•'ottnins puesoa * »uuivim
Leto XVHL, št. 11
upravmstvo. —juoijana, tinatijeva Ulica & — ieiefOD št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 inseratni xldeleK: L,juE>tjana. Selen-Durgova ui. tj - Tet 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11 — lelefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul st. 2
relefon št 190 Računi pri pošt. <Jek zavodih: LJubljana št. 11842. Praga ilslo 78JL80, Wien št 105 241.
Ljubljana, četrtek 14. januarja 1937
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina	mesečno Din 26.—
Za inozemstvo Din 40,— ^'mmm0
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Pred zasedanj em sveta
Po dosedanjem običaju bi se moral svet Društva narodov tudi letos sestati na svoje prvo redno zasedanje tretji ponedeljek v mesecu januarju, torej 18. t. m. Na željo turškega zunanjega ministra je bilo zasedanje, kakor smo to že poročali, preloženo za tri dni. tako da se bo svet DN sestal šele v četrtek. Ta kratki presledek naj bi turškemu zunanjemu ministru omogočil, da se poprej sporazume s strokovnjaki francoskega zunanjega ministrstva glede spo ra, ki je med obema državama nastal zaradi aleksandretskega sandžaka. Ce se bo to zgodilo, bo od Društva narodov določeni poročevalec za to zadevo, švedski zunanji minister Sandler, na seji samo sporočil, da je načelni sporazum dosežen, nakar bo to neprijetno vprašanje vsaj začasno odstavljeno z dnevnega reda.
Vesti o možnosti sporazuma so v zadnjem času precej optimistične. Opirajo se na poročila, da Turčija, zvesta svoji tradicionalni politiki spoštovanja mirovnih pogodb, ne zahteva odstopa aleksandretskega sandžaka, marveč samo njegovo avtonomijo v okvira Sirije in garancije, da se bo ta avtonomija tudi izvajala in spoštovala. Tem težnjam Francija ne nasprotuje, pa so zato Usti mnenja, da dosega kompromisa ne bo preveč težka.
Malo bolj kočljiv je drugi problem, ki je postavljen na dnevni red prihodnjega'zasedanja sveta DN, to je gdan-sko vprašanje. Vendar pa prevladuje tudi v tem pogledu nekak optimizem, ki se opira na uspešna pogajanja poljskega zunanjega ministra Becka z me-rodajnimi zastopniki svobodnega mesta Gdanska. Verjetno je, da bo vsaj začasno doseženo nekako premirje med Gdanskom in Društvom narodov, ki je garant gdanske samostojnosti in ustave. V zvezi s tem bo definitivno odpoklican iz Gdanska dosedanji komisar Društva narodov, ki je medtem postal namestnik generalnega tajnika DN in s katerim je imel sedanji hitlerjevski režim v Gdansku neprestane konflikte. Verjetno je. da bo svet DN že sedaj imenoval novega komisarja, po možnosti takega, ki bo od gdanskih Nemcev bolj simpatično sprejet.
Temni oblaki grozijo ženevskemu zasedanju zopet od španske nevihte. Svoj prihod je namreč najavil španski zunanji minister del Vayo, pa se mnogi boje, da bo znova sprožil neprijetno vprašanje vmešavanja evropskih velesil v špansko državljansko vojno, seveda le. v kolikor gre za podpiranje generala Franca. Španski problem sicer ni postavljen na dnevni red januarskega zasedanja, vendar je malo verjetno, da bi zastopnik valencijske vlade, ako bo že enkrat v Ženevi, ne porabil te prilike za ponovno obtožbo Italije in Nemčije. Gotovo bo tudi sedaj naletel na odpor Anglije, ki ne bo dopustila. da bi se isto vprašanje istočasno razpravljalo pred dvema forumoma, pred svetom DN in pred londonskim kontrolnim odborom. Ravno tako se bodo Anglija in večina ostalih članic sveta DN uprle morebitnemu poskusu, da bi se spravil na razgovor zapleteni položaj v španskem Maroku.
V katerikoli obliki bi se službeno načel španski problem, bi lahko izzval neprijetne pretresljaje. Temu pa se hočeta zlasti Francija in Anglija na vsak način izogniti, ker spada med njune glavne mednarodne smernice stremljenje, da bi se zopet okrepil ugled Društva narodov. Da preprečita vsako neprijetno presenečenje, se bosta januarskega zasedanja zopet osebno udeležila angleški in francoski zunanji minister Eden in Delbos. Italija še tudi na to zasedanje ne bo poslala svojega zastopnika, ker še ni rešeno vprašanje abesin-skega članstva v DN. O tem namreč lahko skiepa samo plenarna skupščina, ki pa se bo sestala šele v septembru, ako se ne bo izkazala potreba, da se že prej skliče izredna skupščina. Za enkrat tako sklicanje še ni aktualno, ker je razčiščen je vprašanja glede zopetne-ga italijanskega sodelovanja z Ženevo v neposredni zvezi z razčiščen jem evropskega položaja, posebno še z razpletom španske krize.
Židovski problem poljske republike
Varšava, 13. januarja, b. V finančnem odboru sejma, ki razpravlja o državnem proračunu, je na različna vprašanja poslancev govori] zunanji minister Beck o problemu poljskega izseljevanja. Poudaril je, da je trenutno za Poljsko glavni problem poiskati nova področja za izseljevanje presežka poljskega prebivalstva. Glede izseljevanja Židov se je Poljska že večkrat pogajala z Anglijo, da bj ji dovolila svobodno naseljevanje polji ekjh Židov v Palestini, toda za ureditev židovskega vprašanja na evropskem vzhodu. Palestina sama ne zadostuje. Zato smo priseljeni postaviti problem židovskega izseljevanja na širše osnove im najti za to izseljevanje nova področja v svetu.
NOVO OMILJEN JE NAPETOSTI
Pogoj za gospodarski sporazum med Francijo in Nemčijo je ustavitev blaznega nemškega oboroževanja
Pariz. 13. januarja, br. V pričakovanju, j da bodo zagotovilom Berlina sedaj v krat- ; kem sledila tudii dejanja. Id bodo dejansko . dokazala miroljubnost Nemčije iin njeno od- : ločnost, da sodeluje pri nevtraliz^ciji špan- ' ske državljanske vojne, razpravljajo sedaj v francoskih političnih in gospodarskih krogih o možnosti gospodarskega sporazuma, ki naj bi otvoril pot do političnega sporazuma z Nemčijo.
Francija in Anglija sta zadnje čase dovolj jasno pokazali, da za nobeno ceno ne bosta dopustili nadaljnjega ogrožanja evropskega miru. prav tako pa sta pripravljeni skleniti sporazum, ki bi trajno odstranil vsa nasprotstva in nesporazume, ki vedno znova motijo dobre odnošaje in ovirajo tesnejše sodelovanje med narodi. Anglija je to pokazala že s sklenitvijo sredozemskiega sporazuma z Italijo, Francija pa bi prav tako želela, da pride končno do sporazuma z Nemčijo. Gospodarsko zbližanje med obema državama, ki je zadnja leta kolikor toliko napredovalo, naj bi se razširilo in poglobilo. V Franciji poznajo prav dobro gospodarsko stisko Nemčije, vedo pa tudi. da je v prvi vrsti posledica blaznega oboroževanja, ki požira vse dohodke in spravlja vse narodno gospodarstvo vedno bolj v odvisnost režima. V merodajnih pariških krogih izjavljajo, da sta poleg Francije tudi Anglija in Amerika pripravljeni pomagati Nemčiji iz sedanje gospodarske stiske, toda le s pogojem, da ustavi svoje blazno oboroževanje, ki poganja vso Evropo v novo oboroževalno tekmovanje, če da dovoljna jamstva za miroljubno politiko, ki bi omogo-čila sporazum ter mirno sožitje ne samo na zapadu, marveč tudi v srednji Evropi.
Za to ceno so Francija, Anglija in Amerika pripravljene ustreči v gotovem pogledu tudi nemškim kolonijskim težnjam. ( .t svrho bi se osnovala posebna kolonijska družbn. v kateri bi sodelovale Nemčija, Francija. Anglija in Amerika. Potrebn-i finančna sredstva bi dala na. razpolago fran-cosko-angleška finančna skupina. Ta družba bi posredovala, pri razdelitvi surovin, ki so Nemčiji potrebne, obenem pa bi skrbela za izvoz nemških industrijskih izdelkov in za nemško kolonizacijo. 0 teh načrtih v gospodarskih in finančnih krogih živahno razpravljajo. slej ko prej pa so mnenja, da je treba počakati najprej na dejanja, ki n;; j bi sledila nemškim zagotovilom. Zaradi tp-ga je tudi potovanje nemškega gospodarskega ministra dr. Schachta še za nc--*;-v " odgodeno. Njegov obisk v Parizu naj bi služil prvim stikom s francoskimi gospodarstveniki in tvoril nekak uvod v gospodar-
ska pogajanja med Francijo in Nemčijo, ki bi se pričela v zgodnji pomladi poteia. ko bodo urejeni pereči mednarodni politični problemi, predvsem pa špansko vprašanje.
Poneet pri Bastidu
Pariz, 13. januarja. w. Francoski poslanik v Berlinu Francois Pancet je imel danes razgovor s trgovinskim ministrom Bastidom in z ravr.-.teljem oddelka za trgovinske pogodbe A.phandom. Razpravljali so o nemško-francoskih gospodarskih pogajanjih, ki so v teku.
se posveča mirnemu delu za svojo gospodarsko obnovo. Od 1. 1931. dalje gre razvoj navzgor in doslej ni bilo še nobene nepa-voljme reakcije. Brezposelnost pada, državni dohodkj pa so v stalnem porastu. Sedaj gre za oborožitev nemškega naroda, da bo v vsakem pogledu dorasel 6voji nalogi. Zato je prva naloga nemške finaočne politike, da s koncentracijo vseh finančnih in gospodarskih sil omogoči dosego tega cilja.
Sovjetska unija za angleške predloge
Vse za oboroževanje
Hanover, 13. januarja, br. Tu je danes na zborovanju industrijcev govoril finančni minister Schwerin>. -Croesig. Med drugim je dejal, da je ves svet v skrbeh zaradi političnih im gospodarskih nenvrov. Le Nemčija je kakor otok sredi razburkanega morja ter
Pariz, 13. januarja- b. V zvezi s ponovnimi razgovori ruskega poslanika Potemkina 7. državnim podtajnikom Vienotmm i>n zu-na/^šm ministrom Delbosom doznava tu-k/gmji »Jour«. da je Rusija sprejela angle-ČBTnredlo'.^ o ustanovitvi nadaljnjega poši-12ll.li prostovoljcev v Španijo in da so se n kino vi razgovori nanašali na način ancrleškpjrn načrta.
vr
Maroški incident likvidiran
Pariz, 13. januarja, b. Včerajšnje naglo in nepričakovano omiljenje napetosti je prišlo danes še bolj do izraza. V uradnin krogih izjavljajo danes brez pomislekov, da se je poslednje dneve vendarle nekoliko pretiravalo s poročili o zaostritvi položaja v španskem Maroku. Demarsa francoske vlade pri španskem guvernerju v Te-tuanu je imela samo preventiven značaj. Z njo je francoska vlada želela samo opozoriti odgovorne oblasti v španski coni Maroka na nevarnost morebitnega kršenja francosko-španskih dogovorov o razdelitvi interesnih sfer v Maroku, kar bi v sedanjem razvoju španske državljanske vojne ne bilo tako izključeno. Naknadno se nadalje doznava, da je bil po razgovoru francoskega konzula s španskim guvernerjem v Tetuanu izdan francoskemu vojaškemu atašeju v Tangerju potni list, k kozvani španski coni. To poročilo je zbudilo v tukajšnjih političnih krogih novo zadovoljstvo in danes se splošno smatra, da je maroški intermezzo zaključen. Zrak je čist, tako poudarjajo sedaj skoro vsi pariški listi brez izjeme.
»Petit Parisien« piše, da bodo v tej atmosferi skušali proučiti več pomembnejših problemov, ki se ne tičejo samo Francije in Nemčije, temveč vseh velesil. I dvoma, da bo dr. Sch^cht doživel v Parizu zelo dober sprejem, malo verjetno pa je, da bi njegovi obiski rodili kakšne takojšnje uspehe.
Policijska mornarica pred španskim vodovjem
Ugibanja angleških listov o rezultatu Edenovih posvetovanj s Hoareom
London, 13. januarja, b. O vsebini včerajšnjih posvetovanj angleškega zunanjega ministra iCdena s prvim lordom admiral i te te sirom Hoareom doznava diplomatski urednik konservativne >Morning-poste«, da je bilo v ospredju teh posvetovanj vprašanje ustanovitve nekakšne mednarodne policijske mornarice v španskih vodah, ki naj bi jamčila strogo izvajanje sporazuma o nevmešavanju v španske zadeve. Nova zamisel obstoja v tem, da ima v načrtu koncentracijo brodovja vseh dr-žav-podpisnlc sporazuma o nevmešavanju v španskih lukah, kjer naj bi ob medsebojni kontroli vršila nadzorstvo nad vsemi ladjami, ki prihajajo v španske luke. Načrt je zamišljen za primer, da bi ena ali druga španska stranka ne pristala na mednarodno kontrolo na španskem ozemlju. Kontrola bi se na ta način lahko izvajala Se pred vstopom na Španska tla, ne da bi bilo treba seči direktno po blokadi, za katero Anglija ne kaže prevelikega razumevanja.
Kontrola - ne blokada
London, 13. januarja, br. Pododbor odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno, ki je imel nalogo proučiti vprašanje kontrole Španskega uvoza, vprašanje prostovoljcev ln vprašanje Španskega zlata, Je imel včeraj popoldne dalj-So sejo. Prišel je soglasno do sklepa, da se mora za primer, če bi general Franco in madridska vlada odklonila priznanje mednarodnih kontrolnih komisij, ki hi poslovale na španskem ozemlju, organizirati posebna kontrola na francoskem odnosno angleškem in portugalskem ozemlju. Kar i se tiče kontrole v španskih lukah, naj bi se uvedel kontrolni sistem, ki ne M imel značaja blokade. Glede zahteve generala Franca, naj bi se zaplenilo vse zlato španske Narodne banke, ki ga- je madridska vlada poslala v inozemstvo, odbor ni mogel priti do nikakega zaključka in je izvolil posebno komisijo, ki naj to vprašanje prouči.
London, 13. januarja, b. Na zasedanju posebnega pododbora londonskega kontrolnega komiteja so se vse države izrekle za finansiranje predloženega kontrolnega načr ta v smislu predloženega proračuna. Pododbor se spet. sestane v ponedeljek 18. t. m. m.
Novi francoski predlogi
Pariz, 13. januarja, o. Francoska vlada je po svojem poslaniku Corbinu predlagala angleški vladi, naj bi se čim prej pričela akcija za organizacijo kontrole nad uvozom vojnih potrebščin in prostovoljcev v Španijo. Francoska vlada pristaja brez nadaljnjega na to, da bi se mednarodna kontrola izvrševala tudi nad francoskim obmejnim ozemljem. Obenem je sporočila, da je intervenirala budi pri vladi v Valenciji, naj pristane na tako kontrolo. Znano je, da so doslej španski republikanci angleške kaJtor tudi predloge mednarodnega nevtralnostnega odbora odločno zavračali.
Pomirljivejše pisanje
italijanskega tiska
Run, 13. januarja. AA. Čeprav italijanski listi ne komentirajo mednarodnega položaja, uporabljajo v dopisih ^ tujine o njem docela drugačen Um kakor prejšnje dni. Zadovoljstvo, ki ga je pokazal bertinski tisk po izmenjavi francosko-nemških jamstev, ee jasno kaže tudi v rimskih listih. Zdi 6e, da je nastalo po nedavnih ©rdjtih napadih nekoliko vedrine.
Fašistični direktorij prenovljen
ftm, 13. januarja. AA. Ddrektorij fašisttč-ne stranke je prenovljen. Imel bo poleg tajn-ka AhHa Stareceja tndi podtamike Serena, Gardrnia in upravnega tajnika Mai-rineliiga. Zanimivo je, da sta med sedmo mi člani direktori j a tudi Pietro de Francichi, rektor rimske univerze, jn Femamdo Mezza-soma. pod tajnik univerzitetnega društva v Rimu. Njuma navzočnost v direktoriju fašistične stranke kaže željo po tesnejših stikih med stranko in znanstvenim svetom.
Motorizirani e orožništva v Nemčiji
Berlin, 13. januarja, br. Z novim letom so bili v Nemčiji osnovani posebni motorizirani oddelki orožništva, ki bodo izvrševali predvsem mdzoretvo na avtomobilskih cestah ter zasledovali kršitelje cest-no-prometnih predpisov. Na vsakem križišču je postavljena tričlanska patrulja.
»Echo de Pariš« poudarja, da se je zi. sedaj doseglo samo to, da Nemci ne bode poslali večjih vojaških enot v španski Maroko, pojavlja pa se vprašanje, kaj nai Francija stori, da zavre nadaljnje postop no in manj vidno prodiranje Nemcev -. Maroko, in kaj naj stori, da Nemčijo pri sili k umiku iz že zasedenih postojank v tej deželi. Preden se bodo začeli razgovori o finančnih, gospodarskih in kolonijskih vprašanjih, mora Nemčija pokazati svoje dobro voljo za ohranitev miru na Renu in v srednji Evropi. Zahtevati bi bilo treba tudi to, da umakne svoje ljudi iz Španije in iz Maroka, kjer njeni vojaki ogražajo razne točke, zelo važne za francosko mobilizacijo.
»Populaire« misli, da so pomirljive izj-ve kancclarja Hitlerja prišle kot nep sredna posledica odločnega koraka fran coskega zastopnika pri španskem vrho. nem komisarju v Tetuanu, kar je doke? da se da miru najbolje služiti z odličnim nastopom. Ce bi Francija nastopila take že meseca avgusta, bi se vprašanje n^ vmešavanja v špansko državljansko vojn« uredilo že pred 5 meseci.
»Oeuvre« objavlja podatke o poročilu, ki ga je poslal kancelarju Hitlerju general Faupel, nemški zastopnik pri vladi generala Franca. Poročilo pravi, da bi bi c treba poslati v Španijo še 80.000 mož w poveriti vodstvo operacij kombiniranemu nemško-italijanskemu generalnemu štabu
če se hoče doseči nagla in odločilna zmaga generala Franca. Razen tega naj bi se poslala v Španijo narodno-socialistična mladina za Inštruktorje.
Pariški dopisnik lista »News Chronicle« poroča, da je Hitler odgovoril generalu Faupelu: Iz Španije bomo odšli šele tedaj, ko dobimo kolonije«.
Eden poroča o položaju
London, 13. januarja. AA. Dopoldne se je sestala vlada k seji prvič po odgoditvi parlamenta. Zunanji minister Eden je poročal o razvoju položaja v zadnjih dneh. V ostalem je vlada proučevala razna notranja vprašanja, o katerih bo razpravljal parlament, ki se bo sestal prihodnji torek. Med njimi je finansiranje nadaljnjega oboroževanja, kar se bo po mnenju Cityja izvršilo s posojilom.
Danes važna seja
francoske vlade
Pariz, 13. januarja, g. Min. predsednik Elum se bo jutiri vrnil z dopusta v Pariz. Takoj nato bo seja ministrskega sveta, ki ji pripisujejo veliko važnost. Na njej bo zjunanji minister Delbos podal obširno o zunanjepolitičnem položaju ter predložil zakonski načrt, ki prepoveduje zbiranje in odpošUjanje pro tovoljcev ter dobavo orožja in municije v Španijo. Načrt vsebuje klavzulo, ki pooblašča vlado, da uveljavi ta zakon šele tedaj, ko bodo zainteresirane države sklenile slične ukrepe.
Mednarodni goložaj v italijanskih očeh
Rim, 13. januarja. w. Diplomatski ?o-ttudnik agencije Štefani pc-udarja, da so pomembni za mednarodni položaj naslednji novi elementi: 1) Angleška demarša o uikrepih glede nevmršavanja v španij;; 2» Iziava Nemčije o spoštovanju teritorialne integralnosti v Španiji in njen'h kolonijah; 3) Franceake vojaške pripra> e v španskem Maroku.
Angleška demarša se smatra za tem bolj odkritosrčno potudo, ker je prišlo do novega, zelo važnega dej tva. ter se je tapot London zvezal s Parizom. Nemška izjava o spoštovanju špan ke teritorialne in kolonijske integrialnosti izključuje vsako dvoumnost in vsak spor. Od sedaj naprej je jaifno. da se Velika Rrit?.nija, Italija in Nemiija absolutno strinjajo o potrebi spoštovanja španske suverenosti fn integralnosti.
Po dnevih hude borbe pred Madridom lopet mir
Neugodno vreme je ustavilo operacije na vseh bojiščih Obilen vojni plen republikancev
Pariz, 13. januarja, br. V nasprotju s ki*- j vavimi boji zadnjih dni je vladala danes na vseh španskih bojiščih tišina.. Neugodno vreme je popolnoma ustavilo vse vojaške operacije. Topniški ogenj je trajal vso noč, proti jutru pa je utihnil. Letalsko akcijo onemogoča megla. Glavni stan generala Franca danes sploh ni izdal nobenega poro- ( čila, madridski obrambni odlmr pa j" ob; - 1 vrl le kratek komunike, da vlada na vseh frontah mir ter da na postojankah, ki so jih včeraj zavzele madridske čete. niso nastale nfikake izpremembe. V teku dann^i.ji-ga dne so miličniki spravili v zaledje obilen vojni plen. ki so ga osvojili pri včerajšnjem nenadnem napadu na severozapadni madridski fronti, kjer so morale nacionalistične čete pustiti skoro vse topove, tanke, municijo tn druee zaloge vojnih potrebščin.
Po informacijah iz španskega nacionalističnega tabora potrjuje, da so imHi nacionalisti pri zadnji ofenzivi pred Madridom izredno hude izgube. General Franco je zaradi tega. sklenil mobilizirati dva letnika rezervistov. Mobilizacija bo trajala kakor vb© kaže, dva meseca. Na področju, ki je sedaj v oblasti nacionalistov, bo mosroče po mnenju merodajnih krogov v Burerosu zbrati okrosr 50.000 vojakov, kar bi za borbe v nadaljnjih dveh ali treh mesecih zadostovalo. Meseca februarja bo bržkone izdan mobilizacijski odlok za nadaljnje letnike. Franco namerava baje organizirati vojsko, ki bo Štela okro? 200.000 ljudi.
Po vesteh iz Valencije nameravajo republikanci izkoristiti oslabelost nacionalistične vojske in pričefii s protiofenzivo. k; ni bi bila boffi morailnepn pomena, ker bi med tem organizirali svrfte rezerve za nadaljnjo borbo proti naefona listom.
Republikansko *
vojno poročilo
Madrid, 13. januarja- AA. Odbor za obrambo Madrida je ?zdal opoldne naslednji komu. nike:
Ponoči je bil v vseh odsekih madridske fronte intenziven topniški dvoboj, vendar se položaj m prav nič izpremenil. Na drugih frontah ni bilo posebnih dogodkov.
Napad z morja na Valencijo
Valencija, 13. januarja, o. Snoči malo pred 9. uro so se nenadoma pojavile pred Valencijo nacionalistične vojne ladje, ki so pričele obstreljevati luko. Na mesto so oddale okrog 50 topovskih strelov. Bombardiranje je trajalo 20 minut. Nasprotnik je napravil mnogo škode, predvsem v pristaniškem okraju Grau ter v predmestju Na-zaretu. Nacionalistične vojne ladje je vodila križarka »Canarias«.	[
V	mestu je bilo prebivalstvo takoj a a rmirano. Obramba je takoj stopila v akcijo, toda trdnjavske baterije, kakor tudi republikanske vojne ladje, zasidrane v lu-ki, niso zadele nobene nacionalistične ladje. šele republikanska letala so pregnala nasprotnika.
Topovski ogenj na severu
Bilbao, 13. januarja, A A. Odbor za obrambo baskovskih dežel je izdal poslednji komunike:
V	odseku Marchine je naše topništvo uspešno obstreljevalo sovražne postojanke, posebno vojašnico Miguletto, k: jo jc hu Io poškodovalo. Na drugih bojiščih j v h'"o mirno.
Francov ©ilgovo?
na anglešM p-iot^rt
London. 13. j:'Pir*rja. br. Gener:-' r'r-n-00 je danes aiiTleškemu poslaniki! s
svoj oIjtovot n.t pro-f--'jH * zaradi kršitve nrvfn^nega jvisu v- Mvlridn. Kakor znano. 50 Frvneiva letali lv>m!»ac-dira.la tudi ta nevt.rn.lni p-'« in 'y več l>-.mb padlo na. posiopj:1 3-ns'eške'r.i p-n-: '.iništva. ter ga močno poško jov. lo General FrMvo pravi v svojem r lgo-.oru. da nn<'ion ilV;v:-a letala nr«o hoTn'^.r;l:ril:i nevtr^lnera p-ru in da. je bombe, ki so pr He v>	po-
slaništvo. najbrže vr<-!o kak« -.'o m-dri.l-ske vlade. V london^rli kroT'h r- *i •^•"'"v generala Franca izzvn-'a rmi^IVv r ?iv"->. nje. pa tn-M ogorčenje ni.-l oin-dov-iž^va-nj^m angleškega protfs'1.
ParnikMarta Jun^sera44 izročen Franca
Pariz, 13. januarja, bi Nemška križarka »Konigsberg« je danes v severošia-.ski luki Luarci, ki je v oblasti generala Franca, predal zaplenjeni španski parnik <Mr-ta Junguera« z vsem tovorom :n z v-r posadko zastopnikom general? Franci k^t odškodnino za pridržani del tovoia por-nika »Paloss Posadko so takoj zapr!!. plenjeni parnik bo takoj nanovo eprernl-sn ter dodeljen Francovi vojni mormrc".
Spet 15® ncm&cftfc *«tal odletelo v Španijo
Pariz. 13. januar j \ h. »Oeuve* nornvi iz Berlina, da jp preteklo sobo^ z-i v-Ho Nemčijo 150 letal, ki sn pr-Uo Avs*rij:> m Italije odletela v Španijo Oljnem *r doznava. da iV hUo te dni v tisknrni GW-"'!-«»-Dfvrient & Co. v OVrlo«t/»i,Vii-«- 7 Vi-., nih za poldni srn mrJiv"-'«	'h 1
cev, ki so l-ili odpns'--; nemškemu odpiav-niku poslov v Burgosu.
»JUTRO« St H
2
Goering v Rimu
Iz italijanske prestolnice bo na povabilo generala Franca odpotoval v Španijo
Rim, 13. januarja, br. Nocoj ob 22.45 je prispel v Rim v spremstvu svoje soproge pruski min. predsednik iin državni minister za letalstvo Goring. Na kolodivoru mu je bil prirejen svečan sprejem. V imenu vlade ga je pozdravil zunanji minister grof Ciano na čelu cele vrste drugih odličnikov. Na peronu je bila postavljena tudi častna četa, ki je izkazala GOringu vojaške časti. Gcring, ki bo za bivanja v Italiji gost italijanske vlade, se bo jutri dopoldne seital z Mussolinijem. Kakor poročajo Usti, se želi Hitler po Goringu podrobno informirati o sredozemskem sporazumu med Italijo ln Anglijo, na drugi strani pa želi Muisolini zvedeti nemške načrte za bližnjo bodočnost, zlasti v pogledu nadaljnjega nemškega zadržanja glede Španije.
