Leto ¥1., štev. 156 Ljubljana, sreda 8. julija 1925 PoStnlna paviallrana. Cena 2 Din lxhaja ob 4. »jutra|. Stane mesečno 2cm3tvo Din Din 25 —; sa iao-ao-— neobvezna Oglasi po tariiu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon štev. ji. Nočna rcdakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi u!, št. 5,1 — Telefcn št. 34. Dnevnik sa gospodarstvo prosveto in politiko Uprava■ Upravništvo: Ljubljana, PreSernov* ulica Jt. 54- — Telefon it. 36. Inseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica št. 4, — Telefon št. 36, Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta, RaCun pri poštnem ček. zavodu: LJubljana št. 11.84.1 - Praha čislo 78.180, Wien* Nr. 105.241. Ljubljana, 7. julija. Najbolj žalostno vlogo v sedanjem političnem položaju igrajo slovenski kle-ikalci. Nihče se ne zmeni zanje, v opozicijskem bloku samem so postali peto kolo. 0 poteku pogajanj med radikali m radičevci jih HSS niti ne obvešča, ciasi formalno opozicijski blok še edno obstoja. Do zadnjega časa so Klerikalci upali, da bo mogoče z zelene mize radikalnih in radičevskih delega-ov odletela tudi zanje kaka drobtina n klerikalni tisk je bil poln zlohotnega eselja. češ, da se bo Narodni blok razbil in da bodo vsled odvisnosti radikalov od koalicije z radičevci mogli s pomočjo svojih bivših opozicijskih prijateljev doseči tudi zase kake koncesije. v svežem spominu je še, kako ie doktor Korošec na nedavnem zaupnem boru SLS v Ljubljani ponujal radikalom in radičevcem ter sploh vsakemu -:i:pcu tudi klerikalno pomoč . . . Toda klerikalna politika je svojo vlo- 0 v Beogradu doigrala. S svojo neiskrenostjo in zahrbtnostjo, s svojim lelojalnim ponašanjem napram nasprotnikom in zaveznikom, z nekvalificirani-rii nastopi svojih poslancev, katerih dini cilj sc zdi spraviti Slovence ob sako dobro politično ime ter jih zaso-ražiti. so se klerikalci polagoma, a tem sigurneje in popolneje izolirali in orišlo je tako daleč, da zu nobeno kom-inaclio. pa bi prišla ona od leve ali desne, ne prihajajo več v poštev. Z nji-ii se noče nikdo pogajati, nikdo vezati 1 le v negativni opozicijski taktiki se h še trpi v skupnem bloku. Treba pa samo vprašati radičevske ali Spaho-e ali Davidovičeve poslance, kaj sodi-ijo o klerikalcih, pa čuieš take besede. da kar otipaš prezir in zaničevanje. Sedanja pogajanja med NRS in HSS «o klerikalcem še posebej pokazala brezupno slabost njihovega položaja. Njihovo prvotno zlobno veselje nad nogaianji se ie preko noči spremenilo v globoko razočaranje in že par dni odmevajo iz klerikalnega časopisja tužne jeremuade, da imajo radikali samo lamen razbiti mogočno hrvatsko fronto. ki ie v zvezi 5 Slovenci in pristaši •bratskega •sporazuma* s Srbi bila edino uspešno sredstvo proti vedno bolj prodiraiočenin velikosrbskemu šovinizmu. Z razbitjem enotne hrvatske fronte. pravi glasilo dr. Korošca, bi bila ve-Hkosrbskemu šovinizmu vrata na stežaj odprta. ker bi široke mase. ogorčene :iad izdajstvom voditeliev. posta'e nezaupljive in obenem desoriientirane. Majprvo Hrvatska, potem — Slovenija, stoka «S!ovenec». ki tako ind-rektno priznava, da jc dr. Koroščeva politika dosegla ravno nasprotno onega, ker ie označevala kot svoj cilj. Res žalostna fsoda klerikalnega zmagoslavja ob volitvah! Propadla so vsa gesla o avtonomiji. federalizmu in republikanstvu, ki sc ie pn dr. Koroščevih lastnih besedah med klerikalci vedno bol? širilo in ostal ie samo še strah . . . Škofovo glasilo meni. ie povedalo tekni nosebr.o ko^aižnega. ko sedaj v tolažbo svojim bridko razočaranim somišljenikom poudarja, da SLS ni bila izključena od pogajanj, temveč da se je sama izključila. A ta navidezno samozavestna trditev ie le žalostno priznanje. Da. klerikalci so se sami izključili od vsakih ne le od sedanjih pogajanj. Nni ne lažejo, da bi lahko vsak hip in že davno sklenili sporazum s Pašičem ali komurkoli, ako bi kakor Pavle Radič bili pripravljeni izdati svoj avtono-mistični m ne vemo še kakšen program. Oni so se za časa Markovega protokola prodajali za osebna vladina korita, oni bi bih" danes pripravljeni z obema no-cama skočiti v vladni tabor, če bi Pa-šič le s prstom mignil, za nje ie iskren in bratski vsak sporazum, ki bi njhn odprl pot v vfado. A nikdo jih ne mara. ker se z njimi nikdo kompromitirati ne upa. Tako se maščuje dvolična in nelojalna politika. Na žalost plačuje račune te nesrečne politike - slovensko ljudstvo. v* • l^rcm predlaga obnovitev pogajanj Beograd. 7. julija, o. Grška vlada je >P'. ni predmeti, potem osmrtnice in vabila k raznim prireditvam alf zborovanjem, ki ni« majo ničesar drugega kot ime sklicatelja in oovabljenca ter dneva, kdai se vrši pri« reditev.« Člen 7. se glasi v novi obliki: «Tiskar mo« ra pred začetkom razpečavanja lista dosta« viti po pet izvodov dotične številke držav« nemil pravdništvu ali krajevnemu politične« mu obl.tstvu. ki obdrži en izvod zase. ene« ga pošlje Narodni knjižnici v Beogradu, ro enega vseučiliški knjižnici v Zagrebu in Ljubljani in enec!« oblastni državni ali jav. ni knjižnici. Razširjevanje lista se lahko začne, čim so dostavljen! ti izvodi pristoj* n:mu oblastvu.» Člen 8. se glasi: «Vsak list ali periodični časopis, ki izhaja mesečno ali v krajšem ali daljšem razdobju, mora imeti označene« ga tudi izdajatelja, njegov naslov in po« klic.* Člen 9. ostaja rezerviran za plenuni. Vladna večina je predlagala naslednjo sti-'izacijo: »Odgovorni urednik je ena onih oseb. ki se stvarno bavi z uredniškim delom lista ali perijodičnega časopisa rn ki ie v listu označen kot tak. Urednik odgovarja za vse kaznjive čine. storjene s tiskom po določbah tega zakona«. člen 10. ostaja rezerviran za plenum zakonodajnega odbora. Člena 11. in 12. se nista proučevala. Člen 13. se glasi v novi stilizaciji: »Izdajatelj časopisa se smatra tudi lastnika časopisa, in inventarja uredništva. ne slede na kakoršnokoli pogodbo ali docovor glede lastnine. Brez dovoljenja izdajatelja ali njegovega pravnega naslednika ne more nihče izdajati časopisa z istim ali drugim itrenom, iz kterega se jasno vidi zloraba imena, in sicer do treh let po prenehanju izhajanja lista. Ako je izdajatelj pravna oseba, politična stranka ali sploh družba, mora biti označena in prijavljena fizična oseba kot njec predstavnik. Ta predstavnik mora biti jugoslovenski državljan, polnoleten in mora uživati vse državljanske in politične pravice. Stanovati mora v kraju, kjer Izhaja list Zanj veljajo vsi predpis-; o odgovornosti izdajatelja. Imovina lista se smatra kot kavdja v korist državi, ki ima do nje Izključno prioriteto za poravnavo denarnih riob, sodnih taks te stroškov, ter v prid tožitelju za povrnitev Škode. Prenos lastnine velja le s tem bremenom«. Člen 14. se glasi v novi obliki: »Razšfrje-valec lista je ona oseba, k! lepi tiskovino, jo obeša ali pušča na javnem kraju, dostopnem vsakomur, ali ki jo izroča drugim osebam, ki niso udeležene pri njenem nastanku. Ako ta oseba širi liste po poklicu, mora biti poprej prijavljena z naslovom pristojnemu oblastvu.« člena 15. in 16. ostaneta nei spremenjen a. S tem je končano prvo poglavje. Predsednik Jovanovič je pozval poslance. naj predlože svoje dodatne predloge. Dr. Žanič je predložil amand mane k členoma 5. in 9., ki jih ie pa poročevalec večine Velia Popovič odkloni!. Poslanec Smodei je zahteval, naj se zakon ne imenuje o «štampi», ker je to tujka, ampak »zakon o tisku Dr. Kumanudi je zahteval izpremembo člena 9. Za niim so govorili dr. Žanič, dr. Holmjec. minister dr. Srskič in predsednik .Tovanovie, nakar ie spre-iela večina prvo poglavje v obliki, kakor ga je stavil poročevalec Pooovič. Pri drugem poglaviu je oriše' odbor takoj na glasovanje. Člen 2. je bil sprejet v obliki, kakor ga je izdelal oodod-bor, ravno tako tudi čl. 3. in 4. K čl. 5. sta govorila dr. Gosar in dr. Zanič, k čl. 1(S. pa Smodej. minister dr. Srskič. dr. Polič. dr. Kumanudi, Grol ter predsednik Jovanovič. Člen 18. je bil tudi spreiet, s čemur je izglasano prvo. drugo in tretje poglavje, nakar se ie seja zaključila. Prihodnja seja jutri dopoldne. M .-^narodna poštna konferenca Mifan, 7. julija, a. Včeraj je bila v Cot« tini d' Ampczzo otvorjena mednarodna poštna konferenca, ki ima nalogo, da pr> pravi vse potrebno za kongres svetovne poštne unije, ki se vrši v kratkem. Na tej konferenci je zastopanih 14 držav, ki zasto« pajo tudi ostale države, včlanjene v poštni uniji. Konferenca bo trajala 15 dni. Obsodba Hladič-Dobernika Budimpešta. 7. julija, s. Honvedsko sodi« šče je obsodilo češkoslovaškega državljana HladiC Dobcrnika. ki je pred meseci, ko s<» ga eskortirali v poslopje sodišča, pobegnil v češkoslovaško poslaništvo, odkoder so ga izpustili šele po daljših diplomatskih poga« janji'1. zaradi Spijonaže na 20 let prisilnega dela. Razprava oroti osemkratnemu morilcu Angersteinu Limburg. 6 julija, s. Pred tukajšnjim po>> rotnim sodiščem se jc danes pričela raz« prava proti Francu Angersteinu, ki je ob to. žen. da jt v noči na 1. decembra p. 1. v svo« ji vili umori! svojo družino in več name* ščencev, v cclem osem oseb. Izplačilo uradniških razlik V" novih dvanaistinah je določen SOmili-ionski kredit za izplačilo uradniških razlik. Beograjska »Politika« poroča: Finančni minister dr. Stojadinovič ie v nedeljo obvestil zastopnike glavnega uradniškega saveza gg. N. Jovanovifa in T. Jovanoviča. da .ie vstavil v nove dvanajstine kredit v znesku 80 milijonov dinarjev, iz katerega se bodo pričele izplačevati uradniške razlike, ki pripadajo uradnikom po določilih novega zakona o državnih uradnikih. Finančni minister je nadalje izjavil, da bo o tem poročal tudi na seji ministrskega sveta, ki mora določiti, na kak način se bo izplačevalo te razlike, ki jih država dolguje uradništvu. Glavna uprava uradniškega saveza je izrazila željo, da naj bi se razlike izplačale najprej uradnikom III. kategorije, ker je njihovo materiielno stanje najslabše, čim bi bili ti uradniki izplačani, naj bi se šele pričelo izplačevanje višjim državnim uradnikom. Verjetno je, da bo ministrski svet odobril ta predlog uradniškega saveza. Končno je finančni minister izjavil, da je pristal tudi na predlog ministra za pošte in brzojav, po katerem se ambulantnim poštarjem poviša njihova dnevnica ob času potovanja od 36 na 54 dinarjev. _ Razpoloženje v hlokaškem Zagrebu Zagreb, 7. julija. izven dvoma je, da so radičevci v hudi zagati. Nedeljska burna skupščina poslanskega kluba je poleg odkritih medsebojnih izpadov bila polna drobnih pikanterij, ki morda še najznačilneje dokazujejo razdvojenost poslancev in obenem konfuzijo celotnega kluba. Posebno karakterističen je bil konflikt, ko je dr. Lorkovič očital Pavlu Radiču: «Tak način pogajanj z radikali škoduje lirvatstvu in vnaša demoralizacijo v hrvatske vrste. Vi ste s svojo kapitulacijo storili več zla kakor vsi batinaši skupaj. Pogajanja s Pašičem . . .» «A Vi. gospodine, se pogajate s Sve-fozarjem Pribičevičem!« mu je presekal besedo skrajno razdraženi Pavle Radič. Četudi očitek ni osnovan, je vendar dovolj karakterističen za nervozo »Hr-vatskega narodnega zastopstva®, v katerem so posamezni voditelji že docela izgubili ravnotežje in smisel za ono, kar si sami predbacivajo. Razkol je ob glasovanju za zaupnico Pavlu Radiču postal tem očitnejši, ker se je z Zajed-ničarji odstranil iz dvorane tudi znaten del radičevcev, ki zdaj zatrjujejo, da Pavle Radič v slučaju podpisovanja «sporazuma», po katerem bi se radičevci z lastnoročnimi podpisi svečano odrekli likvidacije hrvatskega vprašanja, ne bo imel za seboj niti 15 poslancev. Vsekakor je verzija o Pašičevi zahtevi, da motajo radičevci smatrati tako zvano »hrvatsko vprašanje® definitivno likvidirano, radičevcem in njihovim sporazumaškim pokroviteljem naglo zamešala štreno in pamet. Samo s tem. da zdaj zajedničarji na osnovi gornje verzije pričakujejo prekinienje pogajanj in zopetno ugnanost Pavla Radiča. se da tolmačiti potrpežljivost zajedničarjev in prikrivanje fatalne razklanosti. »Hrvat« deluje s polno paro, da radičevcem predoči pogubo, ki bi jo zagrešili s podpisom končne in defini-tivne »kapitulacije«. V sredini vseh kombinacij — poroča današnji »Hrvat« na prvem mestu — stoji sedaj vprašanje: ali je bila od radikalske strani res stavljena zahteva, da morajo vsi člani Hrvatskega seliaškega kluba podati pismeno izjavo, da se z aranžmanom RR za vedno odpravlja z dnevnega reda hrvatsko vprašanje. Izhajajoč s prepričanja. da je aranžman RR končno spravljen v zagato, se po «Hrvatu» v političnih krogih smatra, da je Pašič v tej zahtevi našel najboljšo formulo, da odkloni od sebe neprijetno zadevo, kakor so zanj ta pogajanja. Vsi oni, ki so doslej pritiskali na Pašiča, naj pristane na aranžman RR. bodo morali zdaj obmolkniti, ker bo Pašič imel v rokah dokaz, da ie hotel hrvatsko vprašanje spraviti z dnevnega reda. Beograjski politični krogi opozarjajo na to. da so radičevci hoteli v nedeljo sprejeti tudi to zahtevo ter nameravali zajedničarje odpraviti s seje ali jih kakorkoli pripraviti k ostavki, da bi njihove mandate prevzeli liudje. ki bi gotovo podpisali izjavo o likvidaciji hrvatskega vprašanja. Toda zajedničarji so to igro opazili in stvar ni uspela. Vse debatira o navedeni zahtevi. Najbolj navdušeni prijatelji aranžmana RR se sicer še nadejajo, da se bo našel kak izhod iz sedanje zagate ln da utegnejo radikali popustiti ali svojo zahtevo vsaj tako modificirati, da se bo moglo nanjo pristati. Toda . . . Vse to je napisano v obliki informacije v — »Hrvatu«! V uvodniku, naslovljenem: »Sporazum za razbijanje hrvatskih vrst* se »Hrvat« izraža še mnogo odločneje. Vedno smo poudarjali, pravi, da ljudje, ki so stvorili PP-režim in ga vzdržujejo, niso sposobni in kvalificirani sklepati sporazum med Hrvati in Srbi. Oni nočejo sporazuma in kar imenujejo akcijo za sporazum, je zaprav razbijanje velikega hrvatskega pokreta. rušenje edinstvene (?) hrvatske borbene (!) fronte. Sporazum Pašiča In Pribičeviča stremi samo za razbitjem hrvatskih vrst. Gospod Pribičevič je ta načrt javno odkri! s svojim Intervjuvom. a je prozoren tudi iz pisanja onega tiska, ki je v radikalski službi. S svojim odkrit- jem nam je gospod Pribičevič storil sa-mo uslugo. Za vsakogar, ki je čital intervju gospoda Svetozarja Pribičeviča, je črno na belem, da se ni izrazil tako, kakor zdaj sučejo zajedničarji, da za božjo voljo zadržijo radičevce pred končno »kapitulacijo«. Enako jasno pa je tudi za vsakega miroljubnega državljana, da se po radičevskih deklaracijah in skupnim aranžmanom med obema največjima parlamentarnima skupinama mora konsekventno odpraviti z zelene mize vsakršni partikularistični problem. Ako pa radičevci iz lastne zlovolje in na ro-tenje zajedničarjev odklonijo zahtevo po likvidaciji »hrvatskega vprašanja«, ki ga vobče več biti ne more. tedaj so se s svojo neiskrenostjo resnično vjeli na pravi trnek. Podoba je, da so se... V prav neusmiljeno zadrego pa so s tem zlezla posebno glasila Tipografije. Današnji »Jufarnji list« še oznanja: »Danas svrsavaju pregovori za sporazum!