Leto IV., štev. 168 . . . ___foStnina pavinHrtma. V Lluoijani, toreK dne ia. Julija 1923 Posamosna «ta«. itona r« Irtal« oto 4 »hrtfl. Stane mesečno 12-60 Dia (t iaoaemstvo 26-— B neobvezne Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva oeeta »t. Mfl. Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto 8n politiko Upravntitvot Ljubljana. Prešernov« nL tt. M. TeM. itW Podružnice« Maribor, Barvarska att TeLit 22, Cel|e, Aleksandrom a Račun pri poitn. čeka*, savodu it««. 11.841 Ljubljana, 16. Julija. Prav je, da je tudi »Slovenec* priobčil zagrebgki takozvanl »Markov protokol«, ki ima svoje ime od Marka Gjuričiča, predsednika radikalskega kluba ki glavnega pregovorača s Korošcem, Radičem in Spahom v Zagrebu. Sedaj klerikalci v svojem lastnem glasilu lahko berejo, kako so njihovi voditelji nasedli radlkalcem ter kako skromne so bile njihove zahteve ta to, da so Tadikaleem izročili vlado in dr-Eavo. 8LS ie Sla pri volitvah v boj za zakonodajno avtonomijo Slovenile. Zlate gradove so klerikalci obetali volil-cem. Imeli so recept ta vsak stan, za vsako vas, za vsako starost posebej. Privrednikom »o dokazovali, da jim bo njihova zmaga odvzela vsa bremena materijalnega značaja, konsumen-tom so slikali na mizah polne krožnike pečenk in potvic. Za vse, za reveže in za bogatine, bi bila klerikalna avtonomija obljubljena dežela, kjer bi padala z neba mana in kjer bi ljudem leteli v usta pečeni golobi. Kolika prevara volilcevl V sporazumu z SLS naj se zopet inStalira pokrar jinski namestnik ter odstavijo naj se istotako klerikalcem neljubi Šefi. Gospod dr. Brejo naj topet postane pokrajinski namestnik, gospodje Remec, dr. Gosar in drugi pa Šefi pokrajinske uprave. Tako nekako bl izgledale ▼ praksi glavne zahteve SLS po »Markovem protokolu*. Da bi ti gospodje lahko mirnejše »vladali*, bi se moralo razpustiti in zabraniti »vse teroristične* organizacije, a osobito Orjuna. Kaj klerikalci Se vse Štejejo med teroristične organizacije, niso v protokolu povedali. Menda tudi sokolsko organizacijo ter DruStvo za varstvo otrok. Morda celo cigansko muziko gosp. Krapeža; kaj ti tudi to preganja klerikalno - komunistična večina ljubljanskega občinskega sveta. Razven teh zahtev so klerikalci le Se želeli povišanje budžeta ta Šolske izdatke. Ni dvoma, da so pri tem zopet mislili predvsem na svoje strankarske Interese, četudi Izgleda ta četrta in zadnja točka njihovih zahtev, da Je bila stavljena v interesu 81ovencev. V protokolu zastonj lSčemo garancij, M bi odpomogle zlasti bedi državnih nameščencev, kl bi varovale davkoplačevalce pred krivičnim povišanjem davkov ter pred drugimi bremeni. Nikjer besede o protidraginjski akciji, nikjer črke za slovenske vojake, Id ao bili najjačje agitacijsko sredstvo za volitve. Klerikalci so v »Markovem protokolu* pozabili na vse, kar so obetali ljudem, pozabili so na volflce in njihove interese, imajofi pred seboj le strankarske in osebne interese, ki so zvezani s vzpostavitvijo pokrajinskega namestništva. In kaj so klerikalci dali za to? Zavezali so se, da bodo v parlamentu omogočili s »svojim držanjem* itvoll-tev začasnega predsednika parlamenta ter sestavo samo-radikalske vlade. Tudi so pri stali na to. da bodo omogočili verifikacijo vseh mandatov po želji radikalcev. 40 klerikalcev in muslimanov je zato glasovalo pri konstituiranju parlamenta za radikalce, 69 radičevcev je pa ostalo doma. Le tako je bilo mogoče, da imamo danes samo-radikalsko vlado in samoradikalsko predsedstvo in tajništvo narodne skupščine, ter vse njene odseke in odbore z radikalno večino ter radikalskimi funkcijonarji. Slovenski avto-nomisti so nam dali samo-radikalski in velesrbski režim. Tudi največji politični analfabet klerikalcev bi sedaj moral izpregledati, kako pravilna je bila naša opetovana trditev, da je SLS sokrlva na sedanjem režimu, ker je on njeno dete. Vsa odgovornost in krivda pa pada na SLS tudi za vse sklepe \ parlamentu ter vse sklepe in odredbe samoradikalske vlade. »Markov protokol* je klasičen dokument za to. Tudi če bi radikalci vse klerikal ne zahteve »Markovega protokola* izpolnili, bi se lahko trdilo, da je bila kupčija za SLS jako slaba. Za dr. Brejca dati radikalcem vso oblast v državi v roke, ni vendar nobena pidobitev tudi s samoklerikalnega stališča ne in ne glede na popolno zatajitev in neizpolnitev pred volitvami danih obljub Se veliko slabejša pa je v Zagrebu z radikaJci sklenjena kupčija, ako pomislimo, da so klerikalci radlkalcem njihove zahteve v »Markovem protokolu* že izpolnili, dočim radikalci klerikalnih niso. Radikalci so Ra-iliča, Korošca in Spaho kratkomalo ociganili. Dokaz nesposobnosti in politične naiv-Ui - .onega, ki je šel na lei Radikalci pristali na uradniške in oficirske plače BURNA SEJA RADIKALSKEGA KLUBA. - UPORNA OPOZICIJA. Beograd, 10. julija, r. Danes popoldne od 17. do pol 19. se Je vršila seja radikalnega kluba, kateri so prisostvovali vsi ministri. Nadaljevala se je diskusija o oficirskih in uradniških plačah. Debata je bila mestoma zelo burna. Grupa s poslanci Petrovičem. Rankovlčem, Simono-vičem bi dr. Kojlčom je nastopila proti sankcioniranju uradniških In oflolrsklh plač, kakršne so predvidene r obeh zakonskih predlogih. Po burni diskusiji, v katero je nekolikokrat posegel tudi Nlko la Pašič, se Je končno dosegel sporazum, da se ima manjšina podvreči odločbam večine. V slučaju porasta dinarja se ima izvršiti revizija draginjsklh doklad. Službena leta. provedena v vojni se bodo računala dvojno ta penzijo samo takrat ako Je državni uslužbenec ie služboval deset let v državni službi. Nato Je klub odobril uradnlSkl zakon s 70 proti 17 glasovom. Karakteristična je vest, ki se Je razši- rila po seji v skupščinskih kuloarjih, da Je prejel podprodstjdnik radikalnega kluba Mthajlo Rankovič grozilno pismo, podpisano od »kluba sedmorlce*, da bo ubit ako bo glasoval proti uradniškemu zakonu. G. Rankoivič je vsebino pisma takoj objavil in »javil, da se protenj ne boji ter da bo glašov.J kljub tema proti zakonu. ODGODITEV 8RJE ZAKONODAJNEGA ODBORA-. Beograd, 16. julija, r. Ko so as danes zbrali člani zakonodajnega odbora k seji, je predsednik predlagal, da se zaradi važne seje radikalnega kluba o uradniškem zakonu današnja seja zakonodajnega odbora odgodl Radikali so takoj pristali, dočim so demokrati odločno protestirali. PosL Svetozar Gjorgjevlč je podal v imenu demokratskega kluba izjavo, v kateri obsoja odgoditev seje zakonodajnega odbora, ki se Je izvršila brez tehtnih razlogov. Italijanski parlament odobril načela volilne reforme NEZNATNA VEČINA. - ZAUPNICA VLADI. - RAZKOL MED PO. POL ARI. Šefa narodne skupščine VOJNI MINISTER O KRAOUJEVSKI EKSPLOZIJI. - PRVIH 40 ČLENOV VOJNEGA ZAKONA SPREJETIH. Beograd, 16. julija, r. Na današnji seji narodne skupščine so poelanol dr. Peleš, Kujundžlč, Agatonovič ln Sreten Nlkollfi stavili na vojnega ministra Pe-Siča vpraSanje o vzrokih včerajšnje eksplozije v Kragujevou. Vojni minister je naglašal da so poročila o eksploziji močno pretirana ln Sita nato uradno brzojavko, ki jo Je prejel od upravnika vojaškega tabora v Kragujevou. Brzojavka navaja obširno podatke o količini munl-olje, kl se Je nahajala na trdnjavskom obzidju na Metinem brdu. Materialna škoda nI velika, pokopalo je le nekaj šip ln plamen Je obžgal streho pirotehničnega zavoda. Žrtev ni bilo, le nek og-njegasec Je bil v roko lahko ranjen od drobca eksplodirane bombe. Eksplozija Je najbrž nastala s kemijskim procesom močno temperaturo nestabilne munioijo, osobito Italijanske. Po teh informacijah samozapaljenja, kl je bila potencirana z je vojni minister izjavil, da Je poslal svojega načelnika topniškega oddeljenja na lice mesta, da preišče vzrok eksplozijo. Vsi eventualni krivci bodo Btrogo kaznovani. Nato jo skupSčlna prešla na dnevni red: specialna debate o zakonskem pred- logu o ns trojstvu vojske in mornarice. Po precej živahni debati Je bilo sprejetih prvih 41 členov. Seja je bila nato zaključena in se vtš( prihodnja Jutri ob pol 9. uri dop. ZAKON O SREDNJIH ŠOLAH. Beograd, 16. julija, r. Danes popoldne se je nadaljevala seja sekcije zakonodajnega odbora ta pretres zakona o srednjih šolah. Govorili so klerikalec Sušnik, demokrata Rafajlovič ln Seflerov ter Nemec T&ubel. Zakon Je bil neto v načelu z večino glasov sprejet Proti ja glasoval samo klerikaleo Buinlk. 2ELEZNICARSKA PRAOMATIKA. Beograd, 16. julija, r. Danes dopoldne je nadaljevala svoje delo sekcija za pretres zakona o prometnem oeobju. Po diskusij Je bilo sprejeto 5. poglavje nato pa t malimi izjemami VL Od 7. poglavja so sprejete vse točke do SL 77. Proti so glasovali klerikalci in zemljoradniki. POZIV DEMOKRATSKIM POSLANCEM Beograd. 16. julija, r. Predsednlštvo demokratskega kluba poziva vse poslance, da se dne 19. julija pred poldne gotovo snidejo v Beogradu. Rim, 16. julija, h. Na včerajinjl seli rimske zbornice Je bil sprejet vladni pred. log o volilni reformi. Po govoru posameznih opozicijonatcev ki pristašev nove relorme, še vedno nI bilo Jasno, kakšno stališče bodo zavzeli popolari, ki so sicer sklenili, da bodo glasovali vladi za za-upulco, da pa bodo skušali pri specilalni dahati doseči gotove izpremembe volilne reforme. V Imenu slovenske manjšine je govoril posl Wllfan, kl Je ostro protestiral proti raznarodovanju v Julijski Benečiji. Nato je imel volik govor ministrski predsednik Mussolini, ki Je uvodoma Izjavil, da bo v kratkem imel obširen eks-poze o mednarodnem položaju ln o ruhrskem problemu, nato pa ostro zavračal Izvajanja opozlcljonalnlh predgovornlkov. Mussolini Je nagiašal, da Je parlamentarna svoboda napram Izjavam poedlnih govornikov postala že prava sramota. Socialistom ln komunistom Je zabrusil, da v Rusiji ne obstoja diktatura proletarljata, ampak da vlada tam diktatura pollntell-gentnega razreda. Ob sklepu Je še opozarjal popolare, naj se ne dado zapeljati, ampak naj se odločijo po svoji vesti fašisti, HberakI ln demokrati so spre-i<--lt govor Muaaolinija t velikim odobravanjem. Vlada Je nato stavila na dnevni red1 vprašanje zaupnice In o tvorila debato n principih volilne reforme. Oovornik pr>-polaTov Je Izjavil, da bodo popolari glasovali sicar za zaupnico, a proti predlagani obliki volilne relorme. Le mala frak-cija v stranki je Izjavila, da bo glasovala za obe točki. Mussolini Je nato Izjavil, da se vprašanje zaupnice nanaša na ot>« točki. Prišlo le do glasovanja. Za zaupnico so glasovali 303 poslanci, proti pit 140. Pri drugI točki dnevnega reda ie glasovalo 139 poslancev za vlado, 135 pa proti, 77 poslancev se Ie glasovanja vtdr ialo. Po glasovanju so bile na ulicah prirejene Mussollnllu viharne manifestacije. IZKLJUČENI POPOLARI. Rim, 10. julija, s. Pi^dsodstvo parla mentamo fraioijo popolarov je izključilo 9 poelancev Iz frakcije, kor so na vče rajšnjl seji zbornice kršili disciplin-■ stranke in glasovali ia volilno reformo čeprav Je sklenil klub glasovati proti Trdovratne vesti O Beneševem posredovanju PRIČAKOVANJE ANGLEŠKEGA ODGOVORA NEMČIJI. Italijanska špijonaža v Zagrebu POJASNILO O ZAGREBŠKIH ARETACIJAH. - ŠPUONI BIVŠI AV. STROOGRSKI OFICIRJI. Beograd, 16. julija, r. O špionažni afe« rl, radi katere je bilo te dni v Zagrebu aretiranih 20 oseb in katore centrum je Zagreb, izvemo sledeče: V Zagrebu je prišla k šefu armijske komande podpolkovniku Vojnoviču ne« ka ženska, ki se Je predstavila kot Lida Birner ter izjavila, da ima povedati važ« ne stvari. Njena izpoved pa je vzbudila sum, da hoče ali priti v kontakt z vo« jaškimi oblastmi, ali pa se nad nekom maščevati. Podpolkovnik Vojnovič je pustil to Lido Birner aretirati ln pre« iskava je dognala, da je hči nekega uči« telja iz iudbreškega kotarja in se piše Danica Ambrolič. Njeno dosedanje živ« ijenje je bilo dokaj burno in polno avantur. Skozi 2 leti je živela »na koru« zi» z nekim aktivnim oficirjem iz Hrvat« ske, ki pa v celo afero ni vmešan. V teru času je spoznala več aktivnih oficirjev, ki so bili prej člani avstro»ogrske arma« de, doma Iz Hrvatske ln Slavonije. Ne« kateri teh njenih znancev so bili v zve« zi z bivšim k. u. k. oficirjem Gilardom, ki je sedaj v službi albanske vlade in živi v Tirani kot žandarmerijski oficir. Sedaj očitajo klerikalci in radičevci radikalcem, da so jih prevarali. Kot dokument prevare priobčujejo »Markov protokol*. Ne omenjajo pa, da je bil ves zagrebški sestanek od vseh udeležencev že v kali projektiran kot prevara. Niti enega udeleženca ni bilo, ki bi prišel v Zagreb na sporazumevanje s poštenimi nameni. Sam Radič pravi, da so pri tem poslu bolj lagali, kot se laže pri trgovskem poslu. Kakor barantajo cigani za konja, so ba-rantali radikalci. klerikalci, radičevci in spahovci za svojo strankarske interese, žalibog na račun države in naroda. Klerikalci so dosegli vsaj to, da sedaj tudi njihovi volilci vidiio. kako so bili od SLS oolganieni. Italija mu je poverila organizacijo 8pl« onske službe v njeno korist Dekle je bilo po izčrpni izpovedi oddano v zapore, policija pa je takoj nato poiskala tudi njene sokrivce, med katerimi je tudi neki musliman. V času svojega »delovanja« Je prenesla Danica Ambrolič kot agllen član špi-onaže družbe 12 vojnih spisov preko Rakeka v Italijo. Znala si je dobiti ključ za dešlfriranje ln že predpisane vojne spise je vselej prenesla v Italijo. Po njenih izpovedbah in rezultatu dosedanje preiskave je dognano, da tu ne gre za politično afero katerekoli stranke, nego za delovanje enostavne špion-ske družbe, katere agilni član Je bila tudi Danica Ambrolič, svoj čas prodajalka v Radičevi knjigarni. Parla, 16. julija, s. »Agence Havas* javlja iz Londona: Potovanju češkoslo« vaškega ministra dr. Beneša v Pariz pri« pisujejo v tukajšnjih krogih velik po« men. Dr. Beneš bo storil vse mogoče, da doseže med kabinetoma v Parizu In Londonu sporazum. V angleški Javnosti smatrajo, da bo to mogoče. V istem smislu piše »Petit Parisien*, kl poroča iz Londona, da je bil dr. Bo neš ▼ Parizu ves teden v stalnem kon« taktu s vsemi politično in gospodarsko merodajnlmi angleškimi faktorji, ki jim je obrazloill francosko stališče. Njego« vo prizadevanje u odstranitvijo obato« ječih nesoglasij med Parizom in Londo« nom ni bilo brez uspeha. KAK BO ANGLEŠKI ODGOVOR NEMCUIf Berlin, 16. julija, a. »B. Z. am Mlttag* javlja iz Pariza: Poročevalec Usta Echo de Pariz javlja lz Londona o angleški noti glede skupnega odgovora Nemčiji ter veli, da ae o vsebini te note ne more dvomiti. Kljub vsem pridržkom se bo nemška zahteva po mednarodni preiska« vi plačilne zmožnosti Nemčije, kl Jo je dr. Cuno formuliral dne 7. junija, spre« jela na en ali drug način. Od Berlina predlagana jamstva kot nadomestilo za lokalno kontrolo v Poruhrju In Porenju so se sprejela vsa v načelu, toda s pri« driki. Pasivni odpor se bo obsojal, ven« ALKOHOLNA PREPOVED ZA ŽELEZNIČARJE. B«Ograd, 16. lullja. r. Radi pogostih železniških nesreč in površne službe železniškega osobja, ki je posledica uživanja velike množine alkohola, Je minstr-stvo saobračaja Izdalo železniškim direkcijam odredbo, s katero se strogo za-branjuje uživanje alkohola za časa vršenja službe. Kazni proti kršiteljem so najprej denarne globe In potem odpust iz službe