LetoLXIX», št. 18 L}uM)aiia, četrtek 23* }aii«ar]a I936 Cena Dia L- iznaša vsaK dao popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — inseratt do 90 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji tnserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovora, i ruse rat ni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 Rokopisi os ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKA VNMTVO LJUBU ANA, Knafljcva sssoa slav. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-20 Podruinke: maribor Stroasmayerjeva 3b — novo mesto, Ljubljanska e telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon st. 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon s t. 190. — Jesenice : Ob kolodvoru 101 Račun pil postnem čekovnem zavoda v Ljubljani st. 10.351. FRANCOSKA VLADNA KRIZA Zaradi ostavke radikalskih ministrov je podal Laval ostavko cele vlade — Kriza najbrže ne bo kmalu rešena Pari«. 23. januarja- r- Ker So se z (ostavko Herriota solidarizirali v»i ostali radikalski ministri, sklicujoč se na strankino disciplino, je ministrski predsednik Laval takoj po včerajšnji popoldanski seji ministrskega sveta odšel k predsedniku republike in podal ostavko cele vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel in takoj pričel s konzultacijami. Sprejel je po vrsti oba "predsednika poslanske zbornice in Senata, nato pa zastopnike posameznih parlam en farnih skupin. Laval in Her-rtot sta odklon??a ponuđeni mandat za sestavo vlade- Verjetno je, da h? dob5! se^aj mandat eden izmed radikalskih senatorjev, ali pa dosedanji finančni minister Regnier. Konzultacije še nadaljujejo. P;u"iz, januarja. A A. Bavas poroča: Minstrska kriza jo naletela na živo zanimanja v parlamentu. Poslanski klub republikanske demokratske 'lnij«; je odobril ostavko, ki jo jo zasebno podal njegov predsednik Louis Marin. Ta skupina jc sklenila, d- bo predlagala ostalim skupinam uentru-m?. da bi zavzele skupno stališče v vpra- šanju rekonstrukcije Ssbineta m da se mora v tern smislu sestaviti vlada z radikalnimi socialisti brc/. levičarske unije. Vlade levičarske unije se radikali boje. ker bi taka rešitev krize lahko izzvala posledice na finančnem polju. Vendar se zdi. da I »odo v vsakem slučaju skupine centroma izrazih' zaupanje bodisi homogeni radikalni vladi ali pa koncentracijski republikanski vladi, vendar pa vse to pod gotovimi poboji ki so nasprotni pogojem, ki so jih stavili socialisti. Med drugim bodo centrumaši posebno zahtevali, da se ohrani ona smer zunanje politike, ki jo je izvajal Laval. Politični kroAmi du Peuple. o|>ozarja Herriota, naj aadaj prevzame odgovornost za novo vlaJo ker ne sme biti nobenih neredov več v notranjosti, nobenih zmed v zunanji politiki. »Ordre m?ni. da sestava nove vlade ne bo težka, če bodo levičarske in desničarske stranke pokazale potrebno dobro voljo. Naloga enajste vlade te zakonodaje II bila zagotovitev miru in varnosti na zunaj, v notranji politiki pa premirje in republikanski red. >-Matin« je precej skeptičen, ko pravi, da jc težko verovati v bodočnost, če ni mogoče verjeti v sedanjost. Desničarski tisk. zlasti pa »Echo de Pariš«, poziva Lavala, naj ostane na svojem mestu in še nadalje brani republikansko legalnost, ki ie v nevarnosti. Splošno sodijo, d-i bo vJsftns kriza vsekakor rešena do ponedeljka. ker mora predsednik republike Lebrun v torek odpor feOvati v London k pogrebu angleškega vladarja, i Dosedanja LavsJova vlada je bila desera vlada v 15, lei'i*1 rtivni dobi Francija bo imela v tej dobi torej II vlad. S tem ic bil c!n«c/cn rekord, ki ^a zgodovina tretje republike nc pozna, kc~ doslej v šrir/, -e-tih se n^koi ni imela! toKtfco vlad. Eden ne popušča Nervoznost v Rimu zaradi o poostritvi sankcij v ženevi pospešene razprave Rim, 33. januarja, z. Zadržanje zunanjega ministra Kdeaa v Ženevi je izzvalo v italijanski javnosti, zlasti pa med fašističnim tiskom novo nervoznost. V Kimu so pričakovali, da bo zasedanje sveta Društva narodov kratko in da bo ostalo brez praktičnih rezultatov, zlasfi pa, da bo moral Eden zaradi smrti angleškega kralja takoj nazaj v London. Izvedelo pa se je. da namerava skupno z avstralskim zunanjim mi-ni>rrom Bruceom ostati v Ženevi do konea sedanjega, zasedanja sveta Društva narodov. Zaradi tega so svet, odbor trinajsto riče, kakor tudi odbor osemnajstoriee pospe- šili svoje delo. Poleg tega sodijo, da bo pospešeno tudi delovanje odbora strokovnjakov, kateremu bo poveril odbor oserr najstorice proučitev petrolejskih sankcij Odbor strokovnjakov bo pričel zasedati že v ponedeljek in bo iako lahko do pričelka prihodnjega meseca zaključil svoje delo in stavil odboru osemnajstorice svoje predloge, na podlagi katerih naj bi končuoveljavno oklepal o prepovedi izvoza petroleja. Naglico, s katero se v Ženevi vrši diskusija, smatra italijanski tisk za znak, da forsira Eden svojo sankeionistično politiko. Fronta miru v Evropi Pripravlja se skupna izjava Anglije, Francije, Male a n ta rt te in Balkanske zveze o solidarni obra Tito proti vsakemu napadalen Pariz, 23. januarja, o. »Oeuvte« poroča, da je Eden vodi! v Ženevi pogajanja z zastopniki prizadetih vlad. da bi Anglija. Francija, države Male antante i;i Kalkanske zveze podale javno izjavo o skupnem tolmačenju in solidarnem izvajanju čl. 16 pakta DX v primeru neizzvanega napada. List opozarja tudi na to. da so se pri leh pogajanjih zlasti upoštevale Hitlerjeve namere glede srednje Evrope, na katero hoče razširiti nemško področje. Dalje poroča pariški lisr. da sta se v an- gleškem zunanjem ministrstvu zgktsila nem ška neuradna delegata Stumni m Kiihlmann ler načela vprašanje vrnitve kolonij Nemčiji. Zastopniki angleškega zunanjega ministrstva so jima s poročiti j da angleška viada ui pooblaščena voditi kakršnakoli pogajanja o tem vprašanju. Po njihovem mnenju, pa bi se lahko uvedla pogajanja, če se nemška vlada izrazi solidarne i načeli kolektivne varnosti v okviru DN, ki se lahko smatra tudi kot glavna in stalna kontrolna instanca za kolonijalno politiko. Umik Abesincev Ras Desta je v zadnjih bojili izgubil 10.000 mož — Umik Abesincev iz taktičnih razlogov London, 23. januarja, a. Posebni Reuter-jev dopisnik poroča z abesinske fronte: Zdi se, da je ofenziva generala Grazianija na ogadenski fronti ustavljena. Ras Desta je izdal pojasnilo, da je svoje čete umaknil samo iz taktičnih razlogov, posebno pa šc, da bi se obvaroval letalskih napadov. Misli se, da znažajo izgube rasa Deste nad 10 tisoč mrtvih in ranjenih. Ker so Italijani zavzeli Negeli, so s tem presekali pot, po kateri se je oskrboval ras Desta. To mesto je namreč na važnem, karavanskem križišču. Abesinci so branili to mesto s posebnimi okopi, v katerih je bilo mnogo strojnic. Italijanska konjenica jc prišla preteku: teden do prednjih abesinskih položajev, sprejeli pa so jo z močnim ognjem iz strojnic. Zahtevala je pomoč in na pomoč so bili poslani tanki in oklopni avtomobili. Ti oklopni avtomobili so napadla abesinske jarke .konjenica pa je napadla na obeh krilih. Po zelo živahni bitki so Abesinci zapustili svoje položaje in Italijani so vkorakali v mesto. Po vesteh ki jih je Rcuter dobil iz Addis A bebe. je pretekle noči ras D°sta prvič prišel v zvezo z Addis A bebo. odkar je začela ofenziva generala Grazfanija. Pri tej priliki je.sporočil, da je svoj glavni stan pre- mestil bolj jugozapadno v gorsko mestece Alak. Odtod bo lažje vodil operacije. Ras Desta izvršuje cesarjevo povelje, da se ne spušča v glavno bitko, ampak da se polagoma umika in v obliki manjših a pogostih napadov preseneča neprijatelja. Po vesteh Reuterjevega dopisnika je poraz rasa Deste izzval veliko pobitost v Addis Abebi. Prav tako se poroča iz Addis Abeeb, da so italijanska letala zopet bombardirala egiptski Rdeči križ pri Dagabur-ju, vendar pa ta vest še ni uradno potrjena. Mussolinijeve čestitke generalu Grazianiju Rim, 23. januarja b. Mussolini ie generali: Grazianiju brzojavno sporočil svoje čestitke k zadnjim uspehe m na južni fronti ter izrazil željo, da bi italijanske čete pod njegovim dosegle določene cilje. Italijanski demanti Berlin. 23. januarja A A. Italijansko veleposlaništvo demantira vesti, po katerih beže italijanski častniki in vojaki k Abe-sdneem. Prav tako se demantira vest, da bi bili Abesinci zavzeli Aksum. Abesittsko sporočilo Društvu narodov Ženeva. 23. januarja d. Abesinski d -b'^at Volde Mariam je včeraj izročil svetu Društva narodov izjavo svoje vlade, ki obnavlja prošnjo za finančno pomoč. Nadalje poudarja, da nikakor ni sporazumna % osnovanjem interesnih pasflf v Abesiniji in da pričakuje od Društva narodov, da bo preprečilo vsako kršitev abesinske neodvisnosti. Odpošiljatev posebne preiskovalne komisiji- Društvu narodov na bojišče ne smatra glede na švedski protest v Rimu kot neobhodno potrebno, nasprotno pa bi niocrlo Društvo narodov posredovati na podlagi švedske preiskave. Negusev proglas Addis Abeba, 23. januarja d- Ob priliki nove razglasitve splo?ne mobilizacije je I »i! objavljen tudi negušev proglas, ki pravi, da je Italija neupravičeno napadla Abesinijo in se pri tem poslužila sredstev, ki nasprotujejo vsakemu mednarodnemu pravu. Italijani neprestano bombardirajo nezavarovana mesta, obstreljujejo bolnice itd. Zato je Abesinija prisiljena uporabiti vsa sredstva za svojo obrambo. Sedaj je pripravljena in eelo prisiljena k temu. da morajo vsi njeni državljani prijeti za orožje. Vsakdo naj čakana najvišje povelje, da odide v boj. Proglas pravi, da bo vlada poskrbela za potrebno orožje in živila. Vsakdo, kdor je sposoben nositi orožje, mora stopiti v vojsko in se boriti do končne zssage. Neguš ponuja koncesije Američanom Rim, -o. januarja o. Tu zatrjujejo, da namerava abesinski cesar odstopiti koncesije za eksploatacijo rudnikov in mineralnih olj v Abesiniji Američanom, in sicer po posredovanju znanega finančnega agenta Chertoouea. Abesinski cesar zahteva za te koncesije pet milijonov dolarjev m zgraditev železnice od Adis Aibebe v Sudsn. Narodna skupščina Beograd, 23. januarja, p. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela v živahnem razpoloženju šeel po 11. Najprvo se je razvila debata o zapisniku, nato pa so sledila poročila predsedstva. Prečitani so bili med drugim ukazi o izpremembah v vladi. Poslanec Kunjašić je vložil nujni predlog o definitivni rešitvi vprašanja kmečkih dolgov ter ga v daljšem govoru, ki ob uri. ko to poročamo, še trnja, utemeljil. Seji prisotvujejo vsi člani vlade. Napredovanje Beograd. 23- januarja p. V profesorski službi je napredoval v 7. položajno skupino inž. Jožef Debelak na državni srednji tehniški šoli v Ljubljani. Omejitev zakonov v Nemčiji Berlin, 23. januarja. AA. Ha vas poroča: Nemška pravna akademija za reformo nemškega zakonskega prava je sprejela načrt, da lahko ministrstvo zahteva, da se ločijo zakoni. ?ki v načelu zračijo žalitev narodne skupnostit. To pomeni praktično, da bodo oblasti lahko prepovedale zakone komunistov, zločincev in duševno zaostalih. Zborovanje okoliških trgovcev 17. redna letna skupščina Združenja trgovcev Ljubjana — okolica Ljubljana, 23. januarja. V dvorani Trgovskega doma se je vršila dopoldne zelo dobro obiskana 17. redna letna skupščina Združenja trgovcev za srez Ljubljana-okolico. Zbor je otvorU predsednik g. Jernej Logar, ki je uvodoma pozdravil predsednika Zbornice TOI g. ha-vana Jelačina ter zastopnika Zbornice tajnika dr. Ivana Ple-sa, dalje delegata Zveze trgovskih združenj g. Ivana Bahov-ca ter predsednika Osrednje sekcije lesnih trgovcev g. škrbea. V nada I j nem se je spomnil med letom umrlih članov, in se zahvjlil bivšim članom uprave, ki so zaradi združenja okoliških občin morali izstopiti iz odbora. Predsednk jc pedal situacijsko poročilo gospodarskih razmer. Bežen pogled po deželi nam pokaže samo revščino i-n pomanjkanje. Že v lanskem poročilu se predsednik dotakni! vseh perečih gospodarskih vprašanj ter opozorit di cre trgovstvo naproti težki-m časom. Od .UJO.OOO davkoplačevalcev Slovenije ie 1°5.000 zarobljenih. Redukcija uradniških prejemkov, brezposelnost podežel-kega delavca ter kmeta ie znatno znižala konzum. Kriza denarnih zavodov je onemogočala vsako kreditiranje, brer katerega pa trgovina ne more živeti. Ko človek prebira številke o milijonih, ki jih objavljajo razni strokomia-ki. od ktaterih ima Slovenija bore malo, se ne sme čuditi, če pojema pri nas vsak optimizem. Na vs;*k način bi bilo treba pričeti tudi pri nas z velikimi javiniml deli. Večina pametnih predlogov gospodarskih organizacij pa ne najde pravega razumevanja, vse 5% nagega naroda. Po predsednikovem poročilu ie povzel besedo predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jeiačin. ki ic podvrgel strodi kritiki naše upravno poslovanje. Od lanskega obč- negfl zbora se v krog;h trgovstva ni obrn.- lo prav nič na bolje, marveč raje na s'.ib- se. Zaradi sankcij in drugih mednarodnih obveznosti, ki jih je morala našn drsava hočeš nočeš prevzeti, se ie vse >e poslabšalo. Vaša lesna trgovna ie popolnoma na tleh. V Sloveniji je ravno mali človek našel v lesni trgovini vir dohodkov. Lesna trgovska podjetja, k: so nudila zaslužka vsem slojem, so prenehala z delom, vlikvi- j daciji pa so še številna druga, ki so doslej še obratovala. Če se moremo boriti proti sankcijam, bi se moralo ukreniti, da se poživi vsaj naše notranje gospodarstvo. Milijarde našega denarja, prihranjenega no malem človeku so zimr/njene. Cele vrste podeželskih hranilnic prmajajo teden za tednom pod zaščito. Tak položaj tvori ta- korekoč našo specialno jugoslovansko krizo, kaikršne zumaj v svetu ni. Ljudje ostajajo brez kruha pri popolnem brez del j vi, saj gospodarstvo umetno zavira baš zamrz- njenje vseh kreditov. Lansko leto smo se borili proti pretrdemu fiskalnemu m smo odpravili gotove predstavnike, vendar pa fiksum «e vedno straši. Pci nm ao v prvi vr»ti potrebna široko-potezvna javna dela, da ne bo ostajala Slovenija večna pastorka. V imenu Zveze trgovskih gromijev je izjavil g. Bahovec, naj vsi Mani pristopijo k "•nujočemu se Trgovskemu bolniškemu društvu. Ta-jnik zadružen ja g. Lojze Vrvoc je navede!, da znaša število članstva skupno 360.0U0 č'anov. Iz nadaljnega sledi da se trgovstvo že dolga leta bori za pravično *n poštei>o stvar, vendar tak o rekoč brez uspeha. Finančno strt okrog in okrog obdan «? številnimi krošnjarji. rngovskmu potniki in zastopniki ostaja naš trgovec. V letu 1935 j« davčna uprava za ljubljansko okolico raposlala občinam približno 64.000 opoaoritvenih položnic. NTa premičnine bilo uvedenih zaradi 'zaostankov okrog 12 3r>0 rubežu i. K besedi se je oglasil nato g. Skrbeč, pr nlaartsilf osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki je podal izredno žalostno sliko o na^sm lasnem 1nyovlj je poveril Na-hasa-paši sestavo koalicijske vlade. Kakor znatno so se v Kairu zadnje dni vršila pogajanja med vrhovnim angie&im komisarjem Lampsonom na eni in mini-strškim predsednikom Neshn pašo ter voditeljem opozicije Nahas pašo na drugi strani. Lampson je vezal vsa nadaljnja pogajanja na dva pogoja: 1. da vafdisti skupno t. ostalimi nacionalnimi stranicami prevzamejo odgovornost za egiptsko nacionalno po Itaiko in Z da nova egrptska viada pristane na angleške vojaške zahteve. Vodja vai-distov je zahteval, naj se pogajanja o teh vojaških zahtevah nadaljujejo tam, kjer so se končala I. 1990, ko je bil koncipiran med Hendcrsonom in Nahaa pašo sporazum, po katerem morajo Angleži umakniti jz Egipta vse svoje vojaške side razen 8,000 vojakov, ki naj jih imajo ob Sueškem prekopu aa obrarraSo svojih interesov. Kakor znano, Angleži na tak pogoj ne morejo pristati že zaradi vrhodno-afrissiega spora. 8 tisoč angleških vojakov bi nikakor ne moglo zaščititi poti v Indrjo in Sudan. odVur jima grom nova nevarnost iz Libije. Francosko potniško letalo izginilo Parii. 23. januarja o. Snoči okrog 22. so francoske hi nekatere druge radijske postaje ob Sredozemskem morju sprejele klice SOS, ki jih je pošiljalo francosko potniško letalo, na progi Marseille—Tunis. Radiotetegrafist letala je najprej sporočil, da leti letalo nad Korziko „ ter da so v motorju nastale napake, zaradi cesar se bo moralo letalo najbrže spustiti na morje. Kmalu zatem je sledila druga brzojavka, v kateri je sporoči!, da letalo naglo pada ter da je pomoč nujno potrebna. Sledil ao ie dvakrat klici SOK. nato pa o letalu ni biio več nobenega glasu pomorskega oporišča je takoj odposlalo na pomoč več rusilcev in pot letal, ki ao doslej zaman iskali pogrešan letalo. O letalu ni ne duha ne sluha. Na letaki so bili trije potniki in sicer neka dama ter dva moška, nadalje pilot mehanik in ra-dftotelegrafist Letalo je bilo last francoske letalske družbe Air« France. INOZEMSKE S5SS Csrn, 23- januarjs Beograd 7- Pam »5« London 162025. New York »IB 625 Bm*«li ^Lflft Milan 34J50. Madrid 42-. Amstardam 30a», Berhn 123*0 Dunaj 5*90. VafVava Stran 2 »SLOVE Burja je razpihala oblake Pojoči je po hribih snežilo — Sava je zopet motao noeoita Ljubljana, 23. januarja. Ciklon, ki je prišel pred dnevi iz Anglije, se je kakor vse kaže zdivjal. Včeraj jc še ves dan lilo kakor sredi marca ali aprila in zvečer smo dobiil zopet hude nalive. Proti večeru je pa nepričakovano zapihala burja, ki je divjala vso noč in temeljito razgnala oblake. Obenem je padla temperatura in povsod v višjih legah je ponoči močno snežilo, da sta bila davi pobeljena celo Krim in Kurešček. Davi se je vreme znatno zboljšalo. Barometer se je dvignil in dopoldne se je popolnoma zvedrilo, da smo imeli po dolgem času zopet lop soln-čen dan. Sicer je pa že skrajni čas, da se vreme ustali, saj jutri zopet nastopi mlaj in čc ne bo spremembe, je z zimo pri kraju. Močna burja je ponoči polomila nekaj drevja in porušila tudi par plotov ter trhlih ograj. Tako je v Aškerčevi ulici padel kakih 10 metrov dolg plot, v Tivoliju je pa burja polomila več trhlih vej, posebne škode pa ni napravila. Ponovni nalivi so zopet povzročili naraščanje rek in poplave. Barje je deloma spet pod vodo, a Sava je danes narasla kakor že nekaj let ne pomnijo. Pod Jezico v Sto-žicah se je razlila v širini skoraj 100 metrov in kakor vedno tudi to pot trga in odnaša zemljo na bregu. Treba bo počasi le misliti na zgraditev škarpe, ki bo preprečevala trganje zemlje, sicer se utegne zgoditi, da bo ob večji poplavi voda segla prav do Tomačevega. Poplave pri Litiji Litija, 23. januarja. PcnoJi je divjala nad Litijo silna nevihta z dežjem, zjutraj pa je bila vsa tukajšnja okolica rahlo pobeljena. Sava, ki je že včeraj popoldne zaradi zadnjega dežja močno narasla, jc danes ponovno naraste, in je ob 11. dopoldne dosegla 4.20 m ri«d normalo. Več cest v litijski okolici je pod vodo, zlasti pri Peklu in Lažan, prav tako tudi med Ponovičami in Litijo in deloma proti Kresnicam. Banski mlekarji iz Ponovič danes niso mogli v Litijo. Samsova žaga je morala ustaviti obrat, ker je voda zalila peč. Litijski most, v katerega butajo ogromni valovi Save, že hrešči in je nevarnost, da no bo vzdržal pritiska. G. Dermota z vorln-roerske postaje je o naglem naraščaniu Save obvestil načalstvo banske uprave v Zagrebu in lučko kapetanijo v Beogradu. Narasla Sava nosi s seboj velike množine dračja. lesa in hIodkovskega. ^travinskega itd. saj nam bi jih zamogel on kot, Rus tolmačiti v največji popolnosti takorekoč iz prve roke. Program tudi ni nudil ničesar, kar hi bilo privlačno za moderno orijentirano mladino. Italijan