14. številka. Ljubljana, v četrtek 18. jannvarja. XVI. leto, 1883. i Izhaja vsak dan ivcier, izimši nedelje in praznike, ter velja po p o i t i prejernan za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto Iti gld., za nol leta 8 j»ld., za cet rt leta 4 gld., ca jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za i.jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za cetn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po A kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravu istvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Italijanom! Oberdnnkova smrt vzbudila je v Italiji velik hrup in vriš zoper Avstrijo, ter prouzročila valove, ki so neposredno zoper Slovence, posebno pa zoper Slovane v Primorji obrneni. Da bi družili ovir ne bilo, polegli bi se ti valovi z* stalno še le tedaj, ko bi nas požrli. Ni nam namen premišljevati, jeli zaslužil Oberdank toliko češčenja od italijanskega ljudstva, nikakor nam ni tudi namen motiti Italiji juno v Obenlaukovem kultu: a zoper to mora me odločno in svečano protestovati, da uporabljajo Italijani to in vsako priliko kot rovarsko sredstvo, namenjeno, slepiti sebe in druge, da imajo pravico do Primoija in do dela Kranjske. Vse vpitje irredente in druzib, katero je sedaj glasnejše nego kedaj, ves krik, da morajo imenovane pokrajine prisvojiti »i iu brate „avstrijske sužnosti" rešiti, moramo glede teb provinci j odločno kot neopravičeno, neutemeljeno zavrniti. Po kojem pravu, vprašamo Italijane, zahteva mlada Italija navedene pokrajine za se? Po historičnem vender ne, kajti mlada Italija, ki se je de le pred malo leti zjediuila, vender ne more imeti historičnih pravic do dežel, ki so uže stoletja in sicer rade pod Avstrijo! To mora biti tudi najzagri-zenejčemu i r reden turškem u kričaču jasno, ni nam treba tedaj o tem dalje govoriti. Italija se je osnovala na podlagi narodnega načela; opirate znabiti na to načelo svoje terjatve do Gorice, Trsta, Iatre in Kranjske? No, potem vam imamo povedati, da Kranjska je povsem slovenska, Primorje pa v velikej večini slovansko, kar gotovo ne podpira vaših terjatev. Du je to istina, prepričate se lehko vsak dan osobno, ako vam je na tem ležeče; sicer pa vzemite v roko katero-koli ob jektivno geografijo, iu prepričate se lehko takoj o istinitosti naše trditve. Če trdite vi, da stokajo vaši bratje v Primorji pod »avstrijskim igom", pro- j simo odgovora na vprašanja: zakaj bi morali mi, j velika večina prebivalcev, po zvršitvi vaših željn pod ! laškim stokati? Da so vse fraze o zatiranji vaših bratov v Primorji goli humbug, o tem se nečemu z vami pričkati. A toliko smelo trdimo, da ne bi imeli oni boljše bodočnosti, ako bi se vaše nakane spol nile. Njih največje veselje, zatirati Slovana, psovati ga, odrekati mu državljanske in sploh vse človečke pravice, ni se do sedaj žalibog še nikakor kalilo. Ako imajo v tem oziru slabo vest in se boje, da bi se znalo to v bodočnosti ptvdrugačiti, je-li to povod, da hočete radi teh nehvaležnežev veliko ve-č«no prebivalcev teh pokrajin, kateri ne spadajo niti po mišljenji niti po narodnosti k Italiji, v Italijan sko igo upreči? Zoper take lepe nazore in namene moramo z vso odločnostjo protestovati. Da pa bi ne bila potem velika slovanska večina v Primorji in na Kranjskem na roži/e postljana, za to imamo že sedaj dokazov dovolj. Žalibog, da smo že do sitega okusili sad laške nestrpljivosti, laške neznosljive arogance, laške krivice in zvijače v političnem življenji. Mislite li, da ne vemo, kako se godi 30.000 Slovencem, ki so po zadnji avstrijsko-italijanskej vojski pod Italijo prišli? Mislite li, da so nam zakriti zdibljaji onega ljudstva, za katero Italija tako ljubeznivo v narodnem, Šolskem in cerkvenem oziru skrbi? Iu ko bi nam bilo vse to zakrito, nemamo-li doma vsak dan prilike, da bi se osvedočili o i tali janski plemenitosti? Pomislite, da ste Gorica in Trst mesti na slovenskih tleh, a čitajte v onih mestih izhajajoče italijanske liste in videli boste, kaka dobrohotnost, kaka plemenito.-.t mišljenja veje iz njih za Slovana. Čitajte list vaših gora „Cittad'no", ki sluje kot „moderato", in prepričali se boste, da ni psovke, da ni gnjusa, katerega bi ta „galantuomo" svojim slovenskim sosedom in someščanom ob glavo ne metal. Kar je perfidije, surovosti, podlosti in lažij, vse uporabi oni list, ako je treba Slovana škodovati LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lerinontova posl. J. P.) Predgovor. V vsakej knjigi je predgovor prva in ob jed-nem tudi zadnja stvar. Pojasnuje nam namen knjige, ali jo pa opravičuje in zagovarja proti kritiki. Čitatelji se navadno malo brigajo za nravstveni pomen in časnikarske napade, zategadelj tudi ne čitajo predgovorov. Žalibog, da je tako, zlasti pri nas. Naše občinstvo je mlado in ravnodušno, da še