« A pregovorov danes ni bilo. Zato se njegov popoldanski dvojček »Večer« obrega ob Svetozarja Pribičeviča in ga zopet s staro lajno zmerja za <črno dušo«. A «Obzor». tretii v tej obupani zvezi, mora požirati «Hrvato-ve» jezne očitke, da je v Pašičevi službi in da tudi on («Obzor») deluie samo za »razbitjem hrvatske fronte . . Fno samo tolažbo je v teh zmedenih dneh vrgel ljubi Bog vsem navedenim blokaškim glasilom v naročje: »afero* Thurn-Taxis. O njej pisarijo cele kolone. Skopnpla pa bo tudi ta tolažba in maček in blamaža bosta tem hujša . . . Razkrinkani radičevci Medtem, ko so pred parlamentarnim anketnim odborom vsi radičevski poslanci slovesno izjavljali, da niso nikoli odobrili pristopa v komunistično selia-ško internacijonalo in zanikujejo to tudi Stjepan Radič in njegovi tovariši pred sodiščem v skrbi za lastno kožo, pa so moskovska »Izvestja« odkrila te dni, da je v resnici obstojala ta zveza med Moskvo in Radičevo stranko in da boljševiki še vedno vztrajajo pri njej. »Izvestja« so namreč pred dnevi objavila proglas moskovske seljaške in-ternaci.ionale na pristaše Radičeve stranke, v katerem pravijo, da se hrvatski buržiiji puste voditi od svojih materijalnih interesov, da so izkoristili nezakonit položaj stranke in zaprtega Stjepana Radiča ter tovarišev in da je nekoliko poslancev s Pavlom Radičem na čelu pričelo pogaiania s Pašičem in dvorom, ne da bi zahtevali mnenja stranke. Proglas pravi, da so ti ljudje brez odobrena stranke priznali srbsko monarhijo, vidovdansko ustavo, odrekli se borbi za neodvisno hrvatsko republiko in zvezi s kmeti in delavci celega sveta. To pomenja popolno kapitulacijo pred živimi zvermi in milltaristi v Beogradu, izdajstvo življenskih interesov hrvatskega naroda, radi česar poziva glavni sovjetski organ vse kmete in delavce ter intelektualni proletariiat hrvatskega naroda, naj nadaljuje borbo za uresničenje Sklepov stranke, katero je slovesno sklenilo 20.0f>0 delegatov s St. Radičem na čelu. Proglas pravi, da je dobro znano, da ostanejo hrvatski kmeti še nadalje v vrstah seljaške in-ternacijonale in da je odšlo samo nekaj strahopetnežev iz njenih vrst. Zato se mora borba nadalievati do popolne osamosvojitve hrvatskih kmetov izpod ve-likosrbskega jarma in naj se v to svrho prirejajo demonstracije in manifestacije. Ta praglas jasno odkriva zveze Stjepana Radiča s komunistično internacijonalo in dokazuje, kako daleč se ie ta nesrečni politik zaplete! v boljševiške mreže. Zanimivo je. da doslej Moskva še ni tako iasno konstatirala svoje zveze z Radičevo stranko in da ie to storila šele sedai s prikritim maščevalnim namenom proti Pavlu Radiču in tovarišem, ki hočeio zapustiti niene vrste radi «materijalnih koristi«. Radovedni smo. kako bo na ta proglas odgovoril Radičev »Dom«? Zanimivo pa je tudi. da je »Slovenec« ta proglas z veliko škodoželjnostjo ponatisnil iz beograjske «Reči». ki ga je objavila po moskovskih «Izvestjih>. Ameriška imciiativa v kitajskem problemu Glede Kitajske se pripravlja nova sprememba. Na iniciiativo Amerike se je pričela diplomatska akcija za posebno kitajsko konferenco, na kateri naj bi se zastopniki zainteresiranih velesil posvetovali, kako odstraniti tiezauoa-nje Kitajcev do vnanjega sveta, pomiriti deželo in urediti sporne slučaje. Seveda se je že koi pri prvih korak'h glede projektirane konference pojavilo v ospredju vprašanje, kako spraviti evropske in japonske privilegije v kitajskih mestih z dostojanstvom moderne države in občutljivostjo suverenega naroda, ali konkretneje: da je treba omejiti ali sploh odpraviti te privilegije. S tem je kitajski problem načet prav pri jedru. In načela ga je Amerika, edina država, ki nima vseh teh raznovrstnih izrednih privilegijev v Kini. država, ki se je odrekla svoji denarni odškodnini. ki so jej jo dolgovaii Kitajci iz konflikta o priliki bokserskega upora. v korist fondu, da se izštudirajo kitajski dijaki na ameriških šolah. S tem korakouij je pričela Amerika dalekosežno akcijo, ki presega po svojem pomenu vse. kar se je zgodilo doslej novega v Kini in glede Kine. Baš zaradi te pomembnosti pa ni gotovo, da bo akcija imela takoj uspeh, zakaj z njo se hkrati otvarja vrsta novih interesnih konfliktov. Amerika zastopa z zahtevo, da se osvobodi Kitajska vseh dosedanjih nečastnih obvez napram velesilam, stališče popolne narodne enakopravnosti in suverenosti, na Azijo prenešeno geslo: Amerika Amerikancem. Ta zahteva poteka načelno iz spoznanja, da se je Kina že toliko modernizirala, da je vse-obči razvoj civilizacije zagotovljen tudi brez garancijskih paktov, ki so jih dosegle velesile na kitajskem ozemlju. Stvarno na ima ameriško stališče nedvomno še drugo, kočljive.iše ozadje. Ako nastane v Kitajski popolna enakopravnost vseh velesil brez ozira na dosedanje privilegije, bo ta ekonomska svoboda v prvi vrsti v korist baš Ameriki, ki bo na ta način najlažje konkurirala z Anglijo, osobito pa z Japonsko. s katero se pripravlja na obalah Velikega oceana ogromni konflikt. S svojo inicijativo si pridobiva Amerika simpatije Kitajcev ter jih pridobiva zase in zoper Japonsko, ki je neprestano na delu. da si zagotovi ogromne zaklade kitajskih sirovin. In naposled jemlje Amerika veter iz /ader — sovjetski Rusiji, ki je bila doslej edina vnanja posoeševateliica kitajskih nacijonalnih. proti tuiim privilegijem naperjenih teženj. Ako se izvede ameriški načrt, doseže Kitajska vse ono. kar so ji obetali sovjeti: s tem pa se mora kitajski naciionalizem ločiti od boljševizma. Ako pa se ločita obe elav-ni komponenti modernega kitajskega gibanja, socijalna in naciionalna. in sicer na ta način, da se naciionalna saturira. odpade s tem vzrok, da se naciionalizem opira na komunizem, ali z drugimi besedami: Kitajska se reši boljševiške opasnosti. Vsi boljševiški nasprotniki. ki jih je v Kini zelo mnogo, se morejo no tem združiti zoper prevratno opasnost. prihaiaiočo iz Moskve. To pot že označujejo obstoječa nasprotja med kantonskimi komunisti in njihovimi nasprotniki, med Čang-tso-linom in Feng-iu-hsiangom in drugimi. Ameriška inicijativa odpira tedaj izredno široke perspektive in ustvarja možnosti, ki so se pred kratkim zdele nemogoče. Baš vsled tega bodo morda evropske velesile z Japonsko pristale nanjo, dasi se ji v prvem početkii vneto upirajo. Politične beležke + Zahrbtna agitacija. Klerikalci organizirajo »protestno gibanje« proti temu, da se je vlada upala vzdrževati cele tucate nun na samostanskih privatnih šolah na stroške države. Ker jc minister Pribičevič ukinil širokogrudno državno podporo dr. Korošca klerikalnim zavodom in so sedaj nunski samostani postavljeni pred dolžnost, da iz svojih bogatih sredstev vsaj nekaj vračajo ljudstvu, ki jih vzdržuje, ie klerikalna duša. užaljena v svojem najobčutljivejšem kotičku, ogorčena ter pripravlja maščevanje. Klerikalci so si izmislili. da aranžirajo v Ljubljani »protestni shod starišev« proti ukinienju nekaterih nunskih plač in da aranžirajo za ta shod tudi napredne ljudi. Stvarnega uspeha si seveda tudi oni sami ne obetajo, a zadovoljni bi bili. da se jim posreči kompromitirati nekaj napred-njakov v borbi za klerikalno vzgojo in klerikalno šolo. Kakor čujemo. se trudijo klerikalci celo pridobiti nekatere naoredniake, da podpišejo poziv na protestni shod za nune! Ta cinična špekulacija na naivnost naprednih ljudi se pa ne bo obnesla. 4* Usoda onozlcfjonalnega bloka. Kakor poroča »Slovenec«, je Pavle Radič poslal Ljubi Davidoviču pismo, v katerem zatrjuje, da bo njegova prva skrb po povratku iz Zagreba v Beograd, da bo poročal opoziciionalnemu bloku o dogodkih zadnjih dni. »Slovenec« pristavlja. da se v krogih opozici.ionalnega bloka smatra to pismo kot vljudnost poslavljajočega se druga. Kakor se vidi. so se klerikalci in ostali opozicijo-nalci že spriiaznili z mislijo, da ie razpadel opoziciionaini blok. ki je imel po njihovem zatrievaniu po volitvah za se. boj večino volilcev v državi ln ki bi moral zato imeti edino pravico, da prevzame vlado v svoje roke in razdeli državo na interesne sfere med klerikalce. radičevce in davidovičevce. Blok »narodnega sporazuma«; je toliko časa govoril o sporazumu, da Se razhaja sam v največjem sporazumu . . . -r Z Dunpja nas nosebei onozarialo prijatelji, kako se dunajska klo-ikaha »Reichspos?« vneto poslužuje »Sloven->*evega» pisanja za kampanjo proti naši državi. »RaihšpnSta« je kot glavno glasilo avstrijske fanatične duhovne gospode od nekdaj zakleta sovražnica iu-goslovenstva in posebno zadnje čase zopet neprestano ugaiia perfidno hujskanje proti Jugoslaviji. Vse svoje ar gumente pa črpa iz »Slovenca« in «Hr vata« ter s slastjo razpleta niuno poročanje. kako ie v Jugoslaviji vse nezadovoljno in razočarano, ker dn je včasi v Avstriji vse bilo boljšo. «Nai govorijo dokumenti!« zmagonosno kliče »Reichs-post« in nad ekscerpti iz »Slovenca* in «Hrvata» stavlia ma>tnc dvokolonske naslove. Svoii k svojim! + Za svobodo tiska. Mariborska »Naša Straža« ponatiskuje govor dr. Josipa Hohnieca Proti osnutku tiskovnega zakona. G. poslanec je glasom «Straže« zaključil svoj govor: »Kdor zavrne in odkloni ta ffionstruozfli zakonski predlog, ta stori državi uslugo, obenem pa izvrši kulturno delo v obrambi dobrega in poštenega časonisia. kl je ter tudi ostane veievažefl kulturni faktor za narod in njegov napredek* . . . Klerikalni poslanci bodo glasovali pm>ti tiskovnemu zakonu in si tako po ceni prilastili »zasluzo za dobro časoDisie«. A na nra- tiravamo, ako poudarjamo, da so ravno grde metode klerikalnega tiska mnogo pripomogle k rigoroznim odredbam novega zakonskega osnutka o tisku. Ako bi v klerikalnih odločujočih faktorjih, med katere vsekakor štejemo tudi dr. Hohnjeca, bilo količkaj iskrenosti bi predvsem morali storiti ugledu slovenstva in države to uslugo, da bi pomedli v domači hiši in spravili v pisanje svojih glasil vsaj troho zmisla za pošteno politično borbo. Tako pa so seveda dr. Hohnječeva izvajanja v »Naši Straži« tipična cinična ironija in neokusna klerikalna hinavščina. -f- Lom v radičevskih vrstah. Zagrebški biokaški listi, ki so sicer z vso ognjevitostjo angažirani za propagiranje najdaštva radičevcev z radikali, nikakor ne morejo utajiti, da je nedeljska seja radičevskih (in zajedničarskih) poslancev bila izredno burna in da je pokazala hude razpoke v klubu. Beležijo, da so se poleg zajedničarjev odtegnili glasovanju za slepo zaupiico Pavlu Radiču tudi radičevski poslanci: Stjepan Uro-ič, Mato Jagatič in Čaldarevič. Kakor navaja «Obzor», vodijo borbo proti politiki Pavla Radiča predvsem dr. Lorkovič. dr. Trumbič in dr. Bazala. dočim se dr. Polič zaenkrat drži še nekako ob strani. S Pavlom Radičem pa se strinjata dr. Krajač. ki si obeta ministrsko siolico. in Josip Pasarič. ki je bil izvoljen na Pavietovi listi v splitskem okrožju. Kakor doznavatno — pravi «Obzor« — bodo poslanci Hrvatske za-iednice v slučaju, da sc poskusijo od-dvojiti od seliaškega kluba, pozvali, da se odrečejo mandatom in da prepustijo mesta svoiim namestnikom, ker so pač bili izvoljeni z glasovi seljaške stranke. Zajedničarsko glasilo «Obzor» torej očitno p:avi. da dr. Trumbič. dr. Lorkovič in tovariši sploh ne razpolagajo z lastnimi glasovi. Oni so izvoljeni po Radičev i milosti. Jadna gospoda. Iz demokratske stranke Krajevna organizacija SDS v Brežicah ima v četrtek ob 20. uri v restavraciji g. Volčanjšeka pri kolodvoru sestanek somi« SIjenikov na katerega so vabljeni somišlje« niki iz Brežic in okolice. Posamezna vabila se ne bodo razpošiljala, ker je to obenem mali pešizlet v Brezino. Pojasnilo rezervnim oficirjem V zadevi vežbe in uniform. Povodom pozivov v časopisju, pismenih in ustmenih vprašanj, se po navodilih uprav nega odbora Udruženja v Beogradu objav« Ija, da je prejelo Udruženje od države kom pletne oficirske uniforme kot pripadajočo vojno odškodnino za one rezervno oficirje, ki so sc borili na prijateljski strani. Te uni» forme stavi ja »ia Udruženje na razpolago brez razlike vsem rezervnim oficirjem, bo« disi da imajo do vojne odškodnine kakšno pravico ali ne. Ravnotako brez razlike pa plača vsakdo pri prejemu smeren znesek kot odškodnino za stroške in prispevek za Ratnički dom. Iz tega sledi, da je odveč, ako se povdar« ja, češ da morajo menda Slovenci plačati, drugi pa ne, nadalje da bi uradniki morali iz socijalnega usmiljenja dobiti uniformo brezplačno ali pa da po zakonu mora dobiti uniformo vsakdo brezplačno itd. Uniforme, ki jih daje Udruženje iz svoje vojne odškodnine, niso one, ki bi jih mora« Ia dati država. Zato odpadejo vsi tozadevni zaključki. Udruženje si je v svesti, da po« stopa zelo širokogrudno, ker nikogar ne iz« ključuje in nudi vsakomur priliko, da prej« me v trajno uporabo okrog 7000 Din vred« no uniformo proti zelo zmernemu prispev« ku v nesebičen namen, to je za Ratnički dom. Vsakomur je dana prilika, da se te udobnosti po svoji previdnosti posluži ali ne, ker Udruženje nikogar k temu ne sili. s Pri izdajanju uniform rezervnim oficir« jem, ki so pozvani na vežbo, se bo postopa« lo tnko»lc: Vsak rezervni oficir prejme uniformo pri onem pododboru Udruženja. v katerega po« dročju bo delal vežbo. Vsi pododbori so v ta namen dobili odgovarjajoče število um* form. V poštev pridejo sledeči pododbori (v oklepaju so označeni sedeži dotičnih vojnih rdinic, ki leže v področju pododbora): Beo« rfrad, Banjal^ka. Bečkerck. Veliki, Bitolj (Bitolj. Debar), Valievo. Vranje (Vranje, Kumanovo), Vršac (Bela Crkval, Velika Ki« kinda, Dubrovnik (Trehinjc, Boka Kotor« ska\ Zaiečar, Zagreb (Sisak, Petrin ia. Va« ra"din), Karlovac (Karlovac, Otočac), Kra« gujevac. Kraljevo. Krušcvac. Kosovska Mi« trovica, Knjaževac, Ljubljana (Ljubljana, Maribor. Celje), Novi Sad. Niš, Osijek (Osijek. Slav Požega). Priiep, Pirot, Poža« revac, Prijepolje (Plcvlje). Priština (Prišti« na, Prizren), Pančevo, Skopi ie (Skoplje, Ve> les), Subotica. Sarajevo (Sarajevo. Tuzla, Mostar), Sombor. Split (Split, Sinj). Srem« ska Mitrovica (Bielina, Vinkovci), Strumi« ca, T'žice, Stip, Oetinjc, Bjclovar' Podgori« ca, Vukovar. Šabac. Na izrecno željo podpisanega pododbora je upravni odbor v Beogradu dovolil izje« mo za one naše člane, ki bodo potovali na vežbo skozi Beograd. Tem članom je dano na izbero, da prejmejo uniformo pri pod« odboru, v katerega področju bodo delali vežbo, ali pa pri Udmženi'J rezervnih ofici« ra i ratnika v B-^gradu. Miloš Vclikog ulica br. 14, ki je obljubilo, da bo vpoklicanim našim članom po možnosti dalo opremo iz centralnega skladišča. Rezervni oficirji, ki so člani Udruženja, naj sc dotičnemu pododboru izkažejo s svo« jo člansko karto in z objavo. Člansko kar« to preimej"- samo oni, ki so plačali članske pristojbine. Ostali rezervni oficirji naj se izkažejo z Objavo in oficirskft legitimacijo. Vsakdo naj pripravi vse osebne podatka. kl jih bo moral pri prejemu uniforme napi« sati. Potrebni sta tudi dve mehki fotogra. fiji. Pr! prejemu uniforme je treba plačati 500 odnosno 700 Din kot prispevek za »Ratnički dom«. Predmetno obvestilo velja obenem kot odgovor vsem onim rezervnim oficirjem, ki so prosili za kakršnakoli pojasnila. Člani L*druženj« in nečlani, ki bodo dc> lali vežbo v Sloveniji, dobe kompletno uni« formo pod objavljenimi pogoji dne 8., 9., 10, 11., 13., 14. in 15. julija 1925., vselej med 16. in 18. uro v začasnem skladišču podod« bora v Ljubljani na Dunajski cesti št. 40 ] nadstr. (hišica na vogalu ceste proti Glav, nemu kolodvoru). Istotam lahko dobe po« trebna pojasnila rezervni oficirji, ki bodo delali vežbo izven Slovenije, Udruženje pezenmih oficira i rafnika pododbor Ljubljana (poštni predal). Po svetil — Nemško-Irancoska gospodarska pega. Janja so se po vesteh vladnih listov izjalovila po krivdi nemške delegacije, ki se 'e dosledno izogibala neposrednih odgovorov, češ, da mora Francija končnovel.iavno izprazniti Poruhrie. Listi očitajo krivdo tud Herriotn, ker n! spravil v zvezo s pogajanji izpraznitve PoruhTja. _ Borba angleških radarjem. Is Londona poročajo, da namerava vlada sama prevzeti razgovore, ako se ne obnove pogaja-tva med lastniki rudokopov in rudarji. Tajnik organizacije rudniških lastnikov je izjavi!, da preti industriji polom, ako bi se nadaljevalo delo na dosedanji podlagi. Med rudarji, transportnimi, železniškimi in pomorskim! dtlavci do sedaj še ni prišlo do predlaganega sklepa. Naibrže bo prevzel vodstvo stav. ke glavni svet kongresa strokovnih organi-zadj. — FaSlstl proti umetnosti. Oenoveški fašisti so v nedeljo 5. t. m. nasilno preprečili Sem Benellijevo gledališko predstave »Amorosa tragedfjac, ki Je doživela nedavno v Rimu velik nspeh. Fašisti so vprizorili v gledališču poboj ter je bilo več oseb ranjenih. Drama ima namreč politično ozadje, ker se zavzema za konec medsebojnih na-sflstev v Italiji. — Redukcija na Madžarskem. S 1. julijem je bilo na Madžarskem znova reducirani)! okrog 2000 državnih nameščencev, to poi večinoma iz področij poštnega ln trgovsko-industrijskega ministrstva. — Z« novega šefa angleškega generalnega Jtaba ie bil te dni imenovan general Milne, ki pa bo nastoptl svoje mesto šele v febraarjn prih. leta. Milne je star -59 let. — Kovinarska stavka v BelgljH se polagoma. a vztrajno razširja. V soboto je stav. kilo že okrog 60.000 kovinarjev. — Zaplenjeno komunistično skladišče orožja v Draždanlh. Politična policija Draždanth Je te dnt zopet odkrila precejšnje skladišče komunističnega orožja in mimiclje in ga zaplenila. S tem orožjem so hotel) opremiti večji vojaški pododdelek komunistične stranke na Saksonskem, ki b? imel v kratkem stopiti v akcijo. — H'5ne preiskavo pri ruskih komuni, stih v Parizu. V stanovanju strica ruskega ljudskega komisarja Trockega, Janotovske-ga, je Izvršila pariška policija v nedeljo nepričakovano hišno preiskavo, Id je trajah vso noč. O vzrokih In rezultatu se varuje najstrožja tajnost. Istočasno je Izvršila policija hišne preiskave tudi pri več drugih ruskih komunistih, kl žive r Parizu. Stric Trockega se nrudi sedaj v Parizu po naročilu sovjetske vlade v kupč-IJskfh j>os!fh r? ima s seboj cel štab sotrudnikov. Ciklon v Baranji V nedeljo zvečer je nad Baranio v smeri od jugozapada proti severovzho-du razsajala strašna nevihta. Med silnim nalivom, gromenjem in treskaniem je padala tudi debela toča. V posameznih vaseh Baranje so vinogradi in polja popolnoma