brez pravice na pcnzljo. INCIDENT NA JUGOSLOVANSKO-MADŽARSKI MEJI. Beograd, 16- iullia. r. Po poročilu ma-džarkega presbiroja le prišlo včeraj na meji prt Gyekenyesu do Incidenta med našo ln madžarsko obmejno četo. Na obeh straneh se je streljalo. Žrtev nI bilo. Madžarski presblro tendenciozno poroča, da so ta spopad izzvali naši pijani vojaki. Med tem pa je bilo ugotovljeno, da je 20 Madžarov prešlo na naš teritorij, radi česar ie naša obmejna straža krenila za nllml in iih oreumala- dur pa se bo njega ustavitev zahteval* le, če se temeljito izpremeni francoski in belgijska politika glede Poruhrja. BENESEVI USPEHI. Pari«, 16. julija. J. Dr. Beneš je svoi poaet v Parizu in Londonu porabil za. to, da uredi gotova za Češkoslovaško in Malo antanto važna specialna vprašanja. Na podlagi uspehov svojega poto« vanja bo dr. Beneš na konferenci v Sinaji mogel poročati, da ima Mula antnn-ta izgled, da bo mogla postaviti svoje-ga kandidata za svet Zveze narodov. V češkoalovašklh krogih menijo, da bo dr Beneš zastopal Malo antanto v Zvezi narodov. Dr. Beneš bo zapustil Pariz že v sredo, čeprav je prvotno hotel ostati tam do konca tega tedna. Na svojem povratku se bo ustavil v Bruslju, kjer bo Imel posvetovanja z belgijskim ministrskim predsednikom Theunlsem. PODALJŠANJE ZAPORE PORUHRJA Mannhelm, 16. julija, j. Mednarodno porenska komisija je zaporo prometu med zasedenim tn nezasedenim ozemljem, kl bl se morala končati danes o polnoči, podaljšala do 26. julija o polnoči. V berlinskih krogih spravljajo to v zvezo a predstoječo proklamacijo po-rensko republike. Na to proklamacijo bo delavstvo odgovorilo z generalno stavko, Odmevi Markovega protokola (Gle) tudi poročila na 2. strank) Zagreb, 16. jnlija. Federalistični listi, ki so v nedeljo in nekateri danes objavili Markov protokol, so kot njegov glavni komentar prinesli Radičev sobotni govor ter so zaenkrat vzdržali lastnih komentarjev. Izmed beograjskih listov ga je v nedeljo objavilo edino »Vreme», a enako brez komentarja. Vtis razodetja »velike tajnosti*, ki je par mesecev zagonetno krožila v časopisju in političnih krogih, pa ni bil preveč senzacionalen. Današnji »Zagreber Tagblatt* posveča objavi uvodnik, v katerem poudarja, da je protokol splošno razočaral Par splošnih nedoločnih ugotovitev in zahtev in par osebnih zadev — to je vsa vsebina tega velikega državniškega akta, ki v po edinostih učinkuje uprav komično. Tako resno kakor protokol je smatrati tudi prekinjanje z Beogradom. Vlada je večino točk itak žo izvedla; glede ostalih med katerimi pa so nekatere sploh neizvedljive, bi se dalo še pogajati. Radičov sobotni govor, četudi silno ostor, ne bi tega popolnoma onemogočal Toda Blav-ni Markov protokol mora služIti za vzorec. kako so take stvari ne smejo delati. »Riječ* so istotako v uvodniku bavi s protokolom in Rndičevem govorom. Karakterizira zagrobško sporazumevanje kot prosto patriotsko trgovino pod firmo epohalnega »sporazuma* med tremi plemeni. Pogodba je bila storjena izven parlamenta, tajno, z lažjo v srcih. Zato njeno deto ni moglo biti drugo kakor — prevara. V. tom so zdai složni eni in drugi. In tO Jo njihova edina sloga. Va rall so drug drugega, zdaj tožijo drup drugega. In Radiču končno ni preostalo drugega, ko da fantazira o BastilJL Naj raje pazi, da njegova demagogija ne doživi usodo Baetllje. Inozemske borze 16. julija. CURIH. Berlin 0.0025, Newyork 37? London 26.40, Pariz 33.55, Milan 24.62. Prago 17.15, Budimpešta 0.0650, Bukare šta 3, Beograd 6.20, Foflja 5.20, Varšavi-0.0048, Dunaj 0.0081. TRST. Beograd 24.70—25, Pariz 136.50 do 137, London 107.10—107.25, Newyorl 23.15—23.30, Curih 401—405, Berlin 0.01 o do 0.011, Praga 69.75—70JS5, Dunaj 0.03? do 0.033, dinarji 24.70—25, dolarji 23.11 do 23.25: carinski franki (20) 89—89.50 DUNAJ. Beograd 743—747, Berlin 0.30 do 0.32, Budimpešta 6.95—7.05, Bukare šta 357—359, London 325.500—326.500 Milan 3009—3021, Newyork 70.935 do 71.185, Pariz 4132—4148, Praga 2127 do 2137, Sofija 618—622, Varšava 0.56 d< 0.58, Curih 12.370—12.420; dolarji 70.56» do 70.960, lire 2975—2995, dinarji 73) do 740. PRAGA. Dunaj 4.43, Berlin 1.40. Rim 142.25, Pariz 196.50, Newyork 33.22.V Curih 583.75, Beograd 35.9. BERLIN. Dunaj 276.30, Milan 8354. Praga 5860, Pariz 11.571, Newyork 195.111, Beograd 2094.50. LONDON. Beograd 420-440, Berlin 1.050.000—1.110.000, Newyork 560 do 560.75, Milan 106.25—106.375, Praga 15.) do 154. Dunaj 315.000—325.000. NEW YORK. Beograd 107, London 459.30. Pariz 583.20, Berlin 0.045, Milai 432. Curih 1643. Praga 30.05. Dunai0.14l Radikal! in federaltstf Markov protokol Kakor smo ie poročali, so objavili federalistični listi v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani v nedeljo besedilo tako-zvanega »Markovega protokola« o za-Saanem sporazumu med federalističnim blokom in radikalci Besedilo protokola je sledeče: Zapisnik dne 18. aprila 1&2». Metsvljen med odposlanci NRS, zastopniki hrvatskega to slovenskega naroda ia JMO v Zagrebu, v prostorih kluba HRSS. Navzoči: Za NRS g. Marko Gjuričič, predsednik poel. kluba NRS; dr. Voji-«Uv Jani iS tajnik glavnega odbora NRS. Za HRSS g. Stjepan Radič, predsednik HRSS; dr. Viadko Maček, podpredsednik HRSS; dr. Stjepan Košutič, tajnik HRSS. Za SLS gg. dr. Janko Brejo, narodni poslanec; Fran Smodoj, glaivni urednik »Slovenca*. Za JMO gg. dr. Mehmed Bpaho, predsednik JMO; di\ Halibeg Hrasnica. prod-BeAJk kluha JMO; Hamzalija AJanovIč, narodni poslaneo in urednik »Pravde«. Za Bunjevee g. BlaAko Rajič, narodni poslanec. V daljšem opetovanero razgovora ln pretresanju današnjega političnega In parlamentarnega položaja so se gori navedeni zastopniki sporazumeli v tem-le: Predpogoji sporazuma med gori navedenimi zastopniki »o izprememba režima in administracije v Hrvatski, Slove-olji in Bo«ni. NRS mora z dejanjem dokazati, dane šolali niti enega vprašanja za ureditev medsebojnih odnošajev refflti a silo. Za Hrvatsko Je treba storiti: 1.) 8klicati vse občinske svete, da izvolijo svoje načelnike In uradnike temeljem zakona, ne pa po uredbah. 8.) Izvršiti amneetljo vseh političnih ln vojnopolitičnih obsojencev. Točke 3„ 4. in 5, govore o prebrani pasivnih krajev, uklnjenju starih cesar-akib erarsklh patentov In vzpostavitvi imovinskih občin. 8.) Imenovanje namestnika ta velikega župana se izvrši v sporazumu t 'vod-rtvom HRSS. Za Vojvodino, v kolikor go r njej šakova. Po izročitvi prapor« naraščaju je godb« zaigrala državno himno. J«vn« telovadb«, pri kateri Je nastopilo lepo število telovadcev, je izpadla prav dobro. Obširnejše poročilo prinesemo v četrtkovi sokolski prilogi. 2upni zlet Sokolske župe v Splitu. Udeležnikom župnega zleta v Splitu poročamo, da vozi parnik iz Bakra v če« trtek 19. t. m. ob 18. in dospe v Split v petek ob 11.45. Povratek lz Splita v to« rek ob 23.30, dohod v Bakar v sredo ob 18. Železniške legitimacije veljajo za čas od 16. do 28. t. m„ za parobrod pa 17. do 28. t. m. — JSS. Prosvcta Kulturno-hlstorlčna razstava v Va-raždinu. Kakor smo že poročali se vrši od 14. do 19. julija kulturno-historična razstava mesta Varaždina, katero pose-tijo tudi delegati muzejskih društev iz Maribora, Celja in Ptuja. Pri tej priliki so vrši dne 19. julija v Varaždinu važno posvetovanje muzojskih društev maribor ske oblasti o skupnem bodočem delovanju. Dnervnl red obsega med drugim razgovor o prenosu privatnih arhivov iz Gradca o teritorijalni razdelitvi delokroga posameznim društvom, o študijski knjižnici za mariborsko oblast, o skupnem glasilu, o napravi diapozitivov umet niških spomenikov za skioptična. p redar vanja o zaščiti historičnih spomenikov in drugo. Sestanek kulturna javnost toplo pozdravlja. Javna glasbena produkcija y Postojni. V nedeljo dne 8. julija se je vršili L javna produkcija glasbene šole kapel-nika Poliča, o kateri se tržaška »Edinost« pohvalno izjavlja. Produkciji j" prisostvoval tudi postojnski podprefekt dr. Guglielmo. Slavnostni koncert pevskega zbora učiteljske (tZveze* v Gorici se je vrši! dne 8. julija ter dosegel vsestransk' uspeh. Na koncertu so sodelovali poler dirigenta, Srečka Kumarja, ki je aranžiral celo prireditev s po ž rt v ovalno sti o-idealizmom ln vztrajnim trdim delom, so pranistinja ga. Pavla Lovšetova, plani-stjnja gdč. Mar. Bortolottl ter violinista gg. Karel Pahor in Mirko Logar. Program je obsegal Lajovica, Deva, Pavčičs Skerjanca, Mokranjca, Grbca, Adamič® in Brahmsa. Koncert je bil vsestransko impozanten, pravo bodrilo za nadaljnje kulturno delo »Učiteljske Zveze« v Jn' lijsk! Krajini. . ZAHTEVAJTE «JUTRO» li VSEH JAVNIH LOKALIH. Na igralskem kongresu v Sarajeva Udeležilo se ga je 20 Slovencev. Vozili smo se radi mornarskega štrajka preko Sarajeva in Mostarja v Metko-vič. Do Broda jo še šlo, tam pa so nastale precej bosanske razmere. Pa kaj! V Sarajevu smo imeli prvo veselo iz-nenadenje. Pogruntali smo jo in si kupili lepe rdeče fese. K večerji smo že prišli vsi v fesih, potem pa na vlak v naš voz. Komaj Bedemo, kar pridrve nad nas novosadski in niški kolegi: »Voz je rezerviran za igralce!« »Saj smo mi tudi igralci!« »Kako to? Od kje?« »Iz Ljubljane!« Bili smo še pravkar v nevarnosti, da nas pomečejo iz voza. — sedaj pa nastane vseobča vo-selost in smeh. Vožnja po Bosni in Hercegovini bi bila zares dolgočasna, da nas ni zabaval kolega Pip, ki je v najbolj zaspanih nočnih urah tako pristno oponašal zaljubljenega mačka, da je vse jiokalo od smeha Naš operni oktet ood vodstvom očeta Rusa (med dragimi tenor Banovec) je pel tako lepo, da nam je bila vožnja zelo okrajšana in marsikdo 're občutil morda ravno sedaj bolj kot kdaj popreje, kako je lepa naša slovenska pesem. Ponoči smo se vozili proti Metkoviču. V kupeju krasno petje, med pavzami se ie oglašal maček in nehote pogledam skozi okno v noč. Moj Bog. kaki prepadi pod našo ozkotirno železnico — v kupeju pa brez- je moral vsak civilni potnik podati na tej železnici izjavo, da ne bo zahteval odškodnine za morebitne nezgode. Toda vozi ta mali apak prav izvrstno. Zjutraj ob sedmih smo dospeli v Met-kovič, kjer smo se takoj vkrcali na ratni brod »Gavran«. Bili smo zelo pri-iazno sprejeti od gosp. kapetana in moštva, med katerim je sedem Slovencev. Vozili smo se prav lepo po Na-rent.i do morja. Ko je »Gavran« pri-plul v morje, — bilo je krasno jutro, — je zborovodja Rus dvignil roko in zbor zapel »Buči, buči morje adrijan-sko!« Bil je zares lep trenotek , . . Vozili smo se še prav malo po morju, kar so nas jeli pozdravljati galebi, ki so ostali spremljevalci našega »Ga-vrana« prav do Splita. Kmalu so se jim pridružili še delfini, ki bo se skušali z »Gavranom« v plavanju ln se metali iz morja v vseobčo zabavo. V Makarski smo se ustavili prav malo in si kupili izvrstnega dalmatinca po 7 dinarjev liter. Tam so nas pozdravljali z morske pečine skauti. Lep in slikovit je Omiš, staro piratsko gnezdo, prva republika dalmatinska, s svojimi ogromnimi električnimi napravami, ki pa so last italijanskega kapitala. Prav neprijetne so ml bile na < Ga vranu« dvo stvari. Prvič, da je moral ta ratni brod opravljati radi štrajka civilno poštno službo. In tako smo se ustavili skoro v vsakem kraju, obredli vse otoke, kjer nas jo čakal povsod čolni-ček, kamor smo vrgli pošto in je po- tkrhno aetifll. Iifidua. cLJaiU MayM.JiflffiOakflm vrnili ia Jlet.knvifa, Jjj&t od 8. zjutraj do 9. zvečer. Še bolj neprijetno nam je bilo, da se nam je menda v Makarski pridružilo neko suho, toda precej naobraženo Sloveče, ki je venomer sililo v nas. In še s kakimi vprašanji! »Vidite, to je naša siromašna Dal-macijal — Ali odide res vaš Korošec s svojimi poslanci iz Beograda v Ljubljano?« »Ne vem, ker me politika, ne zanima.« »Vidite, vsa ta seia so Radičeva.« »Prav je, naj bodo!« »Ako pridete v Split s fesi, bodo mislili, da ste Slovenci spahovcl, a Split je orjunažki. Se nič ne bojite?« »Ne!« »Toda pri nas so Orjunaši zelo predrzni, ali počinjajo tudi pri vas take nezaslišane škandale?« »Nel Tudi med našimi kolegi so pristaši Orjune. Ce nas bodo radi fesov kaj vprašali, jim porečemo, da smo Slovenci, pa naj nas pretepo . . .1« In Badlčev prerok Je žalostno umolknil. Kmalu se je pokazal na severozapa-du beli zvonik sv. Dujma, »Gavran« se je prizibal v splitsko luko, na obali je stala nepregledna množica ljudi. Godba je igrala, občinstvo glasno pozdravljalo in ko je »Gavran« pristajal k obali, so Slovenci zapeli »Slovenac, 'Srb, Hrvat«. Navdušenje je bilo velikansko. Ko emo stopali iz ladje, je se-gcl komandant makoma ,jioseMi..xAygoni roko in ga takorekoč predal Mih. Mar-koviču, ki nas je pozdravljal in vsakega znanca navdušeno zagrlil. Ofici-jelni pozdravni govor je imel na obali splitski župan in velik prijatelj glum-cev dr. Ivo Tartaglia. Na molu so nas čakali vozovi in postrežčlu, ki so nas odpremili v nakazana nam prenočišča. Iz Ljubljane smo se odpeljali v pondeljek ob 5. popoldne, v Split prispeli v sredo ob 9. zvečer. So istega večera se je vršila predkonferenca, ki je pripravila in razpovrstila materijal za kongres. Med splitskimi igralci smo pozdravili svoje ljubljanske znance: oba Pre-garca, oba Trbuhoviča in gospo Dra-gutinovidevo, kateri delujejo z lepimi uspehi na tem krasnem gledališču. Od izvenljubljanskih Slovencev so se udeležili kongresa med drugimi gg. Nučič, Razbergar, Križaj, Primožič,' Rijavec in Polič. Predstave so se imele vršiti štiri, in sicer »Seviljski brivec« in »Ri-goletto«, deloma v zagrebški, deloma v beogradski zasedbi, zbor pa je bil pri vseh štirih predstavah ljubljanski, pojačen z nekaterimi drugimi močmi. Ze davno pred našim prihodom so bile vse vstopnice za vso štiri predstave razprodane. Omenim le to, da je stala loža do 800 Din. srednji sedež pa okrog 80 Din ter da ima gledališče splitsko, ki je največje v Jugoslaviji, prostora za okrog 1800 ljudi. Torej so, bile naše nade za njtjboliši ppeh Bfi^i "■"•"»' /lnra.vifani^/ " v ' Priloga >Ju tru* St. 1M One 17. iulija 1923: Naši kraji in ljudje Reminlscenca na Janka Vukasoviča Neposredno pred anekaijo Bosne in Hercegovine po bivši Avstriji je bilo. Takrat je prišel naš pokojni primorski rak Janko Vukasovič Stibii iz Srbi- domov v Vrtovin na počitnice. 2 njim je bila tudi njegova družina. Moj tovariš in prijatelj Zorn, ki je takrat opravljal poleg učiteljskega poklica tudi službo občinskega tajnika v Vrtovinu, je moral na orožne vaje. Pa me Je naprosil, naj ga za tisti čas na-uomestujem v občinski pisarni. Odzval sem se in pri tej priliki sem se spoznal z gospodom Jankom, kakor so imenovali Vrtovinoi našega pokojnega junaka Vukasoviča. »Cujte,* mi pravi nekega dne vrtovin ski župan Josip Cermelj, (tudi on je že mrtev) »gospod Janko me je prosil, naj mu pokažem mobilizacijske ipise.* »Za boga usmiljenega, človek, tiho bodite! Ali ste to razven meni povedali ge komu drugemu?* sem vprašal Ju-pana bled in razburjen. Pokojni Josip Cermelj je na te moje besede spoznal situacijo in odgovoril: »Ne, nisem- samo jaz in vi veva to; raje se ubijem, kakor da zinem o tem še kaj. Samo vam sem povedal ln nikomur drugemu. Toda jaz sem spise gospodu Janku . . .» »Tiho, tiho, ubite se rajši,* ga ustavim, »stene Imajo ušesa. Tudi gospodu Janku ne smete povedati, da jaz o tem kaj vem.