ne raznme basni, ako ni pridejan na konci nravstveni nauk. Ono ne razume šale, ne pozna ironije, z jedno besedo: naše občinstvo je slabo odgojeno. Ne ve, da t rednem društvu in v dobrej knjigi javni prepir nema mesta, da je iznašla sedanja izobraženost orodje, Bkoraj nevidno, pa še bolj ostro in zbadljivo, ki v prikupljivej obleki zaudaje neodvrnčljiv in gotov udar. Naše občinstvo podobno je kmetu (provincijalu), ki je poslušal razgovor dveh diplomatov in prišel do prepričanja, da sleparita v*ak svojo vlado, da le ohranita mejsebojno prijateljstvo. Ta knjiga se je po nesreči nedavno prikupila nekaterim čitateljem, da celo nekaterim časnikom v knjižnem pomenu besede. Druge je pa užalila, da je narisal pisatelj v vzgled tacega ne nravstvenega človeka kakor je „.Junak našega časa" ; drugi so pa zelo tanko zapazili, da je narisal pisatelj samega sebe in svoje znance . . . Stara ali obžalovanja vredna šala! A Rusija je že tako ustvarjena, da se v njej vse drugo pomlajuje, a stare pregrehe ostajajo. Najbolj nedolžna povest izogne se težko očitanju, da je mislil kdo žaliti ž njo kako osobo. Junak našega časa, milostljiva gospGda moja, je pravi portret, a ne portret jednega samega člo veka, on je portret sestavljen iz vseh pregreh našega časa v polnem razvoji. Vi morda porečete, da ni mogoče, da bi bi! človek tako »priden; a jaz rečem, če verujete v mogočnost vseh tragičnih in romantičnih zlodejev, zakaj mislite, da bi ne bil mogel eksistirati Pečonn? Ako so se vam prikupile mnoge še gnusnejše iu giše izmišljotine, zakaj pa ravno tak značaj pri vas ne najde milosti? Mar zatega- in zasramovati. Ni mu sveta naša narodnost, naša vera, naše šege, sploh ničesa ni, česar bi list z blatom lastne surovosti ne omet al. Kaj pa zloglasni „Inde-pendente" V Ta nas smatra za helote, za druhal nižje vrste, na katero se sploh le tedaj zmisli, ko čuti potrebo v sebi, da bi si srce nad nami ohladil. Toda to so le listi po renegati h uredovani, bi nam znali odgovoriti. Dobro ! oglejte si tržaške ma-gitttratovce, ki spoštujejo naš jezik tako globoko, da postanejo besni, če čujejo izgovoriti le jedino besedico „tukaju — in vsi' to Ufl slovenskih tleh. Magistratov! uradniki divjajo kiikor puran pred ru-dečim robcem, nko vidijo, da nosi tržaški Slovan zavratmeo s slovenskimi barvami. Dtugi dan ga Žo citirajo ad BUdiendum verbum in mu žugajo s kaznijo, ako bi se kaj jednacega ponovilo. Je-li verjetno, da so morejo mej olikanci take grozovitosti goditi? Verjetno ni, a žalostna resnica je, katero vam lehko vsak trenotek dokažemo. Vseh krivic, vseh hudobij zoper nas domačine od strani vaših bratov ne moremo vam tu navajati ter razložiti, koliko moramo pred vašimi „sužnimi" brati pretrpeti; le toliko vam povemo, du bi se ti plemenitaši vade krvi s peklenščekom radostno bratili, ko bi jim ta obljubil, da jim bode pomagal zatirati Slovana. In v Gorici? Ste čitali pokopanega „Isonza"? Če ne, oglejte si drugo in tretjo številko „11 Cor-riere di Gori/ia", ki je ravno iz jajca izlezel in prepričate se lehko takoj o plemenitosti, dobrohotnosti in blagosrčnosti nekaterih vaših goriških bratov in o čednostih, katere kaže list ) rez povoda in goji do svojih Bode&elanov Slovencev. Povsem jasna bode ta plemenitost še le potem, ako pomislite, da je Gorica na slovenskih tleh, da je okoli in okoli obdana od Slovencev, da je ime mesta slovensko in da je bilo mesto po Blovencih ustanovljeno. Pripoznnmo sicer, da se na Goriškem nahajajo častne izjeme. V tužni Istri, katera je po veliki večini slovanska, je še huje. Ker so pedagogičua načela delj ne, ker je v njem več resnice, nego ste jo želeli ? Porečete m', da nr ivstvenost s tem ni pridobila ničesar. Oprostite, dovolj ljudij krmilo se je s slastmi; njim spridel se je želodec, in treba je grenkih zdravil, pekoče resnice. Pa nikar ne sodite iz tega, da je sanjal pisatelj te knjige, da s tem odpravi ljudske pregrehe. Bog varuj ga take zmote! Hotel je le narisati človeka, kakor ga razume on, kakoršnega srečal je prevečkrat k njegovej in našej nesreči. Zadosti naj bo : odkril je bolezen, — kako jo ozdraviti — to ve že Bog. Bela. S poštnim vozom odpeljal sem se iz TiHisa. Seboj imel sem samo majhen kovčeg, nad polovico napolnen s popotnimi črticami iz Georgije. K sreči za vas, dragi bralci, pogubila se jih je večina, k sreči za me, ohranil se je kovčeg z ostalimi stvarmi, ki so bile v njem. Solnce je že zahajalo za s snegom pokriti gorski hrbet, ko sem prišel v KojŠaursko dolino Oset in moj voznik priganjal je nepritegoma konje, da povsod jednaka, čitajte le list „L' Istria1* in prepričali se boste že iz tega stališča, koliko ziobnosti, hudobije in perfidnosti tiči v tem umazancu. Oglejte si delovanje slavne „Giunte" v Poreču z ozirom na narodno jednakopravnost in — strmeli boste nad toliko