časopis za trgovino, Industrijo in obrt. .Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V- leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO IX. Telefon LJUBLJANA, 2. oktobra 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 115. Ustanovitev Centrale Kakor smo že poročali, se. je vršil pretečeno nedeljo v Osijeku kongres trgovskih udruženj iz vseh pokrajin naše države. Iz Slovenije se kongresa sicer ni nihče udeležil, pač pa je Zveza trgovskih gremijq,v v Ljubljani poslala kongresu brzojavni pozdrav, v katerem v imenu trgovcev iz Slovenije pozdravlja ustanovitev Centrale in izjavlja, da se v celoti strinja z vsemi sklepi kongresa. Kongres je vodil predsednik trgovskega udruženja v Osijeku g. Rup, ki je uvodoma po običajnih pozdravih zastopnikov raznih gospodarskih kor-* poracif poudarjal velik pomen kongresa za trgovsko organizacijo, ki dobi v Centrali enotno zvezo po vzgledu Centrale, ki obstoji za zastopstvo industrijskih interesov. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Saveza j trgovaca v Zagrebu g. Griimvald v do- j vršenem govoru utemeljeval nujno po- , trebo, da se vse trgovske organizacije j združijo v enotno zvezo, ki bo skrbe- | la za solidaren nastop vseh trgovskih j organizacij v stanovskih zadevah. Po govoru g. Griimvalda je predsednik ob splošnem odobravanju prebral pozdravna brzojava na Nj. Vel. kralja in na ministra trgovine in industrije ter odredil volitev predsedstva kongresa. Po volitvi predsedstva so se sestavile sledeče sekcije: 1. sekcija za se- Marburger Zeitung je priobčila pred kratkim članek, ki priporoča bodoči medkrajevni avto-promet mariborske občine raztegniti na redne okrožne vožnje k rog Pohorja . Problem zasluži neglede na dobro utemeljeno rentabiliteto tudi z ozirom na izboljšanje prometnih razmer v tem območju nekaj pozornosti. Škoda samo, da avtor ne razpolaga s potrebnim vplivom vzbuditi pri merodajnih činiteljih podjetja več interesa do objavljenega načria. Od krajev začrtane proge' si izberemo kot primer Vitanje. Ta kraj s grimeroma jako živahno industrijo in precej razvito lesno trgovino stoji glede prometnih zvez v jako šibkem stiku z ostalim svetom. Začrtana avto-vožnja bi z dnevno dvakratno zvezo pritegnila Vitanje v ugodno zvezo z železničnim omrežjem in trgovskim središčem v Mariboru, olajšala promet s Kr "Micami ter omogočila prebivalstvu d j- do železničnih postaj Spodnji Dolič, Dr:; ograd, Konjice in Maribor. ‘ Poštno zvezo, ki se sedaj vzdržuje z Vojnikom, bi avto-vožnja preskrbela neposredno z Mariborom, od koder bi došla v dveh do treh urah dnevno dvakrat. Pomena te prometne ugodnosti ni treba posebej razlagali. Enakih dobrot bi bili deležni ostali kraji, ki so sedaj tudi še precej prometno zapostavljeni. Dosedanjo precej nerodno zvezo Selnice z Rušami bi nadomestil avto z neposrednim poštnim sklopom na Maribor. In tako bi se našlo na progi še dosti prilik za izdatno izboljšanje poštnih zvez, ki bi bile mnogo sigur-nejše, ugodnejše in gotovo tudi cenejše, kot so sedanje. Z blagovnim prometom, kakor ga omenja člankar, bi bilo brezdvomno občinstvu ustreženo. Paketne pošiljke bi došle recimo iz Maribora na najoddaljenejšo točko proge že v treh urah ter bi naročitelj že isti dan bil lahko v posesti blaga. trgovskih korporacij. stavo referata in resolucije o ustanovitvi centrale trgovskih korporacij, o zakonskem predlogu, o gospodarskem svetu, o zakonu za zaščito avtorskega prava, o zakonskem predlogu za preprečitev nečedne tekme v trgovini; 2. sekcija za sestavo referata in resolucij o zakonskem predlogu o neposrednih davkih, o vojnem davku, o i.z-davanju dovoljenj za trgovino neusposobljenim osebam, o dvojnih taksah pri izdavanju uverenj; 3. sekcija za sestavo referata in resolucij o državnih in privatnih nabavljalnih zadrugah, o carinskih posrednikih, o kroš-njarstvu in o izenačenju koledarja. Po sestavi sekcij je predsednik prebral došle brzojavne pozdrave, ki so došli med drugimi tudi iz Ljubljane. Beograjsko trgovsko udruženje je v posebnem dopisu obvestilo kongres, da še ni definitivno sestavljena uprava zveze v Beogradu, vsled česar iz formelnih razlogov ni legitimirano poslati na kongres predstavnike zveze. Sekcije so poslovale v nedeljo, v pondeljek pa se je o sklepih sekcij razpravljalo na plenarni seji kongresa. V pondeljek popoldne so si udelež-niki kongresa ogledali Osiješki velesejem in znamenitosti mesta. . Poročilo o delu sekcij in o sklenje-j nih resolucijah priobčimo v eni pri-i hod n jih številk. »Krog Pohorja«. Glede osebnih tarifov bi se moralo podjetje vsekakor približati železničnim pristojbinam, pri paketih pa bi se z razvrstitvijo taks od 5 do 25 Din dalo s pošto jako uspešno konkurirati, seveda z omejitvijo do 20 kg posamezne teže. Umestno bi bilo, če bi avtobusi bili na dostopnem mestu opremljeni s pisemskim nabiralnikom, kakor se najde to v Švici. — Vložena pisma prevzame na povratku pošta Maribor 2, ki ima edina ključ do nabiralnika. Tehnično je projekt po podanih cestnih razmerah izvedljiv; strmine med potjo vzame vsak količkaj sposoben avto, .ceste izven državne so vseskozi v prav dobrem stanu, na čvrsti podlagi zgrajene, z jako redkim prometom, vozil bo malo srečati, oziroma treba izogibati. Zanimivo bi bilo slišati o ideji Še mnenje izvedencev in praktikov, predvsem seveda iz prizadetih krajev. ZAKON 0 ZAŠČITI VLAGATELJEV. Na ostro kritiko, katero je o osnutku zakonskega predloga o zaščiti vlagateljev objavil v »Trgovinskem glasniku« dr. Predič, priobčuje ministrstvo trgovine in industrije komunike, v kojem naglasa, da osnutek, na katerega se nanaša kritika, niti izdaleka nima značaja dovršenega zakonskega predloga, kakoršnega namerava predložiti narodni skupščini, ampak ima samo nalogo, da tvori podlago za diskusijo med ministrstvom in interesenti o vprašanju, ki tako. pri nas, kakor v inozemstvu tvori važen del problema gospodarske politike. V naši javnosti se je že pogosto načenjalo to vprašanje oh neljubih dogodkih v našem gospodarskem življenju. Naravno se je iz tega razloga ministrstvo smatralo za poklicano, da se bavi z vprašanjem zaščite vlagateljev in da v ta namen