* V občinskem uradu vrtovinskem so tmeli tisti čas orožniki lz Sempasa na razpolago eno posteljo, da so se lahko oddahnili, kadar so imeli daljše patrulje. Prav v času, ko je bil pokojni Janko Vukasovič Stibii v Vrtovinu na počitnicah, je kaj pridno patrulirai po Vrtovinu in okolici takratni komandir šem paskih orožnikov Ljubljančan Goli, kateri tudi že leži v grobu. Tako čuden in v zadregi je bil tWe dni komandir Goli, kadar sva se srečala ln govorila. Najraje je zasuknil pogovor na Vukasoviča in poizvedoval, a čim se gospod Janko kratkočasi doma, ali dela kakšae izlete in ali sta res tako velika prijatelja z županom, da večkrat obiščeta drug drugega kar na domu. Nekega dne prinese Goli v občinsko pisarno akt, v katerem je bilo natančno vse popisano, kar mora hraniti župan v takozvani mobilizacijski Skrinjici pod ključem. Pozove župana, naj prinese Skrinjico, da pregledata če ima vse v redu. Tisti dan sem uradoval tudi jaz v Vrtovinu in Bem bil pri tem dogodku navzoč. Zupan prebledi pri tem pozivu in upre Bvoj pogled vame. Orožnik Goli je to zapazil ln se vzpričo tegsi tako razburil, da je kar jecljal, ko je pregledoval akto in navodila za slučaj mobilizacije; tudi roke bo bo mu tresle. Še ni bil končal svojega dela, je že vstopil v pisarno še drug orožnik, Gruden. Prišel je tako nenadoma kakor sam Me-fisto, pozdravil je in javil komandiru, da je vse v redu . . . »Sedaj pa pojdemo,* sem si mislil m bulil topo pred se v neki spis samo zato, da skrijem svojo zadrego in se ne srečam z očmi z nikomur. »Dobro,* veli Goli, zapre Skrinjico, (zroči ključ zopet županu, se poslovi s pomenljivim nasmehom in odide s svojim tovarišem proti Gojačam. »Tristo milijonov, takega strahu pa še ne zlepa.* vzklikne nato župan in se oddahne. Tako bo je bil ustrašil, da se je potil, čeprav je bilo v tisti fa-mozni skrinjici vse v redu. Naslednjega dne zjutraj je gospod Janko z družino odpotoval. Oj, kako dobro je vedel pokojni orožnik Goli vse! Bogzna, kdo Je bil namignil, saj je bila občinska pisarna v županovi hiši in tam ie bil tudi njegov mlin. Ljudje so prihajali in odhajali kakor čebele, kadar letajo iz panja m v panj. Kdo pa ni radoveden na kmetih, kadar se pojavi v vaBi kaka znamenita oeeba. In vsak njen korak se izve takoj . . . In pokojni komandir Goli je bil sila natančen in Btrog orožnik, toda Slovan z dušo in s telesom. To pot sta zmagala v niem jugoslovanska duša in naš narodni ideal. Molčal je kot grob ln vse Be je izteklo gladko. Tudi ob izbruhu svetovne vojne je vedel ta Ljubljančan marsikaj; in videl ln slišal je tudi veliko; nikoli pa nI vzdignil roke nad nikomur, če ga niso v to prisilili denuncljanti, katere Je Imenoval pokojni Goli svojat. Blag bodi spomin pokojnemu Janku Vukasovič - Stibllu in tudi njegovemu tihemu prijatelju Go-liju. Gospod Janko bo dramll svoje vrle Vrtovince s klici i« gToba, ob strani mu bo stal vzor - moža pokojni vrto-vinski župan Josip Cermelj, a v Selu nad Vrtovinom trohni truplo junaka Falantičevega Franceta. Tukaj v Ljub ljanl pa gnije pozabljeno truplo Orni čana, soseda Vukasovičevega ln Falantičevega Franceta, Toplikarja Virgila, Falantičevega Franceta in Toplikarja Virgila je moral prijeti v začetku svetovno vojne pokojni orožnik Goli in ju izročiti avstrijskim pandurjem, ker ga je v to prisilila ... denuncljantska svojat , i. Pran Merljak. Bled 1923 Kadarkoli prideš nanj — na naš nebeški Bled — vselej odkriješ na njem nove, prej še ne zapažene krasote in zdi se ti vedno lepši, vedno vabljlvejšl in nehote ponavljaš Prešernove verze in si misliš, da je Bog, ko je sejal lepoto po zemlji, na tem kraju izsul lz polne pesti . . . Na Bledu pa se tudi vedno zida, prenavlja in prezidava in tako je vsako leto kaj novega. Letos bo glavna novost »Casino*. Iz onega masivnega Riklijevega kopališča, ki je tako po nepotrebnem zatvarjalo pogled na Jezero na najlepšem kraju poleg Malner-jeve esplanade, je nastalo v par mesecih nekaj popolnoma novega: delali so noč in dan, da je bilo delo v teh dneh v glavnem gotovo; stroški so bili ogromni — govori se o 20 milijonih — a kdor si ogleda notranje prostore, se temu ne bo čudil: ta prvovrstna notranja ureditev po najmodernejših načrtih v resnici zasluži, da si jo ogledamo. Veliki napisi v slovenskem in francoskem jeziku nam zunaj na Bte-nah naznanjajo dnevni program. Od jutra do pozne noči. v srednjem prostoru je kavarna s krasno verando na jezero, seveda koncert itd. V prvem nadstropju je igralnica, ki si jo ogledamo lahko Sele zvečer; pri vhodu si kupimo posebno izkaznico v francoskem jeziku in vstopimo: blesk žarnic nas objame in z nekako skrivnostno radovednostjo pristopimo k mizi, ki jo obdaja gosta množica sre-čolovcev. Na zeleni mizi vidimo črte, črke, številke, v sredi se vTti ruleta, nad vsem leži čudna tišina, sliši se tek kroglice — zdaj je padla — čuje se nekaj francoskih besedi in že grabijo grabljice znamke in dinarje. Zdaj šele razumemo, zakaj so se nam iz daljave čez jezero svetile od tu zelone lučice. Zeleno je upanje. To je tisto upanje, ki ga imenuje Prešeren »up golj'fivi, ki iz stisk nam miga.* Ako hočemo igrati, si kupimo nekaj znamk in se pridružimo. Ako nimamo mnogo denarja, je seveda boljše, da ne. Ali pa vseeno, Bog v«, kje nas sreča 6a&u Pa rajše ne. Pogledamo naokrog In vidimo, da se tudi drugi borijo s podobnimi mislimi. Da ali ne —. rouge ou nolre — dobiti ali zgubiti. Okoli mize sode sami neznani obrazi, gospodje in dame, gospodične iu mladeniči, nič' ne govore, gledajo, niih obrazi so deloma mirni, deloma razburjoni, bledi, zamišljeni. oči zro v številke, roke stiskajo znamke, denar, ruleta se vrti, grabljice grabijo, znamke padajo po mizi, denar — sreča se preliva zdaj som, zdaj tja. Tako gre igra naprej ves večer pozno v noč. Pri drugi mizi se igra bakar A t. Istotako vse francosko. Inter-nacijonal. Karto padajo, znamke ee kopičijo, sreča ae nasmeje zdaj temu, zdaj onemu. To življenje smo poznali pri nas doslej samo iz filmov in romanov, kl so se godili v Monte Carlu. Zdaj je prišlo tudi k nam. Lahko ima o njem vsak svoje mnenje in tudi mi upamo in želimo, da domačinov ne potegne v svoj vrtineo. Ne da pa se tajiti, da pomenja — vsaj momentano — za Bled veliko pridobitev. Bled je dobil ž njim novo goete, bolj lnternacljo-nalne, ln pravijo, da pridejo še. Skoraj bl nas od gledanja začela boleti glava, zato stopimo na verando. Krasen pogled na jezero, na gore, na zvezde. Lučice se leskečejo okoli obali. »Up golj'fivi» . . . Naenkrat ae pri-smeje za nami mlada dama. Igrala je, dobila je . . . Torej vendar! Kaj ko bi poskusili . . . 2000 dinarjev . . . Pojdimo rajše, da nas ne zvabijo skušnjave. Ura je U., začenja se bar. V spodnjih prostorih, čarobno zavitih v poltemo pritajenih pisanih luči, ki jih hladi večerni hlad jezerskih valov, sa-njajočih tik pod okni, se zbira pisana družba. Prostori so krasno opremljeni ln nudijo največjo udobnost. Godba igra, plesalke plešejo, pari kramljajo, nato ples parov, širni, buteljke, šampanjec — vse do jutra. Za zabavo je zdaj na Bledu dobro preskrbljeno. Kakor drugod po svetu, bo tudi tu življenje precej drugačno, moderno. Oni časi, ko je hodil solidni Bled ob 9. spat in se je plesalo »amo enkrat na teden na »reunijonu* — so minuli. Zdaj se pleše v baru vsak čer . . . Naravno je, da smo šli tudi v bar k Malnarju. Hotel »Toplice* je nekako središče družabnega življenja. Letos 30 bile otvorjene »Terme*. Lastnica hotela se ni ustrašila ogromnih stroSkov, da je ustvarila v rimskem slogu krasno kopališče iz termalnega vira, kl ima v sebi razno raztopine in stalno toploto 23°, tako da omogo čuje kopanje ob vsakem času. Voda je v nasprotju z zeleno jezersko vodo sinjemodra, prostori so svetlo beli in vse je urejeno higijensko čisto, tako da pomenijo tudi »Terme* za Blod veliko pridobitev. Ze v starih časih so se tu ustavljali romarji ln so pili zdravilno vodo. Najstarejši ljudje še pomnijo povesti o zdravilnih uspehih tega termalnega vira. Po njem je dobil naslov hotel »Toplice*, kl je šele sedaj prišel do pravega pomena. Toda mi smo bili namenjeni v bar, ki je bil otvorjen že lani. Bil je nabito poln vesele družbe. Godba, ples, smeh. Vse je nekako prijetno, intimno, vabljivo, čarobno. Tako se začenja letošnja blejska sezona. Nekoliko se je zakasnila, a zadnji vroči dnevi so privabili novih gostov. Od vseh strani. Na promenadi se sliši ves jezike. Na »Suvoboru* še ni zastave. Zato dozdaj Bled še ni prenapolnjen, a polni se. Na kopališčih je živo. V nedeljo je bila naravnost Krasoto. Le maloKdo pozna vee ta Bled, ki hrani v sebi toliko tihe sreče. Kje pa je tisti stari riklijanski Blod, tisti, ki je živel ravno nasproti od današnjega, ki je zgodaj vstajal, pozdravljal jutranje solnce, se kopal v Bolnčnih žarkih in zračnih kopeljih, živel jx) vegetarijansko, ležal v zračnih kabinah in hodil zgodaj spat? Oživel bo gotovo zopet tudi ta Bled, ki je zdaj po vojni bolj potreb™ nego kdaj prej. Vera v posebno moč blejskega solnca ni bila tako prazna, kot se jo komu zdelo. Riklijeve zdravilno metode so se izkazale z lepimi uspehi. Bilo bi Skoda, da bi se opustile, saj je tudi za ta Bled na Straži in na gričih okoli Bleda dovolj prostora. Zato je razveseljivo, da se na vili Vovk še goje ko-poli po onih zdravilnih metodah, ki so Bledu že pred vojno pridobile skoraj svetovno ime. Gotovo bi tudi ta Bled privabil še mnogo novih ln starih gostov, saj je na njem danes prostora tudi še za romarje iz starih časov, za turiste ln za vse, ki so željni nebeških ln posvetnih blagrov. Sarajevski Ghetto Sarajevsko »Večernje Novosti* prinašajo nastopno uspelo sliko sarajevske četrti Ghetto, v kateri živijo špa-njolski Židi: Davno je že tega, ko so nafil židje iz tople in polnokrvno Španije, po dolgi poti preko osmanskega imperija dospeli v Sarajevo ln se naselili ob desnem bregu Miljacke. Tu jo naš Ghetto, ki je tudi danes središče sarajevskih španskih Zidov. Izseljevanje v sredino mesta je bilo in je šo danes odvisno od trgovskega napredovanja. Ako se Zid iz svoje male Stacune pred Imaretom ali Kujundžilukom premakne v ulico Kralja Petra aH pa Veliki Curčiluk, zamenja tjakaj tudi svoje stanovanje, zapusti vši četrt svojih dedov, izprepleteno z ozkimi, nepravilnimi ulicami z razdrtim tlakom. V nizkih hišah malo modernega stila, z viš- jimi ali manj&im oiun, vlada vedno življenje, ki ga spremlja nagla ta glasna govorica, mozaik španjolsklh, srbo-hrvatskih in turških besed. Jezik sarajevskih Španjolcev je konglomera'-ski idiom originalne španščine. »Sto dižiš toliki galnma, maj monikijo* — se hišna mati huduje nad razsajajoč" deco prod hišo. Za srbohrvaščino Spa njolcl nimajo srnini-.. Govorijo jo sla bo kakor vse drugo jozike, pa celo španščino. N. pr jahati konja in držati se za grivo se pravi: ja se izuzmim na konja za kosa itd. Oh sobotah in hebrejskih praznikih zamre Ghetto. Po templju se pojde n« IzpTehod. Ampak tudi izprehod ima praktično vrednost. Ogledati je treba novo stavbo in izračunati, koliko bodr neslo najemnine. Preceniti je treba vrednost hiš in stavbinsklh prostorov za nove zidave. Pogovor gre o koojun kturah prošlega tedna in izgledih va lutnih tečajov v nastopnih dneh. Cu jejo se samo visoke Številke, tisoči in milijoni, ker so manjš" vsote brez interesa. Toda tudi Ghetto propada. Ruši g:t modernizacija. Izginjajo tipične žensk p kapo tokado, ozko hlače, knftani ri tualne brade in pajkelo«i ter barvn.i bujnost ženskih oprav, ki Rpominjajo na pisanost v arenah ra borbe z biki pred tristo leti. Zunanjost bo menja in prilagoduje novi modi. toda menta-liteta bo ne menja. Praktični prebivalec Ohetta Sest dni dela, brez vmešavanja v politiko, sed mi dan praznuje solidno. »No te m je Sej u politika, no zamučoj* (ne mešaj se v politiko ne zamolčnj), se čuje često v gostilnicah, kamor zahaja ju Španjoli na malico. Ravnajo »« po svetem pismu, da je vsaka oblast od Boga, ln živijo v miru z vsemi strankami, vendar pa najbolje b strankami, verami in plemeni, ki so v večini. Edino v svoji verski občini pride večkrat do spora, ki pa ostane diskretna notranja zadova. Po slovanskem svetu A Bled ni samo tu okoli »Topilo*, »Casine* in »Zdraviliškega doma*, kjer igra godba popoldne in zvečer. Tu je samo ene vrste Bled, oni bogati, razkošni, razsipni. Drugi Bled je tam po tihih vilah, po vrtovih, po senčnih skritih kotih, ki imajo svojo posebno Ob Sanu na Poljskem Varšava, 9. julija 1923. Bil sem pozvan, da predavam v Lvo-vib rrzemy8lu in v Jaroslavu, v mestih bivšo avstrijske Galicije, kl je Poljaki imenujejo Malo Poljsko. In odšel som in predaval o Jugoslaviji ln videl v Lvovu Srbsko ulico, v Przemjrslu Sabanjsko (po lužlških Srbih?). O Lv kjor s plemenito vnemo delujeta zlasti prof. Jan Smolka ln arhitekt ter kusto* muzeja Kazimir Osinjski. V tom in takem Przomvslu so dn' 2. julija plakati po ulicah vabili na prt davanje o Jugoslaviji. Lu zvečer ob 7. uri sem na »Uatušu* začel predavati z besedami: »Moji rojaki v Jugoslaviji mi morda zavidajo, da moram govoriti v mestu, pri katerega imenu so drhtela srca . . .