plemenitostjo vaših bratov, ako imate še količkaj objektivnosti v sebi. Opazujte delovanje pa-zinskega župana zoper tamošnje Hrvate in — strmeli boste nad njegovo ljubeznijo do bližnjega; še bolj pa boste strmel! nad plemenitostjo iz Italije prite-peuih Karnjelov, k' so se tam obogatili. Surovosti teh tičkov zoper Hrvate so nepopisljive. Dejanja, plemenitost, dobrohotnost in ljubezen teh vaših bratov smo — kakor povedauo — do sitega okusili, in tem bi vi morali hote ali nehote nas na milost in nemilost izročiti, v to strašansko igo nas ukleuiti, ako bi se vaše želje izpolnile? In tem gospodom da bi mi hlapčevali? ti da bi nad nami gospodovali? Ne, nikdar! Pred mora biti Primorje strašna brezljudna pustotal Toda, ko bi nam vi obljubili tudi zlate gradove, in ko bi mi bili tudi prepričani o istinitosti vaših obljub, protestovali bi in bomo zoper vaše namene vselej. Zvedite, da Slovanu velja več njegova obljuba in prisega, nego vsi darovi sveta. Zvedite, ako ne veste, da smo mi stoletja združeni s slavno habsburško hišo, da smo njej radostuo prisegli udanost iu zvestobo, da hočemo le pod to dinastijo živeti in da bodemo to branili do zadnje kaplje krvi proti vsakemu sovražniku, naj pride od koder hoče. Dolžnost je vaša, da spoštujete svetost teh čutov, ter nehate stezati roke po našej zemlji! B. V( > i i i icn i razgled. V Ljubljani 18 januvarja. V torek interpeloval je v budgetnein odseku državnega /bon dr. S tur m vodjo pravosodnega miuisterstva barona dra. Pražaka: 1. ali je res izdal jezikovno postavo za Šlezijo, katere ne bi bilo treba; 2. je-li odredil, da se nemške uloge po vseh deželah sprejemajo in nemški rešujejo; in 3. kako je s prestavljanjem ogrskih dopisov, za katera je v budgetu postavljeno 3000 gld.? — Dr. Pražak je odgovoril, da so se v Šleziji do sedaj samo nemške uloge sprejemale. To ni moglo dalje trajati. Do 1. 1848. bilje v Šleziji nemški in Češki jezik v deželi priznani. Še le z odvetniškim in pravosodnim redom z 1. 1851. se je poslednji izpodrinil; odslej so bo morale celo priloge nemški ulagati. Minister je torej odredil, da se imajo v opavskem okrožji nemške in Češke, v tešiuskem okrožji pa nemške, češke in poliske uioge spreje mati. Zaradi vzprejema nemških ulog po vseh deželah se ni moglo ničesa ukreniti, ker se je n. pr. v južnih Tirolab italijanski, v Dalmaciji pa italijanski, oziroma sibsko-krvatski jezik spoznal običajnim. — Poslanec Mat tuš meni, da nove javne knjige niso tako praktične kakor stare; mej drugim še vezane niso. Kot nedostatek graja pri njih tudi to, da v njih ni naveden obseg iu čisti katastralni dohodek parcel. Pražak priznava ta poslednji primanjkljaj; knjige pa da se bodo dale vezati. in sklepa se iz tega dogodka, da splomati., ko je hotel car Aleksander I. upeljaf. na Poljskem konstitucijonalno vlado, upirali so se pruski državljani na vse kriplje tem nameram vedno so poudarjali, da zahteva varnost Rusije, da venske Matice" uslišal dotično prošnjo. Udje se nahajajo Poljaki vedno v položaji premagancev 1 upisavajo pridno in jih bode v kratkem 100. Čas in s si!o upognenega naroda. Ko je vzlic temu car , . ju. trk %t , ... ... . _ »AAit*i tn\rl ?,i»a • ur * i i * i i i nikov ima društvo 12. Nekoliko si lih je samo na- upeljal tako vlado, niso prenehali ti klici tako dolgo, i ., , ,., , t ■> da so zadobdi uspeh. Po ustanku 1. 1830 bili so • ročl,0> "koliko pa jih dobiva brezplačno na posodo, zopet pruski soveti za najostrejšo represijo. To se, V teku tega predpusta priredi 28. t. m. društveno je tudi ponavljalo po novejšej ustaji 1. 1863. Vedno j veselico s petjem, predavanjem in tombolo, katere ista zatrjevanja pruske diplomacije, da so Poljaki le; sj8ti dohodek je namenjen v nakup društvene za-tedaj _ neškodljivi za Rusijo, ako „se nahajajo v VOJ-| ^ če pri8tavini( da ima društvo tudi že 8V0J Dopisi. Cnorjaii pri Bledu 16. januvarja. [Izv. dop.] Pri nas smo oživeli Silvestrov dan pretepenega leta „Bralno društvo". Začasni predsednik g. župan J. Žumer je odprl zbor s primernim govorom, v katerem nam je razložil pomen društev sploh in r bralnik" še posebe. Na to je prečital društvena pravila, po katerih se je vsakemu vesti in razložil, kako je deloval, da ima društvo r.a tako primernem kraji (nasproti cerkve) svojo bralno sobo. V odbor so bili voljeni jeduoglasno gg.: župan J. Žumer predsednik, kaplan I. Slakar podpredsednik iu blagajnik, uadučitelj Janko Žirovnik tajnik in A. Globočnik, J. Černe, A. Kobal in J. Poklukar odborniki. Društvena knjižnica je koj s početka štela nad 200 knjig, katere so darovali dobrotniki. Zdaj pa je še odbor „Kraetijske družbe" podaril precejšuo število in se je nadejati, da bode tudi si. odbor nSlo- se nem in vojnopravnem razmerji. Še lansko leto pri-digovala je „Nordd. Allg. Ztg.", da so Poljaki vztrajni neprijatelji