UKIAVN I it, OoSIo .ti.'.'1931 __krat,_______prilc-a SLOVENSKI UST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Hopltar/eva ul. šl. 6/111 Telefon šl. 3437, Inierurban 3437 Rokopisi se ne vračajo Posamezna št. t Din, mesečno, če se sprejema ilsi v upravi, naročnina 4 D>n, na dom In po "oi/i dostavljen list 3 Din. Celoletna naročnina SODIn, polletna 23 D n, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Uprava: Kopttarteva ulica šl. 6/11 Poštni ček. račun, Cjubljona 13.179 1 alej on šlev. *349 Mandzursho vprašanje pred rešitvijo Nova japonska vlada - Mandžurija poslane neodvisna država - Ultimatum japonskega vrhovnega poveljnika kitajskemu guvernerju London, 13. decembra. s. Novo japonsko vlado je sestavil voditelj stranke >Seivukaj< Inukai, ki je prevzel začasno tudi ministrstvo zunanjih del. Finance je prevzel TakahaSi, ki je prvotno bil namenjen za ministrskega predsednika. Novi predsednik vlade je ponudil ministrstvo za zunanje zadeve japonskemu delegatu pri Zvezi narodov Jošisavi. Slednje dejstvo pomeni, da je politika Japonske v zadevi Mandžurije popolnoma zmagala. Baš po prizadevanju JoSisave so je posrečilo, da je Zveza narodov v mandžurski zadevi sestavila brezpomembno resolucijo, ki sicer varuje presti/, najvišjega mednarodnega foruma; v stvari snmi pa prepušča rešitev mandžurskega vprašanja Japonski, ki ima v pogajanjih s kitajsko vlado popolnoma svobodne roke. Ta uspeh pa je bil posebno omogočen potem, da so so sovjeti zbali vojne 7. Japonsko, ki se je od svoj. strani potrudila, da nc žali ruskih interesov na vzhoduokitajski železnici Prizadevanju JoSisave pa je tudi uspelo, da j. Amerika opustila svoje prvotno sovražno -tališče napram Japonski. ker ni hotela, da bi to -tališče izrabili sovjeti. ki stremijo z;i holjševizncijo Mandžurije. Nunkitlška vlada se -icei /. Japonsko šc ue pogaja definitivno. poznavali razmer pu trdijo, da se je Kitaj h- spoprija/.nil /. mislijo, da ima Mandžurija poMati neodvisna država, kakor lo zahtevajo Japonci. Vrhovni poveljnik japonskih čel v Mandžuriji general llnnjo ni še ničesar popustil in drži upravo trdno v svojih rokah. 1'oslal jc ultimatum kitajskemu guvernerju Mandžurije Čansulijnnu. ki biva sedaj v Pekingu, da' naj nemudoma odpokliče vse kitajske čete. ki še pustošijo po Mandžuriji, za veliki zid — če ne, bo general llonjo s temi četami postopni kakor z navadnimi roparji. Japonski ministrski predsednik Vakulsuki. s svojim kabinetom odstopil. ki i.- Kongres je trdovraten - realne razmere pa so še trše Prizadevanja Melfona za revizijo medvojnih dolgov Wnshington, 13. dec. j. Na zadnji 6eji ameriškega kongresa, ki debatira o Hooverjevi poslanici glede vojnih dolgov, je posegel v debato državni tajnik za finance Mellon, ki jc skušal člane kongresa prepričati, da jc nujno potrebno, da Amerika privoli v temeljito revizijo dolgov, ki jih imajo evropske države pri Ameriki. Znano je namreč, da lako v demokratski kakor v republikanski stranki v kongresu obstoja zelo ostra opozicija proti Hooverjevcmu načrtu in da poslanci nikakor niso pripravljeni, da bi privolili v revizijo medvojnih dolgov, ker smatrajo, da bi ta revizija bila istovetna 6 črtanjem teh dolgov sploh. Mellon jc poudarjal, da obstoječe gospodarske razmere sveta nujno zahtevajo, da se vprašanje dolgov, ki jih imajo evropske države v Ameriki, nanovo pretresa. Popolnoma nemogoče je zahtevati na primer od Anglije, da bi odplačevala svoje dolgove Ameriki v nezmanjšanem obsegu oziroma v smislu dosedanjih pogodb. Treba je pomisliti, da morajo vse države, ki so zadolžene pri Angliji, odplačevati le tej svoje dolgove v šterlingih, ki 60 zelo padli. Vrh tega Anglija letos ni dobila nobenega vinarja reparacije, drugo leto pa bodo nemške reparacije znatno nižje, ako ne bodo sploh izpadle. Nasprotno pa mora Anglija odplačevati svoje med. vojne dolgove Ameriki v zlatih dolarjih. Cisto iz- ključeno je, da bi angleški narod mogel prenašati tako breme. Zaradi padca šterlinga so obveznosti Anglije napram Ameriki narasle za celih 47%. Ameriški narod se mora zavedati dejanskega položaja na svetu, ki Evropi ne dovoljuje, da bi odplačevala svoje dolgove v dosedanji izmeri. To velja za vse države. Kdo bi mogel biti tako naiven — jc vzkliknil Mellon — da bi zahteval n. pr. od Avstrije ali od Madjarske, da naj odplačujeta svoje dolgove Ameriki v listi izmeri kakor doslej? Kakor se čuje v zadnjem trenotku, tudi Mellon ni mogel prepričati članov kongresa, da je Ho-overjevo stališče pravilno. Člani kongresa menijo, da morajo evropske države do torka, 15. 1. m. vplačati svoje dolžne obroke, čc ne se bodo smatrale kot insolventne. Kljub temu pa pametni politiki ne dvomijo o tem. da bo zmagalo Hooverjevo stališče. Gospodarska kriza v Ameriki še ni na višku in zalo zastopniki ameriškega naroda še nc čutijo dovolj, da je potrebna med Ameriko in Evropo popolna solidarnost. Kmalu se pa bodo prepričali, da bo gospodarska kriza v Ameriki raslla tembolj, čimbolj bo propadala gospodarska moč Evrope. Zato bo konferenca za mednarodne dolgove, ki bo prihodnje leto sledila pogajanjem v Baslu, morala formulo, ki bo obe-nem zmanjšala nemške reparacije in obenem reducirala dolgove, ki jih ima Fvropa v Ameriki, naj potem kongres sklene, kar hoče. Avstrijska vlada v stiskah Blagajne so prazne Dunaj, 13. dec. s. Avstrijski parlament najbrže nc bo imel božičnih počitnic, ker zahteva državni kanclcr dr. Buresch, da se do novega leta sprejmeta dva neobhodno potrebna zakona za Creditanstalt in za sanacijo avstrijskih železnic. Dr. Buresch je to prisiljen zahtevati zaradi dogovorov, ki so se sklepali z inozemskimi upniki Crc-ditanstaltain ki so predpogoj, da dobi Avstrija finančn opomoč 60 milijonov, o čemer ima Mednarodna reparacijska banka v Baslu sklepati meseca januarja. V sedanjem trenotku ni parlamentarni položaj za dr. Buresclia prav nič zanimiv, ker niti socijalni demokrati niti velenemci nc kažejo da bi bili pripravljeni glasovat za »poinozemlje nje Creditanslalta, proti kateremu so doslej tako ostro nastopali. Verjetno pa je, da bosta obe stran, ki popustili proti kakemu kompromisu, ker bi de-irv. ".i Btireschc.vega kabineta težko mogla ustva- riti Lzpremenjen položaj za bodočo vlado in bi se 1 kabinet manjšine pač zelo težko sestavil. Medtem pa sc je žc pokazala prva posledica finančne krize s tem, da bodo sicer nameščenci avstrijskih železnic še dobili božično nagrado, toda ■i opominom, naj štedijo denar, ker je mogoče, i 1. januarja blagajne avstrijskih železnic nc bodo imele sredstev na razpolago, da bi izplačale januarske plače. Mogoče je. da se hoče s tem opominom samo pojasniti uradnikom, da morajo računati z nadaljnjim znižanjem plač. ker mora železniški budžet v osebnih izdatkih leta 1932 prihraniti 34 milj. šilingov. O splošnem državnem finančnem položaju se je dr. Buresch včeraj izrazil tudi nasproti neki depulaciji zelo pesimistično da je neprestano padanje dohodkov tako resno, da so nove velike omejitve izdatkov neizogibne. Odlikovanja Belprad. 