Najv*čji v Združenih državah VoQtaTNleto • • • $6.00 Zm. pol leto • • • • • $3.00 Za New York cdo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l List slovensldh delavcev v AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, H. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. No. 216. — Stev. 216. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 1 5, 1936—TOREK, 15. SEPTEMBRA, 1936 TELEFON: CHelaea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV, SAN SEBASHAN—SEDAJ GLAVNI STAN FAŠISTOV ANARHISTI SO NAMERAVALI ZAŽGATI MESTO, TODA BASKI SO JIM PREKRIŽALI NAČRTE Mesto je skoro nepoškodovano padio fašistom v roke. — Generali Mola se pripravlja na pohod na Madrid. — Odločilna ura .državljanske vojne se bliža. — Vladni letalci bombardirajo Oviedo. ST. JEAN DE LUZ, Francija, 14. septembra.— Zmagovite čete generala Mole so v popolni oblasti San Sebastiana. Požari, katere so zanetili umikajoči se anarhisti, so bili kmalu pogašeni in fašisti so našli mesto skoro nepoškodovano. Mesto republikanskih zastav vihrajo vsepovsod monarhistične rdeče-zlate zastave. Ko je sedaj zagotovljena dobava orožja skozi severna pristanišča, se fašistični poveljniki pripravljajo na pohod na Madrid. General Mola bo vodil prodiranje proti glavnemu mestu iz San Sebastiana, kjer je postavil svoj glavni stan. Fašisti so pričeli prihajati v San Sebastian proti večeru ter so bili priča pouličnih bojev med Baski in anarhisti, ker so anarhisti hoteli zažgati mesto. Pogorela je samo neka papirnica in sloviti Casino. Do odločitve za predajo San Sebastiana je prišlo po hudi debati v mestni hiši med Baski, komunisti, socijali&ti in anarhisti. Governer Antonio Ortega je po dolgem času pregovoril anarhiste, da so privolili v predajo. Takoj nato se je pričel odhod iz mesta. Governer Ortega se je zadnji 'odpeljal z jahto v Zumayo. Predno je Ortega odšel, je naznanil, da bo sedaj poglavitna obrambna črta vladne armade pri Orio, i est milj zapadno od San Sebastiana. v "Sedaj z veliko naglico sami izdelujemo orožje in municijo v Bilbao," je rekel Ortega, "in upamo, da se bodo v desetih dneh naši vojaki odpočili in i- meli bomo dovolj orožja, da bomo pričeli z of en-t» Z1VO. MADRID, Španska, l 4. septembra. — Voditelji španske vlade z bistrim očesom pazijo na razvoj dogodkov na Portugalskem, kjer je bila prejšnji teden zadušena vstaja na dveh bojnih ladjah. List "Claridad", ki je glasilo ministrskega predsednika Francisco Largo Caballero, pravi, da je bil upor na portugalskih bojnih ladjah mnogo resnejši, kot pa priznava portugalska vlada. Caballero je pogosto izrazil svoje upanje, da bo nekoč predsednik iberske federacije sovjetskih republik (španske in Portugalske) in španski vladni krogi zatrjujejo, da bi vstaja proti fašistom na Portugalskem naglo potlačila upor na španskem. Vojno ministrstvo naznanja, da so vladni letalci vrgli na Oviedo nad 200 bomb. LIZBONA, Portugalska, 14. septembra. — Portugalska vlada odkrito podpira španske upornike s potrebni vojnim materijalom. Takoj v po-četku vstaje je portugalska vlada izjavila, da ne priznava uporniške junte, da ps ii je naklonjena. Portugalski trgovci v veliki množini kupujejo ameriški in angleški petrolej in vsak dan vozijo cele karavane tovornih avtomobilov petrolej čez mejo na Špansko. Kolike važnosti je to za generala Francisco Franco, je vsakemu jasno. „ Republikanci vodijo v državi Maine KONFERENCA MALE ANTANTE Med delegati ni soglasnega mišljenja. — Jugoslavija nasprotuje Rusi« ji. — Jugoslovanske surovine za češke topove. PRAGA, Celioslovaška, 14. septembra. — Konferenca Male antapte, ki se je v soboto pričela v Bratislavi, se je v nedeljo nadaljevala. Poglavitna seja pa je bila v soboto zvečer, ko je čehoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš vnanjim ministrom Jugoslavije in Romunske predložil vspored konferen-ee. Na tej konferenci pa bo najbliže ostalo še nerešeno vprašanje glede Rusije, čije zaveanica je Oelnošlovaška. Romunska i-ma fašistično vlado, ki se ua-giblje k Nemčiji, Jugoslavija pa je nasprotnica Rusije, katere mikakor noče priznati. Toda nikakor ni mogoče pričakovati, da boste Jugoslavija in Romunska pod vpiivom Nemčije mogle odtujiti Ceho-slovaško od Rusije. Neko poročilo pravi, da je bil med Jugoslavijo in Romunsko dosežen sporazum, da bk> Romunska preskrbi je vala Jugoslavijo s petrolejem