V ponedeljek zjutraj bosta. Goring in njegova soproga odfpotovala v Napoli, kjer bosta ves dan gosta italijanskega prestolonaslednika. Zvečer bosta odpotovala s pamikom v Capri, kjer bo?ta ostala dva dmL Dne 21. t m. se bosta vrnila v Rim, zvečer pa bosta odpotovala v smer, ki uradno še ni znana, vendar pa mislijo nekateri, da bo to Španija.
Pariz: Najvažnejši
dogodek dneva
Pariz, 13. januarja, br Pariški tisk smatra obisk pruskega ministrskega predsednika Goringa v Rimu za najvažnejši dogodek današnjega dne. Čeprav ima po uradnem zatrdilu docela zasebna značaj, bo imel Goring dovolj prilike za razgovore z Mussolinijem in Cianom. Nemčija hoče s tem dokazati, da se odnošaji med Nemčijo in Italijo zaradi sklenitve sredozemskega sporazuma med Italijo in Anglijo niso prav nič ohladili ter da je še vedno v veljavi novemberski dogovor med Rimom in Berlinom, ni pa dvoma, da ta obisk ne bo prav nič vplival na približanje Italije Angliji in Franciji, čeprav to Nemčiji ne gre v račun. Pozornost zbujajo vesti iz Rima. da namerava Goring iz Italije oditi v Španijo na obisk k generalu Francu. V času. ko se Nemčija pritožuje zaradi vmešavanja drugih v španske zadeve, bi ta obisk vsekakor bil dogodek, ki bi bolj kakor vse drugo razkril prave namene Nemčije. 2e danes se lahko reče, naglasa »Oeuvre«, da dr. Schacht ne bo videl Pariza, če bo šel Goring v Salamanco! To pa tudi dokazuje, kako veliki so napori Francije in Anglije, da bi prisilili Nemčijo, naj opusti nadaljnje vmešavanje v Španiji.
Konec rajhstaga ?
Pred zadnjim sestankom sedanjega rajhstaga — Novi-nemški parlament bo obstojal iz samih imenovanih
poslancev
Berlin, 13. januarja, b. V političnih krogih še vedno govore o možnosti sklicanja nemškega rajhstaga na izredno zasedanje na dan četrte obletnice nacističnega prihoda na oblast, t. j. dne 30. t. m. V zvezi s temi govoricami, ki jih doslej na me-rodajnih mestih še niso niti potrdili, niti demantirali, se znova pojavljajo glasovi, da bo to zasedanje rajhstaga poslednje zasedanje nemške državne zbornice v sedanji obliki. Sedanji rajhstag predstavlja £e vedno ostanek weimarske ustave, ki je
hitlerlzem danes ne priznava. Tretjemu rajhu da je potrebna nova oblika narodnega zastopstva, ki bo bolj odgovarjala nacističnim smernicam vladanja. Nova zbornica naj bi bila ustanovljena po zgledu fašističnega Velikega sveta in naj bi Štela največ 250 do 350 zastopnikov, ki bi jih imenoval Hitler sam iz vrst zanesljivih nacistov, in sicer za dobo pet let. Po izvrženi izpremembi naj bi bil razpuščen tudi pruski državni svet.
leve
Arabski vrhovni mufti grozi z novo vstajo, ako Angleži takoj ne sprejmejo arabskih zahtev
Jeruzalem. 13. januarja,, o. Arabski vrhovni mufti se je včeraj udeležil sestanka angleške kraljevske preiskovalne komisije, na katrem .je podal szacionalie izjave o stališču palestinskih Arabcev napram Zid rum in mandatnim odposlancem ter predložil konusi arabske zahteve tudi v posebni poslanici
''rh-ovni arabski mufti je izjavil, da ima točne informacije, po katerih so 7,Kije namera vali na razvalinah Om^rove džamije v Jeruzalemu zrraditi Salomonov tempelj. Q tem bi srloboko užalili verska čustva muslimanov r>gtro je nadnlje napadel stremljenje Zidov da bi si v Palestini ustvarili svojo državo, obenem na je prav tako resno obsodil angleške oblasti. ki jih podpirajo. NasrlasM ie. da ep je Arabcem v Palestini pred svetovno vojio pod turškim jrosnodar-(tfvom mnocro bolje eodilo. kakor ee jim se-
daj pod mandatno oblastjo Angležev. Če Angleži ne bodo izpolnili arabskih zahtev, jim mora Društvo na rado v odvzeti mandat nad Palestino in ga izročiti Turkom, ki niso tako zelo pod židovskim vplivom kakor Angleži.
Spomenica zahteva: 1 Takojšnjo opustitev stremljenja, da bi se Palestina pretvorita v židovsko naciVmalno državo. 2. Prepoved slehernega nadaljnjega prseljievaiia Vflov v Palestino. 3. Prepoved, da hi Arabci še nadalje prodajala svoja zemljišča Ž Vom 4. Ukinitev mandata in pr znanje palestinske avtonomije m podlasri posebne mednarodne po~o^be po zgledu poorodbe med Anglijo in Irakom.
Veliki mufti V* nazadnie izjavil da bodo Arabci, ge te njihove Tfhteve ne bodo izpolnjene. organizirali novo vstajo, ki bo še vse drusračia. kakor je bila lanska.
Amerika zavlačnifs nreditev vojnih dolgov
Pariz, 13. januarja. w. Francoski zunanji minister Delbos je dopoldne sprejel ameriškega poslanika Bullitta, o katerim se je razgovarjal o ureditvi vojnih dolgov. Kakor poroča »Pariš Soir«, je Bullitt opozoril Delbosa, da vlada Zedinjenih držav ne vidi posebnega vzroka za ureditev vprašanja dolgov, ker bi končnoveljavna rešitev tega vprašanja naložila Zedinje-nim državam moralne obveznosti, ki jih ne bi mogle prevzeti. Po istem listu novo stališče ameriške vlade ne bo vplivalo na imenovanje bivšega francoskega finančnega ministra Bonneta za poslanika v
VVashingtonu, ki se pričakuje prihodnje dni.
Agencija Radio pravi, da se ne zdi, da bi se ameriški vladi mudilo pričeti pogajanja o ureditvi vojnih dolgov, ker bi se s tem zbudil vtis, kakor, da se hočejo vmešavati v evropske zmešnjave. V ostalem predsednik Roosevelt naklonjen vsem prizadevanjem, da bi se vprašanje nevme-šavanja v Španiji približalo ureditvi ter a tem pospešil mir v Evropi, vendar pa nikakor noče opustiti rezerviranosti. ki jo je kazal doslej napram Evrop!
Miklas o poslanstvu Avstrije
Dunaj, 13. januarja, b. Včeraj je avstrijski zvezni predsednik Miklas sprejel diplomatski zbor, v imenu katerega mu je izrazil novoletne želje apostolski Viuncij Ci-cognani, ki je v svojem nagovoru podčrtal miroljubna stremljenja avstrijske republike, ki odgovarjajo splošni težnji po miru. V svojem odgovoru je prezident Miklas poudaril, da odgovarja miroljubna politika avstrijske republike njenemu geografskemu položaju in njeni tisočletni misiji. V osrčju Evrope, kjer se križajo velike črte političnega in kulturnega razvoja, izvrši lahko Avs-trija svoje visoko poslanstvo le v miru in v mednarodnem sodelovanju. Temu načelu hoče ostati zvesta tudi v bodoče in po njem uravnati vsa svoja dejanja. Na koncu je izrazil še željo avstrijskega naroda, da bi papež čim prej okreval.
Novi zapletljaji na Kitajskem
šanghaj, 13. januarja, b. Po vesteh iz kitajskega vira je na pohodu proti glavnemu mestu pokrajine šensi, Sianfuju, velika komunistična armada iz pokrajine Kansu pod vodstvom Cuteha in Maocetu-na. Armadi se je pridružilo posebno odposlanstvo dijaštva. Predetraže se nahajajo samo še nekaj milj od Sianfuja. Komunistični uporniki so gospodarji položaja v mestu, položaj tujcev je brezupen. Ko-
munisti so vzeli posebno na piko Nemce. Angleži in Američani skušajo izvesti evakuacijo mesta s pomočjo avtobusov.
Papeževa bolezen neizpremenjena
Rim. 13. januarja, br. Zdravstveno stanje papeža je bilo danes nelzprem©njeno. Bolečine v desnj nogi so nekoliko popustile, tako da je mogel bolnik za nekaj trenutkov zapustiti posteljo, vendar pa je bolezen neiz-premenieno re«na.
Grški kralj Jurij bo posetil Turčijo
Carigrad, 13. januarja, p. Tukajšnji listi poročajo, da bo grški kralj Jurij H. spomladi obiskal predsednika turške republike Kemala Atatiirka, kar je vsa turška javnost sprejela z velikim zadovoljstvom.
Ruždi Aras na poti v ženevo
Ankara, 13. januarja. AA. Turški zunanji minister Ruždi Aras je sprejel zastopnike tujih listov in jim izrazil prepričanje, da bo Blum pozorno proučil nove turSke predloge Vprašanje aleksandretskega sandžaka je za Turčijo življenskega pomena in je obenem zadeva narodne časti, za Francijo pa je postranskega pomena. Nocoj je Ruždi Aras odpotoval v ženevo.
Ras Imru interniran na otoku Ponzu
K;ih. 13. januaria. AA. Ras Imru, ki je oteojen na dosmrtni izgon, je moral takoj po prihodu v Napoli oditi na otok Ponzo, ki 1 mu je določen ra bivališče.
N). Vel. kraljica pri angleškem kralju
London, 13. januarja. AA. Snoči ob 18.30 je Nj. Vel. kraljica Marija obiskala kralja Jurija VI. in kraljico Elizabeto. Angleška suverena sta sprejela ju-goslovensko kraljico v svoji sedanji rezidenci.
i	i	'	ii ........
Beležke
Zaključek škofovske konference
Konferenca jugoslovenskih šikolov je bi la, kakor nam poročajo iz Zagreba, sinoči po šestdnevnem trajanju končana. Novinarjem je bil obljubljen o poteku konference službeni komunike, ki pa do veče ra še ni bil izdan. Pričakujejo ga sedaj za kasnejše večerne ure ali pa za danes. Po trjujejo se vesti, da je bil na konferenc: sestavljen skupen pastirski list vseh katoliških škofov Jugoslavije.
Poslanci srbljanske
združene opozicije
Zabeležili smo že akcijo nekaterih po slancev srbijanske združene opozicije, u voljenih na listi dr. Mačka, da bi opustili abstinenco in šli v narodno skupščino. Listi objavljajo sedaj izjave prizadetih poslancev, ki pa vsi zatrjujejo, da iniciativa ni rzšla od njih samih .marveč da je prišla iz krogov njihovih volilcev. Volilci so bili sprva z abstinenco zadovoljni, ker so se nadejali, da bo pospešila razčiščenje politične situacije in rešitev hrvatskega vprašanja. Sedaj pa, ko se vse to vleče v nedogled, baje izgubljajo razumevanje za ab-stinenono politiko in zahtevajo od poslancev, naj gredo v narodno skupščino, češ da se bo tam dalo vendarle več narediti za korist volilcev in države, kakor pa izven nje.
Akcija za povratek v skupščino je zaenkrat ostala na mrtvi točki. Poslanci izjavljajo, da po sebi umevno ne bodo ničesar ukrenili brez pristanka svojih političnih vodstev. Ta pa hočejo očivi-dno počakati, kako se bodo nadalje razvijali odnošaji med beograjsko in zagrebško združeno opozicijo. Ako bi prišlo do preloma, kakor nekateri napovedujejo, je pač verjetno, da bi poslanci beograjskega krila opustili abstinenco.
JRZ in bivša radikalna stranka
Včerajšnja »Samouprava« se obračunava z voditelji beograjske združene opozicije, ki so za pravoslavni božič objavili v beograjskih listih nekaj izjav. Zanimiva je zlasti polemika z dr. Lazo Markovičem, kateremu »Samouprava« zamerja, da je poslal svojim političnim prijateljem božične čestitke z radikalskimi pozdravi. »Samouprava« pravi, da dr. Markovič za to ni bil upravičen, kakor tudi ne noben drug politik izven JRZ. Samo JRZ ima pravico do ra-dikalskega imena, kajti »JRZ je stvarno samo razširjenje radikalne platforme in starega radikalnega programa in nič drugega!«
Državni bednostni fond
Minister za socialno politiko g Dragiša Cvetkovič se je mudil te dni v Nišu. v svojem domačem mestu, in je med drugim obiskal tamošnjo Delavsko zbornico Na zbrane delavske delegate je imel nagovor, v katerem je, kakor posnemamo po poročilu agencije Avale. med drugim izjavil:
»Načrt uredbe o minimalnih mezdah bo dal vsakemu delavcu minimum za življenje. Delodajalci, ki bodo krmili določbe te uredbe, bodo kaznovani... Okrožne urade je treba preurediti tako, da bodo resnične delavske ustanove.. Vprašanje brezposelnosti se pojavlja pri nas samo sezonsko. Tudi o tem bomo izdali uredbo. Po njej bo moral vsakdo, ki služi, oddati enodnevni zaslužek v novi sklad za brezposelne Sklad bo razpolagal s približno 40 milijoni dinarjev in bo namenjen brezposelnim delavcem v njihovih težkih časih.«
Končno je minister še sporočil: »Razmerje med delom in kapitalom je glede minimalnih mezd urejeno z uredbo, ki bo r krartkem postala zakon. Tudi vprašanje brezposelnosti in zavarovanja bo v kratkem rešeno.«
Obtoženi in oproščeni športniki
V	Osjeku se je vršila pred okrožnim 90-diščem razprava proti devetim igralcem osješkega športnega kluba »Graničar«. Obtoženi so bili po zakonu o zaščiti države točka 5. in po § 307 in § 210 kazenskega zakona. Po dolgotrajni razpravi je sodišče, kakor poročajo zagrebški listi, oprostilo vse obtožence, ki jih je zagovarjal na dr. Mačkovi listi izvoljeni narodni poslanec dr. Štefan Hefcr.
Cerkvena borba v Nemčiji
V	Opladenu pri Kolnu vzdržuje kolnski nadškof zasebno gimnazijo, združeno z internatom. Direktor gimnazije dr. Neuhau-ser je prepovedal dijakom zavoda, ki stanujejo v internatu, udeležbo pri prireditvah in manifestacijah Hitlerjeve mladine, kakor znano, sedaj v Nemčiji edino dovoljene mladinske organizacije. V odgovor na njegov ukrep mu je državna nadzorna oblast odvzela pravico, da vodi gimnazijo in v njej poučuje.
Sence na avstrijskem patriotizmu
Avstrijski listi poročajo, da je dunajska policija začasno ustavila nadaljnje delovanje dobrodelne organizacije »Srebrni križ«. Srebrni križ« obstoja že nad pol stoletja in je njegova naloga podpirati bolne in rev-i ne oficirje stare avstrijske vojske. Kot tak je veljal za patriotično organizacijo s precejšnjo legitimistično primesjo. Sedaj so oblasti aretirale njegovega direktorja ter uvedle proti njemu preiskavo zaradi poneverbe.
Istočasno poročajo listi o razpravi, ki se na Dunaju vrši proti vodilnim funkcionarjem habsburško-Iegitimističnega društva »Ottonia« (po nadvojvodi Otonu). Tudi ti so obtoženi, da so neovirano gospodarili z , društvenim imetjem, obenem pa, da »o bi-i li prikriti hitlerjevci ali marksisti. Lansko
Izjave beograjskih poslanikov
ob pravoslavnem novem leta
Beograd, 13. Januarja, p. Beograd je svečano pnosflavil tudi konec pravoslavnega
leta. Člani diplomatskega zbora m dali li->tom zanimive izjave s čestitkami za novo leto.
Francoski poslanik Dampier je v svoji iz-avi naglasil, da so odnošaji med Francijo in Jugoslavijo prisrčni Prijateljstvo obeh narodov se afirmira ob vsaki priliki tako na političnem, kakor na kulturnem področju. Vse doslej pa ni moglo priti do primernega izraza tudi v gospodarstvu, to pa zaradi povsem enakih gospodarskih razmer obeh narodov, ki sta oba predvsem kmečka. Ta nedostatek se je sedaj srečno odpravil z sporazumi, ki jim je hotel dati francoski trgovinski minister poseben pomen s tem. da jih je sam prišel podpisat.
Nemški poslanik v. Heeren je naglasil: Mi Nemci smo prepričani, da si vsak narod iskreno žeK miru in nedvomno bo vsak
odgovorni državnik, ki se dejansko zavzema za srečo svojega naroda, izpolnjeval to željo. Ko bi šilo le za ljubezen do miru, bi bil ves svet že jutri zadovoljen s samim seboj. Toda o miru ne bo mogoče govoriti, dokler bodo deljena mišljenja o njegovih pogojih in osnovah. Tisk pa bo moral pri ureditvi velikih vprašanj izvršiti svojo dolžnost in biti dejansko instrument svetovnega miru, če se zaveda svoje naloge in odgovornosti.
Bolgarski poslanik Karadžov je v svoji izjavi opozoril na prisrčno sodelovanje Jugoslavije in Bolgarije v preteklem letu. Med obema narodoma se je ustvarilo zaupanje, ki ga bodo sedaj potrdili odgovorni državniki z napovedanim paktom | Grški poslanik Rosetti je v svoji izjavi prav tako naglasil, da vladajo med Jugoslavijo in Grčijo iskreni prijateljski in zavezniški odnošaji.
Okrog pogajanj med dr, Ma&fcom in JRZ
V »Jutru« smo že parkrat zabeležili vesti zagrebških in beograjskih listov, ki so napovedovale pričetek pogajanj med dr. Alačkom m JRZ. Zanimivo je, da so beograjski listi po večini objavljali poročila, datirana iz Zagreba, zagrebški listi pa poročila, datirana iz Beograda. Službene ali vsaj polslužbene izjave iz vodilnih krogov JRZ ali iz okolice dr. Mačka še ni bilo nobene z edino izjemo božične izjave dr. Mačka, ki je rekel, da ne odklan,a pogajanj z nikomer, torej tudi ne z JRZ.
Po napovedih beograjskih listov bi se moral prvi kontakt med JRZ in dr. Mačkom pričeti te dni, ko se pričakuje povratek ministrskega predsednika dr. Stojadi-noviča iz inozemstva. »Politika« je v torek o tem poročala, da prvi sestanki najbrž ne bodo v Zagrebu, temveč kje v okolici. List je dalje mnenja, da ni pričakovati naglega razvoja razgovorov, in navaja kot dokaz za to svojo sodbo, da so se sko-ro dve leti vršila pogajanja med srbijan-sko združeno opozicijo in dr. Mačkom, ne da bi vidno napredovala. Končno je »Politika« mnenja, da bi bilo najbolje, ako bi se kot priprava za meritorna pogajanja najprej dosegel sporazum o novih političnih zakonih in o izvedbi političnih svoboščin.
Oficiozno »Vreme« smatra za gotovo, da je dr. Maček končnoveljavno spoznal, da s predstavniki srbijanske združene opozicije ni mogoč zadovoljiv sporazum. Glede pogajanj med dr. Mačkom in JRZ pa pravi, da še ni ničesar konkretnega znano in da je vse to, kar pišejo listi, več ali manj le ugibanje. Pristavlja tudi, da so zagrebški krogi zelo rezervirani .ln da slej ko prej odklanjajo misel, naj bi se hrvatsko vprašanje reševalo s kakimi sporazumi stran-
karsko-taktičnega značaja. Glede JRZ in dr. Mačka je »Vreme« mnenja, da je na obeh straneh dobra volja in iskrena želja za uspešen zaključek pogajanj in da imata obe strani za bodoče razgovore tudi točno izdelan program.
Oba zagrebška lista, ki stojita pod neposrednim vplivom dr. Mačka, i Hrvatski dnevnik« in »Seljački dom«, sta doslej k vestem o pogajanjih med dr. Mačkom in JRZ dosledno molčala. V včerajšnji številki pa prinaša :Hrvatski dnevnik« iz Zagreba datirani člančič s Beograjski tisk kombinira«. Ciančič pravi, da beograjski listi zadnje dni polnijo svoje kolone z raznimi kombinacijami o politični situaciji. Nato nadaljuje: »Ne vemo, kakšen namen ima tako pisanje. Dejstvo pa je, da so v njem prezrte važne okolnosti, ki so važne za. presojanje razpoloženja pri zainteresiranih straneh, kakor tudi za presojanje atmosfere zaupanja, o kateri se je drugače toliko pisalo. Ne vemo, ali imajo ta poročila morda samo namen metati javnosti pesek v oči. Ako je tako, bo bodočnost pokazala, da tega namena niso dosegla, ker jih bodo dejanja najbolje demantirala. Cinizem in podvale nikakor niso povoljna sredstva, da bi se izvedle politične kombinacije večjega stila. Tudi pri tej priliki je treba naglasiti znano stališče predsednika dr. Mačka, da prihaja kot drugi pogodbenik pri reševanju spornih vprašanj v poštev samo tusti. ki ima stvarno legitimacijo, da predstavlja Srbe.«
Clančio končava: »Mi smo do sedaj k vestem drugih listov molčali, toda ker oni nadaljujejo v enakem smislu, se nam je zdelo potrebno na vse to odgovoriti, da ne bo nikakih zmcSnjav in dvomov.«
ES*
Blagoiati tiskovne amnestije
Glavno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja navdušen članek o ravnokar proglašeni amnestiji Tolmači jo kot velik in odločen korak vlade k pomirjenj-u in ureditvi naših notranjih odnošajev Posebno pozdravljajo tiskovno amnestijo in jo označuje za dokaz, da vlada želi svobodo tiska. »Sicer je naš tisk, posebno politični, često zlorabljal svobodo tiska ;n so nekateri listi naravnost onemogočali liberalnejše izvajanje zakona, vendaT je šla vlada velikodušno preko vseh teh pojavov in dala
abolicijo za vse tiskovne pravde.«
»Samouprava« optimistično sodi o današnji politični situaciji Ln nato napoveduje, da »sedaj ni nobenih ovir več, da izvede JRZ v celoti svoj program polne svobode in polne demokratizacije našega političnega in vsega javnega življenja. Napočil jc čas popolne demokracije in pravega parlamentarizma.«
Iskreno želimo, da bi se razveseljive napovedi glavnega glasila JRZ skoraj uresničile.
Obletnica plebiscita v Posaarju
Berlin, 13. januarja, br. Po vsem Posaarju so da<n«s na svečan način proslavili drugo obletnico posaflnskega plebiscita, po katerem je Posaarje zopet pripadlo Nemčiji. Po naročilu « franki neera vodstva ba je oroslava izvršila aelo bučno. Vse hiše so bile okrašene z zastavami. Delo ie povsod počivalo. Po večjih mestih so bili slavnostni obhodi z govori, v vseh šolah pa po bile prirejene posebne spominske svečanosti.
Guverner Nj. Vel« kralja v Pragi
Beograd, 13. januarja, p. Guverner Nj. Vel. kralja senator Jeremija Živanovič se je zadnje dni mudil v Pragi. Jugoslo-venski poslanik dr. Protič je njemu v čast na praškem poslaništvu priredil intimno kosilo
Pogreb industrijca Vajf erta
Beograd, 13. januarja, o. Zastopnik ministrskega predsednik dr. Korošec Je v imenu v vlade izrazil sožalje rodbini pokojnega Industrijca in finančnika Vajfer-ta. Pogreb pokojnika bo jutri dopoldne. Pokopali ga bodo v rodbinski grobnici v Pančevem.
leto je prišlo v vodstvu do sporov, ki so končno privedli do razcepa v dve skupini. V polemiki, ki je sledila, je prva skupina očitala drugi, da podpira hitlerjevce, druga pa prvi, da podpira marksiste. Končno so prišle na dan še prevare, pa je del te družbe sedaj postavljen pred sodišče.
»Ottonia« je imela posebno propagandno sekcijo, ki je pošiljala svoje agitatorje po vsej državi. Sef propagandne sekcije, seda i glavni obtoženec, je izdal agitator jem legitimacije, v katerih je vsem dal višje oficirske šarže, čeprav niti eden med njimi ni bil oficir.
Pred zvišanjem uradniških plač na češkem
Kakor poroča »Prager Presse«, bo češkoslovaška vlada predložila narodnemu predstavništvu zahtevo po odobritvi naknadnega kre<fita 150 milijonov kron S pomočjo tega kredita hoče vlada ukHiti znižan la uradniških prejemkov, ki so bila v zadnjih treh. Štirih letih odrejena tudi na Češkoslovaškem. kakor v skoro vseh drugih evropskih državah. Znižanja so znašala od 2 do 19 odstotkov, zdaj pa naj bi se zopet ukinila, tako da bodo uradniki in drugi državni nameščenci dobili enake prejemke, kakor so jih imeli pred poeetkom zniževanja.
Predsednik čirič obolel
Beograd, 13. Januarja, p. Predsednik narodne skupščine Stevan Cirič je v zadnjih dneh dobil hripo. Sedaj si je že precej opomogel. Po zdravniškem nasvetu pa bo moral v Dalmacijo. Posle narodne skupščine bo za časa njegove odsotnosti vodil podpredsednik dr. Franjo Markič.
Nena&sia smst podbana vrbaske ba&ovme
Banjaluka, 13. januarja, o. Danes popoldne je tu nenadoma umrl pomočnik bana vrbaske banovine Nemanja Ljubisavljevič. Rodil se je leta 1885. Študiral je na pravni fakulteti v Beogradu. Udeležil se je vseh osvobodilnih vojn. Po vojni je bil veliki župan v Banjaluki in Valjevu, nato načelnik v notranjem ministrstvu. Lani je bil imenovan za pomočnika bana vrbaske banovine. Jutri bo slovesno pokopan.
Velik požar v Zagrebu
Zagreb, 13- januarja, o. V Zagrebu je davi okrog 6. pričelo iz neznanih razlogov goreti v skladišču mizarskih potrebščin družbe >Posaviiie£ v Preradovičevi ulici. Ogenj se je i,zredno naglo razširil na v<?o 6tavbo, ki stoji na dvorišču. Gasile-; po po peturne® naporu 6icer lokaliziraM požar, vendar je skladišče z vgcto materijalo-n pogorelo do tal. Požar ie napravil 1-200.000 D:n škode.
Nenavadna eksplozija
Zagreb, 13. januarja, o. V Zvomimlrovl ulicj je nastala davi strašna eksplozija. Lastnik trgovine s pisalnimi stroji rMa-1a-dor«, Benčič. je pa-1;al svojega itika^anla Dragutina Krajačiča k svoji ločeni ženi, ki je tam stanovala. Ko je Krajači<5 pritienii na elek!rifni zvonec na vratih njenega star novanja, je naenkrat nastala silna eksplozija. k; je razdejala vse stanovanje. Krajačiča je vrglo v Poredno prazno rtanovanje. Bij je hudo poškodovan. Med prebivalci je nastala silna panika. Po \se\ hiši so stekla na oknih popokala- Naknadno fe ie ugo'ovii-lo. da je spričo i-.kre, ki je na^ta^ v električnem zvoncu, ek^plod ra-l plin. Bemčičeva žena, ki je ponon izvršila samomor, je po prej odprla plineko pipo. Do jutra se je vse stanovanje rapolm;-lo s plinom. Stanovanje je bilo popolnoma razdejano- Vse pohištvo in druee stvari po bile razbite. Stanovanjska vrata f-o se razklala na dvoje. Nesreča ie poleg samomora gospe Benči^eve napravila mučen vtis po vsem Zagrebu.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved; Po večini oblačno, ponekod nekoliko snega. Temperar tura se bo nekoliko dvignila ponoči Rlana.