13. dec. I. Nj. Vel. kralj je odlikoval . t. redom jug. krone II. reda Milana Nikoliča, bana Donavske banovine, z redom Karadjordjeve zvezde 4. reda Kuzmanoviča Aleksandra, generalnega inšpektorja notranje uprave, Krsliča Hožidara, načelnika upravnega oddelka notranjega ministrstva, liodžero Svetislava, šefa kabineta pri predsedništvu ministrskega sveta. z. redom jug. Urone 07.. rodom »v. Save in redom Belega Orla je bilo odlikovanih veliko število uradnikov notranjega ministrstva, kakor tudi pri predsedstvu vlade, nadalje pri banski upravi Donavske banovine in v Zemunu ter v 1'ančevu. Belgrad, 13. dec. I. S komandirskim križcem poljskega reda >Polonuia restitutac je bil odliko- iz poslanske skupščine Belgrad, 13. dec, 1. Narodna skupščina je dane* praznovala. 1'osainezne sekcije poslanskegu kluba so sestavile svoje resulucije, ki so jih nameravali predložili plenarni seji poslanskega kluba tekom včerajšnjega dne, deloma pa jih bodo Jelc formirali jutri dopoldne, kakor n. pr. prosvetna sekcija. Slednja namerava izčrpno obravnavali problem fizične vzgoje, ki je postala lako važna, da se je ustanovilo posebno ministrstvo za fizično vzgojo, nadalje pa ludi vprašanje ljudskoiolskega in srednješolskega učiteljeva. Finančna sekcija namerava tudi šele iiitri dopoldne stilizirati svoje končne predloge. Narodni poslanci so se deloma vrnili do. iivov. deloma pn so porabili nedeljski počitek, da si ogledajo belgraiske zanimivosti. Izlete po mestu in oko'ici je pospeševalo izredno lepo zimsko »olncc. Tako .smo opazili skupine poslancev iz severnih krajev, kako - o m oglodali kalimcgdanske utrdbe, drugi so šli eelo do pokopališča kamor Bclgrajčani sploh radi ^.alrijajo, nekateri so si upali čer Savo in Donavo, da si ogledajo zanimivosti Zemuna in Fančcvn. Vas dopisnik je zadel na skupino poslancev pod Koti- - nejmarom, kjer so občudovali velikanska javna dela. katera je podvzcla pogumna bclgrajskn občina, da zgradi širok bulevard, tam kjer se je sc nedavno zvijal v ilovici umazan potok. Tudi Ciganlijo so si šli nekateri ogledati, saj bo ludi ta znamenitost kmalu izginila ler napravila prostor Ki' ro napredujoči kulturi velemesta, ki vidno v»ak dan zajema po okolici. Zopet druge poslance smo našli pri pančevskem moslu, kjer so našli ljubeznivega inženjerja francoske gradbene družbe Batig-nole-a, ki je začudenim narodnim poslancem razlagal nastanek pančevskega mostu ter finančni proračun ter- zgradbe in gigantski načrt za regulacijo donavskega obrežja z zgradbo velikanskega pristanišča, ki bo odprlo bogato Podonavje. odkoder šibo naravno bogastvo Donavske banovine itekaln v pre&lolico. Tudi Dedinje, observatorij in Avala so bili izlctne točke za narodne zastopnike, katere čakajo jutri zopet trdo delo po sekcijah in v klubu kajti vse sekcije in poslanski klub so napovedale za jutri, ponedeljek svoje seje. Dopoldne so se šli vb? narodni poslanci vpisat v dvorno knjigo, da s« poklonijo vladarju, ki slavi danes v intimnem kroji god svojega družinskega patrona sv. Andreja. van dr. Ivan Perne, svetnik in generalni konzu v zunanjem ministrstvu. Hitler ne priznava političnih dolgov Nov govor voditelja nemških narodnih socialistov Berlin. 13. dec. j. Tukajšnjo javnost je zelo začudilo, da je Hitler, ki je prišel v Berlin, da bi tu zopet sprejel zastopnike ameriškega in angleškega tisiia, ta sprejem odpovedal. Iz Pariza so poročali, da ga namerava pruska policija tudi izgnati, ker ni nemški državljan. Kakor se izve iz informiranih krogov, j«' pri gotovih uradnih mestih v Berlinu v resnici obstajal namen, da se proti Hitlerju policijsko nastopi v slučaju, če hi sprejel časnikarje. Do tega pa ni prišlo, ker so se druga nblastva temu protivila. Vsekakor pa je bil Hitler pravočasno posvnrjen in je radi lega odpovedal sprejem časnikarjev. Ker mu je bilo poleg tega tudi prepovedano govoriti po radiu, kjer se je nameraval obrniti direktno na ameriške poslušalce, je izročil rokopis svojega govora berlinskim dopisnikom Hearstovega tiska. Njegov govor se vzdržujo kakršnekoli polemike glede izjav, ki jih je govoril Brlining v radiu in inozemskim časnikarjem o narodnem socializmu. Hitler daje v svojem govoru pregled n razvoju in gibanju narodno-socialne stranke od 1919 do 1931. Ustanovitev povsem nove stranke se mu je zazdela kot nujna zapoved časa. Nadalje govori Hitler o komunizmu, imenuje boljševizem svetovno kugo in pravi, dn bo vsako upanje na ozdravljenje gospodarske krize pokopano v trenutku, ko bodo rdečo boljševiško zastavo ponesli iz Moskve v Hamburg in Heidelberg. Na koncu izjavlja: >Kot narodni socialist verujem, da mir ni samo ustavitev sovražnosti na bojišču, ampak mora najti svoj odmev tudi v vsakdanjem življenju narodov. Nadaljevanje zagrizenega sovraštva, ki ga je ustvarila versailleska pogodba, jc privedlo do nereda med narodi in vodi v svetovno revolucijo. Moja stranka priznava zasebno lastnino, ia-sehne pogodbe in zasebne dolgove. Toda moja stranka ne bo nikdar priznala političnih dolgov in političnih tributov, ki trajno grose Nemčiji z bankrotom. Moja stranka ni «tranka Velik načrt Nikolaja Tesle Pridobivanje pare potom izkoriščanja različne temperature morske vode Anglija je ustavila graditev največje ladje sveta. Slika predstavlja model 73.000 tonskega parniknCunard Linije, čigar graditev so morali radi slabega angleškega gospodarskega stanja ustaviti. Parnik, ki bi v svojih dimenzijah posekal vse ladje sveta, ie bil zamišljen kot rival »Bremena i in naj bi Angliji zopet priboril »modri trak« Oceana, Decembcrska številka neke ugledne ameriške strokovne revije objavlja članek jugoslovanskega izumitelja Nikole Tesle o njegovem novem načrtu za izkoriščanje različne temperature vode v Oceanu. V zadnjih 50 letih jc bilo izvršenih mnogo tozadevnih poskusov, da bi sc na ta način pridobivala energija, vendar so se vsi ponesrečili. Preteklo leto je pariški profesor George Gode konstruiral na Kubi centralo za izkoriščale vodne sile. Mnogi inženjerji in izumitelji, med nji-ni tudi Tesla, so mnenja, da Clodov način ni ekonomičen, ker je na ta način proizvajana energija predraga. Sedaj se je naposled oglasil Tesla in izjavil v svojem članku, da njegov načrt odstranjuje najdražje in najtežje dele Clodovega načrta. Znano jc, da se temperatura notranjosti naše zemlje