Scarlatti je bil sodobnik največjih dveh francoskih klavesinistov Couperina in Raroeaua. Bil je najsijajnejši zastopnik iz pevskih spon in kontrapunktike oproščene instrumentalne muzike. >"jegove sonati-ne — X. Orlov nam je zaigral 3 — sestoje vsaka iz enega stavka, imajo homofonski. živahno figuram stil, so polne vesele ubranosti in izglajajo pot do F. E. Bacha in Kaydna. < »uromen korak pa je od Searlat,-tia do Schnmanna. čigar simfonične etide (po :> preludije in etide) smo slišali na drugem mestu. V njih je stopnjevana intimiteta Sehmnannove klavirske igre. ki sloni zunanje v kratkih oblikah na široko razpre denem gIa>ovnem tkivu, ra/stv.nib prijemih, zmernem notnem toku, notranje pa so r.r-ealo romantične ubranosti. hitro menjnjo-Sega se duševnega življenja, globine občutenja, in strasti ter bogate invencije. Ostali, večji del programa, pa je bil posvečen Chopinu. Slišali smo njegov b- mol sonato v štirih stavkih, dvanajst preludijev in za nameček iznova dela tega največjega poljskega komponista. Orlov je s svojo nekoliko akademsko suho interpretacijo te izrazito samo 17. občutenja šesto ječe muzike ni 1936. Tudi ogljarji Otl TfffflfFM1l škofja Loka, 22. januarje O hudih posledicah sankcij za našo lesno industrijo smo poročali, medtem pa prihajajo nove Jobove vesti.... Naši številni ogljarji, ki jih imamo raztresene po vseh vzpetinah skofjaloftkega okraja in še izven njega bridko tožijo, da so ob vsak zaslužek, kajti oglja nihče ne kupuje, zaloge je za celo leto naprej. Ista trditev, ki smo jo navedli za les velja namreč tudi za oglje: Dobrih dO*/« izvoza je šlo preko meje. Loško oglje so razpošiljali v vso gornjo Italijo r Vsega tega sedaj ni in našim oglja rje m grozita zavoljo tega beda in glad. Zopet je vec sto ljudi ob zaslužek, četudi še tako skromen, saj naši tako skriti in tihi ogljarji itak nikoli niso kaj mnogo terjali od življenja. Toda zdaj nimajo niti tega bornega zaslužka. V ilustracijo naj navedemo, da je odpovedalo dobavo ogli a samo Vebrovo izvozniško podjetje nad <30 delavcem, ki so dozdaj žgali oglje za to tvrdko- Ko pišemo o ogljariih ne smemo nikoli prezreti, da se jč ukvarjalo z žganjem kop le naše revno ljudstvo mali ljudje, zato vsak gospodarski udarec tem huje in trdo in pa povrh tudi takoj občutijo. Tudi glede iskauja novih tržišč pri oglju ue gre tako lahko, ker je treba računati, da oglje ni les, se pri prekladanju drobi in melje v prah. Kupec pa zahteva lepe kose. Kakor ogljarji so prizadeti tudi ostali gozdni delavci, vozniki, ki so do-sedaj imeli mnogo posla z zbiranjem smrekovih odpadkov in pripravljanjem bukovih drv. ki jih je tudi šlo vsako lolo po več sto vagonov preko meje. Posebno ceno so imeli tudi tako zvani koloharčki v premeru 20 cm ki so lahko našli svojega kupca-Vsega tega sedaj ni in zato je več kot potrebno, da se odločilni činitelji za potrebe loškega območja, ki moramo poročati o njem zgolj hude in trde vesti, z vso bri-jjo zavzamejo. Viktorija Ljubljana, 23. januarja. I l^msunova »Viktorija« je po soglasni sodbi literarne kritike eno najboljših del nedocc2nc£a nordijskega mojstra in obenem eden najlepših ljubezenskih rom.i-nov, kar jih premore svetovna literatura sploh. Zgodba sama jc na vide/ preprosta, kakor so same po sebi preproste in prav /ato veličastne vse resnične ljubavne tragedije. Viktorja, hči bogatega grajščaka, in Johanes, preprostega mlinarja sjn, ki sta sc kot otroka igrali skupaj, kakor rc igrajo otroci bogatih vn siromašnih sosedov, sta osrednja nosilca romana. Kakor sta. dorašCala po letih, tako je v njunih srcih n« tihem raisla. ljube/en. A kar naklepajo srca ftslesnesle mladih ljud?. ki i i H. je usoda postavila v tako različne polož.i-je. se skoraj zmerom razbije ob neusmiljeni resničnosti sveta. Viktorijin oče je zabredel v gtraotne težave, nobenega drugega izhoda ni za rešitev velikega posestva, kakor da se Viktorija bogato poroči. Ka-kor vdano jagnj« se da Viktorija položiti na oltar rodbirnsikih interesov a podoba .Joha-nesa. ki ni v življenju napravil nobene dru- Stev. 18 ——— i ■ ii ■ 3 do 4 Din kg, nasprotno pa so se pocenila jajca, ki se jih. dobi že 14 za kovača in kakor kaže, se bodo še pocenila. — Vstavitev dokaz* novovpokojeneem: S 1. februarjem bo vsem novovpokojeneem ustavljene do klade, ki so jih prejemati k pokojnini od Pokrajinskega pokojninskega iklaii1n sm rudarje. Bratovska skladmca vmbt radi tega vse prizadete novovpokojen-ce, da se čimprej zglase v pisarni bratov« ske skiadnice v svrho dviga odloka Glavne bratovske skiadnice v Ljubljani. KOLEDAR Danes: četrtek, 23. januarja: Zaroka Marije Device DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Viktorija. Kino Ideal: Amor na povodcu. Kino Sloga: Krik s»eta. Kino Vnion: Pri belem konjičku. Kino Šiška: Izgubljeni sin. DEŽURNE LEKARNE Danes: dr. Picc^li. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Maite — Zaloška cesta. Iz Škofje Loke — Družabni vefer planinskega polk*. V v>eh proste! i h Sokol^ke^a doma v Skot ji Loki je priredil včeraj ob *J0. škofjeloški T. planinski polk družabni vm't, ki je kakor vsi prejšnji, potekel v zelo animiraucni i.i/-l»oložpnju. Sodelovala je vojaška £odba domačega polka. [k>seben povdnrek pa je d da večeru tudi navzočnost divizionnria, gsnera« la Nedeljkoviča z tiospo soprogo. Družabnega večera so *j udeležili poleg vo.jaštva mnogi povabljeni domačini Drzen vlom Bukovšcica, 22. januarja. Koncem prejšnjega tedna smo doživeli pri nas izredno drzen vlom. Vlomilskega, obiska je bila deležna hišna št. 11, mlin in trgovina Adolfa Jelenca. ki pa ju ima sedaj v najemu njegova mati. Vlomilci so vdrli v hišo čez vrt. Z močnim kolom »o najpreje iztrgali iz okna železen križ in prišli tako v kuhinjo, poleg katere ima Je«* lenčeva mati trgovinico. Zaklenjena vrata so razbili, šlo jim je seveda za denar, ker so bili vsi predali tako v kuhinji, kakor v trgovini odprti. Ker so pa dobili samo 300 dinarjev, so se morali zadovoljiti z blagom, razloženim po policah in predalih. Vlomilci so trgovino skoraj docela izpraznili, šlo je z njimi vse in to baš kaže. da jih je moralo biti vec. Založili so se s sladkorjem in kavo. pobrali so nove dežnike, već parov novih čevljev, najvećjo škodo pa so napravili lastnici, ker je šla z njimi tudi svila, blago za, obleke Itd, Jolonćovi so napravili za oki-og 5000 Din škodo. Za SS-nico. ki si služi po dinarjih več kot preveč! Ne da bi jih bili rokomavhe, ki so se; priklatili v hišo sredi noči, sploh slikali, so po isti poti zopet odšli in izigriniii v no*'-. O drznem vlomu je bila takoj zjutraj obveščena orožniška postaja v Železnikih. Dan pred tatvino se je v vasi potikalo mnogo mladih ljudi, posebno sumljiva pa je bila dvojica, ki se je doljro smuka La okrog ponoči oropanega mlina. To dvojico so ljudje orožnikom natanko popisali. Biser dunajske fiimslke prođuks Glasba: ROBERT STOLZ Premiera Jutri v kissu UNI&NU Gospod brez stanovanja Muzikalna veseloigra pristnega dunajskega humorja! Ansambel najboljših igralcev: Herman Thimig, Paul Horbiger, Leo Slezak, Hilde Stol/., Adele Sandrock, Lizzi Holzsouh Iz vagonov sta aH® Štefan Dtsh obsojen pred varaždinskim sodiščem na 8, lože Behek pa na 7 let robije Radeče, T2. jamu rja jjahtk *>ozt in Duh Štefan ^ta znana vlomilca, in rsvežbana tatova za železniške vagona« Z vlomi in tatvinami se pečata že dolgo, tako da slovita pri železniški polo-ciji kot i specijalista« za to delo. Železniške predpise in razmere v vagonih poznata zelo dobro, Prvi je doma iz Krapine, drug pa iz Zagreba. Bila £>ta neštetokrat kaznovana ter sta preživela polovico življenja \ lepoglavski kaznilnici, deloma pa tudi v zaporih razDih okrožnih sodišč, med drugim tudi v Novem me.Mu. Celju. Sevnici i. t. d. Svoje poslovanje sta omejila zgolj na železniške vozove, kjer se je prevažala manufakturna roba ljubljanskih tvrdk in drugih podjetij iz raznih krajev dravske banovine. Naj omenimo samo nekatere: tvornica Liana (g. Buh), konfekrija Pučnik, narodni magazin, L delavsko konsumno društvo vse iz Ljubljane, Intek.«. Kranj, (llanzman. Tržič, Stermecki, Celje i. t. d. Omenjene tvrd-ke so dobavljale ali pošiljale po železnici svojim strankam moško m žensko manufakturno blago, ki pa ni nikoli dospelo v celoti do &trank. Zato sta poskrbela imenovana lopova, ki sta prežala nad leto dni na tovorne vlake, ponoči na progi Zidani most — ZagTeb. Vozove, kjer se je tovorilo tako blajro. sta ocividno dobro poznala. Na večji postaji, navadno v Brežicah, sta bila ponoči Fkrita. Ko je vlak odhajal s postaje, je skočil eden za njim, odtrgal plombo in vzel iz vagona navadno le slabo rolv>. ker bi boljčo težko spravil v denar. Na določenem kraju je vrgel zaboj iz vagona, kjer ga. je tovariš pobral in skril. Vlomilec je nato zaprl vrata, se privezal s posebnim pasom okoli pasu, da je lahko z obema rokama zopet pričvrstil odtrgano plombo. Ko je vlak vozil v naslednjo postajo bolj jk>-casi, jo je pretkani zločinec že mahal k svojemu pajdaša. Preden se je sploh zaznalo o tatvini, sta zločinca lahko drugi dan že prodala nakradeno blago. Prvi vlom se jima je posrečil 23. julija im Pozneje sta vlomila se 12 krat samo na progi BreBce-Zagreb, 7 krat pa na progi Zapreftfc-VarascRn. ijnt>flawiko žotezwisko direkcijo sta oškodovala za 103.000 l>in, zagrebško pa za 63.000 Din. Nakradeno bla^ro sta potem prodajala trgovcem v Velikem Trgovi št vu in Luki, kjer se jc manufakturno blago pocenilo. Zagorci so kar trumoma hodili ponj, saj so ga dobili še ceneje kot za polovično ceno. Konkurenca pa je bila tudi tako huda. da so ostali trgovci, ki so legalno tržili, bili pri« tišnjeni popolnoma ob zid. Na drzne vlome pa so se posebno jezili zagrebški železničarji, ki so morali