Rusije in proizvoduiki in pospešitelji nihilizma .... Nagibi pruske politike so menda vsakemu jasni; pruska diplomacija si pač ne bode belila glav zaradi varnosti Rusije! Ne bi se bilo , • bati .unenadenja« na zabodnej meji, Se bi imela ^ udJe »ko Prldno bBr0 4aamke "^f- ,n so sploh jako uneti za vsak duševni napredek, ker bo e pristavim, kvartet, kateri bode žarišče prihodnjemu pevskemu zboru, je gotovo opravičena vesela nada, da se bode društvo krepko razvijalo. Še bolj, kot vse navedeno, pa obljublja društvu lepo prihodnjost ta resuica, da Rusija ondukaj zadovoljno in udano ljudstvo. Dolžnost pa je ruske publicistike, svariti pred „iznenađenjem'4, ki je v sedanjih časih lahko mogočeu. Veliko pozornost obrača na-se najnovejši dogodek na Vraiicosliieiii, namreč zapor Jčrome Napoleona, takozvanega rudečega priuca. Da si republika ne bode kar tako na tihem dala dopasti njegov priobčeui manifest, je lahko umevno si v svesti, da jih s časom dovede tudi do materi* jalnega blagostanja. Vsako nedeljo je polna soba društvenikov; jedni bero časnike, drugi knjižice in tretji se zopet pomenkujejo, kako bi to in to storili, da bi bilo bolje. Na ta način se nekako vse dušno življenje zunaj cerkve koncentrira v društvu. prideva še pred nočjo na Kojšaursko goro, iu pel je mej potjo pesni na vse grlo. Kako lep kraj je ta dolina! Na vseh straneh nepristopne gore, rudečka-8te skale, po katerih se ovija zelen srobot in raste javorjevo grmičevje, rumene struge deročih gorskih hudournikov, po gorskih vihovih žari se sneg in doli v nižavi reka Aragva, ki se združuje z neko drugo brezimno rečico in izvira iz podzemeljske, s tamnimi, meglenimi sopari napolneue votline, ter se vije kakor srebrna nit in blišči kot kačioe luskine. Prišedši pod Kojšaursko goro, obstali smo poleg poštne postaje. Tam stalo je že kakih dvajset Geor-gincev in gorcev ter glasno se razgovarjalo; blizu njih obBtala je karavana velbljodov, da tukaj prenoči. Moral sem najeti volov, da prevlečem voz na to prokleto goro, kajti bilo je jeseni in tla bila ko pomrznena iu polzka, a pot ni to goro je dolga kaki dve vrati. Nič druzega mi ni kazalo, najel sem šest volov in nekaj (»setov. Jeden izmej njih zadel je moj kovčeg na ramo, drugi so pa priganjali vole s silnim vpitjem. Za mojim vozom vlekli bo štirje voli drug voz, kakor bi ničesar ne bilo na njem, dasi je bil težko naložen. To se mi je čudno zdelo. Za vozom korakal je njegov gospod ir peš in kadil iz majhne 8 srebrom okovane kabardinske pipe. Oblečen bil je v častniški plašč in na glavi imel je kosmato čerkesko kapo. Moral je imeti kakih petdeset let; njegov ogo-reli obraz je kazal, da že dolgo biva pod vročim kavkaskim solncem, njegove prezgodaj osivele brke niso se nikakor ujemale z njegovo trdno hojo iu krepko fuijognomijo. Šel sem k njemu in ga pozdravil ; odzdravil mi je molčeč z glavo in spustil ogromni oblak dima v zrak. — Kakor se vidi, potujeva vkupe? On se mi je zopet molče priklonil. — Vi gotovo potujete v Stavropol? — Da, res je ... . z vladnimi stvarmi. — Povejte mi, kako je to, da tako lahko vlečejo vaš težki voz štirje voli, a moj prazni se pa s šestimi živinčeti in celo tropo Osetov komaj dalje premice? Lukavo se je pomuznil ter me bistro pogledal. — Vi še pač niste dolgo na Kavkazu ? — Še le jedno leto, odgovorim mu. Posmejal bo mi je zopet. — A, jaz sem .... — Da, ti Azijati so nesramni sleparji. Vi mislite, da priganjajo vole, ko vpijejo? Vrag vedi, kaj kriče? Voli jih pa umejo! Uprezite jih dvajset in voa ne poj de nič hitreje, naj še tako kriče .... Nesramni malopridneži! A ne moreš se jih izogniti. Dobro znajo odirati popotnike za denar .... A mi smo jih sami razvadili! Kmalu boste videli, nadlegovali bodo vas, da jim daste kaj za vodko. Jaz jih že poznam; meue več ne opeharijo. — Ali uže dolgo služite na Kavkazu? — Da, služil sem uže pod Aleksejem Petrovičem, odgovoril mi je in obraz se mu je razjasnil. Ko je on dobil poveljništvo, bil sem podporočnik — in pod njim sem v bojih proti gorcem dvakrat avan-siral. — In sedaj? — Sedaj služim pri tretjem linijskem bataljonu. In vi, ako smem vprašati? Povedal sem mu. (Da\je priti.) Velike vrednosti i narodnogospodarskega stališča je tudi to, da društvo ni v gostil ni ei, kar je slaba navada druzih taeih društev. Pri nas se učimo- tudi varčnosti, ne pa piti, jesti in veseliti se za — narod. Pretečeno nedeljo je odbor tudi sklenil, da bode vsako nedeljo po krščanskem nauku jeden odbornik v društvenej sobi imel predavati to ali ono ; če druzega ne, pa pregled po časnikih pretočenega tedna. Torej bodo tudi Gorjanci imeli svoj „jour fixett, — tisti Gorjanci, o khterih je še Preširen pel, da „dosti več ne vedo, ko imena cede . In da tako delovanje ne more ostati brez vid nega uspeha, je jako umevno. Torej: Bog pomozi dalje! J. tudi