Leto TIII. V LJubljani, dne 4. avgusta 1932. 31. štev. Ponos naše armade Zmagovalno enosedežno letalo kapetana Zlatka šintiča, s katerim si je v Švici priboril zlati pokal kapetana Echarda. Posnetek je z letališča Dilbendorfa pri Curihu, kjer si Je zmagovalno letalo ogledala množica občinstva. Letalo je lovski aparat tipa Focker z motorjem Rolls-Royce, Leonid Bajdak Zlatko gintič Zmagovita letalca naše armade, o čiju uspehih smo zadnjitt poročali. in med svojim narodom Preteklo soboto je dospel na Bled tudi Nj. Vel. kralj Aleksander I. m je tako v poletni jugoslovenskl prestolnici zbrana vsa kraljeva družina. Prestolnice: Beograd, Zagreb in nalepši del slovenske zemlje — Bled po svoji izbiri najlepSe dokazujejo, kako je ves kraljevski dom najtesneje združen s troimenim jugoslovenskim narodom. Z beograjsko prestolnico je vezana tradicija vseh jugoslovenskih žrtev in hrepenenj po svobodi in narodni samostojnosti, prestolnica v Zagrebu nas spominja na slavno preteklost nekdanjega mogočnega slovanskega rodu, blejska prestolnica pa daje vsem tem slavnim spominom in tradicijam idiličen okvir. Bled je bil že od nekdaj kraj, kjer je naš rod v prirodni krasoti iskal duševnega miru, da bi iz globine svojih src izrazil svoje želje ter se z novimi nadaml povrnil v vsakdanje življenje. Naša vroča želja po svobodi je dobila pač najlepši izraz na ta način, da se je, kakor pravi pesem, v kinču nebeškem in v biseru slovenske zemlje nastanil naš narodni kralj s svojo rodbino. Kraljeviči preživljajo v tem prelepem kotičku svoje najsrečnejše dneve in tako bo naš Bled za vedno ostal tesno zvezan z našo narodno vladarsko rodbino. Slika prikazuje vladarja, ko se Je na nedavnem potovanju po črni gori, povsod sprejet z navdušenjem ln ljubeznijo, ustavil v Danilovgradu, kjer so ga poleg ostalega prebivalstva takoj obkolili Sokoli ln stari črnogorski junaki. Odlikovanje podpredsednika senata Predsednik fran coske republike Lebrun je imenoval g. dr. Fr. Novaka, podpredsednika senata in advokata francoskega konzulata v Ljubljani, za oficirja častne legije. S čestitkami k visokemu odlikovanju našega uglednega javnega delavca z zadovoljstvom ugotavljamo, da prijateljica Francija z za nas nad vse laskavo pazljivostjo spremlja vse naše javno življenje in je zato njen prezi-dent tudi ved odličnih mož iz naše banovine počastil z Imenovanjem v Legijo časti Nj. Vel. kralj med svojo družino NajmlajSi slovenski pevski zbor Smrt vzglednega moža Središkl trg je izgubil mar- ^___ kantno osebnost. V Središču je \ nedavno po dolgotrajnem trp- /^MHk \ ljenju preminil v 46. letu sta- / JpPMlIMn^ \ rosti posestnik in lesni trgo- /f jIMk \ vec g. France K o č e v a r. Po- // | itfflj^Mk \ kojnik je izhajal iz stare ugled- j/ pM|i \ ne središke rodbine. 