železniški upravi plačevati mesečne globe. Z vso intenzivnostjo se je zanimala za vlome železniška policija na Zidanem mostu. Na sumu je imela svoja stara znanca Duha in Beheka, za katera je zapredla niti v Ljubljano, Zagreb ter pri žandarmerijskih slanicah od Brežic do Zagreba. Uspeh ni izostal. Ko je bil izvršen vlom v neko trgovino v Zaprešiču. sta bila aretirana oba vlomilca v Zagrebu na svojem domu, o čemer je bila takoj obveščena policija na Zidanem mostu. Vodja iste je šel k njima ter pričel poizvedovati za ukradenim blagom. Posrečilo se mu je, da je v kratkem času zaplenil pri raznih trgovcih blago, ki je bilo nakradeno podjetnikom iz dravske banovine v skupni vrednosti nad 16.000 Din. Po njegovem prizadevanju sta prišla zlo činca in z njima -vred še ostali pajdaši na zatožno klop. Razprava proti njim se je vršila v Varaždinu že lani meseca maja. Ker sta se lopova izgovarjala, da sta samo preknpčevala z blagom, ki ga jima je prodajal železničar Knkovie, je bila obravnava preložena. Dne 14. t. m. pa je bila razpisana pred varaždinskim okrožnim sodiščem druga razprava, za katero je vladalo med občinstvom veliko zanimanje. Izkazalo se je, da se je Kttkovie že tri leta prej smrtno ponesrečil preden so bile izvršene tatvine v železniške vozove. K tem sta bila zločinca popolnoma razkrinkana. Po konfrota-ciji z vodjo žel. policije iz Zid. mosta sta zločinea polagoma pričela priznavati svoje grehe. V ponedeljek je bila razglašena sodba. mogel globlje prodreti, ne morem pa reči: ali je bil on tega kriv, ali klavir, saj sta to dva faktorja, ki morata biti v najožji skladni zvezi med seboj. Umetnik daje instrumentu življenje, instrument pa mora umetnika inspirirati in mu dati globino in polet, ako odgovarja njegovemu pričakovanju. Koncert je bil prav lepo obiskan. Ob sklepu je razigrano občinstvo zahtevalo kar celo vrsto dodatkov ki bi sami zadostovali za mal koncert. 4£ Jeseniške občinske zadeve Jesenice, 22. januarja. V torek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici seja občinskega odbora. O finančnih zadevah je poročal član uprave in mestni blagajnik g. Ovsemk in to za odobritev kreditov za razna nepredvidena dela in odobritev izplačil računov iz poz. 18.1 in 2., ki so bili po kratki debati odobrenu Na predlog socialnega referenta g. Sušnika so bile soglasno odobrene nekaterim siromakom izplačane in na novo priznane redne in izredne podpore ter plačila pogrebnih stroškov umrlih občinskih ubožcev. Poročilo o pregledu blagajne je podal član uprave g. dr. Obersnel. Tudi to poročilo je bilo skoraj brez debate odobreno. Zelo dolga in stvarna debata se je razvila glede predvidene ustanovitve korita pred Tršanovo niso. O tej zadevi je poročal član uprave g. dr. Rekar, v debato pa so posegU gg. dr. stempihar, dr. Stanovnik, Puc, dr. Obersnel, Crnež, Markez in Lev-regar. Večina odbornikov je bila mnenja, da je treba odstraniti korito, ki ovira cestni promet .-vendar pa se mora urediti zadeva tako, da so varovani interesi občine in tudi onih posestnikov, ki so pred desetletji zgradili korito po svoji iniciativi n na lastne stroške. Končno je bil predlog uprave t. raznimi pridržki soglasno sprejet. Mestni blagajnik g. Ovsenek je poročal o periodičnih poviSkih po par. 24 obč. statuta za občinske uslužbence gg. Pogačnika Cirila in Smolej Ivana, kar je bilo soglasno sprejeto. Na tajni seji se je razpravljalo o namestitvi občinske babice ter o raznih zadevah obrtnega in socialnega značaja, ki so se z vsemi glasovi deloma ugodno rešile. Zasiguranje članstva v občini Jesenice so dobili naslednji: Westian Kristijan mL, Kenda Franc, Pribvl Ivan in Milavec Janko. Ker je bi! s tem dnevni red izčrpan, je predsednik občine g. masr. pharm. 2abkar zsltliuči! sejo, ki je potekla zelo lepo in stvarno. ge kariere, kakor da. je postal sicer imeniten, a vendar siromašen literat, ji je pregloboko zasidrana v du>ši, da bi moglo to ostati skrito drugim ljudem. Na sam večer zaroke se njen bogati ženin ujezi, odide na lov k nekemu sosednjemu graščaku ki se v gozdu smrtno ponesreči. Njegova smrt je brez primere večja katastrofa za njenega očeta kakor za nevesto samo. Spoznal je, da ni zanj in za njegovo hišo nobene druge rešitve, zaprl se je v klet svojega gradu in je v navalu obupne zmedenosti vse skupaj zažgal. Roman rzzveni v epopejo ljubezni, ki ji ni primere v svetovnem slovstvu. Nesrečna in zapuščena po malem hira bedna Viktorija, a v*e do zadnjega so vse njene misli in vsa njem čuvstva posvečena samo njemu, ki mu je bila njena ljubezen zapisana od vsega počerfca. Šele ko je Johanes po njeni smrti dobil njene zapiske v reake, je spozna-1. da se je to čudovito dekle darovalo samo njemu, pa čeprav je bil deležen od nje komaj enega samega bežnega poljuba. To sijajno Hamsunovo delo. ki jo .ic v prevodu Ludvika MfZeJa pred dvema letoma izdala zakržba *Evalit« rn je že davno razprodano, je bilo tudi prirejeno za film. r>revi je preufora v EBtnem kinu Matica. V glavnih vlogah Luise 1'lirich in M«atiia VViemaron. Opozarjamo, da imajo v*e Y:k-toriie v spremstvu pffost vstop. Iz Trbovelj _ Volitve nameščen s ki h zaupnikov: Kakor smo že poročali, so se v nedeljo 19. t. m. vršile volitve namesčenskih zaupnikov po skrajšanem postopku v smislu doseženega sporazuma med posameznimi skupinami. Izvoljeni so bili gg. Volčanšek, Fan-tin, Bočko, Kuhar, Cukjati, Leskovšek in Blanc. Tudi pri snočnjem konstituiranju delovnega odbora je bil dosežen med zaupniki sporazum ter je bil ponovno izvoljen predsednikom zaupniškega odbora g. Fran Volčanšek, tajnikom pa g. Fantin. Tokrat so si izvolili tudi preddelavci svoje zaupnike in sicer g. Avgusta Jordana in Stanko Keseta. — Tržne cene: Včerajšnji živilski trg je bil zopet slabo založen in še slabše obiskan. V drugi polovici meseca smo, zato gospodinje ne hodijo rade na trg, saj jih še okrog prvega ne mika posebno. Precej je sedaj trg založen z razno zimsko zelenja-javo. ki pa kljub ugodnemu vremenu ni poceni. Merica motovilca stane 2 Din. pravtako ali še dražji pa je radič in zimska salata. Tudi zeljna te glave so po 2 IMn, jabolka so se podražila ter stanejo Naše gledališče DRAMA Četrtek 23.: Bratomor na Metavi Redi Četrtek. Petek 24.: Zaprto. Sobota 25.: Pesem s ceste. Izven. Znižane cene od 24 Din navzcioL Nedelja 26.: Ob 15. Vesela božja pot. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Moliore. Izven. Znižane cene od 24 Din navz-iol. OPEKA Četrtek 23.. Salo me. Red B. Petek 24: Zaprto. Sobota 25.: Poljska kri. Izvem. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja 26.: Ob 15. Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Carroen. Gostuje tenor Marij Šimenc. Izven. Tenorist Marij Aimenc bo gr..<*toval v nedeljo zvečer v Bizzetovi op^ri .Canri(*n... Poje partijo Don Joseja. Ostala zasedba je obiCajna. SPORT — GZSP (službeno). Naše prvenstvo v alpski kombinaciji, ki je bilo določeno za, 26. t. m. na Pustem rovtu nad Jesenicami, je (ker se isti dan vrši državno prvenstvo v alpski kombinaciji) preloženo na 9. februarja t. L isto na Pustem rovtu. Naše >klasično prvenstvo«, je radi tega preloženo na 15. in 16. februarja t. 1. Verificirajo se sledeče tekme, ki so se izvedle v okvirju klubskega dne« 12. t. m. in sicer: -alpska kombinacija? TK. * Skale«, Jesenice, na Rožci in slalom* SK. Bratstva na Pustem rovtu. Tekmi ASK. Gorenjca* in SK Do v je-Mojstrana, se ne verificirata, ker nam še oba kluba nista dostavila predpisa-n: sodniški poli« o izidu tekme. Na 8 in 9 seji TO odbora so bili vereficirani sledeči: g. Zupan Jože. za SK. Bratstvo. Jesenice, g. Dimnik Maks, za SK Dovje-Mojstrana, g. M raki ć Ivan. za SK Bohinj«, Boh. Bistrica, žnidar Slavko in VVergles Marti za ASK >Gorenjecef šipadoveg-a skladišča v Šibeniku Milan Janakovie je izjavil, da so spravile sankcije ic prolisankeije vse nase gospodarstvo v seln težak položaj in nam prinesle ogromne izgube zlasti v lesni industriji. Izg-uba lesnega tržišča v Italiji pomeni za nas katastrofo tem bolj, ker na drugi strani ne uebimo Konzumentov, s katerimi bi mogli stalno računati, Osiih, našega lesa, kolikor ga je šk> v Italijo, ni našlo novega kupca, temveč :e ostalo v skladiščih. Prazne so trditve, da smo dobili ali da borno dobili večje konzumente v Afriki, Angliji, Franciji, Španiji. Levantu in Južni Ameriki, ker smo te konzumente že prej imeli in ker so kupovali od nas samo ostalih 40f c lesa. To pomeni, da smo ta tržišča samo obdržali, ne pa da smo dobili nova. Ker ni zaenkrat nobenih izgledov na zboljšanje je biio treba delo v lesni industriji skrčiti za 60(;ć. kolikor znaša izpadek po sankcijah, šipad kot državno podjetje zaenkrat ni odpustil delavcev. Kompenzacija in preorijentacija našega lesa sta tudi iluzorni, ker so inozemski uvozmiki z inozemskimi izvozniki vezani po pogodbah, da bodo izvažali njihovo robo. Celo onih 40?