upostošeni. Skoda je nepregledna. Daljski vlak je prišel na osi-ješko postajo precej demoliran: vse šipe so bile razbite. V Belem Manastiru je burja vrgla s proge vlak. obstoječ iz osmih vagonov. Na sladkorni tvornici na državnem veleposestvu v Beliu je ciklon odnesel streho, na mlekarni p3 dimnik. Na cerkvi se ie odkrtišil en cel vogal. Ploha s točo je pobila mnogo opeke in ranila tudi nekaj delavcev, ki so bili takoj prepeljani v oslješko bolnico. Toča je padla v posameznih kraiih ta-ko na debelo, da ne pomnijo niti stari ljudje kaj takega. Polja so bila pokrita nad 5 cm debelo s točo in slika je izgledala čisto Zimska, kakor meseca ja-nuar a ali februarja. V nekaterih vaseh Baranie je porušenih več hiš. kakor da bi razsaia! potres. Na industrijski železnici v Belju ie ciklon vrgel s tira lokomotivo. Posevki so popolnoma uničeni in jih je veter raznesel po cestah. Med prebivalstvom je vladala panika. Burja in nevihta sta trajala celo uro. Večina oškodovanih niso bili zavarovani proti toči. Nekateri osiieški posestniki. ki so bili poprej zavarovani, so ravno lansko leto radi previsokih premij ustavili plačevanje. Narod ie obupan. ker mu je uničena vsa letina, kl jo je hotel pravkar pospraviti s polja. Velika ie škoda tudi v okolici Osiieka. v Somboru in Dolniem Miholcu. V bližini Osiieka je zalotila nevihta na polju dva dečka, ki ju je toča tako zmlatila. da so ju morali prepebati v bolnico. Tz Belega Manastira je došlo v pori del iek zvečer v osiieško bolnico okoli raniencev. Tudi v O^iiekti je divialo istočasno strašno neurie in se je vtr-tra! tudi oblak, vendar na nevihta ni povzročila posebne škode. Na mestnem vrtu ce je ravno vršila prireditev Kola jahača, ki so jo morali takoj prekiniti Vseučiliški profesorji za iz- bljšanje svojega gmotnega stanja V nedeljo 5. t. iv. dopoldne se je vršila na beograjski univerzi skupščina univerzitetnih profesorjev, na kateri se je razpravljalo o slabem materijelnem stanju profesorjev in o ukrepih, ki iih je treba podvzeti. da se to stanje izboljša. Po daljšem referatu prof. Savica se je razvila živahna debata, nakar jo bili storjeni sledeči sklepi: Posebnemu odboru je bilo naloženo, da stori na merodajnih mestih primerne ukrepe za izboljšanje profesorskih plač. zlasti za ponovno uveljavljenje posebnih 75 odst. doklad, ki so bile urejene z uredbo z dne 28. februarja 1920., a katere niso več predvidene po novem uradniškem zakonu. Te posebne doklade so znašale okoli 1000 dinarjev noleg redne plače. Finančni minister je izjavil, da bo vzel zahtevo profesorjev resno v pretres, čim bo dobil vsa tozadevna potrebna pojasnila. Nato je prof. Ibrovac prečital spomenico. ki jo namerava profesorsko udru->enje poslati vladi in objaviti tudi v javnosti. Spomenica naglasa, da je ma-ierijelno stanje jugoslovenskih univerzitetnih profesorjev mnogo slabše, nego v drugih državah in da država obrača premalo pozornosti na naraščaj, ki nam bo v malo letih nujno potreben. Profesorji naglašajo, da ie ureditev njihovega materijelnega .položaja nujno potrebna, ker le potem se morejo z vsemi svojimi silami posvetiti svojemu težkemu delu. V uvodu spomenice se naglaša, da so profesorji storili te korake v sporazumu z zagrebškimi profesorji in onimi iz Skoplja. O ljubljanskem udruže-nju univerzitetnih profesorjev spomenica ne govori novega osrednjega odbora. Ob tej priliki je prišlo do živahne in dolgotrajne debate. Velik del zborovalcev se je odločno protivil predlogu, da bi bil za predsednika Udruženja izvoljen g. Sta-noje Milivojevič iz Beograda. Temu v prilog pa je govorilo več funkcijonar-jev centralnega odbora, tako da ie bil končno z večino glasov izvoljen nastopni odbor: Predsednik: Stanoje Milivojevič, T. podpredsednik Lazar Giorgjevič, II. podpredsednik Rade Jankovič, tajnik Jovo Bakič, blagajnik Raka Milosav-Ijevič. O. Deržič je miri! zborovalce. nanašajoč, da morejo pokrajinski odbori preko svojih delegatov v polni meri uplivati na delovanje centralnega odbora in njegovega predsedništva. Skup. ščina je nato ob 34. uri mirno zaključila svoje delo. Popoldne ie bilo prirejenih na čast delegatom več koncertov, ki so leno uspeli v splošne zadovoljstvo zborovalcev. Mariborsko pismo Kongres narodnih železničarjev V soboto 4. in v nedeljo 5. t. m. se je '•ršil v Zagrebu, kakor smo že včeraj kratko poročali, kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev, ki šteje 26.000 članov. Na kongresu je bilo navzočih okoli 200 delegatov pokrajinskih odborov in okoli 3000 Članov. V soboto se je vršilo najprej zborovanje delegatskega zbora, ki je trajalo ves dan. Po vsestranski razpravi je bila izdelana resolucija, v kateri so bile v 11 točkah ugotovljene želje in zahteve železničarjev. Druga resolucija se nanaša na elektrifikacijo železnic. Plenum kongresa je bil otvorjen v nedeljo dopoldne v gledališki dvorani na Tuškancu. Svečane otvoritve kongresa so se udeležili veliki župan doktor Ivo Zuccon in v imenu prometnega ministra ravnatelj zagrebške železniške direkcije g. Jovanovič. Kongresu je predsedoval g. Andra Petrovič, predsednik osrednejga odbora iz Beograda, ki je podal besedo najprej ljubljanskemu delegatu g. Finžgar-in, nato delegatu subotiške organizacije g. Gavanskemu in končno predsedniku zagrebške organizacije. Vsi govorniki so v toplih besedah pozdravili kongres in izrekli željo, da bi kongres cim uspešneje izvršil svojo nalogo. Takoj nato je kongres prešel na dnevni red. Sprejeti so bili predlogi glede dopolnitve in izpremembe pravil in glede, povišanja članskih prispevkov. Tajnik g. Rade Jankovič je poda! poročilo o delovanju osrednjega odbora v preteklem poslovnem letu, g. Rankič pa blagajniško poročilo. Nato je g. Deržič prečital resolucijo, ki jo ie sprejel delegatski zbor o potrebah železničarjev. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Sledile so volitve Maribor, dne 6. julija Zadnjič smo poročali o smotrenem delovanju mariborske podružnice SPD. ki nam čuva zeleno Pohorje in nam im-penira njen odbor zlasti zato, ker poleg načelnika tudi vsi ostali odborniki delajo, vsak v svojem resortu, in baš radi tega dosezajo tako vzorne uspehe. Trotov v tem društvu ne poznajo in ne trpijo marijonet, ki bi nosile samo odb^r-niško čast ali izčrpale svoje delo z udeležbo pri sejah. Podoben pojav začenjamo opazovati tudi pri oživljeni mariborski Jugos!ovenski Matici. Sredi poletja, ob počitnicah, nam je pripravila zadnjo soboto v novi vrtni restavraciji Uniona lep večer, ki ga tudi ne smemo omalovaževati. Posebno za Matico so važni taki družabni večeri, ker blažijo strankarska nasprotstva naprednih Jugoslo-venov in budč zanimanje za prevažno obrambeno organizacijo. Kakor vidimo, je tudi Matičino glavno delo, nabiranje članarine, v teku. in smo torej lahko prav zadovoljni z delom letošnjega odbora pod vodstvom agilnega predsednika ravnatelja Detele. Matica je zlasti za o-bmejni Maribor, ki ima močno kolonijo Primorcev in še večjo rezervo narodnih nezavednežev. izredne važnosti in ji moramo baš zato posvečati največio pozornost. Nedelja je bila mehkužna, soparna, vonj suhega sena se je v parku zlival v lipovo cvetje. Vojaška godba nam je že dva dni poprej javila promenadni koncert z lepim programom, in ženski svet je v najboljših nadah. da uveljavi letne toalete, gosto obljudi! široke ceste pod košatimi, senčnatimi kostanji. Prozor-i ne tančice, ki vsaj v fantaziji več poka-i žejo kot zakrijejo, so pošumevale pod šelestenjem vej in vabile. Koprnenju razcvelih rož je manjkala res samo še rnuzika. nje pa od nikoder ni bilo. In ni hotelo biti prave štimunge, čeprav so se kavalirji na vso moč trudili in potili. Polagoma se je aleja izpraznila, in tudi jaz, ki nagibam bolj estetičnim nazorom rimskih romarjev z zakritim životom, sem se pomaknil malo nižje, kjer so že dolgo vabiii novi zvonovi s frančiškanske bazilike. Slovenska zastava je vihrala pod stolpom in daleč proti trgu je čakal gost spalir — novomašnika. Naše Marijine družbenice so imele svoj veliki dan: primicijo domačina, mladega patra iz Melja. Primicije poznamo najboli mi iz Slovenskih goric s svojim kraljevskim pompom, okrašenimi slavoloki, belimi ovenčanimi družicami, muzikanti. mož-narji in pojedinami, ki iih je tako lepo ovekovečil Kraiger v Škrobarju. Tudi najrevnejšemu primiciiantu so farani in še iz treh sosednih far znesli toliko lesa. butni mm SSatEca Telefon 124. 7. in 8. julija vsled velike dolžine filma predstave ob: 1/25., '/28. in V«10. Umetniški orkester svira pri vseli r-redstavah. Samo še danes: Samo še danes! Po splošnem priznan-u najlepši film te seziie! Španska Inkvizicija — Carlos in Elizabeta Režija genljalnega režiserja Richard Oswalda. V glavnih vlogah Conrad Veidt, Adolf Klein, Eugen KlOpfer, Friednch Kuhne Dagny Scrvaes in And. Egede Niesen. Ze samo ta imena skupno z režiserjem jamčijo za visoko kvaliteto tega veličastnega filma denarja in vsega potrebnega, da so lahko postavili uto za več sto ljudi, kjer so potem jedli in pili tri dni in tri noči. Četrti dan so pobasaii ostanke študenti, katere je bilo najtežje spraviti iz hiše. Tudj v nedeljo so napravili blesteč sijaj novemu Kristovemu namestniku. Dolga procesija težkih zlatih ornatov je spremljala primicijanta med oglušujočim zvo-nenjem od farovža skozi špalir pred Iuksuzijozno nadevan oltar. Popoldne se ie na stotine ljudi odpeljalo z vlakom pod vodstvom Sokola na mejo, kier je v Št. Ilju mlado društvo * Obmejni Zvon» krepko zasidralo svoja mlada vesla. Od Pesnice so skozi Ja-renino korakali zdravi Sokoli s sestrami, kmetje so z radostjo gledali zdravja prekipevajočo četo. Bil ie lep dan v St. Ilju, kjer pričenja zopet zdravo narodno prebujenje, da ustvarimo zveste čuvarje Jugoslavije pred avstrijskimi mejniki. Dolga_ leta so že potekla, ko so v obmejnem Št. Ilju orile sokolske pesmi in ie razvnemal naše kmečke ljudi Ivan Rebek. Krasno je govoril, da so ljudje plakali. Nemci pa besneli. Pravili so. da bi prenesli vse, samo rdečih sokolskih srajc niso mogli preboleti Mariborski Sokol nadaljuje vemo svoie tradiciie. Nogometna tekma i Jugoslavija: Gradjanski v Zagrebu pride v »Kino Dvor« na škodo našega izvoza in na škodo na-šil^ trgovskih odnošajev z Levanto. Vpostavitev rednih trgovskih zvez «Oceanie» ie našla največje odobrava nje v krogiji naših trgovcev in industrij-cev, toda uvedba rednega prometa, zlasti v navedenih smereh, zahteva spočetka velike žrtve, zato je neobhodno potrebno, da pokrene naša država v eminetnem interesu celokupnega gospodarstva svojo največjo pozornost temu razmahu naših domačih družb in da iim pomaga s potrebno subvencijo. S tem jim bo omogočila vzdržati konkurenco napram izvrstno subvencioniranim inozemskim družbam, a obenem bo s tem pripomogla našemu gospodarstvu in razvoju trgovskih zvez z inozemstvom do procvita v veliko korist celokupnega našega gospodarstva. Lya de Putti v Ljubljani najbolj priljubljena filmska umetnica igra od danes, 8. t. m. dalje v njenem najboljšem, krasnem filmu Crep........ Sin 60«— Creppe de Chine . . „ 95» — Svilene y vseh barvah „ 120- — Krasna Izbira! P« gVmODlC, Ljubljana. Nove redne proge naše trgovinske mornarice Kakor smo v našem listu že poročali, ie vpostavila parobrodna družba «Oce ania» redno trgovsko zvezo jadranskih pristanišč z Marseillom. Španijo, Maro kom in Kanarskimi otoki. To progo je imenovana družba sicer efektivno vzdrževala že več nego ono leto. toda sedaj je postala redna z odhodom iz Splita vsakega 1. v mesecu, s pristankom v Šibeniku, Sušaku, Trstu in eventuelno v Gružu. Uvedba rednega prometa bo mnogo pripomogla ugodnejšemu razvoju naših trgovskih odnošajev z inozemstvom. Posebne važnosti so te proge poleg drugega zlasti za prevoz našega lesa. Ta naš največji izvozni predmet ima tam najboljša tržišča, kar nam najbolje dokazuje dejstvo, da so se s početka izvažale po tej progi iz naših luk samo neznatne količine, medtem ko je izvoz dosegel danes že skoraj predvojne množine. Znatni razvoj izvoza so v prvi vrsti pospeševale redne zveze, pa tudi znižane prevozne cene. Ves promet v tej smeri se je vrši! prei izključno na ladjah italijanskih paroplovn-h družb, ki so zahtevale uprav neznosne prevozne cene. kar ie seveda onemogočilo vsak razmah našega izvoza in to v korist baltiškega lesa. ki ie poplavil zlasti španska in maroška tržišča. Z ustanovitvijo teh rednih prog se bo brez dvoma povečal tudi uvoz blaga iz zgoraj navedenih kraiev v naše luke. Doslej so vzdrževale te zveze samo inozemske družbe, katerih ladje niso pristajale v naših lukah. Prj tem je bilo treba blago prekrcavati. kar je silno podražilo prevozne stroške in oteže-valo normalni razvoj trgovinskih odnošajev. Pripomniti je še tudi, da razen gori navedene Proge vzdržuje «Oceania» tudi redni promet z Levanto. Zlasti v tej smeri nanovo uvedenj redm promet naših domačih parobrodnih družb naleti na skoro nepremostljive težkoče. Inozemska parobrodna društva, zlasti tržaški «Lloyd». ki je smatral doslej te proge kot svoj izključni monopol, napenja sedaj vse sile. da našo konkurenco uniči in ponovno prevzame te proge in ta tržišča v svojo režijo, da bi tako določeval prevozne cene po svoji volji in to Popisi BLED. V nedeljo se nam je nudil krasen užitek. Šolsko vodstvo je priredilo igro »Čudežne gosli». Krasno je bilo gledati naše malčke, kako gladko so rešili svoje vloge Posebno so se odlikovale vile z baletom, ki je bil na našem odru nekaj novega. Vsa čast učiteljskemu zboru za skrbno pripravljeno igro, spremljano od učiteljskega orkestra. Prepričani smo, da je gmotni uspeh v prid revni ded najboljši. Želeli bi le, da se igra ponovi še v zimskem času, ker zasluži vse priznanje. — Bled je postal eldorado vsak dan številnejših motocl-klistov. V nedeljo so bile ceste razen avtov ves dan polne te vrste gostov. Kavarne so polne letoviščarjev. V bodoče boš lahko tudi telefonski pozval izvoščka ali avtotaksa. Postavlja se namreč telefonska govorilnica na običajnem stajališču izvo-ščkov. ZAGORJE OB SAVT. Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica Zagorje, se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pripomogli da se ie na cvetlični dan nabralo 1032 Din 50 par. Posebno se zahvaljuje lastniku apnenic g. Ovidonu Bi-rolli in ravnatelju steklarne g. Meril oš ku, ki sta pokazala še prav posebno naklonjenost vojnim žrtvam. HRASTNIK. Lovski klub «Draga» v Hrastniku, priredi v nedeljo dne 12. julija veliko vrtno veselico v gostilni I. Drnovška pri kolodvoru. Uliudno se vabijo vsa sosedna lovska društva in lovski prijatelji k mnogobrojni udeležbi. Za vsakovrstno zabavo, dobro kapljico in kuhinjo je preskrbljeno. Začetek ob 2. popoldne. 