MISLI Ragi*tarad at tHa S.P.O.. Sydnay, for transmiuion by poat at a pariodical. 1965 ŠTEV. 9 SEPTEMBER LETO XIV. MISLI (Thought«) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★ Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper. Tel.: FM 1525 Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094. P. VALERIJAN PRIPOROČA MOLITVENIKE: KRISTUS KRALJUJ (I. Vrečar) cene po različnosti opreme: šil-15, 17, 20, 23, 35, 40. MAŠNA KNJIGA (z nedeljskimi mašami), cena po različnosti opreme šil. 20, 25, 40. VEČNA MOLITEV (različne ure pred Najsvetejšim) cena šil 30. RIMSKI MISAL (vsakdanje maše) cena šil. 40, 50, 85. MALI MISAL (nedeljske maše) cena šil. 20, 25, 30. VEČNO ŽIVLJENJE (Pečjak) cena po različnosti opreme od 20 do 30 šil. SLAVA GOSPODU (Velike črke) cena šil. 15. ZDRAVA MARIJA MILOSTI POLNA (Žakelj) rdeča obreza 50 -sil-zlata 60. P. Valerijan Jenko, 66 Gordon St., Paddington NADALJE PRIPOROČAMO: NARTE VELIKONJA: LJUDJE Zbirka krajših povesti. Založila Sl. Kult. Akcija v Argentini. — Vezana 30 šil, nevezana 20. Poštnina 2 šil. ANTON TRSTENJAK: ČLOVEK V STISKI.— Polna primerov, kako si lahko iz stiske, predvsem, duševne, sam pomagaš. Nevezana 10 šil, poštnina 1 šil. MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — £1-0-9 (2 šil. poštnina). A.M. SLOMŠEK, služabnik božji. Spisal dr. Fr. Kovačič. Knjig* je na novo izšla v Argentini za stoletnico Slomškove smrti. Zelo lep-1 zgodovinska knjiga stane £ 1-0-0. KNJIGE DOBITE PRI MISLIH / DESETI BRAT, roman, spisal Josip Jurčič — 10 šil. PASTIR CIRIL, povest izpod Dobrača, spisal Kristo Srienc — 10 šil. VELIKA RIDA, povest Karla Mauserja — 10 šil. PROTI NOVIM SVETOVOM, prvič okoli sveta in druga odkritja. — 6 iil. PREKLETA KRI, povest Karla Mauserja — 10 šil. ROD ZA MEJO, knjiga o Beneških Slovencih. — 6 šil. ZVESTA SRCA, povest, spisala Jožefina Steg-bauer — 10 šil. PRI PODNOŽJU BOŽJEGA PRESTOLA, roman, spisal I.N. Krasnov — 10 šil. Fr. S. FRINŽGAR, izbrana dela, zvezki od !• do VII — razen II. in III. ki še nista ponatisnjena. — Vsak zvezek £ 1-0-0. DHAULAGIRI, doživljaji Slovenca v himalajskih gorah, — Spisala Bertoncelj in Arko — £ 1-0-0. POTA DO ČLOVEKA, psidologija občevanj* med ljudmi. Spisal dr. Anton Trstenjak. — 10 šil ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Povest. Spisal Zorko Simčič. — £ 1-0-0. Ricciotti — Vodeb: ŽIVLJENJE JEZUSOVO-Tudi to prelepo knjigo imamo spet v zalogi. Cena £2-10-0. leto xiv. september, 1965 štev. 9 V RIMU IN NEW YORKU ZBORUJEJO ČETRTO ZASEDANJE DRUGEGA VATIKANSKEGA KONCILA, vesoljnega cerkvenega zbora, se prične v Rimu na praznik Povišanja sv. Križa, v torek 14. septembra. Splošno mnenje je, !^a bo to tudi zadnje zasedanje in bo sedanji kon-cl' prešel v zgodovino. Na drugem velikem kontinentu, v Ne\v Yorku v Ameriki, se bodo nekako istočasno sešli Združeni Narodi k vsakoletnemu zborovanju in tam bo-0 sedeli skupaj predstavniki držav, ki jih je že ^aleč na sto. Oboje zborovanj obsega ves svet. če že niso 'se države in dežele v resnici zastopane tako v 'mu kot v New Yorku, se vendar oboje zboro-VanJ tiče do zadnjega vseh. Ali je pa podobnost °beh veliki zborovanj le v tem, da obema pritiče prilastek “svetovno”? Na prvi pogled bi se utegnilo tako zdeti. Saj ^ koncil v Rimu vsaj v prvi vrsti verska zadeva, °cim se bo bavilo zborovanje Združenih Narodov Hočno posvetnimi zadevami. Vendar bi takoj la-0 tudi tu dostavili: vsaj v prvi vrsti. Da imata obe zborovanji več skupnega kot *6°lj prilastek “svetovni”, da misliti že to, da pri-Cakujejo v New Yorku obisk in nagovor rimskega PaPeža. če se bo res odločil za polet v New York, Sg i * 7 I moral odtrgati od rednega dela pri konci- > kjer je pač prav on najbolj odločilen za skle-J’e zaključke zbranih škofov vsega sveta. Prav . tem je globok pomen medsebojnih odnosov Ri-la >n New Yorka. Nujno je, da se med taki dve veliki prireditvi ne more postaviti neprodirna stena. Problemi, ki o njih razpravljata oba zbora, se vse preveč medsebojno prepletajo in hočeš nočeš segaja drug v drugega. Je in ostane tako, da človek ni zgolj kos tega sveta, pa tudi ne zgolj dedič nebeškega kraljestva. če hoče to kraljestvo doseči, mora pač najprej skozi vse tisto, kar smatra za svoje kraljestvo ta svet. Problemov pa ne manjka ne v enem ne v drugem. Nekoč so nas tolažili, da bo vse probleme za dušo in telo človeku rešila napredujoča znanost. Pa se je zgodilo, da je sredi silno napredujoče znanosti iz ust neke medicinske avtoritete prišla izjava: medicinska znanost je tako naprdovala, da bodo v kratkem ljudje predčasno umirali le še v prometnih nezgodah in vojnah... V vojnah! Lepa tolažba! Teh si torej vsi uspehi znanosti ne upajo odpraviti. Pa so prav vojne — tako nam spričuje tudi današnji razburkam svet — med najbolj nalezljivimi boleznimi, ki jo kciaj redčile vrste zemeljskega prebivalstva. Znanost ima svoje velik poklic na svetu, ?,e vse večjega ima pa skupni napor narodov in ver za blagor človeštva na potovanju skozi solzno dolino. Zbora v Rimu in v New Yorku ne moreta slepo mimo drug drugega. Obličja zemlje ne more urediti sama vera v Boga, pa še veliko manj sama vera v svet. ZNAMENJA ALI “PILI” NA SLOVENSKEM Znamneja so najbolj povezana z domačo zemljo in “so mnogo bolj zgovorna od ostalih vrst umetnostnih spominčkov, ki so bili lahko od drugod prineseni ali presajeni k nam iz tujega okolja in posneti po tujih vzorcih. Nerazumljivo je zato, da so, čeprav ‘naša” pred vsemi, celo bolj kot drugi kulturni spomeniki, za katere velja ista spomeniška zakonodaja, prepuščeni razpadanju in nenehnemu uničevanju.” — Tako piše Marijan Zadnikar. SLOVENSKA MATICA V LJUBLJANI je izdala lepo študijo o znamenjih na Slovenskem v knjigi, ki jo je spisal umetnostni zgodovinar Marijan' Zadnikar. Knjiga prinaša poleg obilnega besedila, ki razlaga pomen znamenj, tudi 165 slik. Slike kažejo posebno značilna znamenja iz različnih krajev Slovenije. Že samo poročilo o tej knjigi nam je lahko v veliko zadoščenje. Je nov znak in dokaz, da je nastala zadnje čase “odjuga” v domovini v verski nestrpnosti, ki je vladala tam po “osvoboditvi.” Sicer še tudi zdaj pisatelj vsaj mimogrede potoži o “nenehnem uničevanju” teh verskih znakov po vsej Sloveniji, vendar nekdanjega podiranja teh in takih naprav ni več. Prav ta knjiga bo pa pripomogla, da se bo prejšnje omalovaževanje celo spremenilo v — občudovanje. Umetnostni zgodovinar Zadnikar je prehodil vso Slovenijo, se ustavljal ob vseh še ohranjenih znamenjih, jih preštudiral in opisal, pa tudi sam fotografiral. Mnogo slik je porabil za svojo knjigo. Po ogromni večini so vsa znamenja povezana z bogočastjem. Katere naprave na Slovenskem spadajo pod naslov: Znamenja? Zadnikar piše: “Znamenje je vsak na prostem postavljen likovni izdelek ali manjša arhitektura, ki ima lahko različne oblike: od slikane lesene table, razpela, kamnitega ali zidanega stebra ali slopa z versko podobo v dolbini ali na vrhu, ki imajo kot kapelice že tudi svojo lastno prostornino.” Na Krasu in drugod na Primorskem pravijo znamenjem “pil”, v Istri pa “pijič”. Obe besedi sta iz latinske “pilum”. Najde se tudi iraz “pil-ček”. 258 "L Med znamenji je dosti “kužnih”. To se pra'' da so jih postavili v časih, ko je Slovenijo obisk1’ vala kuga. Nekatera so postavili v spomin žrtva® kuge, druge kot zaobljubljena znamenja s proŠBj za odvrnitev strašne morilke. Včasih tudi v zahVJ lo za ozdravljenje itd. Nastanek znamenj sega daleč nazaj, mori prav v 14, stoletje. Ko se je po naši deželi šif protestantizem, ki je bil takim napravam naspi1" ten, se je postavljanje nadaljnjih znamenj nete liko zavrlo. Na novo je vzcvetelo v času nasproti1 reformacije in Zadnikar pravi, da je “zlata doba znamenj 17. stoletje. Največ znamenj je po njf govem dognanju na Gorenjskem in Štajerskem. Zanimivo je, kako pisatelj razdeli razna zn* menja v poedine oddelke. Začenja z “znamenji ki jim to ime najbolj splošno pripada. Nekatef so kamnita: pokopališki stebri in svetilniki, raz® stebrasta znamenja, kamniti križi ali drugačne « gure. Druga so zidana, včasih slopasta, drug® trikotna, večkrat z vdolbino ali nišo. Mnoga znamenja so prav za prav kapelic zaprte ali odprte, večkrat mnogokotne, včasih bot nekaki zvoniki. Končno je polno lesenih znamenj: razpela (k*1 ži), slikane table, postavljene ob javnih potih 11 zavarovane s strešico. Spominjajo na razne sreče, kot poje Župančič: Misli, September, 19 Kdo je hodil po dolini soški? Milost božja, kaj je znamenj tam! Večkrat so na njih naslikani svetniki. Najti je na stenah hiš, na drevesih, pogosto pri vhodu kraških borjačev. Sredi mostov ni redka podoba sv. Janeza Nepomuka. Zelo pogosto je na znamenjih naslikana Mati božja, morda še največkrat kot žalostna. Pisatelj Zadnikar v svoji študiji slovenskih znamenj ne obdeluje v prvi vrsti verskega pomena znamenj. Gre mu v glavnem za to, da pokaže narodno blago” iz starih časov, ki naj ga nova doba nikar ne prezre in zavrže, čeprav je to narodno blago tudi živa slika globoke vernosti na-Se£a naroda v preteklih stoletjih. Pisateljev na-^len, ki ga je hotel doseči z izdanjem te knjige, Je izražen v naslednjih njegovih besedah: ‘'Po vsej slovenski zemlji so posejana zname-nJa: ob cestah, ob križpotih, sredi polj in gozdov, na robu vasi in na trgih, na planem in v bregu stoje. Tudi ona, morda najskromnejša med pomniki davnih dni, dokazujejo, da nismo na tej ze-mlji šele od včeraj”. Se pa dogajajo tudi svetli dogodki KAKO SREČNA BI BILA LAHKO JUGOSLAVIJA, ako bi bil Tito že pred 20 leti tako Kritično gledal na počenjanje svojih tovarišev, kot Sleda danes. Tito pozna senčne strani komunizma ravno tako dobro kot mi, le poguma nima, da bi sv°ji kritiki dal logičen zaključek. Pa ga tudi ne ’»°re; zaključek bi pomenil konec komunizma v Jugoslaviji. Se pa dogagajo v Jugoslaviji tudi svetli dogodki, ki so skriti daleč od vsake javnosti. Naj °nienimo samo en tak “brezpomemben” dogodek. Na dan pogreba pokojnega kanonika Šimenca Je Prikrevsala iz hribov uboga kmetska ženica v Ponošeni obleki in z zmučenim obrazom. Revica se J® v Ljubljani izgubila. Morala je vprašati lju- > kje pelje pot na pokopališče. Njim je tudi po-, Vedala, zakaj gre na pokojnikov pogreb, akoravno l^a osebno ni ne videla ne poznala. Prišla je na fi?0k°pališče, da se tako zahvali velikemu pokojniku, j S6r je njenega sina spravil na smrtni postelji z Bogom. Na drug način mu ni mogla izkazati hvaležnosti. To je tista druga Slovenija, ki je nihče ne vidi ali videti noče. Iz nje bo prišel rod, ki bo obnovil slovenski narod in ga očistil vse tiste materialne in duhovne navlake, ki jo je nanj navalil komunistični režim. Komunisti to čutijo. Prav isto uro se je dogodilo tudi tole: Neki komunistični veljak se je slučajno peljal z avtom mimo pokopališča, ko so pogrebci od Šimenčevega pogreba odhajali domov. Prizor tako številnih udeležencev pri pogrebu ga je pretresel. To je sam priznal zvečer, ko je prišel v svojo gostilniško družbo. Ko so ga vprašali, zakaj je tako resen, je povedal, kaj je videl, ter zaključil: “Ob smrti hodijo in vstajajo.” Da, ob smrti hodijo in vstajajo, komunizem se jih pa boji. —Am. Dom. OB IZBRUHU PRVE SVETOVNE JE IMEL ŽE 44 LET P. Bernard TAKO JE ZAPISAL O SVOJEM PRIJATELJU župnik Vital Vodušek v San Franciscu, Califor-nia. Le kaj je hotel o njem povedati in kdo je tisti prijatelj? Ali se ga g. Vital spominja ob — grobu? Ne! In še vsaj 5 let ne, tako pravi sam. Piše o upokojenem župniku, ki je v preteklem juliju obhajal TOletnico svoje nove maše! Ta mož je g. JURIJ TRUNK, ki je zdaj star 95 let, živi v San Franciscu in še vedno vsak teden piše “Pisano polje” v tedniku Amerikanski Slovenec. (Kar prav je, da MISLI šele zdaj to poročajo, zakaj če bi Slovenci v Avstraliji poprej vedeli, bi se jim zdela zlata maša urednika MISLI komaj omembe vredna malenkost . . .) G. Jurij Trunk je še tako svež in čvrst, da mu napovedujejo grob šele nekoč po lOOletnici. Ker ne vemo, kdo bo takrat kaj napisal o njem v MISLI, kar zdaj nekoliko povejmo. Prva znamenitost g. Trunka je ta, da je slovenski Korošec. Rodil se je v Bačah leta 1870. Njegova mati je poprej služila pri župniku Treiberju, ki je zložil priljubljeno pesem “Nmau čriez jiza-ro” in jo dal zapeti Trunkovi materi. Bila je torej prva na vsem »vetu, ki je to pesem pela. V svojih duhovniških letih je g. Trunk rad potoval in pisal: knjige, članke, razprave, domislice. Mnogi se boste še spominjali knjig: Na Jutro-vem, Bodi svoje sreče kovač, Amerika in Ameri-kanci . . . Ko je šlo po prvi svetovni vojni za slovensko Koroško, je bil g. Trunk med izvedenci rta mirovni konferenci v Parizu. Po izgubljenem plebiscitu 1920 je moral pred nemško maščevalnostjo bežati in je šel v Ameriko, ki jo je že poznal od prej. Postal je župnik na najvišji ameriški slovenski fari v Leadvillu, Colorado. Kraj je v taki visočini, da ljudje, ki nimajo krepkih prsi, komaj sapo love. Od tam je pošiljal spise in dopise v najrazličnejše liste. Tam je obhajal zlato mašo 1. 1945. Leto pozneje seje umaknil mlajšemu, ker je slišal praviti, da so se farani naveličali poslušati “starca”. Vse od takrat živi v pokoju in piše, piše. Svet oko- li njega pa vleče na ušesa, kdaj bo g. Jurij sam priznal, da je — starec. Zaenkrat še nič ne kaže . . . Trije slovenski zlatomašniki v Ameriki Avstralski zlatomašnik vse tri od blizu pozna, ne more se izogniti skromim vrsticam o rtjih. JANEZ PLAZNIK je imel zlato mašo v Jolie-tu, 111. Pozabil sem, odkod je doma. V nižji gim* naziji sva bila sošolca v Ljubljani, potem je kmalu odšel v Ameriko in postal duhovnik isto le10 kot jaz. Kaplanoval in župnikoval je po raznih krajih. Tudi on je sukal pero in pridno sodeloval pri listu AVE MARIA. Dr. FRANC JAKLIČ je imel zlato mašo naeJ Slovenci v West Allisu pri mestu Mihvaukee, Wis. Doma je od Sv. Gregorija nad Sodražico. šolah je bil eno leto pred menoj, posvečen pa * menoj 22. junija 1915. Poslali so ga na višje šole* cia je postal doktor in profesor. Dolgo je učil V zavodih sv. Stanislava v št. Vidu. Veliko je pisa' in izdal več knjig. Preiskoval je življenje škof® Baraga in izdal o njem veliko knjigo. Prav tako c misjonarju Knobleharju, ki je bil pionir v da' našnjem razburkanem Sudanu, Afrika. Po zadnji vojni se je dr. Jaklič umaknil lZ domovine pred komunisti in kmalu nato odšel v Argentino. Od tam so ga kot enega najboljši*1 poznavalcev Baragovega življenja poklicali v Maf quette, ZDA, kjer je vse svoje delo posvetil Ba' ragu. Bolehnost ga je prislila, da je odšel iz tiste službe in postal hišni kaplan v neki dobrodeln* ustanovi. Dr. Franc Jaklič bo s svojim imenom ostal v verski in kulturni zgodovini Slovencev na odlič' nem mestu, daleč v ospredju pa kot raziskoval^ slovenske misijonske delavnosti in to zlasti v zve' zi z Baragom in Knobleharjem. MSGR. JOŽE TROBEC. Njegov zlatomašn’ dan pade na Marijin praznik 8. septembra. 