pripravi podlago za posvetovanja o primerni zaščiti vlagateljev na zakonski podlagi. Predno ministrstvo ne zasliši o tem vprašanju gospodarskih krogov in interesentov sploh, ne bo v zadevi ničesar definitivnega ukrenilo. Voznoredna konferenca na Sušaku. LčtoŠnje voznoredne konference so se udeležili načelniki saobračajnega odelenja G. D. Ž. Trifkovič in inšpektor Stojanovič, inšpektor Horvat, dir. drž. žel. iz Zagreba in višji revident Petek iz Ljubljane, nadalje zastopniki beograjske, subotiške in sarajevske direkcije; od strani komor: dr. Kar-mansky iz Zagreba, dr. Despič iz Sarajeva, Čedomil Plavšič iz Osijeka, Ivan Mohorič iz Ljubljane, sušaški župan J. Kučič, Joso Lakatoš, tajnik Zveze za tujski promet A. Pintar iz Ljubljane in Dragomanovič iz Zagreba ter mnogo drugih interesentov. Konferenco je otvoril s pozdravnim nagovorom načelnik Trifkovič, izražajoč željo, da naj predvsem zbornice in interesirane organizacije podajo svoja mišljenja in predloge, v kolikor se tičejo mednarodnega prometa odnosno zadev, ki tangirajo področje večih železniških direkcij. V imenu zagrebške zbornice je nato predlagal dr. Kar-mansky zboljšanje zvez s Švico in sicer na progi Ljubljana — St. Veit— Schvvarzach — Ziirich — Basel ter na progi Ljubljana — Trieste—Milano— Chiaso—Ziirich—Basel, š Ravnatelj Dragomanovič predlaga j nato upeljavo direktnih vagonov IIF. 1 razreda pri potniškem vlaku Zagreb— Wien, dalje III. razreda Zagreb — Trst, Zagreb—Buchs kot obmejne postaje napram Švici, kjer je posebno izseljeniški promet zelo znaten, nadalje proti Vojvodini Zagreb—Subotica in končno za nemške turiste direktni voz 111. razreda do Berlina. Povdaril je, da imajo zagrebški interesenti velik interes, da bi se dunajski brzovlak ustavljal v Zaprešiču v interesu kcpa-lišnih gostov v Zagorju. Delegat ljubljanske zbornice je predvsem predlagal skrajšanje vožnje pri brzovlakih med Beogradom in Ljubljano ter zboljšanje zvez pni dnevnem brzovlaku v smeri proti Trstu, ki so sedaj zelo neugodne. Dalje je zahteval, da se deluje na to, da se dnev-1 ni brzovlak iz Jesenic preko Avstrije v Nemčijo ne ukine, ker je ta zveza za tujski promet zelo važna. Delegati osješke komore so povdarjali neugodni položaj, v katerem se nahaja v prometnem oziru mesto Osijek, ki je po prevratu izgubilo vse ugodne zveze z Vojvodino in glavno progo. Predlagali so predvsem zboljšanje zveze proti Beogradu pri nočnem vlaku ter zvez proti Somboru in Subotici. Bosanski krogi so se najbolj pritoževali nad neprikladnimi zvezami in neprilikami postopanja v Slavonskem Brodu, ki dela na inozemce porazen utis o naših prometnih razmerah. V drugem delu konference se je razpravljalo o zboljšanju sezonskih zvez za promet iz Slovenije in iz Hrvaške na Sušak in v Split. Predvidene izpremembe v voznem redu ustvarjajo jadranski plovidbi kot najbolj intere-sirani družbi velike težkoče. Pri razpravi o potrebah lokalnega prometa je bila stavljena cela vrsta želj glede krajevnih zahtev posameznih prog v pogledu priključkov, lege vlakov in postankov v posameznih postajah. Med drugim se je razpravljalo tudi o neprilikah, ki jih povzroča neprikladna izmenjava garnitur pri osebnih vlakih med Ljubljano, Mariborom in Zagrebom, vsled cesar mora večina potnikov pri večernih vlakih prestopati v Zidanem mostu. Stavljen je bil predlog, da naj večerna garnitura vozi iz Ljubljane do Maribora. Gle- j de ostalih želj lokalnih interesentov J so izjavili delegatje železniške upra-I ve, da bodo predloge proučili in jim, v kolikor je dana zanje zadostna podlaga, po možnosti ugodili. PRAVILA DRŽAVNE OBRTNE BANKE POTRJENA. Po zanesljivem poročilu iz Beograda, je minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Krajač potrdil pravila Državne obrtne banke. V kratkem se bodo pravila, obenem z vabilom na podpis delnic razposlala med obrtništvo ter je tako upali, da bi pri ugodnem odzivu začela banka kmalu tudi poslovati. Stališče, ko-je zavzema v tem vprašanju slovensko obrtništvo, je znano. Postulatu, ki ga je stavila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo imenom slovenskega obrtništva, da se obenem s centralo v Beogradu osnuje tudi podružnica v Ljubljani in Mariboru, se tudi na intenzivno prizadevanje narodnih poslancev v skupščini ni ugodilo. Z zakonom se je pa zagotovilo, da se takoj, ko bo dokazana potreba, osnujeta v Ljubljani in Sarajevu podružnici, v drugih mestih pa izpostave. Zakon nudi tedaj po Beogradu, kjer bo centrala, in po Zagrebu, kjer bo glavna podružnica, priliko, da dobi Ljubljana podružnico in to pred vsemi drugimi mesti, ako bo naše obrtništvo s podpisovanjem delnic dokazalo, da ima na osnovanju tega velevažnega denarnega zavoda zadosten interes. Priporočamo, da se naše obrtništvo za vprašanje zanima, da se vabilu na podpis delnic mnogoštevilno odzove, da dobimo tako čimprej filijalo tega zavoda tudi v Ljubljani in kasneje ekspozituro tudi v Mariboru. * * * JADRANSKA ŽELEZNICA IN ITALIJA. Gospodarski krogi južne Italije delajo veliko propagando za zgraditev železniške proge Beograd—Split, ker so prepričani, da bi od te proge imele veliko korist tudi italijanske luke, predvsem pa italijanske paroplovne družbe. Prepričani so, da bi z zgraditvijo te proge Split potegnil nase vso izvozno in uvozno trgovino obširnega zaledja. Proga, ki bi šla preko Beograda v Split, bi predstavljala najkrajšo pot i/. Rusije v Severno Ameriko in v Severno Afriko. Pot bi bila krajša nego so proge preko Bordeau.va in Hamburga. * * * ZAKAJ TRAJA NA ANGLEŠKEM RUDARSKI ŠTRAJK TAKO DOLGO? Na Angleškem ni niti vlada, niti rudarsko delavstvo v zavidanja vrednem položaju. Vlada je izjavila in tudi dejansko pokazala, da si z vso resnostjo prizadeva preprečiti nadaljevanje štrajka. Po njenem mnenju bi bilo edino pravično, da rudokopi izpolnijo želje rudarjev, kar pa lastniki rudnikov odločno odklanjajo, ker upajo, da bodo izsilili brezpogojni poraz delavstva, kar bo imelo za posledico, da bodo delavske organizacije oslabele in da se bo zveza razšla, tako gre že tedne sem ves boj ne več za daljši ali krajši delovni čas, odnosno za neizogibno znižanje mezd, ampak v prvi vrsti za nadaljnji obstoj osrednje rudarske organizacije. To je tudi vzrok, da zahtevajo rudarji ureditev mezd enotno za celo državo, lastniki rudnikov pa vztrajajo na tem, da se urede mezde enotno po okrajih. Delavstvo je v jako neugodnem položaju in bo v skrajnem slučaju moglo izdržati štrajk kvečjemu še dva meseca, nied katerimi se bodo pa vrste delavoljnih zopet pomnožile za tisoče, ki ne bodo mogli več vzdržati. os««** a——— 11 immmmmKBmmmmummmuBmaammmmmmmmiiMKMt-mkamzk!:*. >aam Avto-promet tonam ■ WM < W ll SMOMI Zunanja trgovina Bolgarije v prvi polovici 1926. Statistični urad v Sofiji pni obča podatke o zunanji bolgarski trgovini v prvi letošnji polovici. Polletje se je končalo s pasivom 304,311.000 levov, a lani v istih mesecih je znašala pasivnost 1.149,701.000 levov. 