veča, čim globlje gremo. Neki ameriški inženjer je žc pred 75 leti napravil načrt o izkoriščanju zemeljske toplote. Teslin načrt jc zasnovan na principu, da voda zavre ludi pod 100 stopinjami Celzija, če jo segrevamo v prostoru, iz katerega smo izčrpali kolikor mogoče zraka. Glavni deli Teslinega projekta so vakuum s sesaljko, turbina, zgoščevalec in generator. Clodo* načrt predvideva kopanje tunela do hladne morske voda, Teslin načrt pn tunel * globini 1 milje pod zemljo, Sesaljka vakuuma omogoča, da zavre morska voda pri temperaturi, ki vlada na povriini icmlje. Para, ki sc pri tem stvarja, sc vodi na turbino, katero spravlja para v pogon. Odtod pa odhaja para v kondenzator. Hladna voda iz morja pride n. površino skozi tunel in v kondenzator, kjer se zgo-ščujc para, izkoriščena v turbini. Turbina jc spojena z generatorjem in ta način sc mehanična energija takoj pretvarja v električno. Po tem načrtu bi bilo mogoče zgraditi centrale, ki bi proizvajale 100 do 200.000 konjskih sil. Ta sistem predstavlja znatno zboljšanje Clodovega načrta. Na ta način pridobljena energija bi se lahko koristno uporabila za vse potrebe kakšnega manjšega mesta. Pridobivanje električnega toka na ta način jc zelo praktično radi stalnosti in enostavnosti. Tesla prihaja do zaključka, da gradnja take centrale nc bila dražja od gradnje drugih central Vihar v P r i morju Sušak, 13. dec. ž. Včeraj jc besnel močan vihar nad vsem Primorjem vse do Trsta. Na SuJa-ku in Reki je dosegel vihar brzino 70 km na uro, v Trstu pa je divjal celo z brzino 110 km. Na Su-šnku je vihar razbil mnogo šip na oknih, polomil mnogo drevja, raz nekaterih hiš pn je potrgal celo strehe. Na Reki jc vihar vrgel na tla štiri osebe, ki «0 bilo težje ranjeno in so morali iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. — V Trstu je vihar istotako prevrnil nekoliko oseb, ki so morale zahtevati zdravniško oomoč. Razorožilvena konferenca Glasovi o odgoditvi konference - Najvažnejša in največja konferenca v svetovni zgodovini - Angleška in nemška delegacija London, 18. decembra, s. Ponovno so se pojavili dvomi, ce se bo razorožitvena konie- renca res sesla 2. februarja prihodnjega lota, kakor je določeno. Zdi se, da gotovi inozemski krogi delajo ua to, da bi se konferenca odpodtta mi poznejši čas. Na vsak način pa bo ra/orožitvena konferenca ena najvažnejših ni pr> številu udeležencev največja konferenca kar jih pozna svetovna zgodovina. Poleg 56 držav, ki so članice Zveze narodov, so povabljene tudi Rusija, Združene države Severne Amerike, Turčija in ostale države, ki niso članico Zveze narodov. Lahko se računa -i konferenco, katere se bo udeležilo 3000 do "jOOO oseb. Japonska delegacija je, kakor se poroča, že odpotovala. Šteje 71 oseb. Nemčija se pridno pripravlja zn razorožit-vfiid konferenco. Voditelj nemške delegacije bo državni kancler tir. liriiiiiiig, ki se bo udeležil otvoritve in prvih razprav v Ženevi. Za Zakon o drž. monopolih Helgrad. i", decembra. AA. O priliki ■sprejetja zakona o državnih monopolih smo dobili lia nimrilt raiievine S'bije u.' vse ozemlje Jugoslavije. Po 1eli zakonih ustanovljeni in orgatuz.rnni državni menopoli so bili v Srbiji začenši od 90. lela mimilega stoletja glavni regulator državnih financ oi ra.'«:oliduejša podlaga z.a zaključilev državnih posojil. to je bil razlog. e je pokazala potreba, du se sprejme enoten zakon o državnih monopolih, v katerem naj bi bili v orgalMki celoti Vsi dosedanji llionopol-ki zakoni l njihovimi spremembami in dopolnitvami, sprejetimi s finančnimi in drugimi zakoni. N*a podlagi le^ii ui v novem zakonu n državnih iic.nopi lih. objavljenih v Službenih novinah' dne i. decembra t. I. velikih sprememb. Novi z.akofl ima osem poglavij. I. »vodne odredbe. '/. altcuoin o konverziji državnih dolgov je /egulirano •, prašauje, kako naj država vrši pravico monopola. Predpisali je poseben organ za upravljanje državnih monoplo,. Odredbe tega zakona se v leni pogledu v zvezi z. danimi garancijami za zunanja posojila nc morejo menjati in so morale priti v novi zakon. Nn podlagi teli odredb Upravlja državno monopole Samostojna uprava državnih monopolov . ki .ie samostojna ustanova m stoji ihhI nadzorstvom linunčnegu ministra. Sestavo in pristojnost predpisuje posebna uredba. Pri uvodnih nuredbuh je i ri ba omeniti kol važno odredbo paragraf S točko 3, s katero so vsi mak pn.dajalci oproščeni plačil neposrednih davkov. samoupravnih doklad in drugih državnih taks n daiatev za dohodke od nadrobne prodaje mo-ndpoiokih predmetov ?. določeno prodajno ceno. Istotako niso podvržene plačilu državnih ali samoupravnih laks tablice muloprodajalcev. izdane od ni nopi.iske uprave in tudi ne objave ali oglasi ».a prodajo monopoliziranih predmetov. II. Tobačni monopol. Odredbe o tobačnem monopolu so v novem zakonu v glavnem i*ie. kakor čo bile v dosedanjih zakonih giede saditve, odkupa, predelave, prodaje, uvoza in izvoza lobaka. Na pOdlagi tega zakona uprava državnih monopolov proizvajalcem laliko dovoli saditev tobaka za izvoz. Isli proizvajalec lahko sadi tobak ali samo zu zvoz ali samo za državni monopol, oni pa, ki producirajo tobak zu i^voz. se morajo v svrho graditev skupnih -kladišc in tobačne trgovine organizirati v zadruge tobačnih proizvajal-c v za izvoz Iti lo po določenih rajonih. Kontrolo nad proizvajanjem tobaka za izvoz, vrši zaradi preprečitve tihotapstva samosiojnu uprava državnih monopolov istotako kakor pri proizvajanju z.a monopol, v pogledu trgovine in prodaje tobaka za izvoz, pa se prepušča zadrugam svoboda akcije pod nadzorstvom monopola. Ves tobak v listih, bodisi da je iz nienopolskih ali zadružnih skladišč, je oproščen dodatnih carinskih taks, kaldrmine in vseh 'samoupravnih taks. III. Monopol cigaretnega papirja. Paragraf 75, novega zakona pravi, da sc kot cigaretni papir smatra svilen papir s ležo 30 gramov na kvadratni meter, ki je po svoji sestavi in izdelavi prikladen za kajenje tobaka. V državi se sme cigaretni ali podoben svilen papir izdelovati samo po odobritvi monopolske uprave. IV. Vžigalčni monopol. Po paragrafu 82. morajo jugoslovanski državljani ter iiioz.emski državljani, ki stalno bivajo v Jugoslaviji, ko pridejo iz. inozemstva in prinesejo seboj vžigalnik ali njegove dele ali kresila v roku 15 dni od dneva prehoda meje, iste poslati ali odnesti na carinarno z.aradi plačila monopolske takse. Pravico prodaje na drobno vžigalnikov iz navadne kovine ter kresilnili kamnov imajo samo maloprodajalci tobačnih izdelkov na podlagi posebnega dovoljenja monopolske uprave. Uvoz vžigalnikov iz dragoccnih kovin v prodajne s vrhe bo dovoljevala monopolska uprava samo Ustnikom