2®*’ ne bo mogel imeti zlate maše — že nekako sede111 let je docela paraliziran po desni strani in t^1 govoriti ne more. Pa ga poglejte na pričujoči & ki, ki je bila narejena o božiču preteklega le*® Tak je še danes, pravijo, pri svojih 85 letih J® kljub paralizi! Doma je bil na Logu pri Polhovem gradcu, Pri Guglovih. Njegova mati in moj oče sta bila brat in sestra. Iz iste hiše je izšel ameriški škof Jakob Trobec, ki je odšel v Ameriko že leta 1864. Poznal je vse tedanje slovenske misijonarje med Indijanci, sam pa ni deloval med njimi. Pozneje je postal škof v St. Cloudu, Minn. Zlatomašnik Jože (gospod Jošk) Trobec je ifnel pet bratov in 4 sestre. Starejši brat Janez, bil študent in stric škof ga je vzel nekega dne s seboj v Ameriko. Postal je duhovnik in je žup-mkoval v rojstni župniji znanega velikega ameriš- kega Slovenca monsinjorja Janeza Omana, ki je v Clevelandu prerskrbel prijetno bivališče škofa Rožmanu. Kraj se imenuje Sv. Štefan v Minnesoti in na tej fari je bil Janez Trobec skoraj pol stoletja. Za Jožete ni prav nič kazalo, da bi šel v šole in postal duhovnik. Bil je že v odraslih letih, ko je šel v Ljubljano k frančiškanom za mežnarja, kuharja in podobne zaposlitve. Pa ga je nekoč sorodnik iz Amerike potegnil s seboj in tam je sprva imel podobne službe. Štel je že dosti nad 20, ko se je odločil, da bo študiral. Začeti je moral prav pri tleh, saj iz domače šole ni prinesel dosti več kot branje in pisanje. Ni bilo lahko, vztrajal je in' v starosti 35 let prejel mašnisko posvečenje iz rok strica škofa Jakoba Trobca. Dušnopastirske potrebe so nanesle, da ni nikoli deloval med samimi Slovenci. Kljub temu je ostal zaveden Slovenec in še ko je postal župnik stolne cerkve v St. Cloudu, je najrajši slišal na ime: Guglov Jošk. Žal, da je njegovo plodonosno delovanje nenadoma pretrgala tako usodna paraliza. Od tistega dne ni več spregovoril besede, zlato mašo 8. septembra je pač opravil samo v mislih in zahvalni tihi molitvi. Po človeško rečeno: Žalostno! V luči, ki nam sveti iz večnosti: Veselo! Zato tudi njemu skupaj z ostalimi tremi, prej omenjenimi: čestitke in Bog živi! PAPEŽ PAVEL JE HVALEŽEN TURKOM KO SE JE PAPEŽ LANI VRAČAL z obiska je njegovo letalo frčalo preko Turčije. Urška vlada je iz spoštovanja do papeža poslala ^ zrak nekaj svojih letal, da so papeža spremlja-‘a preko vsega turškega ozemlja. Papež se je seveda turški vladi za pozornost ePo zahvalil, pa gole besede se mu niso zdele do-Mi. Hotel je Turkom tudi v dejanju izkazati hva-eznost in jim je vrnil znamenit zgodovinski “spomin”. Zelo znana je zgodovinska bitka pri Lepantu v Sredozemskem morju iz leta 1571. Vršila se je dan 7. oktobra, ko se praznuje god Kraljice ro-Ztlega venca. Tisti usodni dan sta si stali nasproti Ve močni mornarici: azijskih mohamedancev in ®Vropskih kristjanov. Vsak hip se je imela vneti orba in šlo je res za velikansko odločitev. Križ ali polmesec? Poveljnik krščanske vojske, Don Juan d‘Au-s*ria, je pozval svoje vojake, naj pred bitko vsi bolijo rožni venec. To so storili in kmalu nato Turke odločilno porazili. Zmago je ves krščanski svet pripisoval molitvi rožnega venca. Zajeto turško bojno zastavo so kristjani smatrali za najdragocenejši plen in' so jo izročili tedanjemu papežu Piju V. Skoraj 400 let je bila t,a zastava med dragocenostmi vatikanske zakladnice. S ponosom so jo kazali obiskovalcem iz vsega sveta. Papež Pavel je pa prav to zastavo letos Turkom vrnil in se jim s to plemenito gesto oddolžil za prijaznost na poletu iz Indije. To je storil seveda tudi v duhu “ekumenizma”, ki ga uvaja v svet II. vatikanski koncil. Ekumenizem pomeni trud za zbliževanje vseh narodov, vseh kultur, vseh pozitivnih ver vsega sveta. Povsod je vsaj nekaj dobrega, čeprav morda veliko več slabega. Toda vse tisto dobro, kolikor ga pač kje je, naj se zbliža in strne v eno samo svetovno dobro, pa bo moč slabega v dobršni meri poražena. Nepotrebnost novih “bitk pri Lepantu” in drugod bo postajala vedno bolj očitna. * KAR NA TIHEM SE JE POSLOVIL od nas p. Ociilo in po skoraj dveletnem delovanju v Melbournu (prej je dve leti deloval v Sydneyu) zaprosil redovne predstojnike, da se vrne v Združene države. Nič ni hotel slovesa in z odhodom nam je celo zmešal štrene, da bi mu kaj pripravili za sedemdesetletnico, ki jo bo obhajal dne 30. septembra. Zadnji čas je bil redno na zdravniških pregledih, ki so ugotovili, da se sladkorna bolezen kar prehitro razvija; tudi vrtoglavica je bila vedno pogostejša. Tako so predstojniki ugodili njegovi prošnji in v ponedeljek dne 6. septembra se je vkrcal za Ameriko. Z avstralskih Brezij se vrača na ameriške Brezje, v Lemont pri Chicagu. Gotovo bo imel ameriškim Slovencem mnogo povedati o njihovih rojakih po daljni Avstraliji. Naj se p. Odilu na tem mestu iskreno zahvalim za njegovo delo med nami. Želimo mu srečno pot in vse najboljše k sedemdesetletnici. Naj kljub bolezni dočaka še mnogo jubilejev! Melbournski Slovenci, vi se pa spominite, kaj je p. Odilo pri pridigah tolikokrat poudarjal: “Dva svoja duhovnika imate, pa ju ne znate izrabiti prav tam, kjer v prvi vrsti duhovnik lahko pomaga: v spovednici in pri mašni daritvi . . .” Zdaj sem zopet sam za vse. Pomagajte mi s sodelovanjem, da bomo res prijetna krščanska družina, kjer vsak čuti z vsakim in vsi za vse. V razumevanju in krščanski ljubezni je moč! * Iskreno se zahvaljujem Slovenskemu društvu Melbourne za dar £ 57-16-4 kot čisti dobiček zabave dne 24. julija. Obenem želim na zadnji skupščini izvoljenemu odboru obilo uspehov v novem poslovnem letu. Vem, da težav tudi v tem letu ne bo manjkalo: le z dobro voljo in strpnostjo ter nesebično požrtvovalnostjo jih je mogoče premostiti. * Do danes smo za cerkev nabrali £ 7,541-8-9. Saj se vsota kar lepo dviga. O priliki zlate maše p. Bernarda sem preko njega dobil od različnih £ 54-0-0. Večina živi izven Viktorije — lep dokaz, da tudi ostali rojaki zasledujejo naše prizadevanje in nam skušajo priskočiti na pomoč. Tudi razne tvrdke nam gredo na roko, čim zvedo, kaj gradimo in da zidamo sami. Tako Burnson Plant Hire Pt>’' Ltd. v Richmondu ni hotela vzeti ničesar, ko smo si preteklo soboto izposodili črpalko. Temelji, ki so bili nekaj tednov pod vodo, so zopet suhi. Saj se bo vreme menda ustalilo, da bomo lahko nadaljevali z delom. Lepo prosim, javite se zidarji i* pomočniki, da organiziramo skupine! Tudi bo še nekaj izkopavanja. Izrabimo vse lepe dneve, da b’ bila vsaj dvorana čim prej končana. ★ Zadnjič sem popravljal pri krstih, ko sem Suzani Frančiški Korče iz Fawknerja zamenjal botra za očka, zdaj pa moram popravljati pri porokah. Presneti tiskarski škrat, kako hitro mi jo zagode! Nevesto Ivana Deželaka iz Norlane je prekrstil iz Frančiške v Štefko. Raje popravim kot pa da bi me Pobežinova Francka pričakala po maši pred cerkvijo in mi pela levite. Zdaj bi samo še želel, da bi Misli izšle pred mojo mašo v Bell Parku, da uidem jezi. Pa menda ne bodo . . . V upanju, da mi tiskarski škrat to pot ne bo nagajal, naj omenim tri nove pare: Dne 7. avgusta sta si v cerkvi sv. Marjete, North Brunswick, obljubila zakonsko zvestobo Egidij Markevič in Mari-j ja Laginja. Ženin je iz Pregare, nevesta pa iz Klane. — Dne 22. avgusta je bila poroka pri Mariji P°" magaj v Kew: Jože Koropec je dobil za ženk0 Agato Zuck. Jože je iz Spodnje Nove vasi, župnija Slovenska Bistrica, nevesta pa iz Marijanski)' Ivankovcev, župnija črnkovci. — Dne 28. avgusta pa smo imeli poroko v cerkvi sv. Jožefa v Benal-li: Gustav Tomažič, doma iz Gomile (Sv. Bolfenk na Gogu), je rekel “da” Emi Založnik, doma ^ Vitanja pri Celju. Vsem parom čestitke! ★ Tudi krstov je bilo kar lepo število: SusJ' je hčerkica Franca Roba in Danice r. Horvat Bundoora. Krstna voda jo je oblila dne 7. avgusta — Isti dan je bil tudi krst Irene Marije, hčerke Franka Tkalčeviča in' Rozine r. Stanko, Nortl1 Clayton. — Dne 8. avgusta je krščevala družin1’J Viktorja Ferfolja in Angele r. Čampelj, Kew: d ka rje vzelo mnogo časa, včasih pa še nisem nabavil tistega, kar so ljudje želeli. Zdaj imamo v govorilnici Baragovega doma stekleno omaro s kar P° zbirko nabožnih predmetov (kipov, podob, ®vetinjic, kropilčkov, rožnih vencev . . .) in vsa- o si lahko sam izbere po želji in okusu. Lahko ^ečem tudi to, da so stvari mnogo cenejše kot v saki trgovini v mestu. * Domači orkester “Bled” je v soboto dne 28. ®v8Usta gostoval v Adelaidi, kamor ga je povabijo ta>nkajšnje slovensko društvo. Sem slišal, da so e fantje dobro odrezali in s svojimi poskočnimi Polk; din ntje Baragovega doma, poročeni seveda s svojimi družinicami. Tudi letos ste vabljeni vsi, ki Vam je bil hostel prvi dom v novi zemlji. Na svidenje! ★ Pobožnost k Žalostni Materi božji s petimi litanijami in blagoslovom bomo imeli na avstralskih Brezjah 15. septembra, ob pol osmih zvečer. Pridite, obiščite ta večer našo kapelico! V slučaju lepega vremena in številne udeležbe bo pobožnost pri votlini. ★ Zopet nas je obiskala smrt. Dne 23. avgusta je v Thomastownu končal svoje zemsko življenje pod kolesi vlaka Ivan Sitar. Rojen je bil v Podgo-ri pri Gorici 15. aprila 1915, Po poklicu sobosli-kar. Dne 5. marca 1941 se je v Gorici poročil z Ernesto Zorn, ki smo jo pokopali v Melbournu leta 1959. Ivan je dospel v Avstralijo 18. marca 1956 na ladji “Fairsea”, nato je za njim dospela tudi družina. Zadnji čas so živeli v svoji hiši v Reservoirju. — Pokojni Ivan' je od ženine smrti dalje postajal vedno bolj vase zaprt in čudaški. Smrt ga je rešila hudega duševnega trpljenja. Mašo zadušnico smo imeli v kapeli Marije Pomagaj v Kew 26. avgusta ob desetih, molitve ob krsti pri pogrebniku Tobin Bros. na Flemington Rd., nato smo položili truplo v družinski grob na kei-lorskem pokopališču. Dragi Ivan, počivaj v miru! Žalujočima članoma Sitarjeve družine, Lidiji in Vojku, pa izrekamo iskreno sožalje. Enako sorodnikom v domovini. ★ Očetovski dan bomo praznovali tretje nedeljo, 19. septembra. Takoj po slovenski maši nam bodo otroci pod vodstvom učiteljice Anice podali program na odru v dvorani. Otroci vedno zelo ljubko nastopajo, napolnimo dvorano, da jim (in učiteljici) ne vzamemo veselja! ami in valčki navdušili tamkajšnje rojake. V Baragovem domu bodo pa igrali v soboto e 18. septembra, ko slavimo obletnico našega ^etos (-1®- septembra) bo preteklo že pet > kar obstaja naše središče v Kew. Vsako leto aznujemo v prijetni domačnosti. Gostje so Zadniki cerkvenih in emigracijskih oblasti in raz- 1 dobrotniki hostela, v prvi vrsti pa vsi bivši fa- Tako »mo kopali za cerkev Izpod T rigla va OBČINA JE POGREBNIK in zaračuna za pogreb nad 75,000 din. Vidite lahko, da je pri nas smrt draga reč, kajšele življenje: Nastopil je spet nov val draginje, pa marsikaj se sploh ne dobi, na primer v Novem mestu, kamor od nas hodimo kupovat. Kakor da so se vrnili časi med vojno in tista leta po vojni. — Te besede stoje v pismu od srede letošnjega poletja. V METLIKI V BELI KRAJNI je bila na veliki petek letos velika zadrega. Tisti teden se je tam vršilo mednarodno zdravstveno zborovanje. Strovnjaki so prišli skupaj iz raznih dežel, tudi iz Afrike in Azije. Na veliki petek se šest gostov ni pritaknilo mesa. Nastala je mučna zadrega. Vendar so v naglici spravili skupaj nekaj rib in močnatih jedi. Potem so Matličani vseh šest videli na veliko noč v cerkvi in pri obhajilu. Komentarjev nič koliko! NAZAJ NA KMETE skušajo spraviti oblasti delavce iz tovarn, ker je marsikje delo v industrijah zastalo. Na kmetih je sicer dosti dela, toda malokdo se ga spet resno loti, če je poprej več let delal v tovarni. Ljudje se seveda jezijo, ko so nekdaj vabili in vabili ljudi s kmetov v tovarne, zdaj pa obratno. Sama jeza pa komaj kaj pomaga. Beremo pa tudi, da Slovenija še kar naprej sprejema tisoče delavcev iz južnih dežel. To pa za taka opravila, ki jih Slovenec, že zelo razvajen, ne vzame več v roke. ŠEMPETR OB SAVINJI blizu Celja vedno bolj slovi zaradi pomembnih izkopanin stare rimske nekropole ali pokopališča, kjer so stali nekdaj mnogi spomeniki nagrobniki. Turisti z velikim zanimanjem ogledujejo spomenike, ki so zdaj razpostavljeni na prostem in kolikor toliko obnavljajo podobo nekdanjega pokopališča. NA BLEDU so letos zboravali Pen klubi iz raznih dežel. To so organizacije pisateljev po vsem svetu. Po enkrat na leto prirejajo svetovni kongres, enkrat tu, drugič tam. Na Bledu so bili člani klubov iz 58 držav, skupno okoli 500. Obravnavali so med drugim tudi vprašanje svobode pisateljskega delovanja v raznih deželah. Obsodi- li so pa le kratenje pisateljske svobode na Špan- skem in Portugalskem, nič pa niso protestirali proti kratenju svobode onstran železne zavese. SC' veda si tudi niso upali kaj reči zoper Tita, ki strahuje razne pisatelje v Jugoslaviji. Kaj se hO" če, bili so končno —■ Titovi gostje . . . SVETA EMA, prva in starodavna slovenstoj svetnica, ima samo eno cerkev sebi posvečerio n3 slovenskem ozemlju. Stoji na prijaznem griču bW zu Podčetrtka v mariborski škofiji. Baje je biW nekoč romarska cerkev, pozidana v 15. stoletji1! Za časa cesarja Jožefa II. so romanja prenehala pozneje se pa niso obnovila. Zdaj skušajo donii1 znova vzbuditi zanimanje za sv. Emo in njeno cef kev. Sveta Ema se je rodila v Pilštajnu okoli le': ta 970. VERSKI LIST “DRUŽINA”, ki ga je svoj čas začela izdajati apostolska administratura Slovensko Primorje pod vodstvom rajnega Miha?' la Toroša v Novi Gorici, se je pozneje za neMi časa preselil v Koper skupaj z novim apost. a■ v Šentilju, Slov. Gorice, 6 otrok. Milan Kovač, 35 let, iz kmečke družine v Vojniku, 9 otrok. Jože Koželj, 25 let, iz kmečke družine v Dobrniču, 9 otrok. P. Luka Pogarič, frančiškan', 36 let, iz kmečke družine v Klanjcu, 8 otrok. Alojzij Premrl, 26 let, iz kmečke družine v Hrenovicah, 10 otrok. Anton