č, kolikor se še izvaža iz naše države, zadeva na vedno večje težkoče. Šibenik je bil naš največji izvozni center za les. V prvi polovici lanskega leta ie šlo skozi Šibenik povprečno 15.000 kubikov lesa, od kar so v veljavi sankcije, ga gre pa največ 3 do 3.5 tisoč kubikov. Pri natovarjanju lesa je bilo zaposlenih prej 300 do 350 delavcev, zdaj pa 100 do 150. Z. K. D. Jutri in soboto ob 14."0 in v nedeljo ob 11. uri SMEH IN VESELJE LUCY ENGLISH kot Hladna devica ELITNI KINO MATICA — Za vnovčenje kožuhovinc je sedaj pravi Cas. Ne zamudite ga, pošljite kožu-hovino takoj -Divji koži«. Ljubljana — Velesejem, ker bo dražba že v ponedeljek 27. t. m. — Zavarovanje delaTcev in nameščencev t novembru. V novembru 19S5 \3 bilo pri Okrožnih uradih SUZOR-a zavarovauih 099-665 delavcev in nameščencev, od teh 435.489 moških in 164.166 žensk. V primeri z oktobrom 1934 pa poskočilo za 35.361. Pri privatno društvenih bolniških blagajnah jo število zavarovancev poskočilo, Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v novembru '31-57 l>iu in nazadovala v primeri z novembrom predlanskega lela za 0.56 Din. Celokupna dnevna zavarovana mezda j3 znašala 323.33 milijonov proti 326.G2 milijonov v oktobru odnosno 309-37 milijonov v novembru 1934. — Pegasti IiIhs v Bosni. V vasi Blažuju pri Ilidži se vedno bolj širi epidemija pegastega tifusa. Obolelo je že 25 ljudi. tJkre-iijano je vse potrebno, da se epidemija ne zanese v Sarajvo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da do pretežno oblačno, spremenljivo, nekoliko hladneje vreme. Včeraj je deževalo v JjjuDljani. Mariboru. Rogaški Slatini in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 19, v Splitu 15 v Sarajevu in Zagrebu 14, v Ljubljani 12.2, v Skopi ju 12, v Rogaški Slatini lO. v Mariboru 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.5, temperatura je znašala 2.2, — Samomor bolgarskega vojaškega begunca. Blizu frančiškanskega samostana v Livnu so našli v torek obešenega 23-letnega bolgarskega vojaškega begunca Todora Ivana Bonova. Pokojni je bil artiljerijski pod naredni k in je pred poldrugim letom dezertiraj ter pobegnil v Jugoslavijo. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je Sel v smrt, ker ga peče vest, da je dezertiral od vojakov in zapustil svojo domovino. — Za 50 tisočakov bi ga bi] ubil. V vasi Malem Torki blizu Petrovgrada je bogati kmet Vikentije Buran podkupil svojega hlapca Dimitrija Radivoja, da bi ubil njegovega tasta Pavla Bukora. Tudi Bukor je bogat in Buran je mislil, da bo po njegovi smrti dobil vse njegovo premoženje. Hlapec je pa prišel k Bukoru ter mu povedal, da mu je dal gospodar samo 5.000 Din. Priznal je, da bi ga bil ubu če bi dobil 50 tisočakov. Oblasti so uvedle preiskavo, da se ugotovi, koliko je na tem resnice. — Zaročenca svoje hčere zaklal .V vasi ISova Cabuna blizu Virovitice je kmet Mile Gumičič v torek zaklal zaročenca svoje hčere Drage Dana Marasa. Fant in dekle sta se imela rada že dve leti. Lani je odšel fant k vojakom in obljubil je dekletu, da se bosta poročila čim se vrne od vojakov. Zdaj je bil na dopustu in pred odhodom je imel dolg pogovor z očetom svoje izvoljenke. Med njima je prišlo do prepira, med katerim je Gumičič pograbil dolg kuhinjski nož in zabodel Marasa. — Prijeta tolpa tatinskih ciganov. Nedavno je družba ciganov vlomila v vilo dr. Korona na Ver ju pri Medvodah. Odnesli so mu razno kuhinjsko posodo, perilo in več drugih predmetov v skupni vrednosti nad 4000 Din. Tatinske cigane so pa že nekaj dni po vlomu izsledili orožniki iz Lukovice. Prijeli so 7 članov Gartnerjeve družine, tri moške in štiri ženske ter kopico otrok in jih izročili sodišču na Brdu, razen otrok, ki jih je vzela v oskrbo občina. Iz Ljubljane —lj Kakor o veliki nori. Danes ?o ž_' prodajali [K> mestu vrhove mucke, kakor da je že v resnici pomlad. Teloh l.o že kmalu od-cvclel, zdaj prodajajo že zelo razcveteloiza-Snoči je pihal tako močan jug, da je metal opeko raz slrch. Bilo je vprav soparno. Od rasa do časa s? Je pa vlila ploha, kakor ob poletnih nevihtah. Vse vr?menske neumnosti uživamo, samo silosa ni in to^-a Še ni, k sreči, klestila. Danes je mesfc dni odkar se je začelo aprilsko vreme, ki je zbralo celo najbolj delavne vremenske preroke, da so utihnili. Niti danas še niso prišli do besede, ko so vsi znaki kazali, da je prišlo do temeljitega vremenskega prevrata. Zjasnilo se je in okoliški bribi ter v ozadju planine v svojem sijaju, so sa pokazali v belem, sneženem ornatu. Že celo večnost jih nismo videli in pohabili smo tudi, kakšen je sneg. Pomlad torej Se ni zakraljevala ztforaj. saj ie pokrit celo Krim pr«?cej jrloboko 3 sn*- gom. Kakor rečeno pa noče biti nihče vremenski prerok in nihče ne zaupa niti barometru, ki se je ponoči zelo dvignil. Al L se bo začela s^da.j prava pomlad ali sel^ nastopi zima? ELITNI KINO M A TIC A< TELEFON 21-24 DANES OB 4., 7.15 in 9.15 ZVEČER: P R KM IKRA VELIČASTNEGA VKLEFILMA: KINO UNION, tel. 92-21 Nepreklicno poslednjič ob 16.. 19.15 in 21.15 uri K. Benat/-.kijeva popularna opereta Pni BELEM KONJIČKU J— Vojaška »glasitev. V svrho letošnjih naborov in pregledov, kakor ludi v svrho vpisa v vojaško evidenco so po razglasih pozvani vsi prizadeti, da se najkasneje do konca tesra meseca zgla^e v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trtrU Jt. 7. J. Na zglasilev se opozarjajo zlasti '20 letni mladeniči, ki pridejo letos prvič k naboru, in pa 18 letni mladeniči, ki se vpišejo '?tos v vojaško evidenco. Vsi moški prebivalci »velike Ljubljane: od 18. do .~)0. leta starosti morajo imeti točen naslov svojega bivališča vpisan v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, Kdor ^vojeua bivališča §3 ni prijavil, naj to čimpreje stori-— Jj Popravek, v Vašem cenjenem listu z dne 14. t. m. priobčili ste na 3. strani v 2. stolpcu pou mbriko >Jz Ljubljane*; in pod naslovom „rvieoagovoini električni števci? notico, i;jer grajate postopanje mestne občine, ki odjemalcem električnega toka zaračunava tok, ki uhaja skozi pokvarjeni števec. Najvljudnejše prosim, da priobčite v prvi prihodnji številki Vašega lista na istem mestu, z istimi črkami v zmLslu zakona o tisku nastopni popravek: Odjemalci električnega toka plačujejo po velikosti števcev, ki je last mestne občine ljubljanske, za njih uporabo primerno mesečno najemnino. Za vzdrževanje in pravilno funkcioniranje ima občina stroške, ki jih konzumentom ne zaračunava. Včasih se kdo pritoži, ker mora plačati več toka, kakor ga je porabil češ, da je Števec pokvarjen. Izkaže se pa, da je prekomerna uporaba električnega toka nastala skoro v vseh primerih le radi pokvarjene ali slabo izvršene električne instalacije. V takih primerih električni tok uhaja v zemljo, števec pa zabeleži tudi ta po konzumentu neizrabljeni tok. Za napake v instalaciji od števca naprej ne more biti odgovorna elektrarna, pač pa konzument sam. Stroškov za tok, če teče v zemljo, ne more nositi mestna elektrarna, pač pa konzument, ki vsled nezadostne pažnje pusti instalacijo v slabem stanju, čim pa prijavi defekt, se napako čimpreje popravi. Z priobči te v se Vam najlepše zahvaljujem z odličnim spoštovanjem vdani dr. J. Adlešič, predsednik. —lj Ugotovitev. 10 t. m. sem poslal iz Rožne doline, ki zdaj spada pod mestno občino v smestor. na popravilo pisalni stroj (ročni kovčeg). Na mitnici pod Rožnikom je zahteval uslužbenec dohodarstveneta urada plačilo trošarine na pisalni stioj, sklicujoč se na predpise, in sicer je zaračunal trošarino C> Din n k£. skupno 30 Din. Ker ni im^l drobiža si je hotel pridržati 100 Din. Izdal je tranzitno holeto z opozorilom, da vplačani znesek zapade, ako ostane stroj nad 2* ur v mestu. Naslednji dan, ko je romal stroj na- • za j preko iste mitnice, je uslužbenec vrnil I VIKTORIJA Po istoimenskem romana svetovno znanega književnika KNUT HAMSl \-A. V odlični kreaciji naslovne vloge: Luise Ullrich Režija: CARL HOFMANN ter MATIJA VVIKMANN. Godba: T H KO MACKEBEN. Romantični kraji« zeleni hribi, starodavni gradovi Norveške je ozadje te krasne povesti o idealni ljubezni Viktorije in Johaneaa. PARAMO UH TO V ZVOĆM TEDNIK. P R E M I E R N I KINO ^HIHHBHIHL ■■ Zvočni kino Ideal ■■ Saniu ie Zadnižne liste« sklicuje aa petek 24. januarja ob 17.30 sestanek članov — zad.ru garjev nabavi jalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, ki se vrši v dvorani >Delavske zbornice«. Udeležite se sestanka in povabite tuda prijatelje — zadrugar je! Odbor. „ Viktorija" vsem Viktorijam J Vsem damam s prelepim imenom Viktorije se nudi BREZPLAČEN vstop k predstavam veličastnega filma »Viktorija«. Edini pogoj: izkaznica in vstop v družbi. »ELITNI KINO MATICA« —lj Teeaj bolgarskega jezika priredi tudi leto? Jugoslovansko — bolgarska liga v Ljubljani. Prijava sprejema pismeno aH ustmeno ligiti tajnik telefon 20—77- Ker se to tečaj v kratkimi pričel prosimo vse, ki se zanj zanimajo, da Be čim preJ3 prijavijo.— Odbor .IBL. __lj Državna klasična gimnazija v Ljubljani proslavi 2000-1 »luico rojstva Q Fl. Uo-racija v petek '24. t. m. v dvorani Filharmo-mčiiega društva na Kongresnem trgu. Pri-četek ob IS uri. — lj Sokolsko društvo Moste priredi v petek ob *J0. uri predavanje o t 3nii ^Človek in stroj . Predava predavatelj ZKl) g- ing-H us Jože. —lj Razstava slik akad. slikarja Slavka Tomerlina je odprta v -Jakopičevem paviljonu do 'iS. I. ves dan od 9—19 ure. Vstopnina 5 Din. dijaki 2 Din. — lj Z rednim poukom esperanta se bo pričelo nocoj ob -O na deški mešč- Soli v Beethovnovi ul. Xovi priclasencj se iss^sprej ?