1441 RAJHENBURG-SENOVO. V soboto nas je presenetil salonski orkester «Sloga» v rudniški restavraciji z vijolinskim koncertom. Preciznost, čistost glasov in elan veje iz orkestra. Mlado, a revno društvo pod vodstvom kapelnika g. Kralja dela brez hru pa in reklame in bo postalo nedvomno eden najboljših vijolinskih orkestrov Posavja. Koliko zaprašenih muzikalnih zakladov leži po raznih predalih po Sloveniji. Naši mladi godbeniki bi bili vsakemu iskreno hvaležni, kdor bi jim poslal kaj primernega notnega blaga. METLIKA. Tukajšnja šola je priredila v proslavo Vidovega dne pevski koncert mladine, ki se je tnoral na splošno željo občinstva v nedeljo dne 5. julija ponoviti. Pevske točke so bile pri obeh nastopih izvedene nad vse pričakovanje, kar je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnega g. Vinka Lovšina. Zal, da je moral Sokol radi medzletnih tekem v Beogradu preložiti svojo vidov-dansko akademijo na 12. julij. Za akademijo vlada med občinstvom veliko zanimanje in je že iz tehničnih predpriprav soditi, da bo prekosila vse dosedanje prireditve te vrste. FRANKOLOVO. Naša osnovna šola je proslavila Vidovdan pod vodstvom g. učitelja Ig. Pejche z iako lepimi prireditvami. Deklamacije in pesmi so prednašali gojenci in gojenke z vso ljubkostjo. Občinstvo je z velikim zanimanjem poslušalo ubrano petle. V igri jih. Nabore vodi vojaška komisija iz Celja pod predsedstvom podpolkovnika in dveh kapetanov od katerih je eden 7d:svnik. Ni odveč, če menimo, da jc vzbudil g podpol« kovnik s svojim včerajšnjim ijudomilim po« stopanjem splošne simpatije trboveljskega prebivalstva. V pokojni Avstriji je bilo ne» koč drugače t— Dekletce Je povozil. Včeraj ob pol 4. popoldne jc povozil 22Ietni Josip Forte, po« sestnikov sin iz Globušalca, nedaleč proč ctl Sušnika poldrugo leto staro dekletce Fran> ca Škoberneta, delavca v cementarni, stan jočega v Retjah 53. Forte je opazil, kaj se je zgodilo, ko je bilo že prepozno. Ves pre« trašen je oddal dekletce neki ženski, ki se je mudila na kraju nesreče, pogral konia in se ustavil pri orožniški stanici, kjer se je sam ovadil zaradi neprevidne vožnje. Kako se je mogla nesreča pripetiti je skoraj ne> umljivo, ker ni bilo Forteju baš težavno kontrolirati cesto. Dekletce so dali stariJi prenesti v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zdrobljeno desno nogo nad kolenom t— Sokolska tombola, ki se bo vršila 19 t. m., je takorekoč že pred durmi. Zato sc naj vsi interesenti potrudijo, nabaviti si čimprej srečke, ki so povsod na prodaj po 4 Din komad Dobitki so vsak dan na vpo» gled v rudniški restavraciji. Damske » promenadne toalete najnovejše kreacije, ns Izbiro in po meri: Modni atelje M. Šare. Ljubljana Kongresni trg 4-1. enja in, Končno omenjam, da je učilo odobril veliki župan ljubljanske oblasti. Da se je moglo učilo natic"u: gre r^vala Učiteljski tiskarni in Društvu bančnih zavodov za Slovenijo v Ljubljani, ki sta dovolila primerno —-o za natisk moje Početnice za slepe. Preostanek sem porabil v to svrho. Smrt originalne avanturistke Ruska revolucija je spravila na površje celo vrsto tipov, ki bi jih zama.1 .iskali v svetovni zgodovini, razen morebiti v francoski revoluciji, ki pa še daleč ni bila tako bogata na fenomenih, kakor ruska. Med naizanimivejše pojave ruske revolucije spada gotovo neka ženska sumljive preteklosti po imenu Marusja, ki je igrala v Ukrajini zelo važno vlogo in ki se ie naši uiet " i gotovo prav dobro spominiaio. Kdor je bil koncem leta 1917. in 19I8 v Ukrajini, ve, kaj je bila Marusia in kakšno vlogo je igrala med boliševiki. Značilen pojav prvih dnj ruske revolucije so bile oborožene boliševiške tolpe, ki so ropale in ubijale takozvano buržuazijo, kolikor iim je srce poželelo. Sirom Rusije so se klatile take tolpe in gorje onemu, ki bi se jim uprl. Buržuaziia ie bila proglašena izven zakona. Vlade ki bi skrbela za red in pravičnost, sploh ni bilo, ker so imeli sovjeti prvotno oblast samo nad Moskvo in Petrogradom, dočim ie bila po deželi uveljavljena takozvana oblast «na mestah«, t. j. vsako mesto, vsaka občina je imela svojo vlado. In tako so gospodarili po pokrajini oboroženi odredi, obstoječi deloma iz vojaških beguncev, deloma pa iz kaznencev, ki jim je revoluciia odnrla pot iz ječ. Enemu taki hodredov v Ukrajini je načelovala omenjena Marusja. Kaj vse ie počenjala ta zver v človeški podobi, ie težko popisati. Bila le pravi bič in strah Ukrajine. V splošni zmešnjav} je zbrala in organizirala okrog 300 zločinskih elementov, oborožila je to toloo ao zob in potovala z njo po ukrajinskih mestih in vaseh. Imela je poseben vlak, na katerem ie vozila strojne puške in celo topove. Čim se je ustavila v kakem mestu. je poklicala v svoj vagon vse bivše častnike, trgovce, uradnike, profesorje, učitelje, skratka vso inteligenco in začela se je podrobna preiskava. Posebno Piko je imela na častnike, ki jih je dala večinoma postreliti, ne da bi se zmenila za njihovo preteklost. Kriv ali nedolžen, to je bilo vseeno. Njenih žrtev je pokrila ukrajinska zemlja na tisoče. Zdaj poročajo iz Moskve, da se je vršil v Kijevu proces proti krvoločni ata-manski Marusji. Razprava ie trajal tri dni. Mož obtožene Marusie je bil polkovnik Ivan Trejko, ki je bil med voditelji petljurovcev. Z Matreno Petrovno ali kratko Marusjo se ie Trejko seznanil leta 1922. in istega leta sta se poročila. V zadnji protiboljševiški vstaji se je Marusja borila na strani svojega moža. Zopet je poveljevala posebnemu oddelku. V maju leta 1924. ie bila po krvavih bojih ujeta. Preiskava je dognala, da je imela Marusja dalekosežne načrte glede strmoglavljenia sovjetske vlade v Ukrajini. Z ujetimi sovjetskimi funkcionarji je ravnal njen odred zelo kruto. Vajena ubijati In moriti .je napravila Marusja s svojimi nasprotniki kratek proces. Postrelila je osebno več sto sovjetskih funkcijonarjev. Slednjič so jo boljševiki ujeli in posadili na zatožno klop. Z atamanko je prišlo pred revolucionarno sodišče 8 glavnih pomočnikov. Vsi so bili obsojeni na smrt in ustreljeni. Justifikaciia se je izvršila koncem iunija t. I. Tako ie končala Marusia. ki ji bo morala zgodovina ruske revolucije posvetiti posebno poglavje. Najden zaklad v Rusiji Sovjetska vlada je naletela, kakor poročajo iz Moskve, na skrit zaklad v palači kneza Jusupova. ki ga cenijo na pet milijonov zlatih rubljev. Pod velikim kupom kamenja so našli mnogo izredno krasnih diamantov, rubinov, sa-firjev in biserov, pa tudi dragocene ovratnice z diamanti in briljanti. ki so tehtale skoraj pol kilograma ter nekaj nakita in namizne posode iz zlata, srebra in platine, posute z žlahtnim kamenjem. Sklepajo, da je te dragocenosti skrila knežia rodbina Jusupovov. ko je morala nobegniti iz Rusije. Sovjetska vlada je dala po revoluciji preurediti nalačo v vojaški muzej. Na zaklad sta naletela povelinik muzeja in upravnik palače, ki sta dobila veliko naerado. ker sta prijavila najdbo. Malo poprei so našli podoben zaklad v palači Ribušinjskih, kjer je več let služila za glavni stan večjega oddelka rdečih čet. Splošno domnevajo, da je skritih še mnogo dragocenosti, ki iih carski plemenitaši niso mogli vzeti seboj,, ko so pobegnili pred boliševiki. X Zimsko vreme v Švici. Zadnje dni je nastopilo v Švici pravcato zimsko vreme. V višinah nad 1800 metrov pada neprestano sneg. Ponekod ga je padlo že do 30 centi« ! metrov. Toplina jc večinoma padla pod ; ničlo. X Od smrii vstala. V NVellstonu v državi Oklahomi v ameriški Uniji so imeli pok o« pati šestnajstletno deklico Bertie Westovo, ki je nenadoma umrla. Na pokopališču je prosila mati, naj bi ji dovolili, da še enkrat pogleda ljubljeno hčerko. Ko so odprli kr« sto. je zapazila mati na čelu otroka potne s.-age. Hitro je poklicala zdravnika, ki je ugotovil, da srce še ni prenehalo biti d« pa deluje zelo slabo. Hitro so prenesli dekle ▼ bolnišnico in jo obudili k življenju. Zdrav« niki upajo, da bo otrok okreval. X Zračna parada. V soboto popoldne je bila pri Londonu velika letalska parada, ki se je jc udeležilo 120 ae ropi a nov. Prireditvi sta prisostvovala tudi kralj in kraljica, mno go ministrov in zastopnikov oblastev. Na letališču v Hendonu so je zbralo do 100.000 ljudi, ki so z zanimanjem sledili poletu aero planov, ki so imeli v zraku svoje vaje. X Letalo z avtomatičnim krmilom. Na velikem letališču v Crovdenu pri Londonu so se te dni vršili poskusi z novim izumom pri letal.'.!. Gre namreč za avtomatično kr« milo. Pri poletu nad Londonom je uravnal pilot avtomatično krmilo na določeno smer, nakar je zapustil svoj sedež in stopil v so« scdnjo kabino, iz katere je opazoval smer aeroplana in delovanje motorjev, ni sc pa brigal za krmilo, ki je funkcijoniralo samo. Kljub vetru je obdržalo letalo določeno smer popolnoma natančno. Strokovnjaki mislijo, da se bo novi izum ziasn izvrstno obnescl v viharju in megli. Novega »avto« matičnega pi!ota» nameravajo zaenkrat uve« sti pri poštnih letalih, pri osebnih pa kas« nejc, ako sc aparat v praksi vsestransko obnese. X Zahvala človekoljubnemu možu. Ti« skar Tibble v Manchestru na Angleškem je bil te dni sprejet za svoje zasluge v uprav« ni svet londonske bolnišnice. Njegove za« sluge obstojajo v tem, da je dal 44krat svo« jo kri bolnikom in tako rešil 44 ljudi go« tove smrti. Angleški kralj mu je podelil kolajno za rešitev iz smrtne nevarnosti, mi« nistrski predsednik pa se mu je zahvalil v posebnem pismu. V nasprotju z drugimi ki dobivajo za vsak slučaj transfuzije svcb je krvi na bolnike, po pet funtov (približno 1300 Din), ni hotel sprejeti Tibble nikoli denarja. Sedaj so ga odškodovali ra drug način. Pribičevič in Radič Novo dospelo W ieiko platno modro in v drugih barvah, dalie najboljši ! lister, prav po nizkih cenah. Slovitega Tropical-blaca še nekoliko v zalogi. Drago Schwab - Ljubljana Dvorn! trg pod Narodno kavarno. > Kako je bilo pred 20 Dr. Milan Kostič, nekdanji sobojevnik «ujedinjene srbsko«hrvatsko*s!ovenske omla« dine«, tovariš Svetozarja Pribičeviča in Štefana Radiča na dijaških tleh, sedanji na« čelnik ministrstva pravde, je te dni publi« ciral brošuro pod gornjim naslovom z očit« no intencijo, da poda jugoslovenski javno« sti kot sovrstnik obeh izrazitih politikov primerno karakterizacijo, zasnovano na osebnem poznanstvu in neutajlivih dejstvih novejšega jugoslovenskega historijata PribičevičsRadič, dvoje imen, ki sc danes največ omenjajo v naši sodobni politiki! Tako uvaja dr. Kostič čitatelja v svojo raz« pravo. Dvoje imen, ki danes značita skraj« nosti in predstavljata skrajnosti v našem političnem življenju. Dvoje imen, ki ste ne« koč bili vrlo blizo in sta predstavljali dvoje nosilcev iste politične misli, a ste danda« nes tako narazen Tempora mutantur ... Dr. Kostič nato prelistava zgodovino treh decenijev avstro«madžaronske politike na Hrvatskem, izvajane striktno po geslu «Di« vide et impera!», in obširneje beleži početni pokret jugoslovenske omladine v februarju 1896, ko je ujedinjena srbsko«hrvatska omladina, pod vodstvom Svetozarja Pribi« čeviča in Ivana Lorkoviča, kmalu po pro« slavi 701etnice Svetozarja Miletiča, začela izdajati "-'-1 -* ■'"ih "Narodna Misao«. Ne samo v Zagrebu, temveč tudi v Beogradu, Splitu in v Pragi je nato jugoslovenska omladina začela razvijati prapor jugosloven stva. Vsi temperamentni članki v takratnih novih glasnikih (Hrvatska Misao in nato Novo Doba. 1898 v Pragi, katerih naivne« tejšl sotrudniki so bili ravno dandanašnji prononsirani partikularistični ideologi —po« stavim — Stjepan Radič in Ivan Lorkovič) so tedai izžarevali d"hovno enotnost nered: nega edinstva. Naravno, da avstro«ogrska oblast ni rav« nodušno motrila tega omladinskega pokreta Cenzura je bila pridno na delu. Ko je od« zvonilo »Narodni misli«, «Hrvatski misli« in »Novi dobi«, se je v maju 1899. sponta« no pojavil «Glas ujedinjene hrvatske, srbi ske i slovenačke omladine*> In sicer na ce« sarskem Dunaju. Njegova lastnika sta bila — Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič. To sta bila tedanja glavna pokretnika ju« goslovenske ideologije, ki sta uživala vse simpatije prerojene generacije. V živem spominu — piše dr. Kostič — mi je svečani sprejem, ki ga je ujedinjena hrvatsko«srb« ska omladina priredila svojemu voditelju leti in kako je danes. Stjepanu Radiču, ko se je iz inozemstva po« vrnil v Zagreb. To je bila divna manifesta« cija narodnega edinstva, čigar ognjevit po« bornik je tiste čase bil Stjepan Radič poleg Svetozarja Pribičeviča. Ko je Stipa Radič absolviral praško vse« učilišče in pariško šolo političnih ved, je le« ta 1902. v polnem elanu napisal knjigo: «Ka« ko čemo iz našeg zla u dobro«. Napada lir« vatsko in srbsko gospodo, ker da ona seje mržnjo med istorodnimi brati. In kmalu nato izda še drugo brošuro »Srbi in Hrvati« z najmarkantnejšimi izrazi tedanjih srbsko« hrvatskih odnošajev: «Borba med Srbi in Hrvati je samomor, ker smo eno in ker se usoda Hrvatov ne da razločiti od Srbov, ali obratno. Vse naše življenje mora biti pre« žeto s splošno narodno zavestjo, po kateri je vsak izmed nas enako doma v Ljubljani kakor v Zagrebu ali Beogradu. Mi moramo enkrat od plemenskega partikularizma pre« iti k narodnemu edinstvu, da prenehamo biti s svojo neslogo orožje bližnjih in dalj« njih sosedov; mi moramo dokazati, da ho« čemo in moremo biti en narod, četudi z dvema ali več enakopravnimi imeni. Mi Srbi in Hrvati smo en narod, ako to hoče« mo ali ne, ako to priznavamo ali ne!»... Isto leto (1904.) osnuje Stipa Radič s svo« jim bratom Antonom Hrvatsko ljudsko se« ljaško stranko, ki je bila nadvse »slovan« ska« in je vstavila med poglavitne točke svojega programa: «Hrvati in Srbi so en narod in se že zato morajo sporazumeti tu« di v političnem delovanju, osobito tam, kjer so pomešani med seboj. A Slovenci in Hrvati so drug drugemu tako blizu, da so pravzaprav tudi Slovenci s Hrvati en narod, ki mora složno delovati za skupno bodoč« nost!« V tem Radičevem programu seljaske stranke se že opaža pričetek umikanja s prave linije narodnega edinstva. propagira se — sicer indirektno — nekak dualizem odnosno trializem in poznejši Radičev hr» vatski separatizem kaže svoie prve rožičke. Celotno to novo programsko stališče pa Stjepana Radiča takrat nikakor ni oviralo, da je tiste mesece na beograjskem Kali« megdanu s fulminantnim govorom pozdra« vil kralji 1'etra kot prvega bodočega jugo« slovenskega kralja . . A že je tudi njegovo prvo nastopanje v hrvatskem saboru vzbu« dilo dvome v njegovo iskrenost in čisto konfesijo narodnega edinstva In že so se medtem tudi ločila politična pota Stjepana Stoletnica Braillevega točkopisa Letos praznuje slepčevsk; svet stoletnico. ko je Louis Braille, gojenec naci-jonalnega zavoda za slepe v Parizu, priredil I. 1825. sedanji točkopis za slepe. Priredil, pravim, a ne iznašel. Pred iznajdbo točkopisa so uporabljali za tiskanje knjig, ki so služile slepcem, vzbočene ali reliefne črke. Večinoma je bila to velika latinska abeceda. Popoln prevrat v tiskanju in pisanju pa je prinesla iznajdba točkopisa. Francoz Barbier je prišel začetkom 19. stoletja po temeljitih študijah do sklepa, da je vzbočena točka prikladneiša za otipavanje nego vzbočena črta. S svojim nazi-ranjem je vobče prodrl. Sestavil ie znake za posamezne glasnike ne oziraje se pri tem na pravopis. Poslužil se je torej le tonetičnega principa. Za posamezne glasnike je različno uvrščal točke po temeljnem znaku, obstoječem iz 2 navpičnih vrst po 6 točk ( j j). Vsled svojega obsega niso bili ti znaki posebno praktični za otipavanje. Vendar pa so tvorili začetek točkopisa. Slepi L. Braille je temeliito preuredi! Barbierieve poskuse z vzbočenimi točkami. Po večletnih praktičnih vaiah je leta 1825. končno dovršil vse znake za enostavno pisavo. Oziral se ie tudi na pravopis. Temeljni znak je obsezal dve navpični vrsti po tri točke ( : : ) skupaj torej le 6 točk. kar ie za lažje in hitrejše otipavanje eminentne važnosti. Ker je Braille izpopolnil pisavo tudi z znaki za številke, ločila in note, kar je Barbier docela prezrl, ni ostalo od Barbierjeve iznajdbe drugega nego sama gola točka. Za to epohalno delo je francoska vlada odlikovala Brailla z redom častne legije. Po njem se imenuje ta pisava Braillev točkopis. Kakor vsaka nova iznajdba, je imel tudi Braillev točkopis privržence in nasprotnike. Nekateri so menili še vedno, da je črta lažja za otipavanje, drugi zopet točka. Po prav hudih bojih so zmagali slednji. Danes so znans^n' in praktični poskusi odločili le rabo točke. Braillev točkopis so prevzeli skoro vsi kulturni narodi. Skupnim mednarodnim znakom so pridejali še one, ki jih zahteva posebej pravopis do+i*"" točkopisa prejmejo vse šole v Sloveniji po en izvod točkonisa s pojasnilom, da ga morejo uporabljati kot učilo pri pouku. Ker so rab'1i doslej v slovenskem točkopisu za U in nj za vsak do- tični predpisani znak, sem to izpopolnil in vzel za H in ni po er> znak, ker sta to neločljiva toplienca in ker rabijo tudi Hrvati in Srbi ter nekateri drugi slovanski narodi po en znak. Nanovo sem pa dostavil učilu zv\ za ko.izonantne skupine st, št in šč, ker so to s filološkega stališča povsem neločljivi g!as"iv; Pripominiam, da imajo tudi drugi narodi za razne dvoglasnike in konzo-natne skunine, celo za zloge, le po en znak. Tudj Hrvati in Srbi imaio za dž le en znak. Z uvedbr, r.