1925 šest mes. 1020 Uvoz (v tisočih) 3,694.394 2,931.044 lavcz (v tisočih) 2,544.693 2,626.733 — 1,149.701 — 304.311 Pasivnost je zlasti posledica zvišanega importa v zadnjih mesecih, in pa, ker so v teh mesecih carinsko-uradno odpravili stare državne dobave. Kovin so uvozili v mesecih januar-junij za 531 milijonov levov, tekstilij za i043 milijonov, strojev in inštrumentov za 353 milijoilov, kemikalij 107, usnja 100, vagonov in avtomobilov 51, olja in masti 103, lesnega materiala 95. Uvoz tekstilij je normalen, presenetljiv je pa uvoz kovin, kemikalij in tudi vagonov i.n avtomobilov. Na drugem mestu smo poročali, da bo zgradil Ford tovarno avtomobilov v neposredni bližini Sofije in da je za zboljšanje 'cest ponudil bolgarski vladi posojilo v znesku enega milijona funtov. Glavne dežele, ki so v bolga-1’ijo eksportirale, so bile te-le: Nemčija 736,447.000 levov Italija 448,109.000 levov Anglija 380,110.000 levov Avstrija 247,504.000 levov (Belgija 138,629.000 levov Francija 234,034.000 levov Češkoslovaška 183,078.000 levov Rumunija 139,360.000 levov Švica 40,896.000 levov Nemčija je prodala zlasti kovine in kovinske izdelke ter stroje. Eksport iz Bolgarije je vseboval v prvi vrsti sledeče predmete: Januar—junij 1926: Tobak 1.042,017.000 levov Jajca 395,616.000 levov Rožno olje 84,991.000 levov Žito 212,824.000 levov Pšenična moka 230,588.000 levov Živina 129,653.000 levov Največ teh predmetov so izvozili v Italijo in Grčijo. Nemčija je prišla v juniju prvič nazaj na 6. mesto zaradi majhnega nakupa tobaka. Eksport v glavne dežele je bil ta-le: iLa Italija Grška Avstrija Francija Češkoslovaška Nemčija Švica Poljska Rumunija 285.340.000 528.782.000 166.225.000 137.104.000 193.910.000 179.022.000 126.650.000 114.542.000 16,283.000 levov levov levov levov levov levov levov levov levov. grešena izbira volilne pravice po čl. 335 namesto po čl. 354 trg. zak. S pogodbo ou 29. decembra 11)23 je kupil toženec, ki je lesni trgovec, od tožeče tvrdke nekaj strojev za obdelavo lesa za dogovorjeno ceno lat. .>3.000, s pogodbo 8. marca 1924 pa še nekaj strojev in strojnih delov -za dogovorjeno ceno Lit. 55.000. Kupnino iz prve pogodbe je' bilo treba plačati z lesom, po posebno dogovorjenih merah in cenah, drugo kupnino pa v gotovem v dveh polovicah 1. maja in 1. septembra 1924. Kmalu pa so se pojavila med strankama nesoglasja, ki so bila odpravljena s poravnavo 20. junija 1924, v kateri se je tudi za drugo kupnino določilo, da se plača z losom. Natančno je bilo dogovorjeno, v katerih množinah in v katerem času naj toženec dobavlja dotični les. Toženec' je pričel les dobavljati. Ko pa je nastopila zanj potreba, da dobi kupljene stroje, mu jih tožeča stranka ni hotela izročiti, češ da mora prej vso kupnino poravnati z lesom. Toženec pa je bil na stališču, da sme izročitev strojev že prej zahtevati. Po več brezuspešnih pozivih je končno 20. avgusta izjavil tožeči tvrdki, da odstopi od po- I godbe, če do 23. avgusta strojev^ ne dobi. Tožnica tudi v tem roku tožen-čevi zahtevi ni ustregla, pa tudi storna ni priznala, marveč je s pismom 27. septembra pozvala toženca, naj ji dobavi še ostali les, dogovorjen v pogodbi z dne 20. junija, najpozneje do 4. oktobra; ta termin mu stavi ja kot naknadni rok v smislu čl. 356 trg. zak., s pripombo, da bode odstopila ed pogodbe in zahtevala namesto izpolnitve odškodnino radi neizpolnitve, ako v tem roku svoje obveznosti ne izpolni. Temu pozivu se pa toženec ni odzval. Tožnica trdi, da je morala les drugod kupiti, da zadosti obveznostim, ki jih je prevzela proti svojim odjemalcem glede na dogovor s tožencem, in zahteva od njega plačilo odškodnine, ker je les sedaj (ob vloženi tožbi) pri kubičnem metru za Lit. 40 dražji. Pravno sedišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. — Tožbeni zahtevek je neutemeljen spričo nespornega dejstva, da je tožnica s pismom 27. septembra toženca pozvala, naj izpolni svoje pogodbene obveze najkasneje do 4. oktobra, da mu je torej postavila ta terni in kot naknadni rok v smislu čl. 356 trg. zak. s pripombo^ da bo sicer odstopila od pogodbe^ in zahtevala namesto izpolnitve odškodnino radi neizpolnitve. Kakor je nesporno, je tožnica prodala tožencu s pogodbama od 29. decembra 1923 in 8. marca 1924 razne stroje in strojne dele, in se je na- knadno sporazumno določino, tla mora toženec v odplačilo prvotno v gotovini določene kupnine dobaviti tožnici v tožbi navedeno količino lesa. Ako je bil toženec, kakor trdi tožnica, v zamudi z izpopolnitvijo svojih obveznosti, je bil torej v zamudi kot kupec in je imela tožnica v tem primeru po čl. 354 trg', zak. trojno pravico izbora. 1. Zahtevati izpolnitev pogodbe in odškodnino radi prekasne izpolnitve. 2. Namesto izpolnitve prodati stroje in strojne dele po čl. 343 trg. zak. na račun toženčev in zahtevati odškodnino. 3. Odstopiti od pogodbe, kakor da se nikoli ni sklenila. Ker je tožnica izbrala tretje, nima nobene pravice do kakršnekoli odškodnine in mora nasprotno tožencu vse vrniti, kar je od njega iz te po- j godbe prejela. Res je sicer, da tožnica | ni izjavila samo, da odstopa od pogod- ] be, ampak tudi, da zahteva namesto : izpolnitve odškodnino radi neizpol-ritve in res je tudi, da sme od izbire !akšne po zakonu nedopustne alternative odstopiti in izbrati alternativo, ki ustreza zakonu, ali za izvrševanje pravice, za katero se je bila tožnica odločila (odškodnina radi neizpolnitve) je obvezna predhodna prodaja v \ smislu čl. 343 trg. zak. Tožnica pa ni- j-ti ne trdi, da je ta zakonski pogoj iz- i polnila. (Konec prih.) i Kupujmo in podpirajmo domači izdelek, izvrstno KOLINSKO CIKORIJO Trgovina. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Ivana Majer, trgovina s papirjem, Bled; Alojzij Papler, trgovina z lesom, Bled II.; Mr. Ph. Slavka Borčič, drogarija, Ljubljana; Dr. Miroslav Luka, javna agentura, Ljubljana; Julij Zupan, trgovina s špecerijskim in kolonijalnini blagom, Ljubljana; Hubert Orel, trgovina z mešanim blagom, Šoštanj in Herman Goli, lesna trgovina z usnjem, Ljubljana; Janko Popovič, trgovina z živo in zaklano živino, Ljubljana in Adolf Orel nasledniki, trgovina z mešanim blagom, Šoštanj. Nazadovanje ruskih nakupov na Nemškem. Po poročilu ruskega trgovskega zastopstva v Berlinu, so ruski nakupi na Nemškem v tekočem gospodarskem letu zelo nazadovali. Neposredno je trgovsko zastopstvo nakupilo oziroma naročilo v prvem četrtletju (oktober - december) blaga za 64,764.000 rubljev, v drugem (januar-marec) za 7,477.000 rubljev, v tretjem (april-junij) za 21,509.000, vsega skupaj za 93,750.000 rubljev. Ruske tr- govske organizacije, ki so pod nadzorstvom trgovskega nadzorstva, so nakupile v 1. četrtletju za 19,273.000 rubljev blaga, v drugem za 8,925.000 rubljev, v tretjem za 8,664.000, skupaj za- 36,862.000 rubljev. Vsega skupaj znašajo nakupi iu naročila 130,612.000 rubljev. Skoraj osemkratno nazadovanje neposrednih nakupov trgovskega zastopstva v zimskih apesecih se je deloma popravilo v pomladanskih mesečih, nasprotno gredo pa nakupi drugih trgovskih organizacij v Nemčiji stalno nazaj. industrija. Srednjeevropski in mednarodni železni kartel. Med avstrijsko in ogrsko železno industrijo so se začela pogajanja glede pristopa k mednarodnemu železnemu Kartelu. Z ozirom na znano nastopanje Belgijcev imajo ta pogajanja seveda le teoretičen pomen. Gre le za začasen dogovor o kvoti, ki naj služi potem kot temelj za vstop v mednarodni kartel. Sicer beremo tu in Jam v raznih preklicih, da se taka pogajanja ne vršijo, a je vendarle veliko res. Ogri, na .primer so že davno izjavili, da bodo pristopili sami, na svojo pest, če drugi ne bodo hoteli. Še en ameriški jekleni trust. Pred nekaj časa so krožile vesti o fuziji še neodvisnih ameriških jeklenih podjetij. Sedaj se te vesti potrjujejo s poročili o konferenci v državi Ohio. Navzoči so bili na konferenci vodilni industrijci jeklene panoge, med njimi predsednik Iron and Steel Co. ter predsednik Bethlehem Steel Cotiporalion, ki bo tudi predsednik novega trusta. Iron izg. ajrn — železo, Steel izg. stil = Staht — jeklo. Ogrska sladkorna kampanja, štiri ve lihe tovarne so z delom že začele, ostalih osem bo začelo tekom 14 dni. Industrijski krogi gledajo v kampanjo z velikim zaupanjem in upajo, da bodo imele sladkorne tovarne, ki delajo pod ugodnejšimi pogoji, velike dobičke. Večje množine sladkorja so prodane že naprej; računijo s tem, da bodo ostale letos za eksport večje množine sladkorja na razpolago kot lani. Poljski petrolej. V prvi letošnji polovici so napravili na Poljskem 7,876.000 kilogramov gazolina, lani v istem času 4,245.000 kg. Domača poraba se je dvignila od 3,567.000 na 6,272.000 kg, drugo so eksportirali. Največ eksporta (428.000 kilogramov) je šlo na Češkoslovaško, manjše množine pa v Avstrijo, na Ogrsko in v Švico. Upajo, da se bo produkcija še zelo dvignila in z njo vred kljub hitro rastoči domači uporabi tudi eksport. V odstotkih izražen je znašal po-rasitek produkcije od lanskega do letošnjega leta nad 85 odstotkov. — Glavni interesenti v poljskem petrolejskem kartelu so sklenili dogovor o eksportnih cenah surovih petrolejskih produktov, ki se tičejo zaenkrat petroleja, gazolina in parafina. Za 100 kg od poljske meje naprej računijo pri petroleju 3 dolarje, pri parafinu 12.50 dolarjev, (pri gazolinu 1.90 " L1S-LE K- ODREDBE 0 DRŽAVNIH NABAVAH PO ZAKONU 0 DRŽAVNEM RAČUNOVODSTVU 0 NJIHOVEM IZVAJANJU V PR AKSI. (Referat tajnika Centrale industrijskih korporacij g. dr. Cvetka Gregoriča na IV. gospodarskem kongresu v Beogradu.) (Nadaljevanje.) O važnosti industrije s stališča državne obrambe ni treba, da sploh govorimo. Znano je dejstvo, da inozemske industrije vsled krize v lastni državi mečejo na naš trg svoje proizvode po vsaki ceni, znana je namera inozemske industrije, da upropasti mlado nerazvito industrijo, da bi mogla potem slobodno diktirati cene. Doeim naši industrijci s konkretnimi podatki dokazujejo inozemski dum-ping (da inozemec prodaja pri nas za 25% cenejše nego v lastni državi), dogi m inozemstvo ovira in onemogočuje uvoz naših agrarnih produktov k njim, naša država favorizira industrijo teh držav, ker ne nudi domačim producentom zadostne zaščite, dasi bi to v smislu veljavnih predpisov, upoštevaje dane prilike, morala brezpogojno storiti in to tembolj, ker najvišji funkc.ij-ona.rji države animirajo, da se osnavljajo podjetja, obetajoč jim med drugim tudi zaposlitev za državne nabave. Našim merodajnim krogom naj služijo za vzgled druge države, odnosno zakonska odredba češkoslovaške republike od 15. IV. 1920, odd. III., § 20., ki se glasi: ■ »Nabave in dela se morajo poverjati izključno ponudnikom, ki stanujejo na nodročju Češkoslovaške republike^, v kolikor se more delo na področju Češkoslovaške republike pravočasno in v vstrez-ni kvaliteti izvršiti, če ti ponudniki niso dražji za 20% napram inozemskim ponudnikom. V nasprotnem primeru se morejo nabave ‘in dela izročiti inozemskemu ponudniku. Ako gre pri tem za nabavo ali delo v vrednosti preko 5000 čeških kron. mora pogodbo odobriti centralno oblastvo.« V Avstriji veljajo odredbe pravilnika z dne 4. julija 1919, št. 347 (§ 32), po katerem se morajo nabave in dela poveriti samo ponudnikom, ki stalno prebivajo v Avstriji. Ponudniki, 'koji ne stanujejo stalno v Avstriji, morejo dobiti državne nabave in dela samo, ako se predmetno naročilo ob času licitacije ne bi moglo izvršiti v Avstriji ali bi se ne moglo dovršiti v določenem roku in v neobhodno potrebni kvaliteti, odnosno ako se zahteva cena, ki je pri istih pogojih nesorazmerno višja nego cena inozemskega ponudnika. Ako vrednost nabave ali dola presega K 5000.