- majo. Klub esperantistov v T * ,ju1>$fili. Iz Celja —e Tragična mrt. V torek popoldne je padla 761etna vdova po vi&jem oficiaiu Marija Dostalova v Laškem tako nesrečno po stopnic ah t da ji je počila lobanja,. Ponesrečen k o ao prepeljali v cel jako bolnišnico, kjer je zvečer podlegla poškodbam. —c Lbožne podpore. Mestni svet je dovolil naslednje mesečne podpore iz me. šč&nskega, oskrbovalnega sklada od 1. t. m. dalje: Hermanu Nec ker manu po 500 Din, Karolini Lassnikovi po 300 Din in Marjani Hočevarjevi po 209 Din, Josipu Potniku pa je podaljšal podporo p*> 300 Din na mesec. —o Nesreči v tovarni. V torek je padel 141etni, v VVestnovi tovarni v Gaberju nameščeni delavec Karel Kvas iz Trnov-veljt pri delu v tovarni na odpadke pločevine in se moćno poškodoval po levem licu. Zdravi se v bolnišnici. ——c Umrl je v ponedeljek na Dečkovi cesti 3 dveletni sinček dimnikarja Metod Krofi ič Iz Maribora —Narodno gledališče, p o svojih »Ma-lomeščanihr, in ^Celjakih groiih.x Mariborčanom dobro znani pisatelj in režiser ljubljanske drame Bratko Kreft pripravlja z mariborskim ansamblom Lkhtenb^r-govo nad vse učinkovito in zabavno veseloigro »Kariera kanclista Vinciga . V opereti pa bo naslednja novost Abrahamova popularna opereta Ples v Savovu ki jo režira Anton Harastovič. — Nova velika občina. NotranJL minister je podpisal odlok, s katerim je dolo. ceno, da se občine Gornja Radgona in okolica Gornje Radgone kakor tudi Sv. Jurij ob Ščavnici in Terbegovci zedinijo. — Prva ponovitev bolgarske komedije, ki jo je občinstvo sprejelo ob premieri zelo simpatično, bo v soboto 25. t. m_ za red A. — Oxnanjevaiee pomladi. Nenavadno lepo toplo vreme je prebudilo v naravi življenje. Gospa Egger. soproga sedlarske- ! ga mojstra, je te dni ujela lepega metuljčka citrončka. — Pred: nevesto pod vlak. Grozen prizor se je nudil v bližini železniške postaje na Ponikvi. Med čakajočimi potniki je stal tam mlad mož z dekletom in srep<> gledal predse. Ko se je približal mariborski vlak, je nenadoma .skočil proti tračnicam in se vrgel pod vlak. Kolesje stroja ga je popolnoma zmečkalo. Privlekli so s tračnic kup zmečkanega telesa. Dekle, njegova izvoljenka, je obupno kriknilo ter se nezavestno zgrudilo. Vendar so jo kmalu obudili k zavesti. Ta obupanee je bil komaj 191etni delavec Kari Gorjanc, pristojen v Ponikvo. Sklepa se, da so ga gnale v tako tragičen konec ljubavne razmere. — V **mrt. Neki Vončina je poslal po pošti piamo policijskemu nadzorniku g. Goršiču, v katerem mu sporoča, da je šel prostovoljno v smrt in da njegove smrti ni nihče kriv. Zato prosi, naj policija zadeve ne preLakuje. Kdo nai bi bil ta Vončina, ni znano. Poizveduje sedaj mariborska policija. — Dober plen poluije. Mariborska policija je prišla kmalu na sled tatu, ki je v soboto vlomil v Klemenčičevo stanovanje na Tržaški cesti in odnesel zlatnino v vrednosti okoli 9000 Din. Po daktiio-skopu je policija aretirala ldletnega fanta, ki je pri zasliševanju poznal vlom, noče pa povedati, kam je skril pVn. Ker je vlomilec mladoleten °a e morala policija izpuatiU, upa pa. da bo tudi ukradno bla°:o kmalu izsledila. —Kurji dihurji, V DoljTošah so pokradli prijatelji kur Kailu Domadenvku 20 kur. Vršijo se poizvedbe. — šahovska turneja. V soboto je dose. Sel Ivo Lešnik mlad šah:^., v Gambn- nevi dvorani nenavaden lep u-^peh. Kako--se je doznalo. namerava c. Ivo I^ešni'1: prirediti po vseh večjih mestih v i>lov. I šahovske turneje. — BIvmi minister, senator g. dr. Kra-mer in m-n;itki ^piošini bolnišnici učenec III. razreda S .t gorske Klad ar Ludvik iz Pot- tke vasi. Pokojni je prebolei škrlatinko. ki mu je pusti).i posledice, radi katerih je umrl. Star. umrlega otroka » i/, nezrumege vzroka prikrili bolezen in je niso javili aMiravni-ku. Ko so v sobot" poklicali tukA>^nje£H banovinskoga zdravnika ur. Grurna, je isti odredil takojšnji prevoz v ljubi ja.ns.ki i bolnišnico. Sestro pokojin'«a ki |e tu d prebolela škrlatin-ko. in vse ostale v dotični hiši, pa je kontumaciraJ za dobo 14 dni. Umrlega učenca so pokopali v sredo na pokopali.šču pri Sv. Križu v Ljubljajii. Naj v miru počiva! žalujočim na£e sož^- lje! Nesrečen slučaj naj bo v .cvarilo vsem <>nim, ki še vedno, bodisi iz m-/edinosti aii kakršnegakoli drugega vzroka, hočejo skriti nalezljive bolezni pred oblastmi, a pri tem ne pomislijo, da ogrožajo lastno, kakor tudi zetravje bližnjih .cioaedov. Preminul je v starosti SO let g. Janez Bren, rudniški pc/duradnik v pokoju. v '/.ogoriu je bil splošno priljubljen in je bil mnogo let radnički hišnik. Zadnja leta v !>okoju je preživel v Podkraju. kjer M je zgradil lično hišico. K večnemu počitku so ga spremili mnogcbrojii njegovi znan-CJ in -prijatelji. Naj v miru počiva. Prizadetim nase sožalje! Namestu venca na krsto pokojnega je noklonil njegov brat g. Bren Pavel, stpvbnjk v rmoiril.fii 200 Din za občinske reveže RAzno Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din VSEGA V IZOBILJU za malo denarja v veliki izbili zimskih sukenj. oblek, Hubertu-sov, pum pari c itd. pri Preske r-ju Sv. Petra casta 14. «>-T. PRODAM Najmanjši saesek a Din Beseda ?>0 par. davek 3.- Din KKOMPFR iiorenjske provenijenee. '«?po. Ddbrano blago, oddaja vsako ko-lieino. dokler traja zaloga, po Din 811.— i» 100 kg tvrdka A. Volk, Ljubljana rte-sljeva c. 24. 411. MALI OGLASI •SLOV. NARODU« K1A30 SIGUREN USPEH! Kako se je nekemu kemiku po srečnem naključju posrečila iznajdba V času svojih eksperimentov ie bil neki pariški kemik presenečen z nepričakovanim efektom, ko mu ie nekat oksigenskeća belila slučajno padlo na kožo in ie koža zaradi tega pobledela in postala mehka. Hrapavost kože se odlušči, pege izginejo, pojavlja pa se sveža, svetla in fina nova koža. Pri poizkusih na licu velikega števila žena ie postala koža za 3 do 5 nijans belejša. a tudi neverjetno mehka in baržunasta. kakor najfinejša koža na najbolj zavarovanih delih telesa. Na podlagi edine koncesije ie to oksi-•iensko belilo zdai premešano kremi Toka-lon bele barve (ki ni mastna). Takoj prodre v kožo. io očisti in odstranjuje zaiedalce. zožuje razširjene znoinice ter ustvarja prekrasno prozorno polt. kakršne doslej ni bilo mogoče doseči z nobenim kozmetičnim sredstvom- Vzlic vsebini oksigenskega belila se krema Tokalon ni podražila. Začnite io uporabljati že danes ter motrite niene nagle učinke. Uspeh je zajamčen, v nasprotnem primeru Da se denar vrne. Iz Rusije v Ameriko čez severni tečaj Na to dolgo in nevarno pot po zraku se pripravila ruski letalec Levanevski povabil sovjetske letalce na čelu z Leva-nevskim v Newyork. Če prilete tja* jim pripravi Newyork svečan sprejem, kakršnega mesto ni videlo, odkar je bffl sprejet Lindbergh po prekooceanskem poletu. Nemški polarni raziskovalec Hil-debrandt je nazval prof. Schmidta Nan-senov naslednik, o poletu Levanevskega je pa izjavil, da bo to največji polet naše dobe in da bo ogromnega mednarodnega pomena. Kakšno je letalo, s katerim namerava poleteti Levanevski čez severni tečaj v Ameriko? Zanimiva je zlasti brezžična brzojavna stanica, kajti vremenska poročila so zelo važna za uspeh poleta-Stanico je izdelal elektrotehnični zavod »Ordzonikidze« in sicer kot nov tip, ki se še ne izdeluje v serijah. To velja za oddajni in sprejemni aparat- Vsa stanica je bila preizkušena na poletu Moskva - Čita - Moskva. Čeprav razmere niso bile ugodne, letalo nikoli ni izgubilo neposredne zveze z Moskvo. Iz Čite na razdalji 5000 km so letalci govorili razločno in tudi razločno slišali Moskvo. Stanica tehta 40 kg Zavcd se zelo zanima tudi za to, kako bo stanica delovala med severnim tečajem, kjer pi-aklicno še nihče ni preizkusil, kako vpliva tečaj na radio-valove- Že zdaj na po=kus- Sigismunda Aleksandroviča Levanevskega so nazvali Čeljuskinci, ki jih je z drugimi sovjetskimi letalci rešil z ledene gore, - molčeči mislec c Ko so pluli proti rtiču Providencia na lede lomilcu »Smoiensk^, je stal Levanevski po cele ure na krovu in zrl na ledena polja Severnega ledenega morja. O čem je razmišljal? Morda že takrat o poletu čez severni tečaj. Po rešitvi čeljuskincev je odpotoval Levanevski v Anglijo in po povratku je živel do jeseni pii svoji rodbini v Pel tavi. Jeseni je pa pri=pel v Moskvo z načrtom svojega velikega poleta, izdelanim do najmanjših podrobnosti. Spremljevalca si je zbral sam. Z Lev-eenkem sta delala skupaj že prej- Povabil ga je iz Sevastopc-la in Levčenko se je takoj odzval. Začeli so gradili letalo in cd takrat sta živela letalca kar na letališču. Levainevski je preselil tja tudi svojo rodbino, ženo talijo- 12ietno hčerko Noro in lSletnega sina VJadimir-ja. Trikrat ali štirikrat na dan je letal s svojim letalem. v zraku je ostajal tri do štiri ure. Skoraj vsak dan je poletel v Moskvo, da je poročal o svojih piipravah za polet čez severni tečaj. Levanevski živi samo za letanje. Govor: o Nobilu in drugih tujcih, ki delajo v Rusiji na polju letalstva- Kaj mislite, pravi, če ti resnično ljubijo to delo, imajo pri nas odprto najširše polie. Ne govorim o nas, o sovjetskih letalcih. Čutim se bogatejšega od vsakega ameriškega milijonarja. Da, bogataš sem, ker U-re-n: čuje vri svoj načrt, priljubljeno delo- a to je več nego milijoni. Znani norveški polarni raziskovalec Harald Sverdrup se je izrazil zelo pohvalno o nameravanem poletu Levanevskega.. Izjavil je, da so sovjetski letalci v prvi vrsti poklicani, da preiščejo ledena polja okrog" severnega tečaja-' Kar se tiče cilja poleta, misli Sverdrup, da znanstveni uspehi ne bodo posebno veliki. Po njegovem mnenju polete letalci vi se k o nad severnim tečajem in neznanimi prostranstvi ledenega morja, kjer leži ob tem času gesta megla, da ne bodo imeli razgleda- Zemljo ali led bedo videli samo v presledkih med nizko plavajočimi oblaki. Pač pa pripisuje Sverdrup velik pomen možnosti rednih peletov po tej poti iz Rusije v Ameriko. On pravi, da je letalstvo tako napredovalo, da to ni več utopija. Louis Bleriot označuje polet Levanevskega za največji polet tega stoletja-O letalu je izjavil, da je po njegovem mnenju najprikladnejše letalo z enim motorjem- Bleriot se je izjavil preti težkim orjaškim letalom- Letalo naj ne tehta nad 20 ton, za tak polet, kakor ga pripravlja Levanevski, pa ne nad 10 ton. Newyorški župan La Quardia je nih poletih so stanico iz letala slišali na ledolomilcu »Sadko« v Severnem ledenem morju in radijska postaja na ledolomilcu je govorila z letalom. Letalo Levanevskega je enokrilnik s krilom spodaj* zelo dolgo in ozko, tip A NT 25. Krila so rdeče pobarvana in na njih je ime letala URSS Nr 025«. Trup je siv s črnimi pasovi. Kolesa se potegnejo v trup. To je sovjetsko letalo s sovjetskim motorjem, vsi sestavni deli so btii izdelani v Rusiji. Motor je tip M 34 iz lanskega leta z 950 HP Letalo