—t. znakov nisem grešil proti splošnim načetem točkopisa. ke* odgova^i^^"* n-<- 1 --it -—1'* — narodnemu točkopisu. Edini moj namen ie bi! okrajšati točkopis čimbolj ter s tem orioomoči našim slepcem do hitrejšega črtania in pisania. kar ie bila želja slepcev vseh časov in narodov. Menim, da smo Slovenci z izpopolnitvijo našesra točkonisa ""•"'•»ajie proslavili stoletnico njegove -riiedi^ve po Louisu Brallltt. Tržaško pismo «Franina in Jurina» r.a zatožni .kloni. — Strah pred kulturo. — Iredentistični zvonovi. — «Gig?otova» smrt. »Eranina* in »Jurina« sta istrska očanca stare vere. ki se v «Istarski Ri.ieči» v svojem domačem čakavskem narečju pogovarjata o dnevnih dogodkih. Pogovor je navadno kolikortoliko osoljen, včasih tudi opopran, kar gospodom na tržaški prefekturi, ki so navajeni bolj plehke hrane, nikakor ne gre v slast. Ta razlika v okusu je bila za glavnega kuharja v kuhinji »Istar-ske Riječi», kolego Starega, vzrok že raznim neprilikam. Dogodilo se mu je že neštetokrat, da so prišli popolnoma nepričakovano v njegovo stanovanje gospodje s kvesture, to se pravi, policijskega ravnateljstva, in so mu ga prebrskali kar najtemeljiteje. Dasiravno niso nikdar nič našli, so se vendar zopet in zopet vračali. Potem se je dogodilo, da so ga nekega dne povabili s seboj, ga fotografirali od vseh strani, mu odtisnili prste in mu nadeli številko, kakor se dela s tatovi in drugimi takimi zločini. Toda to vse je bilo še vedno premalo. Sedaj .ie gospod pre-fekt ovadil Starega državnemu odvetništvu, češ da sta «Franina in Jurina» v svojih «čakulah» — sramotila državne institucije. Stari bo torej imel veli- ko čast, da bo pred sodiščem brani! svoja istrska očanca, in ker ima italijanski kazenski zakon lastnost, da postane silno občutljiv in še bolj strog, kadar gre za kakega »zločinca« jugoslovenske krvi. je več ko verjetno, da bodo Starega zašili za nekoliko mesecev. Ker je Stari tudi odgovorni urednik »Istarske Riječis, se potem najbrž zgodi, da gospod prefekt ne bo izlepa potrdil novega odgovornega urednika, čemur bo naravna posledica, da list ne bo mogel izhajati, ker list brez odgovornega urednika ne sme izhajati. Tako se ustavi list, ne da bi bilo za to treba posebnega odloka, ki bi dal povod za pritožbe, češ da oblast zatira »tujerodni« tisk. »Tujerodni« tisk se na tak način zatira — sam! Stvar je ravno taka, kakor je z našimi kulturnimi prireditvami, ki se tudi same prepovedujejo, ker so pač naše. Če bi naši ljudje ne prirejali, ali pa vsaj ne hoteli prirejati takih prireditev, bi jih tudi oblast ne prepovedala. Sicer so Italijani tedaj, ko so prišli z belimi zastavami v naše Primorje, zatrjevali vsevprek, da nam prinašajo kulturo in civilizacijo, da nas prihajajo reševat avstrijskega kulturnega barbarstva, toda sedaj so menda spoznali, da bi nam kultura in civilizacija mogli pokvariti redno prebavo in so nam zato jasli svoje kulture fn civilizacije precej odmak- nili. Ubogi Nicodemijev »Scampolo* je postal za naše želodce tako nevaren, da ga je oblast prepovedala na Konto-velu in v Sežani, pri čemer je sežanska prepoved še tem zanimivejša, ker naj bi se bila predstava vršila v gostilniški dvorani g. Smuča, ki je vendar fašist in kot tak gotovo.vsega upoštevanja vreden mož. Da je oblast prepovedala pevsko prireditev tržaške »Glasbene Matice« v Tomaiu, je popolnoma umlji-vo. Kaj bi hodila tržaška »Glasbena Matica« prepevat na Kras. ko je vendar toliko črnih, rumenokliunih kosov na Krasu, da za vse potrebe zadostuje njihovo žvižganje! »Giovinezza . . .!» Ker so tako postale naše kulturne prireditve popolnoma nepotrebne, oziroma nevarne in škodljive našemu telesnemu blagostanju, je umljivo samo po sebi, da so nepotrebni, oziroma nevarni in škodljivi tudi prostori, v katerih naj bi se vršile take prireditve. Na ta način se da potem tudi pravilno razlagati dejstvo, da so pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so pred par leti fašisti požgali dvorano tamošnjega Narodnega doma. sedaj, ko se je dvorana zopet začela graditi na podlagi stavbnega načrta, odobrenega od pristojne mestne oblasti. prišli zopet fašisti in prepovedali zgradbo dvorane, ki naj bi služila za kulturne prireditve. Če bi šlo samo za plese, potem bi ne bilo ugovorov, zakaj I ples je popolnoma nedolžna, neškodljiva stvar, dočim pa bi mogla takale slovenska gledališka predstava ali pevska prireditev silno škodovati Svetoivanča-nom na duši in telesu. In ker tako sami tišče v svojo nesrečo, se morajo pač drugi pobrigati za njihov duševni in telesni blagor. A da morajo biti ti odre-šeniki fašisti, je umljivo samo po sebi. ker so vendar oni tisti izvoljeni, ki jim je poverjena skrb za varnost naroda in države v vsem njunem dejanju in ne-hanju. Pomislite samo, kaj bi se bilo lahko zgodilo zadnjič v Barkovljah, če bi ne bili fašisti še pravočasno posredovali in odvrnili nevarnosti: tržaški italijanski škof bi bil v italijanskih (!) Barkovljah blagoslovil zvon. ki bi bil na sam Vidov dan zapel v italijanski svet svojo iredentistično, italijanski državi in italijanskemu narodu smrtno nevarno pesem: ^Kraljica rožnega venca, prosi za nas!« Pomislite: na sam Vidov dan! Fioi de cani! Ti prokleti ščavi. kaj si vse domislijo! Pa jim je izpodletela. kajti budno oko varuha naroda in države, fašizma, je še pravočasno opazilo to nevarnost in jo preprečilo. Sicer bi bilo pozneje treba le enega samega migljaja, da bi bilo par sto trdih ribiških in zidarskih pesti padlo po reševalcih bar-kovljanskega italijanstva in jim pripravilo osvežujočo kopel v valovih »grenkega Jadrana«, toda vrli zaplotniški ju- Radiča in Svetozarja Pribičeviča ... Svetozar Pribičevič jc po dovršenih vse« učiliškili študijah prejel od Khuena dekret za suplenta na realki v Sremski Mitrovici. Odbil ga je z indignacijo, ker ga ni zahte« vaL Ni sprejel državne službe iz Khuenovih rok, marveč se vrgel na mučno nehvaležno polje žumalistike in s tem prešel s polno paro v politiko. Pojava Svetozarja Pribiče« viča v »Srbobranu« je dala temu listu po« vsem novi pravec in je olerenila politiko srbske samostalne stranke na pot, vodečo k popolnemu narodnemu osvobojenju in ujedinjenju. Nihče ni sijajneje zastopal in branil ideje narodnega edinstva SHS kakor »Novi Srbobran«, čigar redakcijo so poleg Svetozarja Pribičeviča tvorili izbrani omla« dinci iz kola ujedinjenje omladine SHS. Nad vse pomembno je bilo leto 1905. Hrvatske in srbske politične stranke so osvojile reško in zadarsko resolucijo kot osnovo nove politične koncepcije na Hrvat« skem. Politika, ki jo je na tej osnovi vo« dila Srbskoihrvatska koalicija, je bila do« sledno nacionalna in antihabsburška s konč« nim ciljem: ujedinjenje SHS. Najvidnejšo vlogo v tej politični akciji je igral Svetozar Pribičevič, zvest sebi in svojemu politične« mu idealu iz mladih dni. A Stjepan Radič jc tedaj že davno krenil s prave poti in za« šel celo v denuncijantstvo... Balkanska vojna, svetovno klanje ... Naj« bolje — pravi dr. Kostič resignirano — da preko vseh teh spominov vržemo plašč po« zabljivosti in da ne diramo v to črno stran naše nedavne zgodovine, da ne razgrebemo nezaccljenin ran ... Osvobojenje in ujedinjenje. V Zagr<%0 sc osnuje Narodno Veče, ki sklene združi« tev s Srbijo. Prsi na čelu celc akcije stoji Svetozar Pribičevič. A Stipa Radič, ki je nekdaj proklinjal plemensko ideologijo pro« glasuje načelo »samoodločbe hrvatskega na« roda«. On odklanja ujedinjenje Jugoslove« nov v kraljevino SHS, ne priznava dinastije Karagjorgjevieev — on stremi k esamostoj« ni, mirotvorni, človečanski hrvatski republi« ki«. Na tej poti dospe v Pešto, na Dunai, v London in Moskvo, a sc končno znajde v mišji luknji, odtam pa za sodnijskim kiju« čem, kjer končno priznava vse: Beograd, ust ivo in državo... Tako se Stipa Radič v nenadnem saltu spreobrne iz Savla v Pavla, iz antidinasti« čarja v monarhista. Ali iz strahu, ali poli« tičnega oportunizma ali prepričanja, jc za« enkrat postranska stvar. Čas bo razodel tu« di to... Na drugi strani stoji Svetozar Pri« bičevič, dosleden svoji nekdanji ideologiji in politični koncepciji popolnega edinstva. Vse zlo se grmadi na njegovo glavo. Ni moja naloga — pravi dr. Kostič — da bra« nim Svetozarja Pribičeviča. Toda eno lah« ko ugotovim: da jc on od prvega početka svojega političnega udejstvovanja konseks ventno zastopa! idejo narodnega edinstva. Svetozar je mojster v ideologiji. Stjepan mojster v taktiki. Svetozarju je glavno ide« ja, princip; Stipi je glavno: momentani uspeh. Kdor ustvarja, lahko tudi greši. Am« pak če so grehi na obeh straneh, je treba povdariti: Svetozar nikoli ne greši v ideji, temveč morda samo v taktiki. Stipa pa gre« ši v taktiki, ampak jc velik grešnik v ideji. In vendar sc mnogi poganjajo za Radiče« vo prijateljstvo. A Radič se že tudi brati z radikali, samo Pribičeviča, kateremu je pel tudi še pozneje, ko sta bila oba poslanca, veliko slavo, odklanja. Toda če je že po« goltnil toliko grenkih pilul, kakor: monar« hijo, dinastijo, ustavo, radikale. — mu ne bo več škodovalo, ako povžije še eno: Sve« tozarja Pribičeviča. Radič ne sme pozabiti, da jc nekoč bil v enem kolu s Svctozarjcm Pribičevičem in da je pred 25 leti z njim vred oznanja! bo« dočo slavo edinstva SHS. Naj si posuje gla« vo s pepelom in naj sc vrne na staro stezo mladostnih let. Nadvse interesanten in domala frapanteft jc zaključek brošure, kjer dr. Milan Kostič poziva svoje omladinske tovariše iz mladih let z apelom: »Razmislimo, ali ni prišel pra« vi čas, da sc vsi povrnemo na staro pot in da se pripravimo, da v letu 1926 dostojno proslavimo lOOletnico rojstva velikana dr. Svetozarja Miletiča, ki bo obenem 301etni« ca pokreta ujedinjene SHS omladine okrog »Narodne Misli«... Dvomimo v uspeh tega apela, dasi bi ga iskreno pozdravljali. Brošurico. opremljeno s posnetkom naslovne strani «Glasa ujedi« njene omladine SHS« iz leta 1900.. in z na« pisom: Vlasnici Stjepan Radič i Svetozar Pribičevič, pa priporočamo vsakomur, ki se želi seznaniti s historijatom hrvatsko«srb« skega omladinskega pokreta izza zadnjih 30 let. | naki so v očigled dejanskega položaja smatrali previdnost za zelo lepo čednost in so ostali — za plotom. Prav so imeli, kajti drugače bi se jim bilo zgodilo, kakor se jc zgodilo pred kratkim »Gigiotu« našega »Teranan-gela«. Če bi bili tam pred kakimi štirinajstimi dnevi vprašali Angela, kaj mu je ljubše, ali njegov kraški teran ali pa »Gigio«, bi bil Angelo napravil z rokama kolobar in «hop. Gigio!« Gigio bi bil skočil skoraj ineter visoko skozi kolobar. Angelo pa bi bil zadovoljno popil kozarec terana in ne bi bil nič odgovoril, kajti njegova ljubezen do obeh je bila nedeljiva, popolnoma enaka. Na, pa se ti zakadi Gigio preko ulice za golobom. v tistem hipu pa pridrvi po ulici avto, in bilo je po Gigiotu. Naslednje jutro ie Matilda s solzami v očeh izročila njegove zemske ostanke — smetarju, da ivno bi ga bili najbližji sosedje onstran ulice najraje pokopali v svojih želodcih, kajti Gigio je bil lep, velik, dobro rejen, sicer skopljen, ali ravno zato za prave mucojede še tem slastneje poželjen muc. Angelo je prejel ob tej žalostni priliki mnogoštevilne izraze sožalja, celo tudi iz Ljubljane, toda potolažil pa se še ni in še tem manj, ker mu je medtem zobozdravnik prepovedal — vino! Pa recite, ali ni res vreden splošnega sožalja?! Izgledi svetovne žetve Poročila o izgledih žetve iz evropskih držav so zelo ugodna in je podoba. da bo letos Evropa potrebovala dokaj manj prekomorskega dovoza. Izgleda, da bo južno-iztočna Evropa mogla precej kmalu dovažati svoje žitne prebitke na svetovni trg. Hvalijo se z dobrimi izgledi skoro vse evropske države, tako zlasti naša kraljevina, Italija, Avstrija. Madžarska, Francija, Nemčija; tudi Rumunija, o kateri so se nedavno razširile popolnoma neosno-\ ane vesti, da bo imela zelo slabo žetev, bo pridelala znaten prebitek nad lastno potrebo. Niti v Zedinjenlh državah, odkoder so prihajale v zadnjem času Ie neprijazne vesti, ne bo žitna letina baš slaba. Pridelek ozimnega žita bo v primeri s prejšnjimi leti sicer manjši, toda so najlepši izgledi, da bo primanjkljaj nadomestila ugodna žetev jarega žita. V Kanadi je vreme prav ugodno razen v posameznih pokrajinah, kjer tožijo zaradi prevelikega deževja in škode po mrčesu. Izgledi žetve so v splošnem ugodni. V Argentini« si želijo dežja. Nasprotno pa imajo v Avstraliji preveč padavin, kar ovira setev. Zadnja poročila iz Indije cenijo celokupen pridelek pšenice na 8.8 milijona ton, to je za okrog 9 odst. mani kakor lani. Ugodni izgledi evropske žetve prihajajo vedpo bolj do izraza na svetovnem žitnem trgu in kažejo evropske uvozne države razpoloženje za nakupo-vanje le prav kmalu dobavljivega blaga. To povpraševanje seveda ne povzroča čvrstega razpoloženja na pre-komorskih tržiščih, kjer popuščajo celic. Zaradi ugodne evropske žetve so tudi izgledi, da Amerika letos ne bo več tako neomejeno obvladovala svetovnega trga. Pregled rudarstva v Sloveniji za L 1924 i. Pred kratkim je izdalo rudarsko glavarstvo za Slovenijo letno poročilo o stanju našega rudarstva v preteklem letu. Pravzaprav je to samo gola uradna statistika raznih podatkov o rudarski produkciji v preteklem letu. o obratnih in delavskih razmerah pri' rudarstvu. o najvažnejših napravah pri mon lanskih obratih ter o delavskih in mezdnih razmerah pri rudniških obratih v Sloveniji zaposlenega delavstva. Za našo narodno - gospodarsko vedo je delo neprecenljive važnosti in dela veliko čast sestaviteljem. Kakor so nam svoj čas poklonili naši šumarji popis gozdnega gospodarstva v Sloveniji, tako so prišli sedaj naši montanisti s svojim delom. da nam pokažejo, v čevn obstojajo prirodna bogastva naše Slovenije. Spis zasluži, da bi izšel radi svoje trajne vrednosti v nekoliko izpopolnjeni in razširjen; obliki v posebni knjigi. Ogledati si ga hočemo radi tega podrobneje 311 seznaniti z niim svoje cenjene čita-telje. Kar se tiče rudarske produkcije in j posameznih rudarskih panog, imamo pri ; nas v Sloveniji naslednje rudnike: Živo srebro v Sv. Ani: ta rudnik kakor tudi rudnik za baker žal lani nista obratovala. Vsekako se je v državni cinkarni v Celju proizvajala iz lužtiiii. ki so ostale še iz prejšnjega leta v zalogi, modra galica. Izdelalo se je je 107 a. razpečalo pa z ostankom iz prejšnjega leta v tuzemstvu 193 q. Rudnikov za železo imamo devet, toda v obratu ni bi! lanskega leta nobeden. Za svinec imamo 12 rudnikov, obratovala pa sta samo dva. in sicer rudnik v Mežici, ki ;e last angleške družbe The Centra! European Mineš Limited v Londonu, in rudnik v Litiji. V mežiškem rudniku, v katerem je bilo zaposlenih v celem 1108 delavcev, se je izkopalo 6-40.547 a svinčene rude v skupni vrednosti 79.252.40 Din. V litijskem rudniku ie bilo zaposlenih 15 delavcev, ki so spravili na dan 62-1 a svinčene rude v vrednosti 196.505 Din. Za izdelavo svinca ste obstojali dve svinčarni. ena v Žerjavu pri Mežici, a druga v Litiji. V teh svinčarnah ie bilo zanoslenih 289 delavcev, ki so izdelali 114.76S q čistega svinca v skupni vrednosti 129,466.707 Din. Svinčarna v Li-tiii ie razen svinca še proizvedla 221.5 q giajenkc v vrednosti 332.325 Din. Največ svinčene rude se je predelalo seveda v Žerjavu s pomočjo pražilnikov ter ameriških in visokih peči, ki so porabile v celem 31.634 a rjavega premoga 19.295 d koksa. 289 « oglia in 209 m" drv v skupni vrednosti za 3,871.775 Din. Od skupne produkcije svinca in od zaloge iz leta 1923. se je oddalo v Sloveniji 2988 c. Srbiji in Hrvatski 3362 q ali 5.36 odstotka- V Avstrijo se ga je prodalo 76.37^ Q. na Madžarsko 10.307 q, v Italiio 10.259 q ter v ostalo inozemstvo 8750 a. Za cink smo imeli dva rudnika, ki pa ni bil nobeden v obratu. Pač Pa seje pridobilo v rudniku za svinec v Mežici 5486 cinkove rude v vrednosti za 354.610 Din. Razpečala se je vsa v tu-zemstvu. V državni cinkarni v Spodnji Hudinji pri Celju se je izdelalo 21.257 d surovega cinka v vrednosti 27,172.948 Din in 1628 n cinkovega prahu za 2 milijona 16.982 Din. Tu sem je prihajala cinkova ruda tudi iz inozemstva, in sicer iz avstrijske slovenske Koroške 'Caina 14.673 o) in iz Rablja v Italiji (6073 u) ter oekai celo « Nemčije, Od 21.257 natopljenega cirovega cinka in zaloge iz prejšnjega leta se je porabilo 9929 q za izdelavo rafiniranega cinka in pločevine. Od tega se ga je oddalo v tuzemstvu 623 a. a v inozemstvo ga je šlo 8800 q. Za a n t i m on imamo dva rudnika, ki Pa leta 1924. nista obratovala. Od dveh rudnikov za žveplo je bil samo oni v Železnem, last tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, v obratu, ki jc pridobil z enim deiavccm 923 a žveplene rude za 22.149 Din. Vsa ta ruda se je porabila v tovarni za barve v Mozirju. Trije rudniki za mangan, eden za grafit, dva za a I u m i n i j e v o rudo, niso bili v obratu. Istotako tudi ne tovarna za mineralne barve v Knapovžah pri Medvodah. Za rjavi premog imamo v celem 53 rudnikov, od katerih .ie bilo v obratu 34 z 12.747, ki so spravili na dan 18,970.391 q premoga. Nad 50.000 a se ga ie pridobilo v premogovnikih Trbovlje, Zagorje, Velenje. Hrastnik, Rajhen-burg, Kočevje, Ojstro, Šentjanž, Brezno-Huda jama, Zabukovca, Lješe, Libo.ie in Roginska gorca. Rjavega premoga se je oddalo za železnice v Sloveniji 3,813.902 a za železniške direkcije v Zagrebu, Beogradu in Subotici 4,039.255 q ali 41.12 odst. skupne produkcije. Za industrijo v Sloveniji se ga je porabilo 3 milijone 93.896 a. za Hrvatsko in Srbijo pa 2,435.784 q ali 28.S5 odst. skupne produkcije. Privatnim strankam v Sloveniji se ga je oddalo 1,599.480 u. a v ostalih delih države pa 175.269 q. ali 9.29 odst. skupne produkcije. V inozemstvo ga je šlo 7.67 odst. skupne produkcije, in sicer največ v Avstrijo. potem v Madžarsko in v Italijo. Za črni premog imamo samo eden premogovnik na Orlah pri Ljubljani, ki je. začel obratovati 1. junija 1924. Pn> duciral je nad 8000 o črnega premoga v vrednosti 210.475 Din. Industrijam v Sloveniji sc ga jc oddalo nad 7000 q. Skupna vrednost rudniške produkcije v Sloveniji je znašala 544,772.481 Din, vrednost produkcije topilnic pa 159 milijonov 34.487 Din, celokupna produkcija rudnikov in topilnic torej 703 milijone SC6.97S Din. Ce se odtegne od skupne vrednosti produkcije vrednost rud in drugih v topilnicah predelanih surovin v znesku 115.204.194 nin, znaša čista vrednost rudniške in plavžarske produkcije 5S8.602.784 Din. Na rnatcriialu se ;e pri vseh rudnikih porabilo 90.902 m3 in 1.512.196 komadov jamskega, gradbenega in drugega rudniškega lesa v skupni vrednosti 29,398.039 Din. potem železnega in jeklenega materijala za 17.425.992 Din, opeke. apna. cement?., peska, gramoza, strešne lepenke, glinastih in cementnih cevi. sviža itd. za 23.577.2.54 Din. Skupna vrednost vsega pri rudnikih nerabljenega materi.in.1a ie znašala 124 milijonov 114.394 Din. vrednost porabljenega kuriva v topilnicah pa 13,672.044 dinarjev. — —e— Stanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški izgledi srednje letine. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam je poslalo naslednic poročilo: Žatec, 2. julija. Stanje vobče dobro. Dve tretjini vseh nasadov sta dorasli do vrha drogov in imata obilo krepkih panog, ki že kažejo cvetni nastavek in cvetje. Tudi zaostala tretjina se prav dobro razvija. Uši se pomnožujejo in obrambna dela se nadaljujejo, kjer ie to potrebno. — Cene od 3550 — 3650 Kč za 50 kg. U š t č k, 30. junija. Stanje zeio različno. Poleg lepili, mnogo prav slabih nasadov. Ušivost se ie nekoliko omejila; obrambna iiela se nadaljujejo. Padavine zelo potrebne. Roti d niče, 27. junija. Zbok padavin je rastlina dospela do vrha drogov. Letina bo neprhneroma manjša kakor lani. Rastline so polne uši. katere preganjamo potom škropljenja s tobačnim izvlečkom. Medena rosa se ne širi. Vendar se pa prikazuje rdeči pajek, ki je zelo nevaren. Tobačnega izvlečka se je že toliko porabilo, da ga komaj sproti naročnjemo. Prvi češkoslovaški strokovnjak g. Tiieo-dor Gauba piše dne 25. junija: Razmere za prodajo hmelja 1925. so zaradi tega prav usodne, ker st pivovarnarji zbos visokih cen lani niso mogli nakupiti večjih zalog hmelja. Letina 1025. bo po množin- le srednja; od vremena jc odvisno, ali bo ta množina boljša ali slabša. Gotovo jc pa, da se bo zaradi pomanjkanja hmelja ista lahko prodajala po prav lepih' cenah. Leta 1920. uvedena zabrana uvoza hmelja v Anglijo izgubi letos meseca avgusta svojo veljavnost in jo bo nadomestila primerna carina. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (7. julija.) Pšenica: baška, nova, 80 vagonov 300; baška. september. 10 vagonov 310: oktober, 10 vagonov 310. Tendenca mlačna. Dunaiski goveji sejem (6. junija.) Dogon 3686 komadov Od tega je bilo: 744 domačih', 1303 madžarskih, 213 češkoslovaških, 609 jugoslovenskih' in 817 rumunskih. Cene so napram prostemu prometu oslabele: prvorazrednim vTStam za 5 do 10, srednjim za 10 do 15 in slabšim vrstnm kakor tudi bikom za 15 in mestoma za 20 grošev pri kg. Notirali so za kg žive teže: voli I. 1.55 do 1.70 (izjemno 1.80 — 2.15), II. 1.25 do 1.50, III. 1.05 — 1.20, biki 1.10 — 1.50 (1.65) krave 0.95 — L40 (1.55) in slaba živina 0,5g — 0.90. Dunajska borza za kmetijske produkte (6. julija.) Ameriške borze so bile v soboto zbog nacijonalnega praznika zaprte. Razpoloženje na dunajskem tržišču se more označiti kot prijazno in je zlasti tržišče s krmili bilo čvrsto. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno biagovnopromeini davek brez carine: pšenica: domača 51.50—52.50, Rosaie 51.50 — 52.50: rž: domača 46—47; Ječmen: domači 36 — 41; turščica: 30.50 do 31.50; oves: severnoameriški 43.50 — 44.50; stisnjeno seno: avstrijsko, polsladko 11 do 12, sladko 14 — 14.50. = Protektorat nad jesensko razstavo v Zagrebu. Kakor javlja uprava zagrebškega zbora, je Ni. Vel. kralj Aleksander I. prevzel protektorat nad avtomobilsko, lovsko in občno športno razstavo, ki se bo priredila od 8. do 20. septembra t. 1. v Zagrebu. = Industrije! in vprašanje inozemskih delovnih sil v naši državi. Skupina industrij-cev naše države je te dni posetila ministra za socijalno politiko iu mu izročila predlog za rešitev vprašanja tujih delovnih sil. Zastopniki Centrale industrijskih korporacij so istem ministru izročili zadevno resolucijo Industrijske skupščine v Beogradu. = Velika tvrdka v konkurzu. Prešlo soboto ie prijavila tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju celjskemu okrožnemu sodišču svojo iasolvenco in je prosila za otvoritev kon-kurza. Tvrdka se je bavila zlasti s trgovino z jabolki, malinami, krompirjem in hmeljem. Že pred dobrima dvema letoma je bila tvrdka v velikih težavah a takrat se ji je še posrečilo poravnati se z upniki. — Proučavanje materijala za pogajanja z Grčijo. Iz Beograda poročajo, da se bodo še t. m. sesta!; delegati naše in grške železniške uprave zaradi končne ureditve prometnih vprašanj v svobodni coni v Solunu in med Sohmom ter Gjevgjelijo. V prometnem ministrstvu je obrazovana niedmi-nisterijalna komisija, ki pripravlja potreben materija! za pogajanja. Glavna skupščina Zagrebškega zbora se bo vršila 15. t. m. ob 6. popoldne v druž-binih prostorih v Zagrebu. Martičeva ulica. — Razstava v Sremski Mitrovlci. V Srcmski Mitrovici se bo vršila od 16. do 23. avgusta n. obrtno-industrijska in I gospodarska razstava. Prijavni rok traja do 15. t. m. Prijavnice je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. Ministrstvo sa-obračaja je dovolilo 50% popust na železnicah za vse brze, potniške in mešane vlake razen brzih vlakov št. 6 in 7 in luksuznih vlakov S. O. E.. in to za vse državne železnice. — Izgledi za popravek irancoskega franka. Odličen zastopnik francoskih finančnih krogov je izjavil, dr je padec franka povzročila okolnost ker 30. junija državna blagajna ni mogla pribaviti denar za znatna izplačila na račun trgovinskega dolga v Newyorku. Sedai pa obstoje zopet izgledi, da se bo frank popravil. »Mafin« doznava, da se bo po temeljitih pripravah za pogaja-tija okrog ftmdiranja francoskega dolga v Ameriki sam finančni minister Caillaux podal v Ameriko izključno v tej zadevi. = Ustavitev dela v avstrijski tvornicl čevljev. Tvornica čevljev *Beka« v Mod-lingu pri Dunaju je ustavila de'o za julij in avgust. Tvornica obstoja izza leta 1871. Borsse LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: 7% poso.iiio 64—0, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225—265, Merkantilna 100—104. Praštediona 800—805. Kreditni zavod 175— 185, Strojne 0-134. Trbovlje 315—325, Vevče 100—109, Stavbna družba 165—180 4X% zastavni listi Kranjske deželne banke 20— 0, 4Vz^o kom. zadolžnice Kranjske deželne tanke 20—0. — Blago: les: smrekove in jelove deske, 25 mm. monte, fco meja 0—520. srrrekovi do 15% jelovi brzojavni drogi. 9 m 12 13 cm: 10—12 m 13'15 cm. fco meja 275—0: hrastova okrogla drva od 5 do 20 cm prem. (okroglišče), zdrava suha 1 m dolž., fco nakl. postaja 17—0; bukova drva. 1 m dolž., zdrava suha, fco Skoplic, 7 vagonov (30); poljski pridelki: pšenica Hardvvinter II.. fco Postojna trans, ječmen, sremski. novi 64'75. dobava julij, fco slav. postaja 0—520. turščica sremska fco Jesenice, trans. 0—232.30: sremska par. Škofja Loka 210—0. ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Od bančnih vrednot je bilo nekaj večje zanimanje za Eskomptno. kateri se je tečaj nekoliko okrepil. Drugače promet minimalen in tečaji brez sprememb. Od industrijskih vrednot beleži večji promet Sečerana, ki je poskočila od 475 na 485. Tudi Trbovlje so porasle od 320 ra 330. Od državnih papirjev se je Vojna : 1:'tla, promptna. trgovala v začetku sestanka po 243. toda proti ko:'cu je nazadovala na 239 Agrarne so se iskale po 37 napram 35 včeraj. — Dinar je v Curinu beležil zjutraj povprečni tečaj 8.975 napram 8.95 včeraj. Tendenca je v Zagrebu po včerajšnji neznatni okrepitvi danes znova oslabela. Blaga je bilo na tržišču mnogo. Tečaji vseh deviz so popustili za nekoliko točk. Italija se ie trgovala po 212.50 napram 218 včeraj. Skupni promet je znašal okrog 5.5 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2266-5—2269.5. Duuaj 800.5—S125, Bukarešta 27.25— 28.25, Italija izplačilo 211.58— 214.58, ček 211—214, London izplačilo 277.5 —2S0.4, Newyork ček 56.79—57.59, Pariz 276—251. Praga 168.95—171.5, Švica 110S— 1118; efekti: bančni: Trgo S—9. Hrvatska 30—35, Eskomptna 103.5—105. Poljo-J.ielska 16—16.3, Kreditna Zagreb 104—105, Hipo 56—57, Jugo 98—100, Ljubljanska kreditna 235—255, Obrtna 63—66, Praštediona 800—905, Slavenska 69—70, Srpska 130— 131, Narodna 3400—0; industrijski: Dubro-vačka 525—540, Sečerana 475—5So, Narodna mlinska 11—H, Nihag. 42—45. OsieJka !jervaoaica 146-155, Gutsnaa 350—360, Slavonija 42—43, Trbovlje 325—,330, Vevče 100 —105, državni: Tjfo posojilo 65, agrarne 37 —0, Vojna škoda per kasa 238—243, a julij 241—242. BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. CURIH. Beograd 9, Newyork 515.30, London 25.05, Pariz 24.10, Milan 19.15, Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.375 Sofija 3.725. Varšava 98.S25, Dunaj 72.55. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Živnostenska 315, Assicurazioni Ge nerali 13.850, Riunione Adriatica A 43.50 Riunione Adriatica B 4260, Cosulich 339, Dalmazla 341, Libera 547, Lloyd 5690, Oze-ania 188, Tripcovich 468, Dalmazia cement 635, Split cement 475, Krka 410; devize: Beograd 47.25 — 47.75, Duuaj 390 — 400, Praga 80.50 — 81.50, London 131 — 132, Newyork 2o.95 — 27.15, Curih 520 — 525, valute: dinarji 47 — 47.50, 20 zlatih frankov 103 — 106, zlata lira 510.65. DUNAJ. Beograd 12.4075 — 12.4475, Berlin 16S.75 — 169.35, Budimpešta 99.55 do 99.95, Bukarešta 3.265 — 3.2S5, London 34.50 — 34.60, Milan 26.18 — 26.30, New-york 700.35 — 711.85, Pariz 33.05 — 33.21, Praga 21.025 — 21.105, Sofija 5.10 — 5.14, Varšava 135.85 — 136.33, Curih 137.62 do 138.12; dinarji 12.39 — 12.45. PRAGA Beograd 59.125, Berlin 804.30, Curih 656, Milan 124.875, Newyork 33.75. BERLIN. Beograd 7.35, Newyork 41.95, Milan 15.43, Praga 12.436, Curih 81.38, Dunaj 59.057. LONDON. (Ob 11.20) Beograd 2S0, Italija 130.62 in pol, Newyork 486.12 in pol, Švica 25.05. Kongres trgovske omladme v Skopi ju V nedeljo 5. t. m. je bil v Skopliu otvorjen kongres trgovske omladine v prisotnosti velikega števila delegatov iz raznih pokrajin države. Kongres je pozdravil načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Milan Todorovič. Na kongresu so zastopana skoro vsa večja mesta Jugoslavije, razen Ljubljane in Zagreba. Poleg številnih odilčni-kov so se udeležili svečane otvoritve tudi metropolit Varnava, general Ristič in veliki župan skoplianske oblasti gospod Vildovič. Kongres je poslal uda-nostne brzojavne pozdrave kraljevi dvojici na Bled ter ministru za trgovino in industrijo. Takoj nato je bilo izvoljenih več odborov, ki imajo nalogo, da temeljito prouče nastopna vprašanja: Vprašanje enotnosti pouka v trgovskih šolah, vprašanje delovnega časa v trgovskih podjetjih, vprašanje o zavarovanju trgovcev in trgovskega osob-ja. vprašanje trgovskega in obče pri-vrednega tiska. Čim bodo odbori končali svoje delo. bodo sestavili posebne zaključke ter jih v obliki resolucij predložili plenumu kongresa v odobritev. Ob priliki kongresa je načelnik ministrstva trgovine dr. Todorovič imel tudi daljše predavanje o naši trgovini, o naraščanju dinarja in o aktivnosti našega izvoza. Kongres konča danes svoje delo. Tekme gorenjske sokolske župe Na nedeljskem zle tu gorenjske sokolske župe v Skofji Lok i so se vršile, kakor smo že poročali, tudi župne tekme. Izidi so biH naslednji: ČLANI. Nižji oddelek. Dosegljivih točk za vrsto 410. za posameznika 70. I. Kranj 330.23 točk. II. Jesenice 306 točk. III. Ziri 303.66 točk. 1. Jože Tajnik (Kranj) 66.50 točk. 2. Stane Strgulc (Škofja Loka) 58.62 točk. 3. Jože Koselj (Radovljica) 58.50 točk. Srednji oddelek. Dosegljivih 80 točk. 1. Ljud. Horvat (Radovljica) 69.75 točk. 2. Smiljan Bratina (Kranj) 68.625 točk. 3. Ažman Drago (Kranj) 63.5. ČLANICE. Nižji oddelek. Dosegljivih 50 točk. 1. Vri še r Lali fSkofja Loka) 42 točk. 2. Kramar Anica (Škofja Loka) 33 točk. 3. Garbun Elma (Škofja Loka) 28.6 točk. Srednji oddelek. Dosegljvih 80 točk. 1. Pogačar Justi (Radovljica) 74 točk. 2. Pire Halka (Kranj) 73 točk. 3. Pečnik Mici (Kranj) in ''ega Nada (Je« senice) 63 točk. Otvoritev sokolskega doma v IRajhenburgu Rajhenburško sokolsko društvo praznuje svojo 15 letnico r. otvoritvijo Sokolskega doma dne 2. avgusta, v katerem bodo našla zaveda in streho tudi druga narodna društva. Takrat se zbere v romantičnem trgu sokolska armada -n od vseh strani bodo prihiteli mili gostje, da povzdignejo s svojo navzočnostjo sokolsko slavje. Mnogo napo- ra je bUo treba, da je vzrastlo iz tal ponosno in krasno poslopje, dika Rajhenburga. Z radostjo v srcu smo opazovali vrlo članstvo, kako požrtvovalno je opravljalo prostovoljni kuluk. Na zgradbi se blesti napis Sokolski dom, po dvorani se razlegajo rezka povelja sokolskega načelnika, a za zgradbo odmeva ropot krampov in lopat. Naši kulukarj; planirajo slavnostni telovadni prostor. V kratkem bo gotov tudi oder in potem se odpre novi hram prosvete — prvi v zagrebški sokolski župi. Nova doba napoči v tem trenotku Sokolu, a tudi trgu in okolici, kajti rajhenburški napredni sloji dosedaj niso imeli primernega lokala za razmah svojih društev. Po dolgoletnih bojih in po številnih trpkih trenutkih triumfira sedaj sokolska miseL Dne 2. avgusta vsi v Rajhenburg k otvoritvi Sokolskega doma! Sokolski praznik v Toplicah pri Novem mestu Mlado, krepko razvijajoče se sokolsko društvo v Toplicah si« zaostaja za drugimi večjimi sokolskimi društvi. Ne boječ se dela in neprestanih ovir in zaprek, vrši vestr.o z maloštevilnimi todo vztrajnimi sokolskimi delavci svojo sokolsko nalogo. V nedeljo, dne 19. t. m. razvije slovesno naraščajski prapor, pod čegar okriljem se bo zbirala nadebudna topliška mladina. Naj bi novi naraščajski prapor združil pod svojim okriljem vso mladino, ki naj se vzgoji v pravem so-kolskem duhu, da se bo kasneje s tem večjim navdušenjem poprijela dela v znamenji! bratstva, enakosti in svobode. Prapor naraščaja topllškega Sokola je domače delo b belega platna ter je okrašen z ornamentiko v narodnih barvah. Izvršile so ga članice s pravo sokolsko požrtvovalnostjo. Toplišk! Sokol se marljivo pripravlja za sokolski praznik. S slavnostnim rarvitjem hoče prirediti dostojno sokolsko manifestacijo in vabi zato vsa sokolska društva, zlasti ona, ki so včlanjena v novomeški župi, kakor tudi sokolsrvu naklonjeno napredno javnost, da se udeleži slavnosri v čimvečjem številu ter tako dokaže razumevanje in vpošte-vanje pravega sokolskega dela. — Zdravo! Sokol D. M. v Polja. V nedeljo, dne 12. ob 16. ari popoldne se vrši v D. M. v Polju javen nastop tamkajšnjega agilnega Sokolskega društva. Za svoj nastop »i je izbral Sokol jako primeren prostor iu sicer na trati za tovarniško restavracijo. Agihost našega Sokolskega društva je gotovo vse hvale vredna. Omeniti je treba, da Sokol nima nobenega lastnega prostora in da se vse vež-be vršijo zunaj v prosti naravi in je torej vsako vežbanje odvisno predvsem od vremena. Delavnost Sokola zasluži torej vsekakor, da občinstvo v čim večjem številu poseti prireditev, na kateri bo Sokol polaga! račune o svojem delu. Opozarjamo zlasti ljubljanske izletnike na to prireditev te želimo, da jo v čtm večjem št«vHu pose' tijo. Sokolsko društvo t Domžalah priredi v nedeljo 12. jirfija javno telovadbo na svojem telcrvad!šču. Veselica vrhi br. Stok ar j?. Pri Kuharju. Društva s sokolsko železniško legitimacijo imajo polovično vožnio. Za Ljubljančane krasen izlet! Ob 14.10 iz Ljubljane. ob 21.20 tz Domžal naEai. Sokolsko društvo Planina prt Rakeku razvije svoj društveni prapor dne 12. julija ob priliki obmejnega zleta sokol, okrožja Cerknica. Prapor je razstavljen od 6. do 9. t. m. v trgovini »Elite« v Ljubljani. Vezenje je izvršeno po sestri Ivanki Prosenc v res narodnem krajevnem motivu, na kar opozarjamo slavno občinstvo na lično umetno vezenje. Vabimo vsakogar, komur Je za blagor očetnjave, da pohiti isK dan na važno obmejno postojanko k razvitje prapora. Vožnja za udeležence po železnici polovična. Preskrbi te se z rr.kaznicaTrt pri svojfc društvih. Sokolsko društvo v Ribnici na Dol. priredi v nedello dne 9. avgusta javno telovadbo. Spored: Ob 10. uri dop. skušnja prostih vaj, ob 3. uri popoldue javna telovadba. Sodeluje godba Dravske dlv. oblasti. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Sokol Črnomelj. Sporočamo vsem sosednim bratskim sokolskim društvom, da smo primorani javno telovadbo radi nepričakovanih zaprek preložiti od 12. na 19. julija. Javna telovadba se bo vršila v velikem obsegu. Udeleži se je tudi svetovni zmagovalec br. Leon 5tukelj. Nastopili bodo zmagovalci iz letošnjih medzletnih tekem v Beogradu in članstvo bratskega društva h*-Metlike bo izvajalo krasne vaje »Pad Tirane« ter efektno »U boj u boj«. Pričakujemo številne udeležbe. Zveza vlakov ugodna. Bratje in sestre, upoštevajte, da zidamo letos sokolski dom, katerega nameravamo na zimo vsa! deloma predati svojemu namenu in podprite nas s svojim posetom. — Odbor Sokolskega društva v Črnomlju. »UJuhManskl Sokol«. Premintr! je nenadoma naš dolgoletni zvesti član brat inž. Jaromir Hannš. Poživljamo članstvo, da ga v čim večjem 'tevilu spremi n« zadrgi pori. Pogreb se vrši danes v sredo ob 5. pop. Izpred mrtvašnice javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Kroj civilni % znakom. Izdi-jatelj in lastnik: Konzorcij «Jutre* Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk ^Narodne tiskarne» v Ljubljani Vremensko ;po:ro<&ito Ljubljana, 7. julija 1925. Ljubljana, 306 m nad morjem. Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana . . . 7. 766-1 15-6 jug oN. 0-4 Ljubljana . . . 14. 764-0 242 brezv. več. ob!. | Ljubljana ... 21. 763-3 198 brezv. jasno 1 Zagieb .... 7. 764-2 200 jug. vzh. ■ 1 Beograd . . . 7. 763-5 190 sev. zap. več. jas. 30 i Dunaj .... 7. 17-0 Praga .... 7. 763-5 zap. obl. 6-0 1 Inomost ... 7. ibllUjH ~ — - "l-----J------F ---------J" .1 u«, .-'-i Barometer nižji, temperatura višja. Dunajska '• renieaska napoved za sredo: V južnih Ah-uli oblačne, možnost nevihte, temperatura malo spremenjena. menjajoče se Šport Gostovanje češkoslovaških atletinj v Ljubljani Prihodnja sobota in nedelja bosta za na« Je atlete in atletinje ter za naše hazenašico izrednega pomena. Nedavno smo na kratko orisali športne uspehe češkoslovaških atle» tinj, ki bodo startalo v Ljubljani. Danes so nam več ali manj znana tudi že imena onih naših atletinj, ki bodo v trdem boju mora« le zastopati naš šport pToti preizkušenim in svetovno znanim Čehoslovakinjam. Te našo atletinje so: Skok v višino z zaletom: Santel Du* (Prim.), Gregorin Danica (Prim.), Tomljenovič Koka (AŠK. Zagreb) in Per» ran Jasna (ASK. Zagreb). Met krogle: Ber» nik Fanči, Krisch Baby (obe Ilirija), Tom» Ijenovič Koka. Met diska: Krisch 3aby, Preveč Silva (Prim.), Tomljenovič Koka. Tek na 100 m: Šantel Duša, Oman Anica (Ilirija), Pervan Vera, Baranav Maša (obe AŠK. Zagreb), Černe Olga (Atena). Skok v daljavo z zaletom: Šantel Duša, Santel Vo ia (obe Primorje), Pervan Vera, Baranay Maša (obe ASK. Zagreb). Za štafeto 4 X 60 m pridejo v poštev: Bernik, Oman Ani* ca (obe Ilirija), Šantel Duša in Voja (obe Primorje), Černe Olga (Atena), Baranay Maša, Pervan Vera (obe AŠK., Zagreb). Boj s Čchoslovakinjami bo vsekakor iz« redno težak. Ker pa smo prepričani, da so si naše atletinje sveste izrednega pomena tega srečanja, bo borba tudi zelo ostra Na« še ne gredo v boj brez upa zmage. Ako bodo napele vse svoje moči, so njihovi i2* gledi povoljni. V hazenski tekmi Praga : Ljubljana ne smemo upati na zmago. Ljubljanske haze« našioe gotovo zaostajajo za onimi Zagreba in Beograda, vsled tega smemo od njih za« htevati le to, da pokažejo svojim češkoslo« vaškim tovarišicam, da stremijo tudi v tej disciplini športa za tem, da jih dosežejo. Hazenski in damski lahkoatletskl program bo izpolnjen t nekaterimi moškimi lahko« atletskimi točkami in z nogometno tekmo med A trmom in B tiinom Ljubljane. Od lahkoatletskih točk bo ena naravnost sen« zacija za slovensko lahkoatletiko. Znani če« škoslovaški rekorder Vvkoupll (Moravska Slavija) se bo meril na 100, 200 m 400 m s prvakom Jugoslavije Valtričem ter jugoslo« venskim rekorderjem dr. Perparjem. Vy« koupil je še nedavno izboljšal češkoslova* ške rekorde na 100 vardov (10.1 sek.), 220 vardov (23.2) in 400 m (51.8). Valtrič fn dr. Perpar se nahajata v najboljši formi, kar dokazujejo Valtričeva zmaga nad Ro» senkranzom (Hašk) na 400 m v 52.8 m re« zultati, k! jih je dosegel dr. Perpar pred dnevi na izbirnem mitingu. Za 100 m je po« treboval 11.2 sek., za 200 m 23.2. Ni izklju« čeno, da bo pri tem ostrem in zanimivem boju postavljen kak nov jugoslovanski re« kord. V ostalih moških lahkoatletskih točkah n* 5000 m in v metu kopja startajo mladi in zelo talentirani atleti Deržaj, Slapničar, De Reggi, Orehek fn drugi. Ob rezultatih, ki jih bodo imenovani dosegli na tem mitin« gu, je odvisno, ali pride kdo od njih v ju« goslovensko reprezentanco, ki starta na pet državnem mitingu, ki se vrši 25. in 26. julii ja na Dunaju. V nastopnem podamo še natančni pro» gram sobotnega in nedeljskega mitinga: Sobota ob 17.15: I. ČeSkosIovaška«Jugo» slavija met krogle, dame. 2. Skok v višino. 3. Moški tek na 5000 m. 4. Moški 100 m. Startajo Vykoupil, dr. Perpar m Valtrič. 5. ČSR..SHŠ. dame met diska. 6. ČSR..SHS. dams tek na 100 m. 7. Moški met kopja. 8. Moški tek na 200 m. Startajo isti atleti kot na 100 m. 9. CSR.»SHS. dame skok v daljavo. Nedelja ob 17. Nogometna tekma Ljub« ljana A : Ljubljana B. V pavzi nogometne tekme CSR.*SHS. damska štafeta 4 X 60 m. Ob 19. uri medmestna hazenska tekma Praga : Ljubljana V pavzi tek na 400 m: Startajo Vykoupil. dr. Perpar in Valtrič. Vse tekme se vršijo na igrišču Ilirije Predprodaja vstopnic je pri tvrdki Goreč, palača T.i Wsin-Ve kreditne banke in v tra« fiki Sever, Šelenburgova ulica Naša javnost bo gotovo znala ceniti pris hod atletinj bratskega nam naroda ter vc« lik pomen teh prireditev ter bo v velikem številu prisostvovala temu mitingu. Ostale podrobnosti priobčimo prihodnje dni. Sestava bazenske reprezentance Ljubljana proti reprezentanc! Prage. Včeraj je hazenski referent določil slede« čo postavo reprezentance mesta Ljubljane, ki nastopi v nedelio 12. t. m. proti reprezen« tanci me9ta Prage: vratarica: Jermol Sonja (S. K. Hermes); branilka: Wider Pavla (S. K. Ilirija): krilska vrsta: Petan Vida, Oman Anica (obe S. K. Ilirija); napad: Bemik Fanči (S. K. Ilirija). Petrič Marta, Zupančič Helena (T. K D. Atena); rezerve: Zanner Frida. Černe Olga (obe T K. D. Atena), Privšek (S K. Hermes). Petletnica S. K. Ptuja Na Vidovdan ie proslavil S. K Ptuj 51et« nico svojega obstoja z lahkoatletskimi pri« reditvami in s propagandno hazensko tek« mo. Prireditve so uspele nad vse pričako« vanie dobro. Startalo je S4 atletov, članov S. K. Primorje, S. K. F. 30. Celje. S D. Rapid, Maribor, S. K. Celje. S. S. K. Mari« bor. S. K Troja«Brežice in S. K. Ptuj Raz« ventega se ie popoldne vršila propagandna hazenska tekma med dvema družinama S. D. Rapida. Prireditev je bila zelo vestno aranžirana in je pokazala, da se nahajajo med člani S. K. Ptuja stari športni organizatorji. Zas nimanje za prireditev je bilo zelo veliko: pri jutranjih točkah skozi mesto ie bilo pob no občinstvo, pri popoldanskem mitingu cca 400 ljudi, kar je za Ptuj izredno veliko šte« vilo. Prireditev je pokazala, da imajo klu« bi na Štajerskem zelo dober materija!, ki bo ob primernem treningu v doglednem ča« su resno konkuriral ljubljanskim atletom. Seveda je večino zmag odnesla garda S. K. Primorja z znanim rekorderjem dr. Perpar* jem na čelu. V kratkem objavljamo rezultate: Tek 5 km (prijavljenih 10. startalo 7 atlc« tov): 1. Pernat E. (Rapid) 17:58.3 min. 2. Vi« dic C. (Primorje) 19:11 min. 3. Schrey (Ra. pid) 19:31 min. Pernat je mnogo obetajoč atlet, ki bi ob močnejši konkurenci dose« gel veliko boljši rezultat. — Pri štafeti sko* zi mesto (6 predaj — 1020 m), za katero je za najboljše moštvo iz mariborske oblasti darovalo uredništvo »Marburger Zcitung« krasno prehodno darilo (srebrn pokal), je od 9 štafet zmagalo moštvo Primorja v po« stavi: Franko, Bizjak, .Tanovskv. Arhar, \Veibl, dr. Perpar v času 2:11.1 min; izbor« no se je držala štafeta Ptuja, ki je dosegla v času 2:14.9 drugo mesto in vojaško mo« štvo 39 p. puka, Celje, ko+ tretje v času 2:54.1 min. Popoldne se je ob zvokih glasbe podala ob mnogobrojni udeležbi občinstva nad 100 atletov v dresih broječa četa na igrišče k mitingu. Pri teku na 100 m je od 12 startajoeih zmagal dr. Pernar v 11.8 sek.. 2. je bil \Veibl (Primorje) 12.7: 3. Haivert C39 p. j>. Celje) 12.8. čas je z ozirom na zelo močan proti« veter in za sprint^progf- neodgovarjaioče te« kališče zelo dober Zrlo hvalevredno je omeniti marljivost S. K. Ptuja, ki je v krat« kpm času napravil tekališče in skakalnico, ki ne odrfnvarja še nonolnoma določilom, a se bo dalo v doglednem času zelo lepo urediti. Met krogi" (11 atletov): 1. Rojič M. 10.61 m: 2. Va«!'* T> 0.83 m: 3 Brkič 9 77.5 m (vsi 39 p. p. Celje-*. Met koni: H!i atletov): 1. Jančigaj 36 32 m, 2 \Veib1 35 75 m (oba Primorje), 3. Ko« ren CRanidl 33.<*n m. Met diska: flO atletov): 1. Žabkar (Celje) 27.77 m. 2. Muren V. (Ptuj) 25.485 m. 3. LuVašček (Celje) 24.62 m. Skok v Jat!. (17 atletov): 1. dr. P^n>ar 6.055 m 2. .TanČigai fnba Primorie) 5 525 m. 3. Rrrgant (Ptuj) 5.345 m. Zelo dober re« Z"hat. skakalnica nepopolna. Skok v ii'$ino (8 atletov): 1. inž. T?'nr ?d> 1.47 m, 2. LuVaš"rV fC^ie) 1.42 m. 3. B.i"mc?:irtner (Ptu)) 1.37 m. Zelo len st;1 je pokaral Lukašfek. ki pa se ni mogel pol. no uveliaviti radi slak-"* mostova 7a zalet St. teta 4 X 100 m (7 stafrt): Po 3 pr"rb tekih in 2 »ertiifiralih: 1 Primori" T. 40 0 sek.. 2. Ptni 51.3 sek. 3. Primorie TI. Vršili sta se tudi dve krmlfnt točki, ki sta izzval? pri občinstvu veliko smeha in zabave. Tek 60 m ra Pospede v sfrrosti nnimani 40 let In 7 minimalno tero 80 t-f,- zmagal ie 102 kg težki Pkzotta z 12 m hardicana pred Sonnonschelne-m (84 kg) in Teichnerjem 92 kg 7 m handicapa. V ghymkhana«stafetl 4 X 100 m so startale 3 štafete. Tekmovalci so bili podvrženi zelo težkim pogojem. Pr« vo je bilo II. moštvo Ptuja, drugo S. K. Pri« morje. Čestitamo S. K. Ptuju na zelo lepo uspeli prireditvi in želimo, da mu bo dober uspeh prireditve v vzpodbudo za nadaljnje delo Konjska dirka v Ši. Jerneju Ker je bilo dirkališče v Št. Jerneju na Vidov dan vsled silnega naliva popolnoma razmehčano ter so se množice ljudstva žc napo! pota morale vrniti na svoje domove, se je vršila dirka preteklo nedeljo. Žal vsled številnih drugih prireditev v okolici obisk ni bil tak kakor običajno. V prvi dirki 3 do 4 letnih konj so bili udeleženci sami kmetje; udeležba 12 konj. Doseženi časi isti kakor leta 1924. Zmagali so: Jože Kocjan iz Zaboršta (Prama), Ja« nez Bobič iz Gradišča (Zora). Jože škof iz Gor. Stare vasi (Balkana). V drugi dirki je bilo priglašenih sedem konj, zopet samo domačini. Zmagali so: Alojzij Pungerčič iz škocjana (Rička), Ignac Furer iz šmalče vasi (Gidran), Ivan Selak iz Dobrove (Fu» riozo). V dirki amerikanskih dirkačev je bil prijavljen samo g. Ivane iz Krškega z dve« ma konjema Z enim je vozi?3 njegova so« proga, a z drugim on sam. Zmagala je nje« gova soproga s »Heliosom« za dolžino konj ske glave pred «Trcborjemv>. Ta dirka je bi« Ia jako podučna za tamkajšnje konjerejce in je želeti, da bi tudi oni v toliki meri pri< pravili svoie Vonie za dirko. V dvouprežni dirki je bilo priglašenih pet parov, dirkali pa so le štirje. V lepi vožnji je zmagal Ignac Furer z šmalče vasi s «Pu« bijem* in «Gidran», za skoro polovico run« de pred drugimi. Drugo darilo je dobil Fr. Martinčič iz Drame, tretje pa Franc Lužar iz Grobelj V iahalni dirki so bili prijavljeni le štir« je Vonji. Tu sc ic najbolj opazilo premalo vežbanje konj. Res, da so konji vedno na delu in upreženi, vendar pa bi se že dobilo toliko časa. da se jih vsaj toliko izvežba, da ne bi uhajali iz pretfe. Zmagal jc zopet Jože Blažič iz Kamenvrha s svojo . Zajrreb, nira 11. 15378 Brivski pomočnik orlnnletea, se »prejme Ljubljani — Ponndbe na nnravo «Jntra> pori šifro .Brivec 767?>. 15513 Učenec poStenib staršev. » primerno šolsko izobrazbo, se sprejme ob astni oskrbi v mmuf.ikrnrno trgovino LiobTiani. — Ponudbe i>od .Ljubljana 12». 155S8 Vaienca en čevljarsko obrt. takoj sprejme Karel Korenčan na Gofposvetski cesti 8tev. 18 15713 Šteparieo prvovrstno, sprejme Lojze favšič, Florijanska nI. 34. 15758 Vzgojiteljica i znanjem slov. in nemške-ra jezika in klavirja, se =nreime k filetni deklici in kletnemu de^ku. — Cenjene ponudbe je poslaii v nemškem jeziku s sliko, navedbo starosti in plače, pod šifro .Inteligentni,.. 15764 Dva delavca sposobna za izdelovanje ns- n:atib eama;. se sprejmeta. Vnstop in plača po dogovoru. Ponndbe na naslov: *.Tolla», Josip I-auber. Vin-kovei. 15779 aostilnišfca kuharica ki mora biti vajena Endi domačega dela. se sprejme takoj v stalno mesto. — Ponudbe z zahtevo plače r.a: Restavracija «BeIlwue» Smarjetna pora. pošt« St-ra-Sišče pri Kranju. 15720 Kuharico išče za takojšen nnston Sandar-raerijska Staniča Sv. Pavel v Sr,vinski dolini. io72S Va^akarski vajenec Inteligenten dečko, dobrih staršev, z meščansko šolo. se za takoj pod ze"o usodnimi pogoji. Restavracija «Prl Lozazjn«, Rojil* ulica 15. 15793 Šivilja poStena in spretna, se za Ve5 mesecev sprejme za lahke šivanje. Stanovanje v hiši, za hrano je preskrbljeno. Reflektira se le na pridno In za delo urno Šiviljo. — Ža stalno lahko delo se sprejme istotara 2 15—251etni dekleti. Stanovanje in evpnt. tndi hrana v hiši. — Prednost imajo pridne in poštene sirote ali pohabljene, ki znajo nekoliko šivat!. — Ponndbe pod «BLL» na upravo «Jntra». 15765 Učenec a potrebno Šolsko izobrazbo. za Špecerijsko trgovino v Ljubljani, se sprejme takoj. Naslov pove upTava «Jutra». 15484 jišSefo) Prodajalka trgovsko naobražena, srednje starosti, dobra moč, zmožna zastopati šefa. Seli mesta v kakem trgu aH blizu Železnice. — Cenjene ponudbe pod značko «Za-nesljiva 7762» na upravo * Jutra*. 15677 Postrežnica išSe takoj za ves dan *IuXbe. Naslov je pustiti v upravi «Jutra» pod «T. N. 7748». 15652 Kemik dober praktik, v vseh vprašanjih kemija dobro ver-ziran. išče v kemičnih in trgovskih podjetjih za popoldneve ali pa tudi v fasu potrebe, zaposlitve. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Kemik 7799». Gospodična vsestransko izobražena — zmožna tudi vseh pisarn, del, ki bi v prostih urah pomagala tudi pri gospodinjstvu, iŠCe mesta pri otrokih. Gre tudi začasno. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Skromna 7794» 15711 Boljše dekle išče primerne slu&be kot natakarica, hišna al! v trgovino Siva tudi moško perilo. Naslov pove uprava «Jutra». 15731 Usnjarji! Strokovnjak v veeh vrstah usnja, kakor tudi v specf-jalnih j<>rm»mh. lahko nastopi takoj službo. Dopise na upr. «Jutra» pod šifro «Specijalist». 15749 Kot učenec z osemrazr. osnovno šolsko izobrazbo, želi vstopit! v dobro idočo večjo mehanično delavnico v mestu. Naslov pove uprava «Jutra» 15670 Prodajalka Izurjena v trgovini % me« ganim blapom. feli premeriti sluZbo. — Ponndie je poslati na upravo «Jutra» pod Šifro «Pofec*o dekle*. mu Kot sluga zmožen slovenskega, srbohrvaškega in n^mSk. jezika v govoru in lepi pisavi, bi vstopil v kakršnokoli podjetje. Prv! mesec tudi brezplačno. — Ponudbe pod šifro 15G71 Damsko kolo solidno, ee proda za 1750 Din. Ponudb« na upravo *Jutra» pod mačko «Dam-Jko kolo*. 15663 Pletilni stroj 5t. 10/8S, ee jako ugodno proda. Naslov pove oprava «Jutr»». 15545 Pomožni motor D. K. TV., v zelo dobrem Stanju, na močnem kolesu montiran, te ceno proda. KhIot pove sprava «iutra» 15?« Železne postelje zloiljive, z mre!o. 325 Din; iimnice in moreke trave po 300 Din: posteljno mreže, otomane, niv3ne in tapetniške izdelke, ima v zalogi najceneje Rndolt Radovan, tapetnik, Krekov trg št. 7. 14302 Parna mlatilnica z lokomobilo na 8 konjskih sil. skoraj nova. dobro ohranjena, se po zelo usodni ceni proda. — Katančna pojasnila daje Alojzij Ster-niša, posestnik v Verfcju pri Ljutomeru. 15787 Knjiga .Geschiehte der F.isonbah-nen oest.-ung. Monarchie», trdo vezana — obsegajoča 2671 etfaai. se proda. Naslov pove uprava .Jntra* 15734 Moško kolo se poceni proda Naslov v upravi «Jutra>. 157ST Otroško opremo 2 voziOka, banjo. 100 kosov perila, dalje belo moško obleko, električni le-stenee, pisalno mizo, domačo šolsko tablo, kompl salonsko opremo in preprogo, prodam. Naslov v upravi <.Til!r-.v 1*756 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Flugon R 1 H 8 F. R Ljub ljana, Valvarorjev trn 168 Bičevnike (koprivovce) prave trfaške. naravne, pletene In politi-rane izdeluje in priporoča Delavnica tržaških bičev nikov t Kraniu. Slovenija 14853 Za čevlje vse vrste gornjih delov izgotavlja Pavšič Lojze, Florljanska ulica štev. 24. 15757 kfvc "-'--i Več metr. taft svile novo, belo emajlirano kuhinjsko pohištvo, rdečo plišasto io f o ter 2 stolčka in zeleno *U m dolgo preprogo, prodam po ugodni ceni Naslov pove uprava na spravo »Jutra. 15570 Dobre obresti ali stanovanje, brano te vso postrežbo dobi kdor posodi 60.000— SO.OOO Din t Tpovsko-i .hrt ne::ia podjf t ju blizu Toplic. Ponudbe na opravo «Jntra» pod mačko »Obresti 7692«. 