Dunajska: V severnih Alpah od oaisa do časa oblačno, ponekod bo nekol ko snež-lo, temperatura bo padla, severozapadni vetrovi, drugod po večini jasno.
»JUTRO« št. It =
Četrtek, 44 i. 1937.
Maši kraji in Ifndje
Socialno delo
Petra Zenkla
Kakor smo poročali, bo g. dr. Peter Zenkl predaval v Ljubljani pod zaglav-jem »Praga, mati svojih občanov« o duhu in načelih socialnega skrbstva mesta Prage. Predavanje bo v ponedeljek ob pol 19. v veliki dvorani hotela »Union« in ga bo spremljal 2 uri dolg. nadvse zanimiv film o zgodovini in razvoju socialnega skrbstva mesta Prage. Predavatelj bo govoril v srbohrvaščini, ki jo perfektno obvlada. Vstop je prost. Korporacije in društva morejo dobiti vstopnice skupno za svoje članstvo do vključno sobote 16. t. m. v tajništvu mestnega poglavarstva, od nedelje dalje pa pri blagajni kina »Union«. Vabljeni so vsi člani socialnih ustanov, člani karitativnih organizacij in vsi, ki se zanimajo za sodobne socialne probleme.
Dr. Peter Zenkl je iz Tabora na južnem Češkem doma, kjer se je rodil leta 1884. Po dovršenih študijah na filozofski fakulteti praške univerze je postal profesor na trgovski, nato na gospodarski akademiji, poučeval pa je tudi na trgovskem oddelku visoke tehnične šole. Po osvobojenju je bil poklican na važno mesto v ministrstvu za socialno politiko, nakar je leta 1926. postal direktor osrednje socialne zavarovalnice, ki je najvišji forum obveznega delavskega zavarovanja v ČSR. Javno se Udejstvuje že od leta 1911., ko je bil izvoljen v mestni svet karlinske občine v Pragi. Pozneje je postal tudi župan Karlina, a odkar obstoji Velika Praga, je član mestnega sveta, predsednik kluba najmočnejše stranke in član mestne uprave. Hkratu je predsednik mestnega socialno-
Postrežba v Masarykovih domovih
političnega odbora in prav njegova zasluga je, da je prestolnica ČSR v povojnih letih zavzela eno najodličnejših mest v organizaciji socialne politike srednje Evrope. Pod njegovim vodstvom se je osnovala ali preosnovala cela vrsta dobrodelnih zavodov za otroke, starce in slepce. Na njegov predlog je bilo v Pragi ustanovljenih veliko število materinskih šol, otroških domov, zavetišč, prenočišč, higienskih domov, posvetovalnic, ogrevalnic, oskrbovalnic itd. Vrhunec vsega njegovega dela pa so tako imenovani Masaryko-vi domovi v praškem predmestju Krči, o katerih smo pravkar poročali izčrpno v božični številki našega lista.
Razen tega pa zavzema dr. Zenkl še množico važnih odgovornih funkcij. Med drugim je bil tudi predsednik praške ljudske univerze. Mnogo se udejstvuje v publicistiki ter izdaja brošure s področja socialnega skrbstva in socialne politike, pa tudi jezikoslovja. Poleg tega sodeluje v raznih higienskih društvih, pri Rdečem križu, je predsednik Centralnih higienskih zavodov čsl. republike, a je tudi član raznih jugoslovenskih organizacij in ustanov. O načelih, ki ga usmerjajo pri tako ogromni socialni delavnosti, je doslej razen v Beogradu in Zagrebu predaval tudi v Varšavi, na Dunaju, v Parizu, Bruslju, Rigi, Kovnu, pa se Ljubljana v resnici lahko smatra za počaščeno, da pride še k nji na obisk. Dr. Zenkl mnogo deluje tudi na področju slovanske vzajemnosti, predvsem pa je navdušen prijatelj Jugoslavije. On je predsednik češkoslovaške-jugo-
slovenske lige v ČSR, predsednik Jadranske straže češkoslovaške, predsednik Aleksandrovega doma za jugoslovenske dijake in predsednik Zveze češkoslovaških in jugoslovenskih socialno-higienskih ustanov. 2e več let je v najtesnejših stikih z jugoslovenskimi socialnimi delavci in je eden glavnih češkoslovaških podpornikov jugoslovenskih zavodov. Ustanovil je razne štipendije za jugoslovenske akademike v Pragi in na njegov predlog se že nekaj let redno mudi v Pragi po nekaj jugoslovenskih učiteljev, da proučujejo socialno delo češkoslovaške metropole. Kakor
so Masarykovi domovi vrhunec njegovega socialnega dela, tako je Aleksandrov dom krona njegovega prijateljstva do Jugoslavije. Dom, ki je bil zgrajen na njegov predlog in z njegovo podporo, nudi prostora za 200 dijakov. Z njim v zvezi je dr. Zenkl ustanovil tudi fond, ki je že doslej presegel 160.000 Kč.
Ko odličnemu socialnemu reformatorju bratske republike izrekamo iskreno dobrodošlico, obenem upamo in želimo, da bi njegovo obisk obrodil najplemenitejših sadov za naš skupni napredek v smislu socialnega dela!
čudna pota
Sončni dnevi v Evropi —
Ljubljana, 13 januarja.
Poročali smo ie, kako neverjetno smolo ima že tretje leto starka zima. Prvi teden decembra in še kasneje je pritisnil sneg in mraz na visoko planoto srednje Španije. V sveži belini so se zablesteli po ostali Evropi le visoki grebeni gora Res je kasneje legel sneg tudi v višje doline, ogromna površina zemlje pa še zmerom čaka oddiha pod varnim plaščem Še malo, — mar se bo spet letos prezgodaj dramila nespočita gruda?
V Jugoslavijo smo dobili sneg najprej le v visoke Alpe in Dinarske planine Vztrajno lepo. jasno vreme, ki se drži zdaj že peti teden po večjem delu naše države, je motilo sneženje v srednji Bosni takrat, ko je potovala po Jadranu na jugoizhod sre-dozemna depresija. Izginila je k Mali Aziji ter povzročila po vsej Turčiji silen snežni metež.
letošnfe zime
Najmrzlejša noč v Ljubljani
Iz Turčije se je preselila zima v Bolgarijo. Visoki zameti in siloviti viharji so povzročili mnogo materialnih in človeških žrtev. Še prej je legla snežna odeja na Južno Srbijo. Šar-planina je zasnežena pol metra na debelo. Snežni nalet je zaplesal do albanskih, črnogorskih planin, pobelil na debelo Sandžak in del vzhodne Bosne.
Iz Bolgarije je prešla zdaj zima v Ru-munijo. Odela se je v beli plašč vzhodna Srbija. Vsa ostala država in ves srednjeevropski pas, od francoske riviere preko Alp in Karpatov do Poljske, je pa deležen solnčnih dni, s hladnimi nočmi in meglo ponekod v dolinah. Stalno jasno vreme seveda v nočeh pospešuje hlad in je Ljubljana včeraj beležila — 12°, najmrzlejšo noč letošnje zime.
Snežni viharji na jugovzhodu Evrope, vztrajno lepo in suho vreme nad našim najširšim sosedstvom, kod vse bo še poskušala priti snežna starka k nam?
Kulturna potreba kočevskih Slovencev
Sokolsko društvo mo?a zgraditi svoj dom!
Kočevje, 13. januarja. sih in vsaj nekatera, priznava izredno deli-
Ne samo v gmotnem, temveč tudi v kulturnem pogledu so Slovenci na Kočevskem v ne ravno zavidnih razmerah, ki v veliki meri onemogočajo svoboden razmah kulturnega življenja. Da ne omenjamo podeželja, kjer je to razumljivo v veliko večji meri, temveč se omejimo samo na Kočevje, dobimo takoj dokaj žalostno sliko. V Kočevju samem je velika vrsta društev, izmed katerih nekatera prav dobro uspevajo, v kolikor je v danih razmerah mogoče. Vendar vsa društva ne morejo razviti svojega uspešnega delovanja zaradi pomanjkanja prostorov. V vsem Kočevju ni niti enega društva, ki bi se v dolgi vrsti let po svojem obstoju povzpelo do lastnega doma, temveč uživajo gostoljublje javnih ustanov.
Najresnejše se že nekaj let bavi z mislijo, zgraditi si lastni dom, sokolsko društvo. V ta namen je zbralo že lepo vsoto preko 100.000 din. Vendar svojega namena še ni moglo uresničiti, ker na mnogih odločujočih mestih v odločilnih trenutkih ni našlo zadostnega razumevanja za potrebe marljivih kočevskih Slovencev, ki sicer sami žrtvujejo izredno veliko, a vsega brez pomoči najširše javnosti ne zmorejo. Teoretično sicer povsod radi pomagajo, a praktično so vendarle kočevski Slovenci navezani sami nase, dasi jim javnost, vsaj vča-
katno stališče, ki ga zavzemajo na tem ozemlju. Praktično je zamislila pomagati Družba sv. Cirila in Metoda, ki je uvedla takozvani »Kočevski dinar«, ki pa zaenkrat še ni pokazal posebnega uspeha.
Zgraditev strehe slovenskih društev na kočevskem ozemlju, kar naj se zgodi v obliki Sokolskega doma, čigar lastnik bi bilo sokolsko društvo, ki ima zbranih že največ sredstev, kupljeno stavbišče in gradbeni načrt, to je zadeva široke javnosti. Dovolj je bilo besed, treba je preiti k dejanjem in pomagati dejansko onim, ki se žrtvujejo preko mere, ne za sebe, temveč za slovensko stvar na Kočevskem. Le z zgraditvijo lastnega doma bo omogočen kulturni razvoj v oni meri, kakor bi bilo prav. Ta dom naj Bi bil žarišče slovenske in jugoslovanske pro-svete, ki je prav tu potrebnejša kakor kjerkoli. Seveda so razlogi za postavitev doma delno omajani pri nekaterih, ki smatrajo demontacijo Kočevja za umestno. Vendar razlogov ne izpodbije tudi popolna demon-tacija, ker bo še vedno tod slovenski živelj ki bo v vsakem pogledu in v vsakih razmerah potreben kulturne hrane.
Sokolsko društvo, ki bo na občnem zboru to nedeljo sklepalo o zidavi svojega doma, naj najde pri odločujočih činiteljih uspešnejši odziv, kakor ga je našlo doslej.
Pobiralci mostnine in favna dela
Drobec socialne politike v našem stolnem mestu
Slavna mostnina, ki jo je mestna občina začela pobirat; v zimskih mesecih, da bi si od pare do pare nabrala sredstev za najbolj nujne investicije, ki eo potrebne za modernizacijo in higiensko ureditev nagega mesta, zlasti še periferije, je že od vsega počelka vzbudila precej nejevolje ne le med občinstvom, temveč tudi med onimi brezposelnimi delavci, ki jih je mestna občina pa>taiv:'la za svoje uradno hanor,,rane prosjake. Kogar je biilo volja, da ee je v nabiralnih dneh za hip pomudLl na enem izimed mostov in križišč, na katerih ropočejo brezposelniki s sva. jimj nabiralniki, je lahko opazil kako krivičen je takšen način socialne davščine. Težko boste našli gosposkega, razkošno oblečenega človeka, ki bi se mu zdelo vredno, da ustavi korak ob nabiralcu in mu vrže dinar v puščico_ v reklamnih noticah, ki jih mestni magistrat eialsno objavlja v dnevnikih, smo brali, da gredo vanjo tudi debelejši kovanci. Nabiralci so v splošnem precej ekronv ni, obzirni ljudje, da c-i ne upajo takšnih mimogredočih ustavljati, in tako se zgodi, da je največ bednih novčičev. ki jih vsak da« na mestnem magistratu natresejo iz puščic, iz žepov tistih ljudi, kj jim samim ni daleč do tja, kjer je treba brezposelne podpore, s Najbolj grenek je pri vsej tej stvari pač j
delež nabiralcev samih. Ljudje, ki se iz svoje osebne stiske nikoli niso dali pripraviti do lega, da b; šli beračit od kljuke do kljuke, so se s sramežljivim u panjem v srcu, da se bo morda vendarle kaj obrnilo na bolje odzvaii povabilu mestne občine, da gredo -	v njenem imenu in z njenim emblemom v gumbnici. Za ta posel so jih na mestnem polil.ičnem uradu pridobili z obljubo, da bodo njihove prošnje pr; delih, ki jih bodo vršili iz nabranega denarja, imelo pred nost preji drugimi n,"osilci. Tako eofie
začeli od oktobra dalje prve tri dni v mesecu postavljati L<e na mostove in vogale da poprosijo občane mi-lodarov za *"	»Delala«
•—kakor se v	„.	Imenuje tak
posel — iro po fcest ur na dan in nieslni magistrat jinn ie sproti poleno odrautoval po 3 I).i:n mezde na uro. Po'agoma se je nabralo toliko, da so začeli v šrškj zidati kanal. A ko so nabiralci prihajali terjat obljubljene pravice, da pridejo do dela. so jih vedno odpravljali s praznimi komplimenti in z novimi obljubami, da že še pridejo na vrstfo. Tako govore % dneva v dan, da bodo zdaj zdaj začeli neke nove gradnje, da jim bo treba kakih sto delavcev, a vse ostane samo pri besedi.
Prt kanalizacij v SfSki ft adatf zaposlenih
okrog 50 delavcev, a to so po večini ljudje a periferije, ki ee je bila šele s komasacijo
priključila mestu, pa celo Bosanci in drugi taki ljudje, samo delavci, ki so stari Ljubljančani in ki so si pridobili »zasluge z nabiranjem po mostovih, ostarajo praznih rok. In kako neprijeten posel Je to nabiranje, vedo nabiralci sami, na katerih žel(jo objavljamo te vrstice, mnogo bolje kakor pa gor spod je z mestnega magistrata, ki >ih prihaja jo od časa do časa kontrolirat na njihove postojanke in jism dajejo navodil, kako naj 6© zadrže, da bo puščica hitreje polna. Mnogi izmed njih kj hodijo mimo in jim nabiralci mole puščice pod nos, izjavljajo, da bi mnogo rajši dali, če bi bilo za nabiralca samega, kakor pa da bi mestnemu magistratu pomagali graditi kanale, to se pravj, reči, ki jih je mestna občina dolžna oskrbeti iz rednih proračunskih sredstev. A ko se oglašajo pa mestnem socialno političnem uradu in prosijo za^ delo, jih odpravljajo z opazko, da so atak že za beračenje prejeli po 3 Din na uro jn idh vnovič tolažijo, naj le še malopotrpe.
Listii, kj so glasila sedanjega občinskega režima, imajo vsak dan polna usta graje za bivšo upravo in hvalnic sedanjemu vodstvu, resnica pa je vendarle, da je bilo zlasti na mestnem socialno političnem uradu poprej marsikaj mnogo bolje kakor je zdaj. Tako so prejšnji ljudje na magistratu uvedH dobro na vado, da je na hodniku socialno političnega urada visela velika tabla e strogo odmerjenim abecednim redom, po katerem naj se prosilci oglašajo. Zdaj je ta reč odpadla, vse dneve je ogromen naval in vsak dan ljudje samo prihajajo in odhajajo, ne da bi kaj opravili.
XVI. Slovanski večer pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.
Na koncertnem delu »Slovanskega večera«. ki ga priredi eno najmočnejših in najpomembnejših društev v državi s strogo nacionalno podlago, JNAD »Jadran«, bo sodeloval med drugimi tudi naš popularni in priznani mladi umetnik, g. Pre-
BAYER
Ako uzamete Aspirin
Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu
toda pazite na Bayer-jev krit! Ojl« rt r« Ji lir. pod S, St. 1583 od 27. XL 1«36.
voršek. Uroš Prevoršek, učenec dirigentske šole g. L. M. Skerjanca in mnogo obetajoči skladatelj je s svojimi dosedanjimi nastopi vzbudil pozornost naše javnosti. Njegovo odlično podajanje ter temperament, ki daje izvajanju še posebnega
pav dar k a, nas prepričujeta, da se bo naš umetniški kader glasbenikov v kratkem času pomnožil za odlično moč.
G. Prevoršek si je za svoj spored izbral Wieniavskega delo AlaZingara ter svoje lastno delo španski ples, s katerima bo gotovo pridobil vse simpatije razvajenega občinstva. Jadran aš i so prepričani, da so s pritegnitvijo mladega g. Prevorška k sodelovanju po. sem ustregJi našemu občinstvu.
Ali bo sodna razprava o kokainskl aferi
zadela v črno?
Danes nadaljevanje — Vedno širši obseg a
Ljubljana. 13. januarja.
Razprava o kokainski aferi in sangrajski ugrabitvi, o kateri smo včeraj obširno poročali, se je približala komaj polovici svojega razvoja. G. Rajko Lederhas. ki je imel kot predsednik senata nalogo voditi eno najbolj zamotanih razprav iz kriminalnega dogajanja poslednjega časa, je na zasedanju v torek zvečer zaslišal najprej se ugrabitve obtoženega Draga Čeferina, oškodo-vanca Lada Vučnika in Čeferinovo ženo Albino. Potem je ob 23. razpravo prekinil in napovedal, da se bo nadaljevala v četrtek ob 8.30. Trajala bo predvidoma ves dan, kajti na vrsti je še zaslišanje treh obtožencev. ugrabiteljev in samozvanih jet-ničarjev Maksa Bizjaka, Stanislava Bur-gerja in Ivana Kraševca, nadalje pa še či-tanje obsežnega dokaznega gradiva, potem pa govori državnega tožilca ter šesterih braniteljev dr. Ražma, dr. Peršina. dr. Brenceta. dr. Murka. dr. Mačka in dr. Smo-deja.
Nove žrtve — med publiko
Ko je predsednik senata zasliševal oškodovanca in zasebnega tožitelja Lada Vučnika, ki je pri kokainskih kupčijah, v katere se je spustil z obtoženci z lahkovernostjo in naivnostjo, izgubil nad 30.000 Din gotovine, je prišlo do zanimivih ugotovitev, da žrtvi brezvestnih sleparjev nista le Čeferin in Vučnik in da ta dva niti nista največji. Med zasliševanjem je državni tožilec nenadno pozval Vučnika. naj sodišču navede ime nekega trgovca iz Kranja, ki so ga današnji obtoženci na enak način opeharili kakor njega za 38.000 Din. Vučnik je odgovori!, da tudi ta trgovec ni edina preostala žrtev, ki sta ga Mauser in Širok opeharila, da pa je ta trgovec menda že vložil tožbo. V ta razgovor med državnim tožilcem in Vučnikom sc je nato vmešal obtoženi Bizjak, ki je povedal, da mu je popoldne na hodniku zaupal neki gospod v zelenem klobuku, ki jc ves dan med poslušalstvom sledil razpravi, da je bil tudi on opeharjen.
»Tu je ie ena žrtev iz Bohinjske Bistrice in druga z Ježicc«, je nato, obrnjen k publiki, ostro pripomnil državni tožilec. Na diskrctM način je dal nato državni tožilec še pred prekinitvijo razprave po službujočem stražniku legitimirati dva izmed teh oškodovancev, ki sta ves dan, pomešana med poslušalci v razpravni dvorani, sledila procesu. Predsednik senata je vzne-
Bolnišnica brez oddelka za zobe
Že v sedanji bolnišnici nujno potrebujemo oddelek za
stomatologijo
Ljubljana, 13. januarja.
Res ni vprašanja, ki bi sočasno tako močno zanimalo zdravnike in tudi vsakega posameznika, kakor vprašanje nove velike bolnišnice, ki naj bi ustrezala potrebam Slovenije in njenega že preko milijona naraslega prebivalstva. Ni čudno, če se vsakdo boji bolnišnice, ker pri današnjih razmerah sploh ne ve, če bo sprejet in kakšnega tovariša bo v tem ugodnem primeru našel v postelji. S kakšnimi težavami se bore zdravniki in bolniki v sedanji bolnišnici, je razvidno iz ostalih referatov. Ti dovolj jasno kažejo, da je že skrajni čas za zgraditev velike bolnišnice. Moj namen je predočiti nujnost otvoritve novega oddelka ne samo v novi, ampak takoj še v stari bolnišnici in sicer oddelka za stomatologijo (oddelek za ustne, zobne in čeljustne bolezni).
Stomatologija se je razvila v drugim vejam medicine enakovredno in važno panogo iz preprostega razloga, ker je zob del živega človeka in zato najbolj nevaren organizmu, če ni zdrav. Bolezni, ki izvirajo iz bolnega zoba, ne povzročajo samo hudih akutnih lokalnih gnojnih bolezni, ki se lahko končajo s smrtnim izidom, tem-
več tudi zaradi skritega oddajanja strupov vse mogoče druge bolezni, kakor rev-matizem, vnetje obisti, srca in sklepov, mrzlice ter nešteto drugih. Bolezni, ki jih povzroia bolan zob, je toliko, da imajo večja mesta v inozemstvu poleg klinik tudi stanice za kirurgijo čeljusti, kamor spadajo tudi rakovine in podobne bolezni čeljusti, ki niso v zvezi z zobmi. Semkaj štejejo tudi bolezni z različnimi gobami, tuberkulozo, luesom, gnojnim kroničnim vnetjem kosti, z različnimi novotvorbami, cistami in mnogo drugih.
Torej je dovolj bolezni, zaradi katerih je potreben poseben oddelek, na katerem se lahko po vseh predpisih zdravijo.
Današnja bolnišnica ima v splošnem vse potrebne oddelke (seveda vt premajhnih obsegih) in se pri preiskali internih bolezni preiščejo vsi organi na različnih specialnih oddelkih. Ker pa bolnišnica nima stomatološkega oddelka, mora izostati ta važna preiskava, tako da ni mogoče vedno zadostno pojasniti pravega vzroka bolezni. Seveda se interni oddelek tudi pobriga, da pride kateri zunanjih stomatologov v nejasnih primerih na pomoč, kar pa zdaleka ni pravilno in za-
dostno nadomestilo za .stomatološki oddelek. Tega oddelka pa nima vsa Slovenija, niti ne njeno kulturno središče bela Ljubljana. že to dovolj zgovorno priča o potrebi takega oddelka.
Njegova naloga ni samo v zdravljenju bolr.ih. še bolj pomemben je zato, da nudi mladim zdravnikom za prakso zadostno znanje in pouk v vseh boleznih. Tu imajo priložnost, da vidijo, kedaj in kako se izruje zob in ali gre za stalni ali samo za mlečni zob. K tej pripro-ti zadevi pa se pridruži še cela vrsta stvari, katerih proučitev in spoznanje je mlademu zdravniku možna le na tem oddelku. Kdor vč, s kakšnim znanjem stomatologije prihaja doslej mladi zdravnik v prakso, ta se ne čudi uspehom njegovega dela. Najbolj žalostno pa je, da tega ni kriv zdravnik, ampak tak sistem naših bolnišnic in klinik, ki mu ni niti za časa študija, niti za časa praktičnega staža omogočil seznaniti se s to panogo. Ker pa Je današnji zdravniški narašiaj navezan na domovino in ne more hoditi na tuje univerze, zato mu mora domovina nuditi možnost, da se nauči vsega potrebnega doma. Ker vsega tega nimamo, nosi posledice bolnik, ki umevno izgubi zaupanje do zdravnika. Mislim, da sem dovolj povdaril vzgojni pomen in nujnost stomatološkega oddelka za mlade zdravnike. Nada sveta dolžnost je torej, da stori-
mo vse, kar je v naših močeh, da se te hude rane, te pomanjkljivosti znebimo, in zastavimo vse, da dosežemo naš simoter: novo bolnišnico z velikim, razmeram ustrezajoč im oddelkom za stomatologijo, na katerem bodo zaposleni sposobni zobozdravniki, ki bodo mogli nuditi nego in zdravje bolniku, mlajšim zdravnikom pa potrebno znanje. Takšen oddelek mora imeti tudi za področje Slovenije postelj .najmanj za 20 bolnikov, ki morajo ležati pod stalnim nadzorstvom.
Sam zakon o bolnišnicah določa v 5 5 ln 15 skladno z uredbo k temu zakonu, da morajo velike bolnišnice imeti tudi stomatološki oddelek. Ne sme pa ostati zgolj pri črki zakona, temveč odredbo zakona o tej nujni potrebi je tudi treba oživotvo-riti, da bo preskrbljeno tudi za težje obolele.
Vse to vodi do jasnega zaključka, da je upravičena naša zahteva po veliki klinični bolnišnici v Ljubljani s stomatološkim oddelkom, če tega ne dosežemo, nam bodo bodoča pokolenja lahko očitala, da se nismo zavedali svoje dolžnosti, in da nismo svojemu narodu znali ali hoteli ohraniti zdravje in moč, brez katerega naš narod ne bo zmogel nalog, ki ga čakajo. Apeliramo na odločujoče, da bodo razumeli naš klic na pomoč!
Dr. Jvraj Kallaj,
mirieno občinstvo, ki mu je bila s tem in-termezzom razkrita široko razpredena sleparska mreža, pomiril z zagotovilom, da bo oblastvo natančno in vestno preiskalo še nepojasnjene afere.
Zagonetka zavofev kokaina
Vprašanje je- če bo tudi res skrbno in s pravno fineso za vse trike in ratinirana izmikanja in zavijanja zagovorov uspelo senatu pojasniti, ali je v kokainski aferi res Šlo za premišljeno prevaro iti dobra izveden komplet cele družbe. Neizpodbitno je namreč dejstvo, da so kupci kokaina nasedli in so namesto dragega mamila dobili le malovredne, kokainu podobne zme^i. Doslej obtožencem ni uspel prepričljiv dokaz, da bi bili prodajali res pravi kokain in ne podtikali na zelo spreten način česa drugega. V ztra;ali so dosledno pri trditvi, da je bil v zavojih pravi, čeprav nc prvovrstni kokain, kakor so se bili pogodili s kupr;i. Dopuščali in celo zelo vztrajno j>3 so zagovarjali možnost, da so bili zavoji že po sklenitvi kupčije in po izročitvi pravega blaga na nepojasnjen način zamenjani in namesto njih podtaknjeni drugi. Nasprotno pa so vsi doklej znani oškodovanci, Vučko in Čeferin, kakor tudi Čeferinova žena, absolutno izključevali to tajinstveno možnost, zatrjujoč, da nikomur ni bilo znano, da posedujejo kokain in tudi nihče razen njih ni poznal skrivališča, ki je bilo povsem tajno.
Načrt za ssgrs&Stev se je porodil v ženski glavi
Obtoženka Čeferinova, ki' je napravila zelo ugoden vtis solidne, inteligentne, energične dame, je s priznanjem brez vsakega pridržka razodela senatu skrivnost posrečene sangrajske ugrabitve, ki je po njenem preprostem pojasnilu na mah utrpela mnogo na slavi svoje senzacionalnosti.