Je konstruiral znani konstruktor Tupcljev. Pot iz Rusije v Ameriko je razdeljena v štiri etape. Prva gre iz Moskve do Arhangelska večinoma nad gozdovi. Druga etapa vodi nad Barentsovim morjem iz Arhangelska do Spitzbergov Tretja etapa gre nad Severnim ledenim morjem nad ledom s Spitzbergov do Kanade, četrta pa od obale Kanade do San Francisca nad gorskimi grebeni- Polet bo trajal približno tri dni. Nad arktičnimi kraji se bo moral Levanevski boriti z močnimi zračnimi toki, oblaki in meglo. Na prvi etapi poleti nizko in zato bo startal, kadar bodo oblaki visoko in kadar ne bo vetra ali pa bo pihal miren severozapadnrk. Nad polarnimi kraji bo letelo letalo visoko že za to, da bo mogel letalec določiti smer po soln-cu, za kar ima v letalu posebne instrumente. Kompas namreč tam cdpove službo. Smer bo kontroliral s pomočjo radia. Tam ne smejo biti oblaki visoko, sicer pokrije letalo led Med poletom nad visokimi gorami mora pa letalec dobro paziti, da niso grebeni v oblakih, ker bi sicer letalo utegnilo treščiti v skale- Križeva življenjska pat osemdesetletne rudarjeve vdove Litija, meseca januarja. Te dni dopolnijo naša ;,.Ln.»knerjeva« mama Neža Agosti osem križev. Našel sem jo v drvarnici, kjer je prav krepko vihtela sekiro in pripravljala drva. Zato bi bila odveč vsaka beseda, kako je naša iubilantka še čvrsta in zdrava . Sedla sva v nizki sobici k pomenku in čestita starka mi je v krepkih primerah pripovedovala nekatere zanimivosti iz svojega živijenja. Pred dolgimi 80 leti se jo naša mamica narodila kmetu Permetu v Kotu pri Vin-tarjevcu. ki ga poznajo vsi. kogar zanese pot na poznano Javorje. Ko je dorasla za šolo io je vzel v uk šmarski solmaSter Adamič France, menda sorodnik našega sedanjega odličnega skladatelja Emila Adamiča. Adamič je bil majhen in grbast toda silno dober učitelj^ ki pa je tudi rad za malin il a pušpanko Otroci iz Kota so imeli po pet četrt ure daleč v ŠO'O. Iz šole grede s<> se potikali po hestah ter se pretepali tako navdušeno. da so si izbili vse iz glave, kar jih je nauči! Adamič v šoli . . . pojasnuje smeje naša jub^antka ki pa še iz srca rada seže po dobri knjigi in prebira prav te dni vneto letošnje Vodnikove knjige. Največji praznik ji je bil sejem v Litiji, kamor je gnala z očetom živino na prodaj. Litijski sejmi so bili takrat med največjimi, saj tiste čase še ni bilo sejma pri vsaki podružnici kakor danes. Prodajali so govedo na trškem sejmišču, kjer je sedaj Kunstlerjevo skladišče na Prtlci, ovce pa na mestu, kjer je sedaj litijsko pok.pališče. Takrat so pokopavali Litija-nc še na pokopališču pri cerkvici sv. Miklavža. Permetova Neža je stepila kot 19 letno dekle v Sitarjevec, kjer so tedaj prav pridno kopali svinčeno rudo. Neža je bila sprejeta v pralnico. Takrat so rudo prali še na navadnih rešetih in so za to delo dobi -ale po 40 krajcarjev na dan. V prejšnjih stoletjih se je naselilo v Litiji več laških rodbin, ker je bil sita-jevški rudnih takrat last neke italijanske denarne družbe. Permetova Neža se je poročila z rudarjem Agostijem. ki je bil sicer italijanskega porekla, vendar pa se je rodil že v Litiji. Ko se je poročila, je zapustila težko delo v pralnici, ki je trajalo vsak dan cd 6. zjutraj pa do 6. po- poldne. Mož ie ostal še nadalje v rudniku. O, tiste čase je bij pri nas živahno. :z Sitarjevca je vozila čez reko Save žičnica, ki je odlagala rudo naravnost v topilnico. Z možem sta prodala svojo staro hišico sosedu ki je zgradil na prostoru slavnoznano gostilno pri Urški, sama pa sta si postavila nov dom prav v so~e.°ki. Osem otrok ie bilo rojenih v tej hiši. Sedem jih je umrlo. Sedaj ji -ctoji ob strani le še edina hčerka Cirila, ki ima trafiko tik ob mostu na gra.ski strani. Hudo je grabila smrt v družini. Ob času, ko je divjala med mladino hudo epidirrrja, ji je umrlo dvoje otrok v enem samem tednu. Imeli so legar ali kaj, več mesecev je bila litijska mrtvašnica poina mladih in starih mrliče v. čez nekaj let sta se z možem in vso družino preselila v madžarski rudnik Verešvar, kjer so kopa1 i premog pa so delavce dobro plačevali. Več dni so potovali z vso robo in pohištvom preko Za-, greba in Budimpešte Agostija sta vzela s seboj popolnoma novo pohištvo, komaj pa so bili novidošie-ci v Verešvaru 12 dni, je zapel njenemu mežu navček, leto dni pred srebrno poroko. Podrla ga je pljučnica. Preje jo je ime: že šestkrat. Neža je bila za moža vsa v skrbeh. France pa jo je tolažil: -2e šestkrat sem jo prebolel, vem. da jo bom prestal tudi to pot«. Pa je ni! . . . Rest nesrečna žena, saj ni znala niti besedice madžarskega, pa se ji skočili na pomoi številni Kranjci, zaposleni v vere-švarskem rudniku in so ji vse lepo pomagali, da so moža dostojno pokopali. Vdova je ostala tam še leto dni. Tam se ji je poročila tudi starejša hčerka. S hčerko Cirilo se je vrnila nato v Litijo in sedaj ji gospodinji Vdova je že 30 let. — >Rada še razderem kako okroglo s svojimi znankami, saj jih imam dovolj. Kadar bo posegla po nas tista s koso, Se bomo V3ule kakor dež« je dejala šaljivo, ko je ugotovila, da je, že dovolj dclgo na svetu. — : E, vas se ne bo lotil nihče, ko ga pa pričakate s sekiro! i sem odgovarjal zgovorni in živahni sobesednici. — Tisto je res, da se ne bojim ničesar, saj sem poskusila že vse na svetu, le konja še nisem drla s svedrom. , se je hihitala ob slovesu. Naši zgovorni Loknarici — obilo zdravja in jubileja s tirani Številkami! Vpliv Abesinije na modo Francoska modna in vojna poročevalka Ediht de Bonneuil poroča, da bo letošnja pomladna moda pod vplivom italijansko abesinske vojne izrazito etiopskega značaja. Edith de Bonneuil, ki se mudi na italijanskem bojišču in ki, je prehodila znaten del abesinske puščave, pravi, da predpisujejo pariški modni saloni kot modno novost zvončaste rokave in dolga nagubana krila, kar spominja na nošo črnih bosih abesinskih žen. Baje se bo tudi frizura prilagodila abesinski modi. »še nikoli nisem videla nič tako lepega. — pravi Edith de Bonneuil. — kakor krilo, ki ga nosi Abesinka iz višjih družabnih slojev. Spominja me na staro bizantinsko haljo, bogato okrašeno s pestrimi čipkami. Navadno je narejeno krilo iz enega kosa blaga, dolgega 5 metrov. Blago je zloženo tako. da se ob bokih tesno oprijemlje telesa, pri vsakem koraku se pa razširi. Krilo je bogato okrašeno v vseh barvah mavrice. Najpriljubnejši barvi sta zelena in vijoličasta na belem ozadju. Druga novost, ki jo prinaša abesinska moda, so rokavi. Take rokave so nosile že naše babice, samo da so še bolj podobni zvonu odnosno obli. Naravnost razkošni so majhni dežniki, ki jih nosijo Abesinke. Podobni so slamnatim gobam. Ko so Edith de Bonneuil vprašali, ali se bo tudi abesinska frizura uveljavila v evropski modi, je odgovorila: — To je verjetno, ker je abesinska frizura zelo praktična. Lasje so gladko počesani nazaj, ob straneh so zaviti v naravne kodre in skoraj vsak klobuk na taki frizuri lepo pri-sto.ja. Xesreča je samo v tem. da si Abesinke pritrdijo lase z maščobo in to našim ženskam najbrž ne bo po volji. Nosečo ljubico je zadavil Bratislavski varnostni or^-.m; odkrili i- .-V'>fri': umor Matilde Jurk-n Meve. ^* M a rkhofn -Neusiedlti ?o ob navzočnosti sodno /d"ravn:škc kemmie rvote^niM \r. vodnjaka razmeenoM dobro ohranjeno truplo Jurk^vičevc brez čevljev in noe>a-vic. Ležalo je v vodnjaka za hišo-, kjer je bil zaposlen Joset Dr-ibck. Obdukciji ie pokazala, da Jurkovieeva ni utonila. V-ir ic bUn razvidno tud: iz tejj. d« je segala vod« v vodi* jaku koma i 70 cm V ICO ko. Vse fc fcszaTo, cM jc Drabck Jurko-vijevo r* kfc zadavil ha Sele n-o-tem vr^e' v vodrvjaV. Obdukcija ie ttteti potaaaala, di ie bih lurkovičcva v šestem mesecu nosečnosti. Na krajih, ki iib jc O7noč;l DrabeV. so nn^1' več stvar: .Turkov ic-eve, med dru£:Ti tudi plašč. Vn pr»vrr»tku v Brafi«?l-ivo «*o or/v'niki Dr-ibeVn snova gaaBSaR Ponovno je opi-s-.t1. kako fe JurkoviPevo odstranil, do tre* nutka, ko sta prišla k vodnjaku. Pora dal ic d? ^ista sedli k vodnjaku, lom več ie Ti r';ovičevr> vrgel v vodnjaV. ko st« 5la nrVn > nic^.i. Iz vodnjaka ie klicala n* pomol in prosila, naj in reši. Dr^bck je pa pokril vodnjak in zbežal. Po betonih ceveh jc hotela .Turkovičcva splezati iz vodnjaka :n žito jc sezala čevlje. Ta čas se Je Drabek vrni' in dvignil pokrov. Tedaj je Jurkovičeva pomolila iz vodnjak* roke jn nocje, Drabck jo je pa z£rar>n za grlo, zadavil -n vnjel nazaj v vodnjak. Maharadža iz Barode Sajaži Rao III. maharadža iz Barode. ki ga je kot dečka pestoval Edvard VII. in W je pozneje, diskutira! i lordom Readingom o Kantu in Bemsomi. je proslavil te dni demantni jubilej. Ol> tej priliki so mu podarili podložniki njegov lastni kip iz čistega zlata, povrhu pa še deset slonov, le 14 dni pred jubilejem so se vršile velike svečanosti in 3.000.000 podlo/.nikov je opevalo maharadžo. čiq:ar preteklost spominja na pravljice iz »Tisoč in ene noči«. Pred 60 leti je bil maharadža Malhar Rao odstavljen zaradi zarote proti indijskemu podkralju. Po vsej državi Barodi so iskali potomca iz rodu Gaekwarov. ustanovitelja te dinastije, dokler končno mso našli siromašnega kmeta Khandra Rao. ki je bil kraljevske krvi. Njegovega sina. ki je b3 star 12 let. so že prihodnje leto svečano posadili na prestol. Sajaži Rao se je izkaza! vredneua teua zaupanja. Baroda je sedaj najbolj civilizirana in najliberalnejša indijska država. Neprestano se ustanavljajo v uji nove šole in odpirajo nove knjižnice. V *\oji palan na bregu svetega Ganga je dal Sajaai Ksuj HI. napraviti celo javen zvočni kino. Zakaj je A prvi v abecedi To je pojasnil sotrudniku Scienot Ne\vs«. astrolog G. Lamaa. Na vvlvriu ne krene nihče na pot in nihče ne prime za delo, ne da bi prosil boga. naj