v o-brambiie namene. V ta namen bo postavljen romunsko - jugoslovanski petrolejski konzorcij. Na konferenci so tudi razpravljali o skupnosti v orožju in so se dogovorili, da boste Jugoslavija i|n Romunska izmenjavale svioje surovine za Škodove topove. VLADA ŠTUDIRA ZAHTEVE FARMERJEV Vlada bo šele proti koncu tedna odločila glede zahtev farmer jev. —■ Stavka je bila določena za današnji dan. ALBANY, N. Y., 14. sep. — Razvoj mlekarskega položaja je odvisen od tega, kaj bo odločila vlada glede zahteve mlekarskih farmerjev, ki brezpogojno zahtevajo $3 za 100 funtov mleka in odpravo razdelitve mleka po razredih. Po javnem zaslišanju v soboto, 'ki je trajalo 9 ur, je governer Lehman rekel, da o tem ne bo prej odločil kot do srede ali do konca tedna. Predsednik New York Milk Producers Federaticrj Felix Pi-&ek je rekel, da se za pondeljek napovedaiiva stavka ne bo pričela, temveč da bodo farmer j i počakali na governerjevo odločitev. "Ničesar se ne vstrasimo,J5 je rekel v nedeljo Pisek državnemu poljedeljskmu komisarju Tqn Eycku, "da za svoje mleko dobimo višjo ceno in če bo vaša odločitev glede razdelitve mleka po razredih obdržala stari predpis, tedaj boste še kaj doživeli.'' Pozneje je Pisek povedal, da je naročil vsem članom mlekarske zveze, da so vsak čas pripravljeni zastavkati. JEKLARJI SE POSVETUJEJO Carnegie - Illinois Steel Corporation s e brani povišati delavcem plače. — Delavci se hočejo pogajati z uradniki. PORTUGALSKO POSLANIŠTVO PREISKANO LIZBONA, Portugalska, 12. septembra. — Portugalsko poslaništvo se je iz Madrida preselilo v Alicante. Pred selitvijo so uradniki španske vlade preiskali poslopje. Poslanik Tama-gea je več važnih listin raje se-žgal kot da bi jih pokazal španskim agentom. ITALIJANI RAZKAZUJEJO BOGASTVO ABESMIE OGLAŠUJTE V -GLAS NARODA RIM, Italija, 14. sep. — Tukaj je bila otvorjena razstava, čije svrha je pokazati italijanskemu prebivalstvu, da italijanska armada ni" zavzela z Abesinijo puščavske dežele, pač pa ozemlje; ki hrani v sebi velike tzaklade. -Razstavljeni so abesijnski pridelki, rude in razne druge posebnosti. Veliko pozornost vzbuja koča, ki je naznotraj moderno o-premljena. Napis pove, da bodo Italijani zgradili take koče za abesinsko prebivalstvo. — Kdaj se bo to zgodilo, pa ni povedano. TRIJE VSTAŠKI GENERALI ARETIRANI TEGUCIGALPA, Honduras. — 14. septembra. — Danes je bilo uradno sporočeno, da so oblasti v Salvadoru aretirale vstaske generale Lope^sa, Gomeza i|n Sanabria, ki so hoteli preko meje v Honduras v namenu, da zanetijo tam vstajo. PITTSBURGH, Pa., 14. sep. — Zastopniki delavcev pri Carnegie-Illinois Steel Corporation, ki je največja podružnica United States Steel, so se 'sestali na konferenci v (namenu, da se dlogovore, kaj jim je storiti, ko družba ne mara vstreči njihovi zahtevi, da jim poviša plače. Zastopniki 90,000 delavcev, ki so zaposleni pri Carnegie -Illinois Steel Corporation, nameravajo svoje zahteve predložiti uradnikom družbe. Na kbnferenci bodo tudi razpravljali o pokojnini, o zavarovanju itd. Zastopniki 10,000 delavcev, ki so zaposleni pri Carnegie -Illinois Steel Corporation v Homestead, Pa., so glede izjave predsednika družbe Benjamina F. Fairlessa že zavzeli svoje stališče. V pismu na zastopnike delavcev, ki predstavljajo mišljenje vseh 450,000 delavcev v jeklarski industriji, o-menja Fairless velike izgube, katere je imela jeklarska industrija v depresiji i^i na negotovost v bodočnosti. Vendar pa je Fairless rekel, da je družba pripravljena pogajati se za višje plače, „ ako delavci družbi pokažejo, na kak način bi bilo mogoče povišati plače, ne da bi industrija trpela p revel i k e škode. MAROČANI SO SE ZAČELI PUNTATI TANGIER, Maroko, 14. sep. — Člani Gormada rodu v Španskem Maroku so napadli špansko garnizijo, usmrtili poveljnika in težko ranili štiri vojake. Ta napad je smatrati za vstajo Maročani&v proti fašistom. ZOPET OSEM MRTVIH V PALESTINI JERUZALEM, Palesti n a, 11. septembra. — V bojih med angleško posadko in Arabci so bili usmrceui trije angleški vojaki ip. pet Arabcev. Med mrtvimi Angleži je tudi seržant Sweeney, ki je pripadal kraljevemu polku v North Lancashire. EDVARD SE JE IZOGNIL NEMČIJE Z Dunaja je odpotoval v Curik v Švici. — Iz Cu-riha bo z aeroplanom letel v London. DUNAJ, Avstrija, 14. sep. — Angleški kralj Edvard je z Dunaja odpotoval v Curih, odkoder se bo z aeroplanom odpeljal na Angleško. Pri odhodu se je na ulicah zbrala velika množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. Nemški krtogi so zelo nejevoljni, ker na svojem povratku z Jadrana ni hotel stopiti na nemška tla in naposled pa je moral' Sušaku \z dvema streloma iz kje končujejo. Slednjič se je in Louis Matetič in Math Ve-J na italijansko fronto, a ko je' sel so bili odlikovani za svoja dela pred častnim sodiščem v Chisholmu. Iz Grahovega je pred dnevi zbežal preko meje 26-letni France Torkar. Ka-raibinjerii so šele naknadno izvedeli za njegov beg in so fanta prijavili goriškemu sodišču. ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI STALINU Zaradi streljanja bivših Ljeninovih tovarišev in številnih aretacij pristašev Trockega je v angleški delavski stranki nastal naravnost razkol. Večjna se izjavlja proti diktatorju Stalinu, ki ga je tajnik, delavske strokovne zveze sir W. Gitrine označil za krvnika, ki ne dela v imenu ruskega prolet ari jata, ker ta proletariat v Rusiji nima nobene btesede. V Rusiji, je dejal Citripe, ni nobene svobode v tem smi eiu, kakor jo razumejo zapadni narodi. Dejal je, da morajo v Rusiji še danes številne družine stajiovati v eni sami sobi. Le manjši del angleškega delavstva se je postavil (na stran Stalina, dočim veČina simpatizira s tovariši Trockega in židovsko stru-jo v boljševizmu, ki jo zdaj Stalin iztreblja. Vobče bo imel moskovski proces na angleške notranje razmere svoje posledice. V zadpjezn času se komunisti trudijo, da bi tudi v Angliji ustvarili ljudsko fronto. Po tem iprocesu pa se ibo delavski stranka tega poskusa z vsemi štirimi branila in ni nobenega dvoma, da bo velika veČina angleškega delavstva pa strani vodstva, ki v svojem glasilu "Daily Herald" odklanja zvezo s ko-mumsti. "Daily Herald" piše, da moskovski proces odkriva barbarskega, malenkostnega in terorističnega duha komunistične stranice. Še bolj pa bodo seveda odklanjali ljudsko fronto angleški liberalci, ki so dosedaj z ;njo koketirali. Pozor rojaki v Pl l t S-BURGHU in okolici. Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Josephu Pogača r ju ne izboljša zdravje, ima pravico pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila Mr. Ch. Pro-gar, 5611 Čeladi« St., Pittsburgh, Pa. Rojake prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roke. Uprava "Glas Naroda". bil ujet, se je prijavil kot do-brovoljec za srbsko armado. i CIGANI SE VEDNO KRADEJO OTROKE Da to ni samo prazen strah in bajka, pričuje naslednje poročilo v "Politiki": Cigani so ukradli 121etno hčerko Antona Tušle iz Doboja. Vodili so jo s seboj kakih 10 km, ko je dekletcu uspelo, da se je izmuznilo in pobegnilo. Cigani so nadaljevali pot, nato pa so v vasi Modriču izpred hiše odvedli 84etno Anko Barišičevo. Ko so bili izven vasi, so dekletce zvezali ipi mu iztegnili roke nad laktom, da bi jo pohabili in potem porabljali za beračenje. K sreči je Atifcin oče takoj pogrešil hčerko in zdirjal za cigani. S pomočjo nekaterih sosedov jih je vse polovic, pretepel in nato izročil orožnikom. I POZOR NAROČNIKI! Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate (plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo tre-" ba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa za jamčite redno dostavljanje lista. Besno Vas .prosimo, da ypo-števate to opozorilo! ; (j Uprava "Glas Naroda" "GLAS NARODA" pcfflfrXno v »taro domovino. Kdor ga horn tvoje ije, to lahko storL —. Naročnina za stari kraj «tane $7. — V indijo 1*4* lie ljamo. dfc* J ( DENARNE PQS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2J>5_________________ Din. 100 * 5.06 ---------------Bin. 206 $ 7j£6 _______________ 1MB. 300 (11.70 .................... Din. 500 $23.00__________Din. 1000 $45.00 _____________Bin. 2000 • V ITALIJO Za 9 9.00 _____________lir 100 $ 17.40 ________________ Lir 200 $ 1100 _______________ Ur 500 $ 82.80 __________________ Lif 1000 $164.00 ------------Ur 2000 $2*5.00 _________________ Ur 3000 ftt « MENJAJO GO PfAVMDM** otofr* podvojene QPMEMIMBI mm ALI DOM v dinarjih aft 2» Hfla&Io vetjih aeAov kot afcor*) w lirtfc dovoljujemo še Mjfte počele. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo t 5.— morate poslati... fto— - * $K— - ,*t*MMMl 5.78 MUM ...m- $40.— ...$41.2« ...