dovoli remuneracija kakih 100 gld. na leto, še so njegovi delavc' tik mestnih in kopali uto. On vedno 150 gld. na leto. I imel je pet delavcev, mest» p« dtnjset, a nieuovi Prav opravičene so bile pritožbe zastran me s t-! peteri so mnogo več izgotovili, nego mestni dvai-uega kopališča v Koleziji, ki ne ne snaži, seteri. Nadzornik mestnih delavcev bode om smej po predpisih in je voda nečista, mnogokrat gnjusna. j blagajnici prinašal gotovo dobre obresti, o tem go-Finančni odsek priporoča malo svoto za najnujnejša 1 vornik ne dvomi. poprave, v obče pa naroča magistratu, naj premi- Poročevalec g. Hribar pravi, da odslej ne šljava, ali bi se ne odpravil mlin pjpolnem, in bi | bodo več mogli slepariti delavci mestno olagajnico, se na istem mestu napravil basin za dame ali mesto kakor do sedaj. Vsaki trenutek bode se jim nade- dosedanjih jako primitivnih kabin namestile nove. Za nemško protestantovsko šolo ne nasvetuje finančni odsek niČesa, ker je privatna in konf>!sijo-nalna. Jako živahna debata unela je se o nadzorniku jati nadzornika, tedaj bodo, če jim bo za to, biti v mestnej služI i, tudi delali, sicer bodo odpuščeni. Nadzornik pa ne bode mož, ki bi delavce samo Štel, nego on bode v raznih strokah spreten mož. kajti za številjenje delavcev zadostoval bi tudi postrešček, mestnih delavcev, ki bi se imel namestiti 8 mesečno j tedaj bode imel novi nadzornik tudi druge lastnosti, plačo 75 gld. s Vi letno odpovedjo, in zagotovilom katere ga bolo popolnem sposabljale za ta posel. Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 12. januvarja 1883. Mestni odbornik Hribar poroča o proračunu mestnih zakladov za leto 1883 in stavi sledeče predloge: 1. Proračun mestne občinske blagajnice z red nim pokritjem 129 551 gold. in rednimi potrebšči nami z 116.670 gld., teduj s prebitkom 12.881 gld., dalje z izrednim pokritjem s 4000 gld. in izrednimi potrebščinami 21.315 gold., tedaj z nedostatkom 17.815 gld. ter v primeri s prebitkom od rednega pokritja s konečnim nedostatkom 4934 gld.; dalje proračun ubožne zaklade s pokritjem 23.672 gold. 50 kr. m z istimi potrebščinami; potem proračun zaklade meščanske bolnice s pokritjem 10.777 gld. 89 kr. in potrebščinami 10.765 gold., tedaj s prebitkom 12 gld. 89 kr.; proračun ustanovne zaklade 8 pokritjem 7764 gold. 2 kr. in potrebščinami 7506 gld. 93 kr , tedaj s prebitkom 257 gl. 9 kr. in konečno proračun ljudsko-šolske zaklade s pokritjem 26.390 gold. 85 kr. in potrebščinami 21.883 gld. 50 kr., tedaj s prebitkom 4507 gld. 36 kr. se odobre. 2. Mestnemu magistratu se naroči, da stori vse potrebne korake v ta namen, da se pravica oddajanja Fran Oblakovih dijaških ustanov v smislu volje testatorjeve, izražene v oporoki z dne 22. decembra 1866, njemu pripusti. 3. Mestnemu magistratu se naroča, naj izgo-tovljanje plačilnih nalogov za povračila desinfekcij-skiii stroškov uredi tako, da se bodo ta povračila plačevala neposredno iu sproti v mestno blagainico. 4. Gospodu županu se naroča, naj ueutegoma najame za dozornika nad mestnimi delavci osobo, ki se mu za ta posel zdi sposobna, proti mesečne.i nagradi 75 gld., četrtletnej odpovedi iu zagotovilu posebne nagrade, ako bo mesto pri stavbenih popravah in vzdržavauji po njegovem prizadevanji doseglo primerne prihranitve. 5. Mestnemu magistratu se naroča, naj z društvom za plinovo svečavo stopi v dogovor, bili ne hotelo odstopiti od jasne določbe §. 52 mej L. A. Riedingerjem in ljubljanskim mestom sklenene pogodbe od 8. maja 1860, ter bi-li in pod kakimi pogoji upeljalo po nekaterih glavnih ulicah in trgih ljubljanskih namesto dosedauje plinove, električno os vel javo. 6. Mestnemu magistratu se naroča, da s posebno naredbo določi, kdo ima pravico siromake v ubožno hišo sprejemati, ter da hišnemu nadzorniku in vratarju ukaže, da nikogar ne smeta vanjo sprejeti, ki se s posebnim dovoljenjem dotične k temu pooblaščene osobe ne izkaže. 7. Mestnemu magistratu se naroča, da stopi s kompetentno oblastjo v dogovor o današnjim razmeram primernem povišanji iz 1. 1444 datujočega se doneska k zakladu meščanske bolnice s 60 gld. 90 kr. Razprava o navedenih predlogih bila je jako živahna iu dolgotrajna, a nam primanjkuje prostora, tedaj navedemo le najvažnejše iz razgovora. O mestne revne hiše oskrbniku, Janezu Komarji naglašalo se je, da postopa jako samovlastno iu prizadeva mestu velike nepotrebne troške. Oskrbovanje poslopja izroči se magistratnemu uradniku, ki je ob jednem ubožni oče, ki bo ta posel opravljal za sedaj brezplačno. Prihranilo se bode tako 250 gld. na leto, in če se remuneracije, ako bi se po njegovej marljivosti še več prištedilo pri tedenskih izkazih nego do sedaj, (prištedilo se je 1. 1882. 