Pust, lazarist, 32 let, iz kmečke družine v Mirni peči, 6 otrok. Andrej Rigler 31 let, iz kmečke družine pri Sv. Gregoriju, 12 otrok. Bogdan štiberc, 36 let, iz obrtniške družine v Mariboru, 4 otroci. Anton Rojc, 26 let, iz delavske družine v Radomljah, 3 otroci. P. Božidar Rumpler, frančiškan, 27 let, iz kmečke družine pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, 4 otroci. P. Simon Rupnik, kapucin, 31 let, iz kmečke družine v Stari Oselici, 12 otrok. Ivan Sušeč, 27 let, iz kmečke družine v Beltincih, 6 otrok. Jožef Vidic, salezijanec, 27 let, iz kmečke družine v Zg. Besnici pri Kranju, 7 otrok. Štefan Ferenčak, 25 let, iz kmečke družine v Odrancih, 4 otroci. Ludvik Kuhar, 32 let, iz kmečke družine v Dolu pri Ljubljani, 9 otrok. Anton Nadrah, 28 let, iz kmečke družine v Stični, 10 otrok. VVESTERN AUSTRAHA E. Cannington. — Bolj težko si odtrgam denar za knjige, vendar sem se odločila, da naročim Mauserjev roman Ljudje pod bičem. Pošljite, prosim. Karel Mauser je odličen pisatelj, gotovo je tudi ta njegova knjiga zelo dobra. In še to riaj povem, da sem z velikim zanimanjem brala v MISLIH vse, kar je bilo o Dobrovi, ki je rojstni kraj našega urednika in zlatomašnika. Moja najstarejša hči je hodila na Dobrovi v šolo in tako je seveda tudi meni vse znano. Mnogo spominov se osveži, ko človek bere o krajih, ki jih je nekoč od blizu poznal. Bodite naj lepše pozdravljeni! •— Ana Pavlin. ZAPELJIVEC Zvonko Velišček, Granville (Konec) III. ČE IZIDOR NI VIDEL, kako sta se tovariša potuhnila in njega prepustila pazniku, je pa dobro slišal, kako je dekle vpilo za njim: “Peljite ga ven, nagajivca, drugače ne bo dal miru!” Očividno je mislila, da jo je ves čas nadlegoval Izidor, ni ga ločila od Fonca. Izidor je bil preveč iznenaden, da bi našel kako besedo v svoje opravičenje. Paznik ga je gnal z močnim prijemom mimo ljudi v neki samotni prostor in porinil v zapor: “Si boš zapomnil za drugič. Za kazen boš ostal zaprt eno uro. Boš imel čas misliti, kako se je treba vesti na javnih prostorih. Bodi miren, dokler ti ne pridem odpirat!1” Izidor ni imel časa ziniti besedice, tako hitro je paznik zaloputnil vrata. Zdaj je fant res imel dovolj prilike, da je začel razmišljati. Uvidel je, da zasluži ime “grešnik”. Razmišljal je tudi, kako bo mogel priti domov. Čakali ga gotovo ne bodo, saj je že skoraj čas njihovega odhoda. Potem ga čakajo štiri ure hoje. Kdaj bo doma? Začel si je izpraševati vest vse od začetka tega dne. Zakaj se je dal zapeljati tovarišema, da je pustil mašo in se z njima odpeljal v Gorico? Prav tako lahko bi bil tudi ubogal očeta in šel brat breskve? Le zakaj se je vdal zapeljivcu? Zavedel se je, da je kazen v zaporu zaslužena, vest ga je pekla. V svoji onemoglosti se je vdal žalosti in bridke solze so ga polile. Delal je trdne sklepe in naredil obljubo, da zapeljivcev ne bo nikoli več poslušal. IV. Dolga je bila ura v zaporu, pa končno je le minila. Paznik je držal besedo, prišel je ob času in Izidorja izpustil. Vedel je, da ima Izidor dovolj kazni, zato mu ni dal nič več dobrih naukov. Fant je hitel, kar so mu dale noge, na tisti dogovorjeni kraj, kjer naj bi Mundi čakal na vm tri. Nikogar ni našel. Odpeljali so se brez njega. Pomislil je, da bi mogel z vlakom vsaj do Plav, če bi le imel dosti drobiža. Nekaj ga je res otipal v žepu, ali bo dovolj? Na postaji je vprašal, koliko stane listek. K sreči je imel prav toliko. Olajšan1 je sedel na vlak in se zagledal v sliko pred seboj Otresal se je misli, kako se bo izmazal doma. V Truden in lačen kot volk je prišel okoli dese te ure pred prag domačega doma. Prisluškoval J* pri oknu, kaj se v hiši godi. Oče je govoril mat«’ ri, ki je sedela za mizo: “Tako! Mundi mi je pravil v gostilni, kaj je: Izidorjem. Rekel sem mu: zakaj ga nisi vrgel prikolice, namesto da si ga vzel v Gorico? Pa ** je izgovarjal, da ni vedel, kako in kaj.” Izidor je čutil, da ga čaka huda ura. Vend>' se je odločil in odprl vrata. Stopil je v sobo pr* očeta in mater. Podoben je bil usmiljenja vredni mu mučeniku. Oba sta se zazrla vanj, Materi se je takc zasmilil in brž mu je ponudila stol. Ali oče je st® pahnil proč in že je zapela palica. Fant ni čut* bolečin, le očetove besede so mu udarjale na ušes1 hujše kot palica: “Breskve obirat ne, k zlati maši ne, posluš® ti in ubogati zapeljivca, da! To je naš Izidor, n>*j ma, veš!” Za hip je oče umolknil, palica je pa pela i>* prej. Pa je spet slišal fant iste besede, skoraj * vedel, če jih poje palica ali govori oče: “Breskve obirat ne, k zlati maši ne...” Končno si Izidor le zbere zadnje moči 'j dahne: “Vem, da sem kriv. Žal mi je, nehaj že, ^ haj!” In res je oče nehal. Zabičal mu je še: “Mater prosi odpuščanja in poboljšaj se;’ ! Nato je oče odšel iz sobe in' ju pustil sama-Težko se je Izidor pobral s tal, mati pa čakala, da bi prosil odpuščanja. Postavila mu J na mizo skledo in rekla: “Zdaj jej. Kriv si pa res vsega sam”. Izidor tudi pred materjo ni imel besede opr) vičila. Sam pred seboj si pa ni rad priznal, da ) vsega sam kriv. Ali nista kriva tudi zapelji^ Posebno Fone. In ko se spet srečajo, se mu bos* gotovo smejala in se norčevala iz njega. Ta misel ga je zdaj bolj grizla kot popr| palica in očetovi očitki. Pa se je uprl potrtosti1 si namenil, kako bo drugi dan prehitel ona ^ ko ju spet sreča, vsakega posebej. “Ne boš me več ujel, zapeljivec!” “ČE NE RAZGRAJAMO, NAS NIHČE NE VIDI” tretje največje mesto v združenih DRŽAVAH, Los Angeles (Angeli varuhi!) v Cali-forniji, je bilo na kaj takega popolnoma nepripravljeno. Nihče ni pričakoval, da bodo črnci v Predmestju Watts čez noč ponoreli. Pa se je zgodilo. Kar nenadoma so izbruhnili izgredi, kot jih fiesto še ni videlo. Celi bloki predmestja so uničeni, na desetine ljudi mrtvih, neprimerno več ranjenih, skupne škode stotine milijonov, šele moč-na vojaška posadka, ki jo je poslal predsednik Johnson, je razgrajače ugnala in s težavo naprava red. Ni čudno, da so se v Moskvi in še kje bridko Pošalili: Amerikanci naj kar v mejah svoje deže-iščejo — Vietnam . . . Vsa Amerika je ostrmela in vse križem so letela vprašanja: Kako je to mogoče? Kaj se je zgodilo? Zakaj je prišlo do takih nenadnih izbruhov? Kako je mogla naenkrat planiti v te drugače mirne črnce strahotna slast sistematičnega uničevanja? Posebno čudno se je zdelo, da je prišlo do izgredov prav tiste dni, ko je predsednik Johnson Podpisoval nov zakon, ki je črncem zagotavljal Pravice, o kakoršnih so smeli dotlej samo sanjati. Videti je bilo, da so črnci še po zadušenem Uporu s slastjo in zadovoljstvom gledali na uničenje in namigavali, da je to šele začetek. Belci, Pripravite se na kaj hujšega in to ne samo v mestu Los Angeles . . . Beli, med njimi vladajoči, vse od mestnega župana do državnega guvernerja, so krivdo za izgrede valili drug na drugega. Očitki so leteli na levo ln desno, pa nihče ni mogel točno povedati, kaj otipljivega je kdo zakrivil, kaj zanemaril, kaj na-r°be napravil. Končno so morali drug za drugim Priznati, da je še najbolje označil vzroke za izjede tisti črnec, ki je sam pomagal pri uničevanju, pa mu ni bilo nič žal. Oblastem je izjavil s °doželjnim nasmeškom: “če ne razgrajamo, nas nihče ne vidi, nihče ne pogleda, nihče ne posluša”. (katero v drugih mestih, kjer bivajo črnci in tudi ,eli- Zakaj je moralo prav tu tako strašno izpuhniti ? Ko so izgredi še trajali, je prihitel med svo-toisli, September, 1965 je črnce z juga najveji pobornik za črnske pravice, pridigar in organizator dr. Luther King. Videl je grozo, presunilo ga je, ni mogel dati prav črncem. “Ljudje božji, nehajte vendar! Boga imate za Očeta . . Niso mu dali izgovoriti. “Nič boljši nisi, med bele si se zapisal! Poskrbi rajši, da bomo imeli delo in zaslužek . . Tudi taki vzkliki so belim vzbudili vest in jim odpirali oči. Res so pozabljali na bridkosti v črnem naselju, res so mislili le nase, res so si privoščili brezskrbno uživanje v velemestnih zabaviščih in svojih razkošnih domovih, res so imeli oči na bližnjem razvratnem Hollywoodu in si po njegovem zgledu uravnavali življenje — kdo je utegnil misliti na Watts in njegove črnce? In je pač moralo priti, kar je prišlo. Razdejanje v mestu, razdejanje v družbi, razdejanje v dušah . . . Vladajoča Amerika skuša na hvale vreden način premostiti prepade med belimi in črnimi. Toda same črke postave, sami podpisi najvišjih predstavnikov, samo razobešanje najnovejših postav in odločb kaj malo zaleže, če se srca belih in črnih ne zbližajo. Do tega pa ne more ljudi pripraviti noben človeški zakon. Današnji Amerikanci se morajo radi ali neradi prikopati do žive zavesti, da v svojih težavah s črnci nosijo posledice nekakega prav ameriškega “izvirnega greha”, ki so ga zakrivili njihovi predniki pred dobrimi sto leti in več. Ko so hodili lovit, prodajat in kupovat ljudi črne kože v Afriko in so jih uporabljali namesto vprežne živine — ali je komu prihajalo na misel, kakšen “blagoslov” bo to početje prineslo Ameriki v prihodnjih stoletjih? Hujše je, da tudi danes manjka v Ameriki ljudi, ki bi skušali z vso resnobo popraviti grehe davnih prednikov. Ni lahko, pa vsaj poskušati je treba. Stvari so se v teku časa tako grdo zapletle, da je groza. Prav po besedah pesnikovih: Das ist der Fluch der bosen Tat, dass es, fortpflanzend, Boses muss gebaren. To je prekletstvo zlih dejanj, da, ko plode, se zlo roditi mora. Pa je zapisano tudi v svetem pismu, da se grehi očetov maščujejo še v drugem in tretjem rodu. Amerikanci to okušajo, pa se premalo razbremeniti skušajo. In' — ne samo Amerikanci! 269 JZ TEDNIKA “THE PILOT’' v Ameriki “NJENA GREŠNA NOČ” POD GORNJIM NAPISOM JE KRAJEVNI KINO napovedal nov film, ki ga bodo v nekaj dneh prvič pokazali. Ko so ljudje brali napis, so si vsi po vrsti predstavljali nečedno početje nesramne ženske v družbi prav tako nesramnih moških. Dostojni meščani so na tihem in na glas obžalovali in obsojali kazanje takega filma, nedostojni so komaj čakali, da bi napočil dan, ko bodo mogli gledati in “uživati” nekaj nad vse mikavnega. Po nekaj večerih, odkar je stekel napovedani film, je nastal med ljudmi velik preobrat. Tisti, ki so se drenjali v kino v pričakovanju “mesenega” uživanja, so bili razočarani. “Njena grešna noč” namreč ni kazala grehov spolne nečistosti, ampak vse nekaj drugega. “Junakinja” filma je preživljala svojo grešno noč v rafiniranih spletkah, ki so imele namen: prevariti nevešče sosede in na njihov račun obogateti. Namesto greha nečistosti je film obravnaval drug “poglavitni” greh: lakomnost. Nedostojni ljudje so bili torej razočarani in so se jezili. Takega filma ni bilo vredno gledati, so rekli, čutili so se prevarane. Ko so o tem zvedeli dostojni, so v sebi zaključili, da v filmu ni nič pohujšljivega in so ga hodili gledat in občudovat neverjetno spretnost rafinirane ženske. Kakor da je greh in pohujšanje samo v nečistosti, ne pa tudi v ostalih “poglavitnih” grehih!. S tem nikakor nočemo reči, da spolna nečistost ni zelo velik greh. V katekizmu ga najdemo zapisanega med “poglavitnimi”: Napuh, lako- mnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza, lenoba. Imenujejo se poglavitni, ker ne ostanejo sami, ko se enkrat začno. Vedno rodijo še nove in dadaljnje grehe, da se kopiči grdobija na grdobijo. Toda čemu govoriti o spolni nečistosti pod napisom MOŽ & ŽENA? Ali ni človekova spolnost ujeta v svoje prave meje in skrbno zavarovana prav s tem, da mož in žena skleneta zakonsko zvezo? človek bi rekel, da je preko zarzburkanega morja ladja človekove spolnosti končno zasidrana v varnem pristanu, kjer ji ne grozi več nevarnost razbrzdane neubranosti. Na žalost ni vedno tako. Odvisi od tega, kako sta zakonca pred zakonom obvladala ali neobvla-dala svojo spolnost in' njeno nasilje. Odvisi dalje od tega, če sta zakon sklenila res iz prave ljubezni, ki obeta biti stalna, ali pa morda iz drugih razlogov in več ali manj pod zunanjim pritiskom, če do zakonske zveze ni privedla resnična ljubezen, posebno če je zakonski drug poprej živel v razbrzdani spolnosti, bo kaj lahko prišlo do ponovnih spolnih zablod in težkih prestopkov nravnosti. Te vrste spolna nečistost se imenuje “prešuštvo”. Prav ob njej se najbolj jasno pokaže, zakaj je nečistost navedena v katekizmu med “poglavitnimi” grehi. Saj je že sama na sebi velika grdobija, nujno pa iz nje rastejo še nadaljnje, ena grša od druge. Mislimo si zakonca, naj bo že moški ali ženska, ki se začne spolno pečati z drugim ali drugo izven zakona. Naj že bo ta druga oseba poročena ali ne, takoj je postavljen začetek novih grdobij, ki se bodo kaj kmalu razpredle v dolgo verigo, ki ji bo komaj videti konec. Nedovoljeno razmerje je treba prikrivati pred zakonskim drugom, pred znanci, pred javnostjo. ; To ni mogoče brez lažnjivih izgovorov, brez hinavščine in kar odkrite laži. Težko bo kdo vzdržal kaj časa, da ne bi vzbudil sumničenja. Slede prepiri, očitki, grožnje — vse tako, kar je v živein nasprotju z zakonsko ljubeznijo. Ko pa ugasne ljubezen, je že ugasnilo vse, kar more zgotoviti zakonu nemoten obstoj. Ko ljubezen ugasne, je na široko odprta pot nadaljnjim členom grešne verige: zanemarjanje doma in družine, slaba tovarišija, zapravljanje težko pridobljenega zaslužka, pijančevanje, izposojanje denarja brez namena povrnitve, poneverbe, krivo pričevanje — brez ! konca in kraja. Le prepogosto je konec verige — 1 samomor iz obupa. O vsem tem piše življenje samo in to z vse bolj velikimi črkami kot pišejo knjige in članki’ žal, da jih je toliko, ki knjige življenja ali ne znajo brati, ali si pa tega branja k srcu ne vzamejo. ; Zato doživljamo, da vsakdanje življenje zmeroU1 odkraja začenja in nam postavlja perd oči nov« in nove “romane” in z vedno debelejšimi črkami! j Vzgoja k zakonski čistosti Tudi pričujoče pisanje bo brez koristi tistim, ki so že daleč v verigi grdobij, povzročeni po neukročenem poglavitnem grehu nečistosti. Ni mogoče več nazaj, bodo rekli — če bodo seveda sploh brali. Hvala Bogu, nas to ne zadene, v n'aši hiši tega ni, bodo dejali drugi. Prav! Upajmo, da tudi ne bo. Toda če je prepozno ali pa treba ni, da bi zakonci sami sebe vzgajali za trajno in trdno zakonsko ljubezen — kaj pa glede otrok, če jih imate? Ko ste bili vi v otroških in mladinskih letih, vas verjetno nihče ni skušal po šolsko vzgajati k Pravilno uravnani spolnosti. Kako pride do