$5L50 .Prejemnik dotal ▼ atarem < kraja. lspia&to ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVtŠDMHO PO CABLE UXKB .ZA STOJBINO $lv— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "CUo Naroda" NEW #DBK, N. T. iMMmeMfi samokresa inevarno ranil svojo izvoljenko Olgo Brozni'ce-vo. Nato pa.se je še sam ubil z dvema streloma v glavo. Vzrok je v nesrečni ljubezni. Milan in OJga sta se ljubila že štiri leta, nedavno pa je bil om premeščen s .Sušaka na Oto-eac in je Olgi pisal dolga pisma, na katera pa zadnji čas ni dobil odigovora. Ko se je prepričal, da mu Olga ni več zvesta, je prišel in izvršil strašno dejanje. LASTNA DVOJČKA JE ZADUŠILA Beograjska javnost je o-goreena zaradi zločina, ki ga je zagrešila Milica Subotieeva v Baba Višnitni ulici 24. O Milici Suboticevi še po vedo, ali je vdova ali ločena alTše samska. prebivala pa Je fc ''nekim Pašaljičem, ki se. je izdajal za stvar razkrila sama od sebe. Neka tolpa se je namreč organizirala z nalogo, da je lovila žene in dekleta ter jih oddajala v hareme imovitih Arabcev. Ti imajo v Parizu prekrasne palače, v njih pa pravcate hareme. Za vsako žensko, ki jo je tolpa ugrabila, je prejela petdej set do sto frankov nagrade. A-genti arabskih haremov so bili Italijan Sombello, Francoz Ca-tala in Arabec Areski Mohamed. Vsi trije pridejo na zatožno klop. Sodili jih bodo porotniki, ki ne bodo v tem primeru poznali prav nobenega usmiljenja. njenega sorodnika. Te dni so sosede našle v košari med u-mazainim perilom trupelci dveh novorojenčkov in preiskava bo dognala, ali je Milica svoja dvojčka sama zadušila, ali pa se je to zgodiilo le po nesreči. Važno zs. potovanje. Kdor Jo namenjen potovati v atari kraj ali toMtl koga od Je potrebno, >da Je poučen v vseh stvareh. Vsled nafie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila In todl vse potrebno preskrbeti, da Jo potovanje udobno in hitre. 7*to m zaobrnite na nas a vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodisi pro&ije r* povratna dovoljenja, ptfttf Hate, vbeje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem ins, ln kar Je glavno, za. wwjmanjfte strešk©. Nedržavljani naj «e oflaSaJo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najin saj en mesee. Pišite torej takoj za bMplatea naVodHa In zagotavljamo Vam, a boste poceni in udobna potovali SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2*f> West 18th Street New York, N. Y. i Zagovornik, ki je zagovarjal gluhonemega, se je povzpel do sledeče trditve: — Gospodje porotniki, vpo-števajte tudi dejstvo, da je obtoženec gluhonem in da ni mogel slišati glasu svoje vesti... * Moderna, toda nekoliko sta rikava hčerka je pisala 'letošnje poletje svoji materi s počitnic. — Vročina je neznosna. Vsepovsod splošno pomanjkanje denarja. Delavske razmere so slabe. Prejšnja leta sem bila meseca julija ali avgusta že zaročena, letos pa letina zelo slabo kaže. * Po temeljitem premisleku je sodnik sklenil ločiti zakonski par. Prepričal se je, da sta oba kriva, on in ona. Z ženo je nekoliko bolj simpatizira 1, pa je bili zelo presenečen, ko napolnjena, je v nji še vedno prostora za dva ali tri. * Dopisnik je poročal o smrti svojega prijatelja in dostavil: — Njegovo truplo počiva v ameriški zemlji. Njegova žena je v starem krajo. Žal, da ni tako srečna, da bi se mogla iz- 1 jokati na -njegovem grofbu. * Nezvestoba je ženska bolezen. Pa endno: ženski ne povzroča ta bolezen nikakiih bole--ciJi. Njenem moža pavfcroča jezo in sWbi. Drugi moški se pa vsled te njene bolezni jako dobro počutijo. __a.........._ \ nQL7LB V 2 BOOT* New York, Tuewlay, September I 5, 1936 TEE LARGEST SLU VEN E DAILY IN VJ3IM ALMA M. KARLIN: Iznenada je vzletelo nekaj vran in lačno zakrakalo. V vedno ožjih krogih so svrsčaje obletavale krošnje dreves na vrtu bolnišnice in so spet poletele nizdol. Mrhovina, ki so jo zaslutile pod belimi rjuhami, ni bila zanje; dali so.jo v mrtvašnico onkraj gredic z lilijami. Tudi iz verande je sledilo dvoje oči mrtvaški nosilnici. Neki starec, ki je bil ves zagorel in izsušer ko ozebla hruška in mu je bila glava ovita z več vatli nekoč belega blaga, je brundal sam vase. Nemirno je svaljkal mahedrave hlačnice in ohlapno srajco, odpiral je brkate ustnice, ko da bi kaj vprašal ali zaklel. Izsledil je bolničarko, ki je švignila mimo s stek-leničicami zdravil v roki in je spet zaprl usta, ki so jih ob-kroževale globoko zarezane gube. Videl je, kako so pogledi mlade