trgovin, pooblaščenih za prodajo predmetov iz dragocenih kovin. V. Monopol soli. Za sol se v smislu tega zakona smatra vsake vrste sol, ki vsebuje najmanj 20 odstotkov natrijevega klorida brez ozira na način pridobivanja. Monopolska uprava ima izključno pravico proizvajati, uvažati in prodajati sol za človeško in živalsko hrano in v industrijske svrhe. Za industrijske potrebe, za potrebe rudarstva, obrtništva n sploh v namene, ki se ne tičejo hrane, se mora irodajati sol v denaturiranem stanju, tako da se i [kakor nc more uporabiti za hrano. VI. Monopol petroleja. Kot petrolej se'smatrajo oni proizvodi destilacije nalte, katrana iz premoga in parafinskega Jtrilievca ler slični proizvodi, dobljeni na umeten ostalo dobo konference bo določen stalni namestnik dr. Hriininga. Ostali člani nemške delegacije Se niso določeni. Grof Bernstorff, ki je vodil v Nemčiji vsa preddela za razorožitveno konferenco, ne pride vpoštev, ker jo bolan. Nemška delegacija l»o imela Sest do sedem poddelegatov, ki diodo Nemčijo zastopali v raznih komisijah. Poleg tega bodo v delegaciji še številni vojaški strokovnjaki. Veliko važnost polaga na razorožitveno konferenco Anglija. To se vidi iz tega, kako bo sestavljena angleška delegacija. Ministrski predsednik MacDonald je prod nekaj dnevi odgovoril na tozadevno vprašanje nekega poslanca v spodnji zbornici. Sporočil je, da vprašanje sestave delegacije še ni popolnoma rešeno, skoro gotovo pit bodo v delegaciji naslednji člani angleškega kabiuela: ministrski predsednik MacDonald, zunanji minister, minister za dontinijone, vojni minister, minister z.it zrakoplovstvo in prvi lord adiniralitete. To je šest članov angleške vlade pod osebnim vodstvom ministrskega predsednika MacDo-nalda. Skoro ni mogoče bolj poudariti važnosti, ki jo pripisuje angleška narodna vlada razorožitveni konferenci. Kolikor je mogoče ze sedaj vedeli, bodo že prve razprave o organizaciji razorožitvene konference in o delovnem načrtu bistvene važnosti, zakaj iz teh razprav se bo videlo, kakšno vlogo bo igral konvencijski načrt, ki bo predložen konferenci. Kakor smo že v za-Četk u omenili, se je že začela časopisna polemika za termin konference. Francoski listi namiga vajo na možnost od god i t ve ne konfo. renče. Vendar se pa doslej še od nobene ofi-cielne strani ni izrazila želja, da bi bila razorožitvena konferenca odgodena na poznejši čas. — Mednarodna poljedelska konferenca v Sofiji ■Solija, 13. decembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Odbori mednarodne poljedelske konference so končali svoje delo. O vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, je bil dosežen sporazum. Odbor, ki je imel nalogo proučiti vprašanje ustanovitve gospodarskega časopisa, je sprejel predlog o organu poljedelskih držav, ki bo začel izhajati s 1. aprilom prihodnjega lela v Parizu pod naslovom ^Poljedelski evropski vzhode. Odbor, ki je imel nalogo redigirati stavljene predloge. je izdelal resolucijo, ki je bila izglasovana nit današnji plenarni seji. Solija. 13. decembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Kralj Boris je sprejel v avdijenco vse delegate mednarodne poljedelske konference. Prvi delegat bolgarske delegacije poljedelski minister Gičev, ki je istočasno predsednik konference, ter generalni tajnik konference bolgarski narodni poslanec Drenski sta predstavila kralju poedine člane delegacij. Kralj Boris je odlikoval prvega jugoslovanskega delegata Stojkoviču, načelnika ministrstva za kmetijstvo, i redom za meščanske zasluge prve stopnje. Revizijonistična propaganda v romunskem parlamentu Italijanska politika ni v nasprotfu z romunsko politiko Bukarešt, 13. dec. AA. Rador poroča: Na včerajšnji seji romunskega parlamenta je poslanec liberalne stranke Demctresco inter-peliral vlado glede revizijonistične propagande. V svoji interpelaciji je naglasil, da niso meje med posameznimi državami bile nikoli pravičnejše kakor so danes. Reviziionizem, jc nadaljeval Dcmctresco, postaja danes agresiven. Revizionizcm je uradna politika Madžarske in celo italijanski zunanji minister Crandi sc je o priliki svojih potovanj izjavil v korist revizije obstoječih mednarodnih pogodb. Interpclant jc izrazil mnenje, da je bilo potovanje bivšega madžarskega ministrskega predsednika v zvezi s stremljenji madžarske vlade. Zahteval je od vlade, naj se v tem pogledu drži dosedanje politike konsolidacije miru. ki počiva na obstoječih pogodbah, Predsednik vlade Jorga jc v svojem odgovoru na interpelacijo naglasil francosko prijateljstvo napram Romuniji in dejal, da italijanska zunanja politika ni v nasprotja s politiko Romunije. Mi nimamo nobenega raz- loga, je nadaljeval Jorga, da bi se bali pred revizijonistično propagando, najboljša proti-propaganda pa jc sloga med romunskimi strankami, ki bi najbolje branila deželo proti cvcntuelni politiki agresivnega revanša. Nato je dobil besedo vodja liberalne stranke in bivši zunanji minister Duca. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da je predsednik vlade dejal, da se kraljevina Romunija lahko vedno nasloni na Italijo. Predsednik vlade gotovo dobro pozna stanje stvari, da je mogel dati tako izjavo. Vodja protisemitske stranke Cusa je nato skušal dokazati, da je revizija obstoječih mednarodnih pogodb pod gotovimi pogoji mogoča. Proti Cusovemu izvajanju je ves parlament energično protestiral. Na izvajanja svojega predgovornika je odgovoril finančni minister Argetojanu, ki je dejal, da bo poslanec, ki v parlamentu dokazuje take trditve, kakor je to storil Cusa, ostal v romunskem parlamentu vedno osamljen. Odšsejada Srbkmje Izgubljena v Rusiji kot otrok in najdena na Kitajskem kot vdova fz. Negotina poročajo: Ko so lela 1916 prodi- išče Nasta. Katarina je sprva mislila, da sanja, rali v Srbijo Avstrijci in Nemci, je kmetica Kota- toda uradnik ji je pojasnil, da njena hči živi v vina DjordjeviČ :z Kladova s svojimi fremi otroci Nankingu kot vdova po nekem ameriškem držav-pobegnila v Romunijo in od tam v Rusijo. Precej ljanu in da se namerava vrniti domov, časa se je potikala po ruskih mestih. Najstarejši Obvestilo je prišlo v Jugoslavijo potoni higi- otrok je bila Nasta, ki ji je bilo takrat 15 let. Ka- euske organizacije Zveze narodov v'Nankingu in tarino je kmalu premagalo d omot ožje in je skle- je bilo naslovljeno na Društvo Rdečega križa Ju-nilu, da se vrne v Srbijo. V Vladivostoku se je goslavije, ki je takoj obvestilo pristojna oblastva, nameravala vkrcati na parnik, ki naj bi jo pope- da se poiščejo starši Naste DjordjeviČ por. Poz.ner. ljal domov. Bil je lo zadnji parnik, ki je odhajal na Grško in je bil radi lega naval potnikov silno velik. V