tega, da prihajajo na svet otroci, o razliki v spolu med Hoškim in žensko in kar je s tem zvezi, je od-rasčajoč otrok le polagoma pobral znanje in ne zmerom iz najboljših virov. Kolikor slabši so bili ti viri, toliko bolj narobe si je mlad človek potem uravnaval svojo lastno spolnost. Dandanes je teh slabih in dostikrat prav usodnih virov za informacijo o spolnosti več in več. Pospešujejo jo zlasti brezvestni kramarji s por-n°grafičnim tiskom, slikami, kinom in tako dalje, ^gojitelji so si začeli' domišljati, da je treba otrokom v prav zgodnjih letih razložiti in kar pokazati takorekoč vse funkcije spolnosti pri živih bitjih, vključno pri človeku. Sklepali so: Ko otroku spolnost in njene funkcije ne bodo več skrivnost, ki jo je treba razkriti košček za koščkom P° skrivnih potih, bo mlad človek zavarovan pred Porabo lastne spolnosti. Praksa je pokazala, da se teki upi niso izpolnili. Ponesreči se zelo rad tudi trud tistih vzgojiteljev, ki skušajo otrokovo spolnost naravnavati v Prave meje s tem, da mlada bitja strašijo s poledicami, žugajo s kaznijo in prestopke strogo aznujejo. Golo strahovanje se v nobeni vzgojni slJ1eri ne obnese, prav tako ne v pogledu spolne Vzgoje. Tak prijem je vse preveč negativen, od napačne strani hoče doseči uspeh. Najti je treba Prijem, ki bo pozitiven' in bo privedel do cilja rez raznih postranskih potov. Kako naj se vzgojitelj dokoplje do takega pozitivnega prijema? V vsakem človekovem naporu je najbližja pot k° uspeha in cilja, najbolj pozitiven nagib — Iju-ezen. česar se lotiš iz ljubezni do stvari, boš go-vo bolj ali manj uspel. To spoznanje in to ugo-. u*tev je treba izrabiti tudi pri vzgajanju mla- 1,1 ljudi k pravilno uravnani spolnosti. Seveda ^°d besedo ljubezen ne smemo razumeti takozva-mesene ljubezni, ki ni ljubezen, ampak strast, a> živalski gon za užitkom. Gre za čustvo, ki za- služi ime ljubezen v duhovnem pomenu, ki izhaja iz srca in duše, ne iz golega telesnega poželenja. Skušnja kaže, da so največji spolni razvratni-ki ljudje, ki ne poznajo ljubezni. Neki ameriški dušeslovec je zapisal: Ni res, da je zavladala v današnjem svetu spolna kriza, res je, da je zavladala ljubezenska kriza. Manjka ljubezni, zato se je razpasla nebrzdana spolnost. Otroka je treba od detinskih let navajati k temu, da bo gojil do drugega spola ljubezen. Naj se kaže ta ljubezen v tem, da bo izkazoval — deček deklici in obratno — naklonjenost, spoštovanje, primerno nežnost. Obenem s tem zavest, da sta že zdaj in bosta vse življenje spola drug od drugega odvisna v vseh življenjskih odnosih. Če se posreči otroku vsaditi v živo zavest to delavno medspolno ljubezen', preden se zbudi v njem tisto, kar imenujemo erotičnost, in z erotičnostjo vsiljiva spolnost, smo za nadaljnje življenje in pot skozi vse mogoče zapeljivosti, skušnjave in nizkotne mike človeka najbolje zavarovali. Otroška, viteška ljubezen do drugega spola se bo ob svojem času z lahkoto in brez velikih pretresov prelila v tako imenovano romantično lijubezen, še pozneje v močno in trajno zakonsko ljubezen, ki edina more zakonu zagotoviti obstoj. Tako vzgojenemu človeku bo komaj kdaj prišlo na misel, da bi verjel 7. raznimi spolnimi razvratniki: spolnost — zlasti ženska — ima na svetu samo ta namen, da se ob njej vdajaš nizkotnim mesenim užitkom... VEČERNA PREDSTAVA 1. Burnik Skrivnostno gine dan, popolno tih, kakor se izgublja žar v očeh. Se potopi in pade nemo nekam za breg. Ko pride noč, v sanjah še odganjam temo proč, dokler ne vzklije in se razcvete svetal dan. :: KAJ SE VAM ZDI O | ;; KRISTUSU? I ČIGAV SIN JE? i ► (Mat. 22,42) Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laie razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati! O USMILJENEM SAMARIJANU In glej, neki učitelj postave je vstal in ga takole skušal: Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življanje? — On pa mu je rekel: “Kaj je pisano v postavi? Kako bereš ?" — Ta je odgovoril: Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe. — "Prav si go-goril”, mu je rekel, “to izvršuj in boš živel". Ta se je pa hotel opravičevati in je rekel Jezusu: In kdo je moj bližnji? Jezus je povzel besedo in rekel: “Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po tisti poti neki duhovnik; in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel $ i i1 A>w>». * # n r i < IB h ^ 4 W £ H S*»U' ž ^ s Jr I •- n c« m -J «/ ^ PhaMcaU* ArthdaiS, V •£phrtm* Ijappa. J Ari LycMa% ffictpotit •Utbron KDO JE MOJ BLIŽNJI? Judje so dobro poznali ukaz Mojzesove postave, da je treba Boga ljubiti iz vse moči, bližnjega pa kakor samega sebe. 0 tej zapovedi je Jezus drugje poudaril, da na njej sloni vsa postava i* vsi preroki. Pričakovati je bilo, da bo učitelj po-, stave znal gladko povedati, lutko je o tem zapisano v Mojzesovi knjigi. Ni pa hotelo Judom v gl-11' vo, da je “bližnji”vsak človek. Zdelo se jim je< da. je ukaz postave izpolnjen, če imajo za svo]1’ bližnje le lastne rojake, Jude. Ta učitelj postave je hotel iz Jezusovih ust slišati, koga naj človek ima za bližnjega. Jezus st je v odgovor poslužil zgodbice in pustil učitelji' da je odgovor iz nje sam izluščil, Zgodbica je bila tako jasna, da te je odgovor sam od sebe ponujal in učitelj postave ni nič več vprašal. Ta pogovor se je najbrž vršil v shodnici v B?‘ taniji, blizu poti iz Jeruzalemu v Jeriho. Ta poi mimo. Ko je pa neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. In pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal. In posadil ga je na svoje zivinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: Poskrbi *anj in kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem. — Kateri od teh treh, se ti zdi, je bil hližnji tistemu, ki je padel med razbojnike? On je dejal: Tisti, ki mu je skazal usmiljenje. Jezus mu je rekel: “Pojdi in tudi ti tako delaj !” MARTA IN MARIJA Ko so potovali, je prišel v neko naselje in ne-ka žena, po imenu Marta, ga je sprejela v svojo hišo. Ta je imela sestro z imenom Marija, ki je sedla k nogam Gospodovim in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: Gospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila samo streči? Reci ji, naj mi pomaga! Gospod ji je odgovoril: “Marta, Marta, skrbi *n vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet”. OČE NAŠ Nekoč je na nekem kraju molil in ko je nehal, *nu je rekel eden njegovih učencev: Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje ucence. In rekel jim je: “Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; milijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite njim podobni; zakaj vaš Oče ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Vi to-rej takole molite: Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njih pregreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil vaše grehe. Če pa ne odpustite ljudem, tudi vas Oče vam ne *>o odpustil vaših pregreškov”. vodi skozi pusto pokrajino in globoko navzdol. Še. danes ni kaj varna pred roparji ,v Jezusovih časih seveda toliko manj. Tato je bil dogodek v zgodbi vsem poslušalcem kar domač, razuumljiv brez na-dalnjih vprašanj. Sicer pa ni šlo toliko za dogodek sam, šlo je za to, kakšno vlogo so igrali ljudje, ki so prihajali mimo. Duhovnik in levit sta bila gotovo Juda. Ni dvoma, da je bil Jud tudi oro-panec, pa— nista spoznala v njem “bližnjega Samarijani so bil na pol pogani, Judom v Jeruzalemu prava gnusoba, toda prav popotni Samarijan je izpolnil, kar sta Juda opustila.. Da je nasprotje še bolj poudarjeno, je Jezus gotovo namenoma vpletel v zgodbo duhovnika in levita, najbolj izrazita predstavnika judovstva. Oba je osramotil obsovra-ženi Samarijan! ENO JE POTREBNO Marta je bila dobra ženska. Iz kratkih potez, hi jih imamo pred seboj o njenem značaju, lahko zasledimo na njej dolgo vrsto najboljših človeških lastnosti. Njene kreposti pa le še niso bile dovolj globoko zasidrane v ljubezni do Boga in do bližnjega zavoljo Boga. Nenaden obisk Jezusov, ki je gotovo imel s seboj tudi kaj učencev, jo je vrgel nekoliko iz ravnotežja. Postala je za spoznanje živčna. Rahla graja iz Gospodovih ust, hvaležno sprejeta, jo je docela pomirila. GOSPODOVA MOLITEV Ustno izročilo ve povedati, da je Jezus učil apostole moliti Očenaš na Oljski gori nad vrtom Getzemlani. To je blizu Betanije, kjer sta živeli Marta in Marija z. bratom Lazarjem. Danes stoji tam cerkev, ki se ji ]>ravi Petemoster in Gospodova molitev je tam vklesana v kamnite plošče v raznoterih jezikih. Judje, med njimi seveda, tudi Jezusovi učenci, so znali razne molitve in so jih tudi opravljali. Neko molitev so redno opravljali po dvakrat no. dan. Bila je dosti lepa, le preveč judovske nacionalistične miselnosti je bilo v njej. Ob poslušanju Jezusovega nauka, ki je vedno upošteval vesoljno človeštvo, je pač nekomu prišlo na misel, da tista judovska molitev ni povsem v skladu z Jezusovim naukom. Zato je prosil, naj nauči svoje učence moliti v duhu tega nauka: Tako se je rodila molitev “Očenaš”, ki je primerna za vse kraje, za vse čase. Ni popolnoma nova, naslonjena je na molitve, ki so jih Judje poznali in znali. Jezus jo je očistil raznih judovskih ozkosrčnih primesi in jo izročil v nad vse koristno uporabo vesoljnemu človeštvu. NEKAJ ŠTEVILK O BRATU OSLU Janez Primožič, Brisbane MENDA JE BIL SV. FRANČIŠEK TISTI, ki je svojemu telesu dal ime brat osel. Je že moral vedeti zakaj. Mi pa zaenkrat pozabimo na to, kakšne “oslarije” dostikrat uganja z nami naše telo, poglejmo rajši, kako je ta čudni stroj ustvarjen. Pa sem že napačno postavil besedo. Zapisati bi moral, da je človeško telo čudovit stroj in največja mojstrovina narave. Sestavljajo ga različni elementi in sicer: Največ je kisika, dodani so mu pa vodik, dušik, ogljik in kalcij. Manj kot en odstotek je tudi žvepla, fosfora, klora, kalija, natrija, železa, magnezija, brona, fluora, joda, mangana, aluminija in silicija. Pri vsem tem je pa poglavitna sestavina človeškega telesa — voda. Te je nekako 65%, v očesni steklovini celo 99%. Vendar je v telesu še prostora za manjše količine razne soli, masti, ogljikovih hidratov in še drugih sestavin. Človeško telo pokriva koža, ki je debela kakega pol cm. Pridemo do okostja, ki šteje približno 217 poedinih kosti. Zapisal sem “približno”, ker ni pri vseh natančno enako. Nekateri jih imajo več ali manj, pa to ne igra važne vloge. Gre namreč za kosti, ki so zapredene v kite in so nestalne. Najpopolnejša človeška mišica je srce. Dojenčkom utripa 140 krat na minuto, mladim ljudem. 80 krat, starim pa 76 krat — poprečno. Število utripov zavisi od dela, ki ga opravljaš, pa tudi od letnega časa. Računamo, da naredi srce okoli 100,000 utripov na dan. Ko imaš 15 let, ti je srce napravilo že pol milijarde utripov. Ker med utripi počiva le šestinko sekunde, je v 15 letih “mirovalo” dve leti in pol. Z vsakim utripom požene kri skozi žile in telo drži pri življenju. Koliko krvi je prišlo iz srca v 15 letih? Napolnil bi z njo 10 m globok, 30 m širok in 90 m dolg bazen. Srce opravi vsak dan delo, da bi z njim dvignil 20 ton težko breme 1 m visoko. Blizu srca so pljuča. Mojstrovina zase! V njih je na milijone pljučnih mehurčkov. Njih skupna površna je enaka polovici teniškega igrišča. V eni minuti dihnemo vsaj 17 krat in potegnemo vase dnevno več ko 10,000 litrov zraka. Kaj pa naši organi, ki z njimi dojemamo razne vtise? Oko zazna okoli 160 nians raznih barv, jezik na tisoče raznih okusov, nos prav tako na tisoče raznih vonjav. Uho registrira vse tone in šume, katerih valovanje niha med 16 in 20,000 tresljajev na sekundo, nižjih pa ne zaznava. Pa se ustavimo pri možganih. Sestavljeni so iz več milijard delovnih celic. Ali bo kdaj mogel računski stroj — robot imenovan — nadomestiti človeške možgane? Veliko priznanje gre tistim, ki so ta stroj iznašli. Na deset tisoče in sto tisoče raznih enot ga sestavlja. Verjetno ga bodo še izpopolnili. Toda prav ta uspeh dokazuje nedosegljivo silo naravnega stroja — živih človeških možganov. Strokovnjaki soglašajo v mnenju, da robot — umetni možgani — ne bo nikoli docela nadomestil tega, kar nosi človek v glavi. Da, brez vodstva in nadzorstva človeških možganov je najpopolnejši robot vreden komaj kaj več kot kepa mrtve ilovice. V možganih je središče vsega človekovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Silno silno zamotana naredba! In vendar je poprečna teža možganov samo 1.5 kg. Kaj pa mišice? Iz poročil o raznih športnih podvigih si lahko napravimo sliko o zmogljivosti mišičevja. Naj že bo skakanje, plavanje, tekanje, dviganje uteži in podobno, vse dokazuje., kakšnih spretnosti in koliko moči je zmožno človekovo telo. Poleg vsega tega lahko opravlja tisoč in1 tisoč različnih opravil, neštevilnih vzrsti dela. Pa tudi pri vsem tem imajo glavno besedo — možgani. Vidimo, da je človeško telo res nekaj čudovitega. Naj bi navedli še toliko številk, ne mogli bi vsega povedati. In vendar njegovo ime “brat osel” ni nič nezasluženega. Ako se ne podvrže vodstvu nesnovne duše, ki ji služi kot resnično dostojno bivališče, je zmožno poleg vseh občudovanja vrednih uspehov prav toliko ali še več — “oslarij”. KDO BI VEDEL, KDO POVEDAL? JANKO ŠINK iz Delnic nad Škofjo Loko je pred leti skozi Nemčijo šel v Avstralijo. Domačim se že več let ni oglasil. Išče ga sestra Helena Dolenc, Delnice 18, p. Poljane nad Škofjo Loko. ALBERT MULIČ iz Volč pri Tolminu je dobil materino pismo na neki naslov v Burwoodu. Tam pa nič ne vedo zanj. Izročili so pismo uredniku MISLI in pri njem ga lahko dobi. P. PODERŽAJ PIŠE IN SE ZAHVALJUJE Durgapur, Indija, 9. avgusta Dragi misijonski prijatelji: — PREDVSEM ISKRENA HVALA IN BOG POVRNI za lepi dar 100 funtov, ki ste mi jih poslali Po p. Bernardu, letošnjem zlatomašniku. Z velikim zanimanjem sem bral junijske MISLI o pripravah na zlato mašo. Videl sem, da je v zvezi s tem tudi namen nabrati kaj darov za moj misijon. Veselo sem se zahvalil Bogu za to dobro delo in zdaj se zahvaljujem s temi vrsticami vsem, ki ste v to zbirko darovali. Za zlatomašnika sem pa pre-naredil kitico Valentina Vodnika, ki se zanj takole bere: Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me MISLI pojo . . . Mimo Vodnikovega spomenika sem dolga leta hodil v šolo in zmerom znova bral napis. Ostal mi je v spominu za vedno in kar sam od sebe mi spet >n spet pride na misel. Tako