2e v mla- I j > dih letih je kazal veliko zani- I j •' .m^^^^aM \ man je za kmetijstvo in sploš- I j ^JO^I no izobrazbo. V Gradcu se je [j m&mKKImffl&m izučil trgovine, v Mariboru pa lt je obiskoval kmetijski in vino- U I gradniški tečaj. Po očetovi smr- U T^^P^^ f^ / ti je prevzel vinsko trgovino in \\ J ^^^^ J jo zelo povzdginil. S svojo prid- Jlk A^^fl^/ nostjo in podjetnostjo je posta- Vil pred nekaj leti blizu kolo- v® )M ABtHSw/ dvora žago in je mnogo pripo- ^^HMrr' mogel k razvoju krajevne lesne • industrije. Kot izrazit napred- njak je bil pokojni ustanovitelj Sokola v Središču, po prevratu pa njegov starosta. Dolgo je bil načelnik gasilskega društva in ko je zaradi prezaposlenosti moral to odgovorno mesto odložiti, so ga izvolili za častnega načelnika. Bil je tudi občinski svetovalec, član načelstva Hranilnice in posojilnice in obenem njen podnačelnik, član krajevnega šolskega odbora, član sreskega cestnega odbora in raznih korporacij. Za velike zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in z Jugoslovensko krono IV. stopnje. Vzornega moža in očeta objokujejo verna družica in mlada sinčka, za njim pa žalujejo tudi številni znanci, prijatelji in vsa javnost, ki ga je poznala. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin, bridko prizadeti rodbini pa naše globoko sožalje! tvorijo bratje in sestre sokolske čete Dobrava - Podnart. Vsi pevci so sinovi in hčere kmetskih in delavskih rodbin iz Podnarta in okolice. V sredini je pevovodja Anton Kobentar iz Radovljice Namakanje polj v Srbiji Za namakanje polj služi srbskemu kmetovalcu zelo dobro leseno kolo za dviganje vode. Z navadnim mlinskim kolesom, s pritrjenimi pločevinastimi zajemalkami, ki dvigajo vodo ter jo izlivajo v korito, katerega žleb vodi na polje in je dolg ponekod tudi tristo in celo do štiristo metrov. Seveda se ne namaka čisto samo. Kmet mora Iz pripravljenega čebra ali mlake, v katero se izteka voda, zajemati vodo ter zalivati rastlino za rastlino. Uspeh je dosežen. Takih zajemalnih mlinov vidiš mnogo na Drini, Moravi, Ibru in južneje na Drimu, Sit-nici in Vardarju, ki namakajo rodovitno, toda izsušeno zemljo. Pri nas seveda ne bi prišel tak mlin v splošnem do veljave. Težko je spoznati se. ' ■— Koliko si pa star, fantek? — Ne vem točno, gospod. Ko sem bil rojen, je bilo moji mamici 26 let, zdaj ji je pa 24. Orjaška koruza Veliko zanimanje in splošno občudovanje je na Dolenjskem vzbudila nad 3.30 m visoka koruza, ki raste v ponos uglednemu dolenjskemu kmetovalcu Zurcu na štem-burjevem posestvu, v tako imenovanih mrzlih dolinah pri Brodu. Izredno Visoka koruzna stebla, ki so v resnici vredna občudovanja, so privabila na ogled veliko število kmetovalcev z Dolenjskega ln drugod, da so se na lastne oči prepričali o rasti te nenavadne de- Skupina ameriških slovenskih izletnikov beljače. 90-letni starčki so se ob pogledu na to koruzno polje izrazili, da se ne spominjajo, da bi v prejšnjih časih kdaj dosegla koruza tako višino. To je nad vse lepa pohvala za samega lastnika g. Zurca, ki smo ga pripravili do tega, da se je postavil pred sam aparat z čepico na glavi in brez suknjiča s svojim prijateljem g. Durinijem v sredo svoje tako visoke in občudovane koruze slikanih na luksuznem brzem parniku »Ile de France«, last francoske paroplovne družbe »French Line« Cie. Gle. Transatlantique, ki so 17. m. m. zadovoljno dospeli v Ljubljano Slika levo: Zmagoslaven shod JRKD V obmejnem logaškem srezu je imel poslanec dr. Rape dva sijajno uspela shoda. Poleg domačega poslanca sta govorila še njegova tovariša g. Soko-lovič iz Južne Srbije in g. dr. Vidovič iz Bosne. Tako na shodu v žireh kakor v Dolenjem Logatcu je bilo mnogo nad 1000 ljudi. Slika kaže pogled na množico