7512 gld.) Dr. Suppan je proti temu predlogu iz formalnih uzrokov, vidi se pa, da nemško večino štedenje narodne večine jako jezi, katero bi radi preprečili Dr Suppan nasvetu) e, naj se stvar izroči mestnemu magistratu in stavbenemu uradu, „um nicht zu iiber-sturs:en.u Gosp. Peter Lassnik pove svoje mnenje v take j nemščini, da bi moralo biti „ Velikogermane" nad tem pristašem strah. Napada mestne inženirje, češ, da nemaj o ničesa druzega opravit', nego sedeti v pisarni iu ali ima biti novi nadzornik delavcev samo „spitzel". Mestni odbornik Hribar odgovarja, da 80 r..čnnski sklepi za leto 1881. kazali, kako se troši ravno pri delavcih nepotrebno z mestnimi novci. Zaradi tega piišel je finančni odsek, oziroma narodna večina do osvedočenja, da je le po novem nadzorniku mogoče, trošenje mestnih novcev zabraniti, sosebno, ker je jako nujno treba nadzorstva v mestnej klavnici. Dr. Suppan ima s svojim pred logom morda formalno prav, a ne gre, da bi bole-zeu, katere) treba hitrega leka, morala še le ča kati na dolge razprave, na priljubljeni „Instanzen-zug", kateri navadno hitro izpeljavo vsake dobre stvari zavira. Da ni nastavljen nadzornik definitivno, to je ukrenil finančni odsek jako premišljeno, kajti nastavljeni nadzornik ve: „ako ne bom ustre zal svojej službi, bom odpuščen !" Mestna gg. inženirja pa, katera misli odločiti za nadzorovanje g. Lassnik, nemata časa, ako nočeta opustiti svojega za mestne koristi važnejšega dela; in tudi se ne strinja z njihovim dostojanstvom, da bi letala od konca mesta do konca in nadzorovala, tu dva, tam tri, zopet drugje kopo delavcev. Dr. Suppan pravi, da ako je res, da se je toliko novcev pri delavcih prištedilo lansko leto, ne treba nadzornika. Mestni odbornik g J. N. Ho rak opomni, da, i&r se je navedlo za nadzornika mestnih delavcev, je vse istinito in opravičeno. Govornik, kateri že desetletja deluje v mestnem zastopu ljubljanskem, opozarjal je že, ko je vladal mesto župan Ambrož in je bila mestna uprava jako dobra, pozneje, ko je bil na čelu mestni magistratni svetnik Guttman in za njim Župan Laschan, da so tedenski izdatki za delavce po 400 do 500 gold. le ogromni, a brez uspeha. Magistratni svetnik g. Perona mu je rekel, da, ko bi se dobremu nadzorniku delavcev plačalo tudi 10O0 na leto, bi imelo mesto le dobiček, ker bi tak nadzornik prihranil mestu na tisoče goldinarjev. Zutorej govornik s popolnim prepričanjem podpira predlog, naj se nastavi nadzornik. Dr. Bleivveis vitez Trste niš k i pravi, da ga ugovori dr. Suppana čisto nič niso prepričali. Že zaradi mestne klavnice je treba, da se napravi red. Misliti pa ni treba, da bode novi nadzornik uraduik, kateri bo hodil ob uradnih urah v mesto, nego njemu bode treba biti ob 4. ali 5. zjutraj ob poletnem času na nogah in izvrševati svojo službo Mestni odbornik P eter ca pravi, da so mestni delavci že lansko leto sami čutili, da so v drugih rokah, zato so tudi pridneje delali, kajti vedeli ao, da jih sicer Čaka odpust. Prejšnje čase, pravi, pod vladarstvom prejšnje večine mestnega zbora, delal Da bi g. Dežman kako zaslugo narodne stranke pri poznaval, kakor je trdil, tega, pravi smehljaje Hribar, ne verjame. Pri glasovanji se predlog dr. Suppana zavrže in vzprejmo 86 vsi predlogi liiiančnega odseka, odobri se tudi mestnih zakladov proračun za 1. 1883, na kar se seja sklene. Domače stvari. — („Skrata") prva številka izšla je danes, a osoda jej ni bila mila, kajti zadela jo je kouti-skaC'ja zaradi pogovora mej sosedoma Brezovičarjem iu Bizovičarjem. Napravila se je takoj druga izdaja. — (Trgovinska in obrtna zbornica Kranjska) ima v petek 19. t. m. ob 6. uri zvečer sejo v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Volitev predsednika iu predsednikovega namestnika. 3. Poročilo I. odseka : a) o trgovinskega ministerstva ukazu, kateri zadeva izdelovanje pokalnega živega srebra; b) o predlogu za umeSčenje 2 prisednikov pri trgovinski sodniji v Rudolf o vem ; c) o spisih, kateri so se predložili za to, da bi se na podlagi teh jedni tovarni odmeril ilavek. 4. Poročilo 11. odseka: a) o trgovinskega ministra ukazu, kateri zadeva skladišča; h) o spomenici »avstrijska industrija in svobodno pristanišče v Trstu." 5. Posamezni nasveti. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba z vkupno večerjo bode v soboto 2 0. t. m. pri Tavčarji ob 8. uri zvečer. Zaradi raznih pred-pustnih veselic bil bi namreč za 25. t. m. nameravani jour fixe neumesten, zbog tega ta prememba. — (Rodoljubi v Postoj i n i) naročili so šestnajst iztisov „Mira"; jcdnega za Čitalnico, petnajst pa so jih prepustili uredništvu v blagovoljno razpolaganje. — (Odbor Čitalnice) ponovi opombo, da bo prihodnji „mali plesu v Čitalnici v nedeljo dne 21. t. m., namesto v soboto. — (Električna razstava.) Na Dunaji se bode 1. dan avgusta 1. 