bolničarke navzlic vsemu premagovanju prav s studom obstali na njegovem nosu in so se komaj odmaknili z njega. Resnično, strahotno je bil ta r.os zabuhel in ves preprečen z modrordecimi jagodami. Kadarkoli je bila ta strašna streha, ki je visela nad ustnicami le prehuda., je vzel zdravnik nož, ga zabadal v gnusobo in je rano obdal z rumenkasto-zeleuo maso. In vendar so krog in krog cvetele rože in je bila ljubezen na svetu. Tega starec ni mogel doumeti. Pred sobo številke pet je na isti verandi čepel svak Ramadana Čilinga in je lovil uši. Prišel je semkaj le "na obisk," da bi olajšal svojemu sorodniku smrt, seveda, če bo ta sorodnik toliko obziren, da si bo izbral pripravno uro za umiranje. 'AH je bila to številka sest?' NOS ZA NOS je vprašal starec z gobastim nosom in je s palcem pokazal na mrtvašnico. "Obisk," je potrdil vprašanje. ne da bi prekinil ukvarjali je z ušmi. Starec je pokukal skozi odprto okno in je štel postelje. Videč, da je šesta postelja prazna, je prikimal, počasi spolzel po svojih pri-vihanih sandalih z verande, šel čez vrt in se prislonil k odprtim Vratom. Dva strežnika sta pravkar umirala še gorko truplo na kamniti plošči. Na strehi pa se je jastreb krčevito o-prijel žleba. Pred veliko, veliko leti — kaj bi njih število! — mu je bil ta človek, ki je zdaj mrtev, odpeljal ženo. V tistih časih, je starec razmišljal, je bil tudi ">n vitek in gibčen ko bambusov trs in bistrih oči ko jastreb. 7ja obema se je bil pognal na konju. Dan na dan, teden za tednom in pod kopiti njegovega konja je puščavskemu pesku dedila trava holmov in mah »redj^orja se je »umaknil gruišču višavja in sneg Himalaje se je približal. Skozi divji snežni metež se je bil dokopal do »te-ze in našel samotno bajto. Ležišče je bilo še toplo od obeh in vonj na njem ga je spominjal žene. Njegova žena! Tedaj se je bil zgrudil na ležišče . . . Kar se je bilo zgodilo potem, si ni mogel nikoli pojasniti. Nekega dne se je bil zbudil in videl, da je sredi visokih gora. Stradal je. žejalo ga je in zeblo in slednjič je bil planil iz samote, da bi dobil kakega človeka. Neka karavana iz Tibeta ga je vzela s seboj, a nikoli ni mogel ničesar zvedeti o svoji ženi in njenem zvodniku. Cez čas, je bil pozabil na ženo in polagoma je s plahnel tudi zločin tega črva, ki je zdaj gol in mrtev ležal pred njim na kamniti plošči. A vse pozabljen je je bilo ničevo; saj ni mogel pozabiti in odpustiti zaradi — svojega nosu! Tedaj je v oni noči, sredi snega in mraza, se mu je bil tako izpačil. Odtlej do tega dne je vlekel nase poglede vseh in mu zasenčil ves obraz. Zaradi tega nosu so ga obsojali, da se vdaja nečistosti in vprav ta nos je trobil laži o njem v svet. Bolniške strežnice, ki bi morale opraviti še poslednje o-pravke pri mrliču, še ni bilo. Strežniki, ki jim ni bil mrlič ničesar drugega ko novo delo, so prišli iz zatohlega prostora. Pocenili so na topli pesek ceste, si prižgali cigarete in začeli kramljati. Obrazi vseh so bili obrnjeni proti bolnišnici. Starec je začel tipati po skrivnostnih gubah za pasom, našel je skrhan zarjavel no-žič, pristopil je prav mirno h kamniti plošči in bolj odžagal ko odrezal mrliču nos. "Naj ti da Alah drugega ali naj te vsega osramočenega podi skozi sedem parad i že v.*' Nato je pokojno prestopil prag mrtvašnice in je zapazil požrešne, iskreče se oči roparske ptice na žlebu. Starec je zagrgral, mogoče je bil to kdaj njegov smeh in je zalučal nos jastrebu Razveselil se je, ko ga je v idel, kako je nečisti, za-sovraiženi živali spolzel nos skozi dolgi vrat. Počasi, trdih nog se je starec spustil na tla, obrisal nož s peskom, ga zaprl m ga spet zataknil v gube pasu, ki mu je bil zaeno za žep. Ko se strežnica slednjič približala mrtvašnici, je že zdavnaj sedel na verandi pred svojo lastno sobo in je zaslišal lovca na uši, kako mu je povedal, da je bil njegov sorodnik zares toliko obziren, da je v pravem času odšel k svojim dedom. Starec je nakremžil ustnice za smehljaj, ki se mu pa ni posrečil, saj se že četrt stoletja ni nikoli skušal zasmejati. Ta smehljaj se mu je izmaličil v pogorijivo rezanje. Čez dva dni pa je bolniška strežnica vsa osupla videla, da je bil starec z grbastim nosom mrtev. Zdravnik je dejal, da je umrl radi zastrupljenja krvi, bržkone so se prisadile hude rane na nosu . . Starčev razo-rani obraz pa je izražal v smrti neskončno zadovoljnost. CAS