mu sloji ob strani. Zato se začenja abeceua z velikim A. To je namreč kratica za besedo alep ali v našem jeziku bik. V starih časih so častili nekateri narodi bika kot božanstvo. Abeceda se torej pričenja z znakom božanstva. Druga črka B pomeni dom. To pa ni samo straha, temveč je mišljen s tem simbol rodbine in mož* To je pa zopet največja vrednota za bogom. Tretja črka C pomeni velbloda, torej r^^-no prometno sredstvo. In tako gredo črke po vrsti in po pomenu naprej. Kje na vzhodu je abeceda nastala, se po Lamsovem mnenju ne bo dalo ugotoviti, kajti kadarkoli so se stari narodi obrnili k novi veri, so uničili v prvi vrsti literaturo svoje poganske preteklosti T ko -o uničili Asirci marsikaj iz svojega literarnega zaklada. Vsak. kdo*- p m M medan, mora v prvi vrsti sc-z.gp.ti svojo dosedanje verske knjige, drugih knjig pa nima. Ne samo narodnost, temveč predvsem vera ie povzročala in še povzroča izpre-membe v abecedi. Zanimivo opazovanje dijakov Na neki am?riški visoki šoli so napravili zanimiv poskus z dijaki, ki jih j<* čaka! ob koncu leta običajni izpit. Po vrsti so jih puščali v veliko sobo. kjer je ležala na mizi i'obro vidna knjiga, napis na nji i> pa pričal, da so v nji za dijake, stoječ«"1 pred izpitom, zelo koristne informacije. Knjiga je bla položena tako, kakor da jo ie tam slučajno pozabil profesor. To je bila psihološka preizkušnja .past za dijake, ki jih je profesor skrivaj oppzoval. Izmed sto dijakov mti polovica ni premagala izkušnjave Samo 46 dijakov ni odprlo knjige, 54 jih je pa podleglo izkušnja v i hoteli so si olajšati izpit in pogledali so, kaj je v knjigi. Profesorji so nadaljevali svoje opazovanje dijakov. Ugotovili so da ao kazali oni dijak, ki so si hoteli z informacija:n v knjigi olajšati zpit, mnogo večjo živahnost, kakor njihovi tovariši. Govorili an glasno, razbijali s pestmi po mizi. teptali z nogami in nastopali ošabno. Nasprotno so bili pa mirni in skromni njihovi tova riši, ki izkušnjavi niso podlegli- Vsi dijaki iz prve skupine so trdili, da jih ni vest prav nič pekla, ko so odprli na mizi ležečo knjigo. In zanimivo je. da ao njihovi starši skoraj brez izjeme zagovornik- telesne kazni otrok. RADIO Petek. 24. januarja. 11.00: Soteka ura: Preko ^rne gore. Durmi torja in Sandžaka v Sarajevo, II .del (p .lo.-ii- Lapajno). — 12.00: Na slovanskem vem (plošča). — 12.45: Vremenska napoved. poro&Ia. — 13.00: Nanoved ra*a. obvestila — 13.15: Na slovanskem juffu (plošče). — 14 00: Vremensko poročilo, r.ozni tečaji. — 18.O0: Ženska ura: O javnih knjižnicah in čitalnicah (ga. Marija Jezernik). — 1KJ0 Od bajke do bajke (plošče). — 18.40: Pravnu predavanja: Avtorsko pravo (g. dr. VI. Knaf lič). — 19.00: Napoved Časa, vremenska na poved, porodila, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Stroje slov. literature (Ludvik Mrzel). — 20.°0: Prenos Lukaoičevih motela iz Zagreba. Sobota 25. januarja. 12.00: Plošča za ploščo — napev v nape v. — 1_M5: Vremnska napoved, poročala. — 13.00: Napoved časa. obvestila. 13.15: Plošča za ploščo — napev v napev. — 14.00: Vre-m?nsko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Za delopust (radijski orkester). — 18.40: Per<* ča zunanjepolitična vprašanja (dr. Ak»j/.n Kuhar). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, obvestila — 19.30: Narionalni ura: Alfred Jensen _ propagator nase kulture v Skandinaviji (Lutea Smodlaka). — ^0.00: Petje, smeh in ples in razne lata vmes- Pester v^čer s sodelovanjem radii-*kega orkestra. Cimmermanovega tria, čl. radijske dramske družine, pevAega kvari«1 ta in plošč. — 22.00: Napoved časa. vremenska napov?d poročila. — 22.15: Zabavna '.dasha (radijski orkester). V soli. Učitelj: te bi tvojemu očetu pov&dal- kak* šsn lenuh si, bi si v obupu pulil h*se. Učenec: Gospod učiterj, saj bi si jih mogel, ker je plešast. jih ne Lion Feuch1wa<*ner: 136 Zid Suss Roman Rezultat pogovora je bil, da sta se Izak Landauer in Nikolaj Pfaffle odločila za več potov. Židovstvo si ;c že od samega početka prizadevalo delovati v prid strinoglavljenemu finančnemu ravnatelju. Zdaj je bilo to delovanje organizirano. Pri ministrih in visokih gospodih na najrazličnejših evropskih dvorih so se zbirali židovski bankirji in govorili o \vurtemberškem procesu. Niso polagali važnosti na Siissovo osebo, biti na grdo ravnanje z njim. Naglašali so pa. da se vodi ta proces povsem svojevoljno in proti vsemu državnemu in nemškemu pravu kakor tudi pro»ti deželnim zakonom. Zaprisežene državne uradnike iz-puščak). zasebnika in rujca pa drže v preiskavi zaradi izdajstva nad ustavo. Tu ie vojvodski odlok, ki ima veljavnost zakona in ki varuje Siissa pred vsakim preganjanjem. Toda ta najvišji in najsvetejši podpis ie bil povsem prezrt m biv^-" ^inaneni ravnatelj je prišel pred sodišče zaradi zločina razžaHenja vladarja. Mar }e to pravičnost? Ali vladata v taki državi pravna sigurnost in varnost? Ali so mogoča pogajanja s tako vlado, kupčije z njo? Siiss se ie pregrešil samo zoper en paragraf zakona. Spal je — kolik zločin! — s krščanskimi ženami. Zato so konfiscirali niegovo imetje. Ali je to pravica? Ali je to pravičnost? Kdo bi inogel še zaupati taki državi? Tuko je šlo po vseh dvorih. Ljudje so postrani gledali wurtemberške poslanike, zgražali so se zlasti nad dobičkanosno moralo države, ki je izrabila ljubimka-nie zasebnika v kritje svojega priman;-kljaja. Trdilo se je tudi, da zavlačujejo sodniki proces samo zato, da bi nagrabili čim več dijet. Gospodje baje vohajo tako dolgo okrog vsake Židove ljubavne pustolovščine, dokler ne zasluž;jo svoMh tisoč tolarjev. Johann Danici Harpprecht je posetil vojvodo-vladarja. da bi mu poročal o preiskavi. Govoril je odkrito in brez ovinkov. Ce pojde tako naprej izgubi švabsko sodstvo ves svoj prestiž. Saj so se že dovoli blamirah'. Njemu samemu ni treba niti naglaša-t:, da smatra zida za škodbivo stenico. Toda v modemi ustavni državi vendar ne gre. da človeka tako telesno muči.k). Naj končno zbero vse dokaze, da pride do obravnave in obsodbe, škandal ie. da so izpustili 'z pasti druge večje kipove. On razume politično nujnost take prizanesljivosti. Toda neha naj se že vzbujati ogorčenje nad barbarskim ravnanjem z zidom. Zlasti ta preiskava v zadevi spolnega občevanja z ženami, kakor jo vodi komisija, je zoperna in pogubna svinjarija. Stari pravnik se je razvnel in rabil krepke besede. Če bi se hoteli držati golega in že davno zastarelega besedila zakona, bi moraH sežgati tudi te žene. Na to pa nihče ne misli. Cemu torej za vraga vsa ta preiskava? Vsako noč spi na stot'soče žen v vojvodini z moškimi. Ce občuje spolno z ženo, ne more noben žid nit* krivoverec ogražati države, vere ali ustave. Dobro bi bilo. če bi žid ne bH uganjal nič drugega vse svo;e dni in noči. Sicer se mu pa zdi žid. ki se ne da pripraviti do tega. da bi izdal imena, mnogo plemenitejši od niegovih vnetih sodnikov. Naj končno vendar že potegnejo roke in nosove iz te svinjarije. Stari vladar ga je mrko poslušal. Haro-preeht je dal samo jasen in trd izraz temu, kar je že sam nejasno čutil. Dolžnos! Pravičnost! In namigni ie. naj preiskavo v zadevi žen ustavijo. Nekatere žene je dal bičati, druge so morale vlačiti po mestu vozove gnoja. Odredil ie, nai ravn3Jo s Sussom ne nežno, pač pa kot s človekom. Major Glaser se je ravnal po tem povelju s pe-dantično točnostjo. Ni treba nežno. Siisso va celica je merila kakor prej samo pet korakov in pol. Siissa so vklenili vsak drugi dan. meso je dobival samo ob nedeljah, nositi >e sme" le najlažjo obleko. Kot s človekom! Vsak drug- dan so mu prinesli vode. da se ;e lahko umil. Njegova cehca je imela lesena tla, spal je na deskah. Na gospode od kom»siie je vi *danev ukaz vplival. Navzlic vsemu bahaštvu jim ie že postajalo tesno pri srcu zaradi vedno glasnejšega, spretno podpihovane-ga odpora 'tuj»ne. Res ni bilo lahko utemeljiti razsodbe takx da bi proti nji ne moglo bSti formalnih ugovorov. Ha Harpprecht in Schonf ne bosta soglašala, je bilo jasno. Pa tudi drugi gospodje, posebno mlajši, mso biri zanesljivi. Ker so se baH blamaže. Liceeciat Mogling. pošten advokat, je kar žarel. Skrbno >e p'lil svoj zairovor. izbiral neprestano gladk:;še in lepše besede tako. da je lahko mirne duše trdil, da je zaslužil svoje diete v potu svojega obraza in s poštenim delom. Tajni svetnik Pflug ie v strahu in ogorčenju opaž"!, da je obsodba in uničenje osovraženega Siissa po židovskih spletkah resno ogroženo. Njegov suhi "ana: -zem se je upiral, razjedal mu je srce. m mu dal miru. CM; je bM tako bl^za. Ne preživel bi, če bi se mu izmuznil. Ta koščeni, zagrizeni mož s fiksno :dek> m povsem nedostopen pametnim raz'ogom je hodil okrog članov parlame.Ka. k: rh je poznal kot najbolj zagrizene Sussove sovražnike. Posvetoval se ie neneboma z domom Bartelemi Pankorbotn. Ni mti bilo žal ne denarja ne truda. Pojavili so se letaki proti Židu. Ogorčenje ljudsrva, da so Mez. Buhler in Iialiwachs odnesH zdravo kožo. se je obrnilo v vsem svojem obsegu proti Siissu. Razširile so se vesti, da hočejo tudi Siissa izpust**. Soditike, ki so veljali za zmernejše celo visoko spoštovanega Harpprecbta, to obdelavah' od vseh strani in jih nadlegoval: ceVo v krčmi. Prišlo je do prrt :s4-nih zborovanj in demonstracij. 2id mora viseti! — se je glasilo geslo, ki sta ga bila vrgla v javnost tajni svetnik Pflng ':n dom Barelemi Pancorbo. ?id ntibra » -seti! — se >e razlegalo v parlamentu in pred prižnicami. £;d mora viseti! — je tulilo ljudstvo, paglavci so prepevali to, te b.sedc so ponavljali okorno ;n s prepričanjem kmetie po naioddal:cnei<> dvorcih. Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Pran I četrtek J Za uprave m inseratni del Usta Oton Christof — Vsi v Ljubljani