gneči se je Nasta izgubila. Kljub vsemu letanju in povpraševanju po pristaniščih je mati ni mogla najti. Ladja je odplula brez Katarine, ki je ostala, da poišče izgubljeno hčerko. Dolgo čat-a jo je iskala, nazadnje pu se je peš napotila domov in po dolgem potovanju prišla zopet v domovino. Naselila se je v Negotinu. Od tega časa je preteklo že polnih 15 let, vendar o Nasti ni bilo nobene vesti. Te dni pa je bila Katarina nenadoma pozvana na občinski urad, kjer so ji sporočili, da jo način, ki jim je glavna kemična sestavina niz ogljikovih hidratov v tekočem stanju in ki se morejo uporabiti za razsvetljavo tudi s pomočjo navadnih svetiljk. Plačilo monopolskili tak9 za petrolej, izdelan v domačih rafinerijah, se lahko kreditira najdalje 15 dni po koncu meseca, v katerem je bil petrolej izvožen iz rafinerije ali njenih skladišč. Pogoje in garancije za tako kreditiranje predpiše finančni minister na predlog monopolske uprave. Če bi prodajna cena petroleja v razmerju s cenami na tujih tržiščih bila nesorazmerno velika, ima finančni minister pravico na predlog monopolske uprave maksimirati prodajno ceno petro- leja na veliko. VII. Kazenske odredbe. Kazenske odredbe, ki so bile dozdaj brez preglednega sistema raztresene v materijalnih določilih poedinih monopolskih zakonih ter v zakonu o podaljšanju veljave odredb dosedanjih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, so zdaj zbrane in dodane na koncu zakona. VIII. Prehodna določila. Solarne v Kreki in Simin-hanu preideio z vso svojo imovino 1. aprila 1932 v upravo državnih monopolov. Zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč štiri mesece i>o razglasitvi t 'Službenih novinah«, nesreča Belgrad, 13. decembra. AA. O železniški nesreči na progi Stara Pazova—Indjija selo je izdala Generalna direkcija državnih železnic tale komunike: Dne 12. decembra ob 21. uri je tovorni vlak štev. 261-11 med postajama Stara Pazova in Indjija selo na križišču, kjer se odvaja proga proti Novemu Sadu, zavozil po krivdi strojevodje na slepi tir. Zaradi velike brzine je skočila s tira lokomotiva in 18 vagonov. Pri tem je smrtno ponesrečil en zavirač, ranjene pa so bile štiri osebe, ki so spremljale vlak. Tem so takoj nudili zdravniško pomoč. Promet ni bil prekinjen. Materijalna škoda znaša 300.000 Din 12 mornarjev izginilo Pariš, 13. dec. tg. Mali francoski vojni spremljevalni čoln »Chasseur 96« se je v viharju izgubil v bližini alžirske obale s kapitanom in 12 možmi. Sedaj je izginilo tudi vse upanje, da še najdejo moštvo vodnega letala proge Algier-Marseille, ki je zašlo v vihar 9. decembra. Našli so čoln prazen z rešilnimi pasovL Zlato iz prsti in kamna Pariš, 13. dec. tg. Profesorja Dunikowskega iz Lvova, ki trdi, da kakor Tausend lahko z radioaktivnim aparatom pridobiva 26 karatno zlato iz prsti in kamena in ki je delal poskuse na Rivieri pri Monacu, so aretirali v njegovi vili in ga prepeljali v Pariš. Upravni svet družbe, ki je kupila njegov izum, je vložil proti njemu tožbo, ker se je branil, delati poskuse tudi ▼ Londonu, češ da jamstva za varovanje tajnosti niso zadostna. Sedaj bo mora! po odredbi sodišča izvršiti svoje eksperimente v laboratoriju pariške Sorbonne pod nai- strožio kooltoln !n nonolnnma nad Proslava kraljeve krstne slave Belgrad, 13. decembra. AA. Danes je Nj. Vel. krati v krogu kraljevske rodbine proslavil svojo krstno slavo, Sv. Andreja Prvozvanega. Oh 11. ari je bil cerkveni obred rezanja slavskega kolača. Prisostvovali so Njuna Vel kralj in kraljica, Nj. Vis. prestolonaslednik Peter, princ Tomi-slav, princ Andrej ter Nj. Vis. knez Aleksander in knez Nikola, otroka Nj. Vis. kneza Pavla. Bla-goslovljenje je izvršil dvorski protojerej Mihajlo Popovič ob asistenci dijakona Longina. Lomljenje kolača so izvršili Nj. Vel. kralj, Nj. kraljevsko Vis. prestolonaslednik Peter, dvorski protojerej Mihajlo Popovič in redov kraljevske garde Radoslav Ra-dovanovič. Nj. Vel. kralj je prižgal veliko in zelo lepo slavsko svečo, ki jo je pripravil g. Viktoi Savinek, svečar iz Karlovca. V spomin dr. Sedeja in dr. Slavika Zagreb, 13. dec. ž. Danes je komemori-ralo društvo Istra : smrt dveh zaslužnih mož, ln sicer nadškofa dr. Sedeja in advokata dr. Edvarda Slavika. Neki Istran je predaval o delu obeh vrlih ntož, ki sta vse svoje življenje delala vsak na svojem področju in ki sta imela vedno pred očmi le narodne interese. 50 letnica smrti A. Senoe Zagreb, 13. dec. ž. Danes je bila na zelo svečan način proslavljena 50 letnica smrti hrvatskega književnika Avgusta Šenoe. Zjur traj se je vršila služba božja, nakar je imeli Hrvatska Matica glavno letno skupščino, katere podpredsednik je bil Avgust Senoa pred 50 leti in sc je vršila islega dne spominska seja. Nato je bila v gimnazijskem poslopju komemoracija njegove smrti, kateri je prisostvovala tudi soproga Šenoe, ga. Slavka Šenoa, ki še živi. V Glasbenem zavodu je Hrv. Matica priredila akademijo, zvečer pa je ista kulturna ustanova priredila s pomočjo gledaliških dobrovoljcev Henoin komad »Ljubica**, tako, da .ie ves kulturni Zagreb na najbolj svečan način proslavil življenje in delo ge^ nija hrvatske knjige Avgusta Šenoe. Iz vojaške službe Belgrad, 13. dec. 1. Današnje ^Službene No-vine : prinašajo sledeči vojni ukaz: Imenovani so: zu poveljnika 20. art. polka art. polk. Rajnič Matiju, za vršilca dolžnosti art. polka 1. arm. obl. ari. polk. Jevrem Simič, za poveljnika Drinskega vojnega okr. pešad. polk. Oroš Edvard, za garn. povelj, niške divizije polk. Pavlovič Peler, za vršilca dolžnosti poveljniku 20. art. polku 1. div. art. kap. 1. raz. Josip Lončarevič. Razrešena svoje dosedanje službe sta peš. polk. Gjurič Jovan, art. kap. 1. raz. Orda Franc, ki sta stavljena na razpoloženje. Belgrad. 13. dec. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen na lastno prošnjo sanitetni general dr. Stojič Jordan in jo preveden v rezervo. Ob priliki upokojitve je bil odlikovan z redom Ka-radjordjeve zvezde 3. reda. S kolajno za vojaške vrline je odlikovan ing. tehn. podpor. Vajina Ivan. Z zlato kolajno so bili odlikovani za vestno službo Mihael Žakelj, Mrcina Anton in Vinko Horvat. Premeščeni so: za referenta pri srnini komandi potiske div. obl. sodni pomočnik Marušič Mi-lutin, v šolo za rezervne pehotne in art. častnike art. kapetan I. raz. Franc K orda, v vojaški zavod v Obiličevo ari. kap. Lavrič Štefan in ari. por. Peter Korda. Za upravnika tehn. skladišča v Obi-ličevu je postavljen Prelog Ivan, za vršilca dolžnosti upravnika tehn. skladišča art. zavoda v Obi-1 i če yu je imenovan čenkovič Jakob, za upravnika art. materijala dravskega vojnega skladišča je imenovati nižji vojni uradnik ari. tehn. stroke Štefan Arbaba, za upravnika ari. materijala var-darskega vojnega skladišča nižji vojni uradnik Rakovšek Ivan. Za vršilca dolžnosti bosanskega vojnega skladišča Rozman Ivan in za vršilca dolžnosti upravitelja art. materijala v dravskem vojnem skladišču peli. por. Stanojšie Stanko. Španska vlada odstopila Madrid, 13. dec. ž. Vlada Miguele Azane je, podala ostavko po izvolitvi prvega predsednika republike, kar se je že vnaprej pričakovalo. Včeraj so radikalni socialisti imeli svojo sejo, nu kaleri so rešitev vladne krize znatno otežkočili. Radikalna socialisti stavljajo kot pogoj za svoj vstop v vlado, da izpadejo iz vlade socialisti. Predsednik Zamora je poveril mandat za sestavo vlade bivšemu predsedniku Migueli Azani. Madrid, 13. dec. ž. Ciani diplomatskega kora so bili sprejeti v avdijenco pri novem predsedniku republike Zamori. Dekan diplomatskega zbora papežev nuncij Tedeschini je v imenu svojih tovarišev želel Alcali Zamori uspeh v njegovem delu. Zamora je bil na pozdrav pripravljen :n se je v nrisrčnih besedah zahvalil papeškeniu nuncij* Zgraditev kat katedrale v Belgradu Iz razgovora s konzultorjcm belgr. nadškof ije prof. dr« o. Vlašičem Konsultor belgrajske nadškofije p. dr. Vlašič, ki je znan po svojih številnih teoloških delih in religioznih člankih, katere jo objavil v belgrajskih in tudi inozemskih listih, je dal glede zidanja katoliške katedrale v Belgradu sledečo izjavo: »Od zedi. nja se . število katoličanov v Belgradu zna'.,io dvignilo Preje jih je bilo 3000 do 40C0, danes pa jih je okrog «0.000. Tudi v Srbiji sami i opažati prirastek. Prav iz tega cerkve je moderen ter napravlja silen in veličasten vtis. Pogled nanjo se da primerjati z ono skalo, o kateri je Kristus dejal: Na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« Prednja fronta katedrale bo 55 metrov visoka. dočim bo ostali kompleks visok 15 metrov. Nad katedralo sc bo dvigal pozlačen kri.', ki bo visok '0 metrov, Dolga bo katedr;<'a 65 metrov, >ztoka je bila ustanovljena belgrajska nadškoiija, za nadškofa pa je bil imenovan o, Rafael Rodič. Včasih je bila v Belgradu edina katoliška cerkev mala kapela v avstrijskem poslaništvu. 2e pred kakimi desetimi leti smo začeli misliti na zgraditev inonumentalne katedrale, ki bi bila prestolici v ponos, obenem pa bi dostojno reprezentirala jugoslovansko katoličanstvo. To tem bolj, ker v Belgradu prebivajo katoličani iz vseh delov države. Dolgo časa so bili vsi poskusi za uresničenje tega načrta zaman, in sicer v glavnem radi pomanjkanja primernega stavbišča. Sedaj pa je naposled ves načrt stopil v odločilno fazo. Veliki načrt se ima zahvaliti za uresničenje belgrajski občini, ki je brezplačno odstopila v ta namen parcelo, ki meri 5000 kvadratnih metrov. Parcela leži baš v bližini onega zgodovinskega prostora, kjer je v preteklih stoletjih stala katoliška škofijska cerkev. Prostor leži nedaleč od Kalimeg-dana, te priljubljene belgrajske promenade. Stav-bišče ne leži sicer v cenlrumu mesta, vendar na takem prostoru, ki bo po novem regulacijskem načrtu belgrajske občine postal žila glavnega prometa. Tu bodo zgradili novo pristanišče ob Donavi in nov kolodvor za vlake, ki gredo proti severu. Poleg tega bodo cesto, ob kateri leži stav-bišče, razširili za 10 do 15 metrov. Katedrala bo zgrajena po načrtih arhitekta Wenzela iz Dortmunda (Nemčija), ki je bil izmed 130 vposlanih soglasno izbran za 1. nagrado. Slog ' ..J široka pa 3 metrov, imela ;o trt ladje, ki bodo med seboj zvezane s stebri. Vsa svetloba se bo stekala na glavni oltar, ki bo dolg 4 metre. Nad oltarjem se bo dvigala podoba, ki bo visoka 20 In široka 10 metrov. Podoba bo predstavljala sv. Ivana Kapistrana, kateremu bo katedrala posvečena. Razen glavnega oltarja bodo postavili še 12 malih oltarjev. Na fasadi, ki bo obenem tudi zvonik, bo pet velikih zvonov in razen tega še 23 harmonično uglašenih manjših zvonov. Pred katedralo se bo razširjal plato, do katerega bodo vodila arhitektonsko učinkovita stopnišča. Pod cerkvijo bodo zgradili kripto, ki bo grobnica belgrajskih nadškofov. Sirova gradnja brez notranje arhitekture bo stala 13 milijonov dinarjev. Sprva smo pričeli z nabiralno akcijo, ki pa se spričo gospodarske krize ni bogvekaj obnesla. Zato smo se z dovoljenjem kr. vlade odločili za loterijo. Izdali bomo 250.000 dvojnih srečk v skupni vrednosti 50 milijonov dinarjev. Dobitkov bo 114, v skupni vrednosti 8 milijonov dinarjev. Z graditvijo katedrale bomo začeli takoj, ko bo končana loterija. Žrebanje se bo vršilo 1. maja I 1932. Na ta način je dana vsakomur možnost, da po svojih močeh prispeva za zgraditev monumen-talne katedrale, ki naj dostojno reprezentira jugoslovansko katoličanstvo.« Naznanila l/Hošnju kolouijalna ramtava v Pariza je n.» slov predavanju, katerega bo imel g. ravn. Zadružno zveze Franc Gabrovšek v torek 15. de-roinbra ob S zvečer v verandni dvorani hotela Uniona. Marsikdo izmed Ljubljančanov si je želel ogledali to svetovno razstavo, ki je bila pravo čudo na licu mestu. Obisk razstave pa je preprečilo pomanjkanje denarja. Vsled tega bo vsem onim, ki smo ostali doma, omogočeno, da si s pomočjo skioptičuih slik ogledamo največjo prireditev letošnjega lela. Predavanje bo namreč opremljeno s številnimi skioptičnimi slikami. Iivi-nct-rkveni sestanek ima moška in mladc-nišk« Marijina družba v Križankah v sredo, dno 10. decembra ob osmih zvečer. Predavanje, ki je meti drugim na dnevnem redu tega sestanka, bodo pojasnjevala lepa vrsta božičnih nkioptirnili slik. Družbenike vabimo, da pripeljajo seboj tudi prijatelje iu znance, posebno mladeniče, ki se zanimajo za našo marijansko stvar. ITra t veriliro jo bila najdena vfenij dopoldne v bližini Jugoslovanske tiskarne. Kdor jo j,< izgubil, naj se zglasl Poljanski nasip 5t. 10, I. nadstropje pri g. Trtniku. Pnevra nega ust in 2ob zODOLOMje Ismdj za lepe in zdrave zobu OkusODOLA je nn m osvežujoč. Mariborska nedelja Prosvetne in zimskosportne zadeve - Po oolicijsftth ku'oarjih tišina ' Prve žrtve poledice - Smrt vdove po bivšem voditelju obmetnih Nemcev Položnice smo priložili današnji številki »Slovenskega lista: vsem cenjenim naročnikom. Kdor še ni poravnal naročnine za tekoča leto, naj to blagovoli takoj storiti in se v ta namen poslužili priložene položnice. Kdor pu ima naročnino že plačano, naj pa prihrani položnico. Maribor, 13. decembra Šli so mnogi na to in ono pi«tojanko ter pre. izkusili snežili teren; mnogokje so se udejstvovali tudi sankarji. Gori pod in ua Vrbanu pa so iztak-nili smuČarji-začetniki izboren lereu za svojo xlil-ce<. Poleg športa je bilo tudi nekaj prosvete. Katoliška omladina je z lepim uspehom ponovila včeraj