JESENSKE MRZLICE S£ BLIŽA Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. m L. Ganghof er": Grad Hubertus m :: Roman :: 34 Obupana ga je stresla za roko. "Toda če se " resnici zgodi, česar se bojim — in odkar sem ga danes spoznala, ne dvomim nič več o tem — mora zaljubiti vanj! Mora! Kaj potem i lil če že molčim o njem — tudi ubogi človek dere in drvi v svojo nesrečo — toda Kiti! Vaša sestra! Kaj potem 1'' ''Potem bo morala izbirati, in izbira bo za • nega lahka, za drugega težka: Pogum in sreča, ali strahopetnost in gorje." Krenil je »proti trati, odkoder mu ;ie Kiti prešerne volje zalučila nasproti žogo. Gundi Kleesberg je obstala kot okamenela. Uro pozneje je stopal Tasilo s Forbeckom Mnogi ljudje sq v jeseni jako dovzetni za sensko mrzlico (hay fever) in kako siten je'ta dolgi nahod more le oni znati'proti vasi; Kiti ju je spremila do konca parka ki ga je imel. Kdor vsako leto in se je vračala zdaj, tiho pojoč, v senci bre trpi na njem, naj se pravočas- stov nazaj, proti gradu. Nekaj časa sta šla molče po cesti. Potem je spregovoril Tasilo: "Današnji dan je pomemben za naju oba. Vi ste gotovi svoje slike* ki naj da vašemu imenu pe- no pripravlja. Še je čas lmu-nizirati se proti tej sitni bolezni. Domači zdravnik vam lahko pove, kaj naj storite, da se ji izognete. Storite takoj, kaj loti, in jaz sem vrgel kocko, ki naj odloči o mo- ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "PadišaHoVi senci" pri "4 Oboževalcih Ognja'*, "Ob Vardarju"; kdo bi ne botel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? ........... TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I I IZ BAGuADA V 8IAMBOL 4 kajfcn. • ami «1 Hrani Vsebina: Smrt Mohuaed ; # Karavana smrti; Na been w Gocopa; Drafla En Na=r- XM KRIŽEM PO JUTBOVKM Vsebina: Jeaero anurtl; MoJ reran ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; prt fiamarlb; Med Jeridl. Ona -----J. Izdajalec; Na Umi; Spet n« divjem sapada; HeAenl mlMJonl; Dedttl V GORAH BALKANA 4 knjige, s sltta—l. 534 Vsebina: Kova« dimen; Zaro&a -s zaprekami: V golob-njako; **obamedaiiskI svetnik vam zdravnik pove, kajti ple vel dozoreva in cvetni prah bo kmalu plaval po zraku, da najde svoje zavetje v nosu in grlu Jetnih žrtev. Poročila o uspehu imunizaci-je proti takozvani senski mrzlici so tako ugodna, da se zares izplača poskusiti jo, zlasti ako ie človek jako dovzeten za ta nahod. Stvar je lahko enostavna in brez bolečin. Obstoja v nekolikih injekcijah ekstrak-tov cvetnega prahu tekom gotove dobe. Zdravnik najprej ugotovijo, za kak cvetni prah je pacijent posebno dovzeten in vse drugo je gola rutina. Ako plevel, na z van "ragweed" provzroča bolezen, rabi se za injekcijo ekstrakt cvetnega prahu tega plevela; ako je vzrok cvetni-prah kakega drugega plevela, kake trave ali drevesa, pa se rabi ekstrakt cvetnega prahu dotične rastline. Žalibog traja imuniteta le za i«to sezono in treba infekcije ponavljati vsako leto AU ta mala sitnost in neznatni strošek niso nič proti trpljenju, ki ga nahod provzroča svojim letnim žrtvam. Senska bolezen je troje vrste: spomladanska, poletna in jesenska. Spomladanski tip je povzroča od cvetnega ,prahu nekaterih dreves in trav in doba je od konca marca konca maja; poletni tip, ki izvira od cvetnega prahu r j? in nekaterih trav, traja od maja do sredi julija Potem prihaja jesenski tip tja do prvega mr-\?a. Ta tip, ki ga večinoma provzroča cvetni prah plevela "ragweed" ;*e posebno siten in bolesten. In zato, kdor se ga boji, naj vpraša zdravnika in gt. ravna po njegovem nasvetu. ji bodočnosti. Gotovo šte brali v listih, da po teče gospodični Herwebh pogodba s prvim septembrom. Že pol leta s'e trudi vodstvo, naj bi gospodična pogodbo podaljšala, a ona je odla gala in odlagala. Zdaj so ji pa nastavili pišto lo na prsi in tako je morala z barvo na dan. da i.amreč pogodbe ne misli več obnavljati. Jutri bodo prinesli to že vsi listi, in moje ljubo Mo nakovo bo spet lahko ugibalo." "Gospodična Herwegli ibo dala odru slovo? je viprašal Forbeck z glasom resničnega obžalovanja. "Sicer je naravno, toda umetnost bril njo. dosti zgubila." "Tem več bom pridobil jaz. Ana je resnični, umetnica. Ako ne 'bi mogla živeti brez odra, bi r;i bil dovolil tudi to, čeravno s težkim srcem. A žrtvovala se je zame iz svobodne volje. Hvaležen ji ibom zato vse žive dni. Prvega septembra je Ana