Krotek odmor.) Kriv! To je strašna beseda. (Vstane.) Ne, jaz sem nedolžna. (Hodi nemirno po sobi, potem hitto spregovori.J Ne, ne, nekaj mi pravi, da bode Anica ozdravela. Da, da bode — — — 2. Prizor. Prejšnja, Trčelj. Trčelj {pride vsa objokana v sobo): Ravnokar je odšel zdravnik . . . Ah. malo upanja imain. Rekel gotovega ni ničesar, a vendar sem mu brata i obraza. da je to, kar je spoznal, slabo, zclo slabo — — Faneta: Milostljiva, ne obupujte! Dokler Anica diha, bom gojila Sc vedno upanje. Trčclj: Da, upanje, prazna bcseda! Če nii umrje moj malček, ledaj ne vcm, kaj bom počela. (Zaine jokati.) Faneta: Gospa, ne jokajte; lepo vas prosim, ne žalostite se. Vsaka bcscda, ki jo izgovorite, me reže, me rani. - 91 - Trčelj: Mogoče: a tu se gre za življenje moje cdinke, vsc drtigo na stran. Faneta; Rada verujcm; vein, kaj jc materinska Ijubezen. Trčelj ({ahsfno): Ah, da je inoralo to priti! Faneta: Potolažilc sc, tudi jaz trpim z vanii. Vcrujtc mi, da več trpim inorda kot vi. Kriva in nekriva, nekriva sem. Trčclj: Da. jaz trpim, a vem tudi, da trpite vi. A jaz irpim nedolžna; vsc kaj druzega je trpcti v zavesti, da trpi kdo zasluženo . . . Faneta (u\aljeno, a vendar vljudno): Da, gospa. ako jc obsojcn hudo-delcc na smrt, pa je nedolžen, tedaj lažje prenaša vse; toda krivca zadetie dvojna kazen. Trčelj: Ah, nedolžno Irpeti je desetkrat — ne, stokrat huje. Faneta: Priznavam, bodite pa preverjeni, jaz nisem kriva. Trčelj: Ne? Tedaj sem jaz? Komn pa je bila izročena Anica? Meni nc, bila je vam - vam. Faneta: Oh, gospa, prosim vas, ne izgovarjajte te grozne intsli; trpim dovoij, trpim dvojno . . . f/zza odra se začuje slaboten klic bolnice: Fancta, Faneta!) Trčclj: Ubogi otrok, sedaj je pri njej varuhinja, bledc se ji . . . (Zopct se čuje: Faneta, glcjte metuljčka.) Faneta: Oprostite, jaz grem k njej. (Odtde.) Trčelj: Le idite, le glejte v smrtnem bojn nedolžno žrtev. 3. Prlzor. Trčelj hodi nemirno po sobi. Ah, kako scm nesrečna. Zalila sem jo. Le naj trpi, trpi . . . Mojc bescde so )O zbodlc. Nc vem, kaj bi naredila, Če mi umrje preljubo deie. Ah. in tc^a jc kriva ona . . . Zdrobila bi jo . . . Toda (mileje): Ne, nisem ravnala prav. Ko scm bila jaz mala, sc je z mano tudi zgodiio enkrat tako . . Tedaj sem bila kriva sama jaz a moja mati jc dolžila mojo vzgojiteljico. Faneto sem vcndar prcveč razžalila. (Čujejo se stopinje.) Sedaj prihaja nazaj. Ne, še ji nc re^em dobre besede. 4. Prizor. Trčelj, Faneta. Faneta: Ubogi otrok, še vedno se mu blede . .. Trčclj: O, jaz nesrečnica! Faneta (gre k njej in jo tola\i): Gospa, ulolažite se .. . Trčelj (jez(ia): ProČ, proč, inače vam nikdar nc odpustim. razcn če Anica ozdravi . . . Faneta (raz\aljena): Gospa, prosim! . . . Trčclj: Nič; kakor sem rekla. Na vesti imate jo vi. (Odide.) 5. Prizor. Faneta sania. Oh, moj Bog, "gospa misli, da sem kriva jaz. Bog v nebesih, Ti veš, kako trpim jaz, dasi nedolžno. Naj misli vcs svet, da sem jaz vzrok njene smrti, jaz nesrečno dekle! — Nekaj imam vendarle, kar me tolaži: to je Čista vest. Blagor vscm, ki trpe nedolžno, si rekel Ti, vzvišeni Sin božji. Tudi Ti si trpcl nedolžno. a sedaj tc občuduje ves svet. Oospa me je hudo žalila; ali naj se hudujcm nad njor Ne. v svoji slepi matcrinski Ijuhezni ne vč, kaj dela. PaČ hudo, hudo za Ijubečo mater. A sedaj morani skrbeti za dvoje: kako Anici pomoči in kako gospo potolažiti. Me reve ne smemo presojati bescdi pred-stojnikov. To nt naše delo . . . Ne vem, s Čim bi potolažila gospo. Da, skrbeti - 92 - hočcni, da ji ustrcžcm v vsem. vsak njen niigljej bodi mcni povdjc, vsaka njcna žclja