V kupčijo s kokainom se sicer gospa ni spuščala, preskrbela in odgovorna pa je bila za 15.000 Din, ki jih je njen mož izdal za kokain. Hladnik, alias trgovec Co-mini iz Trsta, ki se je pojavil v elegantni obleki, je nanjo napravil prepričevalen vtis poštenega starejšega gospoda. Njenemu možu, ki Hladnika ni poznal in ni vedel, na kaj naj se pri njem zanese razen na dober vtis, je odprl aktovko, ki jo je nosil s seboj, in pripomnil mirno: »Moja legitimacija je denar!« Delal se je, kakor da bi imel polno aktovko denarja. Ko pa so naknadno odkrili prevaro, je znanec Bizjak zaupal Čeferinovi, da so padli v mreže močne mednarodne kokainske družbe, ki ima za »bombe« prevejanega g. Široka, ki s svojo prepričevalnostjo celo Mater Božjo prekucne, kakor se to pravi.
Gospa Čeferinova je na vsak način hotela priti do težko zbranega denarja in menice, katero je bil prezentiral Širok. Idejo o ugrabitvi je »skuhala« z Bizjakom, ki ji je bil pripravljen pomagati, Sangrad pa se jima je zdel najbolj primeren za ta namen. Izvabila sta Široka in Hladnika. ne da bi skovala prej podroben načrt. Vse ostalo, kako so z njima ravnali in kakšnih vlog so se posluževali, je prišlo samo od sebe, kakor je narekovala potreba. Ona je jetnikom kuhala hrano in sešila iz klota maske jetničarjev, za drugo pa se ni več zanimala in so vse opravili slednji sami. Moža ni obvestila in ko se je sam pojavil na gradu, mu je šele vse povedala. Ni pa ubogala njegovega nasveta, naj se posluži pomoči orožnikov. Prepričana je pač bila, da bi ji ta pomoč ne pomagala in da samopomoč, ki se je je poslužila, ni kazniva. S pomagači se ni pogodila za nagrado. Ko pa je dobila vrnjeno menico in 1.000 Din, je opazila, da jetničarji milo gledajo denar. No, pa si je mislila: »Vsak naj ima za svoj trud, — jaz menico, oni denar!« In ga je razdelila po merilu: kdor je več delal, bo več dobil. Da je sedela v sodnih zaporih 3 dni, ji je izzvalo očitek sodnikom: »Dolgo ste nas martrali!«, nakar jo je prised-nik 8. o. s." Brelih opozoril, da bo tako V»aj vedela, kaj se pravi biti zaprt
6. ianuar - SLOVANSKI VEČER ■ Tabor
omače vesti
Zadovoljna analSabeti
Zagrebški iisti razpravljajo o nepismenosti med prebivalstvom hrvatske prestolnice. Povod jim je dal razglas zagrebške občine, da se bodo 1. februarja na mestnih osnovnih šolah načeli posebni tečaji za nepismene.
Po statističnih podatkih je v Zagrebu okoli 12.000 nepismenih. Samo tisoč med njimi je takih, ki znajo vsaj čitati, ostalih enajst tisoč: baje ne zna ne čitati ne pisati. Sicer predstavlja to število samo 7 do 8 odstotkov zagrebškega prebivalstva, po mnenju listov pa je za mesto s tako visoko kulturno stopnjo še vedno preveliko.
Kar pa liste najbolj vznemirja, je dejstvo, da nepismeni ne kažejo nikake volje, da bi se naučili pisati ali vsaj brati. Tudi lani je namreč občina že priredila anal-fabetske tečaje, h katerim pa se je prija-javilo samo 60 oseb. Listi zato pravijo, da je treba letos vse storiti za večji odziv.
Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali nepismeni — ravno ker so nepismeni — za anal-fabetske tečaje niso izvedeli, ali pa si ne obetajo nikake koristi od tega, če bi se naučili še pisuti in brati.
*	VSe telefonske naročnike opozarja
poštna uprava, da poteče 15. t m. rok za plačilo telefonske naročnine. Plačilo se 1 mora izvršiti z dostavljeno položnico. Naročniku, ki zamudi plačilni rok, se telefon 16. t. m. izključi iz prometa. Za zo-petfcio priključitev mora plačati takso ▼ znesku 100 Din. Ce bi kak naročnik položnico izgubil, lahko dobi drugo pri pošti Ljubljana, L, telefon št 37—07.
*	Legitimacije za dvolastnike na jugo-sl o vensko-madžarski meji. V Podravini je večje število posestnikov-dvolastnikov, ki imajo svoje posestvo razdeljeno na naše in na madžarsko področje. Na našem področju imajo dele svojega posestva tudi nekateri madžarski posestniki. V koprivni-škem srezu je preko 200 takih posestnikov. Ti dvolastniki so nekdaj že imeli legitimacije za prehod meje, a te legitimacije so bile pozneje ukinjene in so zdaj nove dobili šele pred nekaj dnevi. Nove legitimacije omogočajo dvolastnikom svobodno gibanje na področju 10 km od meje.
*	Filatelistična razstava v Varaždinu bo otvorjena v nedeljo in bodo na njej sodelovali največji filatelistični klubi iz vse države. Posebno pozornost bo vzbujala zbirka filatelista Viljema Gregorčiča iz Zagreba. Njegove znamke so razdeljene na dve skupini in naslovljeni »Naš dragi Zagreb« in »Usoda Madžarske«. Poštno ministrstvo bo izdalo posebne dopisnice z grbom mesta Varaždina.
*	Služebni list dravske banovine od 13. t. m. ima naslednjo vsebino: Ustava islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije. Odločba kraljevskih namestnikov o pretvoritvi nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti v popolno. Uredba o izpre-membi uredb" o prekinitvi zastaranja kmetskih menic. Razglas uprave o ljudskem delu in odkupnini za samouprave ceste v letu 1937/38.
*	Prof. Tofani je umrl. V Št. Jurju ob železnici je umrl v torek v starosti 65 let za pljučnico upokojeni profesor Hilarion Tofani. Pokojni je bil pred vojno profesor gimnazije v Seretu v Eukovini, kot begunec pa je bil po vojni nameščen kot profesor gimnazije v Mariboru. Leta 1926. je bil zaradi živčne bolezni upokojen in je od tega časa živel v št. Jurju. Pokopali ga bodo na šentjurskem pokopališču danes popoldne.
*	Zaposlitev naših delavcev v Perziji. V
primorskih krajih so že dalje časa agentje nekih angleških tvrdk najemali delavce za delo pri graditvi železnic v Perziji. Ponudbe so bile precej ugodne, nekateri delavci pa so pozneje pisali iz Perzije, da so razočarani. Zdaj je bila pred izseljeniškim komisarijatom z zastopniki angleških tvrdk sklenjena pogodba, v kateri je navedeno, da dobijo naši delavci v Perziji za 10-urno delo 60 rialov, kar znaša v našem denarju blizu 1S0 din. Za čezurno delo pa se plača še posebej po 6 rialov. Naša oblastva so zahtevala, da morajo angleške tvrdke vsakega delavca, ki potuje v Perzijo, zavarovati na 20.000 din, kar delavec v malih obrokih odplačuje od svojega zaslužka. Sprejeta je bila tudi zahteva tvrdk, da bodo delavci dva odstotka od svojega zaslužka plačevali za nezgodno in bolniško dr. Jože"Mihelak" o" temT; »Uvod j zavarovanje. Tvrdke so navedle, da dobijo
* Turistični svet dravske banovine bo
imel švo o prvo redno sejo 18. t. m. ob 9. dopoldne v steklen j dvorani banske palače v Ljubljani na Bleiweisovi cesti. Dnevni red je naslednji: Otvoritev zasedanja, turizem dravske banovine (pregled, stanje potrebe), delovni načrt banske uprave za pospeševa-nje turizma in financiranje. Referira! bo načelnik g. dr. Marn. Ustanovitev turističnih odborov po vaških občinah, pretres osnutka pravilnika o teh odborih s posebnim ozirom na vprašanje koordinacije, sodelovanja in financiranja obstoječih krajevnih turističnih društev. 0 vsem tem bo referiral g. Tvan Gračnar, upravitelj zdravilišča Rogaške Sla tine. O pogostinstvu in pogosainskem šolstvu bo referirai g. Ciril Majcen, predsednik Zveze združenj gostilniških obrti. Peta točika je zimskj šport dravske banovine, referent e dr. Ciril Pavlin, podpredsednik Zimsko" sportne zveze. Zadnjo redr.o točiko pa tvori volitev poslovnega odbora n morebitnih odsekov, dveh overova!e!jT'v zapisnika in treh računskih pregledovaVev.

\\
*	Sncial)!0-g0»p{>'lar-k.i šola podružnic NNZ r.a Jesenicah in JavorniUu. y soboto ob 19. bo prvo preu ivanje soc alno-gospodarske šo]e NSZ na Jesenicah in Javorniku Preda val bo g.
v narodno go-podarstvo«. Predavanje se bo vršilo v vel.ki dvorani Kazine« na Savi. Vstop prosti Vabi eni so vsj delavci in nameščenci z Jesenic. Javornika Ln okolice!
*	Opozorilo udeleženiou> kongresa Jugo-clovensko-bolgarskih lig v Beogradu. Sinoči je Jugo-.lovensko-bolgarska liga v Ljubljani prejela iz Beograda dopis naslednje vsebine: »U vezi našeg ranijeg pisma čast nam ;e i z vest it i vas. da je gre;kom nadležnog či-novnka mimslarstva saobračaja pogrešno u raspisu naznafeno da je učesnicima kongresa jugoslovensko-bulgari-.kih liga u Beogradu odobren popust 70%. Stvarno odobreni popust na vožnji železnicom iznosi 50% s tim, da su učesnici dvižni, da na polaznoj stanici kupe celil železničku kar?u koja če im služit- i za povratak. pošto Vtu overi Jugos'o vensko-bugarska liaa u Beogradu«. — Ljubljanska liga pro-i vse ude'ežence. da vzamejo gornje obvestilo na znanje ter da popravijo v legitimaciji četrti usko voznino na polovično.
*	Darria za slepo deco. Velikodušen dar: Gospa Han Bremfeva, soproga industrijca v Ljubljani, ie poklonila zarodu za slepo de. ro v Kočevju 200 Din. za revne slepe otroke. Gospa Aimy Urbančeva, soproga veletr-irovca iz Ljubljane, pa 100 f>in. Iskrena hvala?
Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih iti izpuščajih - čudovito deluje »OB3.AKOVO RAMILCNO MAZILO« !
delavci od podjetja za 10 rialov na dan hrano in stanovanje. Vožnjo v Perzijo s parniki morajo po tej pogodbi plačati podjetja.
*	Na svetovno razstavo v Pariz se bomo
peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana Lienz. Innsbruck. Konstanz, Schaffhausen, Strasbourg, Nancy, Pariš, Saarbrucken, Stuttgart, Miinchen. Heiligenblut. Ljubljana Druga varianta: od 4. do 18. juilija in od 5. do 19 septembra: Ljublij a na. Benetke. Gardsko jezero, Milano, Torino, Mont Ceniš, Grenoble, Lyon, Pariš, Basel, Lu-zern, St. Morrtz, Bolzano, Ljubljana. Vsako potovanje bo trajalo 15. dni- Poleg tega se bodo vršili izleti v Benetke. Monte Carlo, Nico. Rim. Grossglockner, Salzkammergut. Češko. Dolomite, Dubrovnik in Maria Zeli in bo še več krajših potovanj po tuzem-slvu. Zahtevajte prospekte. Prijave in podrobne informacije v Okornovi izletni pisarni. Ljubljana, hotel Slon.
*	Fantovski tepež s smrtnim izidom. Na praznik Treh kraljev je Sokol v Dražgošah v prizori! »Desetega brata*. Dvorana je biia polna. Med igraici je bi! tudi posestnikov sin Jelene, ki pa je bil s svojo vlogo že sredi predstave prest, nakar je kal reditelj pazil pri vratih kdo še prihaja. Ko je vrata ravno zaprl je udar;la tuja pest po njih. Iz sosednje Češnjice je prispela skupina fantov in je pričela klicati na korajžo. Takoj nato
sta se zunaj spoprijela Jelene jn njegov eodmenjak Jelene, ki pa si nista nič v sorodu. Med rovanjem sta padla po tileh in naenkrat je Jelene, oni iz Sokolskega doma, milo zastokaL Zaradi preslabega zdravja je fantu poči želode«. Nezavestnega so prenesli domov, priključijo pa se je Se vnetje trebušne mrene in ▼ petek je nesrečni fant itzdihnil. Napadalca so odvedM v zapor škofjeloškega sodišča. Pokojnik kakor aretirane« sta stara šele 20 let.
*	Alkohol piše romane. Sarajevska pro-tialkoholna ambulanca posluje, kakor že znano, nekaj dni in je vsak dan polna pacientov. Sarajevski listi mnogo pišejo o ambulanci in o njenih pacientih, ki pripo-povedujejo poročevalcem najrazličnejše, od alkohola povzročene dogodivščine, ki so jih prisilile, da so prišli po protialkoholne injekcije. Slišijo se pravi romani, ki jih ustvarja in piše alkohol. Vsi pacienti prosijo novinarje, da ne bi zabeležili njihovih imen. Večkrat se zgodi, da kdo časopisnega poročevalca že na hodniku ustavi ter mu zatrjuje, da je pripeljal v ambulanco svojega sorodnika, ki je pijanec prve vrste. Poglejte ga, tam v kotu stoji, a prosim vas, nikar ne zapišite ne njega, ne mene. Malo pozneje pa se oglasi človek iz kota, ki poročevalcu pravi: Mož, ki je z vami govoril, je še hujši pijanec kakor jaz in oba sva prišla po »igle«. Zanimivo zgodbo je pripovedoval neki železničar, ki se hudo napije samo ob velikih praznikih. Za božič se je tako napil, da ni našel svojega stanovanja in je trkal na sosednja vrata, kjer stanuje neka mlada vdova. Ko je trkal, je tudi prepevaj in še preden je vdova odprla, je prihitela njegova žena ter v navalu ljubosumnosti hudo pretepla moža in vdovo, čeprav sta bila oba popolnoma nedolžna. Iz tega dogodka je nastala strašna afera in mož hodi zdaj po igle Nekateri pacienti, ki so dobili prve injekcije, so iz ambulance zavili naravnost v krčmo in ko so prišli po drugo injekcijo, jih je zdravnica vpraševala, če so kaj pili. Vsi so rekli: Jok — in posledice te laži so bile strašne. Po drugi injekciji so namreč strašno bljuvali
*	Darilo vrhniškemu Sokolu. Namesto cvetja na grob ge. Kristine Kočevarjeve z Vrhnike je daroval g. Ivan Kržan, uradnik Hipotekarne banke v Cačaku, vrhniškemu Sokolu 200 Din.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen že'odec kozarec na ravne Preme Jožefove sjrenčice.
*	Tovarna JOS. REI(1H sprejema mehko m škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Liubljaise
u_ Predavanje Jadranske straže. Krajevni odbor JS. priredi predavanje v sredo 20. t. m. ob 20. uri v verandni dvorani restavracije Union (ne v dvorani (.»krožnega urada, kakor je bilo prvotno objavljeno). Nastopi g. dr. Jovan Hadži, univerziiteini profesor v Ljubljani, znani strokovnjak za oceanogra flio. Gospod dr. Hadži bo predaval o temi »Biologija morja«, posebno Jadranskega morja. Z raznimi ekioptičnkni slikami bomo imeli priliko slediti življenju v morju ter se seznanit; z raznimi prel>ivaloi v morskih globinah. G. dr. Hadžj je napisal bogato literaturo o biologiji morja, posebno o našem morju. Njegovo predavanje bo tembolj zanimivo. ker nas bo predavatelj seznanil s svojimi najnovejšim; raziskovanji. Bogastvo našega Jadrana nj vsakomur znano, zato priporočamo vsem članom in prijateljem Jadranske straže, da se tega predavanja udeleže v čim večjem šte>vilii.
u— Predavanje SPD bo v Četrtek 14. t. m. ob 20. uri v dvorani Dolavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo član himalajske ekspedicije g. Aschenbrenner Peter. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Vstopnice so na razpolago v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti danes in y četrtek do 18, ure ter od 19. ure dalje pred predavalnico v DeLavsk zbornici. Planinci, pre krbite si pravočasno vstopnice, ker je zelo veliko zanimanje za to predavanje.
DRSALKE nikljane
od din 83.— dalje pri
A. GOKEC d. z o. z. — poleg nebotičnika.
u_ XVI. Slovanski večer pod pokroFi-
teljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., ki ga prireja JNAD. »Jadran«, bo v eoljoto v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Vabila so razposlana, eventuelne reklamacije na JNAD »Jadran«. Tomanova 3 ali telefo-nično 29—74.
u— Razpis. Mestna občima opozarja podjetja na razpis za napravo lesenih ograj ob Ljubljanici, kj je objavljen v Službenem listu št. 4. str 15. z dne 13. t. m. 1937.
u'— Zoološko društvo »Noe« ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 25. t. ni. v salonu gostilne Derenda na Riimsk; c. št. 4. Vabljeni so vsi član; in prijatelji društva.
Naši trgovci in njihovi nameščenci uživajo sloves solidnih, pa tudi nadvse dostojnih. vljudnih ljudi, ki se dobro zavedajo, da je ena prvih zapovedi v občevan ju z odjemalci- hkratu pa tudi ena iznied poglavitnih umetnosti uspešne prodaje — bonton Veseli smo lahko, da so tako neskončno redki primeri, n kakršnem nam je te dni pripovedoval neki ugleden naročnik našega lista, gostilničar, posestnik in podžupan neke podeže'ske občine
Po božičnih praznikih je prišel v Ljubljano. ker je nekaj malega obolel na živcih-pa je menil, da bi bilo najbolje, če se za nekaj dni podvrže strogi zdravniški negi Potrka/ je na vrata bolnišnice a tam so rnu povedali, da je nevrološki oddelek prenapolnjen Nato je poiskal nekega specialista, ki mu je s\'etoval, naj za kakšen dober te den ostane v Ljubljani in na i redno prihaja k njemv v ordinacijo Človek z dežele je ostal v LjVbljani, obenem pa jt izkoristil priliko da je razen psihiatra obiskoval tudi razne umetniške prireditve, koncerte in gledališke predstave, da se je mimogrede od dolžil za tisto, česar v provinci stalno pogreša. Ko je bil že enkrat v mestu, si je hotel nakupiti še nekaj potrebnih reči. Tako >'» med drugim v neki trgovini iz-b.	'■■..} nerila
ki; ss je približal čas njegovega odhoda,
mu je prišlo na misel, da bi te srajce najlaže tovoril s seboj, če bi imel kakšno pripravno škatlo. V preprostem upanju, da so tudi v Ljubljani trgovine tako urejene kakor na vasi in da lahko v vsaki izmed njih kupiš, česarkoli ti je treba, je še enkrat stopil v isti lokal in vljudno povprašal, ali bi se dalo dobiti kaj takšnega. Za pultom sta stregla prijazna gospa in še en trgovski pomočnik.
—	Oprostite, nobene takšne škatle nimamo, je odvrnila gospa.
—	Pa lahko dobimo morda malo ovojnega papirja?
—	Potrpite trenotek, takoj bom pogledala.
Izginila je za nekakšno steno, izza katere pa se je takoj nato razlegal razjarjen vik in krik, ki je prihajal iz globokega moškega glasu
—	Seveda, še tega se manjka Ničesar mu ne boste dajali. Mi nismo noben podporni zavod Le naj si ga gre kfipit, če ga hoče
imeti.
Naš deželan, ki je čakal pred pultom, si pač ni mogel misliti, da se te besede izza stene tiče njega. Hip nato se je gospa pojavila na vratih s polo navadnega rjavega papirja v roki. A Se preden ga je utegnila Izročiti gostu, je pridrvel za njo visok, Hro-kopleč zastaven gospod, po vse t priliki lastnik lokala, ji iztrgal papir iz rok ln nahru-lil tujca:
—	Če hočete imeti papirja, pojdite ga kupit kamorkoli. Mi nismo nikaka ubožnica. mi ničesar ne moremo dajuii zastonj
—	Oprostite, se je začudil deželan. saj ničesar ne prosim zastonj. Samo to sem si mislil: zadnjič sem srajce kupil pri vas, pa bom pri vas kupil še nekaj papirja. da jih zavijem
—	Mi nismo nobena papirnica, mi ne prodajamo papirja. Glejte, da izginete, tamle so vrata, če ne, pokličem policaja.
Razume se, da je človek z dežele odšel nazadnje brez papirja. Občudovanja vredno je bilo samo, da je mož, ki si je prišel živce zdravit v Ljubljano, pri takšnem srečanju ohranil mirno kri. Šef, ki na takšen način meče kupce iz lokala, pa je samo zgovorno izpričal, da je naš ne\Tološki oddelek v resnici prepoln.
Tolšči podvrženim in mišičastim, pri katerih se kažejo znaki raznih tegob zaradi nezadostnega izločavanja sokov, pomaga odlično večtedenska pitna kura 7, naravno »Franz-Josefovo« grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje.
Ogl- reg. 8 br. 18. 485/86
a— Cefl»t Slavko Popov, ki koncertna ▼
Ljubljani jutri v petek 15. t. m. ob 20. v veliki filharmoničm dvorani, bo v l delu svojega koncerta zaigral najprvo Beethovnovo Sonato v a-duru in nato Sairet-Saeneov koncert za vioiončelo in klavir. Beethoven je zložil svojo sonato op 169 v času. ko se ga je že lotevala naglušnost in ko je tej svoj« nesreči dal ponovno izraza v skladbah, vendar pa ne najdemo zlepa med Beethovnovimi deli podobnega dela, kri bi imel toliko iskrene lahkote, toliko vzorne klasične lepote in tematike kakor ravno ta sonata. Saint-Saensov koncert pa je v originalu napisan s spremi jeva njem orkestra. Tudi to delo slavnega Francoza ima vse znake francoskih skladb, kakor vsa dela avtorjev francoske šale. V II. delu svojega koncerta bo zaigral virtuoz na čelu vrsto krajših skladb za klavir in čelo- Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u_ Društvo »Tabor«. Drevj ob 20. v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici spominska slavnost po pokojnem voditelju našega naroda v Julijski Krajini dr. Otoikarju Rybafu ob lOletnicj njegove smrti. 0 pokojniku in o njegovemu delu bo govoril dr. Lavo Cermelj. Prijatelji druš&va vabljeni!
u_ JNAK Edinstvo. Danes ob 20. bo v
klubovem lokalu obvezni članski sestanek. Na dnevnem redu je kratko predavanje in poroč lo odbora.
u— Društvo »Pravnik« ima svojo XLVII.
redno glavno kupščino v soboto 30. t. m. ob 17. v ljubljanski pravosodni palači št. 79. Dnovni red: poročila predsednika, odbornikov in revizorjev, volitve in slučajnosti.
u— Javno predavanje Splošnega ženskega društva bo drevi ob 20. na šentjakobski šoli. Predavala bo prof. Anica Cernej o snovi: Otrok v predšolski dobi. Dobrodošli!
u— Z originalno dekoracijo žele obrtniki presenetiti obiskovalce letošnjega obrtniškega plesa, ki bo v soboto 16. t. m. v vseh prostorih Ljubljanske Kazine. Prireditev ima sociaien in človekoljuben značaj, saj je ves čist] dohodek namenjen podpori onemoglim obrtnikom in siromašnim vajencem. Vabimo vse obrtnike in obrtnice. da se prireditve sigurno udeleže, kakor tudi. da privedejo e seboj svoje znance in prijatelje!
u_ Pozor pred lažnimi akviziterji! Zvezi
za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani (Putnik) nam sporoča, da zbirajo že dalj časa po Ljubljani in okolici naročila za oglase in uvrstitve v nekak vodnik po Ljubljani pod firmo ^Metropola Slovenije« razmj akviziterji. ki pr; strankah navajajo, da bo izda<-la tak vodmk Zveza za tuiski promet odnosno Putnik v Lubljani. Svarimo pred temi lažnimi akviziterji, ker niti Zveza tujski promet, niti Putnik ne izdata sedaj kakršnekoli slične edicije. Svarimo lud< pred vsakim telefonsk;m potrdilom naročila ali tele-fonično terjatvijo, ker spada tudi ta metoda med navadne trike teh akviziteriev.
u— Gradnja široke prometne ceste s Trnovega na Vič. Ve® 'zkopani materija! u struge Ljubljanice od nekdanje zatvomice pri gradaškem mostu so že predlanskim, vse leto lanj m še letos izvažali na projektirano dovozno cesto proti Viču. Mnogo nad 50.000 kubikov raznovrstnega materijala je bilo treba. da so se mogla izvršitj dosedanja nasi-paina dela v tako velikem obsegu. Ta cesta bo nekoč, ko bo popokioma dograjena, vezala južno-zahodno stran mesta z Vičem in bo znatno razbremenila sedaj dokaj preobloženo Tržaško cesto. Z deli so začeli pri Lepem potu poleg Kolezije. zasulj ondi zelo roizko levo nabrežje Gradaišoice in sosednji svet na široko ttja preko dolgega športnega igrišča >Jadrana«. SpLanirali so že vse one ulice, ki teko od Tržaške ceste proti Gradašoi-cj, in sicer Lepi not, Langusovo. Hajdrihovo in Volaričevo ulico. Tako bodo vse te u! -ce dostopne lahko 7 vozovi z obeh strani. Ta cesta je nasuta kakih sto metrov že nad igriščem »Jadrana«: to bi bili okrog dve tretjini vse njene dolž ne. Pn; Koleziji 60 navezi!'i več vlakov (po 10 vozi okov) v strugi Ljubljanice preostalega drobirja, ki ga bodo uporabili pri utrjevanju te nove ceste. Ker so od Kolezije naprej pospravili tirnice, kaže, da bodo zaenkrat prenehali z nadaljnjim nasipavanjem ceste proti Viču. Pri mostu čez Riharjevo ul'co so prekinili dovoz Ljub-liančinega materiala po Dobrilovi ulici in napeljali nov stranski tir čez ta most v velikem loku ob Kopališki ulioi, kjer so zadnje mesece navozili nad meter visoko odložene prsti in ilovice. Pokrili so že ves desni breg Gradaščjce tja do Kolezije. Pa je tod v bližini še prere; jam. ki čakajo nuno zravna-vanja ln zasipanja.
u_ Prijava biciklov za tekoče leto policiji: 18. t. m. od 3.001 do 4.000. 19. t. m. od 4.001 do 4.500, 20. t. m. od 4.501 do 5 000, 21. t m. od 5.001 do 5.500, 22. t. m. od 5.501 do 6.000, 23. t. m. od 6.001 do 6.500, 25. t. m. od 6.501 do 7.000. 26. t. m. od 7.001 do 7.500, 28. t. m. od 7.501 do 8.000, 29. t. m. od 8.001 do 8 500, 30. t m. od 8.501 do 9.C00. 1. februarja od 9.001 do 9.750. 3. febr. od 89.001 do 89 500, 4. febr. 89.501 do 90.000. 5. febr. 90.001 do 90.500, 6. febr. 90.501 do 91.000, 8. febr. 94.301 do 95.000, 9. febr. 95.001 do 95.300, 10. febr. 99.401 do 100.000, 11. febr. 111.000 do 111.500, 12. februarja 111.501 do 112.000, 13. febr. 113 000 do 113.500, 15. febr. 113.500 do 114.000, 16. febr. 116.001 do 116.500, 17. febr. 116.501 'do 117.000, 18. februarja 117.001 do 117.500. 19. febr. 117.501 do 118.000, 20. febr. 118.001 do 118.500, 22. febr. 118.501 do 119.000, 23. febr. 138.001 do 138.500, 24. febr. 138.501 do 139.000. Za prijavo se uporabljajo le tiskovine, ki i« dobe brezplačno na posameznih policijskih stažnlcah v Ljubljani. Prijavo je treba izpolniti s črnilom, kole-kovati s kolekom od 5 Din ter oddati s prometno knjižico v sobi št. 2. policijske uprave, šubičeva ulica št. 5/1. med 8. in 14. uro. Tam se dobe tudi evidenčne tablice in prometne knjižice za one bi-cikle, ki jih še nimajo. Zamudnike, ki ne bodo prijavili biciklov v navedenem predpisanem roku. zadene po zakonu o tafcsah kazen, ki znaša za vsak bicikel 32.50 Din.
n_ Plesna ra|a slušateljev ahitarfentske-
ga tefaia bo v petek 15. t. m. ob 20. v Trgov. eikem domu.
n— Namočena polenovka F. Khaun. MikJo.
Stfeva 8.
ESI*			mm
HS1SLZ	M		
CIGANSKA POSTAVA
V arlavni vlogi LELA CEP-NAJA
Vala, popularna ljubljenka sveta
S b i r 1 e y Ternple UPORNI KOVA H C 1
I>a«M» nevrtiklicrKi [>osle<ln;«č I I Yb Vi b iS
t
Danes nepreklicno poslednjič Eaem pretrefcljti-v film o zlomu ruskega oanstva m krvav: rovoluoijd
MOSKVA - SHANGHAI P o 121 N e g r i
GUSTAV D1ESSL — SUS! LANNER — W. KEPP1.F.R
VHM,
(h. ^ife^^ieaft^
u— Mestni kolek za brezposelne. Mesto Ljubljana je izdalo socialni kolek po osnutku slikarja Mihe Maleša. Izdani sta dve vržti koleka in sicer po ceni 1 Din s sliko revne matere z otrokom in po pol dinarja s sliko brezposelnega. ki prosi pomoči. Dohodek tega koleka Oo me: to porabilo za zaposlitev brezapo elnih delavcev pri javnih delih. Kakor je bilo že poudarjeno, gradi mesto iz dohodkov fonda za brezposelne težko pričakovani kanal v Zg. šiški. Sedaj je pričela mestna občina z večjo skupino do.lej brezpof-elnm delavcev izvrševati prekope Malega	po regulacijskem načrtu. Vsakomur j« znani kako potrebna je regulacija luaiega grabna. Dela, ki jih bodo napravili delavci, plačani iz mestnega fonda za brezposelna, bodo tvorila važno pripravljalno delo; končna regulacijska dela bodo nato hitro napredovala. To je torej drugo javno delo. ki se izvaja v dohodki prosto.oljnih dajatev ljubljanskih občanov. Z izvrševanjem takih koristnih javnih del se lepo veže podpiranje ubogih brezposelnih delavcev, ki si podporo s tem sami zaslužijo in izvršitev obče koristnih in potrebnih javnih del. Dohodki mestnega Koleka naj pomagajo izvršiti še več takih nujnih in splošno koristnih javnih del. Zato naj občani pridino segajo po njih. Sedaj je čas plesov in veselic. Tudi o-b teh prilikah ne zamudite prispevati k socialni akciji. Pri blagajnah večjih plesnih prireditev bodo mestni koleki na razpolago. Z nakupom koleka storite dobro delo brezposelnim delavcem, ki jim je zaposlitev pri javnih delih edina rešitev. Veselje bo lepše, kadar ne bo nihče več brez dela in zaslužka. Usmiljeno.t in radodarnost more to doseči!
n_ Spet poizkus samomora. Včeraj i«r
poldne so bili reševalci nujno klicanj v neko zaeebno posredovalnico za gospod njs-e pomočnice v mestu, kjer je 21 letna brezpc* selna služkinja BrigiLa. po rodu iz litijske okolice, popila večjo količino ocefcne k's.!:n<>.. Brgita je že delj časa zaman iskala zaposlitve, da jo je polagoma že začel zapuščati duševni mir in se .ie trajno nahajala v živčno precej razdražljivem stanju. N*jeno življenje je v resni nevarnosti. Med drug.~ mi pacienti so včeraj sprejeli na kirurškem oddelku še 62 letnega Francema Germovn ka, urednika v šentpetr.-kem župnjšču. ki je pred restavracijo Sestico tako nesrečno padel m trotoar. da ie dobil hude poškodbe v^ glavi. in pa 22 letnega trgovskega pomočn ka Ivana Koširja iz Kovoria pri Tržiču, ki ga je ponoči neznenec napadel z nožem in mu zadal več vbodijajev v pleča.

3.
a— Dr. Peter Zenkl bo predaval tudi v Mariboru. V sredo dne 20. t. m. prispe v Maribor zaslužni tvorec znamenitih Masa-rvkovih domov v Pragi dr. Peter Zenkl, ki bo istega dne predaval o Pragi. V četrtek 21. t. m. dopoldne bo imel konferenco z mariborskimi predstavniki socialnega skrbstva, zvečer pa se na posebnem prijateljskem večeru sestane s člani tuk. češkega kluba in JC lige.
a— Komunalne novice. Kakor ja župan dr. Juvan izjavil dopisniku našega lista se v vodilnih rotovških krogih v zadnjem času intenzivno pečajo z načrtom nove mestne tržnice ter prevladuje mnenje, da se bo uredila na Vojašniškem trgu. Z denarjem, ki ga bo prejela mestna občina 2 zamenjavo vojašnic, ki je tudi kolikor toliko gotova stvar, pa se bodo zgradila zr> silna stanovanja, kamor bodo lahko prišli vagonarji in barakarji, ki stanujejo v barakah v Dajnkovi ulici, ki se bo^o podrle ter odstranile. Z navedenim denarjem se bo postavila tudi nova carinarnica in <?c bo nadaljevalo tlakovanje cest.
a— 80.000 din škode trpi posestnik Maks Kolar iz Kovače vasi pri Slov. Bistrici, ki mu je ogen1' »pepeli! stnnova.m-sko In gospodarsko popV.me.
a— Z razparan i m trebuhom je 13. septembra 1936 obležal v Hrastiu Moti po sestniški sin Franc žitko. Zaradi tesra jr bil včeraj oKso-'en kmečki far>t Alojz'-Križan'* na rtep^t rresecev 'in-ira
a— TTsmflfenfm h^nfmr«	T»o<
fnrfev. Pri usmi!jen:h br*t'h v Trrbiv Jr bil do 15. decembra, zanesen ie+n! Tvan Maček kot <Wnar z dietno rrt-^o 10 dir O*« koncu novembra so Ma^ku službo o^po vedali ker zanj ni bilo več primernega dela. Dejali pa so. da sicer l^hko optan<-in dela, toda le za hrano in stanovanje Mačku pa ti r»ogo-H niso bili	'n je za-
pustil samostan Po njegovem obhodu 1 r izeinilo tudi 5000 din in so je zadevo javili orožnikom ki po izdali za Mačkom tiralico. Včerai popoldne so orga ni mestne policije v Mariboru obiska H neki lokal, kjer se večinoma zbiralo hroT-pop^'-ni. Na vse začudenje so tamkaj našli tud' Mačka, ki so ga are tir 'i Na policiji našli pri nJem 75 dinarjev. Mai*ek j" r>~; zaslišan in zanikal vsa ko krivdo.
a— 5277 pravd 1e b'lo v preteklem letu prt tuka1Sn1em okrožne*n sodišču Med temi Je bilo 35 tiskovnih	Državno to-
žITstvo je sestavilo 999 obtožnic.
Is Celf^i
rt— Celje v luči policijske »tati tik«.
C/jmočje predrtojnlštva mestne policije v '-"elju obsega vso celjsko mestno občino, ki ima okrog 20.000 prebivalcev. Iz policijske statistike za lansko leto posnemamo i-ledeče zanimive podatke: Zločini in prestopki iz koristoljubja so lam nasproti predlanskemu letu narasli za 100 odstotkov. Lani je bilo 428 tatvin s skupno Škodo 226.555 Din (predlanskim 2!>5 tatvin s škoio 176.747.50 Din, med temi 18 vlomnih tatvin s škodo 80.350 Din, 26 žepnih tatvin s škodo 10.640 Din. 70 tatvin kole,- 3 škodo 70.210 Din in 314 manjših tatvin s škodo 50.251 Din. Prevar je bilo lani 89 3 škodo 40.700 Din (predlanskim 83), poneverb 35 s škodo 18.380 Din (predlanskim 83). Prestopki zoper življenje in telo so narasli od 11 na 26. med temi je bilo 13 težkih telesnih poškodb Policija je izsledila tatove v 278 primerih in rešila blaga in gotovine v vrednostj 152.300 Din, z uspehom je obra. navala tudi 56 prevar in rešila 31.320 Din ter 29 poneverb in rešila 13.480 Din. Kriminalni oddelek je tudi uspešno obravnaval 260 prestopkov zoper javni mir in red. 270 primerov vlaguCanja in potepuštva. 3 primere tihotapstva s saharinom, 1 uboj, 6 prestopkov zoper življenje in telo ter odprav telesnega plodu, 10 primerov poškodbe tuje lastnine, 13 prestopkov zoper osebno prostost in varnost, 3 posilstva, 3 javna nasilstva, 12 nesreč in še 148 raznih drugih prestopkov. Požarov je bilo lani v Celju 9 s skupno škodo 20.300 Din, samomorov 9 in smrtnih nesreč 7. Zaradi raznih kaznivih dejanj je oddala celjska policija sodiščem 114 oseb, odgonski postaji v Celju je bilo oddanih 162 oseb. iz Celja pa je bilo izgnanih 8 oseb. V policijskem zaporu je bilo 1161 oseb (843 moških in 318 žensk). Policijska straža je napravila iani 3528 prijav nasproti 1427 v 1. 1935. Izgub je bilo prijavljenih 120 v vrednosti 29.114 Din, strankam so bili vrnjeni izgubljeni predmeti v 98 primerih v vrednosti 20.600 Din. Najdeni so bili predmeti v 103 primerih v vrednosti 12.750 Din, vrnjeni pa lastnikom v 85 primerih v (vrednosti 10.000 Din. Društev je v Celju registriranih 109. vštete pa niso prisilne organizacije trgovcev in obrtnikov. V Celju so 4 tiskarne, časopisov izhaja v Celju 12 in sicer 1 dvakrat na teden, 1 enkrat na teden, 1 dvakrat na mesec, 8 pa mesečno. Koles je prijavljenih v Celju 3083, osebnih avtomobilov 80, tovornih avtomobilov 3j, fijakerskih in polfijaker--;kih voz 48. Inozemcev, ki stalno ali krajši čas bivajo v Celju, je 785 in sicer največ iz Avstrije, Italije, češkoslovaške in Nemčije. Lani je obiskalo Celje 13.542 tujcev (10.143 Jugoslovenov in 3.399 inozemcev) nasproti 1319» (10.252 Jugoslovenov im 2.947 inozemcev) v letu 1935. Novih potnih listov je bilo izdanih 184, vidiranih pa 738. poleg tega pa so bili zidani tudi 3 izseljenski potni listi. Celjčka policija je torej lani opravila ogromno dela in to po večini z lepim uspehom, za kar za-luži osobje policije priznanje in pohvalo.
e— Hišne posestnike in lastnike motornih vozil opozarja mestno poglavarstvo, ia so 1. t. m. zapadli v plačilo najemninski vinar in kanalska pristojbina za letošnje prvo četrtletje, vodarina in števnina za lansko zadnje četrtletje in četrti, zadnji obrok davščine na motorna vozila. Stranke se pozivajo, da plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. februarja pri mestni blagajni Po preteku tega roka se bodo računale zakonite 6-odrtotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvTšbo.
e— Poziv dobrim družinam glede sprejema zapuščenih otrok v brezplačno oskrbo je nabit na uradni deski v veži mestnega poglavarstva.
e— Skoraj 14 milijonov je šlo lani v zrak. V Celju so lani pokadili cigaret, cigar in tobaka v skupni vrednosti 13 mil. <>10.307.50 Din, cigaretnega papirja pa so porabili za 148.062.50 Din. Med cigaretami prednjačijo cigarete »Drava«, ki so jih v Celju lani pokadili 29,190.500 komadov. Konzuim cigaret, cigar in tobaka je bil največji v maju, juniju in avgustu, najmanjši pa v januarju ln februarju.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ti si moja sreča« z Benjaminom Giglijem in zvočni tednik.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 1 18.15 in 20.30 »NJEGOVA OFICIELNA ŽENA« in najnovejši Foxov tednik.
Ii Zagorja
7,— »Večer veselja« v smrekovem	gozdu
prirede smučarju planinci in lovca	v soboto 16. t. m. ob 20. v Sokolskem	domu. kjer ho godba, ples in rajanje.
pismo
Ljufmvna tragedija
Cakovec. 13. januarja
Pri mojstru Ivanu Levičniku v Cakovcu je bil že nekaj let zaposlen 23Jetni čevljarski pomočnik Dragotin Markovič. ki je doma iz Ljubljane. Seznanil se je z ženo brezposelnega ključavničarskega pomočnika Štefana Zadravca. s 331etno Elizabeto, materjo enega otroka. Ona mu je kmalu začela vračati ljubezen in naposled je Dragotin začel skrivaj zahajati na njen dom. Elizabetin mož, ki boleha za jetiko, je začel sumiti, da nekaj ni v redu in tudi zaljubljenca sta uvidela da bo bolje, če pred javno it jo po-kažeta svojo l.jubavno zvezo. Premišljala sta nekaj časa o ženitvi. toda izgledi so bili tako bridka, da sta zaljubljenca obupala in sklenila skupaj oditi v smrt. V nedeljo zve čer sta se podala v Levičnikovo delavnico, ki stoji kraj gozdiča za mestom. Dragotin je dvakrat ustrelil ljubico v glavo, potem pa se .je sesedel še sam s prestreljeno lobanjo Obupanca s o kmalu nato našli in so Elizabeto prepeljali v mrtvašnico. Markovima pa v bolnišnico, kjer je v torek zjutraj izdihnil.
Tržič, 12. januarja
Glasilo predsednika tržiške občine je po
14	dneh prišlo do sape m našteva različne blagajniške pogreške m neplačane račune, katere je pustila zadnja občinska uprava. Gledajo naj sedanji gospodarji občine, da ne bodo pustili za seboj takih razvalin, kakršne smo ml morali prevzeti pred
15	leti za njihovimi političnimi prijatelji. Takrat smo našli, da je bil zapravljen ves ubožni zaklad. Med vojno so prodali tri hiše, katere je volil pokojni mecen inž. Vilko Pola za tehničnega referencardgovc Vilko Polak za občinske reveže in pa obveznico zlate rente v znesku 27.000 kron, katero je daroval stari baron Born ob priliki zagotovitve domovinstva; izkupiček so naložili v vojnem posojilu m izgubili. Pred vojno so najeli pri Kranjski deželni banki posojilo v znesku 250.000 kron v svrho zidave novega poslopja za osnovno šolo. gole pa niso zidali, temveč so ta znesek porabili po vojni za tekoče občinske izdatke.
To sta dva glavna greha, ki se ne bosta dala nikoli več izbrisati in popraviti. Ce gospodje želijo Se nadaljne debate, smo jim pa tudi še radi na razpolago. Kar se tiče očitka, da so nekateri naši čisti nacionalisti sedeli skupno z Nemci v občinskem odboru in jim pomagali, mi iz sedanje generacije nobenega ne poznamo. Pač pa poznamo mogočnega gospoda iz občinske uprave, ki še dandanes zna devotno pozdravljati po nemško, drugega pa, ki je bil pri prejšnjih ljudskih štetjih pisan za Nemca in ki si je zaželel jugo-slovenskega državljanstva šele, ko ta lepa pridobitev ni bila več zvezana s patriotsko dolžnostjo odslužitve kaderskega roka
O reviziji trdi dopis, da ni bila zaprošena za ves čas od leta 1921. dalje. To m važno. Gotovo je, da niso zaprosili zanjo za čas. odkar so sami prevzeli občinske posle, če se bo pa revizija vršila tudi za ta čas, potem pa moremo mi dati gg. revizorjem prijateljski migljaj, kaj bodo lahko našli:
Usnjarska zadruga Runo (načelnik g. Janez Majeršič) in pa občinska uprava (predsednik g. Janez Majeršič) sta sklenili najemno pogodbo za prostore, katere uporablja občina in sodišče. Ta pogodba je zelo ugodna za zadrugo. Koliko naprednih županov in občinskih odbornikov je bilo razrešenih iz mnogo manj tehtnih razlogov! Toda ker smo prepričani, da se bodo v tem primeru tozadevne določbe občinskega zakona mnogo bolj širokogrudno tolmačile in da bo ostal g. načelnik zadruge Runo še dalje lahko tudi predsednik občine Tržič, apeliramo le nanj, naj vse stori, da bo ta velika in bogata usnjarska industrija, kateri on načeluje, v bodoče opustila svoje (po našem skromnem mnenju neupravičeno) privilegirano stališče glede plačevanja pridobnine, da bo tako tudi ona prispevala svoj delež k občinskim davkom in dokladam.
Po Tržiču so v zadnjem času razširjene vesti, da zadnje občinske volitve niso bile svobodne. To je grda neresnica. One so bile veliko bolj svobodne kakor pa volitve leta 1933. Le en primer: leta 1933. je samo en uslužbenec zadruge Runo smel voliti Franceta (ilobočnika. To pot so pa prav vsi smeli voliti Janeza Majeršiča. Enako je bilo tudi v drugih podjetjih, še več svobode kakor zasebni so imeli državni uslužbenci . Saj je g. inšpektor prosve-te Erjavec na svojem avtomobilskem potovanju po občinah učiteljstvu malodane priporočal, naj volijo opozicijske liste.
G Janez Majeršič je zaradi prezaposlenosti odstopil kot predsednik društva Šola in dom. Njegov naslednik je g. Tone Seljak, železniški uradnik v Ljubljani. Čestitamo g. predsedniku in društvu!
Hodnik na cesti proti kolodvoru je bil zadnje čase popolnoma leden, tako, da je bilo nevarno hoditi po njem. Prejšnje občinske uprave so vedno skrbele za to, da je bil led odstranjen, ali pa hodnik posut s peskom. Sedanja uprava ga pa zanemarja. Ce bi bili hudobni, bi rekli: zato, ker vodi k Sokolskemu domu.
Sokol
Sokolske smučarske tekme v Mojstrani.
Smučarski odsek 6okolske župe Kranja javlja, da so smučarske tekme sokolsk h žup Kranj in Ljubljana, ki bi se imele vršiti 16. in 17- januarja v Mojstrani preložene na 30. in 31 januarja z istim razporedom. Rok te prijave je podaljšan do 29. t. m. Prijave ie treba poslati tajniku župnega smučardcega odseka, br. Lovni Humru, Jesenice-Fužine.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek 14. januarja: Na ledeni plošči. Red
Četrtek. Petek, 15. januarja: Zaprto. Sobota 16.; Dež jm vihar. Premieraki abonma.
OPERA
Četrtek 14.: Pr? treh mladenkah. Izven. Cene do 30 Din navzdol. Popust za abonen-te.
Petek 15.: Zaprto.
Sobota 16.: Hovanščkia. Red B.
Premiera Beneševe opere »Navihanka«
bo obogatila zabavni repertoar letošnje sezone s predstavo lahkega žanra v sodobnem stitlu. Libreto vsebuje humome domisleke in zapletene situacije. Pri predstavi bo sodeloval celokupni operetni ansambl z go Marico Brunien-Lubejevo v naslovni vlogi ter dramskima članoma go Nablocko in g. Daae-šom. Beneševa glasba, ki slovi kot prijetna in pevna, daje delu mnogo vedrine. Opereto pripravlja prof. Šest.
P. n. obiskovalce gledališča prosimo, da zasedejo pravočasno svoje prostore, ker se pričenjajo predstave točno ob 20. Zamudniki motijo začetek dejanja in točne obiskovalce, zato biljeterji ne smejo dovoHtj po začetku dejanja zamudnikom vstopa.
Uprava Narodnega gledališča opozarja na bloke z 20% popustov, ki so v prodaji pri dnevni blagajni v operi. Interesent plača za blok, obsegajoč 10 kuponov za operne m operetne in 10 kuponov za dramske predstave 100 Din. Pri nakupu vstopnice se poleg 20% popusta na dnevno ceno odračuna vselej 5 Din za kupon. Popust velja za vse predstave, tudi nedeljske, razen premier in gostovanj.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 14.: Kadar se utrga oblak. A-Petek. 15.; Zaprlo.
Gospodarstvo
Naraščanje čekovnega prometa pri Postni
hranilnici
Poštna hranilnica objavlja podatke o svojem poslovanju v mesecu decembru, iz katerih je razvidno, da so v tem mesecu hranilne vloge narasle za 41.5 na 982.1 milijona Din, medtem ko je znašal prirastek vlog v novembru 11.0 milijona Din, v mesecu oktobru pa je bilo zabeleženo nazadovanje za 8 milijonov. V tem .znatnem prirastku je gotovo upoštevan tudi pripis obresti za lansko leto. število hranilnih knjižic pa je ob koncu decembra naraslo na 410.418. Kako so zadnja leta naraščale hranilne vloge, nam kaže naslednja zanimiva primerjava:
hranilne vloge št. hran. knjiž. konec 1928 36 milij. Din . 32.700 « 1931 334 « «	177.250
« 1932 443 « «	216.960
« 1933 564 « «	264.500
« 1934 « 1935 « 1936
718 851
982
« « «
« « «
312.850 360.430 410.418
V teku lanskega leta so se torej hranilne vloge pri Poštni hranilnici povečale za 131 milijonov Din, medtem ko je v prejšnjem letu znašal prirastek 133 milijonov, v letu 1933. pa 154 milijonov. Od lanskega prirastka 131 milijonov odpade okrog 100 milijonov na nove vloge, ostanek pa na narasle obresti. Od konca kritičnega leta 1981, ko je pri nas nastopila denarna kriza in se je začelo naraščanje hran. vlog pri državnih denarnih zavodih, >0 se hranilne vloge pri Poštni hranilnici povečale že za 648 milijonov. Tudi število Izdanih hranilnih knjižic se je od takrat povečalo za okrog 130%.
čekovne vloge so ob koncu lanskega leta dosegle vsoto 1466.6 m.lijona Din. Pri tem so bile za 12.8 milijona Din manjše nego ob koncu novembra, toda znatno višje nego ob koncu prejšnjega leta. ko je bilo zabeleženo 1189 milijonov, tako da znaša prirastek nasproti koncu prejšnjega leta 278 milijonov. Najobčutneje pa se je dvignil čekovni promet, ki je iani dosegel rekordno višino 71.800 milijonov Din, to je za preko 6 milijard več nego v prejšnjem letu. Naslednja primerjava nam ka-
Sezonski padec zaposlenosti v decembru
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju posprečnega števila zavarovancev v mesecu decemru. Iz teh številk sledi, da je zaposlenost v prejšnjem me ecu nazadovala, kajti od novembra na december se je povprešno število zavarovancev zmanjšalo za 3925 (lani je znašal ta sezonski padec 3414, predlanskim pa 3792). V decembru je bilo povprečno zavarovanih 87.081 delavcev in nameščencev, to je za 8386 več nego v prejšnjem decembru, za 9347 več nego v decembru 1934 in za 12.876 več nego v decembru 1933, ko je bila zaposlenost na najnižji stopnji. V primeri z novembrom beležimo v toliko poslabšanje, ker &e je enoletna razlika zmanjšala od 8897 na 8386.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v decembru 22.56 Din in je bila pri tem za 0.20 Din večja nego v prejšnjem decembru (v novembru je znašala enoletna razlika povprečne dnevne zavarovane mezde plus 0.37 Din, v septembru pa celo plu? 0.45 Din). Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala v decembru 2,074.000 Din, to je za 233.000 Din več nego v prejšnjem decembru.
Dotok zlata in deviz
Poslednji izkaz Narodne banke od 8. januarja zaznamuje dotok zlata in deviz v višini 16.8 milijona Din. Zlate rezerve so na-rasfle za 3.4 na 1629.5 milijon Din. devize izven podlage pa za 13.4 na 565.7 milijona Din. Manična posojila ao se zmanjšala za 18.8 na 1439.8 mi.'i iona Din. lombardna pa za 4.2 na 254.5 milijona Din.
Po znatnem dvigu ob koncu lanskega leta je obtok bankovcev v prvi četrtini januarja nazadoval za 49.8 na 5358.6 milijona Din in ie pri tem za 522 mili,ionov večji, nego je bil lani 8. januarja- Obveznosti na poka7. pa so narasle za 75.1 na 1704.3 milijona Din; predvsem eo narasli žirovni računi in sicer za 61.0 na 715.1 milijona Din. Vrednost zlate podlage skupaj z ofioielno premijo je znašala 8. t. m. 2004 milijonov Dm. kritje pa, je znašalo 29.64%.
Pomorska kabelska zveza Beograd—Pariz
Kakor poroča beograjsko »Vreme«, bo v mesecu februarju prišla v promet neposredna telegrafska zveza iz Beograda preko Sredozemskega morja v Marseille in Pariz. Stroške za to kabelsko zvezo, ki so prav znatni, nosi do naše obale Francija. To zvezo so pričeli graditi v teku lanskega leta. Kot izhodišče so si vzeli kraj Igalo pri Hercegnovem, kjer je dalo naše poštno ministrstvo na razpolago zemljišče za zgradbo telegrafske postaje, ki so jo prav tako zgradili Francozi. Naše poštno ministrstvo pa je napravilo zračno zvezo med telegrafsko postajo pri Hercegnovem do Beograda. Francozi so pričeli polagati kabel od naše obale 3. avgusta lanskega leta in so v teku enega meseca položili 1400 km dolg kabel od Hercegnovega do Tunisa, kjer je kabel priključen na tamošnjo veliko telegrafsko in telefonsko centralo. Med Tunisom in Marseilleom pa obstojata že dve kabelski zvezi, ena iz leta 1893, druga pa iz leta 1931. Ta drugi kabel z leta 1931. ima tudi zvezo z Malto. Predvčerajšnjim so napravili prve poizkusne oddaje brzojavk, ki so prav dobro uspele, čeprav gredo brzojavke na razdalje 2000 km do Tunisa. kajti kabel sam je dolg 1400 km, zračna zveza do Beorrad* pa znaša 600 km. Do sreHe februarja bodo vsa dela končana ln bo ob tej priliki svečana otvoritev
že gibanje čekovnega prometa v posameznih letih, stanje čekovnih vlog ob kont-v vsakega leta in število čekovnih računov ob koncu leta (čekovni promet in čekovne vloge v milijonih Din):
čekovni čekovne fltevUo promet	vloge ček. rač.