1555» je nova telefonska številka inseratnega oddelka „Jutra". Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava „Jutra", ne pa inseratni oddelek. Družabnika f 100.000 Din sprejme dobro vpeljana ageutsma in komisijska trgovina v Ljubljani. 7. najboljšimi zastop. stvl in komisijskimi zalogami. Reflektira se na trg. izobraženo moč. katera ima veselje do dela v pisarni. Obrestovanje kapitala zasi-gurano. — Reflektantje naj blagovolijo poslati naslov na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana. Čopova si. 21/III 15718 Vestna družabnica za hotel, s kapitalom od SO—30.000 Din. s« išče za takoj. Ponudbe pod i-ifro »Hotelkompanjon« na upr. »Jutra.. 15752 Laško in klavir poučuje psrfektna sčiteljl- a. — Naslov pove uprava Jutra*. 15782 5 kmetskih deklet želi resnega znanja s finimi gosi>odi. Dopise j>od: »Spela, L*rša, Jera, Barba, Pulona» na upravo c.1'"- 13792 Gospod Inkiostri vljndno prosi, da bi dotič-ni. ki je našel listnico z dokumenti, isto vrnil v spravi »Jutra*. Denar naj ti pridrži. 13727 -^iiVff ŽrfAi Kanarček lemnozelenkastorumen — j« u3el na sv. Petra cest! 11 v soboto popoldne. Prosi se onega, h kateremu se je zateke', da ga vrne proti nagradi, — Ivan Mohorič. krojač. Ljubljana. Sv. Petra cesta. 15735 Zgubila se je v Pimotni ulici, ozir. rrt kurilnici gorenjskega kolodvora ali pri tovarni Seag-netti. zlata zapestnica. — Najditelj se naproša, da jo odda v upr. «Jutra» proti nagradi. 15631 Zgubila se je zlata zapestna ura dne iH. junija pri hiši v Vegovi ul. št. 2 ali pa na glavnem kolodvoru. Pošten najditelj naj jo pToti nagradi odda v npravi «Jutra». Našla se je v tVolfovi ulici manjša vsota denarja in 2 majhni sliki. Dobi se na Sv. Petra cesti št. 3»T pri gdč. Pavlini Jermsn. 13747 Za 15 Din dnevno priporoča buffet univerze • Dvorec, okusen cbed in večerjo. 13775 Gospodična ieli vsled osamljenosti dopisovati i gosp-idom, starim 23—27 let. Resne do-pod »Osamljena 7792* spravo »Jutra*. 15714 Violinp celo, skoraj novo. proda Koojantič. Mestni trg S/m. 13786 Pianino obro ohranjen, se k spi. Ponudbe t navedbo ceno pod »Planino 7818» na upr. »Jutra., 15754 je naiboljia žitna kava. 236 Perilo sprejemam poleti in pozimi v pranje na dom. Postrei- ha ločna, cona nizka. — Naslov pove uprava cjutra* 15760 Otroški vozički dvokoleea, motorji In pse«, matika. najceneje Sprejemajo se vsa popravila — Prodaja na obroke Ceniki franko »Tribuna» F B T.., tovarna dvokoles :n otro-Ikib vozičkov, Ljubljana, Karlovlka cesta štev. 4. James Oliver Curwood: 30 Onstran pragozda »Ves ponos, sreča hi odvažnost v njegovem srcu pa bi mu izginili, ako bi se bil Roger mogel v tem trenotku videti takega, kakršnega je videl o. Jan in kakršnega je videla Nada. Od dne, ko je dospel do Craggovega hrbta, se namreč britev še ni doteknila njegovega obraza in njegova brada je bila kakor strnišče, poleg tega pa so bili njegovi lasje dolgi in razkuštrani, a oči krvave zaradi tako dolgega bdenja in obupavanja. Nade pa vse to ni prav nič motilo, saj ni bila več dekletce, nego žena, ki je stala zdaj pred njim. Nada je postala starejša, mnogo starejša, tako se je zdelo Mc Kayu, in vitkejša, a lasje ji niso več svobodno plavali okoli ramen, nego so ji bili zviti na čuden način v krono na glavi. Da, to je bila žena. M enem letu se je čudežno izpremenila. in Roger se je naenkrat zbal, da bi jo objel znova. A Nada sama je bila, ki se mu je "vrgla, ko so popustili njegovi prsti okoli njenih ramen, zopet na prsi, prtvila k njemu glavo, trepetala in se smejala ter plakala. O. Jan je pristopil k njima, jo pobožal po rami, se srečen nasmehnil Mc Kayu ter odšel v svojo hišico. Roger je pritiskal svoje obličje v Nadine lase, oba sta molčala In čutila le utripanje svojih" src. In Nada je dvignila roko k njegovi licem ter je gladila nežno preko strnišča... «Nikoli več vas ne pustim proč, gospod — Roger!« je rekla ln bila je zopet ona mala Nada, ki je to rekla skoraj ihteč. .V njenem glasu pa je bilo toliko odločnosti in neomajnosti, da je Roger vztrepetal od razkošja, ko je dvignil svojo glavo z njenih las ter se ozrl po svetu, ki ga je polnilo solnce. XVIII. Naslednjega dne je Pik opazoval čudno razburjenje v hišici. Povod mu ni bila nikaka stvarnost, nego le čustvo, da se nekaj pripravlja in je že čisto blizu. Gospod je nanj čisto pozabil, le Nada se ie brigala zanj. a tudi ona je bila drugačna, nego je bila nekdaj. Otec Jan je hodil okoli in nadziral dva Indijanca, ki jima je vedno dajal nekega opravila, a pri tem je misijonarjev bledi, suhi obraz žarel od nekakega pričakovanja, ki je zbujalo Pikovo pozornost ter jo vzdrževalo v stalni napetosti. Ves zmeden je bil Pik od tega, kako čudno so se vedli ljudje okoli njega. Naslednjega dne rano je ostala Nada v svoji sobi. Roger pa ie odšel v gozd brez zajtrka. O. Jan je zajtrkoval sam ter se prijazno nasmehnil kadarkoli se je ozrl na zaprte dveri Nadine spalnice. Tudi Oosimisk — Sumeči list — gladkolasa indijanska žena. kl je opravljala gospodinjstvo, je bila razburjena, čakajoč na Nado, a Mistoos — njen mož je godel in se muzal, prinašajoč na hrbtu iz gozda ogromnega mehkega bršljana. Roger je blodil sam po pragozdu ter divje dimil iz svoje pipice. Vse je migalo na njem in kri mu jc plesala po žilah. Od prvega svitanja je bil pokonci ter se trudil premagati vznemirjenje vsake svoje mišice in živca. Čutil se je čisto medlega in slabotnega, a le iz prevelike sreče, ki je ni mogel premagati. Pik je medtem vohal po hiši pod Nadinimi dvermi ter poslu* škoval, kaj počne. Slišal jo je pač tam. a niti enkrat ni odprla dveri. In čudil se je, čemu Oosimisk, Mistoos in g. Jan povsod obešajo bršljan, da je bila hiša kmalu videti kakor gnezdo ined smrečicami tam doli pod Craggovim hrbtom, mesto njunih sestan« kov na mehkem kobrcu trav in cvetic, razstlanih vse naokoli. Ker Pik ni mogel razumeti vsega tega, je šel pred hišo in je čakal na toplem majskem solncu, da se vrne gospod. In ko se je gospod končno vrnil, se jc zgodilo nekaj, kar je Pika presenetilo še huje. Stopil je z gospodom v hišo, Mistoos in Oosimisk sta sedela na stolih s sklenjenimi rokami, a o. Jan je pa stal za mizico, na kateri je ležala odprta knjiga. Ko sta vstopila, je misijonar pogledal na uro, pokimal in se nasmehnil. Pik pa je videl dobro, kako požira gospod, kakor bi mu nekaj obtičalo v grlu, in z njegovega gladko obritega obraza je izginila vsa rdečica. Bilo je prvič, da je Pik videl svojega gospoda tako postrašenega, in iz svojega kotička med bršljanom je tiho renčal. zroč na odprte dveri, kakor bi odondod slutil sovražnika. In nato je o. Jan potrkal na Nadine dveri. Vrnil se je za svojo mizico in čakal. Ko pa se je nagnila kljuka na dverih, je Roger zopet začel požirati ter je stopil korak nazaj. Dveri so se odprle in tam je stala Nada. Roger je zavzdihnil tiho. da ga je Pik jedva slišal, in je iztegnil svoje roke. Kajti Nada ni bila tista Nada. ki je prišla k njernu na planoti o Jana: bila je zopet Nada izpod Craggovega hrbta. Nada one viharne divje noči, ko je Roger bežal na sever. Lasje so ji plavali okoli telesa kakor v tistih minolih dneh, ko se je še igrala s Pikom med skalami in cvetkami, a njena poročna obleka je bila pobledela in raztrgana, kajti bila je prav tista, ki io je imela na sebi v oni obupni noči. ko je poslala Pika za gospodom, in na svojih nožicah je imela čevljčke, raztrgane in razhojene. prav tiste, v katerih je bežala takrat s poslednjimi svojimi silami, da bi se rešila možu. ki ga je tako ljubila. V očeh o. Jana je bila zdaj prestrašena osuplost, v očeh Rogerjevih pa tolika sreča, da je Nada stopila naravnost k njemu ter mu nastavila ustnice v poljub. In nato jc stala zardelih lic tik Mc Kava pred o. .Tanom. ki je stal z odprto knjigo v rokah pred njima. In ko ie Nada opazila Pika, kako vprašujoče zre na njo, mu je pomlgnfls * roko, in Pik je prišel, se posadil na zadek, se dvignil s prednjim delom telesa, da mu je ležala Nadina roka na glavi, ter je tako mirno poslušal, kaj čita in govori o. Jan. Roger je upiral pogled v steno nasproti in čutil, kako mu Nadini prstki stiskajo palec kakor v oni blaženi noči, ko sta stopala čez plan pod Craggovim hrbtom v jasni mesečini, sta! tiho in nepremično. Ko pa je bilo vsega konec, bi bil najrajši Pik jc po svojem pasjem nagonu gleda! vse to, se čudil, a pokazal zobe in zagrčal, zakaj videl je. da Nada joka, ko jo je o. Jan poljubil in je Rogerju stisnil roko. Toda videl ie, da se Nada joka vsa zardela in obenem smehljajoča ter da jo Roger objema in poljublja. Tako je Pik zadovoljen oomigal z repom ter stekel ven na solnce, kjer je slišal, kako ga izziva veverica z debla kraj planote. In kmalu nato je Pik videl odhejati Nado in gospoda roko v roki preko planote v vonjivi gaj. kjer je včeraj u. Jan delal s sekiro. In Nada je sedla na posekano drevo in Mc Kav je sedel poleg nje. držeč jo še vedno za roko. Vso pot ni rekel besede in niti zdaj ni mogel izpregovoriti. Povešajoč oči k zelenečim tlom pod svojimi nogami, je rekla Nada skoraj neslišno: «Gospod — Roger — ste srečen?« <-Da,» je odgovoril. «Vam je prav, da sem — vaša žena?» «Da. tako sem srečen.* je odgovoril, «tako srečen, da se — bojim.« hodila po majskih krasotah pragozdovih ter je Roger pravil o Žolti ptički in Solnčnem oblaku. Tako ie zvedela, kako se ie zgodilo, da je bila Zolta ptička vila njegovih otroških let in kako ie postal zločinec za Žolto ptičko in njeno pleme. VVV V"V ^ s < ŠKODOVIH ZAVODOV v Pisni banke. 3 oto a rt i a} o: ao&aSdftidSe 'm naftanejše etektro - mo-totie, š»^>osflnePttte?Je In vse ostsfe eJekSf&ne stecgt. &r adec eiekžrtčae centrale, efektr&ne žetea&t, enkratne, pivovarne, rudniške naprave itd. ObreBaJte sa v vseh primerih na pisarno v Uabilanl, Poset teSeoMa Js brezplačno na regsoJaso, d .uJLa* -i n r' -i r\ .'V.Ai ftnft.*. r. *' Bggg3aBggagiBaawa»w«gBniHBBB«B K.SISMK, Maribor Dnevne, pošise ln želeiniške pošiljat«, jl 245a| BLU3£E, najnovejši kroi! Oi»al batist Din 08, 125-- imii. sur. svila Slin 3»* pralna sv!!a Bfn t93" surova svila 22S-- Jumper Ji ■ nova pošiljatev sviieci s kr. rokav? Bin svilen! z dol.rokz?! Dir. S79, 9S5-- Šolniki 3028 najnovejš vzore! Din 135, $50* APASK5 R7TS fčsbarpes) B£n 11C-- S. Sinksvsc nas!. K. Sosj, IMli, Mai t!! 13. m za popravo pisalnih in računskih strojev _« Selenburoova ulica št. «1 Tfllefon St. m Telefon št. J80. H 293-a Perilu moško, žensko in otročje ICogSflSffBB plašči, tricot-obleke, čevlje Namizni prti i"d prtiči, beli in barvani POS"teS|rBlR®Ž 5 odeje, rjuhe, blazine Perfe in puh ter popolne Opreme za neveste in dojenčke C. J. HAMANN, a «• ljucavnscarj** strojnega, dobro izurjenega potrebujemo, kateri pozna vodno turbino in vse stroje za predelavo lesa, ter razume delo pri stružnici. 374s-a Ponudbe z navedbo zahtev ie poslati na tovarno lesnih izdelkov nJus^klo: ■aBasHiiflasiaffaHi aacnaaanoamn juljuui juuuuuamc a o prvovrstno moč išče tovarna v Mariboru. Plača 2G00 do 2500 dinarjev. Nastop v enem mesecu. Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro '„Tudl trinajsta plaža"- o d g je kopanje bj«ez obleke n p zato hitite glede nakupa n kopalne obleke k tvrdki □ g h. KEITOA, !.!«M!ana. | Od sin 65'- M?wJ. I ancGGDDna: ^□cnnaon avtomatična regs:!.a!s?.š©3 zattfornies i. t, d. 3060-a iasfeiuše tn dot»a«!ia f. sch^eiter = skofja &oka. Kcnkurcnžne eefte. ========= P?tovrstne reference - Sshievajie ponudbe ■ Imoarterji! !ixporterii! Kupčijske zveze, zastopstva trgovskih hiš, tovarn in tvrdk vseh panog v Italiji dobite najlažje in najceneje potom v najvažnejših iialijan. dnsvnikih, ki so. !! Corricra della Sera, Miiano; La Sera, Miiano; La Giustizia, Miiano; Edinost, Tricste; La Sera, Trieste, II Popolo di Trieste; Goriška Strada, Gorizia; If Mondo di Roma; La Tribuna di Romal II Secolo XIX, Genova; il Corriete Mer-cantile. Genova; II Mezzogiorno di Na-poli; La Vedelta dltalia', Fiurnc itd. Proračune stroskov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedbi oglasnega teksta in prostora takoi italijansko zastopstvo dnevnika .JUTRO' mili manufaktume in špecerijske stroke. Prednost imajo tisti, ki so v lesni in hmeljski kupčiji tudi izvežbani. Oferte s prepisom spričeval in opisom dosedanjega službovanja jc poslati na Franc Osst. junior, Vransko pri Cehu. 3722-a .».»v..« ttmm Trieste, Viale XX Settttrbre G5 I MBBMMBMmHH Iščeta spretnega j o:ro -i u, a u i rnnnnDuuuuuLMJJLU trgovskega ! OpszaHam© | vse interesente, da ie pri pismenih vpra- j jšanjih, ki naj iih upravništvo pismeno j [ ! reši, brezpogojno priložiti poštnino in i manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozarjamo na io one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo i I ~ ~—" V 1 VOV Od .malill oglasov" bodo romale j y Kdor rad či-ta leoe povesti, naj < v koš, ako ne bo priloženih Din 2-— caaL30c3aonDDaLuixuxoioocDaaDa i naroči priljuhljtrte 3759-a FOTO-MATERIJAL JANKO POGAČNIK SE JE PRESELIL IZ GLEDALIŠKE ULICE 8, II. v TAVČARJEVO (Sodno) UL. 4. mm St. 15.728, ref. XII. & 3760-a Gerentski svet mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo kopanja ca 9000 m dolgega kabeljskega jarka za mestno elektrarno in dobave približno 50—60 tisoč dobro žgane zidne opeke ter ca 500 m3 savskega ali drugega čistega drobnega peska. Pojasnila dobi vsak ponudnik pri ravnateljstvu mestne elektrarne v Mestnem domu med uradnimi urami. Tamkaj se dobijo tudi vzorci za proračune. neštet magistrat I]«M|aa»k4, dne 6. julija 1925. Za tiviina-iehnifia in jalenftc-iiiierierskii cissroo 5! I 81 Z @ II i © T prednostno elektrotehniške aii strojne stroke. — Poleg strokovne kvalifikacije je potrebno popolno obvladanje slovenskega (srbo-hrvatskega) ter nemškega jezika. — Nastop po možnosti takoj. Ponudbe s točnimi podatki o študijah in praksi Jn event. vprašanja na naslov: ing. M. Sukije, Liitbljana, Rutarjeva 9 _36SH-3 __ Podeželske odre opozarjamo 03 najnovsjše igre iz zSirks Oder: Schonherr, Zemlja. Življenska komedija, 15 Din, po pošti 75 p več. Svoboda-Govekar, Poslednji mož. Veseloigra, 14 Din, po pošti 75 p več. Linhart Županova Micka. Komedija. Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija, 20 Din, po pošti 1 Din več. Nočič-Govekar. Narodni poslanec 18 Din, s poštnino 75 para več. Naročila sprejema: Tista zadrega i Lii]i Prešernova ulica 54. TI I IVAN ZAROTNIK id™! i i i MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon št. 379 j Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, • « ostrešja za palače, biše, sile, tovarne, cerkve in « j zvonike; stropi, rama tla. stopnica, ledenice, pavi- « ♦ Ijoni, Terande, lesene cjraje i. t. d. « | Gradba ltjenib aostov. Jezov ia mlinov. • | Pi?r.a Saga. <2-1 Tovarna furnirja. | ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦»»-»K >«»{>«♦ : ! K»tKWH>m«H ^ V*^-, p* 'jfšSA | V sir."3ls sklepa np^lš&sga odbora se 'osata v sor/kiarsi o sssasG 3dca in Assaliia Soatsy spadajoči hiši na vo^ais ceste ?n Seethovacve cL predati najboljšemu ponadn!ka. Pismene ponudbe z označbo kupnine je vložiti najkasneje do 15. julija 1925. na roke upravnika kon-l kurzne mase gosp. dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani, pri kojem se dobi tudi podrobna informacija. V hiši se nahajajo veliki trgovski lokali in skladišča, ki bodo početkom prihodnjega leta prosti. Oferte morajo biti sestavljene tako, da so obvezne najmanje do 15. avgusta 1925. 3694a Ujgrava koaburzne mase. e ..Jutra" Do sedaj so izšli sledeči: - Romsn po nttnlh, pisanih ln tiskanih virih Pater Kajetan Cena broš. Din SO-- ver. Din 40-- po pošti 2 Din več Tfgrovi zobje Cena iroš. Din £0.—, Din 10' -, po pošti 2 — Din več. J F: AN D t LA HIRE. Luoifer Fantastičen roman v Vr. delih. Cena l-roš. Din 45--verano Din So.—, no nušti Din 2-— več. FF.RF.AL CUh\'DAS. 'Veliki inkvizitor Zgodovinski roman iz flote 'T?anske ink'. Ilirije Cena Din TO'—, ver. Din 41—. popoiti Din 2-—več. HARRV SHEFF. H fc 5 p a a e i s Zgodovinski roma.!, kl popisuje krvoločnost in nenravno življenje napeJa Aleksandra VI. njeco-ve^a tira Cezarja in hčerke Lukrecije Bortfie. BroSlrano Din 30-— vezano Din 40'-', p-j pošti Din 2 — več. CLAUDE FARRERF.: Gusarja 7godovinski roman iz irviienja n-o-^i ib roparjev v XVII. stoletju. Cena broš. Din V-, vezana Din 30-—, po pošti Din .'— več. FR. HF.LLER. Bla^e^aa velikega vojvode Roman. BroS. Din 15.—. vez. Din 25--, po nošti Din 2 — več FR. HELLF.R. Prigode gospoda Csilina Satjlv detektivski roman U vei>kega «ve!a. Cena r»n 10—, po pošti Din 2"- vec. K nji (X Knjigo se naročajo pri unravništvu .Jutra' LJubljani, Prsiornova yilcB 54. < -