tudi zdaj v zvezi z zlato mašo in zlatomašnikovim uredništvom. In kaj naj vam drugega povem? To že veste, da sem dobil nalogo neko džunglo Preurediti irt na njej postaviti misijonsko postajo s cerkvijo, šolami in podobnimi ustanovami. Na sliki lahko vidite, kako podiramo drevje in delamo cesto, ki bo omogočila dohod v džunglo. Ko bo na- rejena, bmo postavili najprej majhno kočo iz aluminija, da bo vsaj malo strehe, potem počasi pride drugo na vrsto. Za zdaj mi je neka podjetniška kompanija dala stanovanje, kar čedno in brezplačno, pa tudi prav blizu naše parcele, ki ne bo več dolgo “džungla”. Podiramo drevesa, pulimo korenine in izravnavamo svet. Hitreje bi šlo od rok, če bi delali vsaj s traktorjem, ako že ne z bull-dozer-jem, pa je predrago in tega ne zmoremo. Roke morajo nadomestiti vse. Mašujem zdaj v preprostem šolskem razredu, ki mi ga dajo na uporabo oblasti, dokler rte bo stala naša cerkvica. Zanjo počasi zbiram potrebščine, plašče, kelih in tako dalje. Zdaj imam za vse maše samo en plašč — bel tudi v nedeljo in za črne maše. Kelih in ciborij mi je naredil hindujec, ker tu nimamo Kregarja, kot so ga imeli v Ljubljani. Počasi bo že vse potrebno skupaj in vaši darovi pri tem veliko pomagajo. Vesel sem jih, kot cia jih pošilja Bog sam. Zelo rad bi še kaj več napisal za MISLI, da bi vam bila naša Indija bliže, pa res kar ne najdem časa. Poleg vsega dela pri čiščenju džungle imam toliko letanja (s scooterjem), da so me vse ceste v bližini polne. Nedavno sem pa moral voziti 25 milj skozi prav monsunski naliv in sem dobil vročino, ki me je kar deset dni gnjavila. Mislim, da zdaj sem jo že potlačil. Za zaključek še enkrat vsem prijateljem in dobrotnikom prisrčna hvala in spomin pri sv. maši Tudi vi ne pozabite priporočiti Bogu naše džungle in njenega razvoja v cvetočo misijonsko postajo. Iskreno vdani in hvaležni misijonar P. Stanko Poderžaj SJ P. Poderžaj pri čiščenju džungl HUDOURNIKOV LISKO Fr. Sal. Finžgar (Nadaljevanje) Ilustriral Evgen Braidot Slovo od planin SPET JE LILO KAKOR IZ ŠKAFA. Tudi grmelo je vmes in včasih za pridav še treskalo. Lisko se je groma in treska strašno bal. Če je sedel pred kočo in gledal v dolgočasne megle in dež, pa je zagrmelo, jo je naglo pobral v bajto in se skril v najtemnejši kot pod pograd, če se je grom oglasil ponoči, je preplašen priplezal izpod pograda in milo prosil Hudournika, dokler ga ni uslišal in mu dovolil, da se je stisnil za paž poleg njega. Ko so pritisnili severni vetrovi, so med dežjem zaplesale debele snežinke in prepredle vse ozračje z migetajočo mrežo. Toda snežni metež se je kmalu nesel; nebo se je obrisalo in se zasvetilo vse prejasno umito. V to sinjino so moleli vrhovi gora, pobeljeni z novim snegom, kakor bi bili pogrnjeni z belo tančico. Hudournik in' Lisko sta veselo prilezla iz Murke na toplo sonce. Lisko se je pognal na trato in grabil po belih lisah nametanega snega. Nekjakrat se je kar čez glavo prekucnil v sneg, se vlegel na hrbet in se razposajeno povaljal v mehkem hladu. Hudournik ni bil nič kaj vesel. Koledar mu je pokazal, da se dopust neusmiljeno bliža koncu. Samo ubogih šest dni ga še ima. In po tem viharju in snegu bodo prišli naj lepši dnevi, on pa bo moral s planine v pisarno. Da, niti vseh šest dni ne sme več ostati tu. Dva, tri dni dopusta si mora prihraniti za na jesen. Tedaj je še posebno lepo v planini, ko se gozdi prelijejo v rdeče in rumene barve, da v soncu kar žare. Ne, ne, te lepote noče zamuditi in zato si bo odščipnil tri dni dopusta. Začel je pospravljati po bajti. Pregledal je skromno zalogo živil in vse lepo razpostavil po polici, da ga počaka do jeseni. Stopil je v drvni-co in ugotovil, da je zadostno preskrbljen s kurjavo tudi za kak zimski izlet. Kar prehitro mu je potekal dan. Lisko ga je ob vsem delu spremljal in natanko čutil, da se gospodar nekam odpravlja. Zvečer mu je Hudournik razodel: “še jutri, moj poredni in zvesti, potem se posloviva od planine. Toda brez šopka ne smeva domov. Zato jutri vstaneva s prvo zarjo in si poiščeva lep šopek, potem pa zbogom planine!” Lisko se je vzpel s prednjimi nogami gospodarju na kolena, nagnil glavo in ga silno razumno poslušal. “Kar zares me razumeš”, ga je pobožal Hudournik in mu velel v hišico pod pograd. In nato je še sam zgodaj legel, da se naspi za drugi dan. V pečine po šopek. Bilo je nebeško jutro. Vrh Triglava je rahlo zardel v prvi zarji, ko sta jo mahala Hudournik in Lisko kvišku proti Stolu. Ko sta prišla do zgornje Okroglice, nato čez Stan pod Rupo, se je izza Košute dvigalo sonce. Zaplate snega, ki jih prejšnje popoldne sonce še ni použilo, so se svetile, kot bi jih oblil s tekočim zlatom. Blejsko jezero se je iskrilo kakor zelenkast smaragd, vkovan' v obroč temnih gozdov. Po kratkem oddihu sta zavila na desno proti Čelu. Prešla sta plaz, kjer se je na ledenem snegu do smrti ponesrečil profesor Cerk. Zato ljudje sedaj pravijo tej strmini Cerkov plaz. Črno ruševje ju je z rosnimi vejicami otepalo po mečih, dokler nista bila na Grobeh. In od tam takoj na Čelu. Bila sta pri murkah. Temno zagorele glavice so kukale iz trave, ki je kakor žima in’ se ji pravi ruk. Hudournik je izbiral in izbiral, preden je utrgal prvo, drugo in še dve najlepši rožici. Nato je iskal dalje. V skalnati škrvanti je gorel najlepši grmiček sleča, ki je niže doli že davno odcvetel. Hudournik je prveidno plezal do skale in si izbral nekaj najlepših cvetov rododendrona. Zataknil si jih je poleg murk za klobuk. “In sedaj, Lisko, še tri planike! Ne vem, kako boš kobacal za mano. V skale morava.” Kmalu sta prišla do očnic. Majcene bele zvezdice so gledale v sonce. Na vrhu skale, pokrite z zelenim mahovjem, jih je bilo kar za cel vrtec. Toda te so bile za Hudournika kakor otročički. Ni jih hotel trg-ati. Naj le rastejo in se okrepe, da bodo kdaj lepe, velike zvezde. Počasi sta lezla kvišku. Lisko je večkrat milo zacvilil, ker ni mogel čez skalo in mu je moral gospodar pomagati. Hudournik se je bistro oziral korak za korakom na vse plati. Vsaka očnica mu je bila premajhna. Kar zagleda vrh pečine tri velike zvezde. Kakor kraljičke na tronu so gledale v svet pod seboj. Hudornuku je srce vztrepetalo. Toda kako do njih? Odložil je nahrbtnik, palico in še klobuk pod pečino. Lisku je velel, naj leže in bo za varuha, sam pa je začel ogledovati pečino, kako bi jo naskočil. Obšel jo je od treh strani. Proti zahodu je Lisko se je čez glavo prekucnil v sneg. zagledal kamnitni žleb z dobrimi prijemi. Stisnil se je vanj in začel plezati. Vse mu je moralo pomagati: kvedrovci, kolena, hrbet, roke. Trda mu je bila, a šlo je. Priplezal je srečno na vrh. Kar z rokami je tlesknil in zavriskal. Lisko mu je spodaj odgovoril s prestrašenim laježem. Hudournik je našel tri prekrasne očnice. Ena je imela pod svojo zvezdo mladička — še eno zvezdico na istem stebelcu. “Tako imenitne pa še ne”, jo je Hudournik spoštljivo utrgal, kakor bi našel zaklad. Ko si je po naporu oddahnil, je spoznal, kako lahko bi bilo od tod iti kar vprek in nazaj na Čelo. Toda ubogi Lisko! Ponj mora po žlebu nazaj. To plezanje navzdol je bilo vse hujše. Ko bi imel vrv, bi bilo igrača. Opasal bi jo krog’ skale in se splazil skozi žleb. “Ti nesrečni kuža, koliko si mi že prizadejal. Ko bi tebe ne bilo, bi tudi nahrbtnika ne odložil in bi sedaj kar po lepem šel naprej. Ti pokora taka ti. Naj velja, kar hoče. Zvestobo za zvestobo!” Začel se je spuščati po nevarnem žlebu. Šlo je bolje, kakor je mislil. Le čisto blizu dna se mu je pod nogo odkrhnil kos skale, da je naglo zdrknil. Opraskal se je po kolenih, druge nesreče ni bilo. “Krasne planike so to in teh prask vredne”, se je potolažil, ko si je brisal krvavo koleno in zatikal očnice za klobuk. Vse cvete je razvrstil po barvah: prve očnice, druge murke, tretje sleč. In ko ni imel drugemu pokazati šopka, se je z njim Postavil pred Liskom: “Vidiš, ti pasja dušica, s slovenske planine slovenski šopek!” Hudournik je ponosno pokril klobuk in zavriskal, da je trikratno odmevalo od Vrtače do Nemškega vrha. Ko sta z Liskom pomalicala, sta se vrnila proti Murki in še pred poldnem zakurila za obed. Po obedu je Hudournik še enkrat pregledal vso bajto. Nato je pozaklenil drvnico in Murko, oprtal nahrtnik, prijel za palico in se poslovil: “Križ božji in zbogom, Murka! Pa na svidenje!” (Prihodnjič konec.) NEMIR J. Burnik Ko bi spone, ki me zdaj tele, obesil, urno zdirjal bi v domačo blago vas. Sredi trga bi obstal, zavpil na glas, potlej s kraSko zemljo bi se utelesil. Čudovito tam trijančijo zvonovi . . . Vzdolž poti, po kolovozih, po lažeh romam s trudno težko mislijo. V očeh solze igo, boleče vzdihnem med grobovi. H ajdi, sinko, vabijo te senožeti, gmajna, brajda, vabi te srca nemir: pridi k bolni materi na predvečer, lažje onemogli starki bo umreti. Ko bi spone, ki me zdaj teže, obesil, urno zdirjal bi v domačo blago vas . . . Bogu kakor sebi tu zapravljam čas — V stiski solzne revež sem oči povesit. NAGROBNI NAPIS J. Burnik Tam znamenje — V tujini moje koprni srce. Verujem, očka, lepša pride doba, ko snideva se zopet onkraj groba. Odkar sem Sel, sem si želel, da bi' še kdaj te zreti smel. Ne zabim, oče, te nikdar. Naj te obseva večni žar! 5L ček etrov SLAVNI KIP SVOBODE v newyorškem pristanišču slavi letos lOOletnico ali pa 801etnico, kakor kdo vzame. Bilo je leta 1865, ko je francoski kipar Avgust Bertholdi na pobudo patriota de La-boulaya začel izdelovati kip, ki naj bi ga Francija podarila Ameriki. Vzelo je pa 20 let, da je bil kip izdelan in šele leta 1885 ga je ladja pripeljala v Ameriko. Seveda ne takega kot zdaj stoji, ampak razstavljenega v 214 kosov. Torej je res vprašanje, če naj se praznuje lOOletnica ali le 801etnica. Mesto New York je proslavo opravilo, toda ker kip predstavlja žensko, so se odločili mestni očetje za 801etnico. Mislili so da bi gospa Svoboda ne bila rada prehudo stara. RAZPOROKE MLADIH PAROV, pod dvajset let starih, resno skrbijo sydneyskega sodnika Sel-by-ja, ki ima opraviti z razporokami. Pravi, da je vlog za razporoke takih parov že naravnost strahotno število. To prihaja od tod, ker mladi ljudje ne čutijo nobene prave odgovornosti za življenje v zakonu. Spolno občevanje parov, ki se smatrajo za zaročence, oziroma samo stalno skupaj hodijo, se smatra že za nekaj povsem naravnega in samo po sebi umljivega. Vse je prav, da le — otroka ne bo! Če pa do tega pride, nič za to, se pa poročita. Seveda kmalu pride razočaranje, nesporazum, prepir. Sovraštvo sledi nekdanji “ljubezni”. Razporoka se zdi edini izhod iz zadreg . . . Tako ugotavlja sodnik in svari. GAMAL NASSER, egiptovski predsednik, se je prvič v življenju udeležil velike prireditve krščanskih Koptov, pravoslavnih, v mestu Cairo. Tudi govoril jim je in jako lepo: “Mi vsi smo Egipčani. Izlam priznava kristjane za brate v veri in brate v Bogu. Bog zahteva od nas ljubezen, zato ne bomo dopustili, da bi fanatiki ovirali naše ljudi pri izvajanju naše revolucije.” Z zadnjimi besedami je imel v mislih mohamedance,ki so v Egiptu velika večina, pa so dostikrat grdo ravnali s kristjani, zlasti v gornjem Egiptu. S svojo obljubo je skušal pridobiti za svojo politiko Kopte, ki se smatrajo za izvirne Egipčane in s pozneje do-šlimi Arabci-mohamedani ne gredo dobro skupaj. Baje se mu je kar lepo posrečilo. Sam koptski patriarh Ciril je dal izjavo: Nasser je dober naš prijatelj in jaz mu zaupam. GOREČNOST PA TAKA! Ali naj rajši rečemo: zagrizenost? V Liverpoolu na Angleškem se je razneslo, da mislijo katoličani povabiti papeža na posvetitev nove škofijske cerkve, ki bo odprta čez dve leti, torej 1967. Zelo verjetno papež o tem nameravanem povabilu še nič ne ve. Saj ima komaj čas misliti na vabila v Ameriko, na Poljsko in še kam. Toda nekim framasonskim organizacijam v Liverpoolu so živci že odpovedali. Da so si jih spet okrepili, so priredili bučen protest zoper papežev obisk Anglije. Zbralo se jih je 4,000 in so napravili sprevod po mestnih ulicah. Upajmo, da so se jim živci ob ”marčanju” res precej pomirili. NA ŠPANSKEM je med dobrimi 30 milijoni katoličanov blizu 100,000 protestantov. Po veliki večini so v novejšem času prestopili iz katoliške vere. Ta vera in njena Cerkev je v Španiji ustavno priznana kot “narodna državna” vera. Protestantje niso bili priznani in so smeli opravljati svoje molitve le z zaprtih prostorih, največkrat v privatnih hišah, ki pa niso smele imeti nobenih znakov kot molilnice. Tudi svoje verske literature protestantje niso smeli javno širiti. Zadnje čase se položaj zboljšuje. Vlada pripravlja nov zakon, ki bo tesnosrčnost španske ustave odpravil. Katoliška Cerkev načrt podpira v smislu načel o verski svobodi in svobodi človekove vesti. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE je pred letom 1900 izhajalo 38 katoliških dnevnikov, pa le trije med njimi so bili v angleščini. Sicer je bil skupen katoliški tisk v angleščini za 10% višji od tiska v tujih jezikih, za dnevnike so pa druge narodnosti veliko bolj skrbele. Poleg angleščine je bilo v tisku največ francoščine, za njo nemščine, poljščine in še 14 drugih jezikov. Te podatke je nadavno objavila katoliška univerza v Washingtonu. ZAMENJAVA HIŠ, OZIROMA STANOVANJ za čas počitnic je prišla v navado v Združenih državah. Neka družina v Californiji želi preživeti počitnice, recimo, v državi New York. Namesto da bi iskala hotel, kjer se bo za čas počitnic nastanila in drago plačevala, pošlje oglas v časopis: družina, ki želi iz newyorške države priti na počitnice v Californijo, naj se oglasi na naš naslov v svrho zamenjave hiš, ker mi želimo preživeti počitnice na vzhodu. Zamisel se je tako obnesla, da so zdaj prevzele posredovanje med takimi družinami že razne pisarniške centrale. Ljudje pridejo dosti ceneje do počitnic, hiše pa do zanesljivih “varuhov”. DRUŽINO MIRKA KUNČIČA, slovečega mladinskega pisatelja v Argentini, je obiskala velika žalost. Umrl je vzoren sin in odličen dijak Matjaž, že več let je trpel' na srčni hibi, ki je po izjavah zdravnikov vpila po operaciji. S pomočjo dobrotnikov so Matjaža poslali na operacijo v Brazilijo. Kakor je bila delikatna, je uspela in Matjaž se je vrnil k staršem v Argentino. Žal, čez čas se je hiba obnovila in srce je začelo ponovno slabeti, dokler ni zastalo. Z vso izseljeno Slovenijo tudi mi čutimo z bridko prizadeto družino iskreno sožalje, blagemu Matjažu pa prevoščimo neizmerno radost pri Bogu. AMERIKA PREDNJAČI v odkrivanju vesolja, pravijo in pišejo zdaj pa zdaj. Komaj je pa to izrečeno in zapisano, že ne drži več. Je že So-vjetija pognala nekaj novega v nadzračni prostor >n prisilila svet k občudovanju. Preden smo se dovolj načudili, je že spet nekaj “amerikanskega” tam gori. Ogromne izdatke si nalagata obe velesili in ni čudno, da se sprašujemo: zakaj ne delata skupno? Pol manj izdatkov bi bilo in hitreje bi prišlo do novih znanstvenih dognanj, sedaj pa najbrž obe druga pred drugo skrivata, kaj se je dognalo. Predsednik Johnson je sicer javno ponu- dil Sovjetiji skupno delo in skupne napore, pa kdo ve, če ne le zato, ker je dobro vedel, da bo Sovjetija odklonila? Končno je pa prav tekmovanje tista sila, ki poganja znanstveno delo brez prestanka naprej in naprej. Ko je šlo za odkrivanje tega sveta, novih kontinentov in novih dežel, je bilo podobno. Španija, Portugalska, Anglija, Nizozemska — vsaka zase in v medsebojnem tekmovanju so delale. Veliko naporov in stroškov je bilo nepotrebnih, končno je pa odkrivanje poedi-nih dežel vendar prišlo v korist vsemu človeštvu. Kakor je nespametno tudi sedanje početje pri odkrivanju vesoljstva, človekove narave ne moremo prenarediti, pa naj njena nespametna početja še tako obžalujemo. ZADNJI DAN AVGUSTA nas je spomnil na Hitlerjevo vojno napoved Poljakom. Že prvi dan v septembru je treščil Evropo v brezdno zmešnjav, ki jih poznamo pod imenom: druga svetovna vojna. Ob letošnji obletnici je Evropa dosti mirna in gospodarsko v ugodnem položaju, brezdno zmešnjav se je pa preselilo v Azijo. Vietnam, Malezija, Indonezija — zdaj pa še Kašmir med Indijo in Pakistanom. Zlasti ta izbruh oboroženega sovraštva povzroča resne skrbi vsemu svetu. DANES MILIJONI POTUJEJO Gizela Hozjan, Chicago. Prijateljstvo — beseda stara, kako lepo se ti glasiš! Kot pesem iz preteklih časov v ušesih naših nam zveniš. Prijatelj bodi ogledalo, v njem dušo svojo si oglej! Njegovo dušo v njem oglej si. če ni več lepa, mu povej! ZGORNJA PESMICA MI JE prišla na misel fedaj, ko je pred nami zopet čas počitnic, obiskov *n potovanja. Danes milijoni potujejo. Vsak po svojem receptu, kakor vsak po svoji želji in volji. Ljudje potujejo iz različnih vzrokov. Mnogi Potrebujejo oddiha po napornem delu iz drteva v dan. Doma bi ga ne mogli dobiti. Ko potujejo, skušajo na svoje težave pozabiti vsaj za nekaj ča-s&. Tako si utrjujejo živce in nabirajo novih moči. Drugi potujejo, da si utrdijo zdravje. K temu Jim pomaga drugo podnebje in drug zrak. Tretjim Je potovanje v pouk. Hočejo videti, kako živi, kaj dela in kakšno podobo ima ostali svet. Pa so med potniki tudi tisti, ki plaše ribice, ptičice in druge živali. Veseli so, če ujamejo kakšen' plen, in o tem lahko dolgo pripovedujejo. Pravijo, da je potovanje nabiranje spominov. Ta stavek bi lahko postavili za geslo Slovencem, kadar potujemo. Skoraj vsem nam, ki smo prišli kakorkoli preko luže, je najljubše ob srečanju prijatelja, znanca ali rojaka, ki naš jezik govori. Pri tem se vsak obraz razjasni in pred nami stoji košček domovine. Zgodi se dostikrat, da se z dotični-mi nikoli poprej nismo srečali, vendar se ob takem nenadnem srečanju in spoznanju takoj znajdemo v svetu, ki je ves naš. Preden se zavemo, se dvigne v naših srcih kakor daljna pesem spomin na dom, na cerkev v domači vasi, rta polja in gorice, ki jo obdajajo. Da, zdravo je tako srečanje. Zdravo je gostoljubje med Slovenci in lepi spomini nam krepijo zdravje. Zato naj ima vsak Slovenec zlasti med počitnicami za vsakega svojega rojaka pripravljen pozdrav: “Prisrčno dobrodošel!” (Po “Amer. Slovencu.”) KOTIČEK NAŠIH MALIH Zdenka piše o Beluščkih Lepa hvala patru uredniku za pismo v MISLIH. Res sem obljubila, da bom pisala o Belu-ščku, pa potem nisem mogla. Bom povedala, zakaj ne. Beluščku sem napravila gnezdo za mladičke, ki bi se jih jako veselila. Tudi sam je napulil dlake iz svojega kožuha in z njo pokril gnezdo. Eno jutro je atek povedal, da so mladički že tu. Bila sem zelo vesela. Atek je rekel, da ne smemo prijemati mladičke, dokler ne pridejo iz gnezda. Dolgo niso prišli. Zato smo pogledali v gnezdo in našli dva mrtva. Bila sem žalostna in' se ne smete čuditi, da nisem pisala. Čez čas se je pa zgodila velika novica. Dva druga sta se pokazala iz gnezda. Bila sta tako lepa, da bi jih po cele ure gledala. Bila sta čisto bela kot sneg in imela rdeče oči. Potem smo Beluščka pustili iz hlevčka na vrt, pa sta tudi mladička smuknila iz gnezda. Uhi-ce so jima stale pokonci in sta skakala po hlevcu. Nenadoma se je Belušček vrnil in kakor blisk sta mladička bila spet v gnezdu. Moj brat je rekel, da sta kakor midva, kadar mamice ni doma. Tako imam zdaj tri zajčke, pet jih pa ne bi rada imela, bi morala preveč trave natrgati. Vas lepo pozdravlja — Zdenka Klemenc, Guildford, NSW. Veselje v snegu Danes bom pa jaz nekaj napisala in tudi za brata .Marka. Potovali smo na sneg na Mt. Buller. Pred tremi tedni smo šli tja z očkom in mamico. Midva z Markom sva se tega že dolgo veselila. Želela sva se sankati. Očka nama je napravil sanke. Tudi sva se veselila, da bova napravila sneženega moža. Ko smo prišli do planine, smo morali potem še peš hoditi dobre tri milje. Potem smo se ves dan sankali in kepali. Tudi smo naredili sneženega moža in ga slikali. Proti večeru smo bili zelo utrujeni in smo se vrnili nazaj v Melbourne. Vsem Kotičkarjem pošiljata lepe pozdrave Mi- riam in Marko Grandovec. Lili je bila “Young Nurse” Dragi Kotičkarji! Žal mi je, da že dolgo nisem pisala. Ravno sem pred tedni hotela pisati, kako se imamo pri nas, pa sem si zlomila desno roko. Dva tedna sem morala biti v bolnici. Bila sem vesela, saj je bilo v bolnici lepo. Pomagala sem bolničarkam in potem so me vsi klicali “Young Nurse”. Kadar je zajokal otrok, me je poklical neki mož in rekel: “Hey, Young nurse, here is a baby crying his head off”. Ko sem šla spet v šolo, je rekla Sestra, da j« moja pisava “shocking”. Bilo mi je zelo nerodno, ker sem imela desno roko zlomljeno. Pomalem sem se privadila pisati z levo. Sedaj že pišem malo boljše in tako sem se oglasila v Kotičku. Upam in želim, da bo kmalu prosta moja desna roka, potem bo spet vse dobro. Sedaj pa počivam kot majhen baby. Lepe pozdrave vsem! Lili Tomažič, Eurobin, Vic. Peter Klepec Peter Klepec je bil doma v čabru v Sloveniji. Ker je bil slaboten, so mu prijatelji pogostoma nagajali. Peter si je želel, da bi postal močan in tako bil vsakemu kos. Ko je neko jutro prosil Boga, da bi mu dal moči, je naenkrat zališal glas: “Peter, tvoja prošnja je uslišana. Primi za drevo in ga izderi!1” Peter zagrabi bližnje drevo in ga z lahkoto izpuli s koreninami vred. Peter je bil Bogu zelo hvaležen'. Njegovi prijatelji se mu niso upali veš j nagajati, ker so se ga bali. Ko je Peter Klepec doraščal,. so prihajali hudi časi v naše kraje. Turki so začeli napadati Slovenijo. Nekoč je pridirjala velika četa Turkov na konjih. Med seboj so imeli zelo močnega vojaka, pravcatega velikana. Turki so bili zelo ponosni j nanj in so cesarju obljubili, da ne bodo oropali slovenskih krajev, če cesar najde človeka, ki bi si upal pomeriti se z njihovim velikanom. Cesar je po vsej deželi iskal močnega človeka, a ga ni našel. Vsi so se bali mogočnega Turka. Zvečer pred določenim dnem je prišel Peter Klepec k cesarju in se ponudil, da se bo pomeril; s Turkom. Ker je bil videti zelo mlad in šibak, so se mu vsi posmehovali. Rekli so mu, naj pokaže svojo moč in zlomi podkev. Peter pa zagrabi i kar sedem podkev in jih zdrobi kakor sedem kosov kruha. Ko je mogočni Turek drugo jutro zagedal Petra Klepca, kako se hoče z njim pomeriti, se mu je j zaničljivo smejal ter mu rahlo segel v roko. Peter 1 pa Turku trdo prime roko in mu jo pri priči od-; trga. Ko ga Turek hoče udariti z drugo roko, sej Peter urno umakne ter zvrne Turka na tla. Turški vojaki so bili zelo jezni na Petra in so se zakadili vanj. Peter pa zagrabi za bližnje drevo, ga izdere in začne z njim pometati Turke ; po polju kakor smeti. Ko je Peter Turke tako naklepal, je šel k zajtrku. Turki so potem nehali hoditi v naše kra-1 je. Bali so se Petra Klepca. — Anica. loms č'DRUŠTVO SYDNEY i i > ^ O ^P J^— A — » >—» • AKCIJA ZA DOM NAŠA ‘AKCIJA ZA DOM” je 21. avgusta v Paadigtonski cerkveni dvorani praznovala prvo obletnico življenja. Stopamo v drugo leto dela in naporov. Polovico storjenega imaš, če si dobro začel, pravi pregovor. Hoče reči, da je začetek pri vsaki stvari najtežji, pa najbolj odločilen za celotni potek podjetja. Seveda — na žalost! — mi Se davno nimamo polovice potrebne vsote zbrane, a temelj zanjo je postavljen. Naj bi odslej hitreje rasla! To bo termometer naše narodne zaved-dnosti. Minula dva meseca je prišlo precej darov za Dom preko MISLI kot odziv na zlatomašnikov Predlog, naj naročniki za njegov jubilej kaj darujejo v dobre namene. Navedel je tudi našo AKCIJO, hvala mu! In prav lepa hvala darovalcem! Veseli smo bili lepe udeležbe od strani rojakov pri dveh prireditvah Akcije. Bili sta vinska trgatev in proslava prve obletnice. Pri vinski trgatvi so imeli mnogi smolo, da so morali v “starem celjskem piskru” čakati na usmiljena srca, so jih odkupila in ovsobodila. Sile ni bilo nikomur, ge pred polnočjo je bil pisker — prazen. Druga prireditev se je začela z lepim programom na odru. Najprej so nastopili Škrjančki in kapeli nekaj pesmi. Dolgo in navdušen'o ploskanje Je bilo dokaz, kako hvaležno je občinstvo spreje- lo njihovo precizno izvajanje. Nato sta člana 'gralske družine, Ivan Koželj in Lojze Košorok Podala šaljiv prizor “Pri zdravniku”, da smo se iz ®rca nasmejali. Sledila je deklamacija Gregorči-ceve pesmi “Naš narodni dom”, ki jo je mojstrsko podala ga. Zora Johnson. Ves spored je organiziral in vodil predsednik društva Jože Čuješ. Sedaj še nekaj besed o LETNEM POROČILU AKCIJE ZA DOM, ki smo ga razposlali rojakom v Sydneyu in okolici že v mesecu juliju. Smotrno £a je uredil g. Jože čuješ in ga. Agata Logar ie narisala okusen ovoj. Poleg finančnega poročila ^a prvo leto AKCIJE je v brošuri več člankov lzPod peresa rojakov, ki jim je delo za DOM pri srcu in jim slovenska beseda gladko teče. Vsi so vredni, da jih pazljivo preberemo. Priznanje je treba dati tudi rojakom, ki imajo razna podjetja in so nam dali za Poročilo oglase ter tako pomagali poravnati račun za tisk Prav je, da jim damo prednost pred drugimi podjetji, kadar kupujemo potrebščine ali najemamo njihovo delo. Kdor bi želel še kak izvod Poročila, ga lahko dobi, če piše na naslov: P.O. Box 122, Paddington, NSW. Na strani 11 najdete navodilo, kako lahko pošljete svoj dar za DOM v Sydneyu. Za odbor Akcije: P. Valerijan £ 3-0-0: Anica Vitežnik; & 2-10-0: M. Saksida; Po £ 2-0-0: Branko Cvetkovič, Franc Klemenc, Daniel & Albina Šinigoj; Po £ 1-0-0: Evgen Brajdot, Jože Bregantič, Vinko Joželj, Neimenovana M.V. Ivan Ostraško, Mrs. J. Pirjevec, Ljubica Pleterski, J. Rupnik, Ivan in Aida Tomašič, Hilda Wirth, Jože Vengust, Štefan Žeks; 15/-: Tončka Lužnik; po 10/-: Marica Dar-manin, Toni Muha. Nič še nismo poročali o dobičku “Vinske trgatve” in “Proslave obletnice”. Še vedno nismo prejeli vseh računov in zato nimamo čistega zneska. Obe zabavi skupaj bosta verjetno pridali skladu za Dom okrog sto funtov. NOVO! NOVO! NOVO! Pozor rojaki v Guildfordu, Merrylands, Au-burn, Fairfield, Cabramatta, Canley Vale, Gran-ville, Lidcombe, Chester Hill, Bass Hill, Yagoona, Banksto\vn, Parramatta in okolica: AKCIJA PRIHAJA K VAM! Vabljeni ste na družabno prireditev v plesom v GUILDFORDU, ki bo v soboto, 2. oktobra 1965 ob osmih zvečer v Masonic Hall na vogalu Calliope in Kane cest, Guildford. Ko izstopite na postaji v Guildford, prečkajte progo in pojdite na levo po Military Rd. pol bloka do Calliope St.; pojdite po tej cesti do naslednjega križišča, Kane St., tam je dvorana. Dovolj prostora za parkanje na okoliških cestah. Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. Tel. za p. Valerijana: FA 7044 Službe božje Nedelja IS), sept. (tretja v mesecu) : Leich-hardt, sv. Jožef, ob 10:30. Nedelja 26. sept. (četrta): Sydney (St. Patrick) ob 10:30. Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15. Nedelja 3. oktobra (prva): Blacktown, (stara cerkev) ob 10:15. Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30. Nedelja 10. okt. (druga) Sydney, St. Patrick: ob 10:30 WOLLONGONG (katedrala) ob 5. pop. PRIDITE, MOLIMO! “Sveta brata Ciril in Metod, varujta slovenski rod J Izprosita nam pri Bogu milost, da bomo stanovitni v veri naših očetov in v pravi krščanski ljubezni do naše domovine!” Prva nedelja v oktobru, 3. dan' V mesecu, tudi praznik Male Cvetke, zopet vabi k molitvi za domovino v kapelico sv. Frančiška v Paddingtonu ob 4. popoldne. Pridite, molimo! NAŠE OKTOBRSKO ROMANJE Na četrto nedeljo v oktobru (je tudi god SV. Rafaela nadangela) dne 24. oktobra, bomo poromali v ukrajinsko cerkev sv. Andreja apostola v Lidcombe. Kraj je znano železniško križišče in cerkev je čisto blizu postaje. Poglavitna misel našega romanja bo tokrat: Klic po zedinjenju kristjanov. Seveda v smislu vatikanskega koncila, ki bo prav takrat spet zasedal. Zaznamujte si to nedeljo kot našo romarsko. Več pa bo povedala oktobrska številka MISLI. NAŠ VELIKI ŠMAREN NA BROADWAYU IMELI SMO NAPOVEDANO ROMANJE v cerkev sv. Benedikta in smo dan lepo praznovali. Kar dolga procesija okoli cerkve je uvedla program. Pod vodstvom banderov svetogorske in brezjanske Marije so se uvrstile tudi narodne noše, med njimi dve novi, ki jih je svojima vnukinjama naredila ga. Ivanka Kariž. Da bi jih bilo še več! Po vhodu procesije v cerkev je zbor Škrjan-čkov intoniral lavretanske litanije in vsa cerkev je za njimi poprijela. Med tem je bilo spovedovanje. Sledila je sv. maša z ljudskim petjem, orglal je g. L. Klakočer. Med mašo je pridigal naš zla-tomašnik o pomenu naših naporov za beatifikacijo Slomška in Baraga. Po maši smo razdelili nove tiskovine s sliko škofa Baraga in kratkim življenjepisom. Zmolili smo molitev za beatifikacijo tega oltarnega kandidata. Nato je p. Odilo, ki je nalašč za ta dan prišel med nas iz Melbourna, spregovoril nekaj besed v zvezi z letošnjo zlato mašo in o naši dolžnosti, da gojimo dudovniške poklice. Tudi program v dvorani po cerkveni pobožnosti se je dobro obnesel. Najprej so otroci pozdravili zlatomašnika z deklamacijo, ki je delo p. Odila. Potem so mu izročili krasen v zlato vezan album s slikami v zvezi z zlato mašo. Album je izdelal in daroval odlični knjigovez v Melbournu, Janez Burgar. Prinesel ga je osebno in ga dal našim otrokom za izročitev zlatomašniku. Takoj nato so Škrjančki zapeli nekaj izbranih pesmi in želi vsesplošno priznanje. Dirigiral je g. Ludvik Klakočer, na orglah jih je spremljala njegova hči ga. Marija v narodni noši. Končno je bilo na vrsti predavanje p. Odila o Baragu. Predavatelj je imel vse besedilo govora na zvočnem traku in je potekalo kar najbolj gladko. Vmes so se neprestano vrstile zelo lepe slike iz Baragovega življenja na platnu pred nami, domala vse v krasnih barvah. To je bil res izreden užitek. Proti koncu je bilo nekaj besed in slik namenjenih zlatomašniku kot ustanovitelju Baragove zveze v Ameriki pred 35 leti. Okrog pol sedmih zvečer smo se polni lepih vtisov razšli. Naj se vsem iskreno zahvalim za lepo udeležbo in mnogim za velikodušno sodelova- | nje. Posebej Škrjančkom, narodnim nošam, ministrantom — ne nazadnje pa p. Odilu za poučno in zanimivo predavanje. P. Valerijan. O LETOŠNJIH MOHORJEVKAH IZ CELOVCA MOHORJEVKE SO MOHORSKE KNJIGE. To 'me zanje pozna tudi Slovenski pravopis — držimo se ga. Letošnje mohorjevke, ki jih bomo dobili ‘z Celovca, so že skoraj pripravljene za pot po svetu, tudi v Avstralijo. Ker pa “skoraj” še ni 2ajca ujel, bomo še čakali in med tem poskrbeli, rta bomo tudi mi — pripravljeni! Spet so napovedane ŠTIRI: KOLEDAR za leto 1966. Pišejo, da bo obsež-na knjiga, polna zanimivega branja, izbranega poročanja iz raznih krajev sveta. KAPLAN KLEMEN, večerniška povest Karla Mauserja. Vendar enkrat, človek nehote vzklikne. Debela knjiga bo, povest je dolga, pa zaradi tega se nam ni izvil oni vzklik. Pač pa zato, ke imajo to knjigo že Nemci in Španci, oboji jo radi be-lejo, Slovenci pa še ne.Mauser jo je dal svoj čas objaviti v KOROŠKI KRONIKI, slovenskem ted-n>ku in tam je ostala za Slovence do letos. Po njej So sicer Slovenci napravili odrsko igro in jo igrali tudi na Koroškem, po knjigi so pa zastonj spraševali. Predebela bi bila in nihče se je ni upal založiti. Vsa čast in zahvala MOHORJEVI, da se je ojunačila! MALO SPOMINA je naslov tretji knjigi, ki jo je spisal prošt Benetek iz Griž na Štajerskem. Ima tudi 12 slik in veliko zgodb z razvedrilno in poučno vsebino. PO INDIJI SEM TER TJA je četrta knjiga. Vsebuje doživljaje popotnika po Indiji, ki je g. Vinko Zaletel, velik kulturni delavec na Koroškem, njegov rodni dom pa stoji pod šmarno goro nad Ljubljano. Zaradi dolge in izredno zanimive povesti Karla Mauserja je letošnja udnina za vse štiri knjige za 5 šilingov višja od dosedanje. Torej £ 1-5-0 bo letošnja cena. Naročila in nakazila sprejema dr. I. Mikula kot glavni poverjenik za Avstralijo, pa tudi vsi drugi duhovniki in list MISLI. Nadaljnji darovi za sklad in druge namene £ 2-10-0: Marica Saksida; £ 2-0-0: Stanko Fi-lipčič, Gerta Korotančnik, Ivan Legiša; £ 1-0-0: Angel Bajt, Etail Vičič, Karl Dolenc, Petrina Pavlič, Franc Korošec, Franc Maver, L. Šmuc Jr., John Mihič, Jože Kovačič, Franc Hor-vat, Franc Erpič, N. Pinterič, Martin Turk, Ma-i a Radič, Marija Slokar, Lojze Rebec, Rudi Si-'ttonetič, Karl Štrancar, Frančiška Gramc, Peter Bizjan, Nimo Mezgec, Ivana Berginc, Julka Pav-Vera Mamilovič, Gvido Florenini, Milan Bra-Ida Turk, Renzo Trinco, Alojz Golja, Franc Medvedec, Silvo Lampe; £ 0-10-0: Janez Kampus, Rudolf Mežnar, Hil-Liubessi, Andrej Knez, Štefan Žeks, Justina ^0sta, Rudi Jakšetič, Jože Vičič, Stanko Sivec, Gi- IZfila Vuga, Ivanka Kariž, Franc Salamon. ZA KOROTAN: £ 5-0-0: dr. S. Madirazza:; ^ 4-0-0: Pavel Kersikla; £ 3-0-0: Renzo Trinco, Si,vo Lampe; £ 2-0-0: Ivan Kovačič; £ 1-10-0: ^>'anc Medvedec; £ 1-0-0: Marta Zrim, Neimeno-van\ ZA P. PODERŽAJA: £ 10-0-0 Neimenovan; £ 5-0-0 Franc Vrabec; £ 2-0-0: Mrs. Šinigoj, Ivan Kovačič, Alojzij Golja; £ 1-0-0: Jože Sok, Franc Franc Mautner, Gracijan Pirc, Ivan Stanjko, Stanko Pevc, Ana Kampaner, Franc Potepan, Anton Slavec, Hermina Pichler Neimenovan. ZA SLOMiŠKOVO ZADEVO: £ 15-0-0: zbirka na romanju, Sydney; £ 4-0-0: dr. Mihael Colja, Gizela Hozjan; £ 2-0-0: Anton Slavec, N.N. Syd-ney, N.S. Adelaide, Ivan Stante, Ivan Kovačič; £ 1-0-0: Janez Kveder, Lojze Korošec, Jože Kovačič, Jože Pohlen, Hermina Pichler; šil. 10 Janez Kampus. ZA CERKEV V MELBOURNU: £ 10-0-0: Ciril Škofič; £ 5-0-0: Franc Plesničar, Franc Ibič; £ 3-0-0: Stanko Šubič; £ 2-0-0: Ivan Fatur, Franc Žičkar; £ 1-0-0: Anton Kustec, Jožef Rupnik, Štefan Plej, Neimenovan; £ 2-10-0: Angela Etneršič; £ 1-10-0: Tončka Lužnik. ZA SLOVENSKI DOM so darovi navedeni na drugem mestu. Za vse te in bodoče darove moj zlatomašniš-ki: BOG POVRNI! — P. Bernard. IZ POPOTNE TORBE Dr. I. Mikula Zimske misli v severnem Queenslandu “POD TRTO BIVAM ZDAJ, v deželi rajsko-mili.” Tako ponavljam z Gregorčičem in to — v Queenslandu. Podobno rajskomilo je v Zapadni in Južni Avstraliji, pa tudi v deželah Sydneya, Melbourna, Tasmanije in Canberre in to kljub starki Zimi, ki se po tistih krajih dalje časa zadrži. In kjer zimska priroda ni baš rajskomila, nadomeščajo to pomanjkljivost obrazi naših rojakov — vsaj obraze “nežnega spola”, pa otroške in mladeniške, najdem vedno nasmejane in zares mile. Pa tudi možje nismo brez milobe, čeprav se nam ustnice ne krožijo vedno v smeh in popevko, se pa zato na naših čelih zrcalijo resne in jasne misli. Toda čemu zvijati misli in iskati zvenečih besed? Ostanimo rajši pri trti, pri brajdi, pri trgatvi. Da, pri čisto svojevrstni trgatvi. V juniju sem v North Perthu in Osborne Parku obrezoval trto, še vso pokrito z zlatorumenimi listi. Kmalu potem sem prišel v Kalgoorlie — Goldfields — na trgatev. Trte so bile obložene s suhim grozdjem. Sladki sadež smo skrbno spravljali v vrečico. Odnesel sem jo s seboj v Sydney, da si osladim zimo. Vrečica je tehtala blizu 10 lib. To je teža enega samega grozda na Goldfields, kjer zori menda najboljše avstralsko grozdje. Ako obiščete tam rojake o božiču, vam bo grozdje sladilo božični obed. Prav tako za veliko noč, da ob grozdju šunka bolje diši. Pa še potem, vse tja v maj in junij, pozvanja grozdje z brajd ob hišah. Nato pa pol leta svetel grozdni sok sladi življenje ljubiteljem vinske trte. In zdaj se pomudimo pri svojevrstni trgatvi v Mareebi na Tablelandu severnega Queenslarida. V začetku avgusta sem obrezoval trto, pa nisem vedel kako. Brajda je bila deloma gola, tu pa tam so pa že bili bujno zeleni novi poganjki, spet drugod na isti brajdi pa se je odpiralo cvetje ali pa so že viseli temnomodri grozdi na vejicah, čudo prirode: brajda še speča, pa že tudi zeleneča, cvetoča in zoreča — vse obenem. Bolje bi se ne mogla razodevati bohotna tropična priroda!' Tako je razodetje te sončne prirode, ki v suhih mesecih toliko žeje trpi, pa ji voda čedalje bolj odpira stezice do blagostanja. Tod prebivajo ljudje, ki jih ne vidite v velemsetih, še v mestih in mestecih jih le redkokdaj srečate. Po razkropljenih vaseh, po farmah in šumah, na planinah in po džunglah jih najdete. To so ljudje za kulisami civilizacije: kmetje, težaki, delavci, pionirji v mnogem pogledu. So ljudje zemlje, podeželja, ljudje vroče setve in znojne žetve. Ti ljudje v ozadju omogočajo v stalni trdi borbi s prirodo in l vremenom težko industrijo naših premogovnikov, plavžev in tovarn. Na trg spravljajo žito, seno, sladkor, riž, bombaž, tobak, sadje, vino, pivo, meso, les, volno, klavno živino. Tem ljudem v ozadju se imamo veliko zahvaliti. Zgnetli so nam in' izoblikovali avstralski način življenja — naš zavidljivi visoki standard. Ustvarili so ga iz suhehga peska, trde ilovice, prežgane rjave zemlje, pragozdov, rudnikov, iz vse prostranosti ogromnega kontinenta. Nikakor nimajo prav razni nergači, ki raznašajo mnenje, da v Avstraliji razvoj ni mogoč preko ozkih pasov ozemlja ob morski obali. Res zaenkrat še ne sega daleč v notranjost, podoben je reki, ki začenja svoj tok pač pri vrelcu, morda sprva skromno, pa se polagoma veča in narašča. Dandanes je v podeželski proizvodnji dosežen! vrhunec, prav tako tudi v dohodkih, ki jih pode-žlje prinaša celotni avstralski skupnosti. Celotni: poljedelski dohodek minulega leta je presgel vse; prejšnje in znaša v splošni ocenitvi 1,000 milijo- i nov funtov. To pomeni tri četrtine vsega avstral-skega izvoza. Proizvodnja živil se bo v bodoče dvignila še mnogo više, da bo zadostovala za doma in za vedno širši azijski trg. Napovedujejo, da ho prebivalstvo v naslednjem desetletju naraslo na 14 milijonov. Potrošek živeža se bo povišal za četrtino. Za izvoz na ogromna tržišča po svetu bo nujno treba podjarmiti nove in nove predele orrfe zemlje. Mnogi milijoni ljudi po svetu iščejo in bodo iskali svoj kruh tudi v avstralski podeželski proizvodnji. Optimizem in pesimizem. Iz vsega sledi, da je Avstraliji potrebno večje število farm, farmarjev, več podeželskega prebivalstva, več poljskih pridelkov, črnogled človek — pesimist —- bo ob teh besedah takoj pomislil na znano strašilo — pomanjkanje vode! Res je, breme večje proizvodnje iz avstralske zemlje sloni na preskrbi zemlje z vodo. Brez velikopotezne-' ga namakanja — irigacije — ne bo uspeha. Pa saj Avstralija to ve in že tudi izvaja. Velike naprav® v tej smeri v Snowy Mountains, v Zapadni Avstraliji in Queenstownu so nam znane. Ogromna jezera se grade in iz njih bo tekla voda po kanalih na farme. Počasi gre delo od rok, gre pa le. Glasov o tej zadevi — pritrdilnih in okdlonil-nih — seveda ne manjka. Navadno prihajajo od nerazgledanih meščanov in so pač pesimistični. Oni cenijo le industrijo druge stopnje, tehnično Predelavanje in trgovino. Vse drugo ocenjujejo le iz krajevnih vidikov ali iz žabje perspektive. Z nasmeškom in kritiko gledajo na opisovanje optimistov, ki pripisujejo sončni Avstraliji pozitivne strani in ji napovedujejo veliko bodočnost. To nas ne sme motiti. Mi se pri tem zabavamo. Saj Pesimiste in optimiste srečavamo vsepovsod, nič napačnega ni v tem. Med seboj si pomagajo, da se nobeden preveč ne zaleti, drug drugemu držijo ravnotežje. Bolj všeč so nam pa optimisti in rajši spadamo mednje. Če komu ni jasno, kaj so optimisti in kaj pesimisti, naj mu povem znano staro primero. Pred seboj imam pol kozarca vode. Pokažem ga pesimistu in bo rekel: kozarec je do polovice prazen. Pokažem ga optimistu in slišim ugotovitev: kozarec je do polovice poln. Oba sta povedala prav, pa vendar vsak po svoje: eden je videl prazno polovico, drugi polno. Za nas navadne ljudi, ki živimo, čutimo in mislimo po čednostni sredini, bi veljalo ponavljati nekoliko predeleno Vodnikovo: Avstralc, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava. Sfeča te išče, um ti je dan, našel jo bodeš, če nisi zaspan. Premodrega čaka strgan rokav, pal’ca beraška in' prazen bokal . . . OVSENA POGAČA IN ŠE KAJ Ivanka Kariž, Sydney TUDI MENI SE LETOS RADI VRAČAJO spomini za 50 let nazaj — na prvo svetovno vojno. Začelo se je z znanimi streli v Sarajevu. Tru-Pl° pokojnega Habsburžana Franca Ferdinanda So Po Jadranskem morju pripeljali v Trst in potem naprej na Dunaj po železnici. Tudi jaz in moja sestra sva bili tisti dan v Trstu in gledali zadnjo pot umorjenega prestolonaslednika. Še imam Pred očmi ogromno grmado cvetlic, ki je sledila krsti. Mesto je bilo vse v črno odeto in ljudje so kili žalostni, mnogi v solzah, že tisti dan je bilo slišati s skrbjo izrečene besede: Za tem bo prišla v°jna . . . In res je kmalu potem izbruhnila. Drugod je divjala že leto dni, potem je završalo tudi ob So-z Italijo. Zelo žalostno je bilo gledati ljudi, ki So morali ob Soči pustiti vse svoje imetje in se ^niakniti v notranjost dežele. Nekateri so se usta- li v Tomaju, v Križu in Šmarjah, drugi so šli naprej, prav gor na Štajersko. Potem je pa prišla Procesija v obratni smeri. Venomer so prihajali v°jaki, na tisoče in tisoče, trudni, lačni in žejni. Po vasi je šel glas: Vojaštvo koraka na fronto, hitro jim kaj postrezite, vsaj s požirkom vode! In snio jim prinašali vode, da so hitro mimogrede Zajeli in si nekoliko pagasili žejo. Še zdaj se do-kro spominjam, kako iskreno so se nam zahvalje-Vali, pa hiteli dalje. Nam so se zelo smilili, ko smo videli, da bi še prazne upehalo tako dolgo korakanje, pa so morali nositi opremo, ki je pač tehtala od 30 — 35 kg. Ko je potem prišlo do velikih bitk, je bilo slišati grmenje topov noč in dan, da se je pod nami resnično zemlja tresla. Pod našo vasjo so napravili zasilno železnico od Divače do Komna, da so vsaj prehrano hitreje dovažali. Nekaj časa je bila tudi vojaška pekarna (Pekeraj se je reklo po nemško) pri vasi Križ in otroci smo pogosto hodili tja, da smo dobili kakšno skorjico kruha in se malo okrepčali. Saj smo bili pogosto resnično lačni in še polente nismo imeli. Mama nam je iz ovsene moke, nič presejane, pekla pogačo. Še danes čutim, kako je po ustih in grlu zbadalo, ko smo jedli. Pa vendar smo vse preživeli — in kaj vse pozneje! — in še smo tukaj. Čudno je človeku iz tistih časov pri srcu, če omenja te reči današnjemu mlademu svetu tukaj. Vsega ima dovolj, kar si poželi, pa vendar toži in ni zadovoljen. Govori mu o tem, kako smo jedli tisto bodečo ovseno pogačo — smejal se ti bo. Bili ste neumni, starokopitni, pomagati si niste znali, živeli ste v časih, ki so bili nazadnjaški, bili ste nekje za luno. Pa so v resnici tudi Avstralci med drugo vojno doživljali pomanjkanje in lakoto, zdaj je pa to vse pozabljeno. Slišala sem na primer, kako so patri pri fari sv. Frančiška v Paddingtonu vzdržavali ljudsko kuhinjo, kamor so se zatekali lačni od vseh strani, pa to je bil samo en primer. In Sydney ni bil sredi fronte, kot smo bili mi. Hvala Bogu, minilo je tu in tam, le Bog daj, da se ne bi ponovilo, težko je reči, kje je nevarnost večja. Današnja obilica vsega dobrega se lahko hitro sprevrže v nekaj takega, kot je bila naša ovsena pogača . . . NEW SOUTH WALES Concord. — Res ne vem, kam bi se pritožil. Vsak mesec kaj napišem za MISLI, naš urednik pa noče vsega natisniti. Samo tiste mesece pride v list moj dopis, kadar drugi ne napolnite z dopisi prostora pod napisom KRIŽEM. Ne vem, zakaj se urednik bolj boji zameriti se onim, ki redko pišete, kot meni, ki zmerom pišem. Ali je to pravica, povejte mi. Seveda urednik pravi, da