— se more oddati inozemcu samo z odobritvijo centralne oblasti. Dobavitelj je dolžan (§33), da dobavi samo v Avstriji izdelano blago in da porablja pri izdelovanju samo proizvode avstrijskega izvora z zelo omejenimi izjemami. Na Ogrskem se morajo pri državnih nabavah iu delih v prvi vrsti ozirati na domača, narodnostno zanesljiva podjetja, katera so svoje stroje nabavila na Ogrskem in porabljajo tudi surovine ogrskega izvora. Odredbe o prvenstvu domače podjetnosti pri državnih dobavah in delih se izvaja v inozemstvu z največjo obzirnostjo in največjo uslužnostjo napram domačim podjetjem, tako da je, kakor dokazuje praksa, inozemec popolnoma izključen od državne dobave. Z ozirom na povedano moramo v interesu gospodarskih krogov in države same najodlocnejse zahtevati. 1. Da se strogo izvaja odredbe členov 85 a in 86 b zakona o državnem računovodstvu o omejitvi prve licitacije na domače ponudnike, ako vsaj štiri podjetja v državi proizvajajo zahtevane predmete. 2. Da se strogo izvaja čl. 85 c, po katerem se mora pri delih za državo kolikor mogoče porabljati materijal domačega izvora. Ako so pri delih (n. pr. večje stavbe, pota, železniške proge) potrebni predmeti, ki se morejo izdelovati do- I ma (n. pr. železne konstrukcije), naj te predmete nabavi neposredno država potom licitacije. 3. Da ministrski svet čimpreje odredi, da se morajo nabave in dela za državo oddajati domačim podjetjem v vseh slučajih, v katerih ni ponudnik domačih proizvodov preko 10% dražji od najnižje ponudbe ponudnikov tujih proizvodov po vračunjeni carin* in tovornini. 4. Da se v zakon o državnem računovodstvu sprejme določilo, da se oddajajo državne nabave in dela pri sicer enakih pogojih ponudnikom domačih proizvodov, ako niso nad 10 do 20% dražji od najnižje ponudbe ponudnikov tujih proizvodov po vračunjeni carini in tovornini. Minister trgovine in industrije naj sporazumno z ministrom finance ugotovi, kakšen odstotek zaščite med 10 in 20% naj se nudi posameznim panogam produkcije napram danim pi ilikam produkcije pri nas in prilikam na svetovnih tržiščih, tako da bo v konkretnih primerih že v naprej določen odstotek zaščite, ki se naj porablja. Za slučaj, da bi dobavo vendar imel dobiti inozemec, naj se najcenejšemu ponudniku domačih proizvodov nudi opcijo, da li hoče sprejeti dobavo po ceni inozemskega ponudnika po vračunjeni carini in tovornini, zvišani pa za odstotek določene zaščite. Dalje moramo opozoriti na zelo pogo- dolarja. Kakor vemo, je bila stara Galicija med najvažnejšimi dobaviteljicami petroleja in njegovih stranskih produktov. Vse to je prišlo sedaj v poljsko državo. Lastninske pravice pa niso vse poljske, francoski in angleški kapital imala veliko besedo zraven. Nov način za izrabo premoga. V Edinburgu je govoril Samuel Chapman o iznajdbi, ki bo omogočila tudi izrabo doslej neizrabljenega materiala v premogovnikih. Tona najslabšega materiala bo dala ca 18 galon petroleja in 30C0 do 4000 kubičnih čevljev plina. Tona boljšega materiala bo dala 80 do 40 galon petroleja, plina pa ravno toliko kot slabi material. Na ta način dobljeni petrolej je najboljše kvalitete. Iznajditelj novega načina je neki Škot, napravo za novo izrabljanje so zgradili pri Edinburghu in že dela. Angleška in nemška industrijska 'pogajanja. Več nemških industrijskih voditeljev se bo podalo ta mesec v London, povabljeni so tja od neke britanske veli'industrijske skupine. Nameravajo razpravljati o vprašanju uemško-angleške gospodarske zveze, zlasti o vprašanju premogovne trgovine ter železne, jeklene in kemične industrije. Bodoča konferenca je zaključek pogovorov, ki so se vršili pred nekaj časa med državno zvezo nemške industrije in zvezo britanskih indu-strijcev. Ruska industrija nafte. V prvih desetih mesecih tekočega prometnega leta (oktober 1925 — julij 1926) so dali petrolejski vrelci pri Bakuju 4,600.000 ton surovega petroleja, navrtanih metrov je bilo 163.654; produkcija je za 19% večja kot lani, vrtalno delovanje pa za 73%. Poleg teh pozitivnih zaključkov pa opozarjajo na kočljivo okolnost, da namreč petrolejski vrelci niso več tako močni, kot so bili prej. Leta 1920/21 je znašala povprečna dnevna produkcija vrelca še 8.6 ton, letos pa samo 6.6 ton. Kemično podjetje v nemški premogovni industriji. Na Nemškem se vršijo pogajanja o ustanovitvi nove akcijske družbe za izrabljanje stranskih produktov premoga. To družbo bodo financirali naj-prvo dotični premogovniki, šele pozneje bi prišel v poštev tudi javni denarni trg. Akcijski kapital še ni določen, gre pa za podjetje velikega obsega, s tendenco, da se položaj ruhrskega premogarstva v novi produkciji zboljša, in s tendenco preprečenja, da bi postalo ruhrsko pre-mogarstvo privesek nemške kemične industrije, zlasti barvnega .trusta. Ustanovitev mednarodnega jeklenega trusta. Pogajanja za ustanovite^ mednarodnega jeklenega trusta so bila dne 30. p. m. ugodno zaključena. Dogovor, ki so ga podpisale Francija, Nemčija, Belgija in Luksemburg, je stopil že 1. t. m. v veljavo. * Ogrska, Avstrija, Jugoslavija in mednarodni železni karteli. V ogrskih strokovnih krogih kroži vest, da bo prisojena ogrski in avstrijski železni industriji ste pritožbe domačih gospodarskih krogov, da samoupravna telesa, posebno občine morajo v inozemstvu razen ma-terijal, kakoršnega imamo v državi v izobilju, med ostalim kamen za tlakovanje, na škodo domače produkcije, ko-ja more od svoje strani nositi težka bremena za samoupravna telesa. Radi tega predlagamo, da se v zakon o državnem računovodstvu sprejme določilo, po katerem se morajo pri licitacijah za samoupravna telesa (občine, okraje, okrožja) v svrho zaščite domače industrije porabljati odredbe, katere so v ta namen določene za državne nabave in državna dela. Tako odredbo vsebuje v ostalem že člen 140 zakona o radnjama. , (Dalje sledi.) Oglejte si bogato zalogo nogavic In rokavic za riame, gospode in otroke, vezenino, naSivkov in čipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebščin za šl* vi!Jo, krojače