zvečer »Radikalno kuro, v gledališču pa smo imeli premijero Uogoljeve Cenitve . Tudi za umetniško razstavo S. Frasa in I. Sojča je bilo opaziti živahno zanimanje občinstva. Razstava, ki se je danes otvorila, bo trajala do vključno 26. t. m. — Z velikim uspehom so nastopili ob 11 v unionski dvorani trboveljski otroci z bogatim in pestrim koncertnim programom. O prireditvi poročamo obširnejše v »Slovencu«. Po policijskih kuloarjili ni bilo nič pomembnejšega, kar bi moglo izzvati poostren tempo ali nervozo, pri občinstvu pa razburjenje in vznemirjenje. Suhoparne okolnosti so znpopadene v nekaj sledečih številkah: tri aretacije in sicer so se v noči na tretjo adventno nedeljo preselili v Ključavničarsko 2 Martin F., ker je izrekel žalitve j jugoslovanskega naroda, potem Ludovik O. radi tatvine in Martin V., ki je po mariborskih ulicah | dvigal hrušč in Irušč in s tem kalil trdno spanje mariborskih meščanov. Prijav pa je bilo 14: tatvina, goljufija, poledica, sum goljufije, pijanost, Ljubljanska nedelja C oni zbor prolesorshega društva Ljubljana, 13. decembra. Danes se je vršil občni zbor ljubljanske sekcije Jug. profesorskega društva, ki obsega profesorje vse dravske banovine. Občni zbor se je vršil ua učiteljišču in se ga je udeležilo okoli 50 delegatov in profesorjev. Po delegatih so bili poleg Ljubljane zastopani tudi ostali kraji Slovenije s srednjo šolo, tako Novo mesto, Kranj, Murska Sobota, Ptuj, Maribor, Celje in Kočevje. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik prof. Je ran, ki je pozdravil delegate in goste. Predsednik glavne uprave v Belgradu, prof. Nedeljko Divac, se je udeležil v soboto predseje za današnje zborovanje, na današnjem zborovanju pa ga je zastopal .podpredsednik glavne uprave in predsednik belgrajske sekcije direktor Boš k o Boš kovic, dalje je bil prisoten predsednik zagrebške sekcije direktor Pavle Serdar, prosvetni oddelek banske uprave pa je zastopal inspektor dr. Kotni k. Predsednik je v svojem predsedstvenem poročilu nAvedel glavne smernice sekcije v preteklem poslovnem letu ter iz kronike navedel najvažnejše dogodke v tej dobi, tako kongres Jug. profesorskega društva, ki se je vršil meseca julija v Mariboru in ki je zelo dobro uspel. Predsednik bo je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je la kongres tako lepo uspel. Dalje je predsednik navajal razne interne zadeve sekcije. Spominjal se Je ludi pokojnih tovarišev, tako prof. Martina Zgrabljiča, ki je umrl meseca marca t. 1. in prof. Jožetu Kovača, ki je umrl 8. t. ni. v Novem mestu. Direktor Boškovič in dir. Serdar sla nato pozdravila občni zbor. Tajniško poročilo je podal prof. Vladimir Lapajne, ki je zlasti naglašal delovanje sekcijo v raznih zadevah v korist članov. Blagajniško poročilo je podal prof. Vrhovni k, poročilo nadzorstva pa prof. Anton Lovše, nakar je občni zbor izrekel odboru zaupnico. Sledile so volitve onih članov odbora, ki jim Ie mandat letos po pravilih potekel. Izvoljeni so »ili vsi stari odborniki, inesto pok. prof. Kovača S a je bil izvoljen prof. dr. Simon Dolar iz Tanja. Nato so se stvarno pretresali predlogi, ki so {h vložili pododbori Kranj, Ptuj, Murska Sobota, elje, klasična gimnazija v Ljubljani in pododbor v Mariboru. Po temeljiti debati so bili vsi predlogi z veliko večino sprejeti. Med sprejetimi predlogi naj navedemo- predloge, da se zopet uvedejo takse za zasebne izpite, izvršijo naj se napredovanja profesorjev, na učiteljiščih naj se tudi uvedejo semestri mesto trisemestrov itd. Sledile go še slučajnosti, kjer so v slogi in popolnem •porazumu razpravljali so nekatere druge stanovske zadeve. Občni zbor so je zaključil ob pol2 popoldne, Plastični spomenici v Ljubljani Predavanje mss;r. V. Stcske na X. prosvetnem večeru Prosveine Zveze Staro znano je pravilo, da poznajo ljudje najslabše svojo domovino in svoj domači kraj. To pravilo mi je bilo v petek znova potrjeno in s sra-i nioni sem moral priznati, da nisem mogel niti i farizejsko samozavestno povdarili, da sem kaj bolj-I ši cd ostalega občinstva, kljub temu, da sem često poslušal umetnostno zgodovinsko predavanje. Pri vseh slikah skulptur do konca 16. stoletja in pri ostalih vsaj pri vsaki tretji smo se s čudom vpraševali: »Kaj, tudi lo je v Ljubljani?- Izredno smo hvaležni g. msgr., da nam je pokazal ravno one plastike, ki so skoro nepoznane, ker nam je s tem dokazal, kolikšen smisel je iinola stara Ljubljana za umetniški okras svojega mesta. Med tem. ko so najstarejši spomeniki skoro izključno volivnega izvora in seveda nabožne vsebine, je postavila baročna Ljubljana v velikem številu razen nabožnih spomenikov tudi posvetne, posebno klasične mitološke figure. Največji razmah v plastiki zaznamuje Ljubljana v prvi polovici 18. stoletja, ko so nastali kipi emonskih škofov v i stolnici, oltarji v cerkvi sv. Jakoba, vodnjak pre-1 Rotovžem. Neptunov vodnjak in kol zadnji vodnjak pri možu. S francosko okupacijo je v Ljubljani popolnoma izumrla generacija kiparjev, zato so vsi spomeniki v prvih desetletjih 19. stoletja samo arhitektonsko oblikovani brez vsakega figuralnega okrasa. Figuralne spomenike so začeli postavljati v Ljubljani znova v zadnjih desetletjih 19. stoletja, ko je dorastla slovenska kiparska generacija. Za zelo dobro uspeli večer se g. predavatelju najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljanski šahovski turnir V devetem kolu je Gabrovšek L, igral proti I Škerlaku Collejev sistem, na katerega je Škerlak ^ odgovaijal slabo in hitro izgubil. Podoba jc, da I Collejev sistem v Ljubljani mnogo bolje uspeva ' kot na Bledu. — V partiji Vidmar : Zupan je bilo • pričakovali, da bo Vidmar zmagal z lahkoto, toda kljub temu mu je nudil Zupan hud odpor tako, da se je Vidmar moral potruditi, da si je priboril točko. — Sever je zaradi enournc zamude igral proli Cibicu zelo hitro, toda si je v naglici zgradil | mnogo slabšo pozicijo in zgubil. — Rup-nik I. in Gerželj sta prišla po različnih manevrih v remis-pozicijo in v časovno stisko, v kateri je Rupnik spregledal težko figuro, kar ga je stalo partijo. — V igri Preinfalk : Gabrovšek J. je prišel Gabrov->ek z lepo kombinacijo v lahko premoč, toda ie kolesarjenje brez luči ter ena tatvina dvokole*«. Bile so prve letošnje žrtve poleo!iše rečeno moderni brki so prišli v Evropo iz preko-oceanskih filmskih ateljejev. Hebrejei so gojili brke in brado kol znak svobode in najvišji moški ponos. Za onega, kateremu so odstrigli brado in brke, je bila to največja sramota. Po njihovih zakonih sužnji niso smeli nositi brkov. Rimljani niso bril brade do 3. stoletja pred Kristusom, ko je prišlo v Rini iz Sicilije več brivcev. Zgodovinsko je