prosta. Dan nato bo spet vezana. Name!" Tasilo je postal. "Potem ne želim v Življenju ničesar več." Nasmehnil se je. "Samo naključje bi «e nekaj prosil: Da bi očetu jutro tistega dne, ko nameravam govoriti z njim, prineslo pod puško deset ali dvanajst ko->:lov. To bi utegnilo očeta pripraviti v tako voljo, da bi tbil zmožen odpustiti mi vse. ('e bo lov slab, mi bo predla trda." Mirno se je ozrl proti gorskim vrhovom, ki so se topili v rdečem žaru gasnočega sonca. SIWM8TAOTJ Me; Krona sveta; Med AM PO DEŽKU SUPRAUkV 4 kajise, s dih ami 577 Vsebina: Brata AladHJa; Koča Ob Vardarju WKNKTOV 12 knjig, s slikami, 17&S Vsebina . Prvikrat na divjem u-padu; Za firijenje; NSo-d, lepa Indijanka; Proklestvo »lata; Za detektiva; Med KomanCi ln AjprnS; Na «evarnih potih; Winaetovov rossaa; Haas Bar; Pri KomanSh; Winnetova smrt; Win-netova oporoka v aoceakl; Mirldit; .JI 49 | .LM SATAN IN tSKAUOT IS knjig, s slikami 1M4 barijem*; I«m Mar; Na MM; Nevar-noad umnd; Almadsn; V treh delih aveta; M? Ž t T I 4 knjige. • Vsebina: Boj i medvedom; Jama dracaijev; Končno —; Bih, lo njegova poslednja pot 441 Naročite jih iahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 1 Mi Street 9. POGLAVJE Blizu ob isti uri, ko so vse strmine žarele v hlepeči večerni svetlobi, se je vračal grof Ego truden z lova v svojo "Vilo Tram". Po tolikih i azburljivih dneh je torej vendar le prišel do vroče zaželenega strela. Toda silna živčna raz-draženost ni prišla brez sledi za njegovo sestri esetletno telo. Vlekel je bolečo nogo za sa'bo, kakor bi imel svitiee v čevlju in pekoča buška na njegovem čelu je nabreknila, da klobuk ni več obstal na glavi. Pred kočo je prislonil grof Ege puško in palico k steni in se spustil na klop. Med borovci je zapel korak, in še prede a se je France pojavil izmed grmovja, je že klical nasproti: "Čestitam, gospod grof!" "Ne deri se tako, ti lole tak!" se je zasme jal grof Ege. "Svinec ima pod rebri, toda obležal še vedni ni." "Kaj? Tega vam pa nič prav rad ne verjamem, gospod grof! Kadar sprožite vi, mora rnrha obležati. Koala bomo jutri zarana samo pobrali. In za to že smem čestitati. Toda kaj je bilo z onimi tremi streli'" "Na prvega kozla sem streljal v jezi, ker mislil, da pravega od nikoder ne bo." "Aha, sem si takoj mislil!" France je stopil skozi plot; lasje so mu lepeli na čelu, in v iskrečih se sragah mu je tekel pot po vratu: rokavi njegove kamižole so bili na debelo zaprašeni od sive meli, roke odprte in naga kolena lisasta od strnjene krvi. "Toda druga dva < trela !" "Kaj boš dejal! Kakšno mi zagodi ta Schip-per! Na prvi strel je skočil kozel stran, s kroglo pod lopatico. Pa gre Schipper in ustreli še dvakrat za njim! Kar imelo me je, da bi um potrgal uhlje iz butice!" France ni imel takoj odgovora pri roki in je rekel počasi: 'Tista strela bi skoraj podrla gonjača." Sel je pa sapo. "Pa da se je le vse dobro izteklo! Potrpite, krošnja, ko jo boste jutri zagledali! Take mi nosil še moj živ dan nobeden kozel tu gori." Prislonil je puško k steni, snel klobuk in si potegnil z rokavom čez mokro čelo. "Od hudiča trdo je šla ta reč danes." "Ali si imel slabo pot v pečeh?" France se je zasmejal. "Moji moliti so proč. Tn kože in las sem pustil tudi toliko v pečeb, da bi si lahko nabasal cedro!" Grof Ege je vstal in zadovoljen plosknil z obema rokama levea po ramenih. "Dobro si jo izpeljal! In zdaj si kaj zaželi!" Francetove oči-so sijale od veselja. "Kaj jaz. samo da imate vi svojega kozla, gospod grof! A če že res mislite, mi dovolite, da snamem po večerji steklenico piva. V prsih me i>ge ko plamen." Skromna želja je menda grofa še bolj udo-brovoljila. "Da, France, dobil boš pivo, zaslužil si ga. A zdai pojdi in podkuri za večerjo. Vidiš, Schipper že nese prvega kozla." Frarace je stopi! v kočo in grof Ege za njim, da bi odložil jopič in zamenjal težke gorske nakovanke z mehkimi copatami. Potem si je o-pasal čelo z mokro prevezo, prižgal v temačni izbi izpodstropno svetiljko in začel uglaševati citre. Schipper je prinesel kozla in ga obesil za rogove na leson cvek pod napuščem. Brez pozdrava je stopil v kuhinjo, potegnil si z nog čevlje in jih zagnal v kot. France, ki je že stal ob plapolajočem ognju in mešal jajca za cvrtje, ga je pogleda! čez ramo. "Daines pa nisi kaj prida volje?" Kletvica je bila odgovor. Bele čes čas je vprašal Schipper: "Ali ti je gospod