1922	17.270	225	8300
1930	65.500	979 19.200
1932	56.590	945 21.900
1935	65-760 1189 25.440
1935	65.760	1189 25.44C
1936	71.800 1467 26.28S
Čekovni promet, ki je leta 1930. dosegel najvišje stanje 65.5 milijarde Din, je na-ftlednji dve leti zaradi krize nazadoval in je leta 1932 padel na 56.6 milijarde Din potem pa je pričel zopet naraščati in je lani že znatno prekoračil rekord iz zadnjega leta pred krizo, in sicer za preko 6 m lijard. Iz tega siedi, da ce go podarski krogi v vedno večji meri poslužujejo Poštne hranilnice za svoj denarni promet. To nam potrjuje tudi gibanje čekovnih računov, katerih število je v teku lanskega leta naraslo za 843, medtem ko je v letu 1935 znašal prirastek 910, v letu 193-i 1100 in v letu 1933 pa celo 1500. Kakor je iz teh številk razvidno, je bilo štc ilc novo otvorjenih čekovnih računov največ je v letih, ko je barčna kriza dosegla svoj višek, medtem ko postaja sedaj s postopno vzpo tavitvijo likvidnosti večjih denarnih zavodov naraščanje čekovnih računov počasnejše Skupaj je ob kon<*i lanskega leta imela Poštna hranilnica v obliki čekovnih in hrani!n.h vlog 2149 milijonov tujih sredstev, to je za 409 milijonov več nego pred enim lefoin.
Z naraščanjem prometa se je zadnja leta precej dvignil tudi čisti dobiče';, ki je v letu 1932. znašal 27.4 milijona Din, naslednje leto 51.4 milijona Din. v letu 1934 53.2 milijona Din Ln v predla«n:Jiem letu 56.9 milijona Din. Bilanca za preteklo leto še ni objavljena, vendar se pričakuje, da bo v tem letu čisti dobiček presegel Vcoto 60 milijonov.
kabelske zveze. Tej otvoritvi bo prisostvoval tudi fiancoski poštn: minister z visokimi uradniki iz francoskega ministrstva.
Gospodarske vesti
= Zasedanje trgovinsko - indust. ijskih zbornic. Konferenca zastopnikov trgovinskih zbornic v Beogradu se je včeraj na daljevala. Na današnji konferenci je sodeloval tudi zastopnik ljubljanske zbornice za TOI narodni poslanec g. Ivan Mohorič. Redakcijski odbor je predložil konferenci načrt nove stilizacije nekaterih določb uredl.e o skupnem davku na poslovni promet pred vsem onih ki se nanašajo na interesno zajednice proizvajalcev in prodajalcev. Nato se je nadaljevala o vprašanju strokovne izobrazbe nameščencev vaških trgovin, ki na.i bi se uredilo s posebno uredbo. Zaključena je bila diskusija o načrtu zakona o gospodarskih zadrugah ter o novelizaciji za ko-na o prisilni poravnavi. Včeraj popoldne se je nadaljevala razprava o likvidaciji kmečkih dolgov. Razprava je bila srled" mnogoštevilnih primerov za katere uredba ne določa nikake primerne ureditve, in glede ra/nih določb, ki bi ji!b bilo treba zaradi njihove nejasnosti avtoritativno obrazložiti. Konferenca se dane« nadaljuje. Razen vprašanj. o katerih smo že poročali, bodo razpravljali tudi o načrtu zaVona o pooblaščenih inženjerjih in o uredbi o minimalnih mezdah.
= Popisovania zalog svilenega blaga in svilene preje. V svrlio enotnega paropka prj popisovanju zalog svilenega blaga in svilene preje v zvezi s preureditvijo davka na ponovni promet je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal (oie navodilo: Po do ločbj bi. 3, uredbe od 16. decembra 1D36 nc ima popis zalog svilene preje in svilenih tkanin in svilenih izdelkov za prodajo na drobno vršiti pri pr delova'cih. pred ln cali tkalnicah, tvornioah, obrinikih in njihovih prodajale h: prj trgovcih, zastopnikih, komi sijonarjih (sped:,fe-j.:h) pa ee ima popirV.i samo svilena preia. vz katere se izdeluje.;« svilene tkanine, svilenj jtzdelki in svilena preja za prodajo na drobno. Popisa zalo;-' svileneea blaga, in s:cer svileivh tkanin, svilenih izdelkov in cvjiene preje za prodajo na drobno, ni treba vrš ti pr; trgovrih. ker so za to blago plačali skupnni davek in luk-susni davek pri proizvajalcih. V sinielu točke 4., 61. 3. gori omenjene uredbe, se imajo vse terjatve do 31. decembra 1936. ki niso prijavljene davčni oblasti, prijaviti do 15. januarja 1937, ra-zen tega se iunaio pa pri.'a viti tudi v letni prijavnici v smislu 61. 6. odst. 2. zakona o skupnem davku: na pori lagi te prijave bo davčna uprava odmeril ■ davek po določbah 51. 18 uredbe o skupnem davku.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Draga Franza, specialne trgovine z barvami v Ljubljani. Stari trg 17 (poravtnalni upravitelj dr. Andrej Druško-vič, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 20. februarja ob pol 9.. prijavni rok do 12. februarja) in o imovini Alojzija Omahna trgovca z mešanim blagom v Žalcu (poravnalni upravnik dr. Gvidon Sernec, odv. v Celju; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Celju 26. februarja ob 9., prijavni rok do 20. februarja).
= Dobave: Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo raznih pil Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 2.000 kg navadnih žebljev za tračnice in do dne 19. t. m. za dobavo 1.500 kg strojnega olja. Dne 15. t. m. bo v intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 1.600 kg paprike in 4.500 kg olja._
*ol stoletja ie deluje CMD. *z7u\mo ie za pol stoletja!
KDO JE PREVEČ DEBEL,
naj poskusi vzeti KRUSEN-soL Jemlje M redno vsako jutro. Mala doza KRUŠEN-soli vzdržuje prebavne organe, da vsak dan redno delujejo. Priporočeno od zdravnikov. Dobiva se v lekarnah.
R. s. br. 1«123'»
Borze
13. januarja Na ljubljanski borzi so se avstrijski ši-ingi v privatnem kliringu trgovali po 8.12, a angleške funte pa je bilo povpraševanje ~>o 248. V zagrebškem privatnem kliringu e bil promet v avstrijskih šilingih po .0450, v angleških funtih po 238, v grških ionih po 31, medtem ko so ae klirinške akaznice v lirah nudile v Beogradu po .48. Nemški klirinški čeki so ponovno natno popustili in stanejo v Ljubljani 2.25. v Beogradu 12.1261 in v Zagrebu 2.1650 odnosi:o za konec januarja 12.1350 1 za konec februarja 12 2350 Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj-a škoda notirala 376 — 377 (v Beogradu c bil promet po 377 — 377.50). Tudi v >stalih državnih vrednotah ni bilo zaključ-ov, pač pa jc bil zabeležen promet v dal-icah Šečerane Osijek po 159
Ofl l/A
Ljubiiana. Amsterdam 2376.91 — 2391.51, .erlin 1743.52 — 1757.40 Bruselj 731.94 — .57.01. Curih 996.45 — 1003.52, London 12.86 — 214.91, Ne\work 4307.25 — >343.56. Pariz 202,67 — 204.10, Praga 151.83 152.94, Trst 227.70 — 230 78. Curih. Beograd 10 Parez ^0.3425. Lon-ion 21.39. Ne\vyork 435.375. Bruselj 73.45, •lilan 22.9250, Amsterdam 238.4750 Berlin 175.05, Dunaj 78.50. Stockholm 110.30, Cklo 07.50, Kobenhavn 95.50. Praga 15.24 Varava 82.25. Budimpešta 82.75. Atene 3.90. iakareita 3.25.
EfeMi
Zagreb Državne vrednote: Vojna ško-ia 367 — 377, 4"/o agrarr-e 50 — 52, 6V« ■cglu-ke 69.50 — 69.75. 7"/o 111 vest. 85.50 — S7, 7°/o Drž. hip. banka 91 den 7°/« stabi-iz. 84 — 85.50, 7°/o Blair 77 b!., 8% Biair ■Ci.50 — 87; delnice: Narodna banka /000
-	7150 PAB 193 — 195, Trboveljska 2<>0
-	220, Šečc-rana Osijek 158 — ICO šečeia-a Veliki BeJcerek 680 den.. Dubrovačka
-70 den.. Jadranska 360 den , Occa^ia 230 !en., Našice 410 den., Osiječka Ijcvaor.ica •;0 den.. Da ica 40 bi. Beograd. Voj na škoda 377 50 — 378 377 — 377.50). za februar 376 - 377.50, za inarc 377.50 bi., 4n/o agrarne 50 — 50.50. 6•/• Deglušike 70 den. (70). 7% invest 84 — 85, 7% Drž hip. banka 91.50 den.. 7°/o Blair 76.50 — 77.25 (76.75). Narodna banka 7010 •->1., PAB 193.50 — 194.50.
v.iišča
ŽITO
+ Chicagn. 13. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 134.625, lz julij 117, za ->ept 112.50, Koruza: za julij 104, za sept. 103.
+ Winnipeg. 13. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 131.25. za julij 123.625.
-f- TVovosaUska Diagovna borza (li*. t. m.) tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): aaška, sremska, slavonska 167 — 170; ba-aatska 163 —- 165, baška ladja Tisa in Be-^ej 169 — 171; sremska, ladja Dunav. Sa-,a 165 — 167. K ž: baška 130 — 132.50. Ječmen: baški in srem. 64 kg 127.50 — i.30, jari 68 kg 130 — 132.50. Koruza: baška in sremska, nova 70 — 71; banatska 37 — 68; baška sušena par. Indjija 82 — Z8 — 69: baška in banatska >0g« in Ogg« 245 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50; ■5« 207.50 — 217.50; »6« 182.50 — 192.50; »7« 147.50 — 157.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški sremski, banatski 90 — 92. Fižol: baški beli in sremski, brez vreč 225 — 230.
Vlomilska drssžha v Slovenskih goricah
čas žganjekuhe gre h kraju in vsakdo je pospravil svoj pridelek v pivnice in kleti, kjer ga hrani, da se »vleže« in zboljša za prodajo. V kleteh se hrani tudi še nekaj vinskega pridelka, ki zaradi slabih cen ni bil prodan. Med tem ko je na eni strani bilo doslej tu in tam beležiti le kako manjšo tatvino živeža in podobno,- na drugi strani pa so se zaloge živil tudi že izpraznile, se je drzna vlomilska tolpa spravila nad zaloge pijače.
V noči od sobote na nedeljo je pri«*^'^. Iz kleti Marije Jeriče ve, posestnice v Kra-ljevcih, ki ima vinograd na Kočkem . , i, so vlomilci odnesli 70 litrov vina, iz sobe nad kletjo pa zavese in razno orodje, potrebno za delo v goricah in v kleti. V pijanosti je tolpa povzročila lastnici tudi precejšnjo škodo s tem, da je del pijače iz r,odov natočila v apneni škaf. V klet so vlomili skozi kletna vrata z dolgimi železnimi drogi. S tem orodjem so se potem podali še k sosedni viničariji Antona Kocuvana iz Andrencev. Tu so odnesli iz kleti 50 litrov vina in 40 litrov žganja. S tem plenom so šli nato na Peščeni vrh pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, kjer so vlomili še v klet Jurja Torna. Tu so izpili le nekaj vina in odnesli vrečo ovsa. Sosedu Matajcu pa so odnesli še 26 litrov žganja, nakar so izginili v temno noč. Ker take količine žganja vlomilska tolpa prav gotovo ne bo sama zavžila, se opozarjajo vsi, da ne kupujejo žganja od neopravičenih razprodajal-cev.
Iz K.ranfa
r— Orkestralni koncert, v kratkem razdobju so marljivi ljubljanski konservator i-ti aranžiraj v našem mestu dva koncerta- s kateriuna so sj pridobili mnogo simpatiji glasbo ljubečega občinstva, kj ie v rekordnem številu poselilo obe prireditvi. Tokrat se nam je predstavil kombinirani godainj orkester orkestralnega društva in konservator.stov. ki nam je podal v strnjenem Času več biserov iz svetovne ltlerature. Občinstvo ie z velikim zanimanjem sledilo vsak, točki sporeda in nagradilo, izvajajoče umetnike z velikim odobravanjem. Višek večera ie bil nedvomno nastop direktorja drž. konserva-torija g. Beteita, ki ie moistrsko zape! tri pesmi domaČih' skladateljev ob fk'adni spremljavi orkestra katerega je vodi.1 z navdušenjem jm prekipevaočim temperamentom mladi nadarjeni konservatorist g. Uroš Prevoršek. Ta se nam ie predstavili © orvo točko spoireda tudi kot skladatelj. Posebnega priznanja je brl deležen 1?. prof Pfeifer za violinsk; solist 6nj točki. Imenovanj triiio umetnik; so prejeli v znak priznanja Šopke cdačih nageljnov. ]
španski Maroko
E S P A G N E ,Grenade MalagB
Ced/x
lQr=
I a Linea
A Imena-

\^Tanger=r^CeuraH EP / TERRANEE~
V^zonf^i-i +Tetouan %
^Gfiache **0C
_ i _jk J> «	*


pag no
Oud/da^
)r FRANICAIS
^Rabat	0
ven/ Casdblanca x —
MAROC FRAMQAIS
Fez *Taza
i
loottn
Izusnlf ki so pomagali
človeštvu
250 letnica porcelana, 90 letnica nitroglicerma — Slučajno odkritje železobetona
V L 1937. bodo slavili svoje obletnice mnogi tehnični izumi. Najvažnejši teh jubilejev bo pač 250-letnica, odkar je Bottgei izumil porcelan. Seveda so porcelan že stoletja prej poznali Kitajci, pa v Evropi njegove izdelave takrat niso poznali. Letos se bo lahko tudi avtomobil ponašal, da je star 50 let. Sicer je Benz svoj patent prijavil že 1. 1886., toda prvi avto je zgradil Daimler šele naslednje leto.
L. 1812. so na Angleškem odprli prvo tovarno, ki je izdelovala jeklene šivalne igle. Od tedaj je poteklo torej 125 let. Dvo-lolo bo slavilo letos 120-letnico, izumili so ga 1. 1817- L. 1847- se je ponašalo s posebno velikim številom tehničn:h izumov, ki dosežejo letos starost, 90 let. Mf-d flrugim BO tedaj izdelali prvič nit.roglicerin. prvi ši-
valni stroj in rotacijski stroj, ki je omogočil i časništvu siloviti moderni razmah. Dinaanit je dosti mlajši, odkril ga je Nobel L 1867. V istem letu so izumili tudi železobeton.
Ta izum se je zgodil, kakor večina izumov, prilično slučajno. Pariški vrtnar Neu-nier je vdelal žice v glinasto maso za cvetlično lonce, ki se potem niso mogli več zdrobiti, in to je vodilo do izuma železobe-tona. IS77. je Edison izumil fonograf in Gra-ham Bell telefon. Oba izuma dosežeta letos torej 00 let. L. 1807. je Marconi delal prve paekuse z brezžičnimi oddajami, ki seveda niso njegov izum. Pred štiridesetimi leti pa je Di^ssel izumil svoj sloviti motor. Letošnje leto je torej res bogato, kar se tiče spominskih dni na dejanja, ki so bila človeštvu v korist.
V bobnu skozi Sibirijo na Japonsko
Dva mlada brezposelna Šveda sta si izmislila originalen potovalni načrt. Odriniti nameravata peš iz Stockholma na olimpiado v Tokio 1. 1940. Potovala bosta peš shpzi Sibirijo in vso pot bosta pred seboj valila boben, ki jima bo ponoči rabil za prenočišče. V vsakem kraju, kjer se bosta ustavila, si bosta dala to potrditi od občine na
obodu bobna
ASerica z go« Slttipsonovo
Bratranec" neveste vojvode Wmdsorskega kot publicist
Prometna svetilka za pešce
v berlinskem žiiivaLskean vrtu eo za poskušal jo postavili novo prometno svetilko. Pešec, ki hoče tu prekoračiti cesto, more 0 posebnim kontaktom sam vključiti svetilko, ki ustavi potem s svojo rdečo 6vetlobo ves vozni promet na glavni cesti živalskega vrta. Voani promet na tej cestd je izredno živ, pešcev je pa le malo, zato se bo ta poskus morda obnesel-
Bitka med kiti in somi
Prebivalci avstralskega mesta Marubre no bili te dnj priče izredno razbunljnvega spopada med dvema kjitoma in skupino morskih somov. Somi, bi so bili dolgi do tri metre, so skakali z vsem telesom iz vode in 60 z repi udrihali po kfjtih. Kiita sta odgovarjala na isti način.
Po uri trdega boja je enemu izmed bitov uspelo, da je pobegmiL toda ali se je res rešil, je drugo vprašanje, kajti trop morskih aii volkov ga je zasledoval tako daleč da so ve. like riibe izginile na zadnje gledalcem izpred oči. Drugi k/it se je v boju končno izčrpali in postal žrtev svojih strašnih sovražt-nikov.
Zaslužni darovalec krvi
V Carigradu so odlikovali z zlato kolajno 261etmega Ismaila Hakija, in sicer v imenu 144 ljudi, ki so jim rešili življenje le s prenosom njegove krvi. Od same kolajne bi Ismail Haki ne imel mnogo, zalo so mu darovali tudi hišo. Vsega skupaj je mladi Ismail dal svoio kri doslej na razpolago za 159 bol nfkov. Petnajst izmed teh je umrlo, pa to so bili primeri brez vsakega upanja. Vsega skupaj je dal Icmaiil Haki pri 159 transfuzijah 90 litrov evoje krvi.
Francoska pomorska demonstracija pred Marokom
nafrM iit m generala Franca prodrle do Escoriala, se je njih zalet proti
nadridstete! miličnikom ustavil
Bodoča kraljica Albanije ?
Nečakinja bivšega madžarskega min. predsednika, grofa Bethleoa, grofica Mike-š e v a , o kateri se širijo glasovi, da jo bo albanski kralj Zogu I. vzel za ženo
Grof Ciano — generalni konzul fašistične milice
Italijanski zunanji minister in Mussolini-jev zet grof Ciano, je bil doslej konzul fašistične milice. Te dni so ga imenovali za generalnega konzula.
Pošiljanje nemških prostovoljcev v Španijo je tako razburilo francosko javnost, da so vojaški krogi sklenili prirediti pomorske manevre ob obali Afrike pred Španskim Marokom. Na sliki vidimo francosko križarko »Provence«, ki so jo že poslali v te vode
Te dni se je pojavil bivši angleški kralj j Edvard VIII., sedanji vojvoda VVimlsorski, , na Semerniku in je izrazil željo, da bi pod strokovnim vodstvom napravil smuško turo. Dali so mu na razpolago znanega avstrijskega smuškega športnika Walterja Del-lekartha, k! je odšel z vojvodo takoj na precej zasnežen teren, ki so ga za ta čas zaprli za vse druge obiskovalce.
Dellekarth pripoveduje sedaj, da je ostal vojvoda nad štiri ure na dilcah in da se je držal sijajno. S skrivnostjo smučanja se je seznanil sploh šele pred dvema letoma in odtlej je imel, kar je umljivo, le malo časa za to. Te dni je bil torej po dveh letih prav za prav prvič spet na smučeh. Njegova športna zmogljivost je Dellekartha narav-
j nost presenetila. To je dokaz športno zelo dobro s treniranega telesa, če more nekdo po tako dolgem premoru cele štiri ure neprestano vežbati. Dellekarth je te štiri ure sam čutil v svojih kosteh, vojvoda pa ni kazal nič posebnega. Vojvoda vozi po najčistejši arlberški šoli, njegov tajnik komo-dor Lam, pa je smučal v švicarskem slogu.
Med smučanjem je bil vojvoda zelo dobre volje in je povedal mnogo zabavnih anekdot iz svojega športnega življenja. Ure so minile kar mimogrede in šele somrak je povzročil, da so vežbanje ustavili. Po povrat-ku v hotel je vojvoda popil samo nekaj čaja in pojedel nekoliko z maslom namazanih kruhov.
Letalske tekme na progi Pariz—New York
Nagrade v znesku 3 milijonov francoskih frankov
V Parizu 60 določjli pravila za mednarodno letalsko tekmo iz Newyorka v Pariz, ki se bo vršila v avgustu letošnjega leta. To lx> med drugim tekma v proslavo desetletnice odkar je polkovnik Lindbergh izvršil svoj znameniti polet čez ocean.
Francoski minister za zračno plovbo je določil za to tekmo nagrado v znesku treh milijonov frankov. Udeleženci tekmovanja si lahko sami izberejo dan odleta, in sicer med
1. in 31. avgustom okrog polnoči. Tekmujejo lahko letalci vseh dežel, prav tako je mogoče tekmovati z vsemj tipi letal, ki so opremljena z več motorji.
Sestava posadke je prosta, vendar morajo imeti vsi piloti veljaven pilotski list in spričevalo o svojem zdravju. Zmagovalec prejme poldrug miljon frankov,, drugi zmagovalec mifldjon frankov, tretji pa 500.000 fraa*-koi,
General N o g u e s , rezident francoskega Maroka, je dobil zaradi napetosti, ki jo je rodila španska državljanska vojna, posebna pooblastila
Neki bratranec g. Simpsonove, Newbold Moyes, je objavil v »Pariš Soir« in drugih velikih evropskih ter ameriških listih vrsto člankov o njenem zasebnem življenju in navadah. Ko se je ta serija, ki je zbu-
Najimovitejši mož na svetu
dila veliko pozornost, končala, so ti listi objavili izjavo pod imenom pariškega odvetnika ge. Simpsonove, v kateri je ta odločno protestirala proti objavljenim člankom.
Po tej izjavi Moyes ni bratranec ge. Simpsonove in nje faksimiliran pristanek za objavo, ki je izšel v listih na uvodnem mestu serije, je potvorjen. Sedaj pa je objavil pariški odvetnik novo izjavo, da prejšnja izjava sploh ni njegova, temveč da jo je ga. Simpsonova iz Cannesa sama lan-sirala v svet, ne da bi o tem kaj vedel. Odvetnik dodaja, da ga. Simp3onova za s^daj nima namere, da bi nastopila proti Noye-su s tožbo.
je knez Hyderabadski. Slika ga prikazuje v trenutku, ko zapušča Indijski muzej v Kalkuti
Osem mm v plazu
V švicarskem kantonu Unterwalden se je utrgal v nedeljo na 2400 m visoki gori Bri-senu plaz, ki je zahteval osem človeških žrtev.
Skupina devetih smučarjev je hotela nekako v višini 1900 m prečkati neko strmino. Pri tem se je plaz utrgal rn je odnesel osem ljudi s seboj v globino. Reševalna kolona, ki se je takoj odpravila, da poišče po-srečence, je pet smučarjev kmalu našla, toda dolgotrajni poskusi, da bi jih obudili v življenje, so bili zaman. Treh oseb še niso našli in so gotovo tudi že mrtve. Istega dne je snežni plaz v kantonu Sanikt Gallen zahteval življenje dveh nadaljnjih smučarjev, v bližini prelaza Furka pa je plaz zasul nekega vojaškega poštarja.
Kupujte domače blago!
Ustavljena ofenziva
Vedeževalka Edvarda VIL
Vojvoda Windsorski na smučeh
štiri ure vztrajnega vežbanja na belem terenu
ANEKDOTA
Nedavno umrli češki politik in publicist dr. Jan Herben je sedel nekoč v družbi, ki je strastno udarjala po davkih in davikarjih. Herben je poslušal izbruhe, naposled pa se sam vtaknil v pomenek; >Tudi jaz imam sjtl-no slabe izkušnje z davkarijo. Kmalu po prevratu sem trdno pričakoval, da mi bodo predpisali kak davek. Pa ga niso in ga niso. Sel sem tja in sem jim pošteno povedal, kaf mjHliim o njih. Veste, bi jo je že naravnost žaljivo, saj je izgledalo kakor da sploh nimam nikakih dogodkov.«
Napovedala je Italiji zmagovit konec abesinske vojne,
sebi pa lastno smrt
V starosti 82 let je umrla v Mavfairu neka Cecile Campbellova. Ta ženska je bila astrologinja in je pred nekoliko tedni sama napovedovala, da bo umrla nekoliko dni po 2. januarju.
Kot vedeževalko so jo poznali številni člani angleške kraljeve rodbine in drugih vladarskih hiš. Posebno Edvard VIL in kraljica Aleksandra sta jo pogost orna klicala na dvor. V trajnih zvezah je bila tudi s sorodniki bivšega nemškega kajzerja Viljema n. m. a v zadnjih letih je napovedovala
bodočnost številnim članom dvora kralja Jurija V.
V njenem stanovanju so se zbirali mnogi odlični pisatelji, učenjaki in umetniki. Ed-gar Wallace io je posebno pogosto obiskoval in ni započel nobenega dela, ne da bi jo prej vprašal za svet. Njene vsakokratne napovedi so bile za londonsko družbo prava senzacija. Ob začetku lanskega leta je napovedovala, da bo Italija v štirih mesecih zmagovito končala abesinsko vojno, in ta napoved se je tudi uresničila.
Umetna cvetka ji je umorila srce
Tragična smrt hčere belgijskega senatorja na plesu
V enem najodlionejšrh bruseljskih lokalov, v Cas.no aux Roses, se je zgodiila tragična nesreča. V razkošni dvoratn/i tega lokala se je bila zbrala k plesu najodljčnejša družba belgiiske prestolnice.
Kratko po polnoči so deliiiri damam cvetlice iz tenke, s premim jaste pločevine. Med naslednjim plesom je lSletaia Germaine Pa-tineiova, heč senatorja io bivšega državnega tajnika, v rokah svojega zaročenca izgubila zavest in so jo odnesli v sosedno sobo. Zdrav nifk, ki so ga takoj poklicali, je mogel ugotoviti nieno 6mrt.
Poznejša obdukcija je zavrgla domneve- da je lepo dekle zadela kap. Zdravniški eo naši; namreč v okolici srca tenko ramico. kj je segala globoko do srca in v kateri je tičal še košček žice. Izviral je od kovinaete cvetke, ki si jo je bila Germaii-ne pripela na nedri. Neka kretnja z levo roko je bila potisnila tenko žico v srce.
Rezident Francije v Maroku
Ozemlje, ki razburja v zadnjih dnevih zapadne velesile v Evropi
VSAK DAN ENA
>Kaj ste pa videti tako slabe volje g. doktor?«
»Ah, ne sprašujte, draga gospa, vsi pacienti so se mi izmuznili.« »Kaj so pomrli?« »Ne. Ozdraveli so . , , «
(»Rire«,
Kulturni pregled
Dr. Bohuš Vybiral
Ob petdesetletnici našega Sešitega prijatelja
Najdelavnejši pobornik češkoslovaške-ju-gosiovenske kulturne vzajemnosti na Češkem. neutrudljivi dr. Bohuš Vybirai slavi danes petdesetletnico. Kdor zasleduje delovanje naših prijateljev na polju propagande in populariziranja naše kulture, posebno pa naše literature na Češkem v zadnjih 25. letih, mora priznati, da je izvršil dr. Vvbiral ogromno delo, za katerega mu moramo biti globoko hvaležni Vse preveč se namreč govori na naši in češki strani o bratstvu in o »zvestobi za zvestobo«, toda zelo redki so poedinci. ki izvršujejo dolžnosti. katere nam nalaga naše bratstvo
fc«H v dejanju. Med našo inteligenco je maJo ljudi, ki globlje poznajo kulturni in politični razvoj češkoslovaškega naroda in ki bi si bili na jasnem, v čem je tista tesna vez, ki nas z nj™ druži. Nič bolje ni seveda v tem ozira tudi na Češkem. Tisoči nas poznajo samo po imenu in v širokih slojih naroda je veliko tudi takih, ki za nas sploh ne vedo. Češkoslovaško-jugoslovenske Lige doslej namreč še niso prodrle na češko deželo v taki meri kot bi si bilo želeti. Ena glavnih nalog, ki si jih je stavil dr. Vjbiral ie v začetku svojega delovanja, pa je bila: opozoriti na naše kulturne vrednote in seznaniti z njim predvsem podeželsko ljudstvo. V ta namen eo je posluževal prevodov iz saše literature, predavanj in tiska.
Dt. Vvrbiral se je rodil v mestecu Branke na Moravskem. na ozemlju, kjer so bili v teku več desetletij vroči narodnostni boji raed nasilnimi Nemci in zavednimi češkimi ljudmi. Ze v zgodnji mladosti je opazoval tiho. idealno kulturno in politično delo, ki eo ga opravljali češki narodni delavci, po večini obrtniki in učitelji med podeželskim ljudstvom, delo, ki je najbolj oviralo sistematično ponemčevanje čeških krajev in ki je pozneje obrodilo tako bogate sadove. Na srednji šoli ie deloval v tajnih dijaških društvih. ki so prirejala na deželi predavanja in ustanavljala knjižnice in izobraževala ljudstvo. Na dunajski univerzi je poslušal predavanja Jagiča, Vondržika, Jirečka in Rešetara. Velik upliv na poznejše Vybiralo-vo delovanje pa je imelo prijateljstvo z znanim češkim slavistom dr. Josefom Kar£ <<kom in stiki s slovanskimi, posebno pa z jiigoslovenskimj visokošolci, katere je spoznal v slovanskem seminarju in v akademskih društvih. posebno pa v Komitetu slovanskih akademskih društev, čigar pod-
predsednik je bil. Komitet se je boril za pravice slovanskih visokošolcev na univerzi in proti zatiranju slovanskih narodov v monarhiji. Manifestacij in delovanja Komi-teta so se udeleževali tudi slovanski poslanci, med drugimi T. G. Masaryk.
Ker ni mogel dr. Vybiral takoj po končanih Študijah dobiti službe, je vstopil v uredništvo češkega lista »V{densky denfk«, kjer je urejeval kulturno rubriko. Šele po posredovanju Kluba čeških poslancev je bil 1. 1913. sprejet v Študijsko knjižnico v Olo-moucu, kjer je bil po prevratu imenovan za ravnatelja.
Ze na univerzi so od vseh slovanskih narodov zanimali dra. Vybirala zlasti Slovenca. V našem značaju in v naši usodi je našel marsikaj, kar ga je spominjalo njegovih ožjiih rojakov, zato se je učil slovenščine, da bi nas čim bolje spoznal. Kmalu je začel prevajati iz slovenske literature in objavljal svoje prevode v čeških dunajskih listih, pozneje pa v raznih moravskih časnikih in revijah. Doslej je preložil stotine slovenskih povesti, novel in pesmi, knjižno pa je izšlo okrog 25 njegovih prevodov. Naj navedemo od njih sledeče: Ivan Cankar: Kurent 1911, Sv. obhajilo in druge zgodbe 1914. Tri pri-povesti 1918. Podobe iz sanj 1920. Črtice in povesti 1921, Izidor Cankar: S poti 1921, Anton Novočan: Veleja 1923. Vaški Cyra-no 1929 (Iz knjige »Naša vas«), Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni 1923. Fran Erjavec: Slovenci 1924, Marija Kmetova: Helena 1924, Vladimir Levstik: Gadje gnezdo 1924, Zapiski Tine Gramontove 1926. Alojzij Kraigher: Kontrolor Škrobar 1928. Ivan Pregelj: Plebanus Joannes 1930, Anton Seliškar: Nasedli brod 1935. V rokopisu ima prevod obeh delov Novačanove Naše vasi. Kraigherjevo dramo Na fronti sestre Žive in Pregljevo novelo Otroci solnca. Poleg tega je objavil prvo češko monografijo o slovenski umetnosti 1. 1924. ob priliki razstave slovenskih umetnikov v Hodonfnu, ki se je vršila na njegovo pobudo. V Masarykovem slovnjku naučnžm je objavil številne članke iz slovenske in srbskohrvatske kulturne in politične preteklosti. O Vybiralovih predavanjih o Jugoslaviji je »Jut.ro« že nekoliko-krat poročalo. Tokrat naj omenimo samo to, da je imel od 1. 1932—1935 nič manj kakor 128 predavanj, katere je poslušalo okrog 32.000 ljudi, večinoma iz najširših slojev češkega naroda.
S tem seveda ni niti zdaleč izčrpano delo dra. Vvbirala. Pripomnimo naj še to, da je predsednik Ln odbornik dolge vrste kulturnih društev, da je od 1. 1914. urednik »Časopisa Vlasteneckeho spolku musejnfho«. da je bil dramaturg olomuškega gledališča in gledališki referent, da je spisal vrsto bio-in bibliografičnih razprav iz področja češke kulturne zgodovine itd.
Skoro nobeno leto ni minilo, da ne bi bil dr. Vybiral obiskal naših krajev, kjer je zbiral gradivo za svoje nadaljnje delo. Ob priliki njegove petdesetletnice, ki ga je presenetila sredi največjega dela. mladostno razpoloženega in zdravega, mu želimo, da še desetletja ne bi občutil potrebe po od-počitku. da. bi njegovo delo na zbližan ju Čehov in Slovencev tudi v bodoče rodilo tako bogate sadove kot doslej in mu obenem izrekamo zahvalo za vse, kar je storil za naš narod.	Oton Berkopec.
Kajkavska lirika
Pred dobrim ietoin je izšel v Zagrebu izbor čakavske lirike. Med tem je Tomislav Prpič obdelal v študiji »Književni reg.ona-lizern u Hrvatas starejše in nove pojave regionalne literature, kj se na Hrvatskem redno bolj uveljavlja i<n vzbuja široke diskusije. V pravkar izišlj »Antologij nove hrvatske kajkavske lirike« (urednik Nikola N. Bati,č, Sisak 1937. Tisa k \ naklada knjižare S. Junkera u Sisku, str. 124) ugotavlja »pogra-uičnj kajkavec« Nikola N. bačič: > Kajkav-šti.na ima duha. Ona živi, a dok žjrvi ona, živiče i kajkavski pesnici«. Če v nadaljnjem zatrjuje, da imajo kajkavske pesmi »mnogo vjše pr; rodnosti, sair.orodnosti in svježine od štokavskih« bj to dopustil kvečjemu glede štokavekih pesmi rojenih kajkavcev. Pokojni Domjanič je ponovno priznal, da mu kajkav-skj verzj teko lažje in nekako bolj >od srca«, med tem ko se mu štokavščina zdj kot naučeni jezik Priznavamo pa, da »regionalna lir rika imade poseban čar«, zlastj če poteka iz mojstrsk h peres, kakor n. pr. čakavske petimi VI Nazora alj kajkavske D. Doniiani-ča, M. Krleže in Fr. Saloviča.
BačiCeva Antologija ;ma poleg urednikove uvodne besede po dr. D. Grd&niču posneti 6estavek o kajkavskem dialektu. Začenja se pa v znamenju motta Josipa Kuntka iz cRj--ječj jezika narodnoga«; Ar se zdižu mladi, posluju marljvo _ ter podžižu v stareh, kaj bilo vgaslivo«. Zastopanih je 9 pesnikov s 53 pesmimi Prvi je A. G. Matoš, udeležen s »Hrastovačkim noeturnom«, drugi Miroslav Krleža s sedmimi pesmimi iz »Balad Petrr ee Kerempuha«, nadaljnji kajkavski pesniki pa so Fran Galovjč, Dragutta M. Domjanjč, Tomislav Prpdč. Njkola Pavjč, Stjepko Ostro-ški, Miijo Sfuparič Mihovrl Pa vlek Miškina.
Tj kajkavskj liriki se močno razločujejo med seboj, celo njihova kakavščina ni enotna. Tako je Krleža obudil staro predilirsko knjdževno kajkavščino, Galovjč je uvedel v poezijo podravsko narečje, Domjanič je pisal v ožjem zatrorskem dialektu, Nikola Pavič barva svojo kajkavščino z medžimurskimi lokalizni; Z druge strani zaznavamo osnovno stilno razliko med Krleževo težko, baročno lirjko. kj jzraža duha zagorskih kmeokih puntarjev. vojščakov in potepuhov in med Domjaničpvo popevko, ki iz romantičnega nastroa plemiškega potomca posnema ljudski pesniški stjl in ožjvlia vaško idiliko. Takisto je vel k razio"-ek m^d kajka-vsko liriko ra-hločutnf^a artista Frana Galoviča, ene izmed velikih nadei Hrvatske mlade lirike«, kj je padel na bojišču v Maovi 26. oktobra 1914 in čsro kmečkega pesnika, kakor je M Pavlek Miškina- kj je duševno daleč od samotnega oboževalca podravskih vinogradov G a lovi ča a tudj daleč od resničnega pesni-%ega občutja. Tomislav Prpič in Nikola Pa
vič ne kažeta samo pe-eniSke nadarjenosti, kj je Miškina nima, marveč tudi umetniško kulturo. Stepko Ost roški, ki napoveduje zbirko »Pjesme i popevke«, jima nekoliko več čuta za pesniške vrednote kakor Miškuna. vendar ne doseza nobenega izmed >šolanih« pesnikov. Socialnj utiiltarizem, ki označuje obenem z nekim hotenim siunplicizmom Os t roške ga in Miškina, škoduje poeziji. In pesmi se pišejo zaradi poezije, ali ne? Krleža je toliko močan, da ostaja vzide tendenci pesnik. Za njegovimi pesnišk.nij podobami zaznavaš drug notranja svet. Pesnik brez spodnjih to nov je kvečjemu dober verzilikator. In kolii-ko teh spodnjih tonov je v Krleževih baladah, v vinogradniški poeziji Gailovjča, v mno. gih pesmih D. M. Domjaniča, pa tudi tu in tam pri Pavjču in Prpiču!
»Antologija nove hrvatske kajkavske lirike« je prepričevalno opozorilo na pesniški pomen regionalizma, kj osvežuje domačo literaturo s prilivi dialektične poezije. Tak fe-libprjzem pa bo vedno zadeva Mistralov ne pa njihovih epigonov. Glavnega toka književnega jezika ne bo mogla nobena regionajjstična reakcija obbrniti nazaj. Resničen pesn;k pa bo vedno lahko tudi iz neočiščenih besed svojega dialekta ustvarjal pesniška dela in jim dal ne samo vnanjo verbalistično regional nost, marveč predvsem pristni pokrajinski vonj.	—o.
Med novimi knjigami
Onima koji dolaze. Bilješke, zapisi, sječa-nja i prjčanjja o Prvoj studentskoj radnoj četi i njenom djelovanju 1936 godine u Hercegovini Uredili i eabrali: Veljko D. Ku-prešanin | Rihard Marušjč. Zagreb 1936. Ia-danje »Narodne omladinec. zvezek 4. (80 str., ilustr.)
Prva dijaška delovna četa je tipičen pojav današnje dobe, ki ji je težnja po smotrnejši socialni urejenosti in pravičnejšem človeštvu vtisnila značilni pečat. Srednješolci iu vseu-čiliščniki se preko počitnic strnejo v delovno skupino, ki se podvrže tovariškj disciplini m gre opravljat telesuo delo. Ne kakršnokoli telesno delo, marveč tako, ki prinaša prebivalstvu zapuščenih, siromašnih krajev trajnejšo korisit. Prva četa ie 1- 1934 prebila počitnice v obmejnem kraju virovitiškega okra ja. 40 dijakov ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze je kolonistom tega kraja zgradilo sokolskj dom, foi je sedaj obenem tudi šola. Ob istem ča6u je v tem kraju ob madžarsk; mej,i delovala zdravniška misiija z zdravniki in medioinci. Pozneje je ista delovna četa v Stražilovu in Fruški gori zgra dila 1200 m dolgo pešpot. L. 1935 je 150 dijakov očistilo in prekopalo 3 ta pol km dolgi odvodni županiskj kanal v viroviti-škem okraju in zgradilo v Adi dvorazredno ljudsko šolo. Pozneje je 40 dijakov odpotovalo v nevesjojski kraj v Hercegovini« kjer 6o
Izkopali dva veMka vodnjaka. Lacufco leto
so nameravali zgraditi dijaško planinsko kočo ob Bohinjskem jezeru, toda iz tehničnih razlogov jim to še ni uspela 25 vieokošol-eev in srednješolcev je v Jablanici na Neretvi zgradilo iz betona dva velika vodnjaka ic še nekaj vodnjakov ▼ okoliških vaseh. Poleg tega so izdelali pet načrtov za ureditev vodnih naprav v vaseh nevesinjBke Površi in darovali za njih izvedbo 15.000 Dan. To so na kratko rezultati triletnega počitniškega dela. V tej knjižici ki eo jo udeleženci sami spisali in ilustrirali, pripovedujejo o svojih doživljajih. Črtice, zapiski, opažanja, spisane brez pisateljske ambicije, toda vedno pod svežimi vti6ki iz življenja. Ni to 6amo zbornik njihovih člankov, marveč tudi dokument o delu Ln tovariškem duhu teh študentov, kj sta jih združila pravi jugoslov, duh in konkretni socialni program. Mladi intelektualci so s svojo požrtvovalnostjo priznali fizično de lo kot pot k zbližanju z delovnim ljudstvom. Ustanovitelj in ideolog prve dijaške delovne čete univ. prof. dr- Laza Popovič je spisal uvodno besedo... »Ukazuje ee na obzorju nova povorka mladiča, koji znaju i koji mo-gu... To su radenici bez nagrade i bez slave, za dokaz vjše istine ...«
Milica Stupan. Težko vzgojljivi otroci. Maribor 1936. Založba »Žena in svet«, 160 str.
(Cena 30 Din). Nedvomno potrebna knjiga. Po poljudnem načinu pisanja sklepamo, da ni namenjena toliko vzgojiteljem, kolikor staršem. Težko vzgojljivi otroci so nemara prav v naših dneh problem številnejših rodbin kakor so bili nekoč. Življenje postaja čedalje kompliciranejše in vzgoja otrok tudi. O znanstveni zanesljivosti ta metodični vrednosti tega spisa gre sodba strokovni kritiki, na tem mestu moramo samo opozoriti na njeno življenjsko vsebino, na množico pojavov, ki jih avtorica obravnava Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvj razpravlja o težko vzgojljivih otrocih na splošno. Tako razglablja psihološke struje sedanjosti glede na težko vzgojljive otroke, piše o psihoanalizi in nje teorijah o težko vzgojljivih otrocih, prikazuje v zvezi s tem nauk o dednosti, razčlenja manjvrednostni čut prj takih otro cih. označuje bistvene znake in duševno stanje težko vzgojljivih otrok in vpliv kazni nanje. V drugem delu se avtorica bavi 6 po sameznimj vrstami težko vzgojljivih otrok, ki jih med drugim iočuje in deli po tempera mentilh. dalje po govornih motnjah, prebavnih nepravilnostih, dnevnih in nočnih nevrotičnih znakih; tatinski, lažnivi, spolno živahni otrok so obravnavani v posebnih poglavjih. Vzgojitelji in starši najdejo v tem spisu iz praktičnega vzgoieslovja in psihologije obilo dragocenih migljajev in nasvetov.
Ogovarjali bi )eafca in rflfe; ie ▼ naslovu
(vtzgojliv nam. vzgojljiv) je napaka; morebit na nova izdaja naj bi bila e te strani skrbne je opiljena.
Ema Deitiinger, Deška predpnbertetna doba (Doba pred dozorevajočimi leti od 1L de 14. leta). Ljubljana 1936 (str. 64 vel okt. eena 16 Djn). Psihologija mladostnika je v novejšem času zlasti pod vplivom psihoanalize in Adlerjeve individualne psihologije, predmet mnogostranskih proučevanj. Pri nas so se z njo bavili prof. dr. Ozvald, dr. Zgeč, pokojni dr. Fr. Čibej, prj Srbih se ji posveča zlasti Slob. Popovič. Pedagoginja Ema Dej-singerjeva je v pričujočem spisu združila teo rijo Ln prakso s psihološkega rn vzgojeslov-nega področja predpubertetne dobe, ko se dečki šele približujejo nadaljnji razvojni st°P nji: Upu mladostnika. Nedvomno je predpu-bertetna doba važna za prevratno dobo v življenju slednjega poedinca: dobo pubertete. V predpubertetnj dobi se že začenja vra-ščati v svet kulturno duhovnih vrednot. Avtorica prikazuje v svojem spjsu dušeslovne značilnosti, igre in prehodne znake tega razdobja, ter razvoj verskega, estetskega ta etičnega čuvstvovanja. S pričujočim spisom o predpubertetnl deški dobi je dobila naša domača vzgojeslovna literatura potrebno rn tehtno izpopolnitev.
Naš Idrijski kot. Ob pet In tridesetletnici ustanovitve jn desetletnici ukinitve prve slovenske realke. Spisal Lado Božič. Ljubljana 1936. Izdalo in založilo Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« v Ljubljani. 98 strani. Ta spis. ki ga ie pisec posvetil svojemu očetu rudarju, »enemu mnogih, ki so rili. ali še rijejo pod zemlo kakor črvi, da spravijo na dan njene zaklade, je spomin in opomin; Spomin na prejšnje čase, ko je bilo v Idrijskem kolu veselejše in ko se je v idrii«ki realki vzgajal slovenski naraščaj v slovenskem jeziku. Spomin — svetal rn temen, prijeten in bridek, kakor so tolki spomini. In opomin, ne le roiakom opisanih krajev, marveč nam vsem. da ne pozabimo tega kosa slovenske zemlje- V knjižici «o članki o zgodovini Idrije, o mestu in njega posebnostih, o življenju rudarja, o idrijski ženi. o društvenem življenju, o navadah in običajih o šolstvu, o prvj slovenski rea'kj, nie profesorjih in učencih, o slovenski nižji tehničn šoh in dijaškem krožku v Vidmu itd Vsem na čelu je pesem »Tdriia«. ki io je spesnil Matiia Lipužič Knjiga, opremljena 7 risbami Nikolaja Pirnata. je domoznanska puhl;kaci a. po kateri bodo z veseljem segli idrijski rojaki Med njenimi drobno tiskanimi strannr utegnejo oživeti mnoee podobe iz preteklost'- po!e<: tega pa se kn:iž'ca uvršča med zgovorne dokumente o deželi »s'oven ske bolesti«.	—o.
P O R T
Zagrebška Sparta proti Hermesu
V nedeljo popoldne na Igrišču Hermesa
Hermes, ki je povabil za nedeljo v go?te simpatično moštvo zagrebške Sparte, je s tem gotovo ustregel naši športni publiki, ki že od zadnjih iigaških tekem ni imela priliike videti lepo igre boljših moštev. Posebno zagrebška moštva so zadnje čase kaj redki gostji v naši Ljubljani. Kaj je vzrok temu, ni težko uganiti, težka finančna bremena, ki tlačijo vse naše vodilne klube, niso prizanesla tudi nam. Neznosne takse itd., ki skoraj docela ovirajo delovanje naših klubov, so temu lepemu športu malone onemogočile vsak razmah in napredek. Vendar pa si tudi naža publika končno upravičeno želi videti nekaj boljšega. Vodstvo Hermesa ?e glede ne to željo naše športne publike ni strašilo velikih gmotnih žrtev in je povabilo v Ljubljano odlično moštvo zagrebške Sparte.
Moštvo je sestavljeno iz znanih odličnih
igračev kot n. pr. Wolfa, Urbančiča, Stankovima, samih zagrebških reprezentativcev. Dalje igra v moštvu znani Belak, bivši član ljubljanske Ilirije, steber moštva pa je naš dobri znanec Maks Mihelčič, stari internacijonalec tn državni reprezentant, ki je nedavno prestopil iz Gradjanskega v Sparto. Vsa ta znana imena so garancija, da je imel Hermes pri izbiri nasprotnika srečno roko. Tudi moštvo Hermesa nam je v zadnjih tekmah dokazalo, da pod novim vodstvom prav dobro napreduje, s pritegnitvijo Rafka Svetica pa je pridobilo še odličnega vodjo napada Vsekakor bo prilike dovolj za našo športno publiko, ki si že želi močnih in lepih iger. Dolžnost naše publike pa je, da z dobrim posetom podpre hvalevredno zamisel prireditelja, kajti le tako bo mogoče tudi v bodoče dobiti v Ljubljano boljše nogometne nasprotnike.
Pred odhodom v Saden • • •
• • • slabo uspela izbirna tekmovanja v Zagrebu
Od 1. do 7. februarja bo v Badenu pri Dunaju svetovno prvenstvo v table tenisu, h kateremu se je prijavila poleg 12 drugih držav tudi Jugoslavija. Ker je pri nas že stara navada, da se začnejo priprave za važne športne nastope v tujini v poslednjem hipu, tudi JTTS ni smatral za potrebno, da bi storil drugače. Dasi je imel časa dovolj za regularno izvedbo državnega prvenstva Ln izbiro naših reprezentantov, je zdaj v taki stiski, da bo komaj do roka skrpal ekipo petih igračev. Z namenom, da izbere peto-rico najboljših, je JTTS priredil v 6oboto in nedeljo v Zagrebu velik turnir moštev, katerega efekt pa je bil enak ničli. Za dvanajst igračev, ki jih je odbral savezni ka^ petan za ožjo izbiro, smo vedeli že ob pri-četku sezone in bi rešeto med njimi že zdavnaj lahko opravilo svoje delo, — ekipa pa bi do danes bila temeljito pripravljena in bi ji brez strahu poverili misijo za Badcn. Edina svetla točka nedeljskega turnirja Jo bil Hermežan Marinko, s katerim smo rec lahko zadovoljni, vse drugo pa je slabo, nepripravljeno aJi pa še nezrelo za reprezen tanco. Če je Jugoslavija kdaj šla na svetovno prvenstvo z majhnimi nadami. potem bo morala letos oditi z najmanjšimi. Posebno je iznenadila slaba forma Ljubljančanov državnih prvakov, — katerim pa tega niti ne moremo šteti v zlo, ker pač nimata niti Ilirija niti Hermes potrebnega lokala za svoje table teniški sekciji. Vso sezono od okto bra so naši igrači prenašali svoje mize iz luknjo v luknjo, da so končno prišli tako daleč, da so danes na ceeti brez nade. da se v bližnji bodočnosti prilike izboljšajo Sploh so razmere, v katerih životari naš table teniški šport, zašle v tako obupno stanje, da bomo kmalu izgubili še ono malo število idealnih športnih delavcev. Se eno neugodno presenečenje nam je prinesel za grebški izbirni turnir: eden Izmed najuspeš nejših jugoslovanskih igračev Ilirijan Weiss bacher je popolnoma izpadel Iz kombinaci je za državno reprezentanco. Njegova hlad na, navidez brezbrižna Igra ima toliko nasprotnikov. posebno v Zagrebu, da «o ga 2e v naprej Izločili iz kombinacije za tek movanja moštev na svetovnem prvenstvu' Turnir se je vrfiJ ▼ izredno težkih okoliščinah ▼ veliki veeelični dvorani zagrebške
pivovarne. Sodelovalo je rekordno število klubov iz vse države namreč: Ilirija z dvema moštvoma, Hermes, ČTTK iz Beograda, Makabi iz Osjeka, Makabi iz Sarajeva, BTTC iz Bjelovara in iz Zagreba ZKD, Mladoet, YMCA, Črno-beli, Makabi in TTC z dvema moštvoma, skupaj torej 14 moštev. Po propozicijah bi morala ta moštva odigrati v dveh dneh turnir vsak z vsakim na točke, kar bi delo skoraj 1000 partij.
Bilo je torej že v naprej jasno, da se tako veliko tekmovanje kljub štirim mizam in nepretrganemu igranju do kasno v noč ne bo dokončalo. Odigralo se je vsega približno dve tretjini dvobojev, vendar je končni plasman moštev zaradi mnogih predaj in črtanj ostal nejasen. Bil pa tudi ni namen turnirja določitev vrstnega reda moštev, temveč samo posameznikov, v čemer bi morda prireditev še uspela, če ne bi bila 6laba organizacija in okolnosti v dvorani onemogočile vsako regularno ocenjevanje. Ljubljanska moštva so šla v boj z razdeljenimi močmi; tako so v ilirijanskem I. moštvu na^ stopili Deinovšek. Smerdu in Nagy. drugo moštvo pa sta tvorila samo Weissbacber in Lazar in je bilo torej enako kot hermežan-fiko (Marinko. Kosmina) handikapirano za enega igrača. Izmed doseženih rezultatov, ki seveda niso bili vsi popolnoma realni, naj omenimo le najvažnejše; Ilirija I. proti TTC II. 5 : 0. Makabi-Osjek 5 :1, BTTK , 5 :0, Makabi-Sarajevo 5 : 1. Hermesu 8 : 5, ZKD 3:5 (s cratcoin poslednjih dveh partij), Makabi-Zagreb 5:3. ČTTK 5:3 ostale partije moštvo ni igralo; Ilirija II. je zabeležila tele uspehe: proti TTC I. 5:1. Mladost 5:2, Hermes 2:3 (Davi* cup Lazar Kosmina 2 :1, Weiesbacher-Marinko 1 : 2. double 2:1 v korist Ilirije. Lazar-Marinko t : 2, Weissbacher-Kosmina 1 : 2). Makabi-Zagreb 5 : 4. Makabi-Osjek 5 :3. ZKD 1 : 5: Hormežanska dvojica Marinko Kosmina se je odlično držala: premagala je razen ZKD vse nasprotnike, s katerimi je igrala: ČTTK s 5:2. Makabi-Zagreb 5:2 TTC II. 5:3 Makabi-Sarajevo 5:1 BTTK 5:2. Črno-heli 5:3 itd. Izmed posameznikov je. kakm rečeno, najbolj ugajal državni prvak Marinko, ki je skoraj do konca vzdržal in dokazal« da je naš najvztrajnejši igrač, dalje
Kosmina, ki je vsega Izgubfl samo dve pav
tiji., pa beležil odlične rezultate n. pr. proti Heksnerju 21:7, 21:5; Weisebacfaerju 2:0, Lazarju 2:1 in druge. Lazar ia VTeissba-cher sta bila premalo marljiva pri treningu in sta zelo nesigurna. Zato pa se je poznal temeljit trening Dernovšku, ki ee je s številnimi lepimi zmagami na tem turnirju uvrstil med naše najboljše
Ze v nedeljo popoldne se je odbor, ki to ga tvorili savezni kapetan, po en dolegat iz Ljubljane in Beograda ter zastopnik ministrstva za telesno vzgojo zedinili glede rešitve vprašanja izbire reprezentantov. Marinko in Heksner sta bila brez vsakega izbirnega tekmovanja postavljena v reprezentanco. Ostala trojica se izbere izmed igračev: Lazar, Dernovšek. Nagy (vsi trije Ilirija), Pajk in Stern (ZKD), Kosmina (Hermes), VVeiller. Herškovič (Mkb. Zagreb). Blaži, Ratkovič (Crno-bijeli) in Peteri}' (ČTTK). Navedeni tekmovalci bodo igrali v dveh grupah v Ljubljani in Zagrebu, in sicer še ta teden ožji kvalifikacijski turniT. V nedeljo 17. t. m. pa se sestanejo v Zagrebu po dva prvoplasirana iz vBake grape ter Peterfv iz Beograda zaradi ponovne izbire. Prva trojica tega finalnega tunrrja se bo nato avtomatsko pridružila Marinku Ln Heksnerju. V ljubljanski skupini je pet igračev in siceT: Lazar. Dernovšek. Nagv. Kosmina in Pajk. Rešitev je v danih okoliščinah še najbolj praktična, če je pravična (brez Weisshacherja) nočemo ugotavljati, če pa bo koristna — bomo videli!	E. N.
V nekaj vrstah
Predsimočnjim sta dve hokejski moštvi Ilirije na svojem drrališču odigrali zanimivo tekmo za trening, in sicer v postavah, v katerih je boljši napad igral v drugem moštvu, torej proti močnejši obrambi. Tekma se je po dveh polovicaJh po 30. min. končala z rezultatom 3:2 v korist drugega moštva. Obe moštvi, posebno igralci prve garniture, sta zaigrali prav dobro, v celoti morda boliše kot proti nedavnemu resnemu nasprotniku iz Celovca. Publike se je zaradi mamljive reklame, češ da se ne bo pobirala vstopnina, nabralo okoli 350 in je bila vsa zelo navdušena nad igro. Ilirija meni v kratkem še ponoviti fličen na?top svojih hokejskih moštev.
Prihodnjo nedeljo je na sporedu še ena izmed zao talih liga&kih tekem, in sicer med Gradjanskim in Jugoslavijo v Zagrebu, ki bo obenem precej odločilnega pomena za vrstni red v jesenskem tekmovanju. Za sodnika so to pot določili — čujte Ln strmite — spet enkrat Ljubljančana in sicer g. Jordana, kot namestnika pa g. Lukežiča. V Beogradu bosta to nedeljo Bask in BSK, ki ?e bo spet predstavil beograjski publiki po po vrat ku iz Afrike, odigrala prijateljsko tekmo. Za prihodnjo nedeljo ima Beograd dogovorjen nogometni nastop Jugoslavije in dunajske Admire, ki se vrača s turneje po Egiptu.
JZSS sporoča vsem pod avez-om in klubom, da je državno prvenstvo v alpski kombinaciji (»muk in slalom), ki bi m moralo vršiti dne 16. in 17. t. m. v Mrkoplju v priredbi zagrebškega srimsKo športnega podsaveza, zaradi slabih snežnih razmer odpovedano. Poznejši termin tega drž. prvenstva bomo pravočasno objavili v listih.
JZSS. Zbor smuških učiteljev. Redna
seja in sestanek članstva bo drevi ob 20.30 v savezni pisarni. Gg. člani se naprošajo, da se udeleže seje polnoštevilno in točno.
SK Slovan. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v gostilni Mencinger. Ker je seja zadnja pred občnim zborom prosimo sigurne in točne udeležbe. Državno prvenstvo v Mrkopolju je odpove
SK Reka. Drevi ob 20. bo občni zbor v salonu re:tavracije »Amerika« Aktivni in podporni člani kakor tudi prijatelji kluba se vabijo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. Odbor.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek vseh nogometašev, važno zaradi gostovanja. Ob pol 21. odiborova seja, važno zaradi občnega zbora. Točno in sigurno vsi!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske nnlverze
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10. J. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 12 januarja Ljubljana 7. 774.9, —6.4, 88, 0, 0, —, — ? Maribof 7. 773.4, -7.0, 80, Wj. 0, -; Zagreb 7. 774.0. —4 0, 70. O, 2, _. —; Beograd 7. 771.7, -2.0. 80, WNWl, 10, -, -} Sarajevo 7. 772.8. —60. 90. O, 10. —, —; Skoplje 7. 769.1, 00. €0, W5, 10, —.
Temperature; Ljubljana —, —7.2; Maribor 4.0, —7.0; Zagreb 4.0, 4.0; Beograd 1.0, —3 0; Sarajevo —3.0, —6.0; Skopje 3.0, —3.0; Split 6.0, —, •»
13. januarja Ljubliana 7. 774.6. —5.4, 85. NE1, 1, sneg, 0.1; Maribor 7. 773.9, —4 0, 90. O, 0, —; Zagreb 7. 774.0, —1.0. 60. N2, 4, —, —; Beograd 7. 770.4. —3.0. 96, O, 10. sneg, 2.0; Sarajevo 7. 772.0, _2 0, 90, O, 10. —, —; Skoplje 7. 769.8. —1.0, 80. O, 10, —; Kumbor 7. 7676. 4 0. 60. NNE3, 10, —, —; Split 7. 767.6. 4 0. 30. NE4. 10. —; Rab 7. 769-7. 3.0, 30. N2, 6. —, —.
Temperature: Liubljana —, —G.2; Maribor 1.0. —4.0; Zagreb 2.0, —2.0; Beoerad 0.0. —3.0; Sarajevo 1 0, —4.0; Skoplje 3.0, —2.0: Kumbor —, 2.0; Split 7.0, 2.0; Bab -. 3.0.
Iz Ptuja
j— Gasilska feta je priredila v Društvenem domu tombolo. To pot je nastopila nova gasilska godba. Prvi dobitek 'je zadel gosp. Sirec Albert, drugega nekj orožnik tretjega pa Berjič ml. Prireditev je bila dobro obiskana ter je potekla v najlepšem razpoloženju,
r ---==== »JUTRO« št. 11 ===== U. URBAN*	42
Vstajenje gospoda Treeja
Roman
»Mislil sem tudi že na to, da bi utegnila biti vsa reč prevara in bi bil kdo vtaknil pisanje samomorilcu v žep, ali pa, da bi nas hotel sam speljati za nos. Vendar je težko misliti, da bi se obesil ie zato, da nam zmeša štreno. Razen tega je pa avinčenka, ki je, kakor vse kaže, ranila Stana, nedvomno iz njegovega samokresa.«
»Vse to so kakopak zelo resna dejstva,« je zamišljeno menil Barton, »a meni se zdi stvar vendarle nekoliko čudna. Prav gotovo je pa ta slučaj najzoprnejši, ki ga je svet kdaj videl. Upajva, da nama ne zlomi vratu!«
:>Upajmo!« se je začuil glas od vrat. »Dobro, da vaju najdem. Polkovnik prosi oba gospoda, da neutegoma prideta k njemu!«
Bil je tajnik policijskega predsednika.
25. poglavje
Robin im Barton sta strumno stala pred mizo scotlandvardskega vsemogočnika. Polkovnik ju ni povabil, naj sedeta, in je bil ob njunem stopu ko-
====================- g
maj sat ^ouuuiJb vmUgiil gtsro. Videti jo bOo, da se ie ukrvurja s spisom, ki jo ležal pred njim na pisalni miri. Detektivoma je postajalo vroče. Tedaj se je predsednik ▼ svojem naslanjača nekoliko vzravnai, premeril moža a svojfani hladnimi sivimi očmi M rekel:
»Vajina dolžnost bi bila, da bi mi namanfla tisti pripetljaj. Tako sem moral Sede od njegove ekscelence, notranjega ministra, zvedeti, da sta prekoračila svoja pooblastila in neopravičeno vdrla v stanovanje gospoda Tayk>rja. Naročeno mi je, naj vaju takoj odvežem službe jn odredim proti vama disciplinarno preiskavo.«
Z maihljajem roke ju je odslovil. Robin, rdeč kakor kuhan rak, se je togo priklonil in se že hotel obrniti, ker se pa Barton ni ganil z mesta, je tudi on obstal. Konec koncev ni imel več česa izgubiti.
»Gospod!« je rekel nadzornik. »Dovolite mi, prosim, še besedo. Portershallski slučaj, ena najtežjih kriminalnih zadev, ki je imel ScotlandYard doslej opravka z njimi, je bil v najinih rokah in je v tem hipu tik pred razjasnitvijo. Če ga poverite komu drugemu, bo moral začeti od kraja. Danes je petek. Pustite naju, gospod, do nedelje o polnoči še v službi, in častno besedo vam dam, da bo stvar dotlej popolnoma razvozlana!«
Polkovnik je počasi vstal, stopil pred Bartona in resno pogledal nadzorniku v oči.
»Častno besedo, pravite?«
»Častno besedo!«
»AH veste, kaj i (nu nuneto nsof«
»Vem!«
»Prav,« je rekel polkovnik, ko je minuto ali kaj molčal »Sicer se pregrešim proti ministrovi želji, a to se upam zagovarjati Vi in višji nadzornik ostaneta torej do nadaljnjega v sktžbi. In pojutrišnjem, točno o polnoči, prideta semkaj in mi javita, da je policija portershallski slučaj popolnoma razjasnila. Prej pa še vprašanje! Ker pravite, da ste tej nalogi kos, morate že zdaj vedeti fkdo je morilec dr. Taylorja. Imenujte miga; razume se, da bom molčal o tem proti vsakomur.«
Za trenutek je bilo podoba, kakor da bi Bartona minevala samozavest in kakor da bi se težko boril za odločitev. Nato se je pa zbral in storil nekaj popolnoma neprimernega. Stopil je prav k predsedniku, se nagnil k njemu in zašepetal nekaj besed. Polkovniku se je obraz precej nedu-hovito spremenil; poskusil se je nasmehniti, raztreseno pobral peresnik z mize in ga spet vrgel nazaj. Nato je pa mahoma zgubil oblast nad seboj. Obrnil se je k nadzorniku, ga zgrabil za ramena, ga stresel kakor češpljo in zarjovel: Barton ali se vam je zmešalo?«
Tajnikov prestrašeni obraz se je pokazal med vrati in zmotil živahni razgovor.
Komaj sta bila uradnika zunaj, je Robin rekel tovarišu: »Vrlo, Barton! Kakšno zarot bo ste neki šepnili staremu na uho? Ali mi ne bi hoteli izdati skrivnosti?«
»Dajte, da vam nekaj povem,« je počasi odvrnil nadzornik. »Lotil sem se igre in postavil vse na
-s Četrtek, 14. L 1937. =====
eno karto. Taylor ima čudovito dobre sveoe, in skoraj U se mu bilo posrečilo, da bi naju bil s pomočjo ministra spravil s poti. Ta naznee sem mu mogel apodibiti edino s tem, da sem vrgel svojo besedo na tehtnico. Nu, in kaj neki mi roji po glavi; sami ste videli, kako mogočno vpliva ta reč, kadar jo komu izdam. Moja teorija je pa tudi za močne živce prehuda in mimo tega toli neverjetna, da ji niti sam popolnoma ne verjamem. Zato vas ne bi rad okužil z njo, višji nadzornik Robin, zakaj, če jo še vi uberete po tej poti in se izkaže, da je bila napačna, svz ljena. To je vzrok, da vam svoje skrivnosti nc izdam.«
»Tudi prav,« je pokimal Robin, »le smešno malo časa imava. Seveda, če je bil res Kat morilec, sva tako in tako rešena.«
»Dobro da ste proti polkovniku molčali o tem pismu s Kaitovo samoobtožbo. Kat bo bržkone že morilec, a da bi bil tudi morilec dr. Tay!orja. se mi ne zdi prav verjetno. Njegov morilec je bi! nekdo drug: to je tisto, kar mi roji po glavi. Zdaj pa glejva, da se podvizava, kajti časa imava samo dva in šestdeset ur. Ako se s svojo teorijo motim, tedaj morate vi rešiti ,kar je še mogoče. Storite, kar le morete, tovariš, zakaj če mine zadinji rok in če v nedeljo o polnoči ne bom mogel rešiti besede, ki sem jo zastavil, se moram ustreliti?«
»Prekleta reč,« je zagodrnjal Robin in si obrisal potno čelo.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka £& vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo •lužb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje oaslovov. Najmanjši snesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— ®a besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— ta šifro ali dajanje oaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—-v
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogiaanega^delka^. JJJj, 3 . „ Inamfcaa
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprsšanfa, tičoca se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „ J litra", Ljubljana*
siumdobi
Beseda 1 [Mu	* Din sa šifre «i< lajanje naslova
S Dia. Najmanjši	r.ne»ek 17 Din
Pisarniško moč
s perfektnim znanjem nem-ičine, ištemo. Interconti-nentele. Dalmatinova 5.
787-1
Dva mizarska
pomočnika
eprejm-e takoj za pohištvo R. Gričar, Loka pni Zidanem mosta.
8494
Harmonikarju
ki .?ra r.a note nudim ek-«»stol. co Storn. Ljubno.
831-1
Hotelsko sobarico
znanjem nemščine iščem ia W'koj. Ponudbe a sliko no Hotel Novak. Jesenice.
844-1
Brivski pomočnik
d >ber delavec se išče za t>'>iji: salon v Ljubljani. I' '-.udbe z navedbo dose-dnijiih službenih mest na z ->d<l Jutra pod »Br:-
Kot slugo
sp. ejin. n: oritnega poštene za fanta. Ponudbe na o<rl odd. Jutra po< »Priden in .ošten*.	834-1
Vsak« O^sed« 50 pai ; davek ' "> ■■	Hm aH
dajanj" naslova 5 Din en "šefe D;n
Natakarica
srednje starosti, poštena v vseh ozirih. žel; službo v dobre i-d-o-5! gostilni. Najraje v Ljubljani ali v Celiti. Naslov v vs>-h nos!. Jutra.	826-2
Beseda ; Din lav.-i g Din ta šifro a!; lajanje naslova 8 Dia Najmanjši znesek
17 Dir,
Za Maribor
sprejme zattopn:ka večja zavarovalnica. Nastop takoj. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod »Zavarovalnica« 835-5
Potnika
»prejme trgovina z moko dež. pridelki v Ljubljani. ReflaktAna se le aa prvovrstno vpeljano moč. Ponudb« na Offl. odd. Jutra pod »Fiksna plača«
900^5
Zastopnike
za vse kraje Slovenije sprejme večja zavarovalni ca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovalnica« 856-5
b» Šifro »1; dajanje aa*lov» ? Din Naimanjšl jo«sei 17 Din
Vsako prepisovanje
na stroj
prevzamem na dom. Naslov v ogl. odd. Jut.ra v Selfn-bugovi ulici.
799 3
Vajenct(ke)
Seseda Din Iavek 3 Dm ia šifro ali lajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 Din
Brivske obrti
bi se rad	izučil. Mojstri
refloktanti	naj javijo na
Jože Širne	Zcderz Nemška
loka.	838-44
^P^ddainr
Bese<l;. ■ > ■ ■» >•"!> Uit za šifro ali lajanje naslova > Din Najmanj!' inesek 17 Din
Prodamo
poinojarmenlk (Vollgat ter), ali ga zamenjamo za bukove teetone
Kupimo
a'.l vzamemo v najem: skobelnl <?troj (Dtekten hobel). rezkalnl .-troj (Fracsmai-chine) na krog Ijičnih ležajlh. brusilni stroj za les. Ponudbena ogl. odd. .Hitra pod 61 fro »Stroji 999«.
528-6
Inventar
za mlekarno ali špererijo kakor tudi posamezne dele prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
828-6
Otroški voziček
globok, moderen naprodaj. Vel. Čolnarska 15 Roje.
833-6
Plinsko peč
na 16 žaril, lično, malo rabljeno, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
832-6
Kupnf domače blago!
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamursiik na letovanfe
119
Da, toli trdno je spal, da vobče ni slišal, ko se je žena vrnila. Privedla je bila gospo notarjevo, ker ji je hotela pokazati hišo. Nazadnje sta prišli tudi v kuhin jo. »Tole je prav za prav jedilna omara«, je rekla gospa Kozamurnica in pokazala na kuhinjsko omaro, »a ta mah imam v nji samo staro navlako!«
Besfli. LtuU nlck
za šifro »li lajanje naslov« Din Najmanjši znesek 17 Din
Najlepša izbira
vsakovrstnega dobr> ohranjenega poh;šiva ir drugih predmetov pri ABC Ljubljana, Medvedova c. 8. tel. 2444 fpoleg ffor kol.)
83646
Oblatita?
Beseda 1 Um Iavek i) Du. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 7 Din
Zimsko sukno
popolnoma nov prruam za polovično ceno. Firma Rožič, Selenburgovsi 4 dvorišče.	837-13
Živalii
Resefia Din lavt-k M l>" za šifro ali dajanje nfslnva n Din. Najmanjši inwek 17 Din
Ptičarja
kratkodlakega 6 mesecev starega proda Magušar Res ljeva 16.	783-27
B*S<»1» I|||. lav-l • !>'" u 5ifm al; dajanje naslova " Din Naimaniš® zne«f-k :7 Din
Stroj za zapiranje konzerv, kozarcev
kupi Sever & Komp.. Ljub Ijana.	753-28
Šivalni stroj
pogrezl jfv nemške znamke, malo rabljen z okroglim žolničkom, katerj tudi stika poce>nj naprodaj. Nova trgovina. i vrševa
819-29 Šivalni stroj
skoraj nov. najnovejše nemške znamkr, poceni naprodaj »Pri Makedoncu«. Ljubljana. Kolodvorska ul.
845-29
r Kupim
f-eseda ] Din. davek S Du za šifro ali dajanje naslova Din Najmanjši *n«ek 17 Din
Vinsko sod
■4—5 hI, dobr o	ohranjen,
kupim. Ponudbe	na ogl.
odd. Jutra pod	»Vinski
sod«	8416-7
Beseda 1 Dii davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 Din
Gozdove
smrekove ta jelove. večje ali manjše kompleks«, kn pimo v last ali »ečnjo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »102«.
81S-15
Jelovih in
smrekovih hlodov
posekanih tli na panju, kupimo večje al? manjše količine. Ponudbe na ogl. ndd Jutra ood »101«.
313-15
H
ragocenosti
'iicsrila L>ii, lav^K Uiii za šifro ali lajanje naslova S Din N»'m.inim znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, WolIova nlica 1.
12-36
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
šifro ali dajanje naslova
5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne vloge
kupite aji prodaste potom moje pisarne najboljše
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališk? 12.
Tele ion 38-10
805-ib
Hranilne vloge
Nakup in prooajt Vam izposluje najugodneje
Al Planinšek
Ljubljana Beethovnova ul 14/1
Peleton 35-10
89-16
Bančno kom. zavod
izvršuje uajboljšt oakui n prodaje HRANILNIH VLOC* vseli le n aru: t. (ftvodov tdgovor Din 8 znamk — Maribor Aleksandrova 10.
53-16
Hranilne knjižice
LJUBLJANSKE KREDIT NE BANKE Vam vnov-čim takoj po najvišji ceni. Izposlujem tudi po rojilo na hraniine knjižice.
Al. Planinšek
trg. ag. za bančne in kreditne posle. Ljubljana, Beethovnova ul 14/1
Telefon 35- Ki
734 16
Hranilno knjižico
celjske Ljudske posojilnice v znesku Din 100.0^1,-kupim Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Plačam takoj«.
S50-16
Vlogo
Mestne irani.lnice ljubljanske v znesku lo »t.OOO D n kupim. Ponudb na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovima takoj«	836-16
INSEHIRAJ V „ JUTRU"!
V nitjem;:
iJ^seila L>n
za šifpo »l< dajanje oa«*v. n Din Najmanj?' znesek 17 Din
Trgovino
na Dolenjskem oddam v najem. Za prevzem zaloge potrebno eoa. 30.000 Din. Za trgovce s primernim kapitalom »Zlata jama«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika«.
833-17
Lokali
»aaooa i Dui oavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova t Din Najmanjši znesek 17 Dia
Prodamo
gostilno s prenočišči za tujoe, i gospoda rek im po ilopjem in velikim parkom na Gorenjskem. Sprejmemo knjižiice Mestne hranilnic« v polni vrednosti. Ponudbe □a o.gl. odd. Jutra pod tPensnjon«.	85749
iioseda Din 1avnk X D>u m litr> »I- lajanje naslov* « Din Najmanj« CD»»ek 17 Dia
Stavbišča
poleg nove cerkve v Šiški naprodaj. Velika rafoera v vseh velikostih od 600 do 1000 mS po tHv ugodni ceni. Za kupDino sprejmejo se tudi vlečne knjižic« denarnic zav odov. Naprodaj tudi velik kornipleke nad 10.000 tng pripraven m industrijsko podjetj* Poje«-nila daje Rudolf Kokalj r Ljubljani Beethovnova ul. 14/11 (palača Dunav) vsak delavnik med liL to 18. um dopoldne.
84030
Zahvala
Trgovski samopomoči v Mariboru
izrekam toplo zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu Kveder Josipu.
Usojam si priporočati v prvi vrsti trgovskim tovarišem in tudi drugim gospodarskim krogom, da pristopijo k tej kulantni in karitativni ustanovi, ki nudi proti nizkim prispevkom posmrtninsko zavarovanje
CELJE, dne 12. januarja 1937.	KVEDER GENI, vdova, trgovka.

V>e.ia u t . i • * >.» i:frc al; lajanje o»si»v Din NajmanjS' en»"' 17 Din
Čisto sobo
oddam stalnemu gospodu. Miklošičeva 15./IV levo.
811-23
Opremljeno sobo
elegantno in solnčno v strogem centru, se pari rano s stopnišča, kopalnico oddam boljšemu gospodu s l.VI Več: Miklošičeva 14. trafika.	847-33
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom oddam event. s hrano. Aleksa.n drova c. 7./I1. lesno.
8a2-2:3
Opremljeno sobo
lepo z vso oskrbo od<i«m v bližini tehnik« in obrtne šole. Cena nizka. Naslov v vseh posl. Jutra
Lepo sobo
parketirarn- oddam i zaj t'kom. Nemška konverzaci-u. Naslov * vseh posl. Jutra.	854-25:
Opremljeno sobo
oitdam Dvorakova ul. 3/3. levo.	839-23
Sobo
oddam takoj v centru. Se-parirana z soi "j^c ko pa>lmce, mirno »olnčno. Ciigaletov ul. 1"/1 lev- la sodn i jo.	832-33
Opremljeno sobo
s strogo sefw nramrr vhodom oddam takoj v Rožni ul 31. (Sv .Ukob).
831-33
Gospodično
in gospoda sprajimem na stanovanje. Sv. Petra c. 78 I. nadstropje.
8t?7-23
Sobe išče
t>tr-6eii<* Lili. .a^ek a u ■ za šifro U; dajanje naslova i Din. NajmanjS znesek 17 Din
Sobo v centru
po motnosti 8 klavirjem io prehrano iS če boljša gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
848-20»
Sobo
i^6e akadom k z vso oskrbo. Event s hrano. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod
šifro »3:i3«.	»Jl-a3a
_
Vsaka t>es«d« j Din: Iavek 3 Din. n dajanje naslova G Din, najmanjš
lairoanis »np«et	'VP
Ločenec
i nesrečno dobro situirano Ponud'be na ogl. odd. Ju-tma pod »INovo življenje«.
829-24
| Na vsa rimska I | oblačila da jemo j
1§ do 20%
popusta.
Preske?
Sv. Petra c. 14.!
20$^
V»ak» ^eaedi	2 Din: davek 3 Din. (lajanje
lajanje naslov«	I Din
najmanjši	80 Din
Gospoda
2 vsaj 100.000 Dom poro» mlada goerpodična t dobro tvorni«) r Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >38«.	830-36
i.
Suna drva.
premog Karbopakete dobite pri
POGAČNIK

iSohoričeva ul. št. 5.
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ličinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovcu in kupcu.
o
15. januarja
tiska ura: ZgoJov,na pj
Petek, Ljubljana ll: i5<
ise-uicške znamke (g Boris K:Meršič). _ 12:
Ura slovenske pe^nm tu glasbe (plošče). — 12.45-' Vreme, poročila. — 13: Cas, spored-obvestila. _ 13.15: Za dobro %'oLjo (plošče).
—	14: Vreme, borza. — 18: Ženski poklici (gdč. Slava Lipoglavžek). — 18.20: Pk»če
—	18.25: Nega las (gdč. Marija Žirovnjk). _ 18,35; Il operete x\iaskirana ljubezen« (plošče). _ 18-40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). — 19: Cas. vreme, poročila, spored-obvestila. _ 19.30: Nac. ura: Jovan Cvijuč
—	ob lOletnici smrtj (dr. Bora Milojevič jz Beograda), — 19.50: Zaniniivos>ti. — 20; Vesele narodne pesmi (pojeta gg. Banovec in Janko, ns harmoniko igra g. Stanko Avgust)
—	20.45; Prenos iz male fHharmonične dvo
rane (čelist g. Aleksander Popov). _ 22:
Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15; Naše pesnij (plošče). _ 22.30; Angleške plošče.
Beograd 17-20: Ruske romance. — 17.40 Narodna glasba. _ 18.30: Orkesiter. _ 19.50; Plošče. — 20; Prenos iz Zagreba. — 22.20; Plošče. _ Zagreb 17.15; Pevgki Ln klavirsk koncert. — 20; Violinski ln pevski konceri. _ 21; Komorna glasba. — 22.20: Ples. Praga 19.30: Lahka glasba. _ 20.35; Zvočna igra. — 21: Orkester jn klavir. — 22-25; Plo šče. _ Varšava 19.45; Plošče. — 20: Klavirske skladbe. — 20.15: Iz Ma^isenetove opere »\lanon«. — 22.45: Plošče. __ Dunaj 12; Or kester. _ 16.05; Simfonična glasba. — 17.3o Koncertna ura. — 19.30; Vojaška godba. 20.55: Odlomki iz operet. _ 22-35: Orkestru-len koncert. — Berlin 18; Orkester in sol:
sti _ 19.15; Koračnice. — 20.10: Grjegov
6kladbe za moški zbor. — 20.30: Orkester _ 22.30: Lahka glasba. — Mjjnchen 18; Or kester in solisti. — 19: Sodobna glasba. -20.10: Plošče. — 21: Operni odlomki. -22.30; Zvočne slfke. — 23.30; Lahka glasba
—	Stuttgart 19; Plošče. — 20.10: Večer šaljive glasbe. — 22.30: Prenos jz Berlina. _24:
Nočni koncert.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Ne samo čaj . . •
•fcCas ca$
It najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAS ČAJ dobite v špec. trgovinah.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
..HOHNER'
najpopolnejše hanmonike sveta '6£NE&ftLN0 ZASTOPSTVO
F. SCiJIfElVER,
cZagpeb, rSikoličeva ul.10.
Trgovski zastopnik
dobro vpeljan s prvovrstnimi referencami, IŠČE tovarniška zastopstva v tekstilu za Srem, Banat in Bačko. Stalno potuje z avtomobilom. — Ponudbe Propagandi a. d., Beograd, pošt. pretinac 409 pod »662«.
»MOR \NA« DIPLOMIRANA V LONDONU Ž »OF GRAND PRIX« IN Z s ZLATO KOLAJNO (tisoči in tisoči so hvaležni njenemu uspehu). TUDI VI JO TAKOJ KUPITE, zahtevajte jo povsod! ODPRAVI PRHLJAJ, KOŽNE NEPRIJETNOSTI KREPI IN HRANI LA-SIŠČE. USTAVI IZPADANJE LAS in LASJE PORASTEJO TUDI NA PLE-ŠAVEM MESTU.
Cena steklenici Din 40. poštnina Din ?
MODERNA KOZMETIKA, SPLIT

■ • .•>■:• . J- • yti
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrazili sožaljc ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne in dobre hčerke
TATJANE
jo obsull s cvetjem In počastili na katerikoli način njen spomin ter jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti — najiskrenejša hvala.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 15. januarja 1937, ob 8. uri zjutraj, v farni cerkvi Sv. Petra.
Urejuje Davorin Ravljen, « Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar« — Za Narodno tiskamo d, d, kot tiskarnarja Fran Jeran, ** Za fnaeratal del Je odgovoren Alojz Novak i— Vsi t. Itfubijanl