in čevljarje na veliko in malo po najni2ji dnevni ceni pri: JOSIP PETELIHC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo. v mednarodnem železnem kartelu 1& j prav podrejena vloga. Kakor se sliši, hočejo glavni kontrahenti šele po zaključku kartelne pogodbe začeti pogajanja glede pristopa Češkoslovaške in Poljske; železna industrija teh dveh dežel naj bi dobila v okviru nemškega oziro-. iua francoskega kontingenta nakazane svoje produkcijske kontingente. Ogrski in avstrijski železni industriji, ki po mednarodnem merilu nista veliki, bi dali le prav neznatno vlogo. — Obenem beremo, da se pogajanja. Jugoslavije za pristop k srednjeevropskemu železnemu kartelu (Ogrska, Avstrija, Češkoslovaška) taki uspešno nadaljujejo, da je v najbližji bodočnosti pričakovati ugodnega zaključka. Nemški kartel ne bo nevaren, ker bo vruiko zvišanje cen pri nemškem kartelu ugodno vplivalo tudi na novi kartel. Denarstvo. ■^isko azijska banka. Rusko-azijska banka v Šangaju je izplačila ustavila, ker je imela v kratkem času 5 milijonov funtov špekulacijske zgube. Družba je imela pred vojsko obsežno kupčijo, glavnica je znašala 45 milijonov rubljev, rezerve 21 milijonov. Kitajska vlada je tula udeležena s 4.7 milj. rubljev. Banka je do vojske razvijala živahno ekspanzijsko politiko. Sedaj bo likvidirala. Promet Jugoslovansko trgovsko brodovje. Poročilo morsko - prometnega ravnateljstva v Splitu javlja, da obstoji jugoslovansko trgovsko brodovje iz 10.573 ton. Na ladjah stornino 127.760 netoton. Parnikov je 147, netoprostornina 97.597 ton. Na ladjah je zaposlenih 27.886 mornarjev. Daljna plovba zaposluje 37 parnikov s 81.059 tonami. Kakor vidimo, so naše trgovske ladje še zelo majhne. Tudi pri daljni plovbi povprečnost ne gre čez 2200 ton. m se s .fsggg s fTT? e? ® s? era tSUDDHAt1 '1 & m TffAOE MARK C Ako piješ „Buddha“ čaj, uživaš že na zemlji raj! *7T Irt-šUt MHKM I amammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmammmmmmmmmmmmmmm Iz naših organizacij. Zimski delovni čas v področju srezke-ga gremija trgovcev v Celju: Člani srez-kega gremija trgovcev v srezih Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah se opozarjajo na okrožnico št. 262 z dne 26. junija t. L, glasom katere je od 1. oktobra dalje do 31. marca odrejen zimski delovni čas. Po tej odredbi se imajo trgovine odpirati zjutraj ob 7. uri in zapirati brez brez izjeme zvečer ob 6. uri. Opoldanski odmor mora trajati najmanj eno uro. Pričujoča odredba se nanaša na vse člane v področju gori omenjenih srezov, ki so lastniki trgovskih lokalov ne glede ali zaposlujejo trgovsko pomožno osobje ali ne, kakor tudi na vse točilce alkoholnih pijač. Posebno se opozarjajo člani, da se prestopki brez predhodnega ukora ali opomina kaznujejo z denarno globo v smislu § 23 gremijalnih pravil. Načelstvo. Strokovno šolstvo. Začetek šolskega leta na gremijalni soli v Ljubljani bo dne 4. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne. V si vajenci in vajenim naj se zglasijo točno ob določeni uri v soli na Ledini. Pouk se bo vršil v pon-deljkih in torkih popoldne. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v veži šole na Ledini. RAZNO. Državne nabave. Centrala industrijskih korporacij je po sklepu zadnjega Centralnega zbora predložila ministrstvu trgovine in industrije spomenico, v kateri prosi, naj ministrski svet odredi, da se nabave in dela za državo poverijo domačim podjetjem v vseh slučajih, v katerih ni domači ponudnik za več nego 10% dražji od inozemskega. Dalje je Centrala na željo producentov železnih konstrukcij prosila, da se vsaj montažna in stavbena dela poverijo domačim podjetjem,, če se> že naročajo mostovi dtd. na račun reparacij. Na te predstavite je kabinet ministra trgovine in industrije obvestil Centralo, da je minister trgovine in industrije interveniral pri posameznih ministrih v prilog željam, izraženim v navedenih spomenicah in da bo o teh spomenicah predložil ministrskemu svetu poseben predlog. Nettunske konvencije in agrarni zakon za Dalmacijo. Italijanski poslanik Bod-rero, ki se je po daljši odsotnosti povrnil v Beograd, je posetil pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča, da se informira o raznih političnih zadevah, predvsem pa o vprašanju ratifikacije net-tunskili konvencij. Glede tega se vrše med obema vladnima strankama razgovori, da bi se sprejele te konvencije in tudi agrarni zakon za Dalmacijo. Agrarni zakon bi se imel izglasovati neposredno pred ratifikacijo nettunskih konvencij. V političnih krogih zatrjujejo, da večja italijanska posestva ne' bodo prišla pod agrarni zakon, in da si tudi Vatikan prizadeva, da bi ta ugodnost veljala tudi za cerkvena posestva v Dalmaciji. Stanje posevkov v prvi polovici septembra. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode bi bilo stanje posevkov v prvi polovici septembra t. 1. v splošnem med zelo dobrim in dobrim. Stanje v ljubljanski oblasti sami bi bilo med zelo dobrim in dobrim, v mariborski oblasti pa dobro. Elementarnih katastrof v tem času ni bilo nikjer. Tur-ščica kaže celo dobro. Vinogradi so se nekoliko popravili zaradi toplega vremena. Dobro so obrodile češplje. Stanje živine je bilo v tem času povoljno. Prijateljska pogodba med Italijo in Anglijo. Rimski dopisnik liski »Daily Telegraph« javlja, da bo on. Mussolini na eventueLnem sestanku s Chamberlainom predlagal Angliji sklenitev prijateljske pogodbe.. Ta pogodba bi predvidevala medsebojno prijateljsko podporo Italije in Anglije v vseh vprašanjih sredozemske in evropske politike. Inozemski lastniki nemških posestev. Ti lastniki hočejo ustanoviti mednarodno organizacijo, ki naj združi vse narodne zveze hišnih gospodarjev v Nemčiji (Avstrijce, Čehe, Ogre, Amerikance, Holandce, Italijane, Švede itd.) v skupno postopanje, posebej še v skupno obrambo proti razlastitvi in neopravičenemu nad-vrednotenju. Ta mednarodna zveza se ustanovi mi skupnem posvetovanju hišnih gospodarjev na Dunaju 2. in 3. oktobra v dvorani trgovske in obrtne zbornice. Delo francoske vlade za omejitev uvoza. Dne 27. t. m. se je sestala k seji medministrska komisija za proizvodnjo. Seji je predsedoval