ment zapoved, vsaka bcseda, ki jo izgovori, ukaz, da ukaz. A kako pomagati Anici? . . . Ne vcm. Zdravnik jc obupal nad njenim ozdravljenjeni. Vse je brcz upa, brez žarka. A če jc človeška moč preslaba. tedaj je tlog, pomočnik in prijatelj vseh obupancev, ki še verujejo vanj, zdravnik, pornočnik, prijatelj vseh. (Vzame svefinjo z vraiu in moli.) Da, Marija, li boš pomagala, ti majnikova Kraljica, bodi moja za&Čitnica1. Maii iismil]cna gori v višavah, Ti se usmili nialc bolnc Anice, Ti ji vrni ljubo zdravje! Sprijazni gospo zopet z tnenoj, da sc vrne zopct mir v mojc razburjeno srcc. Mati, Ti, ki nie nisi še nikdar zapustila, a še vedno mc uslišala, kadar sem te prosila. Mati moja, Ti druga mati moji Anici, vzemi )o pod svoje varstvo, ogrni jo z mogočnim in čudadelnim svojim piaščem, reši njo in mene! ... V tebe še upam, da izprosiš pri vsemogočnem Bogii milost in dobroto nain vsem. Prosim te goreče iz dna ncsrečne dušc. Ah, usmilj se mc, svoje hčere! . . . (Zastor pade.) III. Dejanje. (PrizorišČe, kakor preje.) 1. Prizor. Faneta, Anica. Anica (tnalo upadlih lic): Ljuba Faneta, kaj ne, da sva zopet prijateljici, kot preje? Faneta (jo bo\a): Seveda, moj srček. Anica (veseio): Moja maniica me ima tudi zelo rada. Rsvno včeraj mi jc prinesia oranž domov. Fancta: Da, hidi ti mamico Ijubi; poglej, kako dobro se ti godi pri njej in kako tc ima rada. Anica (začuvši šunt v vep'): Ravno scdaj prihaja, počakajtc, jaz sc bom skrila; tja v drugo sobo grem, pa me ne smctc izdati. (Odidc.) 2. Prizor. Faneta, Trčelj. Trčelj (sedc na stoi): Gospica Kremcn, dancs je dan sprave, hočcm reči, odptiščanja vas moram prositi. Faneta (začudeno): Mene ? TrČclj: Da vas, ravno vas. Fancta (še bolj zaindeno): Kako to? Trčclj fresno): Ne vprašujie tako, gospica Fancta. Prosim vas, odpustite. čc scni vas zadnjič razžalila, ko jc bila Anica bolna. Tedaj nisem vtdcla, kaj sem govorila. V materinski Ijubezni nisem poznala rneja, niscin premislila, kaj seni vam rekla. Faneta: OdpušČanja moram prositi le jaz. Lahko bi bili zgubili po moji prcmali skrbnosli Ijubko Anico in tedaj . . . Trčelj: Nc ntkakor nc. ObCvidujem vašo pohlcvnost. Faneta: Pohleven mora biti vsakdo. posebno me služabnice. Trčclj: Nc gospic^ ne ponižujte sc preveč. Vi niste služabnica; kdor se ponižuje, je vredcn, da je povišan. Faneta: Mc, kar nas jc služečih, moraino biti zadbvoljne i malitn . . . ^P^S^^^HV - 93 - Trčelj: Oospica Faneta, vi ste me izuSili. Odslej ne bom nikdar vcč prezirljivo gledala na nizko stopinjo človeka, pač pa na njegovo dušo in srce. V tcm je prava sreča in prava zadovoljnost. Gospica, bodiva šc nadalje prija- ^| teljici. Nc imejte me več za svojo predstojnjco in zapovedovaiko, ampak za ^^ soilružico in prijateljico. Faneta: Milostljiva. to jc prevei; za me! Trčelj: Blazega srca ne more nikdo prcplaCati. Faneta, daj mi roko. ti si nii nadaljc kot Ijuba sestra. »(Fantta objame Trčelj, nakar ta odide.) 3. Prlzor Faneia, Anica. Faneta (zu se): Marija, to je Tvoje delo! To je Tvoje usmiljenje! (k Anici): Ani, ti si sedaj zdrava? Anica: Da, da, gospica Faneta . .. Faneta (vzame svelinjn z vrafti in jn poda Anici): O!oj. to ti podarim v dar; spominjaj sc šc v poznih letih svoje prve bolezni iz katerc te je rešila majnikova Kraljica, ki je tu notri naslikana. ¦ Anica (poglcda v svefmjo): Ah, kako tcpa je! ^h H Faneta: Da rcs lcpa je Marijal K Nji moli slednji dan in zahvali sc ^| ^Lji za čiuiovilo ozdravljenje. V vsaki sliski se zaleci l< Nji in le jo boš zveslo ^M ^¦častila. le bo tudi vedno uslišala, kakor jc mene. ^M ^B (Zas/or puilr.) ^^^^M