* Po predavanju som bil gost. direkten ia eno izmed gimnazij. Pred 100 leti V' mladino przemvško učil Coi>ov pri jate-; Miha Terlej . . . JAROSLAV. Soverno od Przemy8la, žo v ravnini ob že večjem Sanu leži mesto Jaroslav. Ka bo tu? Z nikomur nisem bil znan in vendar me »Kolo srednješolskih pro fesorjov* zovo na predavanje. Sprejme mo celo število kolegov in m'1 odvede v mesto. To, kar danes vidim, to jo vse samo zelenje, vse sam pnrk, sam vrt, ob obeh straneh širokih ceet . . . Sovoda zraven je celo število kasarn, k: jih jo zidala Avstrija. Tako prijetno ze- Ivan Meštrovič (Ob njegovi razstavi v Ljubljani.) »Narodna galerija* je priredila ob Me-Strovidevl štiridesetletnici razsežno razstavo mojstrovih del in je imela jasen cilj pred sabo, podati kolikor mogoče točno umetnikov razvoj z izbero njegovih del iz leta 1903. do 1923. Plastika govori ljudstvu na jugu jasnejši jezik, kot drugi načini umetniškega izražanja; Ivan Meštrovič govori nam vsem, ki stopimo za trenutek očiščeni od vsakdanjega konvencijonelnega mišljenja pred njega, v visokem jeziku genija, zrast-loga iz neznanih globočin preteklosti naroda in zemlje. Nevsakdanjost jo življenjepis dalmatinskega kiparja. Sam pri]>oiveduje, da sta obvladala njegovo pastirsko mladost dva velika dojma: groblje kamenja na golih gričih, o katerih je slutil, da so razvaline gradov, zidanih od pravljičnih junakov narodne pesmi, in pa veliko cerkve, postavljene v mestih iz rezanega kamna in sklenjene z oboki. Elementarnemu občutku rase se druži že pri mla-dem dečku umetniški tatelekt, ki pretvarja tihe aanje v realen čin, v umetniško dejanje. Rezbarijo in klesarije, ki nastajajo na paši in v očeto vi hiši ter romajo v samostan pred strogo opatove oči ali v mesto k imenibnejšemu znancu, niso navadni produkti mladostnega talenta, ampak znaki umetnikove usode, ki ga že v mladosti prešinja v solem življenju in notranjem bitju. Ni treba Dosebei ooudarinti, da. Ca od za- vednih začetkov spremlja revščina kot bridka sestra na poti. Izivoljencu ni nikdar pot z rožicami posuta, pa tudi nobena zapreka dovolj učinkovita; z usodno nujnostjo gre sam zase dalje, trpljenje ga očišča in preden se svet zavč, mu deli iz svoje tvorne samote zlate darove genija. Za šestnajstletnega dečka je pomenila pot iz dalmatinskega pašnika v dunajsko šolo pregnanstvo in odkritje novega »veti. Majhen umetniški zmisel pri učiteljih in celo pri tujcih, kl so ga ljubili in mu v življenju pomagali, je zakasnil začetke kiparBke izobrazbe, v tem času se je pa ogledal po novem svetu in našel tudi v njem svojo pot. Prirojeni plastični čut bo je izoblikoval v šestih letih dela in šolanja. Začetek tega dela v materijalu pomeni mali Me-štrovičev avtoportret, ki je last gospoda Sadnikarja v Kamniku. Pozna se, da je nastal v šoli in vendar razodeva poznejšo mojstrovo posebnost. Vkljub vihravi glavi je koncepcija mirna, polna latent-ne moči in kip je plastično prečuten. Poznejši Laokon, dete mladostnega, hipnega razpoloženja je izveden z odkritosrčnim realizmom, dasi plastična celota ne zadovoljuje. Granitna gla/va vsebuje močno koncentracijo duha, Meštrovič se tu že jasno predstavlja kot mojster forme in materijala) kl ima Bvoj mehak, a jasen notranji Bvet. Z Dunaja je odšel Meštrovič v Pariz. Ze na Dunaju bo je začel oblikovati sen mojstrove mladosti, epopeja narodne nesmi, v Parizu ie dobil ta svot popol- nejšo obliko. Kosovski tempelj je začel polagoma zoreti. Nastali eo goli junaki, potoi sile in domoljubja, žalostne vdove ta tugujoče matere. Tu se je prolila beseda domačije v lik iz kamna, ogromna celota iz slave, boja in tuge v kamen vsekana. Danes so vsi kosovski fragmenti shranjeni v neki beograjski kleti, plod mladostno moči, uteha stotisočev razpada v temi. »Borec* in »Spomini«, ki bo last »Narodne galerije* ter prelestna, marmornata «PlesaJka» so spomeniki prvega umetniškega kipenja in v tem čaau se je mojster vdrugič upodobil. V hipni misli ostro zasukana glava, silno oblo čelo, ostro rezan nos, odporna bradica in zamišljen pogled, to je obraz one sile, ki je ustvarila z močnim, plemenitim realizmom postavo lastnega naroda iz moške moči ta ženskega srca. Forma teh del je nastala pod zapodnim vplivom, oglašajo bo znaki samostojnega boja za lasten formalni izraz, ki je v bo-dočnoBtl kiparjeva najimenitnejša naloga. Religiozni motivi, Kristove glave, stopnjujejo karakteristiko ta pod vtisom nad vekovi plavajoče ideje se vedno jnčje uveljavlja preprost, formalno in snovno motiviran arhaizem. Po odhodu iz Pariza je živel Meštrovič krajši čas na Dunaju, v Zagrebu, Rimu in Beogradu. Tu je doživel tudi zunanjo zmago kosovskih junakov in življenje je potrdilo tvorbo umetnikovega duha. »Glava zmagovalca* na ljubljanski razsta/vi jc discipliniran izraz one arhaične bronaste »ohe. ki je namenjena za visok steber na beosrraiski TeraziJI kot spomin na voljo, ki Bi je sama ustvarila svobodo iz tkiva stoletnih sanj. Jasni radosti je sledil hud udarec za vse človeštvo. Moštroviča je svetovna vojna našla v Rimu, odkoder se je leta 1915. preselil v London. Tu sc jo začelo novo razdobje dela, polno truda in razočaranj. Umetnik, ki mu narod ni prazna beseda, je moral po diktatu svoja prepričane notranjosti in tradicije aktivno nastopiti tudi kot političen delavec in jo stvari lastnega naroda uspešno koristil, v mnogih slučajih je sam tvorno nastopal in polagal temolj za idojo osvoboditve. Naše največje začudenje budi Mfltrovičevo plastično delo te dobo. Stiska lastnega naroda, ki je Btoletja molčal v suženjstvu, je postala stiska človeštva ta njen simbol, plod bolečin ta trpljenja jo postal ogromni leseni Krist na križ razpet, žrtev telesa za rojstvo duha. Celi ciklus lesenih reliefov je rojen iz umetnikovo indignacije nad človeštvom ln njegovimi predstavniki, gnus nad dejanji ta hrepenenje po čisti bodočnosti, po novorojenem otroku je dal to neovirano moč in to čisto spočetje. Krist sam ni zrastel iz nature religioznega preroka: vezan jo v deblu, izmučen in v skrajnem žrtvovanju s plameni rok poveličan človek. Reliefi so v les rezani prasimboli človeškega trpljenja in umetnikove čiste notranjosti. Ciklus je nastal v 8ili časa z usodno nujnostjo hudournika. Oblika je rezka ter pogojena v snovi ln matorijalu. Mišičava telesa npcv.inih junakov so izprinila, heros duha govori v odločni oozi ta ustvaria na njihovem mestu. Prirojena nežnost j-našla v motivu Madono z detotom in ar geli neizmerno polje za varijacijo gra cijo in devištva. Notranja dramatika te dobe ima svo' pol v tihi religijozni pogroznjenosti in liričnem rojstvu melodijozno linijo. Ume; nik se je v nadčloveškem naporu Kristo vega cikla očistil ta prerodil. Njegovo poduhovljeno oko jo od tedaj uprto živo okolico. Mavzolej za družino Rafi v Cavtatu (1920. do 1922.) je po letih izgnanstva v Parizu, Genovi, Canne.-in Rimu privedel mojstra zopot do del v domovini. Arhitektura in skulptui.i sta sinteza Moštrovičevega dosedanjep' religijoznoga ustvarjanja, ki se zdi> da j" na kamnitih tleh našlo tradicijo dalm; tinskega srednjeveškega kamnaretva. N' tem delu že jasno zveni umerjenost i: vedrina mirnega ustvarjanja iz lastnih notranjih zakladov. Tako neposredni' stopa umetnik v svojih najnovojših di lih pred človeka, da je čutiti dih mistii nega tvornega trenutka, ki ustvarja i enkratnosti večnost lr» iz človoka ne skončen tip. Oblika, ki ima za sabo bvi> jo monumentalno dobo, posta.ja jasna enostavno, absolutna, kot je njen moi ater in oče postal lz talentiranega mladeniča zrel, tvoren mož. V vedrih viz jah ustvarja Bilen ta izkušen stvarnik nov svet, ozarjen od umetnikove notranje resnice. Za dar, ki ga je Meštrovič s svojo rav stavo poklonil pred svojo potio v Amr riko Ljubljani in Plovencom. smo mu ■ Brca hvaležni. F. M. svežega raeeta Se menda nisem Videl. Prebivalcev šteje 22.000; napise vidiš na prodajalnah tudi rusinske, ci-nliške in Beveda — židovske. Zvečer dne 8. julija predavanje o Jugoslaviji v Sokolskem domu. Poaet zelo obilen. Profesorji so vso stviir jako dobro organizirali. Naj bodo posebno imenovana imena njihovoga prodeednika iVojtanoviča in tajnika Višnjovskega ter jtivljenekega humorja polnega direktorja Rychlika. ki jo bil svoj čas poslanec dunajskem parlamentu in zato dobro potna bivši avstrijski del naše Jugoslavije. Drugega dne nas jo g. Rychlik povedal v staro meeto, ki ima mnogo zanimivosti, stari jezuitski 6amo«tan benedik-tlnk; g. Rychlik pozna zgodovino, rokel bi, vsake opeke. Lepo plačilo sem prejel pred odhodom. V rani jutranji uri me je gospodična Jarosla eljanka ljubeznjivo pozdravila ta na, kolodvor mi je gospa Višnje,vska prinesla šopek rdečih nageljev, Poljakinja Jugoslovanu. Odpeljal sem so ob Sanu čez kraje, kjer je v početku vojne «idiot« (tako mi je rekel Poljak) avstrijski general Danki slavil svoja idiotstva, proti Kras-nikn in Lublinu l.rk Dombllnu (ki so ga Boai imenovali Ivangorod) v Varšavo. Dr. Fr. Ilešič. Ruska vas Kdor je bil v prošloti na ruski Vasi, Io danes ne spozna več. Od Rusije, katera je popisana v delih Tolstega, Dostojevskega, Cehova in Oorkega ni osta lo nič. Brez uničenih graščin In pregnane Inteligence je postala Rusija resnična kmečka proletarska dežela, puščava za izobraženca. Vasi ln mala mesta propadajo še bolj hitro in očitno, nego Moskva in Petrograd. Prvi dokaz rakove poti so ceste, ki se niso popravljale že leta in leta. Drevesa ob cestah so večinoma posekana ali pa stoje brez skorje, katero uživajo stradajoči mesto hrane. Posebno obupen vtis pa napravljajo brzojavni drogi. Prejšnje enolične neskonč ne vrste nI več, če stoji še en drog ravno, je drugi žc sključen, tretji pa leži v (aTku ovit s potrgano žico. Ceste niso le zanemarjene, marveč naravnost zapuščene. Prej so vasi imele pošto kjer nI bilo železnice. Tudi tega ni več. Izginile se tudi krčme ob cestah. Popotnik mora prenočiti vselej pod milim nebom, ker tudi graščin nI več. Samo golo ožgano zidovje štrli tam, kjer so se nekdaj tako zložno pogovarjali, pili čaj, se zabavali ta fllozoflrall junaki romanov Tnrgenje-va. Ruska vas le močno nazadovala od vojne sem tudi tam, kjer ni bilo svetovne ali meščanske fronte. Ljudje so lačni, raztrgani. S slamo pokTite hiše se hočejo rušiti. Plotov nI več, ker so po-žganl. Živine je malo. Vsi ti pojavi se nadaljujejo, ker vlada ni v stanju prodati kmetu blago za žito, katerega potrebuje. Ljudje delajo samo toliko, da se *a silo prehranijo in ne zidajo nič. Meščanstvo In srednji pridobitni sloji so izumrli. Tudi v najmanjših mestih je polno trgovin, ki prodajajo samo rabljene stvari. Rusija se licitlra. Ljudje zamenjujejo 7.3 živila vse kar morejo; toda veliko jih žc več nima predmetov za menjavanje. Zelo se je skrčilo število zdravnikov. Neki znanec nil je zagotavljal, da ima Rusija sedaj veliko manj lekarn ln zdravnikov, nego v časih Katarine II. «Rusija», mi je rekel, je nazadovala za 200 let». Zadnja leta so temeljito pokvarila ruskega kmeta. Tatvine, ropi, umori so vsakdanja prikazen. V manjših mestih in vaseh človek ne sme ponoči sam na cesto, če noče priti ob kožuh ali plašč. Pešec, ki ne sluti nič slabega, dobi od zadaj navadno velik kamen v glavo. Omamljen in krvaveč se zgrudi na tla in takoj je oropan. Nekoč sem moral ponoči na obisk v vas Sim-birske gubernije. Na moje začudenje me nI pustil bollševiškl komisar (prt katerem sem prenočil) ven drugače ko v spremstvu 2 vojakov. »Sicer pa tudi tako no prevzamem odgovornosti za vaše življenje«, ml le dejal. Istotam potuje ponoči vsak z nabitim samokresom v rokah. Druga nesreča ruske vasi je tajna žga-nlekuha. «Samogonko» pije vse; rabi sc tudi kot denar. Kmetje umiralo radi nje, kakor muhe, ker se samogonka povečini zboljša z zelišči ali kemlkalliaml. Neki kmet jo izprosil dovoljenje za kuhanje samogonke z medeno galloo. Dvoje pivcev je potem umrlo ker sta Imela preslabe želodce; drugim pa se nI zgodilo nič. Boljšcvlškt uradniki, ki naj preganjalo samogonko, dobe nagrade v obliki iste samogonke, katero lahko zamenjajo za živila In drugo. Uradniki pa so tudi potrebni daril, ker so zelo revni. Mesta ln vasi po deželi so odrezana od ostalega sveta. Velike naselbine z 10 — 20 tisoč prebivalci nimajo brzojavov. Pošta prihaja enkrat na leto, časopisi se skoro ne čltalo. Ruska vas ni slišala niti besede o mnogih političnih dogodkih svetovnega pomena. Lahko se trdi, da od 150 milijonov Rusov vsaj 130 nič ne ve o demlsill Lloyd Oeorga, 80 milijonov pa ni niti slišalo tega imena. Rusko ljudstvo je odrezano od sveta boli nego pred vojno In je postalo popolnoma tule Evropi. Zanima pa sc v večji meri za notranje politične razmere. Duševno življenje kmečkega ljudstva Ima torej lako čudne oblike. Težko je povedati, ali je to življenje pod boljševlki napredovalo ali pa nazadovalo. Popov, «Fr. Z.» •ke vlade, sklenili, da ne sme biH na Ruskem nobenih analfabetov več. Sklep je krasen, a fantastičen. V osrednji Rusiji je danes okoli 19 milijonov analfabetov. v Ukrajini okoli 12 mil., na Kavkazu okoli 2 mil., a v Sibiriji ne število 2e lota 1921 so ustanovili v Rusiji 8900 učilnic za aualfabete tur so jih od tistih-mial še izdatno pomnožili Zdaj hočejo s silo vsakogar naučiti pisanja in branja. Najprej se lotijo organiziranih boljševi-kov. Brez razločka vse narodnosti morajo obiskovati tečaje, ki trajajo tri mesece. V šolo mora vsakdo, ki je 14 do 80 let star, & ee ne ne more z Izpričevali izkazati, da že zna pisati ln čitati. Kdor ne bi hotel v šolo, bo najstrožje kaznovan. Skušnje se bodo vršile vsake tri mesece vpričo zastopnikov sovjetov; glavne skušnje pa dne 1. maja, 7. novem bra (na dan revolucije) in 26. docembra. Vos pouk bodo oetro nadzirale ruske komunistične organizacije. Celo člani sov jetov, ki danes še ne znajo niti pisati niti brati, a soodločujejo o usodi ruskih državljanov, ne bodo oproščeni obligat-nega pouka. Da bi se ruski analfaJoet, kmet in delavec, poleg Bvojoga dnevnega dela mogel tekom treh mesecev resnično naučiti rusko cirilico čitati in pisa- Rusija brez analfabetov? Ruski sovjetski komisarji so na predlog Lnnačar-skega, voditelja prosvetnega oddelka ru- državnih ozirov so imeli pt>oMleKe, ker obstoja na Hrvatskem poleg sekcije še separatistično Hrvatsko profesorsko društvo. V slučaju ostavke bi se pola« stili antidržavnl elementi vzgoje sred« nješolske mladine. Tudi splitska sekcija sc iz zgolj nacionalnih ozirov ni mogla angažirati za akcijo. Tudi vse ostale sekcije so bile mnenja, da je bil skraj« nI korak v obupnosti premalo priprav« ljen. Soglasno sprejeta kompromisna reso« luclja poživlja ministra prosvete, da dr« ži dano besedo in reši gmotno vpraša« nje srednješolskih nostavnikov do 1. septembra t. I. V nasprotnem slučaju nalaga kongres glavni upravi dolžnost, da podvzame v ugodno rešitev materi« jelnega stanja najenergičnejšo akcijo. VOLIVTE V GLAVNO UPRAVO, Pri volitvah so bili izvoljeni v glavno upravo: predsednik Jer. Zivanovič, pod« predsednik Stj. Pavičič; odborniki: Mir, ko Popovič, Pavle Stevanovič, dr. Mih. Pavlovi č, Pavle Rogič in Nedeljko Divae; namestniki: Fr. Vajda, Branislav Miljkovič in Jel. Ristič; v nadzorstvo: Mijo Petaj, Mih. Sevarljič in Aleks. ML letič. VA2NI SKLEPI. t.1 tako popolnoma, da bi je takoj zopet I. P° vo!jtvih * P°dal r4™at,el> Mir' ne pozabil ne verjame nihče, kdor ima f™«5 važo° P°™cdo o sestavljanju m , . .