ugotovljeno, tla ja bil Scipio Afrikanec menda prvi človek na svetu, ki si je dnevno bril brado. Germani so smatrali odstranitev brade kol izgubo časti in znak suženjstva. Po XII. stoletju in skozi ves srednji vek so na zapadu zlasti starejši ljudje nosili brke iu brado, dočim so se mlajši brili in strigli. Velik: reformator Rusije Peter Veliki je med drugim tudi nastopil proti bradi in odredil, da smejo nositi brade samo inužiki in svečeniki, dočim so se morali meščani ostriči ali pa plačevati davke. Leta 1848. je zopet vse nosilo brke in brado. Toda kmalu je postala demokratska bra lne politično sumljiva in so prepovedali nošenje polneč bra le pri vojakih in civilistih. Orient je vedno ostal zvest bradi. Prav do Kemal-paše so muslimani prisegali na svojo ali Iznajditeljica kvačkanja. Kvačka danes skoro vsaka ženska, pa se je gotovo še malokatera zanitmla kdo jc bil prvi, ki je začel kvačkati. Bila je baje : to neka Irka, po im?nu i Riego, ki je živela v za- I četku preteklega stoletja. ' Nekecra dne je opazovala, da delajo žaniice s svojimi sr^i neko vrsto verige, - o jo potem vežeio snop", r-3 si ie napravila iz lesa kvački podobno nrinravo tf>r sku.:a!a dela-fati verižico iz nitke. Polagoma si je nridobivala spretnost v kvačkanju ter je sr.m-o ustvarjala vzorce ter lih končno izd^ovaia j s šivanko. tako, da so bile njene čipke podobne onim, ki so znnne rod imenom pomt Iace. Pozneje ie svoio umetnost prenesla v neki samostan v Dnblin, kier hranijo nune še danes najstareiše in ■ nailenše vzorce kvačkanih čink. , _ _ _ i 'veta 1930 je v Zdniie- [VlOll.VOC«* nih državah ameriških j otomane. divane. fotelje in n:l farmah (kmetijah) ži-I vse tapetn.ške izdelke vam vol° 30,447.550 oseb. nudi najcene.;o | Če hi zamogel človek ' lonacl Narobe ! prešteti 25 zvezd vsako I iV.Ki.o „ C . 1 i sekundo, bi mu vzelo 700 i hna Gosposvelska ; ]el da bi vgp ,d. t cesta st. lb (pri Levu). I np 7,VCMie; pa ua prerokov«) brado. Skozi stoletja je bil pri njih običaj, da preko sultanove brade ne smejo iti škarje ali britev. Nemci pricej dajo na brke in jih tudi kul- ko ubranimo njegovih posledic. Čebelino želo je čudovito sestavljeno, kakor /nuno, se po piku odtrga od telesa in čebela, ki se posluži tega svojega orožja, plačil to /. življenjem. Novejša opazovanju so ugotovila, rla odiru.mo želo deluje samostojno, približno tako kakor i/sire-Ijeni torpedo. Aparat, s katerim v/hri/gne če- tivirajo. Pri ujih je Schnurbartbinde poma- 1 !K'la ,^'V1.'1 v te'<» svoje žrtve, sesioji iz dveh z . . .... ... I. mrnl toč i „.•.>...•>, 1 ...... I. I .... I ....... I gala, da so se konice brkov dvignile notri do očesa. Ce se je to zgodilo pri zelo trdih in odpornih brkih, so imeli navado reči: Es ist erreicht!' Jugoslovani so že od panitiveka nosili brke in brado, katere niso strigli. Naša narodna pesem si ne more zamisliti junaka, ki ne bi imel brade in brkov. Posebnost Jugoslovanov je, da so pustil brke rasti tako, da so se zavihali navzdol. Pripovedujejo, da je ban Nikola Zrinj-ski leta 1G71. dal odrezati upornim kmetom okrog Siska lise in kito po turškem običaju in da se jo celo sani udejstvoval pri tem. Do diecezanske sinode leta 1602. so tudi katoliški duhovniki nosil brke in brado. Ta pa je brado in brke prepovedala. Od katoliških duhovnikov nosijo brado in brke danes le še misijonarji in pa oni, ki imajo potrebno di-spenzu. Poborniki ilirskega pokreta so nosili brke in polno brado. V onem času je bila kar znana ilirska brada (Stanko Vraz, Nijemčič. Kre-š'č itd.). Za časa absolutizma pa je postala la brada na Hrvatskem nevarna in leta 1956. je izdalo Bachovo ministrstvo odlok, da noben uradnik ne sme nositi brade. Edino učitelji in profesorji so se upirali temu. Pripovedujejo, dr je nek' učitelj odklonil ta odlok, češ, da uči na svoji bradi deco šteti. Ustroj čebulnega pika Kako se ubranimo otekline. Cehelni pik povzroči precejšnjo bolečino. Po svojem bistvu je zelo zanimiv tudi za laika, zakaj če poznamo ustroj čebelnega pika, se lah- večeri*$ko n ko!onifalne 3>tago. « n«-inm a I'l tnrskn Industrij.S H. Jnslr)Ka-llš. Muri: or Trubar Irva * izue.ujejose na.novejši modeli otroških in igra nih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižja cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Kanovska cesta št. 4. kaveljčki opreml jenih bodic, na katera sta pritrjena dva inišičastu mešička s strupom. Potem, ko sc želo /. mešičkom vred oltrga, se mišice ritmično pulzirajoč stisnejo skupaj. S tem sc strup avtomatično vbrizga pod kožo, razen tega pa se obe bodici pomikata čedalje globlje poti Icož.o, iu sicer lako dolgo, dokler nista mešička prazna. Čc nas piči čebela, navadno takoj potegnemo želo iz kože. To pa je napačno, zakaj pri tem stisnemo s prsti mešička s sirupom in s tem le še bolj pospešimo vbrizganje sirupa. Edino pravilno jc, da takoj po piku želo od-stranimo ali z nožem ali s škarjami ali če teh ni takoj pri roki, izpraskamo želo iz ko/e z nohtom. Učinek čebelnega piku potem izostane. Večna luč v Edisonov spomin Med najrazličnejšimi načrti, ki se tičejo postavitve spomenika velikemu iznajditelju, je tudi načrt, ki je vzbudil v Ameriki silno zanimanje in ki gu IkkIo skoro gotovo tudi uresničili. Načrt je sledeč: Na Eagle Rocku. ki je najvišji vrh gorovja Orange Mountains in ob čigar vznožju leži Edisonov laboratorij in njegovo zadnje bivališče, naj bi se postavil svetilnik. V svetilniku naj bi stalno gorela močna luč, ki bi bila vidna na milje daleč naokoli. Postavitev tega svetilnika in pa ustanovitev podpornega fonda za dijake bi stala okrog C00 milijonov dinarjev. Upajo, da bodo ta denar zbrali v kratkem času, saj bo, kakor se čuje, prevzel vodstvo sam predsednik Hoover. Dbesse Ltmui LJUBLJANA • PALAČA VIKTORIJA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETiRANIH IZDATKIH Ed ni slovenski z&ood brez tujega kapitala fe Vzajemna zavarovalnica n Littblianf, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru, a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b> vs? premično blago, mobilije. zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške lote. lalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki vseh mestih in (arah. Dvaiset Hsoč milj pod morjem ■ ii iik-t. spisai JULES VERNE. 75 Gospod, je odgovoril Kanadec, »jaz bom z vsemi silami pomagal, da se rešimo.« Nato sem Kanadca peljal v kabino, kjer so bili zbrani možje »Nautilusove ^ rs ' ti N ^ i . a > rf s e k •« . O ° (M ; ! > cc G co _ O ■ 1 I |1af • S5 F mN K >«»« p .. Kfi N ■ J£ . a H . oj ,S N > f C * ■m v m > .r a — > ■ . o > as „— c1-" n " a m X O v, .S O S C: rt: 1 S -Cr=5 t a&a _ Hoj •t» o O a C |Q dag J iSS« I