na shodu v žireh. Operni pevec na Ugotovitev nosečnosti V Zagrebu pravkar proučujejo nov način ugotovitve nosečnosti. Ta novi način preiskovanja se je v inozemstvu dobro obnesel. Doslej so se morale ženske za ugotovitev nosečnosti podvreči neprijetnim m zamudnim preiskavam. Novi način pa temelji nasprotno na povsem drugih osnovah in nudi naravnost presenetljivo poenostavljenje spoznavanja nosečnosti. Ta način nameravamo tudi v Jugoslaviji uvesti, zato ga pravkar proučuje naš ožji rojak biolog dr. Boris Zarnik na zagrebškem vseučilišču. Nov način omogoča ugotovitev nosečnosti že tri dni po izostalem mesečnem čiščenju. Temelji pa v glavnem na dognanju, da izločuje majhen možganski privesek hipofoza imenovan, neke snovi, hormoni nazvane. Eden teh ima za nalogo urejevanje prehrane zametku v materinem telesu, čim s je oplodba izvršila, že se prične izločevanje hormona. Ugotovitev že pričetega izločevanja prehrano urejajočega hormona je pa prav lahka, saj se delno izloča s sečjo. Da moremo v praktičnih primerih ta način uporabljati, okužimo s to sečjo bele miši. Na maternicah teh živalic se pokažejo potem znaki kakor so značilni za žensko telo v drugem stanju, čez tr dni pobjemo poizkusne živalce in jih preiščemo. Ako dože-nemo na ta način omenjeni hipofizni hormon, s tem dokažemo, da je dotična ženska, katere seč se je preizkusil, dejansko noseča. V Zagrebu se vršijo sedaj praktični poizkusi v biološkem Institutu univerze, ki so, kakor zvemo, dovedli že do lepih uspehov. Zanimivo je, da ima v to svrho Institut posebno rejo belih miši po številu 700 repkov. — Vse to je v poljudno znanstveni obliki opisal sam g. univ. prof. dr. Boris Zarnik v našem tedniku »življenje in svet«, Dr. Boris Zarnik Ne samo peti zna naš odlični basist Julij Betetto, temveč tudi drva sekati, kolikor se to poljubi njegovi junaški roki. V družbi nekaterih drugih odličnih članov monakov-ske državne opere je prebil počitnice na ba> varskem podeželju Ženski spol v uniformi • Dvojni jubilej 60-letnico rojstva in 30- .^aBMBfc^. letnico samostojnega ob- ratovanja je praznoval .fHMHMH^k^ te dni ugledni pekovski ^SHHHJpHBHk mojster in hišni posest- JKKK^^^ ilM Mk nik g. Ivan P r o s e n iz JhK mm H& Ljubljane. Jubilant je bil jRjgBr ||L rojen 1872. na Brezovici ji^pk jgj fe, pri Ljubljani, pekovske * obrti se je izučil v Ljub- j / ^HH ljani pri stari tvrdki F6- J|- % J|||| derle. Samostojno je pri- f( ' \ MDm čel izvrševati obrt leta 1901. najprej na alineah, MM potem pa v Kamniku do eS&P^ng^, . ^^KBSSk svetovne vojne. V začet- Ig H ku vojne je moral k vo- jakom in je služil v voj- ■H^^Kj^^^B ni pekarni do konca voj- ne. Po vojni je ustanovil ^Hf samostojno pekarno v Ljubljani, ki jo uspešno vodi s svojima dvema si- ^gSHHgBr novoma. Jubilant je splo- šno znan zlasti med re- ^^^^HjjKJp^ veži, ki jih s svojo soprogo vedno rad podpira. Udejstvoval se je In se še vednd v naprednih vrstah. Uglednemu obrtniku k njegovemu jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi dočakal še mnogo lepih jubilejev svojega vzornega življenja in dela! Članice nemške republikanske obrambne organizacije »Reichsbanner« v novi uniformi Ameriški bojevniki zahtevajo svoje pravice Novi gasilski dom v Rečici pri Laškem Ob ustanovitvi