___ '„.,,., r,.,. izdajaniu enotnih učnih knjig za celo količkaj pojma kraljevino, iz katerih mor. končno en« ševiki pa so mojstn, k do^ tud, na ' provinciallzm. in tem polj., svojo nezaslišano umetnost. lcmenBskih razlik. profcPsor ,n vctni Češkoslovaška akademija v Rimu. ddavec se mQra emancipirati od raznih Občinsko zastopstvo mesta Rim jo v oko knjigotr2ceVi ki pi3atclje samo eksploa. lici .večnega mesta* odstopdo češkoslo- ttraj0- Stavlja kot vzor Učitcljško ti« vaški vladi poeeben prostor, na katerem skarno v Ljubijani in si0Venske učitelje. ____J. A..L nntlU lat Inat. I __... ... . . zgrade Cehofllovaki tekom petih let lastno akademijo za zgodovino, starinoslov je ln umetnost Kongres profesorskega društva SHS Od 3. do 7. t m. so zborovali v Sara« vezi z bratskim češkoslovaškim in polj' I Po obsežni stvarni debati se sklene ustanoviti tiskarniško zadrugo srednjo šolskih nastavnikov in prosvetnih delav cev; nalogo naj izvede glavna uprava j sporazumno s sekcijami. Predlog, naj sc uvedejo po celi kra« | Ijevini za prvi razred srednjih šol spre« jemnl Izpiti, propade. Na predlog split, ske sckcije kongres z ogorčenjem obso« ja postopanje višjih oblasti, ki so zakrt jevu profesorji cele kraljevine. Njihovo vzgojno delo, ki jim daje merodajnu pozicijo v razvoju celokupnega našega nacionalnega in državnega življenja, žc zahteva, da bi bila širša slovenska jov« nost, zlasti pa naše časopisje posvetilo temu zborovanju kulturnih in prosvet« nih zborcev, vcndurlc več pozornosti. Na žalost profesorskega stanu je treba konstatirati, da je šola danes, v dobi, ki je za narodno in državno vzgojo mladi« ne emineutne važnosti, prava pastorka, učiteljski stan pa nekaj infcriomega, brez zasluženega ugleda pri stariših in logično vsled tega brez primernega spo« štovanja pri deci. Kljub osamljenosti in težkemu polo žuju, v katerem sc nahajajo, pa niso iz« gubiii pionirji prosvete in kulture pozi« tivnih taL Na svojem letošnjem kongre« su so manifestirali profesorji opetova« no za našo skupno domovino s tako go« ročnostjo in iskrenostjo, da so utihnili popolnoma maloštevilni separatisti, ki so prišli na zborovanje z namenom, da bi kovali iz obupnega gmotnega položa« ja in splošne nezadovoljnosti svoj kapi« tal. Na tem trdnem postamentu Jc po« teklo zborovanje kljub veliki ogorčeno« sti In temperamentnosti poedinih govor« nikov, dostojno in še dokaj stvarno. Slovenski delegati so bili zopet regulator tu pa tam prenapetih živcev in za« branili tudi nepotrebne osebne napade. POROČILO GLAVNE UPRAVE. Pod energičnim vodstvom ravnatelja Markoviča, predsednika sarajevske sek« cije, se je rešil velik kompleks važnih stanovskih ter kulturnoprosvetuih vpra« šanj. Po udanostni Izjavi kralju je po« dala Glavna uprava svoje poročilo, ki slika v prvi vrsti stremljenje po izbolj« šanju materijalnega položaja srednješol« skih nastavnikov, zlasti tudi znano akci« jo beograjske sekcije. Glavna uprava se je bavila nadalje z novim činovnišRim srednješolskim zakonom ter okrepila sklm srednješolskim učiteljstvom. Dru- d« 86 v Dalmaciji ln v Sloveniji on-rtno internacionalni orofcsorskl kon« honorar za nadure ni redno izplačeval. goletno internacionalni profesorski kon. . ..... greš, ki je letos v Pragi, se vrši najbrž | v Beogradu. Profesorsko društvo šteje 2525 članov, od tega odpade na Srbijo 1486, Hrvat« sko 424, Slovenijo 313, Bosno>Hercego» vino 158 in Dalmacijo 144. Kongresa se je udeležilo 183 delegatov, med njimi 30 od ljubljanske sckcije. Po končanem poročilu glavne uprave se je razvila živahna debata, v kateri njih šol tam, kjer ni zadostnega števila učencev, uCnlh mofil u primerne šolske zgradbe. Srednješolski nastavniki odkla, njajo nadzorovanje šolske mladine pn obllgatnlh šolskih mašah. Soglasno se sklene, da mora biti vsak srednješolski učitelj član profesorskega društva, sicet se mora Izvajati proti njemu bojkot Prihodnji kongres se vril L 1924. ? Splitu. Kongres v Sarajevu Je dovršil mnogo važnega ln iniciativnega dela. Pokazaj je, da se organizacija od leta do leti bolj konsolidira ln da s tem raste tudi notranja sila ln vrednost društva. Glav. na uprava je prevzela baš na letošnjem kongresu važne in težko naloge. Od iz. vršitve teh Je odvisno, ali si bo mogli priboriti neomejeno zaupanje. SLOVENCI NA KONGRESU. Sekcija Ljubljana je -bila na sa rajev« skem kongresu častno zastopana. Njeni delegati niso silili brez potrebe v ospredje, slovenski profesor pa uživa kljub žalostnim političnim razmeram med srbskimi ln hrvatskimi tovariši sta« ro ljubav in spoštovanje. V predsedstva je poslala sekcija Ljubljana kot pod« predsednika ravnatelja dr. Koruns in kot tajnika prof. Mravljaka. V odbor za akcijo izboljšanja gmotnega položaja srednješolskih nastavnikov so biH izvo« Ijeni profesorji dr. S. Dolar, Jersn in Volavšek. V debato o izboljšanju mate. rijelnega stanja sta posegla prof. dr. Sturm in dr. Železnik. K točki o sestav« ljanju in izdajanju učnih knjig je govo« ril višji nadzornik NVester. Na krasno aranžlranem banketu v Illdžu sta Ime. nom slovenskih profesorjev navdušeno in iskreno govorila viš. nadz. Wester in predsednik ljublj. sekcije dr. Koran. Sa« rajevski tovariši so pokazali pri sprejemanju in oskrbovaju gostov vzorni red in najlepšo pozornost. Krasno so uspeli po kongresu izleti preko Mostara v Du« brovnik in v Kotor, odnosno v Jajee in Banjaluko. S trdnim zaupanjem v organizacijo in v samopomoč so se vrnili udeleženci kongresa domov. Naj ta duh ponosa in samozavesti preveva tudi ostale tovari« še, ki so z bridko dušo ln s težkimi skrb. mi zasledovali delo in sklepe IV. prof. kongresa v Sarajevu. Športni vestaik Nedeljske nogometne tekme , „ . , i i Maribor: Hašk : Maribor. 7 : 2 (3 : se je kritiziralo zlasti pomanjkanje inl« ,) Pred skoro t|soC gIeda]ci se je vršila clative glavne uprave v reševanju važ. v nodeljo y Marjboru zanimjva tekma nih stanovskih vprašanj. Da se povzdig« med zagrebškim Haškom tn S. K. Marine interes za stanovska vprašanja, je borom. Hašk )c dospei p^ vodstvom dr. treba misliti na stanovsko glasilo, ker poka ,z Zagreba ter je nastopil z mlaje Nastavni vestnik le strogo strokovni dlm zelo falr mo5tvoiu. Moštvo ima list Ostro so napadali govorniki celo« krascn s,stem v napadaniUi dobro kritje kupno narodno skupščino in ministra fn pasiranje ter eksaktno delovanje v prosvete, ki ni smatral za potrebno, da obrambi. Maribor mu ni bil niti v tehniki se udeleži kongresa. Njegov namestnik ni() y tak(lki enakovreden nasprotnik, ni znal varovati potrebnega dostojan« vendar je ,ahko Tadl netrenlranosti moštva in objektivnosti in zato med zbo« $Wa zadovoljcn z rezultatom. Njegova novalci ni zapustil baš najboljšega vtisa. svet]a to5ka je b„a obramba. AKCIJA BEOGRAJSKE SEKCIJE. Karlovac: Ollmplja : Primorje 6 : 3 Pred volitvijo novih članov glavne (3 : 0). Primorje je nastopilo z rezervo, uprave je referiral predsednik beograj« ojačeno s tremi igralci prvega moštva ske sckcije ravnatelj Tomič o pokretu (Zuchlattl, Birsa in Jančigaj). beograjske sekcije in sporu, ki je nastal Beograd: Concordlja (Beograd) med njo in glavno upravo. Debata se je i Gradjanski (Osijek) 3 : 1. razblinila v osebnosti ter povzročila j Split: Hajduk : Slovan (Dunaj) 4:1! opetovano burjo medkliccv in ogorče- j Sodnik je bil tako pristranski za «Hajdu-nja. Izkazalo se jc, da sta napravili na* ka», da to celo »Hajdukovb publiki nI pake glavna uprava in beograjska sekci« bilo po volji in je radi tega pričela pro-ja. Prvi je mnnkalo energije in inlciati« testirati in žvižgati, ve, beograjska sekcija pa jc kršila s svo- Gradec: Hakoah : AAC. 4 : 1 (4 : 0). jim samovoljnim postopanjem discipli« | Red Star : Amateure 5 : 3 (3 : 0), Varšava: Vie-nna (Dunaj) : Polonia Ostale sekcije so s pokretom siccr 1 (Varšava) 2 : 2 (0 : 1). simpatizirale, niso se pa mogle akciji Inomost: Sturm (Oradec) : Sturm pridružiti iz raznih razlogov. Zelo važni lnomost) 7 : 2 (2 : 1). Drugi dan Sturm sta v tem oziru izjavi zagrebške in split« (Qradec) : Fussball-Sportverein Inomost ske sekcijo. Govornik zagrebške sekcije 5 : 5 (4 ; 4). Zadnji klub je prvak Tirol-je zavrnil insinuacijo, češ da so hrvat« ske_ ski tovariši pustili beograjsko sekcijo v tej borbi na cedilu. Iz nacionalnih in Zagrebčani so Igrali nadvse požrtvovalno ta svo) častni gol docela zaslužili Dali so lz sebe vse in dosegli — kar se hoteli — rezultat brez ničle. Najtežjo na logo je vršila napadalna vrsta, ki kljuli raznim vrlinam nI mogla v akcijo, spopadih med Perško in Mantlerjem na eni ter Kado na drugi strani sta podlegl, običajno domačina. Enotnost ta po tater nacionalnih nastopih znana prodorna sila »purgarjev* se nI dala razviti. Malon: vse poteze na goi — in še teh le bilf malo — so obtičale pod nogami nepremagljivega Spartlnega zklu. Častno ta ze lo pohvalno se je držala krllska vrsta : obrambo, ki je Imela vso igro — v stalni premoči Cehov — ogromno posla. Branilca sta čistila osobito predolge pase na-valnega trla. Vrdjuka v golu le dobil za mednarodno kvaliteto nasprotnika malo žog; goli razen tretjega niso bili naj-efektnejšt, toda neubranljivi. Večkratni mednarodni sodnik g. Szila-gyl je sodil dobro. Radi drugega gola za Gradi anskega (2 min. pred koncem prvega polčasa) se je predolgo prerekal prizadetim moštvom; zdi se, da je takrat I on podlegel glasni in — razumljivo malce pristranski publiki. Teliftia ie potekla sicer jako falr in nudila tako s stra ni Sparte kot ofenzivnega In Oradjanske-ga kot defenzivnega moštva mnogo zelo lepih momentov, morala pa je biti vsled nastale teme 10 minut pred koncem zaključena. Koti 4 : 2 za goste. Jo£a Keršmanc: Otroci morja 1. Stopali sta skakljajo po izjedeni ste-■A navzdol proti zalivu, kjer so se frtale na morju bele točke plavajočih in na peščenem produ obale žolte vrste ležečih, solncu v objem izprof.enih kopalcev in kopalk. Obedve visoki, v lice in pleča od ,solnca opaljeni, Mira 7. rdečo, Zlata z viiSnjevo čepico na glavi. Pa je zavrisnila Zlata, iztegnila <«ko: »Poglej, Mira — tam tisto jadro!* »Tisto pisano misliš, ki puha, mimo hjega parnik?* »Prav tisto, Mira! Zdi se mi, da vidim pod jadrom njegov obraz.* »Marinko je vendar še spal, ko sva to odpravljali medve na kopanje . . .» »Jaz vidim njegov obraz prav dobro . . . Marinko!* »Saj te ne čuje ...» »Pa vidi mojo čepico ... Marinko!* «Ha-harha,!» »Plavajva k njemul* »Jaz som trudna ...» »Uf, ti otrok ...» Dokler ni zagrnila belih lakti in na nogah, in izginjali v solncu. Kakor dvoje belih nimf. »Zdaj sva tu, Mira.!* »Ti si omagala prva, Zlata ... In Marinko naju ni zapazil, kakor si mi-1 nespremenjeni postavi, je Sparta Izme. Sparta (Praga) s Gradjanski (Zagreb) Drugi dan 3 : 1 (2 : 0). Zagreb, 16. julija. D očim so domači nastopili v nedeljo v slila »Zapazil naju bo zdaj na skali!» »Til* »Ha-ha-ha! Že vem. kaj boš pove. dala.* Marinko je moj, ne tvoj!» Brblja, zdaj si se pa pošteno 7,mo- njala tri mosta in nastopila sledeče: Hoch mann, Hojer-Pa^lin, Cerveny-Kada-Kole-naty, Simonck, Dvvoraček, Koželuli, VI ček in Štefan. Tekmi je prisostvovalo nad 5 tisoč glodalcev; yodil jo ie g. Szi lagyl iz Subotice. Gostje so zmagait sigurno. Moštvo lila! Samo moj je Marinko in nikogar predstavlja telesno jako, homogeno celo- drugega . . .» -n-ft- - • - to, ki je na vseh mestih izbalansirana do - - - n »Pa vendar sama veš, da se je meni skrajn!h tin«. Napadalna vrsta goji ti- me= Hoff v skoku ob palici s 4.20 m. 1» ko leno zasmejal ...» krotko nrizemsko i trm in raznola-1 s£daj je bil rekordman Amerikanec res= Naši atleti na Švedskem Zadnji dan Goteborške olimpUade. V zadnjem «Sportnem vestniku* smo priobčili rezultate lahkoatletskih tekem na mirovni olimpiladi v Gčteborgu. Danes objavimo šo rezultate zadnjega dne, i julija, na katerem sta bila postavljena dva nova svetovna rekorda, ta sicer v teku na 3000 m, pri katerem je Sved Vide dosegel z 8:30.4 prvo mesto. Dosedanji svetovni rekord je držal Šved Zander t 8:33.1. Drugi je dospel Finec Katz. Pr: tem teku so gledalci občudovali zlasti krasen finish. Vide je pTičel sprintatl 300 m pred ciljem. DrugI svetovni rekord Jc postavil Ne* tako lepo zasmejal | pično krotko prizemsko igro iu razpola-1 I bleščečih ra.ni zopet sinjina valov in sta se smehljali nad njimi le še rdnča in višnjeva čepica. m. Splezali sta na samotno, lz morja štrlečo pečino, omahujoči, zasopljeni. 7 ramen so jima drseli biseri, na drbte-,čih grudih so se utrinialL na lakteh. *- mu sledili vzorno, troclja pa je bila v streljanju zelo nesl-. . Ha-ha, kako | gurna In je dala posla le obrambi na polju. Od kril je bolj ugajalo levo, ki je z »Počakajva, da pride semkaj na nevarnimi centri stalno ogrožalo Vrdju-skalo in izbere sam ... Ti ali iazl» | k(yva vrata. Krllska vrsta s famoznlm « Ha-ha-ha! * IV. Marinko pa je ležal zleknjen pod pisanim jadrom, pušil iz pipice in se, opit od lepote morja in solnca. smehljal proti skali, proti rdeči in višnjevi čepici: »Samo malo potrpljenja, golobčka moja, samo malo, potrpljenja — dokler ne popušim te pipice! Potem Sele pride na vrsto ljubezen — obedve sta moji, nimfi beli na, skali, ti, Zlata, in ti, Mira!* -- Kado, ki je gotovo eden najboljših kril cev kontinenta, je jedro Sparte. Odlikuje se po sigurni igri z glavo, krasnim plasiranjem ln žilavi vztrajnosti. Tudi Cer-veny, naš stari znanec iz Concordije, je bil izvrsten. Obramba je jaka in sigurna; njen hujši del je HojeT, ki ne pušča za nobeno ceno do strela. Vratar je »živel vsled lepe forme ostalih desetih udobno; edini gol mu je ušel v 20. min. drugega polčasa ob gromotlvem aplavzu publike — 11 kazenskega strela na 18 m — Izood roka. s 4.09. DrugI je bi! Estonec Witthofs \ 3.90, tretji Švicar Oerspach s 3.80. Hoii skače z nedosegljivo lahkoto in eleganca Do 4 m je skakal kar v navadnih hlača" in svveatru, komaj pri 4.10 se Je oblekel v dres. Pri 4.30 je podrl, vendar se je lako lahko dotaknil prečke, da bi bil gotovo zmagal tudi to yišino, ako bi t"1 bolj spočit Nadaljni rezultati so: Štafeta 4 X <0(l m: 1. Finska, 3:19.3, 2. Nemčija, 3. Švedska. Oster boj med obema štafetama. Teli na 110 m z zaprekami: 1. Kasten (Nemila) 15.5, 2. Tressbach, 3. Pettersson. Me> tanje kopja: a.) Z boljšo roko 1. Fl^f Sasristo 62.07, 2. Finec Equlst 60.76.5, 1 Estonec Klumberg. b.) Z obema rokama 1. Saaristo 110.19, 2. Equist, 3. Blom«uis!_ Tek na 200 m: 1. Carr (Avstralija) 21-' (svetovni rekord 21.6), 2. Nemec HouW 22.3, 3. Finec Drisln 22.5. Carr je zoi*1 nadvse efektno pokazal, da ie boliš! sorif ter kot Houben, ki Je ostal doore 4 m za nJim. S tem Je bfl program gčteboršklh tekem Izčrpan. Najbolje so se izkazali Švedi In Plnci, dočim so Nemci precej razočarali. Od nllli se le pričakovalo mnogo več. In ravno radi Nemcev se olim-pljade niso udeležili Amcrlkancl, Angleži, Francozi, Italijani ln Belgijci. Ollmplja-da bi pokazala pač mnogo boljši šport, če bi mesto Nemcev startall zavezniški narodi Vsa cirkuška reklama za nemške atlete je bila bumbug, s katerim le bila športna javnost napačno talon-mirana. Stadlonske Igre t Stockholmu. Dne 10. ln 11. t. m. so se pod tem frneoocn vršile v krasnem stadionu v Stockholmu, kl Je bil zgrajen za olimpl-jado leta 1912, velike mednarodne lahko-atletske tekme, katerih so se poleg najboljših švedskih atletov udeležili gčte-borskl reprezentantl Jugoslavije, Avstri-le. Finske, Letske, Estonske, Nemčije to Skadinavije. Jugoslavijo so zastopali reprezentantl Narančič, Perpar, Spahlč in Valtrič. 2e prvi dan sta Perpar ln Valtrič dosegla lep uspeh. Startala sta v kombinirani štafeti Jugoslavlla-Avstrlja na 4 X 100 m (Perpar, Valtrič, Btlrger, Lederer), kl je v 43.5 dosegla kot prva pred štafetama švedske ln Finske. Tako |e v Stockholmu prvi dan vihrala na čast nem drogu tudi trobolnlca naše mlade drla ve. DrugI dan se je Perpar s 23 sekundami plasiral Iz treh Izločilnih finalov v teku na 200 m in |e v finalu z 22.9 dosegel pred Engdahlom in Wiselsk!m četrto mesta Prvi Je bfl Nemec Thum z 23.3. V metanju krogle Je Narančič s 13.49 do- segel za Janssonom (13.97) tn Tsnnuer- lem (13.96) tretie mesto. Naši lahkoatletl so kljub precejšni! utrujenosti dosegli častne rezultate. Tudi v predtekih na 100 m, klor so vsi naši podlegli, do dosegli lepe čase: Perpar 11.1 Valtrič 11.2, Spahlč Je bil radi trikratnega prehitrega starta izključen. Corrigendum: Naše nedeljsko poročilo o lahkoatletsklh tekmah v Oerebro se mora v toliko popraviti, da Je PerpaT zmagal na 100 m z 11.2 ln ne 11 sek, Valtrič pa Je v Skflrde dosegel drugo mesto na 200 m z 23.6 tn oe s 23 sekundami. Seja posl. odbora Ljubil. nogom. pod-saveza se vrši v sredo 18. t. m. ob poJ 9. zvečer v sobi Športne zveze v Narodnem domu. Poslovni odbor se sestane odslej redno vsako sredo ob pol 9., posebna vabila se ne bodo več obiavljala. — Tajnik. Medklabski teniški turnir. V nedello se je vršil na Igriščih Ilirije v LJubllanl medklubski teniški turnir med S. K. Ilirijo in S. K. Mariborom. Po llutem boju je zmagala Ilirija z eno točko razlike. Podrobnosti ob priliki še oblavlmo. Illrllanska bazena v Karlovcu. Rokometna skupina ljubllanske Ilirije Je v nedeljo gostovala v Karlovcu proti skupini Ollmpije ter po zelo živahni tekmi zmagala s 4 : 3 (1 : 2). Kolesarska dirka *Rund um den Sem-mering. V nedeljo se Je vršila kakor vsa-ko leto kolesarska dirka okoli Semmerln ga. Startalo Je 16 dirkačev, od katerih pa lih je le šest dospelo na cilj v določenem času. Prvi Je dosipul na cilj znani Dunajčan KOttl v 5:43:38.4. 