Saraut. Komisija je sprejela celo vrsto predlogov, ki jih bo položila ministrskemu svetu. Ti predlogi komisije se nanašajo na zvišanje poljem delske produkcije, predvsem pa ha zvišanje in izboljšanje žitnega pridelka. Ko-misija je ugotovila, da uvaža Francija iz inozemstva, poleg premoga in tekstilnega blaga (volne, svile, bombaževine), največ žita, za katero izda vsako leto dve milijardi. Prizadeti ministri morajo radi tega skrbeti predvsem za zvišanje žitne produkcije. Komisija bo skušala izdelati tudi načrt za omejitev uvoza drugih siiro-vin, ki so neobhodno potrebne domači industriji. Tako se bo skušalo nadomestiti petrolej deloma z alkoholom, kon-sum premoga pa se bo omejil z bolj sistematičnim izrabljanjem vodnih sil. Gospodarske vesti. Poljski trgovski minister Kwiatkowski je zastopnikom trgovine in industrije podal načrt vladnih namer za stabilizacijo gospodarskih in denarnih razmer. Predložil jim je tudi načrt industrijskega zakona in jim je zatrdil, da bo ostala vlada v vseh svojih načrtih glede sanacije gospodarskih razmer v naježjem stiku z gospodarskimi krogi. — Češkoslovaška Narodna banka bo začela izdajati po zgledu inozemskih centralni bank redna meseččna poročila, s statističnim materialom in v več jezikih. — Na srednjem Češkem cenijo pridelek sladkorja /a ca 30% manjši kot lani. Sladkorna vsebina bo 0.24% manjša od lanske. — Ameriška Anacon-da Ccpper Co. (Coipper — Jytpfer) poroča o rekordni produkciji bakra. Ta družba producira 25% vse svetovne produkcije. Poraba se je od leta 1915 sem že podvojila. Tudi južna Amerika porabi zmiraj več bakra. Anaconda je kraj v severoameriški državi Montana. — Vsled angleškega premogovnega štrajka so •nakopali v ostravskem okraju v avgustu 30% več premoga kot v juliju. Pa tudi okraji Kladno, Plzen in Kutna Hora imajo od štrajka dobiček. Ko bo štrajk prenehal, bo tudi konjunkture konec. — O evropskem kartelu lesa se bodo posvetovali v oktobru češkoslovaški, avstrijski in balkanski interesenti. Splošna evropska konferenca o kartelu se bo vršila na koncu leta, najbrž v Amsterdamu. — Malo čudno se sliši, če naročajo Grki ladje v kontinentalni Ogrski. Pa je tako. Šest velikih ladij so Grki v Budimpešti naročili; prva je že odšla. Ogri upajo, da bodo dobili še druga naročila. — V Leningradu so zgradili novo tovarno stekla, ki bo napravila na leto 50 milijonov steklenic. — Avstrijska trgovska bilanca je bila v prvi lanski polovici za 849 milijonov šilingov pasivna, v prvi letošnji polovici pa za 526 milijonov šilingov; pasivnost je narasla torej za ca 50%. — Na Češkem bodo izdatno znižali prevoznino za sladkorno peso, za slad-komopesne odrezke in za rjavi premog; vse zato, da zvišajo konkurečno zmožnost. — Nemška Orientbanka zaključuje poslovno leto s čistim dobičkom 564.000 mark. Akcionarji dobijo 300.000 mark kot petodstotno dividendo, rezervam bodo dali 200.000 mark, ostali znesek bodo prenesli na novi račun. • Akcijsko glavnico so zvišali od 5 na 10 milijonov mark. — Beremo, da je predsednik na Kubi šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 104, bi. 104, zaklj. 104. Blago: Deske — smreka, jelka, 20 mm, 4 m dolge. L. II., III., media 27 šir., fco vag. Postojna, bi. 500; smrekove deske, I., II., 24 nun, paralelne, ostrorobne, od 16 cm širine naprej, fco meja, den. 550; hrastove pod-nice 43 mm debele, 2.70 m dolge in 53 mm debele, 2.85 m dolge, od 18—28 cm širine, zdrave, fco meja, den. 1250; bukova drva, suha, nieterska, zdrava, fco vag. meja. den. 21; pšenica nova. fco nakl. post., bi. 265; koruza, fco vag. nakladalna postaja, bi. 108; rž domača, fco nakl. post., bi. 215; oves novi, fco nakl. post., bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nalil, post., bi. 140; krompir rani, fco vag. slov. post., bi. 90; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; lan en d seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja, bi. 100. TRŽNA POROČILA. Prodajne cene čilskega solitra. Uprava zveze proizvajalcev čilskega solitra je za dobo od 1. junija 1926 do 31. marca 1927 d ločila za čilski soliter nove prodajne cene, ki so pri 100 kg za 1 šiling Stran 4. TRGOVSKI LIST, 2. oktobra 1926. mr—i - t innwnwi immmin «mwt -k .»jsl; <•&■*•<*» Štev. 115. Edino slvaini stroji najboljši kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le " Komanda 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani rabi 300 kubičnih metrov drv za sebe v Ljubljano. Pogoji, iz katerih je razvidna kvaliteta drv, polaganje kavcije in vse ostalo, je na vpogled v pisarni tukajšnje komande. Ponudbe naj interesenti stavijo takoj, a najpozneje do 15. oktobra 1926, f. j. dne, katerega se bo vršila direktna pogodba. E. Br. 11.245. Gritzner Adler Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika Pouk v teženju brezplačno. — Večletna garancija. Tudi na obroke I Nejnižje cene I za navadno leto 1927 ki ima 363 dni. VELIKA PRATIKA« Jej najstarejši slovenski kme-j tijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja st' odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak Citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. i Kjer bi jo ne bilo dobiti, na j [se naroči po dopisnici pri j J. laika najini! tiskarna in titogratični zavod Ljubljana, Breg štev. 12 Ljubljana, dne 28. septembra 1926. Komanda 8. žandarmerijskega polka Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št. 552 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine ža trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. 1 i. t. d. lastna knjigoveznica. Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in dobro Ljubljana — Trnovo. Dunajsfca cesfa 4 (v lastni stavbi) Kapital in rezerve Din 20,100.000*—. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantnej« Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458 Za Trgovsko-industrijakn d. d > MERKUR) kof izda m tel ja in tiskarja Ureja dr. IVAN PLESS. (okrog 13.50 Din) nižje od prodajnih cen v prošti dobi 1925/26. Da bi se pa moglo to gnojilo še bolj poceniti, je naprosila uprava čilsko vlado, da tudi ona zniža izvozno takso na ta važen predmet,-čemur pa zaenkrat ni bilo ustreženo. Tu navedene cene veljajo za 100 kg čilskega solitra brutto za netto v izvirnih vrečah na čilski obali za posamezne mesece v angleških funtih in v dinarjih (1 funt — 275 Din): angl. funt Din Za junij 1920 0.18-3 250.95 za julij 1926 0.18-4 252.08 od 1. do 15. avgusta 1926 0.18-5 353.55 od 16. do 81. avgusta 1926 0.18-7 255.52 od 1. do 15. septembra i926 0.18-9 257.81 od 16. do 30. septembra 1926 0.18-11 260.11 od 1. do 15. oktobra 1926 0.19-1 262.40 od 16. do 81. oktobra 1926 0.19-3 264.69 od 1. do 15. novembra 1926 0.19-4 'A 286.41 od 16. do 30. novembra 1 i>26 0.19-6 268.13 od 1. do 15. decembra 1926 0.19-7 269.27 od 16. do 31. decembra 1926 0.19-8 270.42 od 1. 1. do 31. III. 1927 0.19-9 271.56 Cene za rafiniran čilski soliter (96%) in za druge špecijalne izdelke po dogovoru. Prodaja se izključno samo 1., 8., 16. in 23. dne vsakega meseca. Dunajska borza za kmetijske produkte (29. septembra). Iz Amerike in Budimpešte poročila o majhnem napredovanju terminskih tečajev. Kljub temu je vlada- j lo v dunajskem prometu nerazpoloženje S in je bila tendenca za pšenico precej i mlačna. Uradno notirajo vključno bla- < govhoprometni davek brez carine za 100 { kilogramov v šilingih: pšenica: domača ! 38—39, potiska 42.50—43.50; rž: 28.50 do 28.75; ječmen: domači I. 35—39; tur- j ščica: 25.50—26.50; oves: domači 23.75 j do 24.50; moka >0« (v trgovini na debe- j lo): domača 72—75, madžarska 68—7:1. KOVINSKI TRD PROTI KONCU SEPTEMBRA. V Ameriki so napravili v avgustu več surovega jekla kot v juliju, 3,784.000 ton naprarn 3,450.000. Obseg kupčije se je dvignil, jeklarne delajo s 84 odstotno kapaciteto. Strokovni listi ocenjajo bodočnost ameriškega kovinskega trga tudi v zadnjem letošnjem četrtletju za ugodno. Konsum hoče blago takoj, ima majhne zaloge. Cene kažejo v splošnem trdnejšo tendenco, razen pri surovem železu, kjer se niso spremenile'. Na evropskem železnem in jeklenem trgu traja tendenca v dobro 'bodočnost še naprej. Položaj evropskega gospodarstva sicer še ni bogvekaj zboljšan, a nihče ne more dvomiti, da so se upi v bodočnost zelo "dvignili. Izvir vseh nemirov v zadnjih osmih letih, napeto razmerje med Francijo in Nemčijo je menda usahnil. — Zborovanje v Ženevi, ki se je pretekli teden zaključilo, je evropsko diplomacijo v marsikakšnem oziru zadovoljilo. Zveza narodov hoče splošni položaj olajšati in bo sklicala svetovno-gospodarsko in razorožitveuo konferenco. Želeti je, da bi bili ti dve konferenci tudi uspešni. Na Angleškem vpliva rudarski štrajk še nadalje neugodno. Zdi se, da bo štrajk vendarle enkrat končan, o čemur priča tudi izjava Cookova, ki se je javno izrekel za konec štrajka. Kakor smo pa že rekli, se cene premoga po končnem štrajku v prvem času še ne bodo znižale, temveč nasprotno. Ta rešitev štrajka angleške železne industrije seveda ne bo zadovoljila; v tej industriji so razmere naravnost katastrofalne; če cen ne zniža, bo zgubila sploh vse svoje odjemalce. Na evropskem ekspertnem trgu se še nadalje, opaža povpraševanje Anglije. Izključitev Anglije iz konkurence izrabljajo zlasti Nemci, in sicer ne santo direktno, temveč tudi indirektno, kar se vidi iz dviga nemškega eksporta, v prvi vrsti v Južno Ameriko, v Argentino in Brazilijo. Cene na evropskem eksportnem trgu so se spet nekoliko utrdile in so znašale: železo v palicah 5/2.6 — 5/5, valjana žica 5/9 do 5/10, surova pločevina 5/12 — 5/12.6, srednja 6/15 — 7, fina 7. Kljub teinu, da je začelo veliko angleških premogovnih delavcev spet delati, se more angleška industrija le prav težko preskrbeti z domačim premogom in mora kupovati tuji premog. Da je mogoče to le z velikimi žrtvami, je iz polo-, žaja ua svetovnem premogovnem trgu i lahko razvidno. Vse to se pozna seveda j tudi na kovinskem trgu. Domači trg po-I vpraševanju domačega konsuma niti naj-! manje ne more ustreči, v veliki meri se j uvaža kontinentalno blago. Da se tudi ! po končanem štrajku razmere ne 'bodo | takoj zboljšale, smo že povedali. — ; Francoski kovinski trg ne nudi posebno ! razveseljive slike. iMrui tempo francoske j industrije se še ne opazi dosti, 'pa se bo j kmalu. Ni več daleč čas, ko se bo zaposlenost začela manjšati. Kakor vse kaže, bodo šle cene še nadalje kvišku. Domače povpraševanje po kovinskih izdelkih je zelo mirno, eksportna trgovina je pa še nadalje ugodna, zlasti kar se tiče eksporta na Angleško. Velike kupčije so se izvršile tudi z Italijo in Švico. — Kupčija na belgijskem kovinskem trgu je zadovoljna. Tendenca v surovem železu je prav trdna, trg polfabrikatov je živahen. Zadnje cene: železo v palicah 925 belg. frankov, tračnice 950, surova pločevina 1000, srednja 1025 do 1050, fina 1250. — Na Češkoslovaškem nič novega. — Na Nemškem slejkoprej vse dobro; domači trg prav dobro prodaja tako trgovcem kot konsumentom, ekspert je zelo zadovoljiv, zaposlenost se je močno dvignila. Cene nespremenjene. Na svetovnih trgih v bodočnosti ne bo več merodajna francoska konkurenca, temveč nemška. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 3000 kom. vžigalnik kapic št. 6; do 5. oktobra t. 1. za dobavo 10 parov škornjev; do 8. oktobra t. 1. za dobavo 2000 kg samotne malte in KHK) kg nezgorljive vezne gline, za dobavo raznih kemikalij, za dobavo 300 kg bo-raksa in 300 1 špirita, za dobavo 1500 kub. metrov tolčenega gramoza, za dobavo 3500 kom. brezovih metel, za dobavo 10.000 kg negašenega (živega) apna; do 12. oktobra t. 1. za dobavo 1 kompletnega aparata za spajanje, za dobavo raznega orodja za kij tiča vničr je in mizarja, za dobavo medenih vijakov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju »prejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 50 kub. metrov plohov za žago ter za dobavo 130 k.ub. metrov jamskega lesa (bor ali smreka). Direkcija državnih železnic v Sarajevu sprejema do 6. oktobra t. 1. oferte za dobavo gladilnega ma-terijala (smirkov in stekleni papir). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. izvršuje ccarinjenje, carinske jekjbmaclle, rekurze in vsa » carinsko stroko spadajoča dela. — Telefon it. 723. izvriuje vse spedlcljske posle, reekspediclje, vskladiščonje, prevoze, carinjenje robe, — Telefon št. 723.1