re- _ čiškega gasilskega društva pred dobri- „ -mi šestimi eti pač || nikdo ni pričako- ^^^^^ val, da bo društvo tako lepo napredo- ||L ^ valo od leta do le- ||||ifs ta. že po dveh letih 5 j||||-društvenega obsto- Jlj&p ja si je nabavilo delavno obleko, ra- S znega orodja, cevi HEm^ in motorno briz- |||fPP^ galno. Treba pa je H spet misliti za pri- H m pravno suho shram gM« 8 bo, ker dotedanja 9 nikakor ni ustre- *' zala. rzvolil se je »-i- odsek za zgradbo gasilskega doma, ki je pričel pridno delovati. Prirejale so se razne prreditve, zbirali prostovoljni prispevki v denarju, lesu, dovozom in drugim materijalom, katerega so društvu darovali okoliški posestniki in društvu naklonjeni, tako da se je slednjič uresničila naša dolgoletna želja: pričeli smo lani z zidavo gasilskega doma. Stavba je od dneva do dneva naraščala in je bila v sirovem stanju do zime pod streho. Posebno požrtvovalnost so pokazali člani sami, ki so s prostovoljnim delom mnogo pripomogli, da društvo v teh kritičnih časih ni našlo v prevelike dolgove. V letošnjem poletnem času se je delo nadaljevalo in tako bo društvo 7. avgusta pokazalo sad svojega dela — ta dan bo blagoslovitev in otvoritev novega doma. Ob tej priliki bo v Rečico tudi zlet trboveljske gasilske župe 'ter župna skupščina. Med svetovno vojno je vlada Združenih držav obljubila frontnim vojakom velike nagrade po zmagovito končani vojni. Vsa leta sem so opozarjali bojevniki brez uspeha vlado na izpolnitev obljub. To poletje pa so se odločili za pohod, v Washington. Več deset tisočev bojevnikov je udrlo v parlament in zahtevalo obljubljene nagrade. Prišlo je do burnih prizorov. Končno se je ameriška vlada odločila k strogim ukrepom proti bivšim frontnim bojevnikom. Vojaštvo je napadlo s tanki njihovo glavno taborišče hlizu Washingtona in ga zažgalo. Več veteranov je dobilo pri tem hude poškodbe. Spodaj levo: General Mac Arthur, poveljnik čet, ki so nastopile proti veteranom. V sredi: Zborovanje bojevnikov v taborišču. Desno: Predsednik Hoover. Gorgulov obsojen na smrt Porotniki so obsodili morilca predsednika francoske republike Doumerja na smrt. Gorgulov je vložil prošnjo za pomilostitev. Slika desnoi Predsednik sodišča Drey-fus posluša obtoženca (na spodnji sliki) pri zagovoru. Slika desnoi Slika levo i Usmrtitev dveh komunistov v Budimpešti Slika levo i Pogled v sodno dvorano, Gorgulov s svojim zagovornikom. Gčraudom. Katastrofa nemške Šolske ladje Jadrnica »Nlobe«, ki se je potopila z 69 oficirji in mornariškimi kadeti. Po zadnjih vesteh nI izključena možnost, da jo povzročila katastrofo zločinska politika. Preteli teden sta bila po prekem sodu na smrt obsojena komunista Szallay ln FUrst. Oba sta bila v zvezi z ruskimi bolj-fieviki in sta snovala prevrat za 1. avgust. Prosila sta za pomilostitev, vendar pa ni bila uslišana njunina prošnja in sta bila še isti dan obešena. — Slika nam kaže obsojena komunista, ko stopata iz policijskega avtomobila^ Sliki levo: Pretekli teden je zavozila na postaji Ge-sundbrunnen pri Berlinu neka ranžirna lokomotiva v osebni vlak, ki Ja bil poln počitniških potnikov. Pet vagonov se je iztirilo in se prevrnilo. Izpod ruševin so izvlekli 2 mrtva in 5 težje in lažje poškodovanih potnikov KuSevine počitniškega vlaka