1913., kl le znašala 1,850.000 ton. Olede na produktivno«! v 1. 1922. pridejo na prvo mesto petrolejskt vrelci Moreni s produkcijo 609.718 ton. Potem sledijo vrelci Bustenara (vkllučlvšl podaljšanja teh vrelcev Oropa, Chldura, Rumen In Bordennl) s produkcijo 196.279 ton, vrelci v Ochiurt (139.890 ton), Bal-col (129.665 ton), Arbanas-Polldori (91 tisoč 431 ton), Campina (66.358 ton), Tzlntea (45.818 ton) iu Oura-Ocnltd (38.838 ton). Množina Iz Rimranfle V lanskem letu Izvoženih petrolejsklh produktov znaša 430.226 ton proti 362.095 tonam v l 1921. Izvoz se Je torej povečal za 68.131 ton, odnosno 19 odst. Izvoženi so nastopni petrolejskl produkti ln nastopnih količinah: bencin 128.971 ton, raflnlranl ln de«. stlllratil petrolej 270.028 ton, plinsko olje 13.945 ton, razno ol|e 17.282 ton. Izvozile so se te množine: v Italijo 83.598 ton, v Egipt 68.792 ton, v Turčijo 46.880 ton, v Francijo 44.995 ton, v Anglijo 43.497 ton, v Nemčllo 30.975 ton, v Jagoslavito 25.152 ton, Bolgarsko 23.607 ton, v Ma. džarsko 23.127 ton, v Avstrijo 13.047 ton v OrčIJo 8157 ton, v Belgijo 6621 ton, v Češkoslovaško 3561 ton In manjše količine v razne države. Jugoslavija se torej nahaja na sedmem mestu med državami, kl uvažalo romunske petrolejske produkte. V Jugoslavijo uvožene količine se delijo po produktih takole: bencin 2262 ton, raflnlranl In destilirani petrolel 18.676 ton, plinsko olje 4929 ton ln razna olja 2285 ton. Gospodarstvo Jadranska banka v Trstu Izguba znaša 530 milijonov kron. — Delnice se popolnoma odpišejo ter poetanelo brez vsake vrednosti. Trst, 15. julija. Jadranska banka Jte končno lmda Jožko pričakovani občni zbor. Vedeli smo že skoro eno leto, da se hoče ta zarod Utrgat! iz slovenskih rok ln Izročiti Italijanom, nismo pa pričakovali, da nas gadeoe ie drugi udarec. Oosp. Kamenarovlč nam Je na tem občnem zboru razkril, da so zapravljene ne-le vse rezerve, kl «1 Jih )e zavod tekom 18 let nabral, ampak da Je zgubllena tudi vsa delniška glavnica, tako da |e delnica Jadranske banke le kos paplrla brez vsake vrednosti Oosp. Kamenarovld nam le predložit allanco za 1. 1921. ta 1922. Do konca 1. 1922 znaša izguba nit mani kakor 33 ml-Ujonov 399.065 Ur, to le približno 530 milijonov kron. Dubioza, to so po večini ne izterljive terjatve, znašajo po poročilu Kamenarovlča 26,419.307 lir, to le okroglo 480,000.000 K. Gg. upravni svetniki in direktorji Jadranske banke so dajali sebi In svojim podjetjem ogromne kredite brez vsakega pokritja. Izrabljali so denar vlagateljev Jadranske banke v svoje osebne koristi ter ga docela ali vsaj deloma zapravili. Podjetla so postala pasivna, radi česar izgubi Jadranska banka velik del ogromne vsote 480,000.000 K. Oospod predsednik upravnega sveta Bog danovič, gg. ravnatelji Jadranske banke Ptater, Vidlc, Kalč itd. so dajali sebi oziroma svojim podjetjem velikanske kredite, ki so postali večinoma neizterljivi. Družba Borghi et Co, ptI kateri Je predsednik Jadranske banke udeležen, dolguje približno 8 milijonov lir, družba Aurili (udeležen direktor Kalč) 1,500.000 lir, družba «Balkan» 5,600.000 lir, direktor Kalč 900,000 lir, direktor Pinter 800.000 Ur itd. Itd. Oosp. Kamenarovlč misli, da se bo dalo Izterjati 58 odst. dubijoznih terjatev, 42 odst pa da je izgubljenih. Delničarji Jadranske banke, ki so že davno slutili, da so njih delnice vet ali manj brez vrednosti so poslali pred dvema tednoma gg. dr. Vilfana in dr. Abra-ma v svrho informacije o položaju banke h Kamenaroviču, ki Jim je povedal, da je Jadranska banka faiitna. Po daljšem razgovoru so došll do zaključka, da se bo na občnem zboru volil odbor delničarjev z nalogo, da preišče stanje banke ter da dobi pooblastilo klicati na odgovor upravne svetnike in ravnatelje Jadranske banke, kl so zakrivili polom. V smislu tega dogovora Je stavil dr. Slavik tozadeven predlog, ali g. Kamenarovlč je pojedel svojo besedo in vodstvo banke le izjavilo, da le proti temu, da bi se klicali trivcl na odgovor. Ne samo to, da se delničarjem vrže njihova delnica v koš, temveč se jim niti ne dovoli ugotoviti, kdo je zakrivil polom Jadranske banke, da bi krivci prišli vsaj pred sodnljol Vodstvo banke sc jo izjavilo solidarnim s vsemi zloupoirelmml K tem zavodut Zloupotrebe so bile velike. Poleg kreditov brez kritja so gg. ravnatelji Jadran ske banke stornlrall velike vsote sebi v korist. Oosp. Kamenarovlč si je dal koncem L 1922 obračunati Terni-delnlcc po kurzu 3200 lir, med tem ko so notirale na borzi komaj 900 Ur, ker Je — kakor on trdi — banka pozabila Izvršiti njegov nalog lz I. 1919. Dolžan le bil svoji banki 400.000 predvolnlh kron, banka pa ni zahtevala od njega konverzljskesa kurza ampak se zadovoljila z kurzom 6.95 lire. Ravnatell Kalč kl je stornlral znesek 400 tisoč mark ter si dal vpisati v dobro znesek 196.000 lir x času, ko |e marka že propadla Itd. PozIcUa ravnatella Katča v jadranski banki ter njegovo razmerje do Kamenarovlča v obče Je lako zagonetno. Proti Kalču se vodi kazensko postopanje radi Izvršitve goljufije v znesku 1,500.000 lir ter radi poskusa goljufije v znesku 15 milijonov Ur. Vršila se Je že dvakrat glavna razprava, a postopanje se še nI dovršilo, ker niso prišle priče. Vkljub kazenskemu procesu Je g. Kamenarovlč potrdil Kalča za direktorja Jadranske banke ter mu dal prokuro. Se več: Jadranska banka je Izplačala 440.000 lir za Kalčov proces. O. Kalč Igra v banki pod vodstvom Kamenarovlča še vedno važno vlogo. Vse te gorostasnostl so se mogle dogajati, ker Je vodilo Jadransko banko le par gospodov s Kamenarovlčem na čelu. Upravni vet le Imel zadnjo sejo 26. junija 1921, a nadzorni svet sploh nI hnel prilike kontrolirati poslovanje zavoda. Rezultat tega ie, da so danes delnice Jadranske banke brez vsake vrednosti. Kdor bo hotel ostati delničar, bo moral kupiti novo delnico ter plačati za njo polno nominalno vrednost, to Je 200 lir. Pripomniti moramo še, da Imamo vse sklepe zadnjega občnega zbora, a med njimi, ne najdemo sklepa, po katerem bi Imel vsak delničar Jadranske banke v Trstu pra-vioo do ene delnice Jadranske banke Beo grad. Po dveletnem delovanju gosp. Kamenarovlča so torej naši Primorci izgubili denarni zavod, o katerem se Je še pred kratkim trdilo, da ga moramo čuvati kot ne le denarni zavod, ampak tudi kot narodno postojanko. Razen tega so izgubili tudi ves delniški kapital v znesku 15 milijonov lir, to ie 280 milijonov kron. Jadranska banka le prešla v Italijanske roke, račun te kupčije pa smo plačali ml Jugoslovani. Mednarodni devizni trg Dinar je proSJi teden na curiški borzi nazadoval, dočim je na zagrebški borzi napram devizam napredoval povprečno za 1 odst. Oslabljenje dinarja v Curihu izvira od tega, ker se je mednarodna vrodnost švicarskega franka popravila. Položaj dinarja se voSigled dobre žetve presoja optimistično in se pričakuje za ta, teden njegovo nadaljnje učvrščenje. Nemška marka je zelo valovila. Po naj nižjem tečaju 0.0019 v Curihu so je dveh dneh okrepila skoro za 50 odsto a je koncem tedna zopet padla. Zunanja ocenjevanja niso vedno odgovarjala ofi-/jielnim berlinskim deviznim tečajem, katere je spričo stioge nemške devizne od1 redbo smatrati le kot nominalne. Lira je bila prc.šli teden mednarodno čvrsta. Češkoslovaška ln avstrijska krona sta v prvi vrsti zaradi mednarodne čvrstoče Švicarskega franka v Curihu nazadovali. Istotako so v Curihu oslabile težke valute. Madžar, krona so jo iia mednarodnih tržiščih nokaj bolje ocenjevala. Mogoče eo k temu pripomogli dobri izgledi žetve Francoski belgijski frank sta bila mednarodno dalje slaba, dasi sta se bila. že nekoliko popravila. Slabo vpliva na njuno -vrednost napeti in nejasni politični položaj, ker pravih gospodarskih l mentov za njuno oslabljenje nI Industrijsko - obrtna izložba v Mariboru Reklama na razstavi Razstavni odbor odda več reklamnih tabel in prostorov za reklame v šolskem poslopju, kjer se vrti razstava. Opozarjamo vso Interesente na to ugodno priliko za. uspešno reklamo. Vsa pojasnila se dobe ▼ pisarni razstavnega odbora, Cankarjeva uHoa 5 (telefon int. 825). Prijave za udeležbo na razstavi ae spre omaje) še do dne 20. julija. Po tem roku zaradi tehničnih ovir nI več mogoče sprejemati prijav. Opozarjamo, naj se vsakdo pravočasno prijavi Razstava se vrši od 15. do 28. avgusta 1923. Nekaj povsem novega na gradbenem polju bo nudila Industrijsko - obrtna vzorčna Izložba v poeebnem gradbenem oddelku, kjer bo razstavljeno vse. kar nudi dana&nja moderna gradbena tehnika. Organizirajte obisk razstave! Vsem obrtnim društvom, zadrugam itd. kakor tudi drugim korporacijam priporočamo, da organizirajo obisk razstave. Pri tej priliki se lahko ogledajo inosto ln okoll-oo, pri čemer se lahko poelužljo vsoh ugodnosti obiskovslcov razstave; polovična vožnja, preskrba prenočišč Itd. Priporočljivo Je, da »e vsak korporativnl obisk prijavi razstavnemu odboru> da preskrbi vso potrebno tn dodeli voditelje po razstavi in mestu. NARODNA BANKA SHS. Stanje 8. Julija 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembe napram stanju 30. lunlia): kovinska podloga 360 (+ 3.5), posoiila 1375.2 (— 11.7), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne raz-mene 298, državni dolg 2955.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 319.9 (+ 29.2). Skupno 8685.2. Pasiva: vplačani del glavnice 21.6 (+ 0.2), rezervni lond 5.2, novianlce v obtoka 5644.3 (+ 83.5), državni račun začas-ne razmene 298, razne obveznosti 530.4 (— 50.5), terlatve države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup za glavnico in fonde 47.1 .(+. 1.2). Skupno 8685.2. haja tamkaj dtosKtoi nato Dri a/me hipotekam« banke dr. Bogdan Markovie, kl se pogaja o novem poeojilu na račun omenjene banke. Pogajanja se razvijajo povoljno. — Dohodki glavnih carinarnic so znašali v tretji dekadi junija M,218.745 Din. Od 1. avgusta 1922 do zadnjega jnnija 1928 so znašali 1,,336,708.055 Din. = Srp sko poijoprtvredno društvo v Beograda priredi tekom letošnjega lota najbrž v septembru šest poljedelskih razstav, tn sicer v Prištini, čačku, Peči, Latarevou, Amndjeloveu in Vladimiroih. = Seznam sejmov tn razstav. Mednarodna trgovska zbornica v Parizu je sestavila eoznam velesejmov In razstav, kl se bodo vršili v n. polletju 19E9v raznih mestih sveta. Seznam je interesentom v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljnbljant med uradnimi nnuni na vpogled. = Izgledi žetve v raznih 'državah. V Avstriji je toplo vreme izglede žetve znatno zboljšalo in se pričakuje dobra »eter. V Rumunijl Je letos za 400.000 ha manj pšenici posojane nego lani. Drugače pa so stanje pšenice coni zelo dobro, Istotako stanje ječmena. V Češkoslovaški so r splošnem s letvijo zadovoljni. Iz Madžarske prihajajo prav ugodne vesti. Pričakujejo, da bo rezultat žetve, izvzemši oves, boljši nego lani. Iz Ukrajine poročajo, da bo prebitek letve znašal več nego 5.75 miNJona ton. Istotako se ngodna poročila lz ostale Rusije. = Zlata pariteta v Avstriji znaša od 16. do 22. Julija 14.400 Ka. = Obtok bankovcev v Avstriji se J® v prvem tednu julija zmanjšal ia 02 mi-Hjard na 5369 milijard aK. r= Polom romunske bnnke. Iz Bukarešte poročajo, da Je Produktna In kreditna banka v Satu-Mare (Pedmograška) zaprosila za prisilno poravnavo. Aktiva znašajo 25 milijonov, pasiva pa SO milijonov levov. = lsvoz madžarskega vina v Iz Budlmpošto poročajo, da je madlar. sko-poljska trgovinska zbornica uvedla akcijo gloda zaključit ve trgovinske pogodbe med obema državama, da bi zopet omogočila izvoz madžarskega vina ■* Poljsko. =r Pasivno« madžarske trgovinah« bilance. V madžarski narodni akupHint jo Izjavil trgovinski minister, da make primanjkljaj madžarske trgovinske bilance v pivih 5 mesecih 1928 80 milijonov zlatih kron, to Je 80 mtlijancrv ved nego v 6 mesecih leta 1922. Ta primanjkljaj je po izjavi ministra samo dov.de-ven, kor gre ta povečan nvoa lesa. premoga ln bomb« f a. kl so se potrebovaH za poapešenje produknlJe madttuake tn-diiBtriJe, ki Je leto« petkrat ve« produ-oirala nego v totem razdobju 1928. = Pogajanja o trgovinski pogodb! med češkoslovaško In Turčija Češkoslovaško časopisje poroča, da se vrle priprave 7.a pogajanja o sklenitvi trgovin-ske pogf"V med CoSkoslovaSfco In IV čljo. — Madžarski bankovci po'90.000 tn 100.000 m. kron. Predsednik madžarskega notnega zavoda Je izjavil, da bodo prišle šo ta mesec v promet novčaniort po 50.000 m. K. Za njimi bo takoj sledila izdaja lOO.OOOkronsklh novčanic. =c Uklnjenje sofijske banke. Poljedelska kooperativna banka -v 8oflJl je prenehala poslovati zaradi propasti pol Jedel ske stranke. Nova vlada namerava boj« konfiscirati celo banklno premoženja. = Ohtok bankovcev v Angliji se je po Izkazu 18. julija zmanjšal sa 587.000 na 126,410.000 funtov šterMngov. Trboveljski premog in drva ima »talno v zalogi vsako mnoUn* Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tal. 380. Stavbišče naprodaj. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani namerava .prodati ob Miklošičevi cesti In podaljšani Čopovi ulici vogalno stavbno papoelo v Izmeri 2740a5 m2. Pismene ponudbe Je vložiti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Turjaški trg št. 4. bm Rumunski petrolej Rutnunlla ni znana na svetovnem trgu samo po svolem žitu, živini ln lesu, tem več tudi po petroleju. Produkcija petroleja v Rumunijl Je med vojno znatno padla, a po vojni se je pričela zopet dvigati. Po uradnih podatkih le znašala lani 1,368.929 ton proti 1,163.240 tonam v I. 1921. Porast tekom enega leta |e znašal torej 205.689 ton, odnosno 18 odst. Vendar predstavlja lanska petrolejska produkcija v Rutnunill komaj 75 odst. oredvolne nrodukr.Ue. to ie nrodukclle 1. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Pšenica: baška, 75 kg, 2 — 3 odst. primesi, 1 vagon 400; baška, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst, 1 vagon 410; baška, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., 2 vagona 415; baška nova, 78 — 79 kg, 1 odst., 6 vagonov 350 baška nova, 1 vagon 375. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, 2 vagona 285. Oves: baški, ponudba 320. Turščica: baška, 4 vagoni 300 — 305; baška, pariteta Brod na Savi, 6 vagonov 317.5; baška, na ladji, Slsak, 30 vagonov 320. Moka: baška «0», 1 vagon 650; «2», 2 vagona 587.5 — 600; «5», ponudba 565; «6», 1 vagon 470; «7», ponudba 415. Otrobi: baški za september-: oktober-november, 14 vagonov. 150. Tendenca nespremenjena. Beograjska blagovna borza (16- t. m.) radi pomanjkania Interesa nI poslovala- , ,. , Vinski trg (16- ,n-' vreme le Izglede vinske trgatve- znatno Izboljšalo, dasi ne povsod v enaki meri. V splošnem se v naši državi še vedno lahko računa vsaj na zadovoljivo vinsko letino. Zadnje deževno vreme, ki Je ogroževalo vinograde, Je povzročilo, da se Je položaj na vinskem trgu zbollšal. Hrvatsko belo vino 7—8 odstotno se Je tržilo po 2.50 — 2.25 Din, boljše, 8 — 9 odstotno po 3 — 3.50 Din. Cene so se učvrstile tudi v Vršcu, Dalmaciji ln Sloveniji. Trg z jajci. ('5- t. m.) Kupčija na debelo prece) mrtva. Na svetovnih tržiščih povsod dovoli bi asa. V naš! državi so j cene zelo različne. Ponekod v Sloveniji se dobi komad še po 1 Din, dočim sov glavnem povprečne cene za komad med 1.20 — 1.25 Din._ = Posojilo Državne hlpotekarne banke v Švici Iz Basola poročajo, da 8e na- The Manchester Guardian The Daily Telegraph Prager Presse Neue Freie Presse Narodni Listy Berliner Tageblatt Frankfurter Zeitung Oorriere della Sera ■prejema Aloma Company anončna In reklamno ti. utba z o. a. Centrala Ljubljana Beograd podru*nu* Kongresni trs a 5r®m.Ka nI. • Objave K Društva jugoslovanskih akademikov KRED«8* SMREKOVO LUBJE 1 kg 4 K franco vagon; Slivovko, približno 45 odst., izvrstno domačo, 1 liter 120 K; 5 kompletnih mlinskih kamnov, iesenl deli, z vodnim kolesom, vse hra^ stovo; gepelj vitelj., rabljen, 30.000 K; oglja, vagon, 1 kg 4.40 K, franco vagon; hrastove deske, 80, 84, 27, 40, 5, 50, 55 in 60 mm; smrekove deske, madirs, 8200 K, se proda pod šifro »Blago« na upr. »Jutra«. 6062 VILA 6222 v ljubljanskem predmestju, blizu mestnega centra, z lepim zelenjadnim vrtom, se proda. Naslov pove npr. »Jutra«. POSESTVO s hišo, vsemi pritiklinami in skrbno obdelanim vinogradom ter gozdom v skupni velikosti nad štiri hektarov, v bližini Rogaške Slatine, za 250.000 dinarjev naprodaj. Železniška postaja Mostinje 10 minut oddaljena. Naslov pove upr. »Jutra* pod »Ugodna kupčija«. 6175 VELIKA GOSTILNA z velikim dvoriščem, krasne kleti, veliki salon, čez 2000 kvadratnih metrov notranjega prostora, za vsako obrt ali tovarno pripraven, se zaradi bolezni za 10 milijonov kron proda. Pismene ponudbe pod »De-Bet milijonov« na podr. »Jutra«, Maribor. 6151 GOSTILNO v najem išče mlad zakonski par brez otrok na dobro idočem kraju. Vzame tudi na račun. 6088 VELIKI LOKAL pripraven za kavarno, gostilno, restavracijo ali za trgovino, s stanovanjem ali brez stanovanja, se odda za več let. Ponudbe na Franjo Korent, Maribor, 8metanova ulica 48. 8513 V NAJEM 6149 ali na račun so vzame gostilna v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Dobra moč« na podr. »Jutra«, Maribor. POZOR! 6198 Trgovina z Inventarjem in blagom na prometnem kraju v Mariboru, cen-trum mosta, ugodno, zaradi družinskih razmer naprodaj. Ponudbe upravi »Jutra« pod »1,250.000«. NA HRANO in stanovanje se sprejmeta dva gospoda ali dve gospodični. Naslov pri npr. »Jutra«. 6221 SOBA 6193 za pisarno na dvoriščnem trakta, se takoj odda Dalmatinova ulloa 15. 6193 KOT SOSTANOVALEC event. tudi s hrano, se sprejme takoj gospod. Naslov pove upr. »Jutra«. 6191 NA STANOVANJE in hrano se sprejmeta dva gospoda v sredini mesta. Naslov pove upr. »Jutra«. 6192 ŽENITNA PONUDBA Vpokojenl državni uradnik, samec, z visoko pokojnino, želi znanja s pošteno gospodično ali vdovo pri 50 letih z malim posestvom v okolici Sevnice, Krškega, Brežic, Celja ali Maribora. — Ponudbe pod »Srečno življenje« na upr. »Jutra«. 6220 TRGOVECGROS1ST Slovenec, 80 leten, v inozemstvu, se želi seznaniti event. s posredovanjem sorodnikov v svrho ženitve, z dobro vzgojeno, zdravo, resno gospodično dobrega značaja, ki Išče srečo v rodbinskem življenju. frednost Imajo one, b tq se lahko udeležile denarna podjetju. Dopisi a sliko in podatki na upr. pod »Parit«. Tajnost častna stvar. 622P KRASOTICA DOHNB SAVINJSKE 17 do 20 let stara, ki Ima veselje odzvati se n« G«, rooljko nai javi svoj naslov upr. »Jutra« pod »Ka Gorooljki«. BEOGRAJSKI TRGOVEC akademsko izobražen. 8? let stvar, rojem v Vojvodini, premožen, išče znanja, v Sloveniji v svrho že-nitve z inteligentnim, do-padljivim dekletom ali vdovo z odgovarjajoči doto. SKko in pisma poslati na šifro: »U med ju • sobnom razumevanju ia sreča« na upr. »Jutra«. 6197 KJE JE U8MILJEN0 SRCE? ki bi mi pomagalo iz velike stiske? Revanžiram se, četudi z življenjem. Ce misliš resno, oglasi se pod •Mladenka v obupu 227« na upr. »Jutra«. 6205 KOMET 6081 je najboljše, najcenejše tekoče čistilo za parketa In llnoleum. Domač proizvod, brez duha. Otročje lahko delo in minimalna poraba. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga Aleksander Wlslak, Ljubljane. Gospoevetsks cesta. MANUFAKTURO prevzame v komisijsko razprodajo (na malo) trgovec na deželi. Naslov v upr. »Jutra*. 6088 KDOR POSODI trgovcu in posestniku 40.000 Din proti vknjižbi, mu plačam visoke obresti. Cenj. ponudbe pod »Kredit« na upr. »Jutra«. 621" MESTO RAČUNOVODJE knjigovodje, poslovodje ali kaj sličnega, išče starejša trgovsko naobražena zanesljiva moč, vešča treh jezikov. Nastopi lahko takoj. Kraj postranska stvar. Ponudbe je poslati pod »Penzijonist 7/8» na upr, »Jutra*. 6211 HJk DOBRE VINSKE SODE od 200 do 600 litrov, sposobno za transport, kupim. M. Kramar, Cerklje pri Kranju. 6161 INSTRUKCIJO iz vseh predmetov za realko daje tehnik lz, viših semestrov (zlasti matematiko, fiziko in opisno geometrijo). Pogoji po dogovoru. Cenj. ponudbe je poslati na upr. »Jutra« pod »Matematikar«. 5940 CELJE 6223 Inženjer išče meblovano sobo v Celju, z eno posteljo za takoj. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod »Meblovana soba*. PLAČILNI NATAKAR ki govori 7 jezikov, išče mesto. Cenj. ponudbe na upr. »Jutra« pod »8tra-nac«. 6214 ZDRAVEGA KOSTANJEVEGA LESA kupimo vsako množino za tanin in bukovega oglja, suhega, z vilami naloženo ter suha bukova drva, lahko tudi za jesensko oddajo. Ponudbe s ceno franko vagon pod »Plačilo pri prejemanju« na upr. »Jutra«. 6134 HRASTOVE PLOHE 50 mm debele, 8 m dolge, paralelno rezane, od 24 do 34 cm Široke, kupim. Borove in smrekove deske, prvovrstne in suhe, rez spo-cljalna in se ista ponudniku naznani pismeno. Bukove plohe, nežajmane, L in IL vrsta, 85, 90, 95 in 100 mm, od 2 do 4 m dol žine in 24 do 50 cm širine, vsakih približno 4 kubične metre. Bukovo oglje, bu-ho, brez prahu. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Stalna kupčija* do 20. t. m z navedbo omv ta množine. MIŠJI TIFUS — BACILI so najboljše sredstvo za pokončavanje hišnih miši, podgan in poljskih miši. Dobiva se v lekarni F. Kuralt, Gosposvetska cesta v Ljubljani 6011 KLUB-GARNITURE divane, otomane, žimnice in drugo pohištvo naj ;ene-je pri Erman & Arhar, mizarstvo, St. Vid pri Ljubljani 4. 5951 OTROŠKI VOZIČEK popolnoma nov, še nič rabljen, se za prav nizko ceno proda. Fr. Gorišek, Tesarska ulica 8. 6219 Stalne cene izpod svetovne paritete ob nagvečii izberi za blago vsake vrste nudi MEDNARODNI DUHHJS1C1 SEJEN 2.-8. SEPTEMBRA 1923. Pojasnila daje 8843 WIENE3! MESSE, WIEN, VII., kakor tudi čaBtno zastopništvo v LJU3LJANI: AVSTRIJSKI KONZULAT. Turjaški trg 4. »Mama CELEGA GOETHEJA 40 knjig, trdo vezanih in celega Schillerja, trdove-zanih, 6 knjig po 2 zvezka, prodam. Vprašati je pri Jos. Plevniku, Radeč© pri Zidanem mostu. 6201 RAZNIH VREČ uporabnih za embalažo, so proda v večjih množinah. Istotam se proda konjska oprema in skoro nov zapravljivček za 8000 Din. Naslov v upr. »Jutra«. 6208 SUHIH BUKOVIH DRV se proda več vagonov. — Naslov v upr. »Jutra«. 6196 NAJUGODNEJŠA PRILIKA za nakup drv. Vsled pomanjkanja prostora oddajam po znatno znižani ceni drva, trda in mehka (odrezkl od žage in parket) v vsaki množini. Pri večjem naročilu se dostavijo drva tudi na dom. — Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4, telefon St.. 244. 8271 Oalas, (Nabavka sena. i slame.) Na osnovu naredjenja Komandanta IV. armijske oblasti E. broj 7836 od 26. juna ove godine održat če se na dan 28. jula ove godine u 11 časova pre podne Prve javne usmene licitacije za nabavku i isporuku sena i slame i to: 1. Za garnizon Ljubljanski 630.000 kilograma sena i 280.000 kilograma slame, kod intendanture Dravske divizij ske oblasti u Ljubljani 2. Za garnizon Mariborski 630.000 kilograma sena i 270.000 kilograma slame, kod vojnog okruga u Mariboru. 3. Za garnizon Celjski 54.000 kilograma sena i 49.000 kilograma slame, kod vojnog okruga u Celju. 4. Za garnizon SI. Bistrica 250.000 kilograma sena i 90.000 kilograma slame, kod Komande mesta Slovenska Bistrica. Isporuka sena i slame po mesečnim partijama franko magacin (senjak intendantskih slagališta navedenih garnizona do 15. oktobra ove godine. Katicija 5% polaže se u gotovom novcu ili vrednosnim papirima po odredbama čl. 88, Zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasarna navedenih Komanada gde ce se licitacije održati- Uslovi po kojima če se ove licitacije izvršiti, mogu se videti svakog dana pre i posle podne u kancelarijama označenih Komanada. Svaki ponudjač (licitant) ima da preda na dan licitacije predsednik« komisiie pismeno svedočanstvo nadležne trgovačke komore o svojim pred-nzimačkim podobnostima kao i uverenje o tome, da je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekuče tromesečje. Pozivaju se zainteresovani, da prisustvuju ovim licitacijama. Iz kancelarlje intendanture Dravske dlvlzijske oblasti E. broi 9942 od 29. iuna 1923. eodine u Ljubljani. um Domače veslft PPEJ! Naše javno živijonje bohotno poga-sja. D' Annunzijev reški kapitan Host-Venturi je postal upravni svetnik Jadranske ba.ike, Bajželj iz Šiško p;i globoko prepričan član »radikalsko« stranke. V starem »Narodu« nekdo predlaga, naj bi »uredništvo »Slovanskega Naroda* ali kakšna druga pripravna oseba organizirala nekak Vse-ilovanskl odbor za Slovenijo v svrho Študija in realizacije velike misli*, da M stopi v stik z dr. Kramafem ln da je sploh nekaj napravi. »Slovenec« pa objavlja Markov protokol in drobno tiskano v njem prizna, da so klerikalci pristali na omogoCenje homogene tzdikaJske vlade. Itd. Okrog vsega tpga se preliva «zos». Iz cele te dnevne literature, ki hoče kiti politična, množic/« ne črpajo ni-kakšne senzacije več. Da je bila le ena teh reči napisana pred vojno! Takrat naj bi bil n. pr. nekdaj prvi naš denarni zavod šel skoraj v konkurz in potem prešel v roke fašistov in nekaterih pomagačevl A11 Markov protokol leta 1918.! Ali takšna kupčija, da bi n. pr. kakšen Bajželj radi zapadle kavcije 200.000 K menjal stranko! Ali da bi w oela stranka (NSS) enostavno prodala? Glede »Vseslovenske idejo« <81ov. Naroda« bi že tndi preje ne bilo nič več mežikanja zaspanih oči, kakor dandanašnji. — toda radi drugih dogodkov? Danes so zopet pasji dnevi, Poprav tam pa tam pade kaplja dežja, in mladina išče utehe drugod. Poln jo trg Tabor, polne planine, polne Laze, živahno Je na nogometnih travnikih. Pa tudi Tivoli je zvečer živ in žalibog tudi razni lokali, kjer se prenaglo toči ilkohol. Vse ono, kar je kipelo po prevratu, »es Idealizem, ves srd proti nečemu, proti nepoznani pa občuteni dovetgla-vi zmiji, — vse to je danes napeljano drugam. Le včasih nam zasveti žarek. Me-ftrovič In njegovi obiskovalci, na primer. Ali naša drama. Ni ga pa moža, kl bi napisal roman o razkroju naših dni. In vendar nae je nekaj, ki občutimo ob raznih Ba.jželjih ln kljub temu, da smo sredi najogabnejšega političnega hajžlja, — sramoto, globoko sramoto slovenstva. Ml, mi kot narod, kot socljalna enota, smo danes tako globoko padli, da mora stud in žolč zaliti vsakogar: Bajželj kot nov obče oznanjani tip topljenega radikalca, Bost - Ventari reorganlzator našega narodnega gospodarstva, Markov protokol nov dokument klerikalnega prevarantstva, — in kot protiutež »Narodova« »Vseslo-vanska Ideja« z naivno - zropanimi predlogi. Oton Župančič- »Oj domovina, kdor Te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši.« Ivan Cankar: »Domovina, ti si kakor vlačuga.« Ivan Bajželj: »Ta svoj korak sem Aorti v globokem prepričanju in v preudarku osebnih koristi.« M. A. C. * * Kongres Perijalnega Saveza je bil fttvorjen 15. t. m. v beograjski univer-atetni dvorani. Predsednik upravnega odbora g. prof. Vlado Lapajne je v lepem nagovoru pozdravil navzočo zastopnike beograjske javnosti in delegate FS iz cele države. V imenu prosvetnega ministrstva je pozdravil FS S- Inšpektor Vajda, ki jo izjavil, da Soji prosvetno ministrstvo do FS velike simpatije in da vestno zasleduje njegovo delo. G. Savič je prinesel kongresu pozdrave dijaškega društva »Jii-rislava Janušiča« in »Vseslovanske Omladine«. Dalje so pozdravili kon-Siea zastopnik profesorskega društva inšp. Kangerga, zastopnik učiteljeva, g. Lazarevič v imenu Sokolstva, ?. Kregar v imenu naprednega dijaštva, g. Popovič kot zastopnik skau-tov in še mnogi drugi. Vobče so vsi izrazili svoje priznanje FS kot edini nadstrankarski organizaciji, ki je z uspehom združila v svojem krogu vse lijaštvo. Beograjsko časopisje prinaša loige in FS naklonjone članke, v katerih hvali organizacijo ter delo FS za dobrobit članstva in države. Kongros ho trajal dva dni. — O poteku bomo "i poročali. * Tri milijone lir. Pišejo nam iz Tr- lje sta razpisani mesti okrožnih zdrav« nikov za zdravstveno okrožje Cerknica in Podčetrtek. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. * V konjeniško podčastniško šolo v Subotici bo sprejetih letos 120 gojen« cev. Pogoji za sprejem so sledeči: Re« flektant mora biti jugoslovanski držav« ljin in ne sme biti mlajit od 17 ln ne starejši od 20 let. Imeti mort najmanj štiri razrede osnovno šole, biti mort ne« kaznovan ln neoženjen ter imeti dovo« ljenje staršev. * Strokovno gibanje goriškega fašlz. ma. Te dni je imela organizacija gori« ških brivcev zborovanje, na katerem je sklenila, da pristopi k fašlttovskl zvezi strokovnih organizacij. * Tropska malarija v Srbiji V Gro« ckl v Srbiji se je pojavila tropska ma. larija ki je zelo nevarna in nalezljiva. Zdravstvena oblast je ukrenila vse po« trebno, da se bolezen ne razširi. * Nepravilnosti pri podeljevanja dr« žavljanatva. Kakor poročajo beograjski listi, je prišlo ministrstvo notranjih za« dev na sled velikim nepravilnostim, Id so se godile pri podeljevanju našega dr« žavljanstva. Razne krajevne oblasti so z državljanstvom naravnost trgovale. Stotinam raznih ljudi, Id niso Slovani in ki so razen tega še strastni nasprotniki naše države in našega naroda, so se t strani lokalnih oblasti podeljevala pri« poročila ln potrdila, da so slovanskega pokoljenja in duha, da so navdušeni na« ši patrijotl. V tem oziru so se zlasti od« likovale oblasti v Vojvodini. Ministrstvo bo baje odslej strogo pazila pri podelje« vanju državljanstva; slučaje pa, v k«te» rih je bilo ministrstvo mistificlrano, bo preiskalo in revidiralo sklepe. * Triglavski dogodek. Z ozirom na govorice, da hočejo Italijani v nedeljo na vrhu Triglava razviti svojo trikoloro, se je podalo na Triglav lepo število slo« venskih turistov. V soboto sta ae odpe« Ijall tudi dve akcijski četi »Orjunc« iz Ljubljane; pridružilo ae jim je tudi več drugih turistov in v nedeljo zjutraj je že na vrhu Triglava plapolala naša tro« bojnica. O namerah Italijanov je bila obveščena tudi naša vlada, ki je poslala na Triglav prcccj orožnikov, da prepre« čijo cv. incidente. Italijani so res prišli — okoli 80 po številu — a vojaki ao se ustavili na meji, kl gre Južno od Trigla« va. Civilisti ao šil sicer na vTh, a jim samoumevno ni storil nihče nič žalega. In tako je potekla laška, v nekaterih Sovi« nističnlh listih a takim pompom napo« vedana ekskurzija brez incidentov. * Kako piše Amerika o Jugoslaviji je razvidno iz knjige Jugoslavija, ki je pl« sana v srbohrvaščini s priloženim angle« škim in španskim tekstom. Vsebuje 180 slik In 40 člankov. Cena 120 Din. Na. roča se pri «Sloveniji», importna eks« portna družba, Ljubljana, Gosposka 10. * Zagreb v poletnem časa. V zadnjem času je zavladala v Zagrebu neznosna vročina. V sedanji polni poletni sezoni postaja življenje po ulicah pusto, le po senčnatih sprehajališčih je vrvenje še preccj pestro. Velik del zagrebškega prebivalstva je odšel na morje in kakor vsa ostala velemesta, tako izumira tudi Zagreb. Tudi v trgovinah je nastal za« stoj. Kupčije so slabe in tudi mnogo pe. tičnih trgovcev je odšlo na letovišče. Oni pa, katerim služba diktira bivanje v mestu, najdejo v teh vročih dnevih edi« no uteho v Savi. Mnogi iščejo oddiha v Maksimiru ali Tuškancu, toda bistri sav« ski valovi so najsposobnejši, da ohladijo in osvežijo razgreto telo. Kopališča so nabito polna; otroci, mladeniči in brhku devojke, gospodje in gospo — vse skak« Ija po bistri vodi. In v tem pogledu so Zagrebčani mnogo srečnejši od Ljub« ljančanov, ki danes nimajo nikjer v bil« žini hladne vode, ki je edini pravi izvor svežine I * Nove žrtve Drave. V nedeljo sc je kopal v Mariboru v Dravi 131ctni Ed« vard Gobec, učenec I. razreda meščan« ske šole. Pri skaknju z deske je prišel v močne valove Drave. Dasi je znal plavati, ga je voda zanesla v srednji tok, kjer je izginil v valovih. Plavalni mojster mu je sicer hitel na pomoč, to« da bilo jc že prepozno. — Na brodu pri postaji Sv. Lovrcnc na Pohorju so po« tegnili v nedeljo zvečer iz Drave neke« ga utopljenca ter ga prepeljali v mrtvaš. nico v Puščavo. Najdeni jc bil brci, obleke in ie bil najbrž že več tednov v vodi. Mislijo, da je priplaval iz Avstri« je, ker v Dravski dolini o drugih ncsrc« čah ni ničesar znanega. — V bližini Kamnleo nad Mariborom so nekateri vi« deli v nedeljo popoldne pri obali Drave plavati dva utopljenca. Noge so jima molele navzgor, trupli pa sta bili pod vodo. Domnevajo, da sta bili to brezni« ški žrtvi. — Pri Selnici so potegnili ene« M utoclicnca iz Drave« o katerem det« mnevajo, da je eden ponesrečenih du. hovnlkov lz Brezna. Identlte šo niso ugotovili. * Pazite na strup. Viktor Slegel iz Kamnika ie dobil strup fosfor za po. končevanje vran in drugih škodljivih ptic. Ker ni dobro poznal učinka strupa, je Slegel zastrupljal tudi polento in lato nastavljal v jedilni shrambi podganam. Podgane so nastavljeno jim polento užl« vale in na ta način baje raznesle strup n« razna živila, ki 60 sc nahajala v shrambi. Posledica je bila, da so vsled zastrupljcnja oboleli trije njegovi otro« ci ln 30letna služkinja Berta Dolinšek. Dollnškova je bila tako močno zastrup. ljena, da je vsled tega te dni v deželni bolnici v Ljubljani umrla. Radi nepre« vidnega ravnanja z strupom se bo mo« ral Slegel zagovarjati pred sodiščem. * Nesreča na mariborskem kolodvoru. V nedeljo zvečer ob 19. jo povozil vlak 391etncga premikalnega nadzornika Fra« na Roberja, kl je stal na tiru pred po« stajo in gledal za odhajajočim dunaj« sklm vlakom. Med tem je prlvozll za njegovim hrbtom drug vlak, ki je vozil precej tiho, tako da ga Rober nI slišal. Vlak ga je vrgel na tla in ga popolnoma zdrobil. * Zopet nesreča na aeroplanu. Na aerodromu v Novem Sadu se je pripeti« la v soboto dopoldne težka nesreča. Podčastnik Curčin je z višine 40 metrov z aeroplanom vred z strahovito naglost« jo padel na tla. Aparat se je popolno« ma razbil; Curčin je težko poškodovan. Vendar je upati, da ostane pri žlvlje« nju. * Žrtve Save pri Zagreba. V nedeljo popoldne je Sava zahtevala pri Zagrebu zopet dve človeški žrtvi. Utonil je v njenih deročih valovih 201etni trgovski pomočnik Stjepan Borčanee, a Ime dru« gega utopljenca nI znano. * Dv« nezgodi. Josip Poljanec, lOletni posestnikov sin v Sebenjah pri Krliah, je pri obiranju črešnje padel z drevesa. Pri padcu Je zadobll težke notranje po« ikodbe In pretres možganov. — Frane Nartnik, sin posestnika in lesnega tw govca v Polhovem Gradcu, je padel z murve, pri čemur je zadobil težke po« ikodbe. Oba sta bila pripeljana v ljub« Ijansko bolnico. Njuno stanje je resno. * Maierel Hranite dojenčke in otroke z »Itofant»«hranilno moko. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: drogerija »Adri« Ja», Ljubljana, Selenburgova ulica. 112 * Zahtevajte po vaeh restavracijah In kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Vtljak, Graj« ska klet, Maribor. 129 Gasilske prireditve v Ljubljani Zborovanje gasilske zveze za Slovenijo. V nedeljo dopoldno se Jo vršil v veliki dvorani Mestnega doma občni zbor gasilsko zveze za Slovenijo. Udeležba je bila polnoštevilna, saj so dospeli k zborovanju delegati nkoro vseh gasilskih dru-štov 8lovenije. Občnemu zboru je predsedoval predsednik g. Franc Barle. Na zborovanju se Je razpravljalo predvsem o strokovnih vprašanjih gasilstva. Zborovale! pa so tudi ostro protestirali proti temu, da so podpore, H jih uživajo društva minimalno in da visoki davek, kl je predpisan tudi za gasilske prireditve znatno ovira gmotno zboljšanje društev. Ob sklopu jo bilo določeno, da si z.veza ustanovi lastno gasilsko zavaro-valnieo. Občni zbor je bil nato zaključen. Blamnža mestnih gasilcev. Klerikalno-komunlstična reorganizacija ijubijanskoga gasilstva so je pokazsla pri nedeljski gasilski vaji v svoji popolni na goti. Celo nepoučeni javnosti so se pri tej prireditvi lahko odprlo oči in priti je morala do zaključka, da so profesio-nisti lahko pač dobri profesionisti, nikakor pa ne samoobsebi tudi dobri ln navdušeni gasilci, ako no čutijo v sobi gar silske ideje, katera je pravim samaritom neobhodno potrebna. Vaja sama je bila zamišljena v strokovnem oziru pod vsa ko kritiko. Udeleženci, ki so prisostvova' li tudi lanski gasilski vaji v Trnovom, so dobili vtis, da ljubljansko gasilstvo v preteklem letu ni šlo naprej, ainpak jo padlo pod »branddiroktoratom« daloč nazaj. Moštvo, zlasti prostovoljno je napravilo sicer tudi pri nedeljski vaji svojo, vondar pa so jo opažalo, da je postopalo jako flegniatično in so povsem prepustilo preiskušenemu vodstvu našega ljubeznjivega branddirektorjs. ki misli, da je z močnim curkom motorno bril galne dosožen ves ofekt. Vaja, kakor je bila zamišljena in izpo-ljana, je bila v strokovnem oziru brez vsakega pomena, ker tudi lajiku je bilo jasno, da bi bil požar v zamišljenem načrtu nemogoč, gasilska akcija pa povsem izključena. Vaje pa imajo ravno namen pokazati, kako bi so v slučaju resne potrebe moralo nastopati. Ako so jo hotelo pokazati samo moč motorne brizgaine, potem bi se ne smolo simulirati požara po izpeljanem načrtu, kl sploh ni bil ni-kak resen načrt. Dohod na požariščo se je zakasnil ln bili bi skoraj vozovi s konjsko vprego kmalu preje na mostu kakor avtomobila. VeSČakl pri motorni brizgalnl so se izkazali ros kot pravi strokovnjaki, kajti po daljši zamudi jim je motor metal vodo namesto naprej raje nazaj. Izgovor no pomaga, kajti vešča kl morajo vedeti, kakšen stroj in orodje Imajo in kaj ter kako morajo postopati z njim. Napadalci so že bili vsi na svojili mestih, klicali so po vodi, a vodo nI bilo. Zakaj se jim ni v tem slučaju dovajalo vode direktno is hidrantov. in zakaj «s nI postavilo mocorle k Ljritft/oousit kjer naj bi pokazala svojo moč? Poln- mijada bi bila manjša in morda oelo ne-opažena. tako pa je tlaočglava množica spoznala, da zarodi dragocene motor- ke ljubljansko prebivalstvo ne more imeti mirnega spanja, ker so nanjo, na nj«-no profosionifte in našega branddirek. torja no more zanašati. Opazil pa Je lah" ko to tudi navzoči g. župan in občtmkl svetniki, kateri so nnkopnli s to »modernizacijo« mostni občini ogromna bremena, a brez vsake potrebe in koristi. La tako naprej ln Ljubljana bo kmalu kup polomljad, na katerih bo trhimfirala sedanja klerikalno-komunistična. večina. VELIKA EKSPLOZIJA V KRA<-OUJEVCU. Veom je gotovo Se v žicem spominif grozna eksplozija, ki so je pripetila lansko loto v naSem najjužnojfem mestu r Bitolju. Te dni Je moral vojni minister odgovarjati na interj>el&oijo post. Rc-s-nerja o munleijsklb skladiščih pri Ljubljani. Ni še preteklo od tega todon dni In ie prihajajo nove vesti o str Vaj oks-plozijl v Kratrujevou. Domneva Be. da bo hladnokrvnost vojaških oblasti povzročila vojnemu erarju še mnogo Htode da ne govorimo Se o človeških žrtvah ln o škodah na imotjn zasebnikov. O eksploziji r vojaškem pirotehničnem zavodu v Kragnjevcu je ininistratvo za notranje zadevo izdalo naetopno uradno poročilo: »Eksplozija Jo pričela v nedeljo točno ob 8.10 popoldne. Eksplozija Ja bila povzročena na ta način, da jo eksplodirala demontirana munlclja. ki se je nahajala v veliki šopi ob pirotehničnem zavodu. Človeških žrterv ni bilo, le nekaj oseb je lahko ranjenih. Dva kosa eksplo-dtranlh min sta padla v dalavnleo pirotehničnega zavoda ln zanetila pota*, kl pa Je bU kmalu udušen. Okoli 4. ure j« eksplozija prenehala ta prebivalstvo ta je pričelo vračati na svoje domove. Vojaštvo je takoj ukrenilo vse potrebna korake, da se zaščiti varnost stanovanj. Na lice mosta je takoj doHa komisija, da preišče vzroke eksplozije. Dosedaj r v Ameriki prišla do vrhunca. V Zodhijonlh državah |e bilo L 1922 en mllllon porok In 125 tisoč razporok. S tem le Amerika dosegla nov rekord na svetu. Na Franco skem pride na 24 porok po ena ločitev; Anglija Je v tem pogledu še na bol|»em Vsled te krize Je izdelal ameriški senator Kapper načrt o sklepanju zakona, kl nal pripomore do tega, da se življenje Američanov na tem polju Izboljša. Kapperjeva osnova Je predvsem naperjena zoper ona Mtja, kl skleipajo zakone kljub fizičnim In moralnim nedostatkom Po tem načrtu bi dTŽava prepovedala ženltev vsem moškim in ženskam, kl še niso dovršili 31. odnoono 18. leta. Vtro-ko ženitvene prepovedi bi tvorila dalje neprimerna starostna razlika ir.ed zakonskimi kandidati, pobeg od zakonskega druga na eno leto, surovo obnašanje, neozdravljiva duševna bolezen In telesna pohabljen ost. S temi sredstvi hoče Amerika omejit! število razporok. Ako sc II bo to posrečilo, |e težko uganiti. Zakaj kljub vsem tem omejitvam no bo mogoče med ljud ml odpraviti razlik, katere se razvijajc v njih po naravi od rojstva. Domačo faorze 16. julija. ZAGREB. V efektih velik promet. Blaga jc bilo dovolj za zelo veliko po; vpraševanje. Tečaji so narasli samo v posameznih primerih. Devize mirujejo I1 r orne t majhen, a tendenca slaba radi porasta dinarja v Curihu (6.20). Notira; le so devize: Dunaj 0.13225—0.133, Ber« lin 0.04—0.041, Bruselj 465—0, Budimpešta 1.06—1.10. Bukarešta 48—48.5, Italija 404—407, London 435—437.5, Newyork ček 44.25—44.75, Pariz 550—555, Prage 284—285, Švica 1632.5—1637.5, Varšava 0.0825—0.085; valute: dolar 93—93.5. avstrijske krone 0.134—0, češkoslovaške krone 281—282.5, švicarski franki 1627.5 do 1632.5; efekti: Jugoslavenska btnku 129—130, Ljubljanska kreditna btnka 220—230, Praštediona 1070—1075, Sl«< venska banka 105—107, Trboveljska premogokopna d. d. 1075—1125. BEOGRAD. Tcndcnca v početku pre cej čvrsta, na koncu nestalna. Blaga ie bilo dovolj. Dinar je v Curihu 6.20, a tu se jc poslovalo pod pariteto. Ntrodn« banka je intervenirala v devizah New york in Ženeva. Notirale so devize London 434.5—435, Pariz 552—554, New york 94—94.25, Ženeva 1635—1640, So lun 255-265, Milan 404-405, Prag* 284.5—285, Berlin 0.039—0.04, Duna 0.132—0.1325, Bukarešta 47.5—48.25. So fija ponudbe 87, Budimpešta 1.12—1.15 Bruselj 485—495; valute: dolar povpraševanje 93. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljnbljanl. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jntra., Odgovorni urednik Fr. Brozovlč fl Ali ste že poslali na- H f ročnino za Jutro"' Veliki inkvizitor Ljubezenski roman h nnisramotnej-ie dobe človeške zgodoviue. Apostol. Apostol jc prebival v preprosti hišici sredi divjega parka, ob katerem jo valovila roka Gvadalkvivir. Pripadal ni nobeni bratovščini tor je bil med onimi redovniki, ki so se prostovoljno ravnali po pravilih starih svotih pu-ščavnikov spokomikov. Najboljša molitev in najlepše bogoslužju mu je bilo izkazovati dobrote, pomagati zatiranjem in preganjancem ter živeti Cisto in pošteno. Nikoli ni vpraf.il, je li nesrečnik pravičnik ali krivičnih, grešnik ali pobožnjak. lopov ali poštenjak; kdor je trpel, je imel v apostolu zaščitnika in zdravnika. Zato so ga spoštovali vsi. kdorkoli je prišel ž njim v stik. Njegova imponu-joča postava, lepo moško lice, živo oči, H so znale pogledati nepopisno milo, a tudi strašno, da so zlomile vsakršen odpor, njegova globoka modrost in neka čudovita simpatičnost so delale apostola velevplivnega v vseh sevilj-«kih krogih in slojih. Ker je imel ogromne zveze z zastopniki vseh ljudskih vrst, je apostol zvedel tajnosti, ki so bile sicer zapečateno s sedmerimi pečati. Da je bil neizprosen sovražnik svete inkvizicije in Petra Arbuesa, pa je vedel le on sam. Preprečil je marsikak inkvizicijski zločin, in njegova hišica, skrita v eoščavju ob reki, je bila zatočišče marsikateri trt vi Inkvizicije. Bilo je dva dni po nočnem boju ob jtoini cerkvi na Esplanadi in na mostu preko Gvadalkvivira. Gardunlja je bila porazila inkvizicijske famlliare in jim odnesla plen: Dolores je našla zavetja pri apostolu. Večerilo se je. Dolores je sedela v skromni sobici. Odpila je okno, da si ohladi vročo glavo v hladnom vefcrcu, ki je pihal oa reke. Cm obup je bil prevzel njeno dušo, oči so }i zateklo od joka in modre žilice so ji križale prosojno polt kakor žllioe v belom mramorju. Zaman je v molitvi Iskala utehe. Zavedala se je, da bi bila malone postala žrtev Inkvizicije in nehotnega Arbuesa. »Taki so toroj d&nažnji božji namestniki in Kristusovi naslednik!,* jc razmišljala že drugi dan. »To so gla-sitelji božje voljo? To so ljudje, ki so postavljeni, da vrše božje zakone in ščitijo katoliško cerkev? Ah, da bi stopil na svet zopet Kristus in i bičem razgnal iz svoje cerkve te mešetarje in lopove!* In razmišljala je, kako je mogoče, da dopušča Bog talca nasflstva in toli-kere zločin«. Mar se je tudi Bog postaral ali pa Boga sploh ni? Ako je Bog vseveden in vsemogočen, čemu ne udari po inkviziciji z ognjem, žveplom in s vodo, kakor je udarjal po propadlem svetu baje v davnih časih? Ali je vse skupaj le pravljica ln obstojajo res le natume sile, strašne, neprora-čunljlve, nezmiselne, a dosledne le v uničevanju? — 2e se je je polaSčala sumnja, in do brez verstva je bil le še korak. »Jezus, Jezus!* je vzdllinila nesreč-nica glasno. »Ti, ki si znal samo ljubiti in pomagati nesrečnikom, čemu trpiš zločine teh krvnikov?* »Da, utrdi dobre v dobrem,* se je odzval tik nje blag, resnoben glas. «V ognju in pod kladivom na nakovalu se izkaže čisto zlato.* Kakor bi zagledala živega Ertstusa, se Ji je zdelo, ko Be je ozrla. Taka vzvišena plemenitost jo počivala na glavi apostolovi. Pristopil je ln Jo po-gladil po laseh: »Ne obupaj, detel Bog jc pravičen in ura njegove kazni gotovo pride.* »Oh, oče moji* je vzkliknila Dolores,