1. odprla mej narodno električna razstava in bo trajala do 31. t. 1. Oglasila se morajo poslati do 1. marca 1883. leta vodstvenemu odboru meinarodne električne razstave na Dunaji (VVallhscbgasse 9). Do 1. maja bode odbor naznanil, koliko prostora more dati vsakemu raz-stavliavcu. Prostor je brezplačen. Stvari se Nmejo že 1. junija 1S83 v razstavo poslati, do 15. julija pa mora vse biti razstavljeno. Oglasilne pole se dobe in nataučneja razjasnila riaje tudi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani. — (Vabilo k veselici narodne Čitalnice v Cirknici, katera bode dne 21. januvarja 1883. pri Jurkovih. Program: 1. Kisenhut — „Ustaj rodeu, zbor. 2. Grbic — rSlavčekuu, ženski čveterospev. 3. Nedvčd — „ Večerna", možki čveterospev. 4. Dr. Ipavic — „Ouj, ostra burja", možki zbor. 5. Kuntre — „Mihova ženitev", možki zbor. 0 „Pes in mačka", vesela igra v 1 dejanji. 7. Tombola. 8. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Slovensko akademično društvo „Tiglav" v G radci) imenovalo je v rednem zboru dne 13. t. m. vseučiliškega prof. dr. Gregor a Kreka glede njegovih zaslug za slovansko slovstvo in za slovanske dijake v Gradci sploh svojim prvim častnim članom. Koncem te seje počastila sta Triglav s svojim pohodom dr. Krek in slovaški pesnik gosp. Bela. Krek pozdravljen od društvenega predsednika kot prvi njegov častni član zahvalil sp je v lepem primernem govoru za to čast. Živio! V tej seji nabralo se je tudi za „Miru, da se pošilja brezplačno koroškim Slovencem, čez sedem goldinarjev. — — (Razpisana je služba) učitelja na jednorazrednici v Ljubnem na Gorenjskem. Letna plača 400 gld , stanovanje in užitek župnika Filipa Grošeljna ustanovnih zemljišč. Prošnje do 15. febru-varja t 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pariz 17. januvarja. Parlamentarni krogi odločili so se skoraj soglasno zavreči predlog Floquet-a in dati prednost predlogu Fabres-a, po katerem bi se formelna prepoved francoskega ozemlja za vse francoske pretendente nadomestila z zakonom, kateri bi vladi dovoljeval, prepoved upotrebljati, kadar se jej potrebno zdi. Listi poročajo, da bode vlada predložila načrt zakona, ki bi normiral stališče prinčev iz nekdaj vladujočih rodbin. — V obče časopisi odobravajo zaseženje princa Napoleona, grajajo pa ukrep zbornice o predlogu Floquet-a. Berolin 18. januvarja. Cesar dal je finančnemu ministru nalog, da za bolezni Bot-ticher-a nadomestuje državnega kancelarja. London 18. januvarja. Krivi prorok v Sudanu premagal je oddelek egiptovske vojske. Razne vesti. * (Grozna nesreča) dogodila seje pretečeni teden v mestu Milwaukee države AViscousin v Se vernej Ameriki. Največji in najlepši hotel celega mesta je zgorel in pokopal pod seboj nad sto ljudij. V hotelu bilo je nad 400 gostov; prnnaglo ra/.šir-jajočem se ognji niso se mogli drugače rešiti, da BO poskakali iz oken na ulico in se deloma težko poškodovali, ker je bila ulica na vso nesrečo baš v popravi in je ležalo na njej mnogo kupov ostrega kamenja. Lastnik hotela, rodom Nemec, postal |e zbog nesreče blazen. Škoda se ceni na 500.000 dolarjev Rlagajničar neke banke, ki je bila v hotelu, rešil je s smrtno nevarnostio blagajnico s GO0.000 dolarji. Prišedši ves osmoj en iz gorečega poslopja, padel je v nesvest. Požarna hramba imela je več dnij opraviti z udušenjein požara, ker je bilo v niaga-cinih mnogo gorivnih snovij nakopičenih. I,i*tui«-it upruvniMtVH : Gosp. J. 1'. v Drainljuh. Plačano do lf>. februvarja t. 1. Darila za „Narodni Dom". Prenosek . . . I/, pušice v gostilni pri „ zlatem Hodčuku" Pudcavnik v Ribnici (1 — */,g), 12 . . . Čitalnica v Gornjeingradu poftljc čisti do-hodek dveh veselic....... G. Franjo Ravnikar v Ljubljani mesečni donesek........... Iz palic: pri Klobučarji v Ritinji 74 kr. na poŠti v 1'remu 6f> kr. pri Valeučiču v Kilovćah 15 kr......... Gospa Barbara Ahačič v Trfciči .... G. And. Aljančič, korar v Cclovci . . . Pri jour iixe lil. in zabavnega kluba dne 5. januvarja nabranih....... G. AugUBt Presal v Ljubljani nicHećnc doneske /a a mesece....... 9035 gld. M kr. 40 50 9 . — 54 6 - — Turoma družba pri g. A. pl. Kapusu v Bjunsigorlol.......... G. Laka Lasar v Kuumigorici . . . V Serajevu: g Franjo Oblak, rarunuki svetnik 2 gold., g. Josip Dobida, fin. konc pist 1 gold., g. Janko 1'ogorelec, rač. ofieijal 1 g«'Id.. g. Janko J'remrov, računski asistent 1 gld....... G. Ferjan Mdia v Mariboru . . v . . . Na Igralnih mizah v ljubljanski Čitalnici inrsoca decembra........ G. Vinko Zoga v Koprivi (i. Janez Kovač......... G. tir. JeloVŠek nabral v Kadnljici . . Zastopn ki banke Slavijo: gg. Franjo Žlindra v Velikih Laščah 27 kr., Matija Ihidovcrnik na Vidmu 49 kr., Ivan Gra-har v Htcbiiu 48 kr., Ivan Rihtersič v Dobernicah 72 kr......... Iz pučice pri g. Jos. Merharju v Dolenji Vasi........"..... G. Josip Hribar, zastopnik banke „Slavij eu na Kerki......... G. Ivan Nastran, zastopnik banke „Slavi j eu v Rad o ml j i........ G. Miroslav 1'relec, zastopnik banke „Sla-vije" v Komna......... I/, pnitce v gostilni pri »polti" v Bovcu Iz pušice v gostilni pri „Ekseln" v Bovcu Iz palice v kavami „Merkur" .... Ribnica Id X 18 x 18 = '/ia. 4 . . . . Neimenovan z dežele ....... Vkupe . . . 2 gld. - kr. 1 „ — . 5 — - - 17 23 2 18 08 50 30 1 „ 96 ~ n 92 2 . -— . 50 8 1 1 1 10 22 30 30 90 69 5°/, Štajerske zemljišč, odvez, oblitr. . . 103 Dunavu ret. srečk«- 5% . . 100 gld. 114 Zemlj. obč. avstr. iVs*/« alati zast. tinti . 119 Prior, oblig Bliaabetine zapad, železnice 98 Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne nrečke.....100 gld. 170 Radolfove srečke..... U) „ 19 Akcije anglo-svstr, banke . 120 „ 114 Trammway-druSt. ve'i. 170 trbl. a v. 218 25 25 70 75 75 75 Zahvala. Slavno društvo „Losevercin" v Kamniku podarilo jo podpisanemu društvu več dokaj vrednostnega premakljivega blaga. Podpisano predsedništvo društva šteje si v prijetno dolžnost, po tem potu izreči za blagi dar najtoplejšo zahvalo. Pevsko društvo „Lira" v Kamniku. dne Ki. decembra 1883. Alojzij VrciiiMuk. 1. r., L. S. predsednik. CaUNliir Kroiiabcllivogel ml., 1. 1., tajnik. (34) Poslano. (4- 2) 9154 gld. 22 kr. Umrli no v Ijiioljani: 13. januvarjn: Friderik Kajšnik, prisilni delavec, 17 let, Poljanski nasip št. 50, za plućno tuberkulozo. 14. januvarja: Urša Močnik, gostija, 55 let, Sv. Petra cesta št. 23, za organično srčno napako. — Janez PerŠl, c. kr. zetnljemorca sin, 3 tedne, Sv. Petra cesta št. 20, za slabostjo. — Josip Koloman Gerliczv de Gerlicze, hišni po sestuik, 42 let, Gospodske ulice št iJ, za mrtvoudom. 15. januvarja: Anton Papež, delavčev sin, l'/a dneva, Kladezne ulice St. 3, za slabostjo. 16. januvarja: Jera Grad, gostija, 66 let, Poljnnska cesta št. 47, za vodenico. 17. januvarja. Fran Strukel, črovljarjev sin, 2 nies., Marijo Terezije cesta št. 8, za hožjaHtjo. V deželnej bolnici: 12. januvarja: Franca Bučar, delavka, 19 let, za oslabljeni em moči. — Edvard Ibuuerl, delavčev sin, 2 leti, zaje-tiko. — Helena Medic, gostija, 81 let, za kron plućnim em-phvst-inoui. 11. januvarja: Fran Sink, hlapec, 54 let, za mrzlice vsled rane. — Helena Turšič, dekla, 25 let, za eclampsijo. 16. januvarja: Jakob Rokavica, delavec, 40 let, za dementia paralitica___ T tajen 16. januarija. Evropu: Biitting z Dunaja. — Alexin iz Kašaua. Pri Moiin : Petermich z Dunaja. — Ponovič iz Mokronoga. I'n Nulk-i : Blaika z Dunaja. — pl. Gozani iz Celovca. — Vellacifi Is Gvale. T^-d-ne^jsisa, "borza, dne 18. januvarja. Papirna renta ......... Srebrna renta .... ..... Zlata ronta........ . • 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke . ..... Kreditne akcije...... . . London . ..... . . Srebro . ....... Napol. . ......... G. kr. cekini. ...... . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke i' I. 1H54 250 gU\, Državne srečko is I. l*i>4 100 „ 4°/0 avstr. zlata rent s davka prosta , Ogrtika zlata rutlta rt0/,,...... „ papirna renta 5°;u . . 77 gld. 25 ki 77 „ 75 i» 9« . 10 1 92 „ 15 i — 282 „ 10 t 119 „ 75 9 n 9 , 51 V, R ■ 5 , 65 f 58 „ 75 n 119 . — B 168 . 60 _ 95 „ 85 118 „ 20 85 . 45 »4 „ 70 GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkuiaa llek proti trajnom kašlju plućevine I islsdoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, *- 'P;rr" (pasti llen> HiadMkmi Hinke Mattonija (K«io»iT«iu cetkoj). Pekarija in vinotoč se pod ugodnimi pogoji daje v najem. — Natančneje pove upravniltvo M81ovenskega Naroda". (81_2) Priznano izvrstne, na tržaškej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene sveče iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska, ponudijo P. & R. SEEMANN V HJJlll>lJH,Tli. (G36 19) Na najboljšem glasu izmej vseh tovarniških izdelkov so "šivalni stroji vseli sistemov M. Bollmann-a, 51 odlikovanj. na Dunaji, I. Rothenthurmstrasse Nr. 33. Ustanovi j. 1861. Illa|.*t4ar«k firma t<» vr.*»te. S Singer-jevi, Greifer-jevi, Howe-jevi stroji, stroji na valjček in vsake vrste roeni stroji po prvotnih fabričkih cenah s 5letuo garancijo tudi za plačila v ol>i-oUili. (708-10) Ml. Puzi mij He tuino nn firmo, << nilnih g mi is in fritnko. Uže rabljeni stroji se zamenjajo ali pa popravijo. 8 x 8 X X X l I X x x ti CUSTEIN's ISO LUTREINIGU DER HEIL.ELI3ABETH Holjfti ud vneli jiotlobnili icdolkov, nćmaju to pMtUJi niti «ko(rn v mehi; ntt,f\utptin^}v ar vttltijtt /oper bolezni v organih b|ioi1iijokh tii\U tulumi, inonjulno mrzlico, boluzni v praih, nu koži, uu ocoli, v inoijunMi in OB tU), aojier otročjo in žensko boluzni; čiHtijo kri in lehko odpravljajo blato. Nlj ga zdravila, ki bi bilo boljSo iu pri tem popolnem neškodljivo zoper gotovi vir vBoh boleztiij. Ker »o poBliiiik.irjono, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo bo odlikovano t Jako čuHtuini piHinoin ilvornr(/n nrl'