jaz preveč “klobasam.” Ampak ko jaz prebiram druge dopise, se mi vse zdi, da tudi drugi ne pišete zmerom tako, kot bi “rožice sadili”. Imam še zmerom rajši dobro klobaso kot slabo rožo. Lepo se zahvalim tistim, ki se potegnejo zame v dopisih in me pohvalijo. Pa še vedeli niso do danes, kako me urednik zapostavlja. Bom pa danes poskusil povedati, kako smo v Sydneyu v ponedeljek 30. avgusta potolkli prometne štrajkarje. Vsi vlaki in vladni avtobusi so mirovali, da bi napravili zmedo in bi javnost potegnila z uslužbenci-prometniki za povišanje plač. Vlada je pa uredila promet brez vlakov in avtobusov tako dobro, da je šlo vse dosti gladko. Na radiu in v časopisih je žela veliko pohvale. Jaz sem kar čakal, kdaj bo kdo rekel, Ja smo dognali novo resnico, ki bi se glasila: Spoznali smo, da so vlaki in avtobusi prav za prav čisto odveč. Do novega leta naj še vozijo, potem pa proč z njimi, tako kot smo tramvaje pred leti odpravili, čakal sem na to oznanilo, pa ga nisem dočakal. Ker pa pravijo, da bo štrajkov še več, bo pa morda drugič taka misel prišla v glavo g. Askina, ki je glava naše državne vlade. Kaj pravite? — Pepe Metulj. VICTORIA Pascoe Vale — Pošiljam rešitev Zemljepisne uganke v avgustovi številki. Vem, da nisem vseh zadel. Toda kdo naj bi si upal primerjati svoje možgane z možgani tiste Ivanke v Albury, ki je večna študentka in ima glavico, da učenost kar siplje iz nje. Jaz sem le eden tistih treh modrijanov, ki o njih piše v zadnjih MISLIH Milka Staničeva. Jaz sicer mislim, da osel ni nikoli moder, pa če bo Milka povedala, kateri od treh je bil naj- bolj moder, bom že menda moral verjeti. Dokler pa ne bom bral njenega pojasnila, bom ostal Prl mnenju, da osel ni nikoli moder, le pameten lahko postane, če ga enkrat speljete na led. Pregovor namreč trdi, da drugič ne gre več na led. Sprejmi' te vsi dopisniki v MISLI prav lep pozdrav, dokler se spet ne vidimo — prihodnji mesec. — Joie Grilj. QUEENSLAND Dimbulah: — Zelo rad berem v MISLIH dopise v KRIŽEM PO AVSTRALIJI in moram reči. da je zanimivo branje. Zlasti nekateri dopisi s0 zelo dostojni in lepi. Nisem pa bil tako zadovoljen z dopisom Johana Pristova v Woodendu, VIC-Žal mi je, da sem tako daleč od Victorije, raJ bi se z njim osebno pogovoril. Zdi se mi sicer, la se je ta rojak hotel le nekoliko pošaliti z dr. Mi-kulom zaradi njegovih ugodnih člankov o Avstraliji, vendar je moral v tistih, ki Avstralije ne p<>' znajo, pustiti napačen vtis. Rojak Pristov ver j etn11 še ni bil dosti po Avstraliji, pa vidi samo svojo najbližjo okolico. Ne vem, kakšna je. Jaz prebivam že devet let v severnem Queenslandu in lahko kaj več povem. Rečem, da so tu kaj lepi kraji> imamo velike depozite vode in eno največjih električnih central imamo v Cairnsu za vso okolico. Oddajamo elektriko vse tja do Townsvilla in po celi Peninsuli in to je dokaz, da nam vode n« manjka. Škoda, da rojak Pristov ne more oprtati torbice, kot dr. Mikula, potem bi drugače pisal-Bi sam na lastne oči videl, da res marsikje v tej deželi rastejo res prelepa jabolka, češnje, češplje> slive, sploh vseh vrst odlično sadje. Seveda pa nio ne raste na cestah in ni dobro poslušati samo tiste, ki avstralskega sveta na desno in levo od cest ne gredo ogledovat. Kadar si pa rojaki kaj povemo med seboj o Avstraliji, posebno če pišema bo pa bolje za našo skupnost, če si povemo kaj dobrega kot kaj slabega. Jaz sem našel to zemljo prav pripravno, udomačil sem se na njej in celo oženil sem se z avstralskim dekletom. V tem zakonu se počutim zelo srečnega. Sedaj pa vsei" Slovencem prav lep pozdrav in če je kdo v Avstraliji iz Loč pri Poljčanah, naj se mi oglasi. — Jakob Topovšek, P.O. Box 213, Dimbulah, No. Qld. Mt. Isa. — Ko sem pred 10 leti in malo več Pomolil svojo že precej plešasto bučo preko ju-gosl. — laške meje, je bilo v njej polno bujne domišljije. Videl sem tudi zlata jabolka, čeprav nisem verjel, da jih bom sam kdaj trgal. Da bom pa nekoč slišal iz misijonarjevih ust pohvalo svoje kuharske umetnosti, o tem se mi še nikoli ni sanjalo. In vendar se je zgodilo. Prišel je namreč med nas nedavno dr. I. Mikula in je bil tudi moj gost. Ne vem, ali ga je poslala božja roka ali je sedel v napačen vlak. No, bil je tu in pika. Ko sem imel priliko, da sem si ga od vseh strani ogledal, sem ga vprašal, če bo kaj jedel. Ni odklonil. Postavil sem predenj neko rjavo mezgo, imena ji ne vem, ker sploh nisem kuhar. Pa zaslišim vzklik: 0, kako dober golaž! Bil sem v veliki zadregi in še danes ne vem, če je mojemu gostu prišel vzklik iz srca ali samo iz — torbe. Če je prišel iz torbe, si lahko mislim, koliko je bil vreden. Njegova torka namreč slabo drži, skoraj bi dvomil, da drži resnico. Nedavno sem bral, da se je dr. Mikula vračal v Sydney krpat svojo torbo. Hm! Samo nekaj tednov pozneje je bil pri nas, pa je imel torbo zvezano z vezalkami, ki jih je verjetno potegnil iz čevljev tukajšnjemu fajmoštru. Naj bo tako ali tako, dr. Mikula je pohvalil mojo kuhinjo in pika! — Mirko Brenčič. druga drugi pomagale iz morebitne zadrege v gospodinjstvu. Gotovo je, da bi se potem večkrat kateri tako zgodilo ob prihodu lista, kot se je meni oni dan. Kosilo je bilo gotovo, pa prevroče, bom pa ta čas brala list, da se bo ohladilo. Brala sem tako zamišljena, da se je kosilo ne samo ohladilo, ampak postalo mrzlo. Morala sem ga znova ogreti in med tem sem spet brala. In' tako se je ponavljalo večkrat. Zapovrstjo sem ogrevala in hladila. No, ko so bile MISLI prebrane, je bilo pa tudi kosilo končno pripravljeno. Mnogo pozdravov iz Whyalle vsem! Marta Zrim. PRIPOMBA URED. Ne vem, koliko ta naša Marta zasluži svoje ime. Saj vidite, da je bolj skrbna za duševno hrano kot za telesno. Ali ni bolj podobna Mariji kot Marti? Ven'dar se je ne upam do kraja pohvaliti, ker ne vem, kako je njena družina prenesla tisto kosilo iz samih “pogretih riht”. Morda bi ji bilo treba zaklicati: Marta, Marta, vse ob svojem času! — Njen predlog za “gospodinjski kotiček” pa seveda ni nič napačen. Toda — ali imamo “zmožno osebo v Sydneyu”, oziroma kjerkoli v Avstraliji? Če se katera počuti za tako — oglasi naj se, zelo DOBRODOŠLA bo! sOUTH AUSTRALIA Whyalla. — Na naslov našega zlatomašnika Pošiljamo čestitke in voščila z naslednjimi vrsticami: Dan veseli je posvetil: Vaše svete zlate maše. Milo nas je razveselil, k Bogu dvignil misli naše. Cvetje krasno naj ovija se po potih Vaših dni, krona zlata naj se spleta Vam v nebeški večnosti! Prav lepa hvala za poslane podobice v spomin na zlato mašo. Tudi jaz prilagam eno — avstralski funt — za KOROTAN, dijaški dom koroških študentov na Dunaju. — Zdaj naj omenim, da zelo rada berem “Ameriško domovino” iz Clevelanda, posebno oddelek pod napisom “Ženska košarica”. P. urednik, ali se Vam ne zdi, da bi se m°>al tudi v MISLIH najti kakšen kotiček za naše Gospodinje. Gotovo imate kako zmožno osebo tam v Sydneyu, ki bi nam gospodinjam kdaj kaj sve-tovala. Vsi ljudje vse vedo, pravi pregovor. Po ^ojem mnenju bi lahko vse svetovale in tako TASMANIA Hobart. Zelo dolgo je že, da smo brali v MISLIH dopis iz Tasmanije. Dobro, da g. misijonar dr. Mikula ve kaj povedati tudi o Tasmaniji iz svoje torbe, drugače bi ne bilo o Tasmaniji in Slovencih tu kar nič slišati. Danes imam novico iz naše fare sv. Bernarda v delu Hobarta, ki se mu pravi Claremont. Slovenski verniki iz te okolice smo dobili iz Ljubljane cerkveno bandero sv. Bernarda in ga poklonili naši cerkvi. Blagoslovil ga je sam nadškof dr. Young pred sveto mašo zvečer. Cerkev je bila polna in vsi so vedeli, da je novo bandero slovenski dar. Zelo lepo se nam je nadškof zahvalil in za njim tudi drugi. To bandero naj bo v spomin zlate maše urednika MISLI, p. Bernarda. Hoteli smo mu tudi v Tasmaniji napraviti nekaj slovesnosti in s tem izreči čestitke in voščila za tako lep jubilej. Žal nam je samo to, da se zbiramo v cerkvi sv. Bernarda tukajšnji Slovenci brez slovenskega duhovnika. Bili bi zelo srečni, če bi mogli tako kot v Sydneyu in drugod po Avstraliji slišati od oltarja iz ust duhovnika slovensko besedo. Pa se moramo zadovoljiti s tem, da pošiljamo s tem dopisom vsem rojakom širom po Avstraliji najlepše pozdrave in vse dobre želje. — Pavel Vatovec. LEPO SVA SE IMELA Jože Boben Melbourne ŽE DOSTIKRAT SEM SLIŠAL, kako nadležni so tisti raznašalci nove vere, ki se jim pravi “jehovci”, po angleško Witnesses. Kar vderejo v hišo, navijejo jezik in tudi gramofon, pa ni ne konca ne kraja. To sem večkrat slišal, nazadnje pa, ali ni tudi k nam enega takega zaneslo? Slučajno sem bil sam doma. Sem mu rekel, naj kar govori, mene pa pusti, da bom pisal. Je rekel, da naj kar pišem, nazadnje naj njemu pokažem, če bo vse prav napisano. To sem rad obljubil. Potem je začel: Ti si katoličan, to je čisto kriva vera, moraš jo pustiti in prestopiti k nam. In še več takega je rekel. Jaz sem mu samo pomignil, naj malo počaka, da bom pisal. Ko sem zapisal nekaj besed, sem nehal in ga pogledal. Hitro je nadaljeval in mi zatrdil, da nimamo prav, ko verujemo v papeža, ker Kristus ni nobenega papeža postavil in tako naprej. Spet sem mu pomignil , da bi rad pisal, pa je nehal govoriti. Zapišem nekaj besed in mu spet namignem, da bom poslušal. Potem je rekel da katoličani nimamo prav, ko verujemo v sv. Trojico. To ni nikjer v sv. pismu zapisano, Kristus ni mogel biti sin božji, ko svete Trojice ni. To so se izmislili papeži, ki so antikristi, in še veliko takega je hitro zdrdral. Pa sem mu spet namignil, da bom pisal. Zapišem nekaj besed in neham. On pa hitro spet prime za besedo in mi trobi na ušesa, da zakramentov ni, ali pa je menda samo eden, krst ,če se ne motim, jaz seffl ga le malo poslušal. Spet začnem pisati. In tako je šlo naprej precej dolgo. Nisem mu hotel nič ugovarjati in tudi mu nisem rekel, da naj gre, da ga ne maram poslušati, ali kaj takega. Nazadnje sem imel ves papir popisan in sei« se delal, kakor da bi ga hotel skupaj zviti in nekam spraviti. Tedaj mi on reče: “Obljubil si, da boš pokazal, kako si zapisal moje besede. Moram malo kontrolirati, če je vse prav, ker si tako hitro pisal, saj nisi mogel vsega spraviti na papir. Prav rad sem mu pokazal is je zelo začudeno gledal. Bilo je pa zapisano samo v enem stavku, ki je bil ponovljen na papirju morda desetkrat ali dvanajstkrat. Stavek je bil tak: “Če naša katoliška vera ni prava, ki je stara blizu dva tisoč let in šteje okoli pol milijarde ljudi, kako bo prava vaša, ki je stara morebiti sto let ali pa še ne, in ne vem, če šteje več kot en majhen milijon. Če torej naša ni prava, nobena ni.” To je bral in videl sem, da mu je kar sap0 vzelo. Dvakrat je odprl usta, da bi kaj rekel, Pa jih je obakrat spet zaprl. Nazadnje je zmignil % rameni in vstal. Za slovo je rekel: S teboj se pa ne da govoriti, strašno zakrknjen si. Obrnil se je in šel. Prav je naredil, saj to sem hotel. IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Krsti Tony Robert Horvat, Wollongon.g. Oče Ivan, mati Ljudmlia r. Jazbec. Botra Anton in Marija Kosi — 11. julija 1965. Danilo Franc Ivan Kavčič, Guildford. Oče Franc, mati Vilma, roj. Bizjak. Botrovala Romano Bizjak in Lidijana Švigelj — 25. julija 1965. Karel Venceslav Nusdorfer, Camperdown. Oče Franc, mati Rudolfa, roj. Kovač. Botrovala Leopold Velišček in Antonija Vodopivec — 1. avg. 1965. Ernest Ritoper, St. Peters. Oče Ernest, mati Karolina, roj. Dajnko. Botrovala Vinko in Angela Dajnko — 8. avgusta 1965. Kristina Špiclin, Rozelle. Oče Anton, mati G>* zela, roj. Kerec. Botrovala sta Franc in Olga Horvat — 21, avgusta 1965. Linette Evelyn Ilijaš, Homebush. Oče Drago Marko, mati Fausta, rojena Kariž. Botrovala sta Danilo Volk in Draga Ilijaš — 22. avgusta 1965. Poroke Dominik Filipič iz Breginja in Marta Gustinčič iz Hrušice. Priči sta bla Albert in Pavla CeH' čič — 3. julija 1965. Lucijan Žonta iz Buzeta in Nada Pečarič iz Dekanov. Priči Stanko Kolar in Ivan Pribetič 14. avgusta 1965. / >; >; >: >; $ $ >: % >: >: >3 >3 FARMA V NAJEM Blizu Schofields NSW (med Blacktow-nom in St. Marys). Pet akrov zemlje in nekaj živine. Pripravno tudi za kokošjerejo. Stanovanje: dve sobi, kuhinja, jedilnica. Vprašajte osebno ali pišite na naslov: Joško Kovačič Lot 11, Schofields Rd. Schofields, NSW. MAGIČNI LIK Poslal J. Primožič Vodoravno in navpično: 1 ime slov. pesnika 2 radoznal 3 Sredozemlje in svet okoli njega 4 platnene hišice za taborjenje 5 stran neba 6 travnata planjava v Ameriki 7 z njo pišemo na šolsko tablo 8 nasprotno od drag REŠITEV ZEMLJEPISNE UGANKE Avgust 1965 Pevma — Vrtojba — Podgora — Kanal — upa — Šempas — Bilje — Miren — Log — Vi-Pava — Renče — Tolmin — Prvačina — Orehove __ štandrež — Volčja Draga — Dobrdob — r&d (pri Mirnu) — Števerjan — Solkan — Šempeter — Vogrsko — Bukovica — Gradišče — So-'0t^nje — Gorica — Čepovan. SLOVENKA SREDNJIH LET sama, bi se rada zaposlila kam za gospodinjo. Mi je dolgčas. Rada bi imela kaj slovenske družbe. Ponudbe na naslov: Mrs. Kovač 5 Robinson’ St. Subiaco, W.A. VODOVODNI INŠTALATER — SLOVENEC Rojaki! Poslužite se rojakove postrežbe za kleparska dela in vodovodne napeljave: v kuhinji, kopalnici, pralnici, na strehi (žlebovi) itd. — Brezplačen ogled in ocena. — Za kvalitetno izvršitev dela jamči Jože Pliberšek, 3 Carvers Rd., Oyster Bay. Tel.: 54-9381. {darilne pošiljke :: < ► živil in tehničnih predmetov (bicikle, moto-” cikle, mopede, radijske in televizijske aparata, frižiderje itd.) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka Stanislav Frank CITRUS A G E N C Y 74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY, S.A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA ♦ Dr. J. KOCE G.P.O. BOX 670. PERTH. W. A. 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR-JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, POOBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANGLEŠKEGA JEZIKA. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLLP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 32-4806 ♦iZastopnik za Viktorijo. Mr. J. Kapušin, 103 Fiftli Ave., North Altona, Vic-' Tel. 391-4737 PHOTO STUDIO N I K O L I T C H 108 Gertrude Street Fitzroy, N. 6, Melbourne, Vic. Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst: DRUŽINSKE ALBUME — POROKE — OTROKE — PORTRETE — ŠPORTNE SKUPINE — FOTOKOPIJE. Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni Telefon JA 5978