grof že povedal, kaj sem napravil?" VALJE PRIDE SMOKVE PRINAŠAJO VISOKO STAROST. Po zadnjih znanstvenih ugotovitvah vsebujejo presne smo-kve med Vsemi največ vitaminov in redilnih snovi. Sedaj sta raziskala to stvar urofe-sorja Smith in Hansen. Študirala sta jo v deželah, ker so smakve prava ljudska jed. Dognala sta da dosežejo ljudje prav v tistih delih Male A-zije, kjer jc podnebje najbolj nezdravo, kakor v Anatoli ji, a kjer uspevajo najboljše smok-ve, visoko starost. Ženske može v tem pogledu celo presegajo, kar se da razlagati s tem, da jedo pač več smokev. Mno-?o stoletni kov je, kakor znano, tudi na Bolgarskem, a kakovost bolgarskih smoke v je takšna kakor kakovost slovitega bolgarskega jogurta. Učenjaka sta tudi dognala, da je v krajih, kjer rase jo smokve, prav malo bolezni, posebno pa manjka prebavnih kožnih, želodčnih, črevesnih in podobnih bolerai. Bedko se pojavlja tu-di-rak. POČITEK PO BITKI Prostovoljci, moški in ženske, ki branijo glavno mesto Špani je pred vstaši, počivajo po bitki v madridskem predmest ju. «L2 ■ PZ9093 Hči druge žene New York, Tuesday, September 15, 1936 J M LmUTBBT &WVENE D2BLT IN UJ931. □ 47 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Vidi. da dr. Levden rii obrnil svojega pogleda od Gon-de in da je kar pil r^ene pesmi. Sedaj se huduje, da je Gon-'•o silila k petju. Hotela ji je pripraviti poraz, pa ji je pripomogla k j.opolneDiu uspehu. Nikdar se ji ni posrečilo, da bi s svojim igranjem zbudila tako navdušenje, kot Gonda s svojimi priprostimi pesmimi. Teta Kati Gonilo zopet objame ter jo poljubi na usta, lica in oči. 4 Gonda uiti naj~ nnj r.i slutila, kako velik užitek je nudila svojim poslušalcem. Tudi oče j? reče nekaj pomirjevalnih besed. '4 Popolnoma zadovoljna moreš biti, Gonda, bilo je zelo lepo in ves, da govorim resnico," ji pravi, kajti opazil je, da (.'onda sama s seboj ni bila zadovoljna. Teta Kati pa ga razburjeno zavrne. "Biti zadovoljna -- in zelo lepo? Zelo skromno si se i/razil, Miklavž; nezmerno sem presenečena in samo želim, da bi Gondo še po-rosto rlišala.'' Oče in teta se z Gondo zapleteta v tako živahen pogovor, t'.\ ni nikdo opazil, da je čez nekoliko časa tudi Helga stopila na teraso. Vidi visoko, sloko Leydenovo postajo, naslonjeno na ograj-» t%rase in pi »stopi k njemu. ^"Čudovito lep večer, gospod doktor, poglejte samo to zvezdnati n^bo." pravi Helga polglasno. Dr. Leyden se talino zgane, ker je ni slišal prihajati in je bil zatop1jen v svoje misli. "Tudi jaz ga občudujem, milostljiva gospica." "Moja sestra je krasno pela, kaj ne?" "Prekrasno!" pritrdi s pridržanim glasom. Saj ni imel T-' a rice, da bi se b'.rj jasno pokazal svoje občudovanje. 44In tako dolg > nrs je pustila čakati na ta užitek," nadaljuje Helga. " roda vidi se, da do sedaj še pred tujimi ljudmi ni nikdar pvla. Njeni edini poslušalci so bili njeni Nariši in — njen zcrocenec." Hannes Levden se zgane, kot bi ga kdo vdaril, toda se premaga. "Njen zaročenec? O, nisem vedel, da je vaša gospica se stra zaiočena," p.avi s hripavim glasom. "No, da, je še družinska tajnost; zareklo se mi je, toda tudi vi kot varovanec tete K«ti tudi nekoliko pripadate k družini in tudi ne boste rial je raztrobili. Zaročenec moje sestre je na Sumatri, toda bc v kz-atkem prišel sem. Gonda je seveda zelo nesrečna vsled d« Ige ločitve io je šele pred kratkim i? hrepenenja po nj?m jokala, ko je od njega zopet do-bila pismo. Med obema je še nekaj majhnih zaprek, ki pa bodo kmalu premagane. Dokler se pa to ne zgodi, cela zadeva ne srne priti v javnost." Dr. Levder je nekoliko zbral svoje misli. "Zahvalim se v-;m, da me smatrate za vrednega, da mi to poveste, milostljiva gospica. Kajti — zelo me zanima," pravi skoro sikaje skozi zobe. "Kot rečeno, g »spod d oktor, pripadate skoro k družini. Toda sait o poglejte. kako jasno in ostro odseva lunin srp od temne modrine nebu " S tem obrne lk-Lra pogovor na drugo stvar, ker je mis-J'la, da j* povedala dovolj. Srce pa ji utripi je do grla. ,, "Da, zrak je najbržc z.*lo čist," pravi dr. Leyden navidezno brezbrižno. "Ali ne bi šla zopet v hišo? Je precej hladno zunaj." "Ako mi dovol te. ostanem še nekaj minut tukaj, da vži-vam globoki mir," j.ravi na videz mirno. "Gotovo, ne nnram vas motiti, toda oprostili mi